Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid

PUBLIKACIJA ZAVODA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE MESTNE OBČINE MARIBOR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

711.4 (497.4 Maribor)

MESTNA občina (Maribor) Prostorski plan Mestne občine Maribor : urbanistična zasnova mesta Maribor [uredniški odbor Andrej Šmid ... [et. al.]; avtorja fotografij Niko Stare, Jože Kos Grabar]. Maribor: Mestna občina, 2004. - (Publikacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor)

ISBN 961-90029-3-8 1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 53406209

PROSTORSKI PLAN MESTNE OBČINE MARIBOR URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR

Uredniški odbor: Andrej Šmid, Jože Kos Grabar, Marija Kuhar, Ljubo Mišič, Janja Židanik - Maribor, Mestna občina Maribor, 2004

Boris Soviè, univ. dipl. inž. el. župan Mestne obèine Maribor

PROSTORSKI PLAN MESTNE OBÈINE MARIBOR

Mesto Maribor je doživelo v zadnjih letih zelo intenzivno preobrazbo na skoraj vseh podroèjih. Kar smo srednjeroèno in dolgoroèno naèrtovali v svojih planskih aktih, ni veè sledilo številnim spremembam in izzivom, zato je bil potreben nov premislek in nov pogled v prihodnost. Za uresnièevanje ciljev uèinkovitega prostorskega urejanja je Mestni svet Mestne obèine Maribor, na pragu novega veka, decembra 2000, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega družbenega plana obèine Maribor za obmoèje Mestne obèine Maribor, tj. Urbanistièno zasnovo mesta Maribor. Ta prostorski akt bo nadomestil prejšnje in bo prostorsko planski akt obèine in mesta dolgoroènega znaèaja. Namenjen je strateškemu usmerjanju razvoja v prostoru, s ciljem ustvarjanja pogojev za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, gospodarskega razvoja in konkurenènosti, zašèite okolja, naravnih dobrin in kulturne dedišèine v skladu z naèeli trajnostnega razvoja. V usklajevalnih procesih pri pripravi dokumenta je sodelovala vrsta strokovnjakov iz razliènih podroèij, uporabljene so bile razliène oblike informiranja, sodelovala pa je lahko vsa zainteresirana javnost. Objavljen je na spletnih straneh www.maribor.si in v Medobèinskem uradnem vestniku, št. 2/2001. Temeljni namen novega prostorskega akta je predvsem v poveèanju razvojnih možnosti in v izboljševanju kvalitete bivanja v mestu. Razvojni elementi so usklajeni s sprejetimi strateškimi cilji razvoja mesta kot prometnega, gospodarskega, izobraževalnega in kulturnega središèa ter regijskega centra severovzhodne Slovenije. Kvaliteta bivanja dobiva prednost pred stihijsko, nenadzorovano gradnjo, upoštevane so zahteve v zvezi z varstvom okolja ter ohranjanjem naravne in kulturne dedišèine. Pri zasnovi dolgoroènega razvoja mesta je poseben poudarek namenjen urejanju prometnega omrežja, ki ni le tehnièni sistem, temveè tudi strukturno ogrodje mesta in funkcionalni element za namensko rabo površin. Pomembno poglavje je namenjeno reševanju problemov, ki spremljajo tehnološki in civilizacijski napredek, in sicer varovanju okolja. Ker je mesto živ, rastoè organizem, ni prièakovati, da lahko naèrtovane želje in usmeritve nadaljnjega prostorskega razvoja zapišemo enkrat za vselej. Tudi urbanistièna zasnova mesta je živ dokument, ki bo v prihodnosti zagotovo še spreminjan in dopolnjevan, z namenom, da uredimo kvalitetnejše in prijaznejše življenje v mestu, mesto pa po meri ljudi - kot varen, prijazen in topel dom.

3 Andrej Kocuvan, univ. dipl. inž. direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišèi d.o.o. v letih 1999 - 2003

URBANISTIÈNA ZASNOVA MESTA MARIBOR - ZAKAJ, ÈEMU IN KAJ SO CILJI TEGA PLANSKEGA AKTA?

Daljnega leta 1978 je bil sprejet Urbanistièni naèrt mesta naèrtovali razvoj, niso veè ustrezali realnemu življenju. Tesno postaja tudi v prometu. Zelenice se umikajo Maribor. Postal je pomemben del leta 1986 sprejetih Mesto, ki je v preteklosti s svojo ustvarjalnostjo in parkirišèem. Avto, ta simbol moderne civilizacije, je prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega akumulacijo razvijalo ožjo in širšo domovino, je ostalo okupiral vse proste površine. Spremenila se je družbenega plana obèine. Dolgoroèni in srednjeroèni èez noè samo kot riba na suhem. Nova oblast je demografska struktura. V otroških vrtcih je vedno lažje plan sta se spreminjala in dopolnjevala skladno s centralizirala odloèanje o vsem, stari trgi in investicije so dobiti prostor, v domovih, namenjenih starejšim, pa potrebami, še predvsem pri gradnji pomembnih upadle, lastninjenje in denacionalizacija sta za postaja tesno. Vedno veèji je delež starejše populacije, ki infrastrukturnih objektov, ki so posegali na mestno gospodarsko strukturo Maribora imela izjemno ima drugaène potrebe. Spreminja se kultura sobivanja. obmoèje. neugodne posledice. Nekoè tako pomembna solidarna Individualizem, lastni in skupinskolastniški interesi Èas je naredil svoje. V preteklem obdobju so se sredstva za gradnjo stanovanj so poniknila. Industrijska stopajo v ospredje, skupne interese pa je vedno težje spremenila izhodišèa, vrednote in potrebe razvoja ter proizvodnja je upadla. Iz sekundarnih dejavnosti se je uveljavljati. urbanistiènega urejanja mesta, spremenila se je kapital selil v terciarne, kvartarne in storitvene dejavnosti, Vse to narekuje, da stare prostorske naèrte prilagodimo družbena ureditev in temeljni družbenoekonomski v državne institucije in družbeno nadgradnjo. Svetla novonastalim razmeram in novim spoznanjem, med odnosi. Sprièo tega je Mestni svet Mestne obèine izjema je bila izgradnja cest, ki se je z veèdesetletnim katerimi še posebej vidno mesto zasedajo vprašanja Maribor, na drugi pomladni dan leta 1997, sprejel zaostankom prièela intenzivneje odvijati prav v tem varovanja okolja. obdobju. Spremenila se je tudi celotna družbena odloèitev o pripravi nove Urbanistiène zasnove mesta Kaj ugotavljajo strokovnjaki? Strokovne ugotovitve Maribor. Aprila 1997 je bila sklenjena ustrezna izvajalska organizacija. Propadla je velika mariborska obèina. Obèine so zamenjale lokalne skupnosti. Centralno kažejo, da se je mesto - ki se razteza na jugozahodu od pogodba. Delo se je prièelo. Nastajal je nov dokument z Peker in Zgornjega Radvanja preko Pekrske gorce, proti novim imenom. plansko gospodarstvo se je umaknilo stihijski tržni ekonomiji, znaèilno mariborsko solidarnost pa sta severu èez Studence in Dravo na zahodu, po severnem Nastajanje plana se je prièelo s prepoznavanjem novih zamenjali profitarska in politièna tekmovalnost. Kdor ni robu obronkov Slovenskih goric s Kalvarijo, Mestnim zakonitosti razvoja družbe in njene povezanosti ter bil pripravljen na tekmovanje in ni bil blizu virov vrhom in Piramido vse do Maleènika na severovzhodu, odvisnosti od prostora. Zbiranje in analiziranje podatkov odloèanja, je zaostal. Propadli so koncerni TAM, Metalna, Dogoš, Zrkovcev, Brezja preko Stražuna na Tezno in je prerašèalo v sektorske plane in nove sinteze. Proces Hidromontaža in Elektrokovina ter tekstilna in èevljarska preko železnice do Bohove na jugu, nakar se v Razvanju planiranja pomeni skupno uèenje in skupno odloèanje o industrija. Kriza ni zaobšla niti velikih gradbenih in prisloni k Pohorju in tako zajema skoraj 30 kvadratnih prostoru, ki je vedno bolj omejen in ogrožan, kar se trgovskih podjetij, kot so Stavbar, Gradis, Konstruktor, kilometrov - razvijalo zelo ekstenzivno, neenakomerno, vraèa v obliki narašèajoèih stroškov za nove posege in Jeklotehna in Ferromoto. Celo Aerodrom Maribor je po da je prostor slabo izkorišèen. Rast mesta Maribor, sanacijo nastalih posledic. Postopek sprejemanja nove letih agonije šel v steèaj. Še in še podjetij je zapadlo v razumljena vèasih tudi kot kazalec razvoja, je poèasnejša urbanistiène zasnove se je nadaljeval s komuniciranjem z krizo. Nosilcev razvoja velikih prostorskih kompleksov ni od drugih mest. Bivalne razmere se poslabšujejo. Od javnostjo in konèal s sprejemom odloka. veè. Drobljenje struktur se je odrazilo tudi v prostorskem "razvitega" in prenatrpanega starega mestnega jedra se Naèrt je nastajal sredi obdobja velikih gospodarskih razvoju. Nastajajo nova podjetja z novimi vizijami in nerazvitost širi proti mestnemu obrobju. Ker lokalni pretresov, ki so se prenašali na socialni položaj novimi programi. Povpraševanja po prostoru so prebivalstva. Trendi, na katerih smo v preteklosti drugaèna.

4 zemljiški lastniki, ki bi želeli živeti od rente in špekulacij, prepreèujejo in podražujejo naèrtovano izgradnjo. Vse težje je umešèati nove programe v prostor. Vsak bi hotel imeti svoj dom v mirnem prijetnem zelenem okolju, v bližini pa vse potrebne družbene in druge dejavnosti ter delovna mesta. Nihèe pa v svoji okolici noèe hrupnih dejavnosti, industrije, gradbenih postrojenj, prometa, odlagališè odpadkov, èetudi so ti prostori še tako skrbno urejeni. Takih nasprotij ni možno uskladiti. Urbanistièna zasnova mesta je le del prostorskega plana mestne obèine. Urbanistièni plan ni upodabljanje in razmešèanje dejavnosti v prostoru, ampak naèrtovanje organiziranja delovanja dejavnosti v prostoru. Urbanistièna zasnova mesta Maribor ni popoln dokument. Odgovori na nekatera vprašanja niso zadovoljivi, na mnoga vprašanja pa (še) ni odgovorov. Plan je nastajal sredi sprememb in naèrtovana prihodnost je veèkrat bolj odraz želja kot realnih projekcij razvoja. Planu manjkajo predvsem ekonomski kazalci o izvedljivosti in etapnosti ter razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi prostorskimi potrebami. Mnoge naèrtovane rabe prostora se bodo izostrile šele v fazi izdelave detajlnih zazidalnih in ureditvenih naèrtov. Katera izmed vizij se bo izkazala tudi kot utopija, ki nas bo zadrževala v razvoju. Èe ne bo gospodarskega razvoja, varnega in prijetnega doma za prihajajoèe mlade generacije, potrebnega socialnega posluha in urbane kulture, bodo postali naèrti le zaprašeno arhivsko gradivo in mesto bo še naprej stagniralo. Èe želje in vizije proraèuni najpogosteje nimajo dovolj lastnih sredstev in Za Maribor je to težka odloèitev, saj je mesto znaèilno ne bodo usklajene z ustvarjalnimi možnostmi, potem premoženja za ustvarjanje vseh naèrtov, postajajo mesta prav po tem, da se je v preteklosti gradilo na izraziti dokument ne bo uresnièil prièakovanj. predmet zanimanja kapitala velikih koncernov, ki si želijo solidarnosti in vzajemnosti. S samoprispevki ni gradilo le Èas bo pokazal svoje. Plan ni èarovna formula, s katero se predvsem dolgoroène in varne naložbe. V Mariboru na osnovnega komunalnega standarda, ampak tudi da uresnièiti vsa hotenja. Je le pripomoèek za premišljene tak naèin nastaja èistilna naprava. Seveda bo strošek družbenega: otroške vrtce, šole, bolnišnico, kulturne posege v prostor. V prihodnosti bo postal tudi temelj za èišèenja zato sorazmerno višji. ustanove in športne objekte. doloèanje obveznosti posameznikov do skupnega Vprašanja, ki se zastavljajo nam vsem, tudi urbanistom, V Skladu stavbnih zemljišè in po njegovi ukinitvi leta razvoja. ki so dolga leta pripravljali analize, porabili nepregledno 1997 smo v novonastalem Javnem podjetju za Kakšno popotnico zaželimo temu dokumentu? Da bo število ur za strokovne podlage, predstavitve in gospodarjenje s stavbnimi zemljišèi osnovni cilj videli v živ, da bo spodbujal k soustvarjalnosti in ne k prepirom. usklajevanja tako s prebivalci mesta kakor z mnogimi tem, da je potrebno za prihajajoèo bodoènost doloèiti Da bodo vsi, ki bodo uresnièevali njegovo sporoèilo, lokalnimi in državnimi institucijami, so enostavna: nove perspektive in nova upanja ter preseèi èrnogledost, premogli razum in strpnost modreca, da bodo birokrati - Ali lahko v urbanistično zasnovo mesta ki je izhajala iz propada nekoè cvetoèega gospodarskega in uradniki tolerantno gledali predvsem na njegovo vgradimo skupne vizije prostorskega razvoja središèa. Prostor, s katerim upravljamo, je tisto, kar poleg vsebino in ne le na formalno pravovernost in tako, da jih bomo lahko uresničili? znanja, poguma in vztrajnosti omogoèa naš skupni in pomanjkljivosti. To bo možno le, èe se bodo posamièni - Ali imamo skupni pogled na vprašanje, kako posameznikov razvoj. Bolj ko postaja prostor omejen, interesi in interesi posameznih skupin prilagajali skupnim razvijati drugo največje gospodarsko in bolj je dragocen in drag. Z njim moramo skrbneje interesom in èe bodo skupni interesi temeljili na družbeno središče v državi, mesto nekoč gospodariti. Naèrtovanje je zato prvi korak h strokovno optimalnih predlogih. najmočnejše gospodarske regije, ki je v gospodarjenju s prostorom. Rezultat te obsežne delovne Noben dokument, niti ta plan, ni veèen. Èas doseže in obdobju tranzicije doživelo nepredstavljive energije je pred nami, odgovor se imenuje Urbanistièna preseže vse. In tako je prav. Prišle bodo nove generacije spremembe? zasnova mesta Maribor. in na tem, kar jim bomo predali, bodo gradile naprej - Ali bodo v razvijajočem se mestu našli svoj Kaj je ciljna funkcija tega obsežnega dela? Doloèiti svojo vizijo, svoj Maribor. Kajti Maribor ni samo za nas. prostor, svoj dom vsi, ki jim je mesto pod perspektive, prihodnost, novo priložnost in upanje. Dobili smo ga od prednikov, zato da ga damo Pohorjem na obrežju Drave priraslo k srcu? Mesto je prostor svobodnega sobivanja in soustvarjanja. potomcem. Èe smo zadovoljni s tem, kar smo dobili, - Ali vemo, kakšno mesto smo dobili v Je prostor skupnosti, mora pa biti prijazno tudi do potem moramo narediti vse, da bodo zadovoljni tudi upravljanje od naših predhodnikov in posameznika. Je prostor vseh mešèanov ne glede na naši zanamci. kakšnega hočemo zapustiti potomcem? zemljiškoknjižno last posameznih parcel na njegovem obmoèju. In prav razmerje med pravicami zemljiških Na koncu bi rad izrazil zahvalo vsem, ki so si po svojih Spremenjene družbene razmere zastavljajo temeljno lastnikov in pravico vseh prebivalcev do mestnega najboljših moèeh prizadevali, da je mesto Maribor dobilo razvojno vprašanje: Ali ob vedno veèji neenakosti v prostora doloèa pogoje uresnièevanja skupnih potreb. novo urbanistièno zasnovo. družbi lahko dopustimo tudi neenak razvoj mesta, Spremembe v zadnjem desetletju temu razvoju niso prostorsko segregacijo? naklonjene, saj ga bolj zavirajo kot pospešujejo. Mnogi 5 Marinka Koneènik Kunst, univ. dipl. ekon. direktorica ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. v letih 2001 - 2002

PROSTORSKI PLAN OBÈINE IN URBANISTIÈNA ZASNOVA MESTA MARIBOR

Prostorsko planiranje je proces, s katerim smotrno plana pa so pomembni še naslednji predpisi: še prostorski izvedbeni akt, za katerega pripravo je prav razmešèamo èlovekove dejavnosti na doloèenem - Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem tako zadolžena obèina. Vendar pa je prostorski izvedbeni obmoèju. Z njim skušamo zagotoviti primeren družbeni obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/2000); akt mogoèe pripraviti le tako, da je v odloèitvah o razvoj ob smotrnem gospodarjenju z naravnimi viri - Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor posegih v prostor in usmeritvah za njihovo urejanje (kmetijska zemljišèa, gozdovi, rudnine, vodni viri itd.) z (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 in skladen s prostorskim planom obèine. namenom, da jih èim bolj ohranjamo, obnavljamo in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in Prostorski plan obèine sestavljajo trije deli: varujemo pred osiromašenjem njihove kvalitete. 44/97); - Tekstualni del v obliki odloka. V njem so zapisane Rezultat prostorskega planiranja je prostorski plan, ki - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih vse odloèitve, pomembne za urejanje prostora v nima le strokovnega pomena, ampak tudi formalno sestavin dolgoroènega in srednjeroènega plana obèini. Odlok je treba v celoti objaviti v uradnem pomembno mesto v pravni ureditvi naše države. Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). glasilu, v katerem obèina tudi sicer objavlja vse Pojem prostorski plan obèine uporabljamo v Vsebina prostorskega plana obèine je podrobneje raz- predpise, ki jih sprejema. pogovornem in strokovnem jeziku za skrajšano in èlenjena v Navodilu o vsebini in metodologiji izdelave - Kartografski del. Ta del sestavlja sklop tematskih kart, nazorno oznaèevanje "prostorskih sestavin strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov ki prikazujejo konceptualne in strateške odloèitve dolgoroènega plana obèine za obdobje 1986 do 2000 obèin (Uradni list SRS, št. 20/85). Navedene pravne obèine o razvoju poselitvenega sistema, infrastruk- in prostorskih sestavin srednjeroènega plana obèine za podlage opredeljujejo prostorski plan obèine kot turnih omrežij, objektov in naprav, o varovanju obdobje 1986 do 1990". Za podobo ureditve obmoèja izhodišèni instrument za urejanje prostora v obèini, ki razliènih naravnih obmoèij in kulturnih vrednot ter o obèine je kljuènega pomena. V njem so prikazane vsebuje strateške in razvojne odloèitve obèine o: razmestitvi drugih dejavnosti v prostoru. Karte se razrešitve osnovnih problemov prostorskega urejanja in - zasnovi organizacije vseh vrst dejavnosti v prostoru; obièajno izdelajo v merilu 1:25.000 za celotno razvoja v obèini. Zaradi celovitosti je ta dokument precej obmoèje obèine ter v merilih 1:5000, 1:10.000 ali - namenski rabi prostora; obsežen. Vsebuje opredelitve, koliko obèinskega 1:15.000 za naselja, za katera je izdelana urbanistièna prostora bo dolgoroèno namenjeno kmetijskim - varstvenih in varovalnih režimih v prostoru; zasnova. zemljišèem, gozdovom, naseljem in kje; koliko in kam se - naèinih urejanja prostora na tistih ravneh, ki so - Kartografska dokumentacija k planu. Ta del je bodo naselja širila; kakšna bodo prometna, energetska pomembne za poseganje v prostor in njegovo urejanje izdelan za celotno obmoèje obèine na listih pregled- in komunalna infrastrukturna omrežja v obèini in kje ter pridobivanje dovoljenj za posege v prostor. nega katastrskega naèrta v merilu 1 : 5000 ali na bodo posamezne infrastrukturne povezave potekale; digitalnem katastrskem naèrtu in prikazuje odloèitve o kakšen bo koncept varovanja in sanacije naravnih virov Za njegovo pripravo je zadolžena obèina. Ta za izdelavo prostoru tako, da jih je mogoèe identificirati na (zrak, vode; naèin ravnanja z odpadki) itd. izbere ustrezno usposobljenega izvajalca, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti in izpolnjuje še vse ostale posamezno zemljiško parcelo. Prostorski plan obèine ima svojo pravno podlago v pogoje, kot jih predpisuje zakon. Zakonu o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in Navedeni trije deli prostorskega plana se med seboj 15/89). Ta zakon doloèa njegovo vsebino in položaj v Prostorski plan obèine sam po sebi ne predstavlja pravne dopolnjujejo in jih je treba razumeti in uporabljati kot pravni ureditvi države. Z vidika priprave in sprejemanja osnove za dovoljevanje posegov v prostor. Med njim in smiselno celoto. dovoljenjem za poseg v prostor mora biti na razpolago 6 politiènim in gospodarskim razmeram prilagojeno Urbanistièna zasnova mesta Maribor obsega naslednje ukvarja s prostorskimi problemi mesta Maribor. Pred tem vsebinske sklope: veljavni planski akti za mesto Maribor imajo svoje - skupni interesi in cilji dolgoroènega razvoja mesta in korenine v urbanistiènem naèrtu, ki ga je obèina Maribor merila za doseganje teh ciljev; pripravljala v letih od 1974 do 1978. - podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti na Urbanistièni naèrt mesta Maribor je obèina Maribor ureditvenem obmoèju mesta; sprejela v letu 1978. V njem je nakazan dolgoroèni - podrobnejša zasnova dolgoroènega razvoja na prostorski razvoj Maribora, posredno pa tudi njegov ureditvenem obmoèju mesta z opredelitvijo: ekonomski in socialni razvoj. Urbanistièni naèrt je - zasnove organizacije dejavnosti (razporeditev opredelil ustrezne odloèitve v skladu s takrat obstojeèimi stanovanj; razporeditev družbenih, oskrbnih in potrebami, z doseženo stopnjo gospodarske rasti, storitvenih dejavnosti; razporeditev proizvodnih ugotovljenimi demografskimi trendi, veljavno dejavnosti; infrastrukturna omrežja, objekti in zakonodajo, s prevladujoèim odnosom nad naprave; vodnogospodarske ureditve, objekti in proizvajalnimi sredstvi itd. Predpostavil je nadaljevanje naprave; ureditve prostora za obrambo in zašèito; ekspanzionistiènega gospodarskega razvoja, ugodne rekreacija v naravnem okolju); demografske trende, narašèanje števila delovnih mest ..., - zasnove namenske rabe prostora; znotraj te vsebine skratka narašèanje družbene blaginje, ni pa se ukvarjal z je opravljena èlenitev na: omejenostjo naravnih dobrin, vprašanji varstva okolja - zlasti varovanja vitalnih sestavin okolja ipd. - obmoèja, na katerih se doloèijo stavbna zemljišèa (zemljišèa za stanovanja; zemljišèa za družbene, Tako pripravljen in sprejet urbanistièni naèrt je oskrbne in storitvene dejavnosti; zemljišèa za predstavljal podlago za v letu 1985 sprejeto Urbanistièno proizvodne dejavnosti; zemljišèa za športno- zasnovo mesta Maribor. S poznejšimi, v glavnem rekreacijske površine in zemljišèa za urejene zelene formalnimi prilagoditvami prostorski zakonodaji iz leta površine v mestu; zemljišèa za veèje površine 1984 ter z nekaterimi manj pomembnimi vsebinskimi infrastrukturnih objektov in naprav); spremembami in dopolnitvami (te so se nanašale - obmoèja, ki so zaradi svojih varovalnih ali podobnih predvsem na posege na najboljša kmetijska zemljišèa) je funkcij vkljuèena v ureditveno obmoèje mesta, urbanistièni naèrt v letu 1985 kot Urbanistièna zasnova vendar se jim namenska raba ne sme spreminjati mesta Maribor postal del prostorskega plana obèine (npr. gozdovi s posebnim namenom, bregovi reke, Maribor za obdobje 1986-2000. Prostorski plan obèine lahko posamezne prostorsko in kmetijske površine za ljubiteljsko obdelovanje, V obdobju od leta 1978 do danes so se pomembno in funkcionalno zaokrožene dele obèinskega prostora kmetijske in gozdne površine, ki tvorijo zeleni rob odloèilno spremenila izhodišèa, vrednote in potrebe podrobneje obravnava. Tem delom prostorskega plana mesta ipd.); razvoja in urbanistiènega urejanja mesta, prav tako pa obèine je zakon namenil tudi posebna poimenovanja, in - obvezna izhodišèa, ki jih predstavlja zasnova namenske tudi številni drugi dejavniki in kazalci, ki bistveno vplivajo sicer: rabe prostora na ureditvenem obmoèju mesta; na takšne ali drugaène odloèitve v zvezi s prostorom. - opredelitve za uresnièevanje urbanistiène zasnove: - urbanistična zasnova naselja, s katero se za naselja Mnoga podroèja so se spremenila do stopnje, ko jih je z doloèenim, tj. veèjim ali posebnim pomenom v obèini potrebno na novo obdelati in poiskati celovite rešitve za - obmoèja za kompleksno graditev ali prenovo, za opredelijo planske usmeritve za razvoj dejavnosti v kljuène urbanistièno prostorske probleme. katera bodo kot sestavni del srednjeroènega plana prostoru in njihovo prostorsko organizacijo ter doloèi obèine izdelane programske zasnove; Navedene in druge razloge je spoznal in sprejel tudi podrobnejša zasnova namenske rabe prostora v - naèini urejanja obmoèij s prostorskimi izvedbenimi Mestni svet Mestne obèine Maribor, ko je marca 1997 naselju; akti; prièel postopek priprave sprememb in dopolnitev - krajinska zasnova območja, s katero se opredelijo prostorskega plana obèine. Najpomembnejši predmet - urbanistièno oblikovalske usmeritve za urejanje posa- odloèitve na obmoèjih v odprtem prostoru, ki so spreminjanja in dopolnjevanja je bila nova Urbanistièna meznih obmoèij; krajinsko, naravovarstveno, ekološko in kulturno zasnova mesta Maribor, za ohranitev konsistentnosti ter - usmeritve za varovanje naravne in kulturne dedišèine. vredna in zelo pomembna ter hkrati pod veèjimi pritiski zagotovitev ustreznih podlag za posege v prostor pa se za razvoj dejavnosti razliènih uporabnikov prostora; Urbanistièna zasnova mesta Maribor je konceptualno in vzporedno z njo pretehtajo in po potrebi spremenijo ter v zasnovi pripravljena za prièakovani razvoj za 20-letno - programska zasnova, ki se pripravi za obmoèje, na dopolnijo tudi ostale odloèitve prostorskega plana èasovno obdobje. V svojem operativnem delu, ki je katerem je predvidena kompleksna graditev ali obèine. vezan na izvedbeni nivo, pa opredeljuje stavbna in prenova, in bo zanj izdelan prostorski izvedbeni naèrt. Postopek, ki ga je prièel v letu 1997, je Mestni svet druga zemljišèa v ureditvenem obmoèju mesta za prvo V prostorskem planu Mestne obèine Maribor, sprejetem Mestne obèine Maribor zakljuèil na svoji seji konec etapo, tj. obdobje naslednjih pet do deset let. decembra 2000, je bila osrednja pozornost posveèena decembra 2000, ko je sprejel prostorski plan obèine prostorskim problemom mesta Maribor. Kot to vkljuèno z njegovim sestavnim delom - Urbanistièno predvideva zakon, je za reševanje tovrstnih problemov zasnovo mesta Maribor. S tem je zakljuèil s strokovnimi bila izdelana in kot sestavni del plana sprejeta podlagami kvalitetno podprt in interdisciplinarno široko Urbanistièna zasnova mesta Maribor. Hkrati z njo so bile usklajen razmislek in odloèitve o bodoèem prostorskem vsebinsko preverjene in pretehtane odloèitve na ostalem razvoju Maribora, kot ga omogoèajo izhodišèa (stanje in delu teritorija Mestne obèine Maribor, vsebovane v formalni okviri) in prièakovan razvoj. Gre za enega ostalih delih prostorskega plana obèine. temeljnih aktov za urejanje prostora mesta, ki ima Urbanistièna zasnova mesta Maribor je po drugi polovici bistvene in zelo pomembne posledice na funkcioniranje sedemdesetih let prvi akt, ki se poglobljeno in novim vseh sistemov, združenih v organizem oz. strukturo mesta. 7 Ljubo MIŠIÈ, univ. dipl. inž. arh. direktor Zavoda za prostorsko naèrtovanje Mestne obèine Maribor Marija KUHAR, univ. dipl. ekon. pomoènica direktorja Zavoda za prostorsko naèrtovanje Mestne občine Maribor

O PRIPRAVI URBANISTIÈNE ZASNOVE MESTA MARIBOR

Uvod Urbanistièna zasnova v vsebinskem smislu za mesto Postopek priprave urbanistiène zasnove pomanjkljivosti, da bi v nadaljevanju razliène poglede in Maribor in del njegove bližnje okolice predstavlja novo, Priprava urbanistiène zasnove se je zaèela z analitièno rezultate analiz uskladili, ovrednotili in nato združili v bistveno drugaèno urejevalno osnovo od dosedanje. Po fazo v letu 1995. Izdelavo je spremljal in usmerjal optimalne prostorske ureditve. Izdelana je bila vrsta zakonu o urejanju prostora je urbanistièna zasnova projektni svet, sestavljen iz predstavnikov naroènika, sektorskih študij, vsaka je publicirana v posebnem sestavni del prostorskih sestavin dolgoroènega plana izvajalca in strokovnih služb, ki so povezane z urejanjem snopièu. Izbrane so bile teme, za katere menimo, da so obèine in predstavlja spremembe in dopolnitve prostora, ter priznanih urbanistov iz drugih krajev najaktualnejše, najbolj problematiène in najpomemb- prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov Mestne Slovenije. Projektni svet je sproti verificiral pripravljena nejše za vsebino urbanistiène zasnove. Vsebina študij in obèine Maribor. V svoji vsebini opredeljuje skupne gradiva in posamezne faze naloge ter dajal pripombe in opravljene analize so bile prilagojene konèni vsebini interese in cilje dolgoroènega razvoja mesta, usmeritve mnenja o primernih vsebinskih in tehniènih rešitvah oziroma namenu urbanistiène zasnove, le-ta pa je za razvoj dejavnosti v mestu, zasnovo organizacije problemov. dvojen: doloèiti namensko rabo zemljišè in oblikovne dejavnosti in namenske rabe prostora, stavbna pogoje za urejanje. Strokovno delo je bilo razdeljeno na tri faze: zemljišèa, obmoèja kompleksne graditve in prenove, Izdelane so bile naslednje sektorske študije: naèine urejanja obmoèij s prostorskimi izvedbenimi akti, - opredelitev problemov in ciljev urejanja mesta, 1. Mesto in regija (dr. M. Ravbar, mag. M. Gajšek) urbanistièno oblikovalske usmeritve za urejanje - analiza, 2. Demografske znaèilnosti (mag. D. Poèkaj Horvat) posameznih obmoèij ter druge usmeritve in opredelitve - sinteza oziroma priprava strokovnih podlag za za nadaljnje urejanje mesta. osnutek urbanistiène zasnove. 3. Obmestje (J. Židanik, dr. V. Drozg, J. Kos) 4. Analiza fiziènih struktur (M. Sešel) Tekstualni del urbanistiène zasnove, ki je objavljen v Obravnave so potekale v strokovnih krogih in v okviru Medobèinskem uradnem vestniku, št. 2/01, spremljajo javne razgrnitve osnutka. 5. Kvaliteta bivalnega okolja v stanovanjskih grafièni prikazi, sestavljeni iz 13 osnovnih tematskih kart obmoèjih (dr. V. Drozg) v merilu 1:12.500 ali 1:15.000. Veèino teh kart 6. Kvalitetna obmoèja (U. Lobnik) dopolnjujejo po dve do tri tematske podkarte v merilu Strokovno delo 7. Degradirane in proste površine (D. Murovec, J. 1:35.000, ki podrobneje tolmaèijo del vsebine osnovne V analitiènem delu naloge je bilo potrebno razpoznati Kos, dr. V. Drozg) tematske karte ali jo dopolnjujejo z vsebino, ki ni najpomembnejše urbanistiène probleme mesta, 8. Obmoèja centralnih dejavnosti (dr. V. Drozg) prikazana na osnovni karti, je pa z njo v neposredni ugotoviti prostorske konflikte, razvojne trende in tudi 9. Javne površine (M. Sešel) zvezi. Prikazi se veèinoma nanašajo na stanje v letu 1997 urbanistiène kvalitete, zato da bi lažje in bolj 10. Mestne vpadnice (U. Lobnik) in bodoèe stanje. Tak sistem prikazovanja grafiènega argumentirano zaèrtali nadaljnje prostorske ureditve. dela urbanistiène zasnove, ki se precej razlikuje od 11. Rob mesta (U. Lobnik) Analitièna faza priprave urbanistiène zasnove je bila dosedanjega, je omogoèila uporabljena raèunalniška 12. Zeleni sistem mesta (mag. N. Stare) tehnologija. Le-ta je bila uporabljena tudi pri grafiènih izvedena v obliki »ekspertnih«, sektorskih analiz ter strokovnih mnenj in predlogov, zato so se posamezne 13. Vrednotenje biotipov v urbanih obmoèjih (dr. A. prikazih z urbanistièno zasnovo povezanih sprememb in Vovk) dopolnitev plana za obmoèje celotne Mestne obèine tematike in spoznanja prekrivala, dopolnjevala, pa tudi Maribor v merilu 1 : 25.000 ter pri kartografski dokumen- izkljuèevala. V tej fazi dela smo želeli pridobiti najširši taciji k planu v merilu 1 : 5.000. vpogled v strukturo mesta in njegove urbanistiène 8 14. Promet (J. Kristoviè, Z. Jaušovec, O. Zadravec 31. Omrežja, zvezek 2 (april 1998) urbanistiène zasnove obdelale in dale smernice urbane- Klemenèiè) 32. Naèini urejanja, zvezek 3 (april 1998) ga razvoja tega mestnega predela z najveèjim deležem 15. Mirujoèi promet mestnega središèa (dr. V. Premzl) 33. Prostorsko planske enote, zvezek 4 (april 1998) komunalnih površin v neposredni bližini novega avtocestnega vozlišèa oziroma navezovanja mesta na 16. Komunalna in energetska infrastruktura ter 34. Urbanistiène usmeritve za prostorsko planske mednarodno avtocestno omrežje. omrežje zvez (D. Dvornik Perhavec, A. Poredoš, enote (avgust 1998). T. Hrešèak) Kljuèna kakovost, ki so jo delavnice vzpostavile, je 17. Vidna zaznava mesta (M. Sešel) Sinteza je obsegala strokovne podlage, ki so po vsebini pristnost neprekinjenega stika naèrtovalcev z okoljem. podobne osnutku urbanistiène zasnove z vsemi deli, ki 18. Izbor stavbnih zemljišè za urbano rabo (dr. V. Pomembni so dostopnost informacij, vkljuèenost jih predpisuje zakon. Premzl) lokalnih oblasti in strok, mešan izvor skupin (v tem okviru vedno dve lokalni skupini urbanistov) ter vseobsegajoèi 19. Prostorsko planske enote (dr. V. Drozg) Vsebinsko dopolnitev in podporo izdelavi Urbanistiène fluid javnega urbanistiènega snovanja. 20. Povzetek analitiènih spoznanj zasnove mesta Maribor predstavljajo urbanistièno Strokovno delo na pripravi urbanistiène zasnove in 21. Potencialna vrednost stavbnih zemljišè (dr. V. arhitekturne delavnice. Nosilec vsebinske faze usklajevanje ciljev, strategij in predlaganih rešitev s Drozg, oktober 1996) urbanistiène zasnove je ubral nemara najtežjo, a zagotovo najplodnejšo pot preverjanja dokumenta v pristojnimi strokovnimi in upravnimi službami sta potekali 22. Strokovne osnove (april 1997) izdelavi: domislil je koncept delavnic, ki spremljajo do avgusta 1998. Namen je bil pridobiti stališèa do 23. Demografske znaèilnosti naselij (J. Kos, februar izdelavo urbanistiène zasnove in preverjajo njena strokovnih podlag, ki bi izboljšala vsebino dokumenta 1998) konceptualna izhodišèa. Delavnice so bile ves èas odprte oziroma pripomogla k celovitim rešitvam. V avgustu 24. Funkcije, omrežje in vplivna obmoèja centralnih za strokovno in laièno javnost. Financirala sta jih 1998 je bil pripravljen osnutek sprememb in dopolnitev naselij (J. Kos, februar 1998) Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor in prostorskih sestavin planskih aktov obèine Maribor za 25. Prometna omrežja (O. Zadravec Klemenèiè, Mestna obèina Maribor. obmoèje Mestne obèine Maribor in v tem okviru tudi februar 1998) Urbanistièna zasnova mesta Maribor (v nadaljevanju: Delavnica za obmoèje ob Ptujski cesti je dala usmeritve UZMM). 26. Krajinska analiza obmestja (mag. N. Stare, za razvoj vplivnega obmoèja najvitalnejše mestne februar 1998) vpadnice na desnem bregu reke Drave. V delavnici Okvir 27. Anketne informacije o stanju v naseljih in mesta za obmoèje Studencev je osem vabljenih skupin Obravnave Urbanistiène zasnove mesta Maribor njihovih potrebah (J. Kos, J. Židanik, februar izoblikovalo smernice prestrukturiranja zahodnega Septembra 1998 je župan Mestne obèine Maribor sprejel 1998) mestnega roba, kjer prevladujejo deficitarne infrastruk- sklep o javni razgrnitvi tega akta. V èasu javne razgrnitve turne površine mesta in obsežne površine individualne 28. Dejavnosti mesta v obmestju (U. Lobnik, februar so bile po mestnih èetrteh in krajevnih skupnostih stanovanjske gradnje. Leta 1999 je potekala morda 1998) organizirane javne obravnave, na katerih so prisotni najodmevnejša delavnica Maribor - vzhod na obmoèju 29. Naselja v Mestni obèini Maribor - povzetek krajani prav tako izrazili svoja stališèa in podali pripombe Pobrežja. Sodelovalo je sedem vabljenih skupin, ki so v strokovnih podlag (julij 1999) na razgrnjeni osnutek akta. zvezi s prostorsko planskimi enotami iz osnutka 30. Ustroj mesta, zvezek 1 (april 1998) 9 Mestni svet Mestne obèine Maribor je v oktobru 1998 pripomb, ki ta koncept kvalitetno dopolnjujejo ali Usklajevanje je vodil Zavod za prostorsko naèrtovanje obravnaval osnutek akta in ga v prvi obravnavi sprejel. nadgrajujejo ter prispevajo k veèji transparentnosti in Mestne obèine Maribor v sodelovanju z izvajalcem ZUM Zadolžil je predlagatelja, da pripravi stališèa do pripomb širši podpori predlaganih odloèitev. Za te pripombe je d.o.o., kontinuirano pa je sodelovalo Javno podjetje za iz javne razgrnitve in javnih obravnav, potem stališèa do bilo predlagano, da jih v svojih stališèih osvoji tudi Mestni gospodarjenje s stavbnimi zemljišèi d.o.o. Usklajevanje pripomb delovnih teles mestnega sveta ter do pripomb svet Mestne obèine Maribor. med podroèji je potekalo z naslednjimi ustanovami ali in predlogov iz razprave, in jih predlaga mestnemu svetu Pripombe, ki so bile podane na teritoriju Mestne obèine službami: ponovno v obravnavo in sprejem. Maribor izven mesta Maribor, so se nanašale pretežno na - upravni organi, organizacije in strokovne službe Priprava dopolnjenega osnutka in predloga akta opredeljevanje novih stavbnih zemljišè na obmoèjih Mestne uprave: Oddelek za splošne in pravne zadeve, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Zavod za varstvo Na razgrnjeni osnutek akta je bilo podano veèje število razpršene gradnje na dotlej kmetijskih ali gozdnih okolja, Komunalna direkcija, Služba za geografsko- razliènih ugotovitev, pripomb, predlogov, mnenj, zemljišèih. Te pripombe so bile obravnavane v smislu informacijski sistem in obdelavo podatkov; razmišljanj in sugestij. V procesu obdelave, prouèitve in doloèil Odloka o spremembah in dopolnitvah priprave stališè so bile vse te pripombe èlenjene na dve prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega - Stanovanjski sklad Mestne obèine Maribor; osnovni skupini, in sicer: plana Republike Slovenije (OdPSDP) (Uradni list RS, št. - Zavod za gozdove Slovenije, Obmoèna enota Maribor; 11/99). S sprejetjem OdPSDP so za podroèje poselitve 1. na tiste, ki so vsebinsko povezane z razgrnjenim - Kmetijski zavod Maribor; prièela veljati spremenjena in dopolnjena obvezna osnutkom akta; - Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišèine izhodišèa dolgoroènega plana države. Ta opredeljujejo, Maribor; 2. na tiste, ki se nanašajo na operativne probleme v da se zaradi racionalne rabe zemljišè poselitev usmerja v posameznih lokalnih skupnostih in se vsebinsko ne ureditvena obmoèja naselij tako, da se izkoristijo - Inšpektorat RS za okolje in prostor (Izpostava Maribor); nanašajo na razgrnjeni osnutek akta. zemljišèa znotraj zazidljivih površin naselij z aktivno -na podroèju prometa je bila v usklajevanje pritegnjena Podane pripombe so bile glede obmoèja èlenjene: prenovo obstojeèega stavbnega fonda, s sanacijo tudi širša strokovna javnost. - na tiste, ki se nanašajo na mesto Maribor; te so bile degradiranih urbanih obmoèij in z aktiviranjem nepozi- Pobude v zvezi s spremembo namenske rabe kmetijskih obravnavane v okviru UZMM kot enega (v tekoèem danih ali nezadostno izkorišèenih zemljišè. Nova razprše- ali gozdnih zemljišè v stavbna zemljišèa, ki so jih podali postopku vsebinsko najpomembnejšega) od delov na gradnja ni veè dovoljena, èe ne gre za potrebe lastniki zemljišè, so bile obravnavane na dva naèina: kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij. razgrnjenega osnutka planskega akta; - stališèa do tistih pobud, ki se nanašajo na obmoèje Pozitivno strokovno stališèe je bilo zavzeto do tistih - na tiste, ki se nanašajo na preostalo obmoèje mestne znotraj meje UZMM, izhajajo iz predvidene namenske pripomb, ki izpolnjujejo navedene kriterije, predlagano obèine izven mesta Maribor; obravnavane so bile v rabe zemljišè v tem dokumentu; pa je bilo tudi, da te pripombe v svojih stališèih osvoji tudi okviru ostalih delov razgrnjenega osnutka planskega Mestni svet Mestne obèine Maribor. - stališèa do pobud, ki se nanašajo na ostali prostor akta. Mestne obèine Maribor, pretežno na obmoèju izven V primeru, da so bile podane pripombe inter- Pripombe, ki so se nanašale na UZMM, so bile presojene ureditvenih obmoèij naselij, so skladna z doloèili disciplinarne narave, so bile le-te tudi ustrezno z vidika usklajenosti z zastavljenim in v predhodnih fazah republiškega obveznega izhodišèa na podroèju usklajevane s strokovnimi službami za specializirana že verificiranim konceptom rasti in razvoja mesta. poselitve (OdPSDP). podroèja oziroma s pristojnimi organi in organizacijami. Pozitivno strokovno stališèe je bilo zavzeto do vseh

10 Skladno s strokovnim priporoèilom za pripravo V nadaljevanju so navedeni razlogi, ki so vplivali na -V juliju 1999 je izšlo Navodilo o zaèetku uradne prostorskih sestavin planskih aktov obèin, ki ga je izdalo vsebino dopolnjenega osnutka akta. uporabe digitalnega katastrskega naèrta, s tem pa je bil Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko Od priprave osnutka do dopolnjenega osnutka omogoèen prehod oziroma prenos kartografske planiranje, je bila posebej obravnavana tudi vkljuèitev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih dokumentacije k planu v merilu 1:5.000 iz analogne v kmetijskih površin znotraj mesta med nove urbane aktov obèine je minilo obdobje enega leta in pol, v tem digitalno obliko, vkljuèno s prenosom na digitalni površine. Kmetijski zavod Maribor, strokovni sodelavec èasu pa je tako v državi kakor v Mestni obèini Maribor katastrski naèrt. na tem podroèju, je podal strokovno mnenje o prišlo do sprememb, ki so se nujno morale odraziti tudi -S sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah predlaganih spremembah namenske rabe, predvsem z pri pripravi dopolnjenega osnutka. Glede na to se je prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega vidika vrednosti resursa kot takega in njegove dopolnjeni osnutek od osnutka akta razlikoval v plana Republike Slovenije (OdPSDP) so bila doloèena proizvodne sposobnosti. Pri tem je upošteval današnjo naslednjih sestavinah: nova in dopolnjena obvezna izhodišèa na naslednjih rabo zemljišèa in predvidel posledice spremembe za - Mestni svet je v oktobru 1999 s sprejemom novega podroèjih: poselitev, naravna in kulturna dedišèina, kmetijsko rabo v bodoèe ne samo prizadetih površin, oziroma dopolnjenega Programa priprave sprememb energetika, vodnogospodarske ureditve in promet. ampak tudi tistih, ki se ohranjajo, oziroma tistih, ki mejijo in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov za Obvezna izhodišèa državnega prostorskega plana se na prizadete površine. obmoèje Mestne obèine Maribor zaradi Urbanistiène sedaj ne nanašajo le na doloèene objekte, naprave in Rezultat nadaljnjih uskladitev je bila doloèitev etapnosti zasnove mesta Maribor razširil obmoèje obdelave na obmoèja državnega pomena, temveè tudi na spreminjanja namenske rabe. V prvi fazi, torej ves teritorij Mestne obèine Maribor. Z razširitvijo usmeritve in naèela urejanja prostora na prej naštetih prioritetno, bodo spremenjene tiste površine kmetijskih obmoèja so bile v postopek sprememb in dopolnitev podroèjih. Za obèino pomeni upoštevanje takih zemljišè, kjer bodisi zemljišèa niso tako kvalitetna in prostorskega plana vkljuèene tudi vse spremembe, ki se republiških obveznih izhodišè bistveno zmanjšanje sprememba ne predstavlja pomembne izgube nanašajo na širitev ureditvenih obmoèij naselij in pristojnosti na podroèju urejanja prostora in poveèan proizvodnega potenciala bodisi je kmetijsko zemljišèe namensko rabo površin izven ureditvenih obmoèij obseg usklajevanja s pristojnimi ministrstvi. znotraj naselja z vseh ali vsaj treh strani obdano z naselij. Razširitev obmoèja obdelave je pomenila -Na podlagi sprejetih sklepov Mestnega sveta Mestne obstojeèimi urbanimi površinami. V drugi fazi so bistveno obsežnejše usklajevanje na podroèju obèine Maribor v zvezi s Stališèi do pripomb iz javne predvidene spremembe na kmetijskih zemljišèih, ki poselitve, ki ga je morala obèina opraviti z Ministrstvom razgrnitve in javnih obravnav so bile dopolnjene vse predstavljajo dolgoroèno zasnovo razvoja mesta za okolje in prostor in Ministrstvom za kmetijstvo, tiste vsebine v zvezi s strokovnimi rešitvami, kjer so bile Maribor in so pogojena s predhodno pozidavo še gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter glede na pripombe oziroma predlogi javnosti upoštevani in prostih površin, prihodnjimi investicijskimi interesi, zavarovanost obmoèja tudi z drugimi pristojnimi ustrezno vkljuèeni v tekstualni in/ali kartografski del varstvom okolja in podobno. Na ustrezni karti UZMM so ministrstvi. sprememb in dopolnitev prostorskega plana Mestne v tem smislu prikazane meje ureditvenega obmoèja - Konec leta 1999 sta se iz obmoèja Mestne obèine obèine Maribor. To se predvsem nanaša na mesta Maribor po prvi in drugi fazi. Maribor izloèili novi obèini Miklavž na Dravskem polju in Urbanistièno zasnovo mesta Maribor. Mestni svet Mestne obèine Maribor je Stališèa do Hoèe - Slivnica, èemur so bili prilagojeni kartografski Mestni svet Mestne obèine Maribor je februarja 2000 pripomb na osnutek akta obravnaval v novembru 1999 prikazi, vsebinske navedbe in meja nove Mestne obèine obravnaval Odlok o spremembah in dopolnitvah in jih z nekaterimi dopolnitvami in usmeritvami sprejel ter Maribor. prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega s tem omogoèil pripravo dopolnjenega osnutka akta. 11 družbenega plana obèine Maribor za obmoèje Mestne - upoštevanje pripomb in predlogov posameznih - poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor je izreklo pozi- obèine Maribor v letu 2000 zaradi Urbanistiène zasnove ministrstev na podroèju obveznih izhodišè državnega tivno ugotovitev, da je podroèje poselitve v celoti pri- mesta Maribor - dopolnjeni osnutek. Sprejel ga je kot prostorskega plana; pravljeno v skladu z doloèili OdPSDP. Na ta naèin je bil podlago za usklajevanja z ministrstvi in za pripravo - upoštevanje pripomb in predlogov posameznih potrjen koncept razvoja mesta Maribor v naslednjih 20 predloga akta. V zvezi s pripombami je zadolžil upravnih in strokovnih služb v MOM; letih. Širitve mesta na nove površine so predvidene predlagatelja, da jih prouèi in upošteva oziroma - izboljšanje delov besedila v smislu boljšega etapno, kot strokovno utemeljene pa so navedene tudi obrazloži razloge, zaradi katerih pripomb ni mogoèe razumevanja in odprava nekaterih pomanjkljivosti. vse v dopolnjenem osnutku prostorskega plana upoštevati. predlagane spremembe namenske rabe površin iz Usklajevanje s posameznimi ministrstvi je potekalo tako, Mestna obèina Maribor (MOM) je po sprejetju kmetijske ali gozdne v urbano rabo izven mesta da je MOM z vlogo, ustreznim tekstom in kartografskim Maribor. dopolnjenega osnutka prešla v zakljuèno fazo aktivnosti delom prostorskega plana zaprosila za pregled za spremembo in dopolnitev prostorskega plana MOM v dostavljenega gradiva ter za mnenje glede upoštevanja Besedilo akta je bilo na podlagi mnenj in predlogov letu 2000. obveznih republiških izhodišè. Takšne vloge smo poslali nekaterih upravnih in strokovnih služb v mestu MOM je za pridobitev ustreznih mnenj in soglasij vsem pristojnim ministrstvom. dopolnjeno glede gospodarjenja z gozdovi na obmoèju nezazidanih stavbnih zemljišè, statusa strokovnih podlag ministrstev, ki so pristojna za posamezna obvezna Na podlagi odgovorov je bilo ugotovljeno, da je izhodišèa državnega prostorskega plana, ministrstvom za varstvo kulturne dedišèine v Mestni obèini Maribor, dopolnjeni osnutek prostorskega plana MOM veèinoma kriterijev za spremembo primarnega kolesarskega posredovala ustrezna gradiva dopolnjenega osnutka usklajen z obveznimi izhodišèi republiškega plana. prostorskega plana in jih zaprosila za izdajo mnenja omrežja na posameznih odsekih ter zasnove ravnanja z oziroma soglasja. Svoja stališèa in mnenja so Pomembnejše spremembe oziroma dopolnitve odpadki. posredovala vsa ministrstva; na podlagi podanih mnenj planskega akta zaradi mnenj ministrstev so bile na Mestni svet Mestne obèine Maribor je obravnaval in ter tudi predlogov za spremembo v tekstu in podroèjih: sprejel predlog planskega akta v decembru 2000. Akt je kartografskem delu plana je bil izdelan predlog - obrambe: za obmoèje Vojašnice generala Maistra ter objavljen v Medobèinskem uradnem vestniku, št. sprememb in dopolnitev prostorskega plana MOM. strelišèe in vadišèe Slovenske vojske v Radvanju je 2/2001 z dne 25. januar 2001. uskladitev obsegala doloèitev namenske rabe zemljišè V èasu do priprave predloga prostorskega plana so še za potrebe Slovenske vojske in zasnovo trase južne prihajala gradiva s predlogi za spremembo posameznih obvoznice. doloèil v besedilu odloka. Tako gradivo sta poslala npr. Komunalna direkcija in Zavod za varstvo okolja MOM, - kmetijstva: obmoèja in površine kmetijskih zemljišè, ki se njuni predlogi pa so bili ustrezno upoštevani. jim spremeni namembnost v stavbna zemljišèa, so bila usklajena z vidika njihove razdelitve na prvo in drugo Razloge za spremembe v besedilu in kartografskem delu fazo plansko verificirane spremembe namembnosti. S sprememb in dopolnitev prostorskega plana MOM v prostorskimi izvedbenimi naèrti se bodo do naslednje predlogu plana glede na dopolnjeni osnutek lahko spremembe prostorskega plana urejale le tiste površine, strnemo v naslednje: ki predstavljajo širitev mesta v prvi fazi. 12 Igor Recer, univ. dipl. inž. arh. Dr. Vlado Drozg, univ. dipl. geog.

PRVI KORAKI URBANISTIČNI ZASNOVI NA ROB

Družbene spremembe so deset let pred koncem "Od mesta pričakujem udobno stanovanje, trgovino in prostoru". Nekoč je bila poanta urbanizma mesto tisočletja narekovale revizijo prostorskih planov, saj je park v bližini, elektriko, toplo vodo in urejeno okolje, za opremiti z najnovejšimi dosežki tehnike in družbenih samostojnost mlade države pogojevala nove interese dobro počutje pa bom skrbel sam." Nekako tako pravi dosežkov. Danes velja skoraj obratno, obvarovati ga glede prometnih povezav, meja in mejnih prehodov. krilatica literarnega kritika in esejista, ki je razmišljal o pred pretirano tehnizacijo in razosebljanjem, ki ga ta Maribor se je tedaj urejal na podlagi prostorskih urbanizmu in mestih. Misel razkriva srž urbanističnega prinaša. Seveda smo upoštevali družbene trende in nove dokumentov, nastalih na razvojnih konceptih planskega planiranja skrbeti za dobro počutje ljudi in vzpostaviti načine bivanja, nove tehnologije in njihov vpliv na ustroj gospodarstva, ki so politično narekovali izjemno funkcionalno in estetsko okolje, ki bo odgovarjalo mesta, posledice informacijske družbe in globalizacije, gospodarsko rast in temu primerne potrebe po prostoru. potrebam gospodarskega razvoja, novih življenjskih vendar, upamo, z občutkom in pravo mero. Nebrzdano širitev urbanih površin je k sreči zajezilo stilov in vse številnejšim socialnim skupinam, ki v mestu Spremenjene preference glede načina bivanja in s tem sprejetje Zakona o zaščiti kmetijskih površin pred živijo in delujejo. Zato ker, kot pravi še ena misel iz povečanje potreb po nadstandardnih stanovanjih na spremembo namembnosti. zakladnice pregovorov o urbanizmu, najprej človek atraktivnih lokacijah, nova nakupovalna središča, ki Začetki uveljavljanja lastniških interesov v prostoru, oblikuje mesto, potem pa mesto človeka. postajajo simbolna središča modernega mesta, prebujanje ekološke misli, razvojne dileme in velika Pri izdelavi urbanistične zasnove Maribora smo sledili rekreacijska območja v zelenem, ki naj bodo dostopna razhajanja med predvidevanji v prostorskih dokumentih prav tem ciljem. Ker je bilo mesto urbanistično obdelano čim večjemu številu prebivalcev, nova proizvodna in resničnim dogajanjem v prostoru, so privedli do že večkrat, nismo iskali novih konceptov razvoja, temveč območja, ki so veliko manj prostorsko zahtevna, kot so spoznanj, da bo potrebno prostorsko paradigmo smo sledili dosedanjim razvojnim smerem, da bi obdržali bila nekdanja, nenehna rast motorizacije, pomen nastaviti na novo kontinuiteto prostorskega razvoja. Nismo iskali novih avtomobila in javnega prometa, kar postaja pogoj za kvalitetno bivanje vsakega gospodinjstva; vse to in še več Začetki so bili zaznamovani z zbiranjem podatkov, površin za širjenje mesta navzven, temveč možnosti smo skušali vtkati v bodočo zasnovo mesta. nalaganjem geokodiranih podatkov v podatkovne izgrajevanja mesta navznoter, zapolnjevanja in baze, ki smo si jih pričeli oblikovati. Ob prvih analizah prestrukturiranja in s tem povečevanja stopnje Sedaj je na vrsti izvrševanje začrtanega. Pri tem bo smo se ubadali tudi z oblikovanjem vsebin, ki naj bi jih v urbanosti. Nismo iskali novih razvojnih trendov, temveč potrebna zavzetost in, kar je morda še pomembnejše, tej zahtevni nalogi obdelali. rešitve za obstoječe urbanistične probleme in s tem vera v ustreznost načrta. Pomanjkljive strokovnosti in pogojev za kvalitetnejše bivalno okolje. Nismo nedemokratičnosti dokumentu ni mogoče očitati. Tako "modelirali" prostorskih potreb posameznih širok nabor vsebinskih področij je namreč zahteval gospodarskih panog in tehtali ekološko ranljivost in množico strokovnjakov, ki so prispevali k vsebini stabilnost prostora, ter se iz špekulativne ekonomije dokumenta, izpostaviti pa velja tudi sodelovanje zatekali k premalo znani ekologiji. Namesto tega smo javnosti, ki se je množično odzvala na anketo o izdelali nabor prostorskih problemov in konfliktov, ter urbanističnih problemih okolja, v katerem živijo ter poiskali optimalne rešitve zanje. Domet urbanistične razprave po mestnih četrtih. Slednje lahko pomeni zasnove je tako morda krajši od dometa sorodnih dodatno obvezo občinske uprave, da sledi predlaganim dokumentov, vendar na račun kvalitete prostorskih ureditvam. Zato bodo potrebni novi instrumenti za ureditev. izvajanje in konstruktivno usklajevanje interesov med Mesta so odraz življenja določene skupnosti v "času in uporabniki prostora. 13 Uroš Lobnik, univ. dipl. inž. arh.

OSNUTEK - PREUREJANJE MESTA Dr. Vilibald Premzl, univ. dipl. inž. arh. V dobrih treh letih vodenja urbanistične zasnove sem programske opreme smo po petih letih kontinuiranega skušal z usklajevanjem strokovnih podlag, pripravo dela sistematizirali obdelavo digitalnih podatkov in PRISPEVEK PRI IZDELAVI IN SPREJEMU strokovnega osnutka in osnutka urbanistične zasnove izdelali bazo podatkov, ki danes služi za pripravo URBANISTIČNE ZASNOVE MESTA MARIBOR usmerjevalno in normativno začrtati ter uveljaviti nadaljnjih prostorsko planskih in urbanističnih koncept strnjenega ponotranjenega prostorskega dokumentov. razvoja mesta, za katerega sva z dr. Vladom Drozgom in Izdelavo urbanistične zasnove mesta Maribor je bila od Moj delež pri pripravi in sprejemu urbanistične zasnove sodelavci nastavila okvirna izhodišča že v analitični fazi. strokovnih podlag dalje načrtno podprta tudi z mesta Maribor je dvojen. Kot podžupan mesta Maribor Ob tej obsežni nalogi ni šlo samo za izdelavo »načrta obveščanjem javnosti predvsem preko treh medijev sem v začetni fazi priprave vodil komisijo uglednih mesta« pod okriljem sprememb in dopolnitev časopisa, radia in televizije. Medijska predstavitev strokovnjakov-urbanistov iz Slovenije, ki je spremljala in prostorskega plana, temveč za izziv in priložnost, da se v priprave projekta je bila intenzivna in je tvorila vez med usmerjala delo pri pripravi strokovnih gradiv in osnutka dinamičnem tranzicijskem obdobju urbanistična stroka širšo javnostjo in strokovno skupino, ki je delala na nalogi urbanistične zasnove mesta, v zadnjih dveh letih dela na na novo uveljavi kot ključni načrtovalec prostorskega - od predstavljanja razvojnega koncepta, predlogov omenjenem dokumentu pa sem bil vodja projekta. razvoja mesta. Urbanistična doktrina »soseske« je morala urbanističnih delavnic do podrobnejšega predstavljanja Osnutek urbanistične zasnove mesta je v tem času že s prizorišča. Koncept posodabljanja prostorskega zasnove po mestnih četrteh v času javne obravnave. Po prešel postopek javne razprave in razgrnitve. Potrebno je scenarija preurejanja mesta je potreboval čim širšo predaji osnutka urbanistične zasnove je izšla dvojna bilo uskladiti pripombe in dopolnila, ki so izšle iz javne strokovno podporo, zato sem se še pred izdelavo številka revije Arhitektov bilten Maribor, katere osrednjo razprave. Ob obilici pripomb in dopolnitev k osnutku osnutka urbanistične zasnove odločil za reanimacijo temo je predstavljala predstavitev priprave dokumenta urbanistične zasnove, ki so bile izraz parcialnih in urbanistične stroke z urbanističnimi delavnicami (in urbanistične zasnove in urbanističnih delavnic. Miha skupinskih interesov, je bila glavnina dela usmerjena v njihovimi seminarji), ki so podale podrobne študije za Dešman je ob tej priložnosti zapisal: »Načrt pomeni utemeljevanje predvidenih ključnih predlogov cestne in pomembnejša razvojna območja novega koncepta novost v diskusiji o načrtovanju razvoja mest pri nas. komunalne infrastrukture, v spremembo namembnosti zasnove. Vsem, ki so pomagali pri pripravi delavnic in Izhodišče ni več doktrina, ampak dinamičen sistem rabe površin za obrambo in kmetijskih površin za urbano njihovih seminarjev oziroma so na njih sodelovali, se kooperativnega planiranja, ki ne določa le rabe prostora rabo. Te aktivnosti so potekale v sklopu pridobitve zahvaljujem. Predvsem s prvimi tremi urbanističnimi oz. coninga, ampak ima vgrajeno spoznanje, da ne obveznih soglasij pristojnih ministrstev in Urada RS za delavnicami smo skušali strokovno preveriti in podpreti moremo predpisati niti vsebine niti oblike mesta prostorsko planiranje. tiste predloge, ki so bili drugačni od izhodišč razvojnih prihodnosti in da smo zato omejeni na razmišljanje o Problem soglasij se je razrešil urbanistični zasnovi v prid scenarijev zasnove iz konca sedemdesetih let. možnih scenarijih razvoja in o smiselnih potezah, ki lahko na seji vlade RS, ki je potrdila predlog urbanistične Z novim konceptom prostorskega razvoja mesta Maribor usmerjajo te tendence. Pri tem ne gre za neoliberalistični zasnove brez pripomb. S to potrditvijo je bila smo ciljno začrtali koncept preurejanja mesta pod laissez faire, ampak za vključevanje kreativnosti, omogočena predložitev predloga urbanistične zasnove domeno združevanja »štirih mest v eno« in hkrati razprli pluralizma, osebne odgovornosti in iniciative v mestnemu svetu Mestne občine Maribor v sprejem. problematiko načrtovanja razvoja obmestja z izdelavo kompleksne mrežne sisteme, ko urbanist in arhitekt nista Urbanistična zasnova mesta Maribor je bila v tem času analize. V fazi izdelave strokovnega osnutka smo več demiurga, ampak moderatorja, promotorja ter prva, ki ji je uspelo pridobiti potrditev Vlade RS, kar pripravili konceptualno zasnovo prostorsko planske akterja kulturne in komunalne usluge.« dokazuje njeno dobro strokovno pripravo. enote, ki je predlagala in tudi pokazala zamisel o izdelavi V pripravo projekta so bili vključeni številni strokovnjaki, podrobnih smernic sodobnega urbanističnega zunanji sodelavci in skoraj vsa delovna ekipa ZUM-a. načrtovanja z merilom usmerjanja urbanega razvoja na Zahvaljujem se tistim, ki so mi omogočili in zaupali manjših urbanih območjih v kontekstu celote. Priprava vodenje projekta, vsem, ki so bili kakorkoli vključeni v osnutka urbanistične zasnove je pomenila manj izdelavo projekta in v urbanistične delavnice, predvsem kreativno, vsekakor pa najbolj obsežno fazo izdelave pa najožji peščici sodelavcev, ki je ves čas verjela, da projekta, v kateri je bilo potrebno razrešiti normativna, lahko mesto dobi sodoben in uporaben prostorsko formalno pravna vprašanja kot tudi tehnologijo izdelave planski dokument, katerega srčiko predstavlja dokumenta v digitalni obliki; od iskanja ustrezne urbanistična zasnova mesta Maribor. 14 KONCEPTUALNI DEL PROSTORSKEGA PLANA ZA CELOTNO OBMOÈJE OBÈINE

Predstavitev vsebinskih delov prostorskega plana Mestne - razvoj dejavnosti v prostoru je potrebno prilagajati vsebuje še druge teme, ki pa v tej publikaciji niso obèine Maribor se zaèenja s tistim delom, ki se nanaša na nosilni kapaciteti okolja in znaèilnostim prostora; predstavljene. Gre za zasnove: obmoèje celotne obèine in ima konceptualni znaèaj. - kvalitetno je potrebno dograjevati obstojeèe grajene - vodnogospodarskih ureditev; Namen tega dela je podati zasnovo organizacije in strukture in hkrati izboljševati naravne prostorske - varstva kulturne dedišèine; razvoja raznovrstnih dejavnosti na teritoriju obèine strukture; - rudnin in sanacij; ter zasnovo namenske rabe njenega prostora. Z - prispevati je potrebno k omejitvi negativnih popu- - oskrbe z vodo; zasnovo organizacije in razvoja dejavnosti je v planu lacijskih trendov v obèini, zlasti v njenih demografsko - ravnanja z odplakami; opredeljen koncept prostorske razmestitve èlovekovih ogroženih delih; oz. družbenih dejavnosti (bivanje, izobraževanje, proiz- - elektroenergetskega omrežja; - upoštevati je potrebno prostorsko razvojne prednosti in vodnja, oskrba, promet, varstvo dedišèine ...), pri èemer omejitve posameznih obmoèij v obèini; - plinovodnega omrežja in daljinskega ogrevanja; je poudarek na doloèitvi obstojeèih in planiranih - telekomunikacijskega omrežja; dejavnosti ter na opredelitvi njihovih zmogljivosti. - ohranjati je potrebno znaèilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; - poštnega omrežja; Koncept prostorskega razvoja na obmoèju obèine izhaja - ohranjati je potrebno kvalitetne sestavine kulturne - radijskega in televizijskega omrežja; iz opredeljenih skupnih ciljev in usmeritev za to krajine in njihova medsebojna razmerja; podroèje, ki temeljijo predvsem na izhodišèih - naèinov urejanja obmoèij s prostorskimi izvedbenimi trajnostnega oz. uravnoteženega družbenega in - nove posege v prostor je potrebno zasnovati tako, da akti; prostorskega razvoja. bodo prispevali k trajni ohranitvi dedišèine in - obrambe in zašèite. poveèanju njene vrednosti; Globalni cilji dolgoroènega razvoja v prostoru obèine Zainteresirani bralec si lahko navedbe o zgoraj naštetih - ohranjati je potrebno biotsko raznovrstnost, prepre- so: zasnovah ogleda v tekstualnem in grafiènem delu èevati onesnaževanje površinskih in podtalnih voda, - ekološko ravnovesje ter izboljšanje in varovanje okolja; Odloka o planu, ki je v celoti na voljo na Zavodu za varovati vredne talne sestavine prostora in rastje ter prostorsko naèrtovanje Mestne obèine Maribor ali na - uravnotežena namenska raba prostora; varovati življenjska obmoèja živali in njihove migra- spletni strani http://www.maribor.si /. - smotrna razmešèenost dejavnosti in skladna razvitost cijske poti; vseh obmoèij v obèini; - varovati je potrebno ekosisteme, zlasti ohranjene, - ohranjanje poseljenosti celotnega prostora obèine in habitatno pestre in redke. optimalno omrežje centralnih naselij; Na naslednjih straneh publikacije so predstavljeni štirje - zagotovljene prostorske možnosti za razvoj pomem- pomembnejši deli konceptualnega dela plana. bnejših naselij v obèini; Uvodoma je prikazana zasnova poselitve in omrežja - dobra infrastrukturna opremljenost celotnega posel- naselij, nato zasnova prometnega omrežja, sledi jenega dela obèinskega prostora. zasnova namenske rabe prostora in na koncu zasnova Pri prostorskem naèrtovanju je za obmoèje obèine in varstva vodnih virov ter naravne dedišèine. Plan v svojem njegove posamezne dele potrebno uresnièevati konceptualnem delu za prostor celotne obèine sicer naslednje osnovne usmeritve: 15 V zvezi s poselitvijo so na obmoèju obèine prisotni še najnižjo stopnjo centralnih dejavnosti; prebivalstvo v naslednji problemi: stihijska gradnja po poboèjih in v hribovitih predelih zato nima zagotovljene normalne ZASNOVA POSELITVE IN OMREŽJA stiènem prostoru med nižinskimi ter hribovitimi predeli, dostopnosti do centralnih dejavnosti osnovne ravni, CENTRALNIH NASELIJ V OBÈINI trend nadaljnjega razprševanja poselitve, zabrisovanje kar bi bilo potrebno seveda izboljšati; meja med strnjeno grajenimi deli nekaterih naselij in - nekatera naselja (npr. Kamnica in Limbuš), ki ležijo v degradirana podoba nekaterih starih vaških jeder. Prostorski plan je prvenstveno namenjen obèini kot bližini mesta Maribor, izkazujejo dokaj visoko stopnjo lokalni samoupravni skupnosti in ljudem, ki v tej Zasnova omrežja centralnih naselij centralnosti; ureditvam obmoèij za centralne dejavnosti v teh naseljih bi bilo potrebno nameniti posebno skupnosti živijo. Zato sta vprašanji, kje bivajo oz. bodo Naselja so pomemben pokrajinski in družbeni pojav, ki pozornost; bivali ti ljudje v prihodnje in kje se bodo oskrbovali z daje vsaki poseljeni pokrajini svojevrsten peèat. Imajo vsem pomembnim, kar potrebujejo za življenje, med veèstransko ekonomsko in socialno vlogo, ki je za - naselje Maleènik je s centralnimi dejavnostmi manj osrednjimi temami plana, zajeti pa sta v Zasnovi prostorsko urejanje in razvoj širšega obmoèja okoli njih opremljeno kot njemu položajno podobni naselji poselitve in Zasnovi omrežja centralnih naselij. zelo pomembna. Vzorec ali omrežje naselij je osnovna Kamnica in Limbuš, zato bi bilo smiselno okrepiti njegovo centralno vlogo; enako bi lahko rekli za Zasnova poselitve matrika èlovekovega bivanja in družbenega delovanja v prostoru. Razvija se postopoma in je eden najstabilnejših Dogoše, vendar za najnižjo raven centralnih Zasnova poselitve nakazuje, v katerih naseljih je oz. bo elementov regionalne prostorske strukture. dejavnosti; prebivalstvo zgošèeno in kako so ta naselja medsebojno - nekatera centralna naselja so locirana prostorsko blizu Med najpomembnejša doloèila obstoja in razvoja prostorsko razporejena. Na obmoèju Mestne obèine drug drugemu in so zaradi tega glede centralnih vsakega naselja spadajo dejavnosti, ki so v naselju. Te Maribor velika veèina, tj. 85 % prebivalstva živi v mestu dejavnosti v dopolnjujoèem ali tudi konkurenènem namreè opredeljujejo vlogo, ki ga ima naselje v sklopu Maribor. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Veèje odnosu (npr. Limbuš in Pekre, delno tudi Kamnica in celotnega naselbinskega omrežja. Omenjeno vlogo zgostitve prebivalstva so še v obmestnih krajih Kamnica, Bresternica); v teh naseljih se pojavlja problem izraža stopnja centralnosti naselja ali položaj, ki ga to Bresternica, Limbuš, Pekre in Razvanje, pa tudi v nejasne lociranosti centralnih dejavnosti in usihanja naselje zaseda v hierarhiji centralnih naselij. Ta položaj je Dogošah, Zrkovcih, Maleèniku in Trèovi. Vsi našteti kraji le-teh v eni od dvojice bližnjih centralnih naselij, zato v precejšnji meri odraz vrste in obsega oskrbnih in ležijo v nižinskih predelih ali na stiku med temi predeli in bi bilo potrebno v takšnih naseljih pazljivo usmerjati storitvenih dejavnosti, ki jih naselje premore. hribovjem. V delih obèine na Kozjaku in Pohorju je razvoj novih centralnih dejavnosti; prebivalcev precej manj. Vsako centralno oz. središèno naselje oblikuje svoje - vplivna obmoèja posameznih vrst centralnih dejav- Demografsko stanje in procesi na celotnem vplivno ali gravitacijsko območje. To je obmoèje, na nosti nižje ravni so marsikje neskladna; vsekakor bi obmoèju Mestne obèine Maribor so v primerjavi s katerem naselje s svojimi funkcijami oskrbuje bilo smiselno, da se raznolike javne službe èim bolj celotno Slovenijo in podravsko regijo manj ugodni. prebivalstvo. Veèje kot je vplivno obmoèje, veè poenotijo glede obmoèij, na podlagi katerih Glede na podatke o priselitvah in odselitvah, o starostni prebivalcev prebiva v njem in bolj so specializirane prostorsko organizirajo svojo dejavnost. strukturi in o trendu rasti oz. padanja števila prebivalstva centralne dejavnosti v njegovem središèu. so demografsko bolj problematièna tista obmoèja v Centralna naselja so pomembna za usmerjanje obèini, ki ležijo v obmejnih in hribovitih predelih, na poselitve. Podobno kot za preostalo Slovenijo je tudi na KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA obrobnem delu Pohorja in v mestu Maribor. Podatki obmoèju Mestne obèine Maribor poselitev - v skladu s t. i. PLANA OBČINE kažejo, da je demografski razvoj najmanj ugoden v policentričnim konceptom - usmerjena v pomemb- KARTE V MERILU 1 : 25 000 naseljih Nebova in Pekel, najbolj ugoden pa v naseljih nejša naselja ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitetnih KARTA 5 Jelovec in Trèova. sestavin naselbinskega vzorca poselitve v ostalih delih ZASNOVA POSELITVE IN OMREŽJA NASELIJ K izboljšanju in uravnoteženju demografskega stanja na obèine. ZASNOVA obmoèju obèine bi lahko pripomogli naslednji ukrepi V prostorskem planu Mestne obèine Maribor in hkrati v na področju urejanja prostora: državnem prostorskem planu je mesto Maribor VELIKOST CENTRALNEGA NASELJA 1): - vzpostavitev premišljene ponudbe prostih gradbenih opredeljeno kot širše regionalno središče. Njegovo - 50 do 100 prebivalcev parcel za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih vplivno obmoèje zajema severovzhodno tretjino - 300 do 500 prebivalcev objektov; Slovenije. Kamnica in Limbuš sta opredeljeni kot - 1000 do 2000 prebivalcev - usmerjanje interesentov za novo stanovanjsko pomembnejši lokalni središči, takšno vlogo pa naj bi - 100 000 do 110 000 prebivalcev ŠTEVILO PREBIVALCEV V UPRAVNO OPREDELJENEM gradnjo tudi v Bresternico, Poèehovo, Razvanje in postopoma pridobil tudi Maleènik. Bresternica je lokal- NASELJU 2): Rošpoh; no središče, Razvanje in Pekre pa sta ožji lokalni DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA 3): - demografsko ogroženo območje - vzpostavitev možnosti za organizirano stanovanjsko središči. Slednjo stopnjo centralnosti naj bi sèasoma - demografsko ogroženo obmejno območje gradnjo v manjših zakljuèenih kompleksih v širšem ponovno pridobil tudi Gaj nad Mariborom. VLOGA NASELJA GLEDE NA CENTRALNE (oskrbne in storitvene) DEJAVNOSTI: grièevnatem zaledju mesta Maribor; Na priloženi planski karti so za vsa centralna naselja - naselje brez centralne vloge - izboljšanje opremljenosti izbranih manjših naselij z prikazana njihova vplivna območja, in sicer za najnižjo - ožje lokalno središče oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi (npr. v Gaju raven centralnih dejavnosti, ki so v njih locirane (gostilna, - lokalno središče - pomembnejše lokalno središče ** nad Mariborom in Ruperèah); trgovina ipd.), in za nižjo raven teh dejavnosti - širše regionalno središče (središče širšega regionalnega pomena)* - izboljšanje prometne dostopnosti do centralnih (osemletna osnovna šola, pošta, ambulanta, sedež žup- meja vplivnega območja centralnega naselja za nije ipd.). ožjo lokalno raven centralnih dejavnosti naselij; meja vplivnega območja centralnega naselja za pomembnejšo lokalno raven centralnih dejavnosti - preseganje dejavnostne enosmernosti posameznih Za omrežje centralnih naselij in njim pripadajoèih VLOGA NASELJA GLEDE NA PROIZVODNE DEJAVNOSTI: predelov obèine, lociranje privlaènih dejavnosti vplivnih obmoèij na obmoèju obèine je moè navesti še - naselje brez proizvodnega obrata vanje; naslednje: - naselje z enim proizvodnim obratom - obogatitev funkcijske povezave med demografsko - omrežje je dobro razvito v ravninskih predelih obèine, - veliko proizvodno središče depresivnimi obmoèji in obmoèji zgošèanja medtem ko obrobni hriboviti in delno tudi obmejni MEJA DRŽAVE MEJA OBČINE prebivalstva. predeli obèine ne premorejo niti centralnih naselij z IME SOSEDNJE OBČINE IME CENTRALNEGA NASELJA IME UPRAVNO OPREDELJENEGA NASELJA 16 MEJA UPRAVNO OPREDELJENEGA NASELJA V LETU 1997 17 - odsek avtoceste A1 od Ptujske c. do Pesnice, s Tovornemu prometu je namenjeno obmoèje železniške prikljuèkom na Puhovo c., ki funkcionira kot vzhodna postaje Tezno. Predvidena je posodobitev obstojeèe ZASNOVA PROMENEGA OMREŽJA V obvoznica mesta Maribor; kontejnersko prekladalne postaje v sodoben železniški - obvozne ceste mesta Maribor: južna in zahodna terminal za kombiniran prevoz tovora, ki bo s cestami in OBÈINI obvoznica; železniško progo povezan tudi z mariborskim letališèem - podaljšek Ceste proletarskih brigad do Limbuške ceste; in bo funkcioniral kot del logistiènega centra. Takšne ureditve bodo imele za posledico prenos transporta Izhodišèa in cilji - ceste v smeri vzhod - zahod: podaljšek Ul. Pariške komune in Streliške c. ter Koridorska cesta; tovora iz cestnega na okolju prijaznejše železniško Izgradnja prometnega omrežja mora slediti splošnim - ceste namenjene pretežno tovornemu prometu: omrežje. ciljem urejanja prometa: zagotavljanje ugodnih industrijski cesti v južnem delu obèine v smeri sever - jug Mirujoèi promet in umirjanje prometa prometnih povezav za gospodarski in socialni razvoj zahodno in vzhodno od železniške proge, cesta obèine; kvalitetno povezovanje mesta in obmestja; vzporedno z avtocesto Slivnica-Pesnica; Predvideno je sistemsko urejanje mirujoèega prometa v vseh naseljih obèine, gradnja garaž, urejanje parkirišè in enakomerna porazdelitev notranjih prometnih tokov; - rekonstrukcija regionalne ceste III. reda R3-709 pod parkirnih pasov, urejanje con kratkotrajnega parkiranja preusmeritev tranzitnega prometa na ceste najvišjega Meljskim hribom in nekaterih drugih obèinskih cest v in gradnja garažnih hiš v mestu. ranga in obodne ceste; zagotovitev enake stopnje mestu Maribor. mobilnosti vsem obèanom. Kot obvezno izhodišèe je Za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja in prometne Po dograditvi predvidenih odsekov bodo v obèinske treba upoštevati planirano državno prometno varnosti bodo urejene cone z umirjenim prometom (v ceste prekategorizirani naslednji odseki državnih cest: infrastrukturo in evropske prometne koridorje cestnega, stanovanjskih soseskah) in cone brez prometa (cone za železniškega in kolesarskega omrežja. - glavna cesta I. reda št. 1: del Ptujske c. od Ulice heroja pešce, parki, parkovni gozdovi, rekreacijska obmoèja Nandeta do Tržaške c., C. proletarskih brigad od Ptujske ipd.). Cestno omrežje c. do Engelsove c., Engelsova c. in ul. Na poljanah; Zgrajeno cestno omrežje ima naslednje pomanjkljivosti: - regionalna cesta II. reda št. 435: odsek Limbuške c. od Omrežje zraènega prometa - neuravnoteženost; Dravograjske c. do prikljuèka s podaljškom zahodne Preko obmoèja obèine potekajo zraène poti. Jugovzhod- - slaba povezanost med vzhodnim in zahodnim delom obvoznice; ni del obèine se nahaja v obmoèju omejene in nadzoro- obèine; - regionalna cesta III. reda št. 710: od hitre ceste po delu vane rabe letališèa Maribor, zato je treba pri posegih v ta Osojnikove ul., C. XIV. divizije in Dupleški c. do èetrtega - elementi in stanje cest v obmestju, predvsem v prostor - zaradi varnosti zraènega prostora - ta omejitve- mestnega obroèa. grièevnatem in hribovitem delu obèine, ne odgovarja- na obmoèja upoštevati. Na obmoèju mesta Maribor so jo strukturi prometa; Omrežje javnega potniškega prometa trije helioporti. - konfliktne situacije na stikih visoko rangiranega držav- Obmoèje Mestne obèine Maribor pokriva omrežje Omrežje plovnih poti nega in lokalnega cestnega omrežja. železniškega in avtobusnega javnega potniškega Kljub legi mesta Maribor (leži "na reki") ni možna Cestno omrežje je kategorizirano na državne in obèinske prometa. Glavne pomanjkljivosti tega prometnega vkljuèitev v mednarodne plovne poti, ker je reka Drava z ceste. Zgrajeni so naslednji odseki državnih cest: sistema so: velikim številom elektrarn razdeljena na zelo kratka - avtocesta A1: - slaba povezava obmestja z mestom Maribor; plovna obmoèja. Na obmoèju Maribora sta predvideni - odsek Pesnica-Slivnica (zgrajen do Ptujske c.); - ni direktnih povezav med nekaterimi deli obèine; dve linijski plovni poti, ki ju loèuje elektrarna Mariborski - hitra cesta H2: - neenakomerni in preveliki intervali voženj železniškega otok. Linijska plovna pot na obmoèju Bresterniškega - odsek Maribor - Pesnica; prevoza potnikov. jezera je turistièna; linijsko plovno pot na Mariborskem jezeru pa je možno vkljuèiti v javni potniški promet. - glavne ceste I. reda: Javni potniški promet v obèini prebivalcem ne omogoèa G1-1 - odsek od obèinske meje na severozahodu dobre dostopnosti do pomembnih ciljev, je neatraktiven po Celovški c., Koroški c., Gosposvetski c., Dravo- in povsem nekonkurenèen individualnemu prevozu. KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA grajski c., ul. Na poljanah, Engelsovi c., C. proletar- PLANA OBČINE Temeljni nosilec javnega potniškega prometa bo ostal skih brigad in Ptujski c. do obèinske meje na jugo- KARTE V MERILU 1 : 25 000 avtobusni promet. Izboljšati bo treba èasovno vzhodu in KARTA 6 dostopnost in pokritost z avtobusnimi linijami, železniški ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA G1-13 - Tržaška c. od obèinske meje na jugu do promet pa reorganizirati s ciljem zagotoviti frekventne ZASNOVA Ptujske c.; prevoze iz obmestja in celotne regije v mesto Maribor. - regionalna cesta II. reda: Posodobitev železniških prog, urejanje dodatnih ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA R2-435 - Limbuška c. in njeno nadaljevanje skozi postajališè in uvajanje dodatnih primestnih linij javnega AVTOCESTA * HITRA CESTA * Limbuš in Laznico do obèinske meje na zahodu; železniškega primestnega potniškega prometa bo GLAVNA CESTA (I. ALI II. REDA) * REGIONALNA CESTA (I., II. ALI III. REDA) * - regionalne ceste III. reda: omogoèilo preusmeritev cestnega prometa na LOKALNA CESTA ** PREKATEGORIZACIJA CESTE R3-709 - odsek od hitre ceste (H2) v Melju pod železnico. Postaje in postajališèa bodo služili za stiène VOZLIŠČE Meljskim hribom - Maleènik - do obèinske meje na toèke med prometnimi podsistemi. AVTOBUSNA POSTAJA ZASNOVA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA severovzhodu in GLAVNA PROGA I. REDA * Omrežje železniškega prometa GLAVNA PROGA II. REDA * R3-710 - odsek od hitre ceste (H2) na Pobrežju po ELEKTRIFICIRANA DVOTIRNA PROGA Osojnikovi ul., C. XIV. divizije in Dupleški c. do obèin- Železniško omrežje na obmoèju obèine tvorijo odseki ŽELEZNIŠKA POSTAJA ŽELEZNIŠKO POSTAJALIŠČE ** ske meje na jugovzhodu; naslednjih železniških prog: KONTEJNERSKI TERMINAL PROMETNI TERMINAL ZA KOMBINIRAN TOVORNI PROMET * - regionalne ceste III. reda - turistiène ceste: - glavna proga E 67 Šentilj-Maribor-Zidani Most; ZASNOVA KOLESARSKEGA OMREŽJA RT-929 - od Hoè do hotela Bellevue in v smeri proti - regionalna proga Maribor-Prevalje. DALJINSKA KOLESARSKA POVEZAVA * (trasa v proučevanju) GLAVNA KOLESARSKA POVEZAVA * (trasa v proučevanju) Arehu na odseku, ki seže v Mestno obèino Maribor. ZASNOVA OMREŽJA LETALSKEGA PROMETA Glavni pomanjkljivosti železniškega prometa sta zasta- OBMOČJE NADZOROVANE RABE LETALIŠČA * Državno cestno omrežje dopolnjujejo obèinske ceste, relost železniške infrastrukture in njena neizkorišèenost. HELIOPORT kategorizirane v lokalne ceste, in javne poti. Lokalne ZASNOVA OMREŽJA PLOVNIH POTI Modernizacija železniškega omrežja temelji na pove- LINIJSKA PLOVNA POT Z REČNIMI POSTAJALIŠČI ceste se na obmoèju mesta Maribor delijo na glavne èanju zmogljivosti in kvalitete prevozov. Predvidena je ŽIČNICE mestne ceste, zbirne mestne ceste in mestne ceste. VZPENJAČA gradnja drugega tira na progah Maribor-Šentilj-državna SEDEŽNICA VLEČNICA Cestno omrežje se bo dograjevalo z naslednjimi odseki meja z Avstrijo in Maribor-Prevalje ter elektrifikacija državnih in obèinskih cest: slednje. MEJA DRŽAVE MEJA OBČINE IME SOSEDNJE OBČINE 18 19 V planskem postopku, ki se je zakljuèil v letu 2000, je bilo Namenska raba prostora je za celotno obmoèje obèine podanih in nato strokovno pretehtanih približno 150 prikazana tudi natanèneje, in sicer na digitalnem predlogov za spremembo namenske rabe prostora katastrskem naèrtu v okviru kartografske ZASNOVA NAMENSKE RABE na delih obèinskega teritorija. Pri tem je šlo predvsem za dokumentacije k planu. PROSTORA V OBÈINI predlagane spremembe kmetijskih zemljišè v stavbna V tabeli v nadaljevanju so prikazana okvirna velikostna zemljišèa. Ob sprejemanju plana je bilo na podlagi in strukturna razmerja posameznih vrst namenske zahtevnih usklajevanj približno dve tretjini teh predlogov Osrednja naloga prostorskega planiranja na ravni rabe prostora v Mestni obèini Maribor po prostorskem upoštevanih, tretjina pa zavrnjenih. V obsežnejših kom- planu iz leta 2000. obèine je opredeliti namensko rabo njenega prostora. Z pleksih je bil pri tem podeljen status stavbnega zemljišèa le-to in opredelitvami glede varstva splošno pomembnih dotlej kmetijskim zemljišèem na zahodnem in vzhodnem dobrin ter glede organizacije raznolikih dejavnosti obrobju mesta Maribor (zemljišèa na Studencih, Pobrež- družbe v prostoru je v temeljnih potezah zastavljen ju, v Brezju in Pekrah). Na obmoèju celotne obèine je NAMENSKA RABA PROSTORA POVRŠINA (ha) DELEŽ (%) prihodnji razvoj v obèinskem prostoru. Z odloèitvami o dobilo status stavbnega zemljišèa skupno 128 ha zem- namenski rabi prostora lokalna skupnost pove, katerim ljišè, ki so bila do takrat kmetijska. namenom naj služijo posamezni deli prostora, kjer ta kmetijska zemljišèa 5.705 39 skupnost živi. Tako je lahko prostor v osnovi Karta s prikazom namenske rabe prostora kaže, da v gozdna zemljišèa 4.910 33 namenjen kmetijski, gozdni, poselitveni in vodni rabi Mestni obèini Maribor osrednji del teritorija pripada stavbna zemljišèa 3.760 25,5 ter rabam posebne vrste (npr. neporašèen gorski svet). stavbnim zemljišèem znotraj ureditvenega obmoèja vodna in druga zemljišèa 370 2,5 mesta Maribor in ureditvenih obmoèij obmestnih naselij Razdelitev teritorija obèine na razliène vrste namenske SKUPAJ 14.745 100 rabe prostora je rezultat nemalokrat zahtevnega (Bresternica, Kamnica, Maleènik, Razvanje, Pekre, strokovno upravnega postopka, v okviru katerega je Limbuš ...). Stavbna zemljišèa na obmoèju razpršene potrebno v èim veèji meri dogovorno priti do odloèitev, gradnje so v veèji meri zastopana na slovenskogoriškem kateri interesi bodo pri rabi in ureditvi prostora uresnièeni delu obèine ter nižjih legah Pohorja in Kozjaka. Na oz. katere dejavnosti bodo imele za svoj razvoj na slednjih dveh so sicer najmoèneje zastopani gozdovi, razpolago veèje ali manjše dele obèinskega prostora. kmetijska zemljišèa pa so poglavitna raba prostora v bližnji okolici mesta Maribor in obmestnih naselij, v Izhodišče za opredelitev namenske rabe prostora v Slovenskih goricah in v nekoliko manjši meri tudi na Mestni obèini Maribor sta predstavljali namenska raba Kozjaku. prostora iz dotlej veljavnega prostorskega plana in razvrstitev kmetijskih zemljišè iz leta 1995.

KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KARTE V MERILU 1 : 25 000 KARTA 1 ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

ZASNOVA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ najboljša kmetijska zemljišča * druga kmetijska zemljišča

ZASNOVA GOZDOV ureditvena območja gozdov s posebnim namenom ** ureditvena območja lesnoproizvodnih gozdov meja ožjega območja, v katerem se razglašajo gozdovi s posebnim namenom ** meja širšega območja, v katerem se razglašajo gozdovi s posebnim namenom **

ZASNOVA OBMOČIJ VODA

ZASNOVA UREDITVENIH OBMOČIJ NASELIJ ** (vljučujejo stavbna in druga zemljišča)

ZASNOVA DRUGIH OBMOČIJ ZA POSELITEV (območij za turizem, šport in rekreacijo **, območij za počitniško dejavnost ** in območij za sanacijo razpršene gradnje) (vključujejo stavbna in druga zemljišča)

ZASNOVA STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE IN POSELITVE

ZASNOVA OBMOČIJ OBSEŽNEJŠIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV (območij izključne rabe avtoceste, Dravskega kanala in skupne čistilne naprave z zmogljivostjo nad 100 000 E) (vključujejo stavbna zemljišča)

ZASNOVA ODLAGALIŠČ NEVARNIH ODPADKOV **

ZASNOVA OBMOČIJ ZEMLJIŠČ S POSEBNIMI NARAVNIMI RAZMERAMI (prodišča, sipine, skalovje, opustele terase ipd.)

MEJA DRŽAVE

MEJA OBČINE

IME SOSEDNJE OBČINE

* OBVEZNO IZHODIŠČE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE

** OBVEZNO IZHODIŠČE DOLGOROČNEGA PLANA MESTNE OBČINE MARIBOR 20 21 Neposredni ukrepi ohranjanja posameznih sestavin Sanacija onesnaževalcev podtalnice na Vrbanskem biotske raznovrstnosti se nanašajo na splošno varstvo platoju in Dravskem polju je stalna naloga v okviru prosto živeèih rastlin in živalskih vrst, varstvo genskega izkorišèanja vodnih virov in njihovega zavarovanja. ZASNOVA VARSTVA NARAVNE materiala in varstvo ekosistemov. Obveznost Aktivnosti sanacije obsegajo izboljšanje stanja na DEDIŠÈINE IN VODNIH VIROV V upoštevanja ukrepov biotske raznovrstnosti se nanaša objektih in napravah na obmoèjih obstojeèih virov pitne OBÈINI tudi na urejanje prostora ter naèine in pogoje poseganja vode v smislu ohranjanja in izboljšanja kakovosti pitne v prostor. vode ter poveèanja zmogljivosti èrpališè. Mestna obèina Maribor je bogata z naravno Varstvo naravnih vrednot v bistvu ohranja dosedanji V Mestni obèini Maribor je obmoèje podtalnice dedišèino. Leta 1992 je takratna Obèina Maribor naèin varstva naravne dedišèine in obsega ožja zavarovano z Odlokom o varstvenih pasovih in sprejela Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti zavarovana obmoèja, kot so naravni spomeniki, strogi ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na na območju občine Maribor (MUV, št. 17/92) in naravni rezervati in naravni rezervati, širša zavarovana Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, tako normativno zavarovala dele naravne dedišèine na obmoèja, kot so krajinski, regijski in naravni parki, ter Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. obmoèju obèine kot krajinske parke, naravne rezervate varstvo mineralov in fosilov. 19/98 in 23/98). Celotno obmoèje podtalnice je glede na ukrepe za zavarovanje zalog kolièine in kakovosti in naravne spomenike. Le-ti so naslednji: Naravna dedišèina je v prostorski plan vkljuèena tako, da pitne vode ter èrpališè razdeljeno na naslednje varstvene - Obmoèje ob reki Dravi vzhodno od mesta Maribor, in so v tekstualnem delu prostorskega plana navedena pasove: sicer od Maleèniškega mostu do meje z obèino Ptuj, je splošna naèela varstva naravne dedišèine in obveza zavarovano kot krajinski park Drava, zahodno od upoštevanja naravovarstvenih smernic, v kartografskem - najožji varstveni pas - obmoèje èrpališèa z najstrožjim mesta Maribor pa kot krajinski park Mariborsko jezero. delu pa so vrisana in oznaèena obmoèja posameznih vrst režimom varovanja; V obmoèje Mestne obèine Maribor seže tudi naravne dedišèine. - ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja; najzahodnejši krak krajinskega parka Kamenšèak - - širši varstveni pas s sanitarnim režimom varovanja; Hrastovec, ki sicer v veèjem delu leži v sosednjih Vodni viri v poreèju Drave, kamor v celoti spada tudi - vplivni varstveni pas z blagim režimom varovanja. obèinah Lenart in Duplek. Mestna obèina Maribor, so kolièinsko bogati. Porečje Drave ima v Sloveniji najveèje zaloge površinskih in Pri posegih v okolje na obmoèjih varstvenih pasov, ki - Naravni rezervati in naravni spomeniki so talnih voda, zato so z varstvom in skrbjo za kvaliteto lahko vplivajo na kakovost in kolièino zalog pitne vode, je najštevilnejši v ožjem in širšem obmoèju reke Drave, ki vodnih virov zagotovljene zadostne kolièine vodnih potrebno upoštevati vrsto ukrepov za preprečitev prav tukaj predstavlja enega zadnjih delov naravne zalog za obstojeèe in razvojne potrebe mesta in regije. negativnih vplivov. Najstrožje so omejitve v najožjem struge. Obmoèje obsega ekološko in naravovarstveno Najpomembnejši vodni viri na obmoèju obèine so varstvenem pasu; v ožjem varstvenem pasu posegi, ki najvrednejše biotope, kot so stara struga te reke, podtalnica na obmoèju Vrbanskega platoja, pomenijo novogradnjo, niso dovoljeni, obstojeèe stanje studenènica z izviri ter poplavni gozdovi in logi. To so Mariborskega otoka, Limbuške dobrave in Dravskega pa je potrebno v primeru ogroženosti podtalnice rastišèa redke in ogrožene flore in favne, ki so po polja, nadalje izviri na Pohorju, lokalni vodni viri na sanirati. domaèi in mednarodni zakonodaji deležna Kozjaku in reka Drava. Slednja je, dolgoroèno gledano, posebnega varstva. Zavarovana so kot hidrološka, 3 Na vsem obmoèju podtalnice so uveljavljeni naslednji s pretokom vode 400 m/s med vsemi naštetimi prav botanièna in zoološka naravna dedišèina. ukrepi: omejitve glede postavljanja skladišè naftnih gotovo najpomembnejši vodni vir. Zaradi tega je - Naravno bogastvo, ki je prav tako deležno posebnega derivatov; obveza prikljuèitve na javno kanalizacijo; potrebna ohranitev kakovosti vode v reki predvsem z posebne zahteve v zvezi z greznicami in objekti za varstva, so tudi druga območja naravne dediščine: vidika bogatenja podtalnice na Dravskem polju. Meljski hrib kot edina laporna podporna stena z odvajanje in èišèenje odpadnih voda; obvezno melišèem v okolici in rastišèe termofilne flore ter Pridobivanju pitne vode je namenjena podtalnica na vkljuèevanje v organiziran odvoz komunalnih odpadkov. pomembna ornitološka lokaliteta; ptièji gozd Gaj v območju Vrbanskega platoja in Dravskega polja. Tudi kmetijska proizvodnja mora v obmoèjih varstvenih Brezju kot ornitološki naravni spomenik; geološka Podtalnica na Vrbanskem platoju napaja s pitno vodo pasov upoštevati omejitve glede uporabe gnojil in naravna spomenika Pekrska gorca in Beli kamen; mesto Maribor in regijo. V kombinaciji s sistemom sredstev za zašèito rastlin. opušèen manjši kamnolom, kjer so nekdaj lomili bogatenja podtalnice je najperspektivnejši, najcenejši in kremen za potrebe glažutarstva; naravni spomenik v kolièinskem smislu tudi najbolj zanesljiv vodni vir. gozd Stražun s staro, ledenodobno strugo reke Drave. Podtalnica na Dravskem polju je predvsem KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA -Z odlokom o zavarovanju naravne dedišèine je kot padavinskega izvora, napaja se preko pohorskih PLANA OBČINE naravni spomenik razglašena številna dendrološka potokov, ki ponikajo in napajajo podtalnico v pretežni KARTE V MERILU 1 : 25 000 naravna dedišèina, kot so stare lipe, tise, divji in pravi meri med vznožjem Pohorja in železniško progo Maribor- KARTA 2 kostanj, hrasti, smreke, topoli, stari parkovni nasadi in Ptuj. ZASNOVA VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE njihovi ostanki ter drugi, tudi eksotièni ali za naše Pitno vodo v vodooskrbni sistem Maribora in okolice IN VODNIH VIROV razmere redki primeri dreves. Posebnost so tudi èrpamo iz naslednjih črpališč: ZASNOVA površinski geomorfološki naravni spomeniki, kot so - vodovodno èrpališèe na Vrbanskem platoju; skale na Kalvariji, Huzarski skok in Vražje skale v Kamnici - vodovodno èrpališèe v Bohovi (delno v obèini Hoèe - ter Mariborski otok. Slednji je edinstven po svojem Slivnica); VODNI VIRI IN VARSTVENI PASOVI nastanku, zaradi ugodne lege sredi reke pa je med - vodovodno èrpališèe na Betnavi; NAJOŽJI VARSTVENI PAS ** drugim tudi rastišèe gozdnih in travniških rastlin, ki jih z OŽJI VARSTVENI PAS ** Alp prinese reka Drava. - vodovodno èrpališèe v Dobrovcah (v obèini Miklavž na Dravskem polju); ŠIRŠI VARSTVENI PAS ** Na zavarovanje na državnem nivoju èaka obmoèje VPLIVNI VARSTVENI PAS ** - èrpališèe tehnološke vode za obmoèje bivše tovarne OBMOČJE POMEMBNEJŠE PODTALNICE * bodoèega regijskega parka Pohorje, katerega manjši TAM Maribor s kapaciteto èrpanja 150 l/s do 200 l/s. del seže tudi na obmoèje Mestne obèine Maribor. NARAVNA DEDIŠČINA Po izgradnji primarnega tranzitnega cevovoda proti Podroèje varstva narave od julija 1999 dalje ureja novi REGIJSKI PARK * Mariboru bo potrebno povečanje kapacitete èrpališèa KRAJINSKI PARK * Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99), v Dobrovcah z aktiviranjem novih vodnjakov in èrpališè v katerega temeljni namen je ohranjanje narave, in sicer z NARAVNI REZERVAT ** Dravskem Dvoru na obmoèju obèine Miklavž na NARAVNI SPOMENIK *, ** ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom Dravskem polju. Èrpanje ostalih vodnih virov izven naravnih vrednot. S tem zakonom je varstvo narave DENDROLOŠKI NARAVNI SPOMENIK *, ** mesta, ki še niso v uporabi, je povezano s predhodno SPOMENIK OBLIKOVANE NARAVE (spada v kulturno dediščino!) razširjeno na vsa obmoèja pojavnosti, kar bistveno vpliva izgradnjo transportnih cevovodov do mestnega na urejanje prostora in naèrtovanje novih poselitvenih vodooskrbnega omrežja. površin. 22 23 ujemajo z mejami mestnih èetrti in krajevnih skupnosti. razmeroma malo; proizvodne dejavnosti se usmerjajo v Urbanistièna zasnova ponuja naèrtovalcem prostora in tri obmoèja (Melje, Marles, Tezno); centralne dejavnosti vsem drugim uporabnikom jasno in logièno razdelitev se širijo v geometrièno središèe mesta (Center Drava) in mesta, zraven tega pa omogoèa tabelarièno doloèanje se linijsko raztezajo vzdolž širših obmoèij veèjih vpadnic. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V MESTU in izkazovanje razliènih prostorskih kazalcev, faktorjev in Zelene površine rahljajo mestno strukturo in se standardov na prostorsko plansko enoto natanèno. Ideja zarezujejo globoko v središèna obmoèja mesta. prostorsko planske enote je nastavljena na urejanje Dejavnosti kulture, izobraževanja in sociale, ki jih lahko Karta z naslovom Organizacija dejavnosti je uvodna prostora po vnaprej doloèenih, notranje fleksibilnih, a zaznamo kot neprofitne centralne dejavnosti, so v karta dokumenta urbanistiène zasnove in na enostaven zakljuèenih celotah, ki najveèkrat zahtevajo le osnovno prostor umešèene uravnoteženo; iz karte je razvidno, kje naèin prikazuje namembnost osnovnih mestnih delov in urbanistièno obravnavo in urejanje. so celotna obmoèja prostorsko planske enote dejavnosti, ki naj se v njih odvijajo. V karti Organizacija dejavnosti je izredno jasno prikazana namenjena tem dejavnostim (velike površine bolnišnice Mesto je v novi urbanistièni zasnovi razdeljeno na enote, struktura dejavnosti v mestu. Loèevanje stanovanj od in univerze). Mesto posebne enote namenja tudi obema ki predstavljajo novost tako v vsebinskem kakor tudi v centralnih dejavnosti, proizvodnih od komunalnih pokopališèema ter drugim komunalnim dejavnostim. formalnem smislu. Urbanistièna zasnova mesta Maribor dejavnosti ter vzpostavljanje mešanih oz. stanovanjskih (UZMM) uvaja pojem prostorsko planske enote dejavnosti z drugimi dopolnilnimi vsebinami je v (manjše urbanistièno naèrtovalske celice), ki naèeloma prikazani karti loèeno po celotnih prostorsko planskih zamejuje prostorsko enoto s sorodnimi vsebinami, enotah. Samo v tej karti je dejavnost, pretežna, posplo- oblikovnimi znaèilnostmi in razvojnimi možnostmi. šena usmeritev prostora, prikazana èez celotno obmoèje Zaradi prehoda na nov prostorsko planski in prostorsko planske enote. Odtod izhaja tudi želja po urbanistièno naèrtovalski sistem, ki ga v Mestni obèini poenostavitvi poimenovanja prostorsko planskih enot, ki Maribor vzpostavlja UZMM, so nekdanje sektorje, ki sta so v zadnji fazi sprejemanja UZMM dobile še konènico, ki jih zaznamovali raba in številka (npr. S-31), morale oznaèuje pretežno, posplošeno dejavnost v oznaèeni zamenjati prostorsko in oznaèevalno drugaène enote. enoti (npr. stanovanjska dejavnost v enoti Ta 7-S). Prostorsko planske enote so poimenovane teritorialno, Dejavnosti v mestu so v novem mestnem naèrtu in sicer Rt (Rotovž), Ko (Košaki), Me (Melje), Dr (Drava), St organizirane izjemno racionalno; v mestu ostajajo (Studenci), Ra (Radvanje), Ta (Tabor), Po (Pobrežje), Te razmeroma èista stanovanjska obmoèja, stanovanjskih (Tezno) in Br (Brezje). Prostorsko planske enote se veèidel dejavnosti z dovoljenimi dopolnilnimi programi je

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 1. KARTA ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI

LEGENDA

stanovanja in dopolnilna dejavnost

stanovanja

centralne dejavnosti

izobraževalne, kulturne, socialne dejavnosti

proizvodne in skladiščne dejavnosti

dejavnosti komunale in energetike

rekreacijske in športne dejavnosti

kmetijska dejavnost

meja prostorsko planske enote

oznaka prostorsko planske enote

24 25 Ob obravnavi prostora se zasnuje model mesta in se UZMM je natanèno opredeljeno, kaj sodi v posamezno izrazi skozi razliène koncepte. Najbolje se mestni koncept kategorijo namenske rabe prostora in kaj ne. izrazi skozi celovit naèrt namenske rabe prostora, saj je iz Faktor izrabe obmoèja prostorsko planske enote doloèa, takega naèrta razvidno, kam je usmerjen razvoj razliènih kakšno naj bo razmerje med vsoto brutoetažnih površin NAMENSKA RABA PROSTORA V MESTU dejavnosti. Mesta v namenski rabi prostora izrazijo in velikostjo obmoèja – praktièno postavlja ta faktor idealno, zaželeno stanje, ki se postopno uresnièuje v okvire pozidave v obmoèju. èasu veljavnosti prostorske zasnove. Eden osnovnih instrumentov urbanističnega Uporaba karte Zasnova namenske rabe prostora je v Doloèila namenske rabe prostora načrtovanja je doloèanje namenske rabe prostora. domeni urbanistiènega naèrtovanja. Iz koncepta Naèeloma pomeni to vzpostavitev urbanistiènega V Urbanistièni zasnovi mesta Maribor (UZMM) je urejanja mesta mora naèrtovalec prostorskih izvedbenih koncepta razmestitve raznolikih dejavnosti v prostoru na namenska raba prostora opredeljena v karti št. 8 s aktov povzeti vsa izhodišèa ter v podrobnem naèrtu naèin, da je v širšem prostoru vsakovrstnih dejavnosti ploskovnimi, barvnimi oznakami in z mero rabe prostora. opredeliti namensko rabo in faktor izrabe na parcelo dovolj in so v merilu celega mesta mestne èetrti in Barve posameznih rab so izbrane dovolj nazorno, da je iz natanèno. Pri tem so v strokovnem smislu dovoljena soseske dovolj blizu vsakomur, v ožjem prostoru pa, da celotne karte možno izlušèiti koncept urejanja širšega odstopanja v smislu ohranitve osnovnega širšega ima vsako zemljišèe vnaprej doloèeno rabo. prostora, zaradi lažje preglednosti pa je obmoèje mesta koncepta, vendar ta ne smejo spreminjati namenske Maribor razdeljeno na prostorsko planske enote (PPE), ki rabe prostora v veèji meri. Osma karta Urbanistiène Naèin doloèanja namenske rabe prostora je sintezen in so nosilke osnovnih urbanistiènih kazalcev (namenska zasnove mesta Maribor, Zasnova namenske rabe vsebuje mnogovrstne dejavnike. Prostor je ocenjen raba, mera izrabe prostora, zakljuèenost obmoèij) in prostora, je namreè opredeljena kot obvezno glede na zgodovino, prostorske potrebe širšega okolja sovpadajo z obstojeèimi in nastajajoèimi mejami sosesk izhodišče dolgoročnega plana Mestne občine ter prometno in komunalno mrežo, v grobem pa je ali podobnih zakljuèenih obmoèij. Vsako enoto doloèajo Maribor, kar pomeni, da morajo biti vsi izvedbeni akti na opredeljen kot primeren za naslednje dejavnosti: ime, pretežna namenska raba, faktor izrabe obmoèja PPE obmoèju mesta Maribor z njo usklajeni. - stanovanja; in doloèila o rabi, ki so skoraj na parcelo natanèna. - centralne dejavnosti; Posamezne rabe so èlenjene na površine za - proizvodnja; stanovanja, stanovanja in dopolnilne dejavnosti, - prometne in komunalne naprave; centralne dejavnosti, kulturne, izobraževalne in - športne površine in naprave; socialne dejavnosti, proizvodnjo in skladišèenje, promet, komunalo in energetiko, pokopališèe, - zelene površine; šport, zelene površine, vodne površine ter rabo - druge površine oz. površine s posebnim pomenom. izkljuèno za potrebe obrambe. V besedilu odloka o

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 8. KARTA ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

LEGENDA

NAMENSKA RABA POVRŠIN:

površine za stanovanja

površine za stanovanja in dopolnilne dejavnosti

površine za centralne dejavnosti

površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti

površine za proizvodnjo in skladiščenje

površine za promet

površine za komunalo in energetiko

površine za pokopališče

površine za šport

zelene površine

vodne površine

območje izključne rabe za potrebe obrambe

ceste

meja prostorsko planske enote

ime prostorsko planske enote

faktor izrabe območja prostorsko planske enote ***

26 27 101,55 ha, kar predstavlja veè kot polovico vseh potencialnih prostorskih razvojnih možnosti mesta Maribor, opredeljenih v tej urbanistièni zasnovi. ETAPNOST PREDVIDENE ŠIRITVE V prvi etapi predvidene nove površine za razvoj mesta so MESTA MARIBOR površine kmetijskih zemljišè, ki so enklave, z vseh strani obdane s pozidanimi površinami, nadalje zemljišèa, ki se Urbanistièna zasnova mesta Maribor celovito opredel- globoko zajedajo v grajeno strukturo mesta predvsem juje planirani prostorski razvoj mesta v obdobju na njegovem obrobju, in zemljišèa, ki bodo zaradi naslednjih dvajsetih let, to je do približno leta 2020. izgradnje avtoceste Slivnica-Pesnica izgubile primarno, Nove površine, potrebne za prostorski in posledièno tj. kmetijsko ali gozdno funkcijo. gospodarski razvoj mesta v tem obdobju, so naèrtovane Vrsta dosedanje namenske rabe na površinah na 166 ha sedanjih kmetijskih in gozdnih zemljišè. uveljavljenih sprememb v prvi etapi in nova oz. Veèinoma so namenjene stanovanjskim, mešanim spremenjena namenska raba sta razvidni iz tabele v stanovanjskim in dopolnilnim dejavnostim (90 ha), nadaljevanju. nadalje proizvodnim (19 ha), centralnim (32 ha), Iz spodnje tabele je razvidno, da leži veèina novih površin športnim in rekreativnim (6 ha) ter izobraževalnim za gradnjo na najboljših kmetijskih zemljišèih, to je dejavnostim (19 ha). zahodno, južno in vzhodno od mesta. Tu so tudi edine Predvideno širitev mesta pogojuje izgradnja pomem- možne strani razvoja, saj je severno od mesta razgiban bnih povezovalnih prometnic, katerih terminski plani grièevnati svet. izgradnje se nanašajo na celotno razvojno dobo mesta Namen etapnega spreminjanja namembnosti po tej urbanistièni zasnovi. Prav zato je razvojno kmetijskih zemljišč v nezazidana stavbna zemljišèa je obmoèje mesta deljeno na dve oz. več etap ohranjanje dosežene intenzitete kmetijske proizvodnje prostorskega razvoja. na tistih površinah, kjer je to glede na razvojne potrebe V okviru sprememb in dopolnitev prostorskega plana mesta možno, in postopna prilagoditev komunalne in Mestne obèine Maribor, sprejetih v letu 2000, je bila prometne infrastrukture konènemu stanju, prikazanemu sprejeta prva etapa širitve mesta Maribor na površini v Urbanistièni zasnovi mesta Maribor.

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 8.1. KARTA ZAPOREDNOST ŠIRITVE UREDITVENEGA OBMOČJA MESTA MARIBOR

prva etapa širitve ureditvenega območja druga etapa širitve ureditvenega območja območja pretežno zazidanih stavbnih zemljišč območja pretežno nezazidanih stavbnih zemljišč zemljišča, na katerih se namenska raba ne spreminja (zemljišča, ki niso stavbna - del zelenih površin, vodne površine brez Dravskega kanala in del površin za komunalo in energetiko)

28 29 stanovanjskimi obmoèji, saj so tradicionalno urejena - obmoèje zelenih površin ob stanovanjskem kompleksu tako, da omogoèajo stanovalcem razmeroma visok ob južnem zakljuèku Betnavske ceste; bivalni standard. Predvsem obmoèja, ki so kompleksno - obmoèje Športnega parka Tabor; OBMOÈJA PRESTRUKTURIRANJA V zgrajena, predstavljajo oblikovno, strukturno in - veè obmoèij ob Ruški cesti in Obrežni ulici na Taboru in MESTU vsebinsko dokaj zakljuèene celote oz. soseske. Veè težav Studencih; ima mesto na dveh podroèjih: prestrukturiranje - obmoèje gozdièka pod Pohorsko vzpenjaèo v Radvan- nekaterih proizvodnih površin in prestrukturiranje ju; Ob vzpostavitvi koncepta urejanja celotnega mesta in zelenih površin sta odprti, izvedbeno nerešeni mestni odloèitvah za natanèno opredelitev namenske rabe temi. - obmoèje severozahodnega roba proizvodnega komp- prostora ter po ugotovitvah o nujnem preoblikovanju in leksa Marles; Karta Območja prestrukturiranja, v UZMM podkarta spremembi vsebine posameznih mestnih obmoèij se - obmoèje Tekola ob Erjavèevi ulici na Studencih; vzpostavi naèrt tistih obmoèij, ki jih je potrebno št. 8.3 v sklopu karte Namenska raba površin, opredeljuje kot površine za prestrukturiranje naslednja - obmoèje med Orožnovo ulico in Koroško cesto v centru prestrukturirati, da bi odprli možnosti za optimalen mesta; mestni razvoj. obmoèja: - celotno obmoèje Stražuna; - obmoèje severne strani Koroške ceste; Prestrukturiranje v kontekstu Urbanistiène zasnove - del prostora med Koroško cesto in ulico Ob bregu; mesta Maribor (UZMM) pomeni takšno preoblikovanje - del prostora nasproti pokopališèu Dobrava; - obmoèje severnega roba Melja; obmoèij, ki spremeni namensko rabo prostora, mero - del prostora na severovzhodnem robu Teznega; pozidave, strukturo pozidave in širšega prostora ter - del prostora ob Ulici heroja Nandeta na Teznem; - obmoèje širšega zaledja Mestnega parka; komunalno in prometno omrežje, vsebinsko pa - del prostora med proizvodnimi kompleksi na Teznem; - obmoèje nekdanje opekarne Košaki; spremeni obmoèje tako, da so sicer še vidni nekateri - dele prostora ob Zrkovski cesti na Pobrežju; Za prestrukturiranje je naèeloma predvidena izdelava nastavki prejšnjega stanja, vendar je obmoèje - obmoèje Mariborske mlekarne na Pobrežju; podrobnejših prostorskih aktov. Razvoj nekaterih popolnoma spremenjeno. obmoèij se je že zaèel, pereèa problematika pa je - manjši del stanovanjskega obmoèja južno od pokopali- narekovala takojšnje odloèitve in izdelavo prostorskih Zasnova prestrukturiranja obmoèij temelji na veè šèa na Pobrežju; študijah mestnega tkiva, ki se ukvarjajo s sivimi conami, aktov. - obmoèje ob koncu Belokranjske ulice na Pobrežju; neurejenimi obmoèji, obmoèji z neustrezno rabo, praznimi obmoèji in obmoèji brez mestnega znaèaja. V - obmoèje Betnavskega gozda; gradbeni zgodovini ima mesto Maribor najmanj težav s - obmoèje proizvodnega kompleksa Swaty in obmoèje ob Tržaški cesti;

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 8.3. KARTA OBMOČJA PRESTRUKTURIRANJA

območje prestrukturiranja

30 31 poteza Stražunski gozd-pokopališèe na Pobrežju-reka Drava, poteza Pekrska gorca-Športni park Tabor- Studenci, poteza Pekrska gorca-Mariborski otok in poteza Betnavski gozd-Pekrska gorca (obmoèje ob ZASNOVA ZELENIH POVRŠIN V MESTU Pekrskem potoku). Zunanja meja zelenega obroèa poteka na vzhodni strani mesta ob avtocesti, se sklene na južni strani pod Tezenskim koridorjem in gre dalje na Snovanje nove Zasnove zelenih površin za mesto zahodni strani pod vznožje Pohorja. Na zahodu se Maribor je izhajalo iz naslednjih izhodišè in ciljev: zeleni obroè obrne proti Pekrski gorci in spoji s - zagotavljanje enakomerne oskrbe prebivalcev z zele- Studenškim gozdom. Na severni strani predstavlja nimi površinami; razporeditev in velikost novih zelenih zeleni obroè rob Slovenskih goric, ki ga prekineta površin naj izhajata iz uveljavljenih normativnih železniški koridor in avtocesta. Zeleni obroè ovije in vrednosti; cilj je predvsem dvigniti bivalni standard poveže zeleno substanco mesta z zaledjem. glede oskrbe z zelenimi površinami na desnem bregu - Novi športni parki in igrišča. Na levem bregu Drave Drave; je predvidena ureditev nove športne površine na delu - prehajanje zelenih površin skozi mesto; veèje zelene Vrbanskega platoja in v podaljšku mestnega parka pri površine naj èlenijo mesto na mestne predele in jim èetrtem ribniku. Na desnem bregu je predvidena zagotavljajo identifikacijo, manjše pa naj rahljajo ureditev nove športne površine v Športnem parku URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR gradbeno tkivo in se navezujejo na velike zelene Tabor in pod Pekrsko gorco ter dopolnitev športne 9. KARTA prodore v mesto; površine ob Pekrskem potoku. Prav tako je predvidena ZASNOVA ZELENIH POVRŠIN - ohranitev krajinske podobe, ki obroblja grajeno struk- ureditev nove športne površine ob vznožju Pohorja. Na turo mesta. Pobrežju je po sanaciji odlagališèa odpadkov predvidena ureditev novega športnega parka. Manjše Zasnova zelenih površin je opredeljena v trinajstih LEGENDA športne površine so predvidene v Stražunskem gozdu kategorijah (zeleni obroè, parkovne površine, spominski in na Teznem ob Kopališèu TAM. zelene površine mesta: parki, parkovni gozdovi, gozdne površine, rekreacijska parki obmoèja, zelenje ob prometnicah, obreèna vegetacija, - Novi parki. Na desnem bregu Drave je predvidena pokopališèa, površine za vrtièkarje, površine kmetijskih ureditev treh novih parkov: parka pod Pekrsko gorco, spominski parki zemljišè in vrtnarije). Pomembnejše sestavine te zasnove parka ob Pekrskem potoku in parka ob ponikalniku parkovne ureditve ulic in trgov nedaleè od carinarnice oz. objekta Vema/Obi. so: stanovanjsko zelenje - Zeleni obroč mesta. Zeleni obroè je funkcijsko mno- - Parkovni gozdovi. Parkovni gozdovi so gozdovi na parkovni gozdovi govrstna odprta zelena površina, ki obdaja grajeno obmoèju mesta, ki so že ali pa še bodo urejeni za strukturo mesta, jo loèuje in povezuje z zelenim namene dnevne rekreacije. Parkovni gozdovi so: na gozdne površine desnem bregu reke Drave Betnavski gozd in zahodni zaledjem v obliki sklenjenega zelenega pasu. Zeleni obrečna vegetacija obroè je na grajeno strukturo mesta navezan z del Stražunskega gozda, na levem bregu pa na naslednjimi zelenimi klini: poteza mariborskega parka, obmoèju Mestnega vrha, za Kalvarijo in Piramido. povezovalne zelene površine vrtičkarske površine vinogradniške in sadjarske površine vrtnarije druge kmetijske površine

zelenje ob prometnicah drevoredi - obstoječi drevoredi - predvideni

druge prikazane površine mesta:

športne površine

pokopališča zelene površine v sklopu območij izključne rabe za potrebe obrambe vodne površine

površine za druge namenske rabe

meja prostorsko planske enote ime prostorsko planske enote 32 33 c. (severovzhodna vpadnica), Ptujska in Puhova c. (jugo- primestnega potniškega prometa upošteva tudi vzhodna in vzhodna vpadnica), podaljšek Ceste možnost mestne potniške linije na relaciji kolodvor- proletarskih brigad (zahodna vpadnica na desnem Studenci-Tezno-kolodvor. Predvidena je izvennivojska ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA V bregu) ter Tržaška in Titova c. (južna vpadnica). peš povezava med avtobusno in železniško postajo preko Meljske ceste ter obnova železniške postaje. MESTU Omrežje glavnih cestnih povezav dopolnjujejo ceste nižje kategorije, ki jih sestavljajo odseki državnih Omrežje zraènega prometa (kategorije regionalnih cest tretjega reda) in obèinskih Javno letališèe leži južno od Maribora. Za razvoj mesta so Cestno omrežje cest. Te ceste so ogrodje cestne mreže znotraj mestnih pomembne dobre cestne povezave z letališèem. V predelov. Zunaj obmoèja mestnih obroèev predstavljajo Pomanjkljivosti izgrajenega cestnega omrežja v mestu Mariboru so trije obstojeèi helioporti. Dva helioporta na navezavo obmestja in so lokalne povezave s sosednjimi Maribor so predvsem posledica neuravnotežene obmoèju bolnišnice in gasilske enote zagotavljata hitro obèinami. izgradnje državnih in obèinskih cestnih povezav ter interventno dostopnost, helioport ob vznožju Snežnega neprilagajanja spremembam teženj potovanj in V najnižjo relevantno kategorijo cest v mestnem cestnem stadiona pa dopolnjuje turistièno ponudbo. poveèanju števila potovanj z osebnimi vozili. Glavne omrežju so uvršèene obèinske ceste, ki predstavljajo Omrežje plovnih poti pomanjkljivosti so naslednje: ogrodje cestne mreže znotraj funkcionalno zakljuèenih - nepovezani odseki primarnih cestnih povezav; obmoèij. Zunaj obmoèja mestnih obroèev so to manj Kot plovni obmoèji sta na reki Dravi opredeljeni - premalo povezav med vzhodnim in zahodnim delom obremenjene povezave z obmestjem. Mariborsko in Bresterniško jezero. Mariborsko jezero je plovno od Mariborskega otoka do dvoetažnega mostu v mesta; Železniško omrežje -ni obvoznih cest; Melju. S plovnim režimom je razdeljeno na cono A od - neizgrajeni odseki primarnih cest in njihovi neprimerni Železniško omrežje v mestu sestavljata odsek glavne Mariborskega otoka do Vodnega stolpa in cono B od zakljuèki so vzrok, da se prometni tokovi koncentrirajo, železniške proge E 67 (Šentilj-Maribor-Zidani Most) in Vodnega stolpa do dvoetažnega mostu v Melju. Na prihaja do zastojev, prekomernega hrupa in odsek regionalne proge Maribor-Prevalje. Na obeh Bresterniškem jezeru je vožnja s plovili na motorni pogon onesnaževanja zraka. odsekih je predvidena dograditev drugega tira in dovoljena le izjemoma. Plovba v pasu 500 m pred jezom elektrifikacija odseka Maribor-Prevalje. hidrocentrale Mariborski otok ni dovoljena. Izgrajevanje, dograjevanje in rekonstrukcija cestnega omrežja mora zadostiti naslednjim ciljem: Potniškemu prometu so namenjene železniške postaje Na reki Dravi je predlagana uvedba dveh linijskih plovnih Maribor, Studenci, Limbuš, Tezno, obstojeèa postajališèa poti. Linijska krožna pot na obmoèju Bresterniškega - enakovredno povezovanje vseh predelov mesta v Marles, Tabor, Košaki in predvidena postajališèa v jezera je izrazito turistièna. Linijska krožna plovna pot na vzdolžni in preèni smeri; obmoèju križanj notranjega in zunanjega cestnega obmoèju Mariborskega jezera od Koblarjevega zaliva do - razbremenitev mestnega jedra; obroèa na odseku železniške proge med Teznim in dvoetažnega mostu v Melju pa lahko ob turistièni funkciji - navezava obmoèij predvidenih za pozidavo; Hoèami ter na obmoèju triangla. predstavlja dopolnilo javnega potniškega prometa v - navezava prometa na avtocestno omrežje; smislu povezovanja Pobrežja, Melja, Tabora, Studencev Tovornemu prometu je namenjena kontejnersko - veèja distribucija notranjih in izvorno-ciljnih prometnih in Rotovža. tokov ter zadrževanje tranzitnega prometa na obodu prekladalna postaja Tezno, ki jo je potrebno posodobiti in mesta. razširiti v železniški terminal za potrebe intermodalnega prevoza tovora. Osnovni model cestnega omrežja temelji na oblikovanju štirih nepravilnih cestnih obroèev, ki dopolnjujejo Javni potniški promet obstojeèi cestni križ. Glavne cestne poteze, povezane v Mesto pokriva omrežje medkrajevnih, primestnih in cestne obroèe, so nosilke javnega programa, so mestnih avtobusnih linij ter linije primestnega in najpomembnejše povezave med mestnimi predeli in medkrajevnega železniškega potniškega prometa. URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR predstavljajo navezavo na avtocestno omrežje. Prvi in Glavni nosilec javnega potniškega prometa v mestu je 2. KARTA drugi obroè se izogibata mestnemu jedru. Tretji obroè je avtobusni promet. ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA edini sklenjen obroè, ki povezuje vse mestne predele, dopolnjuje ga èetrti obroè. Cestne obroèe tvorijo V zadnjih desetih letih število potnikov nenehno upada, obstojeèe državne in obèinske ceste, od katerih so kar je posledica nizkega nivoja storitev in povsem nekatere predvidene za rekonstrukcijo, in novogradnje. nerestriktivne prometne politike do individualnih LEGENDA prevozov. Glavne pomanjkljivosti javnega potniškega Prvi cestni obroè: Koroški most-Dravograjska c.-Poljane- prometa so naslednje: Ul. Pariške komune-hitra cesta. - slaba geografska in èasovna dostopnost do avtoceste (AC) * Drugi cestni obroè: Koroški most-Dravograjska c.-C. pomembnih ciljev zaradi prevelikih intervalov voženj, državne ceste (HC, G I., G II., R I., R II.) * proletarskih brigad-Ptujska c.-hitra cesta. poteki linij pa v zadnjih 15-ih letih niso sledili spremembi državne ceste (R3) * teženj potovanj in izgradnji novih cest; glavne mestne ceste (LG) Tretji cestni obroè: Koroški most-Dravograjska c.-južna - nizke potovalne hitrosti; zbirne mestne ceste (LZ) obvoznica-nova Streliška c.-Ul. heroja Nandeta-Tezenska - nezanesljivost; ul.-nova vzhodna trasa-Èufarjeva c.-Pobreška c.-Pobreški mestne ceste (LK) - neenakomerni in preveliki intervali voženj železniških most èez reko Dravo-Meljska c. varovalni pasovi cest kategorij AC, HC, G I., G II., R I., R II., LG prevozov potnikov; rekonstrukcije cest Èetrti cestni obroè delno sovpada s tretjim, v - neusklajeni vozni redi in neenotne vozovnice. jugovzhodnem in vzhodnem delu mesta pa se umika še avtobusna postaja bolj na obod mesta, in sicer s potekom Tržaška c.- Glavni nosilec javnega potniškega prometa v mestu železniške proge (glavne proge I. ali II. reda *) Koridorska c - vzporedna cesta z avtocesto-Èufarjeva c.. Maribor bo ostal avtobusni promet, ki ga bodo železniške postaje dopolnjevali železniški promet, taksi in v manjši meri tudi Povezovalna funkcija tega obroèa je dopolnjena s železniška postajališča ** prostorsko loèitvijo zelenega obroèa od pozidanega reèni promet. Obstojeèi sistem bo treba revitalizirati z renaèrtovanjem poteka linij in drugimi ukrepi. industrijski tiri obmoèja mesta, cestne povezave pa so namenjene površine železniških terminalov pretežno tovornemu prometu. Kljub temu da potek železniških prog na obmoèju mesta linijska plovna pot na Dravi in obmestja pokriva le ožja koridorja v smereh kolodvor- Obroèe dopolnjujejo radialne cestne vpadnice v mesto: območje nadzorovane rabe dostopne ravnine Šentiljska c. (severna vpadnica), Celovška in Gospo- Studenci-Limbuš in kolodvor-Tezno-Slivnica, naj se pri Aerodroma Maribor * naèrtovanju razvoja železniškega prometa ob linijah svetska c. (zahodna vpadnica na levem bregu), Meljska helioport 34 35 Urejanje mirujoèega prometa in obmoèij umirjanja - parkirne površine v sklopu novih zazidav s kapaciteto prometa mora temeljiti na naslednjih ciljih: glede na vrsto in obseg dejavnosti (uporaba - sprostitev površin, namenjenih pešcem in kolesarjem, normativov); ZASNOVA PARKIRIŠÈ IN OBMOÈIJ ter zelenih površin, ki jih danes zasedajo nepravilno - prostorska preureditev obmoèij, ki so najbolj UMIRJANJA PROMETA V MESTU parkirana vozila; predvsem razbremenitev centralnih obremenjena z nepravilno parkiranimi vozili (Glavni mestnih obmoèij; trg, Trg revolucije, Svetozarevska ulica, v bližini garažne - sprostitev vozišè za tekoèi promet; hiše City in še nekaterih drugih ulic v središèu mesta in Mestni prostor je vse bolj podrejen vozilom, zaradi èesar na njegovem robu); - optimalna razmestitev javnih parkirnih površin v sta se zmanjšali mobilnost in prometna varnost vseh - obmoèja umirjanja prometa v vseh veèjih odvisnosti od potreb v doloèenem èasu in prostoru; udeležencev v prometu, hkrati pa se slabša kvaliteta stanovanjskih obmoèjih (Tabor med Ulico Pariške urejanja odprtih površin v mestu. - poveèanje prometne varnosti pešcev, predvsem otrok komune in Streliško cesto, Studenci, Radvanje, Problemi urejanja mirujoèega prometa so naslednji: in kolesarjev, ter izboljšanje kvalitete bivanja na javnih blokovne stanovanjske soseske na Pobrežju, površinah. - ponudba javnih parkirnih površin ne zadovoljuje pot- stanovanjske soseske na Teznem), na celotnem reb mirujoèega prometa; Zasnova parkirišè in obmoèij umirjanja prometa obmoèju centra mesta in vseh lokacijah velike gostote pešcev, predvsem otrok. - veliko število nepravilno parkiranih vozil in vse veè vozil, predvideva naslednje ureditve: parkiranih na javnih in funkcionalnih površinah - izgradnja javnih garažnih hiš in podzemnih parkirišè na Navedene ureditve morata spremljati reorganizacija (zelenice, parki, trgi, obmoèja za pešce, kolesarske in veè lokacijah v središèu mesta, ki so razporejena tako, javnega potniškega prometa (ta mora postati atrak- peš poti, ploèniki, avtobusna postajališèa, interventne da je od vsakega izmed njih zagotovljena dobra peš tivnejši) in izgradnja infrastrukture za kolesarje. Z poti), predvsem v središèu mesta in veèjih stanovanj- dostopnost (5 minut) do vseh pomembnih ciljev; uporabo javnega prevoza ali nemotornih prevoznih skih soseskah; - ureditev parkirišèa za tovorna vozila v obmoèju sredstev bo potreba po parkirnih mestih manjša, proizvodnje na jugu mesta ter parkirnih površin za - neuspešnost prometnega nadzora in pomanjkljiv predvsem pa se bo zmanjšala potreba po nezaželenem avtobuse v središèu mesta; sistem kaznovanja prometnih prekrškov; dolgotrajnem parkiranju. - obmoèja kratkotrajnega parkiranja na ulicah in - nesistemsko urejanje con z razliènimi režimi parkiranja parkirišèih v mestnem središèu ter predvidenih (kratkotrajno, èasovno omejeno ali neomejeno, plaèilo subcentrih, obmoèja s èasovno omejenim parkiranjem parkirnine). in doloèitev naèina plaèevanja parkirnine; - podzemna parkirišèa in garaže v stanovanjskih soseskah, kjer primanjkuje parkirnih mest;

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 2.2. KARTA ZASNOVA PARKIRIŠČ IN OBMOČIJ UMIRJANJA PROMETA

označena parkirna mesta ob vozišču

modra cona

dostava

parkirišča, kjer se plačuje parkirnina

javna parkirišča za osebna vozila

javna parkirišča za tovorna vozila

javna parkirišča za turistične avtobuse

javne garažne hiše in podzemna parkirišča

območje občasno nadzorovanih parkirnih površin, kjer se plačuje dnevna parkirnina območja z umirjenim prometom

območja brez prometa

36 37 Urbanistièna zasnova mesta Maribor predvideva vzpostavitev optimalno razmešèenega kolesarskega omrežja na obmoèju celotnega mesta. Omrežje ZASNOVA KOLESARSKEGA OMREŽJA V sestavljajo kolesarske povezave in odstavna mesta MESTU IN OKOLICI za parkiranje koles. Kolesarske povezave so treh vrst: primarne, sekundarne in rekreacijske. Osnovno hrbtenico kolesarskega omrežja predstavljajo primarne, Promet je eden veèjih virov onesnaževanja okolja, zato tj. pomembnejše, kolesarjenju namenjene, javne poti, ki so èedalje veèje pozornosti deležne okolju prijazne povezujejo posamezne predele mesta z njegovim oblike prometa. Mednje - ob pešaèenju, uporabi središèem, nekatere pa so speljane tudi do kotalk, skiroja ipd. ter ob razliènih vrstah javnega trans- pomembnejših, športu in izobraževanju namenjenih, porta - spada tudi kolesarjenje. Le-to je v mariborskem obmoèij. Preko primarnega kolesarskega omrežja, na prometu premalo zastopano, premik na bolje pa mu katerem so kolesarji poveèini vodeni loèeno od pomaga utirati tudi urbanistièna zasnova mesta. motoriziranega prometa, je mesto povezano tudi z Kolesarji v Mariboru in njegovi okolici so sooèeni z veè državnim in evropskim kolesarskim omrežjem. problemi. Med najbolj izpostavljenimi so neizgrajenost Sekundarne povezave dopolnjujejo primarno omrežja kolesarskih povezav, izpeljava obstojeèih omrežje in so poveèini speljane po manj prometno kolesarskih stez ob prometno in emisivno obremenjenih obremenjenih cestnih odsekih. V zvezi z njimi je možno cestah, kolesarska nepovezanost nekaterih mestnih in tudi mešanje kolesarskega in drugih vrst prometa obmestnih predelov, pomanjkljive možnosti za varno (pešaèenje, dovolj poèasen in redek motorizirani odstavo koles in nepovezanost kolesarjenja z javnimi promet). Primarno in sekundarno omrežje sta dopolnjeni prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak). Naštetim z rekreacijskimi kolesarskimi povezavami, ki vodijo problemom lahko dodamo še zaparkiranost odsekov do veèjih rekreacijskih obmoèij v mestu in okolici. kolesarskih stez z avtomobili, previsoke robnike na Odstavna mesta za parkiranje koles so predvidena zaèetkih in koncih kolesarskih stez, pomanjkljive na vseh pomembnih ciljih kolesarskih voženj in v tem prometne oznaèbe kolesarskih površin in nezadostne okviru tudi na veèjih postajah javnih prevoznih sredstev, možnosti za izposojo koles. kar omogoèa mešèanom in dnevnim migrantom kombinirano uporabo teh sredstev in kolesa. Opisana kolesarska infrastruktura bo pomembno vplivala na razvoj kolesarjenja v Mariboru. Njeno redno financirano izgrajevanje bo potrebno pospremiti še z javno promocijo prometnih, okoljskih, energetskih, ekonomskih, zdravstvenih in drugih koristi, ki jih prinaša kolesarjenje, z vrsto ukrepov za izboljševanje prometne kulture in prometne varnosti, z razvojem intermodalnosti in arhitekturno-gradbenimi izboljšavami v prid kolesarjenju.

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 2.3. KARTA ZASNOVA KOLESARSKEGA OMREŽJA

primarna povezava

primarna povezava v območju cone za pešce

sekundarna povezava

rekreacijska povezava

kritični odsek, ki zahteva posebno natančno obdelavo

parkirišče za kolesa

38 39 sekundarnega omrežja ter zagotovitev varne vodooskrbe v vseh delih mesta. V okviru izgradnje primarnih vodovodnih objektov in ZASNOVA OSKRBE Z VODO V MESTU naprav so predvidene spodaj navedene aktivnosti. a) Dograditev črpališč in novi vodni viri: Novih kolièin pitne vode ne bo možno zagotoviti brez vkljuèitve Opis stanja novih vodnih virov v omrežje. Za varno oskrbo mesta je Oskrba mesta Maribor z vodo dolgoroèno in kratko- potrebno zagotoviti alternativni vodni vir za vodo, ki se roèno temelji na izkorišèanju podtalnice z umetnim èrpa na Mariborskem otoku. Perspektivna lokacija bogatenjem na Vrbanskem platoju, na izdatnosti èrpalnih vodnjakov za zagotovitev teh kolièin vode je na podtalnice Dravskega polja in na površinskih vodah obmoèju Limbuška dobrava-reka Drava-Vrbanski plato. pohorskih potokov. Z vidika kolièin naèrpane vode je Zagotovitev novih vodnih kolièin bo možna tudi s najpomembnejši vir pitne vode podtalnica poveèanjem kapacitete èrpališèa Dobrovce ter Vrbanskega platoja, medtem ko sta z vidika vzdrževanja aktiviranjem novih vodnjakov in èrpališè v Dravskem vodooskrbnih tlakov in ekonomiènosti sistema Dvoru (oboje v sosednji obèini Miklavž na Dravskem najpomembnejši èrpališèi Bohova in Betnava. polju). Aktiviranje ostalih vodnih virov v širši okolici mesta Vodovodno omrežje v Mestni obèini Maribor ima (pohorski potoki, podtalnica na Selniški dobravi v obèini skupno dolžino približno 575 km. Krožni cevovod ¤ Selnica ob Dravi) je povezano s predhodnim sprejetjem 400 - ¤ 800, ki vodi okoli ožjega mestnega obmoèja, odlokov in izgradnjo transportnih cevovodov do povezuje vse dele Maribora. Primarno in sekundarno mestnega vodovodnega omrežja. vodovodno omrežje sta razliènih profilov in iz razliènih b) Izgradnja mestnega vodohrana: Ker v materialov, od katerih so nekateri neustrezni. Posledica vodooskrbnem sistemu ni razpoložljivih rezervoarskih neustreznih materialov so pogoste okvare ter velike kapacitet, je neobhodno vso potrebno kolièino vode iz tlaène in vodne izgube. podtalja èrpati neposredno v omrežje. V sistem vodnih Celotno oskrbovano omrežje je razdeljeno v tlaène virov bi morala biti vkljuèena še rezervna kolièina vode za cone, kjer se višje tlačne cone oskrbujejo preko primer morebitnih raznovrstnih nesreè oziroma za preèrpališè. izkljuèitev posledic le-teh. Ponovna vkljuèitev vodohrana Kalvarija v sistem obratovanja je zato nujna in 3 Povpreèna poraba vode je 36.000 m /dan ali približno prvenstvena naloga. Spremljati jo mora zagotovitev 415 l/s, v konicah in sušnem obdobju pa naraste tudi dovolj zmogljive cevovodne povezave med èrpališèem 3 preko 50.000 m /dan ali približno 580 l/s. Potrošnja Vrbanski plato in vodohranom Kalvarija. vode se kolièinsko v zadnjih letih ni dosti spremenila. Medtem ko se v industrijski porabi kaže negativen trend, c) Izgradnja magistralnih in primarnih se pri široki potrošnji kaže poveèanje porabe. V vodovodnih cevovodov: URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR prihodnje lahko prièakujemo rastoè trend skupne -V sklopu izgradnje avtoceste Slivnica-Pesnica in njenih 3. KARTA porabe pitne vode. priključkov je na vzhodnem robu mesta predvidena ZASNOVA VODOOSKRBNEGA OMREŽJA Izhodišèa in cilji izgradnja magistralnega vodovodnega cevovoda z navezavo na tovrstni cevovod na Tržaški in Ptujski cesti. LEGENDA Oskrba mesta Maribor s pitno vodo izhaja iz temeljnega cilja, zagotavljati zadostne količine kakovostne - Izgradnja magistralnega cevovoda Maribor-Miklavž- Dobrovce je povezana z dobavo pitne vode iz pitne vode. V ta namen bo potrebno doreèi MAGISTRALNI VODOVOD * dolgoroèno strategijo oskrbe mesta s pitno vodo z obstojeèega in v perspektivi poveèanega èrpališèa v opredelitvijo potencialnih lokacij za nove vodne vire, Dobrovcah. PRIMARNI VODOVOD - Etapna izgradnja II. krožnega prstana je potrebna za predvsem pa doloèiti prioriteto in etapnost izkorišèanja SEKUNDARNI VODOVOD le-teh. veèjo obratovalno varnost omrežja; s to izgradnjo bo V vodooskrbnem omrežju je potrebno odpraviti istoèasno potekala rekonstrukcija oz. zamenjava ZAJETJE, ČRPALIŠČE: dotrajanih delov omrežja. pomanjkljivosti, ki prepreèujejo dobro oskrbo, kar - POMEMBNEJŠE pomeni zmanjšati vodne in tlaène izgube ter izboljšati - Širjenje in zgošèevanje stanovanjskih obmoèij na tlaène razmere. vzhodnem delu Maribora zahtevata izgradnjo nekaj - DRUGO primarnih cevovodov, ki bodo locirani v novih cestnih Industrijski obrati morajo preiti na porabo manj POMEMBNEJŠI VODOHRAN kvalitetne tehnološke oz. reciklirane vode, postopo- povezavah na območju med Tržaško in Ptujsko cesto ma pa je potrebno omrežje racionalizirati v smislu ter avtocesto Slivnica-Pesnica. varèevanja oziroma smotrnega ravnanja s to naravno -Na obmoèju Studencev so cevovodi dotrajani in pre- VRSTA IN PROFIL CEVOVODA dobrino. majhnih dimenzij, zato jih bo tu potrebno zamenjati, v IME POMEMBNEJŠEGA ZAJETJA OZ. ČRPALIŠČA Zasnova in ukrepi nadaljevanju Ceste proletarskih brigad in Erjavèevi ulici pa je treba položiti nove primarne cevovode. Zasnova se nanaša na širitev vodooskrbnega sistema in je povezana s širitvijo mesta ter veèanjem gostote poselitve. Prioritetni del zasnove predstavljajo izoblikovanje in izgradnja magistralnega, primarnega in VODNE POVRŠINE 40 41 Predviden je novi glavni kolektor Studenci-Pekre z navezavo na Studenški kolektor, nadalje glavni kolektor od tovarne Marles in Damiševega naselja proti mestu z ZASNOVA ODVAJANJA IN ÈIŠÈENJA navezavo na desnoobrežni kolektor ter glavni kolektor iz ODPADNIH VODA V MESTU smeri Razvanja z navezavo na Betnavski kolektor. Sekundarno omrežje je pomanjkljivo predvsem na Opis stanja Pobrežju, v Brezju, na Teznem, Studencih in Taboru ter v Damiševem naselju. Sekundarno omrežje bo potrebno V mestu obstajata dva medsebojno nepovezana zgraditi tudi na novopozidanih obmoèjih mesta. Za kanalizacijska sistema, in sicer eden na levem in eden na prikljuèitev odpadnih voda na teh obmoèjih bo desnem bregu reke Drave. predhodno potrebno narediti podrobnejšo zasnovo Na levem bregu Drave je skoraj v celoti izgrajen sistem omrežja z opredelitvijo možnosti prikljuèitve na glavne in kanalizacijske mreže z glavnim levoobrežnim zbiralni- primarne kolektorje. kom, ki se konèuje v Melju. Problemi v tem sistemu so Rekonstrukcije kanalizacijskega omrežja so potreb- poplavljanje nižje ležeèih objektov ob veèjih nalivih, ne zaradi dobre prepustnosti tal na vodovarstvenih mešanje fekalnih in tehnoloških voda na obmoèju Melja, obmoèjih, prenizke protipoplavne varnosti, izloèitve starost in nevodotesnost omrežja ter neustrezno zalednih voda in zastarelosti objektov (èrpališèa, funkcioniranje razbremenilnikov. razbremenilniki, zadrževalniki). Rekonstrukcija bo Na desnem bregu Drave je zgrajen glavni desno- potrebna tudi na preèrpališèu v Melju in razbremenilnikih obrežni zbiralnik od Koroškega mostu do tovarne Svila, na levem bregu Drave. vendar je brez potrebnih zadrževalnikov in Kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih razbremenilnikov. Kanalizacijsko omrežje pokriva veèino voda v industriji je pogoj za varno in uspešno desnoobrežnega dela mesta; odvodnjavanje je tu manj delovanje biološke stopnje centralne èistilne naprave. Za pereèe kot na levem bregu. Intenzivna pozidava in vsak gospodarski subjekt bo potrebno ugotoviti poselitev med Ljubljansko ulico, Streliško cesto, upravièenost in stopnjo predèišèenja. Poleg tega bo v Engelsovo ulico in reko Dravo imata za posledico proizvodnih obratih potrebno izvajati ukrepe v prid preobremenjenost kanalizacije in zbiralnikov na tem manjši potrošnji pitne vode, veèkratni uporabi obmoèju. Zaradi novejše gradnje in kvalitetnejših tehnološke vode, uporabi ekološko primernejših surovin materialov je kanalizacija na obmoèju Pobrežja, Brezja, ter uvajanju regeneracijskih in reciklažnih postopkov. Teznega in Nove vasi solidnejša. V okviru programa sanacije onesnaževalcev Izhodišèa in cilji podtalnice na Vrbanskem platoju in Dravskem polju bo Celotno obmoèje mesta je potrebno prikljuèiti na sistem potrebno dograditi kanalizacijsko omrežje v bližini javne kanalizacijske mreže, z ustreznim èišèenjem nekaterih vodnjakov. odpadnih voda pa je potrebno doseèi sprejemljivo stopnjo njihovega obremenjevanja okolja. Izhajajoè iz tega, je potrebno vzpostaviti celosten sistem ravnanja z odpadnimi vodami, ki obsega izgradnjo URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR centralne èistilne naprave za odpadne vode in glavnega 4. KARTA kanalizacijskega zbiralnika do nje, dokonèanje ZASNOVA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA kanalizacijskega sistema na obmoèju mesta, sanacijo ODPADNIH VODA obstojeèega omrežja ter predèišèenje tehnoloških odpadnih voda v industriji oz. proizvodnih obratih. V kanalizacijskem sistemu se bodo zbirale, odvodnjavale in èistile odpadne vode stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in javnih uporabnikov. GLAVNI ZBIRALNIK **

Zasnova in ukrepi PRIMARNI ZBIRALNIK

Za dokonèanje kanalizacijskega sistema je potrebno SEKUNDARNO OMREŽJE dograditi glavno in primarno omrežje ter približno 83 km sekundarnega kanalizacijskega omrežja. ČISTILNA NAPRAVA DO 1000 E

Kot nadaljevanje levoobrežnega in desnoobrežnega ČISTILNA NAPRAVA NAD 1000 E ** glavnega zbiralnika bo vzporedno s potekom Dravskega kanala zgrajen glavni zbiralnik do centralne čistilne SKUPNA ČISTILNA NAPRAVA NAD 100 000 E * naprave v Dogošah. Gradnjo le-te bo potrebno (centralna čistilna naprava) dokonèati. Njena predvidena obremenitev je 190.000 PE. Èišèenje odpadnih voda v njej bo potekalo na mehanski in biološki naèin ter v tretji fazi z odstranitvijo dušika in fosforja. Prva faza èistilne naprave je že bila zgrajena in predana v uporabo. VODNE POVRŠINE 42 43 Izhodišèa in cilji - izgradnja nove RTP Koroška vrata ob Koroškem mostu Razvoj elektroenergetskega omrežja na obmoèju mesta na levem bregu reke Drave in 110-kilovoltnega bo usmerjen v obnavljanje in rekonstrukcijo kablovoda RTP Pekre-RTP Koroška vrata-RTP Melje za ZASNOVA ELEKTROENERGETSKEGA obstojeèih elektroenergetskih objektov in naprav, hkrati potrebe vkljuèitve nove RTP Koroška vrata v omrežje; OMREŽJA V MESTU pa tudi v izgradnjo novih. Cilji omenjenega so - izgradnja 110-kilovoltnega kablovoda od RTP Tezno do vzpostavitev sistema rezervnega napajanja zaradi Toplotne oskrbe Maribor, kjer je predvidena izgradnja blok transformatorja za potrebe kogene-racije; Opis stanja veèje zanesljivosti elektroenergetske preskrbe mesta, dovolj velika razvejanost elektriènega omrežja in - izgradnja objektov za kogeneracijo na lokaciji šport- Maribor se z elektrièno energijo napaja iz razdelilnih zagotavljanje enakih napetostnih razmer na nega centra Pristan, ob Koroškem mostu na levem transformatorskih postaj (RTP) 110/10 kV Melje, celotnem obmoèju mesta. bregu Drave in na obmoèju nekdanjega mariborskega Radvanje, Tezno, Dobrava in RTP 35/10 kV Studenci. TAM. Napajalni toèki za 110-kilovoltno omrežje v mestu sta S ciljem racionalnejšega izkorišèanja in pridobivanja RTP 110/35 kV Pekre in RTP 400/110 kV Maribor v energije je v mestu predvidenih veè kogeneracijskih Med pomembnejšimi nalogami so še rekonstrukcije in Dogošah. V RTP Pekre se vkljuèujejo 110-kilovoltni objektov za hkratno proizvodnjo elektriène energije in dograditve (stikališèa, transformatorji, transformatorska daljnovodi iz Dravske doline, na katere so prikljuèene pridobivanje toplotne energije za potrebe daljinskega polja) v RTP Melje, RTP Studenci in RTP Dobrava. hidroelektrarne na reki Dravi. V RTP Maribor, ki ogrevanja. Obnovo in rekonstrukcijo srednjenapetostnega predstavlja napajalni vir ne samo za mariborsko Razvoj mesta oz. gradnjo novih stanovanjskih, omrežja bo potrebno izvesti predvsem na levem bregu obmoèje, ampak tudi za dobršen del severovzhodne proizvodnih, poslovno trgovskih in drugih obmoèij bosta Drave in obmoèjih nekdanjih podjetij TAM, Metalna, Slovenije, se vrši transformacija prenosne napetosti 400 spremljala gradnja novih transformatorskih postaj in TVT in Elektrokovina. kV na napetost 110 kV. Od obstojeèih RTP v mestu je dograjevanje srednje- in nizkonapetostnega omrežja. Na nekaterih obmoèjih bo potrebno dograditi najbolj obremenjena RTP Melje. Na obmoèju mesta je v prihodnosti predviden prehod z kablovode, ki bodo bodisi razbremenili že obstojeèe Najobsežnejši del elektrodistribucijskega omrežja v 10-kilovoltnega srednjenapetostnega nivoja na 20- bodisi omogoèili napajanje TP iz veè in ne zgolj ene mestu predstavlja srednjenapetostno (10 kV) kilovoltnega. smeri. Prav tako bo potrebno zamenjati veè dotrajanih omrežje s transformatorskimi postajami (TP) Ob rekonstrukcijah in obnovah srednjenapetostnih 10-kilovoltnih kablovodov, ki povezujejo TP in ne morejo 10/0,4 kV in pripadajoèim nizkonapetostnim (0,4 prostih vodov bodo le-ti zamenjani s kablovodi. prevzeti dodatnih obremenitev. Predvsem na obrobju kV) omrežjem. Na slednjega so prikljuèeni odjemalci mesta bo potrebno postaviti veè novih TP in zanje široke potrošnje. Srednje- in nizkonapetostno omrežje Zasnova in ukrepi predhodno doloèiti natanène lokacije. sta na obmoèju mesta Maribor večinoma kabelski. Večji načrtovani elektroenergetski posegi v prostor V prihodnjih letih je prièakovati povečanje porabe in so v mestu in na njegovem obrobju naslednji: obremenitev omrežja, predvsem zaradi prikljuèitve - izgradnja dodatnega 400-kilovoltnega daljnovoda novih veèjih odjemalcev elektriène energije v mestu. Maribor-Podlog-Krško in dodatnega 110-kilovoltnega daljnovoda Maribor-Sladki Vrh;

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 5. KARTA ZASNOVA ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA

LEGENDA

DALJNOVOD 400 kV *

DALJNOVOD 110 kV *

DALJNOVOD 35 kV

DALJNOVOD 10 kV, 20 kV

KABLOVOD 110 kV *

KABLOVOD 10 kV, 20 kV

RAZDELILNA TRANSFORMATORSKA POSTAJA 400/X kV, 110/X kV *

RAZDELILNA TRANSFORMATORSKA POSTAJA 35/X kV**

TRANSFORMATORSKA POSTAJA 10/X kV, 20/X kV

HIDROELEKTRARNA NAD 10 MW *

HIDROELEKTRARNA POD 10 MW

KOGENERACIJA**

REKONSTRUKCIJA, RAZŠIRITEV

OBMOČJE NUJNIH DOGRADITEV IN OBNOVE

VODNE POVRŠINE 44 45 zagotoviti veèje toplotne kapacitete tudi na levem bregu na obmoèju Studencev in ob desnem nabrežju reke Drave. Drave. Z njimi je povezana dograditev in s tem ZASNOVA PLINOVODNEGA IN Za boljšo oskrbo bo potrebno vpeljati zankasti sistem poveèanje kapacitete severne veje vroèevodnega VROÈEVODNEGA OMREŽJA V MESTU vročevodov, za razliko od linijskega, ki je v uporabi omrežja TOM. danes. S povezavo med vzhodno in severno vejo ob Hkrati s širitvijo sistema daljinskega ogrevanja bo desnem nabrežju reke Drave bo vzpostavljen zakljuèen Opis stanja potrebno izvajati ukrepe za zmanjševanje izgub krog daljinskega ogrevanja TOM-a in dana možnost Plinovodno omrežje ožjega in širšega obmoèja mesta toplotne energije in za varčevanje z njo. razvoja zankastega sistema. Maribor se napaja iz glavne reducirne postaje (GRP) Kotlovnice, ki uporabljajo ekološko manj primerne Kotlovnico v Vrazovi ulici na Pobrežju bo potrebno Bohova, ki je s prikljuènim vodom iz smeri Dogoš energente (mazut, trdo gorivo), bodo preurejene in preurediti na zemeljski plin in hkrati poveèati njene povezana s 50-barskim magistralnim tranzitnim plinificirane. kapacitete za potrebe širitve sistema ogrevanja na plinovodom M 1 Ceršak-Rogatec. Ker se torej mestno obmoèja v bližini, kjer so predvidene nove pozidave. omrežje s plinom napaja samo iz ene smeri, je Zasnova in ukrepi zanesljivost oskrbe s tem energentom le delna. Iz GRP a) Plinovodno omrežje Bohova vodita dva srednjetlačna magistralna Ob obstojeèem visokotlaènem plinovodu M 1 Ceršak- razdelilna plinovoda: 10-barski proti Rušam in 6-barski Rogatec, ki vodi ob vzhodnem obrobju mesta, bo za razvejano po mestu vse do mariborske plinarne. Prvi poveèanje kapacitete slovenskega plinovodnega napaja manjši, drugi pa veèji del mestnega omrežja zgrajen vzporedni magistralni tranzitni nizkotlaènega plinovodnega omrežja. Le-to je iz plinovod M 1/1. Za izoblikovanje sistema dvostran- srednjetlaènega omrežja napajano preko merilno skega in s tem zanesljivejšega napajanja mestnega reducirnih postaj (MRP). Med MRP je najbolj plinovodnega omrežja bo severovzhodno od mesta obremenjena MRP Plinarna, zmogljivosti MRP Studenci zgrajena MRP Maribor II ali variantno MRP Malečnik. pa so zaenkrat izrabljene v manjši meri. Tlačne in Nov visokotlaèni magistralni tranzitni plinovod je količinske razmere v plinovodnem omrežju so kritiène predviden tudi od GRP Bohova do TOM, in sicer za na Pobrežju in obmoèju Koroških vrat. potrebe kogeneracije na lokaciji TOM. Edini organizirani naèin toplifikacije mesta predstavlja Izgradnja magistralnega razdelilnega in primarnega sistem daljinskega ogrevanja na desnem bregu reke plinovodnega omrežja se bo na obmoèju mesta Drave, ki je ogrevan iz kotlarne Toplotne oskrbe URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR nadaljevala po sistemu krožnih zank. Maribor (TOM). Vročevodno omrežje TOM ima tri 6. KARTA glavne veje: z eno sega proti zahodu, z drugo proti Koncept srednjetlaènega zankastega sistema napajanja ZASNOVA PLINOVODNEGA IN severu, s tretjo proti vzhodu. Za oskrbo objektov s plinovodnega omrežja sestavljajo štiri zanke: severna (A), VROČEVODNEGA OMREŽJA toploto oziroma za izmenjavo toplote med primarnim in južna (B), jugovzhodna (C) in vzhodna (D) oskrbovalna sekundarnim vroèevodnim omrežjem skrbi 101 toplotna zanka. Za dokonèno formiranje le-teh bo potrebno LEGENDA postaja. Najbolj pereè problem celotnega sistema zgraditi magistralne razdelilne plinovode, in sicer daljinskega ogrevanja je ta, da so obstojeèi vroèevodi na relaciji Maleènik-Maribor (z navezavo na plinovod M 1 slabo izkoriščeni oziroma da je gostota odjema oz. M 1/1), ob zahodni obvoznici, na severnem delu ZASNOVA PLINOVODNEGA OMREŽJA majhna. mesta pod Kalvarijo in Piramido (z navezavo proti MAGISTRALNI PLINOVOD * - TRANZITNI Kamnici), od TOM po Streliški cesti do zahodne Izhodišèa in cilji obvoznice ter od Maleèniškega mostu po Ulici Veljka MAGISTRALNI PLINOVOD * - RAZDELILNI a) Plinovodno omrežje Vlahoviæa v smeri proti Teznemu. Zemeljski plin kot ekološko primerno gorivo bo V povezavi s predvidenimi srednjetlaènimi plinovodi so PRIMARNI PLINOVOD ** postopoma nadomestil manj èiste energetske vire, načrtovane gradnje MRP Koroška vrata ob Koroškem MERILNO REDUCIRNA POSTAJA - PLINARNA MARIBOR predvsem tiste, ki so v rabi v individualnih kurišèih. Zato mostu in MRP Pobrežje (s tem bi odpravili pomanjkanje je potrebno plinovodno omrežje razvejati. Ob tem je za plina na obmoèju Koroških vrat in Pobrežja) ter MRP Jug II MERILNO REDUCIRNA POSTAJA - GEOPLIN LJUBLJANA nemoteno in zanesljivejšo oskrbo s plinom potrebno na lokaciji TOM, MRP Ljudski vrt in MRP Marles. zgraditi veè zankastih sistemov srednjetlaènega in MERILNO REDUCIRNA POSTAJA b) Vročevodno omrežje nizkotlaènega omrežja, kar bo omogoèilo dvostransko SKLADIŠČE IN POLNILNICA ZA TEKOČI NAFTNI PLIN napajanje posameznih MRP. Poveèanje toplotne moèi v TOM bo izvedeno z uvedbo kogeneracije, tj. s hkratno proizvodnjo elektriène in Plinificirana bodo tista območja obstojeèe in toplotne energije. Kogeneracija je energetsko in predvidene pozidave, ki še nimajo organizirane oskrbe z ekonomsko uèinkovit naèin proizvodnje energije, ki ZASNOVA VROČEVODNEGA OMREŽJA energijo za ogrevanje, ne izpolnjujejo pa kriterijev za prispeva tudi k sanaciji onesnaženosti zraka. PRIMARNI VROČEVOD ** oskrbo preko sistema daljinskega ogrevanja. Na levem bregu Drave bo po eni varianti rekonstruirana b) Vročevodno omrežje PRIMARNI VROČEVOD ** (TOM) obstojeèa kotlovnica na obmoèju Pedagoške fakultete in Potrebe po toplotni energiji bodo v prihodnjih letih vkljuèena v sistem daljinskega ogrevanja, po drugi pa bo TOPLARNA ** naraščale. Zato bo obstojeèi sistem daljinskega tu zgrajen objekt za kogeneracijo. S tem bo omogoèen ogrevanja dograjen, in sicer tako zaradi prikljuèevanja zaèetek izgradnje sistema daljinskega ogrevanja na KOGENERACIJA ** novih kakor tudi tistih obstojeèih objektov, ki danes levem bregu Drave. uporabljajo ekološko manj primeren energent. Prav tako Obsežnejše širitve daljinskega ogrevanja so predvidene bo potrebno povečati toplotne kapacitete TOM in VODNE POVRŠINE 46 47 bolje. Objekti, ki se nahajajo v neposredni bližini vroèe- ogrevanja (z zemeljskim plinom) ali daljinskega vodov, naj se nanje prikljuèijo èim prej. To je edini naèin, ogrevanja (TOM) na osnovi presoje strokovne službe da se zagotovi ekonomska konkurenènost sistema obèine. ZASNOVA OBMOÈIJ V MESTU PO daljinskega ogrevanja napram drugim naèinom Tudi na desnem bregu Drave je del mesta (Koroška vrata) NAÈINIH OGREVANJA ogrevanja. sprièo gostote pozidave, obstojeèih sistemov ogrevanja Zasnova in stopnje plinifikacije takšen, da je uvršèen v območje pogojnega širjenja daljinskega ogrevanja (TOM) ali Opis stanja Skladno z zasnovo širjenja in dograjevanja plinovodnega in vroèevodnega omrežja je teritorij mesta razdel- drugih sistemov daljinskega ogrevanja (z zemeljskim Osnovni energent za pridobivanje toplotne energije v jen na območja različnih načinov ogrevanja. Ta plinom) na osnovi presoje strokovne službe obèine. Mariboru je zemeljski plin. Uporablja se v industriji in obmoèja in naèini so opisani v nadaljevanju. Obmoèja v mestu, primerna za druge sisteme za ogrevanje stanovanj. Tudi Toplotna oskrba Maribor daljinskega ogrevanja, so tista, kjer je gostota (TOM) ga uporablja kot gorivo za sistem daljinskega V skladu z izhodišèem zagotoviti zadosten odjem toplote poselitve višja, ali tista, ki so namenjena proizvodnji. Na ogrevanja. iz TOM do polne izkorišèenosti naèrtovanega objekta kogeneracije je med območja, ki so prednostno teh obmoèjih bo vzpodbujan razvoj manjših sistemov V preteklem èasu je neusklajen razvoj plinovodnega predvidena za daljinsko ogrevanje TOM, uvršèen daljinskega ogrevanja z zemeljskim plinom kot glavnim in vroèevodnega omrežja prispeval k temu, da sta oba predel mesta na desnem bregu Drave med železniško energentom (prikljuèitev objektov na že obstojeèe sistema danes premalo izkoriščena. Posamezna progo Maribor-Ljubljana in Pekrsko gorco, vendar brez kotlovnice do polne izkorišèenosti njihovih kapacitet, obmoèja v mestu so plinificirana, izpolnjujejo pa vse naslednjih obmoèij: obmoèje Spodnjega Radvanja, gradnja veèjih kotlovnic, gradnja objektov za kriterije za priklop na sistem daljinskega ogrevanja (npr. obmoèje vzdolž Radvanjske ceste in Ceste zmage ter kogeneracijo). Borštnikova ulica, Betnavska cesta, Metelkova ulica, levi obmoèje t. i. Železnièarske kolonije in njene okolice. Obmoèja v mestu, ki ne izpolnjujejo kriterijev za breg reke Drave ...). Ponekod imajo stanovanjske Izvzeta obmoèja so delno ali v celoti že plinificirana, daljinsko ogrevanje in na katerih je predvideno soseske izvedeno ogrevanje iz vroèevodnega omrežja, glede na svojo lego in gostoto pozidave pa bi bila individualno ogrevanje z zemeljskim plinom ali druge plinovodno omrežje pa uporabljajo za kuho (npr. Nova primerna za priklop na TOM - zato so uvršèena v vrste ekološko primernih goriv, so obmoèja redkejše vas, Borova vas). Nekatera bližnja pozidana obmoèja območja pogojnega širjenja individualnega individualne stanovanjske pozidave. nimajo organizirane oskrbe z energijo za ogrevanje (npr. Studenci). Slaba izkorišèenost in nizka gostota odjema na obstojeèih vroèevodih pestita celoten sistem daljinskega ogrevanja. Ob vroèevodih je namreè precej veèjih objektov, ki se ogrevajo iz lastnih kotlovnic, pri èemer v mnogih uporabljajo ekološko oporeèno gorivo (mazut, trdo gorivo). V nekaterih objektih imajo izvedeno etažno plinsko ogrevanje, kljub temu da imajo vroèevod, tako rekoè, pred hišnim pragom. Tudi posamezne stanovanjske soseske, ki se nahajajo v bližini TOM oziroma ob izvedenem vroèevodnem omrežju, so plinificirane. Na nekaterih obmoèjih v mestu so podobno kot pri vroèevodih tudi ulièni plinovodi preslabo izkorišèeni. Izhodišèa in cilji URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR Energetsko politiko obèine oz. mesta je potrebno voditi v 6.3. KARTA smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov ZASNOVA OBMOČIJ PO energije, hkrati pa k porabi èim manj energije in NAČINIH OGREVANJA varčevanju z njo. V tem kontekstu je smiselno in potrebno manjše energetske sisteme zamenjevati z večjimi. V le-teh se lahko poraba goriva zniža tudi za 30 % glede na manjše sisteme. Nadalje lahko s sočasno Sistem daljinskega ogrevanja TOM proizvodnjo električne in toplotne energije Drugi sistemi daljinskega ogrevanja (vir zemeljski plin) prihranimo do 40 % primarne energije. Vpeljava veèjih sistemov daljinskega ogrevanja je z ekološkega vidika Individualno ogrevanje (vir zemeljski plin) smiselna tudi pri masovni uporabi plina v individualnih Pogojno širjenje individualnega ogrevanja (zemeljski plin) ali kurišèih - zaradi le-teh lahko namreè v nekaterih delih daljinskega ogrevanja (TOM) na osnovi presoje strokovne mesta imisijske koncentracije škodljivih plinov v zrak službe občine zrastejo do problematiènih ravni. Pogojno širjenje daljinskega ogrevanja TOM ali drugih Dosedanji neusklajen razvoj plinovodnega in vroèe- sistemov daljinskega ogrevanja (vir zemeljski plin) na osnovi presoje strokovne službe občine vodnega omrežja je potrebno preseèi z uresnièevanjem celovite strategije oskrbe mesta z energenti, v okviru katere se posamezni naèini oskrbe medsebojno smiselno dopolnjujejo. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA MESTA MARIBOR ** Mestna energetska oskrba naj bo naravnana tako, da bo MEJA OBČINE obstojeè sistem daljinskega ogrevanja izkoriščen čim ** OBVEZNO IZHODIŠČE DOLGOROČNEGA PLANA MESTNE OBČINE MARIBOR 48 49 poštni center in 13 poštnih enot. Vse poštne enote analogni prikljuèki pa bodo nadomešèeni z digitalnimi. razen treh so dostavne, kar pomeni, da se v njih izvajajo Upravljavci bodo v mestnem omrežju postavljali nove vse poštne storitve (plaèilni, pisemski in paketni promet komunikacijske objekte, ki bodo poleg govorne ter vroèanje paketov). Gostota omrežja poštnih enot po telefonije potrošnikom omogoèali tudi uporabo ZASNOVA OMREŽJA ZVEZ V MESTU normativih zagotavlja primerno dostopnost v veèjem širokopasovnih multimedijskih storitev. delu mesta z izjemo njegovega obrobja. Pri posegih v prostor je potrebno paziti, da se v obmoèjih c) Kabelsko komunikacijsko omrežje TK-koridorjev ne bodo pojavile ovire. Opis stanja Osnovna funkcija kabelsko razdelilnih sistemov (KRS) je b) Poštno omrežje a) Telekomunikacijsko omrežje distribucija radijskih in televizijskih (RTV) signalov preko Cilji razvoja poštnega omrežja in naloge na tem Regionalno telekomunikacijsko (TK) omrežje na koaksialnih kablov. Ta omrežja omogoèajo le enosmeren podroèju so doseči normativ 1 poštna enota na 2300 obmoèju mesta sestavljajo medkrajevne optične prenos signalov, hkrati pa so od ostalih omrežij izolirana. prebivalcev, zagotoviti lokacije in zgradbe za nove povezave, ki vodijo od Ljubljane proti Šentilju in Avstriji, Z razpoložljivostjo novih interaktivnih tehnologij so poštne enote, obnoviti in po potrebi razširiti stare pošte od Maribora skozi Lenart oz. Ptuj proti Prekmurju in od operaterji KRS v Mariboru svoja omrežja nadgrajevali v ter tehnološko posodobiti poslovanje. Maribora po Dravski dolini proti Koroški. dvosmerna, jih povezovali in tako razvili v t. i. kabelsko c) Kabelsko komunikacijsko omrežje Iz TK-centra na Taboru potekajo optièni kabli do komunikacijske sisteme (KKS). Nekaj mariborskih KKS je primarnih telefonskih central Rotovž in Studenci, do postavilo skupno centralno KKS-postajo na obmoèju KKS-infrastruktura bo primarno temeljila na optiènih mednarodne telefonske centrale Tezno in bližnjih Rotovža, iz katere preko optiènih povezav pošiljajo RTV- povezavah tako med posameznimi KKS-operaterji kakor lokalnih central v obmestju. signale in omogoèajo širokopasovne internetne storitve tudi znotraj posameznih omrežij. Operaterji bodo vedno veèjemu številu KKS v regiji. nadaljevali s posodabljanjem in nadomešèanjem Mestno TK-omrežje poveèini sestavlja omrežje prostozraènih vodov z zemeljskimi. Obstojeèi zemeljski klasiènih, v manjšem delu pa omrežje optiènih kablov - V KKS-omrežja je prikljuèenih približno 90 % kabli bodo položeni v kabelsko kanalizacijo. Soèasno slednji se v zadnjih letih èedalje bolj uveljavljajo. stanovanjskih enot v mestu. Omrežja so zgrajena z modernizacijo KKS-omrežij bo potrebno izvesti Primarno in sekundarno omrežje sta v gosteje deloma zemeljsko in deloma prostozraèno. posodobitev naroèniških KKS-prikljuèkov. pozidanih delih mesta pretežno zgrajeni zemeljsko, in Cilji, zasnova in ukrepi sicer v kabelski ali kanalizacijski izvedbi. Razvodno Posodobljena omrežja bodo naroènikom omogoèala a) Telekomunikacijsko omrežje omrežje (hišni prikljuèki) je v precejšnji meri zgrajeno kakovosten sprejem digitalnih RTV-programov, široko- prostozraèno. Veèina TK-omrežja je razmeroma zastarela Ker so vse telefonske centrale v mestu že digitalne, so cilji pasovni dostop do interneta, telefonske storitve, plaèljivo in premajhnih kapacitet. na tem podroèju predvsem izboljšati kvaliteto storitev, televizijo, video na zahtevo in zakup podatkovnih razširiti omrežje in nadomestiti tehnološko zastarele dele kapacitet. Èez obmoèje mesta potekajo štirje TK-koridorji, in sicer v omrežju s sodobnimi. Izvajane bodo aktivnosti za trije iz TK-centra na Taboru proti Boèu, Maleèniku in do Povezava mariborskih KKS se bo dopolnila z drugimi intenzivnejše širjenje optičnega pristopnega RTV-oddajnika na Pohorju ter èetrti od omenjenega tovrstnimi sistemi in s tem segla globlje v Slovenijo. omrežja. Predvideno je poveèanje števila optiènih oddajnika proti Murski Soboti. kablov na relaciji od TK-centra na Taboru do b) Poštno omrežje mednarodne telefonske centrale Tezno. Za opravljanje poštnih storitev na obmoèju mesta skrbi 1 Zmogljivost analognih sistemov ne bo veè poveèana,

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 7.2. KARTA ZASNOVA TELEKOMUNIKACIJSKEGA IN POŠTNEGA OMREŽJA

Telekomunikacijski koridor

Glavno telekomunikacijsko omrežje (v kabelski izvedbi)

Glavno telekomunikacijsko omrežje (v kanalizacijski izvedbi)

Poštni center Maribor

Pošte na območju mesta Maribor

Meja rajona pošte

Številka pošte

Območje zadovoljive dostopnosti do pošte

50 51 skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v Zaradi etapne širitve ureditvenega obmoèja naselja prostor in so dveh vrst: prostorski ureditveni pogoji (PUP) (mesta) Maribor nekaterih prostorskih izvedbenih aktov so ohlapnejša merila in pogoji za dovoljevanje posegov (predvsem tistih iz II. faze) še sploh ni možno izdelati, saj ZASNOVA NAÈINOV UREJANJA v prostor na podlagi lokacijske dokumentacije; prostorski so zemljišèa, namenjena za širitev mesta, še kmetijska ali OBMOČIJ S PROSTORSKIMI izvedbeni naèrti (PIN) pa so treh vrst: zazidalni naèrt, gozdna. IZVEDBENIMI AKTI ureditveni naèrt in lokacijski naèrt. Ker se veljavnost Karta zasnove naèinov urejanja obmoèij s prostorskimi prostorske zakonodaje izteka, je v pripravi nov zakon o izvedbenimi akti ni obvezno izhodišèe obèinskega urejanju prostora, ki prav tako pozna plansko in Zakljuèni del odloèitev, ki jih vsaka urbanistièna zasnova prostorskega plana; odloèitve, ki iz te karte izhajajo, so izvedbeno raven, odloèitve v UZMM pa bodo izvedljive zaradi narave poseganja v prostor fleksibilne in kot prostorski planski akt predvidi, je izražen tudi skozi tudi z novimi oblikami prostorskih izvedbenih aktov. napotke, na kakšen naèin izvajati planska izhodišča doloèljive šele v èasu izdelave aktov. Na ta naèin je zasnove. Ena zadnjih, a še zdaleè ne manj pomembnih Zasnova naèinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti možno obmoèja predvidenih izvedbenih aktov kart vsake zasnove, je tako karta Zasnova naèinov je postavljena v okvir trajanja UZMM tako, da opredeljuje združevati ali pa jih tudi podrobneje deliti. Karta za urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti, torej dve fazi urejanja, oznaèeni z I in II. Ker se trajanje vsakršne urejevalne odloèitve predstavlja dobro osnovo tista karta, ki predstavlja most med planskim in dokumenta ocenjuje na približno dvajset let, sta fazi in predpogoj za kakovostne odloèitve glede prostorske izvedbenimi akti. urejanja naèeloma opredeljeni kot prvo in drugo izvedbe. desetletje. Prostorski izvedbeni akti sledijo zakonskim Urejanje prostora je pri nas namreè loèeno na prostorsko izhodišèem in predvidevajo za posamezna mestna planiranje in urbanistièno naèrtovanje. Planiranje je bolj obmoèja cone izdelave zazidalnih in ureditvenih naèrtov grobo, naèeloma dolgoroèno in ohlapnejše, prostorski tako, da sta razmeroma natanèno doloèena obseg planski akt predstavlja odloèitve v prostoru, ki so stvar novega naèrta ter natanènejši faktor izrabe prostora na splošnega soglasja razliènih interesov, resorjev ali obmoèju novega izvedbenega naèrta. Ta omejuje mero režimov. V naseljih je urbanistièna zasnova pravzaprav pozidave znotraj obmoèja novega akta. Zasnova najbolj natanèen prostorski planski akt. Urbanistično naèinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti vkljuèuje načrtovanje pomeni snovanje in izdelavo prostorskih tudi tiste že sprejete izvedbene akte, ki so usklajeni z izvedbenih aktov, se pravi, tistih urbanistiènih odloèitvami v UZMM. V obmoèjih, ki po veljavni dokumentov, ki postavljajo nedvoumne odloèitve v zakonodaji niso primerna za urejanje s prostorskimi prostoru in predstavljajo v veljavni zakonodaji podlago izvedbenimi naèrti, predlaga UZMM izdelavo prostorskih za dovoljevanje posegov v prostor. Planske odloèitve, ki ureditvenih pogojev. jih nastavi urbanistièna zasnova, se uresnièujejo izkljuèno preko prostorskih izvedbenih aktov (PIA), ki so v

URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR 11. KARTA ZASNOVA NAČINOV UREJANJA OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI

LEGENDA

zazidalni načrt

ureditveni načrt

prostorski ureditveni pogoji

1. faza

2. faza

meja prostorsko planske enote ime prostorsko planske enote faktor izrabe območja prostorskega izvedbenega načrta*

52 53 KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA KOT DEL PROSTORSKEGA PLANA MESTNE OBÈINE MARIBOR

Podobno kot druge obèine v Republiki Sloveniji tudi Mestna obèina Maribor planira na ravni svojega celotnega prostora. Osnovni cilj tega planiranja je zaèrtati in v stvarnosti doseèi takšno rabo prostora, ki bo z vidika danes znanega pestrega prepleta èloveških oziroma družbenih dejavnosti zvrstno celovita, okoljsko trajnostna, po namenih smotrna, po obsegu racionalna in po umešèenosti medsebojno usklajena. Upodobitvi tega cilja je neposredno namenjen tisti del obèinskega DOLGOROČNI PLAN OBČINE MARIBOR ZA OBDOBJE 1986-2000 prostorskega plana, ki mu pravimo Kartografska IN DRUŽBENI PLAN MESTA MARIBOR ZA OBDOBJE 1986-1990 dokumentacija. V naèrtih, ki slednjo sestavljajo, je SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVIN V LETU 2000 celoten teritorij obèine do parcele natanèno razdeljen ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE MARIBOR na osnovne vrste namenske rabe prostora, za doloèena obmoèja pa so prikazani tudi varstveni režimi. KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA K PLANU Osnovne vrste namenske rabe prostora so stavbno zemljišèe, najboljše kmetijsko zemljišèe, lesnoproizvodni LEGENDA gozd, vodno zemljišèe ipd., varstveni režimi pa se nanašajo na z odloki zavarovano podtalnico, naravne OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NARAVNE ZNAMENITOSTI znamenitosti, kulturne spomenike ipd. (glej pojasnilo najboljša kmetijska zemljišča * evidenčna številka - pomembnejša naravna znamenitost * druga kmetijska zemljišča znakov oz. legendo na desni strani). Meje naštetih krajinski park * naravni rezervat ** sestavin plana so zarisane oz. digitalizirane na zemljiško UREDITVENA OBMOČJA GOZDOV naravni spomenik *,** katastrskih naèrtih. Ta zaris predstavlja osnovno gozdovi s posebnim namenom ** izhodišèe za pripravo vseh nadaljnjih planskih, lesnoproizvodni gozdovi NEPREMIČNI KULTURNI IN ZGODOVINSKI SPOMENIKI izvedbenih in projektnih dokumentov. Strokovnjakom in UREDITVENA OBMOČJA ZA POSELITEV evidenčna številka - pomembnejši kulturni spomenik * obèinskim uslužbencem, ki delajo na podroèju urejanja meja ureditvenega območja naselja ** arheološki spomenik ** prostora, je od vseh delov plana prav kartografska meja ureditvenega območja za turizem, šport in rekreacijo ** arheološki spomenik - arheološko območje *, ** meja ureditvenega območja za počitniško dejavnost ** dokumentacija eden najbolj znanih in pogosto urbanistični spomenik - naselbinsko območje *, ** (glej spodnjo uporabljenih delov. Znan je tudi tistim obèanom, ki bi meja ureditvenega območja za sanacijo razpršene gradnje opombo) radi v prostoru kaj zgradili ali uredili; tako so eni ob zgodovinsko območje ** STAVBNA ZEMLJIŠČA IZVEN UREDITVENIH OBMOČIJ ZA zgodovinski spomenik *, ** informacijah o planskih opredelitvah, ki se nanašajo na POSELITEV umetnostni in arhitekturni spomenik *, ** njihove parcele, zadovoljni, drugi pa malo manj - paè OBMOČJE ODLAGALIŠČA NEVARNIH ODPADKOV ** odvisno od tega, ali se omenjene informacije skladajo z spomenik oblikovane narave *, ** etnološki spomenik ** njihovimi prostorskimi namerami ali ne. OBMOČJA ZEMLJIŠČ S POSEBNIMI NARAVNIMI RAZMERAMI (vodne površine izven UON Maribor, prodišča, sipine, skalovje, tehniški spomenik *, ** opustele terase, nekatera smučišča ipd.) Kartografska dokumentacija k planu Mestne obèine Opomba: znotraj naselbinskega območja NO 8 (Mariborsko mestno jedro) se nahajajo naslednji, zaradi gostote v karti neprikazani umetnosti in arhitekturni spomeniki: UA 23 - Maribor je bila v celoti izdelana na raèunalniški naèin in OBMOČJA SMUČIŠČ IN ŽIČNIŠKIH NAPRAV 39, 41 - 132, 137 - 166, 175 - 184, 186 - 199, 201 - 224 in 226 - 232. na uradnem digitalnem katastrskem načrtu kot njeni OBMOČJA RAZGLAŠANJA GOZDOV S POSEBNIM NAMENOM geodetski podlagi. Sprièo tega premore nazorne in NAMENSKA RABA ZNOTRAJ UREDITVENIH OBMOČIJ ZA ožje območje, v katerem se razglašajo gozdovi s posebnim POSELITEV namenom ** èitljive grafiène prikaze, dobro položajno natanènost stavbna zemljišča širše območje, v katerem se razglašajo gozdovi s posebnim predstavljenih planskih podatkov in informacij, možnost območja, ki se jim ohrani primarna namenska raba, vendar jo je treba namenom ** podrejati zahtevam poselitve: ekranske uporabe tega dela plana in internetnega - najboljša kmetijska zemljišča * VAROVALNI PASOVI IN OSI POMEMBNEJŠIH INFRASTRUKTURNIH VODOV, OBJEKTOV IN NAPRAV vpogleda vanj, hiter dostop do iskanih planskih - druga kmetijska zemljišča ožji varovalni pas obstoječega magistralnega plinovoda podatkov, neposredno povezavo tega dela plana z - gozdna zemljišča ožji varovalni pas načrtovanega magistralnega plinovoda - vodne površine drugimi digitalno pripravljenimi prostorskimi dokumenti os obstoječega 35 kV, 110 kV ali 400 kV daljnovoda in podatki ipd. Poleg digitalne predstavitve, ki je os predvidenega 110 kV daljnovoda zainteresiranim na voljo na spletnem naslovu VARSTVENI PASOVI ZA ZAVAROVANJE ZALOG PITNE VODE ** os obstoječe ceste, ki bo rekonstruirana, ali os načrtovane ceste najožji varstveni pas os obstoječe ali načrtovane smučarske naprave (gondole, sedežnice, http://www.maribor.si, je kartografska dokumen- vlečnice) ožji varstveni pas tacija uporabnikom na voljo tudi v izrisani obliki na IME UREDITVENEGA OBMOČJA NASELJA, DRUGEGA OBMOČJA širši varstveni pas ZA POSELITEV ALI DRUGEGA PODOBNEGA ZAKLJUČENEGA načrtih v merilu 1 : 5000. Izris je barvni, pri èemer so OBMOČJA vplivni varstveni pas ene planske sestavine prikazane ploskovno (npr. MEJA DRŽAVE območje 200m od objekta za zajem pitne vode (člen 13/2 po odloku iz IME SOSEDNJE DRŽAVE osnovna namenska raba površin), druge linijsko (npr. MUV, št. 19/98) MEJA OBČINE območje posebnega režima varovanja (člen 15/2 po odloku iz MUV, meje varstvenih pasov zalog pitne vode), tretje toèkovno št. 19/98) IME SOSEDNJE OBČINE (npr. lokacije dendroloških naravnih spomenikov) in MEJA KATASTRSKE OBČINE èetrte opisno (npr. imena ureditvenih obmoèij naselij). IME KATASTRSKE OBČINE Veèina ploskovnih in linijskih planskih sestavin je * obvezno izhodišče Dolgoročnega plana Republike Slovenije PODATKI O GEODETSKI PODLAGI: ** obvezno izhodišče Dolgoročnega plana Mestne občine Maribor Merilo 1 : 5000 položajno natanèno prilagojena parcelnim mejam iz Vrsta geodetske podlage: digitalni katastrski načrt (DKN) v izvornih merilih 1 : 500, 1 : 1000 ali 1 : 2880 uradnega digitalnega katastrskega naèrta. c Geodetska uprava RS Katastrsko stanje na geodetski podlagi: 2000 54 55 Staško Vešligaj, univ. dipl. inž. geod. vodja Službe za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov Mestne obèine Maribor

INTEGRACIJA OBÈINSKEGA PROSTORSKEGA PLANA V GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM MESTNE UPRAVE MESTNE OBÈINE MARIBOR IN PROSTORSKI PLAN NA INTERNETU

1. Uvod

Kartografsko gradivo prostorskega plana obèine je planerske, urbanistiène, komunalne, projektantske in geoinformacijski plansko podatkovni sloji: izdelano v digitalni obliki, kar pomeni, da so planske podobne organizacije, razne pravne in fiziène osebe, ki - osnovna namenska raba prostora; karte, ki so uradne in potrjene, nastale z izrisom imajo dostop do interneta, obèani, investitorji, kupci, - naravne znamenitosti; kombinacije doloèenih digitalnih podatkovnih slojev. Na prodajalci, radovedneži, skratka interesenti po vsem - kulturni in zgodovinski spomeniki; tak naèin je analogna uradna planska dokumentacija svetu. - varstveni pasovi zalog pitne vode; enaka digitalni bazi tega istega plana. V letu 2001 je bil v V nadaljevanju je prikazana struktura podatkovnega - osi daljnovodov, smuèarskih naprav, magistralnih digitalno bazo vnesen tisti del plana, ki predstavlja niza obèinskega prostorskega plana, ki je del plinovodov in naèrtovanih cest (ceste s sprejetim kartografsko dokumentacijo k planu v merilu 1 : 5000. integralnega podatkovnega jedra obèinskega lokacijskim naèrtom). Le-ta je prikazana na 37 izrisanih listih, prekrivajoèih geografskega informacijskega sistema (GIS), Dodana sta še dva geoinformacijska sloja Geodetske celotno obmoèje Mestne obèine Maribor. Prav ta del imenovanega URBAN. uprave Republike Slovenije: baze je v prvi fazi predstavljen na internetu in je - digitalni zemljiški kataster; identièen kartografskemu prikazu v uradni analogni PODATKOVNI NIZ: Obèinski prostorski plan. - evidenca hišnih številk iz registra prostorskih enot. obliki (glej spletni naslov http://www.maribor.si s TEMA: Namenska raba prostora ali prometno Digitalna baza obèinskega prostorskega plana je bila povezavama Projekti in nato Prostorski plan na omrežje ali oskrba z vodo ali … izdelana s programskim orodjem MapInfo na osnovi internetu). SLOJ: Vplivna obmoèja centralnih naselij ali ceste sledeèih geoinformacijskih slojev: ali plinovodi ali toèkovni vodni viri ali ... Sloji so 2. Digitalni obèinski prostorski plan - digitalni obèinski prostorski plan iz leta 1993, ki je bil izhodišèno nastavljeni tako, da so v njih na digitaliziran na osnovi analogno izdelanih originalnih Velik napredek pri izdelavi tako zahtevnega akta, kakršen najnižji ravni zajete sestavine plana po kriteriju listov kartografske dokumentacije k planu v merilu 1 : je obèinski prostorski plan, predstavlja preskok v njihovih osnovnih geometrijskih znaèilnosti 5000 (geodetska podlaga zanje je bil pregledni digitalno tehnologijo izdelave. Analogni ali roèni naèin (toèkovne, linijske, ploskovne, besedilne sesta- katastrski naèrt); izdelave plana je namreè že zastarel in ne ustreza veè vine plana). Na višji ravni so sloji grupirani v - uradni digitalni zemljiški kataster za celotno obmoèje potrebam sodobne informacijske družbe. Obèinski podteme (npr. tema prometno omrežje je èlenje- Mestne obèine Maribor; prostorski plan ima podatkovni izvor v digitalni bazi, ki je na na skupine slojev, ki se nanašajo na cestni, - digitalni ortofoto naèrt v merilu 1 : 5000; shranjena v relacijski bazi Oracle Spatial in še v železniški, letalski, vodni in žièniški promet). datoteènem sistemu. ATRIBUT: Atributi predstavljajo fizièno struk- - register stavb; Digitalna tehnologija omogoèa vpogled v bazo turo tistih podatkov, ki opisujejo planske - hišne številke iz registra prostorskih enot; podatkov o sestavinah plana, izdelavo analiz ter izrise in sestavine, zajete v nek sloj. - temeljni topografski naèrt v merilu 1 : 5000 in izpise s pomoèjo geoinformacijskih rešitev na pisalni mizi ŠIFRANT: Tipiène vrednosti za nek atribut 1 : 10.000; vsakega uporabnika teh informacij. S pomoèjo interneta so lahko pisane s šiframi, ki sestavljajo - posamezni sloji iz lokalne topografske baze (ceste, in njemu prilagojene geoinformacijske tehnologije šifrant tega atributa. pokrovnost tal, zelene površine …); lahko ustrezne informacije o prostorskem planu obèine V digitalni bazi obèinskega prostorskega plana in tudi na - … dobijo ne samo zaposleni v mestni upravi, temveè tudi internetu so med drugim predstavljeni sledeèi 56 Meje obmoèij iz obèinskega prostorskega plana so 4. Nadaljnji razvoj 5. Zakljuèek usklajene z uradnim digitalnim zemljiškim katastrom. Nadaljnji razvoj bo potekal v podatkovnem in S tem projektom smo uslužbenci mestne uprave v aplikativnem smislu. sodelovanju z zunanjimi sodelavci dokazali, da smo z 3. e-urbanistièna informacija Podatkovni razvoj: V podatkovni niz obèinskega voljo, prizadevnostjo, znanjem in obstojeèo infor- V nadaljnjem razvoju projekta Maribor e-mesto, e- prostorskega plana bodo vnesene vse teme, ki sestavljajo macijsko tehnologijo že stopili v informacijsko dobo. V mestna uprava bo internetna aplikacija »obèinski kartografsko dokumentacijo k planu. Nadaljevana bo projektu je materializirana volja tako vodstvenih prostorski plan« (s kratico OPP) del informacijskega informatizacija evidence prostorskih izvedbenih aktov, v funkcionarjev in delavcev kot tudi posameznih obèinskih portala. V tej fazi je javna predstavitev obèinskega okviru katere bodo v digitalni obliki predstavljena referentov, ki so vkljuèeni v zahtevne procese obèinske prostorskega plana na internetu enostavna urbanistièna obmoèja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov z vsemi uprave. informacija, nanašajoèa se na parcelo. Podatki in potrebnimi atributnimi podatki o teh aktih. Perspektivno Obèinski prostorski plan je bil v Mestnem svetu Mestne informacije so vedno sveži glede na ciklus vzdrževanja bo izvedena tudi pretvorba vseh veljavnih digitalno obèine Maribor sprejet kot analogen, tj. na papirju podatkov iz baze. Obèinski prostorski plan bo v digitalni izdelanih prostorskih izvedbenih aktov iz slikovnega izpisan in izrisan dokument, v mesecu decembru 2000. bazi spremenjen, brž ko bo sprejet naslednji odlok, (CAD) v geoinformacijski (GIS) sistem. Do konca leta Maja 2001 je bil njegov osrednji del že konsistentno in nanašajoè se na spremembe tega plana. Podatki 2003 bo predvidoma konèana tudi digitalna baza geometrijsko urejen v relacijski bazi Oracle Spatial 8.1.6. Geodetske uprave RS bodo posodabljani trimeseèno. prostorskih izvedbenih aktov. Tako bodo v bazo Aplikacijo plana na internetu je župan predstavil na Tako zasnovana aplikacija zahteva vsaj osnovno postopoma dodajani digitalni podatkovni sloji, ki bodo tiskovni konferenci konec junija 2001. Naèrtovan poznavanje vsebine obèinskega prostorskega plana in je dopolnili e-urbanistièno informacijo. nadaljnji razvoj aplikacije v celovito e-urbanistièno uporabna za podjetja in druge organizacije, ki pri Aplikativni razvoj: Aplikacija predstavitve obèinskega informacijo bo del razvoja e-mestne uprave v okviru svojem delu potrebujejo informacije iz plana. Za prostorskega plana na internetu bo posodabljana z projekta Maribor e-mesto. Osnovni namen tega projekta obèana, ki potrebuje te informacije, bo kmalu dodana letnim vzdrževanjem standardne programske opreme je omogoèiti vsem obèanom in pravnim subjektom v kratka razlaga naèina poizvedbe v bazi. Planska (Oracle Spatial in MapInfo MapXtreme). Njena Mestni obèini Maribor uspešen prehod v takšen naèin informacija o tem, ali je zemljišèe znotraj obmoèja funkcionalnost se bo izboljševala do celovite e-urbanis- delovanja in poslovanja, kakršen je znaèilen za stavbnih zemljišè in ali je znotraj katerega od varovanih tiène informacije, nenazadnje pa tudi do možnosti informacijsko družbo. obmoèij, ima velik pomen za: uradnega izpisa iz uradne digitalne baze, ki bo Boljše vkljuèevanje mestne uprave v globalno družbo z - splošno informiranost o možnosti gradnje oz. certificiran z digitalnim potrdilom. razvojem e-poslovanja e-mestne uprave (e-mestna poseganja v prostor; uprava v e-državni upravi v e-Evropi …) je lahko tudi - okvirno ocenitev vrednosti zemljišèa pri investiciji oz. Predvideno je, da bo postopek priprave e-urbanistiène zgled obèanom in pravnim subjektom. nakupu; informacije v Mestni obèini Maribor ena prvih e-storitev Mestna uprava postaja z delovanjem na naèin e-uprave skozi portal mestne uprave. - informiranost o strogosti in posebnostih varovalnega za obèane kvalitetnejša, hitrejša, prijaznejša in režima za neko obmoèje; (nenazadnje) tudi cenejša, saj bodo v prihodnje - informiranost o varovalnih pasovih in oseh nekaterih urbanistièno informacijo lahko pridobili prek interneta iz infrastrukturnih objektov in naprav. uradnih podatkovnih baz Mestne obèine Maribor in uradnih državnih baz. 57 PRIZNANJE EVROPSKEGA SVETA URBANISTOV

Po sprejetju in začetku izvajanja je Urbanistična zasnova in z njo povezane spremembe prostorskega plana Mestne občine Maribor prejela še visoko priznanje Evropskega sveta urbanistov (European council of Town planers). Kandidiranje urbanističnih projektov za priznanje izvedejo nacionalna strokovna društva držav članic Evropskega sveta urbanistov in slovensko društvo je med prispelimi predlogi izbralo tudi predstavitev urbanista Uroša Lobnika, ki je za Mestno občino Maribor pripravil gradivo z naslovom »Urban development plan for the town of Maribor, Slovenia (1995-2001)« (Urbanistična zasnova mesta Maribor, Slovenija (1995-2001)), v katerem je orisan projekt izdelave tega prostorskega akta, osnovni koncept mestnega razvoja, način strokovnega dela in komuniciranja z javnostjo. Gradivo osvetljuje predvsem fazo snovanja novega mestnega načrta in izpeljavo koncepta s preveritvami v urbanističnih delavnicah. V obrazložitvi priznanja, ki pravi »Priprava Urbanistične zasnove mesta Maribor je zahtevala hitre aktivnosti na visoki strokovni ravni, ki so bile dosežene z vrsto urbanističnih delavnic, na katerih so se strokovnjaki soočili z javnostjo. Takšno delo je ne le zagotovilo visoke standarde v procesu snovanja, temveč tudi široko sprejemljivost in preglednost zasnove, obenem pa je tudi utrdilo strategijo razvoja mesta navznoter kot dela splošnega cilja - trajnostnega razvoja.«, je zajet predvsem vidik snovanja prostorske zasnove in v njegovem okviru vodenje uspešnega dialoga z javnostjo, kakor tudi obračanje stroke k iskanju mestnih notranjih rezerv, jasnega pokazatelja prostorske strategije trajnostnega razvoja. 58 59 SEZNAM SODELUJOÈIH PRI PRIPRAVI SPREMEMB IN dr. Vilibald Premzl, univ. dipl. inž. arh. (predsednik) Andrej Poredoš, univ. dipl. inž. stroj. DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROÈNEGA Ljubo Mišiè, univ. dipl. inž. arh. (namestnik predsednika) Igor Recer, univ. dipl. inž. arh. IN SREDNJEROÈNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBÈINE dr. Vladimir Drozg, univ. dipl. geog. Jelka Ribiè, teh. ris. MARIBOR ZA OBMOÈJE MESTNE OBÈINE MARIBOR V mag. Miran Gajšek, univ. dipl. inž. arh. Maksim Sešel, univ. dipl. inž. arh. LETU 2000 ZARADI URBANISTIÈNE ZASNOVE MESTA dr. Uroš Kranjc, univ. dipl. inž. grad. mag. kraj. arh. Niko Stare, univ. dipl. inž. kmet. MARIBOR (MEDOBÈINSKI URADNI VESTNIK, ŠT. 2, prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh. Andrej Šmid, univ. dipl. inž. arh. 25. JANUAR 2001) Janez Kreševiè, univ. dipl. inž. arh. Tomaž Trobec, inž. raè. prof. dr. Ivan Marušiè, univ. dipl. inž. kmet. Mira Vizovišek, univ. dipl. inž. kraj. arh. NAROÈNIKA: mag. Vladimir - Braco Mušiè, univ. dipl. inž. arh. Olga Zadravec Klemenèiè, inž. grad. Mestna obèina Maribor, Bojan Pavliniè, univ. dipl. inž. grad. Janja Židanik, univ. dipl. ekon. Ul. heroja Staneta 1, 2000 Maribor Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. Nada Živec, inž. grad. in dr. Jože Voršiè, univ. dipl. inž. el. mag. Zoran Živec, univ. dipl. inž. stroj. Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišèi d.o.o., ÈLANI PROJEKTNEGA SVETA V ÈASU OBRAVNAVE IN DELA V ZUM URBANIZEM, PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE d.o.o. Grajska ul. 7, 2000 Maribor SPREJEMANJA PLANSKEGA AKTA: SO ZAPOREDOMA STROKOVNO VODILI: mag. Jože Protner, podžupan MOM Igor Recer, univ. dipl. inž. arh. (1995) IZDELOVALEC: Slava Kurtin, direktorica Mestne uprave MOM dr. Vladimir Drozg, univ. dipl. geog. (1995 - 1997) ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul. Andrej Kocuvan, direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s Uroš Lobnik, univ. dipl. inž. arh. (1997 - 1999) 7, 2000 Maribor, stavbnimi zemljišèi d. o. o. Janja Židanik, univ. dipl. ekon. (1997) v sodelovanju s strokovnimi institucijami za posamezna podroèja Ljubo Mišiè, direktor Zavoda za prostorsko naèrtovanje MOM dr. Vilibald Premzl, univ. dipl. inž. arh. (1999 - 2000) Vili Eisenhut, direktor Komunalne direkcije MOM STROKOVNI KOORDINATOR: dr. Vesna Smaka Kincl, direktorica Zavoda za varstvo okolja MOM ZUNANJE SODELAVKE IN SODELAVCI: Projektni svet Pavla Mlinariè, Oddelek za splošne in pravne zadeve MOM dr. Vladimir Drozg, univ. dipl. geog. mag. Karin Jurše, predstojnica Oddelka za gospodarske dejavnosti mag. Miran Gajšek, univ. dipl. inž. arh. UPRAVNO STROKOVNI KOORDINATOR: MOM mag. Damijana Poèkaj Horvat, univ. dipl. geog. Zavod za prostorsko naèrtovanje Mestne obèine Maribor Goran Rajiè, predstojnik Oddelka za družbene dejav-nosti MOM dr. Vilibald Premzl, univ. dipl. inž. arh. mag. Lidija Žvajker, direktorica Stanovanjskega sklada dr. Marjan Ravbar, univ. dipl. geog. V POSTOPKU PRIPRAVE AKTA SO SODELOVALI NASLEDNJI dr. Ana Vovk, univ. dipl. geog. ORGANI IN ORGANIZACIJE: Pri delu projektnega sveta so sodelovali še: Igor Brejc, študent raèunalništva - Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za mag. Vladimir Braco-Mušiè, Janez Kreševiè, Bojan Pavliniè in Boris Jurica Èavlek, študent raèunalništva prostorsko planiranje Stergar. - Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave SODELAVKE IN SODELAVCI ZAVODA ZA PROSTORSKO DRUGE AVTORICE IN AVTORJI BESEDIL - Ministrstvo za energetiko NAÈRTOVANJE MESTNE OBÈINE MARIBOR: V PUBLIKACIJI: - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vesna Bauman, univ. dipl. prost. planer Daniela Dvornik Perhavec, univ. dipl. inž. grad. (str. 40-50) - Ministrstvo za kulturo Marija Kuhar, univ. dipl. ekon. Aleš Koprivšek, univ. dipl. inž. kraj. arh. (str. 32) - Ministrstvo za promet in zveze Ljubo Mišiè, univ. dipl. inž. arh. Jože Kos Grabar, univ. dipl. inž. geod. (str. 15-16,20, 38-50, 54) - Ministrstvo za obrambo Darja Šalamun, admin. tehn. mag. Mateja Kukovec, univ. dipl. inž. grad. (str. 18,34, 36) - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Silva Vidic Zidar, univ. dipl. inž. arh. - Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste Andrej Šmid, univ. dipl. inž. arh. (str. 24, 26, 30, 52) Janja Židanik, univ. dipl. ekon. (str. 22, 28) - Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišèine Maribor SODELAVEC SLUŽBE ZA GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM IN - Cestno podjetje Maribor d.d. OBDELAVO POSDATKOV MESTNE OBČINE MARIBOR: Avtorja fotografij v publikaciji: - Slovenske železnice d.d. Staško Vešligaj, univ. dipl. inž. geod. mag. Niko Stare, univ. dipl. inž. kmet. (str. 5,9,11) - ELES, Elektro - Slovenija d.o.o. Jože Kos Grabar, univ. dipl. inž. geod. (str. 38) - Elektro Maribor d.d. SODELAVKE IN SODELAVCI ZUM URBANIZEM, PLANIRANJE, Oblikovanje publikacije: - Telekom Slovenije d.d. PROJEKTIRANJE d.o.o.: Andrej Šmid, univ. dipl. inž. arh. - Geoplin d.o.o. Ljubljana mag. Stanislav Brodnjak, univ. dipl. inž. gozd. - Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d. Daniela Dvornik Perhavec, univ. dipl. inž. grad. Priprava za tisk: - Nigrad - javno komunalno podjetje d.d. Jasna Gugo, grad. teh. MCA d.o.o. - Mariborski vodovod d.d. Tatjana Hrešèak, inž. grad. Lektoriranje: - Plinarna Maribor d.d. Zoran Jaušovec, univ. dipl. inž. grad. Dušica Štiblar Božović - Toplotna oskrba d.o.o. Marinka Koneènik Kunst, univ. dipl. ekon. Prevod: - Lovska zveza Maribor Jože Kos Grabar, univ. dipl. inž. geod. Euro prevajalska agencija d.o.o., Miklavž na Dravskem polju - Ribiška družina, Maribor Sonja Kotnik, grad.teh. - Mestna obèina Maribor: Oddelek za gospodarske de-javnosti, Jure Kristoviè, inž. grad. Tisk: Oddelek za družbene dejavnosti, Zavod za varstvo okolja, Andreja Kuzmaniè, univ. dipl. inž.arh. MCA PRINTING Komunalna direkcija, Zavod za šport, Zavod za turizem, Služba za Vladimir Ledinšek, grad.teh. Geodetske podlage za karte plana: geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov ter drugi Samo Lenarèiè, univ. dipl. inž. geod. Karte konceptualnega dela prostorskega plana MOM so prikazane organi Mestne uprave Uroš Lobnik, univ. dipl. inž. arh. na izrisu digitalnih rastrskih podatkov TK25, katerih izdajatelj je STROKOVNE INSTITUCIJE: Majda Medvešek, univ. dipl. inž. arh. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS, 1995). - Omega consult d.o.o. Jožica Motaln, teh. ris. Karte urbanistične zasnove mesta Maribor so prikazane na izrisu - Inštitut za ekološki inženiring IEI d.o.o. Vladimir Novak, grad. teh. digitalnih podatkov, ki jih je za študijske potrebe pripravil ZUM Anita Paluc, upr. teh. d.o.o., in sicer na podlagi TTN-5 (GURS, 1994), CAS (Geodetski ÈLANI PROJEKTNEGA SVETA V ÈASU IZDELAVE STROKOVNIH Marta Perše, grad. teh. zavod Slovenije, 1994) in prostorskih aktov za ceste. PODLAG IN OBLIKOVANJA OSNUTKA URBANISTIÈNE ZASNOVE: Vesna Polanc Mariniè, univ. dipl. inž. arh. 60