Kronika 2020, letnik 68, številka 1 Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Katarina Keber (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), dr. Harald Krahwinkler (Celovec), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Hrvoje Petrić (Zagreb), dr. Vlasta Stavbar (Maribor), dr. Imre Szilágy (Budimpešta) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 4. februarja 2020 Naslednja številka izide/ Next issue: junij/ June 2020 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gasperšič - angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič UDK/ UDC: Breda Pajsar Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 500 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Scopus; Historical Abstracts, ABC-CLIO; MLA International Bibliography; PubMed; ERIH Plus; Bibliography of the History of Art. Na naslovni strani/ Front cover: Vodnjak v parku Term Šmarješke Toplice/ Fountain in the park of the Šmarješke Toplice Thermal Spa (arhiv Term Krka). Na zadnji strani/ Back cover: Conrad Grefe: Stara Loka/ Altenlack (C. Grefe, P. Radics: Alt-Krain. Wien, Laibach, 1900). Razprave Martin Bele: Viltuška veja gospodov Mariborskih pred letom 1311 .....5 Patrizia Farinelli: Prevzeta od Zoisovega znanja in prijaznosti: Gaetano Cattaneo in Giovanni Scopoli v Ljubljani (april 1812) ....................................................................19 Damir Globočnik: Prešernova slovesnost v Vrbi 15. septembra 1872 ..........29 Marija Čipić Rehar: Jurij Humar – nova spoznanja o njegovem življenju in delu ..........................................41 Simona Kermavnar: Vodnjak v parku Term Šmarješke Toplice ......................55 Renata Komić Marn: Zbirateljstvo in umetnostni trg v Ljubljani med obema vojnama na primeru razprodaje Strahlove zbirke .............................................................69 Mateja Ratej: Vranglovci kot jugoslovanski graničarji na Kozjaku v dvajsetih letih 20. stoletja. Primer Simeona Britvina ...............................................89 Aneja Rože: Franciscejski kataster kot vir za preučevanje zgodovine vodne infrastrukture in preskrbovanja z vodo. Davčni okraj Sežana ..........................................99 Rok Poles: Od srčastega ščita do srčastih kamnov. Prispevek k poznavanju šoštanjskega grba ...................117 Po razstavah Ko zapoje kovina: nastajanje muzejske razstave o tisočletjih metalurgije na Slovenskem (Tomaž Lazar) ....................................135 Jubilej Darja Mihelič – sedemdesetletnica (Petra Svoljšak) .....145 Ocene in poro~ila Matjaž Bizjak: Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku (Martin Bele) ....................................149 Janez Höfler: Lastniške cerkve v Sloveniji. Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča ( Jure Volčjak) ................150 Dvorec Betnava (ur. Franci Lazarini in Miha Preinfalk) (Dejan Zadravec) ..............................152 David Petelin: Živeti v socialistični Ljubljani. Mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni ( Jelka Piškurić) ............................153 Jelka Piškurić: »Bili nekoč so lepi časi«. Vsakdanjik v Ljubljani v času socializma (Marija Počivavšek) .......155 Ota Konrád in Rudolf Kučera: Cesty z apokalypsy. Fyzické násilí v pàdu a obnově střední Evropy 1914–1922 (Eva Holz) ...............................................156 2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929.5VIL:32(497.412)"11/12" Prejeto: 9. 9. 2019 Martin Bele doc. dr., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor E-pošta: [email protected] Viltuška veja gospodov Mariborskih pred letom 1311 IZVLEČEK Prispevek predstavlja izvor, zgodnje delovanje ter dosežke rodbine Viltuških – stranske veje rodbine Mariborskih. V času nastanka rodbine je bilo politično stanje na območju današnje slovenske Štajerske precej nestabilno. Razlog za to je bil tudi v tem, da je vojvodina Štajerska konec 12. stoletja dobila novega gospodarja – dinastijo Babenberžanov. Za Viltuške, ki so bili deželnoknežji ministeriali, je bilo to velikega pomena, čeprav viri kažejo, da se jim v 13. stoletju ni uspelo prebiti do vidnejšega položaja na deželni ravni. Rekonstrukcijo dogajanja je omogočila analiza ohranjenih pisnih virov, zlasti Avstrijske rimane kronike in številnih listin. KLJUČNE BESEDE gospodje Viltuški, gospodje Mariborski, Štajerska, visoki srednji vek, Otokar II. Přemysl, Bela IV., Habsburžani, štajerski deželni zbori, ministeriali ABSTRACT VILTUŠ (WILDHAUS) BRANCH OF THE LORDS OF MARIBOR (MARBURG) BEFORE 1311 The contribution presents the origin, early operations, and achievements of the Viltuš (Wildhaus) family, a side branch of the Lords of Maribor (Marburg). At the time of the formation of the family, the territory of present-day Styria was faced with a rather volatile political situation. One of the reasons was that, at the end of the twelfth cen- tury, the Duchy of Styria obtained a new master – the Babenberg dynasty. This was of a major consequence for the ministerial family of Viltuš, even though according to sources, they passed the thirteenth century without being eleva- ted to a notable territorial rank. The reconstruction of the developments was made possible by an analysis of preserved written sources, especially the Austrian Rhyme Chronicle, and a substantial number of documents. KEY WORDS Lords of Viltuš (Wildhaus), Lords of Maribor (Marburg), Styria, High Middle Ages, Ottokar II. Přemysl, Bela IV., Habsburgs, Styrian territorial diets, ministeriales 5 MARTIN BELE: VILTUŠKA VEJA GOSPODOV MARIBORSKIH PRED LETOM 1311, 5–18 2020 Uvod vzhodnoalpske regije v času, ko je viltuška rodbina nastala. Predvsem v prvih desetletjih svojega obstoja Namen pričujočega članka je raziskati izvor, zgod- (sredi 13. stoletja) so morali člani rodbine preživeti v nje delovanje ter dosežke rodbine Viltuških – stran- izredno nemirnem političnem obdobju. Gospodarji ske veje rodbine Mariborskih. Rodbina je obstajala na štajerskem vojvodskem prestolu so se tedaj hitro in bila politično aktivna v času od konca 12. stoletja, menjavali. Medtem se je lokalno deželno plemstvo izumrla pa je šele v drugi polovici 15. stoletja. Pri moralo prilagajati vedno novim razmeram, da bi tako pisanju smo uporabljali avstrijsko in slovensko znan- ohranilo svoje posesti ter morda celo povečalo svojo stveno literaturo s področja srednjeveške zgodovine. moč. Med zbranimi viri je treba na prvem mestu izposta- viti Avstrijsko rimano kroniko, zatem pa še zbrano Splošni politični pregled listinsko gradivo za zgodovino nekdanje vojvodine Štajerske, ki so ga v 19. in 20. stoletju zbrali in izda- Konec 12. stoletja, ko se je viltuška rodbina začela jali Joseph von Zahn (UBSt I-III), Heinrich Appelt formirati, je bil v vzhodnoalpskem prostoru čas na- in Gerhard Pferschy (UBSt IV), Franc in Milko Kos stanka štajerske vojvodine ter hkrati menjave na šta- (Gradivo IV–V) ter France Baraga (na podlagi gradi- jerskem vojvodskem prestolu. Na območju kasnejše va Boža Otorepca) (Gradivo VI). Uporabljali smo še vojvodine Štajerske sta vladala štajerski mejni grof gradivo za srednjeveško zgodovino Koroške (MDC Otokar III. (vladal v letih 1129–1164) in njegov sin I-VIII), ki sta ga zbirala August von Jaksch in Her- Otokar IV. (vladal v letih 1164–1192). Otokar III. je mann Wiessner. bil v sorodu z najmočnejšimi knezi Svetega rimskega V preteklosti so se raziskovalci z rodbino Viltu- cesarstva. Cesar Friderik I. Barbarossa in saško-ba- ških že srečevali, a so jo še najpogosteje omenjali le varski vojvoda Henrik Lev sta bila njegova bratran- bolj ali manj bežno in v povezavi z neko širšo temo ca.8 Pred tem je Otokarjeva rodbina svoj deželno- – predvsem z gospodi Mariborskimi. Že leta 1938 knežji položaj utrdila v srečnem nizu dedovanj. Leta je Viltuške v zvezi s študijo o Mariborskih omenjal 1147 je Otokar v roke dobil pomembna gospostva Ljudmil Hauptmann.1 Zatem se je Hans Pirchegger na današnjem slovenskem Štajerskem, med drugim leta 1952 posvečal mariborskemu gospostvu,2 Viltu- območje današnje Radgone, Maribora in Laškega. škim pa je bilo v njegovem besedilu namenjenih le Otokarjevo gospostvo se je na jugu razširilo do raz- nekaj kratkih besed. Isto lahko rečemo za kasnejšo vodja med Dravo in Savinjo, z laškim gospostvom pa Pircheggerjevo knjigo Die Untersteiermark ter Mli- je dosegel celo Savo.9 Po Otokarjevi smrti je zavladal naričevi