PREDLOG

ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ŠENTILJ

PREDLAGATELJ: Župan Občine Šentilj

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Šentilj

POSTOPEK: Hitri postopek za sprejem odlokov – 89. člen Poslovnika občinskega sveta Občine Šentilj (MUV, št. 26/09)

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. 33/89 ,Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 101/13 – odl. US) ter določbami 218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Šentilj (MUV, št. 26/09 in 23/1) občinski svet Občine Šentilj sprejme Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šentilj, kot je predložen.

Občina Šentilj mag. Štefan Žvab, župan

1

Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. 33/89 ,Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 101/13 – odl. US) ter določbami 218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Šentilj (MUV, št. 26/09 in 23/10) je občinski svet občine Šentilj na …... seji, dne ……, sprejel

O D L O K o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šentilj

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se določi podlage za obračun in odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. (2) Podlage za obračun in odmero nadomestila so določene ob upoštevanju naslednjih kriterijev:  določitve območij, katera so predmet odmere nadomestila,  meril za določitev višine nadomestila,  določitve zavezancev za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,  določitve oprostitev plačila nadomestila. (3) Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ

2. člen

(zazidana stavbna zemljišča)

(1) Za zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so parcele objektov z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. (2) Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5.

3. člen (nezazidana stavbna zemljišča)

(1) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. (2) Če gradbena parcela objekta ali površina stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem objekta ni določena, kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.

4. člen

(površina zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe. Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti. (2) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo uradne evidence: register nepremičnin, kataster stavb in zemljiški kataster, ki jih vodi pristojna geodetska uprava in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva podatke. (3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela. (4) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. Poslovni namen pomeni opravljanje dejavnosti v katerikoli organizacijski obliki, ki je vpisana v poslovni register Slovenije. (5) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen — zunanje poslovne površine (ZPP), se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, deponije ipd. (6) Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta. (7) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se odmeri tudi za nelegalne gradnje. (8) Na podlagi določil 5. odstavka tega člena, občina vzpostavi lastno evidenco zunanjih poslovnih površin.

5. člen

(površina nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča. (2) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata uradni evidenci: zemljiški kataster in kataster stavb, iz katerih občina pridobiva potrebne podatke. (3) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 3. člena tega odloka, pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta ter pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi pravnimi akti. (4) Na podlagi določil 1. in 2. odstavka tega člena, občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč.

III. OBMOČJA ODMERE NADOMESTILA

6. člen

(območja)

(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi naslednjih kriterijev:  lokalnega pomena območja;  dostopnosti do javnih funkcij. (2) Območja iz prvega odstavka tega člena se delijo na:  1. območje, ki obsega površine v naselju Šentilj, ki so z občinskim prostorskim načrtom določene kot stavbno zemljišče, ki ni razpršena pozidava.  2. območje, ki obsega površine v naseljih Ceršak, , , Svečane , in , ki so z občinskim prostorskim načrtom določene kot stavbno zemljišče, ki ni razpršena pozidava.  3. območje, katerega predstavljajo preostala območja v naseljih Ceršak, Selnica ob Muri, Sladki Vrh, Svečane, Šentilj, in Vranji Vrh ter celotna območja naselij Kaniža, Kozjak pri Ceršaku, , , Stara Gora pri Šentilju, Štrihovec in Zgornje Dobrenje.  4. območje, katerega predstavljajo preostala območja v naselju Zgornja Velka ter celotna območja naselij , Plodršnica, Spodnja Velka, Šomat, , Zgornje Gradišče in Zgornji Dražen Vrh. (3) Grafični zaris območij je razviden iz vsakokrat veljavnega kartografskega dela občinskega prostorskega načrta.

IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

7. člen

(splošna merila) Za določitev višine nadomestila, se upoštevajo naslednja merila:  opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme in gospodarske javne infrastrukture,

 lega in namen stavbnega zemljišča.

8. člen

(opremljenost stavbnega zemljišča z infrastrukturo)

(1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme in gospodarske javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami: Infrastruktura Opremljenost stavbnega zemljišča Število točk prometno omrežje vsa zemljišča v občini 15 električno omrežje zemljišča, ki jih je mogoče priključiti 15 vodovodno omrežje zemljišča, ki jih je mogoče priključiti 15 kanalizacijsko omrežje zemljišča, ki jih je mogoče priključiti 15 (2) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture in javne infrastrukture, določi njen upravljavec.

9. člen

(lega in namen stavbnega zemljišča) Uporaba stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena na naslednji način: Namen stavbnega zemljišča 1. območje 2. območje 3. območje 4. območje A - Stanovanjski namen 24 10 0 0 B - Poslovni namen pridobitne 500 250 125 60 dejavnosti B1 - Poslovni namen pridobitne 350 175 90 40 dejavnosti – ZPP C - Poslovni namen nepridobitne 400 200 100 50 dejavnosti C1 - Poslovni namen nepridobitne 280 140 70 35 dejavnosti – ZPP D - Poslovni namen obrtne 300 100 50 30 dejavnosti D1 - Poslovni namen obrtne 210 70 35 20 dejavnosti – ZPP E - Nezazidano stavbno zemljišče 20 15 10 5

10. člen

(določitev višine nadomestila)

(1) Letno višino nadomestila za zazidano stavbno zemljišče predstavlja vsota točk iz 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče. (2) Letno višino nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče predstavlja vsota točk iz 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče.

11. člen

(vrednost točke)

(1) Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom občinskega sveta. (2) Če sklep iz prejšnjega odstavka ni sprejet, velja vrednost točke iz predhodnega leta, ki se revalorizira z indeksom cen v obdobju enega leta na dan 1. januarja, katerega vodi statistični urad Republike Slovenije. Župan vrednost točke potrdi z ugotovitvenim sklepom. (3) Letna vrednost točke za odmero nadomestila za leto 2020 za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znaša 0,005328 EUR.

V. ODMERA NADOMESTILA

12. člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (lastnik ali najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). (2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.

13. člen

(odmera nadomestila)

(1) Postopek odmere nadomestila izvede pristojna finančna uprava. (2) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak del stavbe in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej. (3) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.

14. člen

(neusklajenost podatkov) Če podatek o površini stavbe oz. zunanje poslovne površine, namenu oz. dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega na podlagi javnega naznanila ter izvedene javne razgrnitve podatkov oziroma izvedenega ugotovitvenega postopka, določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Občina postopek vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

15. člen

(oprostitve) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se oprosti za:  zavezanca, ki predloži dokazilo centra za socialno delo, iz katerega je razvidna njegova socialna ogroženost (mnenje, odločba),

 zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva popolnosti vloge za priznanje 5- letne oprostitve.

VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

16. člen

(obravnava pritožb v prehodnem obdobju) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za posamezna odmerna leta, se obravnavajo na podlagi veljavnega odloka v letu odmere.

17. člen

(prenehanje veljavnosti odloka) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šentilj (MUV 29/95, 2/96, 31/97, 16/98, 34/99, 13/01, 30/03, 19/04, 21/19 - popravek), uporablja pa se do 31. 12. 2019.

18. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2020.

Številka: Datum:

Občina Šentilj mag. Štefan Žvab, župan

OBRAZLOŽITEV

1. Razlogi za sprejem odloka in ocena stanja

Pravna podlaga za sprejem novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ) je v 55. členu Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019. Obstoječa občinska zakonodaja sega v leto 1995 in je bila večkrat dopolnjena v letih 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2003 in 2004. Iz tega sledi, da občinska zakonodaja ne sledi več današnjim zakonskim normam, saj so bile le-te v zadnjih desetih letih močno spremenjene. Od zadnje posodobitve občinskega odloka je tako prišlo do več sprememb na področju komunalne opreme, določitve površine in namena nepremičnin, načina odmere NUSZ, tudi pomen območja mejnega prehoda Šentilj je bistveno drugačen, kot je bil za časa uveljavitve odloka. Prav tako so bile posodobljene geodetske in zemljiškoknjižne evidence ipd. Cilj izvedenih sprememb je zvišati pravno predvidljivost in varnost; tako za zavezance, ki plačujejo nadomestilo, kot za davčni organ, ki vsakoletno izvaja odmero nadomestila v imenu občine.

Obstoječi odlok razmejuje območja odmere nadomestila glede na njihov pomen in dostopnost ter tako vzpostavlja 4 kategorije območij. Obstoječi odlok temelji na naslednjih izhodiščih: 1. območje predstavlja območje MMP Šentilj. 2. območje predstavlja območje naselja Šentilj, ki je z OPN določeno kot stavbno zemljišče, brez NRP Rp – razpršena pozidava. 3. območje predstavljajo območja naselij Ceršak, Sladki Vrh in Zgornja Velka, ki so z OPN določeno kot stavbno zemljišče, brez NRP Rp – razpršena pozidava. 4. območje predstavljajo vsa preostala zemljišča v občini.

2. Cilji in načela predloga odloka

Glavni cilj odloka je sprememba območij, ki se izvede na način, da se prvo in drugo območje medsebojno združita v enotno območje odmere NUSZ. Obremenitev skupnega območja se povzame kot obremenitev dosedanjega drugega območja – torej območja naselja Šentilj. Na ta način se izjemno močna obremenitev poslovnih subjektov, ki je bila značilna za prvo območje, omili in prilagodi aktualnemu pomenu območja ob avtocesti in območja ob MMP Šentilj. V skupino strnjenih naselij, kot so Sladki Vrh, Ceršak in Zgornja Velka, se doda območje strnjenega dela naselja Selnica ob Muri. Območje skrajno vzhodnega dela občine se določi kot samostojno območje, ki je vrednoteno najnižje. Posledično se obremenitev poslovnega namena 3. območja nekoliko približa obremenitvi v 1. in 2. območju.

Komunalna opremljenost se loči na t. i. individualno komunalno opremo, ki je vezana na nepremičnino natančno (primer: vodovodno omrežje), in na kolektivno komunalno opremo, ki je vezana na območje vzpostavljenega sistema (primer: prometno omrežje). Značilnost odmere nadomestila za stopnjo komunalne opremljenosti je, da je opremljenost nepremičnine s posamezno vrsto komunalne opreme lažje zagovarjati v primeru individualne komunalne opreme kot pa kolektivne komunalne opreme. Glede na določbe obstoječega odloka ima občina tovrstni sistem ustrezno nastavljen in bistvene spremembe niso potrebne, je pa potrebna ukinitev posameznih vrst infrastrukture, ki niso neposredno povezane z državno oz. občino.

Prometno omrežje se spremeni na način, da se opis »cesta v protiprašni izvedbi«, spremeni v »prometno omrežje«. Dejstvo je, da so občinske ceste namenjene vsem udeležencem v prometu, zato je smiselno in tudi pravilno, da vsak uporabnik nepremičnine v občini, participira k stroškom njihovega vzdrževanja. Občinske ceste so v veliki meri asfaltirane – torej urejene protiprašno. Vseeno je na območju občine nekaj cest, ki te ureditve še nimajo, pa vendar posamezni uporabniki ne koristijo zgolj cest za dostop do svojega doma, temveč vse ceste in tudi do svojega doma se posameznik pripelje po asfaltirani cesti. Zgolj v nekaj primerih mora posameznik v bližini svojega doma koristiti makadamsko cesto.

Plinovodno omrežje se izloči iz obremenitve NUSZ, saj ne gre za občinsko infrastrukturo, temveč zasebno omrežje. Občina plinovodnega omrežja ni financirala iz lastnih sredstev, zato posledično ni pravilno, da zanj obremenjuje uporabnike nepremičnin s plačilom NUSZ. V tem primeru gre konkretno za zasebno infrastrukturo javnega značaja. Ko bo le-ta prešla v last občine, bo mogoče o obremenitvi razmisliti ponovno. V tem trenutku, ko infrastruktura ni v lasti občine, se obremenitev z njo ukine. Posledično se cca. 800 nepremičnin razbremeni dela dosedanje obremenitve plačila NUSZ.

Toplovodno omrežje se izloči iz obremenitve NUSZ, saj ne gre za občinsko infrastrukturo, temveč zasebno omrežje. Občina toplovodnega omrežja ni financirala iz lastnih sredstev, zato posledično ni pravilno, da zanj obremenjuje uporabnike nepremičnin s plačilom NUSZ. V tem primeru gre konkretno za zasebno infrastrukturo javnega značaja. Če bo v prihodnje le-ta prešla v last občine, bo mogoče o obremenitvi razmisliti ponovno. V tem trenutku, ko infrastruktura ni v lasti občine, se obremenitev z njo ukine. Posledično se cca. 270 nepremičnin razbremeni dela dosedanje obremenitve plačila NUSZ.

PTT (telefon) se izloči iz besedila odloka. Navedena infrastruktura se že do sedaj ni obračunavala, saj za to ni pravne podlage.

Javni mestni in primestni promet se izloči iz besedila odloka, saj občina tovrstne storitve že do sedaj ni obračunavala.

V predlagani odmeri NUSZ bi tako ostale naslednje infrastrukture: - prometno omrežje (območje celotne občine) - električno omrežje (območje celotne občine) - vodovodno omrežje (območje celotne občine) - kanalizacijsko omrežje (območje celotne občine)

Prometno omrežje se obračuna vsem zavezancem v občini. Električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje se obračuna vsem nepremičninam, katere je mogoče priključiti (tudi, če niso priključene). O možnosti priključitve odloči upravljavec posamezne vrste infrastrukture. Kolektivno centralno ogrevanje se upošteva zgolj stavbam, ki so priključene nanj.

Navedene razlike izhajajo iz določb veljavne zakonodaje. Dostop do prometnega omrežja mora Občina zagotavljati vsem stavbam v prostoru. Elektrika, vodovod in kanalizacija se zagotavljajo, če infrastruktura obstaja, v nasprotnem lahko lastniki nepremičnin zagotovijo alternativne način dostopa do potrebne infrastrukture.

Kot posledica izvedenih spremembe bo mnogo uporabnikov nepremičnin na območju naselja Šentilj obremenjenih manj, saj ne bodo več obremenjeni s plinovodnim omrežjem. (Enako v primeru toplovodnega omrežja velja za naselje Sladki Vrh.) Nasprotno bo v evidenco NUSZ zajetih nekaj 10 stavb, ki do sedaj niso bile vključene vanjo, saj nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja.

Največjo spremembo je doživel podrobneje obrazložen način določitve površine stavbe ali objekta. Dikcija zakona iz leta 1984 se prilagaja današnjemu stanju na način, da se kot stanovanje in poslovni prostor razume celotna površina stavbe ali objekta, ki je v lasti posameznika in to ne glede na dejstvo, ali je prostor gradbeno-obrtniško dokončan ali ne. Tako se kot površina prostorov razumejo vsi zaprti prostori vseh etaž stanovanjske hiše oziroma vsi prostori stanovanja v bloku, vključno s kletjo in parkirno garažo. V primeru določitve poslovne površine je zajem površin širši, kar pomeni, da se - poleg vseh površin stavbe - kot poslovne površine razumejo tudi zunanje površine kot so parkirišča, rekreacijske površine, skladišča ipd., ki jih poslovni subjekt uporablja za izvajanje poslovne dejavnosti.

Na tem mestu dodajamo, da je občina v letu 2019 zaključila s postopkom prehoda podatkov o površinah nepremičnin na novo stanje, zato ta sprememba odloka ne bo imela nobenih dodatnih finančnih posledic ne za občino ne za uporabnike nepremičnin.

Namembnost posamezne nepremičnine, za katero se odmerja nadomestilo, je praviloma vezana na standardno klasifikacijo dejavnosti, ki jo nato posamezna občina razvrsti v več ločenih skupin. Praviloma se v tej razločitvi upošteva pridobitnost dejavnosti in različne skupine teh dejavnosti, stopnja primarnosti dejavnosti, bivanje in v primeru občine Šentilj tudi stalnost bivanja, kar je sporno glede na prakso Ustavnega sodišča RS. Spornost obstoječega odloka je predvsem v dejstvu, da je prvo območje nesorazmerno bolj obremenjeno, kot preostala območja. Posledično prihaja do neprimernih razlik obremenitve zavezancev, saj so zavezanci na območju MMP Šentilj obremenjeni približno tri krat bolj, kot zavezanci v centru Šentilja.

Obstoječi odlok tudi ne ločuje med zaprtimi in odprtimi poslovnimi površinami, kar je praksa večine občin.

Odlok na področju obračuna površin nezazidanih stavbnih zemljišč določa izjemno visoke vrednosti za zemljišča, na katerih je mogoča gradnja poslovnih površin. Tako visoke vrednosti niti niso upravičene in jih občine že sedaj ne upošteva pri odmeri NUSZ.

Obstoječi odlok tudi določa dodatne točke iz razloga posebnih ugodnosti, kar pa je glede na obsežno prakso ustavnega sodišča RS prav tako nezakonito.

S spremembo odloka se najprej poenoti točkovanje 1. in 2. območja odmere NUSZ na način, da se obremenitev prvega območja prilagodi na obremenitev drugega območja. Na ta način občina utrpi izjemno visok izpad prihodkov iz odmere NUSZ, pa vendar je ta ukrep nujno potreben, saj je obstoječa obremenitev 1. območja, ki izkazuje trikratnik obremenitve istovrstne nepremičnine v centru Šentilja, enostavno prevelika.

Namembnosti nepremičnin se vsebinsko bistveno spreminjajo glede na obstoječe stanje. Počitniški namen, ki se že do sedaj ni obračunaval, se zgolj izloči iz odloka oz. se ukine. Iz odloka se izločijo tudi »Druge gospodarske dejavnosti«, ki se prav tako že do sedaj niso obračunavala zavezancem. Ostale poslovne dejavnosti se točkovno bistveno ne spreminjajo, se zgolj ustrezno preimenujejo na način, da se sedaj vodijo kot: - Poslovni namen – pridobitna dejavnost - Poslovni namen – nepridobitna dejavnost - Poslovni namen – obrtna dejavnost In se ustrezno točkovno prilagodijo razmerjem med posameznimi območji. (Poslovni namen v 2. območju se zviša, v četrtem zniža.)

Po uvedbi vseh ukrepov, se stanovanjskim stavbam v občini odmera NUSZ zniža za povprečno 20%.

Preostali obstoječi zavezanci spremembe odloka ne bodo občutili, saj se jim odmera NUSZ ne spreminja.

Predlaga se sprememba obremenitve zunanjih poslovnih površin iz dosedanje 100 % obremenitve napram zaprtim poslovnim površinam, na sedaj predlagano 70 % obremenitev namena zunanjih poslovnih površin. Ker se poleg točk iz namena, točkuje tudi komunalna oprema, znižanje obremenitve ni 30 %, temveč nekaj manj.

Točkovanje nezazidanih stavbnih zemljišč se spremeni. Obremenitev 2. območja se dvigne za polovico in po novem predstavlja 75 % obremenitev napram 1. območju.

Ukine se tudi točkovanje posebnih ugodnosti, ki se prav tako že do sedaj niso upoštevale, ker so glede na odločbe ustavnega sodišča RS, nezakonite.

Oprostitve plačila nadomestila je potrebno posodobiti na način, da se ohranijo zgolj tiste, ki jih določa veljavna zakonodaja. Občina ne more širiti razlogov oprostitve plačila NUSZ preko zakonsko določenih primerov.

Spremembe vsebine oprostitev odloka NUSZ ne bodo vplivale na obremenitev zavezancev. Se bodo pa v odmero NUSZ vključile stavbe, ki nimajo javnega vodovoda in so do sedaj bile izvzete iz evidence NUSZ. Ta vključitev temelji na določbi 218b. člena Zakona o graditvi objektov.

Preostale določbe odloka o nadomestilu so tehnične, vsebinske in pojasnjevalne narave, ki podrobneje opredeljujejo posamezne aktivnosti, ki bodo s spremembo odloka ustrezno obdelane in nadomeščene.

3. Ocena finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka

Sprejetje odloka ne bo imelo finančnih posledic za Občino Šentilj na odhodkovni strani.

Predlog odloka je na svoji 9. seji, dne 10. 12. 2019, obravnavala pristojna Komisija za komunalno gospodarstvo, prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, ki je predlog odloka potrdila.

Da bi se lahko zavezancem NUSZ za leto 2020 odmerilo po določbah novega odloka, se občinskemu svetu predlaga, da odlok sprejme po hitrem postopku za sprejem odlokov.