DOCSLIB.ORG

Prenesi Datoteko Prenesi

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Kronika 2020, letnik 68, številka 1 Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Katarina Keber (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), dr. Harald Krahwinkler (Celovec), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Hrvoje Petrić (Zagreb), dr. Vlasta Stavbar (Maribor), dr. Imre Szilágy (Budimpešta) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 4. februarja 2020 Naslednja številka izide/ Next issue: junij/ June 2020 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gasperšič - angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič UDK/ UDC: Breda Pajsar Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 500 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Scopus; Historical Abstracts, ABC-CLIO; MLA International Bibliography; PubMed; ERIH Plus; Bibliography of the History of Art. Na naslovni strani/ Front cover: Vodnjak v parku Term Šmarješke Toplice/ Fountain in the park of the Šmarješke Toplice Thermal Spa (arhiv Term Krka). Na zadnji strani/ Back cover: Conrad Grefe: Stara Loka/ Altenlack (C. Grefe, P. Radics: Alt-Krain. Wien, Laibach, 1900). Razprave Martin Bele: Viltuška veja gospodov Mariborskih pred letom 1311 .....5 Patrizia Farinelli: Prevzeta od Zoisovega znanja in prijaznosti: Gaetano Cattaneo in Giovanni Scopoli v Ljubljani (april 1812) ....................................................................19 Damir Globočnik: Prešernova slovesnost v Vrbi 15. septembra 1872 ..........29 Marija Čipić Rehar: Jurij Humar – nova spoznanja o njegovem življenju in delu ..........................................41 Simona Kermavnar: Vodnjak v parku Term Šmarješke Toplice ......................55 Renata Komić Marn: Zbirateljstvo in umetnostni trg v Ljubljani med obema vojnama na primeru razprodaje Strahlove zbirke .............................................................69 Mateja Ratej: Vranglovci kot jugoslovanski graničarji na Kozjaku v dvajsetih letih 20. stoletja. Primer Simeona Britvina ...............................................89 Aneja Rože: Franciscejski kataster kot vir za preučevanje zgodovine vodne infrastrukture in preskrbovanja z vodo. Davčni okraj Sežana ..........................................99 Rok Poles: Od srčastega ščita do srčastih kamnov. Prispevek k poznavanju šoštanjskega grba ...................117 Po razstavah Ko zapoje kovina: nastajanje muzejske razstave o tisočletjih metalurgije na Slovenskem (Tomaž Lazar) ....................................135 Jubilej Darja Mihelič – sedemdesetletnica (Petra Svoljšak) .....145 Ocene in poro~ila Matjaž Bizjak: Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku (Martin Bele) ....................................149 Janez Höfler: Lastniške cerkve v Sloveniji. Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča ( Jure Volčjak) ................150 Dvorec Betnava (ur. Franci Lazarini in Miha Preinfalk) (Dejan Zadravec) ..............................152 David Petelin: Živeti v socialistični Ljubljani. Mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni ( Jelka Piškurić) ............................153 Jelka Piškurić: »Bili nekoč so lepi časi«. Vsakdanjik v Ljubljani v času socializma (Marija Počivavšek) .......155 Ota Konrád in Rudolf Kučera: Cesty z apokalypsy. Fyzické násilí v pàdu a obnově střední Evropy 1914–1922 (Eva Holz) ...............................................156 2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929.5VIL:32(497.412)"11/12" Prejeto: 9. 9. 2019 Martin Bele doc. dr., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor E-pošta: [email protected] Viltuška veja gospodov Mariborskih pred letom 1311 IZVLEČEK Prispevek predstavlja izvor, zgodnje delovanje ter dosežke rodbine Viltuških – stranske veje rodbine Mariborskih. V času nastanka rodbine je bilo politično stanje na območju današnje slovenske Štajerske precej nestabilno. Razlog za to je bil tudi v tem, da je vojvodina Štajerska konec 12. stoletja dobila novega gospodarja – dinastijo Babenberžanov. Za Viltuške, ki so bili deželnoknežji ministeriali, je bilo to velikega pomena, čeprav viri kažejo, da se jim v 13. stoletju ni uspelo prebiti do vidnejšega položaja na deželni ravni. Rekonstrukcijo dogajanja je omogočila analiza ohranjenih pisnih virov, zlasti Avstrijske rimane kronike in številnih listin. KLJUČNE BESEDE gospodje Viltuški, gospodje Mariborski, Štajerska, visoki srednji vek, Otokar II. Přemysl, Bela IV., Habsburžani, štajerski deželni zbori, ministeriali ABSTRACT VILTUŠ (WILDHAUS) BRANCH OF THE LORDS OF MARIBOR (MARBURG) BEFORE 1311 The contribution presents the origin, early operations, and achievements of the Viltuš (Wildhaus) family, a side branch of the Lords of Maribor (Marburg). At the time of the formation of the family, the territory of present-day Styria was faced with a rather volatile political situation. One of the reasons was that, at the end of the twelfth cen- tury, the Duchy of Styria obtained a new master – the Babenberg dynasty. This was of a major consequence for the ministerial family of Viltuš, even though according to sources, they passed the thirteenth century without being eleva- ted to a notable territorial rank. The reconstruction of the developments was made possible by an analysis of preserved written sources, especially the Austrian Rhyme Chronicle, and a substantial number of documents. KEY WORDS Lords of Viltuš (Wildhaus), Lords of Maribor (Marburg), Styria, High Middle Ages, Ottokar II. Přemysl, Bela IV., Habsburgs, Styrian territorial diets, ministeriales 5 MARTIN BELE: VILTUŠKA VEJA GOSPODOV MARIBORSKIH PRED LETOM 1311, 5–18 2020 Uvod vzhodnoalpske regije v času, ko je viltuška rodbina nastala. Predvsem v prvih desetletjih svojega obstoja Namen pričujočega članka je raziskati izvor, zgod- (sredi 13. stoletja) so morali člani rodbine preživeti v nje delovanje ter dosežke rodbine Viltuških – stran- izredno nemirnem političnem obdobju. Gospodarji ske veje rodbine Mariborskih. Rodbina je obstajala na štajerskem vojvodskem prestolu so se tedaj hitro in bila politično aktivna v času od konca 12. stoletja, menjavali. Medtem se je lokalno deželno plemstvo izumrla pa je šele v drugi polovici 15. stoletja. Pri moralo prilagajati vedno novim razmeram, da bi tako pisanju smo uporabljali avstrijsko in slovensko znan- ohranilo svoje posesti ter morda celo povečalo svojo stveno literaturo s področja srednjeveške zgodovine. moč. Med zbranimi viri je treba na prvem mestu izposta- viti Avstrijsko rimano kroniko, zatem pa še zbrano Splošni politični pregled listinsko gradivo za zgodovino nekdanje vojvodine Štajerske, ki so ga v 19. in 20. stoletju zbrali in izda- Konec 12. stoletja, ko se je viltuška rodbina začela jali Joseph von Zahn (UBSt I-III), Heinrich Appelt formirati, je bil v vzhodnoalpskem prostoru čas na- in Gerhard Pferschy (UBSt IV), Franc in Milko Kos stanka štajerske vojvodine ter hkrati menjave na šta- (Gradivo IV–V) ter France Baraga (na podlagi gradi- jerskem vojvodskem prestolu. Na območju kasnejše va Boža Otorepca) (Gradivo VI). Uporabljali smo še vojvodine Štajerske sta vladala štajerski mejni grof gradivo za srednjeveško zgodovino Koroške (MDC Otokar III. (vladal v letih 1129–1164) in njegov sin I-VIII), ki sta ga zbirala August von Jaksch in Her- Otokar IV. (vladal v letih 1164–1192). Otokar III. je mann Wiessner. bil v sorodu z najmočnejšimi knezi Svetega rimskega V preteklosti so se raziskovalci z rodbino Viltu- cesarstva. Cesar Friderik I. Barbarossa in saško-ba- ških že srečevali, a so jo še najpogosteje omenjali le varski vojvoda Henrik Lev sta bila njegova bratran- bolj ali manj bežno in v povezavi z neko širšo temo ca.8 Pred tem je Otokarjeva rodbina svoj deželno- – predvsem z gospodi Mariborskimi. Že leta 1938 knežji položaj utrdila v srečnem nizu dedovanj. Leta je Viltuške v zvezi s študijo o Mariborskih omenjal 1147 je Otokar v roke dobil pomembna gospostva Ljudmil Hauptmann.1 Zatem se je Hans Pirchegger na današnjem slovenskem Štajerskem, med drugim leta 1952 posvečal mariborskemu gospostvu,2 Viltu- območje današnje Radgone, Maribora in Laškega. škim pa je bilo v njegovem besedilu namenjenih le Otokarjevo gospostvo se je na jugu razširilo do raz- nekaj kratkih besed. Isto lahko rečemo za kasnejšo vodja med Dravo in Savinjo, z laškim gospostvom pa Pircheggerjevo knjigo Die Untersteiermark ter Mli- je dosegel celo Savo.9 Po Otokarjevi smrti je zavladal naričevi
Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr

    Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr

    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
  • FESTIVAL LENT 2006 Program

    FESTIVAL LENT 2006 Program

    TIME 24. VI. FRIDAY EVENT PERFORMER HTTP: WHAT 9.00-15.00 CENTER DRAŠ FREE BADMINTON MATCHES Center Draš http://www.dras.si/ Sport 16.00-20.00 CITY PARK ART CAMP & ADVENTURE PARK http://most-mb.si/ Workshops COURTYARD OF PRVA 17.00-22.00 Zavod Čudežna dežela Maribor http://www.cudezna-dezela.si/ Sport GIMNAZIJA SPORT CLIMBING FOR EVERYONE 17.00 ART CAMP STAGE DANCE, DANCE Otroška folklorna skupina Krog http://drustvo-krog.weebly.com/ Folklore http://www.lgl.si/drama/index.php/p 18.00 ADVENTURE PARK STAGE Maja Borin: BUGFEST Lutkovno gledališče Ljubljana redstave/predstava/moja_druzhina/ Puppet show 18.00-19.00 CITY PARK THAI BOXING LESSONS ŠD Legija http://www.legija.si/ Sport 19.00 KMŠ STAGE COMPUTER GRAPHICS EXHIBITION Natan Esku http://youngart.se/artists/natan-esku Exhibition Pevska šola CS - Junior CS, 19.00-20.00 ART CAMP STAGE http://www.pevska-sola-cs.si Concert MUSIC – THE UNIVERSAL LANGUAGE Secunde CS 19.30 JURČEK STAGE JEBE'LA CESTA Concert 20.00 MLADINA STAGE MLADINA'S COVERS EXHIBITION http://www.mladina.si/ Exhibition 20.00 UNION HALL BRIN BERNATOVID, harp; NAJA MOHORIČ, harp Concert http://www.youreupradio.com/, 21.00 CREATIVE UNDERGROUND http://www.myspace.com/djurke86, DJ evening REdo• DJ URKE • DAN MITRA http://www.myspace.com/djdanmitra VASKO ATANASOVSKI & SIMONE ZANCHINI (ITA, 21.00 JUDGEMENT TOWER Concert SLO) SLON IN SADEZ ROKENROL ORKESTER • ANA 21.00 VEČER STAGE http://www.sloninsadez.com, Concert PUPEDAN http://www.anapupedan.com 21.30 CAFÉ KAVAJO LANGA http://www.etno-skupina-langa.com/ Concert CENTRAL STAGE AT THE Pihalni orkester KUD Pošta 21.30 GALA 2011 WITH 300 MUSICIANS Maribor; A.
  • Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice

    Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice

    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 18|1 2013 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2013 1 | 18 Vsebina • Contents Ana Kostić, Public Monuments in Sacred Space. Memorial Tombs as National Monuments in Nineteenth Century Serbia Ceremony of the unveiling of Milica Stojadinović-Srpkinja’s • Javni spomeniki v sakralnem prostoru. Spominske grobnice kot nacionalni spomeniki v Srbiji v 19. stoletju monument, Vrdnik Monastery (detail) Ana Lavrič, »Javni« spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice • The “Public” Monument of Anton Martin Slomšek under the Shelter of Maribor Cathedral Polona Vidmar, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser • Lokalni patriotizem in lokalna politika. Spomeniki Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu v Mariboru ter vpliv družine Reiser Nenad Makuljević, Funeral Culture and Public Monuments. Jernej Kopitar, Vuk Karadžić and Creating a Common Serbo-Slovenian Culture of Memory • Pogrebne slovesnosti in javni spomeniki. Kopitar, Karadžić in ustvarjanje ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA skupne srbsko-slovenske kulture spominjanja Irena Ćirović, Memory, Nation and a Heroine of the Modern Age. Monument to Milica Stojadinović-Srpkinja • Spomin, nacija in herojinja moderne dobe. Spomenik Milici Stojadinović - Srpkinji ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Establishing National Identity in Public Space Public Monuments in Slovenia and Serbia in the Nineteenth Century
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta

    Prenos Pdf Različice Dokumenta

    POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / DECEMBER 2017 Iz vsebine: PRAVLJICA • Županov nagovor Sneži kot v pravljici, a nikjer beline, • Priznanja župana za pomembne dosežke v meni le črnina. • 200-letnica rojstva rojaka Davorina Trstenjaka Koliko dni bo še tako, • Pregled dogodkov iz druge polovice leta 2017 hladno, snežno in črno? Želim si le, • Predpraznični utrinki da vse slabo iz spomina bi ušlo. Spomin … naj gre! Ogrejejo naj se roke. Snegu naj vrne se belina, zgladi v mojem srcu se praznina. Naj pospeši ritem se srca, naj v soju sonca in snega mi nasproti pride moja ljubljena. (Boštjan Petučnik, Pesmi sivega laboda) Prejemniki priznanj za leto 2017 Na prednovoletnem sprejemu je bilo za izjemne dosežke v letu 2017 podeljenih 11 priznanj. Prejeli so jih: Foto: Ludvik KRAMBERGER Ekipa Twirling kluba Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je na državnem tekmovanju dosegla odlične rezultate z »zlato« Nino Novak – letošnjo najmlajšo prejemnico PRIZNANJA ŽUPANA za pomembne dosežke Foto: Klavdija BEC 2 DECEMBER 2017 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Nekoga moraš imeti rad, Te tople, božajoče, po ljubezni do sočloveka diše- pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, če besede pesnika Ivana Minattija so kot žarek son- nekomu moraš nasloniti roko na ramo, ca v temnih turobnih jesenskih dneh. Naj nas te da se, lačna, nasiti bližine, besede vedno, vsak dan znova, spomnijo, da je ne- nekomu moraš, moraš, kje še nekdo, ki nas potrebuje, ki ga imamo radi, to je kot kruh, kot požirek vode, ki nas ima rad, ki nam ponuja stisk roke, ki nas moraš dati svoje bele oblake, vabi v svoj objem ‒ verjemite, veliko takih lju- svoje drzne ptice sanj, di je med nami.
  • Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM in LITERATURO

    Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM in LITERATURO

    1 Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM IN LITERATURO. Vinjeta za Bratka Krafta. I. Bratka Krefta se spominjam iz svojih otroških let, ko je prihajal k nam na obiske k nam domov, predvsem pa, ko je bival v zidanici na Kreftovem vrhu, ali pa, ko smo pešačili k dedku in babici. To ni bil kraj, Vrh so bile gorice, vinograd z zidanico in pripadajočo stiskalnico in viničarijo. Včasih pa smo rekli kar, gremo v Murščak. Pravzaprav se je kraj imenoval Hrašenski vrh, Murščakov sosed . Iz zgornjega dela Biserjan, kjer smo prebivali, v vasi ob Ščavnici, je do Kreftovega vrha tekla pešpot, méšnica, po njej so hodili ljudje k maši, otroci pa v šolo, med njivami, po jezéh in preko brví, mimo Banjkovec, čez Črnce in Ščavnico skozi Dragotince in preko Róžičkega vrha, mimo vinogradov/goric, zidanic z viničarijami in cimpračami, skozi Stánetince in po dedkovi šumi navkreber med njegovimi goricami do Vrha. Hoja je potekala po dolinah in bregéh, navzdol in navzgor, po ilovnatih kolovozih in cestah, po rumenem asfaltu, kot so te poti šaljivo imenovali domačini. Kakor se pač razprostirajo Slovenske Gorice s svojimi, v tistih časih še bogatimi kmetijami v dolinah in v ponosni revščini se razvijajoče viničarske vasi po vrhéh, vsake s svojimi zgodbami in skupnimi usodami, ki so prav gotovo navdihovale Bratka pri njegovih povestih za Kalvarijo za vasjo. Ljudje so vedeli, kdaj da je Bratko v vrhu, saj so ga vsi poznali, bil jim 2 je ljub sosed, domačin, gosposko oblečen, ali nikoli gospod, kot so rekli. Bil je domač in z vsemi se je pogovarjal.
  • Kresnik: an Attempt at a Mythological Reconstruction

    Kresnik: an Attempt at a Mythological Reconstruction

    Kresnik: An Attempt at a Mythological Reconstruction Zmago Šmitek The Slovene Kresnik tradition has numerous parallels in Indo-European mythologies. Research has established connections between the myth about a hero’s fight with a snake (dragon) and the vegetational cult of Jarilo/Zeleni Jurij. The Author establishes a hypothesis about Iranian influences (resemblance to figures of Yima/Yama and Mithra) and outlines a later transformation of Kresnik in the period of Christianization. If it is possible to find a mythological figure in Slovene folk tradition which is remi- niscent of a “higher” deity, this would undoubtedly be Kresnik. It is therefore not strange that different researchers were of the opinion that Kresnik represented the key to old Slovene mythology and religion.1 Their explanations, however, are mostly outdated, insufficciently explained or contrasting in the context of contemporary findings of comparative mythol- ogy and religiology. Equally doubtful is also the authenticity of older records about Kresnik since the still living traditions seem not to verify them.2 Kresnik thus remains a controver- sial and mysterious image as far as the origin of his name is concerned, but also concerning the role and the function it was supposed to have in old Slovene, Slavic and Indo-European mythological structures. The first extensive and thorough comparative study about Kr(e)snik was written by Maja Bošković-Stulli.3 She justly ascertained that there were differences between the major- ity of Slovene records on Kresnik and the data on a being with the same name collected in Croatia and east of it. On the other hand, however, certain fragments of Slovene tradition did correspond to the image of Krsnik which she had documented during the course of her 1 Kresnik was linked to Božič or Svarožič (Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Znanstvena knjižnica, Tome 4, Celje 1930, p.
  • Of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle

    Of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle

    From Tradition to Contemporary Belief Tales: Th e “Changing Life” of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle Monika Kropej Th e article addresses the oral tradition and tales about certain Slovenian supernatural beings that accompany the annual cycle and its turning points: midsummer and midwinter solstice as well as spring and autumn changing shift s. Discussed are the changing images of these folk belief narratives resulting from continuously changing cultural and social contexts, while supernatural fi gures or spirits acquire a demythicised image in contemporary belief tales and urban legends. Slovenian folk belief legends feature over one hundred and fi ft y diff erent super- natural beings, among them the supernatural beings of nature, restless souls, demons and ghosts, mythical animals and cosmological beings. Th e supernatural beings here presented accompany the yearly turning points: the summer and the winter solstices, the spring equinox, and the conclusion of the autumn. Containing a wide variety of motifs, folk belief legends about these supernatural beings have undergone continuous changes due to the diff erent cultural and social contexts. Kresnik and the Summer Apparitions Th e summer solstice is connected with a number of customs and beliefs that are similar throughout Europe. In Slovenia, a characteristic supernatural being that makes an appearance during this period is Kresnik (Krsnik, Krstnik, Šentjanževec). Kresnik’s at- tributes are the sun and the fi re (in Slovene, kresati denotes to kindle fi re by striking). Judging by these attributes and narrative tradition, Russian philologist Nikolai Mikhailov established Kresnik’s similarity with the principal Slavic God Perun, the Th under God and the conqueror of Veles.
  • Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja

    Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja

    Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.
  • Redakcija Vodnik-Cel

    Redakcija Vodnik-Cel

    B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI Družinski in rodbinski fondi se tako po svoji zasebni pravni naravi in iz nje izhajajoči pristojnosti arhivskih delavcev kot tudi po svojih osnovnih vsebinskih opredelitvah in značilnostih v ničemer ne razlikujejo od osebnih fondov. Zaradi tega je pogosto težko natančno razmejiti oziroma razločiti, kdaj ima določeno gradivo lastnosti osebnega ali družinskega/rodbinskega fonda. Čeprav je praksa različna, velja osnovno pravilo, da v primeru, ko se ohranjena dokumentacija ne nanaša le na eno osebo, pač pa na njeno ožje oziroma širše sorodstvo, fond definiramo kot družinski ali rodbinski. Pri tem upoštevamo, da družino praviloma predstavlja le ožje sorodstvo (starši z otroki), rodbino pa definirajo širše sorodstvene vezi v daljšem časovnem obdobju. V PAM danes hranimo dvaintrideset družinskih in rodbinskih fondov. Med njimi je kar nekaj uglednih družin/rodbin, tudi nosilk plemiških naslovov, ki so pustile Mariboru in okolici razpoznaven in trajen pečat. Med njimi so tako predstavnice narodnostno slovensko opredeljenih in čutečih družin kot tudi družine nemške pripadnosti. Za odkrivanje in poznavanje slovenskega narodnega prebujanja v drugi polovici 19. st. v slovenskem delu Štajerske je prav gotovo najbolj zanimiv fond družine Sernec, izvirajoče iz Slovenske Bistrice. Med vsebinsko pestrimi in raznovrstnimi izstopata fonda rodbine Gariboldi ter družine Schmiderer - Brunner. Iz slednje je izhajal dolgoletni mariborski župan in politik Ivan Schmiderer. Prav tako velja omeniti
  • UNIVERSITY of ZAGREB Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY

    UNIVERSITY of ZAGREB Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY

    University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY UNIVERSITY OF ZAGREB Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY KINESIOLOGY Zagreb, September 2014 1 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY NAME, LAST NAME AND TITLE OF THE CONTACT PERSON: Full Prof. Lana Ružić, PhD FUNCTION: Vice-dean for Science/Postgraduate Studies Coordinator E-MAIL: [email protected] TELEPHONE: 098/380753 ADDRESS: Horvaćanski zavoj 15, Zagreb Pursuant to the Decision of 29 November 2012 of the Faculty Council, this Study Programme was prepared by the Working group for the implementation of a new proposed doctoral study of kinesiology, composed of: Full Prof. Vladimir Medved, PhD; Full Prof. Marjeta Mišigoj- Duraković, PhD, Full Prof. Dragan Milanović, PhD, Full Prof. Mirna Andrijašević, PhD, Assoc. Prof. Boris Neljak, PhD, Full Prof. Igor Jukić, PhD, Full Prof. Lana Ružić, PhD, Assoc. Prof. Goran Sporiš, PhD, Assoc. Prof. Damir Knjaz, PhD, Assoc. Prof. Goran Marković, PhD, and Asst. Prof. Renata Barić, PhD. 2 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY CONTENTS A.1. GENERAL INFORMATION ON THE PROPOSED DOCTORAL STUDY . 5 A.1.1. NAME OF THE PROPOSED DOCTORAL STUDY. 5 A.1.2. NAME OF THE PROVIDER OF THE STUDY PROGRAMME AND THE COOPERATING INSTITUTION(S) PARTICIPATING IN THE STARTING AND IMPLEMENTATION OF THE DOCTORAL STUDY. 5 A.1.3. NAME OF THE IMPLEMENTER OF THE STUDY PROGRAMME . 5 A.1.4. SCIENTIFIC FIELD AND DISCIPLINE OF THE PROPOSED STUDY PROGRAMME. .5 A.1.5. DURATION OF THE DOCTORAL STUDY IN ACCORDANCE WITH THE REGULATIONS (IN YEARS). 5 A.1.6.
  • The Dissolution of the Slavic Identity Of

    The Dissolution of the Slavic Identity Of

    THE DISSOLUTION OF THE SLAVIC IDENTITY OF THE SLOVENES IN THE 1980S. THE CASE OF THE VENETIC THEORY By Luka Lisjak GabrijelþLþ Submitted to Central European University Department of History In partial fulfilment of the requirements for the degree of Master of History Supervisor: Professor Balázs Trencsényi Second supervisor: Gábor Klaniczay CEU eTD Collection Budapest, Hungary 2008 Statement of Copyright Copyright in the text of this thesis rests with the Author. Copies by any process, either in full or part, may be made only in accordance with the instructions given by the Author and lodged in the Central European Library. Details may be obtained from the librarian. This page must form a part of any such copes made. Further copes made in accordance with such instructions may not be made without the written permission of the Author. CEU eTD Collection iii Table of Contents Abstract.............................................................................................................................vi 1. Early Autochthonist Theories in the Slovene Lands..................................................8 1.1. The Discursive Shifts in Slovene Autochthonism ....................................................10 1.2 The Medieval Tradition............................................................................................12 1.3 The Humanist Topos................................................................................................13 1.4 The Enlightenment: Re-Emergence and Demise of the Autochthonist Topos............16
  • Jezik Oslovni Zapiski 20• 2

    Jezik Oslovni Zapiski 20• 2

    Jezikoslovni zapiski 20 • 2014 • 2 RazpRave in članki Andrejka Žejn, Poimenovanja za klofuto v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem – ekspresivno na jezikovni karti Januška Gostenčnik, Primerjava govorov Babnega Polja in Ravnic v luči starejših in mlajših slovenskih jezikovnih sprememb Janoš Ježovnik, Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomočke v terskem narečju Irina Makarova Tominec, Izmail Sreznjevski in slovenščina Ines Virč, Iz međimurske oronimije Nuša Ščuka, Jezik in spol: ženska poimenovanja v slovenščini Mojca Kompara, Je slovenska Istra še dvojezična? Blaž Trebar, Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske terminološke variacije Nina Ditmajer, Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja k razvoju slovenskega botaničnega izrazja Tomaž Petek, Didaktični model razvijanja zmožnosti javnega govornega nastopanja Peter Weiss, Vodkinja Ocene in pOROčila Melita Zemljak Jontes, Knjižno in neknjižno na dveh mariborskih radiih v knjigi 2014 • 2 Alenke Valh Lopert Petra Stankovska, Nova akademska slovnica knjižne češčine • 20 ISSN 0354-0448 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI GLASILO InštitutA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski 20•Jezikoslovni 2 JZ_ovitek_18mm.indd 1 21.4.2015 15:41:18 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Navodila avtorjem ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Urednik Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja Peter Weiss dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma Tehnična urednica julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi Alenka Jelovšek domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov.