PORO ČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH V LETU 2018 Splošni podatki o ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije, kot sestavni del Pomurja. Leži v osr čju vinorodnih Slovenskih goric in v delu meliorirane Š čavniške doline, le streljaj od ve čjih krajev, kot so Gornja Radgona, Radenci, Ljutomer in Lenart. Razprostira se na obmo čju v velikosti 51,3 km 2 in ima približno 2.900 prebivalcev. Ob čino Sveti Jurij ob Ščavnici predstavlja in zastopa župan Anton Slana. Ob činski svet sestavlja 11 članov. Osebna izkaznica ob čine : Število prebivalcev: cca. 2.900 Površina: 51,3 km 2 Število naselij: 27 Število gospodinjstev: cca. 930 Ustanovitev ob čine: 1994 Sedež ob čine: Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Š čavnici Tel. št.: 02 564 45 20 Fax: 02 564 45 30 E-pošta: [email protected] Mati čna številka: 5880319000 Dav čna številka: SI36670243 Št. ra čuna ob čine: SI56 0110 0010 0011 689 Simbola ob čine Sveti Jurij ob Š čavnici, grb in zastava sta delo akademskega slikarja Janeza Vidica (1923-1996). Nastali sta prvo leto delovanja ob čine, to je leta 1995. 1 Jakob Šešerko, doma čin z Ženika je za himno napisal Jürjovško zdravico, ki jo je uglasbil Lojze Krajn čan. Obmo čje ob čine obsega 27 naselij: Biserjane, Blaguš, Bolehne čici, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Ko čki Vrh, Kokolajnš čak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravš čak, Roži čki Vrh, Seliš či, Slaptinci, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sveti Jurij ob Š čavnici, Ženik in Žihlava. Grbi posameznih naselij, oziroma vaški grbi: 2 Središ če ob čine je naselje Sveti Jurij ob Š čavnici. V samem središ ču in njegovi neposredni bližini se nahaja ob činska uprava, krajevni urad, Kulturno in upravno središ če Sveti Jurij ob Ščavnici, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, osnovna šola, vrtec, gasilski dom, kmetijska 3 zadruga, trgovine, vrtnarija, župnijska cerkev,…Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici nosi ime po zavetniku župnijske cerkve - Svetem Juriju. Prebivalci, oziroma ob čani ob čine se ve činoma ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom, saj pogoje za te dejavnosti daje izjemno rodovitna prst. Ve čje industrije v ob čini ni, ob čani se zaposlujejo sami ali pri samostojnih podjetnikih, ostali pa so zaposleni v okoliških, ve čjih krajih. Z izgradnjo pomurske avtoceste je ob čanom v veliki meri omogo čen hitrejši in lažji ter časovno krajši dostop do delovnih mest tudi v bolj oddaljena mesta. Ob čina je z imenovano državno investicijo pridobila tudi priklju ček na avtocesto, z bencinskimi servisi in po čivališ čem v naselju Grabonoš. Ob čina torej leži na križiš ču pomembnih prometnih poti: V. evropskega koridorja (Italija – Madžarska) ter regionalne ceste, ki povezuje Avstrijo in Hrvaško. Zato se na črtuje izgradnja poslovno obrtne cone, ki bo zagotavljala pogoje za razvoj podjetništva in zaposlitev dela lokalnega prebivalstva v doma či ob čini. Ugodne prometne povezave pa so tudi velika prednost za razvoj turizma, ki ga v osnovi omogo čajo že naravne danosti in bogata zgodovina ob čine. Poudarja se pomen turizma, saj je v naših krajih narava še dokaj neokrnjena, ker je ni onesnaževala industrija, pa tudi kmetijstvo, predvsem v hribovitem delu, ni bilo tako intenzivno, kot drugje. Bogata je tudi kulturna dediš čina ob čine. Arhitekturna dediš čina stanovanjskih in gospodarskih objektov še vedno služi svojemu namenu. V ob čini je zelo razvito društveno delovanje, saj deluje okrog 50 aktivnih društev (in zvez) na razli čnih področjih (kultura, šport, gasilstvo, kmetijstvo, humanitarne dejavnosti, turizem,…). V letu 1998 je bila ustanovljena samostojna gasilska zveza v ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici, katere poglavitni namen je zagotavljanje požarne varnosti na celotnem obmo čju ob čine. Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici je znana tudi po mnogih velikih Prlekih, ki so pomembno vplivali na zgodovino slovenskega naroda. Velik razvoj se čuti tudi na kulturnem podro čju, kjer svojo glavno vlogo igrajo prav društva na podro čju kulture. V naše kraje je rad zahajal pisatelj Ivan Cankar. Tukaj so rojeni teolog dr. Anton Korošec, ki je bil tudi najpomembnejši slovenski politik med 1. in 2. svetovno vojno; naš doma čin je tudi duhovnik, pesnik in narodni buditelj Jakob Košar; pesnik, pisatelj, esejist, politik in prevajalec Edvard Kocbek; slovenski dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser dr. Bratko Kreft; učitelj slovenš čine Koloman Kvas; odvetnik in rodoljub dr. Jakob Ploj; slovenski duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog in zgodovinar Davorin Trstenjak; stotnik, pomo čnik generala Rudolfa Maistra, podpolkovnik Edvard Vaupoti č. Doma ča sta tudi arhitekta, ki sta s svojimi stvaritvami obogatila mesto Maribor, brata Branko in Van ček Kocmut; slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor Fran Ileši č iz Brezja; slavist, arhivist, kulturnopoliti čni zgodovinar Viktor Vrbnjak; pisatelj in delavski kulturno– prosvetni organizator Ivan Vuk Starogorski; pesnik in pisatelj Jakob Šešerko; slikar Franc Košar; in škof ter častni ob čan dr. Vekoslav Grmi č. Tukaj pa je obiskoval osnovno šolo tudi odvetnik in pionir slovenskega filma, dr. Karol Grossmann. Našteti in še številni drugi pri čajo, da je tukaj sti čiš če in sozvo čje ugodnih vplivov za razvoj človeških virov. In upravi čeno so obiskovalci našemu kraju nadeli ime »Prleške Atene«. Doprsni kipi Edvarda Kocbeka, dr. Antona Korošca in dr. Vekoslava Grmi ča krasijo trg Videm v Svetem Juriju ob Š čavnici. Po Edvardu Kocbeku nosi ime tudi osrednja dvorana v Kulturnem in upravnem središ ču Sveti Jurij ob Ščavnici, v katerem prostore s pridom koristijo za svoje delovanje in številne prireditve doma ča kulturna društva, ki s svojim ustvarjanjem prispevajo k bogatemu kulturnemu dogajanju ob čine. 4 V letu 2018 so bile na celotnem obmo čju ob čine, v organizaciji razli čnih organizatorjev, izvedene številne prireditve in dogodki, tako na športnem, gasilskem, turisti čnem, kulturnem, humanitarnem podro čju, kakor tudi na drugih podro čjih. Velika ve čina kulturnih dogodkov je bilo izpeljanih v Kulturnem in upravnem središ ču Sveti Jurij ob Š čavnici in tudi po vaseh ob čine. Najpomembnejši predpisi, ki v Sloveniji urejajo podro čje lokalne samouprave, ki spada pod Ministrstvo za javno upravo, katerega aktualni minister je Rudi Medved, so: ● Ustava Republike Slovenije • Zakon o lokalni samoupravi/ ZLS, • Zakon o lokalnih volitvah/ ZLV, • Zakon o financiranju ob čin/ ZFO, • Zakon o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij/ ZUODNO, • Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave/ MEELS. 5 Poleg osnovnih predpisov pa je potrebno upoštevati še vso podro čno zakonodajo, ki ureja dolo čila in pristojnosti ob čin na posameznih podro čjih, npr.: Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o varstvu okolja, Zakon o urejanju prostora, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o integriteti in prepre čevanju korupcije, Zakon o cestah, Zakon o javnem naro čanju,... Na podlagi dolo čb Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ je ob čina obravnavana kot temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Nadalje omenjeni zakon že v splošnih dolo čbah dolo ča, da so ob čine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce ob čine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju ob činskega sveta nanjo prenesene z zakonom. Ob čina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih dolo či s splošnim aktom občine ali so dolo čene z zakonom (21. člen ZLS). Ob čina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge: - upravlja ob činsko premoženje, - omogo ča pogoje za gospodarski razvoj ob čine in v skladu z zakonom opravlja naloge s podro čja gostinstva, turizma in kmetijstva, - na črtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na podro čju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljiš či, - ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove čanje najemnega socialnega sklada stanovanj, - v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi, za lokalne javne službe, - pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, - ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob čine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev, - pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, in drugo, dejavnost na svojem obmo čju, - pospešuje razvoj športa in rekreacije, - pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogo ča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižni čno dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediš čino na svojem obmo čju, - gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom, ureja promet v ob čini ter opravlja naloge ob