Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 39 , ponedeljek 28. 4. 2003 Cena 1100 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIII

VLADA beno, , Dolenja Pirošica, , Dolenja vas pri Artičah, , , Dvorce, 1894. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o , Gaj, , Globočice, Globoko, Glo- teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki gov brod, Gorenja Pirošca, , , Sloveniji , , Izvir, , Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Na podlagi drugega odstavka 43. člena zakona o dr- Laze, Loče, , Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, žavni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 110/02) izdaja , , , , Nova Vlada Republike Slovenije vas pri Mokricah, Obrežje, , Orešje na Bizelj- skem, , Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, U R E D B O Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poš- o spremembah in dopolnitvah uredbe tena vas, , Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Ri- o teritorialnem obsegu upravnih enot gonce, , , , , , , Stankovo, Stara vas – Bizelj- v Republiki Sloveniji sko, , Trebež, , , 1. člen Veliki Obrež, Vinji vrh, , Volčje, , , , , Zgornji Obrež, Žejno, Župe- Besedilo prvega poglavja uredbe o teritorialnem obse- ča vas, Župelevec. gu upravnih enot v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 75/94 in 8/96) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 3. Upravna enota Celje, s sedežem v Celju, obsega naslednja naselja: »I. SPLOŠNE DOLOČBE , Beli potok pri Frankolovem, Bezenškovo Buko- vje, Bezovica, Bovše, Brdce, Brdce nad Dobrno, Brezova, 1. člen Bukovžlak, Celje, Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dobr- S to uredbo se določa teritorialni obseg upravnih enot na, Dobrova, , Draga, Dedni Vrh pri Vojniku, v Republiki Sloveniji. , Gabrovec pri Dramljah, Glinsko, Globoče, Go- Upravne enote imajo naslednje sedeže in obsegajo rica pri Šmartnem, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, naselja: , , , , Javornik, Jezerce pri Šmartnem, Kanjuce, , Klanc, , Kompole, 1. Upravna enota Ajdovščina, s sedežem v Ajdovščini, Konjsko, Košnica pri Celju, Lahovna, Landek, Laška vas pri obsega naslednja naselja: Štorah, , Leskovec, Lešje, , Ajdovščina, , Bela, Brje, , Cesta, Col, Lipa pri Frankolovem, Lipovec pri Škofji vasi, Ljubečna, Črniče, Dobravlje, Dolenje, , Duplje, , Loče, Loka pri Dobrni, Lokovina, Lokrovec, Lopata, Male Gaberje, Goče, Gojače, Gozd, Gradišče pri Vipavi, Grivče, Dole, Medlog, Novake, Ogorevc, Osenca, Otemna, Parož, Hrašče, Kamnje, Kovk, Kožmani, Križna gora, Lokavec, Pečovje, Pečovnik, Pepelno, Podgorje pod Čerinom, Pol- Lozice, Lože, Male Žablje, Malo polje, Malovše, Manče, že, Prekorje, Pristava, Pristova, Prožinska vas, Rakova ste- Nanos, Orehovica, , Plače, Planina, Podbreg, Pod- za, , Razgor, , Rove, Rožni Vrh, Runtole, grič, Podkraj, , , Poreče, Potoče, Pred- Rupe, Selce, Slance, Slatina v Rožni dolini, , Straža meja, Ravne, , Selo, , Slap, Šmarje, Stomaž, pri Dolu, Straža pri Novi cerkvi, Stražica, Strmec nad Dobr- Tevče, , Velike Žablje, Vipava, Vipavski Križ, Višnje, no, , Svetina, Svetli dol, Šentjanž nad Štorami, Vodice, Vrhpolje, Vrtovče, , , , Žago- Šentjungert, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rož- lič, Žapuže. ni dolini, Šmiklavž pri Škofji vasi, Štore, Teharje, Tomaž nad Vojnikom, Tremerje, Trnovlje pri Celju, Trnovlje pri Socki, 2. Upravna enota Brežice, s sedežem v Brežicah, ob- , , Vine, Vinska Gorica, Višnja vas, Vi- sega naslednja naselja: zore, Vojnik, Vrba, Vrhe, Zabukovje, Začret, Zadobrova, , Artiče, , , Blatno, Zavrh nad Dobrno, Zlateče, Zvodno, Želče, Žepina. , Boršt, Bračna vas, Slovenska vas, Brezje pri Boj- snem, , , Bre- 4. Upravna enota Cerknica, s sedežem v Cerknici, žice, , Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje obsega naslednja naselja: ob Krki, Cirnik, , Curnovec, Čatež ob Savi, Če- Andrejčje, Babna Polica, Babno polje, Beč, Bečaje, dem, Črešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, , Do- Begunje pri Cerknici, Benete, Bezuljak, Bločice, Bloška Stran 4582 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije polica, Bočkovo, Brezje, Cajnarje, Cerknica, Čohovo, Da- šlenovica, Čeplje, Češenik, Češnjice, Češnjice pri Morav- ne, Dobec, Dolenja vas, Dolenje jezero, Dolenje Otave, čah, Depala vas, Dešen, Dob, Dobeno, Dobovlje, Dole pod Dolenje poljane, Fara, Glina, Godičevo, Gora, Gorenje Je- Sv. Trojico, Dole pri Krašcah, Dolenje, Domžale, Drago- zero, Gorenje Otave, Gradiško, Goričice, Grahovo, Hiteno, melj, Drtija, Dupeljne, Dvorje, Gabrje pod Limbarsko goro, Hribarjevo, Hribljane, Hruškarje, Hudi Vrh, Iga vas, Ivanje Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Gora pri Pečah, Gorenje, Go- selo, Jeršanovo, Jeršiče, Klance, Knežja Njiva, Korošče, rica, Goričica pri Ihanu, Goričica pri Moravčah, Gorjuša, Koščake, Kozarišče, Kožljek, Sveti duh, Kramplje, Kranjče, Gradišče pri Lukovici, Homec, Hrastnik, Hrib nad Ribčami, Kremenca, Krušče, Kržišče, Lahovo, Laze pri Gornjem je- Hribi, Hudo, Ihan, Imenje, Imovica, Jasen, Javorje pri Bla- zeru, Lepi vrh, Lešnjake, Lipsenj, Lovranovo, Lož, Mahneti, govici, Jelša, Katarija, Kokošnje, Količevo, Kolovec, Kom- Malni, Markovec, Martinjak, Metulje, Milava, Mramorovo pri polje, Koreno, Korpe, Krajno brdo, Krašce, Krašnja, Križa- Lužarjih, Mramorovo pri Pajkovem, Nadlesk, Nemška vas te, Krtina, Laze pri Domžalah, Limbarska Gora, Lipa, Log, na Blokah, Nova vas, Ograda, Osredek, Otok, Otonica, Loka pri Mengšu, Lukovica pri Domžalah, Mala Lašna, Mala Pikovnik, Pirmane, Podcerkev, Podgora pri Ložu, Podlož, loka, Mali Jelnik, Mengeš, Moravče, Mošenik, Negastrn, Podskrajnik, Podslivnica, Polšeče, Ponikve, Pudob, Radlek, Nožice, Obrše, Peče, Ples, Podgora pri Zlatem polju, Pod- Rakek, Rakov Škocjan, Ravne, Ravne na Blokah, Ravnik, gorica pri Pečah, Podmilj, Podrečje, Podsmrečje, Podstran, Reparje, Rožanče, Rudolfovo, Runarsko, Selšček, Sleme, Pogled, Poljane nad Blagovico, Prelog, Preserje pri Lukovi- Slivice, Slugovo, Stari trg pri Ložu, Stražišče, Strmca, Stu- ci, Preserje pri Radomljah, Preserje pri Zlatem polju, Pretrž, denec na Blokah, Studeno na Blokah, Ščurkovo, Sveta Prevalje, Prevoje, Prevoje pri Šentvidu, Prikrnica, Prilesje, Trojica, Sveti Vid, Škrabče, Škufče, Šmarata, Štorovo, Štru- Prvine, Pšata, Rača, Račni vrh, Radomlje, Rafolče, Rodica, kljeva vas, Tavžlje, Topol, Topol pri Begunjah, Ulaka, Unec, Rova, Rudnik pri Moravčah, Selce, Selce pri Moravčah, Velike Bloke, Veliki Vrh, Viševek, Volčje, Vrh, Vrhnika pri Selo pri Ihanu, Selo pri Moravčah, Serjuče, Soteska pri Ložu, Zahrib, Zakraj, Zala, Zales, Zavrh, Zelše, Zibovnik, Moravčah, Spodnja Dobrava, Spodnja Javoršica, Spodnje Žerovnica, Župeno. Jarše, Spodnje Koseze, Spodnje Loke, Spodnje Prapreče, Spodnji Petelinjek, Spodnji Prekar, Spodnji Tuštanj, Sred- 5. Upravna enota Črnomelj, s sedežem v Črnomlju, nje Jarše, Stegne, Straža, Studenec pri Krtini, Suša, Straža obsega naslednja naselja: pri Moravčah, Sveti Andrej, Srednje Jarše, Sv. Trojica, Šen- Adlešiči, Balkovci, Bedenj, Belčji Vrh, Bistrica, Blatnik tožbolt, Šentpavel pri Domžalah, Šentvid pri Lukovici, Škoc- pri Črmošnjicah, Blatnik pri Črnomlju, Bojanci, Brdarci, Breg jan, Škrjančevo, Topole, Trnjava, Trnovče, Trojane, Trzin, pri Sinjem vrhu, Brezje pri Rožnem dolu, Brezje pri Vinjem Turnše, Učak, V Zideh, Velika vas, Veliki Jelnik, Videm pri vrhu, Breznik, Brezova reber, Brezovica pri Črmošnjicah, Lukovici, Vinje pri Moravčah, Vir, Vošce, Vranke, Vrba, Vrh Brstovec, Butoraj, Cerkvišče, Cerovec pri Črešnjevcu, Čreš- nad Krašnjo, Vrhovlje, Vrhpolje pri Moravčah, Zaboršt, Za- njevec pri Dragatušu, Črešnjevec pri Semiču, Črmošnjice, gorica pri Rovah, Zalog pod Sv. Trojico, Zalog pri Kresni- Črnomelj, Čudno selo, Dalnje njive, Damelj, Dečina, Desi- cah, Zalog pri Moravčah, Zavrh pri Trojanah, Zgornja Do- nec, Deskova vas, Dobliče, Doblička gora, Dolenja Podgo- brava, Zgornja Javoršica, Zgornje Jarše, Zgornje Koseze, ra, Dolenja vas pri Črnomlju, Dolenjci, Dolenji Radenci, Zgornje Loke, Zgornje Prapreče, Zgornji Petelinjek, Zgornji Dolenji Suhor pri Vinici, Dolnja Paka, Draga pri Sinjem vrhu, Prekar, Zgornji Tuštanj, Zlatenek, Zlato Polje, Žeje, Želo- Dragatuš, Dragoši, Dragovanja vas, Drenovec, Drežnik, Fuč- dnik, Žiče, Žirovše. kovci, Gaber pri Črmošnjicah, Golek, Golek pri Vinici, Go- renja Podgora, Gorenjci pri Adlešičih, Gorenji Radenci, Go- 7. Upravna enota Dravograd, s sedežem v Dravogradu, rica, Gornja Paka, Gornje Laze, Gornji Suhor pri Vinici, obsega naslednja naselja: Gradnik, Griblje, Grič pri Dobličah, Hrast pri Vinici, Hrib pri Bukovska vas, Črneče, Črneška Gora, Dobrova pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem dolu, Hrib, Jankoviči, Jelševnik, Dravogradu, Dravograd, Gorče, Goriški Vrh, Kozji Vrh nad Jerneja vas, Kal, Kanižarica, Knežina, Komarna vas, Kot ob Dravogradom, Libeliče, Libeliška Gora, Ojstrica, Otiški Vrh, Kolpi, Kovača vas, Kovačji grad, Krupa, Krvavčji vrh, Kvasi- Podklanec, Selovec, Sv. Boštjan, Sv. Danijel, Sv. Duh, Šen- ca, Kot pri Damlju, Lipovec, Lokve, Mala Lahinja, Mala sela, tjanž pri Dravogradu, Tolsti vrh p. R. na K. – del, Trbonje, Mali Nerajec, Maline pri Štrekljevcu, Marindol, Mašelj, Ma- Tribej, Velka, Vič, Vrata. vrlen, Mihelja vas, Miklarji, Miliči, Močile, Moverna vas, Naklo, Nestoplja vas, Nova lipa, Obrh pri Dragatušu, Ogu- 8. Upravna enota Gornja Radgona, s sedežem v Gornji lin, Omota, Oskoršnica, Osojnik, Otovec, Paunoviči, Peru- Radgoni, obsega naslednja naselja: dina, Petrova vas, Planina, Pobrežje, Podklanec, Podlog, Apače, Aženski vrh, Biserjane, Blaguš, Bolehnečici, Podreber, Potoki, Praproče, Praprot, Prelesje, Preloge, Pre- Boračeva, Brezje, Čakova, Črešnjevci, Črnci, Dragotinci, loka, Pribinci, Pribišje, Pugled, Purga, Pusti gradec, Rodi- Drobtinci, Gabrc, Galušak, Gornja Radgona, Gornji Ivanjci, ne, Rožanec, Rožič vrh, Rožni dol, Ručetna vas, Sečje Grabe, Grabonoš, Grabšinci, Hercegovščak, Hrastje-Mota, selo, Sela pri Dragatušu, Sela pri Otovcu, Sela pri Vrčicah, Hrašenski Vrh, Ivanjski Vrh, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjšev- Semič, Sinji Vrh, Sodevci, Sodji Vrh, Sredgora, Srednja ski Vrh, Jamna, Janhova, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobil- vas, Srednji Radenci, Stara Lipa, Stari trg ob Kolpi, Starihov ščak, Kocjan, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kunova, vrh, Stranska vas pri Semiču, Stražnji vrh, Svibnik, Selce pri Kupetinci, Kutinci, Lastomerci, Lešane, Lokavci, Lomano- Špeharjih, Sovinek, Šipek, Špeharji, Štrekljevec, Talčji Vrh, še, Lutverci, Mahovci, Mali Moravščak, Melanjski Vrh, Me- Tanča Gora, Trebnji vrh, Tribuče, Tušev dol, Učakovci, Veli- le, Murski Vrh, Murščak, Nasova, Negova, Norički Vrh, Novi ka Lahinja, Velika sela, Veliki Nerajec, Vinica, Vinji Vrh pri Vrh, Očeslavci, Okoslavci, Orehovci, Orehovski vrh, Pari- Semiču, Vojna vas, Vranoviči, Vrčice, Vrhovci, Vukovci, Za- čjak, Plitvica, Plitvički Vrh, Podgorje, Podgrad, Pogled, Poli- gozdac, Zajčji vrh, Zapudje, Zastava, Zilje, Zorenci, Žuniči. ce, Ptujska cesta, Rački Vrh, Radenci, Radenski Vrh, Rad- venci, Rihtarovci, Rodmošci, Rožički Vrh, Segovci, Selišči, 6. Upravna enota Domžale, s sedežem v Domžalah, Slaptinci, Sovjak, Spodnja Ščavnica, Spodnje Konjišče, obsega naslednja naselja: Spodnji Ivanjci, Spodnji Kocjan, Stanetinci, Stara gora, Sta- Bišče, Blagovica, Brdo, Brdo pri Lukovici, Brezje pri vešinci, Stavešinski Vrh, Stogovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Dobu, Brezovica pri Dobu, Brezovica pri Zlatem polju, Br- Šratovci, Terbegovci, Turjanci, Turjanski Vrh, Vratja vas, Vra- Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4583 tji Vrh, Zagajski Vrh, Zbigovci, Zgornje Konjišče, Zgornji Bukovo, Cerkljanski Vrh, Cerkno, Čekovnik, Čeplez, Kocjan, Ženik, Žepovci, Žiberci, Žihlava, Žrnova. Črni Vrh, Dole, Dolenji Novaki, Godovič, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Novaki, Gorenji Vrsnik, Gorje, Govejk, 9. Upravna enota Grosuplje, s sedežem v Grosuplju, Idrija, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idrijske Krnice, Idršek, Ja- obsega naslednja naselja: gršče, Javornik, Jazne, Jelični Vrh, Jesenica, Kanji Dol, Ambrus, Artiža vas, Bakrc, Bičje, Blečji Vrh, Boga vas, Korita, Labinje, Lazec, Ledine, Ledinske Krnice, Lome, Laz- Bojanji vrh, Bratnice, Breg pri Dobu, Breg pri Zagradcu, nica, Masore, Mrzli Log, Mrzli vrh, Orehek, Otalež, Pečnik, Brezje pri Grosupljem, Brezovi dol, Bruhanja vas, Brvace, Planina pri Cerknem, Plužnje, Poče, Podlanišče, Podpleče, Bukovica, Breg pri Temenici, Cerovo, Cesta, Cikava, Čago- Police, Poljane, Potok, Predgriže, Ravne pri Cerknem, Re- šče, Češnjice pri Zagradcu, Čušperk, Četež pri Strugah, ka, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Spodnji Vrsnik, Sred- Debeče, Dečja vas pri Zagradcu, Dedni Dol, Dob pri Šentvi- nja Kanomlja, Straža, Strmec, Šebrelje, Trebenče, Travnik, du, Dobrava pri Stični, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Vojsko, Zadlog, Zakojca, Zakriž, Zavratec, Žirovnica. Dolenja vas pri Temenici, Dobje, Fužina, Gabrje pri Ilovi Gori, Gabrje pri Stični, Gabrovčec, Gabrovka pri Zagradcu, 12. Upravna enota Ilirska Bistrica, s sedežem v Ilirski Gajniče, Gatina, Glogovica, Gorenja vas, Gorenja vas pri Bistrici, obsega naslednja naselja: Polici, Gorenje Brezovo, Gornji Rogatec, Gradiček, Grinto- Bač, Brce, Čelje, Dobro polje, Dolenje pri Jelšanah, vec, Griže, Grm, Grosuplje, Gradišče, Hočevje, Hrastje pri Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Fabci, Gabrk, Gornja Bitnja, Grosupljem, Hrastov Dol, Huda Polica, Ivančna Gorica, Kal, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Ilirska Bistrica, Jabla- Kamni vrh pri Ambrusu, Kamno brdo, Kitni Vrh, Kompolje, nica, Janeževo Brdo, Jasen, Jelšane, Kilovče, Knežak, Ko- Kožljevec, Kriška vas, Krka, Krška vas, Kuželjevec, Kolen- ritnice, Koseze, Kuteževo, Mala Bukovica, Male Loče, Me- ča vas, Laze nad Krko, Leskovec, Leščevje, Lučarjev kal, reče, Nova vas pri Jelšanah, Novokračine, Ostrožno Brdo, Luče, Lobček, Lipa, Mala Dobrava, Mala Goričica, Mala Pavlica, Podbeže, Podgrad, Podgraje, Podstenje, Podste- Ilova Gora, Mala Loka pri Višnji gori, Mala Račna, Mala njšek, Podtabor, Pregarje, Prelože, Prem, Račice, Rateče- Stara vas, Mala vas pri Grosupljem, Mala vas, Male Češnji- vo Brdo, Rečica, Rjavče, Sabonje, Smrje, Soze, Starod, ce, Male Kompolje, Male Lese, Male Lipljene, Male Pece, Studena Gora, Sušak, Snežnik, Šembije, Tominje, Topolc, Male Rebrce, Male Vrhe, Mali Kal, Mali Konec, Mali Korinj, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Vrbica, Vrbovo, Za- Mali Vrh pri Šmarju, Malo Črnelo, Malo Globoko, Malo Hu- biče, Zajelšje, Zarečica, Zarečje. do, Malo Mlačevo, Marinča vas, Medvedica, Mekinje nad Stično, Metnaj, Mevce, Mleščevo, Mrzlo polje, Muljava, 13. Upravna enota Izola, s sedežem v Izoli, obsega Male Dole pri Temenici, Nova vas, Obolno, Oslica, Osredek naslednja naselja: nad Stično, Paradišče, Pece, Peč, Peščenik, Petrušnja vas, Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, Planina, Plešivica pri Žalni, Podboršt, Podbukovje, Podgo- Nožed, Šared. ra, Podgorica, Podgorica pri Podtaboru, Podgorica pri Šmar- ju, Podpeč, Podsmreka pri Višnji Gori, Št. Jurij, Pokojnica, 14. Upravna enota Jesenice, s sedežem na Jeseni- Polica, Poljane pri Stični, Polje pri Višnji gori, Ponikve, Po- cah, obsega naslednja naselja: nova vas, Potok pri Muljavi, Praproče pri Temenici, Predole, Belca, Blejska Dobrava, Breg, Breznica, Doslovče, Do- Predstruge, Primča vas, Pristava nad Stično, Pristava pri vje, Gozd Martuljek, Hrušica, Javorniški Rovt, Jesenice, Višnji gori, Pristavlja vas, Pungert, Paka, Podtabor, Potiska- Kočna, Kranjska Gora, Koroška Bela, Lipce, Log, Mojstra- vec, Pri Cerkvi – Struge, Praproče pri Grosupljem, Radoho- na, Moste, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Podkočna, va vas, Ravni dol, Rdeči kal, Rožnik, Rapljevo, Sad, Sela pri Podkoren, Potoki, Prihodi, Rateče, Rodine, Selo pri Žirovni- Dobu, Sela pri Šmarju, Sela pri Višnji gori, Selo pri Radoho- ci, Smokuč, Srednji Vrh, Slovenski Javornik, Vrba, Zabrez- vi vasi, Spodnja Draga, Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, nica, Zgornja Radovna, Žirovnica. Spodnje Brezovo, Spodnje Duplice, Stari trg, Škocjan, Stič- na, Stranska vas ob Višnjici, Sušica, Šentjurje, Šentpavel 15. Upravna enota Kamnik, s sedežem v Kamniku, na Dolenjskem, Šentvid pri Stični, Škoflje, Škrjanče, Šmar- obsega naslednja naselja: je-Sap, Temenica, Tlake, Tolčane, Trebež, Trebnja Gorica, Bela, Bela peč, Bistričica, Breg pri Komendi, Brezje Trnovica, Troščine, Tisovec, Tržič, Udje, Valična vas, Velika nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnice v Dobrava, Velika Ilova gora, Velika Loka, Velika Račna, Veli- Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, ka Stara vas, Velike Češnjice, Velike Kompolje, Velike Lese, Gmajnica, Godič, Golice, Gora pri Komendi, Gozd, Gradi- Velike Lipljene, Velike Pece, Velike Rebrce, Velike vrhe, šče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kali- Veliki Kal, Veliki Korinj, Veliki vrh pri Šmarju, Veliko Črnelo, še, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klanec, Klemenčevo, Ko- Veliko Globoko, Veliko Mlačevo, Videm, Videm pri Temeni- menda, Komendska Dobrava, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, ci, Vino, Vir pri Stični, Višnja Gora, Višnje, Vodice, Vrbičje, Krivčevo, Križ, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Vrh pri Višnji Gori, Vrhpolje pri Šentvidu, Velike Dole pri Loke v Tuhinju, Mali hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Meki- Temenici, Zaboršt pri Šentvidu, Zagorica, Zagradec, Zavrta- nje, Mlaka, Moste, Motnik, Nasovče, Nevlje, Okrog pri Mot- če, Zdenska vas, Zgornja Draga, Zgornja Slivnica, Zgornje niku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podboršt pri Komendi, Pod- Duplice, Znojile pri Krki, Žalna, Železnica. breg, Podgorje, Podhruška, Podjelše, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok pri Komendi, 10. Upravna enota Hrastnik, s sedežem v Hrastniku, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri obsega naslednja naselja: Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamni- Boben, Brdce, Brnica, Čeče-del, Dol pri Hrastniku, ku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Sovinja Peč, Spodnje Gore, Hrastnik, Kal, Kovk, Krištandol, Krnice, Marno, Ple- Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Staho- sko, Podkraj, Prapretno pri Hrastniku-del, Studence, Šavna vica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Suhadole, Peč, Turje, Unično. Soteska, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vase- 11. Upravna enota Idrija, s sedežem v Idriji, obsega no, Velika Lašna, Veliki hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nev- naslednja naselja: ljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja peč, Vrh- Stran 4584 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije polje pri Kamniku, Velika Planina, Zagorica nad Kamnikom, nik, Goriče, Grad, Hotemaže, Hrastje, Hraše pri Preddvoru, Zajasovnik – del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Hrib, Ilovka, Jama, Jamnik, Javornik, Sveti Jošt nad Kra- Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, njem, Kokra, Kokrica, Kranj, Lahovče, Lavtarski vrh, Sveti Znojile, Žaga, Žeje pri Komendi, Žubejevo, Županje Njive. Lenart, Letenice, Luže, Mače, Malo Naklo, Mavčiče, Meja, Milje, Mlaka pri Kranju, Možjanca, Naklo, Nemilje, Njivica, 16. Upravna enota Kočevje, s sedežem v Kočevju, Nova vas, Okroglo, Olševek, Orehovlje, Pangršica, Planica, obsega naslednja naselja: Podblica, Podbrezje, Podreča, Polica, Potoče, Povlje, Po- Ajbelj, Banja Loka, Belica, Bezgarji, Bezgovica, Boro- ženik, Praprotna polica, Praše, Prebačevo, Preddvor, Pre- vec pri Kočevski Reki, Bosljiva Loka, Breg pri Kočevju, doslje, Pšata, Pšenična Polica, Pševo, Rakovica, Ravne, Brezovica pri Predgradu, Briga, Brsnik, Bukova gora, Col- Sidraž, Spodnja Bela, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, narji, Cvišlerji, Čeplje, Črni Potok pri Kočevju, Delač, Dol, Spodnje Duplje, Spodnje Jezersko, Spodnji Brnik, Srakov- Dolenja Žaga, Dolenji potok, Dolga vas, Dolnja Briga, Dol- lje, Srednja Bela, Srednja vas – Goriče, Srednja vas pri nje Ložine, Dren, Drežnik, Fara, Gladloka, Gorenja Žaga, Šenčurju, Srednje Bitnje, Stiška vas, Strahinj, Suha pri Pre- Gorenje, Gorenji potok, Gornja Briga, Gornje Ložine, Go- dosljah, Šenčur, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja Gora, tenc, Grgelj, Grintovec pri Osilnici, Grivac, Gotenica, Gri- Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trata pri Velesovem, Trboje, Trste- ček pri Željnah, Hreljin, Hrib pri Fari, Hrib pri Koprivniku, nik, Tupaliče, Vašca, Velesovo, Visoko, Viševca, Voglje, Vo- Jakšiči, Jelenja vas, Jesenov vrt, Kačji potok, Kaptol, Kleč, klo, Vopovlje, Vrhovje, Zabukovje, Zadraga, Zalog, Zalog Klinja vas, Knežja Lipa, Koblarji, Kočarji, Koče, Kočevje, pri Cerkljah, Zgornja Bela, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Kočevska Reka, Komolec, Konca vas, Koprivnik, Kostel, Zgornje Duplje, Zgornje Jezersko, Zgornji Brnik, Žablje, Kralji, Križmani, Krkovo nad Faro, Kuhlarji, Kuželič, Kuželj, Žabnica, Žeje, Žerjavka. Laze pri Kostelu, Laze pri Oneku, Laze pri Predgradu, Lipo- vec pri Kostelu, Livod, Ložec, Mačkovec, Mahovnik, Mala 19. Upravna enota Krško, s sedežem v Krškem, obse- Gora, Malinišče, Mavrc, Mirtoviči, Mlaka pri Kočevju, Mlaka ga naslednja naselja: pri Kočevski Reki, Mokri potok, Morava, Mozelj, Mrtvice, Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Muha vas, Nemška Loka, Nova sela, Nove Ložine, Novi Velikim trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Avguštine, Brege, Lazi, Ograja, Onek, Osilnica, Oskrt, Padovo pri Fari, Pado- Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri vo pri Osilnici, Paka pri Predgradu, Papeži, Petrina, Pirče, Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Bre- Planina, Poden, Podlesje, Podstene, Podstene pri Kostelu, zovska gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Podvrh, Polom, Potok, Predgrad, Preža, Primoži, Puc, Pu- Cesta, Cirje, Črešnjevec pri Oštrcu, Črešnjice nad Pijav- gled pri Starem Logu, Podjetniško naselje Kočevje, Raihe- škim, Čretež pri Krškem, Črneča vas, Dalce, Dedni Vrh, nav, Rajndol, Rajšele, Rake, Ribjek, Rogati hrib, Sadni hrib, Dobe, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrava pri Sapnik, Seč, Sela, Selo pri Kostelu, Slavski Laz, Slovenska Kostanjevici, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas vas, Smuka, Spodnja Bilpa, Spodnji Čačič, Spodnji Log, pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolga Raka, Dolnja Preko- Srednji potok, Srobotnik ob Kolpi, Stara Cerkev, Stari Breg, pa, Dolenji Leskovec, Dolšce, Dovško, Drenovec pri Le- Stari Log, Staro Brezje, Stelnik, Strojiči, Stružnica, Suhi skovcu, Drnovo, Dunaj, Frluga, Globočice pri Kostanjevici, Potok, Suhor, Svetli Potok, Šalka vas, Škrilj, Štajer, Štalcer- Gmajna, Golek, Goli vrh, Gora, Gorenja lepa vas, Gorenja ji, Tišenpolj, Topla Reber, Trnovec, Vas, Vimolj, Vimolj pri vas pri Leskovcu, Gorenje dole, Gornje Pijavško, Gorenji Predgradu, Vrbovec, Vrh pri Fari, Vrt, Zajčje polje, Zapuže Leskovec, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornja Prekopa, Gra- pri Kostelu, Zdihovo, Zgornji Čačič, Željne, Žurge. dec, Gradnje, Gradišče pri Raki, Grič, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Ivanjše, Jablance, Jelenik, Jelše, Jelše- 17. Upravna enota , s sedežem v Kopru, obsega vec, Kalce, Kalce–Naklo, Kališovec, Karlče, Kobile, Koča- naslednja naselja: rija, Kočno, Koprivnica, Koprivnik, Koritnica, Kostanjek, Ko- Abitanti, Ankaran, Babiči, Barizoni, Belvedur, Bertoki, stanjevica na Krki, Kremen, Krško, Križišče, Leskovec pri Bezovica, Bonini, Boršt, Bošamarin, Bočaji, Brezovica pri Krškem, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Male Vodeni- Gradinu, Brežec pri Podgorju, Brič, Butari, Cepki, Cerej, ce, Malence, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Čentur, Čežarji, Črni Kal, Črnotiče, Dekani, Dilici, Dol pri Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrčna sela, Mrtvice, Hrastovljah, Dvori, Fijeroga, Gabrovica pri Črnem Kalu, Ga- Nemška Gora, Nemška vas, Nova gora, Orehovec, Osre- žon, Glem, Gradin, Gračišče, Grinjan, Grintovec, Galantiči, dek pri Trški Gori, Oštrc, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Hrastovlje, Hrvatini, Jelarji, Kampel, Karli, Kastelec, Kolom- Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Pod- ban, Koper, Koromači-Boškini, Kortine, Kozloviči, Koštaba- strm, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob na, Krkavče, Krnica, Kubed, Labor, Loka, Lopar, Lukini, Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Manžan, Marezige, Maršiči, Montinjan, Movraž, Močunigi, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Olika, Osp, Peraji, Pisarji, Plavje, Pobegi, Podgorje, Pod- Rožno, Ržišče, Sajevce, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, peč, Poletiči, Pomjan, Popetre, Prade, Praproče, Predloka, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slinovce, Slivje, Smeči- Pregara, Premančan, Puče, Rakitovec, Rižana, Rožar, Sir- ce, Smednik, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijav- či, Smokvica, Socerb, Sokoliči, Sočerga, Spodnje Škofije, ško, Spodnji Stari grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Srgaši, Stepani, Sv. Anton, Šalara, Šeki, Škocjan, Šmarje, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stra- Tinjan, Topolovec, Trebeše, Triban, Trsek, Truške, Tuljaki, nje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Strmo rebro, Še- Vanganel, Zabavlje, Zanigrad, Zazid, Zgornje Škofije, Žu- dem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Velike Vo- pančiči. denice, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, 18. Upravna enota Kranj, s sedežem v Kranju, obsega Vrbina, Vrbje, Vrh pri Površju, Vrhulje, Vrtača, Zaboršt, Za- naslednja naselja: bukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v Podbočju, Žadovi- Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Babni Vrt, Ba- nek, Ženje. šelj, Bistrica, Bobovek, Breg ob Kokri, Breg ob Savi, Britof, Cegelnica, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, 20. Upravna enota Laško, s sedežem v Laškem, obse- Čadovlje, Čepulje, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Gobovce, Gol- ga naslednja naselja: Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4585

Belovo, Blatni vrh, Šentrupert, Brezno, Brodnice, Br- Ježce, Ježevec, Ježni Vrh, Jelenska Reber, Kal pri Dolah, stnik, Brstovnica, Brunk, Brunška gora, Bukovca, Curno- Kamni Vrh, Kamni Vrh pri Primskovem, Kandrše–del, Kla- vec, Čimerno, Debro, Doblatina, Dobrava, Dol pri Laškem, nec pri Gabrovki, Klenik, Konj, Konjšica–del, Koške Polja- Gabrno, Globoko, Goreljce, Govce, Gozdec, Gračnica, Har- ne, Kresnice, Kresniške Poljane, Kresniški Vrh, Kržišče pri je, Hotemež, Huda jama, Jagnjenica, Jagoče, Jelovo, Jur- Čatežu, Kumpolje, Laze pri Gobniku, Laze pri Vačah, Le- klošter, Kladje, Klenovo, Konc, Kuretno, Lahomno, Lahom- skovica pri Šmartem, Leše, Liberga, Litija, Ljubež v Lazih, šek, Lahov greben, Laška vas, Laško, Laziše, Lipni dol, Log Lukovec, Lupinica, Mala Goba, Mala Kostrevnica, Mala Se- pri Vrhovem, Lokavec, Loška Gora, Lože, Leskovca, Mač- la, Mala Štanga, Mamolj, Mihelca, Mišji Dol, Moravče pri kovec, Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina Gabrovki, Moravška Gora, Mulhe, Magolnik, Nova Gora, vas, Močilno, Modrič, Mrzlo Polje, Njivice, Obrežje pri Zida- Obla Gorica, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Pod- nem mostu, Ojstro, Olešče, Obrežje, Padež, Paneče, Pla- peč pod Skalo, Podroje, Podšentjur, Poljane pri Primsko- zovje, Počakovo, Polana, Povčeno, Požnica, Prapretno, Ra- vem, Polšnik, Ponoviče, Potok pri Vačah, Prelesje, Preska deče, Radoblje, Reka, Rifengozd, Rimske Toplice, Rudna nad Kostrevnico, Prevale, Preveg, Preženjske njive, Prim- vas, Sedraž, Selo nad Laškim, Senožete, Sevce, Slivno, skovo, Pusti Javor, Pogonik, Račica, Radanja vas, Radgoni- Stari Dvor, Stopce, Strensko, Strmca, Suhadol, Svibno, ca, Ravne, Razbore k.o. Poljane – del, Razbore – k.o. Spodnja Rečica, Širje, Škofce, Šmihel, Šmohor, Tevče, Ježni Vrh, Renke, Ribče, Riharjevec, Ržišče, Sava, Sela pri Tovsto, Trnov hrib, Trnovo, Trobni Dol, Trojno, Udmat, Veli- Sobračah, Selce, Selšek, Sevno, Slavina, Slivna, Sobrače, ke Gorelce, Velike Grahovše, Veliko Širje, Vodiško, Vrh nad Spodnja Jablanica, Spodnje Jelenje, Spodnji Hotič, Spod- Laškim, Vrhovo, Zabrež, Zagrad, Zidani most, Zgornja Reči- nji Log, Stara Gora pri Vel. Gabru, Stranski Vrh, Strmec, ca, Zavrate, Žebnik, Žigon. Suhadole, Sopota, Ščit, Širmanski hrib, Široka set, Šmar- tno pri Litiji, Štangarske Poljane, Šumnik, Tenetiše, Tepe, 21. Upravna enota Lenart, s sedežem v Lenartu, obse- Tihaboj, Tlaka, Tolsti Vrh, Vače, Velika Goba, Velika Kos- ga naslednja naselja: trevnica, Velika Preska, Velika Štanga, Veliki Vrh pri Litiji, Andrenci, Benedikt v Slov. goricah, Brengova, Cenko- Vernek, Vinji Vrh, Vintarjevec, Višnji grm, Vodice pri Gabrov- va, Cerkvenjak, Cogetinci, Čagona, Črmljenšak, Dolge Nji- ki, Volčja jama, Vovše, Vrata, Vrh pri Sobračah, Zagozd, ve, Dražen Vrh – del, Drvanja, Froleh, Gočova, Grabonoški Zagrič, Zapodje, Zavrh, Zavrstnik, Zglavnica, Zgornja Jabla- Vrh, Gradenšak, Sv. Trojica v Slov. goricah, Hrastovec v nica, Zgornji Hotič, Zgornja Jevnica, Zagorica, Zgornji Log. Slov. goricah, Ihova, Ivanjski Vrh, Jurovski Dol, Kadrenci, Komarnica, Kremberk, Krivi Vrh, Ledinek, Lenart v Slov. 24. Upravna enota Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, Goricah, Ločki Vrh, Lokavec, Lormanje, Malna, Močna, obsega naslednja naselja: Nadbišec, Negovski Vrh, Obrat, Osek, Peščeni Vrh, Rade- Beričevo, Brinje, Dol pri Ljubljani, Kleče pri Dolu, Pod- hova, Rogoznica, Rožengrunt, Selce, Smolinci, Spodnja gora pri Dolskem, Videm, Zaboršt pri Dolu, Zajelše, Besni- Bačkova, Spodnja Ročica, Spodnja Senarska, Spodnja Vo- ca, Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Dolgo Brdo, Dolsko, ličina, Spodnje Partinje, Spodnje Verjane, Spodnji Gasteraj, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Kamnica, Klopce, Križev- Spodnji Porčič, Spodnji Žerjavci, Srednji Gasteraj, Stanetin- ska vas, Laze pri Dolskem, Ljubljana, Mali Lipoglav, Mali Vrh ci, Stara Gora, Straže, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Trije pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Osredke, Pance, Petelinje, kralji v Slov. goricah, Šetarova, Štajngrova, Trotkova, Trste- Podgrad, Podlipoglav, Podmolnik, Prežganje, Ravno Brdo, nik, Vanetina, Varda, Vinička vas, Zamarkova, Zavrh, Zgor- Repče, Sadinja vas, Selo pri Pancah, Senožeti, Šentpavel, nja Bačkova, Zgornja Ročica, Zgornja Senarska, Zgornja Tuji grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vinje, Vnajnerje, Ščavnica, Zgornja Voličina, Zgornje Partinje, Zgornje Verja- Volavlje, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem, Zagradi- ne, Zgornji Gasteraj, Zgornji Porčič, Zgornji Žerjavci, Že- šče, Zgornja Besnica, Brezovica pri Medvodah, Bukovica njak, Žice, Žitence, Župetinci. pri Vodicah, Dobruša, Dol, Dornice, Dragočajna, Dvor, Go- lo Brdo, Goričane, Hraše, Koseze, Ladja, Medno, Medvo- 22. Upravna enota Lendava, s sedežem v Lendavi, de, Moše, Polje pri Vodicah, Povodje, Rakovnik, Rašca, obsega naslednja naselja: Repnje, Selo pri Vodicah, Seničica, Skaručna, Smlednik, Banuta, Benica, Brezovec–del, Brezovica, Čentiba, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Gameljne, Spodnje Pirni- Črenšovci, Dobrovnik, Dolga vas, Dolgovaške Gorice, Do- če, Srednje Gameljne, Stanežiče, Studenčice, Šinkov Turn, lina pri Lendavi, Dolnja Bistrica, Dolnji Lakoš, Gaberje, Tehovec, Topol pri Medvodah, Torovo, Toško čelo, - Genterovci, Gomilica, Gornja Bistrica, Gornji Lakoš, Hoti- vec, Utik, Valburga, Vaše, Verje, Vesca, Vikrče, Vodice, za, Kamovci, Kapca, Kobilje, Kot, Lendava, Lendavske Vojsko, Zapoge, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje, Zgornja Gorice, Mala Polana, Mostje, Nedelica, Odranci, Petišov- Senica, Zgornje Gameljne, Zgornje Pirniče, Žlebe, Osolnik, ci, Pince, Pince–Marof, Radmožanci, Renkovci, Srednja Adamovo, Babna Gora, Bane, Bavdek, Belica, Belo, Boro- Bistrica, Strehovci, Trimlini, Trnje, Turnišče, Velika Polana, vec pri Karlovici, Boštetje, Brankovo, Brest, Brezje pri Do- Žitkovci, Žižki. brovi, Brezovica pri Ljubljani, Briše pri Polhovem Gradcu, Brlog–del, Bukovec, Butajnova, Centa, Četež pri Turjaku, 23. Upravna enota Litija, s sedežem v Litiji, obsega Črna vas, Črni Vrh, Dednik, Dobravica, Dobrova, Dole pri naslednja naselja: Škofljici, Dolenja Brezovica, Dolenja vas pri Polhovem Grad- Bitiče, Boltija, Borovak pri Polšniku, Breg pri Litiji, Brez- cu, Dolenje Kališče, Dolnje Retje, Dolščaki, Draževnik, Dre- je pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, Bukovica pri Litiji, Bogen- nik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dvorska vas, Gabrje, Gli- šperk, Berinjek, Bistrica, Cerovica, Cirkuše, Čateška Gora, nek, Golo, Gorenja Brezovica, Gorenje blato, Gorenje Čeplje, Črni Potok, Dobovica, Dole pri Litiji, Dolgo Brdo, Kališče, Goričica pod Krimom, Gornje Retje, Gornji Ig, Gra- Dolnji Vrh, Dragovšek, Dobje, Gabrovka, Gabrska Gora, dež, Gradišče, Gradišče nad Pijavo Gorico, Grm, Gumni- Gobnik, Golišče, Gorenje Jelenje, Gornje Ravne, Gornji šče, Hlebče, Horjul, Hrastenice, Hrustovo, Hruševo, Ig, Vrh, Gozd–Reka, Gradišče – k.o. Grad in Polj., Gradišče – Iška, Iška Loka, Iška vas, Jakičevo, Javorje, Jezero, Kamnik k.o. Št. Lovrenc, Gradišče pri Litiji, Gradiške Laze, Hohovi- pod Krimom, Kaplanovo, Karlovica, Klada, Knej, Komanija, ca, Hude Ravne, Jablaniške Laze, Jablaniški Potok, Jastre- Koreno nad Horjulom, Kot, Kot pri Veliki Slevici, Kremeni- bnik, Javorje, Javorje pri Gabrovki, Jelša, Jesenje, Jevnica, ca, Krkovo pri Karlovici, Krvava Peč, Kukmaka, Lanišče, Stran 4586 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Laporje, Lavrica, Laze, Lesno Brdo, Lipe, Ljubgojna, Log nje Hoče, Zgornji Duplek, Zgornji Slemen–del, Zimica, Zla- pri Polhovem Gradcu, Logarji, Lužarji, Mački, Mala Slevica, toličje, Zrkovci, Žikarce. Male Lašče, Mali Ločnik, Mali Osolnik, Marinčki, Matena, Medvedjek, Mohorje, Naredi, Notranje Gorice, Opalkovo, 28. Upravna enota Metlika, s sedežem v Metliki, obse- Orle, Osredek, Osredek pri Dobrovi, Pečki, Pijava Gorica, ga naslednja naselja: Planina nad Horjulom, Planinca, Pleše, Plešivica, Plosovo, Bereča vas, Boginja vas, Bojanja vas, Boldraž, Boršt, Podhojni hrib, Podkogelj, Podkraj, Podlog, Podolnica, Pod- Božakovo, Božič Vrh, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, peč, Podreber, Podsmreka, Podsmreka pri Velikih Laščah, Čurile, Dole, Dolnja Lokvica, Dolnje Dobravice, Dolnji Su- Podstrmec, Podulaka, Podžaga, Polhov Gradec, Polzelo, hor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Drašiči, Geršiči, Gor- Poznikovo, Praproče, Prazniki, Preserje, Prevalje pod Kri- nja Lokvica, Gornje Dobravice, Gornji Suhor pri Metliki, mom, Prhajevo, Prilesje, Pristava pri Polh. Gradcu, Purka- Grabrovec, Gradac, Grm pri Podzemju, Hrast pri Jugorju, če, Pušče, Podplešivica, Rakitna, Rašica, Razori, Reber pri Jugorje pri Metliki, Kamenica, Kapljišče, Klošter, Krasinec, Škofljici, Rob, Rogatec nad Želimljami, Rovt, Rupe, Samo- Krašnji Vrh, Krivoglavice, Križevska vas, Krmačina, Mačko- torica, Sarsko, Sekirišče, Selnik, Selo nad Polhovim Grad- vec pri Suhorju, Malo Lešče, Metlika, Mlake, Okljuka, Otok, cem, Selo pri Robu, Setnica–del, Setnik, Sloka gora, Smol- Podzemelj, Prilozje, Primostek, Radoši, Radovica, Radovi- nik, Smrjene, Srednja vas pri Polh. Grad., Srednji vrh, či, Rakovec, Ravnace, Rosalnice, Sela pri Jugorju, Slamna Srnjak, Srobotnik pri Vel. Laščah, Staje, Stope, Strahomer, vas, Svržaki, Škemljevec, Škrilje, Trnovec, Vidošiči, Zemelj, Stranska vas, Strletje, Strmec, Ščurki, Šentjošt nad Horju- Želebej, Železniki. lom, Škamevec, Škofljica, Škrilje, Škrlovica, Šujica, Toma- žini, Tomišelj, Turjak, Ulaka, Uzmani, Velika Slevica, Velike 29. Upravna enota Mozirje, s sedežem v Mozirju, ob- Lašče, Veliki Ločnik, Veliki Osolnik, Visoko, Vnanje Gorice, sega naslednja naselja: Vrbljene, Vrh nad Želimljami, Vrzdenec, Vrh, Zaklanec, Za- Bočna, Brezje, Brdo, Čreta pri Kokarjah, Dobletina, log pri Škofljici, Zapotok, Zgonče, Žaga, Žažar, Želimlje, Dobrovlje pri Mozirju, Dol, Dol–Suha, Florjan pri Gornjem Žabnica. Gradu, Gornji Grad, Grušovlje, Homec, Juvanje, Kokarje, Konjski Vrh, Krnica, Lačja vas, Lenart pri Gornjem gradu, 25. Upravna enota Ljutomer, s sedežem v Ljutomeru, Lepa Njiva, Ljubija, Ljubno ob Savinji, Logarska Dolina, obsega naslednja naselja: Loke pri Mozirju, Luče, Meliše, Mozirje, Nazarje, Nizka, Babinci, Banovci, Berkovci, Berkovski Prelogi, Bodi- Okonina, Planina, Podolševa, Podveža, Podvolovljek, Polja- slavci, Boreci, Branoslavci, Bučečovci, Bučkovci, Bunčani, ne, Potok, Prihova, Primož pri Ljubnem, Pusto Polje, Rade- Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Dobrava, Drakovci, Gaj- gunda, Radmirje, Raduha, Rečica ob Savinji, Robanov kot, ševci, Gibina, Globoka, Godemarci, Grabe pri Ljutomeru, Rovt pod Menino, Savina, Solčava, Spodnja Rečica, Spod- Gresovščak, Grlava, Iljaševci, Ilovci, Jeruzalem, Ključarovci nje Kraše, Spodnje Pobrežje, Strmec, Šentjanž, Šmartno pri Ljutomeru, Kokoriči, Kopriva, Krapje, Krištanci, Križevci ob Dreti, Šmihel nad Mozirjem, Šmiklavž, Ter, Tirosek, Trno- pri Ljutomeru, Kuršinci, Ljutomer, Logarovci, Lukavci, Me- vec, Varpolje, Volog, Zavodice, Zgornje Pobrežje, Žlabor. kotnjak, Moravci v Slov. goricah, Mota, Mala Nedelja, Nor- šinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, 30. Upravna enota Murska Sobota, s sedežem v Mur- Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Ra- ski Soboti, obsega naslednja naselja: doslavci, Razkrižje, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Adrijanci, Andrejci, Bakovci, Beltinci, Berkovci, Bez- Spodnji Kamenščak, Stara Cesta, Stara Nova vas, Stročja novci, Bodonci, Bogojina, Bokrači, Boreča, Borejci, Bra- vas, Šafarsko, Šalinci, Šprinc, Veržej, Veščica, Vidanovci, tonci, Brezovci, Budinci, Bukovnica, Cankova, Čepinci, Čer- Vogričevci, Vučja vas, Zasadi, Zgornji Kamenščak, Železne nelavci, Čikečka vas, Dankovci, Dokležovje, Dolenci, Dolič, Dveri. Dolina, Dolnji Slaveči, Domajinci, Domanjševci, Fikšinci, Filovci, Fokovci, Gančani, Gederovci, Gerlinci, Gorica, Gor- 26. Upravna enota Logatec, s sedežem v Logatcu, nji Črnci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Grad, Gradišče, obsega naslednja naselja: Hodoš, Ivanci, Ivanjševci, Ivanovci, Ižakovci, Sveti Jurij, Kan- Grčarevec, Hleviše, Hlevni Vrh, Hotedršica, Jakovica, čevci, Korovci, Košarovci, Kovačevci, Krajna, Kramarovci, Kalce, Lavrovec, Laze, Logatec, Medvedje Brdo, Novi Svet, Krašči, Križevci, Krnci, Krog, Krplivnik, Kruplivnik, Kukeč, Petkovec, Praprotno Brdo, Ravnik pri Hotedršici, Rovtarske Kupšinci, Kuštanovci, Kuzma, Lemerje, Lipa, Lipovci, Lon- Žibrše, Rovte, Vrh Sv. Treh kraljev, Zaplana–del, Žibrše. čarovci, Lucova, Lukačevci, Mačkovci, Markišavci, Markov- ci, Martinje, Martjanci, Matjaševci, Melinci, Mlajtinci, Mo- 27. Upravna enota Maribor, s sedežem v Mariboru, ravske Toplice, Moščanci, Motovilci, Motvarjevci, Murska obsega naslednja naselja: Sobota, Murski Črnci, Murski Petrovci, Nemčavci, Nera- Bohova, Bresternica, Brezula, Brunšvik, Celestrina, Ci- dnovci, Noršinci, Nuskova, Ocinje, Otovci, Panovci, Peča- glence, Čreta, Dobrovce, Dogoše, Dragučova, Dravski Dvor, rovci, Pertoča, Peskovci, Petanjci, Polana, Pordašinci, Poz- Dvorjane, Fram, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hočko Po- nanovci, Predanovci, Prosečka vas, Prosenjakovci, Puconci, horje, Hotinja vas, Hrastje, Hrenca, Jablance, Jelovec, Je- Puževci, Pušča, Radovci, Rakičan, Rankovci, Ratkovci, Ro- šenca, Kamnica, Kopivnik, Košaki, Laznica, Limbuš, Loka, gašovci, Ropoča, Satahovci, Sebeborci, Selo, Serdica, Ska- Loka pri Framu, Ložane, Malečnik, Maribor, Marjeta na Drav- kovci, Sodišinci, Sotina, Središče, Stanjevci, Strukovci, Su- skem polju, Meljski hrib, Metava, Miklavž na Dravskem po- hi vrh, Šalamenci, Šalovci, Šulinci, Tešanovci, Tišina, lju, Morje, Nebova, Orehova vas, Pekel, Pekre, Pernica, Topolovci, Trdkova, Tropovci, Vadarci, Vanča vas, Vaneča, Pivola, Planica, Počehova, Podova, Polana, Požeg, Prepo- Večeslavci, Veščica, Vidonci, Vučja Gomila, Zenkovci, Že- lje, Rače, Radizel, Ranče, Razvanje, Ribniško selo, Rogo- navlje. za, Rošnja, Rošpoh–del, Ruperče, Skoke, Slivnica pri Mari- boru, Slivniško Pohorje, Spodnja Gorica, Spodnja Korena, 31. Upravna enota Nova Gorica, s sedežem v Novi Spodnje Hoče, Spodnji Duplek, Srednje, Starše, Šober, Gorici, obsega naslednja naselja: Trčova, Trniče, Vinarje, Vodole, Vosek, Vrhov dol, Vukovje, Ajba, Ajševca, Anhovo, Avče, Banjšice, Barbana, Ba- Vurberk, Za Kalvarijo, Zgornja Gorica, Zgornja Korena, Zgor- te, Belo, Biljana, Bilje, Bodrež, Branik, Brdice pri Kožbani, Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4587

Brdice pri Neblem, Brdo, Breg pri Golem brdu, Brestje, mesto, Občice, Obrh, Orehovica, Orešje, Orkljevec, Osre- Brezovk, Budihni, Bukovica, Ceglo, Čepovan, Deskle, Do- čje, Ostrog, Otočec, Paha, Pangrč grm, Petane, Plemberk, blar, Dobrovo, Dolnje Cerovo, Dombrava, Dornberk, Draga, Pleš, Plešivica, Podgora, Podgozd, Podgrad, Podhosta, Drnovk, Fojana, Golo brdo, Gonjače, Gorenja vas, Gornje Podlipa, Podstenice, Podturn pri Dol. Toplicah, Polhovica, Cerovo, Gradišče nad Prvačino, Gradno, Grgar, Grgarske Poljane pri Mirni Peči, Poljane pri Žužemberku, Potok, Po- Ravne, Hlevnik, Hruševlje, Hudi Log, Hum, Imenje, Kal nad tov Vrh, Prapreče, Prapreče pri Straži, Prapreče pri Šentjer- Kanalom, Kambreško, Kanal, Kanalski Vrh, Kojsko, Korita neju, Prečna, Prevole, Pristava, Pristava pri Šentjerneju, na Krasu, Kostanjevica na Krasu, Kozana, Kozarno, Kožba- Pristavica, Petelinjek, Radovlja, Rajnovšče, Rakovnik, Ra- na, Krasno, Kromberk, Lazna, Levpa, Lig, Lipa, Loke, Lo- kovnik pri Birčni vasi, Ratež, Ratje, Razdrto, Reber, Roje, kovec, Lokve, Lokvica, Medana, Miren, Morsko, Neblo, Ruhna vas, Rumanja vas, Sadinja vas pri Dvoru, Segonje, Nemci, Nova Gorica, Nova vas, Novelo, Nozno, Opatje Sela, Sela pri Ajdovcu, Sela pri Dol. Toplicah, Sela pri Hi- selo, Orehovlje, Osek, Oševljek, Ozeljan, Plave, Plešivo, njah, Sela pri Ratežu, Sela pri Šentjerneju, Sela pri Štrav- Podsabotin, Potok pri Dornberku, Preserje, Pristava, Prista- berku, Sela pri Zajčjem vrhu, Sela pri Zburah, Selišče, Selo vo, Prvačina, Podgozd, Ravnica, Renče, Ročinj, Rožna Do- pri Zagorici, Sevno, Smolenja vas, Soteska, Srebrniče, lina, Saksid, Sela na Krasu, Senik, Seniški breg, Slapnik, Srednje Grčevje, Srednji Globodol, Srednji Lipovec, Stara Slavče, Snežatno, Snežeče, Spodnja Branica, Stara Gora, Bučka, Stare Žage, Stavča vas, Stopiče, Stopno, Stranje Steske, Solkan, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šlovrenc, pri Škocjanju, Stranska vas, Strelac, Suhor, Suhor pri Dol. Šmartno, Šmaver, Šmihel, Tabor, Temnica, Trnovo, Ukanje, Toplicah, Straža, Šentjakob, Šentjernej, Šentjošt, Šentjurij Vedrijan, Vipolže, Višnjevik, Vitovlje, Voglarji, Vogrsko, Voj- na Dolenjskem, Škocjan, Škrjanče pri Novem mestu, Šmal- ščica, Volčja Draga, Vrhovlje pri Kojskem, Vrhovlje pri Ko- čja vas, Šmarje, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Šmihel pri žbani, Vrtoče, Vrtojba, Zali breg, Zapotok, Zalošče. Žužemberku, Štravberk, Tolsti vrh, Tomažja vas, Travni dol, Trebča vas, Trška gora, Uršna sela, Vavta vas, Velike Bru- 32. Upravna enota Novo mesto, s sedežem v Novem snice, Velike Poljane, Veliki Ban, Veliki Cerovec, Veliki kal, mestu, obsega naslednja naselja: Veliki Lipovec, Veliki Orehek, Veliki Podljuben, Veliki Rigelj, Apnenik, Bela Cerkev, Birčna vas, Biška vas, Boriče- Veliki Slatnik, Veliko Lipje, Verdun, Verdun pri Uršnih selih, vo, Boršt pri Dvoru, Breška vas, Brezje, Brezje pri Šentjer- Vinica pri Šmarjeti, Vinja vas, Vinji Vrh, Vinkov Vrh, Visejec, neju, Brezova Reber pri Dvoru, Brezovica, Brezovica pri Volčkova vas, Vratno, Vrbovce, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križu, Stopičah, Budganja vas, Bušinec, Cerov Log, Cerovec, Ča- Vrh pri Ljubnu, Vrh pri Pahi, Vrh pri Šentjerneju, Vrhe, Vrho- draže, Čelevec, Čemše, Češča vas, Čisti breg, Črešnjice, vo pri Mirni Peči, Vrhovo pri Žužemberku, Vrhpeč, Zafara, Črmošnjice pri Stopičah, Čučja mlaka, Dalnji Vrh, Dešeča Zagrad, Zagrad pri Otočcu, Zajčji Vrh pri Stopičah, Zalisec, vas, Dobindol, Dobovo, Dobrava pri Škocjanu, Dobravica, Zalog, Zalog pri Škocjanu, Zameško, Zapuže, Zavinek, Zbu- Dobruška vas, Dol pri Šmarjeti, Dolenja Brezovica, Dolenja re, Zloganje, Žaloviče, Ždinja vas, Žerjavin, Žihovo selo, stara vas, Dolenja vas, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenje Žužemberk, Žvabovo, Žvirče. Dole, Dolenje Gradišče, Dolenje Gradišče pri Šentj., Dole- nje Grčevje, Dolenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Dolenje 33. Upravna enota Ormož, s sedežem v Ormožu, ob- Kronovo, Dolenje Lakovnice, Dolenje Mokro polje, Dolenje sega naslednja naselja: polje, Dolenje Sušice, Dolenje Vrhpolje, Dolenji Globodol, Bratonečice, Bresnica, Cerovec Stanka Vraza, Cvet- Dolenji Maharovec, Dolenji Podboršt, Dolenji Suhadol, Do- kovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci, Godeninci, lenjske Toplice, Dolnja Stara vas, Dolnja Težka voda, Dolnje Gomila pri Kogu, Gornji Ključarovci, Grabe, Gradišče pri Mraševo, Dolnji Ajdovec, Dolnji kot, Doljni križ, Dolž, Draga, Ormožu, Hajndl, Hardek, Hermanci, Hranjigovci, Hujbar, Drama, Drašča vas, Drča, Drenje, Drganja sela, Družinska Hum pri Ormožu, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Korači- vas, Dvor, Gabrje, Gabrje pri Soteski, Gabrnik, Globočdol, ce, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Lešnica, Lešniški Vrh, Li- Golobinjek, Golušnik, Gorenja Brezovica, Gorenja Gomila, banja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mala vas pri Ormožu, Gorenja Stara vas, Gorenja vas pri Šmarjeti, Gorenje Dole, Mali Brebrovnik, Mezgovci, Mihalovci, Mihovci pri Vel. Ne- Gorenje Gradišče, Gorenje Gradišče pri Šentj., Gorenje delji, Miklavž pri Ormožu, Obrež, Ormož, Osluševci, Pavlov- Grčevje, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje Kar- ci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Preclava, Pršetinci, Pušenci, teljevo, Gorenje Kronovo, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mo- Rakovci, Ritmerk, Rucmanci, Runeč, Savci, Sejanci, Sen- kro Polje, Gorenje Mraševo, Gorenje Polje, Gorenje Suši- čak, Senešci, Senik, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Sredi- ce, Gorenje Vrhpolje, Gorenji Globodol, Gorenji Maharovec, šče ob Dravi, Stanovno, Strezetina, Strjanci, Strmec pri Gorenji Podboršt, Gorenji Suhadol, Goriška Gora, Goriška Ormožu, Šalovci, Šardinje, Sveti Tomaž, Trgovišče, Trnovci, vas, Goriška vas pri Škocjanu, Gornja Težka voda, Gornji Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski Ajdovec, Gornji kot, Gornji Križ, Gradenc, Gradenje, Grč Vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zagorje, Zasavci, Žerovin- Vrh, Grič pri Klevevžu, Grmovlje, Groblje pri Prekopi, Gru- ci, Žvab. ča, Gumberk, Herinja vas, Hinje, Hmeljčič, Hrastje, Hrastje pri Mirni Peči, Hrastulje, Hrib, Hrib pri Hinjah, Hrib pri Oreh- 34. Upravna enota Pesnica, s sedežem v Pesnici, ob- ku, Hrušica, Hrvaški Brod, Hudenje, Hudo, Iglenik, Imenje, sega naslednja naselja: Jablan, Jama, Jama pri Dvoru, Javorovica, Jelendol, Jelše, Ceršak, Ciringa, Cirknica, Dolnja Počehova, Dranko- Jelše pri Otočcu, Jordankal, Jugorje, Jurka vas, Jurna vas, vec, Flekušek, Gačnik, Gradiška, Grušena, Jareninski Dol, Klečet, Klenovik, Klopce, Kočevske poljane, Konec, Koro- Jareninski Vrh, Jedlovnik, Jelenče, Jurjevski Dol, Jurski Vrh, ška vas, Koti, Kuzarjev Kal, Križe, Koglo, Lašče, Laze, Lazi- Kaniža, Kozjak nad Pesnico, Kozjak pri Ceršaku, Kresnica, na, Ledeča vas, Leskovec, Lešnica, Loka, Loke, Lopata, Kušernik, Mali Dol, Pesnica, Pesnica pri Mariboru, Pesniški Loška vas, Lutrško selo, Mačkovec pri Dvoru, Mačkovec pri Dvor, Plač, Plintovec, Plodršnica, Počenik, Podigrac, Polič- Škocjanu, Mala Cikava, Mala Strmica, Male Brusnice, Male ka vas, Polički Vrh, Ranca, Ročica, Rošpoh–del, Selnica Poljane, Malenska vas, Mali Ban, Mali Cerovec, Mali Kal, ob Muri, Sladki Vrh, Slatenik, Slatina, Slatinski Dol, Spod- Mali Lipovec, Mali Orehek, Mali Podljuben, Mali Rigelj, Mali nja Velka, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnje Vrti- Slatnik, Mali Vrh, Malo Lipje, Meniška vas, Mihovec, Miho- če, Spodnji Jakobski Dol, Srebotje, Stara Gora pri Šentilju, vica, Mihovo, Mirna Peč, Mršeča vas, Nova Gora, Novo Svečane, Svečina, Šentilj v Slov. goricah, Šomat, Špičnik, Stran 4588 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Štrihovec, Trate, Vajgen, Vranji Vrh, Vršnik, Vukovski Dol, Gruškovje, Strnišče, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Zgornja Vukovski Vrh, Zgornja Kungota, Zgornja Velka, Zgornje Do- Sveča, Zgornje Gruškovje. brenje, Zgornje Gradišče, Zgornje Hlapje, Zgornje Vrtiče, Zgornji Jakobski Dol, Zgornji Dražen Vrh. 38. Upravna enota Radlje ob Dravi, s sedežem v Rad- ljah ob Dravi, obsega naslednja naselja: 35. Upravna enota Piran, s sedežem v Luciji, obsega Sv. Jernej nad Muto, Brezni Vrh, Brezno, Sv. Trije naslednja naselja: kralji, Dobrava, Dravče, Gortina, Hudi Kot, Janževski Vrh, Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Pa- Javnik, Josipdol, Kozji Vrh, Lehen na Pohorju, Mlake, Muta, recag, Piran, Portorož, Sv. Peter, Seča, Sečovlje, Strunjan. Ožbalt, Pernice, Sv. Anton na Pohorju, Podvelka, Radelca, Radlje ob Dravi, Rdeči breg – del, Remšnik, Ribnica na 36. Upravna enota Postojna, s sedežem v Postojni, Pohorju, Spodnja Kapla, Spodnja Vižinga, Št. Janž pri Rad- obsega naslednja naselja: ljah, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Vid, Spodnja Orlica, Sv. Belsko, Brezje pod Nanosom, Buje, Bukovje, Čepno, Primož nad Muto, Šentjanž nad Dravčami, Vas, Vuhred, Šmihel, Dolnja Košana, Drskovče, Dilce, Gorenje, Goriče, Vurmat – del, Vuzenica, Zgornja Kapla, Zgornja Vižinga, Gornja Košana, Gradec, Grobišče, Hrašče, Hrenovice, Hru- Zgornji Janževski Vrh, Zgornji Kozji Vrh, Zgornji Lehen na ševje, Jurišče, Kal, Klenik, Koče, Landol, Liplje, Lahača, Pohorju, Zgornja Orlica. Mala Brda, Mala Pristava, Mali Otok, Malo Ubeljsko, Mate- nja vas, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Sušica, Ore- 39. Upravna enota Radovljica, s sedežem v Radovljici, hek, Palčje, Parje, Petelinje, Pivka, Planina, Postojna, Pre- obsega naslednja naselja: djama, Prestranek, Rakitnik, Rakulik, Razdrto, Ribnica, Begunje na Gorenjskem, Bitnje, Bled, Bodešče, Bo- Sajevče, Selce, Slavina, Slavinje, Slovenska vas, Stara Su- hinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brda, šica, Stara vas, Strane, Strmca, Studenec, Studeno, Su- Brezje, Brezovica, Brod, Češnjica pri Kropi, Črnivec, Do- horje, Šmihel pod Nanosom, Šilentabor, Trnje, Velika Brda, bravica, Dobro polje, Dvorska vas, Globoko, Goreljek, Gori- Velika Pristava, Veliki Otok, Veliko Ubeljsko, Volče, Zagon, ca, Gorjuše, Grabče, Hlebce, Hraše, Jereka, Kamna Gori- Zagorje, Žeje. ca, Kamnje, Koprivnik v Bohinju, Koritno, Krnica, Kropa, Kupljenik, Lancovo, Lepence, Lesce, Lipnica, Ljubno, La- 37. Upravna enota Ptuj, s sedežem na Ptuju, obsega ški Rovt, Log v Bohinju, Mevkuž, Mišače, Mlaka, Mošnje, naslednja naselja: Nemški Rovt, Nomenj, Noše, Nova vas pri Lescah, Obrne, Apače, Barislovci, Belavšek, Belski Vrh, Berinjak, Biš, Otoče, Ovsiše, Peračica, Perniki, Podhom, Podjelje, Pod- Bišečki Vrh, Bodkovci, Bolečka vas, Borovci, Bratislavci, nart, Poljče, Polje, Poljšica pri Gorjah, Poljšica pri Podnar- Breg, Brezovci, Brezovec, Bukovci, Cirkovce, Cirkulane, tu, Posavec, Praproše, Prezrenje, Radovljica, Radovna, Rav- Cunkovci, Čermožiše, Črmlja, Desenci, Destrnik, Dežno pri ne v Bohinju, Ravnica, Ribčev Laz, Ribno, Rovte, Savica, Podlehniku, Dobrina, Doklece, Dolane, Dolena, Dolič, Dor- Selo pri Bledu, Slamniki, Slatna, Spodnja Dobrava, Spod- nava, Dragonja vas, Dragovič, Dravci, Dravinjski Vrh, Dra- nja Lipnica, Spodnje Gorje, Spodnje Laze, Spodnji Otok, ženci, Drbetinci, Drenovec, Drstelja, Formin, Gabrnik, Ga- Srednja Dobrava, Srednja vas, Srednja vas v Bohinju, Stara jevci, Gerečja vas, Gibina, Gomila, Gomilci, Gorca, Fužina, Studenčice, Studor v Bohinju, Ukanc, Višelnica, Gorenjski Vrh, Goričak, Gorišnica, Gradišča, Gradiščak, Vošče, Vrbnje, Zadnja vas, Zaloše, Zapuže, Zasip, Zgornja Gradišče, Grajena, Grajenščak, Grdina, Grlinci, Gruško- Dobrava, Zgornja Lipnica, Zgornje Gorje, Zgornji Otok, Zgo- vec, Hajdoše, Hlaponci, Hrastovec, Hvaletinci, Jablovec, ša, Zgornje Laze, Žlan. Janežovci, Janežovski Vrh, Janški Vrh, Jelovice, Jiršovci, Jurovci, Juršinci, Kicar, Kidričevo, Kočice, Korenjak, Korit- 40. Upravna enota Ravne na Koroškem, s sedežem v no, Kozminci, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Kungota pri Ravnah na Koroškem, obsega naslednja naselja: Ptuju, Lancova vas, Lasigovci, Lešje, Levanjci, Ljubstava, Belšak, Bistra, Brdinje, Breg, Breznica, Črna na Koro- Ločič, Ločki Vrh, Lovrenc na Dravskem polju, Ložina, Lan- škem, Dobja vas, Dobrije, Dolga Brda, Javorje, Jazbina, cova vas pri Ptuju, Majski Vrh, Majšperk, Mala Varnica, Jamnica, Koprivna, Koroški Selovec, Kot pri Prevaljah, Kot- Mala vas, Mali Okič, Markovci, Medribnik, Medvedce, Me- lje, Leše, Lokovica, Lom, Ludranski Vrh, Mežica, Navrški je, Mestni Vrh, Mezgovci ob Pesnici, Mihovce, Mostje, Mo- Vrh, Onkraj Meže, Plat, Podgora, Podkraj, Podkraj pri Meži- škanjci, Muretinci, Nadole, Naraplje, Njiverce, Nova vas pri ci, Podpeca, Poljana, Preški Vrh, Prevalje, Ravne na Koro- Markovcih, Pacinje, Paradiž, Pestike, Placar, Placerovci, škem, Sele–del, Stražišče, Strojna, Suhi Vrh, Šentanel, Tol- Planjsko, Pleterje, Pobrežje, Podlehnik, Podlože, Podvinci, sti Vrh p. R. na K. – del, Topla, Uršlja Gora, Zagrad, Zelen Pohorje, Polenci, Polenšak, Pongrce, Popovci, Prerad, Pre- Breg, Žerjav. ša, Pristava, Prvenci, Ptuj, Ptujska Gora, Repišče, Rjavci, Rodni Vrh, Rotman, Sakušak, Sedlašek, Sela, Senčak pri 41. Upravna enota Ribnica, s sedežem v Ribnici, obse- Juršincih, Sestrže, Sitež, Skorba, Skorišnjak, Skrblje, Sla- ga naslednja naselja: pe, Slatina, Slavšina, Slomi, Slovenja vas, Sobetinci, Sovi- Andol, Betonovo, Blate, Breg pri Ribnici na Dol., Bre- če, Sovjak, Spodnja Hajdina, Spodnje Jablane, Spodnji že, Brinovščica, Brlog–del, Bukovec pri Poljanah, Bukovi- Leskovec, Spodnji Velovlek, Spuhlja, Stanečka vas, Stano- ca, Črnec, Črni potok pri Vel. Laščah, Črni Potok pri Dragi, šina, Starošince, Stogovci, Stojnci, Stoperce, Strajna, Stra- Draga, Dane, Dolenja vas, Dolenje Podpoljane, Dolenji La- žgonjca, Strejaci, Strelci, Strmec pri Destrniku, Strmec pri zi, Dule, Finkovo, Gašpinovo, Globel, Gorenje Podpoljane, Leskovcu, Strmec pri Polenšaku, Svetinci, Šikole, Šturmov- Gorenji Lazi, Goriča vas, Graben, Grčarice, Grčarske Rav- ci, Tibolci, Trdobojci, Trnovec, Trnovska vas, Trnovski Vrh, ne, Grebenje, Grič, Glažuta, Hojče, Hrib – Loški Potok, Tržec, Turški Vrh, Vareja, Velika Varnica, Veliki Okič, Veliki Hrovača, Hudi Konec, Janeži, Jelendol, Jelenov Žleb, Jelo- Vrh, Videm pri Ptuju, Vintarovci, Vitomarci, Zabovci, Zagoji- vec, Junčje, Jurjevica, Kot pri Rakitnici, Kot pri Ribnici, či, Zagorci, Zakl, Zamušani, Zasadi, Zavrč, Zgornja Hajdi- Kotel, Kračali, Krnče, Kržeti, Levstiki, Lipovec, Lipovšica, na, Zgornja Pristava, Zgornje Jablane, Zgornji Leskovec, Lazec, Makoše, Mali Log, Marolče, Maršiči, Male Vinice, Zgornji Velovlek, Žamenci, Žetale, Župečja vas, Dol pri Sto- Nemška vas, Nova Štifta, Novi pot, Novi kot, Ortnek, Otavi- percah, Kupčinji Vrh, Novinci, Spodnja Sveča, Spodnje ca, Perovo, Petrinci, Podklanec, Praproče, Preska, Prigori- Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4589 ca, Pugled pri Karlovici, Pusti hrib, Podplanina, Podpreska, Sveto, Šibelji, Škofi, Škrbina, Štanjel, Tomačevica, Trebiža- Pungert, Rakitnica, Ravni Dol, Retje, Ribnica, Rigelj pri ni, Tupelče, Vale, Večkoti, Volčji Grad, Zagrajec, Barka, Ortneku, Sajevec, Sinovica, Slatnik, Sodražica, Srednja vas Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Dolenja – Loški potok, Sušje, Sv. Gregor, Srednja vas pri Dragi, vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče Stari Kot, Šegova vas, Škrajnek, Travnik, Trava, Travna Go- pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Gradišče pri ra, Velike Poljane, Vinice, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Divači, Kačiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun, Misliče, Na- Zadolje, Zamostec, Zapotok, Zapuže pri Ribnici, Zlati rep, klo, Ostrovica, Otošče, Podgrad pri Vremah, Potoče, Sena- Žimarice, Žlebič, Žukovo. dole, Senožeče, Škocjan, Škoflje, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Zavrhek, Artviže, Bač pri Materiji, Beka, Brezovica, 42. Upravna enota Ruše, s sedežem v Rušah, obsega Brezovo Brdo, Golac, Gradišica, Gradišče pri Materiji, Ho- naslednja naselja: tična, Hrpelje, Javorje, Klanec pri Kozini, Kovčice, Kozina, Bezena, Bistrica ob Dravi, Činžat, Črešnjevec ob Dra- Krvavi Potok, Markovščina, Materija, Mihele, Mrše, Nasi- vi, Fala, Gradišče na Kozjaku, Janževa Gora, Kumen, Lo- rec, Obrov, Ocizla, Odolina, Orehek pri Materiji, Petrinje, bnica, Log, Lovrenc na Pohorju, Puščava, Rdeči breg – Poljane pri Podgradu, Povžane, Prešnica, Ritomeče, Rodik, del, Recenjak, Ruše, Ruta, Selnica ob Dravi, Smolnik, Rožice, Skadanščina, Slivje, Slope, Tatre, Tublje pri Hrpe- Spodnja Selnica, Spodnji Boč, Spodnji Slemen, Sv. Duh na ljah, Velike Loče, Vrhpolje. Ostrem Vrhu, Veliki Boč, Vurmat–del, Zgornja Selnica, Zgor- nji Boč, Zgornji Slemen–del. 45. Upravna enota Slovenj Gradec, s sedežem v Slo- venj Gradcu, obsega naslednja naselja: 43. Upravna enota Sevnica, s sedežem v Sevnici, ob- Brda, Dovže, Gmajna, Golavabuka, Gornji Dolič, Gra- sega naslednja naselja: dišče, Graška Gora, Kozjak, Legen, Mala Mislinja, Mislinja, Apnenik pri Boštanju, Arto, Birna vas, Blanca, Boštanj, Mislinjska Dobrava, Paka–del, Pameče, Podgorje, Raduše, Breg, Brezovo, Bučka, Budna vas, Cerovec, Čanje, Čelov- Razborca, Sele–del, Slovenj Gradec, Spodnji Razbor, Sred- nik, Češnjice, Dedna gora, Dolenje Radulje, Dolenji Boš- nji Dolič, Stari trg, Šentilj pod Turjakom, Šmartno pri Slovenj tanj, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Doljne Orle, Drožanje, Gradcu, Šmiklavž, Tolsti vrh pri Mislinji, Tomaška vas, Trob- Drušče, Dule, Gabrijele, Gabrje, Gorenje Radulje, Gornja lje, Turiška vas, Vodriž, Vrhe, Završe, Zgornji Razbor. Stara vas, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hudo Brezje, Hinje, Jablanica, Jarčji vrh, Jelo- 46. Upravna enota Slovenska Bistrica, s sedežem v vec, Jeperjek, Jerman vrh, Kal pri Krmelju, Kamenica, Ka- Slovenski Bistrici, obsega naslednja naselja: plja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Bojtina, Božje, Brezje pri Oplotnici, Brezje pri Poljča- Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ, Krmelj, Krsinji Vrh, nah, Brezje pri Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Cigon- Kamenško, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podbor- ca, Čadram, Čadramska vas, Črešnjevec, Devina, Dežno štu, Log, Loka pri Zidanem mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, pri Makolah, Dobriška vas, Dobrova pri Prihovi, Dolgi vrh, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni Vrh, Močvirje, Mrtovec, Drumlažno, Farovec, Fošt, Frajhajm, Gabernik, Gaj, Glado- Mrzla planina, Novi grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad mes, Globoko ob Dravinji, Gorica pri Oplotnici, Hošnica, Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otav- Hrastovec pod Bočem, Jelovec pri Makolah, Ješovec, Juri- nik, Pavla vas, Pečje, Pijavice, Podboršt, Podgorica, Pod- šna vas, Kalše, Kebelj, Klopce, Kočno ob Ložnici, Kočno gorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri pri Polskavi, Koritno, Korplje, Kostanjevec, Kot na Pohorju, Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Pri- Kovača vas, Kovaški Vrh, Krasna, Križeča vas, Križni Vrh, mož, Račica, Radež, Radna, Razbor, Rogačice, Rovišče pri Lačna Gora, Laporje, Leskovec, Levič, Ljubično, Lokanja Studencu, Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slančji vas, Lovnik, Ložnica, Lukanja, Lušečka vas, Makole, Mala- Vrh, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik, Strži- horna, Malo Tinje, Markečica, Modraže, Modrič, Mosteč- šče, Studenec, Svinjsko, Slap, Šentjanž, Šentjur na Polju, no, Nadgrad, Novake, Nova Gora nad Slovensko Bistrico, Škovec, Šmarčna, Štajngrob, Štrit, Telče, Telčice, Trnovec, Ogljenšak, Okoška Gora, Oplotnica, Ošelj, Pečke, Planina Trščina, Tržišče, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pod Šumikom, Pobrež, Podboč, Podgrad na Pohorju, Po- pri Boštanju, Vrhek, Zaboršt, Zabukovje nad Sevnico, Za- koše, Poljčane, Pragersko, Preloge, Prepuž, Pretrež, Priho- vratec, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Stu- va, Raskovec, Razgor pri Žebljeku, Rep, Ritoznoj, Radko- dencu, Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov Dol. vec, Savinsko, Sele pri Polskavi, Sevec, Slovenska Bistrica, Smrečno, Spodnja Brežnica, Spodnja Ložnica, Spodnja No- 44. Upravna enota Sežana, s sedežem v Sežani, obse- va vas, Spodnja Polskava, Spodnje Poljčane, Spodnje Pre- ga naslednja naselja: bukovje, Stanovsko, Stari Grad, Stari Log, Stopno, Stran- Avber, Bogo, Brestovica pri Povirju, , ske Makole, Straža pri Oplotnici, Strug, Studenice, Dane pri Sežani, Dobravlje, Dol pri Vogljah, Dolenje, Dutov- Šentovec, Šmartno na Pohorju, Štatenberg, Tinjska Gora, lje, Filipčje Brdo, Godnje, Gorenje pri Divači, Gradišče pri Trnovec pri Slovenski Bistrici, Turiška vas na Pohorju, Ugo- Štjaku, Gradnje, Grahovo Brdo, Griže, Hribi, Jakovce, Kaz- vec, Urh, Varoš, Veliko Tinje, Videž, Vinarje, Visole, Vrhlo- lje, Kopriva, Kosovelje, Krajna vas, Kregolišče, Kreplje, Križ, ga, Vrhole pri Laporju, Vrhole pri Slov. Konjicah, Zgornja Krtinovica, Lipica, Lokev, Mahniči, Majcni, Merče, Nova Bistrica, Zgornja Brežnica, Zgornja Ložnica, Zgornja Nova vas, Orlek, Plešivica, Pliskovica, Podbreže, Poljane pri Štja- vas, Zgornja Polskava, Zgornje Grušovje, Zgornje Poljčane, ku, Ponikve, Povir, Prelože pri Lokvi, Pristava, Ravnje, Raz- Zgornje Prebukovje, Zlogona Gora, Zlogona vas, Žabljek. guri, Raša, Sela, Selo, Senadolice, Sežana, Skopo, Sto- maž, Šepulje, Šmarje pri Sežani, Štjak, Štorje, Tabor, Tomaj, 47. Upravna enota , s sedežem v Tublje pri Komnu, Utovlje, Veliki Dol, Veliko Polje, Voglje, Slovenskih Konjicah, obsega naslednja naselja: Vrabče, Vrhovlje, Žirje, Brestovica pri Komnu, Brje pri Kom- Čretvež, Bezina, Bezovje nad Zrečami, Blato, Bohari- nu, Coljava, Čehovini, Čipnje, Divči, Dolanci, Gabrovica pri na, Brdo, Breg pri Konjicah, Brezen, Brezje pri Ločah, Bu- Komnu, Gorjansko, Hruševica, Ivanji Grad, Klanec pri Kom- kovlje, Črešnova, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Draža nu, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kodreti, Komen, Lisjaki, vas, Dobrovlje, Gabrovlje, Gabrovnik, Gorenje pri Zrečah, Lukovec, Mali Dol, Nadrožica, Preserje pri Komnu, Rubije, Gračič, Gornja vas, Hudinja, Kamna Gora, Klokočovnik, Stran 4590 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Koble, Kolačno, Konjiška vas, Koroška vas na Pohorju, ka nad Lušo, Moškrin, Mrzli Vrh, Murave, Na Logu, Nova Kraberk, Križevec, Ličenca, Lipoglav, Ljubnica, Loče, Lo- Oselica, Ojstri Vrh, Opale, Osojnica, Osojnik, Sv. Ožbolt, ška gora pri Zrečah, Lipa, Mali breg, Mlače, Mala Gora, Papirnica, Pevno, Podgora, Podjelovo Brdo, Podklanec, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ločah, Podlonk, Podobeno, Podporezen, Podpulfarca, Podvrh, Po- Osredek pri Zrečah, Padeški Vrh, Paka, Penoje, Perovec, ljane nad Škofjo Loko, Potok, Pozirno, Praprotno, Pred- Petelinjek pri Ločah, Planina na Pohorju, Podob, Podpeč most, Prelesje, Prtovč, Pungert, Puštal, Račeva, Ravne, ob Dravinji, Polene, Preloge pri Konjicah, Prežigal, Polajna, Ravne pri Žireh, Rateče, Robidnica, Rovte v Selški dolini, Radana vas, Resnik, Rogla, Selski Vrh, Skomarje, Sloven- Rudno, Selca, Selo, Smoldno, Smoleva, Sopotnica, Sovo- ske Konjice, Sojek, Spodnja Pristava, Spodnje Grušovje, denj, Sovra, Spodnja Luša, Spodnja Sorica, Spodnje Da- Spodnje Laže, Spodnje Preloge, Spodnji Dolič, Stare Sle- nje, Srednja vas – Poljane, Srednje Brdo, Staniše, Stara mene, Stenica, Stranice, Spodnje Stranice, Strtenik, Suha- Loka, Stara Oselica, Stirpnik, Strmica, Studor, Suha, Suša, dol, Sveti Jernej, Spodnji Jernej, Škalce, Škedenj, Špitalič Sv. Barbara, Sv. Duh, Studeno, Sv. Lenart, Ševlje, Škofja pri Slov. Konjicah, Štajerska vas, Tepanje, Tepanjski Vrh, Loka, Todraž, Sv. Tomaž, Topolje, Torka, Trata, Trebija, Tr- Tolsti Vrh, Vešenik, Vitanje, Vitanjsko Skomarje, Zabork, nje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Vinharje, Virlog, Virma- Zbelovo, Zbelovska Gora, Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje še, Visoko pri Poljanah, Volaka, Volča, Zabrdo, Zabrekve, Laže, Zreče, Zlakova, Žiče. Zabrežnik, Zadobje, Zakobiljek, Zala, Zali Log, Zapreval, Zgornja Luša, Zgornja Sorica, Zgornje Danje, Zminec, Žab- 48. Upravna enota Šentjur pri Celju, s sedežem v Šent- ja vas, Železniki, Žiri, Žirovski Vrh, Žirovski Vrh Sv. Urbana, jurju pri Celju, obsega naslednja naselja: Žirovski Vrh Sv. Antona. Bezovje pri Šentjurju, , , Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Brezje pri Dobjem, Bu- 50. Upravna enota Šmarje pri Jelšah, s sedežem v kovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Šmarjah pri Jelšah, obsega naslednja naselja: Dobje pri Planini, , Dobrina, Dolga Go- Babna Brda, Babna Gora, Babna Reka, Beli potok pri ra, , , , Dole, Golobinjek pri Pla- Lembergu, Belo, Bezgovica, Bistrica, Bistrica ob Sotli, Bo- nini, Gorica pri Dobjem, , Goričica, Gro- bovo pri Šmarju, Bodrež, Bodrišna vas, Brecljevo, Bresto- belno – del, Grušce, , Hrastje, Hruševec, Hrušovje, vec, Brezje pri Lekmarju, Brezje pri Podplatu, Brezovec pri Jakob pri Šentjurju, , Javorje, , Jazbine, Polju, Brezovec pri Rogatcu, Buče, Bukovje v Babni Gori, , Jezerce pri Dobjem, , Kameno, , Cerovec pod Bočem, Cerovec pri Šmarju, Ceste, Cmere- Košnica, Krajnčica, , , Lažiše, Loka ška Gorca, Čača vas, Črešnjevec ob Bistrici, Dekmanca, pri Žusmu, , , , , Marija Dobležiče, Dobovec pri Rogatcu, Dol pri Pristavi, Dol pri Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi – del, , Šmarju, Donačka Gora, Dragomilo, Drensko Rebro, Dreve- , Planinca, Planinska vas, , nik, Dvor, Gabrce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gaj, Globoko , Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohor- pri Šmarju, Golobinjek ob Sotli, Gorjane, Gornja vas, Go- jem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, , stinca, Gradišče, Gradiški Dol, Grliče, Grobelce, Grobel- , , Prapretno, Presečno, Primož pri Šent- no–del, Gubno, Hajnsko, Hrastje ob Bistrici, Imeno, Imen- jurju, Proseniško, Rakitovec, Ravno, Razbor, Repno, Re- ska Gorca, Irje, Jazbina, Jerčin, Jerovska vas, Ješovec pri puš, , Sele, Slatina pri Dobjem, , Kozjem, Ješovec pri Šmarju, Kačji Dol, Kamence, Kame- , , Spodnje Sleme- nik, Kamna Gorca, Klake, Konuško, Koretno, Korpule, Koz- ne, Srževica, Stopče, Straška Gorca, Straža na Gori, Suho, je, Kristan Vrh, Križan Vrh, Krtince, Kunšperk, Lastnič, La- , Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Škar- še, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lesično, Lipovec, Log, nice, , Tratna ob Voglajni, , Trno, Mala Pristava, Male Rodne, Mestinje, Močle, Nezbiše, Nim- , Trška Gorca, Turno, Uniše, Večje no, Nova vas pri Šmarju, Orehovec, Ortnice, Osredek pri Brdo, , , Visoče, , Vodice Podsredi, Olimlje, Pecelj, Pečica, Pijovci, Pilštanj, Plat, Pla- pri Slivnici, Vodruž, , , Voglajna, Vrbno, Zagaj tinovec, Ples, Podčetrtek, Podplat, Podsreda, Podturn, Po- pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Završe pri Dobjem, Zgornje klek pri Podsredi, Polje ob Sotli, Polje pri Bistrici, Polžanska Selce, , Zlateče pri Šentjurju, Žegar. Gorca, Polžanska vas, Predel, Predenca, Prelasko, Preloge pri Šmarju, Pristava pri Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Pri- 49. Upravna enota Škofja Loka, s sedežem v Škofji stavica, Prnek, Pustike, Rajnkovec, Rakovec, Ratanska vas, Loki, obsega naslednja naselja: Rjavica, Rogaška Slatina, Rogatec, Roginska Gorca, Ru- Sv. Andrej, Bačne, Binkelj, Bodovlje, Brebovnica, Bre- dnica, Sedlarjevo, Sela, Senovica, Sladka Gora, Sodna vas, kovice, Breznica pod Lubnikom, Breznica pri Žireh, Brode, Sotensko pri Šmarju, Spodnja Kostrivnica, Spodnja Ponkvi- Bukov Vrh, Bukovica, Bukovščica, Bukov Vrh nad Visokim, ca, Spodnje Mestinje, Spodnje Negonje, Spodnje Sečovo, Crngrob, Čabrače, Četena Ravan, Davča, Debeni, Delnice, Spodnje Selce, Spodnje Tinsko, Spodnji Gabrnik, Srebr- Dobje, Dobravšce, Dolenčice, Dolenja Dobrava, Dolenja nik, Sv. Florijan, Stranje, Strmec pri Sv. Florijanu, Strtenica, Ravan, Dolenja vas, Dolenja Žetina, Dolenje Brdo, Dolge Sv. Ema, Sv. Jurij, Šentvid pri Grobelnem, Šerovo, Škofija, Njive, Dorfarje, Draga, Dražgoše, Florjan nad Zmincem, Šmarje pri Jelšah, Tekačevo, Tlake, Topole, Topolovec, To- Forme, Fužine, Gabrk, Gabrovo, Gabrška gora, Godešič, polovo, Trebče, Trlično, Tržišče, Tuncovec, Velike Rodne, Goli vrh, Golica, Gorenja Dobrava, Gorenja Ravan, Gorenja Verače, Vetrnik, Vidovica, Vinec, Sveti Štefan, Vinski vrh pri vas, Gorenja vas – Rateče, Gorenja Žetina, Gorenje Brdo, Šmarju, Virštanj, Vodenovo, Vojsko, Vonarje, Vrenska Gor- Goropeke, Gosteče, Grenc, Hlavče Njive, Hobovše pri Sta- ca, Vrh, Vršna vas, Zadrže, Zagaj, Zagaj pod Bočem, Za- ri Oselici, Hosta, Hotavlje, Hotovlja, Sv. Petra hrib, Izgorje, gorje, Zastranje, Završe pri Grobelnem, Zdole, Zeče pri Jarčja dolina, Jarčje Brdo, Javorje, Javorjev Dol, Jazbine, Bučah, Zgornja Kostrivnica, Zgornje Negonje, Zgornje Se- Jelovica, Kališe, Kladje, Knape, Kopačnica, Koprivnik, Kov- čovo, Zgornje Tinsko, Zgornji Gabrnik, Zibika, Zibiška vas, ski Vrh, Kremenik, Krivo Brdo, Križna Gora, Krnice pri No- Žahenberc. vakih, Lajše, Laniše, Laze, Ledinica, Lenart nad Lušo, Le- skovica, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Lom nad Volčo, 51. Upravna enota Tolmin, s sedežem v Tolminu, obse- Lovsko brdo, Lučine, Lajše, Malenski Vrh, Martinj Vrh, Mla- ga naslednja naselja: Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4591

Avsa, Bača pri Modreju, Bača pri Podbrdu, Bavšica, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravne, Ravnik, Razbore–del, Borjana, Bovec, Breginj, Bukovski Vrh, Čadrg, Čezsoča, Rdeči kal, Repče, Replje, Reva, Ribjek, Rihpovec, Rodine Čiginj, Daber, Dolenja Trebuša, Dolgi Laz, Dolje, Drežnica, pri Trebnjem, Roje pri Čatežu, Roje pri Trebelnem, Rožen- Drežniške Ravne, Drobočnik, Gabrje, Gorenja Trebuša, Go- pelj, Rožni vrh, Ravne nad Šentrupertom, Roženberk, Saje- renji Log, Gorski Vrh, Grahovo ob Bači, Grant, Grudnica, nice, Sejenice, Sela pri Šumberku, Selo pri Mirni, Selska Homec, Hudajužna, Idrija pri Bači, Idrsko, Jevšček, Jezer- gora, Slepšek, Slovenska vas, Srednje Laknice, Stan, Stara ca, Kal, Kal–Koritnica, Kamno, Kanalski Lom, Klavže, Kne- gora, Stehanja vas, Stranje pri Dobrniču, Stranje pri Veli- ške Ravne, Kneža, Kobarid, Koritnica, Koseč, Kozaršče, kem Gabru, Straža, Studenec, Svetinja, Šahovec, Šentlo- Kozmerice, Kred, Krn, Kuk, Ladra, Lepena, Libušnje, Li- vrenc, Šentrupert, Ševnica, Škovec, Škrjanče, Škrljevo, sec, Livek, Livške ravne, Ljubinj, Log Čezsoški, Log pod Šmaver, Štatenberk, Štefan pri Trebnjem, Trbinc, Trebanjski Mangartom, Logaršče, Logje, Loje, Magozd, Mlinsko, Mo- vrh, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trstenik, Vavpča vas pri Dobr- drej, Modrejce, Most na Soči, Obloke, Pečine, Petrovo niču, Velika Loka, Velika Strmica, Velika Ševnica, Velike Brdo, Plužna, Podbela, Podbrdo, Podmelec, Polje, Polju- Dole, Veliki Gaber, Veliki Videm, Volčja Jama, Volčje Njive, binj, Ponikve, Porezen, Postaja, Potoki, Prapetno, Prapetno Vrbovec, Vrh, Sv. Vrh, Vrh pri Trebelnem, Vrhovo pri Šentlo- Brdo, Perati, Robič, Robidišče, Roče, Rut, Sedlo, Sela nad vrencu, Vrhtrebnje, Vrtače, Vesela Gora, Zabrdje, Zabuko- Podmelcem, Sela pri Volčah, Selce, Selišče, Slap ob Idrijci, vje, Zagorica, Zagorica pri Čatežu, Zagorica pri Dobrniču, Smast, Soča, Srpenica, Stanovišče, Staro Selo, Stopnik, Zagorica pri Velikem Gabru, Zaloka, Zavrh, Zidani most, Strmec na Predelu, Stržišče, Sužid, Svino, Šentviška Gora, Žabjek, Železno, Žubina. Temljine, Tolmin, Tolminske Ravne, Tolminski Lom, Trenta, Trnovo ob Soči, Trtnik, Volarje, Volčanski Ruti, Volče, Vr- 54. Upravna enota Tržič, s sedežem v Tržiču, obsega sno, Zadlaz–Čadrg, Zadlaz–Žabče, Zakraj, Zatolmin, Znoji- naslednja naselja: le, Žabče, Žaga. Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi 52. Upravna enota Trbovlje, s sedežem v Trbovljah, Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka, obsega naslednja naselja: Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Čebine, Čeče–del, Dobovec, Gabrsko, Ključevica, Potarje, Pristava, Ročevnica, Retnje, Sebenje, Senično, Knezdol, Ojstro, Ostenk, Planinska vas, Prapreče–del, Pra- Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetr- pretno pri Hrastniku–del, Sveta Planina, Škofja Riža, Trbov- no, Zvirče, Žiganja vas. lje, Vrhe–del, Završje, Župa. 55. Upravna enota Velenje, s sedežem v Velenju, ob- 53. Upravna enota Trebnje, s sedežem v Trebnjah, sega naslednja naselja: obsega naslednja naselja: Arnače, Bele Vode, Bevče, Črnova, Družmirje, Flor- Arčelca, Artmanja vas, Babna gora, Beli Grič, Belšinja jan, Gaberke, Gavce, Gorenje, Hrastovec, Janškovo selo, vas, Benečija, Bič, Bistrica, Bitnja vas, Blato, Bogneča vas, Kavče, Lipje, Lopatnik, Laze, Lokovica, Ložnica, Lopatnik Breza, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Mirni, Brezovica pri Velenju, Mali vrh, Paka pri Velenju, Paška vas, Paški pri Trebelnem, Brinje, Bruna vas, Cerovec pri Trebelnem, Kozjak, Plešivec, Podgora, Podgorje, Podkraj pri Velenju, Cesta, Cikava, Cirnik, Čatež, Češnjevek, Češnjice pri Tre- Pirešica, Prelska, Ravne, Rečica ob Paki, Silova, Skorno, belnem, Čilpah, Čužnja vas, Debenec, Dečja vas, Dobrava, Skorno pri Šoštanju, Slatina, Šentvid pri Zavodnju, Škale, Dobravica pri Vel. Gabru, Dobrnič, Dol pri Trebnjem, Dole- Škalske Cirkovce, Šmartinske Cirkovce, Šmartno ob Paki, nja Dobrava, Dolenja Nemška vas, Dolenja vas pri Čatežu, Šoštanj, Šenbric, Topolšica, Velenje, Veliki Vrh, Vinska Go- Dolenje Jesenice, Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Dolenje ra, Zavodnje. Laknice, Dolenje Medvedje selo, Dolenje Ponikve, Dolenje Selce, Dolenje Zabukovje, Dolenji Podboršt pri Treb., Dole- 56. Upravna enota Vrhnika, s sedežem na Vrhniki, nji Podšumberk, Dolenji vrh, Dolga njiva pri Šentlovren., obsega naslednja naselja: Dolnje Prapreče, Draga pri Šentrupertu, Drečji vrh, Glinek, Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Borovnica, Breg pri Goljek, Gombišče, Gomila, Gorenja Dobrava, Gorenja Nem- Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Drago- ška vas, Gorenja vas, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenja vas mer, Dražica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lašče, pri Mirni, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Jesenice, Laze pri Borovnici, Lesno brdo – del, Log pri Brezovici, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Gorenje Laknice, Gorenje Lukovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Mirke, Marinčev Grič, Medvedje selo, Gorenje Ponikve, Gorenje Selce, Gorenje Mizni Dol, Niževec, Ohonica, Padež, Pako, Podlipa, Pokoji- Zabukovje, Gorenji Mokronog, Gorenji Podboršt pri V. Loki, šče, Pristava, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Gorenji Podšumberk, Gorenji vrh pri Dobrniču, Gornje Pra- Strmica, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Trčkov Grič, Zabo- preče, Gradišče pri Trebnjem, Grič pri Trebnjem, Grm, Gr- čevo, Zaplana, Zavrh pri Borovnici. mada, Hom, Hrastno, Hrastovica, Hudeje, Iglenik pri Veliki Loki, Jelševec, Jezero, Jagodnik, Kamni potok, Kamnje, 57. Upravna enota Zagorje ob Savi, s sedežem v Za- Knežja vas, Korenitka, Korita, Kriška Reber, Križ, Križni Vrh, gorju ob Savi, obsega naslednja naselja: Krtina, Krušni vrh, Kukenberk, Kostanjevica, Lipnik, Lisec, Blodnik, Borje, Borje pri Mlinšah, Borovak pri Podku- Log, Log pri Žužemberku, Lokve pri Dobrniču, Lukovek, mu, Brezje, Breznik, Briše, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Luža, Mačji Dol, Mačkovec, Mala Loka, Mala Ševnica, Male Dolenja vas, Dolgo brdo pri Mlinšah, Družina, Golče, Gore- Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Mali Videm, Maline, Mar- nja vas, Hrastnik pri Trojanah, Izlake, Jablana, Jarše, Je- tinja vas, Martinja vas pri Mokronogu, Meglenik, Migolica, lenk, Jelševica, Jesenovo, Kandrše–del, Kisovec, Kolk, Ko- Migolska gora, Mirna, Mirna vas, Mokronog, Most, Mrzla lovrat, Konjšica–del, Kostrevnica, Kotredež, Kal, Log pri Luža, Muhabran, Medvedjek, Mali Cirnik pri Šentjanžu, Ob- Mlinšah, Loke pri Zagorju, Mali Kum, Medija, Mlinše, Moše- čine, Odrga, Okrog, Orlaka, Ornuška vas, Ostrožnik, Pe- nik, Orehovica, Osredek, Padež, Podkraj pri Zagorju, Pod- kel, Pluska, Podlisec, Podturn, Potok, Praprotnica, Prele- kum, Podlipovica, Polšina, Potoška vas, Požarje, Prapre- sje, Preska pri Dobrniču, Primštal, Pristavica pri Vel. Gabru, če–del, Zgornji Prhovec, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Račje Selo, Radna vas, Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rodež, Rove, Rovišče, Stran 4592 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Rtiče, Ržiše, Selo pri Zagorju, Senožeti, Sopota, Šemnik, 1895. Uredba o višini in načinu plačila stroškov, do Šentgotard, Šentlambert, Šklendrovec, Špital, Tirna, Vine, katerih je upravičena Slovenska odškodninska Vrh pri Mlinšah, Vrhe–del, Vidrga, Vrh, Zabava, Zabreznik, družba, d.d., Ljubljana, kot skrbnik delnic Zagorje ob Savi, Zavine, Znojile, Žvarulje. upravičencev do lastninjenja zavarovalnic Na podlagi četrtega odstavka 16. člena zakona o 58. Upravna enota Žalec, s sedežem v Žalcu, obsega lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, naslednja naselja: št. 44/02 in 16/03 – odl. US) izdaja Vlada Republike Andraž nad Polzelo, Arja vas, Braslovče, Breg pri Pol- Slovenije zeli, Brnica, Brode, Čeplje, Čreta, Črni Vrh, Dobrič, Dobri- ša vas, Dobrovlje, Dolenja vas, Drešinja vas, Galicija, Glinje, U R E D B O Gomilsko, Sv. Lovrenc, Gotovlje, Grajska vas, Griže, Hram- še, Jeronim, Kale, Kamenče, Kapla, Kaplja vas, Kasaze, o višini in načinu plačila stroškov, do katerih Latkova vas, Letuš, Levec, Liboje, Limovce, Ločica ob Savi- je upravičena Slovenska odškodninska družba, nji, Ločica pri Vranskem, Loke, Ložnica pri Žalcu, Mala d.d., Ljubljana, kot skrbnik delnic upravičencev Pirešica, Male Braslovče, Marija Reka, Matke, Migojnice, do lastninjenja zavarovalnic Miklavž pri Taboru, Novo Celje, Ojstriška vas, Orla vas, Orova vas, Parižlje, Pernovo, Petrovče, Podgorje pri Letušu, 1. člen Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin pri Polzeli, Pod- S to uredbo je določena višina in način poplačila stro- vrh, Poljče, Polzela, Pondor, Pongrac, Ponikva pri Žalcu, škov, do katerih je upravičena Slovenska odškodninska dru- Prapreče, Prebold, Prekopa, Preserje, Podvin, Rakovlje, žba, d.d., Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: skrbnik), na Ruše, Selo pri Vranskem, Spodnje Gorče, Spodnje Grušov- katero se v skladu z določbami zakona o lastninskem preo- lje, Spodnje Roje, Stopnik, Studence, Šempeter v Savinj. blikovanju zavarovalnic začasno prenesejo vse nove delni- dolini, Šentrupert, Šešče pri Preboldu, Šmatevž, Tabor, Te- ce, ki so izdane za nenominirani kapital (v nadaljnjem bese- šova, Topovlje, Trnava, Velika Pirešica, Vologa, Vransko, dilu: nove delnice) zavarovalnic, ki se lastninsko Vrbje, Zabukovica, Zahomce, Zajasovnik–del, Zakl, Zalog preoblikujejo po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: zavaro- pri Šempetru, Zaloška Gorica, Založe, Zaplanina, Zavrh pri valnice). Galiciji, Zgornje Gorče, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje, 2. člen Žalec, Železno.«. Skrbnik v času od dneva dokončnosti odločbe Vlade 2. člen Republike Slovenije iz prvega odstavka 11. člena zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic pa do dneva preno- Območja, imena in šifre upravnih enot, določene s to sa novih delnic na upravičence do lastninjenja nenominira- uredbo, se vodijo in vzdržujejo v registru prostorskih enot, nega kapitala zavarovalnic iz 1. in 2. točke prvega odstavka ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. 19. člena zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (v nadaljnjem besedilu: lastninski upravičenci) varuje intere- se in koristi teh upravičencev in s skrbnostjo dobrega go- II. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA spodarja uresničuje vsa pooblastila iz zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic ter gospodari z izplačanimi divi- 3. člen dendami in drugimi izplačili na podlagi novih delnic v izključ- Upravne enote, iz katerih so bila prenesena naselja v no korist lastninskih upravičencev. druge upravne enote, morajo v roku šestih mesecev od Lastninski upravičenci so dolžni skrbniku povrniti stro- dneva začetka veljavnosti te uredbe izročiti dokumentarno ške, nastale pri izpolnjevanju skrbniških pooblastil iz prej- gradivo za ta naselja, razen nedokončanih zadev. Nedokon- šnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: stroški upravljanja), čane zadeve praviloma dokončajo upravne enote, ki so jih v sorazmerju s pridobljenimi novimi delnicami posamezne začele kot krajevno pristojne. zavarovalnice. Delavci, ki so do uveljavitve te uredbe opravljali pretež- V primeru prenosa delnic v skladu z 18. členom zako- ni del dela za naselja, ki se prenesejo v Upravno enoto na o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic se v skladu z Velenje in Grosuplje iz Upravne enote Žalec ter Kočevje, drugim odstavkom 18. člena navedenega zakona znesku za preidejo v roku iz prejšnjega odstavka v Upravno enoto plačilo delnic s strani lastninskih upravičencev prištejejo Velenje oziroma Grosuplje. stroški financiranja, kot so opredeljeni v 4. členu te uredbe.

4. člen 3. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Stroške upravljanja iz drugega odstavka 2. člena te uredbe v pavšalni višini obračuna skrbnik v višini 1,75% dnem listu Republike Slovenije. zadnje znane revidirane knjigovodske vrednosti nove delni- ce, in sicer za vsako novo delnico, ki pripade posamezne- mu lastninskemu upravičencu na podlagi ene ali več prav- Št. 024-24/2003-1 nomočnih odločb skrbnika, izdanih na podlagi zakona o Ljubljana, dne 18. aprila 2003. lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. EVA 2003-1711-0001 4. člen Za vsako novo delnico, ki pripade posameznemu la- Vlada Republike Slovenije stninskemu upravičencu na podlagi ene ali več pravnomoč- nih odločb skrbnika, s katerimi je odločeno o pravici do prevzema novih delnic v skladu z drugim odstavkom 18. mag. Anton Rop l. r. člena zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, se Predsednik stroški financiranja določijo v višini obresti, obračunanih za Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4593 znesek vplačila za to delnico s strani skrbnika, po povprečni Poljane; Čemše, Občina Mirna Peč; Zabukovje, deklarirani obrestni meri za dolgoročna posojila za osnovna Občina Trebnje; Haber, Občina Luče; Vehar – 1, sredstva v gospodarstvu, ki jo objavi Banka Slovenije, in Občina Gorenja vas – Poljane; Godič, Občina sicer za čas od dneva vplačila s strani skrbnika do zadnjega Kamnik; Dogoše, Mestna občina Maribor; Plesk, dne meseca, ki se izteče pred prejetim plačilom s strani Občina Žiri; Prepolje, Občina Starše; Krajnc, lastninskega upravičenca. Obrestna mera iz prvega odstavka tega člena se objavi Občina Vitanje; Kotnik, Občina Vitanje; Klemenc, v pozivu skrbnika v Uradnem listu Republike Slovenije. Občina Vitanje; Korže, Občina Vitanje; Červivec, Občina Sevnica; Grahovica, Občina Sevnica; 5. člen Zavratec 1 in 2, Občina Sevnica; Lenart pri Stroški upravljanja in stroški financiranja, kolikor gre za Gornjem Gradu, Občina Gornji Grad; Rudnik, prenos delnic v skladu z 18. členom zakona o lastninskem Občina Kamnik in Reteče, Občina Škofja Loka preoblikovanju zavarovalnic, se določijo v odločbi skrbnika, s katero je ugodeno zahtevku lastninskega upravičenca za 1. člen prenos delnic zavarovalnice. (predmet rudarske pravice) Znesek obračunanih stroškov upravljanja se v primeru, ko so bile za delnice zavarovalnice, ki pripadejo posamez- S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem nemu lastninskemu upravičencu, izplačane dividende oziro- besedilu: vlada) določa pogoje za podelitev rudarske pravi- ma druge koristi, do višine teh dividend ali koristi pobota. ce za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na prido- Skrbnik in lastninski upravičenec iz prvega odstavka bivalnih prostorih, kot je določeno v 8. členu te uredbe. 24. člena zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic Koncesionar pridobi rudarsko pravico s koncesijo. uredita način in rok plačila stroškov ob upoštevanju določb te uredbe v okviru posebne pogodbe, ki jo skleneta na 2. člen podlagi drugega odstavka 29. člena tega zakona. (pogoji, ki jih mora izpolnjevati nosilec rudarske pravice) Nosilec rudarske pravice mora izpolnjevati naslednje 6. člen pogoje: Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 1. da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveni- dnem listu Republike Slovenije. ji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije, 2. da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravna- Št. 443-13/2003-1 ve, stečaja ali likvidacijski postopek, Ljubljana, dne 18. aprila 2003. 3. da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne EVA 2003-1611-0047 porabi za lastne potrebe, na trgu vsem zainteresiranim, 4. da predloži zahtevano bančno garancijo v primeru Vlada Republike Slovenije izbire plačevanja sanacije po predpisu, ki določa plačila za sanacijo posledic rudarskih del. mag. Anton Rop l. r. Predsednik 3. člen (okoljevarstveni pogoji) Nosilec rudarske pravice mora v času pripravljalnih del ter v času izvajanja in opustitve posega gospodarskega izko- 1896. Uredba o rudarskih pravicah za gospodarsko riščanja mineralnih surovin, poleg izpolnjevanja okoljevar- izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnih stvenih pogojev po predpisih, zagotoviti še: prostorih: Paka, Mestna občina Velenje; – ukrepe, da bo predvideni poseg v okolje izveden Janežovci, Občina Destrnik; Bistrica pri Naklem, tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora in Občina Naklo; Hotovlja, Občina Gorenja vas – energije v času izvajanja, Poljane; Čemše, Občina Mirna Peč; Zabukovje, Občina Trebnje; Haber, Občina Luče; Vehar – 1, – ukrepe, s katerimi se dosegajo največje možne sto- Občina Gorenja vas – Poljane; Godič, Občina pnje varstva okolja pred emisijami plinastih, tekočih ali tr- Kamnik; Dogoše, Mestna občina Maribor; Plesk, dnih snovi v zrak, tla, površinske vode ali podtalnico, Občina Žiri; Prepolje, Občina Starše; Krajnc, – ukrepe za preprečevanje čezmernega onesnaževa- Občina Vitanje; Kotnik, Občina Vitanje; Klemenc, nja okolja z emisijami hrupa, Občina Vitanje; Korže, Občina Vitanje; Červivec, – smotrno izkoriščanje mineralne surovine z izbiro us- Občina Sevnica; Grahovica, Občina Sevnica; trezne, sodobne tehnologije, Zavratec 1 in 2, Občina Sevnica; Lenart pri Gornjem Gradu, Občina Gornji Grad; Rudnik, – upoštevanje pravil ravnanja, varstvenih režimov, izho- Občina Kamnik in Reteče, Občina Škofja Loka dišč in naravovarstvenih pogojev za varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, Na podlagi 13. in 15. člena zakona o rudarstvu (Uradni – ukrepe za primer tveganja in nevarnosti za okolje v list RS, št. 56/99, 110/02 in 115/02) izdaja Vlada Republi- primeru ekološke nesreče kot posledice posega, ke Slovenije – ukrepe za zavarovanje vodnih virov v primeru, če koncesionar pride do nahajališča vode, U R E D B O – dovozne poti do mesta izvajanja posega in jih primer- no uredi, o rudarskih pravicah za gospodarsko – ukrepe, da se prepreči razlitje mineralnih ali sintetič- izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnih nih olj in naftnih derivatov, prostorih: Paka, Mestna občina Velenje; – ukrepe v zvezi s sanacijo med in po prenehanju izva- Janežovci, Občina Destrnik; Bistrica pri Naklem, janja dejavnosti in sicer tako, da se v največji meri vzpostavi Občina Naklo; Hotovlja, Občina Gorenja vas – novo ali nadomesti prejšnje stanje okolja. Stran 4594 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

4. člen II. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v (obveznosti koncesionarja) glinokopu Janežovci, Občina Destrnik, k.o. Janežovci: Koncesionar mora poročati ministrstvu, pristojnemu za 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje opekarske rudarstvo, skladno z določbami zakona o rudarstvu in pred- gline, v količini 10.000 m3 letno. pisa, ki ureja način določanja plačila za rudarsko pravico. 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- V primeru, da koncesionar pri izvajanju rudarskih del nost pridobivanja mineralne surovine in njena priprava za naleti na podzemne vode, mora o tem takoj, najkasneje pa v uporabo v opekarski industriji. roku treh dni od odkritja obvestiti ministrstvo, pristojno za 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo vode, in dopustiti izvedbo analiz, potrebnih za ugotovitev desetih let. položaja, količine in kakovosti vode ter zagotoviti vse potre- 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor bne ukrepe zavarovanja odkritih vodnih virov. glinokopa Janežovci, Občina Destrnik, na parcelah št. Koncesionar mora v primeru najdb fosilov, mineralov 159/5, 159/2, 160/2, 178/8 – delno, 178/4, 178/6, ter odkritja podzemskih jam o tem obvestiti pristojni organ 178/3, 177/1, 177/2, 176/1, 176/2, 176/3 in 176/4, vse za ohranjanje narave in pristojne območne enote zavoda k.o. Janežovci. Republike Slovenije za varstvo narave, ki bodo v zvezi z 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno najdbami podale usmeritve glede nadaljnjega ukrepanja. enoto 5% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- Obveznosti koncesionarja se natančneje uredijo s kon- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja cesijsko pogodbo. plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in 5. člen za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, (stroški nosilca rudarske pravice) rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- Nosilec rudarske pravice nosi vse stroške v zvezi z šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sprotno sanacijo rudarsko pravico, ki bo podeljena na podlagi te uredbe. degradiranega območja. Glinokopni kompleks je potrebno 6. člen sprotno sanirati v obliki sistema jezerc z ustrezno oblikovani- (roki) mi brežinami v sekundarni biotop po ustreznem načrtu, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo na- Rok za začetek trajanja rudarske pravice začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe. rave – Območno enoto Maribor. Rudarska pravica se lahko podaljša na način in pod pogoji, kot je bila podeljena. III. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v gramoznici Bistrica pri Naklem, Občina Naklo, k.o. Naklo: 7. člen 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje proda, v (omejitev) količini 50.000 m3 letno. Nosilec rudarske pravice ima pravico izključno le do 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- gospodarskega izkoriščanja mineralne surovine, ki je pred- nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za met rudarske pravice. nadaljnjo uporabo pri opravljanju del vzdrževanja in gradnje cest. 8. člen 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo (mineralna surovina, pridobivalni prostor in pogoji, pod dvajsetih let. katerimi se podeljuje rudarska pravica) 4. Rudarska pravica se nanaša na razširjeni pridobival- Rudarska pravica po tej uredbi se podeljuje za mineral- ni prostor gramoznice Bistrica pri Naklem, Občina Naklo, ne surovine na naslednjih pridobivalnih prostorih pod slede- na parcelah št. 400/1, 400/3, 399 in 396, vse k.o. Naklo. čimi pogoji: 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- I. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja kamnolomu Paka, Mestna občina Velenje, k.o. Paka: plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. ga kamna – dolomita, v količini 150.000 m3 letno. 6. Rudarska dela naj se izvajajo tako, da se ne poško- 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- dujejo evidentirane naravne vrednote – konglomeratne ste- nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za ne in bloki konglomerata fosilne struge reke Save. Dolžnosti nadaljnjo uporabo. nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpo- 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo stavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja oko- desetih let. 4. Rudarska pravica se nanaša na razširjeni pridobival- lja so, da mora izvajati sanacijo in rekultivacijo degradirane- ni prostor kamnoloma Paka, Mestna občina Velenje, na ga območja, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije parcelah št. 169/23, 169/24, 183/3, 195/12, 195/20 in za varstvo narave – Območno enoto Kranj. 195/24, vse k.o. Paka. 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno IV. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- kamnolomu Hotovlja, Občina Gorenja vas – Poljane, k.o. nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja Dobje: plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. ga kamna – dolomita, v količini 5.000 m3 letno. 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za šnjega stanja okolja so, da mora sprotno urejati in dokon- nadaljnjo uporabo. čno urediti brežine, izdelati nasipe in pristope in izvesti do- 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo končno sanacijo in rekultivacijo zemljišč. petnajstih let. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4595

4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- kamnoloma Hotovlja, Občina Gorenja vas – Poljane, na nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za parceli št. 607/1, k.o. Dobje. nadaljnjo uporabo. 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- dvajsetih let. nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in peskokopa Haber, Občina Luče, na delu parcele št. 439/2, za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. k.o. Krnica. 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja vacijo degradiranega območja. plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. V. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, kamnolomu Čemše, Občina Mirna Peč, k.o. Hmeljčič: rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- ga kamna – dolomita v količini 5.000 m3 letno. vacijo degradiranega območja, v sodelovanju z Zavodom 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- Republike Slovenije za varstvo narave – Območno enoto nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za Celje. nadaljnjo uporabo. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo VIII. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v desetih let. peskokopu Vehar –1, Občina Gorenja vas – Poljane, k.o. 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor Gorenja vas: kamnoloma Čemše, Občina Mirna Peč, na parcelah št. 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- 1471/2, 1474/2, 1475, 1477/1 in 1477/5, vse k.o. ga kamna – dolomita, v količini 10.000 m3 letno. Hmeljčič. 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- nadaljnjo uporabo. nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in petnajstih let. za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- peskokopa Vehar – 1, Občina Gorenja vas – Poljane, na šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- parcelah št. 999/2 in 999/9, obe k.o. Gorenja vas. vacijo degradiranega območja z namenom zagotovitve kon- 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno 3 čne podobe reliefa. Sanacija naj bo sprotna in naj teži k čim enoto 20% povprečne cene m mineralne surovine v rašče- večji renaturaciji (naraven sestoj in prvotna vegetacija) in ne nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja k oblikovanju umetnega nasada. plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. VI. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, peskokopu Zabukovje, Občina Trebnje, k.o. Novo Zabuko- rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- vje: šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sprotno sanacijo in 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- rekultivacijo degradiranega območja. ga kamna – dolomita, v količini 15.000 m3 letno. 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- IX. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za gramoznici Godič, Občina Kamnik, k.o. Godič: nadaljnjo uporabo pri vzdrževanju obsežne mreže lokalnih 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje proda in makadamskih cest in poti. peska, v količini 10.000 m3 letno. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- desetih let. nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor nadaljnjo uporabo. peskokopa Zabukovje, Občina Trebnje, na parcelah št. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 243/5, 244 in 245/5, vse k.o. Novo Zabukovje. petih let. 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno 4. Rudarska pravica se nanaša na razširjeni pridobival- enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- ni prostor gramoznice Godič, Občina Kamnik, na parcelah nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja št. 324/2, 325, 1004/2, 303/1, 302, 305, 304, 288, plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in 289 in 1003/2, vse k.o. Godič. za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in vacijo degradiranega območja. za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, VII. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- peskokopu Haber, Občina Luče, k.o. Krnica: šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- vacijo degradiranega območja, kot je določeno v ureditve- ga kamna – dolomita, v količini 15.000 m3 letno. nem načrtu za to gramoznico. Stran 4596 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

X. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, gramoznici Dogoše, Mestna občina Maribor, k.o. Dogoše: rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje proda, v šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- količini 30.000 m3 letno. vacijo degradiranega območja. Kompleks je potrebno sani- 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- rati v sekundarni biotop po ustreznem načrtu in v sodelovanju nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave – Območ- nadaljnjo uporabo. no enoto Maribor. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo desetih let. XIII. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v 4. Rudarska pravica se nanaša na razširjeni pridobival- kamnolomu Krajnc, Občina Vitanje, k.o. Hudinja: ni prostor gramoznice Dogoše, Občina Maribor, na parce- 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje naravnega lah št. 576/1, 577/2, 577/1, 580, 581, 585/1, 584/1, kamna v količini 2.000 m3 letno. 583/1, 583/2, 582/2, 573/1, 601/2, 1986/1, 606/4, 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- 605/5, 604/4, 602/4, 601/3, 598/1, 599/4, 599/1 in nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 603/5, vse k.o. Dogoše. nadaljnjo uporabo. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno petnajstih let. enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja Krajnc, Občina Vitanje, na delu parcelne št. 698/1, k.o. plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in Paka. za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- ciji: šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- T01 (x = 5 141 271,52; y = 5 522 226,88) vacijo degradiranega območja. T02 (x = 5 141 269,57; y = 5 522 231,28) T03 (x = 5 141 261,93; y = 5 522 243,50) XI. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v T04 (x = 5 141 235,87; y = 5 522 268,82) kamnolomu Plesk, Občina Žiri, k.o. Vrsnik II: T05 (x = 5 141 227,55; y = 5 522 276,68) 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- T06 (x = 5 141 218,26; y = 5 522 283,30) ga kamna – dolomita, v količini 10.000 m3 letno. T07 (x = 5 141 194,79; y = 5 522 296,75) 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- T08 (x = 5 141 182,51; y = 5 522 300,25) nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za T09 (x = 5 141 163,68; y = 5 522 303,90) nadaljnjo uporabo. T10 (x = 5 141 147,87; y = 5 522 252,61) 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo T11 (x = 5 141 247,56; y = 5 522 200,83). petnajstih let. 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor enoto 10% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- kamnoloma Plesk, Občina Žiri, na delu parcele št. 552/2, nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja k.o.Vrsnik II. plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- 6. Rudarska dela naj se izvajajo tako, da ne ogrožajo nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja evidentirane naravne vrednote “Hudinja s pritoki”. Dolžnosti plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpo- za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. stavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja oko- 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, lja so, da mora izvajati sanacijo in rekultivacijo degradirane- rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- ga območja, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- za varstvo narave – Območno enoto Celje. vacijo degradiranega območja. XIV. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v XII. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu Kotnik, Občina Vitanje, k.o. Hudinja: gramoznici Prepolje, Občina Starše, k.o. Prepolje: 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje naravnega kamna v količini 2.000 m3 letno. 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje proda, pe- 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- ska in mivke v količini 30.000 m3 letno. nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- nadaljnjo uporabo. nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo nadaljnjo uporabo. petnajstih let. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor dvajsetih let. Kotnik, Občina Vitanje, na delu parcelnih št. 478, 710/2 in 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor 711, vse k.o. Hudinja. gramoznice Prepolje, Občina Starše, na parcelah št. 1295, Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- 1296, 1297, 1299, 1300, 1301, 1302, 1303, 1304/1, žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- 1304/2, 1304/3, 1305, 1306, 1307/1, 1307/2, 1308, ciji: 1309/1, 1309/2, 1310, 1311 in 1896, vse k.o. Prepolje. T01 (x = 5 141 297,01; y = 5 523 521,66) 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno T02 (x = 5 141 324,20; y = 5 523 492,56) enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- T03 (x = 5 141 161,33; y = 5 523 404,04) nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja T04 (x = 5 141 183,87; y = 5 523 457,10) plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in T05 (x = 5 141 198,19; y = 5 523 480,41) za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. T06 (x = 5 141 243,77; y = 5 523 491,63). Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4597

5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno T04 (x = 5 140 800,55; y = 5 523 051,19) enoto 10% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- T05 (x = 5 140 847,36; y = 5 523 068,74) nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja T06 (x = 5 140 860,42; y = 5 523 026,30) plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in T07 (x = 5 140 870,27; y = 5 523 000,01) za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. T08 (x = 5 140 871,16; y = 5 522 999,56). 6. Rudarska dela naj se izvajajo tako, da ne ogrožajo 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno evidentirane naravne vrednote “Hudinja s pritoki”. Dolžnosti enoto 10% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpo- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja stavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja oko- plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in lja so, da mora izvajati sanacijo in rekultivacijo degradirane- za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. ga območja, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije 6. Rudarska dela naj se izvajajo tako, da ne ogrožajo za varstvo narave – Območno enoto Celje. evidentirane naravne vrednote “Hudinja s pritoki”. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpo- XV. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v stavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja oko- kamnolomu Klemenc, občina Vitanje, k.o. Hudinja: lja so, da mora izvajati sanacijo in rekultivacijo degradirane- 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje naravnega ga območja, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije kamna v količini 2.000 m3 letno. za varstvo narave – Območno enoto Celje. 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za XVII. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine nadaljnjo uporabo. v kamnolomu Červivec, občina Sevnica, k.o. Telče: 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- petnajstih let. ga kamna – dolomita v količini 8.500 m3 letno. 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- Klemenc, Občina Vitanje, na delu parcelnih št. 689, 708 in nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 688, vse k.o. Hudinja. nadaljnjo uporabo. Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- petnajstih let. ciji: 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor T01 (x = 5 141 324,20; y = 5 523 492,56) Červivec, Občina Sevnica, na delu parcelnih št. 2783/1 in T02 (x = 5 141 334,95; y = 5 523 488,16) 2783/3, obe k.o. Telče. T03 (x = 5 141 310,52; y = 5 523 446,10) Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- T04 (x = 5 141 287,91; y = 5 523 433,38) žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- T05 (x = 5 141 247,60; y = 5 523 423,60) ciji: T06 (x = 5 141 245,15; y = 5 523 399,64) T01 (x = 5 090 439,49; y = 5 522 393,25) T07 (x = 5 141 175,76; y = 5 523 391,33) T02 (x = 5 090 439,02; y = 5 522 501,83) T08 (x = 5 141 161,33; y = 5 523 404,04). T03 (x = 5 090 492,23; y = 5 522 528,62) 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno T04 (x = 5 090 524,71; y = 5 522 567,50) enoto 10% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- T05 (x = 5 090 555,63; y = 5 522 541,64) nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja T06 (x = 5 090 572,24; y = 5 522 496,99) plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in T07 (x = 5 090 553,70; y = 5 522 439,12) za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. T08 (x = 5 090 517,31; y = 5 522 429,95) 6. Rudarska dela naj se izvajajo tako, da ne ogrožajo T09 (x = 5 090 532,05; y = 5 522 376,59). evidentirane naravne vrednote “Hudinja s pritoki”. Dolžnosti 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpo- enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- stavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja oko- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja lja so, da mora izvajati sanacijo in rekultivacijo degradirane- plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in ga območja, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. za varstvo narave – Območno enoto Celje. 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- XVI. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- kamnolomu Korže, Občina Vitanje, k.o. Hudinja: vacijo degradiranega območja. 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje naravnega kamna v količini 1.500 m3 letno. XVIII. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- v kamnolomu Grahovica, Občina Sevnica, k.o. Vrh: nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- nadaljnjo uporabo. ga kamna – dolomita v količini 6.000 m3 letno. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- petnajstih let. nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor nadaljnjo uporabo. Korže, Občina Vitanje, na delu parcelnih št. 557 in 548/2, 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo obe k.o. Hudinja. petih let. Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- kamnoloma Grahovica, Občina Sevnica, na delu parcelne ciji: št. 901/13, k.o. Vrh. T01 (x = 5 140 929,40; y = 5 523 081,06) Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- T02 (x = 5 140 862,51; y = 5 523 114,87) žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- T03 (x = 5 140 820,21; y = 5 523 089,09) ciji: Stran 4598 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

T01 (x = 5 096 279,50; y = 5 519 313,39) Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz lo- T02 (x = 5 096 296,83; y = 5 519 387,58) kalnega koordinatnega sistema: T03 (x = 5 096 286,57; y = 5 519 520,28) T01 (x = 128 830,5; y = 483 851,2) T04 (x = 5 096 197,84; y = 5 519 346,61) T02 (x = 128 940,5; y = 483 911,2) 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno T03 (x = 128 930,5; y = 483 951,2) enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- T04 (x = 128 890,5; y = 483 971,2) nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja T05 (x = 128 790,5; y = 483 911,2) plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in T06 (x = 128 800,5; y = 483 861,2). za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno 6. Rudarska dela naj se izvajajo tako, da ne poškodu- enoto 10% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- jejo evidentirane naravne vrednote potoka Grahovica. Dol- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja žnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekultivacijo degradi- 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, ranega območja, v sodelovanju z Zavodom Republike Slo- rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- venije za varstvo narave – Območno enoto Celje. šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- vacijo degradiranega območja. XIX. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu Zavratec 1 in 2, Občina Sevnica, k.o. Stude- XXI. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v nec: kamnolomu Rudnik, Občina Kamnik, k.o. Volčji Potok: 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje tehnične- 3 ga kamna – dolomita v količini 10.000 m letno. ga kamna – dolomita v količini 10.000 m3 letno. 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za nadaljnjo uporabo. nadaljnjo uporabo. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo petnajstih let. 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor petnajstih let. kamnoloma Zavratec 1 in 2, Občina Sevnica, na delu par- 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor celnih št. 283/25, 283/22, 283/24, 283/16, 299, v kamnolomu Rudnik, Občina Kamnik, na delu parcelne št. 2669/20 in 281, vse k.o. Studenec. 178, k.o. Volčji Potok. Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- Koordinate pridobivalnega prostora so prevzete iz dr- žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- žavnega koordinatnega sistema v Gauss-Krugerjevi projek- ciji: ciji: – Zavratec 1: T01 (x = 5 471 475,90; y = 5 117 751,09) T01 (x = 5 526 818,874; y = 5 089 837,757) T02 (x = 5 471 472,16; y = 5 117 757,96) T02 (x = 5 526 911,173; y = 5 089 695,457) T03 (x = 5 471 468,33; y = 5 117 769,70) T03 (x = 5 526 994,410; y = 5 089 615,781) T04 (x = 5 471 448,93; y = 5 117 760,57) T04 (x = 5 526 974,802; y = 5 089 741,837) T05 (x = 5 471 439,19; y = 5 117 802,40) T05 (x = 5 526 906,100; y = 5 089 821,120) T06 (x = 5 471 442,21; y = 5 117 844,67) – Zavratec 2: T07 (x = 5 471 451,90; y = 5 117 888,19) T01 (x = 5 526 841,557; y = 5 089 758,684) T08 (x = 5 471 467,76; y = 5 117 908,19) T02 (x = 5 526 813,766; y = 5 089 675,252) T09 (x = 5 471 588,83; y = 5 117 900,71) T03 (x = 5 526 823,343; y = 5 089 590,909) T10 (x = 5 471 655,07; y = 5 117 870,86) T04 (x = 5 526 973,822; y = 5 089 593,049). T11 (x = 5 471 630,24; y = 5 117 819,34) 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno T12 (x = 5 471 596,99; y = 5 117 780,02) enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- T13 (x = 5 471 573,95; y = 5 117 757,81) nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja T14 (x = 5 471 532,34; y = 5 117 758,00) plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in T15 (x = 5 471 498,08; y = 5 117 751,32) za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in vacijo degradiranega območja. za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. 6. Dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, XX. Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prej- kamnolomu Lenart pri Gornjem Gradu, občina Gornji Grad, šnjega stanja okolja so, da mora izvajati sanacijo in rekulti- k.o. Lenart: vacijo degradiranega območja. 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje andezitne- ga tufa v količini 5.000 m3 letno. XXII: Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- v Gramoznici Reteče, Občina Škofja Loka, k.o. Reteče: nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 1. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje proda in nadaljnjo uporabo. peska v količini 40.000 m3 letno. 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo 2. V zvezi z mineralno surovino se lahko opravlja dejav- petnajstih let. nost pridobivanja mineralne surovine in njena predelava za 4. Rudarska pravica se nanaša na pridobivalni prostor nadaljnjo uporabo. kamnoloma Lenart pri Gornjem Gradu, Občina Gornji Grad, 3. Trajanje rudarske pravice je predvideno za dobo na delu parcelne št. 558/1, k.o. Lenart. dvajsetih let. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4599

4. Rudarska pravica se nanaša na razširjeni pridobival- vezane s posegi v prostor, in opravljati druge investitorske ni prostor v gramoznici Reteče, Občina Škofja Loka, na posle po 48. členu zakona o rudarstvu. parcelnih številkah 448, 446, 445, 442, 428, 441, 440, 1065 (pot), 1067 (pot), 438, 436, 435, 433/2, 433/3, 13. člen 433/1, 431, 430, 1062/1 (pot), 553/2, 554/2, 563/2, (koncesijska pogodba) 566/2, 574, 577, 578, 1062-2 (pot), 585, 584, 587, Medsebojna razmerja med državo kot koncedentom in 592, 593, 599/1, 599/2, 600, 605, 611 del, 617, 618, nosilcem rudarske pravice se podrobneje uredijo s konce- 623, 625, vse k.o. Reteče. sijsko pogodbo. Za državo sklene koncesijsko pogodbo 5. Plačilo za rudarsko pravico znaša za proizvedeno vlada. enoto 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v rašče- Nosilec rudarske pravice mora skleniti koncesijsko po- nem stanju, skladno s predpisom, ki ureja način določanja godbo pred pridobitvijo dovoljenja za izkoriščanje ali dovo- plačila za rudarsko pravico. Plačilo za pridobivalni prostor in ljenja za opustitev izkoriščanja. za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo. Koncesionar postane zavezanec za plačevanje plači- 6. Rudarska dela naj se izvajajo tako, da ne ogrožajo la za koncesijo z dnem izdaje dovoljenja iz prejšnjega od- evidentiranih naravnih vrednot – gramoznice Reteče in stavka. ostankov nižinskega gozda na Sorškem polju. Dolžnosti no- V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko silca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzposta- vitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja pogodbo veljajo določbe te uredbe. so, da mora izvajati sanacijo in rekultivacijo degradiranega 14. člen območja. (prenehanje rudarske pravice) 9. člen Rudarska pravica preneha: (način podelitve rudarske pravice) – s prenehanjem koncesijske pogodbe, Rudarska pravica na pridobivalnih prostorih iz prejšnje- – z odvzemom rudarske pravice, ga člena te uredbe se podeli na podlagi javnega razpisa. – z ugasnitvijo rudarske pravice. Javni razpis se lahko izvede za posamezne ali vse pridobivalne prostore hkrati. 15. člen Javni razpis izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo. (nadzor nad izvajanjem rudarske pravice) Nadzor nad izvajanjem rudarske pravice izvršujejo pri- 10. člen stojni inšpektorji. (javni razpis) Javni razpis vsebuje navedbe o: 16. člen – predmetu rudarske pravice, (veljavnost uredbe) – roku, za katerega se podeljuje rudarska pravica, Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- – pogojih za pridobitev rudarske pravice, dnem listu Republike Slovenije. – obveznih sestavinah prijave na javni razpis, – dokumentaciji, ki jo mora priložiti prijavitelj, Št. 310-16/2002-9 – roku za predložitev prijav, Ljubljana, dne 18. aprila 2003. – merilih za izbor nosilca rudarske pravice, EVA 2003-2524-0001 – prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor, – roku za izbor nosilca rudarske pravice, Vlada Republike Slovenije – roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru, – odgovorni osebi za posredovanje informacij med raz- mag. Anton Rop l. r. pisom. Predsednik 11. člen (trajanje in veljavnost javnega razpisa) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slove- nije in traja najmanj 60 dni od dneva objave. Javni razpis je uspešen, če se nanj prijavi vsaj en 1897. Uredba o določitvi najvišjih tarifnih postavk za prijavitelj. prodajo električne energije za tarifne odjemalce Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega Na podlagi 8. in 9. člena zakona o kontroli cen (Uradni roka ni predložena nobena veljavna prijava. Prijava na javni list RS, št. 63/99), 90. člena energetskega zakona (Uradni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse list RS, št. 79/99, 8/00, 52/02 in 110/02) in v zvezi z zahteve javnega razpisa. 2. členom uredbe o listi blaga in storitev, za katere se Veljavnost javnega razpisa se ugotavlja za vsak pridobi- uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni list RS, št. 80/00) valni prostor posebej. izdaja Vlada Republike Slovenije Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. 12. člen U R E D B O (izbira nosilca rudarske pravice) o določitvi najvišjih tarifnih postavk za prodajo O izbiri nosilca rudarske pravice oziroma koncesionar- električne energije za tarifne odjemalce ja odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odloč- bo. 1. člen Nosilec rudarske pravice je na podlagi odločbe o izbiri Vlada Republike Slovenije določa najvišje tarifne po- koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke, po- stavke za prodajo električne energije, in sicer: Stran 4600 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

2. člen 1. člen Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o S to uredbo se določa mehanizem oblikovanja cen določitvi najvišjih tarifnih postavk za prodajo električne ener- naftnih derivatov, sestavine, ki jih podjetja, ki se ukvarjajo z gije za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 67/02). dejavnostjo prodaje naftnih derivatov (v nadaljnjem besedi- lu: distributerji), morajo upoštevati, in merila, po katerih se 3. člen cene ali njihove sestavine morajo oblikovati. Ta uredba začne veljati 1. maja 2003 in velja do 2. člen 30. aprila 2004. Za naftne derivate iz prejšnjega člena se štejejo 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin (v nadaljnjem be- Št. 382-11/2001-3 sedilu: NMB-95), 98-oktanski neosvinčeni motorni bencin Ljubljana, dne 24. aprila 2003. (v nadaljnjem besedilu: NMB-98), plinsko olje (v nadaljnjem EVA 2003-2111-0033 besedilu: D-2) in ekstra lahko kurilno olje (v nadaljnjem besedilu: KOEL). Vlada Republike Slovenije Cena iz prejšnjega člena se oblikuje na enoto proizvo- da, ki znaša 1 liter, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja. mag. Anton Rop l. r. Predsednik 3. člen Povprečna 14-dnevna prodajna cena tekočega obdob- ja brez dajatev (v nadaljnjem besedilu: modelska cena) za posamezen naftni derivat se določi z naslednjim izračunom: 1898. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov Na podlagi 8. člena ter 1. in 5. točke 9. člena zakona  n   o kontroli cen (Uradni list RS, št. 63/99) in v zvezi z  CIFMedH ⋅e   ∑ i i ρ  2. členom uredbe o listi blaga in storitev, za katere se P =  i=1 ⋅  + r + M uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni list RS, št. 80/00) t   izdaja Vlada Republike Slovenije  n 1000       U R E D B O o oblikovanju cen naftnih derivatov kjer pomeni: Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4601

Pt: modelska cena naftnega derivata v SIT/liter dolarja za isti dan, skupna vsota pa se deli s številom dni, za ρ : gostota naftnega derivata (za motorne bencine katere so na razpolago podatki; znaša 0,755 kg/liter, za D-2 in KOEL 0,845 c) v primeru, da za določen dan ni podatka o deviznem kg/liter) tečaju, se kot relevanten podatek vzame zadnji razpoložljivi r: prispevek za blagovne rezerve v SIT/liter, ki ga devizni tečaj; na podlagi 21.b člena zakona o blagovnih rezer- d) dejansko se modelska cena izračuna za 10 dni (v vah z uredbo določi Vlada Republike Slovenije soboto in nedeljo ni podatkov o borznem trgovanju), in sicer M: marža distributerjev, kot je navedena v 12. in od ponedeljka v tednu x, do vključno petka v tednu x+1. V 13. členu te uredbe primeru, da je zaradi praznikov ali kakršnega koli vzroka na i: dnevni podatek; i=1,2,3,…,n razpolago manj kot 10 podatkov, se 14-dnevno povprečje t: 14-dnevni interval tekočega obdobja izračuna na podlagi razpoložljivih podatkov; n: n = 14; spremljamo 14-dnevna povprečja (dejan- e) izračunana modelska cena, izražena v SIT/tono, se sko je n = 10, ker za soboto in nedeljo ni objave preko gostote ( ρ ) derivata in faktorja 1/1000 preračuna v borznih kotacij) SIT/liter ter se ji prišteje v SIT/liter izražen prispevek za e: 1 USD = x SIT; dnevni tečaj Banke Slovenije blagovne rezerve in v SIT/liter izražena bruto marža. (srednji za devize) CIF MedH: borzna kotacija derivata (najvišja dnevna 9. člen vrednost v USD/tono) Vir: Platt’s European Marketscan Nova najvišja cena se uveljavi v torek v tednu x+2 in velja do vključno ponedeljka v tednu x+4, distributerji pa so 4. člen dolžni že v ponedeljek v tednu x+2 o višini oblikovane cene Najvišja korigirana prodajna cena brez dajatev v obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo. SIT/liter po postopku zaokroževanja drobnoprodajnih cen je V primeru, da je v ponedeljek v tednu x+2 v Republiki P*. Sloveniji državni praznik ali dela prost dan, so distributerji dolžni prvi naslednji delovni dan o višini oblikovanih cen 5. člen obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo, cena pa se lahko na Drobnoprodajna cena se določi tako, da se modelski trgu v tem primeru uveljavi drugi naslednji delovni dan. ceni Pt dodajo v skladu z veljavnimi predpisi vse fiskalne obremenitve. Drobnoprodajna cena se skladno z matema- 10. člen tičnimi pravili zaokroži na eno decimalno mesto. S ponov- Pri izračunu cen se uporablja naslednje število deci- nim preračunom dobimo po odbitku vseh fiskalnih obreme- malnih mest in zaokroževanje: nitev najvišjo korigirano prodajno ceno brez dajatev P*t, ki – borzna cena v USD / tono: 1 decimalno mesto se lahko uveljavi na trgu v obdobju t+1. (vhodni podatek) Po postopku zaokroževanja drobnoprodajne cene, kot – tečaj Banke Slovenije: 4 decimalna mesta ga predvideva prejšnji odstavek tega člena, se korigirana (vhodni podatek) prodajna cena tekočega 14-dnevnega obdobja P*t določi – borzna cena derivata kot najvišja prodajna cena brez dajatev Pt, ki velja v obdobju v SIT/liter: zaokrožitev na t+1 (P*t = Pt). 3 decimalna mesta 6. člen – modelska cena: zaokrožitev na 3 decimalna mesta Mehanizem oblikovanja cen iz 3., 4. in 5. člena te – prodajna cena brez dajatev: zaokrožitev na uredbe se neposredno uporablja za NMB-95, D-2 in KOEL. 3 decimalna mesta Za NMB-98, ki kotira le na borzi v Rotterdamu, se – drobnoprodajna cena: zaokrožitev na uporablja (glede na mehanizem oblikovanja cen iz 3., 4. in 1 decimalno mesto 5. člena te uredbe) modificiran postopek, ki ga določa 7. člen te uredbe. 11. člen Za ostale motorne bencine, katerih cene na svetovnih Za prvi izračun prodajne cene brez dajatev, katera se borzah ne kotirajo, se vsakokratna prodajna cena brez daja- lahko uveljavi na trgu, se izhodiščna najvišja modelska cena tev oblikuje posredno, in sicer tako, da se ob vsaki spre- membi cen ohrani konstantna cenovna pariteta med v SIT/liter izračuna tako, da se določi 14-dnevno povprečje NMB-95 in ostalimi motornimi bencini, ki je veljala na dan po obrazcu iz 3. člena te uredbe, za obdobje t od 28. aprila uveljavitve te uredbe. 2003 do vključno 9. maja 2003. 7. člen 12. člen Osnova prodajne cene za NMB-98 je borzna kotacija Za prvi izračun marže se upoštevajo marže v višini: za NMB-95 (CIF MedH), povečana za oktansko premijo. – za motorne bencine: 16,950 SIT/liter, Oktanska premija se dnevno izračunava kot razlika med – za D-2: 14,887 SIT/liter, cenama NMB-98 in NMB-95, ki kotirata na borzi v Rotterda- – za KOEL: 11,671 SIT/liter, mu (NWE barges FOB Rotterdam, Vir: Platt’s European Mar- ketscan). Za vse nadaljnje postopke oblikovanja in spre- ki se korigirajo v skladu z določili 13. člena uredbe o memb cen se smiselno uporabljajo določbe prejšnjih členov. oblikovanju cen naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 27/03) in se uveljavijo na dan 29. 4. 2003. 8. člen Postopek delovanja mehanizma iz 3. člena te uredbe: 13. člen a) osnova za izračun najvišje prodajne cene brez daja- Marža se spreminja ob spremembah prodajne cene v tev (v SIT/liter), ki se lahko uveljavi na trgu, so borzne skladu s spremembami povprečnega tečaja EURA do tolar- kotacije CIF Mediteran – High, podane v USD/tono; ja, in sicer za polovico spremembe. b) modelska cena v SIT/tono se izračuna tako, da se Sprememba marže se izračuna na naslednji način: pov- vsakodnevna borzna cena pomnoži s tečajem ameriškega prečni tečaj EURA do tolarja v obdobju t se deli s povpreč- Stran 4602 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije nim tečajem EURA do tolarja v obdobju t-1, od dobljenega gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, letalsko količnika se odšteje 1, rezultat se pomnoži s koeficientom gorivo na kerozinski bazi ter 1,7 SIT/kg za kurilno olje’’. 0,5 in k dobljenemu zmnožku se prišteje 1. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: Nova marža v obdobju t+1 se izračuna tako, da se ‘’Članarina iz prejšnjega odstavka ne vključuje davka marža iz obdobja t pomnoži s faktorjem iz drugega odstavka na dodano vrednost.’’ in zaokroži na 3 decimalna mesta. Vsi vmesni preračuni se Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, do- izračunajo na 3 decimalna mesta. sedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, pa se Povprečni tečaj EURA do tolarja je vsota vseh objavlje- spremeni, tako da se glasi: nih dnevnih tečajev (srednji tečaj Banke Slovenije), in sicer ‘’Članarina se doda prodajni ceni pred obdavčitvijo.’’ brez nedelj in praznikov, v obdobju t-1 oziroma t, deljena s številom objavljenih tečajev in zaokrožena na 4 decimalna 2. člen mesta. V 4. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti Za mehanizem preračuna spremembe marže se smi- odstavek, ki se glasi: selno uporabljajo določila 3., 8., 9., 10. in 11. člena te ‘’Na podlagi prijave o članarini zavod izda zavezancu za uredbe. plačilo članarine ustrezno listino v skladu s 33. in 34. čle- Prva sprememba marže se uveljavi pri prvem izračunu nom zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. prodajne cene brez dajatev, za obdobje t-1 se vzame 89/98, 17/00, 30/01, 103/01, 67/02 in 30/03; v nada- 14-dnevno obdobje, in sicer od vključno 14. aprila 2003 do ljevanju: ZDDV).’’ 27. aprila 2003. Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek. 14. člen 3. člen Prodajne cene naftnih derivatov, ki veljajo ob uveljavitvi te uredbe, veljajo do določitve novih cen iz 3., 11., 12. in Ta uredba začne veljati 29. aprila 2003. 13. člena te uredbe. Št. 427-06/2001-2 15. člen Ljubljana, dne 24. aprila 2003. EVA 2002-2111-0105 Ta uredba začne veljati 1. maja 2003 in velja 6 mese- cev. Vlada Republike Slovenije

Št. 382-15/2001-7 mag. Anton Rop l. r. Ljubljana, dne 24. aprila 2003. Predsednik EVA 2003-2111-0037

Vlada Republike Slovenije

mag. Anton Rop l. r. 1900. Uredba o oblikovanju cen učbenikov Predsednik Na podlagi 8. in 9. člena zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 63/99) in v zvezi z 2. členom uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni list RS, št. 80/00) izdaja Vlada Republike Slovenije 1899. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o določitvi in načinu obračunavanja posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne U R E D B O službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov o oblikovanju cen učbenikov Na podlagi 21.b člena zakona o blagovnih rezervah 1. člen (Uradni list RS, št. 60/95 in 38/99) izdaja Vlada Republike Ta uredba določa način in postopek oblikovanja cen Slovenije učbenikov, delovnih zvezkov, delovnih učbenikov, zbirk na- log oziroma vaj, atlasov in kart, priročnikov in drugih učnih U R E D B O gradiv in sredstev (v nadaljnjem besedilu: učbeniki), ki jih s sklepom potrdi pristojni strokovni svet in so edini učbeniki o spremembi in dopolnitvi uredbe o določitvi za posamezen predmet v določenem razredu, letniku ali in načinu obračunavanja posebnega nadomestila programu. za izvrševanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte 2. člen in njenih derivatov Najvišje drobnoprodajne cene (v nadaljnjem besedilu: cene) učbenikov za splošno izobraževalne predmete, ki ve- 1. člen ljajo na tržišču na dan uveljavitve te uredbe, se lahko poviša- V uredbi o določitvi in načinu obračunavanja posebne- jo največ za 3,8%. ga nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe Cene učbenikov za strokovne predmete za nižje po- oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov (Uradni klicne, srednje poklicne, srednje tehniške in druge srednje list RS, št. 96/99, 29/00, 102/00 in 85/01) se v 2. členu šole, ki veljajo na tržišču na dan uveljavitve te uredbe, se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi: lahko povišajo največ za 5%, pri čemer nova cena ne sme ‘’Zavezanci so dolžni Zavodu za obvezne rezerve nafte presegati 4.200 tolarjev. in njenih derivatov (v nadaljevanju: zavod) plačevati članari- Cene učbenikov, katerih sestavni deli so kosi lesa, no v višini 1,8 SIT/l za motorni bencin, letalski bencin, bakra, nerjaveče žice ipd., se lahko v času veljavnosti te letalsko gorivo na bencinski bazi in 1,7 SIT/l za dizelsko uredbe povišajo največ za 5%. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4603

Cene učbenikov, ki jih je Vlada Republike Slovenije 5. člen določila po 1. januarju 2003, se v času veljavnosti te ured- Če ministrstvo ugotovi, da vloga iz prejšnjega člena ni be ne morejo povišati. popolna, o tem obvesti zavezanca. Ministrstvo lahko od zavezanca zahteva tudi dodatne podatke, če oceni, da so ti 3. člen potrebni za rešitev vloge. Zavezanec mora na način in v Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost roku, ki ju določi ministrstvo, vlogo dopolniti, sicer se šteje, zalaganja oziroma izdajanja učbenikov in prodaje uvoženih da vloga ni bila vložena. učbenikov (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), so dolžne ministrstvo, pristojno za cene (v nadaljnjem besedilu: mini- 6. člen strstvo), obvestiti o povišanju cen učbenikov najkasneje Sklep o določitvi cene novega učbenika izda Vlada 8 dni pred uveljavitvijo višje cene. Republike Slovenije. Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati na- slednje podatke in priloge: 7. člen 1. ime in sedež zavezanca; Če se zaradi povišanja tečaja tuje valute poviša uvozna 2. naslov učbenika; cena učbenika, se lahko njegova cena poviša ne glede na 3. vrsto učbenika; določbe 2. člena te uredbe. Zavezanec je o tem dolžan 4. razred ali letnik, predmet in program, za katerega je obvestiti ministrstvo najkasneje 8 dni pred uveljavitvijo višje učbenik potrdil pristojni strokovni svet; cene. Obvestilo mora poleg podatkov in prilog iz drugega 5. vrsto izdaje (v enem ali več delih); odstavka 3. člena te uredbe vsebovati tudi dokumentacijo, 6. ime in priimek avtorja ali avtorjev in število avtorskih iz katere je razvidna tečajna razlika. pol; Če ministrstvo ugotovi, da v obvestilu iz prejšnjega 7. leto izdaje; odstavka nova cena za posamezni učbenik ni povišana v 8. čas veljavnosti učbenika; skladu povišanjem tečaja tuje valute, o tem obvesti zavezan- 9. število izvodov – naklada; ca. Ta mora napako odpraviti v roku in na način, kot ju 10. tehnični opis (vrsta tiska, papirja, vezave, število določi ministrstvo. Do odprave napake višje cene ni mogo- strani, format in podobno); če uveljaviti na tržišču. 11. naziv tiskarne oziroma izdelovalca; 12. fotokopijo sklepa pristojnega strokovnega sveta o 8. člen potrditvi učbenika; Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o 13. ceno učbenika, ki velja na tržišču na dan uveljavi- oblikovanju cen učbenikov (Uradni list RS, št. 37/02). tve te uredbe; 14. novo ceno učbenika, oblikovano v skladu s to 9. člen uredbo; Ta uredba začne veljati 1. maja 2003. 15. odstotek povišanja cene; 16. datum uveljavitve višje cene na tržišču. Št. 387-04/2001-3 Če ministrstvo ugotovi, da v obvestilu nova cena za Ljubljana, dne 24. aprila 2003. posamezni učbenik ni povišana v skladu s to uredbo, o tem EVA 2003-2111-0031 obvesti zavezanca. Ta mora napako odpraviti v roku in na način, kot ju določi ministrstvo. Do odprave napake višje Vlada Republike Slovenije cene ni mogoče uveljaviti na tržišču. mag. Anton Rop l. r. 4. člen Predsednik Za določitev cene učbenika, ki ga je s sklepom potrdil pristojni strokovni svet in je edini učbenik za posamezen predmet v določenem razredu, letniku ali programu, na trži- šču pa se pojavlja prvič (v nadaljnjem besedilu: novi učbe- 1901. Uredba o spremembi uredbe o uvedbi podpor za nik), mora zavezanec vložiti vlogo na ministrstvo. Vloga mo- pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji ra poleg podatkov in prilog, ki so našteti v 1. do 12. točki trg za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2003 drugega odstavka prejšnjega člena, vsebovati še: 1. kalkulativne elemente drobnoprodajne cene z oziro- Na podlagi 5. člena in v zvezi z 19. ter 126. členom ma s: zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 in – normativi za papir in drugi material, 58/02) izdaja Vlada Republike Slovenije – normativi za stroške tiska in grafične storitve, – normativi za avtorske honorarje, U R E D B O – nabavno ceno za založbo (fco založba), – stroški založnika (podrobna razčlenitev in klasifika- o spremembi uredbe o uvedbi podpor za pripravo cija), kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg za – lastno ceno, obdobje od 1. januarja do 30. junija 2003 – rabati, maržo, – davkom na dodano vrednost, 1. člen – prikazom in obračunom odbitih vstopnih davkov na V uredbi o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridel- dodano vrednost; kov in živil za zunanji trg za obdobje od 1. januarja do 2. pogodbe, sklenjene s tiskarno, ali račune tiskarne; 30. junija 2003 (Uradni list RS, št. 117/02 in 06/03) se v 3. pogodbe ali račune, iz katerih so razvidni ostali Prilogi 1 za tarifno oznako 0406 90 99 med opombama proizvajalni stroški; pod črto črtata dve zvezdici in besedilo, ki se glasi: ˝Podpo- 4. pogodbe, sklenjene z avtorjem ali avtorji. ra velja za izvoz do 30. aprila 2003.˝. Stran 4604 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

2. člen dročja celostne obravnave in varstva oseb s težavami v du- Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- ševnem zdravju. nem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati 3. člen 1. maja 2003. Svet opravlja naslednje naloge: – ocenjuje načrtovanje in uresničevanje politike, naci- Št. 403-22/2000-18 onalnega programa in realizacije letnih načrtov na področju Ljubljana, dne 24. aprila 2003. duševnega zdravja, EVA 2003-2311-0092 – analizira in vrednoti podatke o izvajanju programov s področja duševnega zdravja, Vlada Republike Slovenije – daje mnenje k normativom za financiranje nacional- nega programa, mag. Anton Rop l. r. – daje strokovna mnenja k predlaganim zakonom in Predsednik podzakonskim aktom na področju varstva oseb s težavami v duševnem zdravju, – usklajuje in povezuje nastajanje in izvajanje progra- mov za varstvo oseb s težavami v duševnem zdravju, 1902. Sklep o uskladitvi vrednosti točke turistične – daje Vladi Republike Slovenije predloge, pobude in takse priporočila za hitrejše uresničevanje sprejete politike za ce- lostno obravnavo in varstvo oseb s težavami v duševnem Na podlagi tretjega odstavka 23. člena zakona o pospe- zdravju, ševanju turizma (Uradni list RS, št. 57/98, 68/00, 21/02, – oblikuje predloge za vzpodbujanje zdravstvenih or- 86/02 in 94/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela ganizacij in drugih organizacij za celostno in ustrezno obrav- navo oseb s težavami v duševnem zdravju, S K L E P – proučuje in ocenjuje predloge in pobude za izboljša- o uskladitvi vrednosti točke turistične takse nje zdravstvenega in socialnega položaja oseb z motnjami v duševnem zdravju, I – organizira posvete, seminarje in druge oblike srečanj Vrednost točke turistične takse se uskladi z gibanjem v zvezi s problemi na področju duševnega zdravja, cen življenjskih potrebščin tako, da znaša 14,70 tolarjev. – daje predloge za oblikovanje programov za usposab- ljanje oseb s težavami v duševnem zdravju, za usposabljanje II kadrov, ki delajo na področju duševnega zdravja ter za izva- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- janje programov varstva oseb s težavami v duševnem zdra- nem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne vju, 1. januarja 2004. – spremlja socialni položaj oseb s težavami v dušev- nem zdravju in predlaga sistemske ukrepe za izboljšanje Št. 423-11/2003-1 njihovega ekonomskega in socialnega položaja, Ljubljana, dne 24. aprila 2003. – vzpodbuja delovanje nevladnih organizacij na podro- EVA 2003-2111-0023 čju duševnega zdravja, – pospešuje izobraževanje in raziskovanje na področju Vlada Republike Slovenije duševnega zdravja, – pospešuje mednarodno sodelovanje. mag. Anton Rop l. r. Predsednik 4. člen Svet ima 28 članov in je sestavljen iz: 1. predstavnikov ministrstev ter strokovne službe vla- de, in sicer: 1903. Sklep o ustanovitvi Sveta za duševno zdravje pri – 1 predstavnik Ministrstva za zdravje, Vladi Republike Slovenije – 1 predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Na podlagi 5. člena poslovnika Vlade Republike Slove- – 1 predstavnik Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, nije (Uradni list RS, št. 43/01 in 23/02) je Vlada Republike – 1 predstavnik Ministrstva za okolje, prostor in energi- Slovenije sprejela jo, – 1 predstavnik Ministrstva za finance, S K L E P – 1 predstavnik Ministrstva za pravosodje, – 2 predstavnika Urada Vlade Republike Slovenije za o ustanovitvi Sveta za duševno zdravje pri Vladi invalide in bolnike, Republike Slovenije – 1 predstavnik Koordinacije Centrov za preprečeva- nje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pri Mini- 1. člen strstvu za zdravje, Ustanovi se Svet Vlade Republike Slovenije za dušev- – 1 predstavnik lokalnih skupnosti; no zdravje (v nadaljnjem besedilu: svet). 2. predstavnikov strokovnih institucij, in sicer: – 1 predstavnik Razširjenega strokovnega kolegija za 2. člen psihiatrijo, Svet je strokovno in posvetovalno telo Vlade Republike – 1 predstavnik Katedre za psihiatrijo Medicinske fa- Slovenije. Svet opravlja strokovne naloge za predsednika kultete Univerze v Ljubljani, Vlade Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije in – 1 predstavnik Visoke šole za socialno delo Univerze jima nudi strokovno pomoč pri odločanju o zadevah s po- v Ljubljani, Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4605

– 1 predstavnik Inštituta Republike Slovenije za varo- 11. člen vanje zdravja, Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. – 1 predstavnik Psihiatrične klinike Ljubljana, – 1 predstavnik posebnega socialno varstvenega za- Št. 026-50/2003-2 voda za odrasle, Ljubljana, dne 18. aprila 2003. – 1 predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo- EVA 2003-1527-0001 venije, – 1 predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko Vlada Republike Slovenije zavarovanje Slovenije, – 1 predstavnik Socialne zbornice Slovenije, mag. Anton Rop l. r. – 1 predstavnik Zdravniške zbornice, Predsednik – 1 predstavnik Zavoda Republike Slovenije za zapo- slovanje, – 2 predstavnika psihiatričnih bolnišnic oziroma oddel- kov; 1904. Sklep o soglasju za odprtje Generalnega 3. predstavnikov nevladnih organizacij (v nadaljnjem konzulata Republike Ciper v Republiki Sloveniji besedilu: NVO) s področja duševnega zdravja, ki imajo sta- s sedežem v Ljubljani, na čelu s častno tus društva v javnem interesu, in sicer: generalno konzulko – 1 predstavnik uporabnikov, Na podlagi 21. člena zakona o Vladi Republike Slove- – 1 predstavnik svojcev, nije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97, 119/00) in – 2 predstavnika izvajalcev, 66. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. – 1 predstavnik Zavoda Evrosa – zagovorniško infor- 45/01) izdaja Vlada Republike Slovenije macijskega centra. 5. člen S K L E P Mandat predsednika, podpredsednikov in članov sveta o soglasju za odprtje Generalnega konzulata traja 4 leta in so lahko ponovno imenovani. Republike Ciper v Republiki Sloveniji s sedežem v Ljubljani, na čelu s častno 6. člen generalno konzulko Člani sveta delujejo nepoklicno in jih imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog Komisije Vlade Republike 1. člen Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve. Daje se soglasje za odprtje Generalnega konzulata Predstavnike NVO imenuje Vlada Republike Slovenije Republike Ciper v Republiki Sloveniji s sedežem v Ljubljani, na predlog reprezentativne nacionalne organizacije NVO na na čelu s častno generalno konzulko. področju duševnega zdravja. 2. člen 7. člen Konzularno območje Generalnega konzulata Republi- Svet vodi predsednik, ki je imenovan izmed predstavni- ke Ciper obsega ozemlje Republike Slovenije. kov strokovnih institucij. Predsednik ima dva namestnika – 3. člen podpredsednika, ki mu pomagata voditi delo sveta in ga nadomeščata v času njegove odsotnosti. Po funkciji je eden Vlada Republike Slovenije soglaša z imenovanjem go- spe Marije Ovsenik za častno generalno konzulko Republi- od obeh podpredsednikov direktor Urada Vlade Republike ke Ciper v Republiki Sloveniji. Slovenije za invalide in bolnike. Predsednika in podpredsednika imenuje Vlada Repu- 4. člen blike Slovenije na predlog Komisije za kadrovske in adminis- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- trativne zadeve. nem listu Republike Slovenije. 8. člen Strokovne in tehnično administrativne naloge za svet Št. 912-07/2003-1 opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za invalide in bol- Ljubljana, dne 18. aprila 2003. nike. Vlada Republike Slovenije 9. člen Svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik. mag. Anton Rop l. r. Vsaj enkrat letno organizira svet srečanje s predstavniki Predsednik vseh NVO na področju duševnega zdravja. Svet deluje na podlagi operativnega letnega načrta dela in poslovnika, ki ga sprejme na svoji prvi seji. Svet lahko za obravnavanje posameznih zadev ustano- 1905. Sklep o soglasju k omejitvam vpisa na Univerzi v vi delovne skupine. Ljubljani v študijskem letu 2003/2004 10. člen Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o viso- Dejavnosti in naloge sveta se financirajo iz proračun- kem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 39/95, skih sredstev Urada Vlade Republike Slovenije za invalide in 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) je Vlada Republike Slove- bolnike. nije sprejela Stran 4606 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P O S O G L A S J U 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- k omejitvam vpisa na Univerzi v Ljubljani gramu Politologija – smer mednarodni odnosi, v študijskem letu 2003/2004 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Politologija – smer obramboslovje, I 20 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- Vlada Republike Slovenije daje soglasje k sklepu, spre- predmetnem programu Politologija – smer obramboslovje, jetem na seji komisije za dodiplomski študij Univerze v Ljub- 80 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- ljani 8. aprila 2003, tako da se na naslednjih članicah uni- gramu Politologija – smer analiza politik in javna uprava, verze vpis omeji: 20 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- predmetnem programu Novinarstvo, 1. AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TE- 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- LEVIZIJO gramu Komunikologija – smer trženje in tržno komunicira- 10 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- nje, gramu Dramska igra in umetniška beseda, 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 3 vpisna mesta za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Komunikologija – teoretsko-metodološka smer, gramu Gledališka in radijska režija, 10 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 3 vpisna mesta za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Komunikologija – smer trženje in tržno komunicira- gramu Filmska in televizijska režija; nje v 3. letniku, 5 vpisnih mest za izredni študij po univerzitetnem pro- 2. AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST gramu Komunikologija – smer trženje in tržno komunicira- 15 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- nje v 3. letniku, gramu Slikarstvo, 5 vpisnih mest za izredni študij po univerzitetnem pro- 2 vpisni mesti za izredni študij po univerzitetnem pro- gramu Sociologija – kadrovsko-menedžerska smer, gramu Slikarstvo, 10 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 6 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Sociologija – kadrovsko-menedžerska smer; gramu Kiparstvo, 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 7. FAKULTETA ZA FARMACIJO gramu Oblikovanje, 135 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 6 vpisnih mest za izredni študij po univerzitetnem pro- gramu Farmacija, gramu Oblikovanje, 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- 10 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- kovnem programu Laboratorijska biomedicina; gramu Restavratorstvo; 8. FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 3. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 70 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Geodezija, gramu Biologija, 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- 90 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- kovnem programu Geodezija, kovnem programu Kmetijstvo – agronomija in hortikultura, 100 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- strokovnem programu Gradbeništvo; gramu Krajinska arhitektura, 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 9. FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLO- gramu Mikrobiologija, GIJO 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- 70 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- kovnem programu Gozdarstvo in gospodarjenje z gozdnimi kovnem programu Kemijska tehnologija, viri, 115 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- kovnem programu Varstvo pri delu in požarno varstvo; gramu Gozdarstvo, 100 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem 10. FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATI- strokovnem programu Lesarstvo; KO 135 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem 4. EKONOMSKA FAKULTETA strokovnem programu Računalništvo in informatika; 600 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem programu Ekonomija, 11. FAKULTETA ZA ŠPORT 400 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem 160 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- strokovnem programu Visoka poslovna šola; gramu Športna vzgoja;

5. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO 12. FILOZOFSKA FAKULTETA 120 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- gramu Arhitektura; predmetnem programu Angleški jezik s književnostjo, 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 6. FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE predmetnem programu Angleški jezik s književnostjo, 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 33 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- gramu Sociologija – analitsko-teoretska smer, predmetnem programu Arheologija, 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 25 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- gramu Sociologija – kadrovsko-menedžerska smer, predmetnem programu Pedagogika – smer andragogika, 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 25 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- gramu Sociologija – smer družboslovna informatika, predmetnem programu Pedagogika – smer pedagogika, Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4607

35 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 45 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- predmetnem programu Pedagogika – smer pedagogika, kovnem programu Predšolska vzgoja – Koper, 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- 92 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem predmetnem programu Psihologija, strokovnem programu Predšolska vzgoja – Ljubljana v 90 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 3. letniku; predmetnem programu Sociologija kulture, 20 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 16. PRAVNA FAKULTETA predmetnem programu Umetnostna zgodovina, 400 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem 70 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- programu Pravo; predmetnem programu Zgodovina, 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- 17. VETERINARSKA FAKULTETA predmetnem programu Zgodovina, 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- gramu Veterinarstvo; predmetnem programu Slovenski jezik in književnost, 20 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- predmetnem programu Bibliotekarstvo, 18. VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO 45 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- 130 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem predmetnem programu Etnologija in kulturna antropologija, strokovnem programu Socialno delo, 35 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- 100 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem predmetnem programu Filozofija, strokovnem programu Socialno delo; 70 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- predmetnem programu Filozofija, 19. VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- 105 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem predmetnem programu Geografija, strokovnem programu Zdravstvena nega, 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 150 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem predmetnem programu Geografija, strokovnem programu Zdravstvena nega, 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 30 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- predmetnem programu Nemški jezik in književnost, kovnem programu Zdravstvena nega – porodniško-gineko- 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- loška smer, predmetnem programu Španski jezik in književnost, 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- kovnem programu Delovna terapija, predmetnem programu Primerjalna književnost in literarna 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- teorija, kovnem programu Radiologija, 45 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- predmetnem programu Sociologija, kovnem programu Sanitarno inženirstvo, 40 vpisnih mest za redni enopredmetni univerzitetni 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- program Prevajalstvo – usmeritev angleščina-nemščina, kovnem programu Fizioterapija, 20 vpisnih mest za redni enopredmetni univerzitetni 120 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem program Prevajalstvo – usmeritev angleščina-francoščina, strokovnem programu Zdravstvena nega v 3. letniku; 20 vpisnih mest za redni enopredmetni univerzitetni program Prevajalstvo – usmeritev angleščina-italijanščina, 20. VISOKA UPRAVNA ŠOLA 20 vpisnih mest za redni enopredmetni univerzitetni 400 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem program Prevajalstvo – usmeritev nemščina-angleščina/fran- strokovnem programu Javna uprava, coščina/italijanščina; 600 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem strokovnem programu Javna uprava (200 v Ljubljani, 400 v 13. MEDICINSKA FAKULTETA študijskih centrih); 200 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem programu Medicina, 50 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 21. VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA gramu Stomatologija; 100 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem strokovnem programu Varnost in notranje zadeve, 14. NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA 200 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- strokovnem programu Varnost in notranje zadeve. gramu Oblikovanje tekstilij in oblačil, 60 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- II kovnem programu Grafična tehnika; Vlada Republike Slovenije ne daje soglasja k sklepu, sprejetem na seji komisije za dodiplomski študij Univerze v 15. PEDAGOŠKA FAKULTETA Ljubljani 8. aprila 2003, za omejitev vpisa na: 120 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Razredni pouk – Ljubljana, 1. Akademiji za glasbo: 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- – za redni študij po univerzitetnem študijskem progra- gramu Socialna pedagogika, mu Godala in drugi inštrumenti s strunami, 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- – za redni študij po univerzitetnem študijskem progra- gramu Likovna pedagogika, mu Pihala, trobila in tolkala; 45 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Defektologija, 2. Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo: 60 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- – za redni študij po univerzitetnem študijskem progra- kovnem programu Predšolska vzgoja – Ljubljana, mu Dramaturgija; Stran 4608 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

3. Akademiji za likovno umetnost: 6. PEDAGOŠKA FAKULTETA – za izredni študij po univerzitetnem študijskem pro- 120 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem eno- gramu Restavratorstvo; predmetnem programu Razredni pouk, 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- 4. Fakulteti za računalništvo in informatiko: predmetnem programu Geografija in …, – za redni študij po univerzitetnem študijskem progra- 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- mu Računalništvo in informatika. predmetnem programu Matematika in …, III 30 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- Za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce predmetnem programu Nemški jezik s književnostjo in …, se vpis lahko omeji le, če se jih za redni študij po posamez- 45 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- nem študijskem programu prijavi več kot 5% nad številom predmetnem programu Pedagogika in.., vpisnih mest, razpisanem za državljane Republike Slovenije. 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- predmetnem programu Slovenski jezik in …, IV 70 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. predmetnem programu Sociologija in …, 60 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem dvo- Št. 624-00/2000-9 predmetnem programu Zgodovina in …, Ljubljana, dne 18. aprila 2003. 45 vpisnih mest za redni univerzitetni nepedagoški pro- gram Prevajanje in tolmačenje – angleščina, Vlada Republike Slovenije 45 vpisnih mest za redni univerzitetni nepedagoški pro- gram Prevajanje in tolmačenje – nemščina, mag. Anton Rop l. r. Predsednik 75 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- kovnem programu Predšolska vzgoja, 40 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem strokovnem programu Predšolska vzgoja v Mariboru, 40 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem 1906. Sklep o soglasju k omejitvam vpisa na Univerzo strokovnem programu Predšolska vzgoja v Žalcu; v Mariboru v študijem letu 2003/2004 Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o viso- 7. PRAVNA FAKULTETA kem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 39/95, 170 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) je Vlada Republike Slove- gramu Pravo; nije sprejela 8. VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA S K L E P O S O G L A S J U 120 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem strokovnem programu Zdravstvena nega, k omejitvam vpisa na Univerzi v Mariboru 120 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem v študijskem letu 2003/2004 strokovnem programu Zdravstvena nega. I II Vlada Republike Slovenije daje soglasje k sklepu, spre- Za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce jetem na seji senata Univerze v Mariboru 11. aprila 2003, se vpis lahko omeji le, če se jih za redni študij po posamez- tako da se na naslednjih članicah univerze vpis omeji na: nem študijskem programu prijavi več kot 5% nad številom vpisnih mest, razpisanem za državljane Republike Slovenije. 1. EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA 330 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem III strokovnem programu Poslovna ekonomija; Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠ- TVO IN INFORMATIKO Št. 624-00/2000-9 40 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- Ljubljana, dne 18. aprila 2003. gramu Medijske komunikacije, 150 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem Vlada Republike Slovenije strokovnem programu Računalništvo in informatika; mag. Anton Rop l. r. 3. FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Predsednik 80 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- kovnem programu Promet v Mariboru;

4. FAKULTETA ZA KMETIJSTVO 1907. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Visoki šoli 40 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- za management v Kopru v študijskem letu kovnem programu Agronomija, smer poljedelstvo – vrtnar- 2003/2004 stvo; Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o viso- 5. FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE kem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 39/95, 190 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) je Vlada Republike Slove- strokovnem programu Organizacija in management; nije sprejela Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4609

S K L E P O S O G L A S J U 1909. Sklep k omejitvi vpisa na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje v Novem mestu v k omejitvi vpisa na Visoki šoli za management študijskem letu 2003/2004 v Kopru v študijskem letu 2003/2004 Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o viso- I kem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 39/95, Vlada Republike Slovenije daje soglasje k sklepu, spre- 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) je Vlada Republike Slove- jetem na seji senata Visoke šole za management iz Kopra 4. nije sprejela aprila 2003, tako da se vpis omeji na 140 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem S K L E P O S O G L A S J U strokovnem programu Management. k omejitvi vpisa na Visoki šoli za upravljanje II in poslovanje v Novem mestu v študijskem letu Za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce 2003/2004 se vpis lahko omeji le, če se jih za redni študij po posamez- nem študijskem programu prijavi več kot 5% nad številom I vpisnih mest, razpisanem za državljane Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije daje soglasje k sklepu, spre- jetem na seji senata Visoke šole za upravljanje in poslovanje III v Novem mestu 2. aprila 2003, tako da se vpis omeji na Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 110 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- kovnem programu Upravljanje in poslovanje, Št. 624-00/2000-9 150 vpisnih mest za izredni študij po visokošolskem Ljubljana, dne 18. aprila 2003. strokovnem programu Upravljanje in poslovanje v Ljubljani.

Vlada Republike Slovenije II Za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce mag. Anton Rop l. r. se vpis lahko omeji le, če se jih za redni študij po posamez- Predsednik nem študijskem programu prijavi več kot 5% nad številom vpisnih mest, razpisanih za državljane Republike Slovenije. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 1908. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Turistici – Visoki šoli za turizem v Portorožu v študijskem letu 2003/2004 Št. 624-00/2000-9 Ljubljana, dne 18. aprila 2003. Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o viso- kem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 22/94, Vlada Republike Slovenije 39/95, 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) je Vlada Republi- ke Slovenije sprejela mag. Anton Rop l. r. Predsednik S K L E P O S O G L A S J U k omejitvi vpisa na Turistici – Visoki šoli za turizem v Portorožu v študijskem letu 2003/2004 1910. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Visoki šoli za zdravstvo v Izoli v študijskem letu I 2003/2004 Vlada Republike Slovenije daje soglasje k sklepu, spre- Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o viso- jetem na seji senata Turistice – Visoke šole za turizem iz kem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 39/95, Portoroža 2. 4. 2003, tako da se vpis omeji na 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) je Vlada Republike Slove- 120 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem nije sprejela strokovnem programu Hotelirstvo in turizem. S K L E P O S O G L A S J U II Za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce k omejitvi vpisa na Visoki šoli za zdravstvo v Izoli se vpis lahko omeji le, če se jih za redni študij po posamez- v študijskem letu 2003/2004 nem študijskem programu prijavi več kot 5% nad številom vpisnih mest, razpisanem za državljane Republike Slovenije. I Vlada Republike Slovenije daje soglasje k sklepu, spre- III jetem na seji senata Visoke šole za zdravstvo v Izoli 1. aprila Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2003, tako da se vpis omeji na 60 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem stro- Št. 624-00/2000-9 kovnem programu Zdravstvena nega. Ljubljana, dne 18. aprila 2003. II Vlada Republike Slovenije Za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce se vpis lahko omeji le, če se jih za redni študij po posamez- mag. Anton Rop l. r. nem študijskem programu prijavi več kot 5% nad številom Predsednik vpisnih mest, razpisanih za državljane Republike Slovenije. Stran 4610 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

III I Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije daje soglasje k sklepu, spre- jetem na seji senata Fakultete za humanistične študije v Št. 624-00/2000-9 Kopru 3. aprila 2003, tako da se vpis omeji na Ljubljana, dne 18. aprila 2003. 45 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem pro- gramu Kulturni študiji in antropologija. Vlada Republike Slovenije II mag. Anton Rop l. r. Predsednik Za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce se vpis lahko omeji le, če se jih za redni študij po posamez- nem študijskem programu prijavi več kot 5% nad številom vpisnih mest, razpisanih za državljane Republike Slovenije.

1911. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Fakulteti za humanistične študije v Kopru v študijskem letu III 2003/2004 Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o viso- Št. 624-00/2000-9 kem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 39/95, Ljubljana, dne 18. aprila 2003. 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) je Vlada Republike Slove- nije sprejela Vlada Republike Slovenije S K L E P O S O G L A S J U k omejitvi vpisa na Fakulteti za humanistične mag. Anton Rop l. r. študije v Kopru v študijskem letu 2003/2004 Predsednik

OBČINE

CELJE – način njihovega sodelovanja oziroma naloge in ob- veznosti, ki jih morajo pri tem opraviti, 1912. Program priprave zazidalnega načrta Lahovna- – roki za posamezne faze priprave ZN del – sredstva, potrebna za njihovo pripravo, Na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora (Ura- – nosilci strokovnih aktivnosti priprave sprememb in dni list RS, št. 110/02) in 17. člena statuta Mestne občine dopolnitev ZN in način izbora načrtovalca. Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je župan Mestne občine Celje 2. člen dne 15. 4. 2003 sprejel (ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo ZN) Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01) opre- P R O G R A M P R I P R A V E deljuje območje na Lahovni ter Zgornji Hudinji med mestno zazidalnega načrta Lahovna-del cesto 533180 in avtocesto za stanovanjsko gradnjo s sprem- ljajočimi dejavnostmi s pogojem kompleksne ureditve. Zazi- 1. člen dalni načrt mora biti izdelan na podlagi predhodnih strokov- (predmet in cilj zazidalnega načrta) nih podlag, ki bodo razčlenile naravne danosti tega območja S tem programom se podrobneje določijo: in še posebej prometno in komunalno infrastrukturo, ki bo – vsebina in obseg zazidalnega načrta, omogočila kasnejšo realizacijo celotnega zazidljivega ob- – nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi močja. Posebne strokovne podlage morajo biti sestavni del sprememb in dopolnitev ZN, zazidalnega načrta. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4611

3. člen – Javna razprava se izvede v času javne razgrnitve na (predmet in programska izhodišča zazidalnega načrta) sedežu Mestne občine Celje. Območje znotraj obravnavanega ureditvenega obmo- – Občani, organi in organizacije ter drugi zainteresirani čja zazidalnega načrta je namenjeno stanovanjskemu ob- oziroma prizadeti lahko podajo pisne pripombe v času traja- močju s spremljajočimi dejavnostmi. nja javne razgrnitve. – Župan zavzame stališče do pripomb in predlogov, 4. člen podanih v času trajanja javne razgrnitve na podlagi strokov- (okvirno ureditveno območje zazidalnega načrta) nega mnenja nosilca izdelave zazidalnega načrta in občin- Ureditveno območje predvidenega zazidalnega načrta ske strokovne službe, ki predhodno obravnava pripombe in zajema kare, ki ga na severu omejuje cesta št. 533180, na predloge. jugu pa avtocesta. – Mestni svet sprejme na predlog župana stališče do pripomb in predlogov. 5. člen – V roku 30 dni po sprejetju stališča do pripomb in (nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci) predlogov iz prejšnjega odstavka, pripravljalec poskrbi za – Pripravljalca zazidalnega načrta sta Saša in Alojz pripravo usklajenega predloga zazidalnega načrta oziroma Obrez, Zg. Hudinja 52, Celje. dopolnitev in popravke tistih sestavin, za katere so se nana- – Načrtovalec zazidalnega načrta je na podlagi izbora šale utemeljene pripombe in predlogi. investitorja Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje. – Župan Mestne občine Celje posreduje usklajeni pre- Organi in organizacije, ki sodelujejo pri pripravi zazidal- dlog zazidalnega načrta mestnemu svetu s predlogom, da nega načrta so: ga obravnava ter sprejme v enofaznem postopku. – RS Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo Opomba: natančnejši roki niso definirani, saj so odvi- pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Celje, sni predvsem od aktivnosti investitorjev. – RS Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat Zazidalni načrt se v vsebinskem smislu pripravi tako, RS območna enota Celje, da bodo sestavine tekstualnega in grafičnega dela smiselni – Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor izvleček: ter promet, – navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o – Telekom Slovenije, PE Celje, – Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električ- vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. ne energije, d.d., 14/85), – Energetika Celje, Javno podjetje d.o.o., – zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. – Javne naprave, Javno podjetje d.o.o., 110/02), – Vodovod - kanalizacija, Javno podjetje Celje d.o.o., – zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo- ARSO 14/85). V postopku izdelave zazidalnega načrta morajo nosilci urejanja v skladu z 29. členom ZureP-1 podati svoje smerni- 8. člen ce za načrtovanje v roku 30 dni. Če v predpisanem roku ne (obveznosti v zvezi s financiranjem) podajo smernic in mnenj, se šteje, da jih nimajo. Za smerni- Finančna sredstva za pripravo zazidalnega načrta za- ce zaprosi po naročilu naročnika pripravljalec zazidalnega gotavljata investitorja. načrta – to je RC Planiranje d.o.o. 9. člen 6. člen Ta program priprave zazidalnega načrta Lahovna-del (seznam strokovnih podlag za načrtovanje predvidene začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. prostorske ureditve) Pri izdelavi zazidalnega načrta je potrebno upoštevati: Št. 35005-00004/2002-0008 – prostorske sestavine Celjskega prostorskega plana Celje, dne 8. aprila 2003. (Uradni list RS, št. 86/01), – strokovne podlage za ureditev obravnavanega obmo- Župan čja, ki so bile izdelane na podlagi usklajevanj uporabnikov Mestne občine Celje tega prostora in jih je izdelal RC Planiranje pod št. 622/02. Bojan Šrot l. r. 7. člen (roki za pripravo in sprejem PIA) Postopek priprave in sprejemanje zazidalnega načrta DOL PRI LJUBLJANI bo potekal po naslednjem terminskem planu: – S pripravo osnutka zazidalnega načrta prične pri- 1913. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine pravljalec takoj, ko župan Mestne občine Celje s podpisom Dol pri Ljubljani za leto 2002 potrdi program priprave. – Naročnik v sodelovanju s pripravljalcem organizira s Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradni pristojnimi nosilci planiranja sestanek, pripravljalec pa jih list RS, št. 79/99 s spremembami) ter 65. člena statuta zaprosi za smernice za načrtovanje, le-ti jih morajo podati v Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 36/02 – preči- roku 30 dni. ščeno besedilo) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na – Načrtovalec pripravi osnutek v 45 dneh. 4. seji dne 9. 4. 2003 sprejel – Župan Mestne občine Celje sprejme sklep o enome- sečni javni razgrnitvi osnutka. Sklep o javni razgrnitvi se objavi v Uradnem listu RS. O D L O K – Javna razgrnitev se izvede na sedežu Mestne občine o zaključnem računu proračuna Občine Celje ter Mestni četrti Hudinja. Dol pri Ljubljani za leto 2002 Stran 4612 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1. člen 2. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Dol pri Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Ljubljani za leto 2002. v Občini Dol pri Ljubljani se zagotavljajo iz občinskega pro- računa, njihovo višino pa določi občinski svet z odlokom o 2. člen proračunu za tekoče leto. Zaključni račun proračuna izkazuje: 3. člen A) Bilanca prihodkov in odhodkov Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja I. Skupaj prihodki 468,647.640,53 SIT v občini so predvidena za naslednje namene: II. Skupaj odhodki 512,319.719,25 SIT III. Proračunski primanjkljaj (II-I) 43,672.078,72 SIT 1. Sredstva za razvoj kmetijstva in podeželja: – razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, B) Račun finančnih terjatev in naložb – urejanju kmetijskih zemljišč in kmetijske infrastruktu- IV.Prejeta vračila danih posojil in re, prodaja kapitalskih deležev – SIT – investicijam in tehnološkim posodobitvam na kmeti- V. Dana posojila in povečanje kapitalskih jah, deležev – SIT – spodbujanju preusmerjanja kmetij iz konvencional- nega (ustaljenega) načina kmetovanja v integrirano in ekolo- ško usmerjeno kmetovanje, C) Račun financiranja – zavarovanju govedi – krav molznic in plemenskih ko- VI. Zadolževanje – SIT bil, VII.Odplačilo domačega dolga – SIT – osemenjevanju govejih plemenic v smislu izboljšanja VIII. Zmanjšanje sredstev na računih 43,672.078,72 SIT genetskega potenciala v živinoreji, – testiranju škropilnic in pršilnikov, 3. člen – izobraževanju kmečkega prebivalstva, Saldo sredstev rezerv proračuna Občine Dol pri Ljub- – izvajanju zdravstvenega varstva in zdravljenja govedi, ljani v višini 4,197.477,76 SIT se prenese v leto 2003. – kontroli somatskih celic v A–kontroli, ki jo izvaja Kme- tijski zavod, 4. člen – spodbujanju čebelarstva s posebnim poudarkom na Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- zagotavljanju zdravega čebeljega staleža, dnem listu RS, objavi pa se tudi v Uradnem vestniku Občine – urejanja pašnikov na območjih z omejeno možnostjo Dol pri Ljubljani. obdelave, – izvajanju analiz zemlje in krme. Št. 40502-2/01-09 4. člen Dol pri Ljubljani, dne 9. aprila 2003. Upravičenci do sredstev za kmetijsko dejavnost so fi- zične osebe - kmetje in pravne osebe s stalnim prebivali- Župan ščem oziroma sedežem v Občini Dol pri Ljubljani, ki se Občine Dol pri Ljubljani ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, dopolnilno dejav- Primož Zupančič l. r. nostjo na kmetiji ter s promocijo in izobraževanjem na po- dročju razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na obmo- čju Občine Dol pri Ljubljani. 1914. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja 5. člen Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Na podlagi 36. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list v Občini Dol pri Ljubljani se dodeljujejo upravičencem v RS, št. 54/00), določb uredbe o namenih in pogojih za obliki subvencij, regresov, plačil storitev in investicijskih od- dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministr- hodkov. stev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Ura- Sredstva se lahko dodelijo, če pomenijo spodbudo za dni list RS, št. 59/00) in 16. člena statuta Občine Dol pri izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. Ljubljani (Uradni list RS, št. 36/02 – prečiščeno besedilo) Upravičenci morajo za namene, navedene v 9. členu je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 4. seji dne 9. 4. tega pravilnika, podati izjavo, da za posamezen namen niso 2003 sprejel pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen P R A V I L N I K namen že prejeli. Višina skupne dodeljene pomoči iz vseh virov ne sme presegati dovoljene intenzivnosti oziroma viši- o dodeljevanju proračunskih sredstev za ne pomoči po posameznih namenih, kot so opredeljene v ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja tem pravilniku. Sredstva za investicije se lahko dodelijo le za investici- je začete v tekočem letu, razen tistih, ki jih je zaradi sezone I. SPLOŠNE DOLOČBE del potrebno nujno pričeti že prej. Podana mora biti ocena možnosti obstoja oziroma preživetja kmetije s strani kmetij- 1. člen ske svetovalne službe. S tem pravilnikom se določijo namen, upravičenci, po- goji in merila za dodelitev proračunskih sredstev, namenje- 6. člen nih za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja na obmo- Upravičenci lahko predložijo vlogo za pridobitev sred- čju Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: sredstva). stev, ki se nanašajo na investicije po objavi razpisnih pogo- Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4613 jev, ki jih objavi občina v obliki javnega razpisa, natečaja ali 1.2. Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji – javne objave na oglasni deski občine oziroma na krajevno umetno osemenjevanje običajen način, informacijo o objavi pa posreduje v javnem Namen ukrepa občinskem glasilu. Namen ukrepa je skozi program umetnega osemenje- Razpis, natečaj ali javna objava mora vsebovati: vanja s strani pooblaščene veterinarske organizacije izbo- – namene, za katere se dodeljujejo sredstva, ljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah z uporabo semena – znesek sredstev za posamezne namene, kvalitetnih plemenjakov. – pogoje in merila za pridobitev sredstev, Višina pomoči: – pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, – do 50% upravičenih stroškov umetnega osemenje- – navedbo dokumentacije, ki jo morajo upravičenci pri- vanja govejih plemenic in plemenskih kobil, ložiti k vlogi, – do 50% upravičenih stroškov za nabavo semena kva- – naslov, na katerega upravičenci vložijo vloge, litetnih plemenjakov za kmete, ki imajo koncesijo. – rok za vložitev vlog. Pogoji za pridobitev pomoči: – račun za izvedene storitve pooblaščene organizaci- 7. člen je, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji, Vloge za dodelitev sredstev, ki se dodeljujejo na podla- – za sofinanciranje nakupa semena: kopija odločbe o gi javnega razpisa obravnava Komisija za izvedbo razpisa in koncesiji in predložen račun o nakupu semena. izdela poročilo, na podlagi katerega pripravi predlog pre- jemnikov in višino sredstev za posamezni namen. 1.3. Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorej- sko usmerjenih kmetijah 8. člen Namen ukrepa O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča župan na Namen ukrepa je s izvedbo preventivnih ukrepov pri podlagi sklepa občinskega sveta o razporeditvi sredstev sub- živalih izboljšati njihovo zdravje, dolgoživost in kondicijo s vencij in na predlog razpisne komisije. ciljem proizvodnje kakovostnega mleka in mesa na kmeti- Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upraviče- jah. nec vloži pritožbo na župana občine v roku 8 dni od prejema Sofinancirajo se naslednji ukrepi: sklepa o dodelitvi sredstev. – analize blata, – preventivno zatiranje parazitov pri govedu, konjih in drobnici (dehelmentizacija), II. UKREPI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA – analize krvi, 9. člen – antibiogrami. Višina pomoči Ukrepi za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Subvencija zanaša do 30% upravičenih stroškov za so razdeljeni na naslednja področja: izvedbo navedenih preventivnih ukrepov. Pogoji za pridobitev pomoči: 1. Živinoreja 1.1. Spodbujanje pašnega in kosnega izkoriščanja trav- – račun za izvedene storitve preventivnih ukrepov po- ne ruše na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko oblaščene veterinarske organizacije v tekočem letu (iz raču- dejavnost na mora biti razvidna vrsta opravljene storitve). Namen ukrepa Namen ukrepa je podpora pašnemu in kosnemu izkori- 1.4. Analiza somatskih celic ščanju travne ruše na območjih z omejenimi možnostmi za Namen ukrepa kmetijsko dejavnost s ciljem obdržati stalež živine, poselje- Namen ukrepa je zdravje molznic in ekonomika prireje nost krajine in posredno, s preprečevanjem zaraščanja kme- mleka, pri čemer se pravočasno odkrijejo obolenja vimena, tijskih površin, ohranjati izgled tradicionalne kulturne kraji- napake v oskrbi in vzreji. S tem ukrepom se zagotavlja ne. zdravo mleko in mlečni izdelki. Analize obsegajo A-kontrolo. Višina pomoči: Višina ukrepa – do 50% vrednosti investicijskega vlaganja za ureditev Subvencija znaša do 30% upravičenih stroškov pregle- pašnika . da molznega stroja. Pogoji za pridobitev pomoči: Pogoji za pridobitev pomoči: – kmetija se mora nahajati na območju, ki je opredelje- – račun za izvedeno storitev pooblaščene organizacije no kot območje z omejeno možnostjo za kmetijsko dejav- - servisa molznih strojev (iz računa mora biti razvidna vrsta nost in jo objavi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in opravljene storitve). prehrano. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo, iz ka- 1.5. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene tere je razvidna/o: zaščite čebel – kmetija mora imeti najmanj 1ha krmnih površin: traj- Namen ukrepa nega travinja in pašnikov, Namen ukrepa je zatiranje najbolj pogostih bolezni če- – število živali na kmetiji mora biti najmanj 1,5 glava bel (preventivni in kurativni ukrepi) in spodbujanje razvoja velike živine (v nadaljevanju: GVŽ) /kmetijo, čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohranjanje – obtežba obdelovalnih površin na kmetiji: v mejah 0,5 biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem do 1,9 GVŽ/ha, in širjenjem medovitih rastlin kot sta npr. ajda in facelija), kar – krmne površine morajo biti v tekočem letu najmanj vključuje tudi pregled mrtvic in izobraževanje čebelarjev in enkrat pokošene ali popašene (izjava), zaščitno opremo za čebelarje. – poraba na kmetiji pridelane krme za lastne živali z Višina pomoči možnostjo dokupa krme, pridelane na kmetijah, Subvencija znaša do 50% upravičenih stroškov zdrav- – gnojenje na podlagi gnojilnega načrta (priloga) ali ljenja čebeljih družin, pregleda mrtvic, izobraževanja čebe- dobre kmetijske prakse (izjava). larjev in nabave zaščitnih sredstev za čebelarje. Stran 4614 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Pogoji za pridobitev pomoči neje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še Upravičenci do subvencij so čebelarska društva, ki ni registrirana, predložijo naslednjo dokumentacijo: – mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti – poročilo o izvedenih ukrepih, vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti. – račun za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno za- Prednost pri sofinanciranju imajo upravičenci, ki jim je ščito čebel, kmetijstvo osnovna dejavnost oziroma glavni vir dohodka. – račun za izvedbo izobraževanja čebelarjev, – račun za pregled mrtvic, 4. Ureditev kmetijskih zemljišč – račun za nabavo zaščitnih sredstev za čebelarje, 4.1. Manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo posega v – seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel. prostor – male agromelioracije Namen ukrepa 2. Rastlinska pridelava Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo ma- 2.1. Sofinanciranje testiranja škropilnic in pršilnikov ter njših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, kot sofinanciranje analiz zemlje in krme so: ureditev pašnikov do končne postavitve električne ogra- Namen ukrepa je, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna odstranjevanje kamenja, drenažiranje kmetijskih zemljišč, raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjševanje onesnaženo- izgradnja manjših vodnih zajetij za potrebe namakanja kme- sti tal in okolja. tijskih zemljišč do bruto tlorisne površine 150m2 ter druga Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojilnih manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja rodovitnosti načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. posameznim kmetijskim kulturam. Analiza krme služi kot Višina pomoči: podlaga za izračunavanje krmnih obrokov za posamezno – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za: krče- vrsto in kategorijo živali in posredno vpliva na količino in nje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, odstra- kvaliteto mleka in mesa. njevanje kamenja in drenažiranje kmetijskih zemljišč do viši- Višina pomoči: ne 200.000 SIT/ha, – do 50% upravičenih stroškov za testiranje škropilnic – sofinancirajo se upravičeni stroški za postavitev pa- in pršilnikov, šnika na novo do višine 40.000 SIT/ha in upravičeni stroški – do 50% upravičenih stroškov za analizo zemlje in obnove obstoječega pašnika do višine 20.000 SIT/ha, in krme, sicer za nakup in postavitev električnega pastirja ali mreže, – Pogoji za pridobitev pomoči. – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov izgrad- Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: nje vodnega zajetja, in sicer za: gradbena dela ter nakup – račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije opreme. s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škro- Pogoji za pridobitev pomoči pilnic, pršilnikov, Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in – kopijo katastrskega načrta, krme. – program del, ki ga potrdi pristojna kmetijska sveto- valna služba, 3. Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kme- – račun o opravljenih strojnih delih in nakupu opreme, tijah – odločbo o priglasitvi del za tista zemeljska dela, ki so Namen ukrepa navedena v odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih Namen ukrepa je pospeševanje razvoja dopolnilnih de- posegov v prostor, za katera ni potrebno lokacijsko dovolje- javnosti na kmetijah, ki omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih nje na območju občine, proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile - družinskih članov – zemljiškoknjižni izpisek iz katerega je razvidno, da je v skladu s poglavjem VI. Dopolnilne dejavnosti zakona o upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), uredbo o vrsti, obse- najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, gu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji – zakupno pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj 5 (Uradni list RS, št. 46/01) in pravilnikom o usposobljenosti let, v primeru zakupa zemljišč, na katerih je bil izveden ta za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list ukrep. RS, št. 72/01). Višina pomoči: 4.2. Sofinanciranje dokumentacije za pridobitev dovo- – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za inve- ljenja za izkoriščanje vodnih virov v primerih postavitve malih sticije za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti, začete v namakalnih sistemov tekočem letu, in sicer za: nakup strojev, naprav in opreme Namen ukrepa ter za gradbena in obrtniška dela. Namen ukrepa je spodbujanje uvedbe namakanja kme- Pogoji za pridobitev pomoči tijskih zemljišč za potrebe intenzivne rastlinske pridelave, Upravičenec predloži naslednjo dokumentacijo: zlasti pridelave vrtnin, katere glavni namen je oskrba trga s – vlogo, ki mora vsebovati: osnovne podatke o prosil- svežo zelenjavo. cu, plan izvedbe oziroma dokončanja investicije in finančno Višina pomoči konstrukcijo investicije, Sofinancira se do 12% upravičenih stroškov od vre- – potrdilo o statusu kmeta prosilca, dnosti celotne investicije, in sicer za: pripravo in izdelavo – pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za grad- dokumentacije za pridobitev dovoljenja za izkoriščanje vo- njo objekta) oziroma odločbo o priglasitvi del (če gre za dnega vira. adaptacijo objekta), Pogoji za pridobitev pomoči – račune za nakup strojev ali opreme oziroma račune o Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: izvedenih delih (izjava), – vlogo (z navedbo predvidenih površin za namakanje, – fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejav- vrste poljščin oziroma vrtnin, časovnega obdobja in načina nosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpoz- namakanja), Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4615

– kopijo katastrskega načrta (z označbo parcel, pred- Višina pomoči videnih za namakanje), Subvencija znaša do 40% upravičenih stroškov izvede- – odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- nih del ureditev gnojišč in greznic, začetih v tekočem letu, in hrano o uvedbi melioracije, sicer za: gradbeni material in gradbena dela. – dovoljenje za izkoriščanje vodnega vira Ministrstva za Pogoji za pridobitev pomoči okolje in prostor, Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – račun stroškov idejnega projekta oziroma hidrološke – pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe o pred- študije in ostalih stroškov priprave dokumentacije, videni investiciji, – dokazilo, da se upravičenec ukvarja s kmetijsko de- – račun o izvedenih delih, javnostjo. – odločba o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje.

4.3. Ureditev poljskih poti 6. Projekti na področju kmetijstva Namen ukrepa 6.1. Podpora preusmeritvam kmetij v integrirano pride- Sofinancira se ureditev poljskih poti z namenom izbo- lavo hrane ljšanja dostopa do kmetijskih zemljišč. Namen ukrepa Višina pomoči Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo iz ustaljenega načina kmetovanja v integrirano pridelavo vseh Subvencija znaša do 40% upravičenih stroškov izvede- kmetijskih kultur z namenom nadzorovane uporabe gnojil in nih del ureditve poljskih poti, in sicer za: dovoz in planiranje fitofarmacevtskih sredstev. gramoza. Višina pomoči Pogoji za pridobitev pomoči – kritje upravičenih stroškov kontrole integrirane pride- Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: lave rastlin pooblaščene organizacije do 100%, – vlogo za ureditev poti s pisnimi soglasji lastnikov zem- – sofinancirajo se upravičeni stroški nakupa specialne ljišč ob poti, mehanizacije za integrirano pridelavo hrane do 40%. – kopijo katastrskega načrta z vrisom poti, Pogoji za pridobitev pomoči – zemljiškoknjižni izpisek, Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, – dokazilo (certifikat) o vključenosti v integrirano pride- – račun o izvedenih delih. lavo, – račun oziroma potrdilo o vplačilu stroškov kontrole 5. Investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu integrirane pridelave v tekočem letu, 5.1. Sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije – račun o nakupu specialne mehanizacije za integrira- za hleve no pridelavo hrane (izjava), Namen ukrepa – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe. Namen ukrepa je kritje stroškov izdelave projektne do- kumentacije (PGD, PZI projekti) in poslovnega načrta za 6.2. Podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmeto- novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo vanje domačih živali – hlevov. Namen ukrepa Sofinancirajo se projekti, ki po izvedeni investiciji mo- Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo iz rajo doseči minimalno velikost hlevov po posameznih kate- konvencionalnega t.j. ustaljenega načina kmetovanja v eko- gorijah živali. loško kmetovanje. Višina pomoči Višina pomoči: Sofinancira se do 12% upravičenih stroškov od vre- – kritje upravičenih stroškov kontrole ekološke pridela- dnosti celotne investicije, začete v tekočem letu za izdelavo ve rastlin pooblaščene organizacije do 100%, projektne dokumentacije in poslovnega načrta, in sicer za: – sofinancirajo se upravičeni stroški nakupa orodij ozi- novogradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objekta. roma strojev in naprav za ekološko pridelavo in predelavo Pogoji za pridobitev pomoči kmetijskih pridelkov do 40%, Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – sofinancirajo se upravičeni stroški preureditve go- – račun o plačilu projektne dokumentacije (iz računa spodarskih objektov za potrebe ekološke reje domačih živa- mora biti razvidna vrsta opravljene storitve), li v skladu s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/01) – račun o plačilu poslovnega načrta, potrjen s strani do 40%. kmetijske svetovalne službe ali druge pooblaščene organi- Pogoji za pridobitev pomoči zacije (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve), Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe k pred- – dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kme- videni investiciji. tij, – račun oziroma potrdilo o vplačilu stroškov kontrole 5.2. Sofinanciranje ureditev gnojišč in greznic v skladu ekološke pridelave v tekočem letu, z določbami uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih – račun o nakupu orodij oziroma strojev za ekološko hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) kmetovanje (izjava), Namen ukrepa – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe. Namen ukrepa je spodbujanje urejanja gnojišč in gnoj- ničnih jam s ciljem trajnega varovanja življenjskega in z njim 6.3. Obnova - oživitev travniških sadovnjakov in sadnih neločljivo povezanega naravnega okolja ter naravnih dobrin vrtov (tla, voda) v skladu z zakonom o varstvu okolja (Uradni list Namen financiranja RS, št. 32/93 in 1/96) ter z določbami uredbe o vnosu Sofinancira se izvedba projekta Oživitev travniških sa- nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. dovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji z namenom vključitve 68/96). občine v: Stran 4616 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– oživitev zapuščenih travniških sadovnjakov in sajenje 7. Sofinanciranje CRPOV novih, Namen ukrepa – odpiranja novih delovnih mest v pridelavi, predelavi Sredstva se namenjajo za pripravo razvojnih projektov in prodaji sadja na domu, celostnega razvoja podeželja in obnove vasi – CRPOV, in – ohranjanja kulturne krajine in podeželja. sicer kot soudeležba občine glede na razpis Ministrstva za Višina pomoči: kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP). – sofinancira se do 30% upravičenih stroškov postavi- Sofinancirajo se izvedbena dela - izgradnja komunalne tve travniškega sadovnjaka, in sicer: koli, žica, ograja, infrastrukture, namakalnih sistemov, obnova vaških jeder - – sofinancirajo se upravičeni stroški izvedbe projekta na območju projekta CRPOV. Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije do Višina pomoči: 100%, in sicer: animacije, izobraževanja in demonstracije. – plačilo po situacijah (izvedenih delih), Pogoji za pridobitev pomoči: – sofinancirajo se upravičeni stroški do višine 50% – pogodba, sklenjena med Kmetijsko gozdarsko zbor- vrednosti investicije. nico Slovenije in občino, – pri obnovi travniških sadovnjakov je minimalna povr- Pogoji za pridobitev pomoči: šina obnove 30 arov, - upoštevajo se pogoji MKGP (investicijski program; – dela in naloge morajo biti izvedena pod strokovnim lokacijsko in gradbeno dovoljenje v primeru gradbenih del), vodstvom predstavnikov kmetijske svetovalne službe oziro- – soudeležba občine do višine 50% vrednosti investi- ma nosilcev projekta. cije. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – vlogo, 8. Izobraževanje in društvene dejavnosti – zemljiškoknjižni izpisek, 8.1. Programi izobraževanja kmetov – kopijo katastrskega načrta, Namen ukrepa – dokazilo o stroških obnove, Pri programih izobraževanja kmetov se za kmete - no- – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe oziro- silce kmetijske dejavnosti sofinancirajo programi izobraže- ma nosilcev projekta. vanja kmetijske svetovalne službe in programi ostalih verifi- ciranih izvajalcev izobraževanja. 6.4. Promocija trženja kmetijskih pridelkov Višina pomoči Namen ukrepa – pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih Namen ukrepa je podpora različnim oblikam prodaje programov se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do na integriran način pridelanega sadja in zelenjave ter ekolo- 100%, ških pridelkov oziroma izdelkov (ekološka tržnica). Prav tako – kmetom (udeležencem izobraževanja) se krijejo upra- je cilj ukrepa pomoč pri oblikovanju organizacij proizvajal- vičeni stroški izobraževanja do višine 60%. cev po zahtevah predloga novega tržnega reda za sveže Pogoji za pridobitev pomoči: sadje, gobe in zelenjavo. – za pooblaščene izvajalce izobraževanja: vloga za so- Višina pomoči: – sofinancirajo se upravičeni stroški projekta oživitve financiranje s priloženim računom o izvedeni storitvi ali fi- kmečke tržnice ter stroški stojnin na navedenih tržnicah se nančno ovrednotenim programom izobraževalne dejavnosti krijejo do 50%, izvajalca z ustreznimi dokazili (iz vloge mora biti razvidna – sofinancirajo se upravičeni stroški ustanavljanja or- kotizacija oziroma participacija kmetov za posamezne oblike ganizacij proizvajalcev sadja, gob in zelenjave, priznanih s izobraževanj oziroma usposabljanj, če se izvajalec za njo strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do odloči) in seznam udeležencev izobraževanja, višine 40%, in sicer za: najem poslovnih prostorov, nakup – za udeležence izobraževanja (kmete): račun oziroma pisarniške opreme in kritje stroškov administracije. dokazilo o izvedeni storitvi (programu izobraževanja). Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: 9.2. Regresiranje izobraževanja naslednikov kmetij – račun pooblaščene organizacije za izvedeno storitev Namen ukrepa (stojnine na tržnicah), Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju – pogodba o sofinanciranju izvedenih aktivnosti pri učencev kmetijskih programov srednjega strokovnega in po- ustanavljanju organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave s klicnega izobraževanja, ki so predvideni za naslednike kme- pooblaščeno organizacijo. tij. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih starši imajo edini vir dohodka iz kmetijske dejavnosti in pro- 6.5. Priprava in izvajanje projektov na področju kmetij- silci z manjšimi dohodki na družinskega člana. stva Prav tako je namen ukrepa sofinanciranje usposablja- Namen ukrepa nja odraslih udeležencev izobraževanja, prevzemnikov kme- Namen ukrepa je sofinanciranje priprave in izvedbe tij, za kmetijske poklice. razvojno naravnanih projektov na področju kmetijstva (npr. priprava razvojnega dokumenta: strategija razvoja kmetijstva Višina pomoči: na območju občine). – do 70.000 SIT/učenca v tekočem letu, Višina pomoči: – do 50% upravičenih stroškov šolnine za odraslega – upravičeni stroški po posameznem projektu se dolo- udeleženca izobraževanja. čijo na podlagi sklenjene pogodbe med naročnikom in iz- Pogoji za pridobitev pomoči branim izvajalcem projekta, in sicer do višine 100%. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: Pogoji za pridobitev pomoči: – izjava, da bo prosilec prevzemnik kmetije, – pogodba o sofinanciranju priprave in izvedbe projek- – kopija zadnjega šolskega spričevala, ta, sklenjena med občino in nosilcem oziroma izvajalcem – potrdilo o katastrskem dohodku prosilca, projekta, – potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec – dokazila o izvajanju in financiranju celotnega projekta. prejema), Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4617

– račun oziroma dokazilo o vplačani šolnini in potrdilo GORNJA RADGONA o vpisu (dodatno za odrasle udeležence izobraževanja). 1915. Odlok o proračunu Občine Gornja Radgona za 9.3. Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev leto 2003 Namen ukrepa Sofinancirajo se programi oziroma izvedene aktivnosti Na podlagi 29. člena zakona o javnih financah (Uradni posameznih društev s področja kmetijstva (ki so neprofitna list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01), 29. člena zakona o in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo stro- lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, kovnega dela - strokovnih prireditev (razstave, demonstraci- 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 105. člena je, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij. statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 44/99 Višina pomoči: in 104/00) je Občinski svet občine Gornja Radgona na – do 30% upravičenih stroškov finančno ovrednotene- 5. redni seji dne 10. 4. 2003 sprejel ga programa. Pogoji za pridobitev pomoči O D L O K Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: o proračunu Občine Gornja Radgona – finančno ovrednoten letni program dela, – finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, za leto 2003 potrjeno s strani nadzornega odbora, – potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanov- ljeno na novo). I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen III. KONČNE DOLOČBE S tem odlokom se določa višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna Občine Gornja Radgona za leto 2003 10. člen (v nadaljnem besedilu: proračun) in upravljanje s prihodki in Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranja- odhodki proračuna, občinskim premoženjem ter obseg za- nje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Dol pri Ljubljani dolževanja na ravni občine. spremlja in preverja občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, pooblašče- 2. člen na s strani župana. S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakonom in odloki opravlja 11. člen Občina Gornja Radgona. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porablje- na sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vrači- II. VIŠINA PRORAČUNA la sredstev v primerih, ko se ugotovi: – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nena- 3. člen mensko porabljena, 1. Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki – da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sred- proračuna Občine Gornja Radgona so izkazani v bilanci stev navajal neresnične podatke, prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb – da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ter v računu financiranja. ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to dolo- 2. Proračun Občine Gornja Radgona za leto 2003 se čenega obdobja v razpisu, določa v naslednjih zneskih. – da je upravičenec odtujil (prodal) specialno mehani- v tisoč tolarjev zacijo in opremo, sofinancirano iz nepovratnih sredstev pro- A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV računa občine, pred iztekom 5 let, Skupina Podskupina kontov Proračun leta 2003 – druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1,575.064 12. člen TEKOČI PRIHODKI (70+71) 863.947 Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o 70 DAVČNI PRIHODKI 631.429 dodeljevanju državnih – občinskih pomoči, za podporo in 700 Davki na dohodek in dobiček 439.024 pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva, 703 Davki na premoženje 106.184 št. 40305-1/02 z dne 27. 2. 2002, ki je bil objavljen v 704 Domači davki na blago in storitve 86.221 Uradnem vestniku Občine Dol pri Ljubljani, št. 26/02. 71 NEDAVČNI PRIHODKI 232.518 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 104.289 13. člen 711 Takse in pristojbine 5.244 Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 712 Denarne kazni 247 dnem listu Republike Slovenije. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.653 714 Drugi nedavčni prihodki 116.085 72 KAPITALSKI PRIHODKI 35.000 Št. 32001-2/2003 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 35.000 Dol pri Ljubljani, dne 9. aprila 2003. 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 74 TRANSFERNI PRIHODKI 676.117 Župan 740 Transferni prihodki iz Občine Dol pri Ljubljani drugih javnofinančnih institucij 676.117 Primož Zupančič l. r. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.613.239 Stran 4618 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

v tisoč tolarjev 5. člen Skupina Podskupina kontov Proračun leta 2003 Namenski prihodki proračuna so: donacije, prihodki 40 TEKOČI ODHODKI 465.989 iz naslova najemnin, prodaje premoženja, pristojbine za 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 157.576 vzdrževanje gozdnih cest, požarne takse, republiške tak- 401 Prispevki delodajalcev za se, prispevki investitorjev, samoprispevki in drugi prihodki socialno varnost 25.808 krajevnih skupnosti, prihodki režijskega obrata za izvajanje 402 Izdatki za blago in storitve 257.755 komunalne dejavnosti ter drugi namensko vplačani pre- 403 Plačila domačih obresti 8.300 jemki. 409 Rezerve 16.350 Če se po sprejemu proračuna vplača namenski preje- 41 TEKOČI TRANSFERI 585.219 mek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proraču- 410 Subvencije 17.600 nu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini 411 Transferi posameznikom in dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (po- gospodinjstvom 76.100 stavke) v proračunu. 412 Transferi neprofitnim organizacijam in Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v prete- ustanovam 91.694 klem letu se prenesejo v proračun tekočega leta. 413 Drugi tekoči domači transferi 399.825 6. člen 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 480.614 Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi, 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 480.614 občinska uprava in krajevne skupnosti. Ti so odgovorni za 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 82.617 uporabo sredstev proračuna v skladu z namenom, ki je 430 Investicijski transferi 82.617 izkazan v posebnem delu proračuna. III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) –39.175 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 7. člen Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so zajeti v fi- B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB nančnih načrtih KS in so sestavni del proračuna občine. Za IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA izvrševanje finančnih načrtov KS so odgovorni predsedniki KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 22.000 sveta KS. Predsednik sveta krajevne skupnosti si za pravne 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 22.000 posle v vrednosti nad 500.000 SIT mora pridobiti soglasje 750 Prejeta vračila danih posojil 22.000 sveta krajevne skupnosti in župana. V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 7.500 8. člen 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE Uporabnikom se za delovanje zagotavljajo sredstva za KAPIT. DELEŽA 7.500 plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila 440 Dana posojila 7.500 blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za sofi- 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb nanciranje programa posrednih uporabnikov se zagotavljajo 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja, kar se VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA dogovori s pogodbo. IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 14.500 9. člen Uporabniki proračuna morajo izvrševati svoje naloge in C) RAČUN FINANCIRANJA skrbeti za financiranje dejavnosti, do višine sredstev, ki so VII. ZADOLŽEVANJE (500) jim za te namene odobrene v proračunu. Na račun proraču- 50 ZADOLŽEVANJE na ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala 500 Domače zadolževanje za ta namen določena proračunska sredstva. VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 17.857 55 ODPLAČILA DOLGA 17.857 10. člen 550 Odplačila domačega dolga 17.857 Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA sredstev ter smotrnost in namenskost porabe proračunskih RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –42.532 sredstev opravlja nadzorni odbor. X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX.) 24.675 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 39.175 11. člen Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, obli- ljen po področjih funkcionalne klasifikacije po področjih kovan po 49. členu zakona o javnih financah. Proračunska proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonom- rezerva se v letu 2003 oblikuje v višini 7,704.000 SIT. ski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k 12. člen temu odloku. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za finan- ciranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč: po- tres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, mo- III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA čan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki 4. člen jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proraču- Na predlog za finance pristojnega organa občinske nu v skladu s predpisi. Prihodki, ki jih občinska uprava uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za ustvari s svojo dejavnostjo so prihodek proračuna. Prihodek namene iz prvega ostavka tega člena do višine 2,000.000 proračuna so tudi donacije, ki jih občina prejme od domače SIT župan in o tem s pismenimi poročili obvešča občinski ali tuje pravne ali fizične osebe. svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4619

V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezer- 1. Pri tekočih odhodkih konta-40 in tekočih transferih ve, ki presega navedeno višino odloča občinski svet s pose- konta-41 obveznosti za posamezne namene ne smejo pre- bnim odlokom. segati 25% teh pravic porabe v proračunu za leto 2003. 2. Pri investicijskih odhodkih konta-42 in investicijskih 13. člen transferih konta-43 obveznosti za posamezne namene ne Župan lahko dolžniku do višine 200.000 SIT odpiše smejo presegati 75% teh pravic porabe v proračunu za leto oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postop- 2003. ka izterjatve v nesorazmerju z višino terjatve. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. 14. člen V proračunu se del predvidenih proračunskih prejem- 19. člen kov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna prora- Če se med letom spremeni delovno področje oziroma čunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. pristojnost uporabnika ali posrednega uporabnika proraču- Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporab- na se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za ljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med odloča župan. letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrto- ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik se vati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. se prerazporedijo med druge uporabnike. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije 20. člen odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske re- zervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega upo- Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov rabnika. proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezer- 15. člen ve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proraču- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odred- na, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. bodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblašče- O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na na oseba. prvi naslednji seji. 16. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna IN JAVNEGA SEKTORJA ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s 21. člen tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je obveznosti, ki dospejo v plačilu ali prerazporedi proračun- občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. ska sredstva. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju O določitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih ski svet. zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pre- določa zakon. dlagati rebalans proračuna. 22. člen 17. člen Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, inve- Župan poleg z zakonom dovoljenih prerazporeditvah sticijsko vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v proračunskih sredstev lahko prerazporedi sredstva proraču- skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. na na posameznem področju oziroma pri neposrednem upo- rabniku med postavkami s sklepom: 23. člen 1. če nastanejo za to utemeljeni razlogi, ker planiranih Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor sredstev na določenih postavkah zaradi objektivnih razlogov nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem ne bo mogoče porabiti v proračunskem letu, na drugih po- porabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki pora- stavkah pa so izkazane potrebe po povečanju sredstev, be. Uporabniki proračuna pa so dolžni predložiti vse zahte- 2. če se na določenih postavkah izkažejo prihranki, na vane podatke potrebne za analizo porabe sredstev. drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih, Uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne ravnajo v 3. če to narekuje dinamika izvajanja investicij in njihova skladu s 9. členom ter prvim odstavkom tega člena, lahko realizacija. župan delno ali v celoti začasno ustavi proračunsko financi- O prerazporeditvah poroča župan občinskemu svetu ranje, dokončno pa občinski svet na predlog župana. Žu- ob polletnem poročilu izvrševanja proračuna oziroma za- pan o tem poroča občinskemu svetu na prvi naslednji seji. ključnem računu. 24. člen 18. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja žu- Župan lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki pan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, če je za ta namen Slovenije, banke in državne vrednostne papirje ob upošte- že odprta proračunska postavka in so za ta namen planirana vanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O sredstva v proračunu tekočega leta, in sicer v naslednjem obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra, največjem obsegu za posamezne namene: pristojnega za finance. Stran 4620 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI Skupina Podskupina kontov Realizacija 2002 25. člen 73 PREJETE DONACIJE – V obdobju začasnega financiranja Občine Gornja Rad- 730 Prejete donacije iz domačih virov gona v letu 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se 731 Prejete donacije iz tujine uporablja ta odlok in sklep župana. 74 TRANSFERNI PRIHODKI 832.406 740 Transferni prihodki iz 26. člen drugih javnofinančnih institucij 832.406 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1,781.881 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 40 TEKOČI ODHODKI 419.116 dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 138.925 2003 dalje. 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 18.666 Št. 40405/00001/2002/10-01 402 Izdatki za blago in storitve 252.787 Gornja Radgona, dne 11. aprila 2003. 403 Plačila domačih obresti 6.738 409 Rezerve 2.000 Župan 41 TEKOČI TRANSFERI 548.486 Občine Gornja Radgona 410 Subvencije 3.626 Anton Kampuš l. r. 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 56.754 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 82.946 1916. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 413 Drugi tekoči domači transferi 405.160 Gornja Radgona za leto 2002 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 776.074 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 776.074 Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradni 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 38.205 list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), 20. in 430 Investicijski transferi 116. člena statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) –142.777 št. 44/99 in 104/00) je Občinski svet občine Gornja Rad- (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) gona na 5. redni seji dne 10. 4. 2003 sprejel B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB O D L O K IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 29.122 o zaključnem računu proračuna Občine Gornja 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 29.122 Radgona za leto 2002 750 Prejeta vračila danih posojil 29.122 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 1. člen DELEŽEV (440+441+442) 2.920 Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Gornja 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE Radgona za leto 2002, ki zajema bilanco prihodkov in od- KAPIT. DELEŽA 2.920 hodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financi- 440 Dana posojila 2.920 ranja. 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb Sestavni del zaključnega računa proračuna občine so 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije tudi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti za leto 2002. VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 26.202 2. člen Proračun Občine Gornja Radgona za leto 2002 je bil C) RAČUN FINANCIRANJA realiziran v naslednjih zneskih VII. ZADOLŽEVANJE (500) 90.000 v tisoč tolarjev 50 ZADOLŽEVANJE 90.000 A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 500 Domače zadolževanje 90.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 11.429 Skupina Podskupina kontov Realizacija 2002 55 ODPLAČILA DOLGA 11.429 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1,639.104 550 Odplačila domačega dolga 11.429 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 793.372 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV 70 DAVČNI PRIHODKI 585.684 NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –38.004 700 Davki na dohodek in dobiček 411.559 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX.) 116.575 703 Davki na premoženje 96.673 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 142.777 704 Domači davki na blago in storitve 77.452 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU KONEC 71 NEDAVČNI PRIHODKI 207.688 TEKOČEGA LETA 50.350 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 78.598 3. člen 711 Takse in pristojbine 9.122 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 712 Denarne kazni 6.755 dnem listu RS. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 8.055 714 Drugi nedavčni prihodki 105.158 Št. 404-05-3/2000-1 72 KAPITALSKI PRIHODKI 13.326 Gornja Radgona, dne 11. aprila 2003. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 4.839 721 Prihodki od prodaje zalog Župan 722 Prihodki od prodaje zemljišč in Občine Gornja Radgona nematerialnega premoženja 8.487 Anton Kampuš l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4621

1917. Odlok o območju zakonite predkupne pravice I. SPLOŠNE DOLOČBE Občine Gornja Radgona 1. člen Na podlagi 85. člena zakona o urejanju prostora (Ura- S tem pravilnikom se določijo nameni, upravičenci, dni list RS, št. 110/02) in 20. člena statuta Občine Gornja pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev, name- Radgona (Uradni list RS, št. 44/99 in 104/00) je Občinski njenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja na svet občine Gornja Radgona na 5. redni seji dne 10. 4. območju Občine Gornja Radgona (v nadaljevanju: sredstva). 2003 sprejel 2. člen O D L O K Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja o območju zakonite predkupne pravice Občine v Občini Gornja Radgona se zagotavljajo iz občinskega pro- Gornja Radgona računa, njihovo višino pa določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto.

1. člen 3. člen S tem odlokom se določa območje predkupne pravice Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Gornja Radgona na nepremičninah na celotnem Občine Gornja Radgona so predvidena za naslednje name- območju poselitve in na območju obstoječih, oziroma pred- ne: videnih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitve- – izboljšanju genetskega potenciala v živinoreji, nih območij. – preventivnim ukrepom na področju zdravstvenega varstva domačih živali in rastlin, 2. člen – pregledom molznih strojev, Območje predkupne pravice zajema celotno območje – spodbujanju razvoja čebelarstva in zdravstvene za- Občine Gornja Radgona, razen območij kmetijskih zemljišč, ščite čebel, določenih v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Ob- – sofinanciranju testiranja škropilnic, pršilnikov in silaž- čine Gornja Radgona za obdobje 1986–2000 (Uradne ob- nih kombajnov ter sofinanciranju analiz zemlje in krme, jave, št. 5/86, 1/90, 16/91 in Uradni list RS, št. 7/95 in – razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, 82/99) in prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Ob- – urejanju kmetijskih zemljišč in kmetijske infrastruktu- čine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986–1990 (Ura- re, dne objave, št. 10/88, 3/90, 16/91 in Uradni list RS, št. – investicijam in tehnološkim posodobitvam na kmeti- 7/95 in 82/99). jah, – spodbujanju preusmerjanja kmetij iz konvencional- 3. člen nega (ustaljenega) načina kmetovanja v integrirano in ekolo- Območja poselitve (stavbna zemljišča), območja ob- ško usmerjeno kmetovanje, stoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov – projektom razvoja kmetijstva in podeželja lokalnega izven poselitvenih območij so določena z akti iz 2. člena in regionalnega značaja, CRPOV, tega odloka. – sofinanciranju posameznih ukrepov, katerih namen je kompenzirati izpad prihodka zaradi elementarnih nesreč v 4. člen kmetijstvu, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- – spodbujanju različnih oblik izobraževanja kmečkega prebivalstva, dnem listu RS. – podpori ukrepom varovanja tradicionalne kulturne krajine in ohranjanju krajinske in biotske pestrosti, Št. 350-09-23/2003 – pospeševanju društvene dejavnosti, povezane s pro- Gornja Radgona, dne 11. aprila 2003. mocijo kmetijstva in podeželja. Župan 4. člen Občine Gornja Radgona Upravičenci do sredstev so fizične osebe – kmetje in Anton Kampuš l. r. pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Občini Gornja Radgona, ki se ukvarjajo s pridelavo in pre- delavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promo- cijo in izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in po- 1918. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev deželja. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Gornja Radgona. Občini Gornja Radgona 5. člen Na podlagi 36. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja RS, št. 54/00) in 9. člena statuta Občine Gornja Radgona v Občini Gornja Radgona se dodeljujejo upravičencem v (Uradni list RS, št. 44/99 in 104/00) je Občinski svet obliki subvencij, regresov, plačil storitev in investicijskih od- občine Gornja Radgona na 5. redni seji dne 10. 4. 2003 hodkov. sprejel Sredstva se lahko dodelijo, če pomenijo vzpodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. P R A V I L N I K Upravičenci morajo za namene, navedene v 9. členu tega pravilnika, podati izjavo, da za posamezen namen niso o dodeljevanju proračunskih sredstev pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen v Občini Gornja Radgona namen že prejeli. Višina skupne dodeljene pomoči iz vseh Stran 4622 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije virov ne sme presegati dovoljene intenzivnosti oziroma viši- Namen ukrepa ne pomoči po posameznih namenih, kot so opredeljene v Namen ukrepa je z izvedbo preventivnih ukrepov pri tem pravilniku. živalih izboljšati njihovo zdravje, dolgoživost in kondicijo s Sredstva za investicije se lahko dodelijo le za investici- ciljem proizvodnje kakovostnega mleka in mesa na kmeti- je začete v tekočem letu, razen tistih, ki jih je zaradi sezone jah. Sofinancirajo se naslednji ukrepi: del potrebno nujno pričeti že prej. Podana mora biti ocena – analize blata, možnosti obstoja oziroma preživetja kmetije s strani kmetij- – preventivno zatiranje parazitov pri govedu, konjih in ske svetovalne službe. drobnici (dehelmentizacija), – analize krvi, 6. člen – antibiogrami. Upravičenci lahko predložijo vlogo za pridobitev sred- Višina pomoči stev po objavi razpisnih pogojev, ki jih objavi Občina Gornja Subvencija zanaša do 30% upravičenih stroškov za Radgona s sklepom župana v obliki javnega razpisa, nateča- izvedbo navedenih preventivnih ukrepov. ja ali javne objave na oglasni deski občine oziroma na kra- Pogoji za pridobitev pomoči jevno običajen način, informacijo o objavi pa posreduje v – račun za izvedene storitve preventivnih ukrepov poo- javnih občilih. blaščene veterinarske organizacije v tekočem letu (iz računa Razpis, natečaj ali javna objava mora vsebovati: mora biti razvidna vrsta opravljene storitve). – namene, za katere se dodeljujejo sredstva, – znesek sredstev za posamezne namene, 3. Pregledi molznih strojev – pogoje in merila za pridobitev sredstev, Namen ukrepa – pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, Namen ukrepa je s pregledi molznih strojev zmanjšanje – navedbo dokumentacije, ki jo morajo upravičenci pri- števila somatskih celic in ohranjanje zdravega vimena krav. ložiti k vlogi, Višina ukrepa – naslov, na katerega upravičenci vložijo vloge, Subvencija zanaša do 30% upravičenih stroškov pre- – rok za vložitev vlog. gleda molznega stroja. Z vsakoletnim razpisom se lahko kot omejitev pose- Pogoji za pridobitev pomoči bej opredelijo nameni iz 9. člena tega pravilnika, do kate- – račun za izvedeno storitev pooblaščene organizacije rih so upravičenci fizične osebe – kmetje, ali pa tudi – servisa molznih strojev (iz računa mora biti razvidna vrsta pravne osebe. opravljene storitve). 4. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene za- 7. člen ščite čebel Vloge za dodelitev sredstev v skladu z razpisnimi pogoji Namen ukrepa obravnava strokovni sodelavec občinske uprave in izdela Namen ukrepa je zatiranje najbolj pogostih bolezni poročilo, na podlagi katerega pripravi predlog prejemnikov čebel (preventivni in kurativni ukrepi) in spodbujanje razvo- sredstev. ja čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohra- 8. člen njanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnože- vanjem in širjenjem medovitih rastlin kot sta npr. ajda in O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča župan s facelija). sklepom. Višina pomoči Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravi- Subvencija znaša do 50% upravičenih stroškov zdrav- čenec vloži pritožbo na župana v roku 8 dni od prejema ljenja čebeljih družin. sklepa. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci do subvencij so čebelarska društva, ki II. UKREPI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA delujejo na območju občine in predložijo naslednjo doku- mentacijo: 9. člen – letni program dela in poročilo o izvedenih ukrepih, Ukrepi za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja – seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel. so razdeljeni na naslednje namene: 5. Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov in si- 1. Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji – lažnih kombajnov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme osemenjevanje Namen ukrepa Namen ukrepa Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna Namen ukrepa je skozi program osemenjevanja s stra- raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjševanje onesnaženo- ni pooblaščene veterinarske organizacije izboljšati prirejo sti tal in okolja. mleka in mesa na kmetijah z uporabo semena kvalitetnih Testiranje silažnih kombajnov se izvaja z namenom ra- plemenjakov. cionalnejše uporabe navedenih kmetijskih strojev in s tem Višina pomoči zmanjševanja stroškov pridelave po hektarju. – do 50% upravičenih stroškov osemenjevanja govejih Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojilnih plemenic, plemenskih svinj ali kobil, načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil – do 50% upravičenih stroškov za nabavo semena kva- posameznim kmetijskim kulturam. Analiza krme služi kot litetnih plemenjakov za kmete, ki imajo koncesijo. podlaga za izračunavanje krmnih obrokov za posamezno Pogoji za pridobitev pomoči vrsto in kategorijo živali in posredno vpliva na količino in – račun za izvedene storitve pooblaščene organizaci- kvaliteto mleka in mesa. je, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji, Višina pomoči – za sofinanciranje nakupa semena: kopija odločbe o – do 100% upravičenih stroškov za testiranje škropil- koncesiji in predložen račun o nakupu semena. nic in pršilnikov, 2. Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorej- – do 50% upravičenih stroškov za analizo zemlje in sko usmerjenih kmetijah krme ter za testiranje silažnih kombajnov. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4623

Pogoji za pridobitev pomoči Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije – kopijo katastrskega načrta, s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škro- – program del, ki ga potrdi pristojna kmetijska sveto- pilnic, pršilnikov in silažnih kombajnov, valna služba, – račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in – račun o opravljenih strojnih delih in nakupu opreme, krme. – gradbeno dokumentacijo in pridobljena ustrezna 6. Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kme- upravna dovoljenja, v kolikor je le-ta potrebna, tijah – zemljiškoknjižni izpisek iz katerega je razvidno, da je Namen ukrepa upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi Namen ukrepa je pospeševanje razvoja dopolnilnih de- najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, javnosti na kmetijah, ki omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih – zakupno pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile – družinskih članov 5 let, v primeru zakupa zemljišč, na katerih je bil izveden ta v skladu s poglavjem VI. Dopolnilne dejavnosti zakona o ukrep. kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), uredbo o vrsti, obse- 8. Medsebojna menjava kmetijskih zemljišč gu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Namen ukrepa Sofinancirajo se administrativni stroški postopkov med- (Uradni list RS, št. 46/01) in pravilnikom o usposobljenosti sebojne menjave kmetijskih zemljišč po 45. in 46. členu za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, RS, št. 72/01). 31/98 – odločba US, 1/99, 54/00, 68/00 – odločba US Višina pomoči in 27/02 – odločba US) z namenom zaokrožitve posesti in s – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za inve- tem racionalnejše rabe kmetijskih zemljišč. sticije za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti, začete v Višina pomoči tekočem letu, in sicer za: nakup strojev, naprav in opreme Sofinancirajo se upravičeni stroški postopka izvedbe ter za gradbena in obrtniška dela. zamenjave parcel do 40%. Pogoji za pridobitev pomoči Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenec predloži naslednjo dokumentacijo: Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – vlogo, ki mora vsebovati: osnovne podatke o prosil- – kopijo katastrskega načrta, cu, plan izvedbe oziroma dokončanja investicije in finančno – zemljiškoknjižni izpisek, konstrukcijo investicije, – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, – potrdilo o statusu kmeta prosilca, – potrdilo k menjalni pogodbi, ki ga izda Upravna eno- – pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za grad- ta Gornja Radgona, njo objekta) oziroma odločbo o priglasitvi del (če gre za – overjeno menjalno pogodbo in zemljiškoknjižni izpi- adaptacijo objekta), sek, – račune za nakup strojev ali opreme oziroma račune o – dokazilo, da se upravičenec ukvarja s kmetijsko de- izvedenih delih (izjava), javnostjo, – fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejav- – račune za stroške, nastale pri izvedbi pravnega posla nosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpoz- (menjave kmetijskih zemljišč). neje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še 9. Sofinanciranje stroškov postopka pri nakupu kmetij- ni registrirana, skih zemljišč – mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti Namen ukrepa vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti. Namen ukrepa je sofinanciranje stroškov postopka pri Prednost pri sofinanciranju imajo upravičenci, ki jim je nakupu kmetijskih zemljišč, predvsem z namenom zaokroži- kmetijstvo osnovna dejavnost oziroma glavni vir dohodka. tve parcel in s tem izboljšanja velikostne sestave zlasti tistih 7. Manjša zemeljska dela – male melioracije kmetij, katerim pomeni kmetovanje edini vir preživljanja. Namen ukrepa Višina pomoči Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo ma- Sofinancirajo se stroški notarja in stroški vpisa v zemlji- njših zemeljskih del, kot so: ureditev pašnikov do končne ško knjigo do 40%. postavitve električne ograje, krčenje drevesne zarasti in gr- Pogoji za pridobitev pomoči mičevja, čiščenje in izkop jarkov, planiranje terena, drenaži- Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – kopijo katastrskega načrta, ranje kmetijskih zemljišč, izgradnja manjših vodnih zajetij za – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter druga manjša – kupoprodajno pogodbo (ne starejšo od enega leta), zemeljska dela z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oziro- – odločbo Upravne enote Gornja Radgona o nakupu ma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. zemljišča, Višina pomoči – dokazilo, da se upravičenec ukvarja s kmetijsko de- – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za: krče- javnostjo, nje drevesne zarasti in grmičevja, čiščenje in izkop jarkov, – račune za stroške, nastale pri izvedbi pravnega posla planiranje terena in drenažiranje kmetijskih zemljišč do viši- (nakupa kmetijskih zemljišč). ne 200.000 SIT/ha, 10. Ureditev poljskih poti – sofinancirajo se upravičeni stroški za postavitev pa- Namen ukrepa šnika na novo do višine 40.000 SIT/ha in upravičeni stroški Sofinancira se ureditev poljskih poti z namenom izbo- obnove obstoječega pašnika do višine 20.000 SIT/ha, in ljšanja dostopa do kmetijskih zemljišč. sicer za nakup in postavitev električnega pastirja ali mreže, Višina pomoči – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov izgrad- Subvencija znaša do 40% upravičenih stroškov izvede- nje vodnega zajetja, in sicer za: gradbena dela ter nakup nih del ureditve poljskih poti, in sicer za: dovoz in planiranje opreme. gramoza. Stran 4624 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Pogoji za pridobitev pomoči Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – vlogo za ureditev poti s pisnimi soglasji lastnikov zem- – kopijo katastrskega načrta z označbo obravnavanih ljišč ob poti, parcel, – kopijo katastrskega načrta z vrisom poti, – zemljiškoknjižni izpisek, – zemljiškoknjižni izpisek, – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, – račun o nakupu materiala. – račun o izvedenih delih. 14. Podpora preusmeritvam kmetij v integrirano pride- 11. Sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije lavo hrane za hleve Namen ukrepa Namen ukrepa Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo iz Namen ukrepa je kritje stroškov izdelave projektne do- ustaljenega načina kmetovanja v integrirano pridelavo vseh kumentacije (PGD, PZI projekti) in poslovnega načrta za kmetijskih kultur z namenom nadzorovane uporabe gnojil in novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo fitofarmacevtskih sredstev. domačih živali – hlevov. Višina pomoči Sofinancirajo se projekti, ki po izvedeni investiciji mo- – kritje upravičenih stroškov kontrole integrirane pride- rajo doseči minimalno velikost hlevov po posameznih kate- lave rastlin pooblaščene organizacije do 100%, gorijah živali. – sofinancirajo se upravičeni stroški nakupa specialne Višina pomoči mehanizacije za integrirano pridelavo hrane do 40%. Sofinancira se do 12% upravičenih stroškov od vre- Pogoji za pridobitev pomoči dnosti celotne investicije, začete v tekočem letu za izdelavo Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: projektne dokumentacije in poslovnega načrta, in sicer za: – dokazilo (certifikat) o vključenosti v integrirano pride- novogradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objekta. lavo, Pogoji za pridobitev pomoči – račun oziroma potrdilo o vplačilu stroškov kontrole Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: integrirane pridelave v tekočem letu, – račun o plačilu projektne dokumentacije (iz računa – račun o nakupu specialne mehanizacije za integrira- mora biti razvidna vrsta opravljene storitve), no pridelavo hrane (izjava), – račun o plačilu poslovnega načrta, potrjen s strani – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe. kmetijske svetovalne službe ali druge pooblaščene organi- 15. Podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmeto- zacije (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve), vanje – pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe k pred- Namen ukrepa videni investiciji. Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo iz 12. Sofinanciranje ureditev gnojišč in greznic v skladu konvencionalnega t.j. ustaljenega načina kmetovanja v eko- loško kmetovanje. z določbami uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih Višina pomoči hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) – kritje upravičenih stroškov kontrole ekološke pridela- Namen ukrepa ve rastlin pooblaščene organizacije do 100%, Namen ukrepa je spodbujanje urejanja gnojišč in gnoj- – sofinancirajo se upravičeni stroški nakupa orodij ozi- ničnih jam s ciljem trajnega varovanja življenjskega in z njim roma strojev in naprav za ekološko pridelavo in predelavo neločljivo povezanega naravnega okolja ter naravnih dobrin kmetijskih pridelkov do 40%, (tla, voda) v skladu z zakonom o varstvu okolja (Uradni list – sofinancirajo se upravičeni stroški preureditve go- RS, št. 32/93 in 1/96) ter z določbami uredbe o vnosu spodarskih objektov za potrebe ekološke reje domačih živa- nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. li v skladu s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi 68/96). kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/01) Višina pomoči do 40%. – Subvencija znaša do 40% upravičenih stroškov izve- Pogoji za pridobitev pomoči denih del ureditev gnojišč in greznic, začetih v tekočem Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: letu, in sicer za: gradbeni material in gradbena dela. – dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kme- Pogoji za pridobitev pomoči tij, Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – račun oziroma potrdilo o vplačilu stroškov kontrole – pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe o pred- ekološke pridelave v tekočem letu, videni investiciji, – račun o nakupu orodij oziroma strojev za ekološko – račun o izvedenih delih, kmetovanje (izjava), – odločba o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje. – mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe. 13. Sofinanciranje aktivne obrambe proti toči (mreže) 16. Promocija trženja kmetijskih pridelkov Namen ukrepa Namen ukrepa Namen sofinanciranja vzpostavitve aktivne obrambe Namen ukrepa je podpora različnim oblikam prodaje proti toči (mreže) je zaščita pridelkov pred elementarnimi na integriran način pridelanega sadja in zelenjave ter ekolo- nesrečami v intenzivnih sadovnjakih. ških pridelkov oziroma izdelkov (ekološka tržnica). Prav tako Višina pomoči je cilj ukrepa pomoč pri oblikovanju organizacij proizvajal- – do 30% upravičenih stroškov za nakup in postavitev cev po zahtevah predloga novega tržnega reda za sveže mreže v nasadih jablan in hrušk minimalne površine 0,3 ha, sadje, gobe in zelenjavo. vendar največ do 700.000 SIT/ha; Višina pomoči – do 30% upravičenih stroškov od vrednosti računa za – sofinancirajo se upravičeni stroški projekta oživitve postavitev mreže v nasadih češenj, višenj, breskev in sliv mini- kmečke tržnice ter stroški stojnin na navedenih tržnicah se malne površine 0,1 ha, vendar največ do 700.000 SIT/ha. krijejo do 100%. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4625

Pogoji za pridobitev pomoči kotizacija oziroma participacija kmetov za posamezne oblike Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: izobraževanj oziroma usposabljanj, če se izvajalec za njo – račun pooblaščene organizacije za izvedeno storitev odloči) in seznam udeležencev izobraževanja, (stojnine na tržnicah), – za udeležence izobraževanja (kmete): račun oziroma – pogodba o sofinanciranju izvedenih aktivnosti pri dokazilo o izvedeni storitvi (programu izobraževanja). ustanavljanju organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave s 20. Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev pooblaščeno organizacijo. Namen ukrepa 17. Priprava in izvajanje projektov na področju kmetij- Sofinancirajo se programi oziroma izvedene aktivnosti stva posameznih društev s področja kmetijstva, (ki so neprofitna Namen ukrepa in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo stro- Namen ukrepa je sofinanciranje priprave in izvedbe kovnega dela – strokovnih prireditev (razstave, demonstra- razvojno naravnanih projektov na področju kmetijstva (npr. cije, predavanja, promocije, prireditve, nastopi na sejmih) in priprava razvojnega dokumenta: strategija razvoja kmetijstva izdajo strokovnih publikacij. na območju občine) in za pripravo razvojnih projektov CR- Višina pomoči POV. – do 50% upravičenih stroškov finančno ovrednotene- Višina pomoči ga programa. – upravičeni stroški po posameznem projektu se dolo- Pogoji za pridobitev pomoči čijo na podlagi sklenjene pogodbe med naročnikom in iz- Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: branim izvajalcem projekta, in sicer do višine 100%. – finančno ovrednoten letni program dela ali poročilo o Pogoji za pridobitev pomoči izvedeni aktivnosti, – pogodba o sofinanciranju priprave in izvedbe projek- – potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanov- ta, sklenjena med občino in nosilcem oziroma izvajalcem ljeno na novo). projekta, – dokazila o izvajanju in financiranju celotnega pro- jekta. III. KONČNE DOLOČBE 18. Zavarovanje posevkov in plodov Namen ukrepa 10. člen Namen ukrepa je sofinanciranje zavarovalnih premij pri Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranja- intenzivni proizvodnji poljščin in vrtnin in trajnih nasadov. nje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Gornja Radgo- Višina pomoči na spremlja in preverja občinska strokovna služba, pristojna – do 30% upravičenih stroškov zavarovalne premije. za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, poobla- Pogoji za pridobitev pomoči ščena s strani župana. Namenskost porabe lahko ugotavlja – Upravičenci do sofinaciranja zavarovanja za kmetij- tudi nadzorni odbor občine. ske pridelke in posevke so fizične osebe – kmetje, s stalnim bivališčem na območju Občine Gornja Radgona. Upravi- 11. člen čenci morajo imeti sklenjeno zavarovanje z zavarovalno dru- Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porablje- žbo, ki je predhodno sklenila pogodbo o sofinanciranju na sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se paketnega zavarovanja z Občino Gornja Radgona. Paketno obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vrači- zavarovanje se sklepa in zaključi do konca meseca maja za la sredstev v primerih, ko se ugotovi: tekoče leto. – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nena- – Dodatni popust zavarovalne družbe je v višini naj- mensko porabljena, manj polovice odstotnega zneska, ki ga subvencionira Ob- – da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sred- čina. stev navajal neresnične podatke, – Vlogo – račun vloži zavarovalna družba v obsegu priznanega pogodbenega zneska sofinanciranja za tekoče – da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova leto. K računu mora biti priložena fotokopija sklenjene zava- ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to dolo- rovalne police za posameznega upravičenca – kmetovalca. čenega obdobja v razpisu, 19. Programi izobraževanja kmetov – da je upravičenec odtujil (prodal) specialno mehani- Namen ukrepa zacijo in opremo, sofinancirano iz nepovratnih sredstev pro- Pri programih izobraževanja kmetov se za kmete – no- računa občine, pred iztekom 5 let, silce kmetijske dejavnosti sofinancirajo programi izobraže- – druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. vanja kmetijske svetovalne službe in programi ostalih verifi- ciranih izvajalcev izobraževanja. 12. člen Višina pomoči Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- – pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih dnem listu Republike Slovenije. programov se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do 100%, – kmetom (udeležencem izobraževanja) se krijejo upra- Št. 32001-3/2000-23 vičeni stroški izobraževanja do višine 60%. Gornja Radgona, dne 11. aprila 2003. Pogoji za pridobitev pomoči – za pooblaščene izvajalce izobraževanja: vloga za so- financiranje s priloženim računom o izvedeni storitvi ali fi- Župan nančno ovrednoten programom izobraževalne dejavnosti iz- Občine Gornja Radgona vajalca z ustreznimi dokazili (iz vloge mora biti razvidna Anton Kampuš l. r. Stran 4626 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

GORNJI PETROVCI v tisoč tolarjev Skupina/Podskupina kontov Proračun za leto 2003 1919. Odlok o proračunu Občine Gornji Petrovci za leto 2003 74 TRANSFERNI PRIHODKI 383.584 740 Transferni prihodki iz drugih Na podlagi zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. javnofin. institucij 383.584 79/99), 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list II. SKUPAJ ODHODKI 485.454 RS, št.72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 40 TEKOČI ODHODKI 70.197 74/98), zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 24.780 80/94 in 56/98) in 16. člena statuta Občine Gornji Petrov- 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 3.457 ci (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji 402 Izdatki za blago in storitve 36.960 Petrovci na 4. redni seji, ki je bila dne 29. 3. 2003 sprejel 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 5.000 O D L O K 41 TEKOČI TRANSFERI 98.773 410 Subvencije 7.700 o proračunu Občine Gornji Petrovci za leto 2003 411 Transferi posameznikom in 1. člen gospodinjstvom 40.430 412 Transferi neprofitnim organizacijam in S tem odlokom se za proračun Občine Gornji Petrovci ustanovam 10.500 za leto 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo 413 Drugi tekoči domači transferi 40.143 višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg 414 Tekoči transferi v tujino zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 311.684 občine. 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 311.684 2. člen 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.800 Pregled prihodkov in odhodkov proračuna ter njihova 430 Investicijski transferi 4.800 razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) sestavni del odloka. I.-II. –3.954 V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani načrtovani prihodki občine, ki zajemajo davčne in nedavčne prihodke, B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA ter odhodke, ki obsegajo tekoče odhodke, tekoče transfe- KAPITALSKIH DELEŽEV re, investicijske odhodke in investicijske transfere. 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Proračun obsega kot nerazporejeni del prihodkov tudi 750 Prejeta vračila danih posojil tekočo proračunsko rezervacijo za financiranje posameznih 751 Prodaja kapitalskih deležev namenov porabe, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mo- 752 Kupnine iz naslova privatizacije goče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zado- V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAP. DELEŽEV stnih sredstev. 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAP. DELEŽEV V računu financiranja se izkazuje zadolževanje in od- 440 Dana posojila plačevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem salda 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb bilance prihodkov in odhodkov. 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETE MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE 3. člen KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: C) RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjev VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE Skupina/Podskupina kontov Proračun za leto 2003 500 Domače zadolževanje A) Bilanca prihodkov in odhodkov VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 481.500 55 ODPLAČILA DOLGA 70 DAVČNI PRIHODKI 55.897 550 Odplačilo domačega dolga 700 Davki na dohodek in dobiček 51.302 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 703 Davki na premoženje 2.045 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VII) –3.954 704 Domači davki na blago in storitve 2.550 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX) –3.954 706 Drugi davki XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X) –3.954 71 NEDAVČNI PRIHODKI 33.969 710 Udeležba na dobičku in dohodki od 4. člen premoženja 3.620 Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- 711 Takse in pristojbine 2.000 ljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske 712 Denarne kazni 20 porabe in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifika- 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev ciji javno finančnih prejemkov in izdatkov na ravni podsku- 714 Drugi nedavčni prihodki 28.329 pin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu 72 KAPITALSKI PRIHODKI odloku. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 5. člen 722 Prihodki od prodaje zemljišč Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- 73 PREJETE DONACIJE 8.050 ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.050 prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred 731 Prejete donacije iz tujine požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01). Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4627

6. člen odplačilo najetih kreditov v skladu z njihovim načrtom odpla- Sredstva za redne dejavnosti proračunskih uporabni- čevanja. kov se nakazujejo praviloma kot mesečne akontacije v odvi- snosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidno- 12. člen stnega položaja občinskega proračuna. Župan je dolžan izvajati proračun v vseh postavkah, skladno s sprejetim proračunom in o uporabi sredstev poro- 7. člen čati občinskemu svetu šestmesečno. Župan lahko prerazporedi sredstva proračuna med po- stavkami in področji proračuna oziroma pri neposrednem 13. člen uporabniku: Občina se lahko dolgoročno zadolži v skladu z zako- – če nastanejo zato utemeljeni razlogi; nom o financiranju občin, zakonom o javnih financah in – če se na določenih postavkah prikažejo prihranki, na uredbo o zadolževanju občin. Če proračunski prihodki prite- drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to kajo neenakomerno, se lahko za začasno kritje odhodkov narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija investicij. porabijo: – sredstva rezerv občine; 8. člen – najame posojilo do 5% sprejetega proračuna, ki mo- V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko ra biti odplačano do konca proračunskega leta. rezervacijo v višini do 1,5% prejemkov proračuna. Sredstva Od najetja posojila pod 2. točko tega člena odloča se uporabljajo za financiranje: župan oziroma občinski svet, v skladu z določili statuta – nepredvidenih nalog, za katere v proračunu niso za- občine. gotovljena sredstva in za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v 14. člen zadostnem obsegu. Javna podjetja ali javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Porabljena sredstva za proračunsko rezervacijo se raz- občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O poredijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanaša- soglasju odloča občinski svet. jo, če takšne postavke ni, se odpre nova postavka. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča žu- 15. člen pan in o tem seznanja občinski svet. Nabavo materiala in opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu s 9. člen predpisi, ki urejajo javno naročanje. Od vseh prihodkov proračuna za leto 2003, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov se izloči 0,5% proračunske 16. člen rezerve Občine Gornji Petrovci. S prostimi denarnimi sredstvi na podračunu proračuna O uporabi sredstev proračunske rezerve občine za na- po načelu dobrega gospodarja, razpolaga župan. mene iz drugega odstavka 49. člena zakona o javnih finan- cah (Uradni list RS, št. 79/99) odloča župan in o uporabi 17. člen sredstev obvesti občinski svet. O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek proračuna, odloča občinski svet. 10. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. 18. člen Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna in se poo- Na predlog župana lahko občinski svet določi udele- blašča, da odloča o: žbo oziroma sofinanciranje občanov pri posameznih delih – uporabi sredstev za enkratno dotacijo v zvezi z razni- širšega pomena. mi večjimi kulturnimi in športnimi prireditvami ter za razvoj športa; 19. člen – uporabi sredstev za funkcionalne izdatke, materialne Finančno računovodska opravila za občinski proračun izdatke občinske uprave in organov ter sredstev za društva in krajevne skupnosti se za leto 2003 vodijo v računvodski in organizacije; službi Občine Gornji Petrovci. Krajevne skupnosti se lahko – uporabi sredstev za zaščito in reševanje; odločijo, da vodijo finančno računovodske posle samostoj- – uporabi sredstev razporejenih za investicije in druge no, za kar pa se ne zagotavljajo dodatna sredstva iz prora- odhodke investicijskega značaja ter za amortizacijo; čuna. – o izbiri izvajalca na podlagi javnih razpisov za izbiro izvajalca oziroma zbiranja ponudb za blago, gradbena dela 20. člen in storitve, ki se izvajajo na podlagi zagotovljenih sredstev Uporabniki proračuna so dolžni pristojnemu organu po posameznih postavkah, sprejetih v občinskem proraču- občine predložiti finančne načrte in načrte razvojnih progra- nu; mov za leto 2004 do 30. oktobra 2003 ter zaključne raču- – da odloča o pridobitvi oziroma odtujitvi premoženja ne za leto 2002 do 10. marca 2003. občine v skladu s statutom občine. 21. člen 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Če se po prejemu proračuna občine za tekoče leto dnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2003 dalje. sprejme odlok ali sklep občinskega sveta, na podlagi kate- rega nastopijo nove obveznosti za proračun, vključi župan te Št. 403-02/2003-3 obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen Gornji Petrovci, dne 29. marca 2003. v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali zadolžitev oziroma z istočasnim zmanjšanjem drugih postavk proračuna. Župan V proračunu tekočega leta se najprej zagotovijo sred- Občine Gornji Petrovci stva za pokrivanje že nastalih obveznosti iz prejšnjih let in Franc Šlihthuber l. r. Stran 4628 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1920. Odlok o spremembi odloka o oskrbi s pitno I. SPLOŠNE DOLOČBE vodo, vodarini in o priključni taksi 1. člen Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih slu- S tem pravilnikov se ureja tehnična izvedba in uporaba žbah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu javnih vodovodov v Občini Gornji Petrovci (v nadaljnjem be- okolja (Uradni list RS, št. 32/93,1/96), 25. člena zakona o sedilu: vodovod). prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), 16. člena statuta Obči- ne Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99 in 108/01) in 2. člen sklepa o izgradnji sistema za oskrbo s pitno vodo v Občini Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektira- Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 63/98) je Občinski svet nju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postop- občine Gornji Petrovci na 3. redni seji dne 14. 3. 2003 ku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov. sprejel 3. člen O D L O K Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebival- o spremembi odloka o oskrbi s pitno vodo, stva s pitno vodo (v nadaljnem besedilu: voda). vodarini in o priključni taksi 4. člen 1. člen Naprave in objekti vodovoda so: V 1. členu odloka se besedilo »s katerim upravlja in – vodnjaki (vrtine), gospodari režijski obrat kot notranja organizacijska enota – črpališča, Občine Gornji Petrovci« nadomesti z besedilom »podjetje, – čistilne naprave, ki ga določi občina s sklepom«. – cevovodi, – prečrpališča, 2. člen – vodohrami (zbiralniki pitne vode), – objekti in naprave za zniževanje tlaka, V 40. členu se zadnji odstavek spremeni in se glasi – vodovodno omrežje, tako: – omrežje za gašenje požara, Za uporabnike, kateri se priključijo naknadno po izda- – hidrantna mreža, nem uporabnem dovoljenju oziroma ko se investicija zaklju- – drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemote- či, se znesek priključne takse iz drugega odstavka tega no obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo člena poveča za faktor 2,5 (npr. stanovanjska hiša 200.000 štejemo kot njihov sestavni del. SIT). Za novogradnje ostanejo zneski priključne takse enaki iz drugega odstavka tega člena. 5. člen Faktor 2,5 iz prejšnjega odstavka tega člena se revalo- Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim rizira z indeksom rasti cen na drobno. vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe. Uporabnik se lahko z upravljalcem dogovori o odjavi vodovodnega priključka. Odjavo priključka opravi upravlja- 6. člen lec. Stroške nastale v zvezi z odjavo in stroške nastale s Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je ponovno priključitvijo odjave priključka krije uporabnik po sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov veljavnem ceniku upravljalca. in cevovodov, ki služijo izključno za dovod, pripravo in oskr- 3. člen bo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom. Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati na- slednji dan po objavi v Uradnem listu RS. II. DEFINICIJE POJMOV Št. 324-01/2003-31 Gornji Petrovci, dne 14. marca 2003. 7. člen V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi in pojmi na- Župan slednji pomen: Občine Gornji Petrovci – vodnjak = objekt za zajemanje vode, Franc Šlihthuber l. r. – črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, – prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpa- vanja vode v višje ležeči vodohran, 1921. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu – hidroforske postaje = naprave za dvig tlaka, – čistilne naprave = objekt za čiščenje in razkuževanje Na podlagi 53. člena odloka o oskrbi s pitno vodo v vode, Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 87/99) in 16. – vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. vode, 26/99 in 108/01) je v.d. direktor Javnega komunalnega in – reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen gostinskega podjetja Pindža d.o.o. sprejel ta pravilnik, Ob- reducirni ventil in služi za znižanje tlaka, činski svet občine Gornji Petrovci pa je na 3. redni seji dne – cevovod = objekt za transport vode, 14. 3. 2003 dal soglasje na – vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga deli- mo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje, – magistralno omrežje in naprave: T E H N I Č N I P R A V I L N I K – cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin o javnem vodovodu ali regij, Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4629

– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi omrežja, se sme opraviti izključno s sipkim materialom, plastične cevi – primarno omrežje in naprave: pa s peskom granulacije 0-8 mm. – cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundar- nim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do c) Odmiki sekundarnega omrežja, – cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji 13. člen ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji, Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na – sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za nepo- vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za sredno priključevanje uporabnikov na posameznem stano- potrebe vzdrževanja. vanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno fun- kcijo, 14. člen – zračnik = element za odzračevanje cevovoda, Horizontalni odmik objektov od cevovoda mora znašati – blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovo- najmanj: da, – čisti objekti in oporni zidovi 1 m, – priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do – greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadni- vodomera, mi in škodljivim materialom 3 m, – jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi – posamezna drevesa (drevored) 1 m, za namestitev zasunov in zračnikov), – drogovi (električni in PTT) 1m. – vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer, 15. člen – vodomer = naprava za merjenje porabljene vode, Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda – zasun = zaporni element na cevovodu, odmaknjeni minimalno: – hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za od- – kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši vzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razliku- globini ali enaki kot cevovod, 3 m, jemo podzemne in nadzemne hidrante), – meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki – uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda. globini kot cevovod, 0,5 m, – plinovod 0,5 m, – energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli jav- III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA ne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali 8. člen ustrezno zaščiteni, Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg – toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila kot cevovod, 0,5 m, tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvaja- – vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot lec javne službe. cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.

a) Vrste cevi 16. člen Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti mini- 9. člen malnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec pro- Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz na- jekta v skladu s strokovno službo izvajalca javne službe slednjih materialov: določiti način izvedbe in vzdrževanja. 1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil), 2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE HD, d) Križanja 3. cevi iz trdega polivinilklorida – PVC, 4. jeklene cevi, 17. člen 5. cevi iz drugih materialov. Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, pro- Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim metnicami in vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno standardom. pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komu- nalnega voda. b) Globine 18. člen 10. člen Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod pote- Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da kati v zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega je bo nad temenom cevi najmanj 0,9 m zasipa. Maksimalna cevovod. globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih. 19. člen Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del 11. člen cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati litine. najmanj 40 cm oziroma DN + 30 cm. 20. člen 12. člen Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s ko- Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano munalnimi inštalacijami morajo biti: po dani niveleti s točnostjo ± 3 cm. Plastične cevi (PE-HD in 1. če poteka cevovod nad: PVC cevi) se smejo polagati samo na posteljico iz peska – kanalizacijo 0,3 m, granulacije 0-8 mm. – toplovodno kineto 0,4 m, Stran 4630 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– plinovodom 0,4 m, – po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na – energetskim in telekomunikacijskim kablom in odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega elementa v osi cevovo- – kablom javne razsvetljave 0,3 m; da + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 2. če poteka cevovod pod ∅150 mm, 150 cm na cevovodih nad ∅150, – kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m, – velikost vstopne odprtine mora biti min. dim 60 × 60 – toplovodno kineto 0,6 m, cm: locirana mora biti v kotu jaška; vstopna odprtina se – plinovod 0,6 m, mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom; teža po- – energetskim in telekomunikacijskim kablom in ka- krova mora odgovarjati prometni obremenitvi, blom javne razsvetljave 0,3 m. – jašek v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obo- kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne doma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in velikosti 80 × 80 cm neposredno nad elementom, cevovoda oziroma točke na obdobju (zaščiti) kabla do obo- – montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim da cevovoda. pokrovom; teža podrova mora odgovarjati prometni obreme- Kot križanja ne sme biti manjši od 450. nitvi; ki jih je možno odstraniti, – vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo; nosilna 21. člen drogova lestev morata biti iz cevi ∅40 mm, nastopne preč- Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če ke ∅18 mm v razmaku 300 mm; lestev mora biti pritrjena na to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v pro- steno jaška. jektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe. 28. člen Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh e) Vgradnja merilno-regulacijske opreme, armatur, vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim fazonov in spojnih elementov nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode. 22. člen V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidra- 29. člen vlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno-regulacij- Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c. ska oprema. Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v so- g) Hidrant glasju z izvajalcem javne službe. 30. člen 23. člen Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potre- V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fa- bno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno zonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standar- omrežje za gašenje požarov. dom. Če je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja 31. člen nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidran- cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos te vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcional- mora biti antikorozijsko zaščiten. nosti zemljišča. 24. člen 32. člen Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski Hidrant mora imeti na priključku zasun. izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz ner- 33. člen javečih materialov. Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod 25. člen niveleto terena. Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred zaščito in za 34. člen zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primar- Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti nem cevovodu, pred zračnikom in blatnikom. podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno ka- po mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prena- 26. člen ša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbeto- tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. nirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo ka- h) Preizkušanje cevovoda pe brez pogrezanja. 35. člen f) Jaški Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno dolo- čen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kako- 27. člen vost zgrajenega cevovoda. V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo ar- Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgraje- matur in merilno-regulacijske opreme. Minimalna velikost nem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu jaškov mora biti: se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in – po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov vodja gradbišča. + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Zapisnik je sestavni del investicijsko-tehnične doku- ∅150 mm, mentacije. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4631

36. člen 44. člen Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navo- Priključek se ukine na osnovi pismenega naročila la- dilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi stnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik. se izvede na dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar. b) Dimenzije priključkov in izvedba Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. 45. člen Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe: 37. člen – po številu izlivnih mest v priključenem objektu za Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodo- gospodinjstvo: vod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede ustrezna organizacija in o preizkusu izda ustrezen doku- Zap.št. Število izlivnih mest Vrsta materiala Minimalna dimenzija ment. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgraje- nem vodovodu. 1. 1–5 PE HD 12,5 bar ∅20 mm 2. 5–20 PE HD 12,5 bar ∅25 mm 3. 20–40 PE HD 12,5 bar ∅32 mm i) Označevanje vodovodnih naprav – če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz 38. člen projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki večjo konično porabo kot 2 I/sek., se dimenzionira priklju- se polaga na osnovni zasip (minimalno 30 cm nad temenom ček s hidravličnim izračunom. cevi). c) Lokacija in izvedba merilnega mesta IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI 46. člen a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta čim vodovodno omrežje bližje javnemu vodovodu. V izjemnih primerih, pa je lahko jašek v objektu, o čemer odloča investitor v dogovoru z 39. člen izvajalcem javne službe. Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o 47. člen priključitvi. Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora Pogodba za novogradnjo mora vsebovati: biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE LD ali PE – situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za (LD) HD cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. lokacijsko dokumentacijo, V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa – kopijo gradbenega dovoljenja, skozi steno vodomernega jaška izven objekta. – projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt za proizvodne in druge objekte, 48. člen kjer se bo voda rabila v tehnološke namene. Vodomerne jaške izven objekta ne gradimo v terenih s – Soglasje krajevne skupnosti, če je tako dogovorjeno talno vodo. Če se tej zahtevi ne da izogniti, mora biti jašek s KS. vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode. 40. člen d) Način vgradnje vodomerov Izvajalec javne službe ni dolžan skleniti pogodbe o priključitvi, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih koli- 49. člen čin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom. Mimovod se izvede takrat, kadar je poraba vode maj- hna, priključek pa mora zagotavljati požarno vodo. 41. člen Mimovod se izvede na merilnem mestu tako, da se Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec vzporedno z vgrajenim vodomernom vgradi mimovod z za- javne službe naročniku – bodočemu uporabniku vode pornim elementom, ki je stalno zaprt in plombiran. Mimovod opravi: se lahko odpre le v primeru požara. Odpiranje mimovoda – odkaz trase priključka in merilnega mesta, mora uporabnik v 24 urah javiti izvajalcu javne službe. – skladno z dogovorom med naročnikom izdela po- nudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka. e) Tipi in dimenzije vodomerov

42. člen 50. člen Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnje- Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za ni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe. 43. člen Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka 51. člen ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem Dimenzijo vodomera določi izvajalec javne službe na postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne slu- osnovi podatkov o porabi vode oziroma številu izlivnih mest žbe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predlo- bodoči uporabnik po naslednjih kriterijih: Št. Izlivnih mest: žiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. Dimenzija vodomera: Nazivni pretok vodomera: Stran 4632 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Zap.št. Št. Izlivnih mest Dimenzija vodomera Nazivni pretok vodomera VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA 1. 1–5 DN 15 mm 1,5 m3/h 56. člen 2. 5–20 DN 20 mm 2,5 m3/h Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira 3. 20–40 DN 25 mm 6 m3/h katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravlja- Če predvidevamo, ob upoštevanju faktorja istočasno- nje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo stro- sti, večjo porabo kot 2I/sek., dimenzioniramo vodomer na kovna služba izvajalca javne službe. osnovi predvidenih maksimalnih pretokov v I/sek. in predvi- 57. člen dene povprečne dnevne porabe v m3/dan. Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kon- trolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter Zap.št. Max.pretok Pov.dnevni pretok Dimenzija vodomera Nazivni pretok vodomera kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala. 1. 2-5,5 l/s 10 m3/dan DN 40 mm 10 m3/h 2. 5,5-8,3 l/s 25 m3/dan DN 50 mm 15 m3/h 3. 8,3-22,2 l/s 100 m3/dan DN 80 mm 40 m3/h VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE 4. 22,2-33,3 l/s 125 m3/dan DN 100 mm 50 m3/h 58. člen 52. člen Investitor mora javni vodovod predati v last občini, na Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene po- območju katere je vodovod zgrajen. Način in pogoje preda- rabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema je opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovo- predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob dnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vo- primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu domerov. javne službe naslednjo dokumentacijo: – projekt z gradbenim dovoljenjem, – izvršilni načrt, izdelan po določbah pravilnika o izde- V. TEHNIČNO-DOBAVNI POGOJI lavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodolo- giji katastra komunale, 53. člen – zapisnik o tlačnem preizkusu, Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob na- – izvršilni načrt, slednjih pogojih: – atest o izvedenem klornem šoku, – da je kota tlačne črte pri Q maks v vodovodnem – podatke o investicijski vrednosti, omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu, – uporabno dovoljenje. – da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode Na podlagi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda ne bo presegel pretočnih zmogljivosti sekundarnega omre- vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih žja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. 54. člen Začasni priključek na javni vodovod je možen. VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV 1. za gradbišče (gradbeni priključek), 2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti 59. člen s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob po- Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovo- goju: da voditi kataster komunalnih naprav. – da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določ- oskrba z vodo, bami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih – da je s srednjeročnim programom predvidena izgrad- naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. nja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, 60. člen – da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše po- Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževa- godbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opre- nju katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za deljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundar- operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi kataster v ob- ne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. segu: Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka iz- 1. Pisni del, da služba izvajalca javne službe, pri čemer za vsak primer 2. Grafični del v državnem koordinatnem sistemu, posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči upo- 3. Skanogrami, rabnik predložiti. 4. Elaborati. Ad/1 55. člen Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih Naprave za zvišanje in znižanje tlaka v objektih so del (točka, sistem daljic ali ploskev) interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim sogla- Ad/2 sjem izvajalca javne službe. Grafični del vsebuje: Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko a) Podloge: vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodo- – digitalni katastrski načrt, mera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno – digitalni ortofoto načrt, zagotavljati črpalne količine vode. – topografski načrt različnih meril (1: 1.000, 1: 5.000, Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v 1: 25.000 …) rezervoarju. – druge podloge. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4633

b) Segmente katastra komunalnih naprav: O D L O K – točkovni (hidranti, zasuni, zračniki …), o organizaciji in delovnem področju Občinske – linijski (cevovodi …), – ploskovni (jaški, vodovarstvena območja …) uprave občine Lendava Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata: a) skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, za- I. SPLOŠNE DOLOČBE nimivih detajlov …), 1. člen b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih pri- kazov, S tem odlokom se določa delovno področje notranjih c) skanogrami, druga dokumentacija organizacijskih enot občinske uprave ter urejajo druga vpra- Ad/4 šanja v zvezi z delovanjem občinske uprave. Elaborati: 2. člen Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapi- snikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge katastra, zlasti terenskih skic, ki vsebujejo poleg podatkov, naloge v okviru pravic in dolžnosti občine določene z zako- ki so bili vneseni v evidenčni načrt, še naslednje: nom in statutom na delovnih področjih, določenih s tem – topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov odlokom. na cevovodu, 3. člen – oznake detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev, Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z – montažne načrte cevovodov (zasuni, hidranti, zračni- občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, ki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja), državnimi organi, zavodi, podjetji ter drugimi organizacijami – dimenzije, materiale, leto izgradnje, z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in obvestil ter – druge podatke. preko skupnih delovnih teles. 61. člen 4. člen Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na pri- Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi javah o spremembah na komunalnih vodih. sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obve- Prijava o spremembi komunalnega voda je pismeno ščanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na konfe- obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta rencah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s pred- in kratek opis spremembe na objektu. stavniki sredstev javnega obveščanja oziroma na drug ustrezen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom 62. člen občinske uprave. Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potre- jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo bno izmero na terenu in vnos spremembe v kataster. predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in direk- tor občinske uprave ter s strani župana pooblaščena oseba.

IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE 63. člen OBČINSKE UPRAVE Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo 5. člen po postopku, določenim za njegov sprejem. Organizacija občinske uprave je oblikovana tako, da 64. člen se zagotavlja: Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v ura- – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog dnem listu Republike Slovenije občinske uprave, – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pra- Št. 130/2003 vic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v Gornji Petrovci, dne 14. marca 2003. postopkih, – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. Franc Šlihthuber l. r. 6. člen v.d. direktor Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organi- zacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: – splošnih zadev, LENDAVA – normativno pravnih, – upravnih zadev, 1922. Odlok o organizaciji in delovnem področju – javnih financ, Občinske uprave občine Lendava – gospodarskih dejavnosti, – družbenih dejavnosti, Na podlagi 21., 29. in 49. člena zakona o lokalni – varstva okolja, urejanje prostora, samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, – infrastrukture, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 17. ter – gospodarskih javnih služb, 47. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, – inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, 119/00 in 69/02) je Občinski svet občine Lendava na 3. – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, seji dne 7. 4. 2003 sprejel – in druge naloge iz pristojnosti občine. Stran 4634 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

7. člen 10. člen Za izvajanje nalog v občinski upravi se ustanovijo na- Sektor za pravne, organizacijske in splošne zadeve: slednje notranje organizacijske enote: – opravlja kadrovske zadeve, – Urad župana, – opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in – Sektor za okolje, prostor in inšpekcijo, tehnična opravila za potrebe občinskega sveta in njegovih – Sektor za pravne, organizacijske in splošne zadeve, delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzorni odbor – Oddelek za računovodstvo in finance, ter druge občinske organe, – Oddelek za investicije. – pripravlja splošne in druge akte, V občinski upravi se lahko ustanovijo tudi druge notra- – nudi pravno pomoč županu, občinskemu svetu in nje organizacijske enote, kot posebne notranje organizacij- drugim občinskim organom, ske enote. – opravlja naloge s področja normativno-pravnih in upravnih zadev, 8. člen – sodeluje pri organizaciji dela občinske uprave in in- Urad župana: formatike, – opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in – sodeluje pri postopku javnih naročil, tehnična opravila za potrebe župana, – pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na – vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh po- različnih področjih družbenih dejavnosti in na področju turi- stopkih na II. stopnji, zma ter spremlja njihovo uresničevanje, – pripravlja razvojne projekte in investicijske progra- – skrbi za realizacijo programov v skladu s proraču- me, nom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih – sodeluje pri pripravi sej občinskega sveta in delovnih družbenih dejavnosti in na področju turizma, teles, – opravlja upravne in normativne naloge s področja – izvaja stike z javnostmi in naloge s področja informi- družbenih dejavnosti in področja turizma, ranja občanov, – opravlja promocijsko dejavnost in pripravo raznih pri- – povezuje naloge občine z zunanjimi institucijami in reditev, organizacijami, – opravlja prevajalsko dejavnost in skrbi za izvajanje – sodeluje pri postopku izvajanja javnih naročil, dvojezičnega poslovanja, – spremlja strategijo razvoja občine ter programske – opravlja dejavnost s področja prometa nepremičnin usmeritve in programe razvoja, in področja lokalnih informacij, – spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini, – sodeluje pri pripravi proračuna občine, – sodeluje pri pripravi proračuna občine, – opravlja druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to – opravlja druge naloge. področje. 9. člen 11. člen Sektor za okolje, prostor in inšpekcijo: Oddelek za računovodstvo in finance: – pripravlja programska izhodišča za sprejemanje pro- – pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v storskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvedbenih aktov, – pripravlja finančna poročila in zaključni račun prora- – pripravlja prostorske akte občine, čuna, – izdaja lokacijske dokumentacije, – zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri – vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih ak- posegov v prostor, tov s področja javnih financ, – nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam – pripravlja strokovne podlage in analize, pri urejanju prostora, – opravlja finančno-računovodska in druga strokovna – pripravlja programe in študije ranljivosti okolja za ob- opravila, močja občine, – pripravlja premoženjsko bilanco občine, – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic – opravlja druge naloge. in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo, – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih določajo posebni predpisi s področja varstva okolja, 12. člen – opravlja vse naloge, ki spadajo v področje infrastruk- Oddelek za investicije: ture, – sodeluje pri pripravi investicijskih projektov, – opravlja naloge, ki se nanašajo na civilno zaščito in – koordinira in vodi investicije, reševanje, gasilstva, na področje inšpekcije in redarstva, – spremlja izvajanje investicij, – opravlja naloge za namen pospeševanja razvoja kra- – nudi pravno, formalno in organizacijsko podporo za jevnih skupnosti, izvajanje investicij, – pripravlja in izvaja programe javnih del, – pripravlja poročila in drugo dokumentacijo v zvezi z – sodeluje pri postopku izvajanja javnih naročil, investicijami, – sodeluje pri pripravi proračuna občine, – sodeluje pri pripravi proračuna občine, – opravlja naloge s področja razvoja kmetijstva, – sodeluje pri pripravi razvojnega programa občine, – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organi- – sodeluje pri izvajanju javnih naročil, zacijo gospodarskih javnih služb, – opravlja druge naloge s tega področja. – izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izva- 13. člen janjem, Občinska uprava opravlja tudi naloge inšpekcije. – sodeluje pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov, Občinska inšpekcija opravlja nadzorstvo nad izvajanjem – izvaja dejavnost režijskega obrata, občinskih predpisov in drugih aktov, sprejetih v Občini Len- – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. dava in republiških predpisov, če je v njih tako določeno. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4635

Znotraj občinske inšpekcije občinski redarji opravljajo 20. člen naloge nadzora in so za svoje delo neposredno odgovorni Za naloge občinske uprave, ki zahtevajo sodelovanje občinskemu inšpektorju. več delavcev različnih strok in stopenj znanja iz različnih notranjih organizacijskih enot, lahko župan ali direktor ob- 14. člen činske uprave ustanovi delovne skupine in druge oblike Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delav- sodelovanja. cev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in občinskega redarstva so določene s posebnim odlokom. 21. člen Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali pose- bno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno DELAVCEV skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. Z 15. člen aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za njeno delo. vodenje občinske uprave. 16. člen IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Občinsko upravo neposredno vodi direktor občinske 22. člen uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave: Župan Občine Lendava v roku enega meseca po spre- – vodi in organizira delo občinske uprave, jetju tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest – skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje v Občinski upravi občine Lendava. nalog občinske uprave, – koordinira delo notranjih organizacijskih enot ter v 23. člen sodelovanju z vodji sektorjev in oddelkov skrbi za delovno Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o disciplino, organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine – izdaja odločbe v upravnem postopku na I. stopnji, Lendava (Uradni list RS, št. 90/99). – zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, 24. člen – opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delo- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- vanjem občinske uprave ter skrbi za sodelovanje z drugimi dnem listu Republike Slovenije. organi v občini, – sodeluje pri pripravi proračuna občine, Št. 01503-0010/2003 – spremlja izvajanje občinskega proračuna, Lendava, dne 8. aprila 2003. – sodeluje pri pripravi načrta razvojnega programa ob- čine, Župan – pripravlja programe dela občinske uprave in spremlja Občine Lendava njihovo izvajanje, mag. Anton Balažek l. r. – županu poroča o delu občinske uprave, – opravlja druge naloge po odredbi župana. Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu. 1923. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o višini in 17. člen načinu plačevanja članarine lokalni turistični Sektorje in oddelke vodijo vodje, ki jih imenuje in razre- organizaciji šuje župan in so za svoje delo odgovorni direktorju občin- ske uprave in županu. Župan imenuje in razrešuje tudi sve- Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- tovalce in strokovne delavce ter druge delavce občinske dni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, uprave. Župan odloča o sklenitvi delovnih razmerij v občin- 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), odločbe ustavnega sodi- ski upravi. šča o razveljavitvi tretjega, četrtega in osmega odstavka 3. člena, prvega odstavka 11. člena, 12. do 20. člena in 18. člen 46. člena zakona o pospeševanju turizma in o razveljavitvi Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z nekaterih podzakonskih aktov (Uradni list RS, št. 94/02) in zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in poo- 119/00 in 69/02) je Občinski svet občine Lendava na blastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo za- 3. seji dne 7. 4. 2003 sprejel koni in drugi predpisi. Za svoje delo so odgovorni direktorju občinske uprave in županu. O D L O K 19. člen o prenehanju veljavnosti odloka o višini in načinu V občinski upravi se kot posvetovalno telo župana obli- plačevanja članarine lokalni turistični organizaciji kuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z delov- nega področja občinske uprave. Župan določi sestavo kole- 1. člen gija glede na obravnavano problematiko. Kolegij sklicuje Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o župan po potrebi. Za vodenje kolegija lahko župan pooblasti višini in načinu plačevanja članarine lokalni turistični organi- direktorja občinske uprave. zaciji (Uradni list RS, št. 36/00). Stran 4636 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

2. člen 1. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Obči- dnem listu Republike Slovenije. ne Majšperk za leto 2002. 2. člen Št. 1503-0012/2002 Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2002 Lendava, dne 10. aprila 2003. so naslednji: v tisoč SIT A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Župan I. Skupaj prihodki 541.165 Občine Lendava II. Skupaj odhodki 464.630 mag. Anton Balažek l. r. III. Proračunski presežek 76.535 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. Prejeta vračila posojil in prodaja kapitalskega deleža 172.676 V. Dana posojila in povečanja kapitalskih 1924. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini deležev 258.925 Lendava VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev –86.249 Na podlagi 12. člena odloka o nadomestilu za uporabo C) RAČUN FINANCIRANJA stavbnega zemljišča na območju Občine Lendava (Uradni VII. Zadolževanje – list RS, št. 59/02) in 17. člena statuta Občine Lendava VIII. Odplačilo dolga – (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00 in 69/02) je Občinski IX. Povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih 114.490 svet občine Lendava na 3. seji dne 7. 4. 2003 sprejel X. Neto financiranje 200.739 3. člen S K L E P Sredstva, ki so ostala na računu v višini 200.739 tisoč o vrednosti točke za izračun nadomestila SIT se po zaključnem računu za leto 2002 razporedi za za uporabo stavbnega zemljišča prenos v naslednje leto. v Občini Lendava 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 1 dnem listu Republike Slovenije. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stav- bnega zemljišča v Občini Lendava za leto 2003 znaša 0,095 Št. 403-03/03-01 tolarja. Majšperk, dne 27. marca 2003.

2 Županja Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Občine Majšperk dnem listu RS. mag. Darinka Fakin l. r.

Št. 01503-0011/2003 Lendava, dne 8. aprila 2003. 1926. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne Župan – Polgármester službe ravnanja s komunalnimi odpadki Občine Lendava mag. Anton Balažek l. r. Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samo- upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 – odl. US in 70/00), 3. in 7. člena MAJŠPERK zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni 1925. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Majšperk za leto 2002 list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS) in 17. člena statuta Na podlagi 13. in 34. člena zakona o financiranju ob- Občine Majšperk (Uradni list RS, 23/99) je Občinski svet čin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US, 56/98, občine Majšperk na 5. redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel 59/99 – odl. US, 61/99 – odl. US in 89/99 – odl. US), 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 O D L O K in 124/00) in 34. člena statuta Občine Majšperk (Uradni list o načinu opravljanja gospodarske javne službe RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Majšperk na 5. ravnanja s komunalnimi odpadki redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel 1. Splošne določbe O D L O K 1. člen o zaključnem računu proračuna Občine Majšperk Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodar- za leto 2002 ske lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4637 nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Maj- laža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža šperk. vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpa- Ravnanje s komunalnimi odpadki po tem odloku zaje- dek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v ma zbiranje komunalnih odpadkov na območju Občine Maj- predpisu o ravnanju z odpadki. šperk in njihovo prevažanje na regijski Center za ravnanje z 4. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso odpadki v Mestni občini Ptuj (v nadaljnjem besedilu: regijski nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z center), medtem ko se predelava in njihovo odstranjevanje, ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe rav- vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi nanja s komunalnimi odpadki. po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in 5. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo odstranjevanje odpadkov, vrši v regijskem centru v skladu z eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z veljavnimi republiškimi predpisi in odlokom Mestne občine odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno Ptuj. zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s Ta odlok ureja tudi ravnanje z neurejenimi oziroma divji- komunalnimi odpadki. mi odlagališči na območju Občine Majšperk. 6. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, 2. člen določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje S tem odlokom se določajo: velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v za- 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja jav- bojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. ne službe, 7. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski 2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihova pro- odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije«, odpadki, storska razporeditev, primerni za kompostiranje iz podskupine »Odpadki z vrtov in 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne slu- parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi žbe, organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živil- 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne slu- skih trgov iz podskupine »Drugi komunalni odpadki«, s kla- žbe, sifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o 5. viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne slu- ravnanju z odpadki. žbe, 8. Preostali odpadki so komunalni odpadki, iz katerih 6. obračun storitev javne službe, so povzročitelji komunalnih odpadkov izločili ločene frakci- 7. vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne je, biološko razgradljive odpadke, kosovne odpadke in ne- službe, varne frakcije in jih prepuščajo izvajalcu javne službe v po- 8. nadzor nad izvajanjem javne službe. sodah za preostale odpadke. Praviloma mora izvajalec javne 3. člen službe iz preostalih odpadkov dodatno izločati ločene frak- Subjekti ravnanja z odpadki so: cije in biološko razgradljive odpadke z razvrščanjem zbranih 1. Občina Majšperk, preostalih odpadkov v sortirnici. 2. Mestna občina Ptuj, na območju katere leži regijski 9. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz kate- center, rih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nasta- 3. izvajalci javne službe, nejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpad- 4. povzročitelji komunalnih odpadkov: kov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki – vsak prebivalec in vsaka oseba, ki deluje ali ima se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v dejavnost na območju Občine Majšperk in povzroča nasta- eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifi- janje komunalnih odpadkov ter vsaka oseba, ki po poobla- kacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komu- stilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunal- nalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz ne odpadke izvajalcu javne službe, predpisa o ravnanju z odpadki. – upravljalci javnih površin, zelenic, pokopališč, 10. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej – organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prire- določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz ditev, ki uporabljajo javne ali zasebne površine in druge objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te od- nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne jav- padke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je ne ali zasebne rabe, običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunal- – organizatorji čistilnih akcij. nih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča ko- 4. člen sovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo na- urniku. slednji pomen: 11. Prevzemno mesto preostalih odpadkov je mesto, 1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vna- njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti prej določenem urniku izvajalcu javne službe preostale od- ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine padke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto preo- Majšperk. stalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebiva- posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za lec Občine Majšperk in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejav- poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka pre- nost na območju Občine Majšperk in povzroča nastajanje vzemno mesto preostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja pre- tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih od- ostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. padkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne slu- 12. Zbirno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer žbe. so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih 3. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine odpadkov neovirano odlagajo preostale odpadke. Zbirno »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna emba- mesto preostalih odpadkov praviloma ni na javni površini. Stran 4638 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

13. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit pro- – obdelavo ostankov komunalnih odpadkov v regijskem stor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje ločenih frakcij, centru s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjša- kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne slu- nja volumna odpadkov, ki se odlagajo, žbe te frakcije prepuščajo. – zbiranje in odvoz odpadkov iz javnih površin, zelenic 14. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, oprem- in pokopališč; ljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih 2. predelavo komunalnih odpadkov v regijskem centru frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu jav- v naslednjem obsegu: ne službe te frakcije oddajajo. – obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpad- 15. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vo- kov; zilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s 3. odstranjevanje komunalnih odpadkov v regijskem postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omo- centru v naslednjem obsegu: goča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne – odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frak- cij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za 9. člen določen krajši čas uredi in opremi za oddajanje in ločeno Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celot- zbiranje teh frakcij. nem območju Občine Majšperk uvedeno ločeno zbiranje 16. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hra- komunalnih odpadkov in uporabnike vsake stavbe, ki je na njenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročite- območju Občine Majšperk in v kateri imajo prebivalci stalno lji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne od- izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. padke. Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejav- 2. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe nost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote 5. člen prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od Občina Majšperk zagotavlja javno službo z dajanjem komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih koncesije eni ali več osebam zasebnega prava za: stavbe. – zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, 10. člen – predelavo komunalnih odpadkov, – odstranjevanje komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v enem zbirnem centru občine in v zbiralnicah ločenih frakcij. 6. člen Opravljanje javne službe ravnanja s komunalnimi od- 11. člen padki se izvaja na celotnem območje Občine Majšperk. Zbirni center in zbiralnice ločenih frakcij morajo biti opremljene z namenskimi zabojniki za ločeno zbiranje tako 7. člen kot to določa predpis o ravnanju z ločeno zbranimi frakcija- Zbiranje odpadkov določeno s tem odlokom, razen mi pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi od- zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, ki jih povzročitelji padki. komunalnih odpadkov kompostirajo sami, se izvaja, glede Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena pogojev za prevzem odpadkov, za vse uporabnike storitev mora biti zbirni center opremljen tudi za prepuščanje bio- javne službe na enak način. loško razgradljivih odpadkov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože, zeleni odrez in podobno, ter manjših količin 3. Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdr- prostorska razporeditev ževanju stanovanjskih prostorov. Izvajalec javne službe, ki je upravljalec zbirnega cen- 8. člen tra, mora na vhodu v zbirni center postaviti tablo, na kateri Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela: so podatki o izvajalcu javne službe, odgovorni in kontaktni 1. zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, ki vklju- osebi zbirnega centra, vrstah odpadkov, ki se zbirajo in čuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje ko- prevzemajo v zbirnem centru ter čas obratovanja zbirnega munalnih odpadkov v regijskem centru pred oddajo v enega centra. od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih od- Zbirni center mora biti ograjen in opremljen s tehtnico padkov, in sicer v naslednjem obsegu: za tehtanje odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe – ločeno zbiranje in odvoz ločenih frakcij, predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpa- – obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje loče- dno embalažo ter ločenih frakcij, ki gredo v predelavo, koli- nih frakcij ter začasno skladiščenje v regijskem centru pred kor ni tehtanje zagotovljeno izven območja zbirnega centra oddajo v predelavo, ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov. – ločeno zbiranje in odvoz biološko razgradljivih od- padkov, 12. člen – zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, Zbiralnice ločenih frakcij je potrebno urediti v naseljih, – obdelavo kosovnih odpadkov v regijskem centru pred stanovanjskih, poslovnostanovanjskih in poslovnih obmo- oddajo v predelavo ali odstranjevanje, čjih, ob trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domo- – zbiranje in odvoz nevarnih frakcij, vih, šolah in otroških vrtcih. – zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji – izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih od- komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije, je na po- padkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega sameznem območju Občine Majšperk sorazmerno gostoti centra, poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4639 zbiralnica ločenih frakcij na največ 1000 prebivalcev s stal- Letno količino mase vseh preostalih odpadkov iz nim prebivališčem na tem območju. prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek števila pre- Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je bivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na tem potrebno urediti zbiralnico ločenih frakcij v območjih razpr- območju poselitve, in povprečne letne količine zbranih šene poselitve tako, da radialna razdalja od najbolj oddalje- preostalih odpadkov na prebivalca na območju Občine nega objekta ne presega 2000 metrov. Majšperk.

13. člen 4. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne V okviru ločenega zbiranja biološko razgradljivih od- službe padkov se povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, zagotavlja pre- puščanje biološko razgradljivih odpadkov v namenskih za- 4.1. Splošni pogoji bojnikih, ki se namestijo ob posodah za prepuščanje pre- 19. člen ostalih komunalnih odpadkov. Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, 14. člen v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto Občasno prevzemanje kosovnih odpadkov izvaja izva- predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem, se jalec javne službe najmanj enkrat letno na celotnem obmo- opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja čju Občine Majšperk. praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega 15. člen hrupa in raztresanja odpadkov. Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne službe s premično zbiralnico nevarnih frakcij, in sicer tako 20. člen kot je predpisano s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi Izvajalec javne službe, ki je zbiralec odpadkov, prede- frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalni- lovalec odpadkov oziroma odstranjevalec odpadkov, mora mi odpadki. voditi predpisane evidence o ravnanju z odpadki v skladu z Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah ne- določili predpisov, ki veljajo za to področje. varnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zago- Poleg predpisane evidence iz prvega odstavka tega tavlja najmanj enkrat letno na najmanj štirih mestih, ki so, člena mora izvajalec javne službe, v skladu z dejavnostjo, ki upoštevajoč gostoto poselitve, enakomerno razporejena po jo opravlja, voditi: celotnem območju Občine Majšperk. – register prevzemnih mest, – evidenco o lokacijah zbiralnic ločenih frakcij s podat- 16. člen ki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne loče- Preostale odpadke izvajalec javne službe prevzema ta- ne frakcije, ločeno po posameznih naseljih, ko, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno – evidenco o letni količini zbranih vseh komunalnih vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi. odpadkih, – evidenco o letni količini zbranih ločenih in nevarnih 17. člen frakcij za vsako frakcijo posebej, Prevzemanje preostalih odpadkov se opravlja na pre- – evidenco o letni količini zbranih kosovnih odpadkih, vzemnih mestih, kjer jih povzročitelji komunalnih odpadkov ločeno po vrstah kosovnih odpadkov, prepuščajo v tipiziranih namenskih posodah velikosti 80, – evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih od- 120, 240, 770, 1.100, 4.000, 5.000 in 7.000 l. padkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem, Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko občasno pre- – evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih od- puščajo preostale odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v padkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam, posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje preosta- – druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja lih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če ravnanja z odpadki določi pristojna uprava. izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedo- Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana stopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stav- vsaka pošiljka: be, v kateri komunalni odpadki nastajajo. – odpadne embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 18. člen – ločenih frakcij, ki gredo v predelavo, Če občinska uprava, ki je pristojna za ravnanje s komu- – nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjeva- nalnimi odpadki v Občini Majšperk (v nadaljnjem besedilu: nje. pristojna uprava), v soglasju z Občinsko upravo občine Maj- Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz tretjega šperk (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), za posa- odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evi- mezno območje poselitve odloči, da imajo povzročitelji ko- denčni list, če je ta predpisan. munalnih odpadkov možnost prepuščanja preostalih Izvajalec javne službe mora dokumentacijo in evidence odpadkov v tipiziranih vrečkah, in se za tako prepuščanje za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let. odloči večina uporabnikov posamezne stavbe, je prepušča- nje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah obvezno za vse 21. člen uporabnike te stavbe. Izvajalec javne službe mora najmanj enkrat letno pov- Pristojna uprava v soglasju z občinsko upravo odloči o zročitelje komunalnih odpadkov, z naznanilom v sredstvih možnosti prepuščanja preostalih odpadkov v tipiziranih vreč- javnega obveščanja in na krajevno običajen način, obvešča- kah, če na podlagi evidenc treh zaporednih preteklih let o ti o: zbranih ločenih frakcijah sledi, da je v vsakem letu tega – lokacijah zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra triletnega obdobja masa zbranih ločenih frakcij na posamez- ter o vrstah odpadkov, ki se v njih ločeno zbirajo, nem območju poselitve presegla 30% mase vseh preostalih – času obratovanja zbirnega centra, odpadkov, ki nastanejo na tem območju v enem letu. – načinu prepuščanja odpadkov, Stran 4640 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– načinu in pogojih prevzemanja odpadkov, 26. člen – načinu obdelave, predelave in odstranjevanja pre- Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na vzetih odpadkov. posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posamez- 4.2. Ločene frakcije nem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja jav- ne službe uredita pristojna služba in izvajalec zbiranja loče- 22. člen nih frakcij v koncesijski pogodbi. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno 4.3. Biološko razgradljivi odpadki označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene 27. člen frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepu- Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko raz- ščanje, če obstajajo. gradljive odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojni- za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov. kov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi pristojna uprava Povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko raz- na predlog izvajalca javne službe. gradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojni- javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko kih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrez- pogoji za prepuščanje, če obstajajo. no označeni. Za nameščanje zabojnikov za prepuščanje biološko 23. člen razgradljivih odpadkov na zbirno ali prevzemno mesto se Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbi- smiselno uporabljajo določila prvega odstavka 17. in 42. ranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega skladišče- člena tega odloka. nja zbranih ločenih frakcij, mora zagotoviti: Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojni- – redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepu- kov iz prejšnjega odstavka tega člena določi pristojna upra- ščanje posameznih vrst ločenih frakcij, va na predlog izvajalca javne službe. – dodatno sortiranje, obdelavo in začasno skladišče- nje zbranih ločenih frakcij, kadar je to potrebno pred oddajo 28. člen zbranih ločenih frakcij v predelavo, – redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo, Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbi- – redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s pred- ranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih pisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, odpadkov mora zagotoviti: – snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij, zbirnih – redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepu- centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni ščanje biološko razgradljivih odpadkov, za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda – zamenjavo dotrajanih zabojnikov, kot namena, – vzdrževanje in nabavo vozil za pranje zabojnikov in – zamenjavo dotrajanih zabojnikov, prevoz biološko razgradljivih odpadkov, – opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z za- – pranje zabojnikov, bojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zago- – obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpad- tovljeno, kov v kompostarni na območju regijskega centra (v nadalj- – opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojni- njem besedilu: kompostarna), ki, – vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij, – druga dela potrebna za izvajanje javne službe loče- – druga dela potrebna za izvajanje javne službe loče- nega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko raz- nega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega gradljivih odpadkov. skladiščenja zbranih ločenih frakcij. 29. člen 24. člen Prevzem, obdelava in predelava biološko razgradljivih Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem obmo- odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja in predela- čju poselitve Občine Majšperk in njihove lokacije, načrt ve biološko razgradljivih odpadkov, ki ga za vsako leto do opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja no- 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, vih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in prede- zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje lave biološko razgradljivih odpadkov pripravi izvajalec javne ločenih frakcij. službe v skladu z navodili pristojne uprave. Lokacije zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra na območju Občine Majšperk se vnesejo v tematsko karto 4.4. Kosovni odpadki zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov. 25. člen 30. člen Zbiranje, obdelava, sortiranje in začasno skladiščenje Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja po letnem pro- ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja loče- gramu zbiranja kosovnih odpadkov, ki ga za vsako leto do nih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna upra- potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja kosovnih va. Letni program zbiranja ločenih frakcij pripravi izvajalec odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. pristojne uprave. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4641

4.5. Nevarne frakcije 38. člen Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemne- 31. člen ga mesta za preostale odpadke, način prepuščanja preosta- Prevzem nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu lih odpadkov (v posodi ali v vrečkah), količino preostalih zbiranja nevarnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. odpadkov ter velikost in število posod za prepuščanje preo- oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, stalih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo, v potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja nevarnih kateri nastajajo komunalni odpadki. frakcij pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pri- Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec stojne uprave. javne službe, ki opravlja storitve zbiranja preostalih odpad- kov, v registru prevzemnih mest. 4.6. Preostali odpadki 39. člen 32. člen Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih Izvajalec javne službe prazni posode in nalaga tipizira- mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi: ne vrečke v vozilo tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta – sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje po- pridobljenih iz podatkov iz centralnega registra prebivalstva sod. ter evidenc o številu zaposlenih v posameznih dejavnosti, Če pri prevzemu preostalih odpadkov pride do one- – ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah koli- snaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora iz- čin nastajanja preostalih odpadkov v stavbi, vajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in či- – pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o ščenje onesnaženih površin. spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov. 33. člen Izvajalec javne službe mora v registru prevzemnih mest Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod za pre- spremeniti enega ali več podatkov iz 37. člena tega odloka, puščanje preostalih odpadkov najmanj enkrat letno. če iz pisnega sporočila, ki mu ga poda uporabnik stavbe sledi, da predlog spremembe ni v nasprotju z določbami tega odloka. 34. člen Izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o Tipsko obliko, velikost, barvo in označenost posod in številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov določi pristojna centralnega registra prebivalstva. uprava na predlog izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v 35. člen registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja, od- voza in sortiranja preostalih odpadkov mora zagotavljati: prevzemanje preostalih odpadkov in obračun storitev javne – zamenjavo dotrajanih posod z novimi, službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spre- – nabavo novih posod za nove uporabnike storitev pre- membe v register prevzemnih mest. vzemanja preostalih odpadkov, V primeru zamenjave večje posode z manjšo, lahko – zamenjavo posod s posodami drugih velikosti, pod izvajalec javne službe, v primeru pomanjkanja posod, opravi pogoji določenimi s tem odlokom, zamenjavo, ko so posode teh velikosti na razpolago, do – nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabni- takrat pa se obračunava storitev javne službe po velikosti na kom storitev javne službe, novo določene posode. – vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz preostalih od- 40. člen padkov v sortirnico regijskega centra, – vzdrževanje in nabavo opreme in vozil za pranje po- Uporabniki storitev javne službe morajo zagotoviti, da sod, so tipizirane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje pre- – izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih od- ostalih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je padkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za centra, prevzem preostalih odpadkov. – druga dela potrebna za izvajanje javne službe zbira- Če prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, so nja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov. lahko posode za prepuščanje preostalih odpadkov na pre- vzemnem mestu le v času, ki je s programom prevzemanja 36. člen preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih od- Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz od- padkov. padkov do prevzemnega mesta za preostale odpadke mora 41. člen biti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi. Za čas do prevzema preostalih odpadkov morajo pov- 37. člen zročitelji komunalnih odpadkov zagotoviti, da so posode za Prevzemno mesto za preostale odpadke je lahko na prepuščanje preostalih odpadkov nameščene na zbirnem površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen tako, da povzročitelji komunalnih odpadkov, ki prebivajo v neoviran dovoz vozil za prevzem preostalih odpadkov. objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo Prevzemno mesto za preostale odpadke mora biti do- preostale odpadke. stopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi Če je zbirno mesto na prostem, mora biti površina mesto praznjenja posode v vozilo, oziroma sme biti oddalje- prostora primerne velikosti ter poploščena, asfaltirana, be- no od mesta praznjenja posode največ 10 m. tonirana ali podobno utrjena. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne Posode za prepuščanje preostalih odpadkov morajo sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. biti na zbirnem mestu zavarovane pred atmosferskimi vplivi Stran 4642 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije tako, da ne pride zaradi atmosferskih vplivov do onesnaže- 4.7. Ostanki komunalnih odpadkov nosti neposredne okolice zbirnega mesta. 48. člen 42. člen Ostanke komunalnih odpadkov je potrebno pred odla- Če zbirnega mesta ni možno urediti na funkcionalnem ganjem obdelati s stiskanjem in baliranjem zaradi zmanjša- zemljišču stavbe, lahko pristojna uprava v soglasju z občin- nja volumna ostankov komunalnih odpadkov, ki se odlagajo. sko upravo določi namestitev posod na javni površini, če iz 49. člen vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih površin in da namestitev posod v stavbi ni Ostanke komunalnih odpadkov izvajalec javne službe možna. obdeluje na regijskem centru. 50. člen 43. člen Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o količini Tipizirane vrečke za prepuščanje preostalih odpadkov baliranih ostankov komunalnih odpadkov iz območja Obči- morajo povzročitelji komunalnih odpadkov hraniti v času do ne Majšperk, ki jih oddaja v odlaganje. prevzema preostalih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih za to name- 4.8. njenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. Odpadki iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč 44. člen 51. člen Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri no- Odpadke iz javnih površin, zelenic in pokopališč je vih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri pre- dolžan v skladu z določili tega odloka zbirati upravljalec novah in spremembah namembnosti objektov je treba upoš- javne površine, zelenice ali pokopališča in jih predati izvajal- tevati pogoje tega odloka. cu javne službe na regijskem centru. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede na- črtovanega prepuščanja in prevzemanja preostalih odpad- 4.9. Odlaganje odpadkov kov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojna uprava, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne 52. člen službe. Na odlagališču nenevarnih odpadkov na območju re- gijskega centra (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno 45. člen odlagati samo odpadke določene v predpisu o odlaganju Prevzem preostalih odpadkov ter izločanje ločenih odpadkov in pod pogoji, ki jih ta predpis določa. frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preo- stalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, se izvaja po 53. člen letnem programu zbiranja in sortiranja preostalih odpad- Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagali- kov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto šču v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov. pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih de- Letni program zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov javnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagali- pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne šču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne od- uprave. padke iz predpisa o odlaganju odpadkov.

46. člen 54. člen Pri izdelavi programa iz prejšnjega člena tega odloka je Inertni gradbeni odpadki, zemljine in jalovina se odla- treba upoštevati, da se prevzema preostale odpadke naj- gajo na odlagališče za inertne odpadke, lahko pa se upora- manj štirinajstdnevno. bijo na odlagališču kot prekrivni material in za druga vzdrže- V primeru izpada prevzema preostalih odpadkov zaradi valna dela, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna predpisa o odlaganju odpadkov in če je tako določeno v neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne poslovniku za obratovanje odlagališča. službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem preostalih odpadkov pa opraviti 55. člen čimprej, ko je to možno. Upravljalec odlagališča mora o delovanju odlagališča Občini Majšperk poročati najmanj enkrat letno, in sicer o: 47. člen – količinah in vrstah odpadkov, zbranih na območju Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati Občine Majšperk, ki so bili odloženi, – največjih povzročiteljih komunalnih odpadkov v obči- sestavo in količino prevzetih preostalih odpadkov. ni, Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno upo- – ukrepih, ki se izvajajo za daljšanje življenjske dobe rabo posod za prevzemanje preostalih odpadkov. V primeru odlagališča. kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojni Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora uprav- komunalni inšpekciji (v nadaljevanju: pristojna inšpekcija). ljalec odlagališča oddati najkasneje do 1. aprila za preteklo V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec leto. javne službe posode za prevzemanje preostalih odpadkov ne izprazni, oziroma jo izprazni šele po inšpekcijskem pre- 56. člen gledu pristojne inšpekcije, nastale dodatne stroške pa mo- Vsako odlaganje odpadkov izven območja odlagališča, rajo poravnati povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so po- oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj za sodo nepravilno uporabljali. odlaganje, je nepravilno ali divje odlaganje odpadkov. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4643

57. člen – mešati ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpad- Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pri- kov med preostale odpadke, stojna inšpekcija z odločbo. – prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi 58. člen urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način, Če se na območju Občine Majšperk odkrije divje odla- – prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z ne- gališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna upra- varnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot va o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto od- ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije, padkov. – prepuščati biološko razgradljive odpadke v zabojni- kih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso 5. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev namenjene za prepuščanje teh odpadkov in javne službe – prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki 59. člen niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov. Uporaba storitev javne službe ravnanja z odpadki skla- 62. člen dno z določili tega odloka je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna. V posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunal- preostalih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali posta- nimi odpadki tako, da čim več biološko razgradljivih odpad- viti: kov kompostirajo na domačem vrtu oziroma jih ločeno zbira- – ločene frakcije, jo in prepuščajo v zabojnikih za prepuščanje biološko – nevarne frakcije, razgradljivih odpadkov in, da prepuščajo čim več ločenih – tekoče odpadke, frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih. – odpadni gradbeni material, kamenje in zemljo, Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo: – bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih – oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevze- dejavnosti, manju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah, – tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktiv- – prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali ne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja ko- – kosovne odpadke, sovnih odpadkov, – odpadke iz vrtov in druge biološko razgradljive od- padke, – biološko razgradljive odpadke kompostirati sami ali – odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne jih prepuščati v zbirnih centrih in v zabojnikih za prepušča- glede na vrsto odpadka. nje biološko razgradljivih odpadkov, – prepuščati biološko razgradljive odpadke izvajalcu 63. člen javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan pre- s programom zbiranja za biološko razgradljive odpadke, vzema preostalih odpadkov zagotoviti, da so posode in vreč- – prepuščati posode ali vrečke s preostalimi odpadki ke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, po- izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so stavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega določeni s programom zbiranja preostalih odpadkov. časa za prevzemanje teh odpadkov. 60. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan pre- vzema biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da so za- Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki bojniki, ki so namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije in odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto preostalih od- biološko razgradljive odpadke ali posode in vrečke, ki so padkov še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. biološko razgradljivih odpadkov. Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike in Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, posode za komunalne odpadke. da se posode za preostale odpadke in zabojniki za biološko razgradljive odpadke po praznjenju namestijo nazaj na zbir- 61. člen no mesto. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se: da so pokrovi posod in zabojnikov zaprti, ne glede na to ali – hrani nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati neškodljivo za okolje, preostalih odpadkov ob posodah ali na posodah ali prepu- – hrani ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajal- ščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju cu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali preostalih odpadkov. zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje, Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati – pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je biološko razgradljivih odpadkov ob posodah in zabojnikih ali namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno na posodah in zabojnikih, ki niso namenjeni prepuščanju razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka biološko razgradljivih odpadkov. vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali pre- Uporabniki objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, velik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih od- morajo izvajalcem javne službe zagotoviti dostop do pre- padkov. vzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo: redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih po- – mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami, biolo- krovih. ško razgradljivimi ali preostalimi odpadki ali mešati posa- Če izpade redni prevzem preostalih odpadkov, ali v meznih vrst nevarnih frakcij med seboj, času praznikov, ali če so zaradi drugih razlogov posode za Stran 4644 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije prepuščanje preostalih odpadkov polne, mora povzročitelj munalnih odpadkov na podlagi odločbe pristojnega inšpek- komunalnih odpadkov prepuščati odpadke v vrečkah, ki so torja. namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega od- V času prevzema preostalih odpadkov mora povzroči- stavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo telj komunalnih odpadkov v primerih iz prejšnjega odstavka ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju pre- na stroške Občine Majšperk in na podlagi odločbe pristoj- ostalih odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zložene nega inšpektorja. ob posodah. Če se povzročitelj komunalnih odpadkov ugotovi ka- sneje, ima Občina Majšperk pravico in dolžnost od njega 64. člen izterjati stroške predelave in odstranitve komunalnih odpad- Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost kov. je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradlji- 68. člen vih odpadkov prepuščati v posodah ali vrečkah, ki so name- Sežiganje tistih komunalnih odpadkov, ki povzročajo njene prepuščanju preostalih odpadkov. škodljive vplive na okolje, v gospodinjskih kuriščih, v kotlov- 65. člen nicah, na vrtovih in podobno je prepovedano. Dovoljeno je sežiganje odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastan- Uporabnik nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti iz- ka, samo zunaj strnjenih stanovanjskih naselij. Sežiganje vajalcu javne službe začetek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu posod in o drugih komunalnih odpadkov na prostem je dovoljeno le, če njihovi dobavi ter o drugih pogojih za začetek izvajanja stori- je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje. tev javne službe. 69. člen Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prire- objekta. ditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajal- Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge cem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opre- prostore, so dolžni v najemni pogodbi določiti uporabnika mi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za storitev javne službe za vsa dela javne službe določena s prepuščanje preostalih odpadkov. tem odlokom, in ob prijavi ali spremembi najemnika, po- Najkasneje 24 ur oziroma najkasneje prvi delovni dan datke o uporabniku storitev javne službe, predpisane s tem po končani prireditvi pa morajo organizatorji prireditve na odlokom, posredovati izvajalcu javne službe. V nasprot- svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame nem se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik zbrane odpadke. stanovanjskega ali drugega prostora. V primeru, da upora- Organizatorji čistilnih akcij morajo akcijo prijaviti izvajal- bnika storitev javne službe ni mogoče ugotoviti, se šteje za cu javne službe najmanj 10 dni pred datumom njene izved- uporabnika storitev javne službe lastnik zemljišča ali ne- be. Organizatorji se morajo z izvajalce javne službe dogovo- premičnine. riti o lokacijah prevzemnih mest v akciji zbranih odpadkov, ki Uporabniku storitev javne službe iz prejšnjih odstavkov morajo biti določena tako, da bodo dostopna vozilom za tega člena mora, pred začetkom uporabe stavbe, izvajalec prevoz odpadkov, in o načinu pokrivanja stroškov. javne službe potrditi vpis prevzemnega mesta preostalih od- padkov v register prevzemnih mest. 6. Viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe 66. člen Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj komunal- 70. člen nih odpadkov na prevzemno mesto za komunalne odpadke Izvajalec javne službe lahko pridobiva sredstva: do 6. ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred – iz plačila uporabnikov za storitve javne službe, dnevom prevzema. – od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovo- obratom za predelavo ločenih frakcij, ljeno prepuščati kot kosovne odpadke. – od prodaje produktov predelave odpadkov, ki jo vrši Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izva- sam, jalec javne službe ne prevzame, mora uporabnik stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta – iz proračuna Občine Majšperk, neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpad- – iz drugih virov. kov. 71. člen 67. člen Cene storitev javne službe, ki jih plačujejo uporabniki Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopiče- oziroma povzročitelji komunalnih odpadkov, se oblikujejo za nje komunalnih odpadkov in odlaganje v objektih ali na zem- izvajanje del iz 8. člena tega odloka v skladu z navodilom za ljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih od- oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Ura- padkov, je prepovedano. dni list RS, št. 56/01). Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne od- padke kopiči ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno 72. člen odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške Cena storitev javne službe se diferencira s tarifnim si- zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s stemom. predpisi o ravnanju z odpadki. Tarifni sistem za obračun storitev javne službe sprejme Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega od- na predlog županje Občinski svet občine Majšperk. stavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih od- Cenik storitev javne službe pripravi izvajalec javne slu- padkov, to na njegove stroške izvede izvajalec zbiranja ko- žbe, potrdi pa ga Občinski svet občine Majšperk. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4645

7. Obračun storitev javne službe število prebivalcev v stavbi ali število zaposlenih v njej, spre- memba dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pisno spo- 73. člen ročiti izvajalcu obračuna storitev na posebnem obrazcu naj- Obračunano storitev javne službe so dolžni, v skladu z kasneje 8 dni po nastali spremembi. določili tega odloka, plačevati vsi povzročitelji komunalnih Obrazec za sporočanje sprememb iz prejšnjega od- odpadkov za katere je organizirano ravnanje z odpadki in so stavka zagotovi izvajalec obračuna storitev. uporabniki storitev javne službe na območju Občine Maj- Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošte- šperk ter imetniki odpadkov, katerih odpadke je dovoljeno va pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v odlagati na odlagališču za nenevarne odpadke. naslednjem mesecu od dneva sprejema pisnega sporočila Obveznost plačila storitev javne službe nastane z dnem, o spremembi. ko začne izvajalec javne službe opravljati storitve na njiho- vem območju oziroma, ko začnejo uporabniki storitev javne V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posre- službe uporabljati stanovanjske ali poslovne prostore. duje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi Uporabniki storitev javne službe, ki na območju Obči- navede napačne podatke, izvajalec obračuna storitev za ne Majšperk opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so obračun storitev javne službe uporabi uradne podatke o dolžni izvajalcu javne službe prijaviti začetek opravljanja de- številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi. javnosti in z njim skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, ki Če se v stavbi, za katero uporabnik storitev javne slu- se obvezno nanaša na zbiranje in odvoz preostalih odpad- žbe ni posredoval podatkov za obračun storitev javne službe kov, neobvezno pa tudi na zbiranje in odvoz vseh ostalih vrst ali je v prijavi navedel napačne podatke, izvaja dejavnost, odpadkov, za katere je s tem odlokom predpisano ustrezno uporabi izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne ravnanje. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku službe podatke iz evidenc o zaposlenih v posamezni dejav- 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od dneva nosti. uveljavitve tega odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti odločba pristojne uprave. 78. člen Uporabniki storitev javne službe iz prejšnjega odstavka Če izvajalec javne službe ob spremembi prostornine ali tega člena, pri katerih v zvezi z opravljanjem dejavnosti na- števila posod zaradi pomanjkanja posameznih posod ne stajajo odpadki, ki je zanje s tem odlokom predpisano us- more zagotoviti ustrezne zamenjave posod, se do takrat, ko trezno ravnanje, jih lahko, razen preostalih odpadkov, ki jih so posode na razpolago, obračunava storitev javne službe obvezno odvaža izvajalec javne službe, pripeljejo na regijski na podlagi spremenjene prostornine posod. center tudi sami, kjer jih predajo izvajalcu javne službe. Za pripeljane odpadke se jim obračuna storitev javne službe po 79. člen ceni, ki je določena v veljavnem ceniku storitev izvajalca Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je la- javne službe. stnik ali uporabnik stanovanja oproščen plačila storitev jav- Obračun storitev javne službe izvaja uporabnikom stori- ne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos tev javne službe izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja in odvoza preostalih odpadkov (v nadaljnjem bese- spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. dilu: izvajalec obračuna storitev). Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za stano- vanja, ki so prazna. 74. člen Za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik je na za- Storitev javne službe se za posamezno stavbo obraču- časnem delu v tujini oziroma za stanovanje katerega lastnik na za dejansko izvedena dela v skladu z veljavnimi predpisi ali uporabnik začasno prebiva izven Občine Majšperk in je in določili tega odloka na osnovi veljavnega cenika in tari- stanovanje v uporabi le občasno, je lastnik ali uporabnik fnega sistema. oproščen plačila storitev javne službe za čas odsotnosti. Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se 75. člen ne izvaja poslovna dejavnost, je lastnik poslovnih prostorov Določitev potrebne prostornine posode za preostale ali njihov uporabnik oproščen plačila storitev javne službe, odpadke za posamezno stavbo je odvisna od: ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v – števila oseb v gospodinjstvu, register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila – števila zaposlenih in vrste dejavnosti, storitev javne službe velja samo za poslovne prostore, ki so – uspešnosti ločevanja odpadkov, prazni. – količine preostalih odpadkov. Prostornino dejansko prevzetih količin preostalih od- 80. člen padkov se izračuna na podlagi prostornine posod, ki so Za stavbo, v kateri ni prebivalcev s stalnim ali začasnim namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov in števila prebivališčem in je počitniška hiša, se obračuna storitev prevzemov. V primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v vreč- javne službe samo za storitve prevzemanja preostalih od- kah, se strošek storitve javne službe vključi v ceno vrečke. padkov in izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regij- 76. člen skega centra. V primeru, ko več gospodinjstev, ki so zavezanci za 81. člen plačilo storitev javne službe uporablja isto posodo, se za razdelitev obračuna storitev javne službe med posamezne Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev zavezance za plačilo uporablja število članov gospodinjstva. javne službe pridobiva izvajalec obračuna storitev od pristoj- ne uprave podatke o prebivalcih iz Centralnega registra 77. člen prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon, ter podatke o Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, številu zaposlenih iz evidenc o dejavnostih, pri izvajanju ka- ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je terih nastajajo komunalni odpadki. Stran 4646 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

8. Vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje 10. Kazenske določbe javne službe 86. člen 82. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za pre- Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje kršek izvajalec javne službe, če: javne službe, ki niso v lasti izvajalca javne službe, so: 1. ne zagotovi pogojev za prevzem odpadkov za vse – objekti in naprave zbirnih centrov brez zabojnikov in uporabnike storitev javne službe na celotnem območju Ob- opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih čine Majšperk na način tako kot to določa 7. člen, 2. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s po- vrst odpadkov, sebnimi vozili tako kot to določa 19. člen, – objekti zbiralnic ločenih frakcij brez zabojnikov, 3. ne namešča posod za prevzemanje preostalih od- – objekti in oprema sortirnic regijskega centra, padkov in biološko razgradljivih odpadkov tako kot to dolo- – objekti in oprema stiskalnice in balirnice odpadkov čajo 17., 27. in 41., regijskega centra, 4. ne vodi in hrani evidence, ne pridobiva potrdil, nima – oprema in objekti kompostarne regijskega centra, evidenčnih listov ali ne tehta odpadkov tako kot to določa razen sejalnika za kompost, 20. člen, – odlagališče nenevarnih odpadkov regijskega centra. 5. ne obvešča povzročiteljev komunalnih odpadkov ta- Naprave, ki so potrebne za izvajanje javne službe in so ko kot to določa 21. člen, v lasti izvajalcev javne službe so: 6. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v – zabojniki za prepuščanje in začasno hranjenje loče- zbirnem centru in zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 11. nih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v zbirnih člena, centrih, 7. ne uredi zbirnega centra tako kot to določa 11. člen, – zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah 8. ne zagotovi enakega tipa in ustrezne označenosti zabojnikov tako kot to določa 22. člen, ločenih frakcij, 9. ne izpolnjuje zahtev iz 23. člena, – zabojniki za prepuščanje biološko razgradljivih od- 10. ne ravna z ločenimi frakcijami skladno z letnim padkov, programom iz 25. člena, – oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje 11. ne pripravi letnega programa v roku iz 25. člena, nevarnih frakcij, 12. ne zagotovi pogojev za ločeno zbiranje biološko – oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpad- razgradljivih odpadkov tako kot to določa 27. člen, kov, 13. ne izpolnjuje zahtev iz 28. člena, – vozila za prevoz vseh vrst odpadkov 14. ne ravna z biološko razgradljivimi odpadki skladno – oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih z letnim programom iz 29. člena, frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, 15. ne pripravi letnega programa v roku iz 29. člena, – oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njiho- 16. ne prevzema kosovnih odpadkov tako kot to dolo- vo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, ča 14. člen, – sejalnik za kompost, 17. ne ravna s kosovnimi odpadki skladno z letnim pro- – posode za prepuščanje preostalih odpadkov, gramom iz 30. člena, – oprema in vozila za pranje in vzdrževanje posod za 18. ne pripravi letnega programa v roku iz 30. člena, 19. ne zagotovi pogojev za prevzemanje oziroma od- prepuščanje preostalih odpadkov, dajanje nevarnih frakcij tako kot to določa 15. člen, – specialna vozila za prevoz baliranih odpadkov. 20. ne ravna z nevarnimi frakcijami skladno z letnim programom iz 31. člena, 9. Nadzor nad izvajanjem javne službe 21. ne pripravi letnega programa v roku iz 31. člena, 22. ne zagotovi prevzemanja preostalih odpadov in po- 83. člen sode različnih velikosti tako kot to določa 17. člen, Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja 23. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju pristojna inšpekcija ter občinska in pristojna uprava v skladu je pri prevzemanju preostalih odpadkov onesnažil tako kot s svojimi pooblastili. to določa 32. člen, Pri izvajanju nadzora lahko izdaja pristojna inšpekcija 24. ne zagotavlja pranja posod tako kot to določa odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovi- 33. člen, ti izvrševanje določb tega odloka. 25. ne zagotovi predpisanega tipa, velikosti, barve in označenosti posod in vrečk za prepuščanje preostalih od- 84. člen padkov tako kot to določa 34. člen, 26. ne izpolnjuje zahtev iz 35. člena, Pooblaščeni delavci občinske in pristojne uprave imajo 27. ne izdela registra prevzemnih mest iz 38. člena, pravico kadarkoli upogledati v evidence, ki jih je dolžan v 28. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči upora- skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom voditi izvajalec bnik storitev javne službe tako kot to določa 39. člen, javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih 29. ne ravna s preostalimi odpadki skladno z letnim podatkov. programom iz 45. člena, 30. ne pripravi letnega programa v roku iz 45. člena, 85. člen 31. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpad- Izvajalec javne službe in uporabniki storitev javne slu- kov zaradi višje sile tako kot to določa 46. člen, žbe so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v 32. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine skladu z določili tega odloka. Ugotovljeno nepravilnost so prevzetih komunalnih odpadkov ali ne obvesti pristojne in- dolžni sporočiti pristojni inšpekciji. špekcije tako kot to določa 47. člen, Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4647

33. ne obdela ostankov komunalnih odpadkov tako 2. ne prepušča preostalih odpadkov v posodah ali v kot to določa 48. člen, vrečkah tako kot to določata 17. in 18. člen, 34. ne izpolnjuje zahtev iz 49. člena, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določba- 35. ne vodi evidence o količini baliranih ostankov ko- mi 59., 60., 61. in 62. člena, munalnih odpadkov iz 50 člena, 4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje pre- 36. ravna v nasprotju z 51. členom, ostalih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih 37. ne odlaga odpadkov tako kot to določata 52. in frakcij (60. člen), 53. člen, 5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja 38. ne ravna tako kot to določa 54. člena, dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v na- 39. ne pripravi poročila iz 55. člena, 40. ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih sprotju z drugimi določbami 63. člena, odpadkov tako kot to določa 67. člen. 6. ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vpli- Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekr- vajo na obračun storitev javne službe (65. člen), šek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori prekr- 7. ravna v nasprotju s 66. členom, šek iz prvega odstavka tega člena. 8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komu- nalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemlji- 87. člen ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih od- Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za pre- padkov (67. člen), kršek upravljalec javne površine, zelenice ali pokopališča, 9. sežiga odpadke (68. člen). če ravna v nasprotju z 51. členom. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekr- 11. Prehodne in končne določbe šek odgovorna oseba upravljalca javne površine, zelenice ali pokopališča, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega 90. člen člena. Za uporabnike storitev javne službe, ki so uporabljali 88. člen storitev javne službe na dan uveljavitve tega odloka (v nada- Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za pre- ljevanju: obstoječi uporabniki storitev javne službe) se do kršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo po- in: datki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje stori- 1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določa- tev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec ta 9. in 16. člen, javne službe. 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali v vrečkah tako kot to določata 17. in 18. člen, 91. člen 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določba- Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se še mi 59., 60., 61. in 62. člena, osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka kot merilo za 4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje pre- razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi ostalih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frak- stanovanji v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim me- cij (60. člen), stom za prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo po- 5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja datki o številu gospodinjstev. dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v na- Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravi- sprotju z drugimi določbami 63. člena, telj ali plačniki računov storitev javne službe, ki so obstoječi 6. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastaja- uporabniki storitev javne službe, posredujejo pisne podatke jo zaradi dejavnosti iz 64. člena v posodah ali vrečkah za prepuščanje preostalih odpadkov, in dokazila o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebi- 7. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vališčem v posameznih stanovanjih, se uporabi kot merilo za vplivajo na obračun storitev javne službe (65. člen), razdelitev stroškov storitev javne službe po posameznih sta- 8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komu- novanjih število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivali- nalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemlji- ščem v posameznem stanovanju. ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih od- padkov (67. člen), 92. člen 9. sežiga odpadke v nasprotju z 68. členom, Izvajalec javne službe pripravi letne programe iz 25., 10. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih 29., 30., 31. in 45. člena prvič za leto 2003. prireditev in čistilnih akcij ravna v nasprotju z določbami 69. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena člena. se v programu iz 45. člena tega odloka določijo začetek, Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekr- dinamika ter obseg izločanja ločenih frakcij in biološko raz- šek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz gradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortir- prvega odstavka tega člena. nici regijskega centra, prvič za leto 2004. Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za pre- kršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega 93. člen člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok 89. člen o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Maj- Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekr- šperk (Uradni list RS št. 68/96), pravilnik o zbiranju, trans- šek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni oseba iz prej- portu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Majšperk šnjega člena in: (Uradni list RS št. 68/96) ter pravilnik o cenah in povračilih 1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določa- za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v ta 9. in 16. člen, Občini Majšperk (Uradni list RS št. 23/97). Stran 4648 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

94. člen 1. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- V celotnem besedilu odredbe o razporeditvi delovnega dnem listu RS. časa in uradnih ur v Občinski upravi občine Majšperk (Ura- dni list RS, št. 58/99) se beseda »župan« v ustreznem Št. 352-01/02-01 sklonu nadomesti z besedo »županja«. Majšperk, dne 27. marca 2003. 2. člen Županja Spremeni se 3. člen odredbe, ki se glasi: Občine Majšperk »V delovnih dneh je delovni čas razporejen tako, da mag. Darinka Fakin l. r. traja: – v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, – v sredo od 7. do 17. ure, – v petek od 7. do 13. ure.« 1927. Sklep o subvencioniranju osemenjevanja krav v 3. člen letu 2003 Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: Na podlagi 27. člena statuta Občine Majšperk (Uradni »Premakljivi delovni čas za prihod delavcev na delo je list RS, št. 23/99) in pravilnika o dodeljevanju proračunskih med 7. in 8. uro v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v petek, za odhod z dela pa v ponedeljek, torek, četrtek med Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 99/02) je odbor za 15. in 16. uro, v sredo med 17. in 18. uro ter v petek med gospodarstvo na 2. redni seji dne 26. 3. 2003 sprejel 13. in 14. uro.«

S K L E P 4. člen Spremeni se prvi odstavek 6. člena, ki se glasi: o subvencioniranju osemenjevanja krav »Županja Občine Majšperk praviloma sprejema obča- v letu 2003 ne in druge stranke v sredo od 16. ure dalje, v primeru, ko to narekuje značaj nalog in način njihovega izvajanja pa tudi I ob drugem času.« Odbor za gospodarstvo pri Občinskem svetu občine Majšperk določa, v okviru subvencij za kmetijstvo, sofinan- 5. člen ciranje veterinarskih uslug (osemenjevanja krav) iz sredstev Te spremembe in dopolnitve odredbe začnejo veljati proračuna Občine Majšperk v letu 2003, in sicer od 1. 1. naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slove- 2003 do 31. 3. 2003 v višini 1.500 SIT na kravo in od 1. 4. nije. 2003 do 31. 12. 2003 v višini 1.700 SIT na kravo. Vsak upravičenec lahko uveljavlja subvencijo samo ob predložitvi davčne številke. Št. 130-02/03-01 Majšperk, dne 27. marca 2003. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1. 2003 dalje. Županja Občine Majšperk Št. 032-03/02-02 mag. Darinka Fakin l. r. Majšperk, dne 26. marca 2003.

Predsednik odbora za gospodarstvo Marjan Kokot l. r. MEDVODE

1929. Sklep o ukinitvi javnega dobra

1928. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe Na podlagi 17. člena statuta Občine Medvode (Uradni o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v list RS, št. 34/95, 47/95 in 82/98) je Občinski svet obči- Občinski upravi občine Majšperk ne Medvode na 27. seji dne 16. 4. 2002 sprejel Na podlagi 49. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- dni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/95 – odl. US, S K L E P 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, o ukinitvi javnega dobra 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter v skladu s 17. členom statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski I svet občine Majšperk sprejel na 5. redni seji dne 27. 3. Zemljišče parc. št. 1052/3, pot v izmeri 105 m2 k.o. 2003 Sp. Pirniče, vpisano v Seznam I – javno dobro v splošni rabi, preneha biti javno dobro v splošni rabi. O D R E D B O Zemljišče parc. št. 1052/3, pot v izmeri 105 m2 k.o. o spremembah in dopolnitvah odredbe Sp. Pirniče se odpiše iz seznama I – javno dobro v splošni o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur rabi in se vpiše v zemljiškoknjižni vložek iste k.o., pri kate- v Občinski upravi občine Majšperk rem je vpisana lastninska pravica za Občino Medvode. Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4649

II VLADA Ta sklep začne veljati z dnem izdaje. 1931. Uredba o spremembi uredbe o določitvi zneska trošarine za mineralna olja in plin Št. 465-8/02-1 Medvode, dne 16. aprila 2002. Na podlagi 66. člena zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98, 52/99, 57/99, 2/01, 33/01, 99/01 in 5/02) izdaja Vlada Republike Slovenije Župan Občine Medvode U R E D B O Stanislav Žagar l. r. o spremembi uredbe o določitvi zneska trošarine za mineralna olja in plin 1. člen V uredbi o določitvi zneska trošarine za mineralna olja RAZKRIŽJE in plin (Uradni list RS, št. 38/01, 47/01, 57/01, 61/01, 81/01, 85/01, 5/02, 1/03, 6/03, 12/03, 16/03, 22/03 1930. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o in 32/03) se v 1. členu spremeni znesek trošarine za neo- prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer svinčeni bencin iz tarifnih oznak 2710 11 41, 2710 11 45 in 2710 11 49 ter za plinsko olje za pogonski namen in za Na podlagi 171. člena zakona o urejanju prostora (Ura- ogrevanje iz tarifnih oznak 2710 19 41 do 2710 19 49 (za dni list RS, št. 110/02) in 14. člena statuta Občine Razkri- 1.000 litrov) in znaša za: žje (Uradni list RS, št. 12/99 in 2/01) je Občinski svet 1.3. neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca občine Razkrižje na 1. izredni seji dne 14. 4. 2003 sprejel do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do manj kot 98 89.493 tolarjev O D L O K 1.4. neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca o spremembah in dopolnitvah odloka o do 0,013 g/l in z oktanskim številom prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko (RON) 98 ali več 89.493 tolarjev celoto Občine Ljutomer 2.1. plinsko olje za pogonski namen 72.615 tolarjev

1. člen 2.2. plinsko olje za ogrevanje 11.248 tolarjev. Spremeni in dopolni se odlok o prostorsko ureditvenih 2. člen pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list Proizvajalec in uvoznik neosvinčenega motornega ben- SRS, št. 27/89 in Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97 cina in plinskega olja iz prejšnjega člena plačata trošarino v in 29/98). skladu s prejšnjim členom za trošarinske izdelke, ki jih spro- stita v porabo od vključno dneva uveljavitve te uredbe dalje. 2. člen 3. člen Dopolni se 5. člen odloka tako, da se v drugem od- Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- stavku doda nova alinea, ki se glasi: dnem listu Republike Slovenije. – območja namenjena za graditev čistilne naprave in druge komunalne ureditve – Č. Št. 421-12/2000-20 Ljubljana, dne 28. aprila 2003. EVA 2003-1611-0058 3. člen Doda se 18.a člen odloka, ki se glasi: Vlada Republike Slovenije V Občini Razkrižje se zgradi kanalizacijsko omrežje, ki poteka po zemljiščih pretežno javnega dobra in se priključi mag. Anton Rop l. r. na čistilno napravo, ki se zgradi na parcelnih številkah 22, Predsednik 32 in 33 vse k.o. Gibina. Natančnejši pogoji in določbe bodo določene v strokovnih podlagah.

4. člen MINISTRSTVA Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati z 1932. Pravilnik o izvajanju preventivnih ukrepov glede dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. ostankov zdravil in kloramfenikola v mleku na kmetijskih gospodarstvih Na podlagi petega odstavka 33. člena zakona o veteri- Št. 351-03/03-1 narstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetij- Šafarsko, dne 14. aprila 2003. stvo, gozdarstvo in prehrano P R A V I L N I K Župan o izvajanju preventivnih ukrepov glede ostankov Občine Razkrižje zdravil in kloramfenikola v mleku na kmetijskih Stanko Ivanušič l. r. gospodarstvih Stran 4650 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1. člen 4. člen Zaradi kontrole prisotnosti škodljivih snovi v mleku mo- Če se v dveh zaporednih mesecih vzorčenja ugotovi, ra proizvajalec mleka zagotoviti preiskave najmanj enega da na območju Republike Slovenije kloramfenikol in ostanki vzorca mesečno na ostanke zdravil in prepovedane sub- zdravil v mleku niso prisotni, se kontrola prisotnosti ostan- stance kloramfenikol. kov zdravil in kloramfenikola v mleku izvaja na podlagi moni- toringa Veterinarske uprave Republike Slovenije. 2. člen 5. člen Vzorce se vzame v sklopu rednega naključnega vzor- čenja, ki ga opravljajo nosilci dejavnosti odkupa mleka za Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- ugotavljanje izpolnjevanja predpisanih standardov v skla- dnem listu Republike Slovenije. du s pravilnikom, ki ureja veterinarsko-sanitarni nadzor živilskih obratov, veterinarsko-sanitarne preglede ter po- Št. 323-361/2003 goje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega Ljubljana, dne 24. aprila 2003. izvora. EVA 2003-2311-0096 mag. Franc But l. r. 3. člen Minister Stroški vzorčenja in preiskav iz tega pravilnika breme- za kmetijstvo, nijo proizvajalca mleka. gozdarstvo in prehrano

VSEBINA

VLADA 1899. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o dolo- čitvi in načinu obračunavanja posebnega nadome- 1894. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o stila za izvrševanje gospodarske javne službe obli- teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki kovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov 4602 Sloveniji 4581 1900. Uredba o oblikovanju cen učbenikov 4602 1895. Uredba o višini in načinu plačila stroškov, do kate- 1901. Uredba o spremembi uredbe o uvedbi podpor za rih je upravičena Slovenska odškodninska dru- pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg žba, d.d., Ljubljana, kot skrbnik delnic upravičen- za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2003 4603 cev do lastninjenja zavarovalnic 4592 1931. Uredba o spremembi uredbe o določitvi zneska 1896. Uredba o rudarskih pravicah za gospodarsko iz- trošarine za mineralna olja in plin 4649 koriščanje mineralnih surovin na pridobivalnih pro- 1902. Sklep o uskladitvi vrednosti točke turistične takse 4604 storih: Paka, Mestna občina Velenje; Janežovci, 1903. Sklep o ustanovitvi Sveta za duševno zdravje pri Občina Destrnik; Bistrica pri Naklem, Občina Na- Vladi Republike Slovenije 4604 klo; Hotovlja, Občina Gorenja vas – Poljane; Čem- še, Občina Mirna Peč; Zabukovje, Občina Treb- 1904. Sklep o soglasju za odprtje Generalnega konzula- nje; Haber, Občina Luče; Vehar – 1, Občina ta Republike Ciper v Republiki Sloveniji s sede- Gorenja vas – Poljane; Godič, Občina Kamnik; žem v Ljubljani, na čelu s častno generalno kon- Dogoše, Mestna občina Maribor; Plesk, Občina zulko 4605 Žiri; Prepolje, Občina Starše; Krajnc, Občina Vita- 1905. Sklep o soglasju k omejitvam vpisa na Univerzi v nje; Kotnik, Občina Vitanje; Klemenc, Občina Vi- Ljubljani v študijskem letu 2003/2004 4605 tanje; Korže, Občina Vitanje; Červivec, Občina 1906. Sklep o soglasju k omejitvam vpisa na Univerzo v Sevnica; Grahovica, Občina Sevnica; Zavratec 1 Mariboru v študijem letu 2003/2004 4608 in 2, Občina Sevnica; Lenart pri Gornjem Gradu, Občina Gornji Grad; Rudnik, Občina Kamnik in 1907. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Visoki šoli za Reteče, Občina Škofja Loka 4593 management v Kopru v študijskem letu 2003/ 2004 4608 1897. Uredba o določitvi najvišjih tarifnih postavk za pro- dajo električne energije za tarifne odjemalce 4599 1908. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Turistici – Visoki šoli za turizem v Portorožu v študijskem letu 1898. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 4600 2003/2004 4609 Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 28. 4. 2003 / Stran 4651

1909. Sklep k omejitvi vpisa na Visoki šoli za upravljanje GORNJI PETROVCI in poslovanje v Novem mestu v študijskem letu 1919. Odlok o proračunu Občine Gornji Petrovci za leto 2003/2004 4609 2003 4626 1910. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Visoki šoli za 1920. Odlok o spremembi odloka o oskrbi s pitno vodo, zdravstvo v Izoli v študijskem letu 2003/2004 4609 vodarini in o priključni taksi 4628 1911. Sklep o soglasju k omejitvi vpisa na Fakulteti za humanistične študije v Kopru v študijskem letu 1921. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu 4628 2003/2004 4610 LENDAVA 1922. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občin- MINISTRSTVA ske uprave občine Lendava 4633 1932. Pravilnik o izvajanju preventivnih ukrepov glede 1923. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o višini in ostankov zdravil in kloramfenikola v mleku na kme- načinu plačevanja članarine lokalni turistični orga- tijskih gospodarstvih 4649 nizaciji 4635 1924. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za OBČINE uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lendava 4636 CELJE MAJŠPERK 1912. Program priprave zazidalnega načrta Lahovna-del 4610 1925. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Majšperk za leto 2002 4636 DOL PRI LJUBLJANI 1913. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Dol 1926. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne slu- pri Ljubljani za leto 2002 4611 žbe ravnanja s komunalnimi odpadki 4636 1914. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za 1927. Sklep o subvencioniranju osemenjevanja krav v ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja 4612 letu 2003 4648 1928. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe GORNJA RADGONA o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v Ob- 1915. Odlok o proračunu Občine Gornja Radgona za činski upravi občine Majšperk 4648 leto 2003 4617 1916. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine MEDVODE Gornja Radgona za leto 2002 4620 1929. Sklep o ukinitvi javnega dobra 4648 1917. Odlok o območju zakonite predkupne pravice Ob- čine Gornja Radgona 4621 RAZKRIŽJE 1918. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za 1930. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Ob- storsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto čini Gornja Radgona 4621 Občine Ljutomer 4649 Stran 4652 / Št. 39 / 28. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

PRAVKAR IZŠLO Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s predlogom sprememb in pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča in doc. dr. Barbare Novak

Pisalo se je leto 1976, ko je Slovenija dobila zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Novi časi in nove potrebe zahtevajo, da zakonodajalec zakonsko besedilo nenehno spreminja in dopolnjuje. Spremembe zakona so zopet pred vrati. Namenjene naj bi bile predvsem podrobnejši zakonski ureditvi varstva in vzgoje otrok ter otrokovih stikih s starši in sorodniki ter novi določitvi zakonskih pravil o preživljanju otrok in drugih bližnjih.

V tokratni izdaji Zbirke predpisov avtorja uvodnih pojasnil največ pozornosti namenjata prav novi ureditvi omenjenih vprašanj, saj sta tudi soavtorja novih členov.

Neuradno prečiščeno besedilo zakona vključuje tudi spremembe zakona, ki jih je januarja 2003 povzročila uveljavitev zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.

Cena: 10623 – 3600 SIT z DDV

NAROČILNICA Uradni list Republike Slovenije, Slovenska 9, 1000 Ljubljana http.www.uradni-list.si Naročite po faksu: 01/425 14 18 S tem nepreklicno naročam · Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

– 10623 broširana izdaja 3600 SIT z DDV Štev. izvodov Naročeno knjigo mi pošljite na naslov Davčna številka

Davčni zavezanec DA NE

Firma – ime naročnika Sektor – oddelek

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis pooblaščene osebe

Žig

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktorica Ksenija Mihovar Globokar – Založnik Uradni list RS d.o.o. – Direktorica in odgovorna urednica Erika Trojer – Priprava Uradni list RS d.o.o. – Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče – Akontacija naročnine za leto 2003 je 24.000 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 66.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta:[email protected] – Transakcijski račun 02922-0011569767 – Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana