Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN 978-961-6339-14-8 (zv. 5) 1. Poivavšek, Marija 64387072 Izdajo zbornika sta omogoila: MINISTRSTVO ZA KULTURO RS MESTNA OBINA CELJE OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 2 225.1.20075.1.2007 111:41:181:41:18 VSEBINA Savina etina Žuraj UPRAVNI RAZVOJ CELJA V LETIH 1945–1991……………..…………..….…………… 5 Stane Rozman SOJENJE SODIŠA NARODNE ASTI V POLETJU LETA 1945 V CELJU ………....… 33 Milko Mikola PRAVOSODJE V CELJU PO LETU 1945 …………………..…………………………… 59 Mateja Režek CELJSKO POLITINO ŽIVLJENJE V LJUDSKI REPUBLIKI SLOVENIJI ....….……..…… 91 Miran Gajšek, Branko Goropevšek PROSTORSKI IN URBANI RAZVOJ MESTA CELJA PO LETU 1945 .......……………. 121 Jože Prini8 GOSPODARSTVO CELJA OD KONCA DRUGEGA SVETOVNEGA SPOPADA DO SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE 1945–1991 ……….................……………… 137 Aleš Gabri OBLIKOVANJE CELJA KOT REGIJSKEGA KULTURNEGA SREDIŠA ..….........…… 175 Ivanka Zajc Cizelj CELJSKO ŠOLSTVO PO LETU 1945 ..................…………....……………………… 209 Ivanka Zajc Cizelj ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO V CELJU V LETIH 1945–1991 ……...…..… 221 Tomaž Pavlin ORIS RAZVOJA CELJSKE TELESNE KULTURE IN ŠPORTA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI .........................................................................… 241 Brane Piano KAMILICE S KADMIJEM: ZAETKI IN NADALJEVANJE DEMOKRATIZACIJE V CELJU IN OKOLICI V ZADNJEM DESETLETJU 20. STOLETJA IN PRVIH LETIH 21. STOLETJA………………….....................……………………… 257 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 3 225.1.20075.1.2007 111:41:181:41:18 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 4 225.1.20075.1.2007 111:41:191:41:19 Savina 7etina Žuraj UPRAVNI RAZVOJ CELJA V LETIH 1945–1991 5 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 5 225.1.20075.1.2007 111:41:191:41:19 SAVINA ČETINA ŽURAJ Vsako mesto ima svojo celostno podobo, ki je rezultat zunanjih pogojev in lastnih interesov iz preteklosti. Tudi upravni razvoj mesta je neloljiv segment mestnega unikuma s samo njemu lastno zgodovino. Uprava oziroma uinkovito vodenje razvoja nekega mesta je permanentno odloanje o njegovih potrebah in o možnih nainih zadovoljitve teh potreb.1 Vendar je nartovanje razvoja mesta kot uresnievanje le-tega bilo v preteklost odvisno od vrste dejavnikov, ko so se skozi as spreminjali. Na tem mestu bi naštela le nekatere: politini sistem, gospodarski razvoj, zakonodaja na podroju lokalne uprave, strokovnost kadrov v upravi, upravno-teritorialna delitev itd. Ker je bil razvoj uprave mesta Celje v preteklosti tesno povezan s temi dejavniki, ki so se nenehno spreminjali, ima upravna funkcija Celja bogato zgodovino. Zaetki moderne obinske uprave mesta Celje segajo v leto 1867, ko je mesto dobilo položaj avtonomne mestne obine. Celje je dobilo svoj statut in postalo neodvisno od okrajnega glavarstva. Pomembna prelomnica v prvi polovici 20. stoletja je bilo prevratno obdobje, ko so poslovenili vodstvo mestne uprave, in leto 1935, ko je prišlo do združitve mestne in okoliške obine. Komasacija je bila izvedena na podlagi obeh zakonov o obinah iz let 1933 in 1934, ki sta mestni obini dala nove pristojnosti; le-te so neposredno zadevale interese njene skupnosti. Združitev je bila potrebna, kajti okoliška obina je obkrožala mestno obino in bila z njo povezana s številnimi dejavnostmi, nekateri njeni deli pa so se že stapljali v fiziognomsko strukturo samega mesta. Komasacija in nova zakonodaja sta vplivali na hitro rast zaposlenih v mestni upravi, ki so morali vzporedno z nartno in samodejno rastjo mestnih funkcij vseskozi poglabljati svoj delokrog. Narodnoosvobodilni odbor Celje-mesto Vojna je prekinila nadaljnji razvoj na podroju javne uprave v mestu. Po osvoboditvi mesta izpod nemškega okupatorja 10. 5. 1945 je mestne prebivalce akalo obdobje obnove in prilagoditev na nov politini sistem z odloilno vlogo države in KP. Tako kot je nova država nastala v asu vojne, so tudi prvi temelji nove lokalne uprave nastali med vojno. Nova država je rasla na temeljih, ki so bili hkrati tudi temelji nove lokalne samouprave, na t. i. narodnoosvobodilnih odborih. V februarju 1944 se je SNOO na rnomeljskem zboru preimenoval v SNOS, izvolil svoje predsedstvo in med drugim izdal odlok o razpisu volitev v narodnoosvobodilne odbore. Najpomembnejši odlok, ki je pravno dogradil sistem narodnoosvobodilnih odborov v Sloveniji, je bil odlok Predsedstva SNOS o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih narodnoosvobodilnih odborih z dne 21. 5. 1944.2 S slednjim so doloili upravno-teritorialno razdelitev Slovenije. Kraj ali naselje, vas, trg ali mesto je postalo osnovna samoupravna enota. Okraj je združeval veje število geografsko, gospodarsko, prometno in socialno med seboj povezanih krajev, medtem ko je okrožje združevalo ve okrajev in naj bi povezovalo ljudsko samoupravo okrajev in krajev svojega obmoja z vrhovnimi organi slovenske oblasti.3 1 Stane Vlaj, Uvod v javno upravo, Univerza v Ljubljani, Visoka upravna šola, Ljubljana 2001, str. 9. 2 Uradni list, SNOS, št. 2, 21. 5. 1944. 3 Uradni list, SNOS, št. 2, 21. 5. 1944. 6 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 6 225.1.20075.1.2007 111:41:191:41:19 UPRAVNI RAZVOJ CELJA V LETIH 1945–1991 Mesto Celje je postalo sedež Celjskega okrožja, ki je obsegalo naslednje okraje: Celje- mesto, Celje-okolica, Gornji Grad, Slovenske Konjice, Šoštanj, Šmarje in Trbovlje. Samo mesto z bližnjo okolico je bilo upravno izloeno iz okraja. Imelo je položaj okraja, okraj se je torej imenoval kar mesto Celje. Takšen status sta imela samo še Ljubljana in Maribor. Tako je Celje že v prvih tednih po vojni imelo privilegiran upravni položaj kot upravno središe okrožja hkrati s statusom mesta kot samostojnim okrajem. Z Zakonom o upravni razdelitvi federalne Slovenije z dne 6. 9. 1945 je bil prvi natanno doloen teritorialni obseg okraja Celje-mesto. Celje je upravno obsegalo naselja: Celje-mesto, Košnica, Polule, Breg, Lisce, Miklavški hrib, Babno, Lava, Lopata, Ložnica, Medlog, Dobrova, Lokrovec, Ostrožno, Gaberje, Spodnja Hudinja, Zgornja Hudinja, ret, Peovnik, Zagrad in Zavodna.4 V zaetku je bilo na teritoriju okraja Celje-mesto 23 etrti in krajev. Tako so bili dani splošni zakonski predpisi o upravni razdelitvi samega mesta in njegove bližnje in daljne okolice, oziroma regije. Potrebna je bila vzpostavitev nove oblasti. Pogoji za organiziranje nove ljudske oblasti so bili ob koncu vojne na obmoju Celja podobni kot drugod na Štajerskem. Oblast so prevzeli organi OF. V mestu Celje je bil marca 1945 ponovno ustanovljen okrajni odbor OF Celje-mesto, ki je do osvoboditve Celja deloval na terenu. Na seji okrajnega odbora OF Celje-mesto, ki je bila 15. 4. 1945, je bil za obmoje ožjega mesta formiran mestni odbor OF z enajstimi odborniki.5 Ob osvoboditvi so pri okrajnem odboru OF Celje-mesto ustanovili še dodatne odseke in komisije ter okrajno naelstvo NM. S tem je bila vzpostavljena uprava mesta na okrajni stopnji. Tudi v posameznih kvartih in krajih na obmoju okraja Celje-mesto so takoj po osvoboditvi oblast prevzeli odbori OF in krajevni odbori OF, ki so jim naelovali sekretarji.6 Informacijski vestnik OOOF – Celje, imenovan Nova pot, je pou8il prebivalce o vlogi novih odborov, ki naj bi v sebi združevali dve funkciji, t. i. funkcijo splošnega gibanja in funkcijo oblasti. Zato so imeli odbori OF dvojno nalogo: prvi, »politino zaktivirati ljudstvo, ga vzgojiti in utrditi v globokem narodnem in demokratskem duhu»,7 in drugi, kot organi oblasti izvajati upravno delo. Vendar uprava in delo krajevnih odborov nista stekla, kot je bilo prvotno mišljeno. Najve je bilo problemov z neaktivnostjo krajevnih odborov. Nova oblast je preko javnih nastopov in asopisja dajala vrsto napotkov za delo okrajnim in krajevnim odborom. Vzroke za »trenutne« probleme pri vzpostavitvi t. i. Ljudske oblasti so iskali predvsem v predvojni Jugoslaviji. »Razumljivo je, da se krajevni odbori v našem okrožju povsod ne znajdejo. Mo in funkcija naše oblasti je temeljito druga8na kot v stari Jugoslaviji, kjer so bili organi oblasti zato, da z birokratskim in administrativnim pritiskom onemogoijo ljudski množici sodelovanja pri postavljanju