Jezik Oslovni Zapiski 20• 2
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Jezikoslovni zapiski 20 • 2014 • 2 RazpRave in članki Andrejka Žejn, Poimenovanja za klofuto v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem – ekspresivno na jezikovni karti Januška Gostenčnik, Primerjava govorov Babnega Polja in Ravnic v luči starejših in mlajših slovenskih jezikovnih sprememb Janoš Ježovnik, Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomočke v terskem narečju Irina Makarova Tominec, Izmail Sreznjevski in slovenščina Ines Virč, Iz međimurske oronimije Nuša Ščuka, Jezik in spol: ženska poimenovanja v slovenščini Mojca Kompara, Je slovenska Istra še dvojezična? Blaž Trebar, Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske terminološke variacije Nina Ditmajer, Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja k razvoju slovenskega botaničnega izrazja Tomaž Petek, Didaktični model razvijanja zmožnosti javnega govornega nastopanja Peter Weiss, Vodkinja Ocene in pOROčila Melita Zemljak Jontes, Knjižno in neknjižno na dveh mariborskih radiih v knjigi 2014 • 2 Alenke Valh Lopert Petra Stankovska, Nova akademska slovnica knjižne češčine • 20 ISSN 0354-0448 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI GLASILO InštitutA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski 20•Jezikoslovni 2 JZ_ovitek_18mm.indd 1 21.4.2015 15:41:18 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Navodila avtorjem ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Urednik Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja Peter Weiss dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma Tehnična urednica julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi Alenka Jelovšek domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, Donald Reindl, DEKS, d. o. o. za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna Prelom besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Simon Atelšek Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne Oblikovanje znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola Milojka Žalik Huzjan na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali http://tinyurl.com/ZRCola ali na e-naslovu [email protected]. Besedila naj bodo oddana v elektronski Naslov uredništva obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj bo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali odtisnjena Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija na papir in oddana uredništvu. Telefon: 01 4706 160 Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 [email protected] ali [email protected] vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave zanj Marko Snoj praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma Založila Založba ZRC zanjo Oto Luthar recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim Tisk Cicero, Begunje, d. o. o. širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, Naklada 250 izvodov da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 €, dvojne številke 12 € Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 464 [email protected] Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. razvil Peter Weiss. JZ_ovitek_18mm.indd 2 21.4.2015 15:41:18 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 20 • 2 2014 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Ljubljana 2014 2 • KAZALO 2014 • 20 RazpRave in članki Andrejka Žejn, Poimenovanja za klofuto v slovenskih narečjih ZAPISKI na avstrijskem Koroškem – ekspresivno na jezikovni karti ....................... 7 Januška Gostenčnik, Primerjava govorov Babnega Polja in Ravnic v luči starejših in mlajših slovenskih jezikovnih sprememb .................... 25 Janoš Ježovnik, Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomočke v terskem narečju .......................................................................................... 37 Irina Makarova Tominec, Izmail Sreznjevski in slovenščina ............................. 53 Ines Virč, Iz međimurske oronimije .................................................................... 67 Nuša Ščuka, Jezik in spol: ženska poimenovanja v slovenščini ......................... 79 Mojca Kompara, Je slovenska Istra še dvojezična? ............................................ 89 Blaž Trebar, Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske terminološke variacije ................................................................................. 107 Nina Ditmajer, Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja k razvoju slovenskega botaničnega izrazja ............................... 125 JEZIKOSLOVNI Tomaž Petek, Didaktični model razvijanja zmožnosti javnega govornega nastopanja ............................................................................. 143 Peter Weiss, Vodkinja ....................................................................................... 163 Ocene in pOROčila Melita Zemljak Jontes, Knjižno in neknjižno na dveh mariborskih radiih v knjigi Alenke Valh Lopert ......................................................... 171 Petra Stankovska, Nova akademska slovnica knjižne češčine ......................... 175 3 RazpRave in članki 2 • Poimenovanja za klofuto v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem – ekspresivno na jezikovni karti 2014 • 20 Andrejka Žejn Cobiss: 1.01 V gradivu, zbranem za izdelavo besednih jezikovnih kart in določitev tipičnih ZAPISKI arealov poimenovanj v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem, so tudi poimenovanja v pomenu ‘klofuta’. Večina teh poimenovanj je ekspresivna, njihova skupna značilnost je tudi nejasen oz. zlasti onomatopejski izvor. Na podlagi primerjave pomenov etimološko in besedotvorno sorodnega besed- ja lahko poimenovanja uvrstimo v pomenske skupine. Razporeditev arealov poimenovanj za klofuto se uvršča v več tipov razporeditve arealov besedja na avstrijskem Koroškem. Ključne besede: klofuta, slovenska koroška narečja, jezikovna karta, ekspre- sivnost, pomenska analiza Designations for ‘slap’ in Slovenian dialects in Austrian Carinthia: Expressivity on a linguistic map The material collected for producing lexical linguistic maps and defining typi- JEZIKOSLOVNI cal areas of designations in Slovenian dialects in Austrian Carinthia includes expressions denoting ‘slap’. The majority of these designations are expressive, and they also share an unclear or onomatopoetic origin. Based on a comparison of the meanings of etymologically and word-formationally related vocabulary, these designations can be classified into semantic groups. The areal distribu- tion of designations for ‘slap’ is classified into several types of areal distribu- tions of vocabulary in Austrian Carinthia. Keywords: slap, Slovenian Carinthian dialects, linguistic map, expressivity, semantic analysis 0 Uvod Prispevek se vsebinsko navezuje na doktorsko disertacijo Leksika in potek izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem, ki je nastala leta 2014 na podlagi dela gradiva, zbranega za dolgoročni projekt (od leta 1980 naprej) Inštituta za slavi- stiko Univerze Karla in Franca v Gradcu pod naslovom Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem.1 Glavni namen doktorskega dela je bil 1 Projekt je bil opisan v več strokovnih in znanstvenih objavah vse od leta 1980, ko je izšla publikacija s konceptom (Hafner – Prunč 1980), nazadnje npr. v Karničar – Žejn (2007), 7 Andrejka Žejn, Poimenovanja za klofuto v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem JEZIKOSLOVNI določiti tipične poteke izoleks oz. tipične razporeditve arealov poimenovanj,