DOCSLIB.ORG

POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH in REZULTATIH V LETU 2018 Splošni Podatki O Občini Sveti Jurij Ob Ščavnici Občina Sveti Juri

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH in REZULTATIH V LETU 2018 Splošni Podatki O Občini Sveti Jurij Ob Ščavnici Občina Sveti Juri PORO ČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH V LETU 2018 Splošni podatki o ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije, kot sestavni del Pomurja. Leži v osr čju vinorodnih Slovenskih goric in v delu meliorirane Š čavniške doline, le streljaj od ve čjih krajev, kot so Gornja Radgona, Radenci, Ljutomer in Lenart. Razprostira se na obmo čju v velikosti 51,3 km 2 in ima približno 2.900 prebivalcev. Ob čino Sveti Jurij ob Ščavnici predstavlja in zastopa župan Anton Slana. Ob činski svet sestavlja 11 članov. Osebna izkaznica ob čine : Število prebivalcev: cca. 2.900 Površina: 51,3 km 2 Število naselij: 27 Število gospodinjstev: cca. 930 Ustanovitev ob čine: 1994 Sedež ob čine: Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Š čavnici Tel. št.: 02 564 45 20 Fax: 02 564 45 30 E-pošta: [email protected] Mati čna številka: 5880319000 Dav čna številka: SI36670243 Št. ra čuna ob čine: SI56 0110 0010 0011 689 Simbola ob čine Sveti Jurij ob Š čavnici, grb in zastava sta delo akademskega slikarja Janeza Vidica (1923-1996). Nastali sta prvo leto delovanja ob čine, to je leta 1995. 1 Jakob Šešerko, doma čin z Ženika je za himno napisal Jürjovško zdravico, ki jo je uglasbil Lojze Krajn čan. Obmo čje ob čine obsega 27 naselij: Biserjane, Blaguš, Bolehne čici, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Ko čki Vrh, Kokolajnš čak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravš čak, Roži čki Vrh, Seliš či, Slaptinci, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sveti Jurij ob Š čavnici, Ženik in Žihlava. Grbi posameznih naselij, oziroma vaški grbi: 2 Središ če ob čine je naselje Sveti Jurij ob Š čavnici. V samem središ ču in njegovi neposredni bližini se nahaja ob činska uprava, krajevni urad, Kulturno in upravno središ če Sveti Jurij ob Ščavnici, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, osnovna šola, vrtec, gasilski dom, kmetijska 3 zadruga, trgovine, vrtnarija, župnijska cerkev,…Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici nosi ime po zavetniku župnijske cerkve - Svetem Juriju. Prebivalci, oziroma ob čani ob čine se ve činoma ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom, saj pogoje za te dejavnosti daje izjemno rodovitna prst. Ve čje industrije v ob čini ni, ob čani se zaposlujejo sami ali pri samostojnih podjetnikih, ostali pa so zaposleni v okoliških, ve čjih krajih. Z izgradnjo pomurske avtoceste je ob čanom v veliki meri omogo čen hitrejši in lažji ter časovno krajši dostop do delovnih mest tudi v bolj oddaljena mesta. Ob čina je z imenovano državno investicijo pridobila tudi priklju ček na avtocesto, z bencinskimi servisi in po čivališ čem v naselju Grabonoš. Ob čina torej leži na križiš ču pomembnih prometnih poti: V. evropskega koridorja (Italija – Madžarska) ter regionalne ceste, ki povezuje Avstrijo in Hrvaško. Zato se na črtuje izgradnja poslovno obrtne cone, ki bo zagotavljala pogoje za razvoj podjetništva in zaposlitev dela lokalnega prebivalstva v doma či ob čini. Ugodne prometne povezave pa so tudi velika prednost za razvoj turizma, ki ga v osnovi omogo čajo že naravne danosti in bogata zgodovina ob čine. Poudarja se pomen turizma, saj je v naših krajih narava še dokaj neokrnjena, ker je ni onesnaževala industrija, pa tudi kmetijstvo, predvsem v hribovitem delu, ni bilo tako intenzivno, kot drugje. Bogata je tudi kulturna dediš čina ob čine. Arhitekturna dediš čina stanovanjskih in gospodarskih objektov še vedno služi svojemu namenu. V ob čini je zelo razvito društveno delovanje, saj deluje okrog 50 aktivnih društev (in zvez) na razli čnih področjih (kultura, šport, gasilstvo, kmetijstvo, humanitarne dejavnosti, turizem,…). V letu 1998 je bila ustanovljena samostojna gasilska zveza v ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici, katere poglavitni namen je zagotavljanje požarne varnosti na celotnem obmo čju ob čine. Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici je znana tudi po mnogih velikih Prlekih, ki so pomembno vplivali na zgodovino slovenskega naroda. Velik razvoj se čuti tudi na kulturnem podro čju, kjer svojo glavno vlogo igrajo prav društva na podro čju kulture. V naše kraje je rad zahajal pisatelj Ivan Cankar. Tukaj so rojeni teolog dr. Anton Korošec, ki je bil tudi najpomembnejši slovenski politik med 1. in 2. svetovno vojno; naš doma čin je tudi duhovnik, pesnik in narodni buditelj Jakob Košar; pesnik, pisatelj, esejist, politik in prevajalec Edvard Kocbek; slovenski dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser dr. Bratko Kreft; učitelj slovenš čine Koloman Kvas; odvetnik in rodoljub dr. Jakob Ploj; slovenski duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog in zgodovinar Davorin Trstenjak; stotnik, pomo čnik generala Rudolfa Maistra, podpolkovnik Edvard Vaupoti č. Doma ča sta tudi arhitekta, ki sta s svojimi stvaritvami obogatila mesto Maribor, brata Branko in Van ček Kocmut; slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor Fran Ileši č iz Brezja; slavist, arhivist, kulturnopoliti čni zgodovinar Viktor Vrbnjak; pisatelj in delavski kulturno– prosvetni organizator Ivan Vuk Starogorski; pesnik in pisatelj Jakob Šešerko; slikar Franc Košar; in škof ter častni ob čan dr. Vekoslav Grmi č. Tukaj pa je obiskoval osnovno šolo tudi odvetnik in pionir slovenskega filma, dr. Karol Grossmann. Našteti in še številni drugi pri čajo, da je tukaj sti čiš če in sozvo čje ugodnih vplivov za razvoj človeških virov. In upravi čeno so obiskovalci našemu kraju nadeli ime »Prleške Atene«. Doprsni kipi Edvarda Kocbeka, dr. Antona Korošca in dr. Vekoslava Grmi ča krasijo trg Videm v Svetem Juriju ob Š čavnici. Po Edvardu Kocbeku nosi ime tudi osrednja dvorana v Kulturnem in upravnem središ ču Sveti Jurij ob Ščavnici, v katerem prostore s pridom koristijo za svoje delovanje in številne prireditve doma ča kulturna društva, ki s svojim ustvarjanjem prispevajo k bogatemu kulturnemu dogajanju ob čine. 4 V letu 2018 so bile na celotnem obmo čju ob čine, v organizaciji razli čnih organizatorjev, izvedene številne prireditve in dogodki, tako na športnem, gasilskem, turisti čnem, kulturnem, humanitarnem podro čju, kakor tudi na drugih podro čjih. Velika ve čina kulturnih dogodkov je bilo izpeljanih v Kulturnem in upravnem središ ču Sveti Jurij ob Š čavnici in tudi po vaseh ob čine. Najpomembnejši predpisi, ki v Sloveniji urejajo podro čje lokalne samouprave, ki spada pod Ministrstvo za javno upravo, katerega aktualni minister je Rudi Medved, so: ● Ustava Republike Slovenije • Zakon o lokalni samoupravi/ ZLS, • Zakon o lokalnih volitvah/ ZLV, • Zakon o financiranju ob čin/ ZFO, • Zakon o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij/ ZUODNO, • Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave/ MEELS. 5 Poleg osnovnih predpisov pa je potrebno upoštevati še vso podro čno zakonodajo, ki ureja dolo čila in pristojnosti ob čin na posameznih podro čjih, npr.: Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o varstvu okolja, Zakon o urejanju prostora, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o integriteti in prepre čevanju korupcije, Zakon o cestah, Zakon o javnem naro čanju,... Na podlagi dolo čb Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ je ob čina obravnavana kot temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Nadalje omenjeni zakon že v splošnih dolo čbah dolo ča, da so ob čine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce ob čine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju ob činskega sveta nanjo prenesene z zakonom. Ob čina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih dolo či s splošnim aktom občine ali so dolo čene z zakonom (21. člen ZLS). Ob čina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge: - upravlja ob činsko premoženje, - omogo ča pogoje za gospodarski razvoj ob čine in v skladu z zakonom opravlja naloge s podro čja gostinstva, turizma in kmetijstva, - na črtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na podro čju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljiš či, - ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove čanje najemnega socialnega sklada stanovanj, - v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi, za lokalne javne službe, - pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, - ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob čine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev, - pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, in drugo, dejavnost na svojem obmo čju, - pospešuje razvoj športa in rekreacije, - pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogo ča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižni čno dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediš čino na svojem obmo čju, - gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom, ureja promet v ob čini ter opravlja naloge ob
Load more

Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO ALENKA MIHALI Č Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO STRUKTURNE SPREMEMBE KMETIJSKE DEJAVNOSTI V OB ČINI SVETI JURIJ OB Š ČAVNICI PO LETU 1991 Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Lu čka Lorber Alenka Mihali č Maribor, 2009 ZAHVALA Hvala mentorici, doc. dr. Lu čki Lorber, za zanimiva predavanja, strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela ter za pozitiven odnos do mojega dela. Iskrena hvala staršem, ki so mi študij omogo čili, me brez pomislekov pri njem spodbujali in podpirali. Hvala, ker ste verjeli vame. Hvala bratu Darku za pomo č pri anketiranju. Hvala fantu Primožu, ki mi je stal ob strani ter se skupaj z mano veselil uspehov. U N I V E R Z A V M A R I B O R U F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160 2000 Maribor IZJAVA Podpisana Alenka Mihali č, rojena 20. 11. 1982, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici po letu 1991 pri mentorici doc. dr. Lu čki Lorber, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. ______________________________ Maribor, 28. 10. 2009 POVZETEK Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Ob čini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše obmo čje za proizvodnjo hrane v Sloveniji.
    [Show full text]
  • NAČRT ŠOLSKIH POTI Šolsko Leto 2018/19
    NAČRT ŠOLSKIH POTI Šolsko leto 2018/19 Pripravila: Marija Ditner, prof. RAP Ravnatelj: Marko Kraner, mag. man., prof. 1 KAZALO 1.UVOD......................................................................................................................................3 2. SPLOŠNE INFORMACIJE O ŠOLI IN DOLOČITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA.....................................4 3. OPREDELITEV OSREDNJIH CILJEV IN NAMEN NAČRTA...........................................................5 4. PRAVILNO IN ODGOVORNO RAVNANJE V CESTNEM PROMETU…………………………………………5 5. ANALIZA STANJA ŠOLSKIH POTI IN PROMETNE VARNOSTI ................................................ 14 6. PROMETNO VARNOSTNE DEJAVNOSTI ŠOLE……………………………………………………………………16 7. TEHNIČNI DEL NAČRTA - GRAFIČNI PRIKAZ ŠOLSKIH POTI IN ZEMLJEVIDA ŠOLSKEGA OKOLIŠA………………………………………………………………………………………………………………………….18 8. OPIS PROBLEMATIČNIH MEST IN ODSEKOV ŠOLSKIH POTI................................................20 2 1. UVOD Prometnovarnostni načrt OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici je izdelan z namenom, da se otrokom zagotovi čim večja varnost na prometnih površinah ob prihodu in odhodu v šolo, v času pouka, v času OPB in varstva, ob ekskurzijah, izletih in drugih prireditvah šole. Skrb za varnost v prometu ni več samo stvar posameznika ali šole, ampak je obveza celotne družbe tako z vidika same varnosti pri vključevanju v promet v vsakdanjem življenju, kot tudi z vidika družbene samozaščite. Šola je ob teh prizadevanjih eden od pobudnikov, za večji uspeh pa je potrebno sodelovanje tudi zunanjih dejavnikov pri: oceni prometne
    [Show full text]
  • Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice
    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 18|1 2013 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2013 1 | 18 Vsebina • Contents Ana Kostić, Public Monuments in Sacred Space. Memorial Tombs as National Monuments in Nineteenth Century Serbia Ceremony of the unveiling of Milica Stojadinović-Srpkinja’s • Javni spomeniki v sakralnem prostoru. Spominske grobnice kot nacionalni spomeniki v Srbiji v 19. stoletju monument, Vrdnik Monastery (detail) Ana Lavrič, »Javni« spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice • The “Public” Monument of Anton Martin Slomšek under the Shelter of Maribor Cathedral Polona Vidmar, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser • Lokalni patriotizem in lokalna politika. Spomeniki Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu v Mariboru ter vpliv družine Reiser Nenad Makuljević, Funeral Culture and Public Monuments. Jernej Kopitar, Vuk Karadžić and Creating a Common Serbo-Slovenian Culture of Memory • Pogrebne slovesnosti in javni spomeniki. Kopitar, Karadžić in ustvarjanje ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA skupne srbsko-slovenske kulture spominjanja Irena Ćirović, Memory, Nation and a Heroine of the Modern Age. Monument to Milica Stojadinović-Srpkinja • Spomin, nacija in herojinja moderne dobe. Spomenik Milici Stojadinović - Srpkinji ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Establishing National Identity in Public Space Public Monuments in Slovenia and Serbia in the Nineteenth Century
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / DECEMBER 2017 Iz vsebine: PRAVLJICA • Županov nagovor Sneži kot v pravljici, a nikjer beline, • Priznanja župana za pomembne dosežke v meni le črnina. • 200-letnica rojstva rojaka Davorina Trstenjaka Koliko dni bo še tako, • Pregled dogodkov iz druge polovice leta 2017 hladno, snežno in črno? Želim si le, • Predpraznični utrinki da vse slabo iz spomina bi ušlo. Spomin … naj gre! Ogrejejo naj se roke. Snegu naj vrne se belina, zgladi v mojem srcu se praznina. Naj pospeši ritem se srca, naj v soju sonca in snega mi nasproti pride moja ljubljena. (Boštjan Petučnik, Pesmi sivega laboda) Prejemniki priznanj za leto 2017 Na prednovoletnem sprejemu je bilo za izjemne dosežke v letu 2017 podeljenih 11 priznanj. Prejeli so jih: Foto: Ludvik KRAMBERGER Ekipa Twirling kluba Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je na državnem tekmovanju dosegla odlične rezultate z »zlato« Nino Novak – letošnjo najmlajšo prejemnico PRIZNANJA ŽUPANA za pomembne dosežke Foto: Klavdija BEC 2 DECEMBER 2017 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Nekoga moraš imeti rad, Te tople, božajoče, po ljubezni do sočloveka diše- pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, če besede pesnika Ivana Minattija so kot žarek son- nekomu moraš nasloniti roko na ramo, ca v temnih turobnih jesenskih dneh. Naj nas te da se, lačna, nasiti bližine, besede vedno, vsak dan znova, spomnijo, da je ne- nekomu moraš, moraš, kje še nekdo, ki nas potrebuje, ki ga imamo radi, to je kot kruh, kot požirek vode, ki nas ima rad, ki nam ponuja stisk roke, ki nas moraš dati svoje bele oblake, vabi v svoj objem ‒ verjemite, veliko takih lju- svoje drzne ptice sanj, di je med nami.
    [Show full text]
  • Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM in LITERATURO
    1 Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM IN LITERATURO. Vinjeta za Bratka Krafta. I. Bratka Krefta se spominjam iz svojih otroških let, ko je prihajal k nam na obiske k nam domov, predvsem pa, ko je bival v zidanici na Kreftovem vrhu, ali pa, ko smo pešačili k dedku in babici. To ni bil kraj, Vrh so bile gorice, vinograd z zidanico in pripadajočo stiskalnico in viničarijo. Včasih pa smo rekli kar, gremo v Murščak. Pravzaprav se je kraj imenoval Hrašenski vrh, Murščakov sosed . Iz zgornjega dela Biserjan, kjer smo prebivali, v vasi ob Ščavnici, je do Kreftovega vrha tekla pešpot, méšnica, po njej so hodili ljudje k maši, otroci pa v šolo, med njivami, po jezéh in preko brví, mimo Banjkovec, čez Črnce in Ščavnico skozi Dragotince in preko Róžičkega vrha, mimo vinogradov/goric, zidanic z viničarijami in cimpračami, skozi Stánetince in po dedkovi šumi navkreber med njegovimi goricami do Vrha. Hoja je potekala po dolinah in bregéh, navzdol in navzgor, po ilovnatih kolovozih in cestah, po rumenem asfaltu, kot so te poti šaljivo imenovali domačini. Kakor se pač razprostirajo Slovenske Gorice s svojimi, v tistih časih še bogatimi kmetijami v dolinah in v ponosni revščini se razvijajoče viničarske vasi po vrhéh, vsake s svojimi zgodbami in skupnimi usodami, ki so prav gotovo navdihovale Bratka pri njegovih povestih za Kalvarijo za vasjo. Ljudje so vedeli, kdaj da je Bratko v vrhu, saj so ga vsi poznali, bil jim 2 je ljub sosed, domačin, gosposko oblečen, ali nikoli gospod, kot so rekli. Bil je domač in z vsemi se je pogovarjal.
    [Show full text]
  • Kresnik: an Attempt at a Mythological Reconstruction
    Kresnik: An Attempt at a Mythological Reconstruction Zmago Šmitek The Slovene Kresnik tradition has numerous parallels in Indo-European mythologies. Research has established connections between the myth about a hero’s fight with a snake (dragon) and the vegetational cult of Jarilo/Zeleni Jurij. The Author establishes a hypothesis about Iranian influences (resemblance to figures of Yima/Yama and Mithra) and outlines a later transformation of Kresnik in the period of Christianization. If it is possible to find a mythological figure in Slovene folk tradition which is remi- niscent of a “higher” deity, this would undoubtedly be Kresnik. It is therefore not strange that different researchers were of the opinion that Kresnik represented the key to old Slovene mythology and religion.1 Their explanations, however, are mostly outdated, insufficciently explained or contrasting in the context of contemporary findings of comparative mythol- ogy and religiology. Equally doubtful is also the authenticity of older records about Kresnik since the still living traditions seem not to verify them.2 Kresnik thus remains a controver- sial and mysterious image as far as the origin of his name is concerned, but also concerning the role and the function it was supposed to have in old Slovene, Slavic and Indo-European mythological structures. The first extensive and thorough comparative study about Kr(e)snik was written by Maja Bošković-Stulli.3 She justly ascertained that there were differences between the major- ity of Slovene records on Kresnik and the data on a being with the same name collected in Croatia and east of it. On the other hand, however, certain fragments of Slovene tradition did correspond to the image of Krsnik which she had documented during the course of her 1 Kresnik was linked to Božič or Svarožič (Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Znanstvena knjižnica, Tome 4, Celje 1930, p.
    [Show full text]
  • Of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle
    From Tradition to Contemporary Belief Tales: Th e “Changing Life” of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle Monika Kropej Th e article addresses the oral tradition and tales about certain Slovenian supernatural beings that accompany the annual cycle and its turning points: midsummer and midwinter solstice as well as spring and autumn changing shift s. Discussed are the changing images of these folk belief narratives resulting from continuously changing cultural and social contexts, while supernatural fi gures or spirits acquire a demythicised image in contemporary belief tales and urban legends. Slovenian folk belief legends feature over one hundred and fi ft y diff erent super- natural beings, among them the supernatural beings of nature, restless souls, demons and ghosts, mythical animals and cosmological beings. Th e supernatural beings here presented accompany the yearly turning points: the summer and the winter solstices, the spring equinox, and the conclusion of the autumn. Containing a wide variety of motifs, folk belief legends about these supernatural beings have undergone continuous changes due to the diff erent cultural and social contexts. Kresnik and the Summer Apparitions Th e summer solstice is connected with a number of customs and beliefs that are similar throughout Europe. In Slovenia, a characteristic supernatural being that makes an appearance during this period is Kresnik (Krsnik, Krstnik, Šentjanževec). Kresnik’s at- tributes are the sun and the fi re (in Slovene, kresati denotes to kindle fi re by striking). Judging by these attributes and narrative tradition, Russian philologist Nikolai Mikhailov established Kresnik’s similarity with the principal Slavic God Perun, the Th under God and the conqueror of Veles.
    [Show full text]
  • Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja
    Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.
    [Show full text]
  • 13(59)/1995, Mednarodne Pogodbe
    [t. 13 – 19. X. 1995 MEDNARODNE POGODBE Stran 829 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE [tevilka 13 (Uradni list RS, {t. 59) 19. oktober 1995 ISSN 1318-0932 Leto V 63. Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. ~lena in prvega odstavka 91. ~lena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI OKVIRNE KONVENCIJE ZDRU@ENIH NARODOV O SPREMEMBI PODNEBJA Razgla{am Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Zdru‘enih narodov o spremembi podnebja, ki ga je sprejel Dr‘avni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. septembra 1995. [t. 012-01/95-89 Ljubljana, dne 7. oktobra 1995 Predsednik Republike Slovenije Milan Ku~an l. r. Z A K O N O RATIFIKACIJI OKVIRNE KONVENCIJE ZDRU@ENIH NARODOV O SPREMEMBI PODNEBJA 1. ~len Ratificira se Okvirna konvencija Zdru‘enih narodov o spremembi podnebja, ki je bila sprejeta 9. maja 1992 v New Yorku v arabskem, kitajskem, angle{kem, francoskem, ruskem in {panskem jeziku. 2. ~len Besedilo konvencije v angle{kem izvirniku in slovenskem prevodu se glasi: UNITED NATIONS FRAMEWORK CONVENTION OKVIRNA KONVENCIJA ZDRU@ENIH NARODOV ON CLIMATE CHANGE O SPREMEMBI PODNEBJA The Parties to this Convention, Pogodbenice te konvencije, ki: Acknowledging that change in the Earth’s climate and priznavajo, da so sprememba podnebja na Zemlji in its adverse effects are a common concern of humankind, njeni {kodljivi u~inki skupna skrb vsega ~love{tva, Concerned that human activities have been substantial- so zaskrbljene, ker ~lovekove dejavnosti znatno pove- ly increasing the atmospheric concentrations
    [Show full text]
  • Letni Delovni Načrt 2020/2021
    LETNI DELOVNI NAČRT 2020/2021 September, 2020 Kazalo vsebine Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici ............................................................................. 6 Ustanovitelj ................................................................................................................................. 7 Šolski okoliš ................................................................................................................................ 7 Podlaga za načrtovanje ................................................................................................. 7 Pri delu v šolskem letu 2020/2021 bomo upoštevali naslednje usmeritve: ................................. 7 Vizija in poslanstvo šole ............................................................................................... 8 Vizija ........................................................................................................................................... 8 Poslanstvo.................................................................................................................................... 8 Ustaljeni projekti ............................................................................................................ 8 Ekošola ........................................................................................................................................ 8 Zdrava šola .................................................................................................................................. 9 Unesco ASP netšola ...................................................................................................................
    [Show full text]