VPLIV JEZIKA V MEDIJIH NA MLADOSTNIKE Z ANALIZO IZBRANIH ODDAJ NA RADIU CITY Magistrsko Delo

Zoran Franc

VPLIV JEZIKA V MEDIJIH NA MLADOSTNIKE Z ANALIZO IZBRANIH ODDAJ NA RADIU CITY Magistrsko delo

Maribor, november 2016

VPLIV JEZIKA V MEDIJIH NA MLADOSTNIKE Z ANALIZO IZBRANIH ODDAJ NA RADIU CITY

Magistrsko delo

Študent: Zoran Franc Študijski program: 2. bolonjska stopnja – magistrski program Slovenski jezik in književnost (enopred. ped.) Mentorica: doc. dr. Simona Pulko Somentorica: izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes

Maribor, november 2016

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija PRILOGA 6B

IZJAVA

Podpisani Zoran Franc, rojen 29. 10. 1987, študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,

študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Vpliv jezika v medijih na mladostnike z analizo izbranih oddaj na Radiu City pri mentorici doc. dr. Simoni Pulko in somentorici izr. prof. dr. Meliti Zemljak Jontes avtorsko delo.

V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

______(podpis študenta-ke

Kraj: Maribor

Datum: 12. 11. 2016

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentoricama doc. dr. Simoni Pulko in izr. prof. dr. Meliti Zemljak Jontes za vso strokovno pomoč pri nastajanju magistrskega dela.

Zahvaljujem se celotni družini, ki mi je v težkih trenutkih nesebično stala ob strani in me bodrila ter usmerjala po poti življenja. Posebna zahvala gre bratu Milanu za nesebično pomoč pri nastanku magistrskega dela in omi za brezpogojno ljubezen.

Prav tako se zahvaljujem prijateljem in skupini Mugeba, ki mi stojijo ob strani in verjamejo vame.

Posebej se zahvaljujem Ianu za spodbudo, nesebičnost, vztrajnost in obilico potrpežljivosti.

In na koncu, dragi starši, hvala, da ste mi podarili življenje in da pazite name.

POVZETEK

Radio kot govorjeni medij, ki ne uporablja slike, je skupek govorjenja in glasbe, ki se prenaša prek določenih radijskih valov, zakupljenih na določeni radijski frekvenci. Vsaka radijska postaja posluje s svojo radijsko politiko in shemo, ki jo odgovorni uredniki pripravijo in določijo vnaprej. Shema vsebuje elemente razvedrilnega in informativnega programa, ki se razlikuje med radijskimi postajami in je različno razdeljena, razen splošno utečenih normiranih postavitev informativnega obveščanja. Preverili smo poslušanost radia v izbranem časovnem obdobju po meritvah Mediane, pregledali programsko shemo in politiko, se osredotočili na jezikovno in govorno kompetenco radijskih govorcev, ki so najprej usmerjeni na poslušalca, ter dodaten pregled namenili analiziranju govora radijskih govorcev. Ker gre za javno občilo, namenjeno širši javnosti, del katere so tudi mladostniki, smo preverili jezikovno in govorno kompetenco in vplive, ki se kažejo na mladostnikih, ter izpeljali preizkus poslušanosti radijske postaje med mladostniki in dovzetnost uveljavljenih govornih norm, ki se dnevno večkrat pojavljajo v radijskem programu. Zanimalo nas je, ali prevzemajo določene oblike, in če, koliko se vpliv tudi kaže. Upoštevali smo njihovo mnenje in mišljenje o medijih ter zbrane podatke analizirali in predstavili.

Ključne besede: radio, programska shema, poslušalec, radijski govorec, mladostniki, radijska postaja

ABSTRACT

As a typical medium of speech that does not use any visual material radio mainly consists of speaking and music that are transmitted by precisely defined radio waves that are leased on certain radio frequency. Each radio station operates in accordance with its own policy and programme schedule that is determined by its chief editors in advance. Radio programme schedule consists of informative and amusement parts. Their total quality and length vary considerably between different radio stations that address different types of public (except for generally defined norms of informative transmission). In turn, I checked the listening rates of Radio City during a particular period of time (according to the Mediana statistical measurements), made an overview of programme schedule and policy, and, finaly, focused on language and speaking competences of radio presenters that are mainly directed towards the particular kind of listeners. Additional attention was paid to the analysis of radio presenters' speech. Since Radio City is a type of public medium intended for broader public that also entails young people, we also verified language and speech competences of juveniles together with various influences that can be observed in young population. Apart from that, I have also conducted a research regarding the listening rate among them and their susceptibility to the established speech norms that frequently occur in daily radio programme. Consequently, I was especially interested in their radio-induced imitation of certain speech forms, and the degree of their influence. Togetheir with their own opinion of media, I finally collected the relevant data by my own questionnaires. The findings were subsequently analysed and presented accordingly.

Key words: radio, program scheme, radio audience, radio speaker, youth, radio station

Kazalo vsebine

1 UVOD ...... 7 1.1 Opredelitev področja in opis problema ...... 7 1.2 Namen, cilji in osnovne opredelitve ...... 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja ...... 8 1.4 Predvidene metode raziskovanja ...... 9 2 TEORETIČNI DEL ...... 10 3 GOVOR IN JEZIK ...... 10 3.1 Zvrstnost jezika ...... 10 3.1.2 Socialne zvrsti jezika ...... 11 3.1.3 Funkcijske zvrsti jezika ...... 12 3.2 Razmerje med zbornim jezikom, pogovornim jezikom in narečjem ...... 13 3.3 Uporaba in delitev jezika v radijskem programu ...... 16 3.3.1 Mestne govorice ...... 16 3.3.2 Prevzete besede ...... 17 3.3.3 Mariborska mestna govorica in prevzeto besedje ...... 18 3.4 Tvorba diskurza ...... 19 4 RADIO ...... 21 4.1 Zgodovina radia ...... 21 4.2 Predstavitev zgodovine in razvoja Radia City ...... 24 4.2.1 Radijska politika ...... 25 4.2.2 Programska shema ...... 26 4.2.3 Delitev razvedrilnega in informativnega programa ...... 33 4.3 Radijska igra Reporter Milan ...... 33 4.4 Kultura govora na komercialnem radiu ...... 34 5 MLADI IN MEDIJI ...... 35 5.1 Prisotnost medijev med mladimi ...... 35 5.2 Vpliv medijev na mlade ...... 36 6 EMPIRIČNI DEL ...... 39 6.1 Namen in cilji raziskave ...... 39 6.2 Raziskovalne metode ...... 39 6.3 Raziskovalni vzorec ...... 39 6.4 Postopek zbiranja podatkov ...... 40

6.4.1 Organizacija zbiranja podatkov ...... 40 6.4.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov ...... 40 6.4.3 Postopek obdelave podatkov ...... 40 6.5 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ...... 40 6.5.1 Raziskovalna vprašanja ...... 40 6.5.2 Hipoteze ...... 41 6.6 Razčlenitev govora in jezika govorcev radijske igre ...... 43 6.7 Vsebinska opredelitev ...... 46 7 METODOLOGIJA ...... 47 7.1 Rezultati in interpretacija ...... 47 7.3.1 Naštejte tri radijske postaje, ki jih poznate...... 50 7.3.2 Na kaj pomislite ob omembi » Radio City«? ...... 51 7.3.3 Katera radijska igra vam je na Radiu City bolj znana? ...... 52 7.3.4 Poslušali smo radijsko igro Reporterja Milana. Kakšen se vam zdi jezik? ...... 52 7.3.5 Vas je v govoru radijske igre kaj zmotilo? ...... 53 7.3.6 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, kaj vas moti? ...... 53 7.3.7 Kako vpliva raba pogovornega jezika na poslušalca? ...... 54 7.3.8 Kaj najbolj izstopa? ...... 55 7.3.9 Bi kaj spremenili? ...... 55 7.3.10 Ali opazite jezikovne odstope tudi v drugih medijih? Če da, v katerih?...... 56 7.4 Preverjanje rezultatov hipotez ...... 57 8 SKLEP ...... 59 9 VIRI IN LITERATURA ...... 62 10 PRILOGE ...... 66

Kazalo slik Slika 1: Delitev zvrsti jezika ...... 11 Slika 2: Hierarhija zaposlenih na radiu City (Interna shema Radia City 2014) ...... 25 Slika 3: Terminska porazdelitev oddaj (Interna shema Radia City 2014) ...... 26 Slika 4: Starostni prikaz anketirancev ...... 48 Slika 5: Razmerje po spolu ...... 49 Slika 6: Razvrstitev mladostnikov po smereh ...... 50 Slika 7: Prikaz poslušanosti radijskih postaj ...... 51 Slika 8: Prikaz zaznave govora v radijski igri ...... 53 Slika 9: Prikaz vpliva rabe pogovornega jezika na poslušalca ...... 54 Slika 10: Izstopajoče prvine ...... 55 Slika 11: Jezikovni odstopi v drugih medijih ...... 56

Kazalo tabel Tabela 1: Termin med 5. in 9. uro ...... 27 Tabela 2: Programska shema med 9. in 12. uro ...... 28 Tabela 3: Programska shema med 12. in 15. uro ...... 30 Tabela 4: Število anketirancev glede na letnik ...... 48 Tabela 5: Razmerje po spolu ...... 49 Tabela 6: Delitev po smereh izobrazbe ...... 49 Tabela 7: Poslušanost radijskih postaj ...... 50 Tabela 8: Govor v radijski igri ...... 53 Tabela 9:Vpliv pogovornega jezika na poslušalca ...... 54 Tabela 10: Kaj v govoru najbolj izstopa? ...... 55 Tabela 11: Odstopi v drugih medijih ...... 56 Tabela 12: Število ponovnih predvajanj ...... 57

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V magistrskem delu bomo predstavili izbrani medij – radio, ki še vedno velja za dokaj uveljavljeno obliko prenosnika komunikacij, ne glede na razvoj tehnologije in možnosti drugačne oblike prenosa komunikacije. Predstavili bomo delovanje lokalne radijske postaje Radio City. Zanimale nas bodo izbrane radijske rubrike, v katerih bomo opazovali jezik, ki je za slišani medij izjemnega pomena. Preverili bomo poslušanost radia po meritvah Mediane (Inštitut za raziskovanje trga medijev Mediana).

V nadaljevanju bomo predstavili programske termine in shemo ter njihov namen. Preverili bomo jezikovno in govorno kompetenco radijskih govorcev, ki sta najprej odvisni od njihovih sposobnosti in znanj poslušalca, ter del raziskovanja namenili analiziranju govora radijskih govorcev omenjene postaje in govoru v določenih radijskih igrah.

Preverili bomo tudi izbrana načela, ki naj bi jih radijski govorci uporabljali med opravljanjem dela, in opazovali različne jezikovne kršitve, ki se ob tem pojavljajo. Preverili bomo tudi, kako določene knjižno neustrezne besedne zveze in kršitve jezikovne in knjižne norme vplivajo na mlade, na njihovo dojemanje, sprejemanje in posledično na njihovo mišljenje. Zanimalo nas bo, ali se jih – kot verjetno površni poslušalci – sploh zavedajo in ali so napačne rabe določenih jezikovnih pravil zanje moteče ali pa jih enostavno preslišijo, ker gre za lokalno govorico, ki jo govorijo sami. Zanimalo nas bo njihovo mnenje glede uporabe jezika na radiu in njihova predstava o vplivu jezika na poslušalca.

1.2 Namen, cilji in osnovne opredelitve

Namen magistrskega dela je predstaviti delo lokalne radijske postaje Radio City, preveriti govorno in jezikovno kompetenco radijskih govorcev ter v nadaljevanju ugotoviti, kako ta vpliva na mladostnike. Zanimalo nas bo, ali prevzemajo določene jezikovne vzorce, ki se pojavljajo na radiu, in če jih, koliko se vpliv kaže v vsakdanji rabi mladostnikov. Upoštevali bomo njihovo mnenje in mišljenje o medijih.

Cilji magistrskega dela so naslednji:  predstaviti aktivnosti, ki se izvajajo na radijski postaji,  analizirati govor ter govorno in jezikovno kompetenco radijskih govorcev,  preveriti vpliv in prepoznavnost določenih govornih klišejev med mladostniki,1  povzeti in analizirati mnenja mladostnikov.

Trditve, ki jih bomo preverjali, so:  lokalne radijske postaje, s poudarkom na Radiu City, uporabljajo veliko pogovornega jezika v svojem programu, kot bomo skušali dokazati z analizo govora radijskih govorcev,  uporaba pogovornega jezika vpliva na razvoj in formacijo jezika med mladostniki, med drugim pa tudi na količino poslušalcev,  uporaba pogovornega jezika in določenih pogovornih klišejev na radiu vpliva na jezik mladostnikov.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja

Predpostavljamo, da bo analiza pokazala, da je radio kot medij še vedno močno prisoten med ljudmi, predvsem med mladimi, ne glede na napredek tehnike in novih oblik predvajanja glasbe. Prav tako predpostavljamo, da je radijska politika načrtovana na podlagi ozaveščanja poslušalcev z dogajanjem doma in po svetu ter z namenom večje poslušanosti, podkrepljena z različnimi pristopi zabave (skeči, igre) poslušalcev. Menimo tudi, da uporaba pogovornih prvin vpliva na izrazje mladostnikov, ki jih ti ponotranjijo in posledično uporabljajo kot del lastnega izrazja oz. izražanja.

Omejili se bomo na mladostnike, saj nas bo zanimal njihov pogled na socialno zvrst jezika, ki jo govorci uporabljajo na lokalnem radiu. Menimo, da so mladostniki pri svojih letih že dovolj zreli in razumni, da znajo presoditi, kdaj je, upoštevajoč okoliščine sporočanja in

1 Obdobje mladostništva lahko umestimo med 10. in 12. leto (konec otroštva) ter 22. in 24. leto starosti (začetek zgodnje odraslosti). Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot mladostnika oziroma mladostnico fanta ali dekle v starosti od 10. do 19. leta. Ta starostna skupina predstavlja v Sloveniji približno 10 odstotkov prebivalstva (http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/zdravila-in-mladostniki).

8 različne govorne položaje, raba določene socialne zvrsti jezika ustrezna.

Prav tako je treba upoštevati, da se bomo omejili na vzorec 200 mladostnikov lokalne srednje šole, na območju katere lokalna radijska postaja oddaja svoj program. Zavedati se moramo tudi dejstva, da verjetno nekateri mladostniki radia ne poslušajo in vsebin ne poznajo, zato bomo predvajali tudi radijsko igro Radia City. Predvidevamo, da se bo percepcija razmišljanja mladostnikov glede na starost razlikovala, vzorci pa bodo po vsej verjetnosti različni tudi glede na vrsto izobrazbe anketirancev.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V magistrskem delu bo uporabljena dinamična metoda, kar pomeni, da se proučuje trenutno stanje radijske postaje, poslušanosti, mladostnikov, števila poslušalcev in govorcev.

V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

 metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotavljali dejstva,  metodo klasifikacije, s pomočjo katere bomo definirali in razvrščali temeljne pojme,  metodo kompilacije, s pomočjo katere bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom oblikovali nova stališča,  metodo komparacije, s pomočjo katere bomo primerjali dela različnih avtorjev.

V okviru analitičnega pristopa bomo uporabili:

 metodo analize (razčlenili bomo ugotovitve iz prakse in teorije),  metodo sinteze (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide prakse v celoto).

Podatke bomo zbirali med zaposlenimi na radiu, z anketnim vprašalnikom med mladostniki, v knjižnici (učbeniki, revije, jezikovni priročniki, študije) in na delovnem mestu.

2 TEORETIČNI DEL

3 GOVOR IN JEZIK

Slovenski jezik pozna več različnih oblik izražanja. Večina zapisanih besedil je načeloma v slovenskem knjižnem jeziku, v časopisju, revijalnem tisku, znanstveni in poljudnoznanstveni literaturi, k čemur pa nikakor ne moremo prištevati umetnostnih besedil in poezije, kjer se meje socialnozvrstne rabe pogosto zabrišejo.

Glede na to, da bomo govor povezali z radiem, moramo vsekakor izhajati iz dejstva, da je govor osnovna značilnost radijskega medija, h kateremu so dodani glasbeni vložki in različni efekti, ki sestavijo nam znano zvočno podobo. Govor je tisti, ki poslušalcem posreduje informacije, jih obvešča, poučuje, ozavešča ipd.

3.1 Zvrstnost jezika

Kadar o kom rečemo, da govori slovensko, hočemo s tem povedati, da govori poseben samosvoj jezik, ki ga je treba ločiti od drugih, npr. od hrvaškega, italijanskega, angleškega itd. Pri tem je vseeno, ali govori npr. knjižno ali v katerem narečju, ali govori praktičnosporazumevalno ali strokovno, pa tudi, ali govori ali piše, saj izraz slovenski jezik obsega vse oblike tega jezika: knjižno, narečno, pogovorno, slengovsko, žargonsko, vsakdanje občevalno, strokovno, umetnostno, sodobno, preteklo itd. Take oblike slovenskega jezika imenujemo zvrsti (Toporišič 2000: 13).

Ločimo naslednje glavne snope zvrsti: 1. socialne: knjižni jezik (zborni in splošno- ali knjižnopogovorni) in narečja (vaška in mestna) ter pokrajinski pogovorni jeziki; 2. funkcijske: praktičnosporazumevalna, strokovna, publicistična, umetnostna; 3. prenosniški: govorjena, pisana; 4. časovni ali zgodovinski: sodobna, pretekla; 5. mernostni: vezana, nevezana (Toporišič 2000: 13).

Zvrsti jezika funkcijske socialne praktično sporazumevalna strokovna publicistična umetnostna neknjižni jezik

knjižni jezik časovne mernostne sodobne pretekle nevezana vezana prenosniške

govorjena pisana

Slika 1: Delitev zvrsti jezika (Toporišič, 2000: 14).

3.1.2 Socialne zvrsti jezika

Kakor je že nakazano, je »glavna delitev socialnih zvrsti na dva dela: nadzvrst je knjižni jezik, namenjen sporazumevanju in sploh sporočanju na vsem slovenskem ozemlju in z vsenarodno ter narodnoreprezentativno vlogo; nadzvrst je neknjižni jezik« (Toporišič 2000: 14).

Zborni jezik je na slovenskem ozemlju predvsem in najprej pisan jezik.

Zlasti pa se veliko bere na radiu, tudi na televiziji, pogosto ga berejo učitelji vseh stopenj, zlasti višjih, duhovniki, politiki, gospodarstveniki ipd. Zborna oblika knjižnega jezika se uporablja skratka zmeraj takrat, ko je pred govorečim družbeno izoblikovan, tj. javen (oficialen) zbor poslušalcev, zlasti še, če je ta zbor izobrazbeno, narečno ali tudi socialno neenak. (Toporišič 2000: 15)

Splošnopogovorni jezik se uporablja predvsem takrat, ko neformalnemu zboru, večinoma nemnožičnemu, govorimo brez vnaprej pripravljenega in izdelanega besedila. Splošnopogovorni jezik je neka manj popolna uresničitev stroge zborne norme, ker se bolj kakor zborni opira na navadno vsakdanjo občevalno govorico nenarečno govorečih ljudi na celotnem slovenskem ozemlju, posebno pa v njegovem osredju, tj. Ljubljani in njenem bolj ali manj urbaniziranem širšem okolju. (Toporišič 2000: 15)

Splošnopogovorni jezik se navadno samo govori, večinoma brez vnaprej pripravljenega besedila, torej spontano, prosto. Če je kdaj kaj v pogovornem jeziku tudi napisano, gre večinoma za dvogovor ali samogovor neke osebe iz umetnostnega besedila, kakšna posebnost v besedilu pa bi se našla tudi v podajanju junakovega toka zavesti. (Toporišič 2000: 15)

Ker slovenski pogovorni jezik kot celota vse predolgo ni bil dovolj raziskovan (in tudi sedaj še ni dovolj), zlasti pa zato, ker tudi ni bilo zaokrožene teorije pogovornega jezika in njegove normiranosti, uporabniki govorjenega jezika v tem ali onem padajo iz knjižne v pokrajinsko pogovornost, včasih pa celo tudi kar v narečnost (in na drugi strani seveda tudi v zbornost). To občasno padanje navzdol v pokrajinski pogovorni jezik ali v narečje nekaterim še danes zamegljuje pogled na bistvo problema pogovornosti, tako da ne morejo zagledati (in videti) dejansko že zgrajene stavbe slovenskega knjižnopogovornega jezika. (Toporišič 2000: 16)

3.1.3 Funkcijske zvrsti jezika

Te zvrsti se imenujejo funkcijske zaradi tega, ker se uporabljajo za različne namene; imenovali bi jih lahko področne, ker ubesedujejo predmetnost različnih področij človekovega udejstvovanja, npr. vsakdanjih nespecializiranih stvari, strokovnih, umetnostnih, publicističnih. Ločimo štiri funkcijske zvrsti: praktičnosporazumevalno, strokovno, publicistično in umetnostno.

Praktičnosporazumevalni jezik uporabljamo v navadnih pogovorih, poročilih, naznanilih, obvestilih ter v preprostih opisih in pripovedovanjih. Besede, ki se uporabljajo v takih sporočilih, uporabljamo skoraj vsi; povedi in stavki so kratki, načeloma preprosti, nezapleteni. V pogovorih sogovornika drug drugega kaj vprašujeta in si po vrsti odgovarjata; v daljši samogovor je mogoče poseči s kakšnim vprašanjem ali opozorilom in podobnim. V pogovornih je naša beseda lahko zelo živa in pristna, zato so jo tudi pisani besedi včasih postavljali (in jo v tem in onem še vedno) za vzor. (Toporišič 2000: 27)

3.2 Razmerje med zbornim jezikom, pogovornim jezikom in narečjem

Radijski program si prizadeva biti tudi govorno čim bolj živ in neposreden, to pa skuša doseči z vpeljevanjem čedalje več neposrednega govora. Pri oceni zbornosti govora napovedovalcev je treba najprej ugotoviti, ali njihov govor na radiu v večini primerov ustreza normam zbornosti, kljub nekaterim odstopanjem.

Odstopanja so dvoje narave: v prvo skupino spadajo tista, ki se kažejo v govoru vseh napovedovalcev (oziroma večine ali posamezne skupine) – to so večinoma odstopanja pravorečne in stavčnofonetične narave; v drugo skupino pa sodijo odstopanja individualne narave, ki jih opazimo samo pri posameznih napovedovalcih (od manire do sploh neprimernosti) (Kaluža 1977: 21). a) Odstopanja stavčnofonetične narave Kaluža meni, da so »pogosti prestopki zoper členitev besedila po aktualnosti; pri tem najbolj trpijo smiselni poudarki stavka in sploh besedila. Nenaravna je dostikrat členitev besedila s premori – včasih celo sredi sintagme. Prevelika hitrost govora, združena s premočrtnostjo stavčne melodije ali nezavzetostjo, zabrisuje vsebino, posebno pa smiselne poudarke besedila. Posledica neprilagojenosti bralca besedilu je enak (»poročilarski«) ton branja tudi pri zelo različnih besedilih« (Kaluža 1977: 22).

Eden poglavitnih vzrokov za vsa odstopanja stavčnofonetične narave pa je branje brez priprave. Napovedovalec se besedilu, ki ga ne pozna, ne more prilagoditi, ne more si ga govorno porazdeliti, zato tudi ne dobro in smiselno prebrati. b) Odstopanja od pravorečne norme »Tu je treba ločiti zavestna odstopanja od nezavestnih. Nezavestna so razni lapsusi (pogojno zanemarljivi) in tista, ki nastopajo kot vdor pogovornih oblik v zborni govor ter so lahko tudi posledica bralčeve nezbranosti« (Kaluža 1977: 22).

Zavestna odstopanja pa so največkrat jezikovnonazorske narave. »Izhajajo iz posebnega (tradicionalističnega, laičnega) pojmovanja zbornosti, ki zanemarja ali zavrača funkcionalno vrednotenje jezika ter postavlja v ospredje nekakšne lepotne kriterije pravilnosti, ki jih je mogoče uvrstiti v naslednje okvirje:

 kar je staro, je lepše;  lepše je tudi, kar je sploh posebno;  dvojnice besed (naglasne in pisne) so znamenje bogastva jezika in torej tudi uporabnikove svobode;  lepše in pravilnejše je tisto, kar je zborno« (Kaluža 1977: 22).

»Razčlenitev: Zavestna odstopanja: 1. Naglaševanje glagolov na -ováti, -újem ter njihovih izpeljank (glagolniki) na korenu (tip pótovati, pótujem). 2. Naglaševanje drugih glagolskih naglasnih dvojnic nezborno – na korenu (tip písati – pisáti). 3. Ozki izgovor položajnega ó-ja pred razlozložnim v-jem (tip napóved časa, bregóvi). 4. Hiperkorekten izgovor v-ja oziroma njegove variante pred zvočniki (tip Vlada, Vreme, EVropa, preVladati). 5. Lokalni izgovor rodilnika vzhodnoslovenskih množinskih krajevnih imen (tip iz Križevec, poleg Radenec)« (Kaluža 1977: 21–49).

Alenka Valh Lopert (2009: 770) piše, da velja radio za množično občilo, kot tako pa uporablja jezik, ki nam omogoča, da nadzorujemo in da smo nadzorovani. Kot razmišljajo mnogi strokovnjaki različnih področij, jezik predstavlja moč in instanco oblasti, zato ga lahko uporabljamo za vplivanje, proučevanje, upravljanje, nadzorovanje, dominiranje (Ule 2005: 48). Vendar pa je neprestano spreminjajoč se, živ organizem, razvija se in prilagaja. Ob tem se srečujemo z dvema pojmoma komuniciranja (socialnim in simbolnim procesom), izhajajočima iz strukturalnega jezikoslovja, ki je pojmovalo jezik kot sistem znakov in pravil, s katerim tvorimo besedilo. To sta kot socialni in simbolni proces.

Jezik je tako poglavitno delovno sredstvo radijskih govorcev in sredstvo, s katerim morajo znati prepričati, dominirati, predvsem še toliko bolj obveščati in hkrati tudi zabavati. Jezikovna pestrost in vsebina morata biti najprej prilagojeni poslušalcem.

Radijci morajo govoriti jasno, preprosto in skladno z jezikovnimi pravili. Uporabljati morajo neposreden in nezapleten govor, saj so besede v radijskem etru neponovljive, enkratne, nemogoče jih je preverjati, pa tudi vidne reference ni (Pirc 2005: 72).

Prav zato poklicni govorci v kontaktnih oddajah prehajajo iz ene socialne zvrsti v drugo, ob pogovorih z gosti celo do meje zasebnega pogovora (Valh Lopert 2009: 771).

Odnos med radijskim govorcem in poslušalcem je tako čustveno nabit, določen z vsebino govora in interesi poslušalcev. Brez govora bi radijski program izgubil pomen in obliko, njegova identiteta bi bila nejasna (Pirc 2005: 70).

Radijski napovedovalci/moderatorji morajo vedno znova izbirati teme, ki bodo pritegnile poslušalca. Pomemben je tudi način govorečega, ki med drugim skrbi za prepoznavnost radijske postaje.

Moč besede je predmet zanimanja, kar je znano že od starih Grkov. Že Aristotel je retoriki pripisoval izjemno moč. Imenoval jo je umetnost, da v vsaki snovi poiščemo prepričevalno moč, ki je v njej. Menil je, da je bolje pripovedovati to, za kar občinstvo verjame, da je mogoče, četudi je znanstveno nemogoče, kakor pripovedovati tisto, kar je zares mogoče, a njegovo možnost zavrača kolektivna cenzura javnega mnenja (Barthes 1990: 23).

Pri izbiri radijskih govorcev je pomembna predvsem barva glasu in način interpretacije določenega besedila, vsemu temu pa je treba dodati še talent in iznajdljivost. Velja poudariti, da sta za dobrega govorca potrebna tudi talent in šola.

Zaradi tega je pouk retorike že v antiki obsegal tri stopnje, ki sledijo razvojnim fazam: potem ko otrok spregovori, se v fazi gramatike nauči brati in pisati, s puberteto pa ga prevzame rhetor (lat. govornik), faza sposobnosti parafraziranja metaforike, ustvarjalnega nastopa itd. Vsako od teh faz je treba negovati in spodbujati, če želimo govorne sposobnosti razviti do najvišje stopnje. Od radijskega govorca se zahteva obvladovanje veščin retorike, ker je le tako lahko njegov govor prepričljiv in prepoznaven (Pivec 2003: 34).

Z razvojem govorice osebnosti tako razvijemo najpomembnejšo razločevalno lastnost govorcev – subjektivnost. Ta je določena z jezikovnim statusom vsakega individuuma.

Govorica tako na neki način ponuja oblike, ki se jih vsak govorec v svojem govoru polasti in jih poveže s svojim individuumom tako, da definira sebe kot enkratno in izjemno subjektiviteto.

Posledično je prav zaradi tega pomembno, da radijski govorec oblikovanje svoje subjektivnosti in javne podobe prilagodi svojemu načinu podajanja informacij, ki so najprej informativnega značaja. Zavedati se mora, da je treba upoštevati določena jezikovna in fonetična pravila, med drugim pa, da mora biti to, kar je povedano, jasno, razločno in natančno.

3.3 Uporaba in delitev jezika v radijskem programu

Poglavitna naloga radia je zagotovo še vedno javno obveščanje. Ljudje ga poslušajo vsak dan na poti, doma in v službi in posledično ima zato govor še pomembnejšo vlogo, saj ne vključuje elementov neverbalne komunikacije, ki načeloma predstavlja 80 odstotkov komunikacije ljudi (s tem mislimo, da očesni stik in mimika nista opazna in potrebna). Načini rabe jezikovnih sredstev govorcev so tukaj posebej pomembni in smo jim namenili tudi poseben pregled. S tem najbolj izpostavljamo posredno in neposredno izražanje.

Pri obravnavi jezikovnih ravni in samega jezika na radiu je tako treba najprej opredeliti zvrsti jezika, tj. socialne, funkcijske in prenosniške. Pri socialnih zvrsteh sta knjižni jezik, ki se deli na zborni in splošno- ali knjižnopogovorni, ter neknjižni, ki se deli na narečja in pokrajinske pogovorne jezike.2

Alenka Valh Lopert (2008: 123 in 2009: 772) v širše zastavljeni analizi obravnava mariborski pogovorni jezik, ki ga v nadaljevanju razdeli in predstavi. V dialektoloških raziskavah ugotavlja, da Toporišič v Slovenski slovnici (2003: 13) navaja izraz mestno narečje, ki velja za sopomenko terminu mestna govorica.

3.3.1 Mestne govorice

Mestne govorice so glede na nastanek t. i. različki jezika, nastali večinoma iz narečij v večjih mestih (Toporišič 2001: 128), njihova samosvojost je predvsem v besedju, skladnji in fonološkem naglasu ter vsesplošnem slušnem vtisu (npr. ljubljanščina, mariborščina,

2 Več o tem v poglavju socialne zvrsti jezika. 16 koprščina). Zato se je tudi dialektologija začela ukvarjati z mestnimi govoricami. Gre sicer za neknjižno socialno zvrst jezika, ki pa je v mestih še posebej pod vplivom knjižnega jezika (Valh Lopert 2008: 123).

Besedje v mariborskem pogovornem jeziku je sicer enako knjižnemu jeziku, vendar pa so prisotne tudi neknjižne socialne plasti, ki jih z vidika knjižnega jezika opredeljujemo kot pogovorne, nižje pogovorne, žargonske in narečne. Opazni so mnogi kalki in prevzete besede iz nemščine, predvsem v skupinah za besede iz obrti, kuhinje, za posodo, oblačila, manj pa za živali, rastline, poljedeljstvo ('fu:ksa `lisica´, 'mu:rka `kumara´, 'zi:c `sedež´,k'si:ht `obraz´, arc'ni:ja `zdravilo´ … (Zorko 2002: 127).

3.3.2 Prevzete besede

Pojem prevzeta prvina je Toporišič (2006: 62–63) uvedel že leta 1971 in jo opredelil kot besedo, ki jo jezik dobi iz katerega drugega jezika (ali v knjižni jezik iz narečja istega jezika). Lahko je občno (sposojenka, če je jeziku prevzemalcu povsem prilagojena; če ni, ji pravimo tujka) ali lastno ime (podomačena, polcitatna imena); za izposojenko (1992: 68) je uvedena kazalka na sposojenka (299): beseda (besedna zveza), ki je prišla iz drugega jezika in je popolnoma prilagojena zgradbenim lastnostim prvin slovenskega (knjižnega) jezika.

Snoj (2006: 343) pa med drugim predlaga naslednjo delitev z obrazložitvijo. Besede tujega izbora so vse tiste, ki niso nastale v jezikovnem kontinuumu slovenščine, temveč v jezikovnem kontinuumu katerega koli drugega, živečega ali mrtvega jezika. Če beseda tujega izvora pride v slovenščino, če so jo torej začeli uporabljati tudi slovenski govorci v slovenskem kontekstu, rečemo, da smo besedo prevzeli. Besede tujega izvora lahko torej nekoliko krajše imenujemo prevzete besede.

Temeljna razlika med izposojenko in tujko je, da je izposojenko preprosto ljudstvo prevzelo iz sosednjega narečja tujega jezika v svoje narečje, tujka pa je prevzeta beseda, ki jo je v slovenski knjižni jezik iz tujega jezika vpeljal izobraženec. Izposojenke najprej zaživijo v govorjenem jeziku, praviloma narečju, tujke pa v napisanem, praviloma knjižnem, pogosto strokovnem jeziku. Iz izhodiščnega položaja si prevzeta beseda lahko ali pa ne utre pot tudi v druge zvrsti: majaron je kot prvotna izposojenka našla mesto tudi v knjižnem jeziku, avto pa kot prvotna tujka tudi v pogovornem jeziku in narečjih. Motiv za prevzem je pri izposojenkah in tujkah enak. Preprost človek ali izobraženec je besedo, ki jo je slišal oz. videl zapisano v 17 tujem jeziku, uporabil v svojem jeziku, ker je z njo hotel poimenovati stvar, pojem ali dejanje, za katerega v svojem besednem zakladu ni našel ustreznega poimenovanja, bodisi da za ustrezno besedo v svojem jeziku ni vedel bodisi da je dejansko ni bilo (Snoj 2006: 346–347).

Tukaj je treba omeniti še slengovske besede, ki jih uvaja predvsem mlajša, najstniška generacija, ko pa ta zraste, se razširi tudi med govorci srednjih let, npr. ful (zelo), džanki (zasvojenec s heroinom). Ker so te besede prevzete iz nesosednje angleščine, jih ne moremo imeti za klasične izposojenke; ker njihovo izhodišče ni v knjižnem ali vsaj pisanem jeziku, pa ne za tujke. Kljub zadržku so te besede vendarle izposojenke, saj si jih je izposodila odraščajoča mladina, torej še ne dokončno izobraženi del ljudstva, v sleng, to pa je govorica, ki se praviloma ne zapisuje in ki je po zvrsti mnogo bližje narečju kot knjižnemu jeziku. Izposoja se sicer ni zgodila na mejnem ali jezikovno mešanem področju, kot je to navadno pri klasičnih izposojenkah, temveč doma pred televizorjem ali v kateri izmed poletnih šol na Britanskem. Ker nas angleščina obkroža ne samo v elektronskih medijih, ker nam poznavanje tega jezika zadošča ne samo na Britanskem otočju, v ZDA in Avstraliji, ampak skorajda že v Trstu in Celovcu, je ta jezik (oziroma kar je iz njega nastalo) postal tako rekoč sosed slovenskemu, torej eden tistih jezikov, iz katerih si besede izposoja slovensko ljudstvo. Ta vrsta besed zato ne spada v slovar tujk, in sicer ne glede na to, kako jih pišemo, priporočljivo džanki ali še citatno junky/junkie (Snoj 2006: 348).

Snoj poda celovito in logično razlago, ki je enostavnejša za preprostega uporabnika, hkrati pa izhaja iz zgodovinskih predlog, ki jih sproti utemeljuje. Vsekakor ugotovimo, da je izraz »prevzete besede« zastavljen široko in je s smiselno delitvijo razdeljen v podskupine, pri čemer nastane vejasta struktura novih podzvrsti (sposojenke, tujke, polcitatna in citatna imena), ki jih v skupnem imenovalcu imenujemo prevzete besede. Snojeva razlaga se zdi primernejša in kompleksnejša, saj podaja konkretne in jasne odgovore, prav tako poda preglednejšo delitev.

3.3.3 Mariborska mestna govorica in prevzeto besedje

Mariborska mestna govorica se razvija pod vplivom treh narečnih baz, tj. štajerske, panonske in koroške, o kateri poda širšo razlago Zinka Zorko v delu Narečna podoba mariborskega predmestja. Največ možnosti vplivanja je na področju besedja (Toporišič 1991: 13–18), vsekakor pa tesni slovensko-nemški stiki ne predstavljajo le enostranskega vpliva, saj je na drugi strani meje, v nemškem jeziku Koroške, tudi veliko slovenskih/slovanskih prevzetih 18 besed (Pohl 1989/1990: 253–262). Neposredni stik slovenskega in nemškega jezika (seveda tudi geografskega in zgodovinskega prostora) se kaže v knjižnem jeziku, v katerega so mnoge iz nemščine ali prek nje prevzete besede že toliko vpete, da jih ne čutimo več kot germanizme in niti niso stilno označene.

Slovenci živimo na ozemlju v Evropi, kjer se stikajo tri največje jezikovne skupine – slovanska, romanska in germanska. Naseljeni smo na pomembnem sečišču velikih bazenov: sredozemskega, alpsko srednjeevropskega, panonskega in balkanskega. Že v praslovanščini, torej še v predzgodovinski dobi, so se začele prevzemati od sosedov pragermanske besede, z nemškim posredovanjem smo sprejeli besedje grškega in latinskega izvora. Še vedno pa čutimo germanizme, ki so v zadnjih stoletjih intenzivno vdirali v slovenska narečja (Zorko 2005: 43–56). Pri nas prevladujejo večinoma bavarski vplivi, do konca 12. st. pa je bilo število germanizmov v slovenščini zmerno (Valh Lopert 2008: 124).

3.4 Tvorba diskurza

Termin diskurz se nanaša na vse tiste razsežnosti jezika, ki poudarjajo njegovo »konkretno življenjsko totalnost« (Bahtin v Teoriji romana, slov. prev. 1982, uporablja termin beseda), v nasprotju s predstavo o jeziku kot abstraktnem sistemu znakov (Saussure 1997: 87). Diskurz pomeni družbeno interakcijo, ki se odvija z rabo jezika, torej s sporočanjem (npr. obljubljanja, ukazovanja, zatrjevanja ipd.). Diskurz presega samo sporočilo (besedilo), zajema tudi razmerja, ki se prek sporočanja izgrajujejo med tvorcem in naslovnikom (na primer sodelovanje na enakopravni podlagi ali podrejenost nekoga do nekoga drugega), oziroma okoliščine in tematike in celo perspektive, ki so pri določenem tipu besedila ali registru sporočanja običajne, standardizirane (npr. diskurz v šoli, v medicini – pri zdravniku itn.). Diskurz je niz izjav, besedil, ki stopajo v medsebojna razmerja: lotevajo se skupne problematike, načenjajo isto tematiko, uporabljajo enake ključne termine, ujemajo se v vrednotah in pogledih, nastajajo v podobnih priložnostih ipd.3

Če se osredinimo na Juvanovo razlago diskurza, o kateri piše v znanstveni monografiji Intertekstualnost (2013: 6), ugotovimo, da morajo biti radijski govorci dobro vnaprej pripravljeni, saj tvorijo enosmerna sporočila, s katerimi morajo prepričati poslušalca k poslušanju. Slednje pa lahko storijo le, če je tema, ki tvori diskurz, dovolj zanimiva. Radijski

3 Zapiski predavanj literarne teorije, Marko Juvan, 2004. Dostopno 31. 5. 2016 na spletu: https://slovenistika.files.wordpress.com/2008/06/juvan-besedilo-diskurz-in-subjekt-lt-2004.doc (2004). 19 govorci se morajo postaviti v vlogo, s katero zavzamejo vrednostno in spoznavno razmerje do tistega, kar želijo povedati, in vnaprej predvidevati, kaj o temi njihovega govora in njihovi perspektivi misli njegov sogovornik. Zato mnogokrat zasledimo, da radijski govorci puščajo odprta vprašanja, ki poslušalcem omogočijo lastno razlago.

Skubic (2005: 48) piše, da je diskurz poseben način konstruiranja predmetnih vsebin, k temu pa dodaja tudi področja znanja, ki vstopajo v besedila le v posredovani obliki posebnih konstrukcij. Diskurz lahko tako razumemo kot neko celoto različnih diskurzivnih praks v okviru ustanov ali družbe, pri tem pa opazujemo razmerja med njimi. Diskurzi so tako pravzaprav najbolj avtonomne besedilne formacije, ki zajemajo pravila in omejitve glede žanrov, ki se v ustanovi uporabljajo (pri tem mislimo znanstvene razprave, televizijska omizja, pogovorne oddaje). Kress (2009: 7) razpravlja, da so diskurzi sistematično organizirani nizi izjav, ki izražajo pomene in vrednote določene ustanove, posledično pa tako dosegajo različne žanre in prenašajo pomene o naravi ustanove, iz katere izhajajo.

Žanr posledično prenaša pomene o konvencionalnih družbenih priložnostih, pri katerih nastajajo besedila. Ustanove tako s pravili, ki sestavljajo diskurz, opredeljujejo, opisujejo in zamejujejo, kaj je mogoče reči in česa ne.

Slednje močno upošteva radijska cenzura, ki deluje večinoma tiho in nenapisano. To se odraža predvsem pred večjimi političnimi nastopi ali pa ob volitvah, ko se določene radijske postaje »razdelijo« na leve in desne. Diskurz je po navadi v teh primerih vnaprej določen oz. napisan, znan, saj radijski govorci sprašujejo tisto, o čemer želijo govoriti politiki, in ne zmeraj tistega, o čemer bi želeli govoriti sami. Pomembno je, da so diskurzi »ljudski«, zanimivi za povprečno poslušalstvo, k čemur v nadaljevanju dodajamo naslednjo Skubičevo trditev (2005: 49): »Človek ima namreč sam po sebi emancipacijski potencial, kritično jezikoslovje pa se ukvarja z demitologizacijo diskurzov, s katerimi smo obkroženi vsak dan in s katerimi si ustvarjamo avtonomijo. Nevede se tako v diskurzih zasebnost in javnost v samem razvoju diskurza pri posameznem osebku izmenjujeta, hkrati pa se oblikuje tudi identiteta, če za čas vzamemo primarno in sekundarno socializacijo.«

Moderatorji programa lokalne radijske postaje Radio City uporabljajo preverjen vzorec urednikov, oblikovan na podlagi raziskav in dolgoletne prakse, s pomočjo katerega želijo vplivati na poslušalca. Ob učenju slednjega je treba poslušalca postavljati na prvo mesto in se

20 z njim identificirati. Poslušalca je treba z odprtim diskurzom (ker pušča odprto možnost odgovora, razen pri kontaktnih radijskih oddajah) pritegniti s premišljeno izbiro teme, ki mora biti aktualna, časovno in prostorsko primerna.

ASOCIACIJA O ČEM TOČNO PRIMERNA KRATKO IN IZBIRA JEDRNATO INTERPRETACIJE

IZBRANA POZITIVNE LASTNOSTI NEGATIVNE TEMA LASTNOSTI

KAJ VEM O TEM ZAKAJ ME TO ZANIMA ODPRTA POLJA S ČIM OPIŠEM ISKANO PODROČJE

Slika 2: Tvorba diskurza s poslušalci (Interna shema Radia City 2014).

4 RADIO

Radio je množični medij dvajsetega stoletja in ga uvrščamo med tradicionalne medije. Informacije lahko prenaša najhitreje, vsebinsko bogato, razumljivo, verodostojno najširšemu krogu ljudi. Je zelo dostopen, neposreden, splošno uporaben in dovzeten medij, ki lahko v trenutku sporoči informacijo širokemu občinstvu in to hitreje kot kateri koli drug medij (Erjavec 1999: 21).

4.1 Zgodovina radia4

Začetek radia sega na prelom 20. stoletja. Leta 1888 je Heinrich Herz ugotovil uporabnost elektromagnetnih valov v prostoru. Guglielmu Marconiu se je leta 1897 posrečil prvi brezžični prenos zvoka in sedem let pozneje so v Gradcu prvič prenašali glasbo brez žic.

V Združenim državah Amerike je radio začel najprej oddajati na srednjih valovih. Leta 1913 je potekal prvi radiofonski prenos iz Metropolitanske opere v New Yorku. Prvi poskus

4 Poglavje večinoma povzeto po Erjavec, Karmen, Volčič, Zala (1999: 21–23). 21 oddajanja prek kratkih valov se je v Evropi začel leta 1919, leta 1923 pa so iz Berlina začeli oddajati prvi redni program, ki je bil sestavljen iz glasbe in razvedrila.

Tudi v Sloveniji so prve radijske postaje oddajale na srednjem valu, šele pozneje so prešli na UKM oziroma na ultrakratke valove. Prvega septembra 1928 je začel poskusno obratovati 2,5 kW oddajnik Radia Ljubljana, 28. oktobra pa se je začel redni program Radia Slovenija. Radio tako velja za najstarejši elektronski medij. S pojavom televizije so se njegove funkcije spremenile. Ker je radio avdiomedij, ne more neposredno konkurirati televiziji, ampak lahko uveljavi prednosti, ki jih ima pred televizijo.

Prednosti radia:  Hitro sporočanje informacij oziroma ažurnost – radio je najhitrejši in najfleksibilnejši medij. Ker ima nezahtevno tehniko, lahko hitro sporoča informacije, še posebej nepričakovane. To je najpomembnejša prednost radia pred televizijo.  Sporočanje osnovnih in intelektualno zahtevnih informacij – televizija ima pogosto težave pri objavljanju informacij, ki temeljijo na besedi, ne na sliki. To velja za mnoge informacije iz politike, gospodarstva, znanosti itd., ki pogosto ne ponujajo slikovnega materiala. Radio za objavo novice potrebuje le informacijo, televizija pa tudi sliko s kraja dogodka. Radio je med vsemi tremi mediji najbolj ažuren.  Dostopnost – v primerjavi s stroški izdajanja časopisa in z drago tehnično opremo televizije je radio poceni medij.  Neomejen programski čas – radio lahko mnogo lažje kot televizija in tisk spremeni programsko shemo. Pogosto se zgodi, da v posebnih okoliščinah novinarji in uredniki tekoče spreminjajo vsebino. Prav tako lahko novinarji hitro povabijo poslušalce k sodelovanju (Erjavec, Volčič 1999: 21).

Radio je najbolj poslušan podnevi, še posebej zjutraj in popoldne. Za mnoge poslušalce je dnevni spremljevalec. Pogosto se posluša ob opravljanju drugih dejavnosti, na primer pri vožnji avta, domačih opravilih itd. (Erjavec, Volčič 1999: 21).

Zaradi možnosti hitrega sporočanja informacij morajo radijski novinarji skrbeti za aktualne in sprotne informacije. Radio mora sporočati nove, za poslušalca pomembne in zanimive informacije. Prednost radijskih novinarjev pred novinarji drugih medijev je, da lahko najbolj

22 skrajšajo čas od dogodka do objave novice (Erjavec, Volčič 1999: 21).

Še posebej je za radio pomembna vsebinska naravnanost. Vsebina je pri radiu pomembnejša od oblike. Odločilno je vprašanje: Kaj zanima poslušalce? Kaj je zanje pomembno? Zato mnoge radijske postaje opravljajo analize poslušanosti, s katerimi skušajo ugotoviti želje in potrebe občinstva (Erjavec, Volčič 1999: 21).

Kljub dolgoletni tradiciji in tehnološkemu napredku, ki se je od 19. stoletja precej razvil v smeri komunikacijskih tehnologij, velja še vedno za eno poglavitnih sredstev javnega sporočanja, prav tako pa ga še vedno uporabljajo tako v mornarici in letalstvu kot v drugih obveščevalnih silah (Erjavec, Volčič 1999: 21).

Radijski prenos tako poteka na območju radijskih frekvenc, ki segajo od 3 kHz do 40.000 MHz, torej če se poglobimo v fiziko, od valovnih dolžin 1 centimeter do več kot 1 kilometer. Oddajnik pošilja tako imenovani nosilni val (ki je določen na določeno frekvenco) in ga modulira kot informacijski kanal, ki ga posledično sprejema radijski sprejemnik, naravnan na frekvenco nosilnega vala. Zaradi širokega nabora radijskih signalov in prenosov (oborožene sile, mornarica, letalstvo, telegrafija, telefonija, radijska in televizijska distribucija itd.) je z mednarodnim dogovorom frekvenčno območje razdeljeno na različna frekvenčna območja za posamezne uporabnike in posamezne države.

Rádio (latinsko radius – žarek) predstavlja tehnologijo, ki skrbi za prenos signalov in omogoča prenos teh s prilagajanjem elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba. Sam izraz med drugim uporabljamo tudi za radijski oddajnik, prav tako sprejemnik in ustanovo, ki ustvarja radijski program (SSKJ 2008).

Radio je povsem spremenil množično obveščanje; to ni več komunikacija med dvema točkama, ampak prenašanja programa z ene točke do množice sprejemnikov. Govorimo o javnem oddajanju (Pirc 2005: 19).

Najprej je šlo za informativno obveščanje množic o dogajanju, čemur je radio namenjen še danes. Nepisano prvo pravilo vsake radijske postaje, v tem primeru ne mislimo spletnih radijskih postaj, je poslušalce obvestiti o dogajanju v svetu, državi in na lokalnem območju oddajanja. Šele pozneje so na radiih začeli predvajati tudi glasbo in poslušalce začeli privabljati z različnimi razvedrilnimi informacijami, radijskimi igrami ipd.

Radijski program je skupek glasbene in govorne ponudbe na določeni radijski frekvenci, nastaja skladno z bolj ali manj uveljavljeno uredniško politiko, je določen s programskim načrtom, radijsko shemo, ta pa je odvisna od tega, kakšna je radijska postaja, ki program oddaja oziroma pripravlja. Radijski program je javno oddajanje vsebin, ki jih lahko hkrati posluša neomejeno število ljudi (Pirc 2005: 51).

Radijske postaje v grobem delimo na nacionalne in lokalne, med katerimi prihaja do večjih ali manjših razlik. Nacionalni radii so praviloma namenjeni večjemu ozaveščanju ljudi z informativnimi vsebinami, dogajanjem v svetu, doma, več je poudarka na politični, kulturni, izobraževalni ravni, lokalne radijske postaje pa praviloma skrbijo za informiranost in tudi precej za razvedrilne vsebine, s katerimi pritegnejo poslušalce. Med razvedrilne vsebine prištevamo različne radijske igre, oddaje, kvize, skeče, nagradne igre, kar posledično privablja poslušalce.

4.2 Predstavitev zgodovine in razvoja Radia City

Lokalna radijska postaja Radio City ima programsko shemo prirejeno različnim ciljnim skupinam poslušalcev, ki se menjujejo v različnih časovnih intervalih. Temu so poleg informativnih oddaj (novice, promet, vreme) prirejene razvedrilne oddaje. Sporočanje informativnih vsebin velja, ne glede na to, da govorimo o lokalni radijski postaji, za pomembnejšo vsebino, ki ima prednost pred vsemi razvedrilnimi vsebinami. Temu je posledično prilagojeno tudi telekomunikacijsko okolje, pri čemer radijska postaja v sklopu redakcijskega servisa ponuja številko 211 211, ki je dosegljiva v vseh mobilnih omrežjih, takojšnje sporočanje informacij poslušalcev in hkrati tudi prenos teh informacij drugim poslušalcem radijskega programa (Intervju z odgovornim urednikom Radia City, Borom Grainerjem 2014).

Redakcijska ekipa s pomočjo določenih spletnih kanalov in poslušalcev skrbi za obveščanje o stanju na cestah in o vremenskih razmerah, predvsem na lokalnem območju. V tem primeru govorimo o informativnih vsebinah, ki se poslušalcem posredujejo takoj, ko redakcijska ekipa pridobi podatke, ne glede na programsko shemo, ki je strogo vnaprej določena za celoten dnevni delovni proces (Intervju z odgovornim urednikom Radia City, Borom Grainerjem, 2014).

4.2.1 Radijska politika

Politika Radia City je želja ostati prijatelj in življenjski sopotnik mnogih poslušalcev, kljub zavedanju, da ostaja lokalno naravnan in komercialen, s pravšnjo mešanico humorja in srčnosti. Ciljna skupina radia so poslušalci med 30. in 59. letom starosti, čemur prilagajajo tudi predvajano glasbo. Radio City želi ohraniti močno vez z lokalno skupnostjo, zaradi česar je trden partner vseh večjih in odmevnejših dogodkov v mestu – Festival Lent, Zlata lisica, Borštnikovo srečanje, tekme NK Maribor idr. Ustvarjalci programa se zavedajo, da je 80 odstotkov poslušalcev radijske postaje poslušalcev zaradi glasbe. Zato skladbe vnaprej pripravi glasbeni urednik, ki glasbo izbira po formatu najbližje Hot AC5 radijske postaje (evropska verzija).

Slika 2: Hierarhija zaposlenih na Radiu City (Interna shema Radia City 2014)

5 Hot AC (prej znan kot Hit Radio) je 24-urno glasbeno omrežje, ki ga proizvaja Dial Global Networks. Namenjen je predvsem radijskemu občinstvu med 25. in 49. letom starosti, ki zajema najboljše hite 80. in 90. let pa vse do danes. Sem se uvrščajo umetniki, kot so Maroon 5, Train, Pink, Ed Sheeran, Lifehouse, Katy Perry, Adele, Goo Goo Dolls, Sam Smith, Ariana Grande, Rob Thomas/Matchbox 20, Taylor Swift, Bruno Mars, Coldplay, One Direction, Ellie Goulding, The Script, Fun in Imagine Dragons.

4.2.2 Programska shema

Radijska shema je razdeljena v štiri časovne razdelke, ki so namenjeni različnim tipom poslušalcev. Program je razdeljen tako, da ljudi hkrati informira in zabava. Prvotno načelo radijske postaje je obveščati poslušalca o stanju na cestah, vremenu in dogajanju doma, s čimer se zajame lokalno regionalno območje in tudi v državi in po svetu. Poleg informativnega programa je prisoten še zabavni program, v katerem lahko radijski moderatorji poslušalce nagovarjajo z raznimi uporabnimi informacijami, šalami, radijskimi igrami in nagradnimi igrami ipd. Prvotno načelo zabavnega programa radijskih ustvarjalcev je, da poslušalcem namenijo uporabno oz. koristno informacijo, ki jo lahko dojemajo na zabaven način, podajo različne poglede in mnenja in jo do določene mere predrugačijo. Sem spadajo tudi vsebine rumenega tiska, ki ne vplivajo neposredno na poslušalca, vendar ga lahko tudi zabavajo.

… . Slika 3: Terminska porazdelitev oddaj (Interna shema Radia City 2014).

Terminska razporeditev programske sheme:6

Tabela 1: Termin med 5. in 9. uro

5.–6. 6.–7. 7.–8. 8.–9. Novice Novice Novice Novice Opener7 (1 min.) Opener (1 min.) Opener (1 min.) Opener (1 min.) glasba glasba glasba glasba glasba MOD – napoved Glasbeni namig Moderacija (2 min.) programa zjutraj (1 min.) (2 min.) MOD (2 min.) glasba glasba glasba glasba Na današnji dan Ocena komada Vreme in promet + (2 min.) glasbeni napovednik Vreme in promet + Vreme in promet + Vreme in promet + EPP glasbeni napovednik glasbneni napovednik glasbeni napovednik EPP EPP EPP glasba glasba glasba glasba Moderacija (1 min.) Zvonko in Mirko – glasba Moderacija glasba ponovitev (1 min.) glasba Kratke novice glasba glasba Vreme in promet Opener – Zvonko in Kratke novice Kratke novice Mirko (1 min.) glasba glasba Opener (1 min.) Opener (1 min.) glasba Moderacija glasba glasba Reporter Milan – glasba Moderacija (2 min.) Zvonko in Mirko ponovitev (4 min.) (1 min.) glasba Vreme in promet + glasba glasba glasbneni napovedik Vreme in promet + EPP Vreme in promet + glasba glasbeni napovednik glasbneni napovednik EPP glasba EPP Vreme in promet + glasbeni napovednik glasba Napoved novic + glasba glasba glasbeni napovednik

6 Pridobljeno iz interne programske sheme lokalne radijske postaje Radio City.

7 Opener – žargonska beseda, ki izhaja iz ang. open air, kar pomeni »v etru«. Radijci uporabljajo izraz »v etru« za čas, ko so vključeni v neposredni prenos oddajanja v živo. 27

5.–6. 6.–7. 7.–8. 8.–9. glasba glasba Napoved novic + MT Napoved novic + MT (1 min.) (1 min.) glasba glasba

Po analizi programa med 5. in 9. uro zjutraj ugotovimo, da je shema namenjena predvsem obveščanju poslušalcev o vremenskih razmerah in stanju na cestah zaradi jutranje prometne konice, saj so ljudje ob tem času namenjeni v službo, hkrati pa jutranja ekipa ustvarjalcev skrbi za pestrost jutranjega programa z različnimi skeči in z zanimivimi/aktualnimi moderacijami, ki skušajo poslušalca nasmejati, prebuditi in spraviti v dobro voljo. Novice se ponovijo na pol ure, s čimer želijo poslušalca obvestiti o čim večjem številu aktualnih dogajanj tekočega oz. minulega dneva. Novice jutranjega programa so kratke in podajajo le bistvene informacije. Pogostost novic se v drugih shemah razpolovi, kar pomeni, da so samo še ob polni uri, medtem ko obveščanje o aktualnosti na cestah in vremenskih informacijah ostaja na pol ure. Prav tako velja nenapisan dogovor, da se lahko ob nepričakovani prometni ali vremenski spremembi poslušalce nagovarja pogosteje in ne samo ob predvidenih vstopih na shemi (če gre za prometno nesrečo in možnost naleta, se moderator trudi poslušalce o tem obvestiti čim prej in čim pogosteje).

Tabela 2: Programska shema med 9. in 12. uro

9.–10. 10.–11. 11.–12. Novice Novice Novice Opener (1 min.) Opener (1 min.) Opener (1 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba Moderacija (1–2 min.) glasba glasba EPP Moderacija (2 min.) Želje 1 (2 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba glasba Študentski servis + glasbeni Želje 2 + glasbeni napovednik napovednik (1 min.) (2 min.) Moderacija (2 min.) EPP EPP glasba Vreme in promet (1 min.) Vreme in promet + (želje 3, 4 min.) glasba glasba glasba

9.–10. 10.–11. 11.–12. Napoved Reporter Milan glasba glasba EPP Moderacija (napovednik ŽELJE 4 (slavljenec dneva 2, jutra, 2 min.) 2 min.) glasba glasba glasba Reporter Milan glasba glasba glasba Napoved novic + glasbeni Napoved novic + glasbeni napovednik (1 min.) napovednik (1 min.) EPP EPP

Dopoldanski program je veliko bolj razvedrilno naravnan kot jutranji. Prometne in vremenske informacije se ponavljajo vsake pol ure, novice so na programu vsako polno uro. Pomembno je poudariti, da so novice daljše, vsebujejo več dodatnih informacij, dodane so izjave in prispevki novinarjev, ki že prinašajo sveže informacije s terena. Načeloma govorimo že o aktualnih novicah, ki se dogajajo oz. se bodo dogajale tistega dne. Oddaje so veliko bolj razvedrilne, namenjene zabavi in privabljanju poslušalcev. Večina poslušalcev je v tem časovnem razdobju že na delovnih mestih in postane poslušanje radia bolj rutina, ozadje kot pa pravilo, zato skušajo poslušalce k poslušanju pritegniti z razvedrilnimi vsebinami. V tem terminu se pojavi že tradicionalna radijska igra Radia City, Reporter Milan. Ta velja za razvedrilno vsebino, zasnovano na prihajajočih oz. na minulih aktualnih dogodkih, ki jih ustvarjalci kviza predstavijo s parodijo, razumljeno širši množici poslušalcev. Termín je vsaj delno namenjen tudi mladostnikom in mladim, saj gre za podajanje informacij in zanimivosti, ki jih predvsem študentom in dijakom pripravlja študentski servis. Mlade tako obveščajo o zanimivih dogodkih, ki se bodo zgodili tega dne, o cenejših nakupih vstopnic za kino in vstopnic za različne koncerte ter dogodke, prav tako pa skrbijo za obveščanje o aktualnih študentskih delih. Med 11. in 12. uro je tudi rojstnodnevna ura. Ta je namenjena vsem, ki na tisti dan praznujejo rojstni dan. Poslušalci lahko oddajajo čestitke za svoje bližnje, podajajo glasbene predloge in kličejo v živo, radijska ekipa pa skrbi tudi za podeljevanje nagrad v sodelovanju s Pošto Slovenije in Turistično agencijo Sonček.

Tabela 3: Programska shema med 12. in 15. uro

12.–13. 13.–14. 14.–15. Novice Novice Novice Opener (1 min.) Opener (1 min.) Opener (1 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba glasba glasba glasba Moderacija (2 min.) Bolj čudno od čudnega Kam v mestu (2 min.) (2 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba Izg. – najdeno + glasbeni Moderacija + glasbeni Moderacija + glasbeni napovednik (2 min.) napovednik (1–2 min.) napovednik (1–2 min.) EPP EPP EPP Vreme in promet (1 min.) Vreme in promet (1 min.) Vreme in promet (1 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba Moderacija + napovednik Carski kazalec (2 min.) Ponovitev glasbenega namiga jutra (2 min.) (1 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba Napoved novic + glasbeni Napoved novic + MT (1 min.) Napoved novic + glasbeni napovednik (1 min.) napovednik (1 min.) EPP EPP EPP

Opoldanski program podobno kot dopoldanski skrbi najprej za razvedrilo in zabavo poslušalcev, ki jih lahko označimo še vedno za pasivne poslušalce, kar pomeni, da je radio kot medij prisoten nenačrtno. Poslušalci radio poslušajo najprej zaradi glasbe in informacij, ki jih ujamejo mimogrede, ne gre pa za načrtno informiranje o dogajanju, ki sicer prav tako prinaša novice, ki so na programu ob polni uri. Med 12. in 13. uro se prvič pojavi rubrika Izgubljeno, najdeno. V njej poslušalci sporočajo informacije o izgubljenih oz. najdenih stvareh, ki s pomočjo radia laže najdejo svojega lastnika. Radio City je med drugim naravnan tako, da lahko poslušalci informacije o najdenih in izgubljenih stvareh oddajo tudi prek klicnega servisnega centra 211 211, prek spletne strani, kjer najdejo v rubriki že vnaprej pripravljen obrazec, prav tako pa so v letu 2015 začeli testno aplikacijo, ki jo lahko poslušalci namestijo

30 na svoje mobilne telefone in tablice in ki med drugim omogoča poslušanje radijske postaje prek spleta, imenovana je Povej na Radio City App. Poslušalci se lahko tako posnamejo in svoj posnetek pošljejo redakcijski ekipi po e-pošti. Posnetki so višje kakovosti in lažji ter hitrejši za obdelavo. Rubriki sledi informativni program z vremenom in prometom, po glasbenem premoru pa še prosta moderacija, v kateri moderator sam izbira zanimive teme, s katerimi se trudi poslušalce pritegniti k poslušanju radia. Ob polni uri ponovno sledijo novice, ki praviloma vsebujejo vsaj eno lokalno novico, ki ima po možnosti še posnetek in ni samo brana, aktualno novico iz Slovenije in sveta, prosto mesto pa je dodeljeno tudi aktualnim športnim dogajanjem. V nadaljevanju zasledimo oddajo Bolj čudno od čudnega, v kateri moderator in novinar pripravita zanimivo moderacijo. Ta vsebuje vsaj eno koristno informacijo, iz katere lahko poslušalci razberejo pomemben podatek, navodilo, povabilo idr. Po ustaljeni časovni premici sledi informativni program s podatki o vremenu in dogajanju s cest, po glasbenem premoru pa je na vrsti Carski kazalec, kjer se moderator in novinar osredotočita na določeno časovno obdobje oz. leto. Načeloma je kviz zasnovan na podlagi glasbenega namiga oz. pevca, ki v tistem dnevu praznuje rojstni dan, je izdal hit in podobno. Poslušalci, ki pokličejo na redakcijski telefon, ob pravilnem odgovoru prejmejo simbolično nagrado. V naslednji uri sledi rubrika Kam v mestu, v kateri redakcijska ekipa pregleda aktualno dogajanje na lokalni ravni, ki je namenjeno širšemu krogu poslušalcev, med katere spadajo tudi mladi. Tako se, če se osredotočimo na mlade, te informira o dnevnem dogajanju, ki ga pripravljajo različni klubi, kavarne, društva ipd. Prav tako jih obveščajo o različnih akcijskih ponudbah, ki jih lahko izkoristijo. Program v nadaljevanju teče po že opisani formi.

Tabela 4: Programska shema med 15. in 18. uro

15.–16. 16.–17. 17.–18. Novice Novice Novice Opener (1 min.) Opener (1 min.) Opener (1 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba Reporter Milan (4 min.) glasba glasba glasba MOD – Kam v mestu? MOD – Zvonko in Mirko (2 min.) (1 min.) glasba glasba glasba MOD + MT (2 min.) glasba glasba EPP MOD + MT (2 min.) MOD + MT (2 min.)

15.–16. 16.–17. 17.–18. V&P + Opener (1 min.) EPP EPP glasba V&P + Opener (1 min.) V&P + Opener (1 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba MOD – Live Teaser jutro MOD (2 min.) Izgubljeno najdeno (2 min.) (2 min.) glasba glasba glasba glasba glasba glasba Napoved novic + MT (1 min.) Napoved novic + MT (1 min.) Napoved novic + MT (1 min.) EPP EPP EPP

Tudi popoldanski termin, podobno kot dopoldanski in opoldanski, v ospredje postavlja obveščanje ljudi. Shema se spremeni zaradi prometne konice, ki navadno nastane med 15. in 16. uro, ko se večina poslušalcev odpravlja iz službe domov. Zato je v tem terminu predvsem pomembna redakcijska ekipa, ki skrbi za takojšnje obveščanje o dogajanju na cestah in spremembah vremena. Prav tako je program namenjen obveščanju ljudi o dogajanju dneva na lokalni, državni in svetovni ravni. V prvi polovici ure se ponovi radijska igra Reporter Milan, pri čemer je namen poslušalce razbremeniti delovnih skrbi in obvez, saj se predvideva, da je velika večina poslušalcev v avtu, na poti domov, hkrati pa jih nasmejati. Sledijo prometne in vremenske informacije, zatem pa moderator po lastni presoji nagovori poslušalce z zanimivo temo, če je mogoče in na razpolago, se podelijo vstopnice ipd. Pravilo popoldanskega termina je manj govorjenja in več glasbe, zato so rubrike natančno umeščene in premišljene, moderator pa mora uporabljati kratke in pomensko informativne povedi. Med 15. in 16. uro se ponovno pripravi oddaja Kam v mestu, ki poslušalce povabi na obisk dogodkov v bližnji in širši lokalni skupnosti (v to rubriko niso všteti zgolj koncerti, ampak tudi povabila na razne razstave, športne in kulturne dejavnosti, predavanja ipd.). Informativnemu programu sledi osebni vstop moderatorja, ki ga pripravi sam; v zadnji uri, ki se počasi preveša iz informativne v razvedrilno, se pojavi kratka radijska igra Zvonko in Mirko, ki na podlagi krajše vesti, prigode oz. dogodka, podobno kot Reporter Milan, izpelje parodično zgodbo.

Ugotovimo lahko, da je radijski program skupek glasbene in govorne ponudbe na določeni radijski frekvenci, ki nastaja skladno z bolj ali manj uveljavljeno uredniško politiko. Ta je določena s programskim načrtom, z radijsko shemo, ki je odvisna od tega, kakšna je radijska

32 postaja, ki program oddaja oz. pripravlja. Zavedati se je treba, da je radijski program javno oddajanje vsebin, ki jih lahko hkrati posluša neomejeno število ljudi.

Prav tako pa se moramo zavedati, da program ne sme biti le odsev okolja. Če želi imeti dober stik s poslušalci, mora biti tudi izziv in inovacija. Prevzeti mora aktivnejšo vlogo, sicer pomaga pri ohranjanju statusa quo (Nordenstreng 1984: 124 povzeto po Pivec 2003: 51).

Še vedno lahko trdimo, da velja radio za vodilno občilo, ki ga večina ljudi posluša vsaj na poti v službo, v službi in ob povratku domov, saj mu v svetu, v katerem ves čas bije časovno vojno, še najlažje sledi, hkrati pa je obveščena o novostih in aktualnem dogajanju. Radio med drugim od poslušalca ne zahteva popolne pozornosti; tako imamo dve vrsti poslušalcev: aktivne in pasivne. Pasivnim poslušalcem je le zvočna kulisa. Radio je fleksibilen, kar je prednost. Ob poslušanju radia lahko opravljamo tudi druge aktivnosti, kar je npr. pogosto v službi. Je vsekakor laže dostopen in ga lahko poslušamo praktično kjerkoli. Ob tem zelo hitro pridemo do informacij, ki jih dnevno pričakujemo (Pivec 2003: 53).

Radio je kot množični medij 20. stoletja tehnološko toliko napredoval, da lahko najhitreje prenaša informacije. Poleg hitrosti pa so pomembne še vsebinska pestrost, raznolikost, razumljivost in verodostojnost (Pivec 2003: 36).

4.2.3 Delitev razvedrilnega in informativnega programa

Prvotna funkcija vsake radijske postaje je ozaveščanje ljudi o stanju in dogajanju v državi, ne glede na to, ali govorimo o komercialni radijski postaji ali nacionalni. Kot smo že zapisali, se razlika kaže le v dopustnosti uporabe jezika (komercialne radijske postaje uporabljajo več pogovornega jezika, s katerim se laže približajo poslušalcem, v nasprotju z nacionalnimi, kjer je strogo predpisan zborni jezik). Na Radiu City se informativne vsebine, ki zajemajo vreme, promet in lokalno dogajanje, sproti osvežujejo. Poslušalce se o dogajanju obvešča najmanj 2- krat na uro, v izrednih stanjih pa tudi do 5-krat. Načeloma velja, da se informativni in razvedrilni program gibljeta v razmerju 60 : 40, kar pomeni, da je, kljub temu da gre za lokalno radijsko postajo, še vedno na prvem mestu obveščanje ljudi o dogajanju.

4.3 Radijska igra Reporter Milan

Del magistrskega dela sestavlja tudi analiza izbrane oddaje lokalne radijske postaje Radio City. Odločili smo se za analizo najbolj poslušane oddaje, ki jo radijska postaja predvaja že 33 petnajst let in velja za prepoznavni znak radijske postaje in njenih ustvarjalcev. Kulturno- umetniška skupina, ki je ustanovila Reporterja Milana, je začela delovati 1. aprila 2001. Sestavljajo jo trije govorci, med katerimi ima Dejan Vedlin stalno vlogo reporterja, Matjaž Šalamun, ki je tudi idejni vodja, in Tine Križanič, pa vloge zamenjujeta. Idejni vodja skuša tekoče dogodke, ki se dogajajo vsakodnevno v lokalnem okolju, predstaviti kot parodijo, ki jo popestri z raznovrstnimi liki. Ustvarjalci se spremenijo v posebneže, kakršnih v lokalnem okolju ne manjka. Pri jezikovni rabi ugotovimo, da ustvarjalci oddaje govorijo v pogovornem jeziku, kjer je prisotnega veliko prevzetega besedja. Pogovorni jezik radijsko igro precej bolj slikovito umesti v lokalno okolje, v katerem Radio City oddaja in v katerem je igra poznana. V letih ustvarjanja so ustvarjalci radijske igre osvojili več nagrad, v teh letih so se razvijali, uporabljali različne lokalne tematike in se pred šestimi leti predstavili tudi kot stand up komiki. Ustvarjalci ob vsakodnevni radijski igri vsako leto pripravijo tudi stand up komedijo s tematiko z lokalnega področja.

4.4 Kultura govora na komercialnem radiu

Valh Lopertova (2008: 123) piše, da se vsebina in kultura govora bistveno razlikujeta, kadar primerjamo nacionalni in komercialni radio. Razlike so predvsem glede kakovosti novinarjev ali glede funkcije in nalog teh medijev. Komercialne radijske postaje delujejo na podlagi profitne motivacije. V množici teh se veliki nacionalni sistemi radia povsod po svetu srečujejo z veliko konkurenco, padcem programskih standardov in kakovosti programov zaradi zabave ter z osiromašenjem nacionalnih kulturnih vsebin. Vendar se od nacionalnega radia pričakujejo višji standardi, s tem da hkrati obdržijo tudi publiko.

Raziskave kažejo, da so uporabniki elektronskih medijev manj zahtevna populacija od tiste, ki sega po časopisu in knjigah. Poleg tega mediji ne le da vplivajo na to, kaj bomo kupili, delali ali ne, ampak tudi na to, kaj naj mislimo in kako naj govorimo (Košir 1988: 53). McLuhan je namreč predvidel tudi razširitev lokalnih radijskih postaj, ki bodo namenjene vsem plastem poslušalcev, pa tudi specializirane radijske postaje (športne, mladinske, družinske, ženske), ki v istem geografskem prostoru nagovarjajo le izbrano skupino poslušalcev, torej skupino, ki se identificira s pripadnostjo mediju. Komercialne postaje so konkurenca nacionalnim predvsem v zabavnem programu, na drugi strani pa so (in tudi morajo biti) tekmec pri informativnem programu, saj zadovoljujejo najširše množice, torej širijo dostopnost do informacij. Zaradi politične neodvisnosti in večje mobilnosti so v določenih političnih situacijah celo

34 naprednejše, objektivnejše in bolj aktualne od velikega sistema javnega radia (Valh Lopert 2008: 124 in 2013: 64).

5 MLADI IN MEDIJI

5.1 Prisotnost medijev med mladimi

Podatki raziskave Mladi in mediji, ki smo jih povzeli s spletnih strani Inštituta za elektronsko participacijo,8 izvedene v 11 državah jugovzhodne Evrope, kažejo, da mladi od medijev najpogosteje uporabljajo internet, a mu tudi najmanj zaupajo.

Po mnenju udeležencev razprave, ki jo je po predstavitvi raziskave pripravil Inštitut za elektronsko participacijo, je treba mlade medijsko aktivirati in jih spodbujati h kritičnosti. Po podatkih raziskave, ki so jo izvajale nevladne organizacije, je tako v Sloveniji kot v drugih državah internet najbolj koristen medij pri vsakodnevnih aktivnostih mladih na mnogo področjih, med drugim na področju izobraževanja, zabave, informiranja in komuniciranja. Spletne novice dnevno bere 64 odstotkov mladih, tisk pa 24 odstotkov mladih, devet odstotkov mladih, vključenih v raziskavo, ni nikoli bralo časopisa. Po besedah Mateje Delakorda, ki deluje na Inštitutu za elektronsko participacijo, mladi uporabljajo internet za družbene interakcije, za delo v povezavi z izobraževanjem in kariero ter za politično aktivnost. Velika večina mladih v Sloveniji (98 odstotkov) uporablja družbena omrežja, okoli polovica mladih je že podpisala spletno peticijo, nekoliko manj kot polovica je na spletu že izrazila svoje mnenje, nekoliko manj kot petina pa jih je na spletu pisala blog.

Tako kot v regiji jugovzhodne Evrope so mladi tudi pri nas na spletu najbolj prisotni pri vsebinah s področja zabave, najmanj pa s področja politike. Po ugotovitvah raziskave mladi informacije tradicionalnih medijev dojemajo kot nekoliko bolj zanesljive in točne v primerjavi z informacijami na internetu, kot najmanj zanesljive pa dojemajo informacije na družbenih omrežjih. Kot najbolj zaupanja vreden medij so mladi označili radio. Nekoliko manj kot desetina mladih meni, da so informacije v medijih popolnoma resnične, več kot polovica pa jih meni, da so novice v medijih propagandno-politično zasnovane, je še pokazala raziskava, v kateri je sodelovalo več

8 Povzeto in citirano po: http://www.inepa.si/institut-inepa/novice/236-mladi-in-mediji.html (2004), dostopno 31. 5. 2016. 35

kot 16.800 mladih, ki so stari od 15 do 30 let. Med njimi je bilo okoli 1400 mladih iz Slovenije, v raziskavo pa so vključili tudi medijske in mladinske organizacije. Kot je pojasnil predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik, je eno ključnih razvojnih vprašanj, ki si jih postavljajo medijska uredništva po svetu, kako pritegniti mlade. Stepišnik opaža, da je pri mladih premalo kritične selekcije, kateri mediji ponujajo dejansko neko poglobljeno analizo in uvid v družbene procese in kateri prinašajo instantne zgodbe. Po Stepišnikovih besedah bi bilo treba mlade opismeniti, da bodo znali prepoznati medijsko kakovost, hkrati pa bi bilo treba mlade tudi spodbuditi, da postanejo aktivni soudeleženci medijskega prostora. Ob tem novinarka informativne oddaje za mlade in otroke Infodrom na Radioteleviziji Slovenija Mateja Leban pojasnjuje, da želijo s svojo oddajo vzgajati mlade, da postanejo aktivnejši državljani, da jih začenja vsaj malo zanimati politika. Prav tako pa ne poročajo samo o negativnih temah, v katerih se sicer pojavljajo mladi, ampak v vsaki oddaji prikažejo tudi pozitivno zgodbo iz sveta mladih. Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc meni, da se raven kritičnosti med mladimi dviguje. Mladi po njenih besedah delajo veliko stvari, a jih včasih pozabijo sporočiti medijem, mladinske organizacije pa bi se morale potruditi in o tem redno obveščati medije. Odgovornost pa je, kot pravi, tudi na strani odločevalcev in medijev, da imajo posluh za mlade.9

5.2 Vpliv medijev na mlade

Leta 2011 je potekal 21. nacionalni parlament Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika (21. nac. otr. par. 2011: 57). Mladostniki so prišli do ugotovitev, da mediji vplivajo na oblikovanje vrednot, stališč in vedenje. Negativni vplivi se kažejo pri medijski manipulaciji, ki je nezavedna, saj vpliva na oblikovaje mnenj in prepričanj.

Mladi tako med drugim menijo, da (21. nac. otr. par. 2011: 57):

 »mediji pogosto spodbujajo k sprejemanju napačnih vrednot. Pretirano izpostavljajo nekatere vrednote, kot so npr. moč, slava, pridobivanje bogastva, pomembnost zunanjega videza. V medijih lahko zasledimo tudi pozitivne vrednote, npr. humanost, solidarnost, ustvarjalnost, ipd., vendar vse prevečkrat pozabljajo na ljubezen, družino, prijateljstvo;

9 Povzeto in citirano po: www.inepa.si/institut-inepa/novice/236-mladi-in-mediji.html; pridobljeno 2. 4. 2014.

 mediji prikazujejo popolnost, čemur mladi želijo slediti. Žal se s tem, ko je ne morejo doseči, znižuje samopodoba. Večkrat mediji ponujajo tudi negativne vzore, saj si preko nekaterih medijev najdejo vzornike, ki niso primerni;

 imajo mediji pozitivne lastnosti v tem, da lahko hitro dostopajo do informacij, da se lahko preko njih tudi izobražujejo, preko svetovanj v revijah in časopisih pa prihajajo do odgovorov;

 medijev ne morejo spreminjati ali se jim odreči. Lahko pa spremenijo sebe, svoje mnenje in način razmišljanja. Zato se morajo naučiti kritičnega razmišljanja in dojemanja medijev. Naučiti se morajo, da informacije, ki jih sprejemajo, preverijo še pri drugih virih. Informacije morajo kritično sprejemati in jih ne nujno sprejeti. Imajo možnost odločitve kako in na kakšen način bodo medije uporabljali;

 bi bilo treba vzpodbuditi starše, da pomagajo mladostniku razviti kritično mišljenje. Zanje bi morali organizirati delavnice, razna predavanja in izobraževanja. Vloga staršev je zelo pomembna, saj je družina prva družba, ki oblikuje temelje osebnosti.«

Ugotovimo lahko, da se mladi zavedajo vpliva medijev, čeprav spadajo v skupino, ki svojo kritično podobo šele ustvarja in ki jo je posledično moč hitro zavesti. Pomembno je poudariti, da se ob celotnem medijskem privabljanju kljub vsemu še vedno obračajo na pomoč staršev, s katerimi želijo priti do jasnih stališč in odgovorov, pri čemer bo oblikovanje vrednot in vedenja posledično veliko laže, če jim bodo starši uspeli in znali pravilno svetovati o izbiri ustreznega medija in jim na zavajajoče podatke podati ustreznejšo interpretacijo. Prav tako se mladi sami zavedajo, da je vpliv medijev velikokrat treba spremeniti.

Kot smo že ugotovili, imajo mediji v današnjem času močan vpliv na oblikovanje osebnosti in govora otrok ter mladine, zato želimo v nadaljevanju predstaviti tudi vplive na oblikovanje osebnostnih značilnosti mladih in pri tem pomik mladih v zasebnost in krog domačih. Mediji danes opravljajo vlogo informatorja, ki velja načeloma za prvotno vlogo, pozneje pa se tej pridruži še vloga izobraževanja. Nekateri (Katz, Szesckö 1981: 96) menijo, da lahko mediji prevzamejo tudi delno vlogo pri socializaciji in o njih govorijo kot o novi veji oblasti.

Družba, v kateri živimo, je povsem medijska. Sploh ne pomislimo, kakšna bi bila brez njih.

Mediji ustvarjajo iluzijo bližine, odnosa, ustvarjajo občutek, da nismo sami in osamljeni, smo namreč sredi vzpostavljenih razmerij. Težava pa je v tem, da so ta razmerja enostranska, ne gradijo odnosa jaz in ti, jaz namreč medije vidim in slišim, oni pa mene ne, zanje sem objekt. Ravno zaradi medijev se ljudje izmikajo osebnim odnosom, medčloveški stiki postajajo v današnji družbi čedalje manj vredni (Katz, Szesckö 1981: 96, 97).

Mediji igrajo pomembno vlogo v obdobju odraščanja tudi pri razvoju jezika. Drsenja iz knjižnega jezika v neknjižnega v nekaterih lokalnih medijih pa ne moremo opredeliti kot slabega, saj gre za jezik okolja, ki ga ljudje na določenem območju poznajo in uporabljajo. Pulko in Zemljak Jontes (2015: 219) pišeta, da se narečna, torej neknjižna govorica ne pojmuje več kot nekaj negativnega, ampak kot pozitivno, kot prvi oz. materni jezik, v katerega je vsak govorec rojen. Prezreti ne gre dejstva, da na oblikovanje in razvoj jezika vplivajo tako notranjejezikovni (fonetični, oblikoslovni, analogični) kot tudi izvenjezikovni dejavniki, pogosto tudi osebnostno zaznamovani (sociolingvistični, psiholingvistični).

Pomembno je, da se dijaki (Pulko, Zemljak Jontes 2015: 130) skladno s cilji sodobnega jezikovnega pouka zavedajo pomena vloge izbire okoliščinam ustreznega izraza/besedila; znajo glede na okoliščine/govorni položaj uporabiti ustrezni izraz; imajo razvito zmožnost sprejemanja in tvorjenja različnih tipov besedil, in sicer glede na okoliščine, namen in vsebino; ustvarjajo različne zvrsti in vrste zvrsti; tvorijo pravilna in razumljiva besedila; obvladajo pravilno rabo, tj. pravila za izbiro okoliščinam ustreznega izraza, in tvorijo ustrezna/primerna besedila.

Množični mediji imajo veliko vlogo v vsakdanjem življenju posameznika. Odsevajo in ustvarjajo socialni in kulturni svet, v katerem živimo. Naši občutki so odsev medija, prek katerega dobivamo informacije o svetovnem dogajanju. Poleg tega povzročajo tudi pojav globalne kulture in uniformnosti, ki temelji na ideologiji zahodnega sveta, predvsem Amerike. Njihovo poročanje temelji na istih stališčih in pogledih, ki so temeljna značilnost globalne vasi, in tako povzročajo homogenizacijo sveta. Njihove socialne in kulturne sile imajo moč spreminjati kulturne in politične vrednote po vsem svetu (Moisy 1997: 78).

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 Namen in cilji raziskave

Osrednji namen izvajanja ankete, izvedene med mladimi, je predvsem ugotoviti kritičnost in sposobnost zaznavanja ustreznega oz. neustreznega govora v medijih, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika.

Cilji raziskovalnega dela so naslednji:  pridobiti statistične podatke mladih, ki so sodelovali v anketiranju (starost, spol, smer izobrazbe),  pridobiti različne vzorce po spolu in izobrazbeni usmeritvi ter jih primerjati med seboj,  ugotoviti, katere radijske postaje so med mladimi najbolj priljubljene,  pridobiti podatke o zaznavanju pogovornega jezika in drugih posebnosti v posnetku,  ugotoviti, ali jih pogovorni jezik in druge posebnosti motijo,  pridobiti podatke o mogočih ukrepih, ki bi jih glede na slišano predlogo uvedli.

6.2 Raziskovalne metode

Pri raziskovalnem delu smo uporabili več različnih pristopov. Deskriptivno metodo raziskovanja smo uporabili predvsem pri predstavitvi teoretičnih spoznanj in statistični analizi podatkov. Komparativno metodo smo uporabili pri analizi vprašalnikov med dijaki gimnazijskih, tehniških in poklicnih razredov in z njo primerjali rezultate, metodo analize pa pri analizi posnetka, predvajanega dijakom, in pri analizi rezultatov anketirancev. Z metodo sinteze smo na koncu še preverili pridobljene rezultate in potrdili oziroma zavrgli predhodno zastavljene hipoteze.

6.3 Raziskovalni vzorec

Podatki, ki smo jih zbirali pri raziskovalnem delu, so bili pridobljeni s pomočjo mladih (od 14. do 19. leta). Anketirali smo jih 200, vzorec je glede spola in izobrazbe naključen, sicer pa je neslučajnostni, vzet iz konkretne populacije. Za pridobitev odgovorov na vprašanja, ki smo si jih zastavili, smo najprej pridobili izbrani posnetek, ki smo ga v nadaljevanju predvajali in od anketirancev pridobili odgovore na zastavljena vprašanja.

6.4 Postopek zbiranja podatkov

V raziskovalnem delu smo podatke zbirali s kvantitativno raziskovalno metodo. Pridobili smo jih z analizo anketnih vprašalnikov na podlagi zvočnega posnetka, ki je bil izhodišče za odgovore na zastavljena vprašanja.

6.4.1 Organizacija zbiranja podatkov

Zbiranje podatkov je potekalo novembra in decembra 2015 na Srednji ekonomski šoli Maribor, kjer smo imeli dostop do različnih ravni izobrazbe na enem mestu. S Srednjo ekonomsko šolo smo prav tako sodelovali že med opravljanjem obvezne študijske prakse, zaradi česar smo laže pridobili podatke in pomoč od vodstva šole, saj smo bili z njimi že predhodno v stiku.

6.4.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov

Instrument, s pomočjo katerega smo zbirali podatke, je zvočni posnetek oddaje Reporter Milan z naslovom E-policist.

6.4.3 Postopek obdelave podatkov

Podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo prikazali opisno, grafično in tabelarično.

6.5 Raziskovalna vprašanja in hipoteze

6.5.1 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalna vprašanja, ki smo jih zastavili v anketi, se delijo na dva dela. V prvem delu anketirance sprašujemo po statističnih podatkih, da bomo lahko na vzorcu izvedli približno starostno, spolsko in izobrazbeno statistiko, ki nam bo v nadaljevanju pomagala pri analizi odgovorov:

 SV1:10 letnik;

 SV2: spol;

10 SV je oznaka za spremenljivko. 40

 SV3: smer;

 SV4: šola.

V nadaljevanju je sledil sklop desetih vprašanj, na katere so anketiranci lahko odgovorili le po poslušanju posnetka. Uporabili smo tip odprtega, polodprtega in zaprtega anketnega vprašalnika.

 RV5:11 Naštejte tri radijske postaje, ki jih poznate?

 RV6: Na kaj pomislite ob omembi Radia City?

 RV7: Katera radijska igra vam je na Radiu City bolj znana?

 RT8: Poslušali smo radijsko igro Reporter Milan. Kakšen se vam zdi jezik?

 RV9: Vas je v govoru radijske igre kaj zmotilo?

 RV10: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, kaj vas moti?

 RV11: Kako vpliva raba pogovornega jezika na poslušalca?

 RV12: Kaj najbolj izstopa?

 RV 13: Bi kaj spremenili?

 RV15: Ali opazite jezikovne odstope tudi v drugih medijih? Če da, v katerih?

6.5.2 Hipoteze

Pri raziskovanju izhajamo iz naslednjih hipotez:

H1: Predpostavljamo, da se bodo odgovori razlikovali glede na spol, starost in vrsto

11 RV je oznaka za raziskovalno vprašanje. 41 izobrazbe.

H2: Predpostavljamo, da bodo mladi z višjo stopnjo izobrazbe dovzetnejši za jezikovne napake, ki se bodo pojavljale ob poslušanju avdioposnetka.

H3: Predpostavljamo, da je lokalna radijska postaja Radio City med priljubljenimi, ki jih poslušajo mladi.

H4: Predpostavljamo, da mladi poznajo radijsko igro Reporter Milan.

H5: Predpostavljamo, da bodo anketiranci opazili odstopanja od knjižne norme.

H6: Predpostavljamo, da bodo navedli še vsaj en medij, v katerem zaznavajo odstopanja od knjižne norme.

6.6 Razčlenitev govora in jezika govorcev radijske igre

Pri anketiranju smo uporabili zvočni posnetek ene izmed oddaj Reporter Milan, ki je bila predvajana tudi na radijski postaji Radio City, in sicer v rednem terminu 9. 4. 2015. Vsebina radijske igre je uporaba pametnih tablic med policisti in je nastala na pobudo okolja. Generalna policijska uprava je namreč v uporabo poslala pametne tablice, s katerimi naj bi policisti laže dostopali do nekaterih podatkov. Informacijo so ustvarjalci Radia City uporabili kot idejo za radijsko igro. Matjaž Šalamun je spisal okvirni scenarij, ki ga je pozneje v sodelovanju z Dejanom Vedlinom in s Tinetom Križaničem tudi posnel kot radijsko igro.

V nadaljevanju navajamo poknjiženi zapis predvajane radijske igre dijakom Srednje ekonomske šole Maribor.

Reporter Milan: E-policist

A: Dáme in gospódje Repórter Mílan sêm ponóvno na slédi resníce, dánes na terénu, da prevérim še êno novóst, ki jo uvájajo tókrat pri náši policíji, to je takó imenováni projékt é- policíst, ko so dolóčene patrúlje oprémljene zə androídnimi táblicami in na ták načín, toréj v elektrónski oblíki, zdáj oprávljajo usê svôje storítve, sevéda êden od téstnih dvójicev, ki je dobíl, je túdi, lahkó bi rêkli, kər môja prijátelja, nó, tó sta takó imenována áli pa sámooklícana kóbra 11 enóta, Tóna in Mésarič. Ta trenútek ə stojímo ə tùkaj in zə rádarjem, zə pištólo mérimo, ə Mésarič … B: Aló míja záj nísma, míja smá f slúžbi, záj čé smá v únifórmi néa mórma bít priját'la. A: Nó, párdon já. B: Ták' 'máma probléme zarát' téga. Koréktno ti poróčaj, né pa da náju bút'le védno délaš, véš káj ti hóčem rêč't. A: Tórej, ə … B: Fstául'amo, kêr je téd'n tótih rádarof in ə z'áj pravkar víjim da Tóna mêri. Kól'k je? C: Dvájs't je b'ló prék. B: Fstávi, fstávi. C: Os'nájst ból', pústi ga. B: Pa dáj, nó, do málce da naréjima dvá, pa néa mi pritískaj záj, pa nêo nobên vêč divjáu. C: Pa sêrbus, Tóna! B: Pústi tótega, nó.

C: Fstávi, ájde. B: Évo, Tóna je zdáj fstávil tó vozílo, pa da vídimo. B: Dó'er dán góspa, prométno, vozníško. D: Izvól'te. B: Káj níste čúli, da 'mámo poostrên nadzór za hitróst. D: Glíh málo prêj s'n čùla po rádiu, já. B: Já, nó, káj pa tê táki, ə, táko forsíranje, taki présing? C: Kám se vám mudí? D: Já, vózim páč. B: Divjáte, dvájs't vêč stê pèl'ali. C: Káj se vám rodít mudí? D: Čùjte, gospód policáj, s téžo 'mám že dvájs't lét probléme, nê rábim z'áj vás da mi tu šê sól sípate na ráno. B: Dóbro, tó se ták rêče, nič nê'omo 'sípali, dvájs't, ájde Tóna, z'áj, prijávi se prék' tábl'ce, da tó napíšema, nê. D: Ahá, to torêj z'áj tá é-policíst, verjétno, nê. B: Pá tó jê z'áj, láhko v bístvu tí sámo gréš nóter, ftípkaš svójo kódo, zbêreš recímo za k'íro káz'n gré, dvájs't prék hóp hóp hóp, podátke vnêseš in tó sê žé prínta, nê. C: Fêrtik, zápri dól, gréma, nê déla. B: Káj nê déla? C: Têma jê. B: Já, góri gúmb 'vžgí. B: S'n ti rék'o, pa potégni z'áj s pŕstom. B: Jézus Krístus, kí té tí živíš? C: Nê grè. B: Pá potégni pŕst v désno, ti právim. C: Pá to smá préj vádla, sámo záj mi nê … A: A Tóna ní nájbolj véšč nê? B: Jáz ní'am očál zráu'n jáz néa mór'n nê. C: Dáj, káj tóta bába z zízami z'áj tu, ko se je pojáu'la, to móra bít? B: Zápri dól pa se še ênkrat prijávi, ví'jiš, da to smo prêj… káj móre bít? Náš sêrver mór'š dobít. B: Dóbro, dáj z'áj pa smó priprául'eni, grémo. C: Gospá, imé, priímek.

D: Šênveter Angéla. D: Sámo priímek 'mám po némško. B: Káj po némško? Némško nê'o príjela tábl'ca. A: Sêj ni náša, sêj pa móre fsê čəŕke nót' mét. B: Pá dáj mêni tó fsê záj štéka, kúr'c tó nóvo. B: Já, pa sevé'ja je nóvo. A: Lênovo jê fírma nê? B: Dóbro, káj smá têbe káj fprášala? Káj se pámet'n délaš? B: Kák, Šenvéter? D: S, c, h, ó pa úmlaut e dvojni v, é, t, t, é, r. B: Káj se nemór'te písat ták ko fsí ostali, recímo Šmít ál' káj? C: Mésarič lépo s'n tí réko, dáj … tú 'má, ídi, grémo, hvála lépa, nasvídenje D: Čê s'n pa prehítro vóz'la. C: Nê, níste, v bístvu stê prepočási, k'r grémo s tákim témpom dálje, adíjo. C: Tí pa sê tút' spúči, mê mótiš. A: Párdon. B: Dóbro Tóna káj sí tí slép, ál' káj sí? A: Tórej, dó naslédnjič nê pozabíte, resníca ní pleníca pá mársikomu sməŕdi. C: Čê pa sónce síje, nê vídim níč. B: Já, v sénco sê prestávi, véš, káj jê rék'o komándir.

6.7 Vsebinska opredelitev

V radijski igri, ki smo jo zapisali po zvočnem posnetku, nastopajo reporter Milan, policist Tona in policist Mesarič ter gospa Schönwetter. V nadaljevanju smo opredelili jezikovne prvine po jezikoslovnih ravninah, ki se kažejo v besedilu, in jih analizirali. Zavedati se moramo, da gre za neknjižno socialno zvrst, ki se je razvila na podlagi različnega jezikovnega izvora govorečih. Besedje v mariborskem pogovornem jeziku se sicer približuje knjižnemu jeziku, vendar je treba opozoriti na nekatere neknjižne socialne plasti, ki jih z vidika knjižnega jezika opredeljujemo kot pogovorne, nižje pogovorne, žargonske in narečne. Opazimo lahko prisotnost mnogih kalkov, germanizmov in zaradi napredka elektronske tehnologije vse več anglicizmov.

6.7.1 Analiza izbranega besedila

6.7.1.1 Glasoslovje Izpusti, ki se pojavljajo pri glagolih: bit' (biti); 'mama, ma (imava, ima); zarat' (zaradi); reč't (reči); fstavl'amo (ustavljamo); z'aj (zdaj); kol'k (koliko); bol' (bolj); ne'o (ne bo); izvol'te (izvolite); pelali (peljali); v'žgi (prižgi); vad'la (vadila); mor'm (morem); poja'ula (pojavila); al' (ali); rek'o (rekel); s'n (sem), k'ira (katera); vijiš (vidiš). Pojavi izpustov, ki se pojavlja pri samostalnikih: but'l' (butelj); ted'n (teden); tabl'ce (tablice); kazn (kazen); kur'c (kurac). Pojavi izpustov, ki se pojavijo pri pridevnikih: dvajs't (dvajset); os'najst (osemnajst); zra'un (zraven); do'er (dober).

Zvočne premene: za /dv  j/: mija (midva); vijim (vidim); narejima (narediva).

6.7.1.2 Oblikoslovje Uporaba dvojine: /dv  j/: mija (midva); /va  -m-/sma (sva); morma (morava), /i  - /mama (imava); /- -te-/ totega (tega). Ugotovimo, da se dvojina zamenjuje z množinsko končniško obliko.

6.7.1.3 Besedišče Pojav tujk: serbus (prevzeto prek bav. nem. servus, kar je prav tako pozdravna beseda, iz lat. servus ‛sluga, suženj’. Ta pozdrav torej dobesedno pomeni ‛(tvoj) sluga (sem), Etimološki slovar 2004); glih (prevzeto iz srvnem. gelīch, glīch ali stvnem. gilīch ‛enak’, kar je dalo današnje nem. gleich v enakem pomenu. Nem. beseda, ki je dalje enaka z got. galeiks, stnord. (g)líkr in ags. gelīke, se je razvila iz *galīka- ‛imajoč enako podobo, enako postavo’,

46 sestavljenke, ki vsebuje pgerm. *līka- ‛telo, podoba, postava’, Etimološki slovar 2004); pardon (Prevzeto (eventualno prek nem. Pardon) iz frc. pardon ‛oproščenje, odpuščanje’, kar je izpeljano iz frc. pardonner ‛oprostiti, odpustiti’, to pa se je razvilo iz vlat. perdonare ‛oprostiti’, prvotno ‛v celoti podariti’. Vlat. glagol je sestavljen iz (klas. lat.) per- ‛pre-, skozi, v celoti’ in dōnāre ‛podariti’, Etimološki slovar, 2004); presing (tudi préssing) -a [-esi- ] m (ẹ̑) šport., zlasti pri košarki napadalna obramba, pri kateri se s kritjem nasprotnih igralcev onemogoča uspešno podajanje in lovljenje žoge: igrati presing; s presingom zmanjšati razliko v koših; presing in conska obramba, SSKJ); forsiranje (prevzeto prek nem. forcieren iz frc. forcer v enakem pomenu, kar se je kakor it. forzare razvilo iz vlat. *fortiāre ‛siliti’, izpeljanke iz lat. fortia ‛sila’, fortis ‛močan, krepak, hraber’), zizati (star. germ.) 'dojiti'; umlaut (nemški izraz za naglas); spuči (spucaj) iz germ. Putzen 'sčistiti, počistiti' (Etimološki slovar 2004; Slovar tujk 2011).

7 METODOLOGIJA

7.1 Rezultati in interpretacija

V tem poglavju predstavljamo rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo analize anketnih vprašalnikov. Rezultati posameznih raziskovalnih vprašanj in hipotez so predstavljeni v tabelah in grafikonih.

Anketa je bila izvedena med mladimi v starosti od 14 do 19 let, razlikovali so se po stopnji izobrazbe, kar je nazorno prikazano v nadaljevanju. Anketo smo izvedli s predvajanjem zvočnega posnetka radijske igre, ki vsebuje precej pogovornega jezika, kletvic, mašil in se ponekod močno oddaljuje od zborne izreke. Poudariti je treba, da je bila anketa izvedena na lokalnem območju, kjer oddaja lokalna radijska postaja Radio City, predvsem s predvidevanjem, da radijsko igro poznajo, in zaradi bližine govorice, ki jim je poznana, saj smo predvidevali, da bodo jezikovna odstopanja laže prepoznali, kot če bi igro predvajali v drugem narečnem prostoru. Poudarek smo namenili predvsem zaznavnosti pogovornega jezika, mnenju mladih o njegovem vplivanju na javnost in njihovim potrebam po njegovih spremembah.

Anketni vprašalnik je izpolnilo 200 dijakov, ki obiskujejo Srednjo ekonomsko šolo Maribor. Med njimi je bilo 24 dijakov (11 deklet in 13 fantov) 1. letnika, 45 dijakov (27 deklet in 11

47 fantov) 2. letnika, 67 dijakov (44 deklet in 23 fantov) 3. letnika, 59 dijakov (31 deklet in 28 fantov) 4. letnika in 5 dijakov (3 dekleta in 2 fanta), ki so vpisani v poklicni tečaj.

Tabela 4: Število anketirancev glede na letnik

Letnik Število anketirancev Odstotki anketirancev 1. letnik 24 11,7 % 2. letnik 45 22,1 % 3. letnik 67 32,8 % 4. letnik 59 28,9 % Poklicni tečaj 9 3,7 % SKUPNO: 204 100 %

Število anketirancev glede na letnik

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik PT

Slika 4: Starostni prikaz anketirancev. Iz podatkov ugotovimo, da je največje število anketirancev iz 3. letnika, in sicer 32,8 odstotka, veliko pa je sodelovalo še dijakov 4. letnika, in sicer 28,9 odstotka.

Med anketiranci je bilo skupno 88 fantov (44 odstotkov) in 116 deklet (56 odstotkov). Ugotovimo, da je vpis na Srednjo ekonomsko šolo Maribor za tretjino večji med dekleti kot fanti.

Tabela 5: Razmerje po spolu

Razmerje po spolu Število anketirancev Odstotki anketirancev Dekleta 112 56 % Fantje 88 44 % Skupaj: 200 100 %

204 dijaki

Dekleta Fantje

Slika 5: Razmerje anketirancev po spolu.

Dijake smo v nadaljevanju razdelili po smereh. V prvem letniku so bili anketiranci le dijaki gimnazijskega oddelka (24 dijakov). V drugem letniku je v anketi sodelovalo 31 gimnazijcev in 14 dijakov programa ekonomski tehnik. V tretjem letniku je anketo izpolnilo 32 gimnazijcev in 35 dijakov programa ekonomski tehnik, v četrtem 37 gimnazijcev in 30 dijakov programa ekonomski tehnik in na poklicnem tečaju 5 dijakov, pri čemer vzorec zaradi prenizkega števila dojemamo kot irelevantnega.

Tabela 6: Delitev anketirancev po smereh izobrazbe

Letnik Gimnazijci Tehniki Tečajniki 1. 24 0 0 2. 31 14 0 3. 32 35 0 4. 37 30 0 5 Skupaj 120 79 5

Razvrstitev po smereh izobrazbe

Gimnazijci Tehniki Tečajniki

Slika 6: Razvrstitev mladostnikov po smereh.

7.3.1 Naštejte tri radijske postaje, ki jih poznate

V prvi nalogi, ki jo je vseboval vprašalnik, so morali mladi našteti tri radijske postaje, ki jih poznajo. Izmed desetih radijskih postaj, ki so jih našteli, smo ugotovili, da najprej pomislijo na radijsko postajo Radio City, 30,5 % vprašanih, tej sledi Radio Center z 21,5 % vprašanih in daleč za tem Radio Top z 12,9 % vprašanih. Iz slednjega lahko ugotovimo, da je Radio City močno zasidrana lokalna radijska postaja, ki jo poznajo tudi mladi, v nadaljevanju pa, da je poslušanost nacionalnih radijskih postaj med mladimi na repu lestvice poslušanosti. Nacionalne radijske postaje posluša 3,2 % mladih, ob podvprašanju, kdaj poslušajo nacionalni program, pa je sledil odgovor, da po navadi v avtomobilu, s starši. Tabela 7: Poslušanost radijskih postaj

Poslušanost radijskih postaj (v odstotkih) Radio City 30,5 % Radio 21,5 % Center Radio Top 12,9 % Radio Net 8,8 % Radio 6 % Pohorje Radio 1 5,8 % Radio 4,3 % Aktual Radio 3,6 % Antena Radio 3,2 % Maribor Val 202 3,2 %

Poslušanost radijskih postaj

Radio City Radio Center

Radio Top Radio Net

Radio Pohorje Radio 1

Radio Aktual Radio Antena

Radio Maribor

Slika 7: Prikaz poslušanosti radijskih postaj.

7.3.2 Na kaj pomislite ob omembi Radia City?

Mladi so na to vprašanje po večini odgovarjali, da pomislijo na jutranjo ekipo Radia City, ki jo sestavljajo Dejan Vedlin, Bor Grainer in Natalija Veronik. Ob iskanju odgovora, zakaj, smo naleteli na naslednje odgovore: promoviranje jutranjega programa se izvaja večkrat na dan, v različnih časovnih terminih, z različnimi pozivi. Reklamni blok vsebuje posnetke jutra, v katerih so predstavljeni jutranji »flopsi« oz. govorni zdrsi, zareki in povabila jutranjih moderatorjev k poslušanju. Največ mladih posluša radio na poti v šolo, v avtu, na avtobusu, na telefonu, kar je med 6.30 in 8.00, ko je na programu stalna jutranja ekipa ustvarjalcev, ki jo mladi naštevajo. Drugi najpogostejši odgovor, ki so ga navedli, je koncert Radia City. Omeniti velja, da gre za ustaljeno prakso radijske postaje, ki vsako leto v spomin na prvo oddajanje, ki je bilo zadnji petek v maju, priredijo koncert več slovenskih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Zaradi ugodne cene vstopnic je koncert posebej priljubljen med mladimi, saj jim omogoča poslušanje priljubljenih glasbenikov po dostopni ceni. Tretji najpogostejši odgovor je bil radijska igra Reporter Milan, ki jo izvajajo ustvarjalci kulturno-umetniške skupine.

7.3.3 Katera radijska igra vam je na Radiu City bolj znana?

Mladi so lahko izbirali med dvema odgovoroma: Reporter Milan in Zvonko in Mirko. Na zastavljeno vprašanje je vseh 200 anketirancev odgovorilo, da je bolj prepoznavna radijska igra Reporter Milan. Do enoznačnega odgovora je prišlo najverjetneje zaradi prepoznavnosti imena radijske igre in dlje časa pojavljajoče se igre, saj je na programu že 15 let. Prav tako gre za igro, ki je stalno oglaševana, pred leti pa so ustvarjalci začeli še stand up predstavo z istim imenom, s čimer je radijska igra pridobila dodatno poslušanost in priljubljenost ter se med drugim začela tržiti tudi kot blagovna znamka. Poudariti je treba, da je Reporter Milan radijska igra, trajajoča približno 3 minute, medtem ko lahko igro Zvonko in Mirko opredelimo bolj kot skeč, saj je dolžina posnetka 30 sekund. Izpostavljamo še, da radijski skeč Zvonko in Mirko tudi nastaja pod okriljem ustvarjalcev Reporterja Milana, vendar tematika temelji na dnevnih dogodkih, ki jim dodajo sarkastično podobo, medtem ko se pri Reporterju Milanu osredotočajo na večje prihajajoče oz. pretekle dogodke, ki so se zgodili na lokalnem območju, ki ga pokriva Radio City.

7.3.4 Poslušali smo radijsko igro Reporter Milan. Kakšen se vam zdi jezik?

Tudi tukaj so bili odgovori podobni. Večina (82 %) mladih je ugotovila, da gre za pogovorni jezik, ki je smešen in zabaven, in si radijske igre ne predstavljajo v izvedbi knjižnega govora. Menijo, da bi igra v knjižnem govoru izgubila čar, saj je uporabljenih veliko lokalnih in narečnih pogovornih fraz in šal, ponekod nastopajo tudi kletvice, vendar jih ne motijo, saj menijo, da igro bogatijo in delajo še bolj humorno in zanimivo. V govoru so prepoznali osrednje štajersko narečje. 11 odstotkov vprašanih je na vprašanje odgovorilo, da je jezik zapleten, pri čemer menimo, da se osredotočajo na pogovorno rabo, saj ne moremo govoriti o zapletenem jezikovnem diskurzu. Iz besedila lahko ugotovimo, da so povedi in druge jezikovne prvine, ki sestavljajo besedilo, oblikovno in vsebinsko povezane, sovisne, tako da besedilo predstavlja neko zaokroženo (čeprav, kot je videti iz zapisa, tudi odprto) celoto. Ta celota predstavlja neko posebno raven pomena, ki je ne moremo enačiti z vsoto pomenov uporabljenih morfemov, besed, besednih zvez in povedi. Zagotovo pa lahko trdimo, da slednje sestavlja posebno komunikacijsko vlogo, kar med drugim lahko pripišemo tudi narečju. 6 % vprašanih je na vprašanje odgovorilo, da jezik ni najprimernejši, vendar da prav tako ni moteč, pri čemer so opozorili na zaznavo pogovornega jezika, mašil in kletvic. Menijo, da bi bilo jezik treba predrugačiti, vendar kljub vsemu ne moti oz. je še delno sprejemljiv. S slednjim odgovorom menimo, da gre za večjo stopnjo kritičnosti do poslušane radijske igre

52 med mladimi. 1 % vprašanih je na vprašanje odgovoril, da je jezik neprimeren, saj je namenjen širši javnosti in se s takšno obliko govora za javnost ne strinjajo.

7.3.5 Vas je v govoru radijske igre kaj zmotilo?

Kot lahko razberemo iz prikazanega grafa, jezik v radijski igri veliki večini ne predstavlja težav in se jim zdi sprejemljiv. Opozoriti je treba, da pa vendarle obstaja peščica mladih, ki so opozorili na nepravilnosti in na motečo rabo jezika, kot ugotavljamo že pri prejšnjem vprašanju.

Tabela 8: Govor v radijski igri

Govor v radijski igri (v odstotkih) Da, moteč. 15 % Ne, 85 % nemoteč.

Govor v radijski igri

Da, moteč.

Ne, nemoteč.

Slika 8: Prikaz zaznave govora v radijski igri.

7.3.6 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, kaj vas moti?

Odgovore na zastavljeno vprašanje je podalo le enajst mladih, njihovi odgovori pa so se precej razlikovali. Opozarjajo na neprimerno izrazje (poudariti je treba, da poslušana radijska igra vsebuje večje število germanizmov in določenih drugih narečnih prvin, pri čemer mislimo na anglicizme, stare besede ipd.), kletvice, ki se jim ne zdijo primerne za radijsko igro, ki je hkrati javni govor oz. bi morale biti cenzurirane vsaj s piskom. Nekateri menijo, da pogovorni jezik, kot ga uporabljajo v radijski igri, vpliva na kulturo jezika med ljudmi, in opozarjajo na kvaliteto, ki posledično upada. Opozarjajo tudi, da lahko nepazljivost zborne rabe jezika privede do vse večjih jezikovnih odstopanj, ki jih sami mladi še pogosteje uporabljajo na spletu in posledično še hitreje pozabljajo na zborni jezik, kar se kaže predvsem pri pisanju spisov, sms-sporočil ipd. Opozorili so tudi na prehitro menjavanje dialogov, kar

53 zaradi narečja besedilo naredi še bolj nerazumljivo, hkrati pa opozarjajo tudi na določene zastranitve znotraj besedila.

7.3.7 Kako vpliva raba pogovornega jezika na poslušalca?

Mladi na zastavljeno vprašanje odgovarjajo različno. Večina (87 %) meni, da raba pogovornega jezika na poslušalce vpliva pozitivno, saj jih med poslušanjem sprosti, nasmeji. Nanje vpliva humorno in zabavno, hkrati pa menijo, da pogovorna raba daje radijski igri pristnost. Prav tako menijo, da pogovorna raba jezika zaradi svoje nenavadnosti poslušalce še bolj pritegne k poslušanju. 6 % vprašanih ponovno opozarja, da pogovorna raba na mlade poslušalce vpliva negativno, predvsem zaradi krčenja besednega zaklada oz. izgubljanja nekaterih besed, ki jih nadomestijo z narečnimi. Izpostavili so tudi, da poslušanje radijske igre, ki vsebuje prvine pogovornega jezika in kletvic, vpliva na intelektualno in pogovorno raven. 3 % vprašanih so na vprašanje odgovorili, da je raba pogovornega jezika v radijski igri dobrodošla in samoumevna ter hkrati spada k oblikovanju humorja. Predstavili so tudi odgovor, da si ne predstavljajo radijske igre v zborni izreki in da bi slednje zagotovo močno vplivalo na poslušanost. 4 % anketiranih menijo, da pogovorna raba jezika na poslušalca nima nikakršnega vpliva.

Tabela 9: Vpliv pogovornega jezika na poslušalca

Vpliv pogovornega jezika na poslušalca (v odstotkih) Pozitivno, sproščujoče. 87 % Negativno, zaradi uporabe kletvic. 6 % Raba pogovornega jezika je dobrodošla in 3 % samoumevna. Raba pogovornega jezika nima nikakršnega vpliva. 4 %

Vpliv pogovornega jezika na poslušalca

Pozitivno, sproščujoče.

Negativno, zaradi uporabe kletvic. Raba pogovornega jezika je dobrodošla in samoumevna. Slika 9: Prikaz vpliva rabe pogovornega jezika na poslušalca.

7.3.8 Kaj najbolj izstopa?

Odgovore na vprašanje smo razdelili v šest skupin:  večina mladih (67 %) je opozorila, da v radijski igri najbolj izstopajo pogovorni jezik (42 %), kletvice (34 %) in hitri govor (24 %),  kot drugo najbolj izstopajoče dejstvo so izpostavili norčevanje (18 %), v kar uvrščajo norčevanje iz aktualnih tem in iz ljudi oz. določenih poklicev,  11 % vprašanih je opozorilo na govorno pretiravanje, kar lahko razumemo kot pretiravanje v rabi pogovornega jezika, kletvic in hitrosti govora,  4 % so opozorili na spremenjen moški glas, ki posledično deluje zabavneje.

Tabela 10: Kaj v govoru najbolj izstopa?

Kaj najbolj izstopa (v odstotkih) Jezik 67 % Norčevanje 18 % Pretiravanje 11 % Spremenjen moški 4 % glas

Kaj najbolj izstopa?

Jezik Norčevanje Pretiravanje Spremenjen moški glas

Slika 10: Izstopajoče prvine.

7.3.9 Bi kaj spremenili?

Na vprašanje je večina mladih (87 %) odgovorila, da ničesar, saj je radijska igra prav zaradi vsega prisotnega tako priljubljena in zanimiva med poslušalci in bi z vsakim spreminjanjem in odvzemanjem prej izgubila čar kot pa prinesla kaj pozitivnega. Dodali so le, da bi želeli obuditev kakšnega zanimivega lika (Reporter Milan je pred leti oživil lik škrata Bolfenka), s čimer bi lahko k poslušanju pritegnili nove poslušalce. 8 % vprašanih bi prepovedalo rabo pogovornega jezika in slenga, strinjajo se tudi s popolno cenzuro kletvic in opozarjajo, da gre

55 vendarle za javno predvajanje, ki ga poslušajo tudi otroci. Med drugim so opozorili, da s takšnimi in podobnimi radijskimi igrami radiu pada kredibilnost med izobraženim poslušalstvom. 5 % jih je opozorilo na hitrost govora, ki bi morala biti počasnejša, saj je zaradi neprilagojene hitrosti besedilo na določenih mestih težje razumljivo.

7.3.10 Ali opazite jezikovne odstope tudi v drugih medijih? Če da, v katerih?

69 % vprašanih je na vprašanje odgovorilo, da jezikovnih odstopov ne opažajo, pri čemer se pojavi vprašanje, ali jezikovnih odstopov preprosto ne slišijo, jih nezavedno preslišijo ali pa ne poznajo. 31 % anketiranih, ki so na vprašanje odgovorili pritrdilno, je opozorilo, da jezikovne odstope opažajo tudi na drugih radiih (izpostavili so predvsem komercialne radijske postaje), na televiziji, kar se kaže predvsem v pogovornih oddajah, resničnostnih šovih in serijah. Izpostavili so tudi reklamne panoje, kjer za večje prepričevanje uporabljajo različne načine pritegnitve pozornosti, med katerimi so tudi jezikovni odstopi (uporaba pogovornega jezika, fraz, sestavljenih kombinacij med številkami in črkami, ki tvorijo besede), in pa spletne klepetalnice.

Tabela 11: Odstopi v drugih medijih

Odstopi v drugih medijih (v odstotkih) Ne opažam. 69 % Da, na drugih komercialnih 23 % radiih. Da, na televiziji. 8 %

Odstopi v drugih medijih

Ne opažam.

Da, na drugih komercialnih radiih.

Da, na televiziji.

Slika 11: Jezikovni odstopi v drugih medijih.

7.4 Preverjanje rezultatov hipotez

Hipoteza 1: Predpostavljamo, da se bodo odgovori razlikovali glede na spol, starost in vrsto izobrazbe.

Ugotovitve kažejo, da je bila hipoteza napačna. Odgovori se glede na spol in starost ne razlikujejo. Razlik ne opažamo med odgovori, ki so jih podali gimnazijci, ekonomski tehniki in poklicni tečajniki.

Hipoteza 2: Predpostavljamo, da bodo mladi z višjo stopnjo izobrazbe dovzetnejši za jezikovne napake, ki se bodo pojavljale ob poslušanju avdioposnetka.

Ugotovitve so v skladu s hipotezo. Čeprav gre za nizek odstotek (12 %), so gimnazijci doslednejše opozarjali na jezikovne napake, ki so se pojavile v posnetku, kot dijaki, ki se šolajo za ekonomskega tehnika ali opravljajo poklicni tečaj. Zaradi nizke miselne koncentracije je bilo treba v določenih oddelkih programa ekonomski tehnik posnetek ponovno predvajati (število ponovitev je prikazano v tabeli), saj pri prvem poslušanju vprašanj niso razumeli.

Tabela 12: Število ponovnih predvajanj

Število ponovnih predvajanj posnetka gimnazijci tehniki tečajniki (število/odstotek) 1. letnik 0 0 0 0 2. letnik 0 2 40 % 3. letnik 0 3 60 % 4. letnik 0 1 20 %

Hipoteza 3: Predpostavljamo, da je lokalna radijska postaja Radio City med najbolj priljubljenimi, ki jih poslušajo mladi.

Ugotovitev je v skladu s hipotezo. Ugotovili smo namreč, da je odstotek poslušanja Radia City med mladimi najvišji (30,9 %). Dodati je treba, da mladi radijske postaje izbirajo najprej zaradi glasbe in šele nato po načelu vsebine preostalih oddaj in drugih radijskih vsebin, kar je razvidno iz oddanih anketnih vprašalnikov.

Hipoteza 4: Predpostavljamo, da mladi poznajo radijsko igro Reporter Milan in zaznajo jezikovne odstope.

Ugotovitev je v skladu s hipotezo. Na vprašanje o prepoznavnosti radijske igre Reporter Milan smo dobili stoodstotno pritrdilen odgovor, prav tako pa na zaznavo jezikovnih napak, kletvic, mašil idr., ki se pojavljajo v posnetku.

Hipoteza 5: Predpostavljamo, da bodo anketiranci navedli še vsaj en medij, v katerem zaznavajo odstopanja od knjižne norme.

Ugotovitev ni v skladu s hipotezo. 31 % anketirancev, ki so odgovorili pritrdilno, ne zadošča potrditvi hipoteze. Iz tega ugotovimo, da mladi nastopajo kot površni poslušalci in spremljevalci medijev in da jih jezikovni odstopi, ki se pojavljajo v medijih, ne motijo oz. jih ne zaznajo. Po analizi anket in prebiranju drugih znanstvenih raziskav z namenom pridobivanja dodatnih informacij pri izdelavi magistrskega dela opažamo, da med mladimi prihaja do vse večjih odstopanj pri pravopisu, kar je med drugim posledica vse večje uporabe spletnih klepetalnic, kjer za pisanje uporabljajo vsakodnevni pogovorni jezik, k čemur spada tudi sleng. Jezikovna kultura posledično pada, temu pa pripisujemo tudi upad pismenosti. Podatki so razvidni v raziskovalni nalogi Tjaše Brunčič in Tjaše Klemenčič Pocajt z naslovom Slovenščina mladih – ali nas starejši sploh razumejo?12

12 Podatki raziskovalne naloge so dostopni na: http://mladiraziskovalci.scv.si/admin/file/oddane_naloge/1170_378730_6_slovenscina.pdf, dostopno 2015. 58

8 SKLEP

V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino in delovanje radia kot medijske komponente, ki je vpeta v vsakdan skorajda vsakega posameznika. Teoretično smo predstavili delovanje radia in radijsko strukturo z zaposlenimi, ki se skriva za oddajanimi glasovi radijskih govorcev. Dobili smo vpogled v točno izdelane sheme, po katerih deluje radijska postaja Radio City, hkrati pa smo predstavili tudi najbolj izstopajočo radijsko igro, ki nam pokaže tudi pogovorno obliko izražanja v medijih. Zaradi slednjega smo v teoriji predstavili tudi teoretični vpogled v jezik in se osredinili na odstopanja stavčne fonetične norme. Kot ciljno publiko smo si izbrali mladostnike, za katere predvidevamo, da so v svet medijev še posebej vpeti in dojemljivi za medijske usmeritve. Obenem se moramo zavedati, da so mladi medijem izpostavljeni že od otroštva. Mediji nanje vplivajo počasi in dolgoročno, ponujajo jim določene vzorce vedênja in modele ravnanj ter informacije o dogajanju. Prek medijev se posledično spoznajo tudi z načinom izražanja in vedênja, pri čemer lahko zaradi pomanjkanja izkušenj in lahkovernosti pogosto pride do zastranitev, saj jih mladi še ne razumejo in jih pogosto še ne zmorejo kritično ovrednotiti.

V empiričnem delu raziskovanja smo želeli ugotoviti, koliko mladi zaznajo dialekt, ki se pojavi v radijski igri Reporter Milan. Z raziskovalnimi vprašanji smo ugotovili, da je stopnja zavedanja in ločevanja zborne od pogovorne oblike govora med mladimi kljub mnogim zastranitvam visoka. Najvišjo stopnjo je zaznati pri kletvicah, germanizmih in pogovornih frazah, temu sledijo kalki in mašila. Najbolj dosledna skupina mladih so gimnazijci, ki so uspeli brez ponovnega predvajanja zaznati nepravilnosti in jih opredeliti, vendar pa nikakor ne smemo zapostavljati poklicnih šol, ki so kljub slabši osredotočenosti na jezikovne nepravilnosti te v govoru uspeli razbrati.

S hipotezami, ki smo si jih zastavili pred našim empiričnim raziskovanjem, smo prišli do naslednjih ugotovitev. Ugotovitve niso v skladu s hipotezo /1/, saj se pridobljeni odgovori ne razlikujejo bistveno glede na spol, starost in vrsto izobrazbe. Trdimo, da je kritičnost za jezik in govor med mladimi kljub vsakodnevnemu manipuliranju medijev dobra in ostaja konstantna ne glede na spol in starost. Ugotovitve so v skladu s hipotezo /2/, kljub majhni razliki med gimnazijci in dijaki za ekonomskega tehnika. Gimnazijci so doslednejši in bolj osredotočeni na jezikovne napake, ki se pojavljajo v posnetku, nanje opozorijo hitreje, jih laže

59 razvrstijo in določijo. V določenih razredih programa ekonomski tehnik smo morali posnetek predvajati dvakrat, saj so se dijaki bolj osredotočali na vsebino in ne toliko na jezikovne napake. Ugotovitve so v skladu s hipotezo /3/, saj podatki kažejo, da je odstotek poslušanja lokalne radijske postaje Radio City med drugimi radijskimi postajami med mladimi najvišji. Sami sicer poudarijo, da radia ne poslušajo toliko zaradi oddaj in programa, ki ga pripravljajo radijske postaje, temveč dajejo poudarek glasbi, ki mora biti aktualna in v koraku z glasbenimi hiti, ki kotirajo na svetovnih radijskih lestvicah. Ugotovitve so v skladu s hipotezo /4/, pri čemer smo dobili enoten odgovor glede prepoznavnosti radijske igre Reporter Milan. Treba je izpostaviti, da jo predvajajo že 15 let, kar je celotno obdobje življenja mladih. Radijska igra je predvajana na lokalnem območju, od koder dijaki prihajajo, in je v zadnjih letih začela delovati tudi kot stand up komedija v severovzhodni Sloveniji, z njo se trži tudi istoimenska blagovna znamka društva ustvarjalcev, s čimer so si še povečali krog poslušalcev. Omeniti je treba, da so mladi opozorili na jezikovne napake, kletvice in mašila, ki so jih zaznali ob poslušanju posnetka, vendar so jih večinoma označili za zmerne. Ugotovitve niso v skladu s hipotezo /5/, saj je le tretjina anketiranih odgovorila, da zazna jezikovne odstope tudi v drugih medijih. Slednje nam predstavi podatek, iz katerega je moč sklepati, da mladi nastopajo kot površni poslušalci in spremljevalci jezika v medijih. Slednje se je izkazalo, ko so bili postavljeni v vlogo poslušalcev, posnetek pa je bilo treba predvajati večkrat, predvsem zaradi slabega zaznavanja jezikovnih napak v poslušanem besedilu. Po besedah profesoric se površnost kaže tudi v pravopisnih odstopih, ki se pojavljajo, kadar je treba oddati zapisana poročila. Kot vzrok profesorice navajajo spletne klepetalnice, kjer se mladi izražajo v pogovornem jeziku in s slengizmi. Pogovorni jezik pa se vse pogosteje pojavlja v medijih, k čemur lahko pripišemo upad jezikovne kulture in hkrati tudi pismenosti.

Sklenemo lahko, da je raziskava pokazala, da so mladi na jezikovne napake, ki so se pojavile v naključno izbrani radijski igri, niso pozorni. Zaradi tega bi bilo priporočljivo nameniti več časa jeziku pri ustvarjanju radijskega programa in njegovih vsebin. Tako bi se dvignila tudi kvaliteta jezika in knjižne rabe tako doma kot tudi na javnih mestih (s tem mislimo šole, telovadnice, parke), kjer se mladi srečujejo.

Hkrati se uporabi pogovornega jezika na radiu (in tudi v drugih medijih) posveča premalo pozornosti in doslednosti tudi pri medijskih govorcih, ki si odrejajo vedno več manevrskega prostora v jezikovnih lapsusih, sploh kadar govorimo o pogovornih oddajah, resničnostnih šovih, radijskih igrah ipd. Opozorimo lahko, da zna slednje v nadaljevanju voditi v vedno

60 večji upad kvalitete jezikovne kulture oz. izražanja in pismenosti. Potrebno je zavedanje, da je dojemanje mladih, ki v obdobju odraščanja še hitreje vsrkajo raznovrstne informacije iz medijev, pod še večjim tveganjem, če ne bomo spremenili odnosa do jezika in njegove prisotnosti v javnosti.

9 VIRI IN LITERATURA

Mihail BAHTIN, 1980: Problem govornih žanrova. Treći program. Jesen. Beograd: Radio Beograd. 234–270.

Roland BARTHES, 1990: Retorika starih. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Mihaela BREGANT, 1991: Mariborski pogovorni jezik. Diplomska naloga. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Ana BRUNČIČ, Tjaša KLEMENČIČ POCAJT, 2011: Slovenščina mladih – ali nas starejši sploh razumejo? Raziskovalna naloga. Osnovna šola Livada Velenje.

Karmen ERJAVEC, Zala VOLČIČ, 1999: Odraščanje z mediji: rezultat raziskave Mladi in mediji. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Rok HRŽIČ, Maja SERČIČ, 1990: Vpliv rabe jezika v medijih na jezik posameznika. Raziskovalna naloga. Univerzitetna knjižnica Maribor.

Marko JUVAN, 2004: Zapiski s predavanj jezikovne teorije. [online]. [uporabljeno 31. 5. 2016]. Dostopno na URL: https://slovenistika.files.wordpress.com/2008/06/juvan-besedilo- diskurz-in-subjekt-lt-2004.doc.

– –, 2013: Intertekstualnost. Znanstvena monografija. Novi Sad: Akademska knjiga.

Monika KALIN GOLOB, 2001: Jezikovne reže. Ljubljana: GV Revije.

– –, 2003: Neknjižnost kot žanrotvorno sredstvo? Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 17–18.

– –, 2004: Moč jezika – izbor dejstev in besed. Teorija in praksa 41/3–4. 703–711.

– –, 2008: Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenščini. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Ludvik KALUŽA, 1977: Govori na Radiu Ljubljana: Jezik in slovstvo 23/2.

Elihu KATZ, Tamas SZECKÖ, 1981: Mass media and Social Change. London: Sage.

Tomo KOROŠEC, 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.

Manca KOŠIR, 1988: Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Nastavki za teorijo novinarskih vrst.

Gunther R. KRESS, 2009: Literacy in the new media age. London: Literacies.

Ana MLAKAR, 1960: Priročnik za spikerje. Ljubljana: RTV, programski oddelek.

Claude MOISY, 1997: Myths of the Global Information Village. Washingtonpost. Newsweek Interactive, LLC.

Tatjana PIRC, 2005: Radio, zakaj te imamo radi? Ljubljana: Modrijan.

Polona PIVEC, 2003: Pragmatične pretvorbe v radijskem sporočanju. Magistrsko delo. Ljubljana.

Heinz Dieter POHL, 1989/1990. Slovenske (in slovanske) izposojenke v nemškem jeziku Koroške. Slavistična revija 38/2. Ljubljana.

Simona PULKO, Melita ZEMLJAK JONTES, 2015: Slovensko ali knjižno – Kako je prav? Maribor: Aristej.

Ferdinand de SAUSSURE, 1997: Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: Studia humanitas.

Marko SNOJ, 2006: O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku. Slavistična revija 54/1. 343–349, 719–726.

Andrej E. SKUBIC, 2005: Obrazi jezika. Znanstvena monografija. Ljubljana: Študentska založba.

Jože TOPORIŠIČ, 1970: Slovenski pogovorni jezik. Slavistična revija 1/1–2. 55–70.

– –, 1991: Slovenski pravopis. Ljubljana : MZT. 13–18.

– –, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.

– –, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

– –, (ur.) 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

– –, 2006:_Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 62–63.

Mirjana ULE, 2005: Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Alenka VALH LOPERT, 2004: Vpliv jezika okolja na kulturo govora v medijih (Radio Maribor). Maribor: Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

– –, 2005: Kultura govora na Radiu Maribor. Maribor: Slavistično društvo Maribor.

– –, 2008: Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v Mariboru). Jezikoslovni zapiski 14/1. 123–137.

– –, 2009: Nacionalni in komercialni radio – jezikoslovčev pogled na radijski jezik. Teorija in praksa 46/6.

– –, 2013: Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v Mariboru. Maribor: Litera.

Zinka ZORKO, 1988/89: Narečna podoba mariborskega predmestja. Jezik in slovstvo 34/3–4. 170–178.

– –, 2002: Mariborski pogovorni jezik. Studia Historica Slovenia 2/1.

– –, 2005: Štajersko-panonska glasoslovna narečna prepletanja. Studia Historica Slovenia 5/1–3.

21. nacionalni otroški parlament: Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Zbornik. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.

10 PRILOGE ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani dijaki, sem Zoran Franc, študent podiplomskega magistrskega študija slovenistike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Magistrsko delo, s katerim si bom pridobil naziv, nosi naslov Vplivi jezika v medijih na mladostnike z izbrano analizo oddaj na Radiu City. Vljudno vas naprošam za sodelovanje pri reševanju ankete, ki bo zajemala tudi slušni del. Poslušali bomo kratko radijsko igro Reporter Milan, ki je potrebna za oblikovanje vaših odgovorov. Anketa, ki je pred vami, je anonimna.

Letnik: 1 2 3 4 Spol: M Ž Smer: Šola: Naštejte tri radijske postaje. Na kaj pomislite ob omembi Radia City? Katera radijska igra vam je na Radiu City bolj A) Reporter Milan znana? B) Zvonko in Mirko Poslušali smo radijsko igro Reporter Milan. Kakšen se vam zdi jezik? Vas je v govoru radijske igre kaj zmotilo? DA NE Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, kaj vas moti? Kako vpliva raba pogovornega jezika na poslušalca? Kaj najbolj izstopa?

Bi kaj spremenili?

Ali opazite jezikovne napake tudi v drugim DA NE medijih? Če da, katerih?