Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
PUBLIKACIJA ZAVODA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE MESTNE OBČINE MARIBOR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 711.4 (497.4 Maribor) MESTNA občina (Maribor) Prostorski plan Mestne občine Maribor : urbanistična zasnova mesta Maribor [uredniški odbor Andrej Šmid ... [et. al.]; avtorja fotografij Niko Stare, Jože Kos Grabar]. Maribor: Mestna občina, 2004. - (Publikacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor) ISBN 961-90029-3-8 1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 53406209 PROSTORSKI PLAN MESTNE OBČINE MARIBOR URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR Uredniški odbor: Andrej Šmid, Jože Kos Grabar, Marija Kuhar, Ljubo Mišič, Janja Židanik - Maribor, Mestna občina Maribor, 2004 Boris Soviè, univ. dipl. inž. el. župan Mestne obèine Maribor PROSTORSKI PLAN MESTNE OBÈINE MARIBOR Mesto Maribor je doživelo v zadnjih letih zelo intenzivno preobrazbo na skoraj vseh podroèjih. Kar smo srednjeroèno in dolgoroèno naèrtovali v svojih planskih aktih, ni veè sledilo številnim spremembam in izzivom, zato je bil potreben nov premislek in nov pogled v prihodnost. Za uresnièevanje ciljev uèinkovitega prostorskega urejanja je Mestni svet Mestne obèine Maribor, na pragu novega veka, decembra 2000, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega družbenega plana obèine Maribor za obmoèje Mestne obèine Maribor, tj. Urbanistièno zasnovo mesta Maribor. Ta prostorski akt bo nadomestil prejšnje in bo prostorsko planski akt obèine in mesta dolgoroènega znaèaja. Namenjen je strateškemu usmerjanju razvoja v prostoru, s ciljem ustvarjanja pogojev za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, gospodarskega razvoja in konkurenènosti, zašèite okolja, naravnih dobrin in kulturne dedišèine v skladu z naèeli trajnostnega razvoja. V usklajevalnih procesih pri pripravi dokumenta je sodelovala vrsta strokovnjakov iz razliènih podroèij, uporabljene so bile razliène oblike informiranja, sodelovala pa je lahko vsa zainteresirana javnost. Objavljen je na spletnih straneh www.maribor.si in v Medobèinskem uradnem vestniku, št. 2/2001. Temeljni namen novega prostorskega akta je predvsem v poveèanju razvojnih možnosti in v izboljševanju kvalitete bivanja v mestu. Razvojni elementi so usklajeni s sprejetimi strateškimi cilji razvoja mesta kot prometnega, gospodarskega, izobraževalnega in kulturnega središèa ter regijskega centra severovzhodne Slovenije. Kvaliteta bivanja dobiva prednost pred stihijsko, nenadzorovano gradnjo, upoštevane so zahteve v zvezi z varstvom okolja ter ohranjanjem naravne in kulturne dedišèine. Pri zasnovi dolgoroènega razvoja mesta je poseben poudarek namenjen urejanju prometnega omrežja, ki ni le tehnièni sistem, temveè tudi strukturno ogrodje mesta in funkcionalni element za namensko rabo površin. Pomembno poglavje je namenjeno reševanju problemov, ki spremljajo tehnološki in civilizacijski napredek, in sicer varovanju okolja. Ker je mesto živ, rastoè organizem, ni prièakovati, da lahko naèrtovane želje in usmeritve nadaljnjega prostorskega razvoja zapišemo enkrat za vselej. Tudi urbanistièna zasnova mesta je živ dokument, ki bo v prihodnosti zagotovo še spreminjan in dopolnjevan, z namenom, da uredimo kvalitetnejše in prijaznejše življenje v mestu, mesto pa po meri ljudi - kot varen, prijazen in topel dom. 3 Andrej Kocuvan, univ. dipl. inž. direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišèi d.o.o. v letih 1999 - 2003 URBANISTIÈNA ZASNOVA MESTA MARIBOR - ZAKAJ, ÈEMU IN KAJ SO CILJI TEGA PLANSKEGA AKTA? Daljnega leta 1978 je bil sprejet Urbanistièni naèrt mesta naèrtovali razvoj, niso veè ustrezali realnemu življenju. Tesno postaja tudi v prometu. Zelenice se umikajo Maribor. Postal je pomemben del leta 1986 sprejetih Mesto, ki je v preteklosti s svojo ustvarjalnostjo in parkirišèem. Avto, ta simbol moderne civilizacije, je prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega akumulacijo razvijalo ožjo in širšo domovino, je ostalo okupiral vse proste površine. Spremenila se je družbenega plana obèine. Dolgoroèni in srednjeroèni èez noè samo kot riba na suhem. Nova oblast je demografska struktura. V otroških vrtcih je vedno lažje plan sta se spreminjala in dopolnjevala skladno s centralizirala odloèanje o vsem, stari trgi in investicije so dobiti prostor, v domovih, namenjenih starejšim, pa potrebami, še predvsem pri gradnji pomembnih upadle, lastninjenje in denacionalizacija sta za postaja tesno. Vedno veèji je delež starejše populacije, ki infrastrukturnih objektov, ki so posegali na mestno gospodarsko strukturo Maribora imela izjemno ima drugaène potrebe. Spreminja se kultura sobivanja. obmoèje. neugodne posledice. Nekoè tako pomembna solidarna Individualizem, lastni in skupinskolastniški interesi Èas je naredil svoje. V preteklem obdobju so se sredstva za gradnjo stanovanj so poniknila. Industrijska stopajo v ospredje, skupne interese pa je vedno težje spremenila izhodišèa, vrednote in potrebe razvoja ter proizvodnja je upadla. Iz sekundarnih dejavnosti se je uveljavljati. urbanistiènega urejanja mesta, spremenila se je kapital selil v terciarne, kvartarne in storitvene dejavnosti, Vse to narekuje, da stare prostorske naèrte prilagodimo družbena ureditev in temeljni družbenoekonomski v državne institucije in družbeno nadgradnjo. Svetla novonastalim razmeram in novim spoznanjem, med odnosi. Sprièo tega je Mestni svet Mestne obèine izjema je bila izgradnja cest, ki se je z veèdesetletnim katerimi še posebej vidno mesto zasedajo vprašanja Maribor, na drugi pomladni dan leta 1997, sprejel zaostankom prièela intenzivneje odvijati prav v tem varovanja okolja. obdobju. Spremenila se je tudi celotna družbena odloèitev o pripravi nove Urbanistiène zasnove mesta Kaj ugotavljajo strokovnjaki? Strokovne ugotovitve Maribor. Aprila 1997 je bila sklenjena ustrezna izvajalska organizacija. Propadla je velika mariborska obèina. Obèine so zamenjale lokalne skupnosti. Centralno kažejo, da se je mesto - ki se razteza na jugozahodu od pogodba. Delo se je prièelo. Nastajal je nov dokument z Peker in Zgornjega Radvanja preko Pekrske gorce, proti novim imenom. plansko gospodarstvo se je umaknilo stihijski tržni ekonomiji, znaèilno mariborsko solidarnost pa sta severu èez Studence in Dravo na zahodu, po severnem Nastajanje plana se je prièelo s prepoznavanjem novih zamenjali profitarska in politièna tekmovalnost. Kdor ni robu obronkov Slovenskih goric s Kalvarijo, Mestnim zakonitosti razvoja družbe in njene povezanosti ter bil pripravljen na tekmovanje in ni bil blizu virov vrhom in Piramido vse do Maleènika na severovzhodu, odvisnosti od prostora. Zbiranje in analiziranje podatkov odloèanja, je zaostal. Propadli so koncerni TAM, Metalna, Dogoš, Zrkovcev, Brezja preko Stražuna na Tezno in je prerašèalo v sektorske plane in nove sinteze. Proces Hidromontaža in Elektrokovina ter tekstilna in èevljarska preko železnice do Bohove na jugu, nakar se v Razvanju planiranja pomeni skupno uèenje in skupno odloèanje o industrija. Kriza ni zaobšla niti velikih gradbenih in prisloni k Pohorju in tako zajema skoraj 30 kvadratnih prostoru, ki je vedno bolj omejen in ogrožan, kar se trgovskih podjetij, kot so Stavbar, Gradis, Konstruktor, kilometrov - razvijalo zelo ekstenzivno, neenakomerno, vraèa v obliki narašèajoèih stroškov za nove posege in Jeklotehna in Ferromoto. Celo Aerodrom Maribor je po da je prostor slabo izkorišèen. Rast mesta Maribor, sanacijo nastalih posledic. Postopek sprejemanja nove letih agonije šel v steèaj. Še in še podjetij je zapadlo v razumljena vèasih tudi kot kazalec razvoja, je poèasnejša urbanistiène zasnove se je nadaljeval s komuniciranjem z krizo. Nosilcev razvoja velikih prostorskih kompleksov ni od drugih mest. Bivalne razmere se poslabšujejo. Od javnostjo in konèal s sprejemom odloka. veè. Drobljenje struktur se je odrazilo tudi v prostorskem "razvitega" in prenatrpanega starega mestnega jedra se Naèrt je nastajal sredi obdobja velikih gospodarskih razvoju. Nastajajo nova podjetja z novimi vizijami in nerazvitost širi proti mestnemu obrobju. Ker lokalni pretresov, ki so se prenašali na socialni položaj novimi programi. Povpraševanja po prostoru so prebivalstva. Trendi, na katerih smo v preteklosti drugaèna. 4 zemljiški lastniki, ki bi želeli živeti od rente in špekulacij, prepreèujejo in podražujejo naèrtovano izgradnjo. Vse težje je umešèati nove programe v prostor. Vsak bi hotel imeti svoj dom v mirnem prijetnem zelenem okolju, v bližini pa vse potrebne družbene in druge dejavnosti ter delovna mesta. Nihèe pa v svoji okolici noèe hrupnih dejavnosti, industrije, gradbenih postrojenj, prometa, odlagališè odpadkov, èetudi so ti prostori še tako skrbno urejeni. Takih nasprotij ni možno uskladiti. Urbanistièna zasnova mesta je le del prostorskega plana mestne obèine. Urbanistièni plan ni upodabljanje in razmešèanje dejavnosti v prostoru, ampak naèrtovanje organiziranja delovanja dejavnosti v prostoru. Urbanistièna zasnova mesta Maribor ni popoln dokument. Odgovori na nekatera vprašanja niso zadovoljivi, na mnoga vprašanja pa (še) ni odgovorov. Plan je nastajal sredi sprememb in naèrtovana prihodnost je veèkrat bolj odraz želja kot realnih projekcij razvoja. Planu manjkajo predvsem ekonomski kazalci o izvedljivosti in etapnosti ter razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi prostorskimi potrebami. Mnoge naèrtovane rabe prostora se bodo izostrile šele v fazi izdelave detajlnih zazidalnih in ureditvenih naèrtov. Katera izmed vizij se bo izkazala tudi kot utopija, ki nas bo zadrževala v razvoju. Èe ne bo gospodarskega razvoja, varnega in prijetnega doma za prihajajoèe