Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor

UVODNE BESEDE

Sodobna definicija logistike pravi, da je logistika predvsem strateško upravljanje procesov skladiščenja in prevažanja materialnih dobrin v dobavni verigi, po ravneh dobave, proizvodnje in distribucije, kakor tudi upravljanje z informacijami, povezanimi s takimi aktivnostmi. Danes nas k temu spodbuja skupen evropski trg, ki je najmočnejši vzročnik razvoja logistike. Slovenci moramo preučiti in določiti svojo vlogo pri vključevanju v prometne tokove; če tega ne bomo pravočasno storili, nas bodo na področju prometa in znanja prehitele sosednje države. Na določenih področjih integralnega prevoza moramo nujno uveljaviti evropske standarde, ki hkrati zagotavljajo tudi razbremenitev okolja in prostora. Vse oblike prevoza so še kako pomembne za uspešnost gospodarstva in doc. dr. Anton Pepevnik družbe. Dobro delovanje vsakega prevoza pa je vedno bolj odvisno od učinkovite logistike. Vendar si učinkovitosti logistike danes ne moremo več predstavljati brez uporabe najsodobnejših informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij. V kolikor pa želimo to doseči, pa je nujno potrebno, da strokovnjake izobražujemo in oblikujemo po meri zahtevnosti gospodarstva. Razlog je v tem, da se iz dneva v dan povečuje povpraševanje po prometnih storitvah s strani gospodarstva in želje prebivalstva po mobilnosti. Marsikatere spremembe v prevoznem sektorju so dinamične, zapletene in nove. Tudi v evropskem prostoru se soočajo s težavami, kako uskladiti kompleksne logistične zahteve, ki jih pogojuje multimodalnost. Ta zahtevnost pogojuje tudi hiter tehnološki napredek na področju prometa. Vse te spremembe bo mogoče obvladovati s pomočjo vzpostavitve učinkovitega organizacijskega sistema, uvedbe logističnih in oskrbnih standardov ter s sodobnimi orodji informacijske tehnologije. Logistika kot kompleksna dejavnost je lahko učinkovita le, če je podprta z ustreznim strokovnim pristopom. Strokovno delo mora zagotavljati odgovore na vprašanja o čim boljšem spoznavanju potreb uporabnikov, o načinih za čim racionalnejše izvajanje in medsebojno usklajevanje skladiščnih, prevoznih in drugih storitev. Usposobljeni kadri pa so predpogoj za izkoriščanje prednosti učinkovitih logističnih povezav tako znotraj podjetij kot pri poslovnem sodelovanju na državni in mednarodni ravni. Pri vseh aktivnostih logistike je posebno pomembna vloga izobraževanja; poleg iskanja teoretičnih odgovorov mora biti aktivna tudi pri ustvarjanju pogojev za medsebojno spoznavanje in izmenjavo znanj. To pa je lahko tudi posvet ‐ kot širša manifestacija logistične stroke in znanosti. Če je cilj posveta druženje in izmenjava znanja, potrebnega za čim bolj učinkovito upravljanje logističnih procesov, verjamem, da bo posvet ostal trajno zapisan kot posvet ob 50. obletnici izobraževanja iz prometa na Slovenskem. Pri branju zbornika želim vsem bralcem veliko strokovnega užitka. Želim pa še poudariti, da so vsi pisni prispevki, zbrani v tem zborniku, avtorski prispevki in da za njihovo vsebino avtorji sami prevzemajo vso odgovornost.

doc. dr. Anton PEPEVNIK glavni urednik

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor

VSEBINA/CONTENTS

Izobraževanje za potrebe globalne logistike

Martina Belšak, Anton Pepevnik ‐1‐ IZOBRAŽEVANJE V LOGISTIKI Benjamin Pivec ‐5‐ PRENOVLJEN PROGRAM SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA LOGISTIČNI TEHNIK ZA POTREBE SODOBNEGA LOGISTIČNEGA SISTEMA Andreja Križman ‐11‐ KAKOVOST NA VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH V REPUBLIKI SLOVENIJI S POUDARKOM NA UVAJANJU KAKOVOSTI NA VIŠJI PROMETNI ŠOLI MARIBOR Martina Belšak ‐16‐ UPORABA STROKOVNEGA IZRAZOSLOVJA V LOGISTIKI Uroš Pepevnik ‐21‐ INFORMACIJSKI SISTEM V FUNKCIJI ŽELEZNIŠKIH LOGISTIČNIH PROCESOV Lidija Kodrin, Andreja Križman ŠTUDIJSKI PRIMER KOT METODOLOGIJA ZA RAZISKAVE V LOGISTIKI ‐24‐ Gregor Rak MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Z ORODJEM MICROSOFT OFFICE VISIO ‐29‐

Ekonomski in pravni vidik logistike

Andreja Križman ‐34‐ RAČUNOVODSTVO AKTIVNOSTI ZA ODLOČANJE V ZUNANJI LOGISTIČNI OSKRBI Marjan Sternad, Matjaž Knez ‐40‐ POMEN OBVLADOVANJA LOGISTIČNIH STROŠKOV Helena Kolarič ‐45‐ ZALOGE IN NJIHOV VPLIV NA LOGISTIČNE STROŠKE Dejan Romih, Žan Jan Oplotnik, Silvo Dajčman, Sandi Kolar ‐48‐ PROJECT FINANCING OF RAILWAY INFRASTRUCTURE IN SLOVENIA – CHALLENGES AND DILEMMAS Gabrijel Sternad ‐53‐ PRAVNI VIDIKI UVEDBE IN NADZORA DIGITALNIH TAHOGRAFOV V CESTNEM PROMETU Rajko Satler, Zdenko Zemljič ‐57‐ UPORABNINA – NADOMETILO ZA UPORABO JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE Vanja Kajzer ‐61‐ POMEN IN VLOGA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA V LOGISTIČNI DEJAVNOSTI

Varnost v logističnih sistemih

Gabrijel Sternad ‐68‐ PROMETNOVARNOSTNI POGLED NA PROBLEM OZNAČEVANJA IN ZAVAROVANJA DEL NA JAVNIH CESTAH Adrijana Kresnik ‐73‐ VPLIV IZBIRE OBLIKE MOBILNOSTI NA VARNOST IN ZDRAVJE OTROK Nataša Harl ‐79‐ DOBRE IN SLABE STRANI PROMETA S STALIŠČA GEOGRAFA Simon Hmelak ‐84‐ UPORABA IN UPORABNOST OPOZORILNIH RADARSKIH TABEL NA LOKALNIH CESTAH Dušan Kolarič, Živa Trstenjak, Katja Korošec KAZENSKE SANKCIJE V PROMETU KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ‐87‐ Nataša Harl, Boštjan Harl ‐102‐ ALTERNATIVNA GORIVA – UPANJE ZA ČISTEJŠE OKOLJE

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor

Dušan Kolarič, Danilo Žižek, Miha Bezjak ‐107‐ ONESNAŽEVANJE ZRAKA ZARADI PROMETA (MERITVE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV TOVORNIH VOZIL V PODJETJU F.A. MAIK) Dušan Kolarič ‐120‐ EKOLOŠKI VPLIVI PROMETNIH PODSISTEMOV NA OKOLJE

Tehnika in tehnologija v logističnih sistemih

Uroš Pepevnik ‐127‐ LOGISTIČNI SISTEM ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Gregor Rak, Živa Trstenjak ‐133‐ ENERGY EFFICIENT VEHICLES AND URBAN MOBILITY Gregor Rak ‐137‐ AVTOMATSKO SLEDENJE TOVORNIH VAGONOV Anton Vorina ‐141‐ LOGISTIČNI SISTEMI PO SVETU Romana Orthaber ‐148‐ CESTNO GOSPODARSTVO KOT TEMELJ LOGISTIČNE INFRASTRUKTURE REPUBLIKE SLOVENIJE Anton Pepevnik ‐153‐ HARMONIZACIJA STORITEV V RS Z LOGISTIČNIM SISTEMOM EU Adrijana Kresnik, Sebastian Toplak ‐157‐ TRAJNOSTNA MOBILNOST V SLOVENSKEM PROSTORU Jasmin Kaljun ‐164‐ UPORABA UMETNE INTELIGENCE V LOGISTIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH Roman Krajnc ‐168‐ VIDIKI KAKOVOSTI ZA AKTUALNOST JAVNEGA LINIJSKEGA POTNIŠKEGA PROMETA

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor

PROGRAM POSVETA

900 ‐ 930 Registracija udeležencev in prejem gradiva

930 ‐ 1100 Otvoritev UVODNI REFERATI – predavalnica 1 Moderatorka: Vanja Kajzer – Prometna šola Maribor, Višja prometna šola prof. ddr. Blaž Bogović – Fakulteta prometnih znanosti Zagreb mag. Bojan Žlender – Svet za preventivo v cestnem prometu, Ministrstvo za promet Janko Pavlič – Slovenske železnice doc. dr. Anton Pepevnik – Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

1100 ‐ 1130 Odmor

1130 ‐ 1330 Predstavitve po področjih Izobraževanje za potrebe globalne logistike – predavalnica 1 Moderatorki: Martina Belšak, Živa Trstenjak – Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Martina Belšak, Anton Pepevnik IZOBRAŽEVANJE V LOGISTIKI Benjamin Pivec PRENOVLJEN PROGRAM SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA LOGISTIČNI TEHNIK ZA POTREBE SODOBNEGA LOGISTIČNEGA SISTEMA Andreja Križman KAKOVOST NA VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH V REPUBLIKI SLOVENIJI S POUDARKOM NA UVAJANJU KAKOVOSTI NA VIŠJI PROMETNI ŠOLI MARIBOR Martina Belšak UPORABA STROKOVNEGA IZRAZOSLOVJA V LOGISTIKI Uroš Pepevnik INFORMACIJSKI SISTEM V FUNKCIJI ŽELEZNIŠKIH LOGISTIČNIH PROCESOV Lidija Kodrin, Andreja Križman ŠTUDIJSKI PRIMER KOT METODOLOGIJA ZA RAZISKAVE V LOGISTIKI Gregor Rak MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Z ORODJEM MICROSOFT OFFICE VISIO

Ekonomski in pravni vidik logistike – predavalnica 2 Moderatorki: Vanja Kajzer, mag. Andreja Križman – Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Andreja Križman RAČUNOVODSTVO AKTIVNOSTI ZA ODLOČANJE V ZUNANJI LOGISTIČNI OSKRBI Marjan Sternad, Matjaž Knez POMEN OBVLADOVANJA LOGISTIČNIH STROŠKOV Helena Kolarič ZALOGE IN NJIHOV VPLIV NA LOGISTIČNE STROŠKE Dejan Romih, Žan Jan Oplotnik, Silvo Dajčman, Sandi Kolar PROJECT FINANCING OF RAILWAY INFRASTRUCTURE IN SLOVENIA – CHALLENGES AND DILEMMAS Gabrijel Sternad PRAVNI VIDIKI UVEDBE IN NADZORA DIGITALNIH TAHOGRAFOV V CESTNEM PROMETU Rajko Satler, Zdenko Zemljič UPORABNINA – NADOMETILO ZA UPORABO JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE Vanja Kajzer POMEN IN VLOGA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA V LOGISTIČNI DEJAVNOSTI

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor

Varnost v logističnih sistemih – predavalnica 3 Moderatorja: Adrijana Kresnik, mag. Dušan Kolarič – Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Gabrijel Sternad PROMETNOVARNOSTNI POGLED NA PROBLEM OZNAČEVANJA IN ZAVAROVANJA DEL NA JAVNIH CESTAH

Adrijana Kresnik VPLIV IZBIRE OBLIKE MOBILNOSTI NA VARNOST IN ZDRAVJE OTROK Nataša Harl DOBRE IN SLABE STRANI PROMETA S STALIŠČA GEOGRAFA Simon Hmelak UPORABA IN UPORABNOST OPOZORILNIH RADARSKIH TABEL NA LOKALNIH CESTAH Dušan Kolarič, Živa Trstenjak, Katja Korošec KAZENSKE SANKCIJE V PROMETU KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU Nataša Harl, Boštjan Harl ALTERNATIVNA GORIVA – UPANJE ZA ČISTEJŠE OKOLJE Dušan Kolarič, Danilo Žižek, Miha Bezjak ONESNAŽEVANJE ZRAKA ZARADI PROMETA (MERITVE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV TOVORNIH VOZIL V PODJETJU F.A. MAIK) Dušan Kolarič EKOLOŠKI VPLIVI PROMETNIH PODSISTEMOV NA OKOLJE

Tehnika in tehnologija v logističnih sistemih – predavalnica 4 Moderatorja: dr. Anton Pepevnik, Gregor Rak – Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Uroš Pepevnik LOGISTIČNI SISTEM ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Gregor Rak, Živa Trstenjak ENERGY EFFICIENT VEHICLES AND URBAN MOBILITY Gregor Rak AVTOMATSKO SLEDENJE TOVORNIH VAGONOV Anton Vorina LOGISTIČNI SISTEMI PO SVETU Romana Orthaber CESTNO GOSPODARSTVO KOT TEMELJ LOGISTIČNE INFRASTRUKTURE REPUBLIKE SLOVENIJE Anton Pepevnik HARMONIZACIJA STORITEV V RS Z LOGISTIČNIM SISTEMOM EU Adrijana Kresnik, Sebastian Toplak TRAJNOSTNA MOBILNOST V SLOVENSKEM PROSTORU Jasmin Kaljun UPORABA UMETNE INTELIGENCE V LOGISTIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH Roman Krajnc VIDIKI KAKOVOSTI ZA AKTUALNOST JAVNEGA LINIJSKEGA POTNIŠKEGA PROMETA

1330 ‐ 1430 Odmor za kosilo

1430 – 1515 Razprava po področjih Izobraževanje za potrebe globalne logistike – predavalnica 1 Ekonomski in pravni vidik logistike – predavalnica 2 Varnost v logističnih sistemih – predavalnica 3 Tehnika in tehnologija v logističnih sistemih – predavalnica 4

1515 ‐ 1530 Odmor

1530 ‐ 1630 Plenarno predavanje

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola IZOBRAŽEVANJE V LOGISTIKI

Martina BELŠAK, prof. Prometna šola Maribor, VIŠJA PROMETNA ŠOLA Preradovičeva ul. 33, 2000 MARIBOR

Doc. dr. Anton PEPEVNIK, univ. dipl. inž. prom. Prometna šola Maribor, VIŠJA PROMETNA ŠOLA Preradovičeva ul. 33, 2000 MARIBOR

V zadnjem času se pojavlja potreba po izobraževanju Abstract novih kadrov za potrebe logističnih in prometnih storitev. Recently, a need for education of new cadres in Za ustvarjanje celovitosti sistema izobraževanja in s tem logistical and traffic services has appeared. In order to omogočanje delovanja logistično – prometnega in form an educational system as a whole and to enable transportnega sistema je potrebno pristopiti k novim the activity of logistical, traffic and transport system, it izobraževalnim programom, ki bodo vsebovali tudi is necessary to approach new educational programmes logistične vsebine na vseh ravneh izobraževanja oziroma that would also comprise logistical domain at all levels uskladiti vse programe, ki se pojavljajo na področju of education. Further on, it is urgent to reconciliate all logistike in prometa. Sistem izobraževanja bi moral biti programmes that are being carried out at logistical and izdelan kot povezovalni segment za gospodarstvo in za vse traffic domain. An educational system sholuld be nivoje izobraževanja, in to: srednji nivo, višji, visoki formed that will suit all levels of education, i.e. strokovni in univerzitetni nivo. secondary, vocational, higher professional and academic level. S prispevkom želim prikazati potrebe po izobraževanju

kadrov na področju logistike, prometa in transporta. My contribution to the conference is to introduce as Država pa mora potrebe po izobraževanju prepoznati, inevitable expert opinion about the need for cadres of opredeliti in jim določiti ustrezno mesto v izobraževalnem logistical and traffic origin, since the harmonization of sistemu, kakor tudi v gospodarstvu, predvsem zaradi logistical systems and the introducing of new povezav v mednarodnem merilu. technologies into transport cycles will be achieved by their proficiency. By doing so, the influence of transport expenses per price of goods and services will be 2. KADROVSKE POTREBE ZA reduced. UČINKOVITOST LOGISTIČNIH SISTEMOV

The article presents the educational needs for cadres in logistics, traffic and transport. However, it is up to the Izobraževanje je družbenoekonomsko orodje za State to recognize and define those educational needs gospodarski in družbeni razvoj, zato mora biti v skladu z and determine their position in our educational system danimi in s prihajajočimi potrebami družbe. and economy, especially due to the international standard connections. Transport, promet in logistika so dejavnosti, specializirane za premoščanje prostora in časa med točko, Keywords na kateri je nek izdelek nastal, in točko, na kateri naj bi ga education, educational needs, logistics, new cadres, cadres uporabili. Tudi na tem področju velja, da porast celotne in logistics količine in globine znanja krepi specializacijo tako v prometu, transportu kot tudi logistiki. V vsaki dejavnosti se posebej srečujemo s specifičnostjo znanja in potrebo po specializaciji. Globalno pa morajo vsi trije dejavniki 1. UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA omogočati celovitost izobraževalnega sistema.

Izhodišče tega referata predstavljajo nekateri cilji Potreba po novih interdisciplinarnih pristopih slovenske prometne politike, osnova za razmišljanje pa so načrtovanja na prostorskem in prometnem področju kadrovske potrebe v logističnih in prometnih podjetjih ter zahteva, da se izobraževanje kadrov prilagodi danim izobraževalni sistem, ki izobražuje prometne in logistične zahtevam, predvsem na področju prometa, transporta in kadre. logistike, tako za tovorni, še posebej pa za potniški prevoz.

Promet se opravlja v prostoru in času in s tem omogoča razvoj gospodarstva, prav tako pa omogoča premeščanje Logistični centri vsebujejo infrastrukturne, tehnične, materialnih dobrin v notranjem in mednarodnem prometu, tehnološke in organizacijske dejavnosti (in še ostale, ki se tj. da omogoča tudi mednarodno menjavo blaga. Za ne uvrščajo v domeno prometa), za katere je potrebno izpolnjevanje takšnih nalog pa je potrebno, da so pridobivanje posebnih znanj, da bi lahko omogočali zagotovljene infrastrukturne danosti, “logistični centri”, ki popolno in pravilno načrtovanje tehnično-tehnoloških morajo omogočati delovanje prometnega sistema v ožjem procesov v vozlišču. pa tudi v širšem pomenu. Potreba po pridobivanju posebnih znanj je že danes Potreba po izobraževanju prometnih kadrov je prisotna, zato je potrebno, da tudi pri načrtovanju kompleksen sistem, zato ga je potrebno reševati skladno s logističnih centrov razmišljamo o bodočem kadrovanju na potrebami v prometnem sistemu. Prometna stroka se je tem področju, tako da se temu primerno prilagodijo izrekla za prometne poklice predvsem s tehničnega vidika, izobraževalni programi v prometni stroki. zato je potrebno, da se izobraževalni programi za prometne poklice usmerijo v poznavanja tehničnega, tehnološkega in Struktura izobrazbe zaposlenih v prometu, transportu in organizacijskega vidika. Poznavanje tehnoloških in logistiki nam pokaže zelo nizko stopnjo izobrazbe, kar organizacijskih vidikov je premalo za kompleksnost kažeta tudi tabela in graf (Struktura zaposlenih po stopnji delovanja prometnega sistema in s tem tudi bodočih izobrazbe). logističnih centrov in njihovih povezav.

Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

stopnja izob. do V. V. VI. VII. vsi št. zap. 1886 395 91 48 2420 % od vsi 77,9 16,3 3,7 2

Zaposleni v podjetjih prometa po stopnji izobrazbe

VI. VII. 4% 2% V. 16%

do V. 78%

VIR: Gospodarska zbornica Slovenije - Služba za izobraževanje, 2000.

Temeljni cilji ugotavljanja potreb izhajajo predvsem iz Izobrazbena struktura v podjetjih je relativno nizka, zato izobrazbene strukture, izraženih potreb po novem poklicu v ne presenečajo težnje, predvsem večjih podjetij, ki imajo bolj podjetjih in ugotavljanju možnosti za izvedbo izobraževalnih strukturirano organizacijo dela, da želijo za strokovno delo programov za pridobitev znanja iz logističnih vsebin. zagotoviti ustrezno izobražen kader. Prav tako analiza prikazuje, da je priprava izobraževalnih programov za logistiko, po katerih bodo kandidati pridobili strokovno znanje in se usposobili za opravljanje samostojnih zahtevnejših operativnih del, potrebna.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

2.1. KADROVANJE V POTNIŠKEM PREVOZU 2. 2. KADROVANJE V TOVORNEM PROMETU

V našem hitro spreminjajočem se svetu se poklici na Vlogo in pomembnost prevoza tovora lahko predstavimo z področju prometa, transporta in logistike prav tako kot mnogi več vidikov, kot npr. glede vpliva na razvoj gospodarstva, drugi poklici zelo hitro spreminjajo. Promet, transport in prometnih potreb in možnosti uresničitve teh potreb ter glede logistika so dobili vlogo pospeševalcev integracije v Evropski mednarodnega tovornega prometa. uniji in med posameznimi državami. Izobraževanje strokovnjakov, ki se bodo zaposlili v Vloga prevoza potnikov in načrtovanje bodočih linij v tovornem prometu, je v veliki meri odvisno od potreb prometu, transportu in logistiki zahteva kompleksen pristop gospodarstva in razvoja prometa. Današnji izobraževalni za celovito rešitev prevoza potnikov na področju mesta. Za sistem zajema izobraževanje kadrov za delo v tovornem določitev bodočih prevoznih linij v potniškem prometu je prometu na srednjem, višjem, visokem strokovnem in potrebno opraviti določene raziskave glede gibljivosti univerzitetnem nivoju. Glede na takšno stanje in spremljanje prebivalstva in njihovih značilnosti. Na osnovi že poznanih potreb kadrov v gospodarstvu je nujno potrebno, da se v metod je potrebno pristopiti k pravilni določitvi prevoznih izobraževalni sistem uvede še specializacija na višjem nivoju. zmogljivosti linije za notranji in tudi za mednarodni promet. Ti diplomanti bi opravljali zahtevnejša operativna dela, za Zmogljivosti linije pa so v veliki meri odvisne od prometnih katera danes ni primernega kadra. Z uvajanjem specializacije tokov in tokov potnikov. na višjem strokovnem izobraževanju bi zaokrožili celovito izobraževalno politiko v prometu in transportu. Iz kratkega opisa o pomembnosti resnega pristopa k načrtovanju prevoza potnikov na področju mest in tudi širšem Logistični centri ali vozlišča se pojavljajo kot pomemben področju izhaja, da je potrebno resno pristopiti tudi k dejavnik v prometnih potrebah in omogočajo vlogo in načrtovanju kadrov za omenjena dela. Pri tem je potrebno pomembnost prevoza tovora. V vozliščih se opravljajo izhajati iz dejstva, da bodoči prometni strokovnjaki ne različna dela glede na potrebe, ki se pojavljajo, in namen poznajo samo tehnoloških procesov in s tem tehnologije dela, vozlišča. To pomeni, da nastajajo tudi potrebe po različnih temveč poznajo tudi (in predvsem) tehnične vidike, ki so kadrih za zagotavljanje nemotenega tehnološkega procesa osnova za poznavanje tehnoloških postopkov. To pomeni, da dela. morajo bodoči prometni strokovnjaki obvladati tehnično- tehnološke prvine prometnega sistema in tehnično-tehnološke Pri načrtovanju posameznih del je potrebno načrtovati tudi vidike prevoza potnikov. Izobraževalni procesi posameznih kadre, ki bodo opravljali to delo. Zahtevnost del je takšne institucij se med seboj razlikujejo po vrsti vsebinskih in narave, da morajo delavci, ki bodo opravljali ta dela, poznati metodoloških značilnosti, zato je za posamezne programe tehnologijo prevoza tovora, in to iz tehničnega in potrebno izbrati enotno vsebino in metodologijo dela. tehnološkega vidika. Od kakovosti kadrov v logističnem Diplomanti posameznih nivojev izobraževanja bi torej dobili centru je odvisna stopnja uspešnosti povezovanja proizvodnje enotno vsebino znanja po določeni metodologiji. Takšen s potrošniškimi centri. način dela bi omogočil, da bi se lahko diplomanti vseh nivojev izobraževanja v prometu, transportu in logistiki zaposlili ne glede na to, kje so končali izobraževanje iz ZAKLJUČEK prometa. Učinkovitost prometnega sistema, ki je tesno povezan z Za dosego kakovostnega cilja, ki bi bil ekonomsko učinkovitostjo celotnega narodnega gospodarstva, je v veliki upravičen za opravljanje javnega prevoza potnikov, je meri odvisna od učinkovitosti in kakovosti dela kadrov v potrebno obravnavati pridobivanje kakovostnega kadra za vse logističnih centrih, vse to pa je odvisno od izobraževalnega prometne podsisteme. sistema in njegove pravilne usmerjenosti, da zadovolji gospodarske potrebe. Omenjene kadrovske potrebe zahtevajo Cilj obravnave pridobivanja kakovostnega kadra je nove interdisciplinarne pristope na področju prostorskega in uvajanje novih znanj v vsebinski del učnega načrta. To logističnega načrtovanja in s tem uvajanje novih vsebin v pomeni, da je potrebno na področju prometa, transporta in izobraževalne sisteme, v okviru katerih je potrebno poiskati logistike v potniškem prometu v učne programe uvesti optimalne rešitve za pridobivanje kadrov, ki bodo zasedali predmete, ki bodo obravnavali samo to tematiko. Na osnovi takšna in podobna delovna mesta. Stihijsko obravnavanje tega bodo bodoči strokovnjaki lahko določili strategije prometa, transporta in logistike in s tem nepravilno razvoja mestnega prevoza potnikov in izdelali modele, ki se razporejanje izobraževalnih vsebin je povzročilo že dovolj lahko uporabljajo kot izhodišče za načrtovanje mestnega nepravilnih odločitev, ki so škodljivo vplivale na transport, prevoza pri izgradnji novih logističnih centrov v potniškem promet in logistiko in s tem neposredno tudi na gospodarstvo. prometu v posameznem mestu.

Ta prispevek naj bo v razmislek vsem, ki se bodo ukvarjali z načrtovanjem izobraževanja in vsebin za bodoče strokovnjake v prometu, transportu in logistiki.

LITERATURA

[1] GZS – Služba za izobraževanje, Ljubljana, 2000.

[2] Izobraževalni program VSŠ, Ljubljana, 2007.

[3] M. MULEJ, Z. ŽEMKO, »Sodobnost izobraževanja – za ozko specializacijo brez medstrokovnega sodelovanja ali z njim«, Zbornik, 1. kongres Transport – promet – logistika, Maribor, 1998.

[4] A. PEPEVNIK, »Kadrovske potrebe za učinkovitost vozlišč prometnega sistema«, Zbornik referatov, Mednarodno znanstveno-strokovno posvetovanje o prometni znanosti, Portorož, 1997.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola PRENOVLJEN PROGRAM SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA LOGISTIČNI TEHNIK ZA POTREBE SODOBNEGA LOGISTIČNEGA SISTEMA

Benjamin Pivec, dipl. inž. prom. Prometna šola Maribor Preradovičeva 33, 2000 Maribor [email protected], tel. +386 2 4294 124

POVZETEK Keywords Transport, traffic, logistic, traffic tehnician, Na Prometni šoli v Mariboru letos praznujemo 50 let logistic tehnician, module, education. izobraževanja kadra na področju prometa. Vse od začetkov pa do danes so bila prizadevanja tedanjih in današnjih učiteljev in profesorjev usmerjena samo v en 1 UVOD cilj, da bi bili dijaki, ki uspešno zaključijo to šolo, Logistika je eden izmed osnovnih elementov strokovno dovolj usposobljeni, da lahko s pridobljenim gospodarstva, javnega življenja, znanosti in razvoja, ter znanjem začnejo uspešno poklicno kariero ali pa uspešno izobraževanja. Omogoča nam, da so v današnjem globalno nadaljujejo študij in doprinesejo tudi pomembne stvari na povezanem svetu, ljudi in stvari ob pravem času na pravem področju znanosti in tehnologije na področju logistike. mestu, kar pa ni tako enostavno, če poznamo kompleksnost Ravno zaradi neprestano spreminjajočega se logističnega tega problema. Da lahko tako kompleksen sistem nemoteno sistema in naraščajočih potreb po kadrih na področju zagotavlja delovanje našega globalno povezanega sveta, je logistike, je bil program Prometni tehnik prenovljen v eden izmed ključnih elementov tega sistema, dobro izobraženi Logističnega tehnika, da bi tako zagotovili sodobno kadri. Tega problema so se pričeli pri nas zavedati že pred orientirano izobraževanje, ki temelji na modularnem petdesetimi leti, ko je bila ustanovljena prva šola za sistemu in sistemu kreditnih točk. Program je nastajal s izobraževanje prometnega kadra v Mariboru, tedaj sicer za pomočjo izkazanih potreb in zahtev gospodarstva, saj je potrebe železnice. tudi sam program orientiran tako, da bodo dijaki tudi Nova spoznanja na področju prometa in transporta, so odhajali na praktično izobraževanje v podjetja, kar je tudi pripeljala do sprememb in v začetku devetdesetih let ena izmed novosti tega programa. prejšnjega stoletja do uvedbe novega programa Prometni

tehnik, ki je pridobil na širini izobrazbe, saj so bili vključeni Kjučne besede še ostali prometni podsistemi.

Neomajen razvoj znanosti, tehnike in tehnologije, nas Transport, promet, logistika, prometni tehnik, je pripeljal do spoznanja, da izobraževalni program Prometni logistični tehnik, modul, izobraževanje. tehnik ne zadostuje več sedanjim in prihodnjim potrebam po

še bolj kompleksno izobraženem kadru, kateri bo lahko sledil

razvoju na področju logistike in uvajal nove tehnike in ABSTRACT tehnologije za nadaljnjo optimizacijo in s tem pripomogel k še

boljši učinkovitosti logističnega sistema. Zaradi zgoraj Secondary school of Traffic has been actively and navedenih razlogov je nastal prenovljen program Logistični successfully involved in educating individuals in the field tehnik, kateri je sledil tudi novim razvojnim trendom in of transport and traffic for nearly 50 years. The teachers’ strategijam na področju izobraževanja, ki jih je sprejela efforts have always been directed into helping our students Evropska komisija in tudi Republika Slovenija. to become enough qualified to start their professional career or to continue their studies at tertiary level and Izobraževalni program Logistični tehnik nadomešča thereby contribute to the development of modern logistics dosedanji program Prometni tehnik, ki je bil nazadnje and its technology. prenovljen leta 1998. V tem času je prišlo do velikega razvoja Due to constant changes in logistics’ systems and prometnih sistemov, predvsem blagovnih in potniških tokov. increasing demand to employ skilled, qualified V gospodarski sferi se vse bolj poudarja pomen in vloga professionals, we have decided to renew the existing logistike kot znanstvene vede in njena implementacija v Traffic technician programme. prakso. Izobraževanje traja 4 leta in je ovrednoteno s 240 The new programme’s main goal is to assure modern kreditnimi točkami (KT), ki so določene glede na obseg dela educational processes, which are based on modular and pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu. credit systems. The new programme’s novelty is on-the- Dijaki zaključijo izobraževanje s poklicno maturo in si job training for all students. pridobijo naziv Logistični tehnik / Logistična tehnica.

6 Na področju logistike se je oblikovala tudi poklicna • poznavanje vseh področij delovanja različnih prometnih vertikala na področju višješolskega (Promet, Poštni promet, sistemov in podsistemov, Telekomunikacije…). visokošolskega (Gospodarska in • poznavanje, uporabo in izpolnjevanje transportne tehniška logistika, Tehnologija prometa…) in univerzitetnega dokumentacije, (Transportna logistika, Tehnologija prometa, Logistika • poznavanje logistične korespondence, sistemov) izobraževanja. Program Logistični tehnik • poznavanje signalno varnostnih in telekomunikacijskih dopolnjuje ponudbo v poklicni vertikali na peti zahtevnostni naprav, ravni. • obvladovanje in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, • poznavanje tehnične zakonodaje logističnih procesov, 2 PRENOVLJEN PROGRAM LOGISTIČNI TEHNIK • poznavanje osnovnih pojmov poslovanja in trženja logističnih storitev, Posodobitev in razvoj novih izobraževalnih programov v • razvijanje sposobnosti in spretnosti za organiziranje poklicnem in strokovnem izobraževanju neposredno podpira ekonomičnega poslovanja, vodenja skupine, uspešnega temeljne strateške cilje v EU in je eden ključnih inštrumentov komuniciranja, reševanja problemov in motiviranja za krepitev investicije v ljudi. Prenovljen program je sodelavcev, kakovosten in mednarodno primerljiv, saj je razvit v skladu s • obvladovanje poslovnega komuniciranja v dveh tujih potrebami sodobnega tehnološkega in socialnega razvoja in jezikih, vključuje tehnološke, ekonomske, pravne in okoljevarstvene • usposobljenost za optimiranje logističnih procesov, elemente. • poznavanje mednarodne blagovne menjave, Osnova za pripravo izobraževalnega programa Logistični • poznavanje in urejanje blagovne in potniških tokov, tehnik so bili novi poklicni standardi, ki so nastali z • sposobnost za sprejemanje naročil in sestavljanje oblikovanjem kvalifikacijske strukture za področje cestnega ponudb, prometa in skladiščenja v letu 2006 in 2007 (Prometnik/ • poznavanje pravnih virov in zakonodaje na področju prometnica v cestnem prometu, Špediter/ špediterka, prometa, Skladiščnik/ skladiščnica v logistiki, Upravljalec/ upravljalka • razvoj čuta za odgovorno ravnanje pri prevozu tovora in dvigal). Pri oblikovanju programa Logistični tehnik so bile potnikov, ohranjene tiste vsebine (kompetence) programa Prometni • sposobnost optimalne izbire transportnih sredstev, tehnik, ki so še vedno aktualne, dodane pa so bile nove v • pridobitev znanja o gospodarstvu in gospodarjenju kot skladu z zahtevami poklicnih standardov. podlago za razumevanje poslovne prakse, Kot že omenjeno, je program kompetenčno zasnovan, katere • poznavanje temeljnih ekonomskih pojmov in odnosov opredeljujemo kot razvijajoče se in izkazane zmožnosti ter poznavanje ekonomskih, socialnih, političnih in posameznikov, ki jim omogočajo, da ustvarjalno, učinkovito ostalih značilnosti delovanja gospodarskih subjektov, ter etično delujejo v kompleksnih, nepredvidljivih in • poznavanje ekonomske terminologije in načel spremenljivih okoliščinah v poklicu, družbenem in zasebnem ekonomske teorije, pridobitev sposobnosti analiziranja življenju. konkretnih ekonomskih problemov, ki nastopijo pri poslovnem odločanju, 2.1 Cilji izobraževalnega programa • poznavanje in vrednotenje ekonomskih dogajanj v logističnih in ostalih poslovnih sistemih v Sloveniji in v svetu, Cilji izobraževalnega programa se uresničujejo skozi splošno • poznavanje zgradbe in delovanje dvigalnih in izobraževalne predmete, strokovne module, praktično prenašalnih naprav, izobraževanje, praktično izobraževanje pri delodajalcu, • sposobnost za optimalno izbiro dvigalnih in prenašalnih interesne dejavnosti in odprti kurikulum. naprav, Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča: • sposobnost branja in izdelave enostavne tehniške dokumentacije, • sistematično nadgradnjo splošnih in temeljnih znanj za razumevanje zakonitosti v naravi, družbi in stroki, • poznavanje zgradbe in delovanja prevoznih sredstev, • razvoj sposobnosti in spretnosti za kakovostno strokovno • sposobnost sistematičnega zbiranje podatkov in delo ter pripravo na poklicno kariero, informacij, • pridobitev sposobnosti za kritično presojanje in • sposobnost optimalnega izbiranja transportnih sredstev odgovorno ravnanje na svojem delovnem področju, glede na zahteve transporta, • oblikovanje pozitivnega odnosa do varovanja okolja in • obvladovanje temeljne strokovne terminologije, uporabo zdravja ljudi, različnih strokovnih virov in informacijske tehnologije, • oblikovanje pozitivnega odnosa v prometu s področja • razumevanje pomena zagotavljanja varnosti v vseh varnosti udeležencev in varnega odvijanja prometa, prometnih podsistemih in v logističnih procesih, • razvoj in širjenje kulture sožitja med udeleženci v • poznavanja načel preventivnega in defenzivnega prometu, obnašanja v prometu.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola ¾ strokovno-teoretičnega dela, kjer so obvezni in 2.2 Predmetnik programa Logistični tehnik izbirni strokovni moduli, ¾ praktičnega dela izobraževanja, kateri je sestavljen iz praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja z Predmetnik programa Logistični tehnik je sestavljen iz štirih delom pri delodajalcih ter vsebinskih sklopov in sicer iz: ¾ obveznih izbirnih vsebin. ¾ splošnoizobraževalnih predmetov, ki zagotavljajo skupni splošnoizobrazbeni standard, ¾

Tabela 1: Predmetnik Logistični tehnik SSI Obvezno Oznaka Programske enote Skupno št. ur Št. kreditnih točk / izbirno A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina Obvezno 487 24 P2 Matematika Obvezno 408 20 P3 Tuji jezik I Obvezno 417 20 P4 Tuji jezik II Obvezno 204 10 P5 Umetnost Obvezno 70 3 P6 Zgodovina Obvezno 102 5 P7 Geografija Obvezno 70 3 P8 Sociologija Izbirno 70 3 P9 Psihologija Izbirno 70 3 P10 Fizika Obvezno 136 6 P11 Kemija Obvezno 70 3 P12 Športna vzgoja Obvezno 340 14 Skupaj A 2378 111 B – Strokovni moduli M1 Tehnologija blagovnih tokov Obvezno 204 11 M2 Tehnologija komuniciranja Obvezno 204 11 M3 Podjetništvo in gospodarsko poslovanje Obvezno 170 8 M4 Transportna sredstva Obvezno 238 12 M5 Logistika tovornih tokov Obvezno 442 24 M6 Mednarodna blagovna menjava Izbirno 204 10 M7 Logistika potniških tokov Izbirno 102 5 M8 Sredstva mehanizacije Izbirno 102 5 M9 Avtomatizacija in robotizacija Izbirno 102 5 Skupaj B 1462 76 Od tega: C – Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk 568 23 Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu Praktično usposabljanje z delom 152 6 D – Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti 352 14 E – Odprti kurikulum Odprti kurikulum 578 29

Skupaj pouka (A+B+E) 4418 216 Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) 720 29 Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) 4770 230 Skupaj (A+B+Č+D+E) 4922 236 Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor) 4 Skupaj kreditnih točk 240 Število tednov izobraževanja v šoli 136 Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju 4

8 Obvezno Oznaka Programske enote Skupno št. ur Št. kreditnih točk / izbirno Število tednov interesnih dejavnosti 11 Skupno število tednov izobraževanja 151 Vir: Izobraževalni program Logistični tehnik Strokovni del predmetnika je modulno zasnovan in 3. NACIONALNE POKLICNE omogoča dijakom (oziroma šoli) izbirnost znotraj programa, KVALIFIKACIJE V PROGRAMU saj imajo dijaki možnost poleg obveznih strokovnih modulov LOGISTIČNI TEHNIK izbirati še med štirimi izbirnimi moduli. Strokovni moduli so kompetenčno zasnovani v skladu z izhodišči za pripravo Izobraževalni program Logistični tehnik omogoča tudi izobraževalnih programov srednjega strokovnega pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, s katerimi si izobraževanja. Kompetence so bile izbrane na podlagi kandidat pridobi poklic oziroma nacionalno priznano poklicno poklicnih standardov, ki so bili zajeti pri pripravi programa. kvalifikacijo (certifikat), pri čemer ostaja stopnja njegove Prenova strokovnih vsebin je bila izvršena v tistih delih, kjer izobrazbe enaka izhodiščni. Sam postopek pridobivanja razvoj in napredek tehnike in tehnologije narekuje uvajanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij urejajo predpisi, ki urejajo novih učnih sklopov. Dodana so predvsem znanja, ki nacionalne poklicne kvalifikacije. V nadaljevanju so omogočajo razumevanje sodobnih logističnih procesov v opredeljen nacionalne poklicne kvalifikacije, ki jih je možno domači in mednarodni blagovni menjavi in prometnih pridobiti v izobraževalnem programu Logistični tehnik. sistemih. Dijaki se seznanijo z novimi informacijsko komunikacijskimi tehnologijami in tehnologijami dela v 3.1 Prometnik/ Prometnica v cestnem prometu prodajno logističnih centrih, terminalih, pristaniščih, lukah, itd. Nacionalno poklicno kvalifikacijo Prometnik/ V izbirnem delu najdemo povsem nove vsebine, ki so v prometnica v cestnem prometu pridobi, kdor je pozitivno strokovnem modulu Sredstva mehanizacije in modul ocenjen iz strokovnih modulov, ki so navedeni v spodnji Avtomatizacija in robotizacija, ki omogočata pridobitev tabeli. kvalifikacije Upravljalec/upravljalka dvigal. Poleg tega so danes mehanizacija, avtomatizacija in robotizacija ključnega, Tabela 2: Seznam modulov za pridobitev NPK če že ne odločilnega pomena za obstoj in konkurenčnost Prometnik/Prometnica v cestnem prometu podjetij, ki ponujajo logistične storitve. Št. Strokovni Vsebinski V dosedanjem programu smo imeli praktično Oznaka kreditnih moduli sklopi izobraževanje, ki se je v celoti izvajalo v šoli. S prenovljenim točk programom se poleg praktičnega pouka v šoli uvaja tudi štiri Tehnologija Strokovni tedensko praktično izobraževanje pri delodajalcu, katero naj M1 blagovnih tokov modul v 11 bi zaokrožilo povezavo med teoretičnim in praktičnim celoti izobraževanjem in pripomoglo dijaku k čim boljši Tehnologija Strokovni zaposljivosti. Doba praktičnega izobraževanja pri delodajalcu M2 komuniciranja modul v 11 res ni dolga, lahko bi rekli da se v tem obdobju dijak le sreča z celoti Podjetništvo in Strokovni določenimi vsebinami na področju logistike, katere pa vseeno M3 gospodarsko modul v 8 pripomorejo, da dijaki lažje povežejo določene teoretične poslovanje celoti vsebine. Transportna Strokovni Ena izmed največjih novosti v programu je odprti M4 sredstva modul v 12 kurikulum, katerega vsebine lahko določa šola sama in jih je v celoti novem programu 20% vseh ur, ki so namenjene strokovnim Logistika Strokovni vsebinam. Skozi odprti kurikulum, se lahko uresničujejo M5 tovornih tokov modul v 24 lokalne značilnosti logističnega področja in kar je celoti Mednarodna Strokovni najpomembnejše potrebe gospodarstva, katere se lahko zelo M6 blagovna modul v 10 hitro spreminjajo. Prav hitrim spremembam in spodbudam iz menjava celoti gospodarstva je namenjen ta del kurikula, ki se lahko iz Logistika Strokovni generacije v generacijo spreminjajo na šoli, brez dolgotrajnih M7 potniških tokov modul v 5 postopkov spremembe učnih načrtov, ki potekajo preko celoti šolskih inštitucij. Vendar vsebine odprtega kurikuluma ne smejo biti enake modulom strokovnega dela predmetnika ali 3.2 Špediter / Špediterka da bi se kakšen del ponavljal. Torej je potrebno za ta del določiti in oblikovati povsem druge kompetence, katere se bodo uresničevale skozi odprti kurikul in dale dijakom še bolj Nacionalno poklicno kvalifikacijo Špediter/Špediterka si lahko pridobi, kdor je pozitivno ocenjen iz naslednjih širok spekter znanja in s tem tudi boljše možnosti za strokovnih modulov: zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Tabela 3: Seznam modulov za pridobitev NPK 3.4 Upravljalec / Upravljalka dvigal Špediter/špediterka Št. Strokovni Vsebinski Nacionalno poklicno kvalifikacijo Upravljalec / upravljalka Oznaka kreditnih moduli sklopi dvigal pridobi, kdor je pozitivno ocenjen iz strokovnih točk modulov: Tehnologija Strokovni M1 blagovnih tokov modul v 11 Tabela 5: Seznam modulov za pridobitev NPK celoti Upravljalec/Upravljalka dvigal Tehnologija Strokovni Št. M2 komuniciranja modul v 11 Strokovni Vsebinski Oznaka kreditnih celoti moduli sklopi Podjetništvo in Strokovni točk M3 gospodarsko modul v 8 Tehnologija Strokovni poslovanje celoti M1 blagovnih modul v 11 Transportna Strokovni tokov celoti M4 sredstva modul v 12 Tehnologija Strokovni celoti M2 komuniciranja modul v 11 Logistika Strokovni M5 tovornih tokov modul v 24 celoti celoti Podjetništvo in Strokovni Mednarodna Strokovni M3 gospodarsko modul v 8 M6 blagovna modul v 10 poslovanje celoti menjava celoti Transportna Strokovni Vir: Izobraževalni program Logistični tehnik M4 sredstva modul v 12 celoti 3.3 Skladiščnik v logistiki / Skladiščnica v logistiki Logistika Strokovni M5 tovornih tokov modul v 24 Nacionalno poklicno kvalifikacijo Skladiščnik v celoti logistiki / Skladiščnica v logistiki pridobi, kdor je pozitivno Sredstva Strokovni ocenjen iz strokovnih modulov: M8 mehanizacije modul v 5 Tabela 4: Seznam modulov za pridobitev NPK celoti Avtomatizacija Strokovni Skladiščnik/Skladiščnica v logistiki M9 in robotizacija modul v 5 Št. Strokovni Vsebinski celoti Oznaka kreditnih moduli sklopi Vir: Izobraževalni program Logistični tehnik točk Tehnologija Strokovni M1 blagovnih modul v 11 tokov celoti 4 ZAKLJUČEK Tehnologija Strokovni Nastala celostna struktura programa LOGISTIČNI M2 komuniciranja modul v 11 TEHNIK je evropsko primerljiva, aktualna, ustrezna in celoti transparentna. Celovitost programa nudi dijakom in Podjetništvo in Strokovni dijakinjam mobilnost, fleksibilnost ter vzpodbudo za M3 gospodarsko modul v 8 samostojno učenje kot tudi izziv za inovativnost, kot poslovanje celoti strateško prednost na globalnem trgu. Dijake in dijakinje Transportna Strokovni program LOGISTIČNI TEHNIK usposobi v umirjeno M4 sredstva modul v 12 dinamično osebnost, za zagotavljanje varnega, okolju celoti prijaznega, defenzivnega, hitrega in gospodarnega pretoka Logistika Strokovni oseb, potnikov in blaga v lokalnem in globalnem prostoru. M5 tovornih tokov modul v 24 celoti Novi pristopi na področju izobraževanja in sami strukturi učnega bo pripomogla k boljšemu in hitrejšemu Sredstva Strokovni razumevanju učnih vsebin, ki jih morajo dijaki osvojiti, da M8 mehanizacije modul v 5 celoti bodo pripravljeni na poklicne izzive ali nadaljnje izobraževanje.

10 REFERENCE [7] Poklicni standard Prometnik/prometnica v cestnem prometu, Uradni list Republike Slovenije št. 136/2007

[1] Klara S. Ermenc, Zvone Cencen, Boris Klančnik: [8] Poklicni standard Špediter/špediterka, Ul. RS št. Priprava izvedbenega kurikula: dva primera dobre 136/2006 prakse, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Ljubljana, 2007 [9] Poklicni standard Skladiščnik/skladiščnica v logistiki, Ul. RS št. 85/2007 [2] Breda Zupanc, at al: Načrt ocenjevanja znanja, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, [10] Poklicni standard Upravljalec/upravljalka dvigal Ul. št. Ljubljana, 2007 85/2007

[3] Zdenko Medveš, at al: Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja, Center za poklicno izobraževanje Republike Slovenije, Ljubljana

[4] Metka Zevnik et al: CPI pri razvoju skupnega evropskega prostora za poklicno izobraževanje, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Ljubljana 2007

[5] Center Republike Slovenije za izobraževanje: Smernice za oblikovanje izvedbenega kurikula za srednje poklicne šole

[6] Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje: Izobraževalni program Logistični tehnik

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

KAKOVOST NA VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH V REPUBLIKI SLOVENIJI S POUDARKOM NA UVAJANJU KAKOVOSTI NA VIŠJI PROMETNI ŠOLI MARIBOR

Mag. Andreja Križman, univ. dipl. ekon., predavateljica Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Preradovičeva 33, Maribor [email protected]

Povzetek UVOD Kakovost v višjem strokovnem izobraževanju ima svojo zakonsko podlago v Zakonu o višjem strokovnem Zakon o višjem strokovnem izobraževanju, ki je stopil v izobraževanju. Ob ustanovitvi Skupnosti višjih strokovnih veljavo avgusta 2004, v 7. členu predpiše organ - komisijo za šol Slovenije (v nadaljevanju Skupnost VSŠ) so si kot kakovost – in ji v 15. členu nalaga naloge s področja pomemben cilj zadali tudi spremljanje in zagotavljanje kakovosti z namenom celostnega spremljanja in zagotavljanja kakovosti višješolskega izobraževanja in v ta namen kakovosti študija. Po zakonu Komisijo za spremljanje in ustanovili komisijo za kakovost v okviru Skupnosti, ki je zagotavljanje kakovosti študija (v nadaljevanju komisija za pristopila k pripravi meril, ki bodo takšno spremljanje in kakovost) sestavljajo predsednik komisije in šest članov, od zagotavljanje kakovosti podpirala in olajšala delo tega pet predavateljev in dva študenta. O svojem delu komisijam za kakovost na višjih strokovnih šolah. komisija za kakovost vodi urejeno dokumentacijo, za Prispevek obravnava merila za spremljanje in izvajanje kakovosti odgovarja ravnatelj višje šole oz. direktor. zagotavljanje kakovosti na višjih strokovnih šolah, Ob ustanovitvi Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije predstavlja merjenje kakovosti na višjih šolah v Sloveniji (v nadaljevanju Skupnost VSŠ) so si kot pomemben cilj ter povzema rezultate tega merjenja. Osredotoča se tudi zadali tudi spremljanje in zagotavljanje kakovosti na uveljavljanje kakovosti na Prometni šoli Maribor, Višji višješolskega izobraževanja in v ta namen ustanovili komisijo prometni šoli (VPŠ). Predstavljen bo projekt uvajanja za kakovost v okviru Skupnosti. Le-ta šteje sedem članov, ki kakovosti na VPŠ na podlagi standardov kakovosti (ISO so si, med drugimi nalogami, zadali tudi nalogo pripraviti 9001:2000 in KZP), ki bo pomagal dvigovati raven merila za spremljanje, ugotavljanja in zagotavljanje kakovosti kakovosti VPŠ tudi v novem programu izobraževanja višjih strokovnih šol. logističnega inženirstva, ekonomije in varstva okolja s komunalo. MERILA ZA SPREMLJANJE, UGOTAVLJANJE Abstract IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VIŠJIH As the Council of Vocational Colleges of Slovenia was STROKOVNIH ŠOL established the primary goals were set. One was the management and assurance of quality of education which Z namenom spremljanja in zagotavljanja kakovosti is based on the Post-secondary Vocational Education Act. višješolskega izobraževanja smo se v komisiji za kakovost na The Board for Quality Assurance was set up as the body nacionalni ravni dogovorili, da je potrebno pristopiti k which should set rules and help colleges in respectful area pripravi meril, ki bodo takšno spremljanje in zagotavljanje of activity. kakovosti podpirala in olajšala delo komisijam za kakovost The article deals with rules for quality development na višjih strokovnih šolah. and assurance in colleges, presents quality assessment Če bi prišlo do soglasja med šolami, da se izvaja tudi criteria, and interpretation of results. It also deals with zunanja evalvacija višješolskega izobraževanja, bodo these elements in the School of Traffic and Transport - pripravljena merila osnova za zunanjo evalvacijo. Komisija za Vocational College of Traffic and Transport where the kakovost na nacionalni ravni torej ponuja merila kot ogrodje project of implementing the ISO 9001:2000 standards is oz. pripomoček za delo šolskih komisij. Komisija za kakovost taking place. This will substantially elevate the quality of na nacionalni ravni tako ne predpisuje, temveč usmerja, education process of logistics engineering, economics and svetuje in združuje primere dobre prakse z namenom dviga environmental protection with city planning. kakovosti, prepoznavnosti in ugleda višjih strokovnih šol. Pri tem igra ključno vlogo tudi informiranje javnosti o delu šol in Keywords komisije na nacionalni ravni (Osnutek meril, 2006, 3). Quality, ISO standardization, education, vocational college

Komisija za kakovost pri delu na šoli upošteva Merila za javnih in del zasebnih višjih strokovnih šol in prav pri teh se spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti višjih je anketa tudi izvajala. strokovnih šol. Pri tem se je potrebno zavedati specifike višjih Anketa je bila članicam Skupnosti VSŠ poslana na strokovnih šol, ki izhaja iz: začetku študijskega leta 2006/07. Šole so bile pozvane, da • potreb in pričakovanj delodajalcev – študij mora izpolnijo anketo z osnovnimi podatki o šoli (izobraževalnem ponujati čim več praktičnega znanja, saj podjetja zavodu), in sicer: o programih izobraževanja, letu začetka pričakujejo diplomante z dejansko usvojenimi izvajanja programa, povprečnem letnem številu vpisanih kompetencami in ne zgolj diplomo; študentov in povprečnem letnem številu diplomantov ter o • nujnosti tesnega sodelovanja s podjetji, z številu redno, delno ali pogodbeno zaposlenih predavateljev ustanovami; in strokovnih delavcev. Sledilo je trinajst vprašanj v povezavi • pomena praktičnega izobraževanja. z delovanjem komisij za kakovost in njihovim delom ter izvajanjem notranjih evalvacij. Kakovost višjih šol gradimo ob upoštevanju (povzeto iz Rezultati ankete so naslednji: Osnutka meril, 2006, 2-3): • aktualnih dokumentov, gradiv in zakonodaje • Odzivnost šol (Memorandum o vseživljenjskem učenju, Zakon o višjem Od 24 javnih in koncesionirane VšSŠ se jih je na anketo strokovnem izobraževanju, Bolonjska deklaracija, odzvalo 17, kar je 70,8 %. Od 14 zasebnih VšSŠ (danes jih je Köbenhavenski proces, dokumenti ENQA-e itd.); že 27) se jih je odzvalo 6 ali 42,9 %. Skupni odziv na anketo • trendov izobraževanja, sodobnih učnih metod, je torej 60,3 % ali od 38 članic Skupnosti se jih je odzvalo 23. spodbujanja različnih oblik ocenjevanja; • specifike vsake posamezne šole in avtonomnega odločanja • Delo komisij za kakovost o tem, na kakšen način bo spremljala, merila in Na vprašanje, kako bi opisali delovanje komisije za kakovost zagotavljala kakovost. na šoli do sedaj, je 21,7 % ali 5 šol odgovorilo, da komisije še nimajo oz. je imenovana, pa ne deluje. Da se komisija redno Pri zunanji evalvaciji višjih strokovnih šol merila sestaja in opravlja interno spremljanje kakovosti, je obkrožilo predvidevajo naslednja področja ocenjevanja: 12 šol ali 52,2 %. Ostale komisije na šolah (26,1 %) so • strategijo, organiziranost in vodenje šole, ravnokar pričele z delom. urejenost evidenc ter skrb za kakovost; • Vključitev študentov v ocenjevanje predavateljev • izobraževanje – študijska dejavnost; • strokovno dejavnost; Zanimalo nas je, ali so študenti vključeni v ocenjevanje dela • višješolske učitelje, strokovne delavce in predavateljev. Pri 13 % (3 šole) študenti ne ocenjujejo dela sodelavce; predavateljev, v 26 % (6 šol) to počnejo včasih oz. so bili posamezni poskusi in v 61 % (14 šol) študenti redno • upravne in strokovno tehnične delavce; ocenjujejo predavatelje. • aktivnosti študentov v šoli in pri praktičnem izobraževanju; • Vključitev predavateljev v ocenjevanje dela šole • prostore, opremo za izobraževalno in Predavatelji se redno vključujejo v ocenjevanje raziskovalno dejavnost, knjižnico; organiziranosti in dela šole preko anketnih vprašalnikov, • financiranje izobraževalne/študijske, poročil dela in s sodelovanjem v komisijah za kakovost v raziskovalne in strokovne dejavnosti; dobri polovici šol (52,2 %), včasih - v 7 šolah - in v 4 šolah • sodelovanje z družbenim okoljem na nikoli. regionalni, državni in mednarodni ravni. • Področja evalviranja

Vsekakor je zanimivo izvedeti, katera posamezna področja ANALIZA DOSEDANJEGA DELA NA dela šole so predmet evalvacij. Od 14 šol (60,1 %), ki PODROČJU KAKOVOSTI V VIŠJIH izvajajo evalvacije pomembnih področij, so te šole omenile STROKOVNIH ŠOLAH naslednja področja: praktično izobraževanje, strokovno usposabljanje predavateljev, diplomski postopek, gradiva, delo referata in knjižnice, zaposlitvene možnosti Zakonodaja nalaga višjim šolam ustanovitev komisij za diplomantov, uvajanje novega izobraževalnega programa, … kakovost, katerih naloge so zakonsko opredeljene, Slabih 40 odstotkov šol teh evalvacij ne izvaja. odgovornost za njihovo delo in kakovost izobraževanja pa naložena ravnateljem/direktorjem šol. Ker je bilo dosedanje delo na področju kakovosti prepuščeno komisijam na višjih šolah in se njihovo delo ni sistematsko spremljalo, se je • Evalvacijska poročila komisija za kakovost na nacionalni ravni odločila, da z anketo preveri stanje in delovanje komisij za kakovost v Ne pripravlja jih 6 šol, ostale pa ali samo informativno (2 okviru Skupnosti VSŠ Slovenije. Pri tem je potrebno šoli) ali pisno za arhiv (7 šol) oz. z nazornimi predstavitvami poudariti, da je k članstvu v Skupnost VSŠ pristopila večina (10 šol).

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

• Predstavitev evalvacijskih poročil Za potrebe kakovosti višjih šol in ob financiranju Skupnosti višjih strokovnih šol je bila izvedena širša Poročila predstavijo predavateljskemu zboru, vodstvu oz. raziskava (Možina, Klemenčič, 2007, 5) z več postavljenimi kolegiju, študentom in nekateri na spletnih straneh šole. raziskovalnimi vprašanji: • Uporabljene tehnike spremljanja dela in kakovosti 1. Kaj po mnenju vprašanih opredeljuje kakovostno višjo Anketa je najpogosteje uporabljena tehnika ali merski strokovno šolo, kakšen pomen pripisujejo različnim instrument pri notranjih evalvacijah, saj jo uporabljajo vse dejavnikom kakovosti ter koliko so po njihovem mnenju šole, nekatere šole pa se odločajo tudi za intervjuje in posamezni dejavniki kakovosti prisotni na njihovi višji ocenjevalne lestvice. strokovni šoli. 2. Kakšna so mnenja in stališča vprašanih o tem, koliko so • Obdelava podatkov pomembni različni pristopi notranje skrbi za kakovost Povečini poteka ročno, ena šola je razvila lasten avtomatski (samoevalvacije) višje šole; kdo naj v teh procesih sistem obdelave podatkov. Šole pa delno uporabljajo tudi sodeluje; kako naj se uporabljajo rezultati; še posebej jih sisteme, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju. Šole v je zanimalo, kateri kazalniki kakovosti naj bodo predmet glavnem podatke pregledajo, jih statistično obdelajo in notranjih presoj kakovosti. izdelajo poročila ter predstavijo prej omenjenim ciljnim 3. Kakšna je po mnenju vprašanih vloga različnih interesnih skupinam. skupin v procesih samoevalvacije in koliko so vključeni že doslej sodelovali v procesih presojanj. • Programska oprema za evidenco in vodenje 4. Koliko so po mnenju vprašanih za kakovost dela višje podatkov o študentih strokovne šole pomembni različni pristopi za zunanjo Dobra polovica šol (56 %) uporablja t. i. Evidenco, program, presojo kakovosti in kako naj se uporabijo rezultati ki je bil narejen posebej za VSŠ, zato te šole podpirajo zunanje presoje. zamisel o vključitvi elementov evalvacije v obstoječo programsko opremo. Tako si obetajo lažje spremljanje Na osnovi analize izbranega vzorca, ki so ga sestavljali kakovosti na VSŠ. ravnatelji, predavatelji, referenti za študijske zadeve, redni in izredni študenti, in ob uporabi metode anketiranja s • Skupna merila za presojanje in spremljanje strukturiranim vprašalnikom zaprtega tipa v kombinaciji z kakovosti VSŠ določenim številom vprašanj odprtega tipa (Možina, 87 % ali 20 šol podpira prizadevanja za pripravo poenotenih Klemenčič, 2007, 6) so prišli do sledečih ugotovitev, ki jih meril za presojanje in spremljanje kakovosti VSŠ, v 3 šolah skrajšano povzemamo (Možina, Klemenčič, 2007, 12-86) : pa menijo, da je to stvar posamezne šole, saj zaradi Opredelitev kakovostne višje strokovne šole specifičnosti programov ni mogoče izdelati enotnih meril. Kakovostna višja strokovna šola je tista, ki ima jasne Ugotovitve ankete kažejo, da so na večini šol komisije za strateške, razvojne in kadrovske usmeritve. Vpeta je v lokalno kakovost sicer pričele z delom, vendar pa si želijo svoje in širše okolje, pozna potrebe njenih uporabnikov ter se nanje delovanje in prizadevanja za kakovost spraviti na višjo raven odziva in jih zadovoljuje. Ima strokovno usposobljeno osebje, tudi s tem, da podpirajo pripravo poenotenih meril za ki je praktično in inovativno naravnano. Postopke presojanje in spremljanje kakovosti VSŠ. Zato si je komisija izobraževanja opravlja premišljeno in strokovno ter vanje za kakovost na nacionalni ravni v letu 2007 zadala predvsem vključuje študente in zaposlene. Diplomant višje strokovne naloge, povezane z delom komisij za kakovost na VSŠ, da šole naj bi v nova delovna okolja vnašal novo znanje in jim tako olajša delo in jih usmeri v želeni cilj – višjo kreativne ideje. Med dejavnike kakovosti štejejo predvsem kakovost višješolskega izobraževanja v Sloveniji. Tako smo usposobljenost predavateljev in strokovnih delavcev, izpeljali: načrtovanje in izpeljav izobraževalnega procesa, podporne procese, kakovost znanja, zaposljivost ter zadovoljstvo z 1. dva posveta z izobraževalnimi delavnicami, namenjena izobraževanjem. izobraževanju članov šolskih komisij za kakovost in za Notranje presojanje kakovosti spodbujanje sodelovanja med komisijami; Narejeni so prvi koraki pri uvajanju sistema notranje 2. vključitev celotne mreže VSŠ v pripravo poenotenih presoje kakovosti. Zaenkrat ni zaznati, da bi šlo za celovitejše izhodišč in meril za vzpostavitev učinkovitega sistema pristope pri izvajanju samoevalvacij. Prevladujejo spremljanja in obvladovanja kakovosti na posameznih tradicionalnejši načini (anketiranje, neformalni pogovori…), šolah in v okviru mreže VSŠ (poslovniki, instrumentarij ki povečini vključujejo študente, redkeje predavatelje. itd.); Razmišljanja gredo tudi v smeri vključ itve delodajalcev v 3. preučitev možnosti in pričeli z razvojem ustrezne procese notranje presoje kakovosti. Večina vprašanih nima softverske obdelave anketnih podatkov oz. vključitev teh nič proti javni objavi rezultatov samoevalvacij. modulov v obstoječe softverske rešitve. Zunanje presojanje kakovosti Vprašani se strinjajo, da so predmet zunanjih presoj pogoji, ki jih šola zagotavlja za izpeljavo programov (prostor,

oprema, osebje), spoštovanje zakonskih norm, ustreznost 4. Zagotavljanje virov (preskrba, osebje, izobraževalne ponudbe in ali ima višja šola vpeljan sistem infrastruktura delovno okolje in delovno vzdušje). presojanja in razvijanja kakovosti. Predvsem študenti izražajo 5. Vodenje in izvajanje procesov (izobraževalni mnenje, da je treba dejavnike kakovosti procesa proces, sodelovanje s študenti, podjetji in ostalo izobraževanja presojati tudi od zunaj, kar kaže na nezaupanje širšo družbeno skupnostjo, strokovna rast študentov, da bi to presojo lahko opravila šola sama. Niti ena zaposlenih in njihov razvoj, delo referata, razvoj in skupina anketiranih ni izrazila pomislekov o javnem posodabljanjenovih postopkov dela). objavljanju rezultatov zunanjih evalvacij. Vprašani vidijo 6. Merjenje, analize in nenehno izboljševanje večinoma pozitivne stvari takšnih objav, kot nagrado in (splošen opis, nadzor, obvladovanje odstopanj, vzpodbudo za dobro delo oz. kot opozorilo tistim, ki dobrih analiza podatkov, nenehne izboljšave). rezultatov ne dosegajo. II. Analiza stanja - izvajanje anket za ugotavljanje PROJEKT UVAJANJA KAKOVOSTI NA VIŠJI zadovoljstva ciljnih skupin PROMETNI ŠOLI V MARIBORU Pred pričetkom uvajanja projekta kakovosti na VPŠ, moramo ugotoviti, kakšno je dejansko stanje v pogledu Ker se na Višji prometni šoli (v nadaljevanju VPŠ) kakovosti na naši šoli. Preden se lotimo evalviranja oz. zavedamo pomena kakovostnega izvajanja izobraževalnih vrednotenja učinkov izobraževalnega procesa oz. le programov in vseh odvisnih procesov, ki izobraževanje posameznega dela, je prav, da si pripravimo načrt, v katerem spremljajo, smo se odločili, da kakovostno delo na šoli opredelimo namen in pomen raziskave, nosilce in sodelavce, uokvirimo v skupen projekt, ki bo temeljil na nacionalno in opredelimo področja evalviranja, predvidene uporabljene mednarodno primerljivih standardih upravljanja kakovosti. metode in tehnike, trajanje evalvacije in rok za njeno Na tej podlagi (standardov Kakovost za prihodnost vzgoje in izvršitev, vključno z dokončanjem poročila o evalviranju. izobraževanja – KZP, ISO standarda 9001:2000 in Poslovne Z empiričnim delom pričnemo šele, ko je načrt evalvacije odličnosti) bomo pripravili Poslovnik VPŠ, na osnovi izdelan. Pri evalvaciji moramo zagotoviti strokovno izvedbo katerega bomo v prihodnje uvajali in izboljševali kakovostno sistematičnega zbiranja podatkov, poštenost in integriteto izobraževanje. Pri tem se je potrebno zavedati specifike višje evalvacijskega procesa in spoštovanje udeležencev v strokovne šole, ki izhaja iz potreb in pričakovanj študentov in evalvaciji (Ermenc, 2006, 20). Evalviranje procesov mora nujnosti tesnega sodelovanja s podjetji in z ustanovami v upoštevati uporabnike, za katere je pomembno, da razumejo okviru praktičnega izobraževanja študentov. in sprejmejo namen evalviranja in ga ne doživljajo kot nadzor. Pri tem ne smemo zanemariti splošnih etičnih norm in Cilji projekta so: zakona o varovanju osebnih podatkov. Z rezultati evalviranja • Pripraviti šolo za potrebe spremljanja in izboljševanja pa morajo biti uporabniki vedno tudi seznanjeni. kakovosti izobraževanja in uskladiti njeno delovanje z Poročilo o evalvaciji, ki je pomemben del evalvacijskega zahtevami meril za zunanjo evalvacijo presojanja načrta, zajema tudi interpretacijo statistično zbranih in kakovosti višjih strokovnih šol. analiziranih rezultatov. Z njim želimo čim bolj objektivno • Izdelati poslovnik kakovosti VPŠ Maribor. odgovoriti na raziskovalni problem in ga pojasniti, pri čemer • Uskladiti delovanje obeh enot Prometne šole Maribor in upoštevamo metodologijo in analizo rezultatov ter skupnih služb. predlagamo izboljšave. • Pripraviti vse potrebno za pričetek izvajanja poslovnika kakovosti v prakse. III. Plan uvajanja Določa odločitve o pričetku uvajanja in področju Projekt je sestavljen iz treh faz: intenzivnejšega spremljanja kakovosti. Predvidevamo, da bi I. Priprava poslovnika lahko s celovitim spremljanjem kakovosti na VPŠ pričeli z II. Analiza stanja kakovosti uveljavitvijo prenovljenih programov po bolonjskih študijskih III. Plan uvajanja usmeritvah v študijskem letu 2008/09.

I. Priprava poslovnika kakovosti

V tej fazi je potrebno narediti naslednje naloge: 1. Predstavitev višje strokovne šole. ZAKLJUČEK 2. Sistem vodenja (splošen opis sistema vodenja in dokumentacija). Višje strokovno šolstvo si v Sloveniji šele utira pot v 3. Odgovornost vodstva (zavezanost vodstva, vizija terciarnem izobraževanju. Svoje mesto v izobraževanju si bo in vrednote višje šole, načrtovanje razvoja šole, lahko utrdilo le s kakovostnim delom in z ustvarjanjem organiziranost, odgovornost, pooblastila in zaupanja pri uporabnikih na vseh nivojih, zato je oblikovanje komniciranje, pregledovanje učinkovitosti sistema instrumentov in izvajanje nalog, ki omogočajo in zagotavljajo kakovosti). spremljanje kakovosti, najpomembnejša naloga višjega strokovnega izobraževanja v naslednjem obdobju.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Tem težnjam se pridružuje tudi Višja prometna šola Maribor z uvajanjem in zagotavljanjem kakovosti v izobraževanje za poklice s področja logistike, ekonomije in varstva okolja s komunalo.

UPORABLJENI VIRI

1. Anketa – kakovost na višjih strokovnih šolah. Komisija za kakovost pri Skupnosti VSŠ Slovenije, avtorica Z. Steblovnik, 2006. 2. Osnutek meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti višjih strokovnih šol. 2006. Komisija za kakovost pri Skupnosti VSŠ Slovenije. 3. Ermenc, K. S. in S. Grašič. 2006. Priročnik za spremljanje izvajanja kompetenčno zasnovanih in kreditno ovrednotenih višješolskih študijskih programov. Zavod IRC, Ljubljana. 4. Možina, Tanja; Sonja Klemenčič. 2007. Nekatera vprašanja nadaljnjega razvoja kakovosti na višjih strokovnih šolah, Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport. 5. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju, UL RS, št. 86/2004.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola UPORABA STROKOVNEGA IZRAZOSLOVJA V LOGISTIKI

Martina Belšak, prof. Prometna šola, Višja prometna šola Preradovičeva ul. 33, 2000 Maribor [email protected]

Abstract • Slovenski pravopis (SP) – v prvem delu (Pravila) Slovene is a fully developed language that is constantly zasledimo navodila o prevzemanju besed, v being able to produce new words. Global scientific development drugem (Slovar) izbiramo med ponujenimi has also had a strong impact on Slovene terminology. Some besedami. terms can easily be translated into Slovene without any semantic • Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) – pri insufficiency. But the majority of terms need a newly formed iskanju besed oz. že ustaljenih poimenovalnih Slovene word with the same meaning or the word of a similar možnosti nas zanima posamezno geslo v celoti meaning, otherwise the foreign word prevails and it gradually adopts the morphological and phonological characteristics of (tj. glava z zaglavjem, kjer dobimo osnovne Slovene. The main question is whether some new terms, that informacije o izgovorjavi in pregibanju, in have been spreading into Slovene, can adequately be translated razlaga oz. pomenski del geselskega članka). into Slovene or not, and if so, how to prompt the usage of one Geselski članek lahko vsebuje tudi t. i. Slovene version instead of hesitate among many variations. The terminološko gnezdo, v katerem je prikazana article deals with some terms in logistics that have been used terminološka raba besed ali zvez – kar je quite differently so far. razvidno s pomočjo kvalifikatorjev za posamezne stroke. Keywords • Številni dvo- ali večjezični slovarji (splošni in Slovene, terminology, terms, new words, Slovene strokovni – npr. Angleško-slovenski prometni terminology, translation, scientific development slovar), strokovni slovarji (ekonomski, kemijski,

gozdarski, tekstilni slovar, slovar strojništva in

metalurgije, medicinski slovar, …). UVOD

STROKOVNI JEZIK Strokovnjaki različnih strokovnih področij so pri prenašanju tujih strokovnih spoznanj v slovenski prostor velikokrat omejeni pri poimenovanju specifičnih strokovnih Pojem strokovni jezik predstavlja eno od oblik področij. Strokovni jezik v logistiki zajema svojstven nabor slovenskega jezika, kakor so to tudi knjižni jezik, praktično strokovnih izrazov, kakor je to povsem običajno tudi za druga sporazumevalni, narečni ipd. Te oblike slovenskega jezika so različna strokovna področja, npr. zdravstvo. Strokovnjaki poimenovane zvrsti – znotraj teh strokovni jezik spada med slovenisti spodbujajo in zagovarjajo uporabo čim bolj funkcijske zvrsti. Toporišič (1984, str. 21) pojem funkcijskosti domačega in podomačenega, tj. na slovenski morfematiki razlaga s tem, da te zvrsti “služijo različnim uporabnostnim temelječega izrazja, čeprav, kakor ugotavlja Toporišič (1994, namenom; imenovali bi jih lahko tudi področne, ker 72), “vsega seveda nikakor ni mogoče posloveniti in tega tudi ubesedujejo predmetnost različnih področij človekovega ni treba, če namreč za marsikaj nimamo svojega izraza in ga udejstvovanja, npr. vsakdanjih nespecializiranih stvari, tudi ni prav mogoče napraviti (…).” Na pretirano rabo tujk v strokovnih, umetnostnih.” Strokovni jezik se nadalje deli še slovenščini opozarja prevajalec J. Gradišnik (1993), ko na štiri podskupine (ibid, str. 23): podobno kot drugi priznani slovenisti poudarja, da je • praktično strokovni (praktičnosporazumevalni slovenščina dosegla tisto kulturno jezikovno stopnjo, na kateri jezik s prevladujočim strokovnim izrazjem, mora ostati, kar pa lahko doseže le tako, da ohranja že uporabljajo ga delavci različnih strok pri svojem dosežene izrazne zmožnosti, hkrati pa da ostaja dovolj prožna poklicnem delu); za nove poimenovalne zmožnosti. Po avtorjevem mnenju • poslovni jezik (značilen za gospodarstvo in (ibid.) bi taka poimenovalna praznina pomenila upad politično upravo, zato se pretežno piše in je kot jezikovne oblikovalne in ustvarjalne moči, kar bi kaj kmalu takšen precej zapleten in dostikrat nejasen); omogočalo tujkam, da pospešeno vdirajo v naš jezikovni • znanstveni jezik (je najvišja stopnja strokovnega sistem. jezika, ki ga zaznamujejo abstraktnost, natančnost in enopomenskost v poimenovanju) in Pravilno rabo in izbiro tudi strokovnih besed ali terminov • poljudnoznanstveni ali navadni strokovni jezik predpisujejo in predlagajo številni jezikovni priročniki, (nekakšna vmesna stopnja med praktično nekateri od njih predstavljajo tudi normo slovenskega jezika: strokovnim in znanstvenim jezikom in se uporablja za ubesedovanje vsebine znanstvenih

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

oz. visoko strokovnih del na preprostejši način, z Z načeli za oblikovanje terminov se podrobneje ukvarjajo nazornimi razlagami, zgledi ipd., zato so taka ustrezni standardi s tega področja (ISO 704 idr. v Vintar, besedila s svojo informativnostjo o splošno 2008), in sicer mora biti termin: zanimivih področjih stvarnega sveta namenjena • jezikovno pravilen, tudi nespecializiranim bralcem). • natančen,

Marc (2006) pa strokovni jezik loči po zahtevnosti v • jedrnat, praksi na praktičnostrokovnega, znanstvenega in • takšen, da dopušča tvorjenje izpeljank, poljudnoznanstvenega in ga označi kot najnatančnejšo • enopomenski. funkcijsko zvrst. Strokovno izrazje je lahko tako domačega kot tujega Strokovni jezik se od splošnega loči na več ravneh – tako izvora – je torej prevzeto. Glavni razlogi za prevzemanje se, ugotavljamo oblikoslovne in skladenjske, pa tudi stilne, kot smo že v uvodu omenili, kažejo v potrebi po besedilne, pragmatične in leksikalne posebnosti. poimenovanju novih pojmov in predmetov, saj je predvsem Strokovna terminologija se razvija ne samo na že tehnološki razvoj tisti, ki prinaša potrebo po novih izrazih. uveljavljenih strokovnih, znanstvenih in tehničnih področjih, Podobna stališča o tem, da noben jezik ni samozadosten, pač pa tudi na drugih specializiranih področjih človekovega najdemo tudi v SP (Slovenski pravopis, 2001, str. 22). Vintar ustvarjanja (npr. športna terminologija, kulinarična itd.) (2008, str. 11) pa ob tem opozarja, da ni mogoče poiskati (Vintar, 2008). ustreznega slovenskega izraza za besede, ki so pomensko Besede ali skupine besed, katerih jezikovni znak se ujema izrazito zaznamovane z izhodiščno kulturo (npr. pizza, z ustreznim pojmom določenega strokovnega področja, tiramisu, …). znanosti ali tehnike, poimenujemo z izrazom termini, pojem terminologija pa zajema: Vintar (2008, str. 11) opisuje naslednje stopnje prevzemanja • izrazoslovje v sklopu znanstvenih terminov novih besed iz tujih jezikov: znotraj občega znanstevnega jezika, posameznih • pojav prevzete nove besede v slovenskem jeziku; znanstvenih disciplin; • govorno prilagajanje; • del leksikologije, ki preučuje naravo, vlogo, • pisno prilagajanje; odnose in vrste terminov ter • oblikovanje besedne družine s slovenskimi obrazili; • nomenklaturo oz. inventarizacijo terminov v • morebiten pojav slovenske sopomenke; vlogi imenovanja (nominacije) (Pediček, 1990). • opustitev prevzetega izraza (npr. kompjuter).

SP (2001, str. 22) poudarja, da je pred prevzemom tuje besede PROCES NASTAJANJA TERMINOV treba presoditi, ali ubeseditev ni mogoča z “že znano domačo besedo ali z novo domačo tvorjenko.” SP (ibid.) podrobneje Pojem terminologija zajema izrazje določenega razlaga še prilagajanje prevzetih občnih in lastnih imen – strokovnega področja oz. predstavlja vedo o pojmih in podomačujemo jih v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski njihovih poimenovanjih v okviru strokovnih jezikov. rabi, v pisavi pa popolno ali delno. Pravopis take popolnoma Terminologija preučuje in opisuje pojme in razmerja med poslovenjene občne besede imenuje izposojenke (kultura, njimi, primerja pojmovne sisteme in izrazja različnih jezikov, vojna, džezva, …), taka lastna imena so podomačena (Zevs, kar je pomembno zlasti pri prevajanju, ter sodeluje pri Petrarka, …), delno poslovenjene (le govorno in/ali ustvarjanju novih izrazov – terminotvorje. Njena oblikoslovno) so tujke (show, jazz, …), delno poslovenjena interdisciplinarnost se kaže v navezovanju “na jezikoslovje, lastna imena pa so polcitatna (Shakespeare, Shakespearja, filozofijo znanosti, kognitivne znanosti, komunikologijo, …). Na sredi med domačimi (tj. avtohtonimi) in prevzetimi dokumentacijske in informacijske vede, prevodoslovje.” besedami so poldomače ali polprevzete besede, ki so nastale (Vintar, 2008, str. 2) iz prevzetih besed in domačih obrazil (šovinističen, ničejanec, Osnovne naloge terminologije so: dentistka, …). • spoštuje načelo enoznačnosti (termin mora imeti znotraj strokovnega področja samo en pomen); • ob pojavu različnih poimenovanj za isti pojem se stroka opredeli za enega, tj. izbere prednostni termin; • kadar določeni pojem še ni poimenovan, predlaga SLOVENSKI JEZIK V STROKI zanj ustrezno poimenovanje (novotvorjenko ali prevzeto besedo). V slovenskih strokovnih besedilih so tuje besede močno zastopane tudi na tehničnih področjih znanstveno- raziskovalnega dela. Take tuje besede (med njimi prevladujejo

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola angleške besede) v vsakdanji pisni in ustni rabi izpodrivajo strokovnih gradivih (Godnič, 2006; Pepevnik, 2002, 2003) ter domače besede, čeprav bi se jih dalo posloveniti. Gradišnik drugem strokovnem gradivu, revijah. Slovenska ustreznica (1993) v zvezi s tem opozarja na velik vdor angleških izrazov, kontejnerja je zabojnik (nekateri slovenisti so predlagali celo ki so posledica pospešenega gospodarskega razvoja, pri vsebnik), vendar se raba ni ustalila, saj zabojnik po mnenju katerih se nismo dovolj potrudili, da bi poiskali domače stroke vsebinsko ne pokriva termina kontejner; nadalje se je ustreznice (npr. leasing, holding, …). beseda kontejner kmalu začela uporabljati v besednih zvezah Slovenščina pri sprejemanju tujih besed ni izjema – kontejnerski prevoz, kontejnerske ladje, kontejnerizacija idr., sprejemajo jih tudi drugi jeziki, zlasti kadar gre za nove termin zaboj, zabojniški prevoz pa tako redko, da je raba pojme, za katere je težko hitro najti domači izraz. Toda včasih verjetno zaradi tega kaj kmalu zamrla. Gradišnik (1985, str. slovenisti za tujko ponudijo primeren izraz, a ga stroka ne 90) o pojmu kontejner celo pravi, da je “nepotrebna spačenka, sprejme. ker imamo domačo besedo” zabojnik, iz katere lahko tvorimo nove besede zabojniški, zabojništvo (namesto kontejnerizacije). Termin paleta, paletizacija najdemo v PRIMERI RAZLIČNE RABE TUJIH strokovnem gradivu, SP (2001) in SSKJ (1995) kot STROKOVNIH BESED V LOGISTIKI samostojni gesli, pri čemer ni podana nobena slovenska ustreznica, le razlaga pojma. Proces prevzemanja tujih strokovnih besed v slovenščino je precej hiter prav zaradi naglih sprememb pri Pri besedi menedžment (pojavlja se tako v SP kot razvoju znanosti in tehnologije. Zaradi poimenovalnih potreb SSKJ z izpeljankami menedžerski, menedžerstvo) se stroka stroke največkrat za poimenovanje predmetnosti in pojavnosti dolgo ni zmogla poenotiti o izbiri ustreznega slovenskega uporabimo kar tujo besedo, pogosto seveda z izgovorom, da termina (poslovodenje, vodenje, upravljanje), tako da je nobena domača tvorjena beseda ne ustreza dejanskemu prevladala prevzeta beseda, ki se je počasi glasoslovno in pomenu in rabi glede na tujo predlogo. Logistika in prometna oblikoslovno prilagodila zakonitostim tvorjenja slovenskih stroka premoreta kar lep korpus ustreznega slovenskega besed in njihovih izpeljank. Ko je prevzeta beseda enkrat besedja, s katerim zapolnjujeta poimenovalne potrebe – dokaz sprejeta v knjižni fond slovarskega dela SP in v SSKJ, ni so tehniški slovar, prometni slovar (Brkan, 2006) ipd. V nobenega razloga več, da bi jo še naprej zapisovali po tuje. nadaljevanju prispevka želim opozoriti predvsem na dve skupini tujih strokovnih besed: prevzete besede, ki so govorno Logistika – termin je zapisan v SP in SSKJ in v in pisno prilagojene slevenskemu jeziku tako, da jih zaradi slednjem ponuja samo razlago pojma, ne navaja pa slovenske dolge in pogoste rabe ne prepoznamo kot izvorno tuje besede, ustreznice – očitno jo je stroka prevzela in prilagodila in nove tujke, ki trenutno vstopajo v rabo, saj zanje še izgovorno in pisno, saj angleški prevod besede logistics nimamo slovenske ustreznice ali pa jo z rabo v strokovnih (Brkan, 2006) ponuja kot prevod besedo logistika in razlago, besedilih šele vpeljujemo. da gre za ureditev poslovanja, npr. dobavo, skladiščenje, prevoz, …

Prevzeto podomačeno strokovno izrazje Zanimiva je tudi raba pojmov voz/vagon v

železniškem prometu. Termin voz je srbohrvaškega izvora in Nekatere strokovne besede se znotraj logistične in pomeni vlak), tako da v slovenščini ne more nadomestiti prometne stroke uporabljajo tako v slovenski kot prevzeti ali termina vagon, ki je seveda prav tako prevzeta beseda, a je polprevzeti obliki – npr. transport, kontejner, distribucija ipd. prevladala v pomenu za del vlaka (SP, 2001, str. 1635). Čeprav imamo za termin transport v slovenščini domačo SSKJ (1995) pri terminu voz opozori na knjižno varianto ustreznico prevoz, pa jo le nekaj avtorjev dosledno uporablja. vagon. Termin transport se uporablja še v besednih zvezah transportne poti, kombinirani transport, integralni transport, transportna sredstva, večina strokovnjakov tega področja pa Omenimo še nekaj prevzetih strokovnih besed, za skorajda dosledno uporablja slovenski termin prevoz (v katere ima slovenski jezik ustrezne besede, a strokovnjaki raje besednih zvezah prevoz tovora, prevozna sredstva, vlečna in uporabljajo prevzete tuje besede, sklicujoč se na vlečena prevozna sredstva, prevoz potnikov, prevozna enopomenskost – npr. distribucija (razdelitev, razdeljevanje, dokumentacija, odgovornost prevoznika, …). SP (2001) že razpošiljanje, razvrstitev), kalkulacije (izračuni, vključuje besedo transport in njene izpeljanke transporten, preračunavanje, izračunavanje), špedicija (ital. prevozništvo, transporter in je nikjer posebej ne označi kot manj primerno organizacija prevoza, prevozna dejavnost) itd. za rabo, podobno jo kot geslo navaja tudi SSKJ (1995). Avtor strokovnega besedila je potemtakem tisti, ki se odloča za rabo enega ali drugega termina, kar je seveda odvisno od Neologizmi v slovenski terminologiji njegove jezikovne zavesti. Termina kontejner in paleta sta se prav tako že Logistics service – v praksi se uporablja kar trdno usidrala v slovensko strokovno rabo – navaja ju tako SP poimenovanje logistični servis; mišljena je seveda logistična (2001) kot SSKJ (1995), najdemo ju v učnih in študijskih oskrba (angl. service pomeni storitev, tako da lahko

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola govorimo o logističnih storitvah, podobno kot so posamezno, nato pa pot nadaljujejo v enem avtomobilu. Ta transportation service prevozne storitve (Brkan, 2006)). način je primeren za potnike iz različnih naselij, ki od določene točke dalje potujejo po isti poti (npr. iz obrobja Logistics outsourcing – gre še za razmeroma nov mesta v center mesta). Tretji pogost način je iskanje prevoza termin, zato se pogosto uporablja kar tujka outsourcing; po potrebi – če npr. potuješ enkrat v eno mesto, drugič v nekateri avtorji uporabljajo termin zunanja logistična oskrba, drugo, si s pomočjo baze podatkov o voznikih, ki potujejo na s katerim vsebinsko skorajda v celoti zajamejo njegov pomen; določenih relacijah, poiščeš prevoz. Car-pooling lahko zelo drugi govorijo o zunanjih izvajalcih, angleško-slovenski učinkovito spodbujajo posamezna podjetja, katerih delavci slovar (2005/2006) pa razlaga to besedo z zunanje izvajanje prihajajo v službo ob istem času. Nadalje je lahko car-pooling dejavnosti, najemanje tujih storitev, izkoriščanje zunanjih podprt s pomočjo baz podatkov o ljudeh, ki vsak dan potujejo virov/zmogljivosti). Slovar poslovnih izrazov (2001) na določenih relacijah. Na internetu ali po telefonu se lahko outsourcing razlaga kot naročanje pri kooperantih iskalci prevoza pozanimajo o ponudnikih prevoza in s (podizvajalcih). Glede na to, da so si izrazi pomensko zelo skupnim potovanjem zmanjšajo tako stroške kot tudi blizu, bi bilo bolje, da v stroki prevlada slovensko onesnaženje in hrup. Slovensko bi o tem lahko govorili kot o poimenovanje – zunanja logistična oskrba ali zunanje skupnem najetem prevozu, zbirnem prevozu, pridruženi vožnji, izvajanje storitev ali najemanje tujih storitev. sovožnji (glede na to, da v drugih okoliščinah že obstaja termin sovoznik, sovoznica). Supply chain management – stroka uporablja različna poimenovanja: menedžment oskrbovalnih verig, menedžment dobavnih verig (tudi slovar Evroterm), upravljanje ZAKLJUČEK oskrbovalnih verig. Glede na to, da v strokovni rabi prevladuje prva omenjena raba, bi bilo prav, da se Hiter razvoj znanosti in tehnologije povzroča strokovnjaki poenotijo in uporabljajo menedžment pospešeno nastajanje strokovnega izrazja ali terminologije. oskrbovalnih verig. Ker novi pojmi nastajajo znotraj določenega strokovnega področja, v določeni kulturi, ker so strokovna in znanstvena Customer service – ustrezni slovenski termin bi bil področja vse bolj interdisciplinarno povezana, je prav zaradi oskrba kupcev, odjemalcev, služba za stranke (Brkan, 2006), tega prevajanje in prenašanje v ciljno kulturo težavno, saj je Evroterm ponuja izraz storitve za kupce, stranke. Poslovni vse teže zagotoviti enopomenskost. Načini sprejemanja novih slovar (1996) ta termin razlaga kot poslovanje s strankami, besed v slovenščino so poznani – prevajanje, prevzemanje in služba za stranke. Izbrati in poenotiti rabo je torej potrebno govorno, pisno in oblikoslovno prilagajanje ter iskanje med termini: storitve za stranke, poslovanje s strankami, pomenske domače ustreznice. Še najlaže je tujo besedo služba za stranke. pravopisno prilagoditi in jo uporabljati kot prevzeto besedo. Ker pa je slovenski jezik popolnoma razviti sistem, ki je sposoben tvorjenja novih besed in iskanja novih

poimenovalnih možnosti, si moramo prizadevati za bogatenje Reverse logistics – stroka uporablja termin slovenščine. Strokovnjaki morajo obvladati tuje strokovne razbremenilna logistika, ker gre za zadnji, končni podsistem izraze svoje stroke in tudi širše, da lahko sledijo razvoju logističnega sistema; kot sorodni izrazi, vendar redkeje znanosti, pišejo in drugače sodelujejo na področju znanosti. Z uporabljeni, se uporabljajo še nasproten, vzvraten, obraten (v oblikovanjem in iskanjem pojmovno primernih strokovnih več besednih zvezah z reverse se v slovenščini pojavi besed v slovenščini pa lahko prav strokovnjaki različnih pridevnik obraten – reverse auction (obratna dražba), reverse strokovnih področij skupaj s prevajalci in slovenisti z engineer – obratno inženirstvo). interdisciplinarnim sodelovanjem prispevajo k bogatenju in ohranjanju slovenskega jezika. Dober vodnik za ustrezno rabo Just-in-time – strokovnjaki pišejo o just-in-time bi bil terminološki slovar za področje prometa, transporta in sistemu, sprotnem sistemu, ki pomeni predvsem dobro logistike – besednega fonda je že zdaj dovolj, zametke zanj pa organizirano dobavo, dobavo ob pravem času, pravočasnost. lahko zasledimo že v prometnem slovarju M. Brkan (2006). Slovar poslovnih izrazov (2001) ponuja povsem ustrezen Strokovnjake, ki objavljajo v strokovnih revijah, bi k rabi termin: pravočasna dobava, pravočasna proizvodnja. slovenskih poimenovanj namesto tujih strokovnih terminov in k poenoteni rabi slovenskih strokovnih terminov lahko JIS – just in sequence – govorimo lahko o zaporedni spodbujali tudi uredniki strokovnih revij s t. i. jezikovnimi dobavi, zaporedni proizvodnji. kotički, kjer bi se pišoči hitro in strokovno seznanili s pravilno rabo ali pa bi se o njej s strokovnega stališča celo razvijala razprava. Prav tako bi se o rabi slovenskih terminov moralo Car-pooling – razlaga pojma: lastnik avtomobila in razpravljati na vsakem strokovnem posvetu, kjer bi lahko še sovoznik(i) se vso pot peljejo skupaj (npr. kadar ima nekaj najlaže uskladili rabo enotne slovenske terminologije. ljudi iz iste soseske isto pot v službo). Drugi razširjeni način je uporaba car-pooling parkirišč – dva ali več voznikov se s svojimi avtomobili pripeljejo do določene točke – parkirišča –

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

LITERATURA IN VIRI [19] Dolinšek, A., Angleško-slovenski in slovensko-angleški terminološki slovar javnega naročanja, Služba vlade RS [1] Slovenski pravopis (ur. J. Toporišič), Založba ZRC za lokalno samoupravo in regionalno politiko (Ljubljana, SAZU (Ljubljana, 2001). 2005).

[2] Slovar slovenskega knjižnega jezika (ur. A. Bajec), DZS [20] Collin, P. H., Poslovni slovar : angleško slovenski, (Ljubljana, 1995). slovensko angleški, DZS (Ljubljana, 1996).

[3] Toporišič, J., Slovenski jezik in sporočanje 1, Založba Obzorja (Maribor, 1994).

[4] Toporišič, J., Slovenska slovnica, Založba Obzorja (Maribor, 1984).

[5] Marc, D., Kultura govorjene in zapisane besede ali Retorika za današnjo rabo, DZS (Ljubljana, 2006).

[6] Gradišnik, J., Slovensko ali angleško?, Mohorjeva družba (Celje, 1993). [7] Gradišnik, J., Za lepo domačo besedo, Založba Obzorja Maribor (Maribor, 1985).

[8] Brkan, M., Angleško-slovenski prometni slovar, Fakulteta za gradbeništvo (Maribor, 2006).

[9] Pediček, F., Prispevki za teorijo terminologije v znanosti – tudi pedagoški, Didakta (Radovljica, 1990).

[10] Vintar, Š., Uvod v terminologijo, Elektronski vir: http://www2.arnes.si/~svinta/skripta.htm (21. 2. 2008).

[11] Veliki slovar tujk (ur. M. Tavzes), Cankarjeva založba (Ljubljana, 2002).

[12] Godnič, C., Tehnologija prometa, samozal. (Maribor, 2006).

[13] Pepevnik, A., Tehnologija prevoza potnikov, samozal. (Maribor, 2003).

[14] Pepevnik, A., Tehnologija prevoza tovora, samozal. (Maribor, 2002).

[15] Veliki angleško slovenski slovar (ur. S. Krek), DZS (Ljubljana, 2005/2006).

[16] Evroslovar, Elektronski vir: http://evropa.gov.si/evroslovar/ (marec 2008).

[17] Lowe, D., The Dictionary of Transport and Logistics, Kogan Page (London, 2002).

[18] Slovar poslovnih izrazov v angleščini in slovenščini (ur. N. Filipović), Mladinska knjiga (Ljubljana, 2001).

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

INFORMACIJSKI SISTEM V FUNKCIJI ŽELEZNIŠKIH LOGISTIČNIH PROCESOV

Uroš PEPEVNIK, univ.dipl.inž.prom. VIŠJA PROMETNA ŠOLA Preradovičeva 33, 2000 Maribor

Abstract železnic (SŽ) in povezovanju s tujimi informacijskimi sistemi Management rationalisation, productivity increase and s pomočjo mreže Hermes za prenos podatkov o tovornem utilisation of inner reserves are some of basic principles of prometu med železnicami. Zaradi obširne informacijske each economy. Each company strives, by means of železniške mreže se bom v prispevku opredelil samo na information system, to provide information for effective uporabo informacijskega sistema v ranžiranju in to na business decisions. In addition, the goal of each company is to železniški postaji Maribor Tezno. master, optimize and integrate business processes. In this contribution I will present the information system in function Aplikacija upravljanja tovornega prometa (UTP), of railway logistic processes. I work for the Slovenian predstavlja obvladovanje tovornega prometa na celotnem Railways and I am well acquainted with the information področju SŽ, v vsakem trenutku in v realnem času. Omogoča system used for managing trains. nam zajem, kontrolo, spremljanje in nadzor tovornih vagonov ter vlakov. Program upravljanja železniške postaje je ravno Railway information system development can be seen in tako sestavni del informacijskega sistema SŽ in je vključen v operations of the Slovenian Railways' (SŽ) freight transport aplikacijo upravljanja tovornega prometa na SŽ. and its connection to foreign information systems by means of Hermes network; a network for freight transport data exchange among railways. The railway information network 1. UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA is widespread and extensive. In this contribution I will focus on the information system in marshalling operations at the Uvajanje informacijskih sistemov v tehnologijo dela in railway station Maribor Tezno. prometne tokove spreminja življenje, način razmišljanja in pogoje dela posameznih sistemov. Tako tudi spreminja Application for freight transport management (UTP) is pogoje dela železniškem sistemu. Razvoj ne poteka samo v implemented in freight transport operations throughout the smeri strojne opreme, velik napredek je tudi na področju Slovenian Railways. It provides control, monitoring of freight aplikativne programske opreme in operacijskih sistemov. wagons and trains. The programme of managing a railway Pretok informacij predstavlja pomemben segment za station is also a part of the information system of the kvalitetno upravljanje in vodenje prometa. Pomembno vlogo Slovenian Railways and is included in application of freight ima v tovornem prometu, kjer se uporablja za načrtovanje transport management at the Slovenian Railways. prevoza tovora in ranžiranje vlakovnih kompozicij. Pri tem ima pomembno vlogo baza podatkov, ki nastaja pri zajemanju preko terminalov, ki so postavljeni na posameznih točkah železniške mreže, to so predvsem mejne, ranžirne, Povzetek razporedne, večje raztovorne in natovorne postaje. Število

terminalov za zajemanje podatkov je odvisno od števila Racionalizacija poslovanja, povečanje produktivnosti in informacij na določeni točki. Celota pa predstavlja izkoriščanje notranjih rezerv je ena od osnovnih nalog upravljanje tovornega prometa v realnem času. vsakega gospodarstva. Vsako podjetje ima cilj, da s pomočjo V prispevku bom obravnaval upravljanje tovornega uporabe informacijskega sistema zagotavlja informacije za prometa na ranžirni postaji Maribor Tezno. Številne učinkovito poslovno odločanje. Prav tako cilj vsakega značilnosti železniškega prometa pogojujejo veliko količino podjetja je, da obvladuje, optimira ter integrira poslovne podatkov in informacij, ki predstavljajo pokazatelje procese. V prispevku bom predstavil informacijski sistem, ki opravljenega dela, ki so se zbirali in evidentirali v nekem je v funkciji železniških logističnih procesov - sam sem tudi časovnem razmaku. Zaradi racionalnega poslovanja, zaposlen na Slovenskih železnicah in dobro poznam povečanja produktivnosti in izkoriščanja notranjih rezerv je informacijski sistem za vodenja vlakov. potrebno doseči raven hitrih sprememb, ki jih diktira tržišče. To je možno doseči samo s pomočjo uvajanja računalniško Razvoj informacijskega železniškega sistema se odraža informacijskega sistema za potrebe logistike v železniškem tudi pri delu upravljanja s tovornim prometom Slovenskih prometu.

2. UPRAVLJANJE TOVORNEGA PROMETA Funkcijo upravljanja tovornega prometa lahko prikažemo v treh osnovnih točkah: Računalniško - informacijski sistem zagotavlja ljudem, ki se ukvarjajo z logistiko, orodja, ki omogočajo hitre rešitve. Ta 1. upravljanje z informacijo – predaviza vlaka , t.j. orodja omogočajo podajanje in urejanje podatkov v informacija, ki je nastala vzporedno s tehnološkim železniškem prometu in uporabo analitičnih modelov na procesom na postaji in jo lahko uporabimo za osnovi grafičnih prikazov za boljše razumevanje in načrtovanje dela z vagoni; povezovanje logističnih opcij in rešitev. Kompleksno urejanje 2. tekoča informacija – gibanje vlaka na progi, t.j. kje podatkov predstavlja izhodišče za zajemanje podatkov v se vlak nahaja na progi; logistiki, kar pomaga pri boljšem razumevanju problemov in 3. baza podatkov – arhiv vlaka, t.j. kaj se je z vlakom priložnosti, ki se ponujajo logistom. dogajalo v preteklem obdobju.

Informacijski sistem za upravljanje tovornega prometa na železnici je sestavni del projekta vlakovnega prometa. 3. UPRAVLJANJE INFORMACIJSKEGA Omogoča nam vpisovanje, nadzor in spremljanje tehnoloških SISTEMA POSTAJE MARIBOR-TEZNO dejavnosti tovornega prometa v realnem času. Iz osnovnih podatkov lahko oblikujemo potrebne izpise in statistike za Aplikacija upravljanja ranžirne postaje Maribor Tezno je potrebe upravljanja in odločanja v prometu. Informacijski sestavljena iz skupine programov in pripadajoče baze sistem za upravljanje tovornega prometa je zasnovan na Shema 1: Vlakovni promet sistemski analizi vseh dejavnosti na tehnološkem področju podatkov. Program zajema več menu programov, s

katerimi se pokriva tehnološko upravljanje ranžirne postaje.

železnice. V vsakem trenutku nam omogoča vpogled v podatke o vagonih ali tovoru, na kateri postaji in v katerem 3.1. Vloga ranžirne postaje Maribor Tezno vlaku se nahaja.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Ranžirna postaja Maribor Tezno se ukvarja s predelavo grafični obliki. Statistične podatke ločimo v dve osnovni vlakovnih kompozicij. Te so sestavljene iz vagonov za obliki: različne postaje in različne smeri gibanja. Naloga postaje pa - opravljeno delo v uvozni skupini in prerazporeditev je, da te vagone v prihodu prerazporedi. To napravi s vagonov; pomočjo dveh premikalnih skupin (sever – jug), ki vagone v - čas zadrževanja vagonov na smernem tiru zaradi vlakih prerazporedijo na točno določene tire, kjer se vagoni nabiranja in čas končnih operacij. zbirajo in se sestavijo novi vlaki. Takšno uvrščanje vagonov z enega vlaka v drugega imenujemo ranžiranje. Informacijski 4. ZAKLJUČEK sistem postaje Maribor Tezno pokriva celoten potek vagonov skozi vse stopnje razvrščanja. Tako imamo v vsakem trenutku točno informacijo o številu vagonov po tirih in mikro - Glede na navedeno v prispevku sem prišel do naslednjih lokacijo vagonov. Tako točno voden sistem nam omogoča, da zaključkov: se lahko vnaprej dogovarjamo o sestavi vlakov, morebitni - s pomočjo izdelanih programov so ugotovljene odpovedi vlakov in analiziramo delo, ki smo ga opravili v objektivne dnevne informacije v pogledu obsega in določenem času. Informacijski program pa je povezan z kvalitete ranžirnega dela za vse nivoje Slovenskih ostalimi sistemi na železnici in omogoča prenos podatkov v železnic in za potrebe prometne operative; tiste službe, ki se ukvarjajo z logističnimi načrtovanji za - v informacijskem sistemu predstavlja projekt »URP« potrebe v komuniciranju s strankami. začetek definiranja vrste, oblike in količine informacij, ki se uporabljajo v logistične namene; 3.2. Organizacija informacijskega sistema - iz opravljene analize je ugotovljeno, da se je z uvedbo informacijskega sistema zmanjšal odstotek

napak, ki so posledice človeškega faktorja, povečal Organizacija informacijskega sistema je razdeljena na pa se je pretok informacij; posamezna poglavja: - z uvedbo informacijskega sistema se je na postaji - odrejanje ranžirnih nalog, Maribor Tezno skrajšal čas posameznih operacij, ki - tehnične operacije, se nanašajo na izvedbo nekaterih stopenj - pregledi, tehnološkega procesa dela, s tem pa je tudi prišlo do - statistika. racionalizacije uporabe informacijskega sistema v logistične namene. Nabiranje vagonov na tirih je organizirano na principu ranžirnih nalog. Te so razdeljene po posameznih tirih, ki jih določa postajni poslovni red postaje. Določanje ranžirnih Literatura nalog se opravi ob uveljavitvi novega voznega reda ali ob neki tehnološki spremembi. Sprememba ranžirne naloge pa [ 1 ] A. MERSLAVIČ: Prikazovanje opravljenega pomeni, da lahko v vsakem trenutku spremenimo ranžirnega dela na ranžirni postaji Zalog s namembnost smernega tira na osnovi nove ranžirne naloge. pomočjo aplikacije URP,Ljubljana, 1994.

Pod tehnične operacije spada skupina programov s [ 2 ] M. GORIČANEC: Osnove MAPPER –ja, Ljubljana, pomočjo katerih se vnašajo podatki v času tehnološkega 1996. postopka. Tehnične operacije so najpomembnejši del glede točnosti in pravočasnosti vnosa podatkov. Na osnovi le - teh dobimo celovito informacijo o ranžiranju postaje Maribor [ 3 ] B. ZGONC, D.HEUMERH: Informacijski sistem za Tezno. upravljanje prometa, Ljubljana, 1986.

V okviru pregledov so zbrani programi, s pomočjo katerih [ 4 ] Interni viri Slovenskih železnic. dobimo različne preglede podatkov in informacij, ki so bili ugotovljeni pri tehničnih operacijah. Programi nam omogočajo pregled vagonov na postaji, pregled vagonov po ranžirnih nalogah, pregled vagonov po črkovni seriji vagona, po lastništvu vagona, po statusu vagona in po tipu vagona.

Poglavje statistika zajema vse relevantne podatke, ki se vodijo pri vnosu podatkov skozi postopke procesa dela. Namenjeni so za izpis različnih evidenc: dnevnik prometa vlakov in različna poročila o opravljenem delu v tabelarni in

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

ŠTUDIJSKI PRIMER KOT METODOLOGIJA ZA RAZISKAVE V LOGISTIKI

dr. Lidija Kodrin, univ. dipl ekon., Visoki komercialni šoli Celje [email protected]

mag. Andreja Križman, univ. dipl. ekon., Prometna šola Maribor, Višji prometni šoli Maribor [email protected]

Povzetek of case study research and it is essential if you are doing a Znanstveni pristop za raziskave v logistiki zahteva jasno multiple-case study. Multiple cases with direct replication definirane cilje raziskave, operacionalizacijo konstruktov in immeasurably expand the external generalization of your povezav med njimi ter primerno izbrane metode merjenja in findings compared to those from a single case alone. preverjanja. Med številnimi metodami, ki so raziskovalcu na As research method case study is appropriate and voljo, smo v prispevku podrobneje predstavili metodo interesting method for students of logistics, too. Using case študijskega primera, ki se s pridom uporablja tudi v logistiki. studies enable investigators to avoid limitations significant for Po mnenju številnih avtorjev je uporaba študijskega some other research methods. primera primerna tako za preliminarne kakor tudi za deskriptivne in kavzalne raziskave. Pomembno je, da se Keywords raziskovalec zaveda, da je posploševanje ugotovitev Case study, logistics methodology, research, qualitative research. študijskega primera analitično posploševanje, pri katerem je predhodno razvita teorija uporabljena kot šablona, s katero se primerjajo empirični rezultati študijskega primera. UVOD Zanesljivost študijskega primera povečuje protokol Teoretične raziskave so neločljivo povezane s procesom študijskega primera, ki je v primeru večkratnega študijskega induktivnega in deduktivnega razmišljanja. Pri spremljanju primera nujen. Prav večkratni študijski primeri z neposredno realnega dogajanja (pregledu podatkov, opravljenih replikacijo okrepijo rezultate in povečujejo možnosti opazovanj, že izvedenih raziskav, vodenih poglobljenih posploševanja. intervjujev in z drugimi kvalitativnimi metodami) ter s Študijski primer je kot metodologija raziskave primeren in pregledom relevantne literature z obravnavanega področja, se zanimiv tudi za potrebe raziskav študentov logistike, saj poslužujemo induktivnega razmišljanja, ki nam omogoča omogoča, da se izognemo nekaterim omejitvam, s katerimi se posploševanje ugotovitev na celoto opazovanih primerov. Kot srečujemo pri uporabi nekaterih drugih metod raziskovanja. rezultat našega dela izhaja znanstveno spoznanje o raziskovalnem problemu, ki ga sedaj, s postavljenimi Ključne besede hipotezami in izbiro primerne metodologije za njihovo Študijski primer, logistična metodologija, raziskave. preverjanje in merjenje, analiziramo in ugotavljamo možne rešitve. Sledimo torej Mentzer–Kahn-ovi sugestiji (Mentzer/Kahn, 1995, 231), da je potrebno tudi za Abstract raziskovanje v logistiki slediti procesu, ki poudarja resnost pri

delu in visoke znanstvene standarde. Raziskava naj temelji na Scientific approach for investigations in logistics demands ogrodju, ki sta ga predstavila Mentzer in Kahn (Mentzer/ clearly defined goals, operationalization of constructs and Kahn, 1995, 233-240) za raziskave v logistiki, in je prikazano causal linkage, and a methodology suited to answer the na Sliki 1: research question. Among many different research methods available to investigators, case study research is introduced in the article, suitable for logistics research, as well. Many scientists believe that case studies are not only appropriate for the exploratory investigation but also for descriptive and causal inquiries. Investigators must be aware that the mode of generalization is analytic generalization in which a previously developed strategy is used as template with which to compare the empirical results of case study. A case study protocol is a major way to increasing the reliability

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Slika 1: Ogrodje za logistične raziskave

Raziskovalni problem

Pregled literature Opazovanje

Neodvisna ocenitev

Znanstveno spoznanje

Hipoteze Model

Izbrana metodologija Meritve

Analiza

Ugotovitve, zaključki

Vir: Mentzer J. T., Kahn K. B.(1995): A framework of logistics research, str. 234

Pri ovrednotenju izsledkov raziskave s stališča teoretičnih Danes se v logistični praksi uvajajo tako ene kot druge, saj in metodoloških prispevkov, je potrebno ugotoviti tudi je ugotovljeno, da mnoge raziskave pridobijo na vrednosti, če implikacijo za logistične strokovnjake v praksi. Logistične združimo kvalitativne pristope, kjer podatke kvalitativno raziskave so nujno povezane s potrebami logistike v obdelamo in jih nato s kvantitativnimi metodami ovrednotimo gospodarstvu in niso namenjene le poglabljanju logistične in izmerimo. znanosti. Brez jasno definiranih ciljev raziskave, V nadaljevanju bomo predstavili študijo primera kot operacionalizacije njenih konstruktov (spremenljivk) in kvalitativno metodo raziskovanja, uporabno tudi za raziskave povezav med njimi ter primerno izbrane metodologije za v logistiki. merjenje in preverjanje, bodo vprašljivi izsledki raziskave, njena uporabnost pa slaba. Pri izbiri primerne metodologije raziskave upoštevamo ŠTUDIJSKI PRIMER KOT METODOLOGIJA več dejavnikov (Easterby-Smith/Thorpe/Lowe, 2005), kjer je RAZISKAVE pomembno predvsem dvoje; raziskovalni problem in cilji raziskave. Metodologije raziskave so: Študijski primer se kot metodologija raziskave uporablja v • Kvantitativne (znanstvene, objektivne); številnih družbenih vedah, tudi na področju ekonomskih • Kvalitativne (opisovalne, subjektivne). znanosti (Yin, 2003, Peterson, 1997, Mason, 1995, Creswell, 1994 v Westgren/Zering 1998). Uporaba študijskega primera

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola kot metodologije raziskave je, predvsem zaradi prednosti, ki vprašanja. »Kaj« vprašanja so lahko preiskovalna, v tem jih ima ta metodologija v primerjavi z drugimi, primerna tudi primeru lahko uporabimo katerokoli metodologijo, tudi za potrebe raziskav študentov v okviru priprav seminarskih in študijski primer; kadar pa se nanašajo na razširjenost, bo diplomskih nalog. Študijski primer omogoča, poudarjajo primerneje uporabiti anketiranje ali analizo arhiviranih Feagin/Orum/Sjoberg (1991 v Tellis, 1997), celovit in podatkov. Če se raziskovalno vprašanje prične s »kako« ali poglobljen vpogled v problematiko. zakaj«, je primerna uporaba študijskega primera, poročila ali Nekateri avtorji menijo (Shavelson/Townes 2002 v Yin, eksperimenta. Metodologijo študijskega primera uporabimo 2003, 3), da je študijski primer primeren le za preiskovalno takrat, kadar raziskujemo aktualna dogajanja in kadar ima fazo raziskave. Za deskriptivno fazo raziskav so primernejše raziskovalec majhen vpliv na dogajanje ali pa vpliva sploh ankete in poročila, medtem ko je za pojasnjevalno oziroma nima. kavzalno fazo raziskave po njihovem mnenju primeren le Raziskovalni načrt študijskega primera ima naslednje eksperiment. Gre za hierarhični pogled, ki poudarja, da je sestavine (Yin, 2003, 21, Tellis, 1997): uporaba študijskega primera kot metodologije primerna le v • oblikovanje raziskovalnega vprašanja, preliminarnih raziskavah in ni primeren za opisovanje ali postavljanje hipotez, testiranje hipotez. • »Vsaka metodologija je primerna za vse tri namene - • določanje enot raziskovanja, preiskovalne, deskriptivne in pojasnjevalne« meni Yin (2003, • logično povezovanje podatkov z zastavljenimi 3), ki poudarja pluralističen pogled in razlikuje preiskovalne, hipotezami in deskriptivne in pojasnjevalne študijske primere. Kdaj bomo • postavljanje kriterijev za interpretacijo rezultatov. uporabili katero metodologijo, je odvisno predvsem od (Yin, 2003, 5): Vsakemu raziskovalnemu načrtu, ne glede na to, ali je • tipa raziskovalnega vprašanja, študijski primer preiskovalni, deskriptivni oziroma • stopnje nadzora, ki ga ima raziskovalec nad pojasnjevalni, moramo postaviti teoretični okvir. Uporaba dogajanjem in teorije ni le pomoč pri oblikovanju ustreznega raziskovalnega načrta in zbiranja podatkov, temveč tudi najpomembnejši tega, ali se osredotočamo na dogajanja v • nosilec posploševanja rezultatov študijskega primera. (Yin, preteklosti ali aktualna dogajanja. 2003, 33)

Slika 2: Metoda študijskega primera

OBLIKOVANJE PRIPRAVA, ZBIRANJE IN ANALIZA ANALIZA IN SKLEP

Izvedba prvega Priprava poročila Priprava zaključkov štud. primera za prvi primer

Izbira primerov Izvedba drugega Priprava poročila Modificiranje teorije

Razvoj štud. primera za drugi primer teorije Oblikovanje

protokola Razvoj implikacij

Izvedba preostalih Priprava poročila Priprava končnega

štud. primerov za primer poročila

Vir: Yin, Robert K. (2003). Case Study Research: Design and Methods, str.50. Najpogostejše kritike metodologije študijskega primera se nanašajo na posploševanje rezultatov. Nekateri avtorji Katero izmed naštetih metodologijo bomo izbrali, je po (Giddens v Westgren/Zering, 1998) menijo, da je na osnovi mnenju avtorja odvisno predvsem od raziskovalnega

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola enega samega primera nemogoče sprejeti zaključke, ki bi jih Študijski primer je usmerjen v iskanje odgovora na lahko posplošili. Yin (2003) in Hamel, Dufour in Fortin (1993 vprašanje: kateri dejavniki oziroma dimenzije trženjskih v Westgren in Zering, 1998) pa menijo, da ni težava v številu odnosov, na kak način in kako močno vplivajo na izvajanje primerov, temveč v pravilno zastavljenih ciljih. logistične oskrbe odjemalca in na poslovno uspešnost Posploševanje ugotovitev študijskega primera je po oskrbovalca. Yinovem mnenju (2003, 32-33) analitično posploševanje, pri S kvantitativno raziskavo bomo preverili naslednje katerem je predhodno razvita teorija uporabljena kot šablona, raziskovalne hipoteze: s katero se primerjajo empirični rezultati študijskega primera. »Zavedati se torej moramo«, poudarja Bryman (1988 v HIPOTEZA 1: Dejavniki v trženjskem odnosu med Silverman 1995, 160) »da rezultate študijskega primera odjemalcem in njegovim oskrbovalcem različno vplivajo na posplošujemo na teorijo in ne na populacijo«. izvajanje zunanje logistične oskrbe.. Različni avtorji (Malhotra/Birks, 2005, Churchill/ HIPOTEZA 2: Zunanja logistična oskrba vpliva na Iacobucci, 2003, Yin, 2003) navajajo številne kriterije, ki stroške in raven kakovosti celotne logistične oskrbe. omogočajo presojo kakovosti raziskovalnega načrta. Med HIPOTEZA 3: Dejavniki odnosov vplivajo na poslovno najpogosteje uporabljene teste za različne metode uspešnost oskrbovalca. raziskovanja v družboslovju uvrščajo merjenje veljavnosti oziroma nespornosti konstruktov, notranje veljavnost, zunanje Zaradi, predvsem stroškovnih, omejitev bomo raziskavo veljavnost in zanesljivost merjenja. omejili le na odjemalce izbranih oskrbovalcev. Omejitev Zanesljivost študijskega primera, poudarja Yin (2003, 67), lahko predstavlja nepripravljenost posameznih odjemalcev, poveča protokol študijskega primera in dodaja, da je nezainteresiranost vodstva ipd. »protokol več kot samo vprašalnik ali instrument. Prvič protokol obsega tako instrument, kakor tudi postopke in 2 Postopki zbiranja podatkov splošna pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri uporabi 2.1 Osnovni podatki o kraju zbiranja podatkov protokola. Drugič je protokol naslovljen na drugo skupino Oskrbovalec 1 (naslov):: sodelujočih, kakor instrument. In tretjič je protokol Kontaktna oseba: študijskega primera zaželen v vseh okoliščinah, a nujen v Telefonska številka: primeru večkratnega študijskega primera. Primer protokola študijskega primera prikazuje slika 3. Med najpogosteje uporabljene vire podatkov študijskega Oskrbovalec 2 (naslov):: primera uvršča Yin (2003, 85) dokumentacijo, arhivske Kontaktna oseba: podatke, intervjuje, neposredno opazovanje, opazovanje, v Telefonska številka: katerem opazovalec sodeluje kot član skupine in fizične dokaze. »Študijski primer pa lahko temelji tudi izključno na 2.2 Terminski načrt zbiranja podatkov kvantitativnih dokazih« poudarja Yin (1989, 25, 2003, 15) in Vprašalniki dodaja, da neposredno opazovanje ni zmeraj nujen vir dokazov študijskega primera. skupina čas oskrbovalec 1 5-10. maj 2008 oskrbovalec 2 10-15. maj 2008 Slika 3: Primer protokola študijskega primera 3 Osnutek poročila študijskega primera PROTOKOL ŠTUDIJSKEGA PRIMERA »VPLIV Izdelali bomo skupno poročilo študijskega primera, ki bo ODNOSOV V LOGISTIČNI ZUNANJI OSKRBI NA vsebovalo: POSLOVNO USPEŠNOST PODJETJA« opis področja • 1 Uvod • temeljne značilnosti obeh oskrbovalcev V študijskem primeru želimo pri zunanjih oskrbovalcih • rezultati presoje merjenja odnosov pri obeh testirati konceptualni model za presojo vpliva trženjskih oskrbovalcih in njihova interpretacija odnosov v zunanji logistični oskrbi na njegovo izvajanje in na • napotki za vodstvo oskrbovalcev logistično oskrbo, ki smo ga oblikovali na osnovi teoretičnih spoznanj. Na osnovi rezultatov bomo oblikovali napotke za Vir: prilagojeno po: Križman, Andreja (2007). trženjske aktivnosti in management oskrbovalca. Študijski primer je triangularna raziskovalna strategija 1.1 Vprašanja študijskega primera, raziskovalne (Yin, 2003, Tellis 1997). V procesu evalvacije lahko hipoteze, omejitve trianguliramo (Patton, 1987 v Yin, 2003, Westgren/Zering,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

1998, Snow/Anderson v Tellis, 1997) vire podatkov, omejitvam, predvsem stroškovnim, s katerimi se, če želimo, raziskovalce, perspektive in metode. da so rezultati raziskav kakovostni, srečujemo pri uporabi Yin (2003, 99) poudarja, da je za metodo študijskega nekaterih drugih metodologij raziskovanja. primera izredno pomembna prav triangulacija podatkov. Uporaba različnih virov podatkov še ne zagotavlja triangulacije podatkov. Podatke v resnici trianguliramo samo takrat, kadar smo določeno ugotovitev študijskega primera REFERENCES podprli z dokazi iz več kot enega vira. S triangulacijo podatkov povečujemo nespornost oziroma veljavnost konstruktov. 1. Churchill Gilbert A. jr., Iacobucci Dawn (2005). Študijski primeri so lahko posamezni ali večkratni Marketing Research: Methodological Foundations. South študijski primeri. Yin (2003, 39-42) navaja, da lahko s Western: Thomson, 697 pp. posameznim študijskim primerom potrdimo ali podvomimo v 2. Easterby-Smith Mark, Thorpe Richard, Lowe Andy teorijo, predstavimo edinstveni primer na določenem (2005): Raziskovanje v managementu (slovenski področju, predstavimo tipični primer z določenega področja, prevod), Fakulteta za management, Koper, 231 pp. predstavimo primer, ki je bil poprej nedosegljiv za raziskave, 3. Kodrin Lidija (2007). Trženjsko zagotavljanje kakovosti ali pa gre za longitudialni študijski primer, pri katerem izobraževalnih storitev: Model za presojo kakovosti preučujemo isti primer v dveh časovnih obdobjih. Posamezni izobraževalnih storitev v srednjih šolah. Doktorska študijski primer lahko uporabimo tudi kot pilotski študijski disertacija. Ekonomska fakulteta , Univerza v Ljubljani, primer, ki mu sledijo večkratni študijski primeri. 237 str. Kadar se odločamo za strategijo večkratnega študijskega 4. Križman Andreja (2007): Trženjski odnosi v zunanji primera, moramo posamezne študijske primere skrbno izbrati, logistični oskrbi. Dispozicija disertacije. EF Ljubljana saj naj bi ti napovedovali (Yin, 2003, 47): 5. Malhotra Naresh K, Birks David F. (2006). Marketing research: an Applied Approach. Harlow: Prentice Hall, podobne rezultate (literarna replikacija) ali • 753 pp. • nasprotujoče rezultate, a zaradi predvidenih 6. Mentzer J. T., Kahn K. B. (1995):A framework of razlogov (teoretična replikacija). logistics research, Journal of Business Logistics, Vol. 16 (1): pp 231-250 Številni avtorji poudarjajo (Tellis, 1997, Herriott/ Fireston 7. Silverman David (1995). Interpreting Qualitative Data: v Yin, 2003), da večkratni študijski primeri s ponovitvijo methods for Analysing Talk, Text and Interaction. ujemanja vzorcev okrepijo rezultate in tako povečujejo London: Sage Publications Ltd, 224 pp. zaupanje v teorijo. »Tudi če lahko izvedete samo 8. Tellis Winston (1997). Application of a Case Study »dvoprimerski« študijski primer, so možnosti, da bo raziskava Methodology. The Qualitative Report, boljša večje, kot če boste izvedli posamezni študijski primer« (http://www.nova.edu/ssss/QR/QR3-3/tellis2.html meni Yin (2003, 53). Uporaba strategije dveh študijskih (22.4.2006) primerov omogoča neposredno replikacijo. Rezultati, ki jih 9. Westgren Randall in Zering Kelly (1998). Case Study pridobimo neodvisno od dveh primerov, imajo večjo moč kot Research Methods for Firm and Market Research. North rezultati posameznega študijskega primera. In ne samo to. Če Carolina State University. Food and Agricultural lahko, kljub temu da se primera v podrobnostih razlikujeta, Marketing Consortium research conference pridemo do podobnih ugotovitev v obeh primerih, se (http://www.ag.uiuc.edu/famc/program98/wstgrn.htm možnosti posploševanja navzven neizmerno povečajo, (23.4.2006) poudarja Yin (ibidem). 10. Yin Robert K. (2003). Case Study Research: Design and ZAKLJUČEK Methods, 181 pp.

Za potrebe raziskav v logistiki se zavzemamo za znanstveni pristop, ki nam omogoča, da raziskovalno vprašanje osvetlimo z vsemi razpoložljivimi podatki in natančnim pregledom relevantne literature. Pri tem postavimo raziskovalne hipoteze, ki jih v postopku raziskovanja, po kvalitativni obdelavi in kvantitativni preverbi, potrdimo ali zavržemo. Predstavljen študijski primer je ena izmed kvalitativnih metod raziskovanja, ki se s pridom uporablja tudi v logistiki. Ugotavljamo, da je študijski primer kot metodologija raziskave primeren in zanimiv predvsem za potrebe raziskav študentov logistike, saj omogoča, da se izognemo nekaterim

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Z ORODJEM MICROSOFT OFFICE VISIO

Gregor Rak, univ. dipl. inž. prom. in Živa Trstenjak, prof. Prometna šola Maribor Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor [email protected] [email protected]

nivojih vodenja podjetja (vodenje posameznih naprav, Povzetek vodenje linije ali obrata, vodenje celotne proizvodnje,

oskrbovalne verige) oblikujeta na podlagi dejanskih podatkov Živimo v času, v katerem smo priča neprestanim in o stanju proizvodnje, zalogah, naročilih, analizi potreb na trgu hitrim spremembam tako v sami organizaciji kot tudi v itd. Odločanje kot funkcija vodenja v podjetju mora temeljiti okolju, v katerem se podjetje nahaja. Spremembe okolja na uporabi in izmenjavi ažurnih in točnih podatkov med vodstvom podjetja narekuje potrebo po sprotnih vsemi poslovnimi procesi v proizvodnem podjetju in ne na informacij, zato podjetja in druge organizacije svoje občutkih ali predpostavkah. Zato se podjetja tako v svetu kot poslovanje vse bolj informatizirajo s pomočjo celovitih pri nas vse bolj odločajo za nakup celovitih programskih programskih rešitev (ERP). rešitev (rešitev ERP), pri čemer velikokrat podcenjujejo Namen prispevka je analizirati izzive tovrstne kompleksnost njihove izbire in uvedbe. Posledično je informatizacije poslovanja in predlagati pristop, kako sorazmerno malo tovrstnih projektov v celoti ali vsaj delno uspešnih. Vzrokov za to je več, gotovo pa je eden od glavnih učinkovito načrtovati in spremljati poslovne procese z virov problemov dejstvo, da večina podjetij ni organiziranih orodjem Microsoft Office Visio. Pri tem je posebej procesno, ampak funkcijsko, celovite programske rešitve pa poudarjena vloga modeliranja poslovnih procesov, saj je temeljijo na procesnih modelih poslovanja. Podjetja svojih ravno skladnost med želenimi procesi v organizaciji ter procesov velikokrat sploh ne poznajo dovolj dobro, vendar se procesi, na katerih temelji rešitev ERP, ključ do njene tega problema ne zavedajo ali ga podcenjujejo. uspešne izbire, uvedbe in uporabe. Članek prikazuje izzive, ki jih prinaša kompleksnost uvajanja celovitih programskih rešitev ter predlaga pristop k Abstract informatizaciji poslovanja s celovitimi programskimi rešitvami, ki omogočajo obvladovanje kompleksnosti ter We live in the time of continually and rapid changes that vodijo k uspešnemu vodenju procesov. Pri tem je posebej poudarjena vloga modeliranja poslovnih procesov z orodjem take place in organizations and their environment. Changes in 1 the environment demand frequent information. Therefore Microsoft Office Visio . companies and other organizations informatizate their business with Enterprise Resource Planning (ERP). 2. CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE The purpose of this article is to analyze such informatizations of business and to recommend an approach Celovito programsko rešitev (Enterprise Resource how to successfully plan and supervise business processes Planning - ERP) lahko opredelimo kot celovito povezano in with Microsoft Office Visio. The role of forming business na poslovnem modelu organizacije temelječo sestavo processes is very important, because the accordance between uporabniških programov, ki ob uporabi sodobne the planed processes in the organization and the processes that informacijske tehnologije zagotavlja vsem poslovnim the ERP solution is based on, is the key to its successful procesom tako organizaciji kot tudi z njo povezanim selection, introduction and use. poslovnim partnerjem optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodane vrednosti. [2] 1. UVOD Gre za integrirane, procesno usmerjene informacijske rešitve, ki povezujejo vse organizacijske enote v podjetju. V sodobnih razmerah poslovanja sta za uspešnost podjetja Tehnološko gledano rešitve ERP temeljijo na sodobnih bistveni proizvodnja kakovostnega izdelka ali storitve s čim tehnologijah, kot so grafični uporabniški vmesniki, relacijske manjšimi stroški in hkrati sposobnost hitrega prilagajanja baze podatkov, programski jeziki 4. generacije in arhitektura razmeram na trgu ali spreminjajočim se zahtevam kupcev. odjemalec/strežnik. Rešitve ERP so se najprej uveljavile v Eden najpomembnejših pogojev za takšno poslovanje je, da se strategija poslovanja in vodenje na vseh hierarhičnih 1 Vir: Microsoft. URL: www.microsoft.si (28.3.2008)

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola proizvodnih podjetjih, npr. v avtomobilski in farmacevtski skupine. Tudi med izvajanjem in zaključevanjem projekta je industriji, vendar pa danes večina znanih ponudnikov rešitev potrebno upoštevati načela dobrega projektnega menedžmenta ERP ponuja tudi takšne, ki so namenjene storitvenim Menedžment sprememb, s pomočjo katerega je potrebno podjetjem. [2] obvladovati odpor do sprememb, med zaposlenimi Prednosti tovrstne informatizacije so v tem, da gre za zagotavljati pripravljenost za sodelovanje ter graditi ustrezno celovito, procesno usmerjeno informatizacijo, ki presega organizacijsko kulturo. funkcijske meje. Njihova konceptualna zasnova temelji na Kot glavne ovire za izvedbo uspešnega projekta integraciji virov in poslovnih procesov celotne organizacije. informatizacije s celovito programsko rešitvijo se navaja Celovita programska rešitev na področju posameznega premajhna povezanost med organizacijskimi enotami, poslovnega procesa mora podpirati vse skupine aktivnosti, ki premajhna pripadnost zaposlenih projektu, pomanjkanje se izvajajo v tem procesu. Takšen pogled na informatizacijo znanja s področja menedžmenta sprememb, neustrezno predstavlja osnovo za povezovanje poslovnih funkcij znotraj prilagajanje poslovnih procesov in posledično premajhno podjetja in tudi za povezovanje med podjetji. Razen tega izkoriščanje prednosti, ki jih rešitev podjetju ponuja ter odpor lahko podjetje preko rešitev ERP privzame modele najboljše zaposlenih. [2] prakse, ki jih rešitve vsebujejo. Ker temeljijo na integriranih podatkih, ki se jih vnaša samo enkrat tam, kjer nastajajo, razbremenijo zaposlene nepotrebnih opravil. Celovite 3. MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV informacije so potem zaposlenim na voljo tudi za lažje sprejemanje poslovnih odločitev. [2] Pomembnost modelov in njihove uporabe je ena ključnih Informatizacija poslovanja s celovitimi programskimi značilnosti vseh inženirskih disciplin. Model opisuje neko rešitvami prinese organizaciji veliko prednosti, npr. večjo stvar, ki obstaja, je v razvoju ali je planirana. Cilj kakovost informacij in znižanje stroškov skozi krajše čase posameznega modela je zajeti tiste vidike sistema, ki so izvajanja poslovnih procesov, ki so očiščeni nepotrebnih pomembni za določen namen ter skriti oz. zanemariti ostale. aktivnosti. Z uvedbo celovite programske rešitve se podjetju Običajno so modeli opisani v nazorni obliki. To pomeni, da je ponudi priložnost za poenotenje standardov, v sistemu se ne večina informacij v modelu izražena z grafičnimi simboli in podvajajo podatki, to pa poleg večjih prihrankov omogoča povezavami. Takšna predstavitev olajša tudi samo boljši nadzor nad poslovanjem podjetja in uvajanjem novih modeliranje. Ker pa vse informacije niso primerne za grafično storitev. Uporaba celovitih programskih rešitev tudi pozitivno predstavitev, so nekatere v modelih prikazane tudi opisno s vpliva na razvoj odnosov s kupci ter omogoča učinkovitejše tekstom. Uporabni modeli bi morali biti natančni, povezovanje s partnerji v oskrbovalni verigi [2] konsistentni, primerni za komuniciranje, enostavni za Kljub vsem potencialnim prednostim, ki jih spreminjanje in razumljivi. [1] informatizacija s celovitimi programskimi rešitvami lahko V preteklosti sta na tem področju prevladovali prinese, mnogo podjetij ni uspelo izkoristiti teh prednosti. metodologija modeliranja podatkov in metodologija Razlog za to tiči predvsem v kompleksnosti njihovega modeliranja procesov. Najnovejše metodologije omogočajo uvajanja, ki zahteva veliko organizacijskih sprememb v združitev obeh vidikov, poleg tega pa vpeljujejo koncepte za podjetju ter angažiranja zaposlenih. Organizacijske opis organizacijskih in poslovnih struktur. Modeliranje spremembe gredo predvsem v smeri spreminjanja funkcijske poslovnih procesov zajema modeliranje dinamičnih lastnosti organizacije v procesno, na kateri temeljijo celovite sistema in organizacije same, saj z modeliranjem programske rešitve. [2] opredeljujemo poslovna pravila sistema. Razlikujemo dva Pri tem je potrebno uravnoteženo in usklajeno obravnavati pristopa k modeliranju poslovnih procesov [6]: več vidikov. [1] a) tehnološki – kaže se predvsem v povečanju Strateške vidike, saj mora biti uvedba rešitve skladna s učinkovitosti obstoječih procesov, strategijo podjetja, iz katere izhajajo cilji, ki jih bo podjetje b) strateški – osredotoča se na preoblikovanje ali doseglo s pomočjo informatizacije. popolno prenovitev obstoječih procesov. Prenovo poslovnih procesov, ki mora nujno spremljati uvajanje celovite programske rešitve, saj se morajo procesi, ki Za podporo modeliranju poslovnih procesov obstajajo bodo v podjetju potekali po uvedbi rešitve v čim večji meri različna orodja, kot so na primer Visio, Aion, Xlang, Aris ujemati z referenčnim procesnim modelom celovite rešitve. Toolset, LiveModel. Orodja lahko glede na njihove Tehnološke vidike, saj je potrebno zagotoviti prenos značilnosti in naše potrebe uporabimo kot: podatkov iz starega sistema ter povezljivost z ostalimi - orodja za risanje, rešitvami podjetja. Dobro je, da je rešitev podjetju dostopna v - orodja z zagotavljanjem skladnosti med modeli na izvorni kodi. osnovi centralnega repozitorija, Projektni menedžment, saj je potrebno pravilno - orodja, ki zagotavljajo referenčne modele za ERP načrtovati projekt, predvsem v smislu terminskega in sisteme, finančnega načrtovanja, ter pazljivo izbrati člane projektne - orodja, ki so integrirana z orodji za zagotavljanje upravljanja znanja,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- orodja, ki so integrirana z orodji za upravljanje Vir procesa delovnega toka. Vir vložka/izložka zapišemo v krog ali elipso. S krogom ponazorimo vir 3.1 Poslovni proces vložka ali prejemnika izložka, ki je del okolja, npr. partnerska Proces je logično zaporedje podprocesov (nalog) z organizacija, trg ali drugo. Z elipso opredeljenim izložkom in vložkom v prostoru in času. [4] ponazorimo vir vložka ali prejemnika izložka, kjer je zapisan Izložek (rezultat) procesa je izdelek ali storitev, ki proces/oddelek, ki posreduje zadovoljuje potrebe določenega prejemnika izložka - določen vložek ali kateremu je kupca.[4] posredovan določen izložek. Ta Za podjetja je pomembno preoblikovanje funkcijske proces služi le kot vir vložka ali organiziranosti poslovanja na procesno zaradi naslednjih prejemnik izložka in ga v danem vidikov [4]: primeru ne analiziramo. [4] Slika 2: Vir procesa [10] • skrajšanje časa, • zmanjšanje stroškov, Črna škatla (black box) • izboljšanje kakovosti, V črno škatlo zapišemo temeljne vložke in izložke, ki so • izboljšanje servisa, nujno potrebni, da se proces izpelje. • povečanje prilagodljivosti.

Bolj celovit kot je proces, večje so priložnosti za njegove radikalne izboljšave in večje so težave njegovega razumevanja, merjenja in spreminjanja. V nadaljevanju bo prestavljena tehnika IDEF0, ki jo bomo uporabili pri načrtovanju procesov z Microsoft Office Visio. Slika 3: Črna škatla (black box)

3.2 Tehnika IDEF0 Povezanost procesov med ravnmi Podprocesi na različnih ravneh morajo biti usklajeni. To pomeni, da moramo kot vir vložka ali prejemnika izložka na IDEF0 (Integration Definition for Function Modeling) je nižji ravni zapisati podproces (elipsa) na enakovredni ravni. metoda analiziranja in načrtovanja procesov, ki jo je razvilo Nekoliko drugače pa je v primeru, če gre za vir/prejemnika, ki Ministrstvo za obrambo ZDA. IDEF0 je metoda, s katero prihaja/vstopa iz/v okolje, ki je vedno na enak način zapisan opredeljujemo funkcionalne potrebe (Identify what you need) na vseh ravneh v krogu. poslovnega procesa. Elementi procesa (vložek, izložek, kontrola in sredstvo) so vedno podatki, sporočila ali listine in vstopajo v proces na različne načine: vložek se pod kontrolo 4. RISANJE PROCESOV S PROGRAMOM in ob podpori sredstev pretvori v izhodni element procesa: MICROSOFT VISIO 2007 NA PRIMERU izložek. Grafični simbol prikazuje poslovni proces kot PROCESA OSKRBOVANJA pravokotnik, povezava je prikazana s puščico, ki je nakazana v proces ali iz procesa. Na podlagi vložka, ki vstopa v proces, Za izdelavo diagrama procesa uporabimo program se proces sproži. Rezultat procesa pa je izložek, ki je hkrati Microsoft Office Visio 2007. To je program, ki vnaprej sprožilec naslednjega procesa. [5] ponuja elemente procesov, tako da jih preprosto dodajamo v sliko. V nadaljevanju je prikazan način izdelave primera slike procesa oskrbovanja. Za risanje procesov bomo v našem primeru uporabili tehniko IDEF0, ki je opisana v prejšnjem poglavju.

Slika 1: Elementi procesa [10] Slika 4: IDEF0 diagram

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Program najprej želi, da določite skupino elementov, ki jo Sedaj se na podoben način lotimo risanja slike celotnega bomo potrebovali pri risanju novega procesa. Izberemo procesa, v našem primeru procesa Obravnavanje naročila. skupino elementov Flowchart in v desnem oknu IDEF0 Za risanje celotnega procesa uporabimo nadrejeni proces Diagram (IDEF0 diagram). Poleg že odprte skupine (Title Block). Ta predstavlja nadrejeni proces, v katerega elementov standarda IDEF0 potrebujemo pri risanju procesov narišemo podprocese. še elemente, ki jih bomo uporabili za določitev vira oz. prejemnika nekega vložka/izložka.

Tabela 1: Elementi IDEF diagrama, ki jih bomo uporabili Proces (Activity box): Proces ali podproces.

Proces – prednik (Title block): V okvir, ki ga postavimo okrog slike narisanih podprocesov in vanj zapišemo tudi naziv celotnega procesa. Besedilo (Text block 8 pt): Za dodajanje okvirčka z besedilom (privzeta velikost črk 8 pt). Vozel (Node): Proces oz. podproces v drevesni strukturi. Povezava (Solid connector): Povezava med Slika 6: Vstavljanje nadrejenega procesa pikami (Nodes) v drevesni strukturi. Ravna povezava (1 legged connector). Na listu se bo narisal kvadrat, ki predstavlja celotni proces, v katerega narišemo podprocese. IDEF0 povezava (IDEF0 connector): Dodamo še štiri podprocese (Activity Box) in jih Predstavlja vložke, izložke, kontrole in poimenujemo: sredstva. • Primerjanje naročila s ponudbo A1 Dinamična povezava (Dynamic connector). • Ugotavljanje zalog A2

• Potrjevanje naročila A3 Krog (Circle). • Izdelovanje naloga za odpremo A4

Elipsa (Elipse). Za povezave med podprocesi uporabimo IDEF0 povezavo (IDEF0 connector). Dodamo še vire vložkov ali prejemnike V nadaljevanju boste narisali proces »Obravnavanje izložkov. Za to potrebujemo krog ali elipso. naročila«. Kadar imamo precej zapletene procese, ki so razgrajeni na Na prvo stran bomo narisali sliko celotnega procesa in več podravneh se v sklopu IDEF0 diagrama za lažje drevesno zgradbo, s pomočjo katere bomo hitreje in prehajanje med ravnmi nariše drevesna zgradba procesa enostavneje dostopali do slik podprocesov in nazaj iz slik (Node Tree) in doda povezave med podprocesi (Hyperlinks). podprocesov na sliko celotnega procesa. Dodamo štiri vozle (Node) in jih poimenujemo A0, A1, A2, Iz levega okna najprej prenesemo element Proces A3, A4 ter jih povežemo s povezavo (Solid connector), tako (Activity box) v desni zgornji kot, ki bo predstavljal črno kot prikazuje spodnja slika 7. škatlo celotnega procesa. Odpre se novo okno, v katerem pustimo polje ime procesa (Process Name) in številka procesa (Process ID) prazno, saj bomo narisali najprej črno škatlo celotnega procesa, ki pa običajno ni poimenovana in tudi ni označena s številko. Nato dodamo črni škatli še temeljne vložke in temeljne izložke. Za risanje vložkov/izložkov črne škatle uporabimo element ravna povezava (1 legged connector) in narišemo temeljni vložek: Naročilo in temeljni izložek: Potrjeno naročilo. Slika 7 :Drevesna zgradba procesa oskrbovanja

V drevesno zgradbo dodamo povezavo (Hyperlink) za lažje prehajanje na podprocese in nazaj na celotni proces. Na ta način dosežemo lažje in hitrejše prehajanje med slikami Slika 5: Črna škatla celotnega procesa celotnega procesa in njegovimi podprocesi ter nazaj.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Slika 8: Celoten proces oskrbovalne verige spreminjanjem programov ustvarja potencialno nevarnost dodatnih programskih napak in necelovitosti rešitve, ki se 5. ZAKLJUČEK pojavi ob dopolnjevanju z novimi verzijami. Zato je potrebno pred nakupom še posebno pozornost posvetiti ugotavljanju V članku je bil prikazan sistematičen pristop h graditvi skladnosti rešitve z informacijskimi potrebami oziroma z sistema za vodenje procesa z uporabo programskega orodja načrtovanimi poslovnimi procesi. Microsoft Office Visio 2007. Z opredelitvijo zahtev postavimo jasne cilje graditve sistema vodenja, ki jih v fazi REFERENCE specificirana podrobneje razdelamo in opišemo. Z uporabo orodja za avtomatizacijo procesov lahko hitro in na preprost način izvedemo sistem za vodenje procesa in [1] Al-Mashari M.: A Process Change-Oriented Model for sistem nadzora vodenja. Programiranje s IDEF0-diagrami je ERP Application, International Journal of Human– preprosto, na voljo pa imamo tudi knjižnice z že izdelanimi computer Interaction, 16 (1), 39–55, 2003. bloki, ki opravljajo osnovne funkcije (npr. logične, [2] Kovačič A., Bosilj-Vukšić V.: Management poslovnih matematične, funkcije za vodenje in obdelavo podatkov...). Rezultati modeliranja poslovnih procesov se uporabijo za procesov, GV založba, Ljubljana, 2005. uvedbo celovitih programskih rešitev (ERP). Celovite [3] Shehab E.M., Sharp M.W., Supramaniam L., Spedding programske rešitve tradicionalno relativno dobro pokrivajo T.A.: Enterprise resource planning - an integrative review, informacijske potrebe podjetij. Zatakne se pri njihovi Business Process Management Journal, 10, 4, str. 359- prilagodljivosti oziroma ob potrebi po stalnih in korenitih 386, 2004 potrebah po prilagajanju spremembam, kar postaja ključna . strateška usmeritev mnogih podjetij. Poslovna praksa in [4] Podlogar, M.: Analiziranje in oblikovanje procesov, negativne izkušnje kažejo, da predstavlja prilagajanje Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, celovitih programskih rešitev izredno zahtevno in tvegano Maribor, 2005. opravilo ter pogost vzrok za prekoračitve rokov in stroškov [5] Loos, P., Allweyer, T.: An Approach for Integrating UML projektov. Prilagajanje obstoječim, običajno nepreglednim in and Event-Driven Process Chains (EPC), University of necelovitim procesom močno zavira njihovo uvajanje ter s Saarland, Saarbrücken, Germany 1998.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

RAČUNOVODSTVO AKTIVNOSTI ZA ODLOČANJE V ZUNANJI LOGISTIČNI OSKRBI

mag. Andreja Križman, univ. dipl. ekon. Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Preradovičeva 33, Maribor [email protected]

Povzetek advantages on markets, enterprises direct their effort to Zaostrene poslovne razmere na globalnih trgih core business and core competencies. Other activities, in zahtevajo od podjetij sprotno prilagajanje svojega which they are not experts, are matter of outsourcing. The poslovanja in zagotavljanje stabilne in trdne konkurenčne decisions in logistics outsourcing could also bring prednosti. Logistika kot aktivnost, ki prežema skoraj vse disadvantages, particularly when knowledge of logistics poslovne funkcije podjetja, pridobiva z globalizacijo na activities are poor, and logistics cost hidden in other pomenu. Zaradi večanja konkurenčnosti in nadzora nad business operations. stroški morajo podjetja vseskozi presojati, katere dejavnosti bodo izvajala sama in katere bodo kupila od Article deals with logistics outsourcing disadvantages. drugih. Svojo konkurenčno prednost lahko krepijo For decision making process in outsourcing the real costs predvsem z usmeritvijo vseh svojih potencialov v svojo of logistics activities are important. The traditional ključno dejavnost, zunanji oskrbi (angl. outsourcing) pa accounting does not control activity-based costs. Instead prepustijo tiste dejavnosti, za katere sama niso of information for what activities costs are caused, the specializirana. Odločitve v zunanji logistični oskrbi pa traditional report will give us the amount of costs, and the prinašajo tudi pasti, v katere se lahko ujamejo podjetja, še management will not be given the information for posebej, če je poznavanje logističnih aktivnosti productivity and efficiency of individual process. Activity- pomanjkljivo, zajemanje stroškov logistike in njihova Based Costing (ABC) as a method of assigning the velikost pa nerazpoznavna in velikokrat skrita v ostalih organization’s resource costs through activities and as a stroških poslovanja. tool for better decision making process in logistics V članku so prikazana možna tveganja pri odločanju v outsourcing will be presented. Both, the good knowledge zunanji logistični oskrbi. Za potrebe odločitev, katere of logistics activities and the logistics costs are crucial. logistične dejavnosti prepustiti zunanjim strokovnjakom, je nujno potrebno spoznati dejanske stroške logistike. KLJUČNE BESEDE Tradicionalni sistemi spremljanja stroškov po stroškovnih Zunanja oskrba, zunanja logistična oskrba, ABC mestih poslovodstvu ne dajo informacij o stroških metoda, računovodstvo aktivnosti aktivnosti. Namesto poročanja za kaj (za katere aktivnosti) je podjetje potrošilo vire, bo tradicionalno UVOD poročilo prikazalo kaj in koliko virov je bilo potrošenih, poslovodstvu pa ne bodo na razpolago niti informacije o V današnjem poslovnem svetu se podjetja iz različnih produktivnosti in učinkovitosti posameznih procesov. vzrokov odločajo za izločanje storitev. Primarni razlog je Tako članek obravnava računovodstvo aktivnosti ( angl. nižanje stroškov v podjetju, poudarjajo pa tudi ostale vzroke: ABC-Activity-Based Costing) kot orodje, s katerim lahko učinkoviteje odločamo o tem, katere logistične aktivnosti • »mehka varianta« zmanjšanja števila zaposlenih bomo prepustili v zunanjo oskrbo in kakšna pogajalska (izločanje storitev in človeških virov); stališča bomo pri tem branili. Podrobno poznavanje • težnja k popolnosti v ukvarjanju z osnovno dejavnostjo logističnih aktivnosti in z njimi nastalih stroškov je torej (core business); ključnega pomena. • izločevanje storitev in predaja le-teh specialistom; • zmanjševanje tveganja pri poslovanju itd. Abstract Severe conditions on global markets forced enterprises Najpogosteje se podjetja odločajo za izločanje storitev to adjust their business activities in order to gain stabile varovanja, vzdrževanja, marketinga, računovodstva, and firm competitive advantage. Logistics as a mutual informatike, prodaje, upravljanja s človeškimi viri in, seveda, activity in enterprises is getting more and more important logistike. Podjetja na ta način iščejo svoje konkurenčne in today’s world. Competitive positions and cost control prednosti na vse zahtevnejših trgih. force the enterprises to estimate which activities to do Njihov temeljni cilj je zagotovitev trdne in stabilne themselves and which to buy. To strengthen their own konkurenčne sposobnosti. Pri odločitvi za zunanjo oskrbo

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola igra najpomembnejšo vlogo alternativa »narediti ali kupiti«. Nemška študija o zunanji oskrbi v logistiki ugotavlja, Vprašanje torej je ali se splača izvajati vse poslovne procese v katere logistične storitve podjetja prepuščajo zunanjim lastni režiji ali nekatere prenesti na zunanja podjetja. Koncept izvajalcem in katere cilje želijo s tem doseči (Ogorelc, 2001, zunanjega oskrbovanja lahko industrijsko podjetje s pridom 12; povz. po Heiner, 1996, 32-33). Rezultati študije so uporabi, če razumno opredeli svoje ključne sposobnosti prikazani v Tabeli 1: (Ogorelc, 2001, 2; povz. po Reberniku, 1998, 80-81). Storitve Delež od vseh V temeljnih znanjih in veščinah se podjetja razlikujejo od podjetij (v %) konkurence. To so njihove ključne sposobnosti. Z zunanjim oskrbovanjem lahko podjetja povečajo svojo poslovno Transport 85 uspešnost. Skladiščenje 53 Pri uvajanju outsourcinga v prakso morajo podjetja temeljito proučiti ključna vprašanja, kot so (Ogorelc, 2001, 3; Odprava 47 povz. po Reberniku, 1998, 84): Pakiranje 33 • Kakšne so možnosti za doseganje konkurenčne prednosti pri izbiri neke variante zunanje oskrbe? Komisioniranje 33 • Kolikšna je potencialna ranljivost podjetja (grožnja s Razbremenilna logistika 32 trga) pri prenosu neke aktivnosti izven podjetja? • Kaj naj vsebujejo pogodbe z dobavitelji, da se ob Etiketiranje 31 ohranjeni potrebni prilagodljivosti zmanjša nevarnost Carinsko posredovanje 27 ranljivosti podjetja? Ogorelc opozarja, da podjetja ne bodo v zunanjo oskrbo Clearing 12 predala tistih storitev, s katerimi bi konkurenčna podjetja Montaža 10 morebiti dobila nadzor nad podjetjem ali celo ogrozila njihov obstoj. Iz tega razloga je potrebno poiskati ravnotežje med Kontrola kakovosti 10 predvideno izločitvijo storitve ali komponente in med ranljivostjo podjetja. Podjetje bo v zunanjo oskrbo predalo tisti Finančne storitve 9 segment, ki bo prispeval k povečanju konkurenčnih prednosti Organiziranje logistike 9 podjetja ob minimalnem tveganju. Gospodarske transakcije v zunanji oskrbi pa podjetje tudi zavaruje s primerno strukturo upravljanja (Ogorelc, 2001, 3). Tabela 1: Deleži logističnih storitev, ki so jih podjetja Na osnovi analize so se podjetja odločila prepustiti zaupala zunanjim izvajalcem logistiko specializiranim izvajalcem v naslednjih primerih, ko želijo: (Ogorelc, 2001, 11): (Ogorelc, 2001, 12; povz. po Heiner, 1996, 32) • hiter vstop podjetja na nove trge, Sedaj pa si na Sliki 1 oglejmo še razloge, ki so vodili • večje spremembe v nabavni in/ali prodajni strukturi, podjetja iz pričujoče študije, da so se odločili za zunanjega • spremembe v proizvodni strukturi, oskrbovalca. Ne preseneča ugotovitev, da so glavni razlogi za • zagotoviti višjo kakovost fizične oskrbe oziroma izločanje storitev sorazmerno visoki stroški, ki bi si jih fizične distribucije (zmanjševanje dobavnih rokov, podjetja na ta način utegnila znižati. Kar v polovici primerov spremembe v nabavnih ali prodajnih količinah), so podjetja tudi prepričana, da je kakovost logističnih storitev • prilagajanje hitremu porastu prodaje. zunanjega izvajalca boljša, ob tem pa se dosegajo tudi ugodni sinergijski učinki med partnerji.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

drugo 9% zmanjšanje rizika 22% standardiziranje storitev 8% intenzivna obdelava trga 7% povečanje preglednosti trga 10% izboljšanje kvalitete storitev 51% ekološki cilji 13% realizacija sinergijskih učinkov 48% preprečevanje podvajanj 33% zniževanje stroškov 86%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Slika 1: Cilji vertikalne kooperacije z zunanjimi izvajalci logističnih storitev Prikrite informacije (Ogorelc, 2001, 12; povz. po Heiner, 1996, 33) Asimetričnost informiranja v zunanji oskrbi je pogosta praksa v podjetjih. Nepopolne informacije o stroških dosedanjih logističnih aktivnosti, bodisi zaradi TVEGANJA V ZUNANJI LOGISTIČNI nepoznavanja le-teh s strani podjetja bodisi zaradi OSKRBI IN NJIHOVO ZMANJŠEVANJE oportunizma, ne koristijo zunanji oskrbi (Regan, 2003, str. 5-7). Seveda odločitev vodstva podjetja, da se logistične storitve ali le del njih izloči iz dejavnosti, ni preprosta. Pomanjkanje inovativnosti v logističnih procesih Odvisna je od stroškov za izločitev storitve, usposobljenosti Za ohranjanje konkurenčnih prednosti mora podjetje vodstva podjetja ter znanja podjetja, da se izločitev izpelje slediti novim tehnologijam in temu prilagajati raven tudi v praksi (pogajanja, koordinacija). Ker mnoga podjetja logistične oskrbe. Sama zunanja oskrba še ne zagotavlja natančnih stroškov lastne logistike niti ne poznajo, je inovativnosti. Velika skrb za stroške lahko zavede odločitev toliko težja. oskrbovalca, da ne izpelje potrebnih inovacij na področju Mnogo podjetij se je odločilo za zunanjo logistično oskrbo logistične oskrbe (Regan, 2003, str. 5-7; Flint et al., iz razloga prestrukturiranja njihove distribucijske mreže ter 2005). ustvarjanja konkurenčnih prednosti. Koristi zunanjega izvajanja logistične oskrbe so v nekaterih primerih vprašljive. Prikriti transakcijski stroški Poglejmo si glavna tveganja, ki se pojavijo med zunanjim Mnoga podjetja podcenjujejo stroške, ki so povezani izvajalcem (oskrbovalcem) in podjetjem, ki predaja logistične z izbiranjem, s pogajanji in sklepanjem pogodbe z aktivnosti v zunanjo oskrbo: zunanjim oskrbovalcem (Regan, 2003, str. 6). Gre za t. i. Neučinkovitost managementa (pri nadzoru transakcijske stroške, od višine katerih je odvisno, katere zunanjega oskrbovalca) dejavnosti bodo podjetja izvajala v lastni režiji in katere Sama predaja logističnih aktivnosti v zunanje bodo kupovale na trgih (Ogorelc, 2004, str. 314). Z izvajanje še ne zmanjšuje operativnih stroškov. vnaprejšnjo natančno analizo strukture stroškov se lahko Managerji morajo biti v podjetju dobro poučeni o podjetje izogne kasnejšim problemom. pogodbenih razmerjih ter o povezavah z zunanjim oskrbovalcem. Če so bile logistične aktivnosti v podjetju Odvisnost od zunanjega oskrbovalca zaradi že pred izločitvijo dela ali celotne logistične funkcije v izgube nadzora zunanjo oskrbo slabo izvajane, je velika verjetnost, da se Podjetje, ki preda logistične aktivnosti v zunanjo bo takšna praksa nadaljevala tudi z zunanjim oskrbo, se znajde v ranljivem položaju predvsem, če oskrbovalcem. Managerska struktura, ki nadzira in vodi izgubi nadzor nad izvajanjem zunanjega oskrbovalca, kar zunanje izvajanje, se mora za to usposobiti potrjujejo tudi razmišljanja drugih avtorjev (Bardi, (izobraževanje, prilagajanje novim postopkom dela in Tracey, 1991; Lynch, Imada, Bookbinder, 1994; McIvor, podobno) (Regan, 2003, str. 5-7). 2000; Wentworth, 2003; Regan, 2003). Zato je potrebno

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

v dogovorih o zunanji oskrbi opredeliti kotrolne točke za podjetja je torej ključnega pomena vedenje o vrstah in višini upravljalski in operativni management (Piachaud, 2002 v stroškov, da se lahko uporabi ustrezna kalkulacijska metoda Regan, 2003, str. 6). Obseg izločenih storitev in in primerno razporedi stroške, bodisi po stroškovnih mestih aktivnosti v zvezi z njimi morajo biti učinkovito in/ali stroškovnih nosilcih. kontrolirane. To pa je povezano s kakovostnimi Služba, katere naloga je oskrbovati vse strukture v informacijami, ki jih podjetje po izločitvi določenih podjetju s pomembnimi finančnimi informacijami, je logističnih aktivnosti lahko izgubi. Posledično trpi računovodstvo. Sodobno računovodstvo se danes razvija v komunikacija med podjetjem in oskrbovalcem in v smeri poslovodnega računovodstva, ki aktivno sodeluje pri končni fazi lahko pride do nezaupanja med partnerjema postavljanju in uresničevanju poslovnih ciljev. Za uspešno (Cavalla, 1996 v Regan, 2003, str. 6-7). izvršitev postavljenih nalog pa je potrebno zagotoviti Nadzorovanje in ocenjevanje izvedbe zunanjega informacijski sistem, ki bo omogočal hitro in kakovostno oskrbovanja pridobivanje, vnašanje, analiziranje, sortiranje in Podjetje mora pri razvijanju partnerskega sodelovanja posredovanje tako računovodskih kot tudi ostalih nefinančnih postaviti jasne smernice za ocenjevanje funkcijske informacij. izvedbe procesa zunanjega oskrbovanja in pogodbenega Finančno računovodstvo z letnimi računovodskimi izkazi partnerja (Regan, 2003, str. 5-7; Wentworth, 2003, str. daje predvsem zakonsko potrebne informacije, ki pa so za 57). T. i. monitoring (nadzor ali spremljanje) zunanje upravljanje v podjetjih premalo podrobne in premalo oskrbe je kompleksna naloga, ki obsega določitve frekventne. Za potrebe poslovodenja se je razvilo upravljalno standardov izvajanja zunanje oskrbe. Mednje zagotovo računovodstvo, ki mora biti sposobno zagotavljati takšne spadajo povezane finančne kategorije, časovna informacije, ki jih poslovodstvo potrebuje za odločanje in zanesljivost ter strokovnost izvedbe. Te zahteve morajo usklajevanje poslovanja v podjetju. Te informacije se biti izražene že v fazi pogajanja, ko se določa učinkovit nanašajo na prihodke, stroške in sredstva. Sistem stroškov sistem spremljanja in nadzora izvajalca in njegovih mora omogočati: procesov. 1. Vrednotenje zalog, ugotavljanje proizvedenih Konfliktnost organizacijskih kultur količin in spremljanje stroškov za potrebe V partnerskih odnosih med zunanjim oskrbovalcem in računovodskih izkazov, kar je pomembno za podjetjem pogosto prihaja do razlik v stilih vodenja in uporabnike zunaj podjetja; stopnji birokratizacije poslovanja. Upoštevanje obeh 2. Ugotavljanje stroškov aktivnosti in procesov v dejavnikov je pomembno že v fazi pogajanja z namenom podjetju, proizvodov, storitev in odjemalcev, kar zagotavljanja preglednosti sodelovanja ter za doseganje potrebuje poslovodstvo pri odločanju. zadovoljstva v partnerskem odnosu (Regan, 2003, str. 7). V vsakem sistemu stroškov se sprejemajo naslednje Vsa našteta tveganja, ki se lahko pojavljajo v odločitve (Tekavčič, 1997, 53): razmerju med podjetjem in zunanjim oskrbovalcem, 1. Odločitve o načinu zajemanja stroškov; lahko strnemo v štiri kategorije (Regan, 2003, str. 7): 2. Odločitve o vrednotenju posameznih stroškovnih 1. finančna tveganja, komponent ; 2. kaotična tveganja (kot rezultat nezaupanja in/ali 3. Odločitve o vrednotenju zalog. informacijske asimetrije), Sistemi spremljanja stroškov po stroškovnih mestih 3. tržna tveganja (kot posledica odvisnosti od poslovodstvu ne dajo zadostnih informacij o stroških zunanjega oskrbovalca logističnega servisa in aktivnosti in stroških poslovnih procesov. Takšno poročilo je zato slabše odzivanje na spreminjajoče se tržne odraz organizacijske sheme podjetja in poroča o tem, kaj in razmere in potrebe kupcev), koliko virov se je potrošilo in ne, za katere aktivnosti 4. managerska tveganja. podjetja so se ti viri trošili. Še manj pa ti podatki omogočajo Nastanek zgoraj opisanih tveganj je mogoče zmanjšati s vpogled v učinkovitost in produktivnost posameznih procesov primerno predhodno pripravo podjetja na zunanjo oskrbo in z in medsebojno primerljivost ter možnost napovedovanja graditvijo dolgoročnih trženjskih odnosov med odjemalcem in stroškov. oskrbovalcem. Problemi, ki se pojavijo pri logističnih stroških, so povezani V nadaljevanju se bomo osredotočili le na stroškovni z razporejanjem splošnih stroškov na posamezne izdelke. Skoraj vidik povezovanja. praviloma za logistične stroške velja, da so nesorazmerni s stroški proizvodnje. Pri razporejanju splošnih stroškov na RAČUNOVODSTVO AKTIVNOSTI temelju pokazateljev aktivnosti praviloma razporedimo samo tiste stroške, ki so premo sorazmerni z obsegom proizvodnje. Pri (ABC METODA) razporejanju ostalih stroškov, ki nastajajo pri aktivnostih, ki niso odvisne od obsega proizvodnje, pa s takšnim tradicionalnim Nezadostno poznavanje stroškov v podjetju torej povzroči razporejanjem naredimo napake. Takšne stroške, neodvisne od napačne poslovne odločitve, napačne informacije o stroških obsega proizvodnje, je potrebno razdeliti na podlagi meril, ki so pa slabijo položaj podjetja na trgu. Za uspešnost poslovanja povezana s nastankom stroškov.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Rešitev primernega ugotavljanja stroškov za potrebe • Gonilec stroškov, tudi povzročitelj stroškov (angl. poslovodstva nam omogoča sistem spremljanja stroškov po Cost driver) – katerikoli faktor, ki povzroči spremembo aktivnostih poslovnega procesa imenovan ABC metoda v stroških posamezne aktivnosti; (Activity Based costing) (Tekavčič, 1997, 97). Ta metoda nam • Stroškovni objekt, tudi stroškovni element (angl. Cost da odgovor na vprašanje »Za kaj smo potrošili neko dobrino« in object) – predmet za katerega želimo ugotoviti stroške, ne le »Kaj in koliko smo potrošili«. Priznati je potrebno, da se npr. proizvod, storitev, kupec, dobavitelj; ABC metoda v naših podjetjih le redko uveljavlja, saj so za • Stroškovni bazen (angl. Cost pool) – sestavljajo vsi postavitev novega sistema stroškov potrebna sorazmerno velika stroški virov ali prvin v poslovnem procesu, ki so vlaganja in znanje odgovornih delavcev – tako računovodij kot združeni v eni skupini. tudi poslovodstva. Osrednja sestavina ABC metode je aktivnost, ki jo opredelimo tako podrobno, kot je potrebno za optimalno Primerjava tradicionalnega poročanja z analizo stroškov odločanje v podjetju. Podrobno spremljanje po aktivnostih je po aktivnostih namreč povezano z višjimi stroški, zato je racionalnost nujna. Aktivnosti lahko spremljamo na ravni posameznega proizvoda ali storitve, na ravni skupine proizvodov, celotne proizvodnje in na ravni podjetja. (Cooper, Kaplan, 1991, 4). Aktivnosti, ki so Pogled glavne knjige povezane z višjimi ravnmi odločanja in ne zadevajo neposredno Oddelek izterjave (v EUR) stroškovnega objekta, se nujno ne prerazporedijo, temveč se te stroške upošteva pri končnih stroških po stroškovnih objektih. plače 260.000 amortizacija 64.740 RAČUNOVODSTVO AKTIVNOSTI ZA Potni stroški 24.260 ZMANJŠANJE TVEGANJ V ZUNANJI IKT 18.300 LOGISTIČNI OSKRBI Režija 12.550 Skupaj 379.850 Bistvo računovodstva aktivnosti je, da se večina stroškov prenaša neposredno na proizvode na podlagi aktivnosti, ki so stroške povzročile. Poslovodstvo zaradi lažjega nadzora in obvladovanja spremlja predvsem tiste aktivnosti, ki povzročajo Pogled ABC stroške. Poleg procesov načrtovanja in nadziranja, povzročajo Oddelek izterjave (v EUR) stroške tudi nekatere logistične aktivnosti, za katere lahko mirno Analiziranje terjatev 63.800 trdimo, da njihovo zmanjševanje prinaša koristi poslovnemu sistemu. To so aktivnosti transportiranja materiala, surovin, Reševanje sporov 77.360 nedokončane proizvodnje in končnih proizvodov, njihovo Procesiranje zahtevkov 32.400 skladiščenja in vodenje zalog. Določanje odgovornosti 49.790 ABC metoda omogoča zbiranje podatkov o stroških Kopiranje 60.870 procesov v vseh podsistemih logistike (nabavni, notranji, distribucijski in poprodajni logistiki) skladno s postavljenimi cilji Koresponcenca 32.260 poslovnega sistema. Pri tem je potrebno zagotoviti. Izobraževanje 63.370 1. Transparentnost poslovnih transakcij s količinsko in Skupaj 379.850 vrednostno opredeljenimi podatki. 2. Učinkovitost poslovnih procesov s tem, da jih obravnavamo celovito in skušamo optimirati celotno Tabela 2: Tradicionalno poročilo v primerjavi z analizo procesno verigo. stroškov po aktivnostih (vir: Cokins, 1998, 8) ABC metoda za potrebe odločitev v zunanji logistični oskrbi mora biti sposobna: ABC metoda opredeljuje določene sestavine, ki jih zaradi 1. odgovoriti na vprašanja učinkovitosti logističnih nadaljnjega razumevanje ABC metode in različnega izrazoslovja procesov; v slovenskih prevodih, na kratko pojasnimo: 2. razpoznati učinke racionalizacije procesov; • Aktivnost (ang. Activity) – kombinacija dela, 3. ugotoviti učinkovitost posameznih enot na osnovi tehnologije, materialov, metodi in okolja, ki zagotavlja primerjave med enotami (tudi pri konkurenci, če je to proizvodnjo dopločenega proizvoda ali storitve; mogoče); • Center aktivnosti (angl. Activity center) – skupina med 4. primerjati učinkovitost lastnih logističnih procesov v seboj povezanih aktivnosti, ki sestavljajo proces; primerjavi z zunanjimi oskrbovalci • Vir ali resurs, tudi prvina (angl. Resources) – Ker z ABC metodo podjetje ugotovi, katere aktivnosti ekonomski element, povezan z izvedbo aktivnosti; povzročajo največje stroške, se mora nato osredotočiti na te aktivnosti in jih poskušati racionalizirati in nastale stroške zmanjševati. Pridobi pa tudi podatke o aktivnostih, ki so, tako z

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola vidika odjemalcev kot tudi z vidika poslovnega sistema samega, nepotrebne. UPORABLJENI VIRI Uvajanje ABC metode za spremljanje logističnih stroškov, ki je del sistema stroškov po aktivnostih, prinaša poslovnemu sistemu dodatne naloge, ki jih mora izpeljati za logistični 1. Bardi, E.J, Tracey, M. 1991. Transportation podsistem. Najprej je potrebno: Outsourcing: A Survey of US Practicies, 1. zbrati stroške glede na posamezne vrste stroškov International Journal of Physical (naravni in izvirni stroški), Distribution&Materials Management, Vol. 21, str. 2. nato definirati logistične aktivnosti, 15-21. 3. določiti logistične stroškovne objekte in 2. Cokins, Gary. 1998. ABC' s Linkage to Unused 4. postaviti osnove za spremljanje stroškov. Capacity Management. Oregon: ABC Technologies. Z dobro zasnovanim in učinkovitim informacijskim 3. Cooper, R., Kaplan, R. S. 1991. Profit Priorities from sistemom in sodobno informacijsko tehnologijo je izvajanje Activity-Based Costing, Harvard Business Review, ABC metode lažje in uspešnejše. maj-junij, 101-107. 4. Flint, Daniel J, Larsson, Everth, Gammelgaard, ZAKLJUČEK Britta, Mentzer, John T. 2005. A Customer Value- oriented social Process, Journal of Business V svetovnem merilu beležimo porast logističnih Logistics, Vol 26 (1), str. 113-147. aktivnosti, ki jih podjetja predajajo v zunanjo oskrbo 5. Križman, Andreja, Rak, Gregor. 2006. Logistični specialistom. Najpogostejši razlogi za takšne odločitve so po poslovni sistemi, Prometna šola Maribor, Višja mnenju podjetij v zniževanju stroškov logistike in prometna šola. osredotočenju potencialov podjetja na osnovno dejavnost. 6. Lynch, M. E., Imada S. J., Bookbinder J. H.1994. V zadnjem času pa je govora tudi o tveganjih, ki so The Future of Logistics in Canada: A Delphi-Based povezana z zunanjo oskrbo. Ta so posledica neučinkovitosti forecast, Logistics&Transportation Review, str. 95- upravljanja zunanjega oskrbovalca s strani managementa v 112. podjetju, prikrivanja informacij in asimetričnost informiranja, 7. McIvor, R.2000. A Prectical Framework for pomanjkanje inovativnosti v logističnih aktivnostih zunanjega Understanding the Outsourcing Process, Supply oskrbovalca, prikrivanje transakcijskih stroškov pri prenosu Chain Management: An International Journal, Vol. aktivnosti v zunanjo oskrbo, odvisnost od zunanjega 5, str. 22-36. oskrbovalca in pomanjkanje nadzora izvedbe zunanje oskrbe 8. Ogorelc, Anton. 2001. Zunanja oskrba (outsourcing) ter konfliktnost v organizacijski kulturi obeh udeležencev. v logistiki, Univerza v Mariboru, Ekonomsko – V nadaljevanju smo se osredotočili le na stroškovni vidik, poslovna fakulteta, Maribor (format.pdf) ki se kaže znotraj finančnih tveganj, ima pa precejšen vpliv 9. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in tudi na raven kakovosti logistične oskrbe in poslovno logistika, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor. uspešnost podjetja. Problem stroškov logistike je splošen in ni 10. Regan, A. C.2003. Reducing Risks in Logistics povezan le z oddajanjem logističnh aktivnosti v zunanjo Outsourcing, University of California, Irwine. oskrbo. Za uspešnost poslovanja podjetja je torej ključnega 11. Tekavčič, Metka. 1997. Obvladovanje stroškov, pomena vedenje o vrstah in višini stroškov, da se lahko Gospodarski vestnik, Ljubljana. uporabi ustrezna kalkulacijska metoda in primerno razporedi 12. Wentworth F. 2003. Outsourcing services: The Case stroške. Sistemi spremljanja stroškov po stroškovnih mestih Against, Journal of the Institute of poslovodstvu ne dajo zadostnih informacij o stroških Logistics&Transport, Vol. 5, str. 57-59. aktivnosti in stroških poslovnih procesov. Takšno poročilo je odraz organizacijske sheme podjetja in poroča o tem, kaj in koliko virov se je potrošilo in ne, za katere aktivnosti podjetja so se ti viri trošili. Ob prehodu na zunanjega oskrbovalca pa je pomembnejši podatek, koliko posamezne aktivnosti, ki jih predajamo v zunanjo oskrbo, povzročajo stroškov. Rešitev primernega ugotavljanja stroškov za potrebe poslovodstva v zunanji logistični oskrbi nam omogoča sistem spremljanja stroškov po aktivnostih poslovnega procesa, t. i. ABC metoda. Le-ta mora biti za potrebe odločitev v zunanji logistični oskrbi sposobna odgovoriti na vprašanja učinkovitosti logističnih procesov, razpoznati učinke racionalizacije procesov, ugotoviti učinkovitost posameznih enot na osnovi primerjave med enotami (tudi pri konkurenci, če je to mogoče) in primerjati učinkovitost lastnih logističnih procesov v primerjavi z zunanjimi oskrbovalci.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola POMEN OBVLADOVANJA LOGISTIČNIH STROŠKOV

Marjan Sternad Matjaž Knez Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Celje-Krško Mariborska cesta 7, SI – 3000 Celje, Slovenija E–mail: [email protected] [email protected]

Povzetek 1 UVOD

Logistika povzroča relativno in absolutno zelo visoke Logistiko lahko razumemo kot proces planiranja, izvajanja stroške. Delež stroškov logistike v skupnih stroških in kontroliranja učinkovitega in ekonomičnega toka ter končne proizvodnje se v ZDA giblje okrog 60 %, v skladiščenja blaga, skrb za odjemalčev servis in z vsem tem zahodni Evropi pa 54 %. Ta stopnja je različna tudi po povezane informacije do porabe prilagoditve zahtevam posameznih gospodarskih vejah. Nastajanje stroškov si odjemalca. Med osnovne koncepte logistike, ki sestavljajo zavestno dovoljujemo z namenom, da bomo z delom tokove logističnih verig, uvrščamo transport, upravljanje nastale učinke (proizvode in storitve) tudi prodali, ker zalog, upravljanje skladišč, planiranje proizvodnje ter predpostavljamo, da obstoja za njihov tržni odjem nabavno poslovanje. Glede na osnovne koncepte logistike plačilno sposobno povpraševanje. Ob primerjanju deleža lahko opredelimo tudi logistične stroške. Odstotek logističnih stroškov po posameznih državah je potrebno vso stroškov se giblje okrog 10 % bruto domačega proizvoda pozornost usmeriti v to, katere stroške je določen dajalec (BDP), zaradi tega je obvladovanje ter optimiranje logističnih podatkov podal kot logistične stroške. Sledenje in stroškov izrednega pomena za podjetje. Največja ovira pri analiziranje stroškov je torej zelo pomembna dejavnost v obvladovanju pa predstavlja postavljanje enotnih in dovolj logistiki. celovitih okvirjev zajemanja logističnih stroškov. Zato si V praksi pa je logistične stroške zelo težko zajemati. moramo postaviti jasne okvire ter predvideti vse točke Največja ovira je samo določanje okvirov za te stroške. nastajanja teh stroškov. To vključuje določanje izvorov Zato si moramo postaviti jasne okvire ter predvideti vse stroškov, nameščanje stroškov po stroškovnih mestih in točke nastajanja teh stroškov. To vključuje določanje podobno. izvorov stroškov, nameščanje stroškov po stroškovnih mestih, stroškovnih nosilcih in podobno. 2 LOGISTIKA IN LOGISTIČNI STROŠKI Abstract Pojem logistike (angl. – logistics, nem. – Logistik, franc. – Relatively and absolutely observed, logistics incurs logistique, ital. – logistica) običajno povezujemo s pojmom extremely high costs. Compared to total expenses of the final loger (francosko – nastanitev, stanovati) ali logos (grško – consumption in the USA, logistics expenses ratio amounts to pamet) ter logistikos (grško – logično razmišljanje). Na about 60% and 54% in Western Europe. This percentage splošno velja, da so izraz logistika prvič uporabili v differs from one economic area to another. Costs are incurred izrazoslovju ameriške vojske kot način prevoza, oskrbe in in order to sell the effects created (products and services), for namestitve vojske za doseganje maksimalne bojne we assume that there is sufficient demand for them on the pripravljenosti. Drugi (Ihde) trdijo, da se je ta izraz prvič market. When comparing expenses ratio of individual states, pojavil že v srednjeveškem Bizancu, tudi v vojaškem focus needs to be on logistics costs. The follow-up and izrazoslovju [1]. analysis of the costs is an extremely important logistics task. Izraz logistika se je po drugi svetovni vojni pojavil tudi v In practice, however, logistics costs are hard to capture. civilnem življenju, in sicer kot specifičen pristop logističnih The biggest obstacle is setting up frameworks for these costs. podjetij (torej uporabnikov logističnih storitev – podjetij) do Therefore, clear frameworks must be set and all aspects of spremljanja toka in stroškov logističnih objektov (blaga) od incurring costs must be taken into account. This includes izvora pa vse do končne potrošnje. Analiza logističnih determining the source of costs, displaying costs according to pojavov je specifični pristop pri analiziranju stroškov cost centres, cost holder and the like. poslovanja proizvodnih, trgovinskih in drugih organizacij, logistična merila pa so dodatno zelo primerna za uporabo v analitičnih metodah za oceno gospodarskih investicij [1].

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Sistemi za prostorsko-časovno transformacijo blaga so zainteresirani za čim nižje stroške, ker nam to omogoča kar logistični sistemi, v njih potekajoči procesi so logistični največjo razliko med celotnim prihodkom, in lastno ceno procesi [2]. Potekajo v tako imenovanih logističnih podjetjih, naših proizvodov ali storitev. To pa nam omogoča ne samo ki so storitvena podjetja, katerih podjetniški namen je neposredno, ampak tudi posredno kar se da nizke nabavne premeščanje prostorskih in časovnih neskladij med cene prvin poslovnega proces. To pa je cilj, h kateremu pridobivanjem in (po)rabo blaga oz. logističnih objektov. Ti težimo pri poslovanju vsakega podjetja. logistični procesi pa tečejo tudi v industrijskih, trgovskih in Potreba po managementu logistike v podjetju se pokaže storitvenih podjetjih, pri katerih je premoščanje prostora in med drugim tudi tedaj, ko gre za uravnoteženje raznih časa objektov le ena izmed nalog za doseganje smotra elementov logistike, da dosežemo najnižje celotne stroške. V podjetja. tuji literaturi imenujejo to balansiranje »trade-off«. Pri Analiza gibanja blaga v prostoru in času postaja v balansiranju gre v bistvu za to, da primerjamo med seboj zadnjem času vedno bolj pomembna. Vedno bolj se zahteva različne konfliktne stroške in druge elemente logistike ter popolno spremljanje celotnega fizičnega toka blaga, drugače izberemo tiste, ki v določenem razmerju izkazujejo najnižje povedano: spremljanje pretoka blaga v prostoru in času. celotne stroške [3]. Posamezniki obravnavajo fizično distribucijo (angl. Physical Logistika povzroča relativno in absolutno zelo visoke Distribution) kot del poslovne logistike, ki proučuje gibanje stroške. Delež stroškov logistike v skupnih stroških končne in zadrževanje končnih proizvodov od proizvodnih obratov proizvodnje se v ZDA giblje okrog 60 %, v zahodni Evropi (tovarn) do trgovcev oziroma potrošnikov. Drugi del pa 54 %. Ta stopnja je različna tudi po posameznih poslovne logistike pa naj bi bila fizična oskrba (angl. Physical gospodarskih vejah. Supply – nabavna logistika), ki proučuje gibanje in Ob primerjanju deleža stroškov po posameznih državah je zadrževanje surovin od izvora do proizvodnih obratov [1]. potrebno vso pozornost usmeriti v to, katere stroške je Povsod, kjer poteka poslovni proces, ji tesno kot senca določen dajalec podatkov podal kot logistične stroške. sledijo stroški. Stroški so cenovno izraženi potroški Sledenje in analiziranje stroškov je torej zelo pomembna proizvodnih virov. V poslovanju podjetij ima vsak član dejavnost v logistiki. V teoriji analiziramo logistične stroške kolektiva večji ali manjši vpliv na višino in spreminjanje glede na področje, kjer se porajajo. višine ter vzroke za nastajanje stroškov. Obstaja seveda Z vidika osnovnih konceptov logistike lahko opredelimo razlika med vplivom tistega, ki pripravlja strokovne predloge logistične stroške kot: za upravljalne in vodstvene organe podjetja in njihove • nabavne stroške, najpomembnejše odločitve o poslovanju, in med tistim, ki • stroške skladiščenja in zalog, paletizira blago za skladiščenje ali odpravo. Vendar lahko oba, pa tudi vsakdo drug v podjetju, povzroča ali preprečuje • transportne stroške in stroške in s tem tudi vpliva na obstoj, razvoj ali propad • ostale stroške, ki nastajajo pri izvajanju podjetja, svojega delovnega mesta in svoje lastno življenje. logističnih dejavnosti. Vsakdo je namreč vpliven sestavni del te celote in enako velja, če povzročamo ali preprečujemo stroške naše družbene Temeljna naloga nabave je oskrba podjetja s surovinami, skupnosti. pametna podjetja so pri odločanju o svojem izdelavnim materialom, storitvami, energijo, pomožnim delovanju zelo pozorna tudi na stroške. Vsak trenutek dela ali materialom, pa tudi s stroji, napravami itd. Stroški nabavne nedela je torej povezan z nastajanjem stroškov. funkcije v podjetju so opredeljeni predvsem v širšem pomenu, Njihova višina je odvisna predvsem od vpliva treh kjer nabavna funkcija vključuje poleg nakupa predvsem še dejavnikov: naslednje dejavnosti: raziskovanje nabavne trga, načrtovanje • od porabe surovin, obrabe strojev in drugih nabave, oblikovanje nabavne politike, sklepanje nabavnih naprav ter izrabe delovnega časa, skratka od dogovorov, količinski in kakovostni prevzem materiala, porabe prvin poslovnega procesa, skladiščenje, analiziranje in evidentiranje nabavnih poslov. Osnovne dejavnosti nabavne funkcije s svojim temeljnim • optimiranja logističnih procesov ter delovanjem povzročajo logistične stroške, ki se prepletajo • od njihove nabavne cene. zlasti z drugimi temeljnimi logističnimi dejavnostmi. Stroške skladiščenja lahko razdelimo na stroške Nastajanje stroškov si zavestno dovoljujemo z namenom, uskladiščenega blaga, stroške skladiščnega prostora ter da bomo z delom nastale učinke (proizvode in storitve) tudi stroške delovanja skladišča. Zaloge pa povzročajo na letni prodali, ker predpostavljamo, da obstoja za njihov tržni odjem ravni stroške upravljanja zalog, stroške naročila ter vrednost plačilno sposobno povpraševanje. Z doseženo prodajno ceno blaga. svojih učinkov dosegamo na eni strani celotni prihodek, s katerim krijemo svoje stroške in oblikujemo sklade, po drugi strani pa odjemalcem svojih učinkov povzročamo stroške. Čim višje stroške jim bomo povzročili, tem višje stroške bodo oni povzročili svojim kupcem. Na koncu te verige bodo višji stroški zopet prizadeli tudi nas. Zato smo pri gospodarjenju

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Stroški zunanjega transporta so opredeljeni s tarifami1, ki prevozništvu narašča. Zato logistika postaja vedno bolj poleg osnovne prevoznine vključujejo tudi nadomestila za pomembna ne samo v Evropi3, temveč tudi v evropskih dodatne storitve (npr. nakladanje blaga, štetje blaga, mednarodnih gospodarskih odnosih. Konkurenca med administrativne storitve). Evropo, ZDA in Daljnim vzhodom postaja pomemben Transportni stroški in stroški skladiščenja so v dejavnik, ki lahko vpliva na stične točke (zlasti pristanišča in konfliktnem odnosu: če se poveča število skladišč, se letališča) ter zmogljivost infrastrukture. Okrepiti je treba tržno zmanjšajo transportni stroški, ker se zmanjšajo razdalje do in poslovno povezovanje s pomočjo sodelovanja Evrope z skladišč. Konfliktnost stroškov lahko nastane tudi med stroški drugimi večjimi svetovnimi logističnimi centri (npr.: ZDA, ravni logističnega servisa in stroški zaradi izgube odjemalcev. Rusija, Japonska, Kitajska, Indija, Brazilija). Dostop do Čim višja je raven logističnega servisa, tem višji so stroški; če prevoznega trga se že obravnava v okviru dvostranskih in npr. povečamo hitrost dostave (železnica, tovornjak, letalo), večstranskih pogajanj. se povečajo stroški, če pa to raven znižamo in s tem znižamo Zato je vedno bolj pomembno dovolj celovito upravljanje stroške, lahko izgubimo odjemalce. Tudi tukaj moramo oskrbne verige4, ki jo lahko definiramo kot mrežo podjetij, ki balansirati in znižati raven servisa le do točke, ko še ohranimo se na eni strani začenja s surovinami, potrebnimi za odjemalce [3]. proizvodnjo določenega izdelka, in konča na drugi strani, ko V praksi pa je logistične stroške zelo težko zajemati. je izdelek zavržen ali recikliran. Cilj oskrbne verige je Največja ovira je samo določanje okvirov za te stroške. Zato zagotavljanje pravega izdelka s pravo ceno, v pravi količini in si moramo postaviti jasne okvire ter predvideti vse točke kvaliteti ter na pravem mestu in v pravem času. Za nastajanja teh stroškov. To vključuje določanje izvorov uresničevanje tega cilja so potrebne izboljšave na vseh stroškov, nameščanje stroškov po stroškovnih mestih in področjih, tudi na področju upravljanja transporta, tudi z podobno. vidika vplivov na okolje. Osnova za uresničevanje koncepta učinkovitih in uspešnih oskrbnih verig so odnosi med člani oskrbne verige, ki morajo 3 POMEN OBVLADOVANJA LOGISTIČNIH biti na zelo visokem nivoju. Drugi pomemben dejavnik pa je STROŠKOV logistika5, saj je skrajševanje časa, da pride izdelek do kupca,

eno pomembnejših vprašanj oskrbne verige. Podjetja so se v preteklosti osredotočala predvsem na Poleg osnovnih aktivnosti logistike kot sta upravljanje lastno poslovanje in s tem izboljševanje vseh procesov, ki so zalog in obdelava naročil, za zelo pomembno štejemo tudi zagotavljali dolgoročno konkurenčnost. Ker pa je danes trg 6 vse bolj globalen in zahteven, so podjetja morala začeti iskati transport – za večino podjetij je to najpomembnejša možnosti za izboljšave tudi izven samega podjetja, kar je logistična aktivnost, ki v povprečju pomeni (!) približno eno privedlo do koncepta oskrbnih verig. Globalizacija2 je med drugim pripeljala tudi do hitre rasti 3 Svetovna logistična industrija predstavlja približno 5,4 bilijona tovornega prometa, ki je v veliki meri posledica gospodarskih EUR ali 13,8 % svetovnega BDP. To pomeni, da letni logistični odločitev in tako povečuje tudi rast in zaposlovanje, vendar stroški v Evropi in Severni Ameriki znašajo približno 1 bilijon evrov. V evropskem logističnem sektorju obstaja huda konkurenca. To hkrati povzroča tudi zastoje, nesreče, hrup, onesnaženje, dokazuje nizka stopnja koncentracije logistike tretjih strank v vedno večjo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in izgubo Evropi, saj ima 20 najuspešnejših podjetij samo 33 % tržni delež. energije. Energetski viri pa so dragi in omejeni, zato vsaka Logistični stroški predstavljajo v povprečju 10 −15 % končnega motnja v oskrbni verigi vedno negativno vpliva na stroška končnega izdelka. To vključuje stroške, kot sta prevoz in gospodarstvo EU, ki tako v končni konsekvenci izgublja na skladiščenje. 4 Potočnik pravi, da je cilj oskrbne verige maksimiranje konkurenčnosti. dobička s povečano konkurenčnostjo, nižjimi stroški in najkrajšim možnim časom postrežbe potrošnikov. Uspešnejša bodo tista Z globalizacijo proizvodnje in s tem povezanimi podjetja, katerih oskrbne verige bodo učinkovitejše od oskrbnih oskrbnimi verigami potreba po skrbno načrtovanemu verig konkurentov[5]. 5 Poslovna logistika kot samostojna disciplina ekonomike podjetja uravnava logistične procese oziroma koordinira 1 aktivnosti pri pretoku blaga in informacij od izvora do končnega Beseda »tarifa« je arabskega porekla in v prevodu pomeni »objava«. potrošnika. Cilj poslovne logistike je stalno izboljševanje pretoka Uporabljati se je začela po prodoru Arabcev (Maurov) na Pirenejski polotok v blaga in informacij, tako da se izločijo težnje po uresničevanju zvezi z mestom (luka, utrdba) Tarifa, ki leži na jugu polotoka in najožjem lastnih parcialnih ciljev in zagotovi optimalno delovanje celote. delu Gibraltarskih vrat. Na tem mestu so se plačevale takse za prevoz skozi Pomembnost logistike se kaže iz raziskav, ki so bile narejene v Gibraltar, kar je ostalo sinonim za plačilo raznih taks in cen za opravljene industrijsko razvitem svetu in pravijo, da čas vezave kapitala v storitve. direktni proizvodnji znaša le 5 %, največ pa 10 % skupnega časa v procesu reprodukcije, ostali čas pa se razdeli na čakanje, 2 Globalizacija ni plod ali kreacija EU, ampak je posledica manipulacijo in transport oziroma ostale logistične procese. vplivov velikih multinacionalk, ki kreirajo tako svetovno kot 6 Dovolj celovito poznavanje fenomena transporta (prevoza, evropsko politiko poslovanja. Njihova nadpovprečna prometa, logistike ipd.) je postalo vir (in hkrati posledica, izid) inovativnost, gospodarska in politična moč jim omogočajo, da si vednosti in znanja, s katerima moramo razpolagati danes, ko pod imenom svobodnega trga (kolonialno) podrejajo manj smo postali udeleženci (= vplivni dejavniki) tako evropskega kot inovativne (drugih pa ne). [4] tudi globalnega trga [4].

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola do dve tretjini stroškov logistike; transport pa se nanaša na proizvajalca, za njegov dobiček, ki ga ustvarja s proizvodnjo različne metode premikanja izdelka (tovornjak, železnica, blaga, še bolj pa so kritični za prodajalca. To še posebno velja ladja, letalo) [6]. pri prodaji izdelkov hitre porabe, kjer so majhne razlike v V razvitih državah se stroški logistike že vrsto let ceni in je strošek logistike v deležu prodajne cene eden zmanjšujejo, in to v veliki meri tudi na račun zniževanja najpomembnejših. stroškov transporta, kar je posledica povezovanja logističnih Hkrati pa ugotavljamo, da je vpliv stroškov transportne podjetij. logistike na poslovanje velik, zato je za njihovo obvladovanje Na področju sodelovanja smo v Sloveniji še na začetku nujno stalno spremljanje in analiziranje le-teh. Zaradi pomembne razvojne poti. Najbolj razvita podjetja v Sloveniji velikega deleža logističnih transportnih stroškov v strukturi danes že združujejo nabavne, proizvodne in prodajne celotnih stroškov7 podjetij se v zadnjem času iščejo logistične procese na ravni podjetja, s ciljem iskanja alternativne možnosti organizacije transporta. Ena od možnih pozitivnih sinergijskih učinkov, na področju naročanja in oblik je tudi zunanje izvajanje aktivnosti (angl. outsourcing8). izkoriščanja transporta, skladiščenja itn. med različnimi Logistika v današnjem času zahteva visoko raven podjetji pa se povezave počasi razvijajo, saj mnoga podjetja zanesljivosti in varnosti za izpolnjevanje obljub in zahtev, ki menijo, da so nabavni in prodajni tokovi podjetniška izhajajo iz pogodbenih odnosov. Pri tem logistiki pomagajo skrivnost, zato medpodjetniško logistično sodelovanje sodobne informacijske rešitve. Naslednje pomembno zavračajo. področje, kjer brez IT-rešitev ni sodobnih logističnih storitev, Zelo pomembno razvojno področje v podjetniški logistiki je nadzor nad storilnostjo in stroški v oskrbni verigi. je nadgradnja informacijskih in komunikacijskih tehnologij za Največji izziv za vse ponudnike logističnih storitev je upravljanje logističnih aktivnosti v podjetjih in med podjetji. učinkovita integracija celotnega poslovanja, saj gre za zelo Tudi poenotenje aktivnosti med podjetji na področju veliko izredno zapletenih ureditev odnosov in za vsakega od koordiniranja in izvajanja skupnih nabavnih procesov tako v teh odnosov je treba zagotoviti souporabo podatkov v logističnem kot tudi v komercialnem smislu. V kategoriji različnih delih poslovanja. Pravi pomen integriranja ukrepov novih in razvojno pomembnih ukrepov na področju sistemskih IT-rešitev se kaže pri zagotavljanju zmožnosti za podjetniške in regionalne logistike so dobili pomembno mesto skupno delovanje novih aplikacij in sistemov, ki so že v ukrepi in sistemi, vključno z opremo, ki omogoča, da različna podjetju, pa tudi, ker omogočajo delovanje zunaj meja podjetja skupaj naročajo transportne in druge logistične podjetja, pri tako imenovanem poslovanju B2B (business to storitve tako na področju nabavnih kot tudi prodajnih business). Poleg tega omogočajo sodobni IT-sistemi in logističnih tokov. Ti ukrepi pomagajo podjetjem zmanjševati rešitve izmenjavo podatkov v realnem času in prostoru ter logistične stroške in posredno s tem dosegati boljše poslovne razpoložljivost aplikacij na različnih napravah. V današnjem rezultate ter dvig konkurenčne sposobnosti, ki se kaže poleg času se velika logistična podjetja osredotočajo na razvoj manjših stroškov tudi v izboljšani kakovosti nabave in aplikacij, ki lahko delujejo na različnih prenosnih napravah in dobave. Posledično to pomeni boljše izkoriščanje transportnih v celotni oskrbni verigi. sredstev – višji »load factor«, manj praznih voženj, hkrati pa Logistična podjetja v tujini se pogosto odločajo za imajo (!) pomemben vpliv na izboljšanje okoljskih vplivov outsourcing IT-storitev, kar pomeni, da jih dajejo v prometa. opravljanje specializiranim podjetjem za takšne storitve. Pri Med tri najhitreje rastoče gospodarske panoge na svetu nas je tega precej manj. Zunanje opravljanje informacijskih sodijo informacijske tehnologije in logistika. Zato ne storitev podjetjem lahko pomeni zmanjšanje stroškov za preseneča, ko obe panogi delujeta povezano, da so učinki še informatiko ob hkratnem dvigu kakovosti storitev. Poleg tega več ji in da s pomočjo informatizacije logistike podjetja hitreje razbremeni podjetje vsakodnevnih operativnih, tehnoloških in napredujejo in odločneje znižujejo stroške poslovanja. tehničnih težav, s tem pa omogoči optimalno izrabo človeških Zniževanje logističnih stroškov je v vseh podjetjih izjemnega zmogljivosti v podjetju. Podjetje se osredotoči le na svojo pomena. Izračuni so pokazali, da se z znižanjem logističnih temeljno dejavnost, IT-podporo pa prepusti za to stroškov za en odstotek dobiček podjetja lahko poveča za tri odstotke. Zanimiva je tudi drugačna ugotovitev, in sicer, da je 7 za triodstotno povečanje dobička treba prodajo povečati za 15 Logistični stroški v ZDA znašajo 12-15 % BDP, kar pomeni ca. odstotkov. Ker je, kot kaže, teže povečati prodajo za 15 3000 milijard evrov. 8 odstotkov kot znižati stroške logistike za odstotek, da bi bil Outsourcing (izločitev) logističnih storitev je v zadnjem času dobiček večji za tri odstotke, se podjetja v zadnjem času postal za podjetja največja alternativa tradicionalnim lotevajo zniževanja stroškov logistike, kar pa tudi ni tako vertikalnim integracijam med podjetji. Čedalje hitrejša rast najemnih razmerij (outsourcing relationships) je pripomogla k preprosto. Pri tem jim s svojimi rešitvami zelo pomaga razvoju vse bolj prilagodljivih organizacij, ki se osredotočajo na sodobna informacijska tehnologija. Informatizacija logističnih lasten temeljni poslovni proces in ključne aktivnosti (core procesov postaja povsod v svetu čedalje pomembnejša. Brez competencies – to so vsa tista znanja in veščine, v katerih se podpore informacijske tehnologije si je težko predstavljati podjetje bistveno razlikuje od konkurenčnih podjetij), hkrati pa se sodobno logistiko in upravljanje logističnih oziroma oskrbnih odločajo za najem logističnih storitev (in seveda tudi nekaterih drugih), kar vodi v dolgoročna poslovna razmerja, ki praviloma verig. Za več kot polovico proizvajalcev so stroški logistike prinašajo pozitivne rezultate za oba partnerja (win – win več kot deset odstotkov prodajne cene. Torej so kritični za situacija).

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola specializiranemu podjetju. Outsourcing IT-storitev nima le pozitivnih učinkov na delovanje podjetja, ampak tudi [3] Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika. Ljubljana: negativne. Zato mora logistično podjetje dobro pretehtati, ali Gospodarski vestnik. so pozitivni učinki večji od negativnih in ali bodo spremembe res povzročile konkurenčne prednosti, in če jih bodo, kakšne [4] Rosi, Bojan in Marjan Sternad. 2007. Prometni sistemi bodo te prednosti in koliko bo podjetje pri tem prihranilo. e-gradivo. UM Fakulteta za logistiko Celje – Krško. Učinkovitost v logistiki je glavna za dobičkonosno proizvodnjo in prodajo blaga ter ohranjanje konkurenčne [5] Potočnik, Vekoslav. 2002. Nabavno poslovanje s prednosti in zvestobe kupcev: te tri prispevke logistike mora primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. poznati vsak, ki dela v logistično usmerjenem podjetju.

Sodobna logistika zahteva največjo hitrost, učinkovitost in natančnost. [6] Ballou R. H. 1987. Basic Business Logistics. New Yersey: Prentice Hall Inc.

4 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

Naloga logistike je obvladovanje blagovnih in informacijskih tokov. Novi časi, ki prihajajo zahtevajo čim bolj fleksibilno proizvodnjo, ki mora biti prilagojena hitrim odzivom. Tem zahtevam, pa je možno slediti z dobro komunikacijo med organizacijskimi enotami v samem podjetju in navzven do ostalih proizvodnih in prodajnih središč. Podjetja, ki delujejo na širšem trgu bodo morala optimizirati stroškovno strukturo ter spremeniti način poslovanja. Preoblikovanje poslovanja bo s spremembami poseglo predvsem v organizacijsko strukturo in način vpetosti v poslovno okolje. Naravnanost k spremembam, ki povzročajo dolgoročen dvig učinkovitosti poslovanja, bo postala stalnica v razmišljanju udeležencev. Bistvo organizacije je zasnovati visoko kakovostne storitve, obenem pa razumeti zahteve kupcev ter jih nenehno izpopolnjevati na čim višjem nivoju. Izpopolnjena oskrbna veriga predstavlja tesnejšo povezavo med izdelki in kupci, ki obema stranema prinaša uravnoteženo dodano vrednost. Želja je imeti najbolje organizirano oskrbno verigo v dejavnosti, ki bo zagotavljala odlično storitev ob najnižjih stroških in z najmanjšimi možnimi zalogami. Podjetja imajo na razpolago kar nekaj ukrepov za zniževanje logističnih stroškov in posledično večji dobiček. Vendar pa jih morajo čimprej začeti uporabljati, pri čemer slovenska podjetja zaostajajo za večjimi in uspešnimi svetovnimi podjetji. So pa na dobri poti oziroma se že pripravljajo (vsaj nekatera) na nove pogoje na trgu. Ti ukrepi za zmanjševanje stroškov pa bodo podjetjem na dolgi rok omogočili konkurenčnost in s tem preživetje na trgu.

Reference:

[1] Zupančič, Samo. 1997. Ekonomika transporta. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

[2] Oblak, Henrik. 2007. Mednarodna podjetniška logistika. Celje: Fakulteta za logistiko.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

ZALOGE IN NJIHOV VPLIV NA LOGISTIČNE STROŠKE

Helena Kolarič Prometna šola Maribor Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor [email protected]

Abstract izdelkov ali opravljanje storitev, kar predstavlja Because of the big competition on market the product outpute organizacije; concerns are forced to reduce operation expenses and for - nedokončana proizvodnja (angl. work in progress) - the same reason to keep the high quality of their products. so surovine in materiali, ki so bili delno predelani v Therefore, they have to find reserves on levels that will not transformacijskem procesu. Nekaj vrednosti je bilo affect on the quality of products and thus the concerns dodane v procesu, vendar končni izdelki oziroma will be given the opportunity to make competitive storitve še niso nastali ter advantage. One of the solutions is the accurate regulation - gotovi proizvodi (angl. finished goods) - proizvedeni, of stocks which are a linking part between supplying, vendar še neprodani izdelki. production and selling because the big part of company Zaloge predstavljajo vezan denar, prav tako pa so funds can be bound in stocks. We will consecrate this dragocena sredstva, ki omogočajo gladko in dobičkonosno subscription to costs and other factors accumulating on delovanje organizacije, saj eliminirajo drage zastoje. Zaloge stocks with all the benefits of strategy called JIT (»just in lahko znižajo potencialne zastoje, ki lahko nastanejo zaradi time«). pomanjkanja surovin in materialov, ki so potrebni za začetek proizvodnega procesa. Prav tako lahko znižujejo zastoje pri Keywords potrebah po koordinaciji kompleksnega proizvodnega procesa, stores, logistic, JIT ki zahteva nemoten pretok materialov iz ene faze v drugo, vse do njenega dokončanja ter nerazpolaganja s proizvodi ali storitvami zaradi nepričakovano povečane prodaje ali UVOD sezonskih nihanj v prodaji. Neporabljene oziroma neprodane zaloge pomenijo vezana Težnja po učinkovitem menedžmentu oskrbne verige prisili denarna sredstva, ki jih ne moremo uporabiti za nobene druge podjetja k uspešnemu približevanju kupcev s hitrim odzivnim namene, njihovo skladiščenje pa je drago. Organizacije morajo sistemom, hkrati pa izpolnjuje cilj zmanjševanja časa ciklusa z zagotoviti zadostne, vendar ne presežne zaloge, kar pomeni, da ljudmi, ki proizvajajo surovine. Omogoča jim, da proizvajajo morajo identificirati in pretehtati stroške, ki jih prinašajo končne izdelke hitreje in se odzivajo na kupčevo različne velikosti zalog. povpraševanje takoj, kot pa da bi dolgoročno načrtovali Dobavitelji pogosto ponujajo količinske popuste, njihovi proizvodnjo. Dobaviteljem dovoljuje, da proizvajajo z nižjimi kupci pa morajo iskati ravnovesje med prihranki pri nabavni zalogami na višjem nivoju storitev. Ključne funkcije, ki ceni in oportunitetnimi stroški, ki nastanejo zaradi vezave sestavljajo oskrbno verigo, imajo svoje časovne cikluse, ki denarnih sredstev v obliki presežnih zalog. Podjetja morajo pri morajo biti naslovljeni na stroškovno obvladovanje. Glavni cilj tem upoštevati možnost zastarelosti, stroškov zavarovanja ali menedžment oskrbne verige je torej stroškovno obvladovanje izgube ter stroškov skladiščenja. z zmanjšanjem ciklusa časa in izpolnjen menedžmenta zalog, Z zalogami sta povezani dve vrsti stroškov. Prvi stroški, ki ki ga omogoča sistem »just in time«. vključujejo administracijo, rokovanje, transport in nakup, so stroški naročanja (angl. ordering costs), drugi pa so stroški ZALOGE IN STROŠKI skladiščenja (angl. holding costs), ki zajemajo stroške shranjevanja, varovanja, zavarovanja, zastaranja in finančne

odhodke, kot so obresti za najeta posojila za nakup zalog. Organizacije imajo v lasti večji ali manjši obseg zalog

(angl. stock, inventory). Javne storitvene organizacije bodo verjetno imele manj zalog kot pa podjetja v proizvodnem “JUST IN TIME” (JIT) privatnem sektorju. Vrsta organizacije in njene aktivnosti torej narekujejo pomen upravljanja z zalogami. V organizacijah Razvoj koncepta proizvodnje ob pravem času (JIT) temelji lahko najdemo naslednje zaloge: na praksi, razviti na Japonskem. Blago se dobavlja pogosto in - zaloge surovin in materiala (angl. raw materials) - to v relativno majhnih količinah v proizvodni proces, ki pa ima so potrošne dobrine, ki jih uporabljamo v procesu zelo majhne zaloge ali pa jih sploh nima. Razvil se je kot transformacije, katerega rezultat je proizvodnja zbirka tehnik, ki izboljšujejo, pospešujejo in »gladijo« tok

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola dejavnosti od dobavitelja do prodaje na trgu, pri tem pa obstaja - administrativna učinkovitost – malo dobaviteljev, mnogo več raznolikih prodajnih proizvodov. Koncept JIT je minimalno pospeševanje dela zaradi razbremenitev, najbolj poznan kot koncept poslovnja brez zalog, ki vsebuje poenostavljena komunikacija; številne tehnike, katerih cilj ni zgolj zmanjševanje zalog, - produktivnost – zmanjšanje ponovnih obdelav, ampak nenehno izboljševanje poslovanja. Številni avtorji zmanjšanje nadzora, zmanjšanje zamud pri dobavah; pojmujejo JIT tudi kot novo proizvodno filozofijo zaradi - zahteve kapitala po zmanjšanju zalog proizvedenih mnogih razlik v konceptih JIT v primerjavi s tradicionalno izdelkov, surovin in dela. veljavnimi koncepti v proizvodnji. JIT je zaradi odvisnosti od dobaviteljev, proizvodnje brez Pomanjkljivosti sistema JIT: napak in vključevanja zaposlenih mnogo bolj primeren za - nepopolna napoved povpraševanja in nesposobnost ponavljajoče (rutinske) se proizvodne sisteme, kot npr. dobaviteljev za odzive na hitre spremembe v avtomobilska proizvodnja ali proizvodnja računalnikov. povpraševanju; Proizvodni proces je obrnjen tako, da je potreba tista, ki - nastajajo težave v primeru neustreznega internega vodi proces od nabave materiala do končnega proizvoda za komuniciranja - od proizvodnje do prodaje in od kupca. Namen JIT ni ustvarjanje zalog oziroma vnaprejšnje prodaje do dobaviteljev in obratno; kupovanje materiala na zalogo, večanje zastoja in - sistem brez varnostne zaloge je zelo ranljiv sistem – nedokončane proizvodnje ter kopičenje velike zaloge gotovih neuspeh dobaviteljev; proizvodov, ki čakajo na kupce. Namen JIT je: - zgolj nakup brez zalog je zmota; - odpraviti aktivnosti, ki ne prinašajo vrednosti, - JIT je bolj primeren za hitro pokvarljive proizvode ali - proizvajati brez zalog, tiste s kratkim življenjskim ciklusom. - proizvajati brez napak, - proizvajati brez okvar, - 100 % pravočasna dobava kupcem. VKLJUČEVANJE PROIZVODNJE JIT Namen JIT je proizvajati proizvode samo takrat, ko je po njih povpraševanje, in v zahtevanih količinah. Delo na Za nemoteno delovanje sistema proizvodnje JIT morata biti sestavnih delih se ne začne tako dolgo, dokler to ne zahteva v celoti izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer: ves material naslednji proces. Cilj je poslovati brez zastojev in brez zalog. mora biti dostavljen na pravo mesto ob pravem času in v JIT se mora raztezati preko meja posamezne organizacije, pravilnih količinah ter mora biti brezhiben. kar pomeni, da vsekakor ni vezan samo na organizacijo, ki Preden se podjetje odloči, da bo vključilo proizvodnjo JIT, proizvaja določene proizvode. To pomeni, da mora ta mora sprejeti številne odločitve, predvsem: organizacija ustvariti razmerja z obstoječimi dobavitelji in s - S čim bo podjetje začelo? kupci. Prevladuje težnja po poslovnaju z manjšim številom - Kje bo začelo? dobaviteljev in sklepati dolgoročne pogodbe v zameno za jamstvo hitrih in odgovarjajočih dobav, pogosto v manjših - Kdo bo vse to izpeljal? količinah. Obstaja več kot štirideset različnih proizvodnih načinov in Te tehnike so zelo odvisne od kakovostnih informacijskih tehnik JIT, za katere so ugotovili, da jih je smiselno združiti v sistemov. Uporaba sistemov elektronskih prodajnih točk (angl. dve skupini. Prva skupina vključuje področja, ki pogojujejo electronic point-of-sale systems ali EPOS) v velikih delovanje proizvodnje JIT, ki so usmerjena na štiri osnovne prehrambenih verigah za nadzorovanje in kontroliranje gibanja elemente proizvodnje JIT ter jih lahko dosežemo na krajši rok: zalog, posebej še pokvarljivega blaga; koristna pa je tudi poenostavitev, pretok, kakovost ter hitra organizacija. Druga uvedba čitalcev črtnih kod. skupina pa naj bi vključevala v glavnem nabavni proizvodnji JIT. Pri uvajanju takšnih sistemov je bistveno zagotoviti, da koristi v smislu manjših zalog pretehtajo stroške, in Koncepti klasične proizvodnje zagovarjajo, da so zaloge kompleksnost takšnih sistemov. Vsekakor za JIT velja, da ima koristne, saj zmanjšujejo zastoje v proizvodnji ter varujejo prednosti in nekatere pomanjkljivosti. podjetje pred nepredvidenimi situacijami. JIT razume zaloge kot zlo, ki zgolj prikriva pomanjkljivosti in probleme. Samo z

odkrivanjem in analiziranjem problemov lahko odpravimo Prednosti sistema JIT: napake, ki nastanejo v podjetju. Po konceptu JIT so torej - delni stroški – nizki stroški odpada, nizki stroški zaloge nesprejemljive, ker zgolj prekrivajo probleme, kot so zalog; slaba kakovost, dolgi časi priprave strojev, nezanesljive - kvaliteta – hitro odkritje in popravilo nezadovoljive dobave, pogoste okvare strojev ter slabo načrtovanje podjetja. kvalitete ter zahteva po višji kvaliteti prodajnih Pri klasičnih konceptih proizvodnje so glavna sredstva izdelkov; zniževanja stroškov mehanizacija in avtomatizacija ter hkrati - design – hiter odgovor na zahtevane spremembe zagotavljanje visoke izkoriščenosti opreme, medtem ko je pri inženirjev; JIT glavno sredstvo zniževanja stroškov pospeševanje pretoka proizvodov.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

SKLEP

»Just in time« je strategija, zasnovana na praksi pogostega dobavljanja blaga v relativno majhnih količinah v proizvodni proces, v katerem se nahajajo minimalne zaloge ali jih celo ni. Razvila se je v zbirko tehnik, ki izboljšajo, pospešijo in blažijo tok postopkov od dobavitelja do končnega potrošnika. JIT je odvisen od ozke povezave z dobaviteljem in ničelno toleranco defektnih izdelkov. Prav tako je potrebno veliko vključevanja zaposlenih, saj postajajo proizvodni procesi vodeni s povpraševanjem. Namen strategije je proizvajati brez zalog, brez zastojev in okvar ter pravočasno dobaviti kupcem, kar pomeni prihranek v stroških. Pri implementiranju kakršnega koli »just in time« sistema je ključno, da koristi, kot so zmanjšanje stroškov zalog in z njimi povezani stroški, prevladajo nad stroški in kompleksnostjo uvedbe »just in time«.

LITERATURA

[1] Finančno upravljanje (prevod), Chartered Institute of Public Finance and Accountancy, Velika Britanija, 2006. [2] Meško – Vinkovič, M., Vpliv zalog na logistične stroške, Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, Maribor, 2006. [3] Polajnar, A., Buchmeister, B., Leber, M., Proizvodni management, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2001. [4] Rusjan, B., Management proizvodnje, Univarza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1997. [5] Zuckerman, A., Supply Chain Management, Oxford: Capstone Publishing, 2002.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

PROJECT FINANCING OF RAILWAY INFRASTRUCTURE IN SLOVENIA – CHALLENGES AND DILEMMAS

Dejan Romih, Žan Jan Oplotnik, Silvo Dajčman, Sandi Kolar Economic Institute of the Law School, Prešernova 21, 1000 Ljubljana, Slovenia tel: +386 1 25 21 688 / fax: +386 1 425 68 70 e-mail: [email protected]

Abstract In professional literature we find different forms of The development of the railway infrastructure is of essential public-private partnerships that can be divided in two groups importance for Slovenia, which lies at the crossing of V. and X. according to the level of private sector participation in the trans-European transport corridors and has been recently implementation of public services and the provision of public confronting increasing road traffic and severe environmental infrastructure: (i) various forms of private sector co-operation conditions. To successfully cope with these challenges, and with the right of ownership to a civil or construction achieve positive multiplicative macroeconomic effects of railway engineering object remaining in hands of public sector and infrastructure investment, the government formulated “The only the implementation of activity being privatised and (ii) Resolution on the National Program of Public Railway forms of privately managed operations where the right of Infrastructure Development (ReNPPRID)”. In the paper we ownership to the object is temporarily or permanently passed developed a financing model of the Program. The investment program, of which the realization was planned for the period over to the private sector. As stated by Haarmeyer [1], service between 2005 and 2020, was divided into two parts, as follows: (i) performance contracts, public infrastructure management the development part, which includes investment to upgrade and contracts, lease contracts and classical concession contracts enlarge the public railway infrastructure, and (ii) regular part, can be placed into the first group, while different forms of refering to implementation of public service and maintenance of partial or total divestiture and different approaches to project existing infrastructure. Since the regular part is going to be financing belong to the second group. financed from the state budget, we will be focusing only on the financing of those infrastructure projects that are included in the so called development part and promise considerable quality PROJECT FINANCING improvement of railway network and transport services. The financing model was developed as a BOT form of project financing. It is characteristic of this form that the host country Project financing represents an off-balance sheet form of or a local community grants a private project company or providing medium and long-term capital for capital intensive consortium a concession to build and manage the public projects. This requires a formation of a capital structure, infrastructure. By signing the concession contract, the where project assets and cash flow will cover all obligations concessionaire binds himself/herself to transfer all the property resulting from liabilities. Because of the limited rights of rights from the project back to the grantor at the end of the ownership to a civil or construction engineering object (that is concession period without additional transaction costs at the end the outcome of concession relationship), cash flow represents of the concession period. the most important guarantee for repayment of obligations resulting from liabilities. That's why the creditors, when Keywords establishing the concessionary's debt capacity, favour Railway infrastructure, project finance, Slovenia. infrastructural projects that provide a higher level of certainty in the anticipation of future cash flows, while at the same time INTRODUCTION they are not interested in the debt capacity of the sponsors (except if they would guarantee for concessionary's Development of public-private partnerships, including obligations with all their property). different forms of co-operation between the state or local There is a considerable difference between project and communities and legal entities and natural persons of private enterprise financing. While with project financing the sector, has not emerged until an economic and socio-political servicing of obligations resulting from liabilities is ensured by environment enabled private companies to actively participate project assets and cash flow, in case of enterprise and on- in the implementation of public services and ensured access to balance sheet financing these obligations are covered by the public infrastructure had been set up. This refers primarily to assets and cash flow of the enterprise and not only by a single the period marked by deregulation and enterprise ownership investment project. However, this is not true, if for the transformation, which renders possible the creation of an purpose of an investment project implementation a new institutional framework that allows the implementation of enterprise would be set up. In such a case the value of public services to the private sector. recognized assets and liabilities would be equivalent for the enterprise as well as for the contractually segregated

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola infrastructural project. When evaluating the economic concession relation with an entity of public law (state or local acceptability of the infrastructural project feasibility, the key community). To protect public interest state or local decision making factor for potential investors will be the government can limit the legal capacity of a concessionary to calculation of the project long-term positive net cash flow. If make new concession contracts and in this manner prevents a positive cash flow would not be ensured, the profitability of the encumbrance of net cash flow with obligations resulting implementation or the project implementation should be from other concession relations. Nevertheless, both project guaranteed by the state or local community. financing forms have their advantages and weaknesses. This financing technique can be used only when it is Limitation of project enterprise activity can usually lower the possible to structure single infrastructural projects in separate risk of contractual opportunism, but can not exclude it units and transfer them to a private concessionary by granting completely. him a concession for operation and maintaining. We distinguish three basic forms of project financing: (i) non- recourse project financing, (ii) limited-recourse project BOT FORM OF PROJECT FINANCING financing and (iii) full-recourse project financing. With full- recourse form of project financing there is no off-balance A modern BOT form of project financing is most sheet effect to the recognition of assets and obligations to frequently employed in financing of capital-intensive cross- liabilities. border projects. The main feature of this form of financing is Non-recourse project financing is a financing technique, a concession for the construction and maintenance of public where creditors and other investors have no direct or indirect infrastructure or other public service facilities granted by the access to project sponsors property ex voto, as they do not host state, with the concessionary taking on the responsibility guarantee for the repayment of obligations with all their to provide all the missing financial resources and to transfer property, but only to the amount of paid-in capital or to the all rights of ownership resulting from the project back to the amount defined by contract. Therefore a future cash flow with grantor after the expiration of the concession period without a higher risk level requires a higher amount of guarantee or a any additional transaction costs. As stated by Hyman and bigger volume of equity capital, which represents the basic Shah [2], this way the state or local community is able to guarantee for repayment of obligations resulting from transfer a part of responsibility for financing, construction and liabilities and a base for attaining a positive financial maintenance of public infrastructure from public to private leverage. Financial construction of an investment project sector, with private co-contractors being given the possibility should be let known to potential investors in advance or they to maximize the rate of return on invested capital by will not be able to come to a decision whether they find a increasing the operation efficiency. The return on invested project economically acceptable and whether the return on capital is unlimited upwards (unlimited up-side potential) and investment is proportional to the risk taken, while at the same represents the most important motive for the participation of time in unstable circumstances they would be exposed to a too private investors in public infrastructure development. The big risk of bankruptcy. Things are utterly different in case of objective of participants in project financing is to maximize limited-recourse project financing where risks are allocated their function of satisfaction. In order to attain this goal, a among individual contractors in such a way that a limited contractual balance must be re-established. To achieve this, a guarantee of project sponsors exists for the repayment of development project agreement is required, regulating obligations resulting from liabilities, usually in form of contractual relations regarding: (i) obligations and rights of guarantees or by setting aside a fixed amount of sponsor project financing participants, (ii) provision of financial assets to a tutorship account. With this guarantee project resources for the construction and maintenance of public sponsors or third parties acting upon their instructions bind infrastructure, (iii) allocation of financial, technical and themselves to pay a fixed amount to another party should technological, operational and other risks, (iv) measuring of their co-contractor fail to meet his obligations in due time. the concessionary's operational efficiency and of the quality When the instrument of tutorship account is used as a form of of public infrastructure maintenance in the operational phase guarantee, a sufficient amount of money must be remitted to period (problem of criteria determination), (v) mode of the account for an eventual repayment of unsettled obligations reimbursement or fining the delays in project implementation, resulting from the investment project. (vi) various aid forms given by co-contractors in case the We can distinguish another two forms of project opposite party fails to meet its obligations, (vii) the possibility financing: (i) project financing with the segregation of to amend or modify the articles of agreement, (viii) investment project into an ad hoc founded project enterprise circumstances and ways for expansion or dispossession of (Single Purpose Stock Company or Special Purpose Vehicle) concession right, and (ix) the way of solving possible disputes and (ii) project financing with a contractual segregation of the among the participants of the concession relation. investment project, which organisationally remains part of the As stated by Wu Lu and Lin [3], the BOT form of project sponsor as an legal entity, while in contracts (above all in financing involves a temporary privatization of public credit contracts) limitations regarding the investor's access to infrastructure, therefore, before signing the concession sponsor assets are defined and all other legal relations are agreement, the state or local community (principal) must carry regulated. In project financing an entity of private law enters a out four analyses: (i) analysis of public infrastructure and of

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola the level of population provision with public services and goods, (ii) analysis of existing mechanisms of regulation, (iii) In the last years Slovenia is encountering growing road analysis of the relation of interest groups to the admission of traffic (mostly transit) and ever sharper requests regarding the private sector to public economic service operations, (iv) protection of space and environment that represent new analysis of financial and other possibilities for the requirements and opportunities by forming the Resolution on introduction of public-private partnership. In the opposite the National program of public railway infrastructure case, the missing consent of interest groups to the temporary development (ReNPPRID). According to the proposal of the privatization of public infrastructure could put the financial resolution, we divided the investment program, of which the close or the investment project implementation at risk. realization was planned for the period between 2005 and BOT financing technique is employed primarily in those 2020, to two parts, as follows: (i) the development part, which economic activities, where prices of products or services are includes investment into upgrading and enlarging of public regulated by the state and for this reason the future cash flow railway infrastructure, and (ii) regular part, referring to can be anticipated with relative certainty. When this is not implementation of public service and maintenance of existing possible, the stability of sales revenues will have to be infrastructure. Since the regular part is going to be financed guaranteed by the state or local community. The latter is from the state budget, we will be focusing only on the opposed by many who believe that through aid in different financing of those infrastructure projects, that belong in the so forms of guarantees, transfers and subsidies, an aid seeking called development part and promise considerable quality line of economy (rent seeking industry) starts to grow and improvement of railway network and transport services. finances the X-inefficiency of the concessionary. This also The estimated value of investment from the developmental answers the question why the incorporation of private sector part of the proposal of the resolution amounts to 6.22 billion into public provision services still does not guarantee greater euros, taking into account fixed prices from 2005, with single efficiency in the provision of population with public goods. projects sorted into four basic groups, as follows: (i) upgrading of the existing railway infrastructure, (ii) new construction, (iii) construction of high velocity railway lines Table 1: The investment Structure and (iv) project management and preparation of project and investment documentation (see Table 1). mill € % Upgrading of the existing railway infrastructure 1463 23,5 New construction 1879 30,2 High velocity railway lines construction 2300 36,9 Project management and preparation of project and investment documentation 584 9,4 TOTAL 6226 100,0

THE FINANCIAL MODEL state as a grantor and market regulator. By signing it, the ORGANIZATIONAL VIEWPOINT concessionary would contract the obligation to implement a

single project or a complete investment program and to The financial model was planned by taking into provide the missing financial resources. In this part of the consideration the present situation and long-term strategic concession relation, the role of a segregated investment starting-points for public railway infrastructure development enterprise is very important as it enables the transfer of as a BOT form of project financing. From the organisational private capital into the financial structure of the BOT project point of view, the investment project is in most cases implementation. In order to diminish project risks, it is segregated as an ad hoc founded project enterprise, to whom desired for the project enterprise to be organized as an equity later a concession for the implementation and managing of a joint venture, having the right to make an outsourcing single project or complete investment program is granted by contract. Beside the foundation of a segregated investment the state or local community. As stated by Winkelmann [4], enterprise, within the framework of this paper also a the foundation of a project enterprise is logical, especially foundation of a segregated financial fund (special financial when hereby debt capacity and possibility for project purpose vehicle) is suggested. This fund would manage the implementation is increased. This was one of the reasons, in-flowing means and the payment of annual availability why along with the development of this model, we compensations (availability payments) to the concessionary. anticipated a foundation of a segregated investment enterprise As quoted by Trujillo et al. [5], the setting up of a segregated (special investment vehicle), whose founders should enter an financial fund is logical, primarily to diminish the risk of international competition for concession activity. The contractual opportunism that could endanger the financial selected concessionary, be it a private consortium or a private construction and implementation of the project. According to enterprise, would be offered a concession contract by the Dewatripont and Legros [6], the advantage of a segregated

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola financial fund is displayed in the fact, that the state as the framework of the paper anticipated different sources for the founder has access to all important information regarding pay-out of concession payments, such as: revenues fund managing and allocation control of financial resources, originating from usage fees, sources of cross-financing, thus lowering the risk of information asymmetry and budgetary funds, etc (see Table 2), the foundation of a inadequate use of project resources. The fund would also be segregated financial fund would also be important from the responsible for checking the concessionary's right to the harmonizing the obligations of potential investors point of receipt of annual compensation and a correct use of project view, while the concessionary could focus primarily to the resources, what is, according to Büschgen and Ergenzinger operative implementation of infrastructural projects. [9], of key importance for a successful implementation of planned investments. With regard to the within the

Table 2: Financial Fund Resource Structure Projection for the Pay-off of Concession Payments

mill € % National budget funds 1910 28.7 Sources of cross-financing* 1590 23.9 Ecological taxes 660 9.9 Usage fees 2180 32.8 Revenues resulting from the marketing of other infrastructure 143 2.2 Other sources** 165 2.5 TOTAL 6649 100.0 Notes: (*) e.g. tolls and charges, excise taxes, parking fees etc. (**) Lease of telecommunication capacities. Source: Authors’ calculation.

projection of cash flow etc., between 2008 and 2040 the FINANCIAL VIEWPOINT segregated financial fund should pay-off 6.65 billion euros of

concession payments to a segregated investment enterprise. The financial model cash flow simulation is based on the However, as stated by Kay and David [8], when starting points of the preliminary study on the possible public employing this project financing technique, the potential railway infrastructure financing models in the Republic of investors must pay a great deal of attention to ensuring the Slovenia and program documentation of the Ministry of efficiency of the received concession payments use or they Transport. Taking into account the assumptions and will run the risk of the project enterprise over-indebtedness. limitations of railway infrastructure financing, the estimated That is why an important task of the segregated financial fund value of the investment and the activation period, the cash would be to control the use of financial resources. In addition flow simulation anticipates a concession period of 36 years, to ensuring and managing the financial resources, the fund coinciding with the concession payment period between 2008 should also take care of the transparency and efficiency of use and 2040, during which concession payments will be effected of the in-flowing resources. As stated by Trujillo et al. from a segregated financial fund on a yearly basis. The pay- another task of the segregated financial fund is to ensure the off of concession payments is frequently linked to the transfer stability of project financing, which displays the fund's of a long-term concession right to the use of railway capability to substitute the loss of whichever of the resources, infrastructure back to the grantor. However, this is not the not allowing it to affect the fulfilment of contractual case with the BOT project financing form as here the transfer obligations to the concessionary. In the opposite case the loss of ownership rights is effected only after the expiration of the of one of the resources could endanger the financial stability concession period with the exception of cases where the of the investment implementation, anticipated in the cash flow principal has the right to buy-back the infrastructure before projection and according to which between 2005 and 2020 the the expiration of the concession period (early buy-back) or segregated investment enterprise should ensure an additional when they mutually agree to terminate the contract (early sum of 2.13 billion euros (see Table 3) in order to bridge the termination by negotiation). In project financing the timing of difference between obligations and liabilities. Together with ownership rights transfer is very important, as in that moment the state the enterprise should also apply for exploitation of the concessionary loses the right to control cash flow creating EU funds in the amount of 1.54 billion euros. resources. Taking into consideration the annual estimated values of investments from the program documentation, the

Table 3: Investment Enterprise Cash Flow Projection

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Investment value Concession payments EU funds Difference (1) (2) (3) (2)+(3)-(1) TOTAL, 2005-2020, mill € 6223 2554 1538 -2131 TOTAL, 2005-2040, mill € 6223 6694 1538 2009 Source: Authors’ calculation.

Taking into account the cash flow projection, financially REFERENCES the most demanding period for the segregated investment enterprise would be between 2014 and 2020. During this period it should cover the total difference between the [1] Haarmeyer D. and A. Mody, Financing Water and investment value and revenue resulting from concession Sanitation Projects: The Unique Risks, in: V. Gourane payments as the exploitation of EU funds is anticipated only (Ed), The Privat Sector in Water: Competition in for the period of the next EU financial perspective 2007-2013. Regulation, Macmillan (London, 1999). Since a successful implementation of project financing [2] Hyman, M.A. and R.S. Shah, “The New Future State requires resources to refinance the obligations resulting from Outsourcing Model: Build Operate Transfer – Preparing liabilities and to realize the return on capital invested by for this Futer Model,” Housing Finance International, private investors, the model simulation anticipates a Vol. 18, No. 2 (2003), pp. 11-14. segregated investment enterprise that would be receiving [3] Wu Lu Y.S. and C.Y. Lin, “BOT Projects in Taiwan: concession payments until the expiration of concession period Financial Modeling Risk, Term Structure of Net Cash (i.e. to the year 2040), when it would, together with the Flows, and Project at Risk Analysis,” Journal of project segregated financial fund, cease to operate. Finance, Vol. 5, No. 4 (2003), pp. 53-63. [4] Winkelmann, C, Privatisierung von Verkersinfrastrukturen – Triebkräfte und Finanzierungs- CONCLUSIONS probleme, Technische Universität Darmstad (Darnstad, 2000). The financial model presented in this paper, is based on an [5] Trujillo, J.A. et al, “Infrastructure Financing with organisational structure which enables a more optimal Unbundled Mechanisms,” Financiers, Vol. 5, No. 4 allocation of financial, technical and technological, (1998), pp. 10-27. operational and other risks that could jeopardize the financial [6] Dewatripont, M. and P. Legros, “Public-Private close and implementation of the investment program. The Partnerships: Contract Design and Risk Transfer”, EIB main feature of this structure is the incorporation of three key Paper, Vol. 10, No. 1 (2005), pp. 120-145. participants: (i) state as the grantor of concession; (ii) a [7] Büschgen, H.-E. and T. Ergenzinger, Privatwirtschaftliche segregated investment enterprise whose private founders enter Finanzierung und Erstellung von Verkehrsinfrastruktur- an international competition for the implementation and Investitionen unter besonderer Berücksichtigung des managing of the complete investment program and (iii) a Leasings, Knapp Fritz (Frankfurt, 1993). segregated financial fund which in the time of concession [8] Kay J. and T. David, Regulatory Reform in Transport in period takes care of managing the in-flowing financial the United Kingdom, in: Banister D. in Kenneth Button resources (budgetary resources, funds from cross-financing (Ed.), Transport in a Free Market Economy, Macmillan sources, ecological taxes, usage fees and funds from other (London, 1991). sources) and for the annual availability payments to the concessionary, who will use them for the refinancing of obligations resulting from liabilities, including the payment of the requested profit rate on equity capital, invested by private investors. Public-private partnership structure of the presented financial model shall contribute to the distribution of financial sources and risks, achieve the public (state) budget relief (contribute to sustainability of public finances) and attract the private capital to speed-up the construction of railway infrastructure. Within the financial fund, usage fees are planned to represent the greatest share of financial sources, followed by national budget and cross-financing.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

PRAVNI VIDIKI UVEDBE IN NADZORA DIGITALNIH TAHOGRAFOV V CESTNEM PROMETU

Gabrijel Sternad Policijska uprava Maribor Maistrova ulica 2, 2000 Maribor [email protected]

Helena Kolarič Prometna šola Maribor Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor [email protected]

Abstract doslej uporabljene analogne tahografe. Uvedba teh bo The modification of road transport regulations in the last few zagotovo prispevala novo kvaliteto pri nadzoru dela years affected this kind of transport. There have been many voznikov, kar se bo odražalo tako v okviru zunanje kot tudi changes at national and international level. One of the most notranje kontrole. important occured last year, when the new European social agreement about the road transport and use of digital tachograph was accepted. Due to many changes in regulations, TEMELJNE ZNAČILNOSTI DIGITALNIH most of them have still not been fully accepted for they are not TAHOGRAFOV widely known among users and such situation causes many problems. These changes will be exposed here for better Digitalni tahograf je sestavljen iz digitalne snemalne understanding and warning that some of them are going to be obligatory in future. We will also try to explain obligations from opreme (VU – enota v vozilu), senzorja gibanja in national and international regulations of tachograph readings. pomnilniške kartice (slika 1).

Keywords traffic, road traffic, transport, digital tachograph

UVOD

Cilj organiziranja prevoznega procesa je, da bo ta izveden s kar se da nizkimi stroški ter v čim krajšem času ob upoštevanju pogojev kakovosti (udobnost, varnost, ...). Za prevozno podjetje to pomeni, da mora za doseganje uspeha čim bolje izkoristiti transportna sredstva in zaposlene voznike. Tako prihaja do nasprotujočih si interesov med Slika 1: Osnovne komponente digitalnega tahografa [1] prevozniki in družbo, ki je glede dela voznikov s pravno ureditvijo na nacionalni ravni in ravni Evropske unije Osrednji del je digitalna snemalna oprema, ki mogoča postavila zelo stroge zahteve. Vožnja namreč od vsakega izvajanje naslednjih funkcij: voznika zahteva popolno zbranost, kar zanj pomeni velik psihološki napor, po določenem času pa tudi pojav - nadzor vstavljanja in izvlečenja kartic; utrujenosti, ki lahko ima usodne posledice z vidika prometne - merjenje hitrosti in razdalj; varnosti. Poleg omenjenega varnostnega vidika pa lahko - merjenje časa; neupoštevanje pravnih omejitev s strani posameznih - nadzor voznikovih dejavnosti; prevoznikov poruši razmerja konkurence na transportnem - nadzor stanja vožnje; tržišču. - voznikove ročne vnose (krajev začetka in/ali Opisana problematika predstavlja temeljne predpostavke zaključka izmen, voznikovih dejavnosti, posebnih za vzpostavitev čimbolj učinkovitega nadzora nad stanj); spoštovanjem pravnih pravil. Pomemben korak v tej smeri je - upravljanje blokad s strani podjetja; bil narejen z uvedbo obvezne uporabe digitalnih tahografov - nadzor kontrolnih dejavnosti; na novo registriranih vozilih, ki bodo sčasoma nadomestili - zaznavanje dogodkov in/ali napak;

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- preizkusov in preizkusov lastnega delovanja; cestnega prometa. Te spremembe so pričele veljati 27. 7. 2002 - branje iz pomnilnika podatkov; in so spreminjale tedanji Zakon o varnosti cestnega prometa - zapisovanje in hranjenje v pomnilniku podatkov; (ZVCP) iz leta 1998. S temi spremembami se je zakonodaja - branje, zapisovanje in shranjevanje na pomnilniške Republike Slovenije, ki se nanaša na delo voznikov, kartice; prilagodila pravni ureditvi Evropske unije. - prikazovanje, tiskanje in opazovanje; V Uradnem listu RS, št. 83/2004 z dne 29. 7. 2004 je bil - prenos podatkov na zunanje medije; objavljen novi Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki se je pričel uporabljati 1. 1. 2005. V ta zakon so bile - iznos podatkov na dodatne zunanje naprave; prenesene tudi prej navedene spremembe zakona iz leta 1998, - kalibriranje in ki pa so prenehale veljati z dnem uveljavitve Zakona o - nastavljanje časa. delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o Navedene funkcije omogočajo transparentnost spremljanja zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD). Ta dela voznika, ter s tem dajejo možnost kvalitetnega nadzora zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 76/2005 z dne nad njegovim delom. Vendar pa je to mogoče le ob pogoju, 12. 8. 2005. Veljati je začel 27. 8. 2005, 7. 12. 2006 pa so bile da voznik skladno s 15. členom Uredbe Sveta (EGS) 3821/85 v Uradnem listu RS, št. 127/2006, objavljene tudi spremembe skrbi za vse potrebne ročne vnose podatkov ter redno in dopolnitve tega zakona. izdelavo izpisov. Z uveljavitvijo Zakona o delovnem času in obveznih Uvedba digitalnih tahografov tudi ni spremenila do sedaj počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih uveljavljenih splošnih simbolov, ki označujejo dejavnosti prevozih so bili v Republiki Sloveniji ustvarjeni pogoji za voznika (slika 2), kar je pozitivno tako z vidika nadzora kakor neposredno izvrševanje Uredb Sveta (EGS): tudi z vidika dela voznikov. - Uredba Sveta (EGS), 3820/85 z dne 20. 12. 1986, o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (s spremembami in z dopolnitvami) in - Uredba Sveta (EGS), 3821/85 z dne 20. 12. 1985, o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (s spremembami in z dopolnitvami). V slovenski pravi red pa so bile z navedenim zakonom prenesene tudi direktive Sveta EGS ter Evropskega Slika 2: Simboli dejavnosti [1] parlamenta in Sveta, ki se nanašajo na delovni čas in obvezne počitke mobilnih delavcev v cestnih prevozih ter postopke

nadzora nad izvajanjem evropskih uredb. Zapisovalna oprema omogoča štiri režime delovanja: delovni režim, kontrolni režim, režim kalibriranja, režim dela v podjetju. Na vsakega od navedenih režimov se zapisovalna Uvedba digitalnih tahografov v Evropski uniji oprema preklopi ob vstavljeni veljavni pomnilniški kartici. Obstajajo štiri vrste pomnilniških kartic in sicer: voznikova Komisija Evropske skupnosti je 13. 6. 2002 sprejela kartica, kartica podjetja, kontrolna kartica in kartica Uredbo (ES), št. 1360/2002, s sedmim preoblikovanjem preizkuševalca. Pomnilniške kartice omogočajo identifikacijo Uredbe Sveta (EGS), št. 3821/85, o tahografu (nadzorni imetnika kartice na osnovi zapisovalne opreme ter omogočajo napravi) v cestnem prometu. Uredba Komisije v prilogi 1B prenos in shranjevanje tako zbranih podatkov. Pooblastilo za vsebuje tehnične specifikacije digitalnega tahografa, ki ga je izdajanje pomnilniških kartic v Republiki Sloveniji je uvedla Uredba Sveta (ES), št. 2135/98. Skladno s temi Direkcija Republike Slovenije za ceste podelila podjetju Cetis predpisi naj bi bil digitalni tahograf obvezen v vseh novih d.d. vozilih v vseh državah članicah Evropske unije po 5. 8. 2004. Ker pa digitalni tahografi ustreznega tipa niso bili dostopni PRAVNA IZHODŠČA ZA UVEDBO DIGITALNIH izdelovalcem vozil na določen datum 5. 8. 2003, je bil zadnji rok za uvedbo prestavljen na 5. 8. 2005, z obdobjem TAHOGRAFOV odstopanja do 1. 1. 2006. Tudi navedeno obdobje se je podaljšalo, saj je uporaba Pregled sprejemanja evropskega pravnega reda digitalnih tahografov v vozilih, ki so prvič dana v uporabo in glede dela voznikov v Sloveniji morajo biti opremljena s tahografom, obvezna od 1. 5. 2006 na območju Evropske unije. S tem datumom so namreč Nadzor nad trajanjem vožnje, odmori in počitki je v pričele veljati določbe nove Uredbe (ES), št. 561/2006, o Sloveniji postal bolj zapleten z letom 2002, ko je bil sprejet in usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim v Uradnem listu RS, št. 67/2002 z dne 26. 7. 2002, objavljen prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti (ES), št. 2135/98, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS), št.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

3820/85, ki se nanašajo na obvezno uporabo digitalnih - tahografske vložke, ki ustrezajo prej navedenemu tahografov. obdobju (npr. če vmes vozi tudi vozilo, opremljeno z V letu 2010 bo obveznost uporabe digitalnih tahografov analognim tahografom). veljala tudi za ostale države (nečlanice Evropske unije), ki so Pred pričetkom veljave je bilo prej opredeljeno obdobje podpisnice sporazuma AETR. bistveno krajše, saj je moral imeti voznik pri sebi tahografske vložke za tekoči teden in zadnji dan preteklega tedna, kar pa je bistveno zmanjševalo možnost učinkovitega nadzora med NADZOR DELOVNEGA ČASA, OBVEZNIH izvajanjem prevoza. POČITKOV IN TAHOGRAFOV Po preteku navedenega obdobja se izpisi oziroma tahografski vložki hranijo v podjetju. Urejeni morajo biti v Tudi na področju nadzora slovenski predpisi temeljijo na časovnem zaporedju, hraniti pa se morajo v čitljivi obliki vsaj evropskih. S 1. 4. 2007 je Direktiva 2006/22/ES Evropskega eno leto po njihovi uporabi. Na zahtevo se njihove kopije parlamenta in Sveta razveljavila tedanjo Direktivo Sveta izročijo voznikom, na katere se nanašajo. 88/599/EGS, na njeni podlagi pa je bila v Uradnem listu RS št. 34/2006 objavljena tudi Uredba o nadzoru izvajanja Pooblastila pri izvajanju nadzora in kršitvah predpisov o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi. Ta uredba ureja predpisov pristojnosti nadzornih organov, ki izvajajo nadzor določb Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih Na podlagi predpisov imajo nadzorni organi pravico in delavcev, ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Po 32. dolžnost izvajati pooblastila, katerih cilj je vzpostavitev členu tega zakona so pristojni organi za nadzor: učinkovitega sistema nadzora nad tahografi, ter v tej zvezi - Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki opravlja določb o delovnem času, odmorih in počitkih mobilnih upravni nadzor nad delom delavnic in izdajateljev delavcev. Pomembnejša pooblastila, ki jih določa Zakon o pomnilniških kartic. delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o - Prometni inšpektorat Republike Slovenije, ki opravlja zapisovalni opremi v cestnih prevozih, so: inšpekcijski nadzor določb zakona. - odreditev izrednega pregleda zapisovalne naprave - Delovni inšpektorat Republike Slovenije, ki opravlja (tahografa) ali naprave za omejevanje hitrosti ob nadzor nad delovnim časom in obveznih počitkih sumu, da ta ne deluje pravilno; mobilnih delavcev pri prevoznikih. - pravica zahtevati od voznika, da omogoči kontrolo - Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki opravlja zapisovalne naprave ali naprave za omejevanje inšpekcijski nadzor nad tem, ali ima zapisovalna hitrosti ter izroči na vpogled zapisne liste, kartico ali oprema, ki je dana na trg, veljavno odobritev tipa. izpis iz zapisovalne naprave oziroma pregled na prikazovalniku naprave; - Policija, ki izvaja nadzor v okviru nadzora nad varnostjo cestnega prometa, kar pomeni, da opravlja - začasen odvzem zapisnega lista ali izpisa zapisovalne zgolj cestne kontrole, pri katerih preverja predvsem: naprave, kot dokazila v postopku ali v isti namen možnost opraviti prepis podatkov iz kartice; ƒ dnevne čase vožnje, odmore in počitke (pri digitalnih tahografih podatke, shranjene na - prepoved uporabe vozila, v katerem ni bila okvara ali pomnilniških karticah); nepravilno delovanje zapisovalne opreme odpravljeno; ƒ prekoračitve dovoljenih hitrosti vožnje vozil, ki so opredeljene kot vsako obdobje, daljše - začasen odvzem voznikove kartice v primeru od ene minute, med katerim hitrost vozila določenih predpisanih pogojev; prekorači 90 km/h (za vozila kategorije N3 - prepoved nadaljnje vožnje in začasen odvzem in M3); vozniškega dovoljenja, če se ugotovi, da je voznik ƒ pravilno delovanje zapisovalne opreme in prekoračil dovoljeni čas trajanja vožnje ali ni omejevalca hitrosti (zlasti nedovoljene upošteval določb, ki se nanašajo na predpisane posege v zapisovalno opremo, zlorabe odmore in počitke; vozniške kartice in/ali izpisov tahografa). - začasen odvzem prometnega dovoljenja Voznik, ki vozi vozilo opremljeno z digitalnim (nepregledana zapisovalna oprema, predelana tahografom, mora pooblaščeni osebi za nadzor (inšpektor, zapisovalna oprema, tako da beleži spremenjene policist) predložiti: podatke); - voznikovo kartico, katere imetnik je; - zaseg morebitnih vgrajenih naprav, ki povzročajo beleženje napačnih hitrosti. - vse ročne izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 28 dneh; Poleg navedenih so predpisana tudi nekatera druga pooblastila, ki se nanašajo tudi na izvajanje nadzora inšpekcijskih organov v poslovnih prostorih prevoznikov glede pregleda in zasega dokumentacije.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Uporaba pooblastil in vrstni red njihove uporabe je sredstev ter s potekom življenjske dobe analognih tahografov vsekakor odvisen od konkretnega izvajanja posameznega nadaljeval. nadzora in morebitnih ugotovljenih kršitev ali podanih sumov V prispevku smo navedli tudi pomembnejša pooblastila kršitev. nadzornih organov pri kontrolah, vezanih na digitalne (in tudi analogne tahografe). Ti so, kot smo ugotovili, odvisni od konkretnega nadzora. Glede preskoka v kvaliteti oziroma Zbiranje in posredovanje podatkov učinkovitosti nadzora zaradi uvedbe digitalnih tahografov bo bolj realna slika vidna v prihodnje, ko bo z njimi opremljenih Uredba o nadzoru izvajanja predpisov o delovnem času in večina vozil. obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v 5. in 10. členu opredeljuje zbiranje in posredovanje podatkov o ugotovljenih kršitvah in izvedenih nadzorih. Pri LITERATURA tem gre predvsem za poročanje nadzornih organov o kršitvah Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije (npr. času [1] Digital Tachograph SE5000 – User Manual, Stoneridge vožnje, počitka, zapisovalni opremi, tahografskih izpisih, Electronics AB, Scotland, 2005. pomnilniških karticah), v primerih kršitev delovnega časa pa [2] Direktiva 2006/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta št. tudi obveščanje Inšpektorata Republike Slovenije za delo. 2006/22/ES, Uradni list EU št. L 102/35, 2006. Nadzorni organi morajo Prometnemu inšpektoratu RS [3] Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije posredovati tudi statistične podatke o opravljenih nadzorih za (Intermodalnost: čas za sinergijo), Uradni list RS št. preteklo leto, najkasneje do 15. februarja, kar se izvede na 58/2006. predpisanem obrazcu. Podatki o voznikih tujih držav [4] Uredba o nadzoru izvajanja predpisov o delovnem času in Prometni inšpektorat RS pošlje nadzornim organom tiste obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni države, v kateri je sedež delodajalca voznika, pri katerem je opremi, Uradni list RS št. 34/2006. bila ugotovljena kršitev. [5] Uredba (ES) Evropskega Parlamenta in Sveta, št. 561/2006, Uradni list EU št. L 120/1, 2006. Obseg nadzora [6] Uredba Komisije (ES) št. 1360/2002, Uradni list EU št. L 207, 2002. Zamenjava analognega tahografa z digitalnim omogoča [7] Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih hitrejše in natančnejše preverjanje večje količine podatkov. V delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, tej zvezi Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Uradni list RS št. 76/2005 in 127/2006. sveta določa povečevanje obsega nadzora, in sicer od 1% delovnih dni voznikov vozil (od leta 2006), na 2% po 1. januarju 2008 in vsaj 3% po 1. januarju 2010. Za obdobje po 1. januarju 2008 pa je kot dodatna zahteva tudi, da se najmanj 30% skupnega števila preverjenih delovnih dni preveri na cesti in najmanj 50% v prostorih podjetij (pred tem datumom pa 15% na cesti in 30% v prostorih podjetij). V omenjeni direktivi je dopuščena tudi možnost, da Evropska komisija odstotek delovnih dni nadzora poveča na 4%. To je dopuščeno le ob pogoju, če bodo statistični podatki izkazali, da je v povprečju več kot 90% vseh preverjenih vozil opremljenih z digitalnimi tahografi. Ker je v Sloveniji za nadzor digitalnih tahografov namenjene opreme zelo malo, potenciali na tem področju še zdaleč niso doseženi – še posebej za tako skokovit porast nadziranih voznikov.

SKLEP

Digitalni tahografi so zagotovo prinesli veliko spremembo pri načinu spremljanja in nadziranja dela voznikov. Zaenkrat je z njimi opremljen razmeroma majhen del transportnih sredstev, ki pa se s posodabljanjem voznih parkov postopoma povečuje. Vsekakor se bo trend z nabavo novih transportnih

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

UPORABNINA – NADOMETILO ZA UPORABO JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE

Rajko SATLER, univ.dipl.inž.tehn.prom. Zdenko ZEMLJIČ, univ.dipl.inž.tehn.prom. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije Kopitarjeva 5, 2000 Maribor

Povzetek

Učinkovit železniški prometni sistem je predpogoj za Evropska unija želi z vzpostavitvijo enotnega trga prost pretok tovora in ljudi, kar je eden od ciljev zagotoviti enake možnosti vsem in s tem povečati Evropske unije, hkrati pa je gospodarski razvoj vsake učinkovitost prevoza po železnici ter tržni delež železniškega družbe odvisen od učinkovitosti prometnega sistema. Cilj transporta. Za zagotovitev teh pogojev je Evropska unija Republike Slovenije na področju železniškega transporta sprejela vrsto dokumentov, ki urejajo to področje, Slovenija je, da se javna železniška infrastruktura po kvaliteti in pa se je ob vstopu v Evropsko unijo uskladila svojo opremljenosti čim hitreje izenači z evropsko in temu so zakonodajo z evropsko. podrejene aktivnosti zagotavljanja finančnih virov za Železniški sistemi večine evropskih držav so, v smislu izvedbo programa posodabljanja in modernizacije zagotavljanja proste konkurence na trgu transportnih storitev, objektov in naprav železniške infrastrukture. že več desetletij predstavljali znaten problem Evropski komisiji. Železnice so izgubile svoj tržni delež in pomen v Abstract transportu, prav tako pa so se pojavljale zahteve po visokih subvencijah. Te težave so izhajale predvsem iz slabe organizacije in vodenja železniških sistemov posameznih The efficient railway traffic system is a prerequisite for držav. free movement of goods and people. These free movements are amongst major goals of the European Union, yet at the same time we have to be aware that the 2. PRAVNI RED EU economic progress of each society depends on the efficiency of its transport system. Slovenia’s goal in the Evropska komisija je v letu 1989 pričela z izvajanjem field of railway transport is the level of quality and nove prometne politike. Predstavljene so bile tri osnovne equipment of railway infrastructure, which can be as zahteve, ki so bile odločilnega pomena. Prva je namenjena quickly as possible equaled with the European ones. All vladam, da zagotovijo povečanje tržne in finančne activities for the assurance of financial sources for the neodvisnosti železnic ter prikaz realnega stanja imetja implementation of program of modernization of facilities železniških sistemov. Druga je namenjena železniškim and devices of railway infrastructure are the subject of podjetjem, da ustanovijo ločene službe za infrastrukturo in focusing on the given goal. opravljanje prevoza, tako potniškega kot tovornega. Javna železniška infrastruktura naj bi bila dostopna vsem Keywords zainteresiranim prevoznikom na pošten in nediskriminatoren traffic, railway traffic način. Predstavljena je bila zahteva po implementaciji tarifnega sistema zaračunavanja uporabnine na osnovi 1. UVOD opravljenih vlakovnih kilometrov, hitrosti vlakov, časa potovanja, osnega pritiska in ostalih elementov koriščenja Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je postalo JŽI. Tretja je bila zahteva po zakonski ureditvi splošnih slovensko železniško omrežje del čezevropskega železniškega obveznosti javnih storitev s pogodbami, z jasnim tolmačenjem tovornega omrežja (Trans European Railway Freight Network storitev, ki se bodo izvajale, s cenami in potrebnimi državnimi – TERFN), do katerega je pod enakimi pogoji dovoljen nadomestili (Zgonc, 2003, 197). dostop vsem prevoznikom. Tako se je tudi slovenskim Leta 1995 je Evropska komisija objavila Zeleno knjigo prevoznikom odprl evropski transportni trg, hkrati pa mora (Towards fair and efficient pricing in transport). Osnovni Slovenija zagotoviti prost dostop do javne železniške poudarek tega dokumenta je na ustreznem vrednotenju infrastrukture vsem, ki zato izrazijo interes in izpolnjujejo vse eksternih stroškov prometa (ozka grla, nesreče, stroški vpliva z zakonodajo predpisane pogoje. na okolje, vzdrževanje infrastrukture, ipd.), ki se niso odražali v cenah različnih prometnih vej in s katerim bi se postopno

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola zavrla velika prednost cestnega prometa v primerjavi z okolju na njej in gospodarjenje z njo. Naloga veliko prijaznejšim železniškim prometom. upravljavca je, da omogoči uporabo javne Nato je komisija leta 1998 objavila še Belo knjigo (Fair železniške infrastrukture za prevoz potnikov in payment for infrastructure use), ki predlaga uvedbo blaga vsem prevoznikom, ki to želijo in za to zaračunavanja uporabnine za uporabo JŽI. Poudarek je na izpolnjujejo zahtevane pogoje (licenca, varnostno upoštevanju mejnih stroškov in na razumnem vključevanju spričevalo, dodeljena vlakovna pot, sklenjena fiksnih stroškov v izračun uporabnine za uporabo železniške pogodba o pristopu) ter so za to pripravljeni infrastrukture. plačati uporabnino. Hkrati mora paziti, da prost V letu 2001 je bil v Evropskem parlamentu sprejet prvi pristop do javne železniške infrastrukture ne paket direktiv za železniški promet. Namen teh direktiv je bilo privede do neusklajenosti med »ponudbo in preprečevanje diskriminacije pri pristopu do železniške povpraševanjem«, zato mora vsako leto objaviti infrastrukture in olajšanje prilagoditve železniškega sistema program omrežja, ki vsebuje osnovne informacije novim smernicam. V letu 2004 pa je Evropski parlament o železniški infrastrukturi s katero upravlja, sprejel drugi paket direktiv za železniški promet z usmeritvijo pogojih za dostop nanjo, razpoložljivih storitvah pospeševanja integracije in konkurenčnosti železniškega (minimalnih in dodatnih), sistemu zaračunavanja sektorja. Te direktive usmerjajo prizadevanja za izboljšanje uporabnine in postopku za dodelitev vlakovnih interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa in hitrejše poti. odprtje prometnega trga za železniške storitve v Evropi. Cilji, ki jih želi Evropska unija doseči na področju • prevoznik gospodarska družba, katere glavna železniškega transporta so: dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje • zagotovitev proste konkurence v železniškem prevoznih storitev v železniškem prometu. transportu med vsemi državami članicami; Prevozniki lahko opravljajo vožnjo na javni • učinkovita raba železniške infrastrukture; železniški infrastrukturi na osnovi dodeljene vlakovne poti in ob upoštevanju predpisov, ki • konkurenčnost železniškega transporta z ostalimi urejajo varnost v železniškem prometu. vrstami transporta;

• posodobitev-zagotovitev vlaganj v novogradnjo in posodobitev železniške infrastrukture. 4. JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI Osnovo za poenotenje evropskega transportnega trga je PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE postavila Direktiva Evropske unije o razvoju železniških podjetij (440/91), ki je večjo učinkovitost in prilagoditev V Republiki Sloveniji je za zagotovitev železniškega sistema potrebam enotnega trga predvidela z: nediskriminatornega pristopa do javne železniške • zagotavljanjem upravljavske neodvisnosti infrastrukture odgovorna Javna agencija za železniški promet prevoznikov v železniškem prometu; Republike Slovenije. Njene osnovne naloge so: • ločitvijo infrastrukture od prevoznih storitev; • dodeljevanje vlakovnih poti; • sanacijo prevoznih podjetij; • določanje uporabnine; • zagotavljanjem prostega dostopa do železniškega • zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih omrežja prevoznikom pri opravljanju vlakovnih poti, mednarodnega kombiniranega transporta blaga. • zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa; • sprejem voznega reda omrežja; 3. PRAVNA IZHODIŠČA V REPUBLIKI • dodeljevanje, preklic ali začasni odvzem licenc in SLOVENIJI varnostnih spričeval; • nadzor nad veljavnostjo licenc, odobrenimi Slovenija je že prilagodila svojo zakonodajo na področju vlakovnimi potmi ter izpolnjevanje pogojev v železniškega prometa evropski. V ta namen je sprejela Zakon zvezi s tem; o železniškem prometu kot krovni dokument, v katerem je • opravljanje nalog nacionalnega varnostnega določila javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje organa; za pristop nanjo. • izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo tehničnih Zakon razmejuje obveznosti med upravljavcem in specifikacij interoperabilnosti (TSI). prevoznikom, pri čemer je: • upravljavec javne železniške infrastrukture oseba javnega prava, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenja prometa

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

4.1 Dodeljevanje vlakovnih poti 4.2 Uporabnina

Vsak prosilec, ki je registriran v eni od držav članic Uporabnina – nadomestilo za uporabo javne železniške Evropske unije lahko pri Javni agenciji za železniški promet infrastrukture je pristojbina oziroma denarno nadomestilo, Republike Slovenije vloži zahtevo za dodelitev vlakovne poti, katero plačujejo uporabniki za uporabo JŽI upravljavcu, ki če zato izpolnjuje zahtevane pogoje, ki so določeni z skrbi za njeno vzdrževanje in obratovanje. Namenjena je zakonom in objavljeni v Programu omrežja. kritju dela ali celote stroškov vzdrževanja JŽI, vključno s Upravljavec javne železniške infrastrukture pripravi stroški vodenja železniškega prometa. Program omrežja, ki navaja splošne značilnosti JŽI, ki je na voljo prevoznikom, vse omejitve, ki se nanašajo na njeno Na višino uporabnine vplivajo predvsem: uporabo in natančno opredeljene določbe, ki se nanašajo na • stroški vzdrževanja in modernizacije javne postopek dodelitve vlakovne poti. Program omrežja se mora železniške infrastrukture; pripraviti najmanj dvanajst mesecev pred uveljavitvijo novega • dolžina omrežja, ki ga prevoznik uporablja; voznega reda omrežja. • število vozil in obseg dela, ki ga prevoznik Agencija mora pri dodeljevanju vlakovnih poti upoštevati ustvari (vlakovni kilometri, bruto-tonski vrstni red kriterijev, kot ga določa Zakon o železniškem kilometri); prometu in gospodarnost razpolaganja z JŽI. Pri vrednotenju kapacitete omrežja in njena zasedenost; kriterijev mora agencija upoštevati naslednje dejavnike: • • stroški energije; • zagotavljanje ustreznih vlakovnih poti za prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu in • čas uporabe omrežja. prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu na najučinkovitejši in gospodaren način Pri višini uporabnine, ki jo določa agencija, se postavlja ob upoštevanju potreb uporabnikov storitev v vprašanje, kolikšen del stroškov vzdrževanja naj bi se potniškem prometu; pokrival z uporabnino in kako določiti višino, ki jo • dodeljevanje vlakovnih poti prevoznikom brez transportni trg lahko prenese. Če bi se odločili za pokrivanje razlikovanja; vseh stroškov, bi to verjetno pomenilo zmanjšanje obsega • zagotavljanje konkurenčnosti pri izvajanju prevozov in doseganje nasprotnega učinka (preusmeritev železniških storitev; tovora k drugim prevozom), prav tako pa bi imela prenizka uporabnina negativne posledice predvsem v posodobitvi • vzdrževanje in izboljševanje zanesljivosti in železniškega omrežja Da bi bil prevoz v železniškem kakovosti storitev. transportu konkurenčen cestnemu, je treba za izhodišče pri izračunavanju uporabnine upoštevati obremenitve cestnih Pri vrednotenju kriterijev in upoštevanju dejavnikov mora prevoznikov, s čemer se prevozniki različnih panog znajdejo agencija upoštevati naslednja načela: v enakem položaju. • upoštevanje prevoznikov glede na prihodnji razvoj njihovega poslovanja; S plačilom osnovne uporabnine si prevoznik zagotovi • prožnost pri dodeljevanju vlakovnih poti, ki mora osnovni paket storitev, ki zajema: upoštevati razumne zahteve prevoznikov in • obravnavanje zahtev za vlakovno pot, maksimalizacijo oddajanja infrastrukturnih • uporaba tirov na dodeljeni vlakovni poti, zmogljivosti; • uporaba kretnic in križišč na vlakovni poti, • preprečevanje možnosti, da bi prevoznik z dodeljeno vlakovno potjo neupravičeno oviral • nadzor vlaka, skupaj s signaliziranjem, poslovanje drugega prevoznika. regulacijo, odpravo in komunikacijo z vlakom ter zagotavljanjem informacij o gibanju vlaka in

vse druge informacije, potrebne za izpolnitev ali Postopek dodelitve vlakovne poti mora biti voden • izvajanje storitve, za katero je bila dodeljena nepristransko, kar pomeni, da so vsi prosilci obravnavani vlakovna pot ter enako, hkrati pa je pri dodelitvi vlakovnih poti treba upoštevati, da bo javna železniška infrastruktura izkoriščena • delovni vlak (pomožni ali intervencijski vlak). čimbolj učinkovito ob optimalni izrabi prevoznikovih voznih sredstev. V primeru, ko ni mogoče zadostiti vsem zahtevam Hkrati pa mu je omogočen tudi dostop do objektov in prosilcev, je treba upoštevati pomembnost prevoznih storitev naprav za napajanje z električno energijo, kjer je to možno in za širšo javnost in pomembnost prevoznih storitev glede na naprav za oskrbo z gorivom, do potniških postaj in izvajanje mednarodnih železniških storitev. postajališč, njihovih zgradb in drugih pomožnih objektov oziroma prostorov, do tovornih postaj, terminalov, ranžirnih postaj in objektov za sestavo vlakov, do nakladalno razkladalnih tirov in industrijskih tirov, do objektov za

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola popravilo in vzdrževanje železniških vozil in do drugih tehničnih naprav. Sam dostop do objektov in naprav ne pomeni tudi izvedbe teh storitev, temveč je izvedba le-teh predmet posebne pogodbe, ki temelji na tržnih načelih in dejanskih stroških izvedbe. Na enak način se je mogoče dogovoriti tudi o opravljanju t.i. pomožnih storitev (pristop do telekomunikacijskega omrežja, zagotavljanje dodatnih informacij in tehnični nadzor železniških vozil).

5. ZAKLJUČEK

S prilagoditvijo slovenske zakonodaje evropski in z razmejitvijo upravljavske in transportne funkcije je bil storjen šele prvi korak k cilju, da postane slovensko železniško omrežje tudi dejansko del modernega vseevropskega omrežja. Slovenija bo morala vložiti velike napore za zagotovitev zadostnih finančnih sredstev, namenjenih posodobitvi in novogradnji javne železniške infrastrukture.

Javna agencija za železniški promet bo pri tem morala odigrati pomembno vlogo, saj bo od načina dodeljevanja vlakovnih poti in s tem povezano izkoriščenostjo infrastrukturnih zmogljivosti odvisna višina pridobljenih finančnih sredstev za dosego zadanih ciljev.

LITERATURA

[1] Bela knjiga: Evropska prometna politika do leta 2010: čas za odločitve. [2] Direktiva EU št. 440/91 dopolnjena z direktivo EU št. 12//2001 o razvoju železnic v EU. [3] Direktiva 19/95 nadomeščena z direktivo 14/2001 o dodeljevanju vlakovnih poti in določanju uporabnine za uporab o JŽI ter podeljevanju varnostnih spričeval. [4] Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07). [5] Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo). [6] Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 26/2001). [7] Sklep Vlade RS o ustanovitvi Javne agencije RS za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/2003). [8] Zgonc, B.: Železniški promet, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož, 2003.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

POMEN IN VLOGA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA V LOGISTIČNI DEJAVNOSTI

Vanja Kajzer, univ. dipl. ekon. Višja prometna šola Maribor Preradovičeva 33, 2000 Maribor [email protected], tel. +386 2 4294 129

POVZETEK achieving strategic goals. Relative small scale of participants as well as technical complexity of purchase decision in Komuniciranje postaje eden od ključnih poslovnih logistic branch normally requires higher involvement and dejavnikov, saj danes podjetja delujejo v globalizirani smooth two-way information flow. Nevertheless, marketing ekonomiji, za katero so značilne izjemno hitre communication tolls also needed to be adjusted where spremembe in prilagajanje le-tem. Zaradi vse večje indirect personal contacts have proven to be most effective odjemalčeve moči morajo podjetja oblikovati nova and broadly used. marketinška orodja in prodajne postopke. Personal selling is recognized as basic approach with selling Marketinško komuniciranje predstavlja v logistični logistic services and concluding business agreements; other dejavnosti konkurenčno prednost pri doseganju tolls of marketing communications (advertising, sales zastavljenih strateških ciljev. Relativno majhno število promotion, public relations) mainly serve as support and udeležencev in tehnična zapletenost nakupnih odločitev v completion of personal selling. logistični dejavnosti zajema običajno večjo vpletenost ter nemoteno dvosmerno izmenjavo informacij. Temu pa je Keywords: prilagojena tudi izbira načinov marketinškega komuniciranja, med katerimi prevladujejo neposredni Logistical services, marketing communications, osebni stiki. advertising, personal selling, sales promotion, public Osebna prodaja predstavlja osnovni način prodajanja relations,. logističnih storitev in sklepanja poslovnih dogovorov, ostali instrumenti marketinškega komuniciranja 1 UVOD (oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi) pa se uporabljajo predvsem kot podpora in dopolnitev Celotno obdobje industrijske revolucije je bilo zaznamovano osebne prodaje. z idejo, da imajo ekonomsko uporabnost in vrednost izključno fizični proizvodi. Storitveni sektor je predstavljal Ključne besede: le »neproduktivni ostanek«. Danes se s temi trditvami ne moremo več strinjati. Pomen storitvenega sektorja, merjen z Logistična dejavnost, marketinško komuniciranje, deležem zaposlenih in dodane vrednosti, je v dvajsetem oglaševanje, osebna prodaja, pospeševanje prodaje, stoletju hitro naraščal in danes ta sektor v vseh razvitih odnosi z javnostmi, neposredno marketinško tržnih gospodarstvih predstavlja največji del celotnega komuniciranje gospodarstva. V letu 2006 je v EU-25 ustvaril 70 % celotne dodane vrednosti in zaposloval 68 % vseh zaposlenih [1], v ZDA je bil njegov delež še večji, na Japonskem pa je ABSTRACT nekoliko zaostajal za povprečjem EU. [2] Ekonomski analitiki ocenjujejo, da se bo tudi v letu 2007 in Communication has grown into one of the key 2008 rast dodane vrednosti in zaposlovanja na področju business factors, mainly as a result of economic storitvenega sektorja v EU in Sloveniji še okrepila. globalization with characteristic fast changes and adjustments needed, heavily affecting company business Storitve torej v razvitih državah predstavljajo največji in performance. Consumers’ power is continuously pressing naraščajoč gospodarski sektor, kar pomeni, da sta njihova companies to engage new marketing tools and sales produktivnost in konkurenčnost bistvena elementa processes. gospodarske rasti in blaginje. Poleg tega imajo storitve, ki se This is also reflected in logistic branch where marketing neposredno vežejo na proizvodnjo, pomembno vlogo tudi pri communication present competitive advantage with

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola zagotavljanju konkurenčnosti in zaposlitvenega spremembam in s tem ostati konkurenčen na domačem in potenciala industrijskega sektorja. svetovnem trgu.

Na velik skupen trga pa vpliva tudi globalizacija, saj s Z nastankom nove dobe ekonomije podjetja preoblikujejo svojim vplivom na vsa področja družbenega in svoje dosedanje poslovne aktivnosti tako, da čedalje bolj ekonomskega življenja ter s pospešitvijo dinamike poudarjajo pomen posameznih segmentov odjemalcev in ne mednarodnih transakcij blaga, storitev, pretoka kapitala proizvodov ali storitev. Storitve izvajajo tako, da se in ljudi vedno bolj briše meje ter zmanjšuje časovne in osredotočajo na celotno prodajno obdobje, v katerem prostorske razdalje. S tem pa tudi postavlja velik izziv upoštevajo zahteve in interese vseh udeležencev v pred logistiko, katere funkcije se nanašajo na procese za storitvenem procesu. Celotno individualno prilagajanje premostitev prostorskih in časovnih disparitet, da marketinga odjemalcem zagotavlja pogoje za ohranjanje udejanji vse možnosti in zahteve razvijajočega se obstoječih odjemalcev na podlagi ustvarjanja zadovoljstva in globalnega trga. zadovoljevanja njihovih pričakovanj.

Logistika, ki ima glede na svoje vplive na konkurenčnost Po podatkih iz Statističnega letopisa Slovenije 2007 proizvodov, prodajne cene, dobavne roke in na položaj beležimo od leta 2001 vsako leto zmanjšanje števila podjetij proizvoda na trgu, zelo pomembno vlogo v blagovni in porast števila zaposlenih ter prihodka od prodaje storitev menjavi, predstavlja tudi pomemben segment za v podjetjih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo organizacije gospodarstvo. V razvitih državah logistika ustvari prevozov in ostalih logističnih opravil [3]. Kljub temu je približno 10 do 12 % BDP, kar velja tudi za Slovenijo. borba na trgu vsak dan večja, saj se pojavljajo podjetja, ki s Pri tem se trg pogodbene logistike s pričakovano letno premalo izkušnjami in znanja ter nižjimi cenami obljubljajo rastjo do 15 % uvršča med najhitreje rastoče panoge. svojim odjemalcem tudi nemogoče. Danes pa se je Ekonomski pomen logistike se kaže tudi v podatkih o odjemalcu vse težje približati, mu predstaviti programe in ga deležu njenih stroškov v prodajni vrednosti blaga, ki po prepričati v sodelovanje. raziskavah znašajo v poprečju okoli 8–10 %, v nekaterih panogah tudi do 30 %. Pomen logistike torej nezadržno Za konkurenčnost podjetja je zelo pomembna sposobnost narašča, njena uporabnost pa se širi na različna področja. odzivanja na spremembe na trgu in znotraj podjetja. Prav zaradi tega morajo vodstvene ekipe spremembe čim prej Logistika postaja vse pomembnejši vzvod za doseganje predvideti in se jim tudi prilagoditi. Sposobnost prilagajanja ciljev v vseh panogah, saj je v današnji družbi tem spremembam je glavni pogoj uspešnosti podjetja. pomembno, da pridejo proizvodi do odjemalcev čim Podjetja zaradi različnih pritiskov iz okolja izgubljajo svoje hitreje – predvsem pa v želeni količini, kakovosti in ob tradicionalne posle in trge, se spopadajo z agresivnejšo pravem času na pravo mesto. Ob tem pa se od logistike konkurenco že na domačem tržišču in se hkrati srečujejo tudi pričakuje, da je zanesljiva, točna, varna ter tudi z novimi tržnimi priložnostmi. stroškovno in cenovno sprejemljiva. Povečanje potreb po distribucijskem gospodarstvu in spremembe tržnih 2 MANAGEMENT MARKETINŠKEGA razmer so razlog, da je logistika iz instrumenta KOMUNICIRANJA V LOGISTIČNIH racionalizacije prerasla v instrument konkurenčnosti: kakovost logističnih storitev neposredno vpliva na tržno PODJETJIH uspešnost in dobiček podjetij. Marketinška strategija je sestavni del strategije podjetja, V obdobju hitrih sprememb in vse večje globalizacije katere cilj je ustvarjanje dolgoročnih konkurenčnih prednosti svetovnega tržišča, se bo potrebno tudi v slovenskem pred tekmeci na trgih z razvojem novih konkurenčnih gospodarstvu na področju logistike prilagoditi svetovnim storitev, osvajanjem novih odjemalcev in novih trgov, trendom. Povečan obseg poslovanja bo zahteval še boljšo ustvarjanje ustreznega imagea podjetja in doseganje organiziranost logistike. Blagovni tokovi bodo naraščali, primernega dobička za nadaljnji razvoj. saj se z razvojem tehnologije počasi zmanjšuje pomen geografskih in kulturnih razdalj. Razvoj logistike v Glede na zastavljene marketinške cilje podjetja se le-ta prihodnosti bo moral upoštevati tako količinsko kot odločajo za primerno marketinško strategijo in uporabljen prostorsko povečanje blagovnih tokov. Vse to pa zahteva marketinški splet. Marketinški splet za storitve sestavlja zagotavljanje celovite ponudbe logističnih storitev, sedem elementov, ki morajo biti točno opredeljeni tako vlaganje v informacijsko tehnologijo, izobraževanje glede kvantitete kot tudi kvalitete uporabe. Vsak element v kadrov in prepoznavnost na trgu. Ustrezno izobraženi spletu ima svoje dimenzije in vsebuje različno kombinacijo kadri v storitveno usmerjenih podjetjih, ki so delovno strateških odločitev glede storitve, cene, distribucije, intenzivna, predstavljajo in bodo predstavljali ključno marketinškega komuniciranja, fizičnih dokazov, fizičnega konkurenčno prednost, saj bo le tako mogoče slediti okolja opravljanja storitev in izvedbenega procesa ter osebja.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Integrirano marketinško komuniciranje pa poudarja, da • Neposredno marketinško komuniciranje: komuniciranje lahko z vsakim elementom marketinškega spleta podjetje z obstoječimi ali potencialnimi odjemalci po pošti, oddaja drugačno sporočilo. Zato morajo podjetja različna telefonu ali na kak drug neoseben način in ugotavljanje, sporočila integrirati tako, da so le-ta med seboj kako se odzivajo. konsistentna.

V sodobnih tržnih razmerah je tako strokoven pristop h 3.1 Oglaševanje komuniciranju v okvirju celotnega marketinškega spleta nujno potreben, če želi podjetje zadržati ali izboljšati Oglaševalec mora izbrati ustrezne medije, preko katerih bo svojo tržno pozicijo, ne glede na to, ali deluje v sferi prenesle komunikacijsko sporočilo ciljnim javnostim. Pri gospodarstva ali negospodarstva, v storitveni ali primarni tem se mora odločiti o obsegu, frekvenci sporočil in dejavnosti. kontinuiteti sporočil. [5]

Marketinško komuniciranje postaja tudi vse V logistični dejavnosti je značilna uporaba naslednjih pomembnejši element marketinškega spleta logističnih medijev: [6] podjetij, ki delujejo na t.i. medorganizacijskem trgu. • Oglaševanje v strokovnih in profesionalnih revijah Učinkovito komuniciranje v marketingu je odločilni Strokovne revije so namenjene odjemalcem, ki izvajajo dejavnik uspešnosti marketinške strategije podjetja. podobne funkcije v organizacijah ne glede na njihovo Podjetja pošiljajo sporočila o storitvah, idejah, o svoji osnovno dejavnost, in publikacije, ki se nanašajo na dejavnosti, zaposlenih ipd. To komuniciranje omogočajo konkretne probleme v določeni dejavnosti (strokovne aktivnosti oglaševanja, osebne prodaje, pospeševanja revije namenjene logistiki in transportu). prodaje, odnosov z javnostmi in neposrednega Profesionalne revije so namenjene ožji ciljni skupini, ki marketinškega komuniciranja. pa imajo lahko pomemben vpliv na nakupno odločitev in lahko priporočijo uporabo določene storitve Marketinško komuniciranje je vodstveni proces, skozi potencialnim odjemalcem. katerega podjetje vstopi v dialog z različnimi ciljnimi • Oglaševanje v poslovnih imenikih skupinami. V ta name, razvija, predstavlja in vrednoti Poslovni imeniki so zelo učinkovit način za določanje komunikacijska sporočila. Cilj prenosa teh sporočil je ciljnega občinstva, saj omogočajo možnost izbire in (re)pozicioniranje podjetja in/ali njenih izdelkov/storitev pregleda možnih podjetij in njihovih osnovnih v očeh ciljnih javnosti. S tem želi podjetje vplivati na dejavnosti. Poslovni imeniki uživajo visoko kredibilnost javnost, da bi podjetje in/ali njene izdelke/storitve tako med oglaševalci kot med odjemalci (PIRS – zaznavali kot rešitev svojih sedanjih ali prihodnjih Poslovni imenik Republike Slovenije, bonitetni imeniki problemov. [4] – GV IN, iBON). • Oglaševanje v gospodarskih revijah Gospodarske revije vsebujejo pregled aktualnega 3 INSTRUMENTI MARKETINŠKEGA dogajanja celotnega gospodarstva. Namenjene so KOMUNICIRANJA V LOGISTIČNIH vodstvenim in vodilnim delavcem iz različnih PODJETJIH gospodarskih dejavnosti in panog. Pomemben vir informacij za poslovno odločanje so Finance, V nadaljevanju povzemamo osnovne značilnosti petih Gospodarski vestnih, Kapital, Podjetnik. marketinških komunikacijskih elementov, ki sestavljajo • Oglaševanje na internetu marketinški komunikacijski splet [5]: Med najpomembnejšimi in največkrat uporabljenimi orodji za oglaševanje na internetu se uporabljajo spletne • Oglaševanje: vse plačane oblike neosebne pasice, pojavna oglasna okna, oglaševanje s ključnimi predstavitve in promocije zamisli, proizvodov ali besedami ter tekstovne povezave. Uporaba oglaševanja storitev s strani znanega plačnika; na internetu zelo narašča, saj vedno več • Osebna prodaja: osebni stiki med podjetjem in enim odjemalcev/uporabnikov določenih storitev za ali več odjemalci; pridobivanje informacij uporablja internet. Podjetja z • Pospeševanje prodaje: kratkoročne aktivnosti za oglaševanjem na internetu največkrat dosega cilje, kot spodbujanje preizkusa ali nakupa proizvoda ali so: doseganje konkurenčne prednosti, grajenje identitete storitve; podjetja in blagovne znamke, ustvarjanje vodilne • Odnosi z javnostmi: komuniciranje z več javnostmi z pozicije na trgu in širjenje na nova tržišča. namenom graditi podobo o podjetju in povečanjem • Televizijsko oglaševanje in oglaševanje po radiu njegovega ugleda; Uporaba teh orodij komuniciranja je v logistični dejavnosti izjemno majhna, saj sta bolj primerni za

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

oglaševanje izdelkov in storitev na potrošniškem na trgu. Osebna prodaja po Bringhamu in Raffieldu velja za trgu, kjer je število odjemalcev večje. Televizijsko in prepričevalno in prostovoljno komunikacijo med radijsko oglaševanje tudi nista smotrna z vidika odjemalcem in ponudnikom z namenom ustvariti stroškovne učinkovitosti, zato se izjemoma medsebojno menjavo [6]. Upravljanje osebne prodaje in uporabljata le v kombinaciji z drugimi njeno integriranje z ostalimi instrumenti marketinškega komunikacijskimi orodji. Njuna vloga je podpora spleta omogoča podjetjem, da maksimizirajo uspešnost in učinkovitosti osebne prodaje in pomagata učinkovitost poslovanja. Kot odziv na današnje vse bolj prodajnemu osebju širiti prodajo. konkurenčno okolje je osebna prodaja razvila nove prijeme in tehnologije. Spremenjeno funkcijo osebne prodaje Cilji oglaševanja v logistični dejavnosti so odvisni od prikazujemo v preglednici 1, ki sta jo po Huttu in Spehu predhodno določenih marketinških ciljev podjetja, saj povzela Jermanova in Završnik [6]. globalizacija trgov in naraščajoča konkurenca zahtevata oblikovanje učinkovitega programa oglaševanja za Preglednica 1: Novi prijemi in tehnologije osebne prodaje doseganje zastavljenih ciljev. kot odziv na razvojen trende [6]

Cilji, ki jih lahko dosežemo s pomočjo oglaševanja so SPREMEMBA ODZIV V UPRAVLJANJU [6]: OSEBNE PRODAJE • Oglaševanje lahko poveča zavedanje in izboljša Intenzivnejša konkurenca Večji poudarek na ugled oglaševalca v očeh obstoječih in potencialnih oblikovanju in vzdrževanju odjemalcev dolgoročnejših odnosov z Pri sprejemanju nakupnih odločitev sodelujejo ljudje odjemalci iz različnih oddelkov v podjetjih, ki imajo tudi Večji poudarek na Povečana uporaba različne zahteve glede standardov, specifikacij, ki jih produktivnosti informacijske tehnologije morajo storitve vsebovati. Oglaševanje ima pri tem Razdrobljenost Prodajni specialisti za pomembno vlogo, saj pri ciljnih odjemalcih povzroči tradicionalne odjemalčeve določeno vrsto odjemalcev zavedanje o kredibilnosti in konkurenčnosti ponudbe osnove Kombinirani prodajni obravnavanega podjetja. pristopi – ključni • Oglaševanje nudi informacije o storitvah odjemalci, telemarketing, Za učinkovito oglaševanje je potrebno poznavanje geografsko usmerjena nakupnih motivov odjemalcev podjetja, saj osebna prodaja odjemalci iščejo podrobnejše in relevantne Globalizacija prodajnega informacije, ki so pomembne pri sprejemanju osebja nakupnih odločitev. Odjemalci narekujejo Skupinska prodaja • Oglaševanje omogoča večjo produktivnost kakovost in prodajne Zadovoljstvo odjemalcev prodajnega osebja in vzpodbudi povpraševanje po pogoje storitvah ter vodi k nižjim prodajnim stroškom Nakupne odločitve Večji poudarek na V kolikor je odjemalec izpostavljen zahtevajo specifična znanja izobraževanju prodajnega komunikacijskim sporočilom preko oglaševanja, osebja ponavadi prodajno osebje lažje vzpostavi stik in sklene prodajni posel. Značilnosti osebne prodaje na medorganizacijskem trgu so [6]: V logistični dejavnosti predstavljajo tiskani mediji • ponudnik/prodajalec upravlja z odjemalčevo vrednostjo primarno orodje oglaševanja, s katerim lahko podjetja in prevzema odgovornost za oblikovanje le-te za gradijo svojo identiteto in predstavljajo dejavnosti posameznega odjemalca, podjetja ter uspešnost poslovanja. Tisk omogoča • ponudnik/prodajalec posrednik odjemalca v podjetju, poudarjanje konkurenčnih prednosti in omogoča saj poskrbi za komuniciranje odjemalčevih potreb in doseganje vplivnežev, ki sestavljajo odločevalni tim v vrednosti za odjemalca znotraj podjetja, podjetjih odjemalcev. • ponudnik/prodajalec pripomore k oblikovanju strategije podjetja glede cenovne politike, razvoja storitev, konkurence, nastopa na trgu, • ponudnik/prodajalec mora vzpostaviti zaupanja vreden 3.2 Osebna prodaja odnos s ključnimi osebami v podjetjih, ki vplivajo na nakupno odločitev, Osebna prodaja je najpomembnejši način spodbujanja povpraševanja v marketinškem komunikacijskem spletu. Predstavlja vez med logističnimi storitvami in potrebami

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

• vloga prodajalca je pridobivanje informacij o Kotler [5] definira pospeševanje prodaje kot »zbirko orodij, odjemalcih, ki so osnova za vrednotenje ponudb in ki jih podjetje potrebuje za spodbujanje prodaje, zlasti njihovo dopolnitev, kratkoročno, da izzove hitrejše in/ali večje nakupe • prodajalec postaja tudi koordinator vseh aktivnosti, določenega izdelka ali storitve s strani odjemalcev. ki se nanašajo na odjemalca, Oglaševanje ponuja razlog za nakup, medtem ko • naloga prodajalca je zaznavanje odjemalčevih potreb pospeševanje prodaje ponuja spodbudo za nakup«. in njihova zadovoljitev, • prodajalec mora poznati dobro odjemalčevo Pospeševanje prodaje je v logistični dejavnosti prav tako poslovanje, obvladati mora prodajne veščine, pomemben instrument komuniciranja z odjemalci, ki s sposoben mora biti skupinskega dela, imeti mora svojimi aktivnostmi povezuje še ostale instrumente analitične sposobnosti, poznati mora več jezikov in marketinškega komuniciranja v integriran marketinški upoštevati medkulturne razlike, poznati pa mora tudi komunikacijski splet. konkurenčno in pravno okolje podjetja, • prodajalec mora skrbeti za uspeh podjetja. Nekatera pomembnejša orodja za pospeševanje prodaje drugim podjetjem so [6]: Osebna prodaja velja za najdražji instrument • Poslovni sejmi in konvencije marketinškega komuniciranja. Hkrati pa velja tudi za Udeležba na sejmih predstavlja poglavitno orodje najučinkovitejšega na določenih stopnjah nakupnega pospeševanja prodaje, saj omogoča učinkovito, enkratno procesa – izobraževanje odjemalcev, pri pogajanjih, ob posredovanje komunikacijskih sporočil, predstavitve storitev zaključni fazi prodaje. širši javnosti, pridobivanje novih odjemalcev, utrjevanje Osebna prodaja omogoča dvosmerno komunikacijo, ki ugleda podjetja in brezplačno publiciteto podjetja. daje takojšnjo povratno informacijo o uspešni sklenitvi • Prodajna tekmovanja posla. Metoda, ki je usmerjena na prodajno osebje, spodbuja osebje k povečanju prodajnih rezultatov v določenem obdobju, saj Prodajno osebje opravlja za svoje podjetje eno ali več v zameno dobijo določene nagrade. nalog, ki se nanašajo na njim postavljene cilje [4]: • Oglaševalske posebnosti • iskanje in pridobivanje novih odjemalcev, Logistična podjetja poklanjajo uporabna darila manjših • prodajno osebje planira prodajne obiske, vrednosti, ki imajo napisano ime podjetja, osnovne podatke • preko komuniciranja posreduje odjemalcem ipd. Namen takšnega posebnega darila je spodbujanje informacije o storitvah, zavesti o podjetju in dobrega razpoloženja ob pogledu na • prodaja storitve – vzpostavlja stike, predstavlja, darilo. sprejema ugovore in sklepa posle, • zbira potrebne primarne in sekundarne podatke in Orodja pospeševanja prodaje pripomorejo pri doseganju ciljev marketinškega komuniciranja, ki jih ostali instrumenti sestavlja poslovna poročila. ne morejo doseči. Cilje pospeševanja prodaje delimo na tri

Iz naštetih nalog izhaja, da je vloga osebne prodaje večje kategorije glede na ciljno skupino odjemalcev, ki jo podjetje želi doseči [5]: mnogo širša kot samo predstavitev podjetja in storitev odjemalcem. Prodajno osebje predstavlja pomemben vir • Cilji pospeševanja prodaje, ki so usmerjeni k odjemalcu kredibilnih informacij o storitvah podjetja. Že sama – spodbujanje nakupa večjih prodajnih enot, prvega narava logističnih storitev pa je takšna, da zahteva nakupa s stani neodjemalcev, ohranjanje dosedanjih največkrat dodatno razlago, predstavitev, sodelovanje in odjemalcev, povečanje lojalnosti blagovne znamke. poznavanje odjemalcev. Prodajno osebje lahko z dodatno • Cilji pospeševanja prodaje, ki so usmerjeni k podporo in uporabo predstavitvenih gradiv o logističnem posrednikom prodaje izven podjetja – ta je za logistično podjetju podrobneje razloži in ponudi najprimernejšo dejavnost najmanjkrat uporabljen cilj. rešitev za odjemalca. • Cilji pospeševanja prodaje, ki so usmerjeni na lastno prodajno osebje – uporaba orodij, ki olajšajo prodajo, za Osebna prodaja je osnovni način prodaje logističnih ustvarjanje vtisa pri odjemalcih ipd. storitev, vendar je smotrno za doseganje večjih komunikacijskih učinkov vzporedno izvajati še programe Učinkovito upravljanje pospeševanja prodaje zahteva ostalih komunikacijskih orodij. postavitev primernih ciljev, izbiro ustreznih orodij, oblikovanje ustreznega programa, njegovo izvedbo in ovrednotenje. 3.3 Pospeševanje prodaje 3.4 Odnosi z javnostmi

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Odnose z javnostmi opredeljujemo kot način vzdrževanja V logistični dejavnosti so aktivnosti neposrednega dobrih odnosov med podjetjem in njegovimi javnostmi marketinškega komuniciranja pomemben instrument (lokalna skupnost, delničarji, odjemalci, finančne komuniciranja z odjemalci, saj omogoča merljiv odziv in javnosti, sindikati, mediji, država, dobavitelji, vpliva na menjalni proces. Za uspešno izvedbo mednarodne javnosti itd), katerih aktivnosti lahko imajo neposrednega komuniciranja morajo tržniki zagotoviti bazo pozitiven ali negativen vpliv na sedanje ali prihodnje odjemalcev, ki omogoča prilagoditev informacij poslovanje podjetja. posameznemu odjemalcu. Splošne značilnosti neposrednega marketinškega V okviru odnosov z javnostmi se uporabljajo različne komuniciranja lahko strnemo [6]: vrste orodij, glede na ciljno javnost, ki jo podjetje želi • podjetje komunicira neposredno s ciljnimi odjemalci s doseči, in glede na to, katere cilje želi s tem uresničiti. pomočjo različnih medijev, • Odnosi z mediji • komunikacijska sporočila so bolj osebna (z navedbo Vsako podjetje si prizadeva za čim večji ugled v javnosti imena odjemalca), in zato vodi načrtno komuniciranje z mediji. Poleg • programi neposrednega marketinškega komuniciranja so rednega obveščanja novinarjev o novostih, dogajanju za konkurenco neznani, znotraj podjetja, storitvah, namenih, si podjetja • velikost proračuna je določena z učinkovitostjo prizadevajo k oblikovanju osebnih stikov z novinarji. programa, Podjetja pripravljajo: • posamična akcija neposrednega marketinškega sporočila za medije (besedilo, ki ga zapiše zadolžen za komuniciranja narekuje povpraševanje in spodbudi odnose z javnostmi v podjetju, o kakšnem pomembnem nakup, dogodku za podjetje ipd), novinarske konference (način • uspešnost neposrednega marketinškega komuniciranja predstavitve pomembne novice za javnost in možnosti za je odvisna od ustrezne baze odjemalcev in postavljanje dodatnih vprašanj o podjetju) in • učinkovitost programov je lahko merljiva. informativna gradiva (novinarji jih dobijo na novinarski konferenci in zajemajo več in poglobljene informacije o V okviru marketinškega komunikacijskega spleta imajo podjetju). tržniki v logistični dejavnosti na razpolago različna orodja: • Odnosi z odjemalci • Telemarketing Odjemalci so ena od ključnih javnosti vsakega podjetja, Sistem strokovnjakov, ki uporabljajo telekomunikacijsko in zato si podjetja prizadevajo za čim večji ugled med informacijsko tehnologijo z namenom izvedbe prodajnih in odjemalci. To dosegajo s klubi odjemalcev (za doseganje marketinških programov na cenovno najbolj ekonomičen večje lojalnosti odjemalcev podjetja organizirajo način – klicni centri, računalniška podpora za pridobivanje srečanja, dodatna informiranja, ugodnosti), in ažuriranje informacij in njihovo predstavljanje. komunikacijskimi dogodki za odjemalce (javne • Direktna pošta predstavitve), sejmi, z direktno pošto, darili. Neposredna pošta je osebna, selektivna in fleksibilna in • Odnosi z zaposlenimi zagotavlja veliko stopnjo branosti sporočila pri ciljnih Interno komuniciranje gradi odnos z notranjim tržiščem, odjemalcih. od katerega je odvisna uspešnost delovanja podjetja • Oglaševanje z neposrednim odzivom navzven. Komuniciranje v podjetjih poteka formalno in Vsako oglaševanje, ki išče takojšen neposredni odziv ali neformalno, česar se morajo zavedati predvsem vodilni v akcijo in odjemalcu omogoča, da se odzove neposredno podjetjih in čim bolj uskladiti cilje obojega. ponudniku/oglaševalcu. Komunikacijska orodja, ki jih uporabljajo podjetja za interno komuniciranje, so: interni časopisi (podjetje hitro, sprotno in razmeroma poceni obvešč a zaposlene o 4 SKLEP razmerah v podjetju, panogi in na trgu), sestanki in srečanja (možnost ustne izmenjave mnenj, predlogov, Posebnosti marketinškega komuniciranja v logistični priporočil, navodil), priročniki in vodniki (za dejavnosti, ki nastopa na medorganizacijskih trgih, se kažejo informiranje o podjetju, pravnih podlagah, reševanju zlasti v sestavi marketinškega komunikacijskega spleta. konfliktnih situacij, nasveti za komuniciranje z mediji, za Glavne razlike je potrebno iskati v udeležencih v procesu izobraževanje zaposlenih), intranet (interna spletna stran menjave v logistični dejavnosti in v njihovih značilnostih. V podjetja, ki je dostopna le zaposlenim), oglasna deska, vlogi odjemalca se največkrat pojavljajo organizacije organizirane športne, kulturne aktivnosti. (podjetja, vladne organizacije, institucije), katerih nakupni

motivi se razlikujejo od nakupnih motivov končnih

odjemalcev na potrošniškem trgu. Relativno majhno število 3.4 Neposredno marketinško komuniciranje udeležencev in tehnična zapletenost nakupnih odločitev v

logistični dejavnosti zajema običajno večjo vpletenost ter

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

nemoteno dvosmerno izmenjavo informacij. Temu pa je prilagojena tudi izbira načinov marketinškega komuniciranja, med katerimi prevladujejo neposredni osebni stiki. V celotnem marketinškem komunikacijskem spletu logističnega ponudnika ima prodajno osebje največji vpliv na stališča odjemalcev. Pri tehnično zahtevnejših storitvah, kjer je proces nakupnega odločanja daljši in odločitev navadno sprejema več ljudi, lahko s pomočjo medosebnega komuniciranja podjetja bolje predstavijo storitve ter njihove lastnosti in prednosti. Zaradi dvosmerne komunikacije se lahko logistično podjetje sproti odziva na odjemalčevo zaznavanje prodajnih informacij, se temu prilagaja in sproti odpravlja morebitne nejasnosti ali dvome. Odjemalci logističnih storitev zahtevajo vedno bolj kakovostne, zanesljive in racionalne logistične in spremljevalne dejavnosti, zato je smotrno sporočati predvsem uporabne lastnosti storitev, kot so hitrost, točnost, zanesljivost, posebna skrb za blago.

Kot podpora aktivnostim prodajnega osebja se pojavljajo tudi priporočila poslovnih partnerjev, informacije oz. govorice od ust do ust, kot izredno pomemben in kredibilen vir informacij.

Osebna prodaja predstavlja osnovni način prodajanja logističnih storitev in sklepanja poslovnih dogovorov, ostali instrumenti marketinškega komuniciranja pa se uporabljajo predvsem kot podpora in dopolnitev osebne prodaje.

LITERATURA

[1] Pomladansko poročilo 2007, UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj. 2007. Delovni zvezek 4/2007. Podjetništvo. [2] European Commission. Commission staff working document. SEC 1397. Luxembourg. European competitiveness report 2007. [3] SURS – Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopis Slovenije 2007. Ljubljana. [4] Fill, Chris. 1999. Marketing communications: contexts, contents and strategies. London: Prentice Hall Europe. [5] Kotler, Philip. 1998. Marketing management – trženjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga. [6] Povzeto po Jerman, Damjana. Završnik, Bruno. 2007. Marketinško komuniciranje na medorganizacijskem trgu. Maribor. Studio Linea.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

PROMETNOVARNOSTNI POGLED NA PROBLEM OZNAČEVANJA IN ZAVAROVANJA DEL NA JAVNIH CESTAH

Gabrijel Sternad Policijska uprava Maribor Maistrova ulica 2, 2000 Maribor [email protected]

Abstract sta Zakon o javnih cestah in Zakon o varnosti cestnega The installation of road signs is very important and have to prometa. Vse do začetka leta 2007 to področje pravno ni bilo be done appropriately, because every reaction of the drivers v celoti urejeno na podzakonskem nivoju. Izvedba zapor je depends on road signalling. Every change that is done in some bila urejena le v Navodilu o načinu minimalnega označevanja parts of a road must be carefully planned and realized, based on in zavarovanja določenih del in ovir na avtomobilski cesti, ki road rules which are the same for main roads and every other je bilo zastarelo, prav tako pa se je nanašalo le na omrežje roads that affect the main roads. For safe and dynamic traffic, avtocest in eventualno tudi hitrih cest. 14. 11. 2006 je bil understandable and precise installation of road signs must be sprejet Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na carried out. In this article we will review some points of javnih cestah in ovir v cestnem prometu, ki je pričel veljati temporary road signs on main country roads which are run 13. 1. 2007 in je preklical prej navedeno navodilo. Ta vsebuje under directory of DRSC and local roads. According to the conclusions, we will propose some solutions on the area of tudi vrsto tipskih shem, ki pa zahtevajo prilagoditve glede na temporary signalling in future. obstoječe prometnotehnične karakteristike na delu ceste, kjer se vzpostavlja zapora. Keywords Poleg navedenega je za določanje začasnih prometnih road, road traffic, road signalling, road safety, road works ureditev zelo pomemben še en predpis, ki je izdan na podlagi Zakona o javnih cestah, to je Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Poleg UVOD splošnih določb glede vrste, oblike, barve in postavitve prometne signalizacije in opreme, pravilnik določa tudi druge Na prometne nesreče in njihove posledice v cestnem prometne znake za označevanje del, drugih ovir in poškodb prometu vpliva splet različnih dejavnikov, ki se razvrščajo v vozišča, svetlobne prometne znake za označevanje del, drugih naslednje tri kategorije: človek, vozilo in cesta (oziroma ovir in poškodb vozišča ter opremo za vodenje in cestna infrastruktura). V sklop dejavnikov slednje, to je cestne kanaliziranje prometa. infrastrukture, spadajo tudi začasne prometne ureditve – Predpisi določajo tudi vse postopke, vezane na začasne zapore cest. Te so posledica različnih aktivnosti, ki se izvajajo prometne ureditve, ki jih morajo udeleženci v teh postopkih na cestnem omrežju, kot so delovišča na cesti ali ob cesti, dosledno upoštevati. Ti postopki se razvrščajo v naslednje prireditve na cestah, ovire na cesti in interventne zapore. faze: načrtovanje in pridobivanje dovoljenja, vzpostavitev Zapore cest pomenijo poseg v ustaljen način odvijanja zapore ceste, vzdrževanje zapore ceste in odstranitev zapore prometa na določenem odseku ceste, kateremu so v teh ceste. Predlagatelj zapore mora zagotoviti, da je zaradi primerih podvrženi udeleženci v cestnem prometu. Zato je s izvajanja del promet na cesti v čim manjši možni meri in čim prometnovarnostnega vidika še posebej pomembno, da so te krajši čas oviran, s predlagano zaporo pa mora zagotavljati prometne ureditve v celoti skladne s predpisi že od faze varnost udeležencev v prometu in varnost izvajalcev del. njihovega načrtovanja, pa vse do odstranitve (vzpostavitve Na prometne nesreče in njihove posledice v cestnem trajne prometne ureditve). prometu vpliva splet različnih dejavnikov, kateri se razvrščajo v naslednje tri kategorije: človek, vozilo in cesta (oziroma PRAVNA IZHODIŠČA cestna infrastruktura). V sklop dejavnikov slednje, to je cestne infrastrukture, spadajo tudi začasne prometne ureditve –

zapore cest. Te so posledica različnih aktivnosti, ki se izvajajo Ustreznost prometne ureditve predstavlja enega izmed na cestnem omrežju, kot so delovišča na cesti ali ob cesti, pomembnih dejavnikov varnosti cestnega prometa, saj je od prireditve na cestah, ovire na cesti in interventne zapore. nje odvisno ravnanje slehernega udeleženca cestnega Zapore cest pomenijo poseg v ustaljen način odvijanja prometa, zato mora biti na podlagi veljavnih predpisov prometa na določenem odseku ceste, kateremu so v teh ustrezno načrtovana in izvedena. primerih podvrženi udeleženci v cestnem prometu. Zato je s Področje začasnih prometnih ureditev oziroma zapor cest prometnovarnostnega vidika še posebej pomembno, da so te je v nacionalni zakonodaji Republike Slovenije urejeno v prometne ureditve v celoti skladne s predpisi, že od faze številnih predpisih. Temeljna zakona, ki urejata to področje

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola njihovega načrtovanja, pa vse do odstranitve (vzpostavitve Razumljivost in vidnost prometne signalizacije in trajne prometne ureditve). prometne opreme

OSNOVNE PREDPOSTAVKE TEHNIČNEGA Slovenski predpisi zahtevajo, da morajo biti prometni UREJANJA PROMETA NA ZAPORAH CEST znaki in prometna oprema načrtovani in postavljeni tako, da so vsem udeležencem razumljivi in dobro vidni. Družba s predpisi določa pravila ravnanja, kar velja tudi Vzroki prometnih nesreč na zaporah cest za področje cestnega prometa. Od udeležencev cestnega prometa se pričakuje, da poznajo cestnoprometne predpise ter Eno izmed osnovnih pomanjkljivosti predstavlja dejstvo, da v skladu z njimi tudi ravnajo. Če teh ne upoštevajo, so za da se statistični podatki o prometnih nesrečah na zaporah cest kršitve predpisane različne vrste sankcij, ki jih izrekajo posebej ne vodijo, kar onemogoča podrobnejše analize v prekrškovni organi in sodišča. Pravila ravnanja pa niso zvezi s tem. predpisana samo za udeležence cestnega prometa, temveč tudi Pri obravnavanju vzrokov lahko torej izhajamo zgolj iz za tiste, ki se ukvarjajo z upravljanjem prometne izkušenj, pri čemer lahko vzroke obravnavamo kot: infrastrukture. Torej se tudi od njih pričakuje, da pri - vzroke, povezane z ravnanjem voznikov in določanju prometne ureditve, pri načrtovanju in postavljanju - vzroke, povezane z začasno prometno ureditvijo. prometne signalizacije ter prometne opreme spoštujejo predpise. To seveda velja tudi za načrtovanje in izvedbo zapor Med vzroki, povezanimi z ravnanjem voznikov, izstopa na javnih cestah. Šele ko je izpolnjen ta pogoj, pa je od predvsem neprilagojena hitrost vožnje, ki je pogosto udeležencev v cestnem prometu »upravičeno« pričakovati, da posledica neupoštevanja omejitve največje dovoljene hitrosti razumejo prometno ureditev in se bodo skladno z njo ravnali vožnje na zapori. Sledijo ostali vzroki, kot so neustrezna po cestnoprometnih predpisih. varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti, psihofizično stanje voznikov itd. V vseh primerih pa vzrok Poleg razumljivosti je potrebno pri načrtovanju in izvedbi prometnih nesreč ni samo na strani voznika, temveč je zapor zagotoviti, da sta prometna signalizacija in prometna napačno ravnanje voznikov lahko tudi posledica neustrezne oprema dobro vidni. Na vidnost prometne signalizacije in prometne ureditve (neustrezna vrsta in postavitev prometne prometne opreme lahko vplivamo z različnimi ukrepi, signalizacije, manjkajoči ali nedelujoči svetlobni znaki, predvsem pa z: neodstranjena stalna prometna signalizacija itd.). V teh - uporabo prometnih znakov ustrezne odsevnosti, primerih gre torej za vzroke, povezane z začasno prometno - izbiro prometnih znakov ustreznih dimenzij, barve in ureditvijo. oblike, - označitvijo prometne signalizacije z dodatnimi lučmi (utripajoče rumene luči, stalne oranžne luči), ki Človek kot dejavnik prometne varnosti morajo v nočnem času ob slabi vidljivosti delovati ter - z ustreznim načinom postavitve prometne Raziskave, izvedene na področju varnosti cestnega signalizacije in prometne opreme (tako da ne prihaja prometa, obravnavajo človeka kot odločilni dejavnik varnosti do medsebojnega prekrivanja). cestnega prometa. Pri tem ni mišljena samo ozka vloga človeka, kot npr. voznika motornega vozila v cestnem prometu, temveč je potrebno vlogo človeka razumeti širše. Hitrost kot dejavnik varnosti ob začasnih prometnih Človek se namreč kot dejavnik varnosti cestnega prometa ureditvah pojavlja: - neposredno, kot udeleženec v cestnem prometu Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na (ne/spoštovanje cestnoprometnih predpisov in tudi javnih cestah in ovir v cestnem prometu določa, da je na npr. začasne prometne usreditve) ter območju delovišča potrebno na predpisan način omejiti hitrost - posredno, kot graditelj, upravljavec in vzdrževalec vožnje vozil, pri tem pa je omejitev hitrosti odvisna od širine prometne infrastrukture, konstruktor, serviser in prometnega pasu, polmera krivine in prečnega sklona vozišča. vzdrževalec transportnih sredstev, pripravljavec Za posemezne širine prometnih pasov so hitrosti navedene v pravnih predpisov, nadzornik v cestnem prometu, tabeli 1, ob njih pa morajo projektanti pri pripravi elaboratov izvajalec tehničnih pregledov, izvajalec zdravniških začasne prometne ureditve upoštevati tudi druge prej pregledov, tisti, ki vzgaja in izobražuje udeležence v navedene elemente. cestnem prometu, ... – prav tako se na področju cestnih zapor pojavlja v različnih vlogah.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Tabela 1: Omejitve hitrosti glede na širino prometnih pasov Ugotovitve smo strnili v več sklopov, ki predstavljajo posamezne prometnovarnostne segmente, ki so najpogosteje Širina prometnega Omejitev hitrosti prisotni pri začasnih prometnih ureditvah. To so področja, na pasu [m] [km/h] katera smo se osredotočili pri ogledu zapor na javnih cestah, in sicer: 2,50 – 2,74 40 - velikost, oblika in barva prometne signalizacije; 2,75 – 2,99 50 - najava zapore in območje opozarjanja; 3,00 – 3,24 60 - nepravilnosti pri postavitvi prometne signalizacije; 3,25 – 3,75 80 - uporaba dodatnih luči za označitev; - omejitve hitrosti; Zmanjšana največja dovoljena hitrost vožnje voznikom - vodenje prometnih tokov motornih vozil; omogoča, da ob spremenjenih pogojih vožnje lažje zaznavajo - promet pešcev in kolesarjev ter informacije iz okolja in se nanje pri vožnji tudi ustrezno - vzdrževanje zapore. odzovejo. Osnovni cilj, ki smo siga zastavili, je, da poleg stanja na zaporah cest ugotovimo tudi bistvene razloge, ki so vodili do Varstvo nemotoriziranega prometa takšnega stanja. S tem namenom smo pregledali tudi nekatere razpoložljive elaborate cestnih zapor in opravili razgovor s Pri iskanju ustreznih tehničnih rešitev je potrebno na predstavnico Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki zaporah cest za promet pešcev in kolesarjev upoštevati dva pripravlja dovoljenja za zapore državnih cest ter v postopkih segmenta, s katerimi lahko vplivamo na zmanjšanje njihove izdajanja dovoljenj tudi neposredno preverja izdelane ogroženosti: elaborate. - z zmanjšanjem časa izpostavljenosti pešcev in Na podlagi ogleda izbranih zapor na javnih cestah je bilo kolesarjev »nevarnim« motornim prometnim tokovom ugotovljeno, da je izvedba zapor v splošnem zelo in pomanjkljiva. Nobena izmed zapor ni glede njihove izvedbe v - zmanjšanjem tveganja pri prečkanju vozišča. celoti ustrezala predpisom, ki urejajo to področje, pogosto pa Za prvi primer velja, da je potrebno pešce in kolesarje čim se na njih pojavljajo osnovne nepravilnosti, kot so uporaba večji del njihove poti voditi po posebnih, fizično ločenih napačne prometne signalizacije, neustrezno nameščanje prometnih površinah (pločniki, kolesarske steze, ...) oziroma prometne signalizacije in opreme, pomanjkljivo vzdrževanje jim omogočiti prečkanje vozišča po čim krajši poti. Osnovni zapore in podobno. Prav tako obstaja velika razlika med namen zmanjšanja tveganja pri prečkanju vozišča pa je posameznimi zaporami, saj se na eni strani pojavljajo zapore z varovati pešce in/ali kolesarje pred vozniki motornih vozil, in manjšimi (osnovnimi) nepravilnostmi, na drugo strani pa tudi sicer z: zapore, za katere bi lahko trdili, da so glede na obseg - izbiro ustrezne, dobro vidne lokacije prehoda za pešce nepravilnosti popolnoma neustrezne s stališča varnosti in/ali kolesarje (npr. izogibanje nepreglednih krivin), cestnega prometa. - ustrezno in nedvoumno označitvijo prehoda za pešce Sama narava nepravilnosti kaže, da se nepravilnosti in/ali kolesarje, pojavljajo tako pri načrtovanju kakor tudi postavitvi zapore. To smo ugotovili tudi pri pregledu nekaterih elaboratov za - ureditvijo javne razsvetljave na območju prehoda, zapore (ki so izvedene zaradi gradnje avtocest), ki so zelo - ureditvijo postopnega prečkanja vozišča (npr. s splošni (npr. pogostokrat je samo izrisana prometna prometnim otokom) pri večjih širinah vozišč. signalizacija in oprema, niso pa natančno dolo čeni pogoji, ki jih mora ta izpolnjevati – medsebojno odvisne luči, utripajoče ANALIZA OZNAČEVANJA IN ZAVAROVANJA rumene luči premera, ...). ZAPOR NA JAVNIH CESTAH Bistveno bolj kot načrtovanje zapor izstopa njihova izvedba. V več primerih namreč gre za nepravilnosti, ki so posledica površnosti in neznanja postavljavcev zapor ter Analizo označevanja in zavarovanja zapor na javnih pomanjkljivega vzdrževanja. cestah smo izdelali na vzorcu naključno izbranih desetih zapor na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah (na glavnih Na najbolj široko paleto nepravilnosti smo naleteli pri cestah št. 1, 2 in 3, regionalnih cestah št. 229 in 710, postavitvi prometne signalizacije na območju začasne Mladinski ulici v Mariboru in križišču Engelsove ulice ter prometne ureditve. Najbolj pogoste nepravilnosti, ki se pri ulice Na poljanah v Mariboru). Pri tem smo ugotavljali tem pojavljajo, si sledijo po naslednjem zaporedju: skladnost s predpisi ob upoštevanju teoretičnih strokovnih - najava zapore v nasprotju s predpisi; izhodišč za določanje prometne ureditve. Podatki so bili - uporaba prometnih znakov »tabla pokončne zapore« pridobljeni s temeljitim ogledom zapor v mesecu novembru in (VI-3, VI-3.1) v nasprotju s predpisi ter njihova decembru 2007. neustrezna namestitev (npr. po robu krivine oziroma v ravni liniji) – slika 1;

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- neustrezna namestitev prometnih znakov »obvezna vožnja mimo po levi strani« (II-47.1) in »obvezna vožnja mimo po desni strani« (II-47) oziroma namesto njih uporaba prometnih znakov »obvezna smer« (II-45.1, II-45.2); - izvedba zapore s prometnimi znaki »tabla čelne zapore« (VI-1, VI-1.1) v nasprotju s predpisi; - uporaba prometnih znakov »tabla bočne zapore« (VI-4) v nasprotju z namenom, določnim v predpisih; - postavitev velikega števila prometnih znakov na kratkih razdaljah (kar bistveno zmanjšuje njihovo razumljivost in vidnost) oziroma v enem primeru celo postavitev prevelikega števila prometnih znakov na en drog; - prometni znaki, kljub temu da niso več potrebni, niso bili odstranjeni; Slika 2: Primer neustreznega vodenja pešcev in kolesarjev - pomanjkljive oziroma obrabljene začasne talne označbe. Dejstvo, da vse nepravilnosti, ki smo jih izpostavili, niso bile odpravljene v okviru vzdrževanja, četudi gre v večini primerov za očitna nasprotja s predpisi, kaže tudi na nedoslednost opravljanja funkcije vzdrževanja. Nepravilnosti glede vzdrževanja, ki so bile ugotovljene, pa so tudi umazana prometna signalizacija, neobnovljene začasne talne označbe ter že omenjeno nedelovanje rumenih utripajočih luči v nočnem času.

VZROKI SLABEGA STANJA NA ZAPORAH S PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE

Upoštevajoč značilnosti in obseg navedenih nepravilnosti lahko opredelimo naslednje najverjetnejše vzroke za stanje na zaporah cest:

- pomanjkljiva priprava na izvedbo zapore (presplošni elaborati, pomanjkljive zaloge prometne signalizacije Slika 1: Primer nepravilnega označevanja zapore na RC 229 in opreme pri postavljavcih zapor, ...);

- površnost postavljavcev zapor; V nasprotju s predpisi je praviloma tudi uporaba dodatnih - neustrezno znanje pristojnih za postavitev in luči na prometnih znakih. Na večini prometnih znakov se vzdrževanje zapor; namreč uporabljajo rumene utripajoče luči premera 18 cm, - varčevanje na račun prometne varnosti na cestnih čeprav predpisi (Pravilnik o prometni signalizaciji ...) zaporah; zahtevajo premer najmanj 21 cm, pomanjkljivo pa je tudi vzdrževanje luči (v nočnem času te pogosto ne delujejo). - nezavedanje o odgovornosti s strani posameznikov; Zraven navedenega je izstopala tudi zelo pomanjkljiva - slabo vzdrževanje zapor, vključno z opravljanjem skrb za šibkejše prometne udeležence, kot so pešci in rednih pregledov; kolesarji, saj so rešitve tega problema na kompleksnejših - pomanjkljiv eksterni nadzor s strani pristojnih zaporah praviloma popolnoma nestrokovne (npr. neustrezno državnih in občinskih organov. vodenje prometa pešcev in kolesarjev iz prehoda za pešce in Za izboljšanje označevanja in zavarovanja zapor kolesarje na prometne površine, namenjene motornim obstajajo, glede na ugotovitve, številne možnosti. Te morajo vozilom, čeprav obstajajo tudi druge varnejše možnosti – biti za čim večji in čim hitrejši učinek usmerjene predvsem v slika 2). prej navedene vzroke, pri čemer je torej potrebno zagotoviti predvsem: - da bodo elaborati natančni, konkretni in skladni s predpisi;

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- da bo vzpostavljen učinkovit sistem nadzora od na področju označevanja in zavarovanja zapor na javnih samega začetka priprave (npr. postopka pridobivanja cestah. dovoljenja) do odstranitve zapore; - da se razlog »nimamo na razpolago prometnih znakov in opreme, ki so določeni v elaboratu začasne LITERATURA prometne ureditve« nikakor ne bo več pojavljal med postavljavci zapor (potrebna je pravočasnost [1] Gledec, M., Sigurnostni aspekti tehničkog uređenja priprave); prometa, Ministarstvo unutarnjih poslova Republike - da bi bilo potrebno v predpisih bolj konkretno Hrvatske (Zagreb, 1997). definirati pogoje, ki jih morajo glede opreme [2] Savage, I., “Transport Safety”, Handbook of Transport izpolnjevati postavljavci zapor na javnih cestah; Systems and Traffic Control, Pergamon (Amsterdam, - da je potrebno za sodelujoče, predvsem pa 2001). neposredne postavljavce oziroma njihove nadrejene, [3] Slinn, M., Guest, P., Mathews, P., Traffic Engineering izvajati ustrezna usposabljanja; Design: Principles and Practice, Second edition, Elsevier - da se s predpisi čimbolj natančno določijo Ltd. (Amsterdam, 2005). odgovornosti za kvaliteto oziroma pravilnost izvedbe [4] Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo - ZJC- zapore (tudi na nižjih organizacijskih ravneh UPB1). Uradni list Republike Slovenije št. 33/06. [Online] postavljavcev), kar bo olajšalo izvajanje nadzorne Available: http://www.uradni-list.si. funkcije pristojnih organov ter povečalo njihovo [5] Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno učinkovitost. besedilo – ZVCP-1-UPB4). Uradni list Republike Slovenije št. 133/06. [Online] Available: http://www.uradni-list.si. SKLEP [6] Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu. Uradni list V pripevku smo se osredotočili na področje označevanja Republike Slovenije št. 116/06. [Online] Available: in zavarovanja zapor na javnih cestah, ki spada v kategorijo http://www.uradni-list.si. cestne prometne infrastrukture, katera mora z vsemi [7] Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na pripadajočimi elementi zagotavljati varno in tekoče odvijanje javnih cestah. Uradni list Republike Slovenije št. 46/00 in prometa vseh njenih uporabnikov. Pri tem smo temeljito 110/06. [Online] Available: http://www.uradni-list.si. analizirali obstoječe stanje na področju označevanja in zavarovanja zapor na javnih cestah. Namen je bil ugotoviti splošno stanje označevanja in zavarovanja zapor oziroma morebitna neskladja z veljavnimi predpisi. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se na zaporah v veliki meri pojavljajo »osnovne« nepravilnosti – torej odstopanja od določb predpisov, tako glede postavitve, vrste in oblike prometne signalizacije in prometne opreme kot nedelujočih in neustreznih dodatnih luči, vzdrževanja zapore ceste, ... V teh primerih nepravilnosti zagotovo niso posledica zahtevnosti izvedbe zapore, ampak nedoslednega izvajanja predpisov. Ugotovitve so pokazale, da je pri izvedbi zapor na javnih cestah že sama priprava na zapore pomanjkljiva, prisotna je velika mera površnosti (ali morda celo neznanja), izvajalci del in postavljavci zapor (oziroma odgovorne osebe) očitno ne čutijo dovolj velike odgovornosti, pa tudi izvajalci nadzora svojih nalog ne opravljajo dosledno. Glede na naravo nepravilnosti ter v tej zvezi »rezerve«, ki jih imajo vsi sodelujoči v procesu načrtovanja in izvedbe zapor, so možnosti za izboljšanje vsekakor na razpolago, v povezavi s tem pa smo podali tudi nekaj konkretnih pobud. Predpostavljamo, da bi bile izboljšave na navedenih področjih dobro izhodišče za izboljšanje označevanja in zavarovanja zapor na javnih cestah, v prihodnosti pa bodo zagotovo potrebne podrobnejše analize. Na začetku je namreč potrebno doseči vsaj to, da se bodo spoštovali veljavni predpisi, kar je sedaj eden ključnih razlogov za slabo stanje

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

VPLIV IZBIRE OBLIKE MOBILNOSTI NA VARNOST IN ZDRAVJE OTROK

Adrijana Kresnik, univ. dipl. inž. prom. Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor [email protected]

Povzetek 1. UVOD V Sloveniji se več kot 83 % potniških kilometrov opravi z osebnim vozilom, zato je potovanje s tem prevoznim sredstvom Otroci so pomembna skupina udeležencev v prometu, saj najbolj priljubljena oblika mobilnosti. Posledično otroci večino lahko s primerno prometno vzgojo odločilno vplivamo na potovanj opravijo kot potniki v vozilu. Rezultat so njihove odločitve v prihodnosti. Medtem ko je osnovnošolska preobremenjene prometnice v okolici šol in vrtcev. Starši zaradi prometna vzgoja osredotočena na varno udeležbo v cestnem strahu pred dogodkom prometne nesreče peljejo otroke v šolo, s prometu, bo v prihodnosti potrebno nekaj več pozornosti tem pa onesnažujejo okolje in zmanjšujejo prometno varnost. nameniti izobraževanju o uporabi trajnostnih oblik Posledica vožnje z osebnim vozilom je neaktivna udeležba otrok mobilnosti, kot kolesarjenje, hoja in javni potniški promet. v cestnem prometu, saj si ne pridobijo izkušenj varne udeležbe v prometu. Raziskave so pokazale, da je zrak v osebnem vozilu Pridobljene pozitivne izkušnje in navade uporabe teh oblik bolj onesnažen kot na prostem. Otroci so zaradi nerazvitega mobilnosti v otroštvu lahko vplivajo na zdrav način življenja metabolizma in fiziologije še posebej izpostavljeni posledicam ter na pogostejšo uporabo nemotoriziranih oblik mobilnosti onesnaženega zraka. Slednji tako povzroča različna dihalna tudi kasneje. obolenja: astmo, kronični respiratorni simptomi, zmanjšana pljučna funkcija, alergije, prav tako pa onesnažen zrak povezujejo z nastankom levkemije. 2. RAZVOJNE LASTNOSTI IN VARNOST OTROK V PROMETU Ključne besede: otroci v prometu, prometna varnost, onesnaženost zraka Starši in vzgojno–izobraževalne ustanove so najpomembnejši člen pri prometni vzgoji otrok. Pri slednji je potrebno upoštevati, da na udeležbo otrok v prometu, Abstract dojemanje prometa in ravnanje v različnih prometnih situacijah vplivajo naslednje lastnosti: [12] Childhood and adolescence are sensitive phases in which an → motorične lastnosti, understanding of mobility should be developed. Such understanding and positive experiences in using sustainable → kognitivne lastnosti, modes of mobility can influence on using non-motorised modes → moralne lastnosti, of travel as adults and how young people regard the status of → socialno–emocionalne lastnosti. cars in their future everyday lives. Because 83 % of passenger kilometres in Slovenia are made with private vehicle, small Motorične lastnosti children usually travel with this mobility mode. Because parents are afraid of car accidents involving their children, they are driving them to school or kindergarten. The results are busy Otrok se v predšolski in zgodnji šolski dobi intenzivno roads and less safe environment on school ways. Studies have motorično razvija. V tem obdobju še ne koordinira svojih shown that passengers inside private vehicle are more exposed to gibov povsem natančno in dovolj hitro, zato se otrok težje air pollution than pedestrians and cyclists. Children are ustavi na mestu, ima težave pri izogibanju oviram in drugim considered to be more susceptible to the effects of air pollution, udeležencem v prometu. V zgodnjem šolskem obdobju because of their immature metabolism and their physiology. Air izpopolnjuje motorične spretnosti, pojavljajo pa se tudi nove pollution is associated to several respiratory diseases: asthma, chronic respiratory symptoms and reduction in lung function, spretnosti in vrste gibanja, kot je rolanje, vožnja s kolesom, ki allergic symptoms and even leukaemia, which is connected with zaradi višjih hitrosti zahteva še težje vzdrževanje ravnotežja benzene. ter bolj hitre reakcije. Pri starosti enajstih let se začne bolj intenziven razvoj, vendar je otrok šele pri starosti trinajstih let Keywords: telesno sposoben dolgotrajne udeležbe v prometu. children in traffic, traffic safety, air pollution Poleg različnih gibalnih spretnosti vpliva na vključevanje otroka v promet tudi njegova višina. Otrok je manjši, kot je

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola prometna signalizacija, ima omejen vidni in zvočni prostor, → Faza formalnih operacij (11 - 15 let) kar vpliva na pregled nad prometno situacijo. Otrok oz. mladostnik je sposoben misliti o 'možnem', Reakcijski časi, ki so potrebni, da se otrok odzove na logično sklepati, predvidevati posledice namišljene situacije, dražljaje v svojem okolju, se s starostjo znižujejo, vendar so se vživeti v vloge in vidike drugih. To pa je značilno tudi za še vedno daljši kot povprečni reakcijski čas odraslih oseb. V mišljenje odraslih oseb. kompleksnih situacijah se reakcijski časi še povečujejo, saj otroci še ne zaupajo svojemu ravnanju. Moralne lastnosti

Kognitivne lastnosti Za ravnanje in vedenje otroka je pomembno njegovo presojanje situacij in upoštevanje pravil, ki veljajo v prometu, Na področju vključevanja v promet se različni kar se navezuje na njegov moralni razvoj. raziskovalci sklicujejo na švicarskega biologa Jeana Piageta, Kohlberg je postavil teorijo razvoja moralnega presojanja. ki je s svojo razvojno teorijo spoznavanja oz. epistemologijo Njegova preučevanja so pokazala, da poteka moralni razvoj v zadnjih tridesetih letih močno vplival na poučevanje po točno določenem zaporedju. V otrokovem moralnem naravoslovja, še posebej v Veliki Britaniji in Ameriki. razvoju loči tri stopnje: Piaget zagovarja teorijo razvoja po razvojnih stopnjah, ki si v razvoju sledijo po določenem zaporedju. To zaporedje Prekonvencionalna ali premoralna stopnja razvojnih stopenj je pri vseh otrocih enako, razlikuje pa se Otrok se na tej stopnji drži pravil in moralnih nazorov starost otrok, ko se posamezna faza pojavi. zato, da se izogne kazni ali dobi nagrado. Če starša ali učitelj Ugotovil je, da poteka kognitivni razvoj otroka v niso prisotni, otrok pozabi, da se mora držati nekih pravil in naslednjih fazah: jih upoštevati. Na primer otrok lahko steče čez cesto za 1. Čutno – gibalna faza (0 - 2 leti) svojimi vrstniki, ker bi jih rad hitro dohitel. Otrok uporablja čutila in gibanje telesa pri odkrivanju okolja. Če otroku postavimo na mizo stekleničko z mlekom, Konvencionalna ali odgovorna stopnja bo kazal znake, da jo želi imeti. Če stekleničko prestavimo na Otrokove presoje temeljijo predvsem na veljavnih otroku nevidno mesto, se bo nehal zanimati zanjo. Če otrok normah, na dogovorih in pričakovanjih skupine, kateri nečesa ne vidi, za njega ne obstaja. [14] Otrok je sposoben pripada ali veljajo v družbi na splošno. razlikovati med različnimi oblikami, barvami, toda ni še sposoben dojemati tridemnzionalnosti predmetov. [15] Postkonvencionalna ali avtonomna stopnja

Otrok oz. mladostnik je avtonomen v moralnem 2. Predoperativna faza (2 - 7 let) presojanju. Zakone in pravila družbe sprejema, ker misli in Otrok še ni zmožen abstrakcije in miselnih operacij, ni čuti, da so demokratično uveljavljeni v družbi v prid vseh sposoben videti situacije z različnih vidikov, ne pozna posameznikov. Kasneje posameznik vzpostavi lastna načela reverzibilnosti akcij in zato ne more predvideti posledic in pravila, moralno odločanje temelji na občutku slabe vesti. posamezne akcije. V tej fazi otrok ni sposoben obratne operacije (mišljenjsko). Če gremo iz ene sobe v drugo, si Socialno – emocionalne lastnosti lahko predstavljamo, da lahko po isti poti pridemo tudi nazaj.

Otrok pri tej starosti tega ni zmožen narediti. Za otroka je značilna tudi t. i. egocentričnost, saj je sposoben videti Otrok se zaradi socialnih motivov podreja mnenju in situacijo samo iz svojega zornega kota, zato bo otrok menil, stališčem skupine ali posameznikov. Pri mlajših otrocih je da ga voznik vidi, če on vidi voznika. Otrok lahko pravilno pomembna vloga staršev in učiteljev. Njihovo mnenje in ponovi, pove in celo pokaže, kako mora prečkati cesto, stališča bodo vplivali na otrokov odnos in vedenje v določeni vendar to še ne pomeni, da bo sposoben varno prečkati cesto, situaciji. Na primer, če starši dosledno zahtevajo od otroka, da ker ne zna presojati in ocenjevati razdalje in hitrosti uporablja čelado, bo to otrok tudi storil. Otroku postaja prihajajo čih vozil. Prav tako ne zna uporabljati prometnih kasneje v razvoju vse bolj pomembno mnenje vrstnikov. Tako pravil v različnih situacijah in na drugih cestah. lahko ima otrok pozitivno mnenje o nošenju čelade, vendar če njegovi vrstniki njene uporabe ne podpirajo in je njihova moč

večja kot vpliv staršev in učiteljev, otrok čelade ne bo 3. Operativna faza se deli na: uporabljal. → Faza konkretnih operacij (7 - 11 let)

Otrok je sposoben videti reverzibilnost akcije, pravilno Tako je potrebno pri prometni vzgoji in izobraževanju lahko opiše posledice, sposoben je upoštevati tudi druge otrok, prometnih predpisih in prometno varnem vedenju vidike in ne samo lastnega, vendar je vse to sposoben videti in upoštevati razvojne lastnosti otrok v posamezni starosti ter sklepati samo v konkretni situaciji, ki se dogaja pred njim. prilagoditi fizično okolje otrokovim zmožnostim, tako da Zato se zaveda nevarnosti vozil, ki jih vidi, ne pa tistih, ki morebitne napake za otroka ne bodo imele usodnih posledic. lahko nastopijo npr. v nepreglednih ovinkih.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

3. MOBILNOST OTROK dnevno, razen ljudje s posebnimi potrebami in telesnimi okvarami. Med priporočljivo telesno aktivnost se uvršča: hoja, hitra hoja, počasen tek, plavanje, kolesarjenje, tek na Okolje otrokom pogosto ne omogoča neoviranega gibanja smučeh, igre z žogo ipd. Po podatkih raziskave CINDI in igre. Otroška igrišča pogosto mejijo na parkirišča ali cesto, Slovenije in projekta CRP gibalna/športna aktivnost za kar pa negativno vpliva na varnost in zdravje. Otroci zdravje je v Sloveniji zadostno telesno dejavnih 32,4 % pozornost posvečajo igri in ne prometu, ki se odvija v njihovi prebivalcev, nič telesno aktivnih pa 16,8 % prebivalcev. bližini. Pri igri z žogo otrok spremlja smer njenega gibanja, ki Preostali odstotek slovenskega prebivalstva je za zaščito ga lahko pripelje do konfliktne situacije z motornim zdravja minimalno in mejno zadostno telesno dejavnih. prometom. V takšnih primerih igra odločilno vlogo hitrost Presenetljiv ni tudi podatek, da je tveganje srčnega obolenja vozila. Nižja hitrost ima veliko pozitivnih učinkov: krajša za nekoga, ki ni dnevno aktiven enako kot pri kadilcu, ki zavorna razdalja, večja preglednost, manj hrupa in manjša pokadi 20 cigaret dnevno. V Washingtonu so opravili resnost poškodb v primeru prometne nesreče. Prav tako pa raziskavo s 600 moškimi in ženskami v starostnem obdobju nižja hitrost deluje manj stresno na pešce in kolesarje od 18 do 56 let, ki kolesarijo 16 km ali več vsaj štirikrat na predvsem zaradi nepotrebnega prisilnega zaviranja in hitrega teden. Ugotovili so, da so kolesarji fizično in psihično bolj pospeševanja. V stanovanjskih področjih in na šolskih poteh zdravi. Dve 15 - minutni vožnji dnevno zagotavljata zdravo bi bilo smiselno omejiti hitrost na 30 km/h. Pomembni srce. Kolesarjenje prinaša zdravju naslednje prednosti: prednosti hitrosti 30 km/h v primerjavi s 50 km/h sta zmanjšanje visokega pritiska, kroničnega bronhitisa, astme, prikazani na sliki 1. ortopedskih težav, obolenj žlez lojnic in krčnih žil na nogah. Prav tako vpliva na samozavest, verjetnost, da se kolesarji opišejo kot zadovoljne ali zelo zadovoljne, je štirikrat večja kot pri drugih udeležencih v prometu. Podatki iz Velike Britanije so pokazali, da živijo redni kolesarji dlje in ostanejo bolj zdravi od tistih, ki ne kolesarijo. [1] Tako bi starši z vsakodnevnim spremljanjem otroka v šolo opravili tudi dnevno potrebno telesno aktivnost.

IZBIRA OBLIKE MOBILNOSTI V OTROŠTVU IN Slika 1: Pregledno polje in zavorna razdalja pri 30 km/h in ADOLESCENCI 50 km/h [1] Z odraščanjem se spreminjajo otrokove potrebe po Število pešcev in kolesarjev je lahko dober pokazatelj mobilnosti in sposobnosti za varno udeležbo v prometu. dejanske varnosti na cestah. Starši zaradi strahu pred Mobilnost otrok med šestim in devetim letom starosti je dogodkom prometne nesreče pogosto otroke vozijo v šolo. večinoma povezana s šolo. Raziskava SMILE je pokazala, da Posledice vožnje otroka v šolo pa so vidne predvsem v: 43 % otrok v tem starostnem obdobju pešači v šolo, kar 30 % - neaktivni udeležbi otroka v prometu, saj si otrok ne otrok pripeljejo v šolo starši, medtem ko sta javni potniški pridobi potrebnih izkušenj za varno udeležbo v promet in kolesarjenje uporabljena v bistveno nižjem prometu; odstotku. - razlike med kronološko enako starimi otroci so Otroci se bolj samostojno udejstvujejo v prometu pri predvsem posledica pogostosti aktivne udeležbe v starosti 10 let. Potovanje z osebnim vozilom v tem starostnem prometu; obdobju je vse manj priljubljena oblika mobilnosti (21 %). [2] - otrok je skupaj z ostalimi potniki v vozilu bolj Kolesarjenje in javni potniški promet postaneta izpostavljen onesnaženemu zraku; pomembnejši obliki mobilnosti pri otrocih v starostnem - neaktivna udeležba na šolskih poteh se lahko odraža obdobju med 10. in 14. letom; hoja je še vedno priljubljena tudi v pomanjkanju socialnih stikov in navezanosti oblika mobilnosti (25 %). Mladostniki (15 – 17 let) še vedno oziroma odvisnosti od staršev; pogosto kolesarijo (27 %), vendar vedno bolj uporabljajo - zmanjšana prometna varnost zaradi obremenjenih javni potniški promet (33 %). S pomočjo javnega potniškega prometnic v okolici vrtcev in šol. prometa lahko prepotujejo večje razdalje in postajajo vedno bolj samostojni. Potovanje z odraslo osebo v osebnem vozilu Na pogostost vožnje otrok v šolo vpliva tudi pomanjkanje je najmanj priljubljena oblika mobilnosti (18 %).[2] časa. Družine se s tem dejavnikom pogosto srečujejo, zato bi V starostnem obdobju med 18. in 20. letom mladostniki že lahko spremljanje otroka v šolo predstavili z vidika zdravega imajo vozniško dovoljenje, zato je vožnja osebnega vozila načina življenja. Odrasli ljudje bi morali nameniti telesni tudi najbolj uporabljena oblika mobilnosti. Iz slike 2 je aktivnosti poprečno 30 minut, mladostniki pa najmanj eno uro

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola razvidno, da mladostniki postajajo vse bolj odvisni od sredstvo. Takšna mobilnost povzroča prekomerno motoriziranega prometa in manj kolesarijo in pešačijo. onesnaževanje zraka z dušikovim dioksidom zlasti na vpadnicah in cestnih koridorjih, kjer so koncentracije tudi 100 % nad dopustno mejo. Zato ni presenetljiv tudi podatek, da onesnaženost zraka zaradi prometa v Evropi vzame od 40.000 do 130.000 življenj letno. V Franciji, Švici in Avstriji letno pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku 6 % vseh smrti, kar je dvakrat več, kot je žrtev prometnih nesreč v posamezni državi. Otroci so zaradi nerazvitega matabolizma in fiziologije še posebej izpostavljeni onesnaženemu zraku. Da bi omejili negativne posledice motornega prometa se uvajajo vedno strožji emisijski standardi oz. EURO tehnologije. Vgradnja Slika 2: Modal split otrok in mladostnikov[2] katalizatorja je obvezna že od leta 1992 z uvedbo tehnologije EURO 1. EURO 4 velja od leta 2005 in zahteva vgradnjo trismernega katalizatorja z zaprtim tokokrogom goriva. 3. VPLIV ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA Uvedba katalizatorja v motornih vozilih je bila posledica ZDRAVJE OTROK uporabe neosvinčenega goriva in potreb po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi. Ta naprava

pretvarja škodljive pline, ki nastajajo pri motorjih z notranjim Cestni motorni promet prispeva večino škodljivih emisij izgorevanjem, v manj škodljive pline. Avtomobilski ogljikovega (mon)oksida (CO), dušikovih oksidov (NOx) in katalizator je prikazan na sliki 3. nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) ter pomemben delež toplogrednih plinov ogljikovega dioksida

(CO2) in didušikovega monoksida (N2O). Zahteve za izboljšanje zraka se iz leta v leto bolj zaostrujejo da bi omejili škodljive posledice, ki jih povzroča motorni promet. Deklaracija o okolju, prometu in zdravju je bila sprejeta leta 1999 v Londonu na tretji evropski ministrski konferenci o okolju in zdravju. Z njo so želeli opozoriti vse vlade in druge sodelujoče, da je potrebno sprejeti ukrepe za zmanjšanje škodljivih posledic prometa na naravo, okolje in ljudi. Tako so opozorili, da naj prometna politika posamezne države Slika 3: Avtomobilski katalizator [3] spodbuja tiste spremembe, ki vplivajo na večjo fizično aktivnost prebivalstva in zmanjša ali celo odpravi dejavnike, Katalizator mora za svoje delovanje doseči 250 stopinj, ki zavirajo razvoj okolju bolj prijaznih aktivnosti. Za Evropo najbolj učinkovit je med 400 in 800 stopinjami Celzija, pri predvideva Protokol o zmanjšanju kislenja okolja, višjih temperaturah pa njegova učinkovitost ponovno pada.[4] evtrofikacije in prizemnega ozona, ki izpolnjuje zahteve Učinkovitost je torej odvisna tudi od dolžine potovanja Konvencije ZN o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike vozila. Ker pa je kar 50 % potovanj krajših od 5 kilometrov, razdalje, zmanjšanje emisije do leta 2010 (glede na stanje v ta vozila vozijo s polnim izpustom onesnaževalcev.[1] letu 1999) za NOx za 41 % in VOC za 40 %. Zmanjšanje Katalizator še učinkovito deluje do prevoženih 70.000 km emisij toplogrednih plinov zahteva tudi Kjotski protokol h (tudi do 100.000 km), nato je potreben test delovanja. Konvenciji ZN o spremembi podnebja. Slovenija mora po Nemško ministrstvo za promet je opravilo primerjavo vplivov Kjotskem protokolu v obdobju do 2008 in 2012 glede na na okolje med različnimi oblikami mobilnosti, kar je stanje 1986 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 8 %. prikazano v tabeli 1. Za osnovo je bilo vzeto vozilo brez Zraven tega je potrebno zmanjšati koncentracije prizemnega katalizatorja. ozona, saj te na vseh merilnih mestih presegajo dopustne mejne vrednosti.[5] Rast stopnje motorizacije ima negativne posledice na kakovost življenja, še posebej v urbanih področjih. Predvsem hrup in onesnažen zrak negativno vplivata na zdravje ljudi. V Zaključkih posveta Slovenija na poti k trajnostnemu prometu

Matej Ogrin navaja, da prevoz slovensko družino stane več kot prehrana. Slednje ni le posledica podražitve goriv, ampak na takšno stanje vpliva tudi zaton javnega potniškega prometa in uveljavitev življenja, kjer je avtomobil ne samo dominantno, temveč tudi v mnogih primerih edino prevozno

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

motorjev.[9] V urbanih okoljih prispeva hladen zagon motorjev 3 % NOx, vozila z bencinskim motorjem in Tabela 1: Primerjava vplivov na okolje med različnimi vgrajenim katalizatorjem pa od 30 % do 40 %.[5] oblikami mobilnosti .[1] Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) se povečujejo v Osebno Osebno popoldanskem času. Zanimiv je tudi podatek, da uporaba vozilo brez vozilo s Avtobus katalizatorja katalizatorjem Kolo Letalo Vlak ventilacije bistveno ne spremeni višine koncentracije Poraba 100 100 10 8 1 6 onesnaževalcev. prostora Rezultati večine evropskih raziskav, ki so bile opravljene Primerna poraba 100 100 30 0 405 34 v večjih urbanih središčih, so pokazale, da bivanje ob energije prometno obremenjeni cesti negativno vpliva na zdravje CO2 – otrok. Poveča se tveganje za nastanek kroničnih dihalnih ogljikov 100 100 29 0 420 30 dioksid simptomov, povečano je zdravljenje astmatičnih in alergijskih NO – dušikov 100 15 9 0 290 4 obolenj in zmanjšana je pljučna funkcija teh otrok. Raziskava oksid Ogljikovodiki v Avstriji in vzhodni Nemčiji je pokazala, da onesnažen zrak 100 15 8 0 140 2 vpliva na nastanek bronhitisa, prav tako pa povečuje tveganje CO – ogljikov 100 15 2 0 93 1 dioksid za nastanek infekcije zgornjega dihalnega trakta, prehlada in Skupna vnetje nosu. Izpostavljenost delcem (PM) povezujejo z onesnaženos 100 15 9 0 250 3 t zraka nastankom vnetja oči. Nevarnost dogodka Posebna pozornost je bila namenjena nosečnicam. Tako 100 15 9 2 12 3 prometnih povezujejo nizko težo ob rojstvu otroka z izpostavljenostjo nesreč onesnaženemu zraku med nosečnostjo, še posebej v prvem in zadnjem tromesečju nosečnosti. Predčasno rojstvo pa bi lahko Kolesarjenje, hoja in uporaba javnega prevoznega bilo povezano z izpostavljenostjo matere emisijam PM in sredstva v cestnem in železniškem prometu so okolju najbolj NO2, še posebej v prvih treh mesecih nosečnosti. prijazne oblike mobilnosti. Le nekaj raziskav v Evropi je preučilo povezanost Raziskave v Evropi in Ameriki so pokazale, da so prometno pogojene onesnaženosti zraka z rakom. Tveganje za koncentracije onesnaževalcev, ki jih povzroča motorni nastanek levkemije in tumorja na centralnem živčnem sistemu promet, višje v motornih vozilih, kot v zraku na oddaljenosti je večje pri otrocih, ki živijo ob prometno obremenjeni cesti. 50 – 100 m od vozila. Voznik in potniki v osebnem vozilu so Z onesnaženostjo zraka se povezujejo tudi limfomi ali rak izpostavljeni višjim koncentracijam onesnaževalcev kot pešci limfatičnega sistema t.i. Hodgkinovi limfomi, ki je povezan z in kolesarji. Potniki v javnih prevoznih sredstvih so izpostavljenostjo benzenu in dušikovemu dioksidu med izpostavljeni nižjim vrednostim glavnih polutantov v nosečnostjo. Benzen je že vrsto let znan kot povzročitelj primerjavi s potniki v osebnem vozilu, vendar so vrednosti še rakavih obolenj. Leta 1928 sta Dolore in Borgomano objavila vedno višje kot pri pešcih. Kolesarji so bolj izpostavljeni tudi prvi primer akutne levkemije, ki je bila posledica zaposlitve v zaradi večjega števila vzdihov, vendar so vrednosti enake ali farmaciji. Peter Otorepec (dr. med.) v članku Vplivi prometa celo nižje kot pri motoristih. Pešci so najmanj izpostavljeni na zdravje ljudi opozarja, da se v zimskih mesecih zaradi onesnaženemu zraku.[7] Primerjava med koncentracijami toplotne inverzije v kotlinah problemi, ki jih povzroča absorbiranih onesnaževalcev med kolesarji in vozniki onesnažen zrak stopnjujejo. Dim in drugi onesnaževalci niso motornih vozil so navedene v tabeli 2. dovolj preučeni, vendar je znano, da so v njih spojine in elementi, ki so rakotvorni, zlasti nekatere hlapne in Tabela 2: Povprečne maksimalne koncentracije policiklične organske snovi. absorbiranih polutantov [1] Kolesarji Vozniki motornih vozil 3 3 (μ / mg ) (μ / mg ) 4. ZAKLJUČEK CO 2 670 6 730 NO2 156 277 Hoja in kolesarjenje sta najprimernejši obliki Benzen 23 138 Toluene 72 373 mobilnosti za otroke in tudi starše. Tako lahko odrasla oseba s Ksilen 46 193 spremljanjem otroka v vzgojno–izobraževalne ustanove opravi dnevno potrebno telesno aktivnost. Otrok je na poti v Dejavniki, ki povečujejo koncentracijo hlapljivih šolo aktivno udeležen v prometu, spozna okolje in si postopno organskih spojin (VOC) in ogljikovega monoksida (CO) v pridobiva potrebna znanja za varno udeležbo v prometu. Na vozilu so gost promet, brezvetrje, starost vozila in poti v šolo starš s svojim pravilnim ravnanjem otroka pomanjkljivo delovanje izpušnega sistema. Vožnja v pripravlja na samostojno udeležbo v prometu. Uporaba koničnem času povečuje koncentracijo teh onesnaževalcev v trajnostnih oblik mobilnosti pa vpliva tudi na manjšo gostoto vozilu. Medtem pa je koncentracija dušikovih oksidov (NOx) prometa v okolici šol in vrtcev; prav tako so otroci višja med vožnjo po avtocesti oziroma zunaj mest, saj nastaja izpostavljeni nižjim koncentracijam onesnaževalcev in hrupu, pri visokih temperaturah oziroma pri večjih obremenitvah ki ga povzroča promet.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

V sistem osnovnošolskega izobraževanja je [10] Strategija Vlade Republike Slovenije na področju telesne potrebno, zraven varne udeležbe v prometu, vključiti tudi (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012. uporabo trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem javni potniški (2007). [online]. [20. december 2007]. Dostopno na promet. Slednjemu sedanje izobraževanje ne posveča posebne spletnem naslvu: pozornosti. Tako bi otrok v osnovnošolskem izobraževanju http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/m spoznal vse oblike mobilnosti, njihove prednosti in z_dokumenti/delovna_podrocja/javno_zdravje/strategija_ pomanjkljivosti. V sodelovanje je potrebno vključiti tudi vlade_RS_podrocje_telesne_dejavnosti.pdf starše in jim predstaviti negativne dejavnike motoriziranih [11] Ogrin M. (2007) Zaključki posveta. Potrebujemo celovito potovanj. Delavnice o uporabi različnih oblik mobilnosti je trajnostno prometno politiko. CIPRA Slovenije, Društvo smiselno nadaljevati tudi v srednješolskem izobraževanju. K za varstvo Alp. Ljubljana. Zbornik prispevkov z večji uporabi javnega prevoza med mladimi pa bi zagotovo mednarodnega posveta o trajnostnem prometu v tednu vplival drugačen sistem subvencioniranja dijaških in mobilnosti. študentskih vozovnic in boljša kakovost prevozne storitve. [12] Albert A. (2007). Varno vključevanje otrok v promet na primeru izbranih mariborskih osnovnih šol. Diplomsko LITERATURA delo. Univerza v Mariboru. Fakulteta za gradbeništvo. [13] Otorepec Peter. (2002). Vpliv prometa na zdravje ljudi.

Promet in okolje, Zbirka Usklajeno in sonaravno 7, [1] Dekoster J., Schollaert U. (1999). Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Cycling: the way ahead for towns and cities. [online]. [14] Razvojno obdobje razdeli v faze. [online]. [20. december Luxembourg: Office for Official Publications of the 2007]. Dostopno na spletnem naslvu: European Communities, [24. december]. Dostopno na http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki spletnem naslovu: _sb1%2Fpef%2Fpsihologija_zapiski.sb&vsebina_replace http://ec.europa.eu/environment/cycling/cycling_en.pdf =pef. [2] SMILE Sustainable Mobility for All. [online]. [23. [15] UVOD V DIDAKTIKO FIZIKE, Učenje in poučevanje v december 2007]. Dostopno na spletnem naslovu: očeh razvojne psihologije. [online]. [20. december 2007]. http://www.smile-europe.org/PDF/target_groups_en.pdf. Dostopno na spletnem naslvu: www.fmf.uni- [3] Neosvinčen bencin. (2006). [online]. [24. december 2007]. lj.si/fiz/pedagogi/files/uvod_v_didaktiko.ppt Dostopno na spletnem naslovu http://varcevanje- energije.si/okoljska-zavest/neosvincen-bencin.html. [4] Katalizator. (2006). [online]. [27. december 2007]. Dostopno na spletnem naslovu http://ro.zrsss.si/projekti/kmetijstvo/motor/kataliza.htm. [5] Paradiž Boštjan. (2002). Zakaj moramo zmanjšati škodljive emisije prometa?, Promet in okolje, Zbirka Usklajeno in sonaravno 7, Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. [6] Infante F. Peter, Benzen: zgodovinski pregled na ameriško in evropsko obravnavanje poklicne izpostavljenosti. [online]. [27. december 2007]. Dostopno na spletnem naslovu: http://nfp- si.eionet.europa.eu/Podatki_in_informacije/F1084794869/ F1093543508/F1093543928/F1109340852/F1109341329/ 4.poglavje_Benzen.pdf (december 2007) [7] Taylor D., Fergusson M. (1997) The comparative pollution exposure of road uaers A literatute review. [8] THE PEP Transport, Health and Environment Pan – European Programme, Transport – related Health Effects with a Particular Focus on Children, Executive summary & key messages, Air pollution. (2004). [online]. [20. december 2007]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.euro.who.int/Document/trt/PEPAirPoll.pdf [9] Čemas D., Bolte T., Šegula A. (2005). Vpliv prometa na kakovost zraka. CIPRA Slovenije, Društvo za varstvo Alp. Ljubljana. Mednarodni posvet Trajnostna prometna politika v Sloveniji, Zbornik prispevkov.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

DOBRE IN SLABE STRANI PROMETA S STALIŠČA GEOGRAFA

mag. Nataša Harl, prof. Srednja gradbena šola Maribor, Smetanova 35, 2000 Maribor E-mail: [email protected], Telefon: (+386) 31 883 139

Povzetek železniške proge, kar je povzročilo množične priselitve Brez sodobnega prometa si danes v razvitem svetu na to območje ter odseljevanje iz območij brez železnice večina ljudi sploh ne zna predstavljati življenja. Omogoča ter opuščanje kmetijstva v njih. Kasneje razvijajoči se gospodarski razvoj in hkrati veliko svobodo gibanja. Po cestni promet pa je veliko prispeval k razvoju manj drugi strani pa predstavlja tudi problem zaradi vseh razvitih območij in s tem zmanjšal razvojne razlike. negativnih učinkov, ki jih prinaša. Predvsem s tem mislimo na onesnaževanje okolja. V prispevku so predstavljene V Sloveniji je prometa, zlasti cestnega, veliko. K dobre in slabe strani prometa, kot jih vidi geograf, hkrati pa temu veliko prispeva pomembna strateška lega Slovenije je poudarjena tudi nujnost sprememb na prometnem v Srednji Evropi. Preko ozemlja Slovenije potekajo področju, če se želimo izogniti uničujočim učinkom nekatere pomembne evropske prometne poti v smeri onesnaževanja. severozahod-jugovzhod in jugozahod-severovzhod. Ozemlje prečkata dve pomembni prometni osi: Milano- Abstract Ljubljana-Maribor-Budimpešta ter Munchen-Karavanke- Without modern traffic in the developed word life Ljubljana-Zagreb-Istambul. Pomemben je tudi tranzit k cannot be imagined, for it enables economic development lukam v severnem Jadranu h katerim gravitira del Srednje and great freedom of movement. On the older hand the Evrope. Ker je Slovenija tranzitna država, se ne more modern traffic represents a great problem due to all its izogniti mednarodnemu cestnemu in železniškemu negative effects, especially environmental pollution. Negative and positive points are being presented as seen by prometu, poleg tega pa je zaradi razpršene poselitve in a geographer. Special emphasis is also given to the need for zaposlovanja v mestih gost tudi notranji promet. Številne a change in traffic policy, if we are to avoid the devastating ceste, ki so povezale ozemlja severno in južno od effects of environmental pollution. Slovenije, so zgradili že v rimski dobi. Leta 2010 naj bi po svetu vozilo že dve milijardi Ključne besede avtomobilov [4]. Stopnja motorizacije se hitro povečuje onesnaževanje okolja, promet, energijski viri, cestni in je v Sloveniji višja kot bi pričakovali na osnovi promet, nafta doseženega BDP na prebivalca. Na to je poleg zaposlitvenih razlogov vplival tudi neustrezen razvoj 1 DOBRE IN SLABE STRANI PROMETA javnega prometa [7]. Priča smo torej vedno bolj masovni uporabi osebnih avtomobilov, saj se število prebivalcev Danes si skoraj več ne znamo predstavljati na osebni avtomobil zmanjšuje, hkrati se veča število življenja brez sodobnega prometa, ki omogoča, da je svet svetovnega prebivalstva, zaradi tehničnega napredka pa kot velika tržnica, kjer je mogoče kupiti izdelke in se motorizirajo tudi države v razvoju. pridelke iz vsega sveta, omogoča prevoz v službo, šolo in O pomenu, ki ga ima cestni promet priča vsa po opravkih, razen tega si ne predstavljamo več življenja zgodovina od iznajdbe motorja z notranjim zgorevanjem. brez informacij, kaj se dogaja v tujini, brez turističnih Tej je sledila prava naftna mrzlica. Nafto so začeli črpati potovanj v tujino itd. Še posebej težko si predstavljamo v drugi polovici 19. stoletja v Teksasu v ZDA, lastniki življenje brez avtomobila. Nedvomno je avtomobil ena vrtin pa so v kratkem času zaslužili velikanske vsote. Z od iznajdb, ki je v prejšnjem stoletju najbolj posegla v nafto in z njo povezanim prometom so povezane številne življenje ljudi, v gospodarstvo in pokrajino. Cestni vojne, katerih ozadje predstavlja prav borba za ta promet ima številne prednosti pred drugimi vrstami trenutno vsekakor najpomembnejši energijski vir. Zaradi prometa, ker je primeren tako za osebni kot javni prevoz, vse manjših zalog in vse večje porabe, se cene nafte za prevoz potnikov in tovora. Omogoča prevoz od vrat do zvišujejo, bojimo pa se tudi kako bomo nafto vrat, odlikuje ga relativno velika hitrost in prilagodljivost nadomestili, ko je ne bo več. različnim razmeram, na primer reliefu. Prav zaradi Osebni avto omogoča posamezniku veliko številnih naštetih prednosti je prevzel vodilno vlogo med svobodo gibanja. Po drugi strani pa je zelo negospodaren vsemi vrstami prometa. Avtomobil je postal potreba in v več pogledih. Energetsko je zelo potraten, hkrati pa hkrati simbol napredka. Zgraditev cest je omogočila precej onesnažuje okolje. Negativne posledice cestnega dostop do naravnih virov, naselitev novih pokrajin, prometa so: onesnaževanje zraka, vode in prsti, hrup, ohranitev poselitve v odročnejših krajih, razvoj turizma velike površine, ki so potrebne za zgraditev cest in in drugih dejavnosti. V Sloveniji se je gospodarsko parkirišč (slika 1), velika poraba energije, razvito območje v času pojava prvih železnic oblikovalo preobremenjenost mest s prometom, onesnaževanje v obliki industrijskega polmeseca, torej tam, kjer so tekle okolja z odpadnimi avtomobili, gumami, akumulatorji,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola prometne nesreče in gneča na cestah. Poleg tega prinaša predvsem tranzitni promet tudi različne vrste kriminala (trgovina z mamili, ilegalni prehodi naše meje in drugo), ki ni nujno vezan le na cestni promet.

Graf 1: Primerjava med stroški prevoza glede na Slika 1: Trasa bodoče avtoceste - Dolina razdalje, ki jih je mogoče prevoziti za isto ceno [5] Cogetinskega potoka severovzhodno od Cerkvenjaka z vrisano traso avtoceste, ki bo po eni strani vplivala na Ker je cestni promet najpomembnejša vrsta lažjo dostopnost kraja, po drugi strani pa temeljito prometa, po drugi strani pa najbolj škoduje okolju, so v spremenila pokrajino. [4] nadaljevanju podrobneje predstavljene predvsem slabe strani te vrste prometa. Opisane so tudi posebnosti Poglejmo še dobre in slabe strani ostalih vrst Slovenije, ki okoljske probleme, ki jih prinaša ta vrsta prometa. prometa, še stopnjujejo. Vodni promet je poceni (graf 1), saj ni treba V začetku 20. stoletja so si predvsem od graditi cest ali tirov, ena ladja pa lahko prepelje hkrati avtomobilov obetali višjo kakovost življenja in res se je nekaj stotisoč ton blaga. Po drugi strani pa je relativno po eni strani povečala. Hkrati pa se je promet začel počasen, pri nas pa omejen le na morski promet. Zelo spreminjati tudi v grožnjo sodobni civilizaciji, ki jo sam velike ekološke posledice lahko imajo tudi izlitja nafte in pomaga ustvarjati [4]. drugih strupenih snovi pri nesrečah tankerjev in drugih Emisija CO2 znaša kar 96% mase vseh izpušnih ladij. Naše slovensko morje je še posebej občutljivo saj je plinov. Med emisije pri izgorevanju naftnih derivatov pa zaprto in plitko, gost promet z velikimi ladjami v prištevamo še: dušikove okside, ki nastajajo pri višjih pristanišča pa predstavlja stalno nevarnost za večje temperaturah oziroma večjih obremenitvah motorjev, pomorske nesreče. ogljikov monoksid, ki nastane predvsem pri hladnem Letalski promet je varnejši od drugih vrst prometa. zagonu motorjev, žveplov dioksid, saje – trdni delci (so Predvsem z njim je svet postal majhen. Njegove slabe značilni zlasti za dizelske motorje) [9]. CO2 je glavni strani pa so velika poraba energije, velik hrup v bližini toplogredni plin. Okrog Zemlje je vedno gostejša plast letališč, pojav ozonske luknje, letališča pa zavzemajo tudi CO2, ki zadržuje vse več dolgovalovnih žarkov, ki jih veliko hektarjev površin v ravninskem svetu, ki so za oddaja Zemlja. Na drugi strani pa kratkovalovni žarki poselitev in za gospodarske dejavnosti najbolj dragocene. brez težav dosežejo Zemljo in jo segrevajo. Tako je velik Železniški promet je čist in sorazmerno tih. del sončne toplote ujet v zemeljskem ozračju podobno Čeprav je cenejši od cestnega (predvsem na daljše kot v topli gredi (slika 2). Zaradi tega se v številnih razdalje) in lahko prepelje veliko več tovora, mu je huda pokrajinah povečuje sušnost, kar ima za posledico konkurenca cestni tovorni promet, saj blago iz dvorišča pomanjkanje pitne vode in zmanjševanje kmetijskega prodajalca prepeljemo neposredno na dvorišče kupca. pridelka. Drugod trpijo zaradi poplav, ki so posledica Razen tega ga močno omejuje neraven relief. dviga gladine morja in vedno bolj ekstremnih vremenskih Zanimiv podatek je, da osebni avtomobil porabi pojavov, vključno s hudimi nalivi. Gladina morja se približno štirikrat več energije kot avtobus (na potniški dviga zaradi taljenja ledenikov, posledično pa bo vedno kilometer) in približno petkrat toliko kot železniški manj kopnega. Predvsem bo vedno manj nižin, ki so za promet [8]. poselitev in pridelavo hrane najpomembnejše. Utegne nastopiti velika stiska s prostorom za naselitev, saj se bo ob hkratnem zmanjševanju kopnih površin število svetovnega prebivalstva še naprej povečevalo. Tudi zaradi tega bo postajala hrana vse dražja. Tropske bolezni so se zaradi segrevanja ozračja začele širiti tudi v zmerno topli pas. Zaradi kislega dežja umirajo rastline, kar še povečuje pojav tople grede, saj je vedno manj porabnikov CO2.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

rekah in drugod je vedno bolj kisla, kar povzroči smrt številnih organizmov. Kisli dež pa škoduje tudi spomenikom (slika 4), hišam in drugim objektom. Tako je znan podatek, da so egipčanske piramide v zadnjih 50 letih propadle bolj kot prej v svoji večtisočletni zgodovini skupaj.

Slika 2: Prikaz učinka tople grede, pri čemer rdeče pike predstavljajo CO2 [5]

Poleg ogljikovega dioksida so škodljivi tudi dušikovi oksidi. Okrog 65% emisije dušikovih oksidov izvira iz cestnega prometa. Lokalna obremenitev ozračja z dušikovimi oksidi je lahko znatno povečana predvsem ob avtomobilskih cestah, kjer je gost cestni promet in v mestnih središčih. Avtomobilizem pa je glavni krivec Slika 4: Posledice kislega dežja - kip na katedrali v tudi za zvišano koncentracijo ogljikovega monoksida. Na Reimsu v Franciji [4] prostem sicer ne igra posebne vloge pri obremenjenosti ozračja, v manjših prostorih pa je hud strup [3]. S prenehanjem uporabe osvinčenega bencina se je zelo zmanjšalo onesnaževanje s svincem, ki je v 98% izviral in tega bencina [1]. Se pa ob cestah v prsti kopičijo še druge težke kovine npr. cink in kadmij. Rastline, ki rastejo v bližini cest sprejemajo tudi te kovine, ki so škodljive za zdravje ljudi in živali. Okolju škoduje tudi soljenje cestišč v zimskem času in posipavanje proti poledici. Tla se onesnažuje s soljo in s peskom ter z drobnimi delci, ki se usedajo na bližnje rastline in prst. Vse to se spira tudi v vode. Hkrati pa ne smemo pozabiti tudi na nevarnost ekoloških nesreč, ki se seveda pojavljajo tudi pri drugih vrstah prometa. Tako vodne vire občasno ogrožajo izlitja iz cistern. Posledice izlitij pa so lahko različne med drugim zaradi različnih geoloških značilnosti posameznih območij. Slika 3: Fotokemijski smog nad Chicagom v ZDA [2] Posebna vrsta onesnaževanja je tudi hrup. V mestnem okolju z zgoščenim prometom je veliko prebivalcev ogroženih s hrupom. Sicer so avtomobili Tudi povišane koncentracije prizemnega ozona vedno bolj tihi, vendar pa jih je vedno več, zato (fotokemijski smog) v spodnji troposferi so velik zmanjšanje hrupa ni očitno. problem varstva zraka (slika 3). Gre za komplicirane in nevarne kemijske procese. Budihna razlaga, da se ob Problem pa ne predstavlja le onesnaževanje posebnih vremenskih razmerah, npr. ob inverziji, ampak tudi veliko človeških življenj, ki ugasnejo na koncentracija strupenih plinov v zraku močno poveča in cestah. V prometnih nesrečah na cestah, po podatkih povzroča obolevnost za srčnimi, žilnimi in pljučnimi Matičiča, v svetu vsako leto umre okoli 300 000 ljudi [6]. boleznimi. Pod vplivom ultravijolične svetlobe se namreč avtomobilski izpušni plini pretvorijo v ozon, dušikove Plut našteva osnovne geografske poteze Slovenije, okside in ogljikovodike, ki skupaj tvorijo fotokemijski ki so pomembne z vidika ocene vpliva cestnega prometa oksidacijski smog. Pod njegovim vplivom se pljučna na okolje. Te poteze kažejo na večjo ranljivost našega funkcija poslabša. Žveplov dioksid in dušikovi oksidi v okolja od povprečja. Tako imamo v naši državi prevlado ozračju prehajajo v žveplovo kislino in dušikovo kislino, razpršene poselitve, ta pa otežuje organizacijo javnega obe pa se z dežjem izpirata. Tako nastane še en pojav, ki ter ostalih oblik okolju bolj prijaznega prometa. Izrazita je posledica onesnaževanja zraka, to je kisli dež [1]. Kisli pokrajinsko-ekološka pestrost Slovenije zahteva dež zakisli tla, kar povzroča propadanje rastlin, še prilagoditev cestnega prometa in gradnje prometnic posebej občutljiva so iglasta drevesa. Tudi voda v jezerih, zmogljivostim prostora. V posameznih dolinsko-

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola kotlinskih ekosistemih so večja območja vodnih virov in rodovitne površine, kar dodatno zaostruje konflikte v Pomembno je upoštevati tudi dejstvo, da imamo v pokrajinski rabi (slika 5). Velika reliefna energija Sloveniji veliko kraškega sveta, kar 44% površja, kar slovenskih pokrajin povečuje porabo goriva na prevoženi krepi vodnoekološko ranljivost. Gre za posebno okolje. kilometer in s tem zračne emisije. Pomembna evropska Zaradi prevlade apnenca, ki je prepustna karbonatna prometna vloga Slovenije pospešuje promet ter s tem kamnina, pod zemljo pa so pomembne zaloge pitne vode, dodatno obremenjuje okolje. Prebivalstvo in dejavnosti je to okolje še posebej nagnjeno k onesnaževanju voda. so zgoščeni v ozkih, običajno slabo prevetrenih dolinah Razen tega pa prav čez kras poteka pomembna pot skozi in kotlinah, kar zmanjšuje njihove zračne Postojnska vrata, kjer se združijo prometne poti iz samoočiščevalne zmogljivosti [7]. Koncentracije celinske Slovenije proti Primorju. Kras dobi škodljivih snovi v zraku so torej odvisne od geografskih nadpovprečno veliko padavin, vendar je voda dosegljiva in vremenskih razmer ter emisij. Posebno visoke le v redkih jamah, predvsem pa ob kraških izvirih. koncentracije škodljivih snovi v zraku se pojavijo ob Večina jih je že onesnaženih. Na krasu gre za poseben neugodnih vremenskih razmerah, ko inverzna plast zraka način vodnega pretakanja. Gre za nenavadno pojavljanje preprečuje širjenje onesnaženega zraka na večje območje. in izginjanje vode. Padavine izginjajo v razpokano in V Sloveniji, kjer smo v zavetrju Alp, povprečna prepustno notranjost in se pretakajo do vodoneprepustne vetrovnost ni visoka. Še posebej majhna je v večjih podlage. Številni manjši podzemski kanali in razpoke na mestih in kotlinah (slika 6). Tukaj pa je največ krasu so nepoznani in kraške vodne zveze so nejasne in prebivalstva in s tem tudi največ prometa, hkrati pa je nepredvidljive. Na krasu ne drži, da je voda čista, če gre tukaj tudi največ negozdnih zemljišč. Vse to pospešuje čez sedem kamnov. Kadar se izlije nafta ali kakšna druga nastajanje temperaturnega obrata, le-ta pa z jezerom škodljiva snov na krasu, ta zelo hitro odteče v kraško hladnega zraka spet zmanjšuje vetrovnost. notranjost, kjer nimamo več nadzora nad njo. Če pride do takega izlitja na kraškem območju, kjer so že ugotovili podzemeljske vodne povezave ali so raziskovali in ugotavljali zaledje izvira, lahko vsaj predvidevamo, kje in kdaj se bo izlita snov pojavila. Pomemben je tudi podatek, da se skoraj polovica Slovenije oskrbuje s pitno vodo iz kraških izvirov.

2 MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE RAZMER

Zgoraj opisane negativne posledice prometa, predvsem cestnega, kažejo na nujnost ukrepanja, ki bi privedlo do izboljšanja stanja. Seveda brez sodobnega prometa ni napredka in ne moremo si predstavljati, da ga ne bi bilo, ali da bi se mu odpovedali. Vendar pa si ne moremo več zatiskati oči pred njegovimi škodljivimi posledicami. Nujne so določene tehnične preureditve in tudi sprememba naših navad. Problem je, da je gospodarstvo večinoma naravnano na čim večji dobiček ob čim manjših stroških, pa tudi če za ceno ekoloških Slika 5: Karikatura na temo onesnaževanja vodovja problemov. Zato je potrebno po eni strani z ustrezno (Pesimist vidi kozarec na pol prazen. Optimist ugotavlja, zakonodajo in njenim nadzorom zaščititi naše okolje, da je na pol poln. Realist ve, da so naše vode ogrožene) predvsem pa ekološko ozaveščati ljudi. [4] Človeštvo že nekaj časa išče gorivo, ki bi dostojno nadomestilo nafto in njene derivate. Idealno alternativno gorivo bi moralo biti prizanesljivo do narave, njegovo shranjevanje in uporaba kar se da varni in enostavni, hkrati pa bi moralo to gorivo predstavljati tudi ekonomsko sprejemljivo rešitev. Dokler ne najdemo ustrezne zamenjave za nafto, bi lahko na primer stanje nekoliko izboljšali, če bi zasebne prevoze v cestnem prometu omejiti in javni promet narediti bolj zanimiv za potnike. Z njim bi zmanjšali onesnaževanje, zastoje na cestah, verjetno pa tudi število nezgod. Morali bi omejiti tranzitni promet po cestah za tovornjake. Čeprav cestni promet omogoča prevoz od vrat do vrat, zaradi velikega onesnaževanja države organizirajo oprtne vlake (slika 7), ki prevažajo tovornjake. Proizvajalci avtomobilov se

trudijo delati avtomobile z manjšo porabo. Uporabljajo se Slika 6: Megla v Ljubljanski kotlini kot posledica lažji materiali za avtomobile, kar prihrani nekaj goriva. temperaturnega obrata [5] Sami pa lahko pri vožnji z avtomobilom vsaj nekoliko

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola manj škodujemo okolju, če vozimo z zmerno hitrostjo. SKLEP Včasih so bili avtomobili brez katalizatorjev, danes pa so katalizatorji nameščenih na vseh sodobnejših vozilih. Narava nam pošilja jasne signale, da ni vse tako Problem pa je, da je potrebno odslužene katalizatorje kot bi moralo biti. Ukrepi za izboljšanje stanja, ki je nekako uničiti. Pri takem uničevanju pa se pojavi delno nastalo tudi zaradi razvoja prometa, so nujni. nevarnost, da bi vse snovi, ki so ostale v katalizatorjih v Potrebno je še naprej podpirati prizadevanja obdobju njihovega delovanja, prišle v naravno okolje. strokovnjakov pri iskanju izboljšav na prometnem Uveljavljati so se začela tudi hibridna vozila (slika 8), pri področju, ki bi zmanjšale škodljive učinke na okolje. katerih se za pogon uporabljata dva motorja: električni in Hkrati pa je zelo pomembno ozaveščati ljudi o problemu bencinski. Tukaj so še vozila z gorivno celico. Gre za onesnaževanja okolja. Vendar pa samo zavedanje vozila, ki ga poganja elektromotor in pri katerih so problemov še ni dovolj. Poskušati moramo doseči emisije škodljivih plinov praktično nične. spremembo miselnosti in hkrati navad ljudi, kar pa je dolgotrajna in zelo zahtevna naloga. Prepogosto je namreč mišljenje ljudi, da sami ne morejo nič spremeniti, torej zakaj bi se odpovedali določenim pridobitvam sodobnega sveta, če pa se drugi tudi ne.

LITERATURA

[1] Budihna, M. (1997). Strupi in varovanje pred njimi. V: Lah, A. (ur.). Kemizacija okolja in življenja – do katere meje? (str. 20-31). Ljubljana: Slovensko ekološko gibanje. [2] Fuchs, V. (1995). Oxfordova ilustrirana enciklopedija nežive narave. Ljubljana: DZS. [3] Koželj, B., Vuk, D. (1987). Splošna ekologija z Slika 7: Oprtni vlak [5] varstvom okolja. Maribor: Založba obzorja. [4] Kunaver, J., Lipovšek, I., Pak, M., Luževič, M. in Klemenčič, M. (1999). Geografija. Ljubljana: DZS. [5] Kunaver, J., Lovrenčak, F., Senegačnik, J., Drobnjak, B., Pak, M., Luževič, M. idr. (1997). Geografija za srednje šole. Ljubljana: DZS) [6] Matičič, D. (2006). Geografija na maturi. Mengeš: Ico. [7] Plut, D. (1997). Slovenija na križpotju. Ljubljana: Mihelač. [8] Simončič, T. (1995). Transportna infrastruktura, strategija gospodarskega razvoja Slovenije. V: Infrastruktura, kmetijstvo, industrija in storitve. (str. 27- 54). Ljubljana: Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj. [9] Trontelj, F. (2007). Pogonska goriva motornih vozil. Pridobljeno 15. 12. 2007, iz http://www.bb- Slika 8: Hibridno vozilo (Vir: http://www. kranj.si/diplome/Trontelj_Franc-Pogonska_goriva_ toyota.si/about/news_and_events/novice_slo/pr2007/200 motornih_vozil.pdf. 7_09_06.aspx)

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

UPORABA IN UPORABNOST OPOZORILNIH RADARSKIH TABEL NA LOKALNIH CESTAH

Simon Hmelak, univ.dipl.inž.prom. Občina Miklavž na Dravskem polju Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju [email protected]

Povzetek prav tako pa je hitrost glavni vzrok tudi pri vseh ostalih V zadnjem času se je vidno povečala uporaba opozorilnih prometnih nesrečah. radarskih tabel tudi v manjših lokalnih skupnostih in tako niso Občine kot upravljavci lokalnih cest nosijo tako veliko več domena samo večjih (mestnih) občin ter državnih cest. odgovornost pri upravljanju in vzdrževanju cest kakor tudi pri Veliko, predvsem tujih študij, je pokazalo njihove pozitivne vodenju prometa. Občinam se v zadnjem času daje tudi vedno učinke na zmanjšanje hitrosti vozil v določenem vplivnem večja vloga pri nadzorovanju prometa, saj bodo s sprejetimi in območju. Zraven preventivnega delovanja pa je za upravljavce pričakovanimi novimi spremembami zakonodaje, preko cest in prometa na njih uporabna tudi njihova lastnost beleženja redarskih služb, vedno bolj odgovorne tudi za nadzor podatkov in široke možnosti kasnejše uporabe teh podatkov (hitrosti vozil, gostota prometa). Prispevek govori o uporabi in gibajočih se vozil. Od nekdaj pa je naloga upravljavca in uporabnosti preventivne radarske table na lokalnih cestah vzdrževalca cest predvsem skrb za preventivo oziroma tak občine Miklavž na Dravskem polju. Poudarek je na analizi način dela, da bi bile ceste čimbolj varne. V zadnjem času zbranih oziroma zabeleženih podatkov na različnih odsekih cest. vedno bolj uporabljana preventivna sredstva, tudi zaradi Avtor pri tem ugotavlja povezanost med hitrostjo vozil in cenovne dostopnosti, so postale opozorilne radarske table, ki prometnimi nesrečami ter posledično varnostjo prometa na voznikom in okolici prikazujejo hitrost vozil. občinskih cestah.

Ključne besede NAMEN TABEL IN REZULTATI ŠTUDIJ cestni promet, opozorilne radarske table, hitrost vozil, prometna varnost Uporaba opozorilnih radarskih tabel se je začela v 70. letih prejšnjega stoletja v ZDA, v Evropi so jih prvi uporabljali v Abstract Skandinavskih državah, v Sloveniji pa se je njihova It can be seen lately also in smaller municipalities a pogostejša uporaba začela šele leta 2000. Različni avtorji in significant growth in the use of Speed Display Units. They are ponudniki jih različno imenujejo – opozorilna radarska tabla, therefore no longer an exclusive domain of the bigger (city) radarska tabla, prikazovalnik hitrosti, izhajajo pa iz angleških municipalities and state roads. Many studies have shown their positive effects on reducing vehicle speed. Besides the protective izrazov, in sicer speed display, speed display board, speed effects of these devices is for the road and traffic operators also indicator device, roadside speedometer. important their function to store data and a wide area of using Opozorilne radarske table sodijo med ukrepe, ki jih lahko and analyzing the collected data. The article talks about the use uporabljajo predvsem upravljavci cest in policija, da bi and usefulness of such Speed Display Unit on local roads of the zagotovili večjo osveščenost o dejanski hitrosti vožnje. municipality of Miklavž na Dravskem polju. Stress is put on Običajno predstavljajo preventivni ukrep pred represivnim analyzing the collected data on different road sections. ukrepom policije. Njihov namen je opozoriti voznika in Connection between vehicle speed, traffic accidents and okolico na hitrost bližajočega se vozila, s tem pa vplivajo tudi consequently road safety on local roads are also being determined in the article. na vozniško etiko in nesprejemljivost morebitne kršitve omejitve hitrosti. Pri voznikih želimo doseči predvsem Keywords naslednje [3]: Road traffic, Speed Display Units, vehicle speed, road safety − zavedanje dejanske hitrosti vožnje, − družbeni nadzor nad dejansko hitrostjo vožnje, saj je ta vidna vsem in s tem večjo odgovornost voznikov UVOD do šibkejših udeležencev v prometu,

− spodbudo voznikom, da bi zmanjšali hitrost vožnje. Tehnologija nadzora hitrosti je od svoje uvedbe (v začetku

20. stoletja) doživela ogromen napredek. Danes imajo policija in upravljavci cest na voljo veliko število raznovrstnih Casey in Lund sta v študiji ugotovila, da postavitev tehnoloških naprav in metod za spremljanje in nadzor hitrosti. opozorilne radarske table prispeva k približno 10% Neupoštevanje omejitev pa še vedno predstavlja velik zmanjšanju hitrosti na mestu, kjer je postavljena, in približno varnostni problem, saj podatki kažejo, da je neprilagojena 7% zmanjšanje na krajši razdalji za njo. Učinek radarske table hitrost vzrok za skoraj polovico vseh nesreč s smrtnim izidom, pa je bil omejen na čas, ko je bila postavljena, bistveno pa se

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola je povečal, če je za radarjem policija opravljala vsaj meritev hitrosti na lokaciji Lovska ulica v Dravskem Dvoru. minimalni nadzor hitrosti in ukrepala proti kršiteljem. [1] Tabla je merila hitrosti vozil, ki so prihajala iz smeri Rač proti V ZDA uporabljajo opozorilne radarske table predvsem v Dravskemu Dvoru in je bila nameščena približno 100m po obliki premičnih prikolic, ki jih postavljajo za prikazovanje vstopu v naselje. Cesta je kategorizirana kot lokalna cesta, hitrosti vozil pretežno v bližini cestnih gradbišč. Meyer tako v omejitev hitrosti v naselju je 50 km/h. Meritve so se izvajale v raziskavi ugotavlja, da so s postavitvijo table dosegli tako času od 8.11.2007 do 12.2.2008, v tem času je bilo izmerjenih zmanjšanje povprečne hitrosti kot tudi večje upoštevanje 24.605 vozil v eno smer, to pomeni, da znaša PLDP1 na tej predpisane omejitve. Povprečne hitrosti so se tako zmanjšale cesti nekaj več kot 500 vozil/dan, kar jo uvršča med za 6 km/h, delež vozil, ki so se držala predpisane hitrosti, pa maloprometne ceste. Zaradi lažjega prikazovanja in se je povečal za 30%. Učinek pri tovornih vozilih je bil interpretacije rezultatov so obravnavane samo meritve od podoben, v nekaterih primerih tudi večji kot pri osebnih 1.1.2008 do 1.2.2008 oziroma ponekod še krajše časovno vozilih. Na splošno ocenjujejo uporabo radarskih tabel kot obdobje. učinkovito. [2] V Sloveniji so prvič preverjali učinkovitost opozorilne radarske table leta 2002 v Cerkljah ob Krki. Učinke so ugotavljali z dvema neodvisnima radarskima merilcema, ki sta merila hitrosti vozil pred opozorilno tablo in za njo. Meritve so pokazale zmanjšanje povprečnih hitrosti vožnje in koničnih hitrosti, oboje za 4 km/h. Po odstranitvi opozorilne table so beležili hitrosti, da bi ugotovili morebitni ˝halo˝ učinek, kot da bi tabla še delovala, vendar je bil ta izredno majhen. V času delovanja se je tabla pokazala kot učinkovit ukrep za takojšnje zmanjšanje povprečnih in koničnih hitrosti. Tako zaključujejo, da predstavlja tabla z vidika predvidenih učinkov stroškovno upravičeno investicijsko sredstvo. [3]

OPIS IN DELOVANJE TABLE

V občini Miklavž na Dravskem polju smo v letu 2007 Slika 1: Hitrostni razredi vozil. kupili opozorilno radarsko tablo MHP50 slovenskega proizvajalca. Uporablja se v okviru Sveta za preventivo in Slika 1 prikazuje osem hitrostnih razredov vozil, vzgojo v cestnem prometu občine Miklavž na Dravskem polju izmerjenih v januarju 2008. Vidimo lahko, da je večina, kar na mestih oziroma odsekih občinskih cest, kjer so zaznane 63,2% vozil, vozilo s hitrostjo 40-60 km/h. Omejitev hitrosti potrebe po opozarjanju na pogoste kršitve omejitev hitrosti. 50 km/h je prekoračilo kar 37,7% ali 2.847 vozil od skupno Tabla meri hitrost približujočih se vozil in jo prikazuje na 7.623. Povprečna hitrost je znašala 35,1 km/h, maksimalna 2 2 in pol mestnem LED prikazovalniku s samodejno regulacijo izmerjena hitrost kar 118 km/h, V85 pa je znašala 59 km/h. svetilnosti. Vgrajen ima akumulator, ki omogoča samostojno delovanje, ponoči pa je priključena na omrežje javne razsvetljave. Običajno se tabla namešča na primerne drogove javne razsvetljave ali na posebne obcestne drogove. Za merjenje hitrosti uporablja mikrovalovni radarski detektor, vse meritve pa se shranjujejo v vgrajeni pomnilnik. Delovanje table in prenos podatkov se opravlja preko povezave z računalnikom in posebnim uporabniškim vmesnikom. Preko računalniku se tako vršijo vse nastavitve in parametri kot npr.: prenos in brisanje podatkov, test naprave, način prikaza hitrosti, nastavitev minimalne in maksimalne hitrosti za prikaz, prag utripanja prikaza, intervali meritev in drugo. [4]

MOŽNOSTI OBDELAVE PODATKOV

Vse meritve hitrosti, ki jih radarska tabla izmeri in prikaže, se tudi shranijo v pomnilniku in so namenjene Slika 2: Urne obremenitve v sredo 16.1.2008. kasnejši obdelavi. Podatki se, glede na nastavitev, shranjujejo v 15 minutnih intervalih in omogočajo izdelavo strokovnih 1 PLDP – Povprečni letni dnevni promet (vozil/dan). analiz. V nadaljevanju so prikazani in analizirani podatki 2 V85 – Je hitrost vozil, ki jo v prostem prometnem toku in opazovanem prerezu dosega 85% vozil.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Slika 2 prikazuje urne obremenitve (vozil/uro) v sredo 16.1.2008, ko je bilo zabeleženih skupaj 257 vozil. Ob tem moramo upoštevati, da so to meritve samo za vozila v eno smer, zaradi česar ne moremo določiti prave konične ure. Iz grafikona pa je razvidno, da je večina vozil na poti v Dravski Dvor med 8. in 20. uro. Glede na smer merjenja – proti naselju – je pričakovano, da je popoldanska konica med 16. in 18. uro, ko se ljudje vračajo z dela. Tudi primerjava urnih obremenitev med delavniki kaže podobno sliko: zelo malo vozil do 8. ure, dnevna konica pozno popoldan, le-ta pa nato enakomerno pada do polnoči. Nekoliko drugače je čez vikend, ko se tudi v nočnih in zgodnjih jutranjih urah pojavi več vozil.

SKLEP

Na obravnavanem odseku v Lovski ulici v Dravskem Dvoru so izvedene meritve potrdile zaznavanja bližnjih stanovalcev o pogostih prekoračitvah hitrosti. Glede na potek opazovane ceste, ki tudi v nadaljevanju zaradi dolge ravnine omogoča doseganje (pre)visokih hitrosti v naselju, smo se v občini Miklavž na Dravskem polju odločili, da v tej ulici izvedemo ukrepe za umirjanje prometa. Učinkovitost in uporabnost opozorilnih radarskih tabel je nedvomno potrjena, tudi cenovno so vedno bolj dostopne, kar se pozna pri njihovi vedno pogostejši uporabi. Učinki se poznajo takoj, neposredno na mestu postavitve in tudi za njim. Zabeležene podatke je možno obdelati, analizirati in uporabiti. Z rednimi premeščanji table na problematične odseke cest želimo tako izkoriščati pozitivne preventivne učinke, ki jih radarska tabla omogoča, in poskušati še dodatno povečati varnost na naših cestah.

LITERATURA IN VIRI

[1] Casey, S. M., Lund, A. K. The Effects of Mobile Roadside Speedometers on Traffic Speed, Accident Analysis and Prevention, Vol. 25, No. 5 (1993), pp 627-634. [2] Meyer, E., Long Term Effects of Radar-Activated Speed Displays, 2003, [online]. Dostopno na spletni strani: http://www.ctre.iastate.edu/smartwz/reports/MwSWZDI- 2003-Meyer-Speed_Display.pdf [3] Polič, M. et al, Državne ceste in prometna varnost učencev, Zaključno poročilo, Ljubljana 2002, [online]. [5.3.2008] Dostopno na spletni strani: http://www.spv- rs.si/DRSC/vsebina.htm [4] Prikazovalnik hitrosti MHP50, Navodila za uporabo, Sipronika d.o.o., Ljubljana 2007.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

KAZENSKE SANKCIJE V PROMETU KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU

mag. Dušan Kolarič Živa Trstenjak, prof. Katja Korošec, tehn. prom. Višja prometna šola Maribor, Preradovičeva 33, 2000 Maribor, Slovenija [email protected], tel. (+386) 2 429 4129 [email protected] , tel. (+386) 2 429 4106

Povzetek There are many factors which can influence road traffic safety. These factors create a network of direct and indirect Z razvojem znanosti in družbe, s tem pa tudi prometa, influents in so called cybernetic system of environment, prihaja do konfliktov med mobilnostjo prebivalstva in vehicle and driver. Human is the most important factor in prometno varnostjo, kar se kaže tudi v nenehnem naraščanju road traffic safety because it appears indirectly in the role of števila prometnih nesreč. Na varnost cestnega prometa traffic participant and directly with engineering, construction posredno ali neposredno vpliva več dejavnikov, ki se med and maintaining road infrastructure and suprastructure and in seboj prepletajo in tvorijo tako imenovani kibernetični sistem the role of legislative body. Any person who is in violation med voznikom, vozilom in okoljem. Človek je with legal norms, regarding road traffic, shall be subject to the najpomembnejši dejavnik varnosti cestnega prometa, saj se sanction of relevant rules, regulations, standing orders or pojavlja neposredno kot udeleženec cestnega prometa in directives. Any participant in road traffic who fails to comply posredno z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem prometne with traffic rules and regulations, must pay fine according to infrastrukture ter s sprejemanjem pravnih aktov v prometu. legal acts and is in some cases subject to the violation points system. Violation points accumulate and can result in Za izboljšanje prometne varnosti uporabljamo v praksi suspending or canceling of driving license. In our research we različne vrste ukrepov. Razumljivo je, da vsi ukrepi nimajo were analyzing if legal sanctions can actually help to improve enakega vpliva na zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. road traffic safety and how legal regulations in road traffic Med ukrepe za zagotavljanje varnosti uvrščamo tudi pravne actually are approved by road traffic participants depending oziroma zakonodajne ukrepe, med katerimi lahko najdemo on fines and violation points. Results of the research show tudi kazenske sankcije za prekrške v prometu. O uspešnosti that just fines and violation points in jurisdiction of legal tovrstnih ukrepov so v javnosti, pa tudi med strokovnjaki, authorities (police) will not make any difference in road deljena mnenja. traffic safety if preventive measures are not taken. For our Ob kakršnikoli kršitvi cestnoprometnih predpisov je own safety we can do the most with patience and well thought kršitelj izpostavljen možnosti kaznovanja. Kršenje acts. cestnoprometnih predpisov se kaznuje z denarno kaznijo in pri hujših kršitvah tudi s kazenskimi točkami, ki se seštevajo in lahko povzročijo prepoved vožnje oziroma prenehanje Key words: road traffic safety, road traffic rules, violation veljavnosti vozniškega dovoljenja. Natančnejši pregled of legal norms in road traffic, legal sanctions možnih kazenskih sankcij je podan v članku. Na koncu smo s pomočjo ankete ugotavljali, ali kazenske 1. UVOD sankcije, po mnenju slovenskih udeležencev v prometu, lahko pripomorejo k izboljšanju varnosti cestnega prometa in koliko Za zagotovitev ustrezne stopnje varnosti v prometu so se kljub zagroženim sankcijam v resnici upoštevajo predpisi. države uvedle splošno veljavna pravna pravila, ki veljajo za vse prometne udeležence in druge odgovorne osebe ter jih Ključne besede: varnost v cestnem prometu, moramo udeleženci v prometu ustrezno obravnavati in cestnoprometni predpisi, kršitev cestnoprometnih predpisov, upoštevati. Tovrstni predpisi ne obravnavajo samo kazenske sankcije neposredne udeležbe v prometu, temveč so povezani tudi s tehnično brezhibnostjo cestnih vozil in gradnjo ter vzdrževanjem cest. Odgovorno osebo se lahko za vsako Abstract kršitev teh pravil kaznuje z ustreznimi kazenskimi sankcijami.

Za izboljšanje varnosti v prometu države izvajajo tudi Development of modern science, society and new traffic druge preventivne ukrepe, ki se odražajo v različnih technologies have revealed many disagreements between nacionalnih programih varnosti v cestnem prometu in v mobility needs of world’s population and traffic safety, which delovanju različnih institucij. Pri tem nikakor ne smemo can be seen in accelerating numbers of road traffic accidents. pozabiti, da je posamezni udeleženec v prometu, ki s svojimi

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola dejanji in voljo odločilno vpliva na svojo in varnost drugih vzdrževane prometne signalizacije kot pomembnega prometnih udeležencev, ključen dejavnik varnosti v prometu, dejavnika prometnih nesreč v cestnem prometu. Prav laična saj lahko bistveno pripomore k izboljšanju le-te. javnost to vrsto dejavnikov varnosti zelo pogosto omenja kot Področje varnosti v cestnem prometu je v zadnjem času krivca za številne prometne nesreče na slovenskih cestah. pogosto obravnavana tema v Republiki Sloveniji. K temu je Statistični podatki kažejo, da so prevladujoči vzroki pripomogla predvsem slaba varnost v cestnem prometu, ki se cestnoprometnih nesreč raporejeni tako: je po kratkotrajnem izboljšanju v letu 2005, nato pa v letu - 85 % nesreč povzroči človekovo nepravilno ravnanje, 2006, še posebej pa v letu 2007 poslabšala, saj je ponovno - 10 % nesreč se pripisuje stanju ceste, cestnim pogojem naraslo število umrlih v prometnih nesrečah. Na takšen trend in vremenskim razmeram, se je z zaostritvijo kazenskih sankcij za posamezne prometne - 5 % nesreč je posledica tehnične napake na vozilu in prekrške odzvala tudi država, ki je tudi sicer odgovorna za drugih vzrokov. [1] zagotovitev varnosti v prometu. Seveda pa je vprašanje, v Analize prometnih nesreč tako v Sloveniji kot mnogih kakšni meri država zahteva odgovornost za varnost v prometu drugih državah kažejo, da so med vozniki in potniki osebnih od vseh dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na varnost avtomobilov najbolj ogroženi, še posebej pa ogrožajo, mladi cestnega prometa, kar je predvsem v zadnjih tednih tudi med 18. in 24. letom starosti. V tej starostni skupini je v predmet številnih razprav tako v strokovni kot laični javnosti. Sloveniji v letu 2006 umrlo kar 23 mladih voznikov in le dva od njih nista bila povzročitelja nesreče. Njihova ogroženost je 1.1 Varnost v cestnem prometu dva do trikrat višja, kot je ogroženost drugih starostnih skupin udeležencev v prometu. Tudi delež vinjenih povzročiteljev

prometnih nezgod ni v nobeni starostni skupini tako visok, V sodobnem času je varnost ena od temeljnih kakovosti kot je prav v skupini mladih voznikov s kratkim vozniškim celotnega prometnega sistema. Varnost cestnega prometa je stažem. [2] odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, Pripenjanje z varnostnim pasom je v naši državi dokaj vzgojnoizobraževalnih in preventivnih organizacij, medijev, dobro sprejeto, kljub temu pa stanje ni povsem zadovoljivo. civilne družbe, gospodarskih družb, lokalnih skupnosti in Še vedno so pogoste hude poškodbe in tudi smrt voznikov ter seveda države in njenih represivnih in pravosodnih organov. potnikov v primeru prometnih nesreč, ker niso uporabljali Prav gotovo ima država na voljo najrazličnejše vzvode, s varnostnih pasov, ki lahko v kombinaciji s sistemom zračnih katerimi lahko posredno ali neposredno vpliva na varnost blazin pomembno vplivajo na zmanjšanje življenjske cestnega prometa. nevarnosti v primeru prometne nesreče. Žal pa statistični Odgovornost države se odraža predvsem s sprejemanjem podatki kažejo, da je neuporaba varnostnih pasov običajno zakonodaje, inšpekcijskim in policijskim nadzorom, načrti povezana tudi s preveliko hitrostjo in z alkoholom, kar varnostne politike, nacionalnim programom varnosti v situacijo še dodatno zaplete. Voznik, ki v trenutku prometne cestnem prometu in seveda tudi s kazenskimi sankcijami, ki nesreče ni pripet z varnostnim pasom, je izpostavljen šestkrat sledijo za neupoštevanje predpisov. Zagotavljanje večje večjemu tveganju, da bo v nesreči izgubil življenje. [3] varnosti v cestnem prometu je možno doseči z vzpodbujanjem Kot bolj izpostavljena populacija se pojavljajo tudi starejši vseh udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, udeleženci, katerim se zaradi starosti poslabšajo sposobnosti spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu za varno vožnjo. S staranjem se povečuje ogroženost v prometne varnosti, prav tako pa z zagotavljanjem varnejših prometu, saj reakcije starostnikov ob nevarnosti niso več tako vozil in cestne infrastrukture.[1] hitre, premišljene ali pa so lahko celo napačne. Starejši lahko Dejavniki varnosti v cestnem prometu, ki so medsebojno tudi pozabijo določena pravila in pomen nekaterih odvisno povezani, so: cestnoprometnih predpisov oziroma znakov, ki so se lahko od - človek, takrat, ko so opravili vozniški izpit, že spremenili. S starostjo - vozilo, se slabšajo tudi vidne sposobnosti voznikov. Pojavljajo se - cesta in tudi težave s prilagoditvijo ostrine vida na prehodih med - okolica. svetlobo in temo. [4] Raziskave kažejo, da je človek, še posebej v vlogi V Sloveniji je dokaj razširjeno uživanje alkohola. Žal je udeleženca v prometu, najpomembnješi dejavnik varnosti. le-ta zelo pogosto prisoten v prometu, kar potrjujejo tudi Prav od njegovega ravnanja je najpogosteje odvisno, ali bo statistični podatki o povzročiteljih prometnih nesreč. V prišlo do prometne nesreče. Običajno se človek v prometu Sloveniji sta vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom obnaša glede na razmere, ki mu jih nudita cesta in vozilo. in vsak četrti povzročitelj nesreče s hudimi telesnimi Kljub vsemu slabe ceste, neustrezna prometna ureditev ali poškodbami pod vplivom alkohola. Delež alkoholiziranih slabo vozilo ne morejo biti opravičilo za napake ali kršitve povzročiteljev nesreč je tako med najvišjimi v Evropi. [2] cestnoprometnih predpisov, ki najpogosteje pripeljejo do Alkohol izrazito vpliva na človeka, torej tudi na voznika, nesreč. Po drugi strani pa tudi državni organi in institucije, saj vpliva predvsem na njegovo ravnanje v cestnem prometu. odgovorne za varnost v cestnem prometu, ne smejo prezreti Vse človekove funkcije, ki so pomembne za varno udeležbo v pomena slabo konstruiranih in opremljenih cest ter slabo cestnem prometu, so bistveno zmanjšane ob prisotnosti

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola alkohola v organizmu. Zmanjša se zbranost, zmožnost opredeljuje ravnanje voznika vozila, ki vozi počasneje, kot je zaznavanja dražljajev in odzivanja nanje, predvsem pa se dovoljeno na cesti oziroma delu ceste, po katerem vozi. [3] povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo, saj se mu povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in v zmožnost obvladovanja situacije. Posledica tega je vožnja preko 1.2 Vloga državnih organov in drugih organizacij na zmožnosti voznika in vozila, pri čemer voznik ne upošteva področju varnosti cestnega prometa v Republiki prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu, Sloveniji kar pomeni nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu in ne samo zanj. Tveganje, povezano z alkoholiziranimi Na izboljšanje prometne varnosti v Republiki Sloveniji udeleženci v prometu, se povečuje s količino alkohola v krvi poskušamo vplivati: posameznika. [4] [5] ƒ z resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega V zadnjih letih je vedno bolj prisotna tudi vožnja pod prometa, vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi, kljub temu da ƒ s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je prepovedana in tudi najstrožje kaznovana. Že majhna ƒ s pravnimi akti (na primer Zakon o varnosti v cestnem količina zaužitih mamil zmanjšuje kontrolo nad lastnim prometu) ter ravnanjem, kar ima lahko nevarne posledice za ostale ƒ z represivnimi in udeležence v cestnem prometu. ƒ s pravosodnimi organi. Na varno vožnjo vplivajo tudi zdravila. Kljub temu da je V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti njihov učinek na voznika nekoliko blažji od učinka mamil in cestnega prometa za obdobje 2007-2011 je temeljni cilj alkohola, se pri posameznih voznikih pojavljajo psihofizične nacionalnega programa, da bi do leta 2011 na slovenskih motnje, ki se odražajo v pešanju vida, zmanjšanju zbranosti in cestah prepolovili število mrtvih glede na izhodiščno leto nastopu utrujenosti. Vožnja pod vplivom zdravil, ki so 2001, kot to zahteva tudi program varnosti Evropske označena z rdečim trikotnikom in opozorilom, ni dovoljena. skupnosti. Cilje resolucije bi naj dosegli z izvajanjem Tudi vožnja pod vplivom močnih antibiotikov je lahko obdobnih načrtov, ki so bili razdeljeni na tri časovna obdobja tvegana. [6] (za leto 2007 ter za leti 2008-2009 in 2010-2011). [11] Prehitra vožnja je v današnjem času eden od glavnih Namen obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti dejavnikov, zaradi katerih nastajajo prometne nesreče. Voznik cestnega prometa v letu 2007 je bil, da bi z medsebojnim mora voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in povezovanjem pristojnih organov na državni ravni z da ga lahko pravočasno ustavi pred vsako oviro, ki jo na cesti lokalnimi skupnostmi in s civilno družbo kar najbolj glede na okoliščine lahko pričakujemo. Hitrost vožnje se pripomogli k izboljšanju varnosti cestnega prometa. mora ves čas prilagajati lastnostim in stanju ceste, gostoti Predvideno je bilo, da bi z načrtno vzgojo, izobraževanjem ter prometa, vidljivosti, preglednosti, vremenskim razmeram, pri s preventivnimi in z represivnimi ukrepi spreminjali negativne tem pa ne sme zanemariti svojega vozniškega znanja, načine vedenja v prometu. Glede na nacionalni program je bil izkušenj, počutja in razpoloženja, saj le tako lahko vozilo postavljen cilj, da bi do konca leta 2007 na slovenskih cestah pravočasno ustavi. [3] [7] ohranili najmanj 90 življenj. Glede na evropski cilj, da se do S preveliko hitrostjo so pogosto tesno povezani tudi leta 2010 za polovico zmanjša število mrtvih glede na leto naslednji vzroki prometnih nesreč [8]: 2001, to pomeni, da bi morali v Sloveniji vsako leto ohraniti - alkoholiziranost voznikov, najmanj 15 življenj. [1] - prekratka varnostna razdalja, Prometna varnost se je v letu 2005 v primerjavi z letom - nepravilnosti pri prehitevanju, 2004 nekoliko izboljšala. V letu 2006 pa izboljšanja ni bilo, - nepravilna stran in smer vožnje in saj je v letu 2006 umrlo 262 ljudi, kar je več kot leta 2005, ko - izsiljevanje prednosti. je umrlo 258 oseb. V letu 2007 pa se je varnost prometa še Neprilagojena hitrost kot vzrok prometnih nesreč je poslabšala, saj je na naših cestah umrlo 293 ljudi. vseevropski pojav, ki je že desetletja najpogostejši vzrok Najpogostejši vzroki prometnih nesreč ostajo isti kot prejšnja prometnih nesreč. V naseljih je zato predpisana najvišja leta. [1] hitrost, ki še omogoča varno sodelovanje v cestnem prometu Za nadzor nad izvajanjem Resolucije o nacionalnem tudi pešcem, kolesarjem, otrokom in starejšim. Kot takšna je programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 je ocenjena hitrost 50 km/h. [9] bila ustanovljena medresorska delovna skupina za Počasnejša vožnja od predvidene lahko povzroča druge koordinacijo. Njena ključna naloga bo, da bo koordinirala in probleme, kot so nevarno prehitevanje, počasnejši pretok nadzorovala izvajanje nacionalnega programa. Za vodenje te prometa, večje onesnaževanje zraka z različnimi emisijami, delovne skupine je pristojno Ministrstvo za promet. [11] zato je pogosto lahko enako nevarna kot prehitra vožnja. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je Zakon o varnosti cestnega prometa [10] določa, da voznik ne organiziran kot enota Direkcije Republike Slovenije za ceste, sme brez upravičenega vzroka voziti tako počasi, da bi oviral le-ta pa je organ v sestavi Ministrstva za promet. Ukvarja se s druge udeležence v cestnem prometu. Prav tako pravno preventivnimi ukrepi in povezuje državne organe, znanstvene inštitute, strokovna združenja in društvene organizacije.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Izvaja predvsem akcije in programe, namenjene prometni situaciji kaže v obliki kazenskih sankcij. Zaradi zagotavljanja vzgoji otrok in mladostnikov, najšibkejših skupin varnosti v prometu tako zakonodaja določa, poleg ravnanja udeležencev, in akcije, ki opozarjajo na najpomembnejše udeležnecv v prometu, tudi odgovornost za ustreznost dejavnike tveganja v prometu (prehitra vožnja, vožnja pod prometne infrastrukture in vozil. vplivom alkohola, uporaba zaščitnih izdelkov kot so čelade, otroški sedeži, varnostni pasovi). [10] [12] Policija varnost cestnega prometa zagotavlja predvsem z izvajanjem nadzorov na tistih področjih, ki so bila po 1.3.1 Najpomembnejša določila cestnoprometnih ugotovitvah analiz najbolj problematična. Pri zagotavljanju predpisov v povezavi s kazenskimi sankcijami za varnosti cestnega prometa upošteva cilje, ki so opredeljeni v voznike nacionalnem programu varnosti cestnega prometa in usmeritvah za delo na tem področju. Pri tem upošteva tudi Temeljni zakon, ki opredeljuje varnost v cestnem izkušnje policij drugih evropskih držav. prometu, je Zakon o varnosti cestnega prometa, ki ureja pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu. Določa, da morajo vsi udeleženci cestnega prometa ravnati tako, da Povečanje kršitev Število kršitev ZVCP- promet poteka nemoteno, umirjeno in varno. V kolikor oziroma zmanjšanje v LETO ja, ki so jih udeleženci v prometu ne ravnajo v skladu z njegovimi % glede na predhodno obravnavali policisti določili, se lahko kaznujejo z globo, katere višina je odvisna leto 2003 652.481 / od stopnje prekrška. [10] Za varnost so zelo pomembna zakonska določila, ki se 2004 596.113 - 8,64 % nanašajo na hitrost vozila. Hitrosti vozila so glede na vrsto in 2005 436.247 - 26,82 % potek ceste na posameznih cestah različno omejene. Omejitve hitrosti se razlikujejo pri vožnji v naselju, na cestah izven 2006 496.560 + 13,8 % naselja, na avtocestah, cestah, rezerviranih za motorna vozila, 2007 492.786 - 0,76 % območju za pešce, območju umirjenega prometa in območju omejene hitrosti. Določene so najvišje dovoljene hitrosti vozila, ki so lahko spremenjene, kot je to navedeno v Zakonu Tabela 1: Število kršitev, ki so jih obravnavali policisti v o varnosti cestnega prometa, kadar varnost prometa in letih od 2003 do 2007 predpisani prometno-tehnični elementi to omogočajo in je to Vir: Ministrstvo za notranje zadeve – Policija, določeno s predpisanim prometnim znakom. http://www.policija.si [januar 15, 2008] Policija posveča posebno pozornost nadzoru nad prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola in vožnjo brez uporabe varnostnega pasu, nad obnašanjem pešcev, kolesarjev in mladih voznikov ter nadzoru nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov. Na ugodnejšo prometno varnost, predvsem na zmanjšanje števila mrtvih, poskuša vplivati tako z represivnimi kot s preventivnimi dejavnostmi, usmerjenimi predvsem v umirjanje hitrosti. Svoje ukrepe prilagaja razmeram v cestnem prometu, saj dejavnosti načrtujejo glede na sezonska dogajanja, kot so motoristična in glavna turistična sezona, začetek šolskega leta, martinovanje, decembrska praznovanja itd.

1.3 Zakonodajni ukrepi za povečanje varnosti v cestnem prometu

Cestnoprometni predpisi zagotavljajo določeno stopnjo varnosti v cestnem prometu, kadar udeleženci cestnega prometa ravnajo dosledno v skladu z njimi. Stopnja spoštovanja in upoštevanja zakonskih predpisov je odvisna predvsem od prometne kulture in posameznikovega zavedanja Tabela 2: Omejitve hitrosti glede na vrsto ceste in sankcije ob vpliva prometnih predpisov na splošno varnost v cestnem neupoštevanju omejitev prometu. V primeru nespoštovanja prometne zakonodaje je Vir: Zakon o varnosti cestnega prometa [10] potrebno ustrezno ravnanje državnih organov, ki se v skrajni

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

etilometrom na policijski postaji ali strokovni zdravniški Glede na to, da je varnostni pas eden od temeljnih pregled. [13] samozaščitnih ukrepov v vozilu, zakonodaja [10] določa, da morajo biti med vožnjo voznik in potniki v vozilu na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti. Varnostnega pasu ni treba uporabljati le osebi, ki z veljavnim zdravniškim potrdilom dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati. Voznik ali potnik, ki ne uporablja varnostnega pasu, se kaznuje z globo 83,46 evrov. Za otroka, ki ni v ustreznem zadrževalnem sistemu, pa je kazen 125,19 evrov. [13] Zakon o varnosti cestnega prometa v VIII. poglavju predpisuje psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa na katerega vplivajo alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi. Določbe, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom alkohola, so opredeljene v 8. poglavju od 129. do 131. člena. 130. člen Zakona o varnosti cestnega prometa opredeljuje skupine udeležencev v prometu, ki med vožnjo v cestnem prometu in ko začnejo voziti, ne smejo imeti alkohola v krvi (vozniki motornih vozil kategorije C, D1, D, B+E,C+E, D1+E in D+E, vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe, vozniki vozil, s katerimi se prevažajo nevarne snovi, učitelj vožnje med Tabela 4: Kazni za voznike, ki ne upoštevajo določil o usposabljanjem kandidata za voznika pri praktični vožnji prepovedi vožnje pod vplivom alkohola vozila, vozniki začetniki, voznik, ki prevaža skupino otrok, ... Vir: Zakon o varnosti cestnega prometa [10] [13] ). Ostali vozniki lahko imajo največ do vključno 0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama Udeleženci prometne nesreče od trenutka prometne alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nesreče do zaključka postopka ne smejo uživati alkoholnih nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu. [10] prometu. Če ugotovijo, da je ta prekršek storil voznik, ki sploh ne bi smel imeti v organizmu alkohola, se ga kaznuje z najmanj 500,75 evrov kazni. Enaka kazen je predpisana za KAZENSKE PREKRŠEK GLOBA V EVRIH TOČKE ostale voznike, ki presežejo 0,20 g/kg ali 0,10 mg/l alkohola ali v njihovem organizmu ugotovijo prisotnost mamil ali Voznik, ki vozi pod drugih psihoaktivnih snovi. Za voznika, ki povzroči prometno vplivom mamil, Najmanj 10 ter nesrečo (razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za psihoaktivnih Najmanj 500,75 prepoved vožnje druge udeležence cestnega prometa) in ima v organizmu več zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi kot 1,10 g/kg ali 0,52 ml/l alkohola ali druge psihoaktivne snovi, je prav tako določena denarna kazen 500,75 evrov in še Voznik, ki odkloni 18 kazenskih točk. [13] Najmanj 500,75 18 strokovni pregled Prehitevanje je eden izmed najnevarnejših premikov z vozilom, zato ga lahko izvedemo le po določeni proceduri in ko so izpolnjeni vsi varnostni pogoji. Razen nekaterih izjem Tabela 3: Kazni za voznike, ki so pod vplivom mamil, je prehitevanje dovoljeno le po levi strani. Izrecno pa je psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi prepovedano prehitevanje po desni na avtocesti in na cesti, Vir: Zakon o varnosti cestnega prometa [10] [13] rezervirani za motorna vozila. [10]

Zakon je z določbami poenotil policijske postopke s postopki policij iz držav Evropske unije. Policija je pričela uporabljati merilnike alkohola v izdihanem zraku in temu prilagojene vrednosti alkohola (miligram alkohola v litru izdihanega zraka). Prisotnost mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih sredstev policisti ugotavljajo s posebnim postopkom za indikacijo. Policist lahko odredi preizkus z

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

smer mora biti promet urejen s semaforji za pešce. Za prekršek v zvezi označb se kaznuje pravno osebo z globo najmanj 4172,93 evrov in odgovorno osebo z globo najmanj 417,29 evrov . [10] Na cesto je prepovedano izpuščati, puščati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa ali ogrozilo njegovo varnost. Vozniki in izvajalci del morajo, preden se vključijo v promet na cesti, odstraniti z vozila zemljo ali

blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Ob onesnaženju pa mora voznik oziroma izvajalec del takoj očistiti vozišče, če ne, ga na njegove stroške očisti pristojni izvajalec vzdrževanja cest. Z globo 2503,76 evrov se kaznuje za ta prekršek pravno osebo, odgovorno osebo in ostale voznike pa z 250,38 evrov. [10] Tabela 5: Globe in kazni za nepravilna in posebej nevarna Javne ceste se morajo redno vzdrževati tako, da ob prehitevanja upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa in Vir: Zakon o varnosti cestnega prometa [10] [13] gospodarnosti vzdrževanja omogočajo varno in neovirano odvijanje prometa. Zakon o javnih cestah določa konkretna opravila, ki jih povezujemo z vzdrževanjem javnih cest. [15] Službe za redno vzdrževanje cest morajo pripraviti 1.3.2 Najpomembnejša določila cestnoprometnih izvedbeni program vzdrževanja, v skladu s katerim se izvajajo predpisov v povezavi s kazenskimi sankcijami v redna vzdrževanja cest. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na zvezi s prometno infrastrukturo javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest opredeljuje, kaj obsega redno vzdrževanje. Še posebej je Javne ceste se morajo načrtovati, projektirati in graditi v poudarjeno, da redno vzdrževanje prometnih površin obsega skladu s predpisi o graditvi objektov in cest, o varnosti tudi čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot prometa in o varstvu okolja, tako da: so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma - so inženirskotehnične rešitve usklajene z najnovejšimi polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje znanji, tehnikami projektiranja in graditve cest, posameznih razpok, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali - zagotovljajo varno odvijanje prometa vseh udeležencev v posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb. prometu, [16] - bo zagotovljena urbanistična skladnost z drugimi posegi v Izvajalec rednega vzdrževanja državnih cest se kaznuje z prostor in globo od 1251,88 do 2921,05 evrov, odgovorna oseba - da bodo škodljivi vplivi ceste in prometa na njih čim izvajalca rednega vzdrževanja državnih cest pa z globo od manjši. [14] 417,29 do 1251,88 evrov, če: - ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob Upravljavec državnih cest je Republika Slovenija, morebitni stavki (prvi odstavek 9. člena Zakona o javnih upravljavec občinskih cest pa je posamezna občina na svojem cestah), območju. Strokovno tehnične, razvojno organizacijske in - teh cest ne vzdržuje redno, tako da omogočajo varno upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo državnih odvijanje prometa (drugi odstavek 40. člena Zakona o cest opravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC). javnih cestah).[15] Za posamezno občino te naloge opravlja njihova pooblaščena Zagotavljanje zimske prevoznosti in varnosti prometa je strokovna služba. V Sloveniji je ustanovljena posebna najzahtevnejše in najpomembnejše opravilo zimskih služb. gospodarska Družba za vzdrževanje avtocest (DARS), ki ima Zimske razmere so takrat, ko nastopita sneg in poledica, in je podobna pooblastila in pristojnosti na področju avtocest in zaradi tega ogroženo normalno odvijanje prometa. Za hitrih cest kot DRSC za gospodarjenje z ostalim državnim izvajanje zimske službe skrbi redni vzdrževalec cest, in sicer cestnim omrežjem. Za DRSC in DARS izvaja strokovna od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta. opravila Družba za državne ceste (DDC). [14] Ko obstaja nevarnost poledice, se morajo nevarni deli cest Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da morata posipati s posipom proti poledici. Ob koncu zimskega biti prometna signalizacija in prometna oprema postavljeni in obdobja je potrebno iz cest odstraniti material (pesek), ki se je označeni tako, da sta dobro vidni. Prav tako morata biti redno uporabljal za posip, vso dodatno opozorilno signalizacijo ter vzdrževani in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali začasno prometno opremo. [16] Najvažnejši ukrepi v zimski odstranitvi nemudoma zamenjani, nadomeščeni ali ponovno službi so: označeni. Prehodi za pešce morajo biti ponoči ustrezno - odstranjevanje snega iz prometnih površin, osvetljeni in označeni s predpisanimi prometnimi znaki. Na - preprečevanje nastanka poledic, že nastale poledice pa cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno čim prej odstraniti in

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- s tehničnimi sredstvi preprečevati nastanek snežnih Globa se predpiše in izreče kot glavna sankcija, opomin se zametov in plazov. [14] lahko izreče namesto globe. Kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države in odvzem predmetov pa se predpišejo in izrečejo kot 1.3.3 Najpomembnejša določila cestnoprometnih stranske sankcije. Kazenske točke v cestnem prometu in predpisov v povezavi s kazenskimi sankcijami v prepoved vožnje motornega vozila se izrečejo, če so z zvezi s tehnično brezhibnostjo cestnih vozil zakonom za posamezen prekršek predpisane, in sicer ob pogojih, določenih s Zakonom o prekrških. Poleg globe ali V prometu je lahko udeležno vozilo, ki je tehnično opomina se sme izreči ena ali več stranskih sankcij. [17] brezhibno. Tehnično brezhibnost vozila preverja organizacija, Kazenske točke in globe lahko v hitrem postopku izreka pooblaščena za tehnične preglede. Imeti mora ustrezno prekrškovni organ s pisnimi odločbami. Omogočeno mu je opremo in naprave, s katerimi lahko s pomočjo meritev izrekanje do največ 5 kazenskih točk. opredeli tehnično brezhibnost vozil (merjenje emisij izpušnih Če je v kazenski določbi določena stranska kazen 6 ali več plinov dizelskih in bencinskih motorjev, nastavitve kazenskih točk ali odvzem vozniškega dovoljenja, mora žarometov, merjenje zračnosti volana, merjenje globine prekrškovni organ zbrati potrebne podatke in z obdolžilnim profila na pnevmatikah, merjenje zavornih sil, kontrolo predlogom zadevo odstopiti v nadaljnjo presojo sodniku. [13] geometrij podvozja in koles, kontrolo blažilnikov vzmetenja V posameznih, najhujših primerih, se lahko osebi, vozil itd.). odgovorni za prekršek v prometu, izreče eden od dveh Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da se voznik, skrajnih kazenskih ukrepov oziroma sankcij: ki vozi vozilo ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede - varnostni ukrep – prenehanje veljavnosti vozniškega varstva okolja ali nima predpisanih naprav za upravljanje, dovoljenja in naprav za ustavljanje, predpisanih pnevmatik ali če te niso - varstveni ukrep – prepoved vožnje. ustrezne, kaznuje z globo 417,29 evrov. Enaka kazen je predpisana za voznika, ki vozi vozilo, na katerem so vgrajene naprave, nadomestni deli ali oprema, ki niso homologirani. Na vozilih v cestnem prometu smejo biti nameščene samo 1.4.1 Varnostni ukrep – sankcija prenehanja homologirane luči in odsevniki, če ne, se voznika kaznuje s veljavnosti vozniškega dovoljenja 125,19 evrov. [10] Voznika se kaznuje s 500,75 evrov, če vozi vozilo, ki ni Varnostni ukrep pomeni prenehanje veljavnosti registrirano, označeno s predpisanimi registrskimi tablicami vozniškega dovoljenja, če dosežemo ali presežemo 18 in nima veljavnega prometnega dovoljenja. Pravno osebo se kazenskih točk v cestnem prometu. Veljavnost vozniškega za enak prekršek kaznuje z najmanj 5007,51 evrov, dovoljenja nam lahko preneha tudi ob enkratni kršitvi Zakona odgovorno osebo pravne osebe pa z najmanj 834,59 evrov. o varnosti cestnega prometa, v katerem je določeno, da se [10] hujši prekrški kaznujejo kar z 18 kazenskimi točkami. Takšni hujši prekrški so:

- prekoračitev hitrosti v naselju več kot 50 km/h, 1.4 Vrste in izvrševanje kazenskih sankcij - prekoračitev hitrosti v območju omejene hitrosti, umirjenega prometa in v območju za pešce za več kot 30 Kadar prometne varnosti ni moč zagotoviti drugače ima km/h, država na razpolago tudi kazenske sankcije, ki jih lahko, - vožnja pod vplivom alkohola z več kot 1,50 g/kg krvi odvsino od prekrška, izrečejo različni organi. Za storjeni alkohola oziroma več kot 0,71 mg alkohola v litru prekršek v prometu se ob pogojih iz Zakona o prekrških izdihanega zraka, izreče predpisana sankcija ali opozorilo.[17] Sankcije za - odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda prekrške so: alkoholiziranosti na predlog policista, - globa, - v primeru povzročitve prometne nesreče, razen nesreče z - opomin, neznatno nevarnostjo za druge udeležence, če ima - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem voznik v organizmu več kot 1,10 g/kg krvi alkohola ali veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka (prav uporabe vozniškega dovoljenja, tako velja, če ima v organizmu mamilo, psihoaktivno - prepoved vožnje motornega vozila, zdravilo ali drugo psihoaktivno snov). [10] - izgon tujca iz države, - odvzem predmetov, - vzgojni ukrepi.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

1.4.1.1 Izrek kazni varnostnega ukrepa – pristojnost katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna, saj je sodišč postopek v tem primeru že zastaral. V času, ko se po zakonu sankcije ne morejo izvrševati, zastaranje ne teče. Zastaranje Sodišče predpiše kazenske točke v cestnem prometu v pretrga vsako dejanje sodišča ali organa, pristojnega za višini od 1 do 18 točk v določenem številu za prekršek zoper izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnosti začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo za nastanek hude posledice. Kazenske točke v cestnem začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, prometu se lahko izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. dovoljenje, kakor tudi osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško Evidenca, povezana s številom izrečenih kazenskih točk dovoljenje.[17] za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločb o Če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, se vodi pri točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje ministrstvu, pristojnem za pravosodje. veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil 1.4.1.2 Izvršitev kazni varnostnega ukrepa – pristojnost prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih upravnih enot točk. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti po pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene Varnostni ukrep se izvrši s pravnomočno sodbo oziroma kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec sklepom sodišča. Za izvršitev sankcije je pristojna upravna dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico enota po kraju sedeža sodišča, ki je izreklo sankcijo. V prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. register varnostnih in varstvenih ukrepov ter v računalniško evidenco izdanih vozniških dovoljenj se vnesejo podatki Pri mladih voznikih se lahko izreče prenehanje veljavnosti (osebni podatki kršitelja, podatki o sodbi o izrečeni kazni vozniškega dovoljenja, ko dosežejo ali presežejo 7 kazenskih prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, podatki o času točk. Vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo trajanja kazni, podatki o preteku časa) o izrečeni kazni sodbe ali sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. [18] veljavnosti vozniškega dovoljenja. Stranki se pošlje poziv, da v roku 8 dni od dneva prejema

poziva izroči neveljavno vozniško dovoljenje. Oseba, ki ji je Vozniku, ki pa je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izrečen varnosti ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, je na sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega poziv upravnega organa za notranje zadeve, pristojnega za dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega izdajo vozniških dovoljenj, dolžna prinesti vozniško dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo do enega dovoljenje. V kolikor stranka vozniško dovoljenje odda, se le- leta. Tak ukrep ima enak pomen kot izrek prenehanja to odvzame in uniči. Nato se v evidenco izdanih vozniških veljavnosti vozniškega dovoljenja, izdanega v Republiki dovoljenj vnese podatek o dnevu oddaje in datum, po preteku Sloveniji, zaradi česar ga je treba razumeti kot del stranske katerega lahko oseba pridobi novo vozniško dovoljenje. Novo sankcije kazenskih točk v cestnem prometu. vozniško dovoljenje je možno pridobiti 6 mesecev po odzemu Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega starega, v kolikor gre za prvo prenehanje, 12 mesecev po dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, odvzemu v kolikor gre za drugo prenehanje, in 24 mesecev po pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. odvzemu, za vsa nadaljnja prenehanja – šteto od dneva oddaje Obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega vozniškega dovoljenja upravni enoti. [10] [18] egorij motornih dovoljenja mora vsebovati navedbo vseh kat Po poteku tega časa lahko stranka zahteva novo vozniško vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so dovoljenje, vendar mora predhodno opraviti celotni izpit za bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in kategorijo oziroma kategorije, s katerimi je storila prekršek. podatkov o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s Če ima ta oseba v vozniškem dovoljenju, za katerega ji je bilo katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem izrečeno prenehanje veljavnosti, vpisanih več kategorij prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, motornih vozil, se ji ponovno vpišejo vse kategorije, če datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). opravi vozniški izpit za kategorijo oziroma kategorije, s Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo katerimi je storila prekršek oziroma prekrške. [10] imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik V primeru, da stranka poseduje vozniško dovoljenje, pa ga oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa. na poziv ne odda, upravna enota, ki je izdala poziv, o tem Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sklep. Pritožba obvesti pristojno policijsko upravo oziroma policijsko mora vsebovati navedbo sklepa, obrazložitev in podpis postajo. vložnika. Če je pritožba prepozna ali je ni vložila upravičena oseba, jo sodišče, ki je izdalo sklep, zavrže s sklepom, zoper Če tisti, ki mu je izrečen varnostni ukrep, nima vozniškega katerega je spet dovoljena pritožba. dovoljenja, se ta ukrep izvrši tako, da se v evidenco upravnega organa vpiše prepoved izdaje vozniškega Izrečene sankcije za prekršek se ne smejo začeti dovoljenja za čas trajanja tega ukrepa (od dneva vpisa v izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s evidenco). [10]

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

1.4.2.2 Izvršitev kazni varstvenega ukrepa – pristojnost upravnih enot 1.4.2 Varstveni ukrep – prepoved vožnje

Na podlagi 124. člena Zakona o izvrševanju kazenskih Prepoved vožnje, ki jo izreče sodnik v trajanju od enega sankcij [18] so sodišča pristojna za vpis podatkov o kazni meseca do enega leta, imenujemo varstveni ukrep. V Zakonu prepovedi vožnje motornega vozila v evidenco izdanih o varnosti cestnega prometa je določeno, da se prepoved vozniških dovoljenj, vendar pa do vzpostavitve ustreznih vožnje izreče ob: elektronskih povezav opravi vpis upravna enota v kraju - prekoračitvi hitrosti v naselju več kot 30 km/h (in sedeža sodišča, ki je izreklo kazen prepovedi vožnje najmanj 5 kazenskih točk), motornega vozila. Da se zagotovi ustrezno izvrševanje - prekoračitvi hitrosti v območju omejene hitrosti, sankcije, je potrebno podatke nemudoma vnesti v evidenco umirjenega prometa in v območju za pešce za več kot 20 izdanih vozniških dovoljenj, kar zavezuje sodišča, da morajo km/h (in najmanj 5 kazenskih točk), tako overjen prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti - prekoračitvi hitrosti zunaj naselja več kot 40 km/h (in nemudoma, najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti, najmanj 5 kazenskih točk), poslati pristojni upravni enoti. - prekoračitvi hitrosti na avtocesti več kot 50 km/h (in Sankcija prepovedi vožnje motornega vozila se izvrši z najmanj 5 kazenskih točk), dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, s katero je - vožnji pod vplivom alkohola z več kot 1,10 g/kg krvi izrečena. alkohola ali več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega V register varnostnih in varstvenih ukrepov ter v zraka (in najmanj 10 kazenskih točk), računalniško evidenco izdanih vozniških dovoljenj se - vožnji pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in vnesejo podatki (o sodbi, o času trajanja izrečene kazni, o drugih psihoaktivnih snovi (in najmanj 10 kazenskih preteku časa) o izrečeni kazni prepovedi vožnje. [18] točk). [10]

2. RAZISKOVALNI DEL - ANKETA

1.4.2.1 Izrek kazni varstvenega ukrepa – pristojnost Osrednjo temo raziskovalnega dela predstavlja anketa o sodišč vplivu kazenskih sankcij prometnih prekrškov na varnost v cestnem prometu. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo Za prekršek, ki je storjen zoper varnost javnega cestnega izrek ukrepa prepovedi vožnje, kazenske točke ali zgolj prometa in s katerim je povzročena nevarnost za nastanek denarna globa kot orodje državnih organov, odgovornih za hude posledice, sme sodišče predpisati sankcijo prepovedi zagotovitev določene stopnje prometne varnosti, dejanski, vožnje motornega vozila določene vrste oziroma kategorije. predvsem pa primeren in vsesplošno družbeno sprejemljiv Sodišče izreče sankcijo prepovedi vožnje v trajanju od enega vpliv na zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti v cestnem meseca do enega leta. Čas, ko je bila storilcu vzeta prostost, prometu oziroma na upoštevanje cestne zakonodaje s strani se ne všteva v čas trajanja te sankcije. Če je storilcu izrečena prometnih udeležencev in s tem na povečanje varnosti v stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, cestnem prometu, pri čemer smo se omejili zgolj na voznike ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega osebnih vozil. Na voznike smo se omejili, ker jih uvrščamo dovoljenja, se ne more izreči oziroma izvršiti tudi stranska med najpomembnejše dejavnike varnosti v prometu. sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. [17] Poskušali smo ugotoviti, kaj je po mnenju anketiranih Če je sankcija prepovedi vožnje izrečena osebi, ki ima tuje voznikov dejanski vzrok za razmeroma nizko stopnjo varnosti vozniško dovoljenje, obsega ta sankcija prepoved vožnje v cestnem prometu na naših cestah. motornega vozila določene kategorije samo na ozemlju Republike Slovenije. Tudi v primeru varstvenega ukrepa veljajo zastaralni roki (kot pri varnostnem ukrepu), kar pomeni, da se izrečene 2.1 Anketa – obravnavani vzorec sankcije ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je obsegal 17 sankcija. Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu sankcije vprašanj. Nekatera vprašanja so imela podvprašanja, pri ne morejo izvrševati, na primer, če je oseba, kateri je sankcija nekaterih pa so lahko anketiranci napisali svoja mnenja in izrečena, v zaporu. Zastaranje začne teči znova po vsakem utemeljitve odgovorov. V anketi smo uporabili vprašanja dejanju sodišča ali organa, pristojnega za izvršitev sankcije, ki odprtega in zaprtega tipa in strukturirana vprašanja, pri pretrga zastaralni rok. Kljub temu pa se sankcija ne sme začeti katerih anketirana oseba izbere vnaprej določen odgovor in ga izvrševati po preteku štirih let od pravnomočnosti odločbe. s kratkim stavkom tudi utemelji. Upoštevali smo načelo preprostosti in razumljivosti, zato so bila vprašanja prilagojena povprečnemu uporabniku cestnega omrežja.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Skupina f f [%] 2.2 Anketa – predstavitev rezultatov raziskave od 15 do 20 26 52 od 21 do 25 3 6 2.2.1 Cestnoprometni predpisi in kazenske sankcije kot od 26 do 30 2 4 dejavnik varnosti v cestnem prometu od 31 do 35 4 8 od 36 do 40 2 4 VPRAŠANJE 3: Ali poznate osnovna določila Zakona o od 41 do 45 5 10 varnosti cestnega prometa? od 46 do 50 4 8

nad 50 4 8 Rezultati so pokazali, da večina anketiranih, teh je kar Skupaj 50 100 % 96%, trdi, da so seznanjeni z osnovnimi določili Zakona o

varnosti cestnega prometa. Torej lahko sklepamo, da je Tabela 6: Starostne skupine anketiranih oseb poznavanje cestnoprometnih predpisov in kazenskih sankcij v

primeru kršitve le-teh zelo dobro. Z nadaljnjimi anketnimi V vzorčno skupino je bilo vključenih 50 oseb. Pogoj za vprašanji smo želeli te trditve tudi dejansko preveriti. sodelovanje pri raziskavi je bil opravljen vozniški izpit kategorije B. V raziskavo so bili vključeni vozniki in voznice Ali poznate osnovna določila Zakona o različnih starostnih skupin ter stopnje izobrazbe. varnosti cestnega prometa? Anketirance smo razdelili v 8 starostnih skupin. Daleč največ anketiranih oseb je bilo iz prvega starostnega razreda, 60 48 to je od 15 do 20 let, ki predstavlja 52 % celotne anketirane 50 populacije. Sestavljajo ga osebe, ki so šele pridobile ali bodo 40 pridobile vozniško dovoljenje kategorije B, in kot take, tudi zaradi svoje starosti, predstavljajo rizično skupino z manj 30 vozniškimi izkušnjami oziroma so zakonsko obravnavani kot 20 mladi vozniki. 10 Ker je bila raziskava izvedena izključno na območju 2 0 štajerske regije, obstaja verjetnost vzorčne napake, povezane da ne z različno stopnjo voznih navad in nivojem storitve na drugih območjih Slovenije.

VPRAŠANJE 4: Ali se kot voznik v avtomobilu pripnete z Skupina f f [%] varnostnim pasom? (Kakšna je kazen za ta prekršek?) III – osnovna šola 0 0 IV – poklicna šola 20 40 V – srednja šola 22 44 Ali se kot voznik v avtomobilu pripnete z VI/I – višja šola 4 8 varnostinim pasom? VI/II – visoka šola 4 8 VII – univerzitetna šola 0 0 10% 0% VIII/I – magisterij 0 0 Vedno 4% VIII/I – doktorat 0 0 Včasih, ko se spomnim Skupaj 50 100 % Samo kadar zagledam policijo Tabela 7: Stopnja izobrazbe anketiranih oseb Nikoli 86%

Anketirance smo spraševali tudi po stopnji izobrazbe. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem smo predvidevali, da je poznavanje določil cestnoprometnih predpisov in vestnost v cestnem prometu ter s tem povezana sama varnost v prometu, odvisna tudi od stopnje izobrazbe udeležencev cestnega prometa in njihovega subjektivnega odnosa do obravnavanega problema. V anketi je sodelovalo 40 % anketirancev z dokončano poklicno šolo, 44 % anketirancev z dokončano srednjo šolo, 8 % anketirancev z dokončano višjo šolo in 8 % vseh anketiranih oseb z dokončano visoko šolo.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

VPRAŠANJE 5: Ali kot voznik zahtevate, da si potniki na VPRAŠANJE 7: Ali kdaj prehitevate čez neprekinjeno črto? zadnjih sedežih pripnejo varnostni pas? (Kakšna je kazen za ta prekršek?)

Skupina f f [%] Ali kdaj prehitevate čez neprekinjeno črto? Da, vedno 20 38 29 Občasno, ko se na to 30 2 4 spomnim 25 20 Samo kadar zadaj sedijo 11 21 20 otroci 15 Samo kadar zagledam 1 2 10 policijo 5 1 Izbiro prepustim potnikom 16 31 0 S tem se sploh ne ukvarjam 2 4 pogosto včasih nikoli Skupaj 52 100 % Na vprašanje o prehitevanju čez neprekinjeno črto je 2 % Četrto in peto vprašanje sta bila namenjena ugotavljanju anketirancev odgovorilo, da pogosto kršijo prepoved spoštovanja zakonske obveze uporabe varnostnega pasu za prehitevanja čez neprekinjeno črto, 40 % včasih in 58 % vse potnike v vozilu. Uporaba varnostnega pasu namreč nikoli. 100 % anketiranih oseb ne ve, kakšna je kazen za ta bistveno pripomore k izboljšanju varnosti samih potnikov v prekršek. osebnem vozilu v primeru prometne nezgode. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci dejansko pripomorejo k izboljšanju osebne varnosti z uporabo varnostnega pasu. Rezultati so VPRAŠANJE 8: Ali kdaj upravljate z vozilom, ko ste v pokazali, da se večina anketiranih oseb zaveda pomena vinjenem stanju? (Kakšna je kazen za ta prekršek?) uporabe varnostnega pasu, saj se v 86 % kot vozniki v avtomobilu pripnejo z varnostnim pasom. V tem sklopu smo Ali kdaj upravljate z vozilom v vinjenem stanju? anketirance vpraševali tudi o sankcijah za ta prekršek, vendar jih večina, to je 74 %, dejansko ne ve, kakšne so kazenske sankcije za ta prekršek. Iz tega lahko sklepamo, da je uporaba 16% varnostnega pasu dejansko posledica lastnega zavedanja ne pomena in vpliva le-tega na lastno varnost v vozilu. 12% da Anketiranci kot vozniki le v 38 % zahtevajo, da si potniki občasno 0% na zadnjih sedežih pripnejo varnostni pas. 31 % anketiranih ne pijem alkohola voznikov pa izbiro prepusti potnikom. 72%

VPRAŠANJE 6: Ali kdaj prevozite rdečo luč na semaforju? (Kakšna je kazen za ta prekršek?) V zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola je 88 % anketirancev je trdilo, da nikoli ne upravljajo z avtomobilom, ko so pod vplivom alkohola, 12 % pa občasno. Le 14 % Ali kdaj prevozite rdečo luč na semaforju? vzorčne populacije je seznanjenih z denarnimi globami in drugimi kazenskimi sankcijami v obliki kazenskih točk, ki sledijo kršitvi zakonsko določenih omejitev o vsebnosti 35 31 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka. 30

25 18 20 15 VPRAŠANJE 9: Kako pogosto prekoračite omejitev hitrosti

10 v naselju? (Kakšna je kazen za ta prekršek?)

5 1 0 0 pogosto včasih redko nikoli Kako pogosto prekoračite omejitev hitrosti v naselju?

vedno vozim po Analiza raziskave je pokazala, da 62 % anketirane 0% 16% omejitvah populacije še nikoli ni prevozilo rdeče luči na semaforju (?) 30% samo na ravnih odsekih pri čemer 88 % anketirancev ni vedelo, kakšna je kazen za ta 14% samo kadar vidim, da ni prekršek. nikjer policijske kontrole skoraj vedno vozim hitreje 40% samo če vozim ponoči

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

V zvezi s hitrostjo, kot pogosto navedenim vzrokom za 189. člen Zakona o varnosti cestnega prometa [8] navaja, prometne nesreče, smo opravili raziskavo o upoštevanju da se morajo vozniki, ki dosežejo ali presežejo 13 kazenskih omejitev hitrosti in poznavanju kazenskih sankcij v povezavi točk (vendar ne več kot 17), udeležiti programa izobraževanja s kršitvijo omejitve hitrosti. Rezultati kažejo, da le 30 % in usposabljanja za varno vožnjo. Po uspešno zaključenem anketirancev vedno upošteva omejitve hitrosti. Ostali so seminarju se vozniku enkrat v dveh letih izbrišejo iz evidence navedli, da omejitve hitrosti ne upoštevajo na ravnih odsekih, 4 kazenske točke. kadar vidijo, da ni policijske kontrole ali pa se sploh ne Le 34 % anketiranih oseb je dejansko seznanjenih oziroma ozirajo na zakonsko predpisano najvišjo hitrost in skoraj pozna namen programa izobraževanja in usposabljanja za vedno vozijo hitreje. varno vožnjo. Kot pri vseh do sedaj obravnavanih kršitvah cestnoprometnih predpisov tudi v primeru prehitre vožnje vozniki v 92 % niso seznanjeni s pravnimi posledicami, ki VPRAŠANJE 12: Ali menite, da sta sankciji prepoved takšni kršitvi sledijo. vožnje in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja primerna rešitev za izboljšanje varnosti?

2.2.2 Kazenske točke kot ukrep izboljšanja varnosti v cestnem prometu

VPRAŠANJE 10: Kakšne so sankcije za tiste, ki naberejo preveliko število kazenskih točk (18)?

Sankcije za voznike, ki naberejo preveliko število kazenskih točk

0% 4% prepoved vožnje 26%

prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne vem Večina odgovorov anketiranih oseb (56 %) se je glasila, drugo 70% da sta sankciji prepoved vožnje in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja neprimerni rešitvi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.

Rezultati raziskave so pokazali, da se kar 70 % anketirancev zaveda, da v primeru doseženih ali preseženih 2.2.3 Mnenja in predlogi za izboljšanje varnosti v cestnem 18 kazenskih točk pristojni organ izreče ukrep prenehanja prometu veljavnosti vozniškega dovoljenja (1/2 leta za prvo, 1 leto za drugo in 2 leti za tretjo ter vsa nadaljnja prenehanja), s ponovnim opravljanjem vozniškega izpita. VPRAŠANJE 13: Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok hudih prometnih nesreč?

VPRAŠANJE 11: Ali obstaja »program izobraževanja in Mnenja anketiranih oseb o vzrokih za hude usposabljanja za varno vožnjo« z namenom brisanja prometne nesreče kazenskih točk iz evidence? nepremišljenost voznikov 26% Ali obstaja program z namenom brisanja slabe označbe na kritičnih odsekih cest kazenskih točk iz evidence številna obnovitvena dela 2% na cestah 35 29 2% povečan promet zaradi 30 68% turistične sezone 25 2% drugo 20 17 15 10 4 5 0 Kot glavni vzrok prometnih nesreč jih je velika večina (86 da ne ne vem %) navedla nepremišljenost voznikov. Anketiranci so med

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola drugim kot vzrok za prometne nesreče navajali tudi preveliko kršitve cestnoprometnih predpisov. Ali se s takšnim hitrost, neizkušenost, nestrpnost in vožnjo pod vplivom ravnanjem dejansko doseže želeni učinek izboljšanja varnosti alkohola. Zanimiv je podatek, da se je v starostnem razredu v cestnem prometu? Mnenja, da ti ukrepi dejansko lahko od 15 do 20 let, pojavljal kot glavni vzrok za hude prometne povečajo varnost v cestnem prometu, je bilo 14 % nesreče dokazovanje mladih voznikov pred drugimi, kar kaže anketirancev, 66 % anketirancev je bilo nasprotnega mnenja, na nezadovoljivo raven izobraževanja in osveščanja voznikov ostali so bili neopredeljeni. začetnikov o prometni kulturi in posledicah, ki se pojavijo v primeru prometnih nesreč, s strani staršev, avtošol, medijev ter drugih odgovornih institucij. VPRAŠANJE 16: Kakšne ukrepe predlagate za izboljšanje VPRAŠANJE 14: Kaj bi po vašem mnenju lahko naredila varnosti v cestnem prometu? država za zmanjšanje števila prometnih nesreč na slovenskih cestah? Anketiranci so izrazili lastno mnenje in verjetno subjektivni odnos na temo povečanja varnosti v cestnem prometu in predlagali splošne ukrepe za izboljšanje varnosti v Kako lahko država pripomore k zmanjšanju števila cestnem prometu. Analiza rezultatov je pokazala prometnih nesreč na slovenskih cestah? pogostejše policijske nezadovoljstvo anketirancev s prometno infrastrukturo in z kontrole

višje kazni za kršitelje nezadostnimi oziroma s pomanjkljivimi izobraževalnimi 8% cestno-prometnih predpisov dejavnostmi v procesu pridobivanja in trajanja vozniškega 9% 27% več stacionarnih radarjev izpita. Med ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu zakonska omejitev na 0 so med drugim navedli izboljšanje prometne infrastrukture, promila alkohola v krvi 10% obveščanje o stanju cest in več izobraževalnega dela na temo strožji pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja varnosti cestnega prometa v obliki treningov varne vožnje in obvezni tečaj varne 13% vožnje, posebej pri podobno. 15% starejših voznikih nesreče so neizogibno življenjsko dejstvo 8% 10% drugo VPRAŠANJE 17: Ali menite, da obveščanje o radarskih kontrolah preko radijskih postaj predstavlja korak k izboljšanju prometne varnosti? Analizirali smo mnenja anketiranih oseb o aktivnostih državnih organov za izboljšanje prometne varnosti. Kot glavne ukrepe v pristojnosti državnih organov za zmanjšanje Mnenje o izboljšanju varnosti z obveščanjem o

števila prometnih nesreč na slovenskih cestah so anketiranci kontolah prometa preko radijskih postaj navedli pogostejše policijske kontrole, strožje pogoje za 40 37 pridobitev vozniškega dovoljenja in višje kazni za kršitelje 35 cestnoprometnih predpisov. 30 25 20 13 15 10 VPRAŠANJE 15: Ali menite, da bo morebitno 100-odstotno 5 povišanje kazni za prometne prekrške izboljšalo stanje 0 da ne varnosti na cestah ?

Analiza ankete je pokazala, da 74 % anketiranih oseb meni, da obveščanje o radarskih kontrolah preko radijskih postaj predstavlja korak k izboljšanju prometne varnosti, 26 % anketirancev pa se s tem ne strinja.

3. DISKUSIJA – INTERPRETACIJA REZULTATOV RAZISKAVE

Temeljni namen raziskave je bil s pomočjo anketnega dela ugotoviti, ali imajo kazenske sankcije prometnih prekrškov Kot pomembno orodje državnih organov, odgovornih za kot dejavnik varnosti v cestnem prometu resnično vpliv na cestni promet, se za izboljšanje prometne varnosti v zadnjem izboljšanje prometne varnosti. Raziskava je bila izvedena na času pojavlja intenzivno višanje denarnih glob v primeru

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola vzorcu 50 voznic in voznikov osebnih vozil različnih 18-ih zbranih točkah pa prenehanje veljavnosti vozniškega starostnih razredov in različne stopnje izobrazbe. dovoljenja. Analiza raziskave je pokazala na zelo nizko raven Zaradi neupoštevanja cestnoprometnih pravil so, po poznavanja kazenskih sankcij za posamezne prometne statističnih podatkih, najbolj ogroženi mladi vozniki, ki hkrati prekrške s strani anketiranih oseb. Večina anketiranih oseb tudi najbolj ogrožajo druge udeležence zaradi pomanjkanja namreč ni bila seznanjena s kazenskimi sankcijami, ki sledijo izkušenj in znanja. Njihova stališča do prometne kulture, najpogostejšim cestnim prekrškom. Kljub tem rezultatom pa prometnih predpisov in strpnosti se oblikujejo že v otroških večina anketirancev meni, da v prometu dejansko ravnajo v letih, tako v vrtcih in šolah kakor tudi med vožnjo s starši. V skladu s cestnoprometnimi predpisi. Takšno ravnanje je tem času bi bilo smiselno graditi pozitivni odnos mladih do posledica lastnega mišljenja in osebnega odnosa do prometne prometne varnosti. Z odraščanjem naj bi se samo še bolj varnosti in ne zgolj posledica vpliva pravnih sankcij, ki jih izostril ter, nenazadnje, postal najbolj učinkovito sredstvo za odreja državna. preprečevanje prometnih negre, tudi bolj kot sama kaznovalna Anketiranci so prepričani, da z visokimi kaznimi za politika, ki je po našem mnenju le gašenje požara. prometne prekrške in njihovim nenehnim dvigovanjem ne bo Zaradi tega mladi vozniki predstavljajo pomemben del v celoti dosežen cilj izboljšanja prometne varnosti na reševanja problema prometne varnosti, še posebej, če bodo v slovenskih cestah. Po mnenju anketirancev s 100 % obdobju odraščanja uspeli izoblikovati celovit in pozitiven povišanjem kazni za prometne prekrške država ne bo odnos do varnosti v prometu. Seveda je to dolgotrajen proces, izboljšala stanja na cestah. Vsekakor pa dopuščamo možnost ki bi moral biti podprt z ustrezno prometno vzgojo skozi vse subjektivnega pogleda na to situacijo in čustveno življenje, še posebej pa v zgodnjih izobraževalnih institucijah. razumevanje problema. Prav vsak izmed nas nosi svoj del odgovornosti za večjo Anketiranci so predlagali tudi preventivne ukrepe v obliki varnost v cestnem prometu in lahko prispeva k njeni intenzivnejšega izobraževalnega dela na področju prometne uresničitvi, a le z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov, s varnosti, intenzivnejšega informiranja udeležencev v prometu strpnostjo in premišljenimi dejanji. [1] o izrednih dogodkih v prometu in ne nazadnje izboljšanja Menimo, da le kazenske sankcije, predvsem denarne, kot stanja cestne infrastrukture. sredstvo za povečanje varnosti prometa ne pripomorejo k varnosti tako učinkovito kot zavedanje o nevarnosti, ki nas lahko doleti. Zato bi bilo potrebno več truda in časa vložiti v obveščanje o (ne)varnosti prometa in tistih usodnih 4. SKLEP posledicah, ki lahko sledijo ob neupoštevanju omejitev hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, nepravilnega Sodobni človek je vedno bolj mobilen, zato se število prehitevanja itd. To dokazujejo tudi mnenja anketirancev, ki cestnih prevoznih sredstev in najrazličnejših udeležencev v pravijo, da je za hude prometne nesreče kriva nepremišljenost prometu nenehno veča. S tem pa je povezano tudi voznikov, neizkušenost, nestrpnost, prevelika hitrost in zmanjševanje prometne varnosti, ki se v končni verziji vožnja pod vplivom alkohola. S strani staršev, avtošol, največkrat odraža predvsem v številnih prometnih nesrečah. medijev in drugih odgovornih institucij ni zadovoljive ravni Za nemoteno in varno odvijanje prometa so bili uvedeni izobraževanja in osveščanja voznikov začetnikov o prometni zakonsko določeni predpisi ki jih morajo upoštevati vsi kulturi in posledicah, ki se pojavijo v primeru prometne udeleženci v cestnem prometu. Vsak izmed dejavnikov nesreče. varnosti v prometu mora spoštovati svoje zakonsko Kot ukrep v pristojnosti državnih organov, ki bi lahko opredeljene obveznosti, ki se ob neupoštevanju primerno zmanjšal število prometnih nesreč na slovenskih cestah, so sankcionirajo. Vozila morajo biti tehnično brezhibna, ceste anketiranci navedli tudi pogostejše policijske kontrole. pravilno grajene in vzdrževane, država mora sprejeti ustrezno Odgovor je zanimiv, še posebej, če ga primerjamo s podatki zakonodajo v obliki cestnoprometnih predpisov, udeleženci iz tabele 1, ki prikazuje število kršitev cestnoprometnih cestnega prometa pa morajo te cestnoprometne predpise tudi predpisov, ki so jih obravnavali policisti v letih od 2003 do upoštevati. 2007. Organi pregona so v letu 2003 obravnavali 652.482 Statistike kažejo, da se prometne nesreče najpogosteje kršitev Zakona o varnosti v cestnem prometu, leta 2005 le zgodijo prav zaradi neupoštevanja cestnoprometnih 436.247 kršitev, leta 2006 496.560 kršitev in leta 2007 predpisov. Največkrat so kršeni predpisi glede omejitev 492.786 kršitev. Ob tem se postavi logično vprašanje, ali je hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, nepravilnega izboljšanje prometne varnosti, ki smo ji bili priča v letih 2004 prehitevanja, neupoštevanja pravil prednosti itd. Navedene in 2005 ter kasneje poslabšanje v letu 2006, še posebej pa v kršitve so odraz zavestnih dejanj voznikov, s katerimi letu 2007, v neposredni zvezi s številom obravnavnih kršitev. ogrožajo sebe in predvsem tudi druge udeležence prometa. Za Bojimo se, da je, ker je težko verjeti, da se je število kršitev takšna dejanja so državni organi uvedli primerne sankcije v ob enakem nadzoru in povečanju prometa v vseh teh letih obliki glob in pri hujših kršitvah tudi kazenskih točk, ki se dejansko znižalo, prometna varnost pa statistično poslabšala. seštevajo in imajo za posledico najprej prepoved vožnje, pri Vse to napeljuje na sklepanje o zmanjšani nadzorstveni funkciji policije v prometu. Zato se tudi bojimo, da nov in

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola ostrejši zakon o varnosti cestnega prometa ne bo prinesel [15] Uradni list Republike Slovenije št. 33/2006. Zakon o boljših rezulatov v prometni varnosti na slovenskih cestah. javnih cestah (ZJC-UPB1). [On line] Dosegljivo: Vsekakor pa bomo veseli nasprotnega. http://zakonodaja.gov.si [oktober 26, 2007]. Enoličen pogled na možnost reševanja problema varnosti [16] Uradni list Republike Slovenije št. 62/1998. Pravilnik v cestnem prometu s pomočjo represivnih ukrepov s strani o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju pristojnih državnih organov dolgoročno ne bo zadostoval. rednega vzdrževanja javnih cest. [On line] Dosegljivo: Problem nizke stopnje varnosti na slovenskih cestah bo rešljiv http://zakonodaja.gov.si [oktober 29, 2007]. le z aktivnim obojestranskim sodelovanjem med državnimi [17] Uradni list Republike Slovenije št. 3/2007. Zakon o organi in udeleženci cestnega prometa. prekrških (ZP-1-UPB4). [On line] Dosegljivo: http://www.uradni-list.si [julij 4, 2007]. [18] Uradni list Republike Slovenije št. 110/2006. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1-UPB1). [On LITERATURA line] Dosegljivo: http://www.uradni-list.si [julij 10, 2007]. [1] Ministrstvo za promet (2007). Nacionalni program varnosti v cestnem prometu. [On line] Dosegljivo: http://www.mzp.gov.si [maj 11, 2007]. [2] Žlender, Bojan. 2004. Za varnejše voznike in varnejše ceste. Izbrani rezultati evropske raziskave SARTRE 3. [3] Kočevar, Boris, M. Kunstler, D. Bole, M. Mladenović in V. Može. 2005. Varna vožnja. Ljubljana: Avto Moto zveza Slovenije. [4] Supe, Andrej, Sušanj Robert in Žlender Bojan. 2002. Trideset let preventive in vzgoje v cestnem prometu. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. [5] Šefman, Peter. 1991. Vozi in preživi. Ljubljana: Delo Revije. [6] Breznik, Peter, Breznik Mira, in Radkovič Vojko. 2004. Varni v cestnem prometu. Maribor: Primotehna d.o.o. [7] Šibenik, Tomislav. 1993. Umirjanje prometa – Hitrost po meri človeka. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. [8] Polič, Marko, Zabukovec Vlasta, in Žlender Bojan. 1996. Prometna psihologija: Mladi v prometu. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije. [9] Pržulj Mladen, Breznik Vinko.1995. Vozniški kažipot Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Ljubljana: Softproject d.o.o. [10] Uradni list Republike Slovenije št. 133/2006. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4). [11] Državni zbor Republike Slovenije (2007). Nacionalni program varnosti v cestnem prometu. [On line] Dosegljivo: http://www.dzrs.si [junij 15, 2007] [12] Žlender, Bojan. 1997. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. [13] Markl, Mateja, Štaba Robert in Žlender Bojan. 2005. Novosti v Zakonu o varnosti cestnega prometa. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. [14] Brecl, Janko. 2004. Urbanizem in cestni promet 2. del. Maribor: Višja prometna šola Maribor.

Logistični sistemi prihodnost Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

ALTERNATIVNA GORIVA – UPANJE ZA ČISTEJŠE OKOLJE

mag. Nataša Harl1 in doc.dr. Boštjan Harl2 1 Srednja gradbena šola Maribor, Smetanova 35, 2000 Maribor E-mail: [email protected], Telefon: (+386) 31 883 139 2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Smetanova 17, 2000 Maribor E-mail: [email protected], Telefon: (+386) 2 220 7809

Povzetek saj ob morebitnih nesrečah povzroča veliko ekološko škodo V prispevku so najprej na kratko predstavljeni npr. onesnaži vire pitne vode, zastruplja prst ter ogroža ekološki problemi, ki se pojavljajo zaradi izredno velike živalske in rastlinske vrste, ki živijo na onesnaženem potrošnje nafte in naftnih derivatov v prometu. Opisana so območju. prizadevanja strokovnjakov po rešitvi teh problemov z Kljub vsem naštetim ekološkim posledicam uporabe iskanjem alternativnega goriva, ki bi uspešno nadomestilo nafto in bilo hkrati okolju prijazno ter dostopno široki nafte pa le-ta je in še bo kar nekaj časa glavno pogonsko množici uporabnikov. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj sredstvo. To priznavajo vsi vodilni znanstveniki, ki se že alternativnih goriv. Poudarek je na možnostih njihove dolga leta ukvarjajo z alternativnimi viri pogona motornih uporabe ter njihovem transportu in skladiščenju z vidika vozil. Nafto je namreč s trenutno znano tehnologijo najlažje varnosti in zdravja pri delu ter z vidika varstva okolja. spremeniti v energijo, najlažje skladiščiti in tudi cena je, kljub podražitvam, še vedno dokaj sprejemljiva. Tako Abstract strokovnjaki iščejo alternativno gorivo, ki bi bilo kar se da The contribution begins with the short presentation of prizanesljivo do narave, shranjevanje in uporaba kar se da ecological problems appearing due to an extraordinary varna in enostavna, ob enem pa naj bi omogočalo demand in oil and oil derivatives. It describes the experts´ ekonomsko sprejemljivo rešitev. Vztrajno iskanje čim bolj efforts to solve the problem starting the research for an primernega alternativnega goriva, ki bi nadomestilo nafto, alternative fuel as an oil substitute to be environmentally je tudi posledica dejstva, da je nafta neobnovljiv energijski friendly and accessible to the great mass of consumers. Then some of the alternative fuels are presented as well as the vir, za katerega strokovnjaki napovedujejo skorajšnje possibilities of their use, transport and store regarding izčrpanje zalog. industrial safety environmental protection. Za nafto se uporabljajo različni izrazi, ki kažejo na njen velik pomen, na primer: črno zlato ali pa kri Ključne besede svetovnega gospodarstva. Skupno nafta ta čas zagotavlja onesnaževanje okolja, promet, energijski viri, goriva, skoraj polovico svetu potrebne energije. Je izredno široko alternativna goriva uporabna. Poleg goriva se uporablja kot surovina za najrazličnejše izdelke od zdravil, detergentov, igrač, 1 UVOD alkohola, kozmetike, eksploziva, do dodatkov k hrani, črnila in drugega. Razlog v tako široki uporabnosti je v Človeštvo se že desetletja ukvarja s problemi, njeni zapleteni molekularni strukturi. Strokovnjaki sicer povezanimi z našim okoljem oziroma naravo, ki smo jo s niso enotni v napovedi koliko časa bo še preteklo preden bo svojim načinom življenja že precej načeli. Predvsem je nafte zmanjkalo, strinjajo pa se, da ta čas ni več tako daleč zaskrbljujoč pojav tople grede. Gre za segrevanje ozračja, in ga lahko štejemo le še v nekaj desetletjih. Pri tem je ki je posledica plinov, ki jih vsakodnevno spuščamo v problem tudi v izredno hitrem naraščanju potreb po ozračje. Med največje »proizvajalce« takšnih snovi sodijo energiji, ki je posledica izredno hitrega napredka človeštva vozila z motorji z notranjim zgorevanjem (bencinski in na vseh področjih življenja in večanja števila svetovnega dizelski motorji). Posledice njihovega delovanja so izpušni prebivalstva. Dejstvo je, da potrebe po nafti ne bodo kmalu plini, ki vsebujejo ogromno škodljivih spojin, kot so usahnile, prej nasprotno, celo povečujejo se, in tudi napori ogljikov dioksid in ogljikov monoksid, dušikovi oksidi ter za boljšo izkoriščenost naftnih goriv (npr. v avtomobilski mnogi drugi plini. Težave delno odpravljajo katalizatorji, ki industriji) ne pomagajo kaj dosti, kajti število vozil narašča so nameščenih na vseh sodobnejših vozilih, vendar je to le veliko hitreje, kot to dopuščajo količine razpoložljive nafte. delna in začasna rešitev, saj je potrebno odslužene Nekateri rezultati prizadevanj znanstvenikov, da bi katalizatorje nekako uničiti. Pri takem uničevanju pa se postopoma svet postajal čim manj odvisen od nafte so že pojavi nevarnost, da bi vse snovi, ki so ostale v opazni, saj se že prodajajo vozila na električni pogon, katalizatorjih v obdobju njihovega delovanja, prišle v pogon na utekočinjen ali uplinjen zemeljski plin in podobne okolje. Če torej želimo zmanjšati emisije toplogrednih rešitve. plinov, je pomembno, da poiščemo nove načine Med najbolj tipične predstavnike alternativnih goriv zmanjševanja emisij v transportu. Nafta namreč ne ogroža štejemo: biodizel, bioetanol, biometanol, tekoči vodik, okolja le pri svojem zgorevanju, pač pa tudi pri transportu, utekočinjen naftni plin (UNP ali LPG), bioplin (CH4).

Logistični sistemi prihodnost Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Uredba o pospeševanju rabe biogoriv, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje, skladno z evropskimi direktivami predvideva, da bi delež letne količine biogoriva, ki bo dana na trg za pogon motornih vozil, leta 2010 znašal 5,75%. Slovenija ima dobre možnosti za lastno proizvodnjo obnovljivih virov energije, predvsem bioetanola in biodizla, zato so zahteve po povečanju deleža tovrstnih goriv priložnost, da država zmanjša odvisnost od tujih dobaviteljev nafte in njenih derivatov in vpreže svoje gospodarske potenciale. [3] V skladu s slovenskim pravnim redom so biogoriva, ki se uporabljajo kot goriva za pogon motornih vozil v prometu, naslednja goriva: • etanol, proizveden iz biomase in/ali biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če se rabi kot biogorivo ga imenujemo bioetanol; • metilester maščobnih kislin, proizveden iz rastlinskih ali živalskih olj, če ima kakovost dizelskega goriva in se rabi kot biogorivo ga imenujemo biodizel; • plinasto gorivo, proizvedeno iz biomase in/ali iz biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če je lahko očiščen Slika 1: Prikaz pridobivanja in uporabe alternativnih goriv do kakovosti naravnega plina in se ga rabi kot biogorivo ga imenujemo bioplin; • metanol, proizveden iz biomase, če se rabi kot V nadaljevanju je podrobneje predstavljenih nekaj biogorivo ga imenujemo biometanol; alternativnih goriv (njihovo pridobivanje, možnost uporabe, • dimetileter, proizveden iz biomase, če se rabi kot dobre in slabe strani, njihovo skladiščenje in transport z biogorivo ga imenujemo biodimetileter; vidika varnosti in zdravja pri delu ter z vidika varstva • vodik, proizveden iz biomase in/ali iz biološko okolja). razgradljivih frakcij odpadkov, če se rabi kot biogorivo ga imenujemo biovodik. [6] 2 PRIMERI ALTERNATIVNIH GORIV V Sloveniji se uporabljajo naslednja alternativna goriva: biodizel, utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski BIODIZEL plin in vodik vendar je možnost nabave in uporaba še precej omejena. Za pridobivanje biodizla potrebujemo tri osnovne surovine: - olje - sveže rastlinsko (repično, sončnično, sojino, kokosovo, itd.) ali rabljeno jedilno (slika 1), lahko pa uporabimo tudi živalske maščobe, - metanol (pridobivamo ga z oksidacijo zemeljskega plina) in - katalizator (kislina ali baza).

Logistični sistemi prihodnost Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

soglasju Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance. Transport 100 % biodizla je preprost in nenevaren za okolje. Za razliko od navadnih fosilnih goriv, ki niso razgradljiva, se namreč v zemlji razgradi v 28 dneh, v vodi pa že v nekaj dneh. Transport 100% biodizla se izvaja na enak način kot transport rastlinskih olj, transport mešanic pa na enak način kot transport običajnega dizelskega goriva. Izvaja se v suhih in čistih rezervoarjih, da ne pride do razgradnje goriva. Shranjuje se v čistem, suhem in temnem okolju, zaščitenem pred vplivi vremena in direktno sončno svetlobo. Sprejemljivi materiali za shranjevanje biodizla so nerjaveče jeklo in fluorirana polietilen ter polipropilen. Pri nizkih temperaturah okolja se mora zaradi slabših nizkotemperaturnih lastnosti gorivo hraniti v Slika 2: Biodizel, pridobljen iz rabljenega jedilnega olja ogrevanih prostorih ali ogrevanih rezervoarjih. Zunanjost [5] rezervoarjev mora imeti ustrezno antikorozijsko ter toplotno izolacijsko zaščitena z mineralno volno in jekleno

pločevino.

Pretakanje oz. sprejem in mešanje biodizelskega

goriva ponavadi poteka pri temperaturah nad + 4,5°C, kar je odvisno od kakovosti in vrste biodizla, saj se pri nižjih temperaturah zgosti do te mere, da pretakanje ni več možno.

Slika 3: Reaktor za proizvodnjo biodizla [1]

Vse tri surovine vodimo v reaktor (slika 2), kjer zmes segrejemo in premešamo. Po določenem času se fazi ločita Slika 4: Prikaz zunanjih rezervoarjev in dobimo biodizel in kot stranski produkt glicerol. Tako nastane gorivo poimenovano z mednarodno kratico RME

(Repseed methyl esther), ki je varnejše, ekološko primernejše in ima boljši vžig od standardnega dizelskega Potrebna je stalna kontrola prisotnosti vode v goriva. Po lastnostih je to gorivo podobno navadnemu rezervoarjih, saj voda pospešuje nastanek in rast bakterij ter dizelskemu in ga lahko uporabljamo v običajnih motorjih, alg. Biodizel je že sam po sebi izvrsten medij za rast alg, ki vendar pa je za popolnejše delovanje potrebno motor nastajajo v obliki tankega filma na stenah rezervoarjev ter v prilagoditi novemu gorivu. RME gorivo je bolj korozivno, daljšem časovnem obdobju v obliki sedimentov na dnu zato s posebnimi premazi zavarujemo izpostavljene rezervoarjev. Zaradi čistilnega učinka biodizla se nastali površine v motorju. Višja vžigna temperatura RME film in sedimenti prenesejo v sistem, kjer povzročajo pomeni, da je ravnanje z njim manj nevarno kot z dizelskim mašenje filtrov pri prečrpavanju goriva ali delovanju gorivom. Njegove pomembne prednosti so, da je motorja. Najdaljši priporočeni rok shranjevanja tega goriva biorazgradljiv, netoksičen in čistejše izgoreva - manj je šest mesecev, po preteku šestih mesecev pa je potrebna emisij. Njegove pomanjkljivosti pa so: časovno slaba ponovna kontrola in ugotavljanje skladnosti lastnosti s obstojnost, kar predstavlja problem pri skladiščenju, slabše specifikacijami in standardi za biodizel. Poznamo dve nizkotemperaturne karakteristike, agresivnost na tesnila, možnosti skladiščenja, in sicer samostojno ali skupno nevarnost pojava kmetijskih monokultur, ki so ekološko skladiščenje z dizelskim gorivom (največ tri mesece). [2] sporne, in cena. Biodizel se meša z dizelskim gorivom do komercialne zmesi (do 10 % biodizla), kar je skladno s predvideno strategijo Ministrstva za okolje in prostor ob

Logistični sistemi prihodnost Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

NARAVNI PLIN VODIK

Naravni plin je mešanica ogljiko-vodikov, predvsem Vodik je potencialni vir energije za prihodnost. Je metana (CH4), pridobivajo pa ga bodisi iz vrtin bodisi kot plin brez barve, okusa in vonja. Je najenostavnejši in stranski produkt pri predelavi surove nafte. Shranjuje se v najlažji element v vesolju, sestavljen iz enega protona in stisnjenem plinastem stanju ali pa utekočinjen. Zaradi svoje elektrona. Zaradi njegove preproste strukture ga nekateri prisotnosti na trgu in dostopnosti širokim množicam je pojmujejo kot izvor vseh ostalih elementov. Glede vedno bolj popularen kot alternativno gorivo. Prav tako je razširjenosti v vesolju je z več kot 90 % najbolj razširjen njegovo gorenje izredno čisto, emisija škodljivih plinov pa element. V zemeljski skorji je tretji najbolj razširjen veliko manjša kot pri bencinskih in dizelskih motorjih. element, saj ga najdemo v vodi in v vseh organskih Vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih je okoli spojinah. 90%, dušikovih oksidov pa za okoli 50% manjša, kot pri bencinskih in dizelskih motorjih. Slabost naravnega plina pa je predvsem potreba po velikih tlakih za shranjevanje. [4] V normalnih atmosferskih razmerah je to gorivo v plinastem stanju, pri nadtlaku pa se utekočini. Njegovo lastnost učinkovito izrabljamo pri transportu in pri hranjenju plina v jeklenkah in plinohramih. Ena volumska enota utekočinjenega naftnega plina (UNP) razvije 250 volumskih enot plinastega UNP. Danes je na svetu okoli 7 milijonov vozil, ki za pogon uporabljajo to gorivo. V Evropi jih je največ, nad 1,2 milijona, največ v Italiji, sledijo Poljska, Nizozemska in Francija. Slovenija je čisto na dnu te lestvice, saj se s tem gorivom lahko oskrbimo le na štirih servisih, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Ankaranu. V tem trenutku je edino pravo alternativno gorivo bencinu, dokler ne steče večja proizvodnja biogoriv Slika 5: Atom vodika in serijska proizvodnja vozil, ki bodo za pogon uporabljala vodik. Poleg čistejšega izpuha so motorji, ki za gorivo Njegova največja prednost pred ostalimi gorivi je uporabljajo plin, tudi tišji. Ker je hrup prav tako velik najvišja energijska gostota: enaka teža vodika vsebuje onesnaževalec okolja, nikakor ne gre zanemariti podatka, trikratno energijsko vrednost, ki jo ima bencin. Pri samem da je vozilo na plinski pogon celo do 50 % tišje od gorenju se tako sprošča ogromno energije, kot ostanek primerljivega vozila z dizelskim motorjem. [2] procesa pa je voda, ki je tako čista, da bi jo lahko uporabljali kot pitno vodo. Tudi v tem je velika prednost V Italiji so že sprejeli zakon, da po mestnem jedru v uporabe energije iz vodika, saj ne nastajajo toplogredni času presežene dovoljene stopnje strupenih plinov lahko plini. Tekoči vodik ima zelo veliko masno gostoto energije, vozijo le električna vozila in vozila na plinski pogon. a precej nižjo volumsko gostoto energije. To pomeni, da bi Veliko manjša je tudi ekološka katastrofa pri izlitju tega v vozilu posoda z gorivom zavzela več prostora, bila pa bi goriva v primerjavi z bencinom ali nafto. Po svoji lažja. Če upoštevamo, da je izkoristek vozila z gorivnimi energijski vrednosti je najbližje bencinu. Kljub temu z enim celicami precej večji od običajnih vozil z motorji na litrom plina zaradi njegove nižje energijske gostote notranje zgorevanje, vidimo da tudi razlika v prostornini ni prevozimo do 20 % manj kilometrov kot z litrom bencina. občutna. Do 10% je manjša tudi moč motorja. Vodik skladiščimo na več načinov: kot stisnjenega v Najpogostejše vprašanje je povezano z varnostjo obliki plina, kot tekočega ali pa v obliki hidridov (trdno uporabe plina v vozilih. Tako kot bencin je gorljiv, vendar agregatno stanje). Tekoči vodik se običajno skladišči v z višjo točko samovžiga, kot jo ima bencin. V vozilih je kroglastih rezervoarjih, ki so izolirane vakuumske posode. shranjen v atestiranem jeklenem rezervoarju in pod tlakom Rezervoarji so sestavljeni iz jeklene ali aluminijaste do 10 atm, tako da je v tekočem agregatnem stanju. notranje lupine, vakuumiranega vmesnega prostora in Rezervoar se napolni samo do 80 % prostornine, preostali jeklene zunanje lupine. prostor pa je namenjen temperaturnemu raztezanju tekočine. Tudi vse druge komponente plinske napeljave so atestirane in preizkušene. Če pride do predrtja rezervoarja in vžiga plina, ta gori v usmerjenem plamenu, medtem ko se bencin razlije po površini in ponavadi s svojimi ognjenimi zublji zajame celotno vozilo.

Logistični sistemi prihodnost Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

varna, da jo bo mogoče masovno proizvajati in srečevati se z njo na vsakem koraku.

LITERATURA

[1] Biodizel – alternativno gorivo (b.d.). Pridobljeno 17. 12. 2007, iz http://www.interplast.hr/. [2] Duh Simončič, T., Varga, B. in Harl, B. (2008). Skladiščenje in transport alternativnih goriv iz vidika varnosti in zdravja pri delu. V: Kegl, B., Kegl, M. in Pehan, S. (ur.). Alternative fuels. Maribor: Fakulteta za strojništvo. [3] Jager, V. (2006). Biogoriva prihodnost Slovenije. Večer.62(141), 5. [4] Mejrič, D. (b.d.) Raziskava alternativnih goriv. Pridobljeno 15. 12. 2007, iz robin2.r.uni- mb.si/~evgen/WWW/mejric/goriva.doc. Slika 6: Namestitev jeklenk v vozilu [5] Pečjak, A. (b.d.) Nekaj dejstev o biodizlu. Pridobljeno 15. 12. 2007, iz http://www.ad- Utekočinjanje vodika je drag in energijsko zahteven pecjak.si/ECO/biodizelSLO.htm proces, pri katerem porabimo do 40% energije, ki jo vodik [6] Trontelj, F. (2007). Pogonska goriva motornih vozil. vsebuje. Pridobljeno 15. 12. 2007, iz http://www.bb- Vodik je težko skladiščiti. Ima majhno gostoto, kranj.si/diplome/Trontelj_Franc- majhno velikost molekul in rad reagira z mnogimi drugimi Pogonska_goriva_motornih_vozil.pdf. elementi. Reagira tudi z različnimi materiali (npr. jeklo) in jih naredi krhke, posebno pri visokem tlaku. Vodik je zaradi svoje eksplozivnosti v zelo različnih mešanicah z zrakom (od 4% do 75%) za skladiščenje in transport na prvi pogled zelo neprimeren. To je razlog zaradi katerega se proizvajalci in raziskovalci novih tehnologij na tem področju odločajo za uporabo »reformerjev« oz. naprednih načinov za shranjevanje – kot npr. Chrysler, ki razvija tehnologijo uporabe natrijevega borohidrida za pridobivanje vodika. [2].

SKLEP

Zavedati se moramo, da alternativna goriva, ki so tukaj omenjena nikakor ne predstavljajo celotne palete takšnih goriv in pogonov, saj se na tem področju ogromno raziskuje in se ves čas pojavljajo nove ideje in rešitve. Vsakodnevno se v glavah raziskovalcev porajajo nove zamisli, ki zahtevajo tehten premislek, analizo, posvetovanja, predstavitev javnosti oziroma sodelavcem, načrtovanja, izdelavo prototipov, testiranja, poprave napak… Prav tako ne gre pozabiti, da ima vsako alternativno gorivo oziroma pogonski sistem svoje prednosti in slabosti. Če je sistem dovolj poceni in enostaven, obstaja dvom o njegovi kakovosti, energijski vrednosti ali varnosti. Če je sistem napreden, varen, skoraj popoln, je zagotovo predrag za masovno uporabo. Popolna alternativa nafti še ne obstaja in vprašanje je, če bomo kdaj priča rešitvi, ki bo enostavna, zanesljiva, okolju prijazna, dostopna široki množici uporabnikov in predvsem dovolj

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

ONESNAŽEVANJE ZRAKA ZARADI PROMETA (MERITVE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV TOVORNIH VOZIL V PODJETJU F.A. MAIK)

Mag. Dušan Kolarič in Danilo Žižek, Višja prometna šola Maribor Preradovičeva 33, 2000 Maribor, Slovenija [email protected], tel. +386 2 4294 129 Miha Bezjak, F.A. Maik d.o.o. [email protected], tel. +386 2 460 0 070

Povzetek more and more notable. We have been witnessing large climatic changes, caused by greenhouse gases for several Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da smo v obdobju, ko years. The question is no more “Are there climatic changes or so nevarne podnebne spremembe vedno bolj opazne. Že nekaj are there not?”, nor “Are they being accelerated by human let smo priča velikim podnebnim spremembam, ki so actions or are they not?”. The fact is, the climate is changing posledica globalnega segrevanja zaradi naraščanja more and more rapidly and that extreme weather conditions toplogrednih plinov. Danes ni več vprašanje, ali podnebne are becoming a daily matter. Furthermore, even if we stopped spremembe so ali ne ter ali jih človek s svojim delovanjem polluting the atmosphere immediately, the processes triggered dodatno pospešuje ali ne. Dejstvo je, da se podnebje vedno by human-caused pollution would be going on for several hitreje spreminja in da so postali ekstremni vremenski pojavi decades. vsakodnevna stalnica. Še več. Četudi bi takoj prenehali z We have been aware for a long time, that traffic, onesnaževanjem atmosfere, bi procesi, ki so bili sproženi s especially road and aerial traffic, is one of the largest sources človekovim onesnaževanjem, potekali še nekaj desetletij. of emissions of harmfull gases and particles into the Že dolgo vemo, da je promet, še posebej cestni in zračni, evironment. The environmental impact of traffic is especially eden izmed največjih virov emisij škodljivih sestavin v large due to greenhouse gases, which are part of exhaust okolje. Promet še posebej močno obremenjuje okolje z gases being produced by internal combustion engines. In emnisijami toplogrednega plina, ki so sestavni del izpušnih addition to that, there are many more toxic components in plinov, ki nastanejo kot posledica zgorevanja fosilnih goriv v exhaust gases. pogonskih agregatih prevoznih sredstev. Seveda so v izpušnih Traffic emissions could be decreased, but the actions plinih prisotne tudi mnoge druge za človeka in okolje necessary in order to achieve that are quite complex and strupene in nevarne komponentne izpušnih plinov. unpopular. First of all, the emission rates of every single Nevarne emisije iz prometa je sicer možno zmanjšati, so vehicle engine have to be monitored. They usually depend on pa ukrepi, s katerimi bi to lahko dosegli, dokaj zahtevni in the quality of the engine, driving technique and road nepopularni. V prvi fazi je prav gotovo potrebno nenehno infrastructure. An example of such emission measurement is spremljati emisije iz motorjev prevoznih sredstev, ki so v presented in the continuation. glavnem povezane s kvaliteto samega motorja, s tehniko vožnje oziroma pravilnim obremenjevanjem motorja glede na Key words: climatic changes, environmental impact on razmere na cesti in ne nezadnje s primerno postavitvijo tras environment, emission of exhaust gases, greenhouse gases, posamezne, še posebej pa cestne prometne infrastrukture. measurement of emision of exhaust gases. Primer tovrstnih meritev emisij iz motorjev tovornih vozil je predstavljen v nadaljevanju. 1. UVOD

Ključne besede: podnebne spremembe, škodljivi vplivi Tehnološki in organizacijski razvoj sodobnega prometa prometa na okolje, emisije izpušnih plinov, toplogredni plini, omogoča obsežno in vedno hitrejšo distribucijo dobrin ter meritve emisij izpušnih plinov. istočasno pospešuje gospodarski razvoj. Za fizično realizacijo prometa potrebujemo prevozna Abstract oziroma transportna sredstva. Žal le-ta z različnimi škodljivimi vplivi bolj ali manj obremenjujejo naravno okolje, Experts have been emphasizing for a long time, that we s tem pa tudi človeka. Škodljivi vplivi prometa oziroma are in an era, in which dangerous climatic changes are getting prometnih sredstev so zelo obsežni in kompleksni, mnogi med njim pa tudi dolgoročno zelo problematični. [1]

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Strokovnjaki so enotni v oceni, da je največji problem zraka pada. Temperatura zraka se z višino močno spreminja. sodobnega prometa cestni promet, ki povzroča največ V posameznih zračnih plasteh narašča ali pada in končno nezaželenih vplivov na okolje in ima prevladujoč vpliv pri: zopet narašča v vesoljski prostor. - onesnaževanju atmosfere s kemičnimi snovmi, ki se Atmosfera je razdeljena na več plasti, ki se med seboj pojavljajo kot sestavine izpušnih plinov motorjev z razlikujejo po sestavi plinov in fizikalnih lastnostih. Zgradba notranjim zgorevanjem, atmosfere je prikazana v spodnji tabeli na sliki 1. [2][3] - onesnaževanju voda in tal z izpušnimi plini motorjev in nekaterimi tekočinami, - obremenjevanju okolja in živih bitij s hrupom, - povzročanju vibracij v okolici prometnih poti, - toplotnem obremenjevanju zaradi zgorevalnih procesov v pogonskih motorjih cestnih vozil, - prekomernem degradiranju okolja zaradi odvzema zemljišč, ki jih potrebujemo za gradnjo cestne prometne infrastrukture, - razgradnji cestnih vozil (goriva, maziva, različne tekočine, akumulatorji, katalizatorji, plastika) in - udeležbi v prometnih nesrečah (poškodovani in mrtvi).

Med najpomembnejše vidike obremenjavanja okolja zaradi prometa uvrščamo onesnaževanje atmosfere, saj Slika 1: Sestava atmosfere [2][3] povzroča dolgoročne, globalne in zelo kompleksne vplive v naravnem okolju, ki so pogosto v neposredni zvezi ne samo z globalnimi vremenskimi spremembami, ampak tudi z Atmosfera uravnava količino sončnega sevanja, ki doseže zdravjem ljudi in ostalih živih bitij. Mnogi strokovnjaki prav Zemljo, istočasno pa uravnava tudi količino sevanja kemijskemu onesnaženju atmosfere, ki je povzročeno tudi z (energije), ki jo Zemlja odda. In ravno pri tem lahko nastopijo delovanjem prometnih sredstev, pripisujejo krivdo za večjo težave, če je v atmosferi preveč plinov, ki preprečujejo odhod pojavnost nekaterih bolezni v zadnjih letih (pljučni rak). v vesolje toploti, ki jo je oddala Zemlja. Takšne težave nastopijo pri pojavu tople grede, kjer plini tople grede, Opisana tematika je predmet mnogih raziskav, ki jih koncentrirani v atmosferi, preprečujejo prehod infrardečim izvajajo različne institucije. Tovrstne raziskave vzpodbuja žarkom (toplota) v vesolje (torej se obnašajo kot izolatorji), tudi Evropska skupnost. V nadaljevanju bomo predstavili eno medtem ko zelo dobro prepuščajo valovne dolžine vidnega od takšnih raziskav, ki je zajemala merjenje emisij izpušnih dela spektra solarnega sevanja, ki dosežejo zemeljsko plinov prevoznih sredstev. površino. Tako ostane toplotna energija ujeta v atmosferi (v

troposferi) in vpliva na globalno segrevanje ozračja. Poudariti moramo, da je prisotnost plinov tople grede nujno potrebna, 2. ONESNAŽEVANJE ATMOSFERE ZARADI ker bi brez njih Zemlja oddala preveč toplote, tako da bi bila PROMETA temperatura na Zemlji takšna, da bi bila na njej ledena doba. Težava je le v tem, da je plinov tople grede preveč in da zadržijo preveč toplote v troposferi. 2.1. Zgradba atmosfere Večina emisij odpadnih plinov, prahu in mnogih drugih kemijskih snovi, ki jih v velikih količinah izpuščamo v zrak, Zrak je zmes plinov, prašnih delcev različnih velikosti in je posledica umetnih procesov, ki jih ustvarja človek za aerosolov (aerosoli so trdne in tekoče primesi v atmosferi, zadovoljevanje svojih potreb. Velike količine tovrstnih emisij predvsem drobni, manj kot 0,001 mm veliki delci). V zraku je so posledica uporabe prevoznih sredstev v transportnih 78,08 % dušika, 20,95 % kisika, 0,03 % ogljikovega dioksida, procesih v prometu. Promet danes upravičeno ocenjujemo kot 0,935 % argona in 0,02 do 2 % vodne pare in drugih plinov v velikega onesnaževalca okolja in še posebej zraka. Umetno majhnih količinah (ogljikovega monoksida, ozona in žlahtnih povzročenih emisij, zaradi njihove količine, z naravnimi plinov). procesi ne moremo več odstranjevati, zato se koncentracija Vsebnost plinov se v zraku le malo spreminja, razen v teh snovi v atmosferi povečuje in ogroža naravo. nižjih zračnih plasteh v višini 10 do 50 m zaradi vpliva organskega življenja. Množina vodne pare v zraku je spremenljiva in je odvisna od temperature. Toplejši zrak 2.2. Onesnaževalci zraka lahko vsebuje več vodne pare kot hladen – pravimo, da je bolj Najpomembnejši primarni onesnaževalci zraka iz znanih vlažen. Takšen zrak je značilen za področja okoli ekvatorja. Z virov so: oddaljevanjem proti mrzlim arktičnim področjem vlažnost - SO2,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- CO, komponente plini O2, CO2, N2 in pare H2O. Širša javnost ima - NOX, plin CO2 za strupen, vendar ta plin ni strupen, ima pa zelo - SOX, negativen vpliv na globalno segrevanje ozračja, ker je - trdni delci, najpomembnejša komponenta pojava tople grede. [4] - HC (VOC), Svinec je edina sestavina izpušnih plinov bencinskega - kovine.[1] motorja, ki jo lahko odstranimo še pred zgorevanjem. Ostale nevarne sestavine pa znamo danes odstraniti le z obdelavo Sekundarni onesnaževalci zraka, ki nastanejo v atmosferi izpušnih plinov vozil. Problem svinca je še vedno prisoten, s kemičnimi reakcijami, so: saj se je v ozračju v preteklosti nabralo veliko trdnih delcev - O , svinca kot posledica zgorevanja osvinčenih pogonskih goriv. 3 V gorivo za Ottov motor (bencin) so v preteklih letih dodajali - fotokemijski oksidanti – peroksiacetil nitrati PAN, dodatke (aditive) na bazi svinca za izboljšanje delovanja - oksidirani ogljikovodiki. motorja (mazanje) ter zmanjševanje možnosti samovžiga

zmesi goriva in zraka (klenkanje) v zgorevalnem prostoru Med navedenimi onesnaževalci zraka so po EC, WHO in motorja. [4] [5] USEPA kot kritični onesnaževalci označeni: Za onesnaževanje zraka zaradi delovanja motorjev z - CO, notranjim zgorevanjem so krive emisije: - NO , 2 - v ohišju motorne gredi (nastanejo zaradi netesnosti - O3, batnih obročev – plini v tem primeru lahko uidejo v - SO2, okrov motorne gredi, pri tem pa je največji delež emisij - trdi delci s premerom < 10 μm, povzročen z nezgorelo polnitvijo mešanice goriva in - svinec. [1] zraka, manj pa zaradi uparjanja olja); - hlapov (nastanejo zaradi izhlapevanja goriva v rezervoarju in v vplinjaču, pri čemer se je potrebno 2.3. Vpliv prevoznih sredstev na atmosfero zavedati, da je izhlapevanje bolj izrazito pri višjih zunanjih temperaturah); Prevozna sredstva uvrščamo med velike onesnaževalce - ki nastanejo zaradi izlitij pri natakanju goriva; zraka ali bolje kar atmosfere. Vozila, ki jih poganjajo motorji - izpušnih plinov, ki zapustijo zgorevalni prostor in skozi z notranjim zgorevanjem, povzročajo velike težave zaradi izpušni sistem in katalizator izhajajo v ozračje.[5] [22] kemijskega onesnaževanja okolja, še posebej v gosto Tem emisijam se pridružujejo še: naseljenih področjih. Visoke koncentracije CO, CO2, HC in - prah zaradi obrabe pnevmatik, še vedno svinca v atmosferi, so rezultat zgorevalnih procesov - prah zaradi zaviranja in uporabe sklopk (obraba še fosilnih goriv v pogonskih motorjih vozil. vedno prisotnih azbestnih zavornih plošč in lamelnih Večino sodobnih prevoznih sredstev še vedno poganja plošč sklopk avtomobilov). klasičen motor z notranjim zgorevanjem, za katerega vemo, da je žal velik onesnaževalec okolja, z njim pa tudi zraka. V teh motorjih izgoreva mešanica zraka in goriva v Ottovem 2.3.1 Proces zgorevanja motorju in komprimiranega goriva in zraka v dizelskem motorju. Vžig goriva v bencinskem motorju povzročimo z Slabost motorjev z notranjim zgorevanjem je tudi, da so iskro, v dizelskem pa z vbrizgom goriva pod visokim tlakom sposobni proizvajati koristno mehansko delo samo s v valj motorja. Način vžiga za onesnaženje zraka načeloma ni procesom zgorevanja goriva ob prisotnosti kisika, ki je nujno pomemben, pomembna pa je vrsta goriva, ki se v primeru potreben za oksidacijo goriva. Zato dodatno porabljajo kisik obeh vrst motorjev bistveno razlikuje, čeprav je osnovna iz atmosfere za izvedbo zgorevalnega procesa ter tako surovina, iz katere izdelujemo goriva, ista. Načeloma so zmanjšujejo potrebne količine kisika v ozračju. Strokovnjaki bencinski motorji nekoliko bolj škodljivi kot dizelski, saj opozarjajo, da potniško reaktivno letalo na poletu od Evrope dizelski motorji porabijo gorivo bolj učinkovito, kar se kaže do Amerike porabi toliko kisika kot 100 ljudi v enem letu. tudi v nižji onesnaženosti izpušnih plinov (dizelski motorji Z zgorevanjem enega litra goriva (bencina) nastane prispevajo le 20 % CO). Ker pa so hlapi dizelskih motorjev približno tisoč litrov izpušnega plina. S spektralno analizo bolj vidni in imajo neprijeten vonj, povzročajo večje izpušnega plina motorjev z notranjim zgorevanjem je bilo nezadovoljstvo med ljudmi. Virov onesnaženja zraka zaradi ugotovljeno, da vsebujejo čez tisoč različnih kemijskih spojin, prevoznih sredstev ne smemo iskati le v njihovih motorjih, saj predvsem nezgorelih ali delno zgorelih ogljikovodikov. več kot tretjino onesnaženja zraka prispevajo še ventilacija Prisotnost ogljikovodikov je logična, saj je gorivo izdelano iz rezervoarja za olje, vplinjač in rezervoar goriva. nafte, ki je zmes različnih ogljikovodikov. Glavne sestavine izpušnih plinov delimo na strupene in Zgorevanje mešanice goriva in zraka se v zgorevalnem nestrupene. Med strupene uvrščamo trde delce (saje, svinec) prostoru (valju) širi neenakomerno vzdolž valja, kar povzroči in pline (CO, HC, SO2, N0x), medtem ko so nestrupene bolj ali manj nehomogeno razporeditev toplote v valju, to pa

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola vpliva na prisotnost nepopolnega zgorevanja goriva, kar gorivo. Zaradi prisotnosti kisika in dušika v zraku se med vpliva na strukturo izpušnih plinov. zgorevanjem v motorju ustvarja dušikov monoksid NO po Količino sestavin v plinih je možno dokaj dobro reakciji, ki jo podaja enačba 2. [2] nadzorovati s pravilnim in rednim vzdrževanjem motorja. To še posebej velja za dizelske motorje, ki onesnažujejo okolje s + → NO2ON (2) sajami, na katerih se nabirajo mnoge nevarne snovi. Na 22 primer – benzopiren, ki ga uvrščamo med povzročitelje raka na pljučih. [1] Dušikov monoksid nastaja v kemičnih reakcijah, ki Kemijski proces popolne oksidacije goriva (zaželena) v potekajo v bližini najvišjih temperatur plamena. Njegov zgorevalnem prostoru motorja lahko opišemo z enačbo 1. nastanek je pogojen z zgorevalno temperaturo, s količino kisika in s časom zadrževanja pravkar zgorelih plinov v m okolici plamena. Pri preveliki oddaljenosti od centra plamena ZRAKHC nCO ++→+ QOH (1) je temperatura neustrezna. Takrat postane NO neaktiven, ker mn 2 2 2 reakcije, v katerih nastopa, potekajo prepočasi. Koncentracije nastalega NO naraščajo s temperaturo in dosežejo najvišjo Pri takšnem zgorevanju nastaneta dve toksični substanci - vrednost pri najvišji zgorevalni temperaturi in presežku kisika v zgorevalnem prostoru. Količina NO je odvisna tudi od ogljikov dioksid CO2 in vodna para H2O. Popolno zgorevanje v realnih razmerah težko dosežemo, saj proces oksidacije pravilnega trenutka za vbrizg oziroma vžig goriva, čemur goriva poteka zelo hitro in skozi množico medsebojno konstruktorji motorjev posvečajo veliko pozornost. [2] povezanih reakcij. Tudi ne vedno enaka sestava gorivne zmesi Povečanje količine zraka v zgorevalnem prostoru motorja (nehomogenost gorivne mešanice) v zgorevalnem prostoru omogoča povečanje količine NO, ne da bi se spremenila zaradi načina širjenja plamena in zaradi hladnih sten valja temperatura plamena. Če se oksidacija nadaljuje, se pričnejo povzroča, da oksidacija ne poteka popolnoma enako v vsaki pojavljati še dušikovi oksidi NOx. točki zgorevalnega prostora. Zaradi tega nekaterim ogljikovodikom iz goriva sploh ne uspe priti v stik s kisikom, nekaterim je omogočena le delna oksidacija, nekateri, že oksidirani ogljikovodiki pa zaradi zgorevalnih temperatur v zgorevalni komori ponovno razpadejo. Na potek zgorevanja vpliva tudi režim dela motorja, ki lahko ustvarja različno bogate polnitve. [1] Emisija ogljikovodikov je posledica osnovnih ogljikovodikov, ki jih vsebuje gorivo, in ogljikovodikov, ki nastanejo z razpadom goriva. Njihova koncentracija narašča s padanjem hitrosti zgorevanja goriva in temperature v Slika 2: Emisije NO, HC in CO v odvisnosti od hitrosti zgorevalni komori. Višanje zgorevalne hitrosti pa pospešuje potniških vozil reakcije, v katerih nastopa termalni razpad goriva. Ob tem je (c-bencinski motor s vplinjačem, i-bencinski motor z vbrizgom goriva, d- fotokemična reaktivnost emisije ogljikovodika v izpuhu dizelski motor) [7] odvisna od sestave goriva. Sama reaktivnost narašča s prisotnostjo tuolena, kar pomeni, da prihaja do večjih emisij Proces zgorevanja v motorjih z notranjim zgorevanjem je HC pri neosvinčenem bencinu, zato so bencinski motorji večji dokaj kompliciran. Pri zgorevanju se posamezni gorljivi proizvajalci ogljikovodikov (med ogljikovodiki v izpušnih elementi spajajo s kisikom iz zraka v natančno določenih plinih bencinskega motorja je okoli 5 % izjemno strupenega količinskih razmerjih in povzročajo nastanek določenega benzena). števila zgorevalnih produktov in toplote. Ta razmerja lahko Za izpušne pline motorjev cestnih vozil je značilno, da teoretično določimo s stehiometrijskimi enačbami popolnega imajo zelo značilen vonj, ki je posledica prisotnosti dušikovih zgorevanja. V praksi je bilo ugotovljeno, da je v realnih oksidov, spojin žvepla in delno oksidiranih ogljikovodikov. situacijah za dosego popolnega zgorevanja potrebno nekoliko Vonjave izpušnih plinov so prvo opozorilo o toksičnosti teh več zraka oziroma kisika, kot kažejo stehiometrijske enačbe. plinov, saj prav produkti zgorevanja, ki imajo intenzivni vonj, To pomeni, da lahko v produktih zgorevanja zmanjšamo predstavljajo zelo toksične spojine. [5] [6] količino CO oziroma dosežemo njegovo popolno zgorevanje, če povečamo količino zraka oziroma uporabimo bolj revno zmes goriva in zraka. Na drugi strani pa z zmanjševanjem 2.3.2 Dušikov monoksid NO in dušikovi oksidi NO x količine toksičnega CO bistveno povečujemo količino

dušikovega monoksida NO. [2] V zgorevalnem procesu motorja z notranjim zgorevanjem je prisoten dušik, ki je sestavni del zraka, s katerim mešamo

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

izpostavljenosti pa lahko povzroči tudi razkroj pljučnega tkiva.[1] Tudi plina NO in NO2 sta strupena, ker napadata sluznico v dihalih in povzročata katarje in infekcije. Ugotovili so, da eno do triletno vdihavanje zraka, ki vsebuje 0,1 ppm NO , 2 povzroča porast bronhitisa in negativno vpliva na delovanje

pljuč pri otrocih. Poskusi na živalih so pokazali, da 0,25 ppm

NO2 povzroča spremembe pljučnega tkiva, medtem ko 0,5 ppm povzroča vnetne reakcije in celične spremembe. Razen ozona se s fotokemično reakcijo dušikovih spojin in nekaterih ogljikovodikov ustvarjajo še oksidi dušika (N2O, N2O3, N2O4 in N2O5), organski peroksidi in prosti radikali. Vse te produkte fotokemične reakcije izpušnih plinov motorja Slika 3: Odvisnost koncentracije NO, HC in CO v imenujemo oksidanti, ker vsebujejo močna oksidacijska izpušnih plinih in moči motorja od razmerja zrak/gorivo v sredstva, ki dražijo človeški organizem, škodujejo rastlinam, bencinski mešanici [4] zmanjšujejo vidljivost in vplivajo (N2O) na nastanek tople grede. Dušikovi oksidi tvorijo v zraku nitrozoamine, ki so izrazito kancerogeni. [8] V gorivu se nahajajo tudi nečistoče v obliki žvepla (0,05 do 0,15 %), v nekaterih primerih pa še vedno svinčev tetraetil Slika 5: Strukura onesnaževalcev z NO v Sloveniji [3] ali tetrametil, ki ju uporabljamo kot antidetonatorsko sredstvo. x Zato lahko v procesu zgorevanja, poleg mnogih spojin, Deleži virov pri onesnaženju zraka z NOx nastanejo tudi spojine žvepla in svinca. [8] Nekaj najpomembnejših si lahko skupaj ogledamo v spodnji tabeli. 1%

40%

50%

3% 6%

Promet Naravni viri Sežiganje odpadkov Ogrevanje stanovanj Industrija

V Sloveniji emisije NOx od leta 1991 strmo naraščajo (skoraj 100 %), kar bo prav gotovo povzročilo velike težave pri zmanjševanju emisij. V nekaterih raziskavah (na primer Hidrometeorološki zavod Slovenije) ocenjujejo, da je delež prometa v ustvarjanju emisij NOx celo višji od 65 %. To pomeni, da bodo tudi v prometu potrebni ostri ukrepi za zmanjšanje emisij NOx (preusmeritev, vsaj tranzitnega Slika 4: Osnovne sestavine izpušnih plinov [5][6] cestnega prometa, na železniške tire). [3] [9]

V procesu zgorevanja v motorju nastaja predvsem 2.3.3 Ogljikov monoksid CO brezbarvni dušikov monoksid NO, ki že v izpušni cevi motorja in nato še v okoliški atmosferi oksidira v rdeče rjavi CO je plin brez vonja in skorajda brez barve. Je gorljiv in dušikov dioksid NO2. To je zelo nevaren plin, ki že v zelo zelo toksičen. Veže se tudi s klorom oziroma v priobalnem majhnih koncentracijah v zraku (150 ppmv) ob istočasni področju s spojinami klora (NaCl) ter ob hkratni fotokemični prisotnosti UV-žarkov tvori ozon O3. Reakcija poteka tvorbe sintezi tvori zelo strupen plin, imenovan fozgen (COCl2). Pri ozona poteka po enačbi 3. vstopu v dihalni sistem odreagira s hemoglobinom v krvi tako, da tvorita obstojno spojino karboksihemoglobin. Hemoglobin s tem izgublja sposobnost prenašanja kisika, saj ⎛ ⎞ (3) ++ sončnaONO svetloba ⎜ prisotnost UV − ⎟ +→ NOOžarkov ima CO skoraj 250-krat večjo afiniteto do hemoglobina kot 22 ⎜ ⎟ 3 ⎝ ⎠ kisik. Tako je preprečena vezava kisika na hemoglobin v pljučih, kar povzroča ali celo onemogoča oskrbo možganov z Tak ozon je najmočnejše oksidacijsko sredstvo, ki močno zadostno količino kisika. CO deluje le na tista bitja, ki imajo v draži oči in dihalne organe, v primeru večjih koncentracij krvi rdeča krvna telesca (na insekte ne deluje). [10] povzroča krvavitve v nosu in glavobol, po dolgi

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Že pri 2 % karboksihemoglobina v krvi (ustreza 13 ppm CO v vdihanem zraku) so z občutljivimi merilnimi napravami Deleži virov pri onesnaževanju zraka s CO izmerili učinek na osrednje živčevje, ki se kaže v zmanjšanju občutka za čas. 3% vsebnost karboksihemoglobina v krvi (20 Promet 10% ppm CO v zraku) povzroča motnje občutljivosti na svetlobo 8% Kmetijstvo in ostrine vida, v primeru 4 do5 % koncentracije (30 ppm) pa 3% Drugi viri je prisotno že izmerljivo poslabšanje vida in psihomotorične 7% motnje. Pri 30 % koncentraciji CO v hemoglobinu v krvi Ogrevanje 8% 64% nastopi zastrupitev, pri 65 do 80 % koncentraciji pa smrt. Sežiganje odpadkov Proces ogrožanja življenja poteka počasi ob istočasnem občutku nemoči. Smrt nastopi s paralizo dihalnega sistema. Industrija Posledica zastrupitve s CO je tudi poslabšanje plodnosti. [11] V neki ameriški raziskavi so celo ugotovili, da ima vpliv na vozne sposobnosti voznikov motornih vozil. Ugotovili so, Slika 6: Strukura onesnaževalcev s CO v Sloveniji [3] da so imeli vozniki, ki so zakrivili prometne nesreče, v krvi veliko karboksihemoglobina. Vozniki tovornjakov, ki so ponoči vozili po avtocestah, so imeli ob povišanem nivoju karboksihemoglobina v krvi za 10 % daljši reakcijski čas na 2.3.4 Ogljikov dioksid CO2 zavorne luči in na spremembo hitrosti vozila pred njimi. [10] Osnovna izvora CO sta promet in energetski objekti. Z Ogljikov dioksid CO2 je najbolj povezan z vplivom na ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi v energetskih objektih razvoj globalnih klimatskih sprememb. Glavnina svetovnih smo danes že sposobni doseči popolno zgorevanje, pri emisij CO2 je povzročena z zgorevanjem fosilnih goriv, med katerem ni emisij CO, zato je promet trenutno največji izvor katere uvrščamo tudi goriva, ki jih uporabljajo prevozna emisij CO, ki nastaja kot produkt zgorevanja ogljika v sredstva. Skoraj 20 % svetovne emisije CO2 nastane zaradi bencinskih motorjih v procesu nepopolnega zgorevanja pri zgorevanja goriv v motorjih z notranjim zgorevanjem. Ta približno 1000˚ C. Emisija CO iz motorjev vozil je močno delež je bistveno višji v gospodarsko razvitih državah in odvisna od mase tovora, hitrosti, okoliške temperature, dosega tudi 70 %. [12][13] [20] kvalitete vžiga in pravilnosti nastavitve vplinjača oziroma V zadnjem času se emisije CO2 iz industrijskih virov naprave za dovod goriva. znižujejo, iz prometa pa naraščajo. Emisije iz prometa bodo Prisotnost CO je zelo problematična v urbanih naseljih, zaradi naraščanja prometnih aktivnosti v prihodnje še kjer zaradi medsebojnega učinkovanja z drugimi naraščale, zato bo moral prometni sektor storiti veliko več za onesnaževalci sodeluje pri nastajanju pritalnega ozona in globalno redukcijo CO2. fotokemičnega smoga. Strokovnjaki opozarjajo, da je v Tudi v prometu je možno zmanjšati emisije CO2, vendar sodobnem svetu okoli 90 % emisij tega plina posledica so potrebne radikalne spremembe v obnašanju vseh prometa, v strnjenih urbanih naseljih pa tudi 100 %. uporabnikov prometnega sistema (pričakujemo lahko rast cen Izračuni in raziskave so pokazale, da koncentracija CO v goriva, povišanje cen cestnine, preusmeritev prometa s cest na velikih mestih ne bi smela biti večja od 9 do 10 ppm, če ne železniške tire). želimo doseči 2 % koncentracije karboksihemoglobina v krvi. Ocene za Slovenijo kažejo, da bodo emisije iz vseh Meritve v velikih mestih z gostim cestnim prometom pa izvorov še naraščale (tudi do 19 mio ton). Poleg ukrepov v včasih pokažejo, da je v zraku 30 do 50, ob prometnih prometu bomo morali zmanjšati tudi emisije v drugih konicah pa tudi do 300 ppm CO v zraku. [1] sektorjih (odlaganje odpadkov). Promet v Sloveniji ustvari 32 % emisij CO2.

Emisije CO2 v letih 1980 do 1997

18 16 14 12 10 emisija 8 zahteva EU

milijoni ton 6 4 2 0 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 leto

Slika 5: Trend emisij CO2 v Sloveniji [9] [14]

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

2.3.5 Žveplov dioksid SO2 halogenirane ogljikovodike v obliki umetnih snovi, organskih topil, sredstev za zatiranje škodljivcev, zdravil, zgoščevalnih Je brezbarvni plin z močnim značilnim vonjem. Pod in impregnacijskih sredstev, past za čevlje, sredstev za vplivom vlage v zraku hitro oksidira in tvori žveplasto kislino gašenje požarov in sredstev proti klenkanju bencinskih H2SO3, ki v stiku s kisikom tvori žvepleno kislino H2SO4. motorjev. [15] Slednja povzroča zelo močno korozijo. Po vplivih na človeka je zelo strupena. V majhnih količinah ustvarja v ustih Emisije VOC v Sloveniji ( leto 1889 ) neprijeten okus ter draži sluznico in oči. Pri vdihavanju večjih količin pa v pljučih z vlago in zrakom ustvarja prej našteti 0 60 50 kislini, zaradi česar ga obravnavamo kot zelo strupenega. 40 x 100 ) 30 Daljša izpostavljenost SO2 povzroča bronhialne in druge 20

Emisija 10 bolezni dihalnih organov. [14] 0 ton / leto a ( č na

SO2 se pojavlja tudi kot temeljni povzročitelj kislega dežja č Cestni promet barvil Naftna Živilska Uporaba Kemi industrija industrija industrija Industrija

(sulfatne oblike aerosolov), ki škodljivo deluje na vegetacijo. Toplotno bencina ogrevanje Elektrarne Rudarstvo odpadkov Distribucija Odlagališ Največji delež SO2 (okoli 70 %) je povzročen z Izvor zgorevanjem premoga ter nafte in naftnih derivatov. Promet VOC ( t ) NMVOC ( t ) Met an ustvari največ emisije predvsem na račun dizelskih motorjev, saj dizelsko gorivo vsebuje več SO2 kot bencin. Slika 8: Strukura emisij VOC v Sloveniji [3]

Deleži virov pri onesnaževanju zraka s SO2 Značilnost ogljikovodikov in nekaterih VOC je, da v kombinaciji z NOx ob prisotnosti fotokemičnih procesov 27% ustvarjajo pritalni ozon, ki je osnovna komponenta 45% fotokemičnega smoga. Zdravstveno povzročajo dihalne težave, dražijo oči, za nekatere pa domnevamo, da so kancerogene, mutagene in 11% teratogene. V tej skupini snovi pogosto omenjamo in 17% obravnavamo benzen (spada v skupino aromatskih ogljikovodikov, za katere vemo, da na soncu reagirajo z OH- Promet Kurilna olja Industrija Pr emog adikali in tvorijo aromatske aldehide, na primer benzaldehid iz njega pa še PAN – peroksiacilnitrate in nitrofenole), ki je tudi prijetno dišeč, vendar lahko povzroča raka, predvsem Slika 6: Strukura onesnaževalcev s SO2 v Sloveniji [3] levkemijo. Skoraj 80 % emisije benzena je povzočeno z delovanjem bencinskih motorjev. Iz motorjev prevoznih sredstev je emitiranih tudi veliko policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), kamor 2.3.6 Hlapljive organske sestavine (VOC) uvrščamo naftalen, ter njihovih kisikovih in dušikovih derivatov. Tudi zanje menimo, da so mutageni ali Nastajajo v glavnem zaradi nepopolnega zgorevanja kancerogeni, včasih pa oboje skupaj. fosilnih goriv. Pomemben izvor teh spojin je tudi izhlapevanje Tudi klorofluoroogljiki (CCl3F, CCl2F2) kot člani skupine bencina iz vplinjača in rezervoarjev vozil. Slednji imajo VOC škodljivo delujejo na okolje, saj zelo pomembno pomemben prispevek k rasti emisij aromatskih sodelujejo pri razkrajanju ozona v troposferi. Osnovne ogljikovodikov (na primer benzena). sestavine, ki nastanejo na zemeljskem površju tudi zaradi VOC (Volative Organic Compounds) vsebujejo celo serijo procesov zgorevanja v motorjih z notranjim zgorevanjem, se ogljikovodikov in drugih sestavin (metan, fenol, fosgen, transportirajo v stratosfero, kjer se izvede proces ireverzibilne etilenoksid, CFC–klorofluoroogljiki, formaldehid, fotooksidacije in tvorba radikalov, ki nato razgrajujejo poliklorirane bifenile, benzen tetraklorid itd). [1] dragoceni ozon v stratosferi. [15] V skupini VOC moramo omeniti halogenirane Po najnovejših raziskavah traja pot v stratosfero približno ogljikovodike. To so organske spojine ogljika z vodikom in s dve leti. V stratosferi se nakopičijo in z desetletji jih halogeni, predvsem s klorom in fluorom. V širšem smislu energetsko bogati UV-žarki razgradijo. Pri tem nastanejo spadajo med halogenirane ogljikovodike tiste spojine, v klorovi atomi, ki verižno reagirajo s tisoči molekul ozona iz katerih je halogen vezan na ogljikov atom. Uvedba stratosfere ter s tem uničujejo varovalno plast Zemlje. Tudi če halogenskega atoma v ogljikovodikovo molekulo s bi emisije CFC povsem odpravili, se po mnenju substitucijo vodikovega atoma je ena od osnovnih reakcij v strokovnjakov stanje ozonske plasti ne bi obnovilo do leta organski kemiji. Ta reakcija odpira možnosti za celo vrsto 2060. [3] nadaljnjih reakcij. Kot končne produkte uporabljamo

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- acetilacetonat-kobalt – (C5H7O2)2Co , Deleži virov pri onesnaženju zraka s CxHy - izomerane, alkilate, aromate, organske kisikove spojine 25% (dodajamo le visoko oktanskim gorivom). [1]

Tudi aditivi kot samostojne spojine so za okolje lahko 2% 53% nevarni, saj imajo strupene učinke. Ne glede na to, da že 6% nekaj let večina vozil uporablja neosvinčen bencin, pa še 14% vedno zaznavamo prisotnost svinca v zraku. Tudi v Sloveniji

Promet Industrija Sežiganje odpadkov Ogrevanje Drugi viri ugotavljamo prisotnost težkih kovin, še posebej pa svinca, v zraku. Meritve kažejo, da je prisotnost svinca še vedno velika ob prometno bolj obremenjenih cestah. Slika 8: Strukura onesnaževalcev s HC v Sloveniji [3] Ob prometnih cestah se pojavlja povečana koncentracija svinca v prašnih usedlinah in v tleh, pogosto pa tudi v rastlinah, ki rastejo na tem področju. Koncentracija svinca se Za človeka je ozonski plašč v troposferi zelo pomemben, z oddaljevanjem od prometnih površin zmanjšuje ter na saj nas varuje pred biološko škodljivim elektromagnetnim travnih in vrtnih površinah, ki so oddaljene vsaj 50 do 100 ultravijoličnim sevanjem. Prav tako vzpodbuja nekatere metrov, pade tudi pod dovoljene vrednosti. [6] kemične reakcije v stratosferi in pretvarja solarno sevanje v Po nekaterih ocenah se tudi do 80 % svinca iz goriva mehanično energijo atmosferskih vetrov ter v segrevanje preko izpušnih plinov pojavlja v atmosferi v obliki atmosfere. Valovne dolžine elektomagnetnih sevanj, ki so respirabilnega prahu oziroma trdnih delcev majhnega premera manjše od 320 nm, zajemajo fotoabsorbcijski spekter DNK in (manj kot 2 µm), ki so zaradi majhnosti zelo prodorni. Na lahko povzročijo škodljive biološke učinke, med drugim tudi svoji poti v dihalni sistem se tako izognejo varovalnemu raka. Zato je obstoj ozona v stratosferi tako zelo pomemben. sistemu zgornjih dihalnih poti in prodrejo v pljučne alveole [16] (mešičke). Glede na to, da je svinec kumulativni strup (se Najpomembnejši vir UV-sevanja je sonce, katerega vpliv akumulira v telesu), je njegov vpliv nevaren. S svojo je še posebno velik na večjih višinah, kjer je absorbcija prisotnostjo v organizmu svinec škodljivo deluje na plod, ultravijolične svetlobe zaradi manjše gostote zraka manjša. povzroča nepravilno delovanje ledvic in jeter, okvari lahko UV-svetloba povzroča v tkivu, v odvisnosti od valovne sposobnost reprodukcije, slabša mentalni razvoj otrok in dolžine svetlobe, intenzitete in trajanja obsevanja, razgradnjo povzroča genetske spremembe. beljakovin v celicah in nastanek novih spojin, zlasti histamina ter drugih snovi. Posledica tvorbe histamina pa je nastanek eritrema na koži, ki se kaže kot opeklina v obliki pordele 2.3.8 Lebdeči delci kože. Pri dolgotrajni periodični izpostavljenosti pa lahko povzroči raka na koži, kar je pogost primer pri mornarjih in Kot lebdeče delce označujemo trdne ali tekoče delce, ki se poljedelcih. UV-žarki so zelo nevarni tudi za oči. Že po dveh nahajajo v zraku kot emisije v obliki smoga, pepela in prahu. urah delovanja te svetlobe na oči se pojavijo bolečine v očesu, Med lebdeče delce uvrščamo še nekatere snovi, ki so produkt solzenje, otekline, glavobol, povečan ritem srčnega utripa, nepopolnega zgorevanja, predvsem dizelskih motorjev. Pri nervoza in nespečnost. [17] njih je problematičen dim, še posebej pa saje, ki so po nekaterih raziskavah kancerogene. 2.3.7 Aditivi Lahko rečemo, da je promet glavni vir emisij lebdečih trdnih delcev v zraku. Na njihov nastanek ima velik vpliv vrsta goriva, ki ga vozilo uporablja. Raziskave kažejo tudi na Gorivu, še posebej bencinskemu, dodajamo snovi to, da ima na nastajanje delcev največji vpliv potniški promet. (aditive), s katerimi želimo izboljšati antidetonatorske lastnosti goriv v procesu zgorevanja v motorjih z notranjim Delovanje dizelskih motorjev pogosto spremlja dim. zgorevanjem. Poznamo hladen dim, ki nastaja pri zagonu motorja ali pri nizkih obremenitvah. V glavnem vsebuje nezgorele Z njihovo prisotnostjo se spremeni kemična zgradba komponente goriva, kar je posledica prenizkih temperatur v goriva, kar vpliva na sam proces zgorevanja, s tem pa tudi na zgorevalni komori. Takšen dim je bele barve, njegova barva nastanek novih spojin, od katerih so mnoge strupene in pa je pogojena z velikostjo delcev med 1 in 1,5 µm. Poznamo nevarne za ljudi in okolje. Kot aditive gorivom uporabljamo: tudi topli (temen) dim, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju. H ) - tetraetilsvinec – Pb (C2 5 4 , Pri polni obremenitvi motorja in visoki temperaturi v - tetrametilsvinec – Pb (CH3)4 , zgorevalnem prostoru se v izpušnem dimu pojavijo delci - ciklopentadienil-trikarbonil-mangan – C5H5Mn(CO)3 , velikosti do 1 µm. [5] - diciklopentadienil–dikarbonil–nikal – (C5H5)2(CO)2Ni , Dim iz izpušnega sistema je lahko neprijetnega vonja. - diciklopentadienil-nikal – (C5H5)2Ni , Pogosto je tudi nezaželen, ker lahko povzroči poslabšanje - pentakarbonil-železo – (CO)5Fe , vidljivosti na cestah, s čimer je zmanjšana varnost v prometu.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Še bolj neprijetno pa je to, da nase veže še druge toksične transformira iz ene oblike v drugo. Pri transformaciji določen snovi. Nanj se lahko vežejo nitratni in sulfatni oksidi ter del energije prehaja v okolje ali direktno v atmosfero, pogosto množica ogljikovodikov, od katerih moramo omeniti pa je v procesu posredovanja v okolje prisotna tudi voda. benzopiren, ki je kancerogen. [5] Od skupne energije goriva prehaja v okolico pri Saje (imenujemo jih tudi črne snežinke) se v dizelskem proizvodnji električne energije približno 40 % toplote, pri motorju pojavljajo v obliki elementarnega črnega ogljika. Na pogonski energiji avtomobilov pa še več, tako da avtomobile zgornji plasti teh trdnih delcev se po izhodu iz izpušnega obravnavamo kot največje toplotne onesnaževalce okolja. sistema naberejo kondenzirani ogljikovodiki, ki nastanejo Izpuščanje toplote v atmosfero lahko povzroča zaradi nezgorelih ogljikovodikov iz motornih olj. meteorološke anomalije, znani pa so tudi pojavi lokalnih Še vedno ne smemo zanemariti prisotnosti trdnih delcev klimatskih sprememb. Na področju Los Angelesa se je celo azbesta, ki izvirajo iz zavornih ploščic cestnih in tirnih vozil zgodilo, da je toplotno onesnaženje doseglo 5 % skupne ter delcev pnevmatik, ki se sproščajo zaradi kontakta med sončne energije, prejete na tistem področju. [18] pnevmatiko in cestiščem. Strokovnjaki že nekaj časa poskušajo ugotoviti, ali je delež karcinogenih bolezni v urbanih sredinah morda odvisen tudi od v zraku prisotnih azbestnih delcev, ki izvirajo iz 3. PRAKTIČNI DEL prometa. Za azbestna vlakna vemo, da preko dihalnega sistema vstopajo v telo ter se v odvisnosti od velikosti delcev Za učinkovito zmanjšanje škodljivih emisij v prometu je nabirajo v pljučih in dolgoročno povzročajo zdravstvene potrebno izvesti vrsto najrazličnejših analiz in meritev. težave, ki se v veliki večini razvijejo v hujše bolezni. Mednje uvrščamo tudi meritve, s katerimi ugotavljamo Še ne tako davno so bile zavorne plošče izdelane iz zmesi emsijske vrednosti mnogih parametrov, ki so značilni za gume, azbesta, medenine in posebnih umetnih smol, ki so jih delovanje prevoznih sredstev. Skoraj v vseh dosedanjih dokončno oblikovali pod visokim pritiskom in pri povišani meritvah s tega področja so bile uporabljene meritve, ki so se temperaturi. Pri zaviranju, torej pritisku zavorne plošče na naslanjale na upoštevanje povprečnih vrednosti posameznih zavorni disk ali kolut, se zavorna plošča obrablja, delci vplivnih parametrov (na primer porabo goriva). Žal azbesta se trgajo ter izločajo v okoliško atmosfero. [5] natančnost takšne vrste meritev ni najboljša, zato tudi ne dajo V naseljenih področjih so prisotni tudi aerosoli, ki jih dovolj natančnih podatkov, s katerimi bi lahko določili včasih imenujemo tudi urbani aerosoli. To so v glavnem delci učinkovitejše ukrepe. premera do 2µm, ki močno vplivajo na poslabšanje Leta 2007 so bile v Republiki Sloveniji prvič opravljene vidljivosti. Lahko so respirabilni in pogosto vsebujejo tudi meritve na tovornem vozilu, ki pa so dale natančne in toksične in mutagene sestavine. Njihova zgradba je zelo neposredne odgovore o emisijah iz tovornega vozila. kompleksna. Projektu TRAENVIA, ki je bil promoviran v mesecu V sestavi urbanih aerosolov najdemo vodo, težke kovine, marcu leta 2007 na mednarodni konferenci o transportu in amonijak, sulfate, nitrate in ogljikove spojine. Nastanek okolju v Milanu in jo je organiziral Skupni raziskovalni urbanih aerosolov je dinamičen proces, saj njegove osnovne center Evropske Unije, ki spada pod komisariat za raziskave sestavine ne ostajajo nespremenjene, temveč so izpostavljene in razvoj (vodi ga dr. Janez Potočnik), se je pridružilo tudi kemičnim in fizikalnim procesom, kar povzroča stalno podjetje F.A. Maik iz Maribora. Konference se je udeležilo spreminjanje kemične sestave in prostorsko porazdelitev preko 500 udeležencev iz vsega sveta. Na njej so želeli aerosolov. [18] [19] izmenjati izkušnje s področja uporabe alternativnih goriv in Nitratni aerosoli se pojavljajo predvsem v obliki dušikovih realnih meritev emisij, ki jih proizvaja promet, ter predstaviti najnovejša spoznanja o meritvah teh emisij. soli in so posledica oksidacije NOx (skoraj 70 % emisije dušikovih oksidov v Sloveniji izhaja iz prometa motornih Podjetje F.A. Maik je v projektu sodelovalo v procesu vozil). [3] merjenja realnih emisij, ker se zaveda svoje odgovornosti pri Ogljikovi aerosoli so pomemben sestavni del urbanih obremenjevanju okolja zaradi lastne gospodarske dejavnosti. aerosolov. Uvrščamo jih v frakcijo drobnih (finih) trdnih Zavezalo se je, da bo s svojimi vozili sodelovalo pri delcev, kjer imajo okoli 40 % delež. So črne barve in imajo preliminarni meritvi realni emisij na relaciji Maribor – pomemben vpliv na absorbcijo svetlobe v atmosferi. V Los Barcelona. Angelesu ocenjujejo, da 75 % koncentracije finih ogljikovih Izkušenj z realnimi meritvami v takem obsegu (skoraj aerosolov izhaja iz primarnih virov emisij, le slaba četrtina pa 3200 km v obe smeri) v praksi še ni bilo. Samo za izvedbo se pojavi kot posledica sekundarnih nastankov aerosolov. preliminarnih meritev z enim tovornjakom na relaciji Maribor [23] – Barcelona je bilo potrebno organizirati ekipo treh ljudi, ki so bili več kot tri tedne v projekt vpeti le na področju meritev 2.3.9 Toplotno onesnaženje in še dodatna dva tedna za obdelavo podatkov. Končni cilj projekta je bil določiti emisije na tono prepeljanega blaga z Toplota se pojavlja kot stranski produkt pri uporabi različnimi prevoznimi sredstvi na trasi koridorja 5. energije v zgorevalnih procesih. Pri tem se lahko tudi večkrat

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- emisije pri vožnji z neogretim motorjem, - emisije hlapnih organskih spojin zaradi izhlapevanja: - dnevne emisije (posledica prezračevanja rezervoarja), - emisije zaradi prehoda toplote (ob zaustavitvi motorja), - emisije med delovanjem.

Mobilni merilni sistem, ki je bil nameščen v vozilo podjetja F.A. Maik, je meril emisije (v g/s):

- CO2, - CO,

- NOx.

Slika 8: V. evropski koridor Vir: F.A. Maik, 2007

Projekt je bil tehnično zastavljen tako, da bi lahko dal natančnejši pregled nad nekaterimi vrstami emisij s strani prometa, še posebej pri prevozih na daljše razdalje. Celoten projekt TRAENVIA ima seveda širše cilje, ki so: - izmeriti in primerjati med seboj realne emisije, ki jih povzročajo različna prometna sredstva v realnih pogojih poteka prometa, - oceniti vpliv teh emisij na okolje, predvsem na kvaliteto ozračja, - ovrednotiti prispevek onesnaževanja iz prometnega sektorja v urbanem okolju, - ovrednotiti vpliv na kvaliteto zraka za različne načine transporta, - oceniti potencialne koristi in možnosti “necestnih” Slika 9: Mobilna merilna naprava načinov transporta in novih tehnologij prometa, Vir: F.A. Maik, 2007 - nuditi podporo evropski politiki v zvezi s prometom.

Meritve so temeljile na neposrednem merjenju vplivov Meritve v okviru projekta so zajele določitev emisij: prevoznega sredstva na okolje. To je bilo možno le tako, da je - CO , 2 merjenje emisij potekalo v času uporabe vozila na opredeljeni - CO, relaciji neposredno na motorju vozila, ki je bilo med vožnjo - NOx, izpostavljeno najrazličnejšim vplivom iz okolja. Tako je bilo - VOC (volatile organic compounds - hlapne organske po analizi merilnih rezultatov možno identificirati področja, spojine), kjer je prihajalo do prekomernih vplivov, bodisi zaradi - SO2, vplivov prometnega sistema (gostota prometa, neustrezna - toplogrednih plinov: tehnika vožnje, način obremenjevanja motorja – moč in

- CO2ekv (izražen z ekvivalentom), hitrost, zastoji v prometu, nagibi trase itd.) bodisi zaradi - CO2NH3 (amonijak), drugih vzrokov. Spremljani so bili tudi vremenski pogoji (vlažnost in temperatura zraka ter zračni tlak). - N2O (didušikov monoksid), V kabino vozila podjetja F.A. Maik so strokovnjaki - CH4 (metan). namestili napravo za merjenje emisij med vožnjo in ustrezno Analizirane so bile: računalniško opremo za shranjevanje podatkov. - emisije pri vožnji z ogretim motorjem,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Slika 10: Oprema v kabini vozila Vir: F.A. Maik, 2007 Slika 12: Vozilo odhaja na pot Vir: F.A. Maik, 2007 Na izpušni sistem je bila nameščena posebna cev s tipali, ki so zaznavala in merila emisije na njihovi poti iz motorja. 3.1 Rezultati meritev

Rezultate meritev si lahko ogledamo na naslednjih slikah, ki predstavljajo emisije CO2 in NOX na relaciji med Mariborom in Ljubljano.

CO2

46,6 min = 0.07 g/s : max = 863 g/s 46,5

46,4

46,3 Latitude 46,2

46,1

46,0 14,5 14,7 14,9 15,1 15,3 15,5 15,7 15,9 Longitude

Slika 11: Izpušni sistem s »tipalno« enoto in z CO2 emission alternativnim virom energije Vir: F.A. Maik, 2007 Slika 13: Emisije CO2 Merilni sistem tipal je bil povezan še z elektronskim Vir: F.A. Maik, 2007 sistemom vozila, ki nadzoruje delovanje motorja vozila (spremlja parametre, ki opredeljujejo tehnični proces Slika 13 prikazuje grobo distribucijo CO2–emisij iz delovanja motorja – obrati, prestavno razmerje, hitrost, motorja polno naloženega vozila. Razvidno je, da je bilo poraba goriva, priprava goriva in podobno). Omenjenim emitiranje CO2 večje v okolici Maribora in Ljubljane, ko je napravam je bil dodan še alternativni vir energije. vozilo peljalo v urbanem ciklu (pospeševanje in ustavljanje). Tako opremljeno in primerno označeno vozilo (s Med obema krajema pa je opazna povečana emisija, ki je promocijo projekta in podjetja) je nato prevozilo pot od posledica vzponov trase ceste (Trojane), zaradi česar je bil Maribora do Barcelone in nazaj. motor vozila tudi veliko bolj obremenjen.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Zveza med nagibi trase in emisijami je še bolj jasna na smemo pozabiti, da so tovrstne meritve zapletene in zamudne sliki 14, ki prikazuje emisije glede na nadmorsko višino (montaža merilnih instrumentov, kalibracija instrumentov (vertikalni vzponi trase). vsaki dve uri), kar močno vpliva na delovni proces podjetja.

600 1400 3. SKLEP 500 1200 1000 400 ] V prometnem sistemu obstaja veliko dejavnikov, ki 800 vplivajo na poslabšanje naravnega okolja. Zato bi moral 300 človek poznati nevarnosti, ki mu pretijo iz prometnega 600 emission [g

200 altitude [m a.s.] sistema. Nosilci prometne politike morajo omogočiti razvoj in

400 uporabo novih transportnih tehnik in tehnologij, ki so manj 100 200 obremenjujoče za okolje. Prav tako morajo vzpodbujati

0 0 uporabo varčnejših in ekološko sprejemljivejših vozil. Teh 1 51 101 151 201 ciljev na področju varovanja okolja ne bo moč doseči brez altitude CO2 usklajenega političnega in znanstvenego-raziskovalnega pristopa. Seveda je nujno potrebno tudi sodelovanje Slika 14: Emisije CO2 gospodarstva, kar se kaže tudi v primeru podjetja F.A. Maik. Vir: F.A. Maik, 2007 K skrbi za zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi prometa morajo biti zavezani tudi vsi drugi udeleženci Podobno kot za CO2 si lahko tudi emisije Nox vzdolž prometa. Poskrbeti morajo za redukcijo onesnaževanja zraka trase ogledamo na sliki 15. iz prometa, ki ga povzroča posamezno vozilo, kar je možno doseči z različnimi tehničnimi ukrepi na vozilu, ustreznim vodenjem prometa in ne nazadnje z drugačnimi navadami. corrected NOx Med ukrepi, ki lahko bistveno vplivajo na zmanjšanje 46,6 onesnaženja zraka, ki ga povzročajo vozila, bi želeli s 46,5 prometnega vidika še posebej poudariti ukrepe vodenja 46,4 prometa, ki po našem mnenju nimajo prave veljave v naši

46,3 praksi. Da bi le-to morali imeti, kažejo tudi rezultati projekta,

Latitude ki smo ga na kratko predstavili. S prometno organizacijo bi 46,2 nujno morali izboljšati prometne tokove, saj že nekaj časa 46,1 vemo, da so emisije motornih vozil povezane s 46,0 pospeševanjem, z zaviranjem in nepotrebnim prostim tekom 14,5 14,7 14,9 15,1 15,3 15,5 15,7 15,9 Longitude vozil. Žal so izkušnje v Sloveniji na področju teh ukrepov zelo slabe, saj organizacija prometa, predvsem v mestih, ne corrected NOx upošteva te okoljske komponente, o čemer se pogosto lahko prepričamo tudi sami. Trase pomembnejših prometnic bi Slika 15: Emisije NOx morale potekati tako, da ne bi ovirale neprekinjenega toka Vir: F.A. Maik, 2007 vozil, hkrati pa bi se morale izogniti močneje naseljenim bivalnim področjem.

Ne pozabimo, da se vrednosti emisijskih faktorjev za NOx, 3.2 Komentar rezultatov HC in CO razlikujejo v urbanih področjih, na lokalnih cestah in na avtocestah. Največ NOx prispevajo avtoceste, največje Prikazi emisij na slikah so grobi, v dejanskem stanju pa so emisije CO in HC pa nastajajo v urbanih področjih. [7] meritve veliko bolj natančne (ogledamo si jih lahko v podjetju Pri povečanju hitrosti vožnje s 100 km/h na 130 km/h se in pri nosilcu raziskave), saj so se podatki zajemali vsakih poveča izločanje CO2 za 15 %.[1][10] S prehitro vožnjo se nekaj sekund. Hkrati je bilo vozilo sproti locirano s pomočjo povečuje tudi poraba goriva, zaradi česar porabimo tudi več GPS–naprave, kar omogoča analizo emisij na skoraj meter kisika za zgorevalni proces, kar posledično pomeni natančni lokaciji trase. zmanjševanje količin kisika, namenjenega za dihanje. Tudi Brez dvoma gre za kvalitetne podatke, ki jih bo potrebno v vozniki zaradi povečanega onesnaženja zraka na trasah, kjer kasnejši fazi uporabiti v posebnem računalniškem modelu, ki so povečane emisije škodljivih sestavin izpušnih plinov, bo zajemal vsa vozila v določenem »prometnem« stanju. vdihujemo bolj onesnažen zrak.

Glede na to, da je v prometu več vrst vozil in veliko min = 0 g/s : max = 5.42 g/s okoliščin, ki vplivajo na dogajanja v prometnem toku, bo seveda potrebnih še veliko tovrstnih meritev. Ob tem ne

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

[13] Waugh, David. 1994. Key Geography for GCSE. Stanley Phornes ( Publishers ) Ltd. England. [14] Lah, Avguštin. 1998. Problemi sodobnega sveta in Vpliv pretoka na porabo goriva in emisijo varstvo okolja. V Narava in okolje. Urednik A. Lah.

400 Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. 350 [15] Cicerune, R. J. 1987. Changes in Stratosferic Ozone. V 300 Science, str. 35, 237. 250 [16] Baird, C. 1995. Environmental Chemistry. University 200 % of Western Ontario. USA. 150 [17] Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. 100 1988. Priročnik za strokovni izpit iz varstva pri 50 delu. Ljubljana. Zavod SRS za varstvo pri delu. 0 Hitrost Poraba CO2 CO HC NOx [18] Seinfeld, John. H. 1989.Urban Air Pollution. V State of the Science, vol. 24, str. 735 - 745. Department of Tekoči promet Še tekoči promet Delno tekoči promet Počasen promet Zelo počasen promet Chemical Enginering. California Institute of Technology. Pasadena. CA 91125. USA. [19] Seinfeld, John, H. in Pandis, Spyros N. Atmospheric Slika 16: Razmerje med prometnim tokom in emisijami Chemistry and physic. From Air Pollution to [21] Climate Change. John Wiley and sons Inc. [20] Schneider, S.H. 1989. The Greenhouse Effect. V Science and Policy, str. 243, 771. [21] Venturini, Dušan. 1994. Emisije cestnega prometa. V LITERATURA Okolje v Sloveniji – zbornik. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana.

[22] Buljaš, Z. 1986. Suvremena motorna vozila s aspekta [1] Kiely, Gerard. 1996. Environmental Engineering. štetnosti djelovanja na čovjeka i njegovo okolinu. V Berkshire. McGraw – Hill International. Suvremeni promet št. 4 do 5. Zagreb. [2] Samec, Niko. 1999. Osnove okoljskega inženirstva. [23] Stern, A. C.1984. Foundamentals of Air Pollution. Maribor. Fakulteta za strojništvo Maribor. Academic Press Inc. New York. [3] Priročnik za vključevanje varstva okolja v vzgojno izobraževalne programe šol. 1997. Za okolje. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. [4] Kolar, D. 1989. Razhajanja ob izpušnih plinih. V Življenje in tehnika št. 9.Ljubljana. [5] Turina, N. 1986. Prometna sredstva kao izvor zagađivanja zraka. V Suvremeni promet št 4 do 5. Zagreb. [6] Carevič, 0. 1993. Lizotropna svojstva nekih kancerogenih polunata izpuštenih iz motora vozila. Promet št. 5. Zagreb. [7] Moussiopoulus, N., in Zeller, K. 1989. Ozone Formation From Motor Vehicle Emissions. Enciclopedia of Environmental Control Technology Vol 2. GPC Huston. Texas. [8] Thomson, A. M. 1992. The Oxidizing Capacity of the Earths Atmosphere: Probable and Future Changes. V Science, str. 256, 1157. [9] Uradni list RS, 83-3953/1999.1999. Nacionalni program varstva okolja Republike Slovenije. [10] Skupina avtorjev. Kako deluje ?. 1984. Ljubljana. Tehniška založba Slovenije. [11] Skupina avtorjev. Varovanje korenin življenja. 1998. Urednik A. Lah. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. [12] Šubic, L. 1993. Cestni promet in okolje. V gradbeni vestnik št. 39. Ljubljana.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

EKOLOŠKI VPLIVI PROMETNIH PODSISTEMOV NA OKOLJE

Mag. Dušan Kolarič, univ. dipl. inž. stroj. Višja prometna šola Maribor, Preradovičeva 33, 2000 Maribor, Slovenija [email protected], tel. (+386) 2 429 4129

Povzetek work. The damage of the transportation has a bad influence on the human health and on the nature too. For that reason we Sodobni logistični sistemi ne morejo funkcionirati brez can not treat safety of the transportation means only through transportnih sredstev, ki omogočajo izvedbo prevoza oziroma the technical impeccabillty of the devices which enable direct transporta, s čimer tvorijo prometni sistem, ki omogoča, da execution of particular technological phases in various traffic lahko funkcionirajo drugi poslovni oziroma gospodarski subsystems. Also assessment of safety of logistic processes sistemi. Uporaba najrazličnejših transportnih sredstev from legislation point of view that determines safety škodljivo vpliva na okolje, v katerem vsakodnevno živimo in arrangements of individual technological phases of different delamo. Škodljivosti, ki jih v okolju povzročajo transportna traffic subsystems, does not satisfy. Global assessment is sredstva, vplivajo tudi na zdravstveno stanje ljudi in narave. necessary in the safety of logistic systems that contains apart Zato varnosti logističnih sistemov ne smemo obravnavati of assurance of safety in working environment and safety in zgolj skozi tehnično brezhibnost naprav, ki omogočajo individual traffic subsystems also protection of environment neposredno izvedbo posameznih tehnoloških faz v različnih because of the influence which is caused by the functioning prometnih podsistemih. Tudi obravnava varnosti logističnih of particular traffic subsystem. The traffic subsystem is a part procesov z vidika upoštevanja zakonodaje, ki opredeljuje of extensive and much more complex logistic system. varnostne ukrepe v različnih tehnoloških fazah posameznih Ecological impacts of particular traffic subsystems are very prometnih podsistemov, ne zadostuje. Potrebna je globalna complex, they have a long-term impact on our everyday obravnava varnosti logističnih sistemov, ki zajema poleg existence and despite of that we still do not pay enough zagotavljanja varnosti v samem delovnem okolju in varnosti v attention to them. Presentation of individual important posameznem prometnem podsistemu tudi varovanje okolja influences on environment which are caused by development zaradi vplivov, ki jih v okolju, s svojim funkcioniranjem, and activity of logistic systems will be presented in this povzročajo posamezni prometni podsistemi kot deli širšega in contribution. veliko bolj kompleksnega logističnega sistema. Ekološki vplivi posameznih prometnih podsistemov na okolje so zelo Key words: transportation means, safety of logistic kompleksni, imajo tudi dolgoročen vpliv na naše vsakdanje processes, fraffic subsystem, environmental protection. življenjsko okolje, kljub temu pa jim še vedno ne posvečamo potrebne pozornosti. Prav predstavitev posameznih 1. UVOD najpomembnejših vplivov na okolje, ki so povzročeni z

razvojem in delovanjem logističnih sistemov, bo predmet Promet, kot posebna gospodarska dejavnost, se je začel obravnave v nadaljevanju. izjemno hitro razvijati šele v prvi polovici 19. stoletja. To je

bilo tudi obdobje naglega industrijskega razvoja, ki je bil Ključne besede: transportna sredstva, varnost logističnih povezan z najrazličnejšimi odkritji in izumi. Razlog za porast sistemov, prometni podsistemi, varstvo okolja pomena prometa je bil v bistvu preprost. Za industrijski razvoj in prehod od obrtniške v industrijsko obliko proizvodnje je bilo potrebno naravna bogastva približati Abstract industrijskim središčem, v katerih je bila na razpolago

ustrezna tehnologija za predelavo surovin, prav tako pa je Modern logistical systems can not operate without bilo na voljo zadostno število kvalificiranih delavcev. Že transportation means which enable realization of transport. takrat so se zavedali, da družba potrebuje transport, saj le-ta They form a transport traffic system that enables function of omogoča delovanje drugih gospodarskih sistemov other ecomic systems. Implementation of various transport (oskrbovanje s surovinami, energijo, delovno silo). modes causes environmental impact in which we live and

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Za potrebe razvoja prometnega sistema sta imela gotovo omilili težave, ki jih imamo v prometu danes, 10 let kasneje. največji pomen izum parnega batnega stroja in motorja z [2] notranjim zgorevanjem, ki sta omogočila izdelavo danes zelo razširjenih transportnih sredstev (vlak, avtomobil). Na njunih temeljih so bile kasneje razvite sodobne tehnologije prevoza Slika 1: Razvojni trendi prometa v ES [2] ljudi in blaga, ki so omogočile človeku takšno svobodo, hitrost in mobilnost gibanja, kot je do takrat, še ni imel. Z železniškim prometom je lahko človek prvič v človeški zgodovini izpeljal transport velikega števila potnikov in blaga 2. ZNAČILNOSTI PROMETNEGA SISTEMA V na veliko razdaljo v enem vozilu. Z avtomobilom podprt Razvojna usmeritev v Evropski skupnosti cestni promet je silno pospešil promet na manjše razdalje, povečal dnevno migracijo zaposlenih med mesti in 250 podeželjem, sunkovito pomnožil potniški promet in železnici odvzel skoraj ves tovorni promet na krajše razdalje, s tem pa 200 spodbudil razvoj tistih krajev, ki jih je železnica pustila ob 150 strani. porast Z razvojem in množično uporabo prevoznih sredstev na 100 bazi motorjev z notranjim zgorevanjem pa je človek močno posegel v naravno ravnovesje. Pri ogrožanju okolja zaradi 50 prometa ima nedvomno največji vpliv cestni promet in z njim 0 povezana prevozna sredstva. Zaradi resnično množične 1980 1982 1985 1988 1990 1992 1995 1998 2000 2002 2005 2008 2010 leto uporabe takšnih prevozih sredstev, kot je avtomobil, število turistov prevoz blaga spuščamo letno v okolje več kot 700 milijonov ton strupenih potniški promet oskrba s primarno energijo snovi, ki so hud strup tako za ljudi kot naravo. Vsako leto je živinoreja uničenih na tisoče dreves kot žrtev avtomobila in drugih SODOBNI DRUŽBI prevoznih sredstev zaradi poseka za nove ceste ali razširitev starih in ne nazadnje tudi zaradi kislega dežja. Prav tako zelo Sodobno inovativno družbo odlikuje nenehni tehnično težko določimo škodo, ki jo povzročijo izpušni plini starim tehnološki razvoj. Temu se ne more izogniti niti prometni stavbam in kulturnim spomenikom. sistem. Nenehni razvoj proizvodnih elementov neprestano Učinkovit transport je v sodobni družbi izjemno vpliva na razvoj in spreminjanje posameznih dejavnikov v pomembna gospodarska dejavnost, ki je odločilnega pomena prometnem sistemu. Nova tehnična sredstva in tehnološki za ekonomsko uspešnost posamezne države, ker omogoča postopki vplivajo na proces prometnih storitev. Prometni prosti pretok ljudi in tovora na različnih relacijah v državi in sistem tako predstavlja del družbene reprodukcije in omogoča izven nje. Danes je to spoznanje še toliko bolj prisotno, saj je njeno delovanje, hkrati pa omogoča tudi neposredno nemalo dokazov, da je transport, točneje prometni sistem, realizacijo prometne storitve, to je transport blaga in ljudi. eden od dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na Trend tehničnega razvoja prometnega sistema je v vseh delovanje drugih, z njim povezanih sistemov. Pomislimo le, prometnih podsistemih v osnovi usmerjen k povečanju kakšen je vpliv prometnega sistema na organizacijo dela v zmogljivosti transportnih sredstev ob istočasnem povečanju podjetjih oziroma v proizvodnih sistemih. Prometni sistem je hitrosti gibanja. To pomeni, da je prisoten nenehni trend toliko zapleten, da je za njegovo obvladovanje in načrtovanje razvoja novih transportnih sredstev, ki izpolnjujejo osnovno nujno potrebna visoka specializiranost in medsebojna zahtevo prometnega sistema. Takšna usmeritev seveda nujno povezanost različnih strok (ekonomija, objekti infrastrukture, povzroči tudi dodaten razvoj na področju infrastrukturnih vozila, informatika, varstvo okolja itd.), saj le tako lahko objektov, ki morajo s svojo konstrukcijo omogočiti razvoj zagotovimo uspešno izvajanje prevoznega procesa v prometnih podsistemov v začrtani smeri. Kot vemo pa ima sodobnem prometnem sistemu. [1] takšen razvojni trend tudi negativni vpliv na kvaliteto Vloga prometa v socialnoekonomskem razvoju držav naravnega okolja. nenehno narašča. Zaradi izjemnega tehnološkega in Na področju tehnološkega razvoja prometni sistem teži k organizacijskega napredka omogoča sodobni promet zmanjševanju časa, potrebnega za manipulacije z blagom ali s obsežnejšo in hitrejšo proizvodnjo ter izmenjavo dobrin. potniki v procesu transporta. Ta usmeritev je najbolj opazna Pospešuje gospodarski razvoj, zato lahko upravičeno v primeru, ko transportni proces opravljamo s pomočjo govorimo, da je sodobni promet rdeča nit razvojnega procesa. različnih vej prometa. V točki, kjer se v procesu manipulacije Evropska agencija za okolje je že pred letom 1999 srečata dva prometna podsistema, lahko čas, potreben za označila promet kot gospodarsko panogo, ki bo v državah manipulacijo, zmanjšamo z uporabo ustreznih transportno Evropske skupnosti najhitreje naraščala (slika 1), tega pa tehničnih sredstev in infrastrukturnih objektov (torej je za strategi prometne politike v Republiki Sloveniji, kot kaže, v dosego ciljev tehnološkega razvoja potrebno vzpodbujanje tistem času niso poznali, saj bi s pravilnimi potezami lahko tehničnega razvoja).

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Za zagotovitev prometne storitve moramo torej povezati dejavnike oziroma elemente prometnega sistema, kar pa je glede na specifične lastnosti posameznih dejavnikov zapleten in dinamičen proces. Poznati moramo elemente in sisteme iz okolja, ki direktno vplivajo na delovanje strukture (tehnični, tehnološki, organizacijski in ekonomski vidiki) prometnega sistema. Ti zunanji vplivi so: - družbeni sistem in gospodarski sistem, ki uporabljata in opredeljujeta prometne storitve, - tehnični sistem z vidika prevoznih sredstev, - tehnični sistem z vidika infrastrukture, - informacijski sistem,

- sistem varstva okolja. V sodobnem prometnem sistemu želimo zagotoviti Slika 2: Osnovni vplivi prometa na naravno okolje in integralnost prometa, ki lahko v veliki meri pripomore k družbo [3] zmanjšanju negativnih vplivov posameznih prometnih sistemov na okolje. V tem primeru najpogosteje izgublja Največ negativnih posledic lahko pripišemo cestnemu cestni promet, ki svoje vozilo naloži na železniški vagon. S prometu, ki se je močno razvil. Spremljajo ga nesreče in tem pa pridobi širša družbena skupnost zaradi na primer škodljivi pojavi za ljudi in okolje. Plini, prah in hrup, ki se manjšega onesnaževanja okolja, manjše porabe pogonskih pojavljajo med cestnim prometom, tudi resno ogrožajo goriv, manjše obremenjenosti in s tem daljše življenjske dobe naravne vire in ljudi, ker zmanjšujejo njihovo ustvarjalnost. V cestne infrastrukture. Integralnost prometa je bistvena lastnost Nemčiji ocenjujejo, da je promet udeležen v skupnem prometnega sistema, ki omogoča zmanjšanje negativnih onesnaženju zraka z najmanj 50 %. Že davnega leta 1986 je vplivov prometa na okolje. Poznamo integracijo med organizacija OECD podala oceno, da znašajo železnico in cesto ter med vodnim, železniškim ali cestnim socialnoekonomski stroški prometa okoli 5 % BDP, pri čemer prometom ter integracijo z zračnim prometom. [1] še niso bili upoštevani deleži zaradi povzročanja globalnega segrevanja. [3] Za razvoj cestnega prometa so značilne povratne verižne reakcije, kar pomeni, da povzroči ena ekspanzija prometa 3. PROMET IN OKOLJE novo, naslednjo ekspanzijo. Te povratne reakcije so pomemben vzrok za močan porast individualnega potniškega Transport, kot fizično izvrševanje prometa, potrebuje za prometa preko vseh ekološko še sprejemljivih meja. Ena takih realizacijo svojih nalog prevozna sredstva in prometne poti, reakcij je odnos med avtomobilom in življenjskim pa tudi goriva in maziva. Vsak od teh elementov bolj ali manj standardom. Avto s svojimi negativnimi vplivi na okolje obremenjuje človekovo okolje, škodljivi vplivi prometa pa znižuje kvaliteto življenja v mestu, zaradi česar se mnogi zadevajo tudi človeka, tako posredno kot neposredno. Žal so prebivalci mest selijo v primestna naselja, torej na površine, mnogi še danes prepričani, da promet predstavlja le ki niso vključene v javno prometno mrežo. Zato morajo enostavno onesnaženje zraka. Danes vemo, da je to daleč od pričeti uporabljati avtomobil mnogi, ki ga do selitve v resnice, ker je problem onesnaženja okolja zaradi prometa predmestje niso potrebovali. Zaradi tega pa narašča dnevni veliko bolj obširen, saj povzroča celo serijo negativnih promet z osebnimi vozili med predmestji in mestnim centrom, vplivov. Mnogi med njimi so zelo škodljivi, lahko pa jih kar zopet vpliva na zniževanje kvalitete življenja. S porastom razvrstimo v štiri osnovne skupine (slika 2) [3] avtomobilskega prometa je povratna reakcija ponovno vzpodbujena. [4]

3.1 Prometna ekologija

Že naši predniki so promet povzdignili v najbolj pomemben element našega socialnega in ekonomskega blagostanja, predvsem takrat, ko so produkcijo in distribucijo dobrin in storitev (logistika ?) vezali nanj. Seveda je bilo to tudi razumljivo, ker je ekonomski razvoj vedno uporabljal razpoložljive transportne komunikacije. Mnogi strokovnjaki so interakcijsko povezavo med prometom in njegovim vplivom na okolje zaznali že pred leti. Zaradi tega se je razvil termin prometna ekologija. To je

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola znanstvena veda o zaščiti človekovega okolja glede na promet. Ukvarja se z ukrepi, ki so potrebni, da se ustvari in ohrani okolje, potrebno za zdravo in človeka vredno življenje, ter zaščiti biosfera pred škodljivimi vplivi iz prometne dejavnosti. Na področju prometa lahko razmerje med človekom in okoljem prikažemo s krožnim diagramom na sliki 3. [5]

Slika 3: Odnos med človekom in okoljem [5] Slika 4: Vplivi prometa na okolje po OECD [6]

Lastnosti prevoznih sredstev lahko različno vplivajo na Podobno analizo vplivov prometa na okolje so izvedli tudi stopnjo onesnaženja zraka, vode in zemljišč. Povzročajo v Veliki Britaniji. Ugotovitve so predstavljene na sliki 5. lahko hrup, ki ga danes obravnavamo kot enega najhujših problemov urbanih naselij. Prevozna sredstva potrebujejo za svoje delovanje tudi prostor. Velikost prostora je zelo odvisna od vrste prometa. Vrsta prometa in lastnosti prevoznih sredstev pa vplivajo na nastanek in število prometnih nesreč. Lahko rečemo, da so ekološko negativni vplivi prometnega sistema na okolje povezani: - s hrupom (nastane zaradi premikanja prevoznih sredstev in delovanja pogonskih agregatov), - z vibracijami (razširjajo se po zraku in po tleh, nastanejo zaradi premikanja sredstev),

- z onesnaževanjem atmosfere (povzročeno zaradi zgorevanja fosilnega goriva v motorjih z notranjim

zgorevanjem, ki so pogonski agregati večine prevoznih sredstev), - z onesnaževanjem vode (povzročeno zaradi izpušnih plinov, razlitja goriv in maziv), - z odpadki (zapuščeni avtomobili in ostale vrste avtomobilskega odpada), Slika 5: Medsebojna odvisnost prometa in okolja [7] - s poškodbami cestišč (povezane so z uporabo prometne

infrastrukture), V strokovni javnosti je poznana tudi tabela (slika 6), ki - s strahom (povezan z udeležbo v prometu) in podaja okoljske vplive na posamezni okoljski podsistem, - s prometnimi nesrečami. povzročene s transportom in z gradnjo prometnih Organizacija OECD je že leta 1988 opravila raziskavo z infrastrukturnih objektov. V tabeli so zajeti vplivi, ki naslovom Transport and the Environment. V njej je zajela povzročajo obremenitev okolja ali življenja v drugi in tretji najpomembnejše vplive na okolje, povzročene s posamezno fazi od štirih faz, ki opredeljujejo prometno–transportni vrsto prometnega podsistema. Rezultati raziskave so podani sistem. Te štiri faze so: na sliki 4. [6] - proizvodnja vozil in goriv,

- gradnja prometne infrastrukture,

- delovanje prometnega sistema,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- razgradnja in odstranitev neuporabnih vozil (mazalno

olje, deli iz nikla, kadmija in kroma, izrabljene Odvisnost hitrost - emisije pnevmatike in baterije, zapuščeni avtomobili in avtomobili na avtoodpadih) in infrastrukture, kar bo tudi 60 obravnavano v posebnem poglavju. [3] 50

40

30 CO ( g / km ) 20 NOx, HC ( g / km ) x 0.1 10

0 0 5 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 Hitrost ( km / h ) CO NOx HC

Slika 8: Vpliv hitrosti na emisije [8]

Na podlagi predstavljenega lahko sklepamo, da največji

okoljski problem predstavlja cestni promet. Temeljni Slika 6: Okoljski vplivi prometa na okolje po EI [3] negativni vplivi cestnega prometa na okolje so zbrani tudi v tabeli na sliki 9. Pokrivajo širok spekter fizikalnih in Prevozna sredstva uvrščamo med velike onesnaževalce čustvenih vplivov. Na žalost lahko le nekatere fizikalne zraka ali bolje kar atmosfere. Vozila, ki jih poganjajo motorji vplive (hrup) ovrednotimo oziroma ponazorimo s številkami, z notranjim zgorevanjem, povzročajo velike težave zaradi medtem ko večino čustvenih vplivov (strah) ne moremo onesnaževanja okolja, še posebej v gosto naseljenih izraziti številčno, ampak le opisno. Prav tako je zelo težko področjih, čeprav tudi ostalih vrst vozil ne smemo zanemariti. postaviti sprejemljive vrednosti za mnoge fizikalne vplive. Le Praviloma je onesnaženost zraka zaradi vozil manjša kot tista kako naj določimo, kakšna stopnja hrupa ali zračnega zaradi industrije in gospodinjstev, toda z nenehnim onesnaženja je sprejemljiva ? zviševanjem števila vozil postaja stanje vse boj zaskrbljujoče, predvsem v urbanih področjih. Visoke koncentracije CO, še vedno Pb in VOC (HC) v atmosferi, so rezultat izgorevanja fosilnih goriv in izhlapevanja plinov v motorjih prevoznih vozil. Najpomembnejše sestavine izpušnih plinov podaja slika 7. Opozoriti moramo, da CO2 ni strupen plin, vendar ni zaželjena komponenta izpušnih plinov, ker ima velik vpliv na globalno segrevanje ozračja (topla greda).

Slika 7: Osnovni onesnaževalci atmosfere v izpušnih plinih [3]

Opozoriti moramo, da so mnoge škodljive emisije cestnih vozil povezane shitrostjo vožnje. Slika 9: Vplivi cestnega prometa na okolje [3]

Obstajajo sicer mnogi standardi, ki določajo mejne vrednosti za vplive, podane v tabeli na sliki 9, vendar navedeni vplivi le redko škodljivo delujejo na ljudi ali

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola okolico v kratkem času. V tem obdobju je veliko bolj prisoten - v primestnem in medmestnem prometu močno povečati vpliv na kvaliteto življenja, kar pa je lahko že subjektivne uporabo železniškega prometa, še posebej vlakov z narave. Res pa je, da se naše dojemanje teh vplivov spreminja električnim pogonom, s časom. - zagotoviti tako gradnjo stanovanjskih naselij in Na osnovi predstavljenega je možno izdelati celovito zdravstvenih ustanov, da bodo zadosti odmaknjena od primerjavo okoljskih učinkov posameznih prometnih prometnic, podsistemov. Podajamo jo na slikah 10 in 11. - preprečevanje vodenja tranzitnega prometa neposredno ob obalah, saj tako preprečimo razvrednotenje obale in preprečimo onesnaženja voda. [4]

Zgoraj navedeni ukrepi so ukrepi dolgoročne prometne politike. Veliko pa se da doseči tudi z ukrepi zakonske narave, ki bih jih lahko, vsaj nekatere, začeli izvajati takoj. Sodobne države tako na tem področju izvajajo naslednje ukrepe: - omejujejo in strogo nadzorujejo količine izpušnih plinov motornih vozil, - zmanjšujejo količino svinca v bencinu oziroma ga že v celoti izločajo, - določajo ostrejše normative za moč motorjev tovornih Slika 10: Prevozno sredstvo in stopnja vpliva posamezne vozil glede na nosilnost, škodljivosti v prometnem podsistemu [7] - postavljajo zelo ostre predpise o dovoljenem hrupu vozil, - natančno nadzorujejo potek cestnega prometa in spoštovanje prometnih predpisov,

- omejujejo prevoz nafte in njenih derivatov po cestah,

- kaznujejo onesnaženje prometnic,

- preprečujejo onesnaženje morja s strani plovnih

objektov,

- dovoljujejo pranje prometnih vozil samo v ustrezno projektiranih pralnicah. [7]

Tudi posameznik lahko s primernim obnašanjem pripomore k izboljšanju stanja. Strokovnjaki predlagajo naslednje ukrepe: - avtomobil čim več puščajmo v garaži in uporabljajmo Slika 11: Stopnje vplivov posamezne škodljivosti [7] druga prevozna sredstva, - dobro vzdržujmo avtomobil, 4. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA - tudi na avtocesti ne vozimo hitreje kot 100 km/h, - uporabljamo avto, ki porabi manj goriva, V literaturi lahko najdemo naslednje predloge za - uporabljamo avto, ki je manj hrupen, zmanjšanje škodljivega vpliva obstoječih prometnih sredstev - ne pospešujmo naglo, na okolje: - vozimo pri optimalnem številu obratov (s tem porabo - nadomeščanje individualnega prevoza v naseljih z goriva lahko zmanjšamo tudi do 40 %), javnim prevozom, - ne loputajmo z avtomobilskimi vrati, - uporaba tihih in manj onesnažujočih prometnih sredstev - perimo avtomobil le v ekološko urejenih pralnicah, v javnem prevozu, - odsluženi avtomobil odložimo na zanj predpisan prostor, - prometnice in regulacijo prometa v gosto naseljenih - motorno olje menjajmo samo na črpalkah ali v servisnih urbanih področjih prilagoditi ugodnejšemu delovanju delavnicah, vozil, ki uporabljajo za pogon motorje z notranjim - stare avtomobilske baterije vrnimo proizvajalcem, zgorevanjem, - obrabljene avtomobilske pnevmatike odložimo pri - tranzitni promet preko obvoznic preusmeriti izven prodajalcu novih pnevmatik, ki bo poskrbel za ustrezno naseljenih področij, nadaljnjo obdelavo starih. [4,7]

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

5. SKLEP že vidne prve konkretne praktične rešitve, kar nas v tem trenutku ne sme navdajati z več kot zmernim optimizmom. Ugotovljeno je bilo, da v prometnem sistemu obstaja Tudi vse ostale naštete metode so povezane z dodatnimi veliko dejavnikov, ki vplivajo na poslabšanje naravnega stroški, vendar predvideno naraščanje števila vozil zahteva okolja. Za normalno delo in življenje morajo biti izpolnjeni strogo uvedbo naštetih ukrepov. določeni ekološki pogoji. Zato bi človek moral spoznati Na zmanjšanje onesnaženja zraka, povzročeno z vozili, nevarnosti, ki mu pretijo iz prometnega sistema. Še posebej lahko vplivamo tudi z nekaterimi kratkoročnimi ukrepi. pomembno je, da bi natančno spoznali vse tiste dejavnike, in Mednje prav gotovo spadajo ukrepi vodenja prometa, ki tudi nanje vplivali, ki imajo največji vpliv na poslabšanje lahko pomembno prispevajo k stopnji onesnaženja. To stanja okolja, pa tudi zdravja ljudi in njihovih sposobnosti za pomeni, da je potrebno s prometno organizacijo izboljšati delo. prometne tokove, saj nam je že nekaj časa znano, da so V samem prometnem sistemu lahko negativne okoljske emisije motornih vozil povezane s pospeševanjem, z vplive prometa izboljšamo z večjim obsegom integralnosti zaviranjem in nepotrebnim prostim tekom vozil. Žal so prometnih sredstev. To pomeni, da bi morali prenesti izkušnje v Sloveniji na področju teh ukrepov zelo slabe, saj povezovanje prometa s prometno–tehničnega vidika na višji organizacija prometa, predvsem v mestih, ne upošteva te nivo glede opravljanja prevoznih storitev. V zadnjih letih je okoljske komponente, o čemer se pogosto lahko prepričamo prav integralnost prometnih sredstev omogočila izvajanje take tudi sami. K izboljšanju stanja pripomorejo tudi nasadi dreves prometne politike, ki je bolj prijazna do okolja (oprtni in in grmičevja, prepoved oziroma omejitev vožnje skozi močno bimodalni železniški sistemi). Vsekakor ne smemo pozabiti onesnažena področja. Slednje velja predvsem za mestna na odgovornost države (tudi Slovenija ni izjema), ki ima v središča. Zelo ugodne rezultate dobimo tudi s primerno svojih rokah pomembne vzvode, s katerimi bi lahko postavitvijo trase pomembnejših prometnic. Te naj potekajo intenzivirala bolj množično uporabo ustreznih integralnih tako, da ne ovirajo neprekinjenega toka vozil, hkrati pa se naj tehnologij. izognejo močneje naseljenim bivalnim področjem. Jasno moramo poudariti, da onesnaženost okolja zaradi Po nekaterih ocenah lahko s pravilnim in z rednim prometa ni absolutna in brezpogojna, saj imajo države veliko vzdrževanjem vozil zmanjšamo onesnaženost izpušnih plinov možnosti, da z ustrezno zakonodajo bistveno zmanjšajo tudi do 30 %. Žal moramo reči, da tudi na tem področju v negativne posledice transporta na okolje. Preseči moramo Sloveniji ne izvajamo posebno uspešnih ukrepov, saj le redko individualne pridobitne interese posameznika (cestni promet) zasledimo, da bi se izvajala kontrola vsebnosti izpušnih na račun družbe kot celote. Nekateri okoljski strokovnjaki plinov, kar je pred 10 leti in več že kazalo, da bo stalnica v ocenjujejo, da lahko le zmanjšanje vseh velikih prometnih naši sredini. V nekaterih državah Evropske skupnosti je tokov za faktor 10 zagotovi preživetje človeka in narave. [9] takšna kontrola popolnoma običajna. Pravzaprav ni nič Iz predstavljenih tabel lahko ugotovimo, da se vpliv posebnega izvajanje hitrih kontrolnih preventivnih pregledov prometa odraža na mnogih segmentih okolja – še posebej pri kar na cesti. preučevanju z energetskega in ekonomskega vidika, vidika LITERATURA varnosti ter kvalitete in hitrosti usluge izstopa, s svojimi negativnimi vplivi, cestni promet. Veliko bolj sta z vidika [1] Pepevnik, Anton. 2000. Učbenik: Tehnologija prevoza energije kvalitetna železniški in vodni promet. tovora II. Maribor. Temeljni in najbolj pomemben ukrep za izboljšanje stanja [2] Novak, Peter. 1998. Promet in okolje. V Narava in okolje. na področju onesnaževanja zraka iz prometa je redukcija Urednik A. Lah. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. onesnaženja, ki ga povzroča posamezno vozilo, kar lahko [3] Kiely, Gerard. 1996. Environmental dosežemo z: Engineering.Berkshire. McGraw – Hill International. - uporabo pravilno vzdrževanih in delujočih [4] Skupina avtorjev. 1994. Kako deluje ? 1984. katalizatorjev, kar zajema tudi konstrukcijske Ljubljana. Tehniška založba Slovenije. spremembe na vplinjačih oziroma na napravah za dovod [5] Mađarič, J. 1986. Saobračajna ekologija. V Suvremeni goriva (elektronski vbrizg in vžig), promet št. 4 – 5 . Zagreb. - uporabo vozil z manjšo porabo goriva, [6] Organization for Economic Cooperation and - dosledno uporabo le popolnoma neosvinčenega goriva, Development. 1988.Transport and Environment. Paris. - vgrajevanjem naprav za večjo redukcijo saj pri dizelskih [7] Bainster D., in Button K. 1993. Transport, the motorjih, Environment and Substantiable Development. - omejevanjem nepotrebnih voženj in Oxford. Alexandrine Press. - uporabo drugačnih vrst pogonskih goriv, kar pa je [8] Venturini, Dušan. 1994. Emisije cestnega prometa. V verjetno najbolj dolgoročen ukrep. Okolje v Sloveniji – zbornik. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana.

[9] Skupina avtorjev. Varovanje korenin življenja. 1998. Na žalost je menjava pogonskih goriv še vedno povezana Urednik A. Lah. Svet za varstvo okolja Republike z določenimi konstrukcijskimi težavami, vendar so na obzorju Slovenije.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

LOGISTIČNI SISTEM ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

Uroš PEPEVNIK, univ.dipl.inž.prom. Slovenske železnice, d.o.o. Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana

POVZETEK 1. UVOD V skladu s sprejeto prometno politiko in razvojno strategijo R Slovenije se bodo tudi Slovenske železnice vključevale v Osnovne zahteve v sistemu so v enotni tehniki, tehnologiji razvojno – strateške cilje Evropskih železnic. Perspektiva in organizaciji. Te zahteve pa omogočajo upravljanje sistema napredka je predvsem v posnemanju razvoja evropskega v tehničnem in tehnološkem pomenu. Upravljanje sistema sistema. mora biti homogeno in celovito na področju sistema, kar Pri ustvarjanju ciljev sistema predstavljata tehnologija in omogoča enotno upoštevanje vseh predpostavk upravljanja. organizacija sistema železniškega prometa množico vseh Optimiranje upravljanja železniškega prometa zahteva tehnoloških in organizacijskih elementov. Pojem sistem pomeni uporabo novih modernih rešitev na področju računalniške gledano s formalno matematičnega vidika, zaokroženo celoto, ki je običajno zelo zapletena. Tehnologija in organizacija dela v tehnologije in v enotnem delovanju tehnike, tehnologije in ožjem pomenu vsebujeta množico sredstev in postopkov pri organizacije. Ustvarjanje takšne enotnosti upravljanja je realizaciji osnovne dejavnosti; to je proces prevoza potnikov in zasnovano na več osnovnih načelih. tovora v transportnem sistemu, kar predstavlja neko zaokroženo celoto. ⇒ Tehnično načelo se obravnava s pomočjo tipizacije, V zadnjih letih se je s pomočjo mikroeletronike in standardizacije in unifikacije tehničnih sredstev in računalniške tehnike pojavila nova generacija elektronskih skupnih predpisov v domačem in mednarodnem signalno varnostnih naprav. Z uveljavitvijo le teh v železniško tehnologijo omogočajo, da bi železnica »ponovno« postala pomenu. konkurenčna drugim vrstam prometa. Ključne besede: logistika, železniški promet, računalniški sistem ⇒ Tehnološko načelo se ustvarja s pomočjo izdelave APIS – 90 DKP/ANI voznega reda, t.j. z ustvarjanjem enotnega tehnološkega procesa prevoza potnikov in tovora od Abstact začetne do končne postaje.

In compliance with the adopted transport policy and ⇒ Načelo organizacije vsebuje vse organizacijske development strategy of the Republic of Slovenia, the elemente (postaje, lokomotivski depoji itd.), ki z Slovenian Railways will be incorporated in development- medsebojno povezavo ustvarjajo celovito delovanje strategic objectives of the European railways. The Slovenian železniškega prometa. Railways perspective lies in its adaptation to the development of the European system. The process of creating objectives of system technology ⇒ Načelo voznega reda, s pomočjo katerega opravljamo and organisation of the railway transport system involves a set promet vlakov in mora biti že vnaprej določen in of technological and organisational elements. The term objavljen. system denotes, from the formal mathematical point of view, a whole which is usually very complex. Operation technology ⇒ Načelo rednosti je načelo stalnosti, točnosti, kar and organisation in narrow sense include a set of means and pomeni, da mora železnica opraviti prevoz v določenih procedures for realisation of basic operations in passenger and časovnih rokih. freight transport. During recent years, with help od micro-electronics and ⇒ Načelo varnosti vsebuje vse elemente, ki omogočajo computer techniques, a new generation of electronic signal- varno delovanje celotnega sistema, posebej še pri safety devices appeared. With the introduction of these prevozu tovora in potnikov. devices and new railway technology, the railways will 'again' acquire competitiveness towards other modes of transport. Načelo hitrosti prevoza temelji na celotnem tehnološkem procesu dela in teži k zmanjševanju časa natovarjanja in raztovarjanja, k zmanjševanju časa medpotnega zadrževanja vagonov in k uvajanju novih sodobnih transportnih tehnologij. S sodobnimi transportnimi tehnologijami pa želimo prikazati možno organizacijo s pomočjo daljinskega

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola vodenja in krmiljenja železniškega prometa, s čimer bi se ⇒ sistem je skupek objektov, ki se med seboj pridobila boljša preglednost pri organiziranju in odvijanju povezujejo, železniškega prometa. ⇒ sistem je skupek objektov, združenih v vzajemno interakcijo, 2. OSNOVNE ZANČILNOSTI ⇒ sistem ima strukturo, realizira nalogo in predaja ali SISTEMA ŽELEZNIŠKEGA sprejema informacije.

PROMETA Glede na navedene teoretične osnove se lahko sistem Pojem sistem se pojavlja v vsakdanjem življenju. Prav tako se definira kot skupek elementov, ki sestavljajo celoto z uporablja v različne znanstvene namene pri posameznih vsemi svojimi medsebojnimi povezavami in odnosi. raziskavah. Po avtorju Muleju, M. (1994) ima sistem kot Odnosi predstavljajo določene linije, ki povezujejo pojem 15 skupin definicij vsebine. Med drugim ga uporablja elemente v sistemu v celoto. teorija sistemov, veda o spoznavanju in upravljanju zapletenih pojavov, katere obravnava zlasti z vidika lastnosti, ki jih Elementi sestavljajo strukturo sistema, so med seboj celota ima, ne da bi jih imeli njeni deli vsak zase. Torej je povezani in s tem omogočajo sintezo znotraj sistema, njen poudarek zlasti na posledicah medsebojnih odnosov in nikakor pa ne gre za enostavno mehansko seštevanje vplivov med deli. Razlog za to so težave, ki jih je človeštvo elementov. To nam pove, da je sistem med seboj povezan s doživljalo in jih še vedno doživlja, kadar in ker se specializira posameznimi komponentami, ki so v funkcionalni vsakdo izmed nas (pre)ozko, saj kot posameznik niti ne more medodvisnosti. Komponente so lahko mehanske ali biti celovit niti dovolj vedeti o čemer koli, za kar se ne socialne. Glede na to je potrebno, da razlikujemo sisteme, specializira. ki so sestavljeni iz enih ali iz drugih komponent. Možno je Pojem sistem pomeni, gledano s formalno matematičnega tudi, da se komponente združujejo in iz tega združevanje vidika, neko zaokroženo celoto, ki je običajno zapletena ali dobimo kombiniran sistem, kar je v praksi najpogosteje. celo zelo zapletena. Je hkrati del neke večje celote (promet npr. vsega gospodarstva, družbe, narave, tehnično-tehnološke Sistem lahko prikažemo na različ ne načine, vendar mora in druge ustvarjalnosti itd.) in sestavljen iz manjših celot (npr. vsebovati štiri osnovne komponente, ki so med seboj delov prometa). Tako ima celota lastnosti, ki jih vsak njen del povezani z linijami kar je razvidno na sliki 1. zase nima, ker nastajajo iz medsebojnih vplivov med deli (npr. vlak ima drugačne lastnosti kot vsak vagon zase itd.). Z vsebinskega vidika pa je bistveno, da se omenjena matematično formalna definicija sistema lahko uvede za isti obravnavani pojav tudi z mnogih različnih vidikov in kljub različnim vsebinam velja v vsakem primeru (npr. vlak z vidika potnikov, z vidika voznega osebja, z vidika tehničnega stanja vagonov, prog, signalizacije, z vidika vremena, z vidika kalkulacije, z vidika ekologije itd.).

Očitno je torej sistem hkrati, ko je matematično formalno neka zaokrožena celota, vsebinsko samo ena od mnogih Slika 1: Splošne komponente sistema možnih enostranskih miselnih slik o obravnavanem pojavu (tukaj na primer promet kot del gospodarstva in osebnega Osnovno strukturo vsakega realnega sistema sestavljajo življenja, in to z vidika tehnologije, t.j. izvedbe prometnih naslednji elementi: energija, informacije, tehnično – tokov). Torej se železniški promet specializira z vidika tehnološki element in materije, ki so povezane z tehnologije ranžiranja, značilne za železniški promet. Teorijo medsebojnimi relacijami. Prav tako pa lahko identificiramo sistemov uporabljamo kot metodo, da bi dosegli kar se da tudi druge elemente, ki omogočajo delovanje, to so: okolje, ki celovit razmislek znotraj vidika, opredeljenega sistema. omogoča delovanje omenjenega sistema, meje sistema, cilji, procesi, struktura in stanje sistema. Okolje sistema vsebuje elemente izven obravnavanega sistema. Ti elementi lahko V sodobni teoriji in praksi se srečujemo z različnimi vplivajo na delovanje obravnavanega sistema ali pa ga samo definicijami sistema, ki se lahko tudi splošno uporabijo. opazujejo in direktno ne vplivajo nanj. Povezava zunanjih Tako npr.: elementov z elementi sistema se ustvari s pomočjo vhoda (V) ⇒ sistem vsebuje skupne elemente ali posamezne v sistem in izhoda (I) iz sistema. pojave , S ciljem podobne analize je potrebno sistem prikazati z večjim številom komponent (Z-S) v sami strukturi sistema.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

⇒ dinamika sistema, ki je označena z različnimi procesi; ⇒ v strukturi upravljanja in vodenja mora biti več hierarhičnih nivojev.

Železniški promet predstavlja homogeno celoto z vsemi elementi, ki jih struktura železniškega sistema vsebuje. Z upoštevanjem teorije sistemov se lahko ugotovi, da je železnica homogen sistem, ki je sestavljen iz različnih objektov in procesov, z njihovim medsebojnim

povezovanjem. Slika 2: Struktura sistema

Kot posebnost sistema železniškega prometa želimo Meja sistema razdvaja sistem in okolje glede na to, kateri posebno poudariti naslednje elemente: sistem je v obravnavi in kateri elementi (e1, a1) se uporabljajo ⇒ to je večslojni sistem široke vodoravne in navpične v strukturi sistema. Cilj sistema je opravljanje in opredelitev strukture; nalog. Pri ciljih sistema lahko obravnavamo več nalog ⇒ to je homogen sistem, izdelan na osnovah sistema, ki so bile vnaprej postavljene. Proces delovanje je integralnega sistema v povezovanju transportnega povezan z delovanje sistema glede na delo, ki ga opravlja. procesa v okviru svoje osnovne dejavnosti, iz katerih se formira njegova hierarhična struktura v več Upravljanje sistema so določene akcije v času delovanja stopenj; zaradi ustvarjanja določenih ciljev sistema. To pomeni, da je ⇒ kot sistem organizacijsko deluje na vseh področjih potrebno sistem vzdrževati v popolni organiziranosti in prometne mreže, kar zahteva prostorsko in časovno stabilnosti. homogenost procesa dela; Stanje sistema se definira kot množica elementov v ⇒ to je dinamičen sistem, pri katerem je sprememba določenem prostoru in času. To je opisano z elementi in stanja in delovanja v funkciji prostora in časa; njihovimi vsebinami. Elementi predstavljajo posamezne dele ⇒ to je sistem z večjim številom funkcij. sistema in imajo svoje lastnosti, ki vplivajo na celotno stanje sistema. Z uporabo teorije sistemov oziroma z metodo dekompozicije pri opisovanju sistema železniškega prometa Pod pojmom struktura je potrebno razumeti realno nastanejo štirje osnovni elementi ali podsistemi: tehnični, organiziranost, t.j. množico vseh povezav med elementi tehnološki, ekonomski in informacijski. sistema. Struktura se redko menja, zato

Temeljni podsistem v železniškem prometu je tehnični lahko govorimo o statičnem pomenu strukture. Vendar sistem, ki ga sestavljajo naslednji elementi: proge, postaje, ima delovanje sistema dinamičen pomen, ki se lahko zelo vlečna in vlečena sredstva in druga tehnična sredstva in hitro menjava v svojem delovanju. naprave. S pomočjo tehničnega elementa je železnica

homogen tehnični sistem. Če se v sistemu nahaja veliko število komponent z medsebojnimi povezavami, govorimo o homogenem sistemu, Množice vhodnih elementov so energija, potniki ali tovor posebno še takrat, kadar je povezanost posameznih elementov za prevoz, informacije v času prevoza, stroški itd. Množice v v funkciji delovanja sistema kot celote. Celote se lahko izhodu so prevozne storitve, cena, kvaliteta prevoza itd. imenujejo podsistemi glede na osnovni sistem, t.j. glavni sistem. Železniški promet se lahko ovrednoti kot nelinearni kibernetski sistem višjega reda, sestavljen iz številnih Kot osnova za razčlenjevanje elementov neke celote v podsistemov. Ustvarjanje ciljev posameznega podsistema sistemu se uporabijo naslednji kriteriji: omogoča železniškemu sistemu ustvarjati skupni cilj sistema, ⇒ sistem mora imeti sposobnost samostojnega kot je npr. kvalitetna transportna storitev, daljinsko vodenje in delovanja v prostoru in času; upravljanje prometa itd. ⇒ sistem mora imeti tehnološko integralnost procesov dela, t.j. interakcijske povezave elementov v delovanju sistema; ⇒ stopnja medsebojne povezanosti elementov v sistemu in povezanosti elementov z okoljem;

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

3. DALJINSKO VODENJE 3.2. DECENTRALIZIRANO UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA PROMETA

S pomočjo analize strukture sistema bi bilo smiselno, če bi Decentralizirano upravljanje prometa pomeni vodenje in se na centrih centralnih upravljan prometa organizirala glavna upravljanje prometa na posameznih progah, predvsem iz prometna nadzorna centrala. Glavna centrala bi dajala obstoječih regionalnih dispečerskih centrov. Iz regionalnih glavnemu prometnemu dispečerju na centralnem mestu dispečerskih centrov se lahko nadzira celotno omrežje možnost, da iz regionalnih dispečerskih centrov, dobiva žive Slovenskih železnic. Podatki iz teh centrov bi se prenašali v slike gibanja vlakov preko njihovih številk in nato disponira s glavno prometno nadzorno centralo, kjer bi se vršil centralni prometom na celotnem območju. dispečernig in monitoring.

Takšno obliko organiziranja imajo pri evropskih Iz dosedanje obdelave načina upravljanja prometa sledi, železniških upravah in ga imenujejo »video dispečering« da je centralizirana oblika upravljanja prometa primerna za oziroma »video monitoring«. Navedeni način omogoča glavni prometni križ Slovenije, decentralizirana oblika optimalno disponiranje prometa na velikem območju, npr. na upravljanja pa za stranske proge, ki bi se krmilile iz lokalnih območju cele direkcije pri Nemških železnicah, ki je uveden centrov vodenja. Tudi iz lokalnih centrov vodenja lahko, na celotnem območju Nemških železnic. glede na velike kapacitete optičnih kablov in prenosnih poti, po potrebi prenašamo podatke in slike v regionalne centre ali Prednost takega načina upravljanja prometa je v tem, da pa v glavne centre upravljanja. če pride do okvare v prenosu slike ima prometni disponent še vedno na razpolago telefonske govorne zveze do regionalnih centrov. Promet tako lahko teče naprej normalno, saj se 3. 3. TEHNIČNA REŠITEV DALJINSKEGA aktivno daljinsko upravljanje prometa izvaja iz področnega UPRAVLJANJA PROMETA oziroma regionalnega dispečerskega centra. Za te primere mora biti izvedena redundanca prenosnih poti, s čemer bi se Optimizacija upravljanja železniškega prometa zahteva zagotovila pravilna in zanesljiva prenosnost uporabo novih in modernih rešitev na področju računalniške telekomunikacijskih in video naprav. tehnologije in programske opreme. Povečana funkcionalnost

in varnost upravljanja prometa, so narekovale izdelavo 3.1. CENTRALIZIRANO UPRAVLJANJE sodobnega računalniškega sistema APIS-90 DKP/ANI, PROMETA namenjenega upravljanju železniškega prometa na različnih nivojih. S centraliziranim upravljanjem prometa bi dosegli veliko koncentracijo delovne sile na enem mestu, kar pomeni, da bi Pri zasnovi sistema APIS-90 DKP/ANI so bili upoštevani bili vsi dispečerji na enem mestu, s tem pa je vprašljiva trendi razvoja tako na področju računalniške tehnologije kot učinkovitost dela in upravljanje prometa, kakor tudi same na področju vodenja železniškega prometa in sicer: organiziranosti. - porazdeljenost računalniške arhitekture (standardna omrežja in komunikacijski protokol); V primeru centraliziranega vodenja prometa bi morali - odprtost in kompatibilnost aparaturne in sistemske imeti tudi samo en center za »telekomando vleke«, ki bi se programske opreme; odprtost omogoča heterogeno morala nahajati v istem prostoru, kot »telekomanda prometa«, zgradbo sistema in enostavno prilagajanje in kot je to praksa pri drugih železniških upravah. Takšna dopolnjevanje sistema z novimi gradniki; varianta je skoraj neizvedljiva saj v takem primeru bi se v - izbira orodij, ki bazirajo na konceptu oken in strukturi sistema pojavilo preveliko število elementov, ki bi se povečujejo prijaznost vmesnika med človekom in medsebojno izključevali ne pa povezovali. Povezovanje vseh sistemom; elementov je pa v tem primeru nujna saj ponazarja - izbira kvalitetnih in zmogljivih računalnikov in homogenizacijo sistema in njegove strukture. Homogeni razširjenih, praktično standardnih programskih sistem pa vpliva na sintezo elementov železniškega prometa. paketov; - vpeljava koncepta upravljanja prometa na osnovi

sledenja številke vlaka, avtomatskega postavljanja Iz navedenega je razvidno, da takšna koncentracija vse vozne poti, nadzora prometa na osnovi voznega elementov na enem prostoru ni praktična in je preveč ranljiva. reda in protokoliranja prometa v realnem času. Poleg tega postanejo zaradi hrupa, medsebojnih razgovorov in telefonskih klicev, delovni pogoji nespremenljivi. Izdelek DKP/ANI je samostojen računalniški sistem, v

katerem so integrirane funkcije daljinskega upravljanja železniškega prometa (funkcija DKP) in avtomatske najave

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola vlakovnih informacij (zvočno in vizualno obveščanje potnikov – funkcija ANI). Sistem DKP/ANI je zasnovan Celotni sistem DKP/ANI oziroma ustrezna aplikacijska predvsem kot racionalna in učinkovita rešitev upravljanja programska oprema se lahko prilagaja ustrezni funkcijski železniškega prometa na stranskih in glavnih progah. tehnični specifikaciji, ki se izdela pred realizacijo projekta. To omogoča investitorju sooblikovati končno izvedbo in Kompletna zgradba sistema je optimirana za naslednje funkcionalnost ponujene programske opreme, da bo osnovne primere uporabe: optimalno ustrezala specifičnim zahtevam, predpisom in - popoln daljinski nadzor in upravljanje postaj brez tehnologiji vodenja. lokalnega osebja na osnovi klasičnih ali elektronskih signalno – varnostnih naprav; 3. 3. 2. OSNOVNI PRINCIP DELOVANJA - zamenjava klasičnih komandnih miz z možnostjo satelitskega daljinskega upravljanja sosednjih postaj. STRUKTURE SISTEMA

V obeh primerih, sistem omogoča postavitev kompletne Kompletna struktura sistema se izvršuje kot večopravilni infrastrukture za enostavno nadgradnjo s centri upravljanja programski sistem. Osnovno orodje za upravljanje prometa je prometa na nivoju dispečerkega vodenja in disponiranja komandna konzola, ki je nameščena na obstoječi delovni mizi prometa, s tem da rešuje probleme vmesnika s signalno – operaterja. Komandno konzolo sestavljajo eden ali več varnostno napravo in lokalnega zvočnega in vizualnega barvnih monitorjev, standardna tipkovnica in miška. obveščanja potnikov. Osnovni princip daljinskega upravljanja prometa na Razvoj sistema je potekal na osnovi dolgoletnih izkušenj centralni konzoli temelji na signalno tehnično varnem prikazu na področju upravljanja in vodenja železniškega prometa in je tirne slike na barvnem monitorju ter vnašanju komand s danes v fazi uvajanja v strukturo železniškega sistema. pomočjo miške.

3. 3. 1. STRUKTURA SISTEMA DKP/ANI Varen prikaz tirne slike na monitorju temelji na dvokanalnem principu, cikličnem dvokanalnem obnavljanju

slike ter podporo s testnimi slikami. Ta princip varnega Sistem DKP/ANI je sestavljen iz več podsistemov, ki prikaza tirne slike je v skladu z ustreznimi UIC in ORE tvorijo homogeno celoto sistema. V podsisteme uvrščamo priporočilo. Kot spremljajoče podporne funkcije za naslednje elemente: upravljanje prometa so na razpolago še funkcije dodatnih - centralno postajo DKP sistema, ki mora biti prikazov, alarmne funkcije ter funkcije kronološkega nameščena v prometnem uradu izbrane železniške protokola dogodkov. postaje in nam bo služila kot centralna postaja

daljinskega upravljanja sistema in prometa; Funkcija sledenja in prikazana številka vlaka so osnova za - daljinske postaje, ki naj bodo nameščene na vseh avtomatsko najavo vlaka. Funkcija ANI avtomatsko deluje na postajah, ki so v področju daljinskega upravljanja in podlagi voznega reda, izračunanih ali vmesnih podatkih o centralne postaje; zamudah, kriterijih za najavo ter sledenja številk vlaka v - dodatna modemska in linijska oprema za povezavo področju sistema DKP/ANI. omrežij daljinske postaje in centralne postaje; - dodatna avdio oprema za prilagoditev in povezavo obstoječega ali vgradnjo novega ozvočenja v Stanja objektov (signali, kretnice) so prikazani v postajah za potrebe avtomatske najave vlakov; shematski in barvni obliki na dinamičen in pregleden način v - dodatna oprema za vizualno obveščanje potnikov. skladu z dejanskim trenutnim stanjem na terenu. Na tirni sliki se ustrezno prikazuje tudi številka vlaka. Kot statični elementi V strukturo sistema daljinskega upravljanja prometa je so prikazane meje med odseki, zgradbe, peroni, podhodi in potrebno tudi uvrstiti programsko opremo. Programska oznake elementov. oprema je sestavljena iz modularne in parameterske zgradbe, in to: Vlakovni odpravnik na delovnem mestu izdaja komande - daljinsko upravljanje prometa DKP (prikazi stanj, za postavljanje voznih poti kot tudi druge komanda z alarm, komande, protokol dogodkov); označevanjem oznak ob ustreznih elementih slike po - TDS funkcije sledenja in prikaza številke vlakov; klasičnem principu »start/cilj« oziroma po principu »objekt/funkcija«. Pri tem je potrebno pred vnosom - ANI avtomatska najava vlakov (v obsegu zvočne posamezne komande oziroma serije komand izbrati osnovno najave); kategorijo komande. - RTU daljinska postaja; - CTC vmesnik za povezavo na nadrejeni center vodenja.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Izbrane komande se avtomatsko razvrščajo v vpisnem novimi računalniškimi komponentami je enostavno in ne oknu, v katerem lahko komande vizualno preverimo, zahteva večjih posegov v uporabniško programsko opremo. eventuelno popravimo ali prekličemo pred pošiljanjem v Prav tako so tudi znane njegove pomanjkljivosti, ki bi jih bilo izvrševanje. V skladu s principom čim manjšega potrebno pri njegovi dokončni vključitvi v sistem daljinskega obremenjevanja prikaza tirne slike z informacijami, ki so upravljanja odstraniti. potrebne samo občasno, so prikazi teh stanj lahko podani v ločenem prikazu, ter stanja števcev za registracijo izrednih komand. REFERENCE

Na ta način je omogočeno hitro in učinkovito vnašanje [1] ŽITNIK, A.:(1996) Sodobne signalno varnostne naprave, komand z minimalno možnostjo napak, obenem pa je prikaz Ljubljana. tirne slike razbremenjen odvečnih prikazov oznak, komandnih [2] Kolenc, J. :(1992) Automatizirani informacijski prometni gumbov in manj pomembnih stvari. sustav, IPZ Zagreb. [3] Mulej, M.:(1994) Teorija sistemov, EPF Maribor. [4] Babič, D.:(1999) Možnost organizacije daljinskega 4. ZAKLJUČEK vodenja in krmiljenja prometa na območju Slovenskih železnic, Maribor. Glede na ogromne investicije, so v izgradnji daljinskega [5] External Effects on Transport, International Union of upravljanja in vodenja prometa potrebne posamezne faze Raiways, Paris, 1995. izgradnje sistema vodenja, ki bi morale sproti dajati določene [6] Pepevnik, A., Pepevnik, U.:(2000) Harmonizacija pozitivne rezultate. Vsi objekti in naprave, ki bi se vgrajevale, železniških storitev v RS z Logističnim sistemom EU, bi morale služiti končnemu cilju centraliziranega vodenja Zbornik, 2. kongres Transport – promet – logistika, prometa iz enega centra, kar bi omogočilo homogeno Portorož. delovanje celotne strukture sistema in ne bi prihajalo do [7] Railway traffic control system APIS-90, uporabniška prevelikih odstopanj. Struktura sistema bi lahko bila dokumentacija, I. A. P. Ljubljana 1990. organizirana na dva načina in sicer: [8] Sistem daljinskega krmiljenja in avtomatskega - centraliziran način upravljanja prometa za glavni informiranja potnikov, skripta 3, L.A.P., Ljubljana 1996. prometni križ Slovenije in centra vodenja v [9] Organizacijski predpis OP 999 Sekcija za promet Maribor, Ljubljani; Ljubljana in Postojna, Ljubljana 1998. - decentralizirani način upravljanja prometa za

stranske proge iz lokalnih postajnih centrov vodenja.

Tudi iz teh lokalnih centrov vodenje, ki so v strukturi predstavljeni kot podsistemi lahko, glede na velike kapacitete optičnih kablov in prenosnih poti, po potrebi prenašamo relevantne podatke in slike ali v regionalne centre ali pa v centralni center.

Z uvedbo elektronskih postavljalnic in s tem vključevanje le-teh v strukturo sistema daljinskega upravljanja prometa, predstavlja za signalno – varnostno tehniko kakor tudi za varnost v prometu pomembno tehnično inovacijo. Bistvena prednost je v uvedbi moderne računalniške tehnologije, ki omogoča: - zmanjševanje velikosti tehničnih prostorov; - zmanjšanje stroškov vzdrževanja; - ergonomično oblikovanje delovnih mest; - priprava za nadgradnjo računalniškega sistema; - enostavna integracija dodatnih funkcij za - avtomatizacijo vodenja prometa.

Ena od možnih rešitev za izvedbo je omenjena organizacija daljinskega vodenja in upravljanja prometa, ki je zasnovana na standardnem in tako imenovanem odprtem sistemu arhitekture aparaturne in sistemske programske opreme. Njegovo posodabljanje in razširjanje sistema z

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

ENERGY EFFICIENT VEHICLES AND URBAN MOBILITY

Gregor Rak, B.Sc and Živa Trstenjak, B.A. Vocational College for Traffic and Transport Preradovičeva ulica 33, SI-2000 Maribor [email protected] and [email protected]

Abstract public transport service complying with the existing The EU Commission’s 2001 White Paper on the European Enhanced Environmentally Friendly Vehicle Standards of transport policy for 2010 [European Transport Policy for 2010: Community legislation on pollutant emissions. Time to decide] noted the need for further measures to combat emissions from transport and stated that the commission would encourage development of a market for ‘clean vehicles’. The Green Paper on energy efficiency [Energy Efficiency or Doing More With Less] proposed concrete actions, such as the public procurement of less polluting and more energy efficient vehicles in order to build up a market for these types of vehicles. In compliance with the Green Paper a workshop ‘Green Paper on Urban Mobility’ took place in Ljubljana in December 2007 where the participants were trying to answer the most urgent questions regarding traffic in urban areas. We will present some of the solutions regarding energy efficient public transport vehicles in some cities in Europe as proposed solutions for Slovenian towns and cities.

Keywords pollution, White Paper, Green Paper, emissions, energy efficient vehicles, hybrid vehicle, fuel cell Figure 1: Energy demand in EU to 2030 1 REGULATIVE BACKGROUND In March 2007 the European Council emphasized that the The EU Commission’s 2001 White Paper on the European EU is committed to transforming Europe into a highly energy- transport policy for 2010 [European Transport Policy for efficient and low greenhouse-gas-emitting economy. 2010: Time to decide] noted the need for further measures to Additional legislative measures on the reduction of CO2 combat emissions from transport and stated that the emissions from cars have been announced by the Commission commission would encourage the development of a market in its Communication on the new Community strategy in this for ‘clean vehicles’. field. Promotion of clean and energy efficient vehicle The Green Paper on energy efficiency [Energy Efficiency procurement can contribute to attain these objectives. or Doing More With Less] proposed concrete actions, such as The Commission has announced a revised proposal on the public procurement of less polluting and more energy green public procurement of road transport vehicles in the efficient vehicles in order to build up a market for these types Green Paper on Urban Transport: ‘Towards a new culture for of vehicles. urban mobility’. It proposes a possible approach which would The objective of the proposal is to promote the market be based on the internalization of external costs by using life- introduction of clean and energy efficient vehicles and time costs for energy consumption, CO2 emissions, and contribute thereby to energy efficiency in transport by pollutant emissions linked to the operation of the vehicles to reducing fuel consumption, to climate protection by reducing be procured as award criteria, in addition to the vehicle price. In addition public procurement could give preference to new CO2 emissions and to improving air quality by reducing pollutant emissions. Euro standards. The earlier use of cleaner vehicles could then The Commission’s proposal for a directive on the improve air quality in urban areas. promotion of clean vehicles through public procurement in This Directive is expected to result in the long term in December 2005 focused on heavy duty vehicles and required lower costs of clean and energy efficient vehicles through a certain quota (25%) in the procurement of these vehicles for economies of scale, wider deployment of these technologies,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola and a general improvement in the environmental performance • promote the idea of efficient energy consumption in of the whole fleet. institutions (inform and educate public service employees in order to be able to propose solutions and help forming decisions). 2 CONSULTATION OF INTERESTED PARTIES 5. How could joint green procurement be promoted?

Proposed solutions: The Commission has held consultations with Member • disseminate knowledge on beneficial effects of joint States on possible measures to promote the development and green procurement; market penetration of clean and energy efficient vehicles. • promote research activities. Consultations have been carried out in the frame of expert studies on different approaches for this legislative initiative 6. Should criteria or guidance be set out for the and enlarged for the revised proposal. Extended information definition of Green Zones and their restriction was collected through questionnaires in the frame of the measures? What is the best way to ensure their expert studies and through public consultation on internet in compatibility with free circulation? Is there an issue of the frame of the preparation of the Green Paper on urban cross border enforcement of local rules governing transport. Green Zones? Proposed solutions: • make uniform criteria for definition of Green Zones; 3 WORKSHOP ‘GREEN PAPER ON URBAN • search for best and most innovative ways of providing the TRANSPORT’ compatibility of uniform criteria with free circulation in accordance with the Green Zone definition; In December 2007 in Ljubljana the representatives of the • cross border enforcement of local rules governing Green EU Commission in Slovenia, Ministry of Environment and Zones can be achieved by introduction of uniform Ministry of Transport organized a workshop ‘Green Paper on information system. Urban Mobility’ where the participants were trying to answer 7. How could eco-driving be further promoted? the most urgent questions regarding traffic in urban areas. Proposed solutions: The working groups strived to answer the twenty five • introduce a standard and define the compulsory use of questions set by the Commission. In six groups they were indicator of fuel consumption in vehicles and implement trying to find solutions for six sets of questions provided by education of drivers; EU Commission: • promote realization of coordinated freight delivery which Group 1: Towards free-flowing towns and cities; involves incorporation of two or more deliveries into one Group 2: Towards greener towns and cities; which enables optimum exploitation of the vehicle and Group 3: Towards smarter urban transport; lowers the costs. Group 4: Towards accessible urban transport; This workshop was a part of the second circle of intensive Group 5: Towards safe and secure urban transport; consultations which will last until March 15, 2008. It is Group 6: Creating a new urban mobility culture. important that this Green Paper is implemented very soon. The Commission actual strategic plan will be published in Since the objective of this paper is focused on alternative autumn 2008. energy sources for public passenger transport, we will discuss the Group 2 set of questions and the proposed solutions of the group into more details. 4 ENERGY-EFFICIENT VEHICLES IN PUBLIC The questions 4-7 dealt with in the Group 2 were: TRANSPORT 4. How could the use of clean and energy efficient technologies in urban transport be further increased? There is considerable potential for reducing energy Proposed solutions: consumption and the emissions of CO2 and pollutants from • exchange of good practice among cities and towns with vehicles. However, broad market introduction of technologies similar problems; with better performance is often hampered by high initial cost and therefore insufficient customer demand. • promote procurement of energy efficient vehicles and at the same time construct infrastructure for such vehicles Manufacturers are also unlikely to produce special vehicle series to respond to only local or national incentives aimed at • set up monitoring of exhaust fumes at the vehicle improving energy efficiency or reducing pollutant emissions. registration; Action at Community level is therefore needed in order to • inform the public about clean and efficient energy in encourage the investments required for the manufacture of transport and its implementation; the media is to be vehicles that are more energy-efficient and less polluting. The involved to promote the alternative energy sources; resulting increased demand should then create markets of

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola sufficient size and the necessary economies of scale to broaden industrial production to large series. The commission proposal for an EU energy policy is to achieve at least a 20% reduction of greenhouse gases by 2020 compared to 1990. Binding targets of further improvement of energy efficiency by 20%, a level of 20% of renewable energy and a 10% biofuels share in the motor fuel market in the EU by 2020 have been proposed in order to improve security of energy supply by diversifying the fuel mix. Policies to promote green public procurement and more energy efficient and cleaner vehicles have already been adopted in some places at local, regional, and national level. Action on these levels only, however, would risk fragmentation of the internal market and lead to high costs and prevent economies of scale. Vehicle manufacturers are also unlikely to produce special model variants to respond to Figure 2: Diesel-electric hybrid limited market demand. Automotive industry produces for a highly integrated EU-wide market. Support to the At the UITP exhibition in Helsinki (2007) the Belgian Bus development of clean and energy efficient vehicle market and Car manufacturer Van Hool and its partners UTC power, should therefore be harmonized on EU level to provide a cost- Siemens and Air Liquide presented the hybrid fuel cell bus effective frame for industry. for Europe. It has been used on test since summer 2007 on a Focused public procurement on a European level would 25 km regional bus line between Antwerp and Lier operated also be a logical follow-up to Community funding of clean by the Flemish transport company De Lijn in Belgium, the and energy efficient vehicle development, supported under first company to use this bus on its network. the Research and Development Framework Programmes and This modern, environmentally friendly city bus combines under Structural Funds. Community funding, for example the the result of Van Hool’s 60 years as a bus and coach structural and cohesion funds, could be used to promote the manufacturer with UTC’s know-how as a fuel cell specialist technological developments of clean and energy efficient and Siemens’ electrical drive technology. Importantly, Air vehicles for public transport and for the provision of Liquide is supplying the hydrogen. This fuel cell bus is soon infrastructure for alternative fuels. to be trialed for the first time for ten months by Flemish transport company De Lijn in Belgium. The most important feature of the bus is that no emissions 5 EXAMPLES OF GOOD PRACTICE of harmful gases are produced. It is driven by a fuel cell in which, by means of an electrolysis process, hydrogen is Public transport system in Nuremberg (Germany) has converted into electrical energy under the influence of the introduced a diesel-electric hybrid bus developed by MAN. oxygen in the air. The emissions are pure water vapour. The vehicle is equipped with drive-system technology All unused electrical energy produced by the fuel cell is from Siemens. The prototype, which also features a special stored in batteries that provide the traction when driving away brake energy recover system uses up to 25 percent less fuel from the bus stop and support the fuel cell whenever than conventional buses. The drive system consists of series- necessary. The energy released with every braking movement produced components, which means mass production of the (at each stop) is recycled and stored in the batteries for later bus is a possibility that MAN is planning to turn into reality use. The electric motors are switched off automatically when by 2010. braking, acting as generators. The system is now being tested in the Lion’s City Hybrid For this reason this drive form is called the Hybrid Fuel prototype bus, which operates in Nuremberg. Cell. It is not only power obtained from the hydrogen, but available power from the batteries being reused for the traction and to electrically drive other systems in the bus, like air conditioning, power steering pumps, etc. This results in even lower fuel consumption and greater energy efficiency. The pure hydrogen is stored in hydrogen tanks on the roof and, under a pressure of 350 bar, it weighs approximately 40 kilo. The action radius of the bus is 350 km, with the accelerating and decelerating performance equal to or better

than the diesel version. As there are no moving mechanical

parts in the fuel cell itself the typical noise of a fuel or diesel

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola engine is absent and the bus is substantially quieter than the engagement and support of public authorities, municipalities modern diesel version. and representatives of civil society. The European Union is committed to ensuring sustainable and accessible urban mobility for all citizens, including the disabled and disadvantaged. Apart from car- pooling, innovative organization schemes, communication infrastructure and town planning, clean and safe vehicles and other non-polluting means of transport are only a small part of all the measures that can and have to be taken in order to improve the urban mobility.

REFERENCES

[1] Commission of the European Communities, Green Paper, towards a new culture of urban mobility (Brussels, 2007) Figure 3: hydrogen fuel cell hybrid [2] Commission of the European Communities, Revised proposal for a directive of the European parliament and of Scania introduced its ethanol-fueled hybrid bus concept the Council on the promotion of clean and energy at the UITP public transport congress in Helsinki in efficient road transport vehicles (Brussels, 2007) May 2007. The full-size low-floor city bus is designed to cut [3] European Commission - White Paper, European transport fossil CO2 emissions by up to 90% when running on the policy for 2010: time to decide, Office for Official ethanol blend and reduce fuel consumption by at least 25%. Publications of the European Communities (Luxembourg, The series hybrid powertrain combines a 9-liter diesel 2001) engine genset adapted to run on ethanol with a 150 kW [4] Green Car Congress, Scania to Unveil Ethanol-Fueled traction motor and 4 125V Maxwell BOOSTCAP Series Hybrid Bus Concept, supercapacitors for energy storage. The new Scania concept URL:http://www.greencarcongress.com [10.3.2008] bus, which also meets Euro 5 and EEV emissions standards, [5] Physorg.com, Hybrid Bus in the City: A Prototype with a is the result of a three-year development project conducted at Future the Scania Technical Centre in Södertälje, Sweden. URL:http://www.physorg.com/news106841346.html [10.3.2008] Twelve conventional ethanol buses equipped with [6] Plevnik, Aljaž et al, Delovno poročilo skupin na Scania’s hybrid-drive system will start regular operation in delavnici ‘Zelena knjiga o mestnem prometu (Ljubljana, Stockholm in 2008 and 2009 in cooperation with the city’s 2007) public transport operator, SL (Storstockholms lokaltrafik). [7] Proceed, Hybrid Fuel Cell Bus in Belgium, Ten of these are partly financed by the Swedish Energy URL:http://www.proceedproject.net [10.3.2008] Agency.

Figure 4: ethanol fuel cell hybrid

CONCLUSIONS

Public transport presents a number of challenges in the urban environment, including the need for cleaner, quieter, and more effective transport solutions, better cohesion and response to rapid demographic changes. These challenges need to be addressed both at EU and regional levels, with the

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

AVTOMATSKO SLEDENJE TOVORNIH VAGONOV

Gregor Rak, univ. dipl. inž. prom. Prometna šola Maribor Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor [email protected]

Povzetek lahko privoščil lastne razvojne rešitve, ki razlike med Napovedi kažejo, da se bo železniški promet do leta posameznimi železniškimi sistemi še povečujejo. 2015 več kot potrojil. Inteligentne rešitve se zato morajo s Slovenske železnice (nadalje SŽ) so že vpeljale sistem za sledenje in spremljanje statusa vagona s portalom e-Tovorni tem velikim problemom intenzivno ukvarjati. Trenutno je 1 železniški tovorni promet konkurenca cestnemu promet [ ]. Podatke o statusu vagona ali vlakovne tovornemu prometu. Da bi v tej konkurenci zmagal, so kompozicije še vedno vnašajo ročno, posledica česar je veliko ključni dejavniki ekonomska učinkovitost, hitrost in število zaposlenih, ki vnašajo podatke, pri čemer se pojavlja zanesljivost. velika možnost napak. V referatu bo predstavljen sistem za avtomatsko V nadaljevanju bo prestavljen sistem za avtomatsko sledenje vagonov ali vlakovnih kompozicij ARKOS (Automatic sledenje vagonov (ARKOS), ki ga je razvilo nemško 2 podjetje Siemens. Composition Checking System[ ]).

2. PROBLEMATIKA SLEDENJA VAGONOV Abstract According to current forecasts, rail traffic will more Obstoječi sistem SŽ ne poskrbi za kontinuiteto informacij than triple by the year 2015. Intelligent solutions are o vagonu. Možni razlogi so: required to handle this vast projected increase. At ‐ nepravilen input na odpremni postaji, present, rail freight transport is characterized by ‐ ranžiranje vagonov, competition with road transport. In order to win this competition, factors such as economic efficiency, ‐ nepravilno zajeti vagoni (nepravilni vrstni red), performance, and reliability are crucial. ‐ potreba po obsežni delovni sili za ročen vnos ranžirnih zahtev v sistem planiranja. In the paper a system for automatic composition checking system (ARKOS) will be presented. ARKOS offers a Veliko časa in energije je potrebno za pridobitev solution for determining the composition based on izgubljenih podatkov o vagonih. Še več, informacijski center measured data and correcting it automatically, enabling zahteva aktualne (trenutne) podatke o pozicijah vagonov in true wagon tracking. njihovi trenutni rabi. Na splošno ni nobenih povratnih informacij o izvedbi transportnih zahtev. Keywords rail, freight transport, automatic composition checking 3. SISTEM ARKOS system

ARKOS ACCS ponuja rešitev za zgoraj navedene težave 1. UVOD tako, da določi kompozicijo na podlagi izmerljivih podatkov, ki jih avtomatično korigira in omogoča dejansko sledenje Za kvalitetno ponudbo železniških transportnih storitev je vagonom. ARKOS zmanjša čas pretovarjanja (prekladanja) v med drugimi dejavniki zelo pomembno določevanje celotnem procesu in zvišuje kvaliteto procesa. kvalitativnih pokazateljev uporabe tovornih vagonov, s katerimi definiramo produktivnost posameznega vagona. ARKOS je modularni sistem, ki združuje več različnih Eden izmed pomembnejših problemov pri določitvi metod meritev. Spodnji prikaz (shema) prikazuje različne vire produktivnosti vagonov je pomanjkljivost informacij o informacij in njihov prispevek k celotnemu dejanskemu lokaciji in statusu vagona, kar je posledica neučinkovitih informacijskih sistemov železniških uprav.

Železnice so velik sistem, ki se je razvijal postopno in iz 1 različnih izhodišč, kar ima za posledico precejšnje razlike v [ ] Vir: Slovenske železnice. URL: http://www.sz- uporabljeni informacijski tehnologiji. Zaradi velikosti si je tovornipromet.si (30. 4. 2008) [2] Vir: Siemens. URL: http://www.transportation.siemens.com (30. 4. 2008)

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola stanju. Možni viri informacij so lahko naslednji, možni pa so stopnji podatkov, kjer je lahko vključena v proces tudi drugi: pretovarjanja. Ta podatek je lahko prav tako uporabljen kot ‐ detekcija vzorcev osi, identifikacijska karakteristika. ‐ rotacijska masovna determinacija osi, c) RF identifikacija ‐ RF identifikacija, V osnovni verziji je SOFIS čitalec vgrajen dodatno k ‐ video identifikacija. detektorju koles. S to strukturo je ARKOS sposoben identificirati posamezne vagone, ki so opremljeni z RF oznako, in določiti 12-mestno kodo vagona. RF oznake 3.1 DELOVANJE SISTEMA temeljijo na fizikalnem principu ustvarjanja akustičnih valov na površini (SAW). To omogoča uporabo pasivnih RF oznak, Sistem ARKOS deluje na podlagi avtomatsko pridobljenih ki imajo pričakovano življenjsko dobo do 170 let. podatkov, na osnovi senzorjev na progi in na vagonu. V d) Video indentifikacija osnovi zajema naslednje podatke: Sistem omogoča integracijo variant s slikovno a) Detektor osi informacijo. To omogoča dodelitev slikovnih sekvenc V osnovni verziji je detektor kolesa nameščen na točki posameznim vagonom. Številka posameznega vagona je branja (kontrole). Ta detektor meri razdalje med osmi in lahko določena na podlagi procesa prepoznavanja značilnosti.

Slika 1: Shema sistema ARKOS računa sekvenco vagona na podlagi patentiranega postopka. e) Kombinacija z ostalimi sistemi Uporaba enega detektorja je najcenejša varianta. Omogoča Da bi dosegli optimalni učinek, lahko ARKOS združimo z zaznavanje nepravilnosti v številu vagonov ali odklone v tipu sistemom daljinskega vodenja prometa (npr. terminal vagonov. planning system VICOS CM 500) [3]. Sistem omogoča sledenje internim procesom in informacijam ter njihovo posodabljanje. ARKOS je lahko združen tudi s sistemom nadzora hitrosti (hump control system - MSR 32).

Slika 2: Detektor osi

b) Rotacijska masovna determinacija osi Možna opcija je dodatek teže vagona k preverjenim podatkom o kompoziciji, kar povečuje možne aplikacije 3 sistema. Ta dodatna informacija je lahko dostopna na vmesni [ ] Vir: Siemens: URL: http://www.transportation.siemens.com (30. 3. 2008)

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

3.2 PREDNOSTI SISTEMA

Sistem za avtomatsko slednje vagonov in vlakovnih kompozicij ima številne prednosti. Te so: ‐ sledljivost vagona, ‐ izločitev vagonov, ki so na namenjeni za tekoče ali investicijsko vzdrževanje, ‐ kontrola kompozicije pred povratno vožnjo, ‐ zmanjševanje neodkritih napak v kompoziciji, ‐ izogibanje bistvenim napakam pri razstavljanju,

‐ pospešitev obdelave transportnih podatkov,

‐ zmanjševanje minimalnega časa premestitve voznega

parka,

dopolnitev trenutnih podatkov planiranja terminala. ‐

Prednosti v kombinaciji s sistemoma VICOS CM 500 in Slika 4: RF sprejemnik MSR 32 so: ‐ avtomatično sledenje vagonom med razstavljanjem, ARKOS združuje različne fizikalne principe v enem ‐ pospešitev procesa razstavljanja, sistemu. S kombiniranjem različnih principov in virov ‐ pospešitev sestavljanja novih vlakovnih kompozicij, informacij je možno kompenzirati stopnjo napak v ‐ možnost nadzora vagonov, ki so na povratni vožnji posameznem sistemu. Rezultat je ta, da je zanesljivost ali izločitvi, informacij lahko aplicirana na dosegu roke, kar omogoča ‐ podlaga za preverjanje razporeda vagonov in koordinacijo sistema v skladu z natančnimi zahtevami. optimiziranja velikosti sestava, ‐ nizki stroški vzdrževanja, ‐ visoka kvaliteta sistema zaradi ISO 9001 certifikata, 4. ZAKLJUČEK ‐ preprosta integracija v sistem. Zaradi vse večjega razmaha cestnega tovornega prometa, so se železniška transportna podjetja, tako v Evropi kot drugod v svetu, prisiljena prilagajati novim tržnim razmeram. Danes mora biti transport časovno in ekonomsko učinkovit. Železniška transportna podjetja imajo vse možnosti, da ponudijo časovno in ekonomsko kakovostno ter predvsem okolju prijazno transportno storitev. Z ekonomskega stališča predstavlja železniški tovorni promet, ne samo v Republiki Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi, najpomembnejši del železniškega prometa kot celote. S tovornim prometom ustvarjajo železnice dobiček. Ravno zaradi tega lahko s sprotnim spremljanjem, načrtovanjem in uvajanjem nove tehnologije bistveno pripomorejo k izboljšanju transportne ponudbe in s tem Slika 3: Prikaz slike pri video nadzoru povečanju konkurenčnosti. Namen referata je bil predstaviti možnost uvajanja V osnovni verziji ARKOS preverja specifične podatke sistema za sprotno spremljanje lokacije ter statusa vagona. kompozicij iz planskega sistema terminala ali sistema Siemensov sistem ARKOS so že uvedla številni železniška napovedovanja (kot je npr. PVG). Odvisno od vrste prevoza podjetja, kot je Deutsche Bahn (DB) in se je izkazal kot zelo je to že možno preko detekcije osi in detekcije razstavljanja učinkovit sistem. vlaka. Možnosti kontrole so lahko povečane – npr. RF Z uvajanjem sodobnih informacijskih sistemov, ki bodo sprejemniki – tako, da nekatere vagone označimo z RF prispevali k boljši organizaciji dela, ter s tesnejšim nalepko. S kombiniranjem obeh sistemov je napovedana sodelovanjem državnih institucij in uporabnikov transportnih kompozicija vlaka ali vagona zanesljiva. storitev, mora železniški tovorni promet postati, ne samo alternativa cestnemu tovornemu prometu, ampak vodilni ponudnik na transportnem tržišču.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

REFERENCE

[1] Siemens AG, Siemens AG Transportation Systems Rail Automation: The Automatic Composition Checking System for Freight Transport (ARKOS), Technical information. Maj 2006,Brunswick, Nemčija

[2] Slovenske železnice: e-Tovorni promet. URL: http://www.sz-tovornipromet.si (30. 3.2008)

[3] M. Giannettoni, S. Savio: Fleet management in railway freight transport: the EU project FMAN «, 9th International Conference on Computer Aided Design, Manufacture and Operation in the Railway and Other Advanced Transit Systems (COMPRAIL), Maj 2004, Dresden, Nemčija

[4] P. Kranjec: Upravljanje tovornih vagonov z uporabo sistema F-MAN, 7. kongres o cestah in prometu, November 2004, Portorož, Slovenija

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

LOGISTIČNI SISTEMI PO SVETU Anton Vorina Poslovno-komercialna šola Celje, Slovenija E-pošta: [email protected]

Povzetek Na spletni strani http://www.logisticworld.com zasledimo Logistični sistemi se hitro razvijajo. Uspešna podjetja po naslednje definicije [3]: svetu sledijo novim trendom uporabe različnih programov. V LOGISTIKA – (Poslovna definicija) – Logistika je referatu bodo predstavljene tuje raziskave o uporabi sodobnih definirana kot ogrodje poslovnega planiranja za upravljanje z programov v logistiki. Predvsem bodo prikazane nekatere dobre materialom, storitvami, informacijami in tokom kapitala. Prav prakse uporabe logističnih sistem v različnih podjetjih po svetu. tako zajema zelo zapletene informacije, komunikacije ter Cilj referata je prikazati uporabo brezžične tehnologije v sistem v današnjem poslovnem okolju. logistiki in njen razvoj. Prav tako bodo predstavljeni vzroki, LOGISTIKA – (Vojaška definicija) – Znati planirati in zakaj se logistična podjetja odločajo za nakup programske transportirati iz gibanja in zadrževanja vojne sile (vojske). Je opreme in katere vrste programske opreme uporabljajo. Na kratko je predstavljen sistem TELARGO za slednje vozil. delovanje vojaških operacij, ki upravljajo z oblikovanjem in razvojem oskrbovanja, skladiščenjem, gibanjem, distribucijo, Keywords vzdrževanjem, umikom materiala; premikanjem, evakuacije in logistika, logistični sistemi hospitalizacije osebja; pridobivanje strukture, podpora, delovanje in razporejanje nalog; ter pridobivanje oskrbe dela. LOGISTIKA – Nabava, vzdrževanje, distribucija ter 1 UVOD nadomestilo osebja in materiala. LOGISTIKA - Je proces planiranja, izvrševanja, kontrole Danes se zelo veliko govori in piše o pomenu logistike v zmogljivosti, učinkovitega pretoka in skladiščenja blaga, gospodarstvu in uporabi informacijske tehnologije (v storitev in podobnih informacij od točke izvora do točke nadaljevanju IT). Raziskave, ki bi prikazovale uporabo porabe za prilagoditev kupčevim (strankinim) zahtevam. Ta različnih programov v logistiki v Sloveniji, ni. Zato sem se definicija pove, da zajema notranje in zunanje omejitve omejil zgolj na raziskave, ki so objavljene v tujih revijah in (prenos sistema v drug sistem), notranje in zunanje gibanje člankih. Pomen in uporaba informacijske tehnologije v blaga (vhod materiala v sistem) ter vračanje (pot nazaj) logistike po svetu narašča. Kot zanimivost bomo v Sloveniji materiala in energije v sistem in za okoljevarstvene namene. predstavili sistem Telargo za sledenje vozil. Cilji referata so LOGISTIKA – Veda o planiranju, organizaciji in predvsem odgovoriti na vprašanja: upravljanje aktivnosti, ki zagotavljajo blago in storitve. Ali uporaba IT tehnologije v logističnih podjetjih po svetu narašča ali ne? Katere programske rešitve najpogosteje uporabljajo 3 SISTEM TELARGO logistična podjetja po svetu? Zakaj se logistična podjetja po svetu odločajo za nakup V Sloveniji se s sledenjem ukvarja podjetje Ultra d.o.o.. programske opreme? Ultra d.o.o. združuje raziskovalno delo, razvoj, oblikovanje in proizvodnjo visoko tehnoloških rešitev na področju elektronike, komunikacij in naftne industrije. [4] 2 KAJ JE LOGISTIKA V Slovenji se kar veliko podjetij poslužuje TalkTrack sistema (sedaj imenovanega TELARGO), ki nadzira našo Kaj je logistika? Različni avtorji jo opredeljujejo različno. floto vozil. Ultra d.o.o ima poslovni enoti v Ljubljani in v V Slovenski teoriji je poznanih nekaj definicij o logistiki. Razvojnem centru v Mariboru. Svoje delovanje širi tudi na Ogorelc [1] opredeljuje logistiko kot proces vodenja vseh mednarodne trge s predstavništvi v Avstraliji, Hrvaški, Češki, aktivnosti, namenjenih za premikanje surovin, polproizvodov Veliki Britaniji, Srbiji in Črni gori, Južnoafriški republiki in in gotovih proizvodov od dobaviteljev, nato znotraj podjetja Maleziji. samega in do kupcev. V Evropi se s sledenjem ukvarja EUTELSAT, ki to Katnekar [2]razume logistiko kot dejavnost, ki s storitev ponuja že od leta 1992 (EUTELTRACKS). Gre za strateškim upravljanjem vseh materialnih in z njimi povezanih satelitsko vodeni mobilni komunikacijski sistem, ki so ga informacijskih tokov, v organizaciji in njenih povezavah z razvili prav za evropski trg. nabavnim in prodajnim trgom, zagotavlja povezanost in Sistem Telargo-za spremljanje vozil je poslovno tehnična optimizacijo vseh tokov in s tem plansko oskrbo vseh rešitev, ki s kontrolo nad vozili zagotavlja pregled, porabnikov. upravljanje in spremljanje stanja vozil, spremljanje telemetričnih podatkov o stanju vozil, logistično povezavo med vozili in dispečerskim centrom ter nudi vse podatke

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola potrebne za izdelavo planov in analizo voženj in številne Pot vozila je prikazana na karti z linijami vožnje, ki druge možnosti, ki podjetju omogočajo pridobivanje prikazujejo trenutno hitrost vozila, ter točkami, ki prikazujejo konkurenčne prednosti, kot so [5]: pozicije mirovanje vozila. Sitem omogoča zbiranje dodatnih - zmanjšanje stroškov prevozov, podatkov o vsaki vožnji, kot so začetek in čas potovanja, - izboljševanje storilnosti in povečanje zanesljivosti. dolžina poti, povprečna hitrost ter še drugi podatki potrebni za Cilji in namen sledenja planiranje poti. Hiter razvoj navigacijskih sistemov in mobilne telefonije Obveščanje o okvari na vozilu je povzročil praktično uporabo omejene tehnologije tudi na Voznik s pritiskom na gumb sporoči okvaro vozila, področju optimizacije poslovnih procesov. Možnost sporočilo se odda kot SMS sporočilo ali kot elektronska povezovanja poslovnih podatkov s položajem sledenih pošta. Vsako sporočilo ima poleg besedila sporočila tudi objektov v prostoru in realnem času ter uporaba telemetričnih pripadajočo pozicijo vozila, ki označujejo mesto, od koder je podatkov vozil omogoča razvoj različnih poslovnih aplikacij, bilo sporočilo poslano. ki se ukvarjajo s problemom optimizacije poslovnih podatkov Pregled poročila o opravljeni vožnji na področju transporta in upravljanja voznih parkov. Uporaba Poročilo vsebuje podatke o tem, kje je bilo vozilo, kdaj je omejene tehnologije in podatkov v kombinaciji z bilo na določenem mestu in kdo je bil voznik. Poročilo večnamenskimi kartografskimi podatki, ki so prilagojeni za omogoča natančno rekonstrukcijo vožnje s pomočjo digitalne uporabo v tovrstnih sistemih, omogoča pridobivanje različnih karte (postanki, začetek vožnje, hitrost vožnje). Vsebuje poslovnih informacij, ki so vezane na prostor. podatke o času vožnje, prevoženi razdalji, porabi goriva. Dani Idejo sledenja vozil lahko v grobem ločimo na različna podatki nam omogočajo natančen izračun stroškov vožnje. vsebinska območja: Vrednotenje opravljenih prevozov - spremljanje in upravljanje vozil v transportnem prometu Vsi podatki iz vozila se pošljejo v dispečerski center, kjer za področje Evrope, se shranjujejo v podatkovno skladišče. Na osnovi vnaprej - spremljanje in upravljanje voznih parkov organizacij, ki določenih statističnih pregledov izdelanih na osnovi se ukvarjajo z distribucijo različnih tovorov na območju podatkov v podatkovnem skladišču izdelamo vrednotenje Slovenije. posamezne vožnje oz. analizo stroškov vožnje. Skupne prednosti vključitve voznega parka v sistem Optimizacija poti sledenja vozil so: Postopek je zanimiv za podjetje, ki imajo relativno - pregled trenutnega in preteklega stanja uporabe voznega številen vozni park in opravljajo prevoze dnevno na osnovi parka, vnaprej izdelanih planov. V okvir projekta optimizacije poti z - sistem za sledenje je mogoče enostavno integrirati v nekaj mobilnimi napravami zajemamo poti, ki jih dnevno obstoječe informacijske rešitve uporabnika, vozijo posamezna vozila. Na osnovi zajetih podatkov o - možnost stalne komunikacije med vozilom in pisarno, poteku posameznih poti v povezavi z dodatnimi podatki (čas - možnost priključitve dodatnih mobilnih modulov na praznjenja vozil, povprečne hitrosti, postanki na poti do mobilni računalnik, ki omogočajo funkcionalnosti v odjemnega mesta, poraba goriva) izdelamo kritično oceno skladu z zahtevami naročnika, voženj posameznih vozil in voznikov. Na osnovi dobljenih - prihranek stroškov z nadzorom porabe goriva in podatkov izdelamo variante voženj in kasneje določimo učinkovitem izkoriščanju vozil, optimalno organizacijo planiranih poti. - prihranek časa, ki ga pridobivamo z avtomatizacijo Glavne pridobitve optimizacije so: procesa poslovanja. - izboljšanje kvalitete razporeditve prevozov (enakomerna V sledenju vozil se skriva še veliko idej, ki prinašajo tržne obremenjenost voznikov in vozil, zmanjševanje voženj prednosti in so povezane s posameznim poslovnim problem brez tovora), podjetja. - boljša razporeditev prevozov in zmanjšanje stroškov, Planiranje poti - vpogled v trenutno stanje voznega parka, Zagotavlja pregled nad situacijo trenutnega stanja vozil. V - s priključitvijo dodatnih modulov na računalnik, sistem sistem razporejamo obstoječa naročila med posamezna vozila. omogoča spremljanje natovarjanja vozil na posameznih Naročila in vozila so prikazana v obliki tabele na listi naročil, odjemnih mestih v realnem času. ki nam omogočajo enostavno razporejanje naročil med vozili. Spremljanje in upravljanje vozil v transportnem Vsi podatki o naročilu se pošljejo direktno na ekran prometu voznikovega računalnika. Rešitev upravljanja vozil v transportnem prometu Prikaz pozicije vozila omogoča pregled in upravljanje vozil na daljavo s pomočjo Sistem deluje na principu možnosti stalnega nadzora vozil zbiranja telemetričnih podatkov v povezavi z natančno na terenu. Na določene časovne ali dolžinske intervale, pozicijo vozila. Vse podatke zbiramo v vozilu in jih preko določene s strani uporabnika, računalnik v vozilu obvešča brezžične povezave zapisujemo v podatkovno bazo glavnega komunikacijski center o natančni lokaciji vozila. Posamezno centra. Uporaba pridobljenih podatkov pripomore k pozicijo ali celotno opravljeno pot pokažejo na digitalni karti. zmanjševanju stroškov prevozov, izboljševanju storilnosti in

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola povečanju zanesljivosti prevozov. Sistem spremljanja vozil tovorov v večjem ter manjšem obsegu in pa logistične zagotavlja napotke o optimiziranju načina vožnje, menedžerje iz zasebnih podjetij z lastnim voznim parkom. 48 zmanjševanju porabe goriva, cenejši in hitrejši komunikaciji % vprašanih izhaja iz zasebnih podjetij, 40 % je podjetij, ki med vozilom in centralo, zmanjševanju ur mirovanja in najamejo vozni park za transport tovora v večjem obsegu, a voženj brez tovora, podatke in navodila o sprotnih naročilih 12 % v manjšem obsegu. za prevoz, optimalno izbiro alternativnih poti v primeru Uporaba brezžične tehnologije nenehno narašča. 84 % od nesreč in zastojev. vseh vprašanih uporablja brezžični sistem za sledenje vozil in Sistem za spremljanje vozil je poslovno tehnična rešitev, tovora. V primerjavi z letom 2005 je to funkcijo uporabljalo ki s kontrolo nad vozili zagotavlja pregled, upravljanje in 75 % vprašanih. 72 % uporablja brezžični sistem za spremljanje stanja vozil, spremljanje telemetričnih podatkov o izboljšanje komunikacije med vozniki v primerjavi z letom stanju vozil, logistično povezavo med vozili in dispečerskim 2005, ko je to funkcijo uporabljalo 65 %. V letu 2006 kar 68 centrom ter nudi vse podatke potrebne za izdelavo planov in % vprašanih uporablja sistem za optimizacijo poti, kar je več analizo voženj in številne druge možnosti, ki podjetju kot leta 2005, ko je to funkcijo uporabljalo le 50 % vprašanih. omogočajo pridobivanje konkurenčne prednosti, kot so: Prav tako narašča uporaba drugih funkcij, predvsem - zmanjšanje stroškov prevozov, računalniških aplikacij v brezžičnem sistemu, kot je - izboljševanje storilnosti in povečanje zanesljivosti. diagnostika, monitoring, organizacija v pristaniščih in Sistem zagotavljanja napotke o: deloviščih. - optimiziranju načina vožnje, Raziskava je pokazala kar nekaj razlik v vseh treh - zmanjševanju porabe goriva, kategorijah anketiranih. Podjetja, ki najamejo vozni park za - zmanjševanju prevoženih kilometrov, transport tovorov v manjšem obsegu in zasebna podjetja z lastnimi transportnimi napravami v veliki meri uporabljajo - cenejši in hitrejši komunikaciji med vozilom in brezžično tehnologijo. Brezžični sistem uporabljajo predvsem dispečerskim centrom, za sledenje tovora in vozil. - zmanjševanju ur mirovanja in voženj brez tovora. Najbolj dramatična sprememba se je zgodila na področju

uporabe mobilne telefonije. Odstotek anketiranih, ki so Zagotavlja tudi podatke in navodila o sprotnih naročilih za uporabljali mobilnike za glasovna sporočila in telefoniranje, prevoz, optimalno izbiro alternativnih poti v primeru nesreč in je iz 11 % v letu 2005 narasel na 65 % v letu 2006. Medtem je zastojev. Vsa našteta dejstva lahko bistveno vplivajo na uporaba tekstovnih sporočil med vozniki upadla iz 66 % na zmanjševanje stroškov. 11 %. Podjetja, ki najamejo vozni park za transport tovorov v 4 LOGISTIČNA DEJAVNOST PO SVETU manjšem obsegu, so vodilna v uporabi brezžične komunikacije z vozniki. Anketirani pravijo, da uporabljajo V nadaljevanju so prikazane štiri tuje raziskave o večfunkcijske naprave, vključno z elektronsko pošto, radio ali logističnih sistemih po svetu in razlogov za uporabo telefonom. informacijske tehnologije v logistiki. Anketirani od implementacije brezžičnega sistema v podjetje pričakujejo boljšo lastno organiziranost in učinkovitost podjetja (48 %). Pričakujejo tudi boljšo Povzetek članka Izberimo brezžično tehnologijo; povezavo med prodajalci in izvajalci storitev ter kupci (36 presekajmo sklenjene vezi na področju organizacije %). Le 12 % upa, da bo sistem prispeval tudi k večji varnosti transporta [6]: voznikov. Vir: http://www.logisticmgmt.com/ Čeprav je komunikacija z vozniki na drugem mestu na Avtor: Bridget McCrea, 1. 1. 2007 področju investicij, jih izboljšanje delovnih pogojev ne skrbi preveč. Le 4 % anketiranih vidi izboljšanje delovnih pogojev Londonsko podjetje, ki se ukvarja z raziskavami na kot glavni cilj, ki ga želijo doseči. področju organizacije transporta (»transport pod 52 % vprašanih trdi, da naprave za sledenje, ki jih drobnogledom«), je v svoji študiji iz leta 2006/2007 uporablja podjetje, skoraj v celoti pokrijejo stroške naložbe. osredotočeno na uporabo mobilne - brezžične tehnologije v To se kaže predvsem na tem, da naprave za sledenje organizaciji transporta. Želeli so odkriti, kakšno je trenutno neposredno vplivajo na delo s strankami in dobavitelji. stanje in kako je tehnologija implementirana v podjetja, ki Storitve, ki jih tudi bolj pogosto uporabljajo, so zbiranje imajo vozni park v zasebni lasti, in med podjetji, ki najamejo informacij o tovoru in skladiščenju za podatkovno bazo v transportne naprave. Želeli so primerjati rezultate z letom podjetju. 2005. Skupne točke med uvedbo brezžičnega sistema v podjetje Raziskava, ki je zajemala vzorec 420 podjetij, se je s in vrnitvijo naložbe ni vedno lahko najti. Nekateri se že svojimi metodami ter instrumenti zbiranja podatkov zavedajo, kako pomembna je brezžična komunikacija. osredotočila na vodilne logistične menedžerje in informatike, Oktobra 2006 je študija Aberdeenove skupine osredotočena zaposlene v podjetjih, ki najamejo vozni park za transport na mobilnost in implementacijo brezžičnega sistema v vozne

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola parke in transportne naprave pokazala, da se mnoga podjetja slučajno, kajti elektronsko poslovanje in trgovanje, ter sploh ne zavedajo, kaj jim nova tehnologija prinaša. Rezultati različne strategije za izboljšavo konkurenčnosti imajo za raziskave so pokazali naslednje; 17 % vprašanih trdi, da posledico dejstvo, da logistika ni več postranska dejavnost v njihovo podjetje nima nikakršne strategije razvoja ali pa podjetju, ampak je nosilec dinamike ustvarjanja vrednosti v imajo samo delne in neusklajene načrte za implementacijo Nemčiji in po svetu. brezžične tehnologije. 23 % vprašanih namerava brezžični Ob logistiki ima veliko vlogo tudi informatika, ki se je sistem, skupaj z vsemi organizacijskimi ter planskimi začela razvijati pred 40-timi leti. Iznajdbe v tehnični logistiki, postopki, vpeljati v podjetje v obdobju enega leta. računalniški tehniki in izumu softvera so pripeljale do prve Kaj jih ovira? Morda tehtajo med možnostjo kombinacije logistike in informatike. V tem časovnem implementacije novega sistema in nadgradnjo obstoječega prostoru so se dogajale iznajdbe avtomatiziranega transporta, sistema. Mogoče se jim zdi uvedba mobilne tehnologije v sistema skladiščenja in ravnanja z blagom ter prvi koraki podjetje prevelik strošek. V Aberdeenovi študiji 56 % računalniško vodenega transporta, skladiščenja in embaliranja vprašanih trdi, da je eden izmed prvih petih izzivov, s katerim na bazi takrat dostopnega računalniškega procesa. se srečajo pri mobilizaciji vozil ravno opravičljivost stroškov. Z uspešnim razvojem sistema vodenja, podprtim z bazami Na drugem mestu se z 52 % nahaja določitev točnih nalog podatkov, programsko tehnologijo usmerjeno na objekte ali (kaj nam prinaša nova tehnologija, kako jo bomo uporabljali internetno tehnologijo in skozi modernizacijo tehnologije …) in z 48 %, na tretjem mestu sledi podpora novim medijev, je prejemala logistika podporo informatike. tehnologijam. Stroški so tudi poglavitna tema raziskave Z današnjim dostopom do standardnih aplikacij, predvsem Transport pod drobnogledom. 56 % anketiranih se sklicuje na v skladiščnem upravljanju, simulacijah in glavnih komandnih to, da so začetni stroški že kar prevelik zalogaj, 36 % mizah lahko uspešno načrtujemo in krmilimo vzdolž nabavnih vprašanih pravi, da so stroški raziskav, implementacije in verig. Vsega tega si brez dosežkov informacijske tehnologije organizacije takšnega sistema v podjetje previsoki. ne bi mogli predstavljati. Navkljub vsem oviram se vse več vodilnih logističnih menedžerjev zanima za storitve brezžične tehnologije. To leto Povzetek članka Programska oprema za dobavno verigo: je 32 % vprašanih odgovorilo, da je vzpostavitev optimalnega čas je za investiranje brezžičnega sistema v podjetje nadvse težka naloga za razliko Vir: http://www.logisticmgmt.com/ [8] od leta 2005, ko je tako menilo kar 50 %. Skratka, stvari Avtor: Bridget McCrea, 1. 4. 2007 gredo na bolje in kot kaže, so v zasebnih podjetjih, ki imajo lasten vozni park ovire lažje premostljive kot v podjetjih, kjer najamejo transportne naprave. Če so v očeh strokovnjakov za logistiko kdaj obstajala odprta vprašanja o pomembnosti opreme za dobavne verige, Pet glavnih izzivov pri mobilizaciji voznega parka so bila ta odpravljena s peto letno anketo za uporabnike • Upravičenost stroškov naložbe 56 % programske opreme, katero je organizirala Direkcija za • Določitev natančnih nalog za izvrševanje Logistiko (Logistics Management). Anketa med 295-timi mobilizacije 52 % špediterji, ki je bila februarja 2007 poslana naročnikom preko • Podpora novim tehnologijam 48 % elektronske pošte, je pokazala, da 60 %vprašanih namerava • Pomanjkanje znanja na področju mobilne - brezžične kupiti ali nadgraditi svojo programsko opremo za dobavno tehnologije 34 % verigo v letu 2007, kar je porast glede na 41 % v letu 2006. • Izbira izvajalca storitve 25 % 60 % vprašanih je odgovorilo, da se je njihova odvisnost od te programske opreme povečala v zadnjih dveh letih. Povzetek članka Informatika in logistika Ko smo upoštevali domače transportno okolje, ki je tudi Vir: www.informatikjahr.de [7]: polno izzivov, s katerimi se špediterji soočajo (kar je povezano še z dirko, kako raztegniti dobavno verigo po Avtor: prof. dr. ing. Uwe Meinberg, oktober2006 svetu), nismo bili presenečeni ob ugotovitvi, da ljudje

dosegajo operativno vrednost z investicijo v programsko Prof. dr. ing. Uwe Meinberg je nosilec katedre za opremo. Tako tudi špediterji poročajo, da nameravajo letos industrijsko informacijsko tehnologijo na Brandenburški kupiti ali nadgraditi programsko informacijsko opremo, da bi tehnični univerzi Cottbus in predstojnik aplikacijskega centra izboljšali inventurno vidljivost, upravljanje razvrstitve in logističnih sistemov načrtovanja Fraunhofer v Cottbusu. sodelovanje s prodajalci in dobavitelji. Članek govori o povezanosti informatike in logistike o Kot je bilo za pričakovati, je ta anketa pokazala, da so čemer so razpravljali na 23. logističnem kongresu v Nemčiji, sistemi za upravljanje s skladišči (WMS, Warehouse kije potekal od 18. do 20. oktobra 2006 v Berlinu. Management System) in sistemi za upravljanje prevoza Logistično gospodarstvo je v Nemčiji doživelo pravi (TMS, Transportation Management System) najpogostejši tipi razcvet. Po študiji, ki jo je naredilo podjetje Frauenhofer, je v programske opreme, katero so uporabniki nameravali kupiti podjetjih neposredno povezanih z logistiko zaposlenih 2,5 ali nadgraditi. Ti sistemi so najpogosteje uporabljeni v milijona, v 60.000 podjetij. Skupaj ustvarijo razgiban obseg podjetjih ljudi, ki so odgovarjali na anketo. Glede na naše poslovanja v znesku 170 milijard evrov. Ta uspeh ni prišel ugotovitve so glavni razlogi, zakaj vodje logistike in dobavne

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola verige nadgrajujejo že obstoječe ali kupujejo nove sisteme dobavitelji programske opreme, nanaša na to, da dobavitelji programske opreme, v skladu z rezultati iz lanskega leta. poznajo njihove operativne potrebe. Glavni trije pogoni sistemov za upravljanje s skladišči so inventurna razmestitev, pregled realnega časa in upravljanje Povzetek članka Kaj svetovni špediterji v resnici mislijo? dela. Usmerjanje in razporejanje, utrditev vkrcanja, in Vir: http://www.logisticmgmt.com/ [9] usmerjanje in ocenjevanje so glavne prioritete za špediterje, ki Avtorji: Christopher Shawdon, 1. 12. 2006 kupujejo TMS- tržišče, ki je na vzponu.

Kaj svetovni špediterji v resnici mislijo? Kakšni so razlogi, zakaj želite kupiti WMS v naslednjih Veriga profesionalnih dobaviteljev se do sedaj še ni nikoli 12-tih mesecih? soočala s tolikimi neznankami in izzivi v globalnih • Inventurna razmestitev 53 %, špediterskih operacijah. Ugotoviti morajo, kako premagati • Pregled realnega časa 50 %, resne ovire, predvsem povečane varnostne ukrepe, zviševanje • Upravljanje dela 42 %, cene goriva in kako slediti hitrim tehnološkim napredkom. • Nadgradnja že obstoječega paketa 40 %, Da bi si pridobili boljši pogled na te izzive, je Unysis • Tiskanje nalepk 39 %, nedavno opravil raziskavo, ki jo je vodil Triangle • Ocenjevanje tovora/paketa 34 %, Management Service. • Skladiščna oprema 29 %, Raziskava se sestoji iz intervjujev glavnih logistov in verižnih menedžerskih dobaviteljev 52-tih najpomembnejših • Vodenj delavnice 14 %. medcelinskih podjetjih. Izbrani so bili glede na njihove visoke stroške globalnega špediterstva. Poprečni letni medcelinski Zmanjševanje izdatkov stroški prevozov znašajo 150 milijonov $. Odgovorni so za Ampak medtem, ko nam špediterji pravijo, da želijo kupiti medcelinski tovor, distribucijo, logistiko in nabavo. ali nadgraditi programsko opremo v letu 2007, se je količina, In kaj imajo špediterji za povedati? katero so pripravljeni porabiti, zmanjšala v primerjavi z letom Eden izmed najvidnejših trendov v poslu razpošiljanja 2006. Anketa je pokazala, da špediterji nameravajo porabiti blaga je združitev vodilnih poslovnežev. Poteze, kot so nakup povprečno 230,000 $ za programsko opremo za dobavno DHL, AEI Danzas in Exel podjetij, ali pa združitev med verigo v naslednjih 12-tih mesecih, občutno manj kot je bila Schenker in Bax Global temeljijo na dejstvu, da špediterji leta 2006, 500,000 $. Več kot polovica tistih, ki so na anketo iščejo eno podjetje, ki opravi vse. odgovarjali, se že sedaj pripravljajo za nakup. Glavni pri odločanju o pošiljkah 39 % podjetij namerava porabiti manj kot 100,000 $ v Špediterji namigujejo, da sta glavna faktorja pri izbiri naslednjem letu, medtem ko 34 % pričakuje, da bo porabilo načina ali oblike transporta hitrost in stroški. Tipično so od100,000 $ do 500,000 $. 13 % namerava porabiti od podprli svojo odločitev z najcenejšo metodo transporta, ki 500,000 $ do 1 milijona $. Preostalih 15 % podjetij namerava lahko zadovolji časovnim potrebam. Zračni ali hitri tovor se porabiti od 1 milijona $ do več kot 5 milijonov $. uporabi, kadar so časovni pritiski kritični. Izdelke visoke 55 % špediterjev, ki se zanimajo za nabavo WMS-a letos, kvalitete največkrat pošljejo po zraku, ker lahko nosijo trenutno vrednotijo prodajalce, medtem ko 25 % te skupine dodatne stroške prevoza. Podobno se manjše predmete hitreje poroča, da so v postopku selekcije. Od tistih, ki kupujejo in včasih bolj varčno pošlje s hitrim prevozom. TMS, 61 % pravi, da vrednotijo dobavitelje in 21 % je skoraj pripravljenih na odločitev. Opažanja v izbiri oblike transporta: Zaradi katerih razlogov načrtujete, da boste kupili TMS v Prehodni / tranzitni čas 77 % naslednjih 12-tih mesecih? Strošek 42 % • Usmerjanje in razporejanje 65 %, Velikost / teža pošiljke 31 % • Utrditev vkrcanja 58 %, Vrednost izdelka 17 % • Usmerjanje in ocenjevanje 56 %, Varnost 13 %

• Izbira špediterja in predložitev tovora 54 %, Zahteve strank 10 % • Izplačilo tovora 44 %, Komunikacija je rešitev • Izkoriščanje tovora 39 % Špediterji so v veliki meri izbrali ocenjen čas prihoda kot • Nadgradnja že obstoječega paketa 35 %, objektivni čas, kar bi bila zanje nadvse koristna informacija. • Drugo 8 %. Ta informacija je prejela oceno 4,5 na lestvici ocen od 1 do 5. Druge vrste informacij se zdijo manj pomembne. Pri nakupovanju programske opreme za nabavne verige Vrednost informacije realnega prehodnega časa za najbolj pomembni faktorji za operativno uporabo rešitev pošiljke znotraj družbe: vključujejo uslugo, podporo in konfiguracijo. 24 % Ocenjen čas prihoda 4,6 špediterjev pravi, da se njihov največji izziv, ko se ukvarjajo z Lokacija poslanega predmeta 3,5

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Kakšna je oblika / nosilec 3,0 preveč dostopnosti za tatove tovora. Toda tu gre za vidik Izvor ali veriga nadzora 2,9 manjšine. V veliki večini so odgovorni mnenja, da IT pomaga Fizično stanje 2,2 pri hitrejšem pomikanju pošiljk skozi nabavno verigo. Hitreje, ko pošiljka potuje, manj je možnosti za krajo. 1 pomeni: Ne zadovoljni. 5 pomeni: Zelo zadovoljni 5 ZAKLJUČEK

Odgovorni ne želijo podrobnosti za vsako pošiljko. Želijo V prvem delu referata je na kratko predstavljen program si informacije, ko pošiljka ne poteka v skladu z TELARGO, ki nam nudi razne prednosti pri spremljanju dogovorjenim. vozil, kot so: Zaželen model, ki bi zagotovil informacijo realnega - pregled trenutnega in preteklega stanja uporabe voznega prehodnega časa, je EDI aliizmenjava elektronskih podatkov. parka, Omenja ga 51 % špediterjev. Ostali so želeli, da bi bila ta - sistem za sledenje je mogoče enostavno integrirati v informacija zagotovljena preko osrednjega internetnega obstoječe informacijske rešitve uporabnika, portala (26 % špediterjev), elektronske pošte (21 % - možnost stalne komunikacije med vozilom in pisarno, špediterjev), ali preko telefona (2 % špediterjev). - možnost priključitve dodatnih mobilnih modulov na Mnogi špediterji so pohvalili verigo zračnega tovora za mobilni računalnik, ki omogočajo funkcionalnosti v njihove odzive na tem področju. Vendar so bili malce manj skladu z zahtevami naročnika, pohvalni glede načina, kako je bila informacija posredovana - prihranek stroškov z nadzorom porabe goriva in naprej. Večina pogovornih poročil o zračnem tovoru se učinkovitem izkoriščanju vozil, izvede preko elektronske pošte ali telefonskih pogovorov. Združevalci imajo sisteme, ki samodejno proizvajajo - prihranek časa, ki ga pridobivamo z avtomatizacijo elektronsko pošto v primeru, da je pošiljka zamujena, ali da procesa poslovanja. čas dostave ni dosežen. V sledenju vozil se skriva še veliko idej, ki prinašajo tržne Vprašanja varnosti in tehnologije prednosti in so povezane s posameznim poslovnim problem podjetja. V raziskavi jih je zanimala uporaba nove tehnologije. Zanimala jih je predvsem uporaba RFID –identifikacija radio V drugem delu pa so predstavljene tuje raziskave, iz frekvenc. Odgovorni poročajo, da v povprečju le 1 % pošiljk katerih lahko zaključimo naslednje: uporablja RFID etikete ali ploščice. Pričakujejo, da bo - večina špediterjev po svetu želi kupiti ali nadgraditi že njihova uporaba narasla na 8 % v letu 2007 in na 25 % do leta obstoječo programsko opremo za dobavne verige; 2009. Nekatera glavna vodila za uporabo te tehnologije so - logistična podjetja po svetu razumejo, kakšno korist zahteve Wal Mart-a in ostalih večjih trgovcev na drobno v lahko programska oprema prinese njihovim logističnim Združenih državah Amerike Zahtevajo varnostne prednosti, operacijam; zvišano kontrolo temperature in boljši nadzor inventure. - Najpomembnejša dejavnika transporta sta čas in cena, Motnje RFID-a, ki jih navajajo nadzorni, so vključevale - Investicije v programske opreme za logistično dejavnost zakonite tehnične probleme. naraščajo. Malce več kot tretjina sodelujočih špediterjev trdi, da Ker takšnih raziskav v Sloveniji še ni, predlagam, da jih stranke pritiskajo nanje, da naj uporabljajo RFID, medtem ko začne izvajati Fakulteta za Logistiko, saj bi tem pridobili jih 37 % pravi, da takšen pritisk prihaja od notranjih pregled nad uporabo informacijske tehnologije v logistični nepristranskih oseb, ki hranijo za stavo vloženi denar. dejavnosti v Sloveniji. Špediterji se prav tako zavedajo pomena varovanja okolja. Izražajo skrb, da bi to lahko upočasnilo nabavno verigo. LITERATURA IN VIRI Veliko jih meni, da so jim protiteroristična varnostna merila Literatura: povzročila največ pritiska v njihovi nabavni verigi. [1] OGORELC, Anton. 1996. Logistika, organiziranje in Prepuščajo se dejstvu, da so se varnostni predpisi v svetu po upravljanje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko- 11. septembru 2005 poostrili. Obstaja mnenje, da se bo poslovna fakulteta Maribor. morala industrija naučiti živeti z več birokracije, [2] KALTNEKAR, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem popustljivosti in papirnega dela. podjetju. Kranj: Moderna organizacija. Velika večina odgovornih (88 %) meni, da je IT Viri: doprinesel k varnosti. 8 % misli, da je IT tako pomagal kot [3] http://www.logisticworld.com/logistics.htm [citirano 15. oviral, in 2 %, da gre le za oviro. Preostalih 2 % jih pravi, da 2. 2008] IT ni imel nobenega vpliva na varnost. Špediterji, ki so [4] http://www.ultra.si [citirano 6. 2. 2008] sodelovali v raziskavi, priznajo, da bi se veriga zračnega tovora brez IT pri obdelavi dokumentacije, pošiljanju [5] http://www.telargo.com/ [citirano 6. 2. 2008] opozoril, vodenju računa in izvrševanju splošnih stikov, zaustavila. Nekaj odgovornih je zaskrbljenih, da IT povzroča

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

[6] McCrea, Bridget. 2007. Izberimo brezžično tehnologijo; presekajmo sklenjene vezi na področju organizacije transporta. Dostopno na internetu: http://www.logisticmgmt.com/indeks.asp?layout=articlePrint &articleID=CA6444418, [citirano 29. 5. 2007] [7] Uwe, Meinberb. 2006. Informatika in logistika. Dostopno na internetu: http://www.informatikjahr.de. [citirano 15. 6. 2007] [8] McCrea, Bridget. 2007. Programska oprema za dobavno verigo: čas je za investiranje. Dostopno na internetu: http://www.logisticmgmt.com/indeks.asp?layout=articlePrint &articleID=CA6405812, [citirano 24. 5. 2007] [9 Christopher, Shawdon. 2006. Kaj svetovni špediterji v resnici mislijo? Dostopno na interentu: http://www.logisticmgmt.com/indeks.asp?layout=articlePrint &articleID=CA6432331 [citirano 22. 6. 2007]

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

CESTNO GOSPODARSTVO KOT TEMELJ LOGISTIČNE INFRASTRUKTURE REPUBLIKE SLOVENIJE

Romana Orthaber, univ.dipl.inž.grad. Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Preradovičeva 33, 2000 Maribor e-naslov: [email protected]

Občinske ceste prav tako delimo glede na vrsto in velikost prometa Abstract na: Activities that enable safe and economic traffic flow on - lokalne ceste public motorways are provided by careful planning and road management. - javne poti Public motorways’ maintenance is based on the V Sloveniji z raznimi metodami določamo različne ukrepe motorway network state, the traffic flow characteristics, and the vzdrževanja cest na podlagi ocene stanja cestnega omrežja. participants’ costs. The financial model for public motorways’ V letu 2007 je bilo ocenjeno več kot polovica cestnega omrežja v maintenance is theoretically appropriate. Its usage is partly Republiki Sloveniji in sicer hitre ceste, glavne ceste prvega in limited by the finances, and that is why, the maintenance drugega reda in delno regionalne ceste prvega in drugega reda. optimisation is necessary. Dodani so bili še na novo priključeni odseki na omrežju regionalnih Current motorway situation in Slovenia demonstrates cest tretjega reda in regionalnih turističnih cestah. insufficient investment into renewal of the most used public motorway network section. Tabela 1: Državne ceste v Republiki Sloveniji (Vir: DRSC, stanje december 2006) 1. ORGANIZIRANOST CESTNEGA PROMETA V Kategorizacija državne ceste Dolžina v km REPUBLIKI SLOVENIJI Avtoceste 505 Hitre ceste 74 Hitre ceste dvopasovne 28 Ozemlje današnje Slovenije je imelo skozi zgodovino različen Glavne ceste 1. reda 483 vendar vedno velik prometni pomen, kar je bilo pogojeno z naravno geografskimi dejavniki na eni strani in s politično razdelitvijo Glavne ceste 2. reda 447 Evrope na drugi strani. Regionalne ceste 1. reda 954 V Sloveniji imamo razmeroma dobro razvito cestno mrežo v Regionalne ceste 2. reda 1225 skupni dolžini okoli 50.000 km. Od tega jih približno 6000 km Regionalne ceste 3. reda in turistične ceste 2114 + 595 upravlja država preko DARS, Družbe za avtoceste Republike Sloveniji (avtoceste in hitre ceste) in DRSC, Direkcije Republike SKUPAJ DRŽAVNE CEST 6425 Slovenije za ceste (glavne in regionalne ter turistične ceste). Ostanek pa upravljajo predvsem občine (lokalne ceste okoli 13.500km in 1.1 ZAKONODAJA CESTNEGA GOSPODARSTVA V javne poti okoli 17.500km) in ostali zasebni ter drugi upravljalci REPUBLIKI SLOVENIJI (gozdne in ostale ceste v skupni dolžini okoli 13.000km). Vzdrževanje prometnih površin opredeljuje Pravilnik o Upravljane oziroma gospodarjenje s cestami je zapletena in vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega občutljiva naloga, ki jo sooblikuje vrsta političnih, tehničnih, okolje- vzdrževanja javnih cest (Uradni list Republike Slovenije varstvenih, upravljavskih in zgodovinskih dejavnikov. št. 62/98) in zajema: Gospodarjenje s cestami mora biti kar najbolj racionalno, ne da bi pri tem osiromašili funkcionalnost. Izkazalo se je, da je največja - redno vzdrževanje prometnih površin, 15.člen racionalnost pri gospodarjenju s cestami v smotrni kategorizaciji in - redna vzrževanje bankin, 16.člen od kategorije odvisnem izboru elementov in lastnosti. - redno vzdrževanje odvodnjavanja, 17. člen Organiziranost cestnega gospodarstva v Republiki Sloveniji poteka - redno vzdrževanje brežin, 18. člen preko institucij, ki so zadolžene za upravljanje in vzdrževanje - redno vzdrževanje prometne opreme in signalizacije, državnih cest in podjetij, ki izvajajo novogradnje in rekonstrukcije 19. člen državnih cest. Klasifikacija državnih cest se nanaša na vrsto prometa, velikost - redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, 20. člen prometne obremenitve in glede na vrsto povezovalne funkcije v - redno vzdrževanje vegetacije, 21. člen prostoru. - zagotavljanje preglednosti, 22. člen Državne ceste delimo na: - čiščenje cest, 23. člen - avtoceste - redno vzdrževanje cestnih objektov, 24. člen - hitre ceste Pravilnik zahteva od vzdrževalca ceste, da zagotovi nemoteno - glavne ceste 1. in 2. reda odvijanje prometa, ne definira pa nivoje uslug. Vzdrževalec - regionalne ceste 1., 2. in 3. reda

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola ceste je dolžan voditi evidenco potrošnje materialov, obseg in omrežju. Podatki o prometu so temeljna osnova za planiranje trajanje del, uporabljene delovne sile in mehanizacije. vzdrževanja in gradnje državnih cest. Evidenca naštetih podatkov služi za obračun izvedenih del (režijski obračun). 1.4 BANKA CESTNIH PODATKOV Vodenje evidenc cestnih podatkov v računalniški obliki 1.2 OBSTOJEČA ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA kot Banka cestni podatkov poteka v Sloveniji od leta 1974. DRŽAVNIH CEST Banka cestni podatkov (BCP) je bila zasnovana kot Zakon o javnih cestah (Ur.list RS št.33/06) pooblašča računalniško vodena zbirka podatkov, ki služijo kot Direkcijo RS za ceste in Družbo za avtoceste, da izvaja informacija pri izdelavi najrazličnejših planov in študij. varstvo državnih cest in gospodarsko javno službo rednega V okviru vodenja evidenc o cestah zbiramo: vzdrževanja cest s pogodbenimi organizacijami. Direkcija RS - podatke o poteku cest v prostoru in njihovem za ceste je torej organizator vzdrževanja državnih cest, nadzor upravljanju nad izvajanjem del pa opravlja Družba za državne ceste, - podatke o prečnih in vzdolžnih elementih cest izvajalci vzdrževalnih del so v glavnem cestna podjetja. - podatke o objektih na cestah Dela, ki jih opravlja DRSC, so tudi strokovno tehnične, - podatke o prometu razvojne, organizacijske in upravne naloge, ki so pomembne - kataster prometne signalizacije pri graditvi, varstvu in vzdrževanju državnih cest. Navedenim podatkom so dodani še podatki o stanju voziščne Te naloge obsegajo predvsem: konstrukcije in podatki o prometnih nesrečah. - izdelava strokovnih podlag za plane vzdrževanja

in razvoja državnih cest in izdelava osnutkov teh planov 2. PLANIRANJE IN GOSPODARJENJE Z - naloge rednega vzdrževanja državnih cest DRŽAVNIMI CESTAMI V REPUBLIKI - naloge nadzora nad stanjem državnih cest SLOVENIJI - naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh Planiranje in gospodarjenje z državnimi cestami pomeni državnih cest učinkovito in smotrno vodenje vseh tistih aktivnosti, ki - izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del omogočajo, da vsem udeležencem v prometu zagotovimo na državnih cestah, za katere je predpisana izbira varno in ekonomično odvijanje prometa na prometnih izvajalca na podlagi javnega razpisa površinah. Prometne površine je potrebno po izvedeni gradnji - izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in vzdrževati tako, da je zagotovljena varnost, propustnost in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje ekonomičnost odvijanja prometa, hkrati pa se pojavlja državnih cest, če je tak način njegovega izvajanja dejavnik razpoložljivih finančnih sredstev (planirana določen s predpisom proračunska sredstva). Naloga vseh, ki sodelujejo v procesu - naloge v zvezi z investicijami v državne ceste gospodarjenja s cestami je, da razpoložljiva proračunska - vodenje evidenc na državnih cestah sredstva optimalno razporedijo. - štetje prometa na državnih cestah Uspešno gospodarjenje zahteva kvalitetne odločitve, te pa - naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti so odvisne od informacij, ki slonijo na zbranih podatkih in o stanju državnih cest in prometa na njih tudi na povratnih informacijah o posledicah sprejetih - naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo odločitev. - naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za Optimalno gospodarjenje z razpoložljivimi proračunskimi tehnične predpise o projektiranju, graditvi in sredstvi nam omogočajo zbrani podatki o cestni strukturi, o vzdrževanju cest stanju voziščne konstrukcije, o prometni obremenitvi…, na osnovi katerih se določa prioriteta potrebnih vzdrževalnih del. - priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog - sklepanje pogodb itd. Sestavni deli sistema gospodarjenja z vozišči so: - pregledi cest za določitev stanja in uporabnosti 1.3 PROMETNE OBREMENITVE DRŽAVNEGA CESTNEGA vozišč OMREŽJA - podatki o tehničnih elementih cest, voziščnih Prometne obremenitve na državnih cestah se ugotavljajo z konstrukcijah in prometnih obremenitvah rednim ročnim in avtomatskim štetjem na karakterističnih - analitični postopki lokacijah v Sloveniji že od leta 1954. Prikazane so s - kriteriji za odločanje celoletnim povprečjem – PLDP-jem (povprečni letni dnevni - postopki za izvajanje promet) in so osnova za analizo prometnih gibanj. Definirajo Pri tem so splošni cilji sledeči: obseg in strukturo prometa na posameznih odsekih in - doseči boljši vložek proračunskih sredstev pojasnjujejo vlogo posameznega cestnega odseka v cestnem - zagotoviti družbi varen, ekonomičen in okolju prijazen prometni sistem

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

- izboljšati delovanje samega sistema Tabela 4: Razredi jakosti poškodb Si - zagotoviti povratne informacij Jakost 1 2 3 poškodbe Planiranje vzdrževalnih del na državnih cestah temelji na: Razpoke Ozke ali dobro Široke, Široke, - poznavanju obstoječega stanja vozišč (MSI) in zalite vzdolžne, mrežaste ali - na predvideni prometni obremenitvi ceste. prečne nad delno zalite 3mm ali slabo Modificirani švicarski indeks – MSI zalite Modificirani švicarski indeks MSI je pokazatelj stanja Obraba Izpad Večji izpad Luščenje poškodovanosti vozišč, pridobljena na osnovi vizualnega posameznih zrn obrabne plasti ocenjevanja, ki se izvrši na vsakih 50 m vozišča. Na vozišču zrn iz obrabne se oceni prisotnost poškodb: plast - razpokanost vozišča Udarne Udarna jama v Udarna jama Udarna jama - obrabljenost zgornjega ustroja jame nastajanju, globine do globine nad - udarne jame na vozišču poglabljanje 5cm 5cm premera luščenja - krpe na vozišču premera do nad 20cm - stiki med ploščami pri betonskih voziščih 20cm Krpe Krpa, narejena Krpa, narejena Deformirano Pri ocenjevanju se določi intenzivnost poškodb in delež z odrezkanjem z zasekom hladno krpanje prizadete površine. Po končanem ocenjevanju na terenu se stare obrabne pravokotno na in neravno izračuna modificirani švicarski indeks MSI po enačbi: plasti, z smer vožnje z krpanje brez ravnimi robovi ravnimi robovi ravnih robov MSI = ∑ Gi · Ai · Si Stiki na Stik plošč brez Stik plošč s Stiki plošč s Pri čemer pomeni: betonskih občutnih stopnjami do stopnjami nad voziščih stopenj 1cm 1cm Gi…….utež posamezne poškodbe (Tabela 2) Ai…….obseg prizadete površine (Tabela 3) Si……..intenzivnost poškodb (Tabela 4) Modificirani švicarski indeks lahko doseže vrednosti med 0,0 in 9,0. Večji MSI pomeni večjo poškodovanost vozišča.

Glede na povprečne vrednosti MSI so odseki porazdeljeni Tabela 2: Uteži za posamezne vrste poškodb Gi na različne razrede poškodovanosti, ki so poimenovani po Asfalt in kocke Beton stanju vozišča: razpoke 0,4 0,3 - zelo dobro obraba 0,3 0.1 - dobro udarne jame 0,1 0,0 - nezadovoljivo krpe 0,2 0,2 - slabo stiki 0,0 0,4 - zelo slabo SKUPAJ 1,0 1,0 Tabela 5: Vrednosti modificiranega švicarskega indeksa Na podlagi vizualne ocene obsega prizadete površine so Vrsta ceste G 1 G 2 R 1 R2 in poškodbe razdeljene na pet kategorij. Le-te so prikazane v Stanje ceste R 3 tabeli 3 (Vira: DRSC in DDC). zelo slabo nad 2,4 nad 2,6 nad 2,8 nad 3,0 slabo 1,6 – 2,4 1,8– 2,6 2,0– 2,8 2,2– 3,0 Tabela 3: Razredi glede obsega poškodb Ai nezadovoljivo 1,2 – 1,6 1,4– 1,8 1,6– 2,0 1,8–2, 2

Obseg 0 1 2 3 9 dobro 0,6 – 1,2 0,7– 1,4 0,8– 1,6 0,9– 1,8 prizadete zelo dobro pod 0,6 pod 0,7 pod 0,8 pod 0,9 površine brez več ni manj poškodb 10% -50% kot meritev Prometna obremenitev kot 10% 50% Voziščne konstrukcije so v času eksploatacije izpostavljene različnim vrstam obremenitev. Obseg Delitev glede na jakost poškodb je prikazana v tabeli 4 deformacij je odvisen predvsem od osnih obremenitev, torej (Vira: DRSC in DDC). od težkega tovornega prometa. Merilo za take obremenitve je nominalna osna obremenitev 82 kN (NOO ). Pri tem je

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola potrebno upoštevati faktor ekvivalentnosti, ki je odvisen od 82 kN (= 9 x 105) – srednja prometna obremenitev. tipa vozil in je prikazan v tabeli. Analiza podatkov z upoštevanjem indeksov MSI Tabela 6: Povprečni faktorji ekvivalentnosti (modificirani švicarski indeks) in NOO (nominalna osna reprezentativnih motornih vozil (Vir:TSC 06.511) obremenitev) nam poda sliko obstoječega stanja državnih Reprezentativno vozilo Povprečni faktor cest za leto 2007. ekvivalentnosti V letu 2007 je bila ocenjena več kot polovica cestnega - osebno 0,00006 omrežja Republike Slovenije in sicer hitre (HC), glavne (G1, - avtobus 1,20 G2) in delno regionalne ceste (R1, R2). Dodani so bili še na novo priključeni odseki na omrežju R3 in RT. - tovorno: Naveden del cestnega omrežja predstavlja več kot - lahko 0,01 polovico celotnega cestnega omrežja Republike Slovenije v - srednje 0,20 upravljanju DRSC. - težko 1,10

- težko s prikolico 2,00 Tabela 8: Dolžina v letu 2007 ocenjenih državnih cest (v km) po metodologiji modificiranega švicarskega indeksa. Povprečne dnevne osne obremenitve za celotno državno Dolžine cestno omrežje so dobljene na osnovi faktorja ekvivalentnosti ocenjenih cest Skupaj obremenitev in upoštevanja povprečnega letnega dnevnega Kateg. asfalt beton kocke ocenjen makadam prometa (PLDP). ceste o

HC* 25,65 0,0 0,0 25,65 0,0 Primer izračuna prometne obremenitve z namenom obnove vozišča na regionalni cesti G1 489,80 0,0 0,0 489,80 0,0 R2 – 433 odsek 1288, Lenart – Trate. G2 450,20 0,25 0,0 450,45 0,0 Podatki za prometne obremenitve so povzeti po viru DRSC za R1 932,40 6,85 0,2 939,45 12,55 leto 2006. R2 1219,90 5,05 0,0 1224,95 4,3 - osebna vozila: 3002 x 0,00006 = 0,18 Skupaj 3117,95 12,15 0,20 3130,30 16,85 - avtobusi: 24 x 1,20 = 28,80 R3inRT 42,75 0.0 0,0 42,75 6,75 - lahka tovorna vozila: 157 x 0,01 = 1,57 Skupaj: 3160,70 12,15 0,2 3173,05 23,6 - srednja tovorna vozila: 47 x 0,20 = 9,40 - težka tovorna vozila: 49 x 1,10 =53,90 HC*…. Omrežje hitrih cest se je od leta 2005 zaradi - težka tovor. voz. s priklop.: 18 x 2,00 = 36,00 prekvalifikacije v omrežje avtocest zmanjšalo za skoraj Skupaj: 129,85 četrtino in bo v prihodnosti v celoti prešlo v avtoceste (Ministrstvo nove klasifikacije še ni uradno potrdilo). Ekvivalentna prometna obremenitev (TSC 06.511:2001): Rezultati analize so podani v spodnji tabeli. Faktor razdelitve prometne obremenitve na prometne pasove: 0,50 (2 prometna pasova) Tabela 9 : Razredi stanja vozišč Faktor širine prometnega pasu: 1,40 (2,76 do 3,25 m) Razredi stanja vozišč – 2007 Faktor trajanja in povečanja prom. obremenitve: 27,27 (20let) zelo dobro mejno slabo zelo vsota dobro slabo Tabela 7: Razvrstitev prometnih obremenitev v skupine HC km 1,70 2,05 6,70 2,35 12,85 25,65 prometne obremenitve % 6,63 7,99 26,12 9,16 50,10 100,0 G1 km 117,9 65,75 87,10 57,7 161,35 489,8 Skupina prometna Število prehodov nazivne osne % 24,07 13,42 17,78 11,8 32,94 100,0 obremenitve obremenitve 82 kN G2 km 87,0 64,40 73,90 41,3 183,85 450,45 na dan v 20. letih % 19,31 14,30 16,41 9,17 40,81 100,0 -izredno težka nad 300 nad 2 . 107 R1 km 204,1 140,0 106,8 98,2 390,35 939,45 - zelo težka nad 800 do 3000 nad 6.106 do 2 . 107 % 21,73 14,90 11,37 10,4 41,55 100,0 6 6 R2 km 255,8 172,3 209,35 127,6 459,90 1225,0 - težka nad 300 do 800 nad 2.10 do 6 . 10 % 20,88 14,07 17,09 10,2 37,54 100,0 - srednja nad 80 do 300 nad 6.105 do 2 . 106 5 5 ∑ km 666,5 444,50 483,85 327,15 1208,3 3130,3 - lahka nad 30 do 80 nad 2.10 do 6 . 10 % 21,29 14,20 15,46 10,45 38,60 100,0 5 - zelo lahka do 30 do 2 . 10

T = 129,85x0,5x1,40x365x27,27=9041728 prehodov NOO

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Iz tabele 9 je razvidno, da je delež stanja zelo slabo in Ministrstvo za promet Republike Slovenije slabo (49,0%) večji od deleža stanja zelo dobro in dobro [2] Tehnične specifikacije za javne ceste: TSC 08.311/1:2005 (35,49%). Delež stanja zelo slabo in slabo tako predstavlja Redno vzdrževanje cest skoraj polovico cestnega omrežja (HC, G1, G2, R1 in R2). Vzdrževanje prometnih površin Iz analize sledi, da imamo precej obnovljenih cest, na Asfaltna vozišča drugi strani pa veliko odsekov, ki so v zelo slabem stanju. Ministrstvo za promet Republike Slovenije Ocene naših cest torej kažejo, da vzdrževalci več [3] Tehnične specifikacije za javne ceste: TSC 08.312:2005 pozornosti namenjajo prometnejšim cestam, manj pozornosti Redno vzdrževanje cest pa manj prometnim, čeprav bi veljalo pozornost posvetiti tudi Vzdrževalna dela izven vozišč javnih cest tem - že zaradi dejstva, da so najslabše ceste pri nas tiste, ki veljajo za turistične ceste. Ministrstvo za promet Republike Slovenije To stanje cest je posledica pomanjkanja proračunskih [4] Tehnične specifikacije za javne ceste: TSC 03.200 sredstev, namenjenih pravočasnemu izvajanju vzdrževalnih (predlog 2003) del. Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter 3. SKLEP preglednosti Ministrstvo za promet Republike Slovenije Planiranje in gospodarjenje z državnimi cestami pomeni [5] Seznam državnih cest in odsekov v Republiki Sloveniji, učinkovito in smotrno vodenje vseh tistih aktivnosti, ki 2007, DRSC omogočajo, da vsem udeležencem v prometu zagotovimo [6] Zakon o javnih cestah ( ZJC, Urad. list RS, št.33/06) varno in ekonomično odvijanje prometa na prometnih površinah. Vzdrževanje in ohranjanje vozišč postaja vse bolj [7] Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in pomembna aktivnost vsake države. nivoju rednega vzdrževanja javnih cest Planiranje finančnih sredstev za določeno časovno ( Uradni list Republike Slovenije, št. 62/98 ) obdobje vzdrževanja državnih cest temelji na upoštevanju [8] Idejna zasnova obnove vozišča na regionalni cesti R2-433, stanja cestne mreže (z upoštevanjem indeksa MSI), odsek 1288, Lenart-Trate, projektna naloga, 2007 značilnosti prometnih obremenitev in stroškov uporabnikov [9] Ocena stanja vozišč na HC, GC in delno RC po cest. ocenjevanju v letu 2007, Poročilo, DRSC Model planiranja finančnih sredstev za namen vzdrževanja državnih cest je teoretično dobro izdelan. Njegova uporaba je delno omejena glede na razpoložljiva finančne sredstva, kar narekuje optimizacijo planiranja vzdrževalnih del. Posledica tega pa je propadanje delov cestnih konstrukcij do takšne mere, da sanacija ni več smotrna in je potrebna nova investicija. Stanje cest v Republiki Sloveniji izkazuje premajhno vlaganje v obnavljanje ocenjenega prometno najbolj obremenjenega dela državnega cestnega omrežja. Ukrepi rednega vzdrževanja bistveno pripomorejo k zmanjšanju stroškov, zato je za ohranjanje vozišč pomembno, da sanacijske ukrepe na vozišču izvajamo pravočasno. S tem v največji meri zagotavljamo vozišče v stanju za varno in udobno vožnjo uporabnikov in hkrati preprečujemo mnogo večje stroške, ki nastanejo po preteku življenjske dobe voziščne konstrukcije. Vrednost investicije je v primeru zamenjave voziščne konstrukcije neprimerljiva s stroški površinskih obdelav in preplastitev, s katerimi bi v eksploatacijski dobi s pravilnim gospodarjenjem lahko zagotavljali popolno uporabnost vozišča.

8. LITERATURA

[1] Tehnične specifikacije za javne ceste: TSC 06.511: 2001 Prometne obremenitve–Določitev in razvrstitev,

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

HARMONIZACIJA STORITEV V RS Z LOGISTIČNIM SISTEMOM EU

Doc. dr. Anton PEPEVNIK, univ. dipl. inž. prom. Prometna šola Maribor, VIŠJA PROMETNA ŠOLA Preradovičeva ul. 33, 2000 Maribor

Abstract 1. UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA In Slovenia, and anywhere else, there are large logistical processes that regulate the flux of passengers and cargo. The Pri obravnavi gospodarskega razvoja Republike Slovenije needs concerning the flux regulation are required by quick changes that spring up due to industrial development. Therefore, je potrebno upoštevati tudi razvoj prometa, transporta in technical-technological progress in all social spheres leads to the logistike. V prispevku bo poudarek predvsem na razvoju planning of logistical systems as the holders of passengers and logistike storitev v prometu kot masovnega prevoznika cargo flux. tovora. Naraščajoče diferenciranje potreb in s tem povezana delitev dela gospodarstva, kakor tudi prostorska in časovna Beside positive, there are also some negative phenomena, razdelitev procesov proizvodnje in potrošnje, je preveč such as social and economic crises and the unconnected mnogovrstna in prepletena s tokovi realnega blaga med structures of logistical systems, that are mostly the reflexion of različnimi elementi celotnega gospodarskega sistema, da bi passengers and cargo circulation function. The crises, that occur bilo smiselno obravnavati menjalne procese le z vidika in logistical systems, usually demonstrate insufficient knowledge posameznega nosilca naloge. Poleg menjalnih procesov v of basic input information for changing the structural activity of gospodarstvu in turističnega ter gospodarskega razvoja je individual logistical systems. This field includes also some logistical services that connect the basic elements of logistical logistika interdisciplinarna veja pri načrtovanju razvoja system structure. Slovenije. Osnovna vloga logističnega delovanja v ožjem pomenu je premeščanje tovora in ljudi v notranjem in The services are closely connected to the traffic activities of a mednarodnem prometu, to je »transport« (izhaja iz ožje traffic system. For that reason, the traffic system should be definicije prometa), kar predstavlja spremembo nahajanja understood as a system which includes traffic streams, standards potnika in tovora in posledice te aktivnosti. Elementi for cargo and passangers transport and the characteristics of transportnega procesa so med seboj prežeti s transfernimi logistics in an individual environment according to its structure. postopki. To so torej postopki, ki spreminjajo prostorske Consequently, that fact leads to a question – is it possible for koordinate blaga. Transportne storitve so temu ustrezne logistical services, that are under the influence of new spremembe kraja blaga. Za uspešno delovanje dejavnosti, ki developmental conditions of an individual place and that are ugodi potrebam in zahtevam za spreminjanje mesta nahajanja, expressed by the circulation velocity of means of transport and services at individual spheres, to be conformed to the demands of je potrebno poznati, upravljati, uskladiti in voditi tehnološke people and industry. procese. To je pomembna naloga, še posebej v mednarodnem prometu. All internal contradictions of development could appaer in a logistical system. In that sense, the logistical system and services Če upoštevamo osnovno tezo logistične storitve, da je of the system represent the cause for the economic development, potovanje odkrivanje nečesa novega, se ob tem pojavljajo and, at the same time, its consequence. vprašanja, ali se lahko nepoznane stvari vnaprej predvidevajo. Splošen odgovor na takšna vprašanja je, da se nepoznane stvari lahko minimalizirajo, da pa se bodo kljub temu še Keywords vedno pojavljale. Logistična storitev prevoza tovora je prav logistics, logistical systems, logistical services, traffic, tako nepredvidljiva zaradi dinamičnosti kot posledica transport premagovanja prostora v času. Iz tega sledi, da transportna storitev prehaja v prometno in prometna v logistično. Tako dobimo sistem prepletajočih se dejavnikov transport – promet – logistika, ki ga Ihde (1991) grafično prikazuje takole:

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

tudi promet, ki je sestavljen iz strukture sistema, ki omogoča interdisciplinarnost in razvoj tehnologije prometa. Za celostno strukturo logističnega sistema skrbi logistika, ki je prav tako interdisciplinarna tudi zato, ker omogoča prehod prometnih v logistične storitve, in to s pomočjo načina opazovanja in reševanja problemov. Interdisciplinarnost se kaže v naslednjih strukturnih dejavnikih:

Slika 1: Dejavniki transport -promet-logistika (Ihde, • tehnika (infrastruktura in prometna sredstva), 1991). • organizacija (v organizaciji se povezujejo uporabniki

s tehniko in s tem nastane nov dejavnik tehnološki Avtor znanstvenega članka Od transportne storitve k proces – tehnologija), logističnemu reševanju problemov H. Oblak (1998, str. 13) pojasnjuje logistično reševanje problemov in med drugim • tehnologija (tehnološki procesi dela), poudarja, »da ni prehod prometnih v logistične storitve • gospodarstvo (po ekonomskih načelih se ustvarja pogojen z razširitvijo storitev, pač pa s spremenjenim koristni učinek), načinom opazovanja in reševanja problemov«. Logistične • pravo (s katerim se definira ponudba prevozne rešitve problemov so minljive ali pa stalno ponavljajoče se storitve). funkcije. Da bi zagotovili celostni vidik obravnave logističnih problemov, torej ne zadošča le opazovanje in obravnavanje Transportni proces se vedno nahaja med proizvodnjo in transportnih in prometnih storitev in izolirano optimiranje teh potrošnjo. Transportni procesi so torej postopki, ki procesov po posameznih udeležencih. Pri logistični zasnovi spremenijo prostorske koordinate blaga. Ta opredelitev poslovanja je treba izhajati iz proizvodnih procesov in zahteva tri kriterije, in sicer glede na kraj priprave, procesov potrošnje ter iz teh izhajajočih premostitvenih namembni kraj in objekt transporta (blago), ter je sorazmerno potreb glede vrste, količine, prostorskih in časovnih vidikov ozka. Učinek takšne storitve je jasen le za določeno vrsto in zadovoljevanja problemov udeležencev menjalnih procesov. količino transportnega objekta na določeni razdalji. Proizvodnja, ki ustvarja materialne dobrine, preda tovor za prevoz prevoznim podjetjem, ta pa predajo tovor končnemu prejemniku, tj. porabniku. Procesi prevoza se z nalogo 2. USKLAJEVANJE LOGISTIČNIH STORITEV Z povezovanja dveh področij s pomočjo transporta ustvarjajo po LOGISTIČNIM SISTEMOM naslednjih načelih:

Ko govorimo o logistiki, jo vedno vrednotimo kot • ugotovljeni cilji (količina prevoza, varnost in interdisciplinarni sistem, ki omogoča povezovanje različnih kakovost); gospodarskih in družbenih dejavnikov. K temu je potrebno • vsebinske aktivnosti (struktura dela in tehnološki dodati še dejstvo, da se na transportnem trgu pojavlja več procesi); subjektov kot nosilcev transportne dejavnosti. S tem se ruši • prevozni proces (prevozna sredstva, prevoznik); monopolna dejavnost posameznih logističnih podsistemov, • metodologija (postopek dela); pojavlja pa se konkurenca, ki bi lahko pripomogla k boljši transportni storitvi. Vendar konkurenca, ki se je pojavila na • informacije o uspehu tehnološkega procesa transportnem trgu, ni usmerjena v prevoz tovora po (informacije in pokazatelji analize voznega parka). posamezni pripadnosti tovora na posamezne prometne podsisteme, temveč vsak subjekt na prometnem trgu prevaža V logistiki se je oblikovala različna terminologija. To ne različne vrste tovora ne glede na to, ali ta tovor ustreza pomeni, da nekaterih terminov ni potrebno zamenjati glede na tehnološkim značilnostim prometnih sredstev. Prav tako pa se specifičnost posameznega logističnega podsistema, ampak jih pojavlja problem glede prevoza tovora na različno je potrebno dograjevati in spreminjati, kar je stalen proces v oddaljenost. Na transportnem trgu se pojavljajo tudi takšne logistiki. Ker pa logistika ne pozna meja, se v domači in tuji nepravilnosti, kot je na primer ta, da se masovno in tarifno terminologiji vedno bolj pojavljajo in uporabljajo mednarodni manjvredno blago prevaža na daljše oddaljenosti s prevoznimi izrazi, kar je še bolj opazno zaradi integracije Slovenije v sredstvi, ki ne pokrivajo transportnih stroškov. Pri takšni Evropo. konkurenci je potrebno sistemsko pristopiti k razvrščanju tovora glede na pripadnost prometni veji.

Logistika kot sistem je interdisciplinarna, kar pomeni, da je tudi njena osnovna dejavnost prevoz tovora in prevoz potnikov v ožjem pomenu interdisciplinarna. V tem sklopu je

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

3. USKLAJEVANJE DEJAVNIKOV • razpolaganju z velikim investicijskim potencialom, LOGISTIČNEGA PROCESA kar je glavna predpostavka za modernizacijo; • možnosti tipizacije in specializacije voznega parka; Področje dejavnosti udeležencev logističnega procesa • boljši organizaciji in tehnologiji dela. vsebuje komponente, ki so medsebojno povezane ne glede na to, da so različne glede notranje vsebine. Odnos med Pomorski promet je najpogosteje postavljen pod vpliv udeleženci različnih oblik logistike z ene strani in njihovo mednarodnega prometa in mednarodnih predpisov, ki okolje z druge strani sestavljata osnovo integracijskih narekujejo delo na tem prometnem področju. Pojavlja se povezav. Glede na enotnost in odvisnost v logističnem velika konkurenca v ponudbi in cenah posameznega ladjarja. sistemu je nastala potreba po različnih zvrsteh unifikacije, Vzroki za različne pojave v pomorskem prometu, na katere normizacije in tipizacije ne samo v notranjem prometu, ampak direktno ni mogoče vplivati, so lahko gospodarskega, tudi v mednarodnem transportnem in logističnem sistemu. Iz političnega in strateškega značaja. tega izhaja potreba po višjem nivoju sodelovanja znotraj logističnih podsistemov, kakor tudi med posameznimi Za razvoj človeštva je pomemben razvoj zračnega in prometnimi sistemi. Vsaka organiziranost transporta komunikacijskega prometa. V tej razpravi se bom omejil na povzroča različne obremenitve okolja. Slednji se kažejo v aerodrome, ki so sestavni del zračnega sistema in nam povečani obremenitvi prometnic zaradi večje frekvence omogočajo povezovanje z drugimi sistemi v prometu. Delo transportov, v zastojih zaradi prometnih zgostitev in v izgubi aerodroma je odprava in sprejem potnikov ter tovora, sem časa ter prizadevajo tudi druge udeležence v prometu spadajo še druga dela, ki so pomembna za vzletanje in (onesnaževanje okolja, hrup itd.). Te posledice imajo v pristajanje letal. Glede povezovanja z logistiko je potrebno logističnem gospodarstvu velike učinke in jih ne smemo dodati, da poznamo v svetu nekoliko aerodromov, ki so zanemarjati, saj vplivajo na učinkovitost lokacije prvin povezani z vsemi prometnimi podsistemi in kjer opravljajo poslovnega procesa gospodarstva, procesa potrošnje in na direkten prevoz potnikov in tovora od in do končnega cilja. družbo kot celoto. Možnosti oblikovanja logističnih organizacij so strukturirane s kadrovskimi, tehničnimi, z Uporabniki transportnih in logističnih storitev zahtevajo ekonomskimi in s pravnimi pogoji. neprekinjeno opravljanje transportnega procesa ne glede na vrsto prometnega podsistema, in sicer z minimalnimi stroški. Harmonizacija logističnega sistema z logističnimi Popolne transportne in logistične storitve ne more do sistemi eu popolnosti kvalitetno opraviti en prevoznik. Najpogosteje se v transportni storitvi pojavi več prevoznikov. Zaradi tega je potrebno, da se prometni podsistemi med seboj uskladijo Splošna značilnost logističnega sistema je v heterogenosti glede tehničnega, tehnološkega, organizacijskega in in slabi integracijski povezavi. Poznamo veliko podjetij, ki se informacijskega vidika. Povezovanje prometnih podsistemov ukvarjajo s prevozom potnikov in tovora in se še se ustvarja s pomočjo infrastrukturnih objektov. V tehničnem specializirajo. Tudi prostorska neusklajenost logističnih pogledu se na infrastrukturnih objektih srečujejo transportna prevoznikov je močno prisotna in zmanjšuje sposobnost sredstva, ki zagotavljajo integracijo med prometnimi prevoza. Ne glede na razdeljenost logističnih podjetij za podsistemi in s tem omogočajo boljšo logistično storitev. V opravljanje prevoza je ta prisoten na področjih, kjer so prometu se srečanja transportnih sredstev pojavljajo na zgrajene ceste ali drugi infrastrukturni objekti. To pomeni, da različnih infrastrukturnih točkah: je cestni promet zelo razširjen in ima veliko možnost prilagoditve na posameznem področju. V tem sklopu je zelo pomembno, da je med prometnimi podsistemi vez, ki • železniške postaje za potnike in tovor, omogoča nadgradnjo sistemov v integralne strukture, kar • avtobusne postaje in postajališča, predstavlja nov logistični sistem, ki nam omogoča transport • terminali za prevoz tovora v cestnem prometu, brez medpotnih pretovarjanj tovora. S tem omogočamo • rečna pristanišča, zmanjšanje izgub tovora, poškodb v transportnem procesu in • pomorske luke, da se tovor nahaja v manipulaciji samo dvakrat (pri klasični • kontejnerski terminali, tehnologiji se pretovarjanje tovora opravlja večkrat). • javna skladišča.

Tudi tendence v svetu dokazujejo številčno prednost večjih prometnih organizacij pred manjšimi, kar se kaže Na teh infrastrukturnih točkah se pojavljajo tudi logistične predvsem v: storitve, ki združujejo vse elemente transporta v celostno podobo, ki jo imenujemo logistična storitev. Prav tako pa nam

terminalne točke omogočajo srečevanje različnih prometnih • boljši prilagodljivosti povpraševanja, kar omogoča podsistemov in s tem integracijo med posameznimi sistemi. boljše transportne in logistične storitve; To pomeni, da so terminalne točke mesta, kjer nastajata

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola transportni proces in logistična storitev, ki se med seboj LITERATURA povezujeta in tudi končujeta.

Za medsebojno sodelovanje posameznih logističnih [1] M. Lipičnik, A. Pepevnik, Tehnologije prometnih sistemov so terminalne točke velikega pomena, zato se za njih sistemov, FG Maribor, Maribor, 1999. načrtujejo programi skupnega investicijskega vlaganja v skladiščne in druge manipulativne prostore in naprave. [2] M. Lipičnik, A. Pepevnik, Prometni sistemi, Fakulteta za Terminalne točke ali točke dotika med posameznimi gradbeništvo, Maribor, 1997. logističnimi sistemi so temelj sodelovanja, saj omogočajo: [3] B. Bogović, M. Luketič, Prijevoz robe, Fakulteta izvajanje popolnih transportnih in logističnih storitev, prometnih znanosti, Zagreb, 1995. ustvarjanje neprekinjenega transportnega procesa in kombiniranega transporta, [4] H. Oblak, Mednarodna poslovna logistika, EPF Maribor, razvoj integralnega transporta, Maribor, 1997. nadgradnjo transporta z novimi logističnimi storitvami, logistično povezovanje vseh prometnih podsistemov v [5] H. Oblak, »Od transportne storitve k logističnemu celostno strukturo prometnega sistema. reševanju problemov«, Zbornik, 1. kongres Transport – promet – logistika, FG, Maribor, 1998.

[6] G. B. Ihde, Transport, Verkehr, Logistik, druga izdaja, 4. ZAKLJUČEK Verlag Vahlen, München, 1991.

Spremljanje harmonizacije logističnih storitev z logističnimi sistemi nam omogoča uvajanje celovitih komponent integriranega transportnega procesa v samostojni sistem. Potreba po raziskavi posameznih komponent in uvajanje komponent v integracijo posameznega sistema sta ekonomsko upravičena, ker zmanjšujeta transportne stroške glede na racionalno izkoriščenost transportnih sredstev, s pomočjo katerih povečujemo produktivnost logističnih storitev. V posameznih komponentah se pojavljajo interesi posameznih prevoznikov, ki jih je potrebno upoštevati za celovitost logistične storitve in ponudbe na transportnem tržišču. Prav tako pa jih je potrebno upoštevati tudi zaradi izboljšanja transportne dejavnosti v Sloveniji in na mednarodnem področju. Med te komponente spadajo tudi infrastrukturni objekti, ki tvorijo terminalne točke, kjer se odvijajo pomembne logistične storitve.

Z upoštevanjem skupnih interesov, v katere so vključeni vsi logistični sistemi, se delovanje in uporabnost terminalnih točk lahko upoštevata kot stvarnost v prometnem sistemu, ki omogoča produktivno delovanje celotnemu sistemu. S tem omogočamo lojalno konkurenco in izboljšamo kvaliteto prevoznih storitev v Sloveniji ter omogočamo tudi hitrejšo enakovredno vključitev logističnega sistema Slovenije v logistični sistem Evrope. Takšna definicija pomembnosti logističnih storitev na terminalnih točkah je končni cilj ponudnika, predvsem pa uporabnika logističnih storitev.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

TRAJNOSTNA MOBILNOST V SLOVENSKEM PROSTORU

Adrijana Kresnik, univ. dipl. inž. prom. Prometna šola Maribor, Višja prometna šola Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor [email protected]

Mag. Sebastian Toplak, univ. dipl. inž. prom. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Smetanova 17, 2000 Maribor

analysed, which is regulating the access from housing areas to Povzetek any mode of transport as well as parking facilities of all kinds. Because of low financial investments in quality of public Države poskušajo z različnimi ukrepi zmanjšati negativne transport service and cycling network, accessibility to all posledice, ki jih povzroča motorni promet. Zraven sustainable modes is hard to achieve. Promotion of sustainable infrastrukturnih in regulativnih ukrepov se vse pogosteje mobility is included in Slovenian regulation, but there are no uporabljajo različne oblike spodbujanja uporabe okolju official activities in this area. prijaznejših oblik mobilnosti. Primaren cilj spodbujanja je In this article Slovenian legislation, infrastructure measures zmanjšati število potovanj z osebnim vozilom in jih nadomestiti z and personal factors will be presented, which influence on bolj trajnostnimi oblikami, kot so pešačenje, kolesarjenje in mobility behaviour and transport mode use. uporaba javnega potniškega prometa. Slovenija sodeluje v mednarodnem projektu ADD HOME. Keywords: Namen projekta je analizirati zakonodajo, ki ureja področje sustainable modes of travel, residential areas, traffic dostopnosti do različnih oblik mobilnosti predvsem iz planning, mobility behaviour stanovanjskih območij. Ker se potovanja največkrat pričnejo v kraju bivanja, je potrebno prebivalcem v bližini doma zagotoviti dobro dostopnost in urejenost infrastrukture za pešce in 1. UVOD kolesarski promet ter kakovostno prevozno storitev. V Sloveniji se izgradnji ustrezne kolesarske infrastrukture in za Motorna vozila so nujen del sodobne družbe. Ljudem zagotavljanje kakovostnih prevoznih storitev v javnem omogočajo hiter prevoz, svobodo in udobnost, na drugi strani potniškem prometu namenja premalo pozornosti. Spodbujanje pa negativno vplivajo na prometno varnost, kakovost zraka in uporabe trajnostnih oblik mobilnosti je sicer navedeno v slovenski regulativi, vendar večjih aktivnosti na tem področju še povzročajo prometne zastoje. V težnji po omejitvi teh ni zaznati. negativnih posledic poskušajo države z različnimi ukrepi V prispevku bodo predstavljeni različni dejavniki, ki vplivajo zmanjšati število motoriziranih potovanj. Tako so bile na mobilnost in način potovanj ter možni ukrepi, s pomočjo izboljšave dosežene ne le z infrastruktivnimi in regulativnimi katerih bi lahko prispevali k vzpodbujanju trajnostne mobilnosti ukrepi, temveč tudi s spodbujanjem uporabe okolju v slovenskem prostoru. prijaznejših oblik mobilnosti. Medtem ko so nekatera mesta s temi ukrepi uspela zvišati kakovost življenja, se druga še Ključne besede: vedno soočajo s temi problemi. trajnostna mobilnost, potovalne navade, stanovanjska območja, prometno planiranje 2. POTOVALNE NAVADE

Abstract Izbira oblike mobilnosti vpliva na kakovost življenja predvsem v urbanih okoljih. Če se je osebno vozilo desetletja States are trying to reduce negative effect of motor vehicle nazaj uporabljalo predvsem za daljša potovanja, je danes eden use with measures in legislation, infrastructure and with najpomembnejših elementov gibanja v prostoru. Uporaba promotion of sustainable modes of travel, such as walking, cycling and using public transport. The primary aim of this osebnega vozila v osnovi naj ne bi vplivala na spremembo promotion is to motivate environmentally - friendly behaviour, družbenih vzorcev vedenja, vendar analize kažejo ravno rise awareness of the problem caused by car traffic and the nasprotno. Uporaba osebnega vozila spreminja dojemanje benefits of sustainable ways of travelling. časovno–prostorskih dimenzij, kar posledično vpliva na Slovenia is involved in international project ADD HOME, mobilnost, socializacijo, nastanek suburbanizacije ipd. which aims to reduce transport needs and is fostering a modal Sodobno družbeno življenje temelji na uporabi osebnega shift from car-trips to energy saving modes especially starting vozila. Tako je osebno vozilo del vsakodnevnega življenja from residential areas. The national and local legislation was oziroma vsakodnevnih opravkov. Za ovrednotenje družbene

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola odvisnosti od osebnega vozila nekateri raziskovalci Med glavne cilje prostorskega načrtovanja v urbanih uporabljajo indikatorje, ki so navedeni v tabeli 1. Med območij je potrebno uvrstiti zagotavljanje kratkih potovalnih pomembnejšimi so zagotovo stopnja motorizacije, povprečna poti, kjer je načrtovanje prilagojeno hitrosti pešca. Takšno dolžina prevoženih kilometrov in odstotek potovanj z načrtovanje preprečuje centralizacijo določenih dejavnosti na osebnim vozilom. posameznem območju in zmanjšuje potrebe po mobilnosti. Pešec se glede dolžine potovanja obnaša sorazmerno z Tabela 1: Indikatorji odvisnosti od osebnega vozila [15] atraktivnostjo, zelo kratka pot pomeni 100 % atraktivnost, Indikator Opis Nizka Srednja Visoka daljša pot zmanjšuje atraktivnost. Če omogočimo, da ljudje odvisnost odvisnost odvisnost parkirajo vozilo pred bivališčem, potem se osebno vozilo od osebnega od osebnega od vozila prometa osebnega nahaja v območju 100 % atraktivnosti. Logična posledica je vozila uporaba osebnega vozila. Za manjšo uporabo osebnega vozila Lastništvo Št. osebnih je potrebno sprejeti ukrepe, ki prioritetno obravnavajo osebnega vozila na manj kot 250 od 250 do 450 več kot 450 trajnostne oblike mobilnosti. Ker se odločitev o izbiri oblike vozila 1.000 prebivalcev mobilnosti običajno sprejme v lastnem domu, je treba Dolžina Povprečna posebno pozornost nameniti dostopnosti do teh oblik potovanja z dolžina manj kot 6.500 od 6.500 do več kot 13.000 osebnim prepeljanih kilometrov 13.000 kilometrov mobilnosti iz stanovanjskih območij. Zato je pri prenovi ali vozilom kilometrov kilometrov novogradnji stanovanjskih sosesk smiselno locirati parkirna Odstotek Odstotek mesta za osebna vozila na oddaljenosti, ki ni bližja kot potovanj z prepeljanih manj kot od 50 % do več kot postajališče javnega potniškega prometa. Namesto parkirišč osebnim potniških 50 % 75 % 75 % vozilom kilometrov z pred večstanovanjskimi zgradbami se uredijo površine za osebnim pešce in kolesarje ter zelenice. Takšen način urbanističnega vozilom planiranja predstavlja nov pristop gradnje sosesk, ki izrazito Kakovost Hitrost, prevozne udobnost, Alternativne Alternativne Alternativne favorizira trajnostne oblike mobilnosti. Vendar je storitve dostopnost in oblike oblike oblike upravičenost gradnje takšnih sosesk odvisna tudi od družbene alternativnih strošek mobilnosti so mobilnosti so mobilnosti so osveščenosti o okoljskih problemih in njihovi želji po oblik prevoza primerljive z v podrejenem v zelo mobilnosti javnega osebnimi položaju podrejenem spremembi. Ne glede na vrsto zgradbe ali soseske je smiselno prevoza, vozili položaju parkirišča za kolesa locirati bližje vhodu v zgradbo kot dostopnost parkirišča za osebna vozila in ob frekventnem prehodu ljudi, Mobilnost Mobilnost saj je s tem zmanjšana možnosti kraje in vandalizma. V ljudi brez ljudi brez Vozniki Vozniki Vozniki osebnega osebnega osebnih vozil osebnih vozil osebnih vozil primeru dolgotrajnega parkiranja kolesa se uredijo vozila vozila v niso v so v so v zelo nadstrešnice. primerjavi z privilegiranem privilegiranem privilegiranem vozniki položaju položaju položaju Posebno pozornost je potrebno nameniti novim trendom poselitve, med katere lahko uvrščamo tudi pojav

suburbanizacije. Marjan Ravbar v prispevku Urban Sprawl: Na potovalne navade ljudi vplivajo osebni in zunanji popačena slika (sub)urbanizacije v Sloveniji pravi, da tega dejavniki, ki so prikazani na sliki 1. Na eni strani je to procesa po vsem svetu doslej ni bilo mogoče niti omiliti, kaj vprašanje individualne izbire, individualnih preferenc in šele preprečiti, kljub planerskim prizadevanjem v različnih zaznav različnih načinov prevoza, na drugi strani pa vprašanje družbenih in socialnih okoljih. Zunanja podoba ustreznih pogojev za uporabo različnih oblik mobilnosti. suburbaniziranih območij je zelo raznolika, saj se razprostirajo od predmestij do podeželja. Spremembe, ki jih

OSEBNI Dostopnost do različnih Namen potovanja ZUNANJI prinašajo ta območja, se ne odražajo le v širjenju poselitve, DEJAVNIKI oblik mobilnosti: ƒ dom, DEJAVNIKI ƒ osebno vozilo, motor, itd ƒ zaposlitev, migraciji iz večjih mest, preobrazbi agrarne pokrajine, temveč ƒ kolo ƒ nakupovanje, Socialno- ƒ JPP ƒ rekreacija, tudi v strukturi delovnih mest v mestih in na njihovem demografski ƒ ipd. dejavnik: Razdalja / čas potovanja obrobju. Posebej značilen je življenjski slog teh prebivalcev, ƒ izobrazba, ƒ osebni dohodek, ƒ starost, Podnebje saj je identičen mestnemu načinu življenja. Razvoj ƒ spol ƒ ipd. suburbanizacije je tudi posledica dobrih cestnih povezav.

Prometna politika POTOVALNE NAVADE in načrtovanje: Zaradi nizke gostote poselitve je javni potniški promet Življenjski slog ƒ omejitve in ƒ spodbujanje neekonomičen in ne sledi širitvi poselitve, zato so ljudje odvisni od osebnega vozila. Rezultat so preobremenjene Dostopnost do različnih oblik mobilnosti: prometnice in zastoji ter potreba prebivalstva po novi Aktivnosti: Dodatni dejavniki: ƒ JP (ponudba, cena, itd.), ƒ delo, ƒ osebne vrednote ƒ kolesarjenje (infrastruktura, dostopnost, itd), ƒ prosti čas, ƒ življenjski cilji ƒ uporaba osebnega vozila (parkiranje, itd.), infrastrukturi, kar privede do začaranega kroga, ki je prikazan ƒ potrošniške navade ƒ navade in ƒ hoja (infrastruktura, itd.) ƒ ipd. na sliki 2. Prebivalcem je omogočena mobilnost z osebnimi vozili pri višji hitrosti, ki pa se zaradi prometnih zastojev ne Slika 1: Dejavniki, ki vplivajo na potovalne navade [15] kaže v skrajšanih potovalnih časih.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

od različnih scenarijev emisij toplogrednih plinov. Presenetljiv ni tudi podatek, da so v letu 2005 gospodinjstva porabila 16,2 % sredstev za transport (v letu 2004 15,7 %), kar je za 0,3 % več kot za hrano in brezalkoholne pijače.

3. 1 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ZAKONODAJI IN PROMETNEM PLANIRANJU

Potrebno je poudariti, da slovenska nacionalna zakonodaja prednostno obravnava okolju prijaznejše oblike mobilnosti. Ustrezno so zastavljene prioritete pri dostopnosti do peš, Slika 2: Začaran krog avtomobilske mobilnosti[2] kolesarskega in javnega potniškega prometa. Slednji mora slediti tudi širitvi poseljenih območij. 3. MOBILNOST V SLOVENIJI ″Prednostno″ obravnavanje okolju prijaznejših oblik mobilnosti je nekoliko manj prisotno na lokalni ravni. Npr.

lokalna zakonodaja na področju potrebnega števila parkirnih Urbana središča v Republiki Sloveniji (RS) se srečujejo z mest za osebna vozila in kolesa, kjer je število parkirnih mest izrazito rastjo prometa osebnih vozil. Rezultat so za kolesa določeno le s priporočenim številom in torej ni preobremenjene prometnice in obremenjena mestna središča z obvezujoče. Kot primer se lahko navede Odlok o prostorsko osebnimi vozili, tako so motorna vozila parkirana na ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove pločnikih, avtobusnih postajališčih, zelenicah, podhodih itd. Maribora, kjer je za večstanovanjske zgradbe priporočeno eno Širina problema je povezana tudi z gospodarsko razvitostjo parkirišče za kolo na stanovanjsko enoto ter eno parkirišče na države. Tako se je stopnja motorizacije v RS v obdobju od deset stanovanjskih enot za obiskovalce, medtem ko je število leta 1990 do leta 2005 povečala z 285 na 472 osebnih vozil na parkirnih mest za motorna vozila določeno obvezujoče. Prav tisoč prebivalcev.[21] Država je v 90-tih letih na navedene tako se je potrebno minimalno število parkirnih mest za težave odgovorila s prometno politiko, ki je bila izrazito osebna vozila povečalo v primerjavi z odlokom, sprejetim leta infrastrukturno naravnana. Sprejet je bil zelo obsežen 2000. Slednji je za večstanovanjsko zgradbo definiral eno Nacionalni program izgradnje avtocest, ki je trenutno v parkirno mesto na stanovanjsko enoto ter deset odstotkov za zaključni fazi izvajanja. V tem obdobju so se prav tako obiskovalce, odlok sprejet leta 2006 pa eno in pol parkirno izvedle številne investicije na preostalih državnih in mestnih mesto na stanovanjsko enoto. Mnoge slovenske občine že cestah. Težave zastojev in preobremenjenosti mestnih središč predpisujejo dve parkirni mesti za osebna vozila na so se tako skušale odpraviti zgolj z izgradnjo dodatne stanovanjsko enoto. Kot zgledna primera določanja potrebnih infrastrukture – predvsem cest in šele v zadnjem obdobju je parkirnih mest za kolesa se lahko izpostavita odloka občine mogoče zaslediti določene investicije na področju javnega Nova Gorica in Ptuj, ki zahtevata, da se ob parkirišču za potniškega prometa ter druge ukrepe na področju upravljanja osebna vozila zagotovi enako število parkirišč za kolesa. prometnih tokov, kot npr. načrti uvedbe enotnih vozovnic. S pomanjkanjem parkirnih prostorov se soočajo predvsem Ukrepi na področju upravljanja prometnega povpraševanja in stanovanjska območja starejšega datuma izgradnje, in sicer upravljanja mobilnosti so sicer navedeni v določenih državnih tudi manj kot polovico parkirnega mesta na stanovanjsko dokumentih, vendar se v praksi dejansko ne izvajajo. S tem enoto. Posledice so vidne na sliki 3. Vozila so parkirana na smo formalno sicer zadostili potrebam po uskladitvi pločnikih, ki pešcem onemogočajo uporabo teh površin. nacionalne zakonodaje z evropskimi usmeritvami, na izvedbeni ravni pa le-teh ne udejanjamo. Posledica je večja uporaba osebnega vozila, ki se je v Ljubljani med leti 1994 in 2003 povečala za 52 %. V istem časovnem obdobju se je uporaba javnega potniškega prometa zmanjšala za 30 % in število peščev za 7 %. Edini pozitivni trend na področju trajnostne mobilnosti se je zgodil na področju kolesarskega prometa, ki se je v tem časovnem obdobju povečal za 20 %. Cestni promet še vedno narašča za 3 – 4 % letno. Več kot 83 % potniških kilometrov se opravi z osebnim vozilom, kar Slovenijo glede na tabelo 1 uvršča med države z visoko odvisnostjo od osebnega vozila. Posledice so nezaželeni stranski učinki: zastoji, emisije izpušnih plinov, hrup, prometne nesreče, zasedenost prostora. Celotni eksterni stroški prometa za leto 2002 so bili za Slovenijo ocenjeni med Slika 3: Pomanjkanje parkirnih prostorov v stanovanjskih 6,6 in 9,4 % BDP oziroma med 1,7 in 2,3 mrd EUR, odvisno naseljih

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Zakonodaja pri prenovi starejših stanovanjskih naselij ali Prostorsko načrtovanje in sistem vlaganja v izgradnjo njenih delov zahteva: ohranjanje ali vzpostavljanje cestnega prometnega sistema je bolj naklonjeno motornemu uravnoteženega prepleta raznovrstnih funkcij in dejavnosti, prometu kot trajnostnim oblikam mobilnosti. Posledice le- nadomeščanje zasebnega motornega prometa z razvijanjem tega se med drugim kažejo tudi v vedno večjem odseljevanju JPP, razvoj in dograjevanje omrežja kolesarskih poti in ljudi v obmestna naselja in koncentraciji trgovskih in drugih pešpoti. Vendar se v kolesarsko omrežje vlaga premalo dejavnosti na obrobju mest. sredstev za dosego zakonskega cilja. Podatki za Mestno Bližnje občine imajo tudi 60 % več prebivalcev kot pred občino Maribor kažejo, da se za kolesarsko omrežje namenja nekaj leti. Kot primer se lahko navede Grosuplje, ki ima le 0,6 evra na prebivalca. Posledica je nepovezano kolesarsko danes 8.000 prebivalcev pred štirimi leti pa le 5.000. [2] K omrežje in obstoječe površine za kolesarski promet. takšni migraciji pogosto prispevajo tudi medobčinski Kolesarske površine se urejajo le v primeru novogradnje ali stanovanjski skladi z gradnjo neprofitnih stanovanj v bližnjih, rekonstrukcije objektov ali ceste. Velik delež dodatnih praviloma manjših občinah. Tako je lahko upravičencu kolesarskih stez so občine pridobile le z razmejitvijo dodeljeno neprofitno stanovanje v bližnji občini. Cilj kolesarjev in pešcev. Kolesarjem prijazna mesta so v začetku potovanja teh prebivalcev je še vedno večje urbano središče devetdesetih let vložila 5 – 25 € na prebivalca za urejanje zaradi zaposlitve, nakupovanja, preživljaja prostega časa in kolesarskega prometa. ipd. Ker ponudba javnega potniškega prometa ne sledi širitvi Voznik osebnega vozila v strošek vožnje ne zajema vseh poseljenih območij, ni zagotovljena časovna, prostorska in stroškov, temveč le trenutne stroške. Zato ni sprejemljivo, da cenovna dostopnost do teh storitev. Tako je vedno več ljudi je cena parkiranja za dve ure cenejša od javnega mestnega odvisnih od osebnega motornega prometa, javni potniški avtobusnega potniškega prometa tako v Ljubljani kot tudi v promet pa postaja vse bolj nedostopen. Še posebej je potrebno Mariboru. Tako znaša strošek dvournega najcenejšega izpostaviti javni mestni avtobusni potniški promet v parkiranja v Mariboru 0,8 €, v Ljubljani pa v tarifi 1 2 € Mariboru, kjer bližnje občine, kot je npr. Miklavž na (Kongresni in Krekov trg itd.), v tarifi 2 pa 1,2 € (Bežigrad, Dravskem polju, niso vključene v javni mestni avtobusni Klinični center – jug itd.), medtem ko staneta dve vožnji za potniški promet. javni prevoz v predprodaji v Mariboru 1,38 € in v Ljubljani S podobnim problemom javnega potniškega prometa se 1.6 €. V nekaterih slovenskih mestih je tudi v centralnih srečujejo tudi številna druga urbana središča v RS. Izboljšave območjih omogočeno brezplačno parkiranje. Zaradi so potrebne na področju kakovosti prevozne storitve, kot npr.: nedoslednega kaznovanja kršiteljev napačnega parkiranja so boljša informiranost, frekvenca, točnost, udobnost itd. osebna vozila parkirana tudi na prometnih površinah, ki niso Najbližje avtobusno postajališče je lahko iz stanovanjskih namenjena mirujočemu prometu. območij oddaljeno tudi do 800 m; zakonsko je določena pet Smiselno bi bilo tudi preučiti sistem subvencij dijaških in minutna peš dostopnost, kar bistveno zmanjšuje atraktivnost v študentskih vozovnic. Sedanji sistem subvencij je odvisen od primerjavi z osebnim vozilom, ki je parkirano pred socialnega statusa gospodinjstva vlagatelja, medtem ko so bivališčem. Potniki v Mestni občini Maribor niso obveščeni subvencije v večini držav EU neodvisne od socialnega statusa niti na spletni strani niti na avtobusnem postajališču kje lahko študenta oz. dijaka. Subvencije za dijake v državah članicah kupijo vozovnico. Na avtobusnem postajališču so navedeni EU v povprečju presegajo 50 % (za študente so nekoliko informativni postajni vozni redi, kar pomeni, da lahko nižje). Tukaj je potrebno izpostaviti Avstrijo, Veliko Britanijo avtobus predčasno odpelje z avtobusnega postajališča. in Nizozemsko, kjer so prevozi v času pouka brezplačni. Določene investicije na tem področju je opravil Ljubljanski Takšen sistem financiranja lahko pozitivno vpliva na potniški promet, kot je SMS obveščanje potnikov o prihodu prometno varnost, zasedenost in pogostejšo uporabo javnih avtobusa na postajališče. Vozila so opremljena s sistemom za prevoznih sredstev. upravljanje Talktrack, ki deluje na osnovi satelitske Posebej je potrebno izpostaviti koncentracijo posameznih tehnologije GPS in tehnologije prenosa podatkov GPRS. Na dejavnosti, predvsem nakupovalnih središč, na določenem podlagi komunikacije med satelitom in posameznimi področju. Zakonodaja sicer določa preoblikovanje le-teh v mobilnimi enotami v avtobusih se določi položaj vozila, ki se območja mešane rabe, kot je vključevanje stanovanjskih, posreduje v nadzorni center. Uporabniki do teh podatkov storitvenih, poslovnih in drugih dejavnosti, vendar se to v dostopajo s pomočjo mobilnih operaterjev preko SMS praksi ne izvaja. Običajno se nakupovalna središča locirajo na sporočil. S pomočjo tega sistema, ki je prikazan na sliki 4, obrobju mesta in so zelo slabo dostopna z javnimi prevoznimi prometniki v nadzornem centru spremljajo izvajanje voznih sredstvi, zato so ljudje ponovno odvisni od osebnega vozila. redov in jih optimizirajo. Ta območja je potrebno razširiti z novimi dejavnostmi in preprečiti nadaljnjo koncentracijo (npr. območja s trgovinsko dejavnostjo je potrebno dopolniti s stanovanjskimi in poslovnimi vsebinami in z zelenimi površinami). Namesto samostoječih trgovinskih centrov se morajo trgovske površine vključiti v pritličja stanovanjskih stavb. Z uravnoteženo ponudbo različnih dejavnosti na mikrolokacijah mesta bi se potreba po prevozih zmanjšala.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

(omrežje pokriva 80 % soseske). Posebna pozornost je namenjena prometnemu načrtovanju. Stanovalcem v soseski ni dovoljeno parkiranje. Dostop v sosesko je možen le za dostavo. Prav tako se je več kot 40 % prebivalcev obvezalo, da osebnega vozila ne bo uporabljalo. Gospodinjstva brez osebnega vozila, ki so vključena v car–sharing organizacijo, imajo v zameno za plačilo depozita dostop do teh vozil in dobijo enoletno brezplačno vozovnico za javni potniški promet v Freiburgu in možnost enoletne 50 % znižane vozovnice v železniškem prometu t. i. Bahncard. Poskrbljeno je tudi za varnost, saj je hitrost na glavni cesti soseske omejena na 30 km/h, na ostalih pa 5 km/h. Prostorsko Slika 4: Spremljanje in izvajanje voznih redov [20] načrtovanje je prilagojeno atraktivnosti pešca in kolesarja, tako se v bližini nahajajo trgovine, šola, igrišča in približno 600 delovnih mest. Uvedba sistema Talktrack prav tako omogoča spremljanje in nadzor nad dejavniki, ki vplivajo na višino stroškov. Sistem zbira najrazličnejše podatke, kot so kilometrina, hitrost, obrate motorja, vklop in izklop motorja ter mirovanje vozila. Omogočeno je prostoročno telefoniranje, pošiljanje in sprejemanje kratkih tekstovnih sporočil med nadzornim centrom in vozilom. Pomembna pridobitev je SOS tipka, s katero voznik sporoči nevarnost nadzornemu centru, ki lahko policiji poda točen podatek, kje se vozilo nahaja.

4. PROJEKT ADD HOME

Slovenija zraven Avstrije, Nemčije, Italije in Bolgarije sodeluje v mednarodnem projektu ADD HOME - Upravljanje Slika 5: Freiburg – soseska Vauban [17] mobilnosti v bivalnih območjih / Mobility Management for housing areas. Namen projekta je preučiti zakonodajo kot tudi V Avstriji, Nemčiji in Italiji se uporablja car–sharing kot neformalne instrumente, ki vplivajo na obravnavanje del ponudbe prevozne storitve. Ker je dostopnost do teh vozil trajnostnih oblik mobilnosti v stanovanjskih območjih ter ključnega pomena, je potrebno storitev zagotoviti na čim bolj zmanjšati potovalne potrebe in pospešiti prehod iz atraktivni lokaciji. Vendar je predvsem v Nemčiji težava motoriziranih k okolju sprejemljivim oblikam potovanj. zagotoviti brezplačna parkirna mesta na javnih prometnih Glede na raziskavo, ki je bila opravljena v nemškem površinah. Na privatnih površinah je problem v pomanjkanju Severnem Porenju se štiri od petih potovanj pričnejo doma, prostora ali pa v visokih cenah najema. Rezultati v Nemčiji in zato je potrebno v bližini doma zagotoviti ustrezne pogoje za drugih državah so pokazali, da rezervirana parkirna mesta za kolesarjenje, hojo in uporabo javnega potniškega prometa. car – sharing ob pomembnejših avtobusnih postajališčih Tako so npr. v nemški in avstrijski zakonodaji zagotovljeni pozitivno vplivajo na izbiro teh oblik mobilnosti. ustrezni pogoji za zagotovitev varnih, lahko dostopnih in pred V Sloveniji termini kot so car–sharing in car–pooling vremenom zaščitenih parkirnih prostorov za kolesa. Le v do sedaj enostavno niso bili prisotni. Razlogov je zagotovo štirih nemških zveznih deželah ni definirana dolžnost za več, od nizke stopnje motorizacije v začetku devetdesetih let zagotovitev parkirišč za kolesa. Nekoliko drugače je pri in slabše okoljske osveščenosti prebivalstva na eni strani in opredelitvi parkirnih prostorov za osebna vozila. V Avstriji, relativno nizke gostote poseljenosti Slovenije na drugi strani. Nemčiji in Italiji je v splošnem definirano minimalno eno Zavedati se je namreč potrebno, da ima Ljubljana 266.845 parkirno mesto na stanovanjsko enoto, vendar z določenimi prebivalcev (podatek iz leta 2004), Maribor 114.349 omejitvami. Tako se lahko število parkirnih mest zniža na 10 prebivalcev (podatek iz leta 2002) in vsa ostala mesta 50.000 %, kot npr. v določenih območjih na Dunaju ali celo parkirnih in manj prebivalcev. prostorov ni potrebno zagotoviti, kot npr. v Berlinu. Prav Države, kot npr. Avstrija, Italija, Belgija, Švedska, posebej pa so obravnavane soseske brez avtomobila, kjer je Portugalska, Španija, so za spodbujanje uporabe trajnostnih normativ za določitev potrebnih parkirnih prostorov običajno oblik mobilnosti uvedle nove poklice, kot so: upravljavec 0.2 na stanovanjsko enoto. Takšna soseska je v nemškem mobilnosti, svetovalec za mobilnost in koordinator Freiburgu - imenovana Vauban, ki je načrtovana na konceptu mobilnosti. Ti kadri se povezujejo s posameznimi podjetji, z trajnostnega razvoja. Zgrajena je iz okolju prijaznih lokalnimi oblastmi in s posamezniki z namenom zmanjšati materialov, uporablja se solarna energija in deževnica

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

število motoriziranih potovanj in jih nadomestiti z bolj LITERATURA IN VIRI: trajnostnimi. [1] Valle S., Guzelj T., Lovrečić D. Magdevski Z., Magdevska S., Vehovar V., Korošak T., Podešva V.: 5. ZAKLJUČEK Anketa po gospodinjstvih, Ljubljana 2003. [online]. [10. junij 2007]. Dostopno na spletni

strani:http://www.ppmol.org/urbanizem5/upload/documen Lokalne oblasti v Sloveniji pokušajo zmanjšati število ts/LJAnketa%20po%20gospodinjstvih%20Internet%20Fin motoriziranih potovanj s sodelovanjem v evropskem projektu al.pdf Dan brez avtomobila, ki se je v zadnjih letih razširil na cel [2] Lokar B. Je avto zaželjena oblika prevoza? [online]. [5. teden. Od leta 2000 se vanj vključujejo večje slovenske občine. Občine v tem tednu zaprejo določene ceste v maj 2007]. Dostopno na spletni strani: centralnem območju za motorni promet, razen za javnega http://www.trajekt.org/akcije/. potniškega prometa in intervencijska vozila. Ljubljanski [3] Teze za trajnostno prometno politiko Slovenije. [online]. potniški promet je v lanskem letu razdelil 20.000 brezplačnih [20. marec 2007]. Dostopno na spletni tedenskih vozovnic, potekale so številne aktivnosti za strani:http://www.umanotera.org/upload/files/Trajnostna% promocijo okolju prijaznejših oblik mobilnosti (kolesarski 20prometna%20politika%20-%20Teze%20KTPP%20- dan, predstavitev ekošol, dodatna avtobusna linija, prikaz %20pdf.pdf. pridobivanja biodizla). [4] Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste: Zasnova Zakonodaja predvideva spodbujanje uporabe okolju državnega kolesarskega omrežja v RS, Ljubljana 2005. prijaznejših oblik mobilnosti, vendar večjih aktivnosti na tem [5] Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin področju, razen zgoraj naštetih, ni zaznati. Resneje se s dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine trajnostno mobilnostjo ukvarjajo nekatera društva, ki članke Maribor za območje Mestne občine Maribor v letu 2000 in publikacije objavljajo na svoji spletni strani. Državni zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor, Maribor organi so finančno podprli izdelavo publikacije Trajnostna 2000. [online]. [10. maj 2007]. Dostopno na spletni strani: mobilnost, kjer so predstavljene prednosti uporabe okolju http://www.izit.si/muv/index.php?action=showObcina&ob prijaznejših oblik mobilnosti (finančne, ekološke), vendar je cinaID=1) publikacija dostopna le na spletni strani. V Sloveniji pa ima [6] Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje dostop do interneta približno 52 % gospodinjstev, zato je urbanistične zasnove mesta Maribor, Maribor 2006. publikacija mnogim gospodinjstvom nedostopna. Večji [online]. [10. maj. 2007]. Dostopno na spletni strani: učinek bi na tem področju dosegli, če bi publikacijo prejelo http://www.izit.si/muv/index.php?action=showObcina&ob vsako gospodinjstvo. cinaID=1. Mobilnost je potrebno predstaviti skozi aktualno [7] ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v problematiko, kot je: prostor na mestnem območju Nove Gorice Številka: 350- → zdravje – koliko časa dnevno mora odrasel človek 13/00 sprejet dne 16.01.2006 nameniti rekreaciji; da se lahko dnevno potrebno [8] ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu rekreacijo opravi tudi na poti v službo in iz nje, prav prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj: tako je potrebno izpostaviti vpliv hoje in kolesarjenja sprejet dne 25. septembra 2006. [online]. [10. januar na zdravje ljudi; 2008]. Dostopno na spletni strani. http://ls.lex- → slabe strani vožnje otroka v šolo – otrok si ne pridobi localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?S potrebnih izkušenj v prometu, otrok je v avtomobilu ectionID=89a95487-f2b1-4663-b0ba-559edefe13df pogosto izpostavljen večjim nevarnostim ipd. [9] Uredba o prostorskem redu Slovenije; Uradni list RS št. 122, 12. 11. 2004, stran 14701. Slovenija ima nacionalno zakonodajo naklonjeno [10] Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije trajnostni mobilnosti. Problemi z motornim prometom v [11] Cenik – parkirišča za osebna vozila, Parkirišča javno urbanih naseljih pa zaradi slabega izvajanja zakonodaje kljub podjetje d.o.o. Ljubljana. [online]. [05. januar 2008]. temu ostajajo. V prihodnje bo potrebno večjo pozornost Dostopno na spletni strani: http://www.jh- nameniti izvajanju zakonodaje, saj bodo le tako dosegli varno lj.si/upload/doc/CENIK%20za%20internet%20- in kakovostno bivanje v stanovanjskih območjih ter zmanjšali %20osebna%20vozila%202007_4.pdf število motoriziranih potovanj. [12] Cenik javnih parkirišč Maribor. [online]. [05. januar 2008]. Dostopno na spletni strani: http://www.nigrad.si/index.php?id=27 [13] Cenik mestni promet Maribor. [online]. [05. januar 2008]. Dostopno na spletni strani: http://www.connex.info/tmpl/ExtensionPage.aspx?id=292 3&epslanguage=ML

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

[14] Cenik v mestnem potniškem prometu Ljubljana [online]. [05. januar 2008]. Dostopno na spletni strani: http://www.jh-lj.si/index.php?p=4&k=509 [15] Victoria Transport Policy Institute. (2002). Automobile Dependency, Transport Demand Management Encyclopedia. [online]. [05. december 2007]. Dostopno na spletnem naslvu: http://www.vtpi.org/tdm/tdm100.htm [16] ADD HOME Mobility management and housing Summary Laws and Regulation – Germany (2008). [17] Cerfontaine. C. The Vauban district in Freiburg in Breisgau: living in a holiday destination (2007). [online]. [20. december 2007]. Dostopno na spletnem naslvu: http://www.uitp-pti.com/img/cover5-2007/09-en.pdf [18] Setting New Standards. [online]. [20. december 2007]. Dostopno na spletnem naslvu:http://www.vauban.de/info/abstract4.html [19] Zatler R. (2005). Subvencioniranje posameznih kategorij potnikov. CIPRA Slovenije, društvo za varstvo Alp. Ljubljana: Mednarodni posvet Trajnostna prometna politika v Sloveniji, Zbornik prispevkov. [20] Kako sistem deluje in kakšne so njegove prednosti. [online]. [15. december 2007]. Dostopno na spletni strani: http://www.jh-lj.si. [21] Statistični urad RS [15. december 2007].Dostopno na spletni strani: http://www.stat.si

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

UPORABA UMETNE INTELIGENCE V LOGISTIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH

Jasmin Kaljun Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo University of Maribor, Faculty of Mechanical Engineering Smetanova 17, SI-2000 Maribor, Slovenija [email protected]

Povzetek system implementation in the scope of logistic information Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka sub-system. materialov od virov do porabnikov tako znotraj enega podjetja kot med več podjetji. Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine Keywords in storitve, na pravem mestu ob pravem času, količini in logistics, production process, logistic information system, kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s CIM, intelligent advisory system sklenjeno pogodbo. Implementacija računalniških tehnologij na področje logistike zahteva razvoj logističnega informacijskega sistema, UVOD kot povezane skupine podsistemov odgovornih za posamezna področja logistike. Znotraj posameznega podsistema pa se lahko uporabijo tudi metode umetne inteligence, ki lahko Logistični informacijski sistem (angl.: Logistics znatno zmanjšajo potreben čas uporabe sistema in število v Information System, LIS) vključuje vse informacijske sisteme posamezen projekt vključenih ekspertov, s čimer prispevajo k v logistični verigi, od načrtovanja proizvodnje, prek zmanjšanju skupnih proizvodnih stroškov. proizvodnje, nabave, transporta, skladiščenja, maloprodaje do V članku je predstavljena zgradba vzorčnega logističnega servisa dobrin. Njegova značilnost je integracija ostalih informacijskega sistema, namen in področje enega izmed informacijskih sistemov v oskrbovalni verigi. Po drugi strani njegovih podsistemov in možnost implementacije pa se nam odpira popolnoma nova širina kompleksnosti. [1, 2] inteligentnega svetovalnega sistema znotraj tega logističnega informacijskega podsistema. Načeloma sestavljajo LIS naslednji informacijski podsistemi: Ključne besede logistika, proizvodni proces, logistični informacijski sistem, • podsistem za nabavno logistiko, CIM, inteligentni svetovalni sistem • podsistem za proizvodno logistiko, • podsistem za distribucijsko logistiko in • podsistem za razbremenilno logistiko. Abstract Logistics is the management of the flow of goods, Ker je zgradba LIS običajno modularna, njegovi information and other resources, including energy and people, podsistemi ohranjajo lastne značilnosti in lastnosti, hkrati pa between the point of origin and the point of consumption in je omogočena enostavna komunikacija med njimi, kar je order to meet the requirements of consumers. Logistics posebej dobrodošlo pri opravljanju različnih analiz in involve the integration of information, transportation, evalvacij znotraj celotnega LIS. inventory, warehousing, material-handling, and packaging. Implementation of computer aided technologies in the V nadaljevanju bomo predstavili naloge in delovanje field of logistics requires development of logistic information informacijskega podsistema za proizvodno logistiko, kjer system, as connected group of subsystems covering particular bomo tudi nakazali možnosti uporabe metod umetne field of logistics. Inside these subsystems methods of artificial inteligence. intelligence can be introduced in order to save time in project realization, and also to reduce number of experts involved in specific project. The result of introduction of artificial intelligence can be seen especially in reduction of overall production costs. The article presents the architecture of logistic information system including the purpose and domain area of one sub- system together with possibilities of intelligent advisory

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Informacijski podsistem za proizvodno logistiko • računalniško podprti upravljanje – CAC (computer aided control). Proizvodna logistika se ukvarja predvsem z načrtovanjem Smeri so se razvile v samostojne, delujoče podsisteme. Le- proizvodnje in reagira na spremembe, ki jih narekuje te je moč povezati oziroma integrirati v skladen, delujoč proizvodnja in tudi zahteve trga. Pomembni elementi proces, ki je sposoben izvajati vsa opravila za dosego proizvodne logistike so pretočni časi in logistični stroški ter končnega cilja. Postopek imenujemo računalniško integrirano reševanje konfliktov med različnimi zahtevami npr. med proizvodnjo – CIM (computer integrated manufacturing). velikoserijskimi zahtevami, ki ustrezajo proizvodnji in maloserijskimi, ki ustrezajo prodaji. Drugo pomembno Ko CAD in CAM integriramo v CIM, je CAD/CAM vprašanje je avtomatizacija transportnega in skladiščnega sistem informacijsko povezan prek skupne podatkovne baze procesa, ki naj omogoči optimalne odnose med tehničnimi in integriranega sistema. Za učinkovito delovanje dodamo tako človeškimi aspekti proizvodnje. [3] še sistem za računalniško podprto načrtovanje procesov – CAPP (computer aided process planing). Njegova naloga je Naloga podsistema za proizvodno logistiko je tako dodajanje informacij načrtovanja procesov (predvsem zagotoviti informacijsko podporo pri optimiranju pretoka tehnoloških) k obstoječim geometrijskim informacijam, ki jih surovin, materialov, polizdelkov, izdelkov in storitev skozi dobimo iz CAD, in tehnološkim informacijam, kater prispeva celoten proizvodni proces od vhodnega skladišča, direktnih CAM. [4] dobaviteljev, proizvodnih kapacitet, medskladišč do distribucijskega skladišča. Konkretneje podsistem za proizvodno logistiko obravnava področja: Uporaba metod umetne inteligence na področju proizvodne logistike • načrtovanje in upravljanje proizvodnje, razporeditve strojev in opreme ter izkoriščenost proizvodnih Dejstvo je, da je računalniške tehnologije izredno olajšajo zmogljivosti, delo, v našem primeru, tehnologu, načrtovalcu proizvodnega • notranji transport, procesa. Prav tako pa je pomembno poudariti tudi, da mora • skladiščno logistiko znotraj podjetja, načrtovalec proizvodnje še vedno poznati vsa področja s • uskladiščenje končnih proizvodov v distribucijsko katerimi se srečuje, da bi lahko sprejemal odločitve ki so skladišče oz. direktna dobava dobavitelju, ključnega pomena pri optimizaciji procesov. Velikokrat tako • komisioniranje (oblikovanje dobav po naročilnih na enem projektu načrtovanja procesa dela več strokovnjakov nalogih). različnih smeri, kar pa seveda poveča končne stroške in s tem tudi ceno izdelka n trgu. Take ekipe strokovnjakov različnih Podsistem mora nuditi podporo pri izvedbi in upravljanju področij si vsa podjetja niti ne morejo privoščiti, saj to vseh logističnih nalog znotraj podjetja. Pri tem mora sistem predstavlja preveliko finančno obremenitev. Ta podjetja se omogočati povezovanje z drugimi sistemi, ki jih neko podjetje morajo zanesti zgolj na sposobnosti in izkušnje svojih uporablja v svojem proizvodnem procesu. načrtovalcev.

Načrtovanje proizvodnje, kar je ena izmed nalog V izogib temu lahko podjetja oziroma njihovi načrtovalci proizvodne logistike, se mora pričeti praktično sočasno z uporabijo inteligentna svetovalna orodja, ki nudijo podporo razvojem izdelka (proizvoda). V takem primeru se lahko že v uporabniku na podlagi ekspertnega znanja posameznih fazi razvoja izdelka postavijo določene tehnološke omejitve, področij, ki je zbrano v bazi znanja svetovalnega sistema. Na robni pogoji, ki poskrbijo, da je izdelek zasnovan tako, da ob sliki 1 je predstavljen primer načrtovanja razvoja in izdelave doseganju želene funkcije, karseda ustreza tudi tehnološkim izdelka na klasičen način in z uporabo inteligentnega kriterijem in s tem omogoči enostavno optimiranje svetovalnega sistema. Naloga svetovalnega sistema v tem proizvodnje. primeru je nuditi podporo in pomoč v obliki smernic, priporočil in nasvetov razvojnemu inženirju na področjih, kjer bi le-ta potreboval pomoč strokovnjaka, eksperta, s posameznega specifičnega področja. [5] Integracija razvoja izdelka in načrtovanja proizvodnje

Želja po popolni avtomatizaciji proizvodnje je vzpodbudila razvoj računalniško podprte avtomatizacije v treh smereh: • računalniško podpra proizvodnja – CAM (computer aided manufacturing), • računalniško podprto oblikovanje – CAD (computer aided design) in

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Slika 1. Proces razvoja izdelka z inteligentnim svetovalnim sistemom v primerjavi s konvencionalnim načinom

Arhitektura inteligentnega svetovalnega sistema

Za lažjo ponazoritev dela z inteligentnim svetovalnim sistemom podrobneje predstavimo zasnovo njegovega delovanja. Da bi s sistemom uspešno delal, razvojni inženir potrebuje določene vhodne podatke o svojem proizvodu že v začetni fazi razvoja. Inteligentni sistem nato te podatke obdela, po potrebi zahteva še dodatna pojasnila, oz. predstavi dodatne odločitvene pogoje in na koncu predlaga ustrezne oblikovalske, tehnološke, procesne in druge rešitve, ki zadovoljijo dane zahteve. Rešitve sistem običajno podpre še z ustreznimi grafičnimi prikazi. Shema delovanja inteligentnega sistema je prikazana na sliki 2.

Slika 2. Shema delovanja inteligentnega svetovalnega sistema

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

ZAKLJUČEK LITERATURA

Celovit razvoj izdelka, njegove proizvodnje in distribucije [1] Michael, B.S., What is Logistics, http://www.logistics.ws/ na trg zahteva veliko mero odgovornosti, saj se lahko whatislogistics.htm, 2002. morebitne napake v načrtovanju negativno odrazijo v končni [2] Gradišar M., Resinovič, G., Informatika v organizaciji. bilanci uspešnosti izdelka na trgu. S stališča logističnega Založba Moderna organizacija, 2000. informacijskega sistema je zelo pomembno, da informacije, ki [3] Alter S., Information Systems, A mamagement jih uporablja oziroma z njimi manipulira predstavljajo zadnje, Perspectives. Addison-Wesley, Reading, 1999. trenutno realno stanje v procesu, saj lahko le tako zagotovimo [5] Dolšak, B., Novak, M., Kaljun, J., Intelligent support for a optimalno izkoriščenost vseh področij. computer aided design optimisation cycle. Acta polytechnica, 2006, vol. 46, no. 5, str. 15-20. Uvedba računalniških tehnologij, ki so sposobne znotraj [4] Balič, J., Inteligentni obdelovalni sistemi, Fakulteta za enega sistema v obliki podsistemov funkcionirati samostojno strojništvo, 2004. in deloma neodvisno, hkrati pa uporabljati skupno bazo podatkov in iz nje črpati pomembne podatke in robne pogoje, močno olajša delo načrtovalcem razvoja in proizvodnega procesa izdelka. Vključitev metod umetne inteligence, predvsem inteligentnih svetovalnih sistemov z ekspertnim znanjem pa še dodatno olajša oziroma razbremeni razvojnega inženirja.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

VIDIKI KAKOVOSTI ZA AKTUALNOST JAVNEGA LINIJSKEGA POTNIŠKEGA PROMETA

Roman Krajnc, univ. dipl. inž. Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje Ljubljanska c. 17 Celje [email protected]

Abstract prevoznih podjetij morajo biti usmerjene k prilagajanju novim tržnim zahtevam, zadovoljitvi povpraševanja po prevoznih storitvah in zahtevam politik (prometna, poslovna (…) To je The traffic system demands a contemporary system naravnano k ciljem kakovostnega poslovanja in strategijam approach and suitable business process points of view. In doseganja ustreznih poslovnih rezultatov. the global world the traffic system is left to the principles Tehnologija dela v prometu je eden od procesov za of economic environment. The rules of transport market proizvodnjo prometnih storitev. Z analizo strukture are important for those who would be successful in this tehnološkega procesa prometnega sistema je možno opredeliti part of business. značilnost tehnologije dela v prometu. Analiza tehnološkega The public line passenger transport is the subsystem of procesa proizvodnje temelji na celoviti predstavitvi passenger traffic which makes the mobility of inhabitants posameznih parametrov, ki tvorijo tehnološki proces. V possible. Also other forms of passenger traffic make osnovi temelji na naslednjih procesih (1): značilnosti mobility possible. But to make the public line passenger prevoznega procesa, elementih prevoznega procesa, stopnji transport the most important part of transport, new prevoznega procesa in načelu prevoznega procesa. methods of business processes must be introduced. Javni linijski potniški promet (JLPP) je podsistem Passenger should be attracted in the system of public line potniškega prometa, s pomočjo katerega se uresničuje passenger transport. mobilnosti prebivalcev oziroma potencialnih potnikov. Mobilnost se uresničuje še z drugimi oblikami potniškega Povzetek prometa. Med drugim se mobilnost uresničuje v obliki nekomercialnega prometa kot peščev promet, promet z Prometni sistem zahteva sodoben pristop teorije sistema in individualnimi osebnimi prevoznimi sredstvi, kot na primer s ustrezne vidike poslovnih procesov. V globalnem svetu je kolesi, kolesi z motorjem in osebnimi vozili. V obliki tudi prometni sistem prepuščen zakonitostim gospodarskega komercialnega prometa se potniški promet odvija z vsemi sistema. V prevoznem segmentu bodo prosperirali subjekti, ki razpoložljivimi vrstami javnega potniškega prometa, kot na bodo sledili tržnim zakonitostim na prevoznem trgu. Javni primer avtobusni, tramvajski, avto taksi, železniški, kopenski, linijski potniški promet je podsistem potniškega prometa, s vodni (…). Dejstvo je, da se potniški promet uresničuje tako v pomočjo katerega se uresničuje mobilnost prebivalcev obliki javnega in osebnega prevoza kakor prevoza za lastne oziroma potencialnih potnikov. Mobilnost pa se uresničuje še potrebe. To pa zahteva ustrezne sistemske logistične rešitve z drugimi oblikami potniškega prometa. Da bi linijski prevoz vodenja potniških tokov. Dosežena stopnja razvoja prometa potnikov postal primarni segment prevoza, pa je potrebno danes omogoča v mnogih delih sveta sodoben način življenja, uvesti nove metode poslovnih procesov. Potnike je potrebno ki ga zaznamuje visoka mobilnost. Kot kažejo podatki (nazaj) privabiti v sistem javnega linijskega prevoza. mobilnosti v Sloveniji, se mobilnost ne povečuje na račun javnega potniškega prometa (JPP). Vse večja internacionalizacija gospodarstva in širitev kroga delovanja Key words: prebivalstva hitro povečuje prometne potrebe. Z naraščanjem Public passenger transport, traffic, lines, network, quality, prometa posledično rastejo tudi njegovi negativni učinki. Da mobility gre resnično za problem, ki ga je potrebno reševati integralno, dokazujejo dejstva o negativnih vplivih prometa(2): • promet porabi več kot ¼ energije na svetu; 1. Uvod • promet bistveno prispeva k problemu kakovosti Struktura prometnega sistema zahteva sodoben pristop zraka; teorije sistema in ustrezne vidike poslovnih procesov. Na to • prispeva h globalnemu segrevanju ozračja; nas navaja razvoj tehnike in tehnologije proizvodnje • promet je velik porabnik prostora; neposredna prometne storitve, ki se nenehno prilagaja novim pogojem poraba zemljišča za štiri pasovnico je približno poslovanja in tehnološkim zahtevam. Poslovne strategije

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

2.5 ha/km, skupna poraba z vsemi spremenljivimi javnega linijskega prevoza ter aktualen in učinkovit nastop na objekti do 8 ha/km; trgu potniškega prevoza. To bi imelo za posledico uspešno • promet povzroča hrup, zlasti v mestih in poslovanje prevoznih podjetij in zadostno stopnjo vzvodov za neposredni bližini avtocest. Po merilih OECD1 so animacijo potencialnih potnikov. ravni hrupa med 55 in 65 dB obravnavane kot nezaželene in promet negativno vpliva na zdravje 2. Načelo kakovosti ljudi.

V središču potniškega prometa se nahaja, kot Vlada RS je l. 2005 sprejela Predlog resolucije o prometni najpopolnejše živo bitje, človek z vsemi svojimi osebnostnimi politiki (3), ki na sodoben, kratek in enostaven način v vrlinami in lastnostmi. Potnik kot predmet prevoza je najbolj izhodiščih, viziji, ciljih in ukrepih določa temeljne usmeritve občutljivi predmet prevoza. Je zahteven, vedno pričakuje in prometne politike za prihodnost. Glavni kazalniki prometne zahteva udobje, varnost, rednost, hitrost, kakor tudi politike izhajajo iz mobilnosti, dostopnosti, okolja in varnosti, ekonomičnost udejstvovanja v procesu. Da bi lahko gospodarskega razvoja, optimalnega izkoriščenja virov, prevozniki zadovoljili visoke zahteve svojih potnikov, morajo intermodalnosti/interoperabilnosti ter iz uravnoteženosti med vedno znova oblikovati ustrezen nivo svojih storitev, oziroma transportnimi sistemi. svojih ponudb, kot na primer se kadrovsko izpopolnjevati, Evropska komisija je sprejela usmeritev prihodnje modernizirati prevozna sredstva, modificirati organizacijo prometne politike Evropske unije. Navaja mobilnost, ki je dela, upravljanja, posodabljati informacijski sistem idr. bistvenega pomena za blaginjo Evrope in prosti pretok Vsaka organizacija prometnega procesa deluje na državljanov. Potrebno je zmanjšati negativni vpliv mobilnosti posameznih načelih kakovosti storitev kot vsi drugi nosilci v smislu porabe energije in kakovosti okolja. Za dosego teh gospodarskih dejavnosti. V okviru tega so poznana načela ciljev iz Bele knjige (4) leto 2001, bodo potrebni dodatni SERVICE po Radačiću (5), ki predstavlja: S (Saferty) instrumenti. Ti vključujejo akcijski načrt za logistiko varnost; E (Efficiency) učinkovitost; R (Regularity) rednost; tovornega prometa, inteligentne prometne sisteme, ki bi V (Velocity) hitrost; I (Interval) pogostnost; C omogočili okolju prijaznejšo in učinkovitejšo mobilnost, (Conscientiousness) zavestnost in E (Economy) razpravo o tem, kako spremeniti mobilnost ljudi v mestnih ekonomičnost. Po Ogorelcu je kakovost transportne območjih, akcijski načrt za izboljšanje uporabe celinskih storitve opredeljena z elementi (6): hitrost, varnost, vodnih poti ter ambiciozen načrt za okolju prijazno energijo v množičnost, rednost, točnost, pogostnost, dostopnost, tovornjakih in avtomobilih. udobnost. V septembru 2007 je bila sprejeta Zelena knjiga s Sodobni gospodarski sistem zahteva varen, hiter, podnaslovom Z novo kulturo bivanja v mestih. Zelena množičen, reden in točen prevoz. Vseh navedenih zahtev se knjiga zastavlja vprašanja, ki se nanašajo na vse težko oziroma ne more izpolniti. Zato preostane na pomembne izzive upravljanja z mestnim prometom. uporabniku storitev prevoznega procesa, da izbere najugodnejši podsistem. Navedeno pride do izraza še posebno 1.1 Postavitev problema v potniškem prometu, saj je predmet prevoza - potnik in ta je V kontekstu obravnavanja vpliva prevoza potnikov se prisoten v celotnem procesu transporta. definira problem raziskave: v javnem potniškem prometu je premalo narejenega za aktualnost javnega linijskega prevoza 3 Značilnosti prevoza potnikov v funkciji potnikov. To je odraz neučinkovite (prometne) politike, ki se kakovosti odraža skozi celostno izvajanje javnega prevoza. Posledice sedanjega stanja so negativni ekonomski vidiki za prevozno podjetje, negativni vidiki za okolje, zasedenost cestne Kot vse gospodarske dejavnosti, je tudi javni prevoz v infrastrukture z osebnimi vozili in pojav nezainteresiranosti nenehnem spreminjanju oziroma dopolnjevanju. To je prebivalcev za uporabo sistema javnega linijskega potniškega posledica tehničnih in tehnoloških sprememb oziroma prometa. dopolnitev. Nenehne spremembe zahtevajo stalno prisotnost strokovne javnosti za predvidevanje bodočnosti javnega potniškega prometa. Rečemo lahko, da je razvoj JPP vezan na 1.2 Postavitev hipoteze vpliv obsega individualnega potniškega prometa. Kakšno je Z obravnavanjem problema determiniramo hipotezo: s razmerje med JPP in individualnim prevozom je odvisno od poznavanjem značilnosti družbe in strategij politik je mogoče dinamike potniškega prevoza. Prisotni so določeni vplivni izdelati model kakovosti za aktualnost javnega linijskega dejavniki, kot na primer: tehnološki razvoj v posameznih potniškega prometa. To bi omogočilo tržno usmerjenost deželah; prometna politika v posameznih deželah; prostorsko planiranje posameznih urbanih okolij; ekonomska razvitost 1 posameznih območij idr. OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in Potnikovi tokovi JLPP so karakterizirani s sistemom in razvoj. delovanjem mrež linij. To pomeni, da se potniki gibljejo v

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola sistemu javnega prevoza po dimenzionirani mreži linij. Da je eksploatacija prevoza kakovostna, je potrebno upoštevati številne dejavnike linijskega prometa. Navajamo le nekaj (7): JAVNI LINIJSKI gibljivost prebivalcel, neenakomernost prevoza potnikov, POTNIŠKI gibanje potnikov v času prevoza, zasedenost vozila in PROMET povprečna dolžina potovanj. Ob vsem navedenim je pomemben še en dejavnik za oblikovanje linij, ki ga imenujemo linija želja potnikov. Le-ta izraža stanje, ki bi KAKOVOST privedlo k dimenzioniranju linij po prostorskih potrebah PREVOZNEGA potnikov. PROCESA Stanje povpraševanja po sistemu JLPP je v našem okolji NE vse manjše. To se odraža v obremenitvah mestnih cestnih OSVOJENI mrež v našem okolju, ko so cestno prometni tokovi vse bolj ELEMENTI zasičeni z individualnim motornim prometom. Rezultat KAKOVOSTI navedenega je, da so vozila javnega prevoza nezasedena DEJAVNIKI (izjema so t.i. prometne konice za prevoz šolarjev), ceste so PONUDBE IN zasedene z osebnimi vozili, poslovanje nekaterih linij postaja DA POVPRAŠEVA nerentabilno.

KAKOVOST 3.1 Kakovost mreže linijskega prevoza POSLOVNEGA PROCESA Linije klasificiramo po več kriterijih, kot na primer (8): na MAJHNO POVPRAŠEVANJE značilnost teritorija, ki ga oskrbuje, na vpliv na obliko mreže STANDARD I linij, na način dela, na značilnost trase in na lego linij v KAKOVOSTI primerjavi s središčem mesta. Če natančneje pogledamo PROCESOV mestne linije, jih karakteriziramo glede na lego v primerjavi s VELIKO centrom mesta. Imenujejo se: radialne, diametralne, VARNOST POVPRAŠEVANJE tangentne, krožne, polkrožne in periferne. PREVOZA Iz navedenega ugotovimo, da je optimalna razporeditev linij zelo pomembna za vlogo linijskega prevoza in s tem za ustrezno gibljivost prebivalstva. Skupek linij predstavlja RAZVEJANOST mrežo linij. Te so značilne za posamezne podsisteme in MREŽE LINIJ območja kje se nahajajo. Predpostavljamo, da je kakovostna mreža linij tista, ki optimalno »pokriva« območje tras linij. KAKOVOSTNI AKTUALNOST Pri tem se mora upoštevati vpliv geografskih lokacij in točk. DINAMIČNI LINIJSKEGA Z modelom (shema 1) aktualnosti javnega linijskega ELEMENTI PREVOZA prometa postavimo koncept pristopa obravnavanja potrebnih elementov za kakovosten potnški promet. Predpostavke NE DA vsebin, kot so standard poslovanja, prometna varnost, ponudba in povpraševanje, dinamični in statični elementi HITER, VAREN, pomenijo izhodišča za obravnavanje modela aktualnosti AKTUALEN, prometnega procesa. POGOSTEN, JAVNI LINIJSKI POTNIŠKI PROMET

Shema 1: Model aktualnosti JLPP

Model predstavlja dva razcepišča: osvojeni elementi kakovosti in aktualnost linijskega prevoza. Da je dosežen pozitivni vidik drugega razcepišča, je potrebno med drugim 2 vzpostaviti ustrezne dinamične in statične elemente ter potrebne standarde kakovosti poslovanja. To privede do

2 Več o tem: Pepevnik A., Tehnologija prevoza potnikov. Samozaložba, Maribor 2001.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola poslovne odličnosti prometnega poslovanja. V nasprotnem primeru se je potrebno vrniti na osnovne principe modela in dopolniti poslovni proces v stopnjah, kjer je eventualno šibak. Poglejmo mrežo linij mesta Celje (9). Prikazani so statični elementi mreže JLPP (shema 2) (shema je ročno izrisana, zato so možna manjša odstopanja). Siva polja so naselja. Nekatera so bolj gosto poseljena, druga manj. Na shemi niso označena območja nakupovalnih središč in drugih inštitucij (šole, univerze). Temeljno vprašanje pri obravnavani tematiki je, ali mreža zadovoljivo pokriva vsa območja oziroma celotno območje mesta (v modelu: osvojeni elementi kakovosti)? Pri analizi mreže je potrebno upoštevati med drugim vpliv oziroma pomen najkrajše poti. Pri obravnavanju populacije potnikov lahko segmentiramo določene skupine. Smiselno bi bilo, da je to tudi eden od kriterijev oblikovanja mreže linij, predvsem z vidika dinamičnih elementov linij. To je odvisno od značilnosti potovanj potnikov - gibanje mreža JLPP potnikov v času prevoza. mestni terminus postajališča naselje Shema 3: Modificiran del mreže JLPP

mreža JLPP mestni terminus postajališča naselje Shema 2: Mreža linij Celje

Za analizo modela kakovosti izberimo na primer element razvejanost mreže linij. Na mreži celjskega linijskega potniškega prometa (LPP) opazimo delno koncentracijo geografskih točk. To pomeni, da so linije trasirane po kriteriju tras ulic in koncentraciji prebivalcev. Vendar, če natančneje analiziramo potek posamezne linije po prej navedenih kriterijih, ugotovimo, da nekatere trase linij niso optimalno locirane. Na zahodu mesta je naselje Lava, ki je povezano z linijo Center mesta - Lopata oz. Lokrovec. Z vidika standarda dostopnosti je omenjena linija preveč odmaknjena od središča naselja Lava. To nakazuje na manjšo kakovost omenjene linije in s tem neaktualnost JLPP na tem območju. Primer rešitve je v shemi 3. Črtkane črte so modelirane nove trase linij, ki bi radialno oz. krožno povezovale določena območja.

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

maksimalno zasedena. To je čas dnevne migracije, pretežno Pri tem je aktualna segmentacija potnikov (značilnost dnevne šolarjev. migracije), kar bi vplivalo na organizacijo voznega reda. Dejstvo je, da se z leti spreminjajo tudi potovalne smeri potnikov. Zato je potrebno lokacijam novih območij (spalnih, trgovskih, industrijskih) modificirati obstoječe trase linij oz. načrtovati nove trase glede na pričakovane geografske lokacije.

Tabela 2 prikazuje število prepeljanih potnikov na isti Primer je vzorčen (samo v enem delu mesta), kar pomeni, liniji dne 19. 5. 05 po voznem redu ob 1715 uri v smeri Celje - da bi ob eventualni realizaciji modifikacije mreže linij Nova vas - Lopata. Število potnikov v primerjavi s prej opisanega mesta bilo potrebno konkretneje pristopiti k analizi opisanim primerom je nekoliko večje, vendar še bistveno obstoječega stanja in načrtovanju nove mreže. malo v primerjavi s kapaciteto običajnih vozil mestnega Da je postavljeni problem potrebno obravnavati, med prometa (105 potniškim mest). Izkoristek potniških mest je drugim nakazuje tudi štetje potnikov izbrane linije (tabela 1 in 10.4 %. Zanimivo pa je, da v nasprotni smeri linije po 2). Zavedamo se, da dvakratno štetje ni reprezentativen voznem redu ob 1745 uri ni bilo nobenega potnika. Seveda pa podatek, vendar nakazuje problem neaktualnosti JLPP in je so tudi tako imenovane prometne konice v določenem lahko osnova za razmišljanje o stanju JLPP pri nas in o časovnem obdobju, ko so vozila zadovoljivo ali pa principih reševanja nastalega stanja. Linija Celje – Nova vas -

Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Lopata je radialna linija, ki poteka iz centra mesta v smeri SV filozofiji prevoza »od vrat do vrat«, da bo načrtovanje linij do naselja Lopata. Linija poteka skozi center mesta, nato v sledilo dinamiki in urbanistični zasnovi naselij oz. da se bo nadaljevanju vodi skozi bivalno (delno industrijsko in urbanistična zasnova naselij vnesla v prostor na temelju trgovsko) območje Dolgo polje in Nova vas, nato pa trasa koncepta tras linij potniškega prevoza. Tako zastavljena linije tangentno nadaljuje ob bivalnem naselju Lava in naprej (mestna) prometna politika mora prinesti pričakovane cilje. skozi oziroma (pretežna naseljenost prebivalstva je na desni Pomeni, da bo imel JLPP prednosti pred lastnim strani trase linije) ob bivalnem naselju Ostrožno. Linija se individualnim motornim prometom. Dokler pa temu ne bo zaključi na terminusu Lopata (bivalno naselje), kateri odsek tako, bodo pri nas kakor drugod po svetu težave s trase se delno vodi skozi omenjeno naselje. Za omenjeni preobremenitvijo cestnega omrežja, predvsem v naseljih. primer trase linije bi lahko izpostavili naselja, ki sta tangnetno povezana z linijo (Lava in Ostrožno). Viri Takšno trasiranje je za potencialne potnike neustrezno, saj je bivalna oddaljenost uporabnikov prevoza do postajališča različna oziroma pretežno neugodna. To pomeni, (1) Lipičnik. M., Pepevnik. A.: Tehnologije prometnih sistemov. da ima stanovalec ob postajališču kratko razdaljo do Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 1999. postajališča, stanovalec na nasprotnem obrobju naselja pa (2) Plevnik in soavtorji, Vpliv kazalcev spremljanja stanja daljšo razdaljo do postajališča. Navedeno ima nedvomno eno prometa in okolja v Sloveniji. 8. Slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož 2006: Zbornik referatov. ključnih vlog pri potnikovi odločitvi o izbiri vrste prevoza (3) Resolucija o prometni politiki RS, ul. RS 58/2006 (podsistema). (4) Vir: http://ec.europa.eu/transport/ Ocenimo lahko, da daljša razdalja do postajališča lahko transport_policy_review predstavlja že velik del načrtovane poti potovanja. In v (5) Radačić. Ž.: Ekonomika prometnog sistema. Fakulteta takšnih okoliščina ima individualni – lasni prevoz prednost, prometnih znanosti, Zagreb, 1988. saj omogoča prevoz “od vrat do vrat”. Torej, če izhajamo iz (6) Ogorelc, A., Logistika organiziranje in upravljanje potnikove odločitve o izbiri prevoznega sredstva logističnih procesov. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, (podsistema), je število potnikov eden prezentantivnejših Maribor 1996. pokazateljev kakovosti prometne linije. To pa tako izhaja iz (7) Pepevnik A., Tehnologija prevoza potnikov. Samozaložba, načel povpraševanja in ponudbe. V tabeli 1 so navedeni Maribor 2001. podatki štetja potnikov izvedeno dne 19. 1. 05 po voznem (8) Sever D.,Tehnologija javnega potniškega cestnega prometa. redu ob 815 uri. V navedeni smeri (tabela 1) sta bila skupno Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2001. prepeljana dva potnika. V primerjavi s kapaciteto vozila (105 (9) Krajnc R., Javni mestni potniški promet aktualen za potniških mest) znaša izkoristek potniških mest 1.9 %. Linija uporabnike. 7. Slovenski kongres o cestah in prometu, Zbornik je radialna s specifičnostjo, da na odseku trase linije Nova referatov, Portorož, 2004. vas, poteka do postajališča Nova vas, kjer vozilo obrne, in se (10) Infrastruktura JMPP. Raziskovalna naloga, SSP Šola Celje, 2005. vrne skozi postajališča Nova vas-trg in Nova vas-K.

Ob večkratnem štetju ob istem času bi ugotovili, ali je trenutna situacija le slučajna ali pa v tem času ni potnikov. S podobno opisano sistemsko opredelitvijo posameznih elementov prikazanega modela kakovosti linijskega prevoza je moč priti do posameznih rešitev aktualnosti in optimizacije vsebine elementov. Sinteza omenjenih elementov pa bi pripeljala k rešitvi modela kakovosti.

4. Zaključek

Koliko in kako smo mobilni? Glede cestno prometne gostote smo pretežno individualno mobilni. Glede na gostoto prometnih tokov motornih vozil po cestnem omrežju v naseljih in izven lahko sklepamo, da je veliko individualnega prometa. Naloga JLPP je zagotoviti optimalno povezavo izvora in ponora potovanj. Ker je na primer v sistemu mestnega prometa možno definirati različne podsisteme prevoza, je potrebno storiti vse za aktualizacijo JLPP in s tem doseči zmanjšanje prometne obremenitve mest ter s tem doseči kvalitetno potovanje in življenje v mestih. Potrebno je zagotoviti prednosti JLPP. To pomeni približati linije uporabnikom, da se bo javni prevoz čim bolj približal

Nafta Strojna d.o.o. prodaja svoje izdelke in storitve na področju Slovenije , zadnje čase pa vse več tudi izvaža (AVSTRIJA, NEMČIJA, FINSKA, NORVEŠKA,…). Družba Nafta Strojna d.o.o. je hčerinsko podjetje Nafte Lendava. Družba nadaljuje več kot šestdesetletno tradicijo sektorja Strojegradnja, ki je nastal in se razvijal v sklopu podjetja Nafta Lendava. Nahaja se na skrajnem severovzhodu Slovenije, na tromeji med Madzarsko, Hrvasko in Slovenijo. Pridobljene ima certifikate ISO 9001:2000, OHSAS 18001:1999, ISO 14001:2004, EN ISO 3834-3, AD 2000- Merkblatt HP O. Na slovenskem trgu je med največjimi ponudniki: • rezervoarjev za naftne derivate, rezervoarjev za druge tekočine in velikih rezervoarjev (zbiralniki vode),

• tlačnih posod vseh vrst v skladu z evropsko direktivo 97/23/EG (rezervoarji za utekočinjeni naftni plin, izmenjevalci toplote, hladilniki, filtri za pripravo vode), • jeklenih konstrukcij,

• tlačnih cevnih sistemov iz nizko in visoko legiranih jekel (RO, TIG ali ORBITALNO varjeni) • opreme za kemično, rafinerijsko, petrokemijsko, lesno in ostalo procesno industrijo • montaž, kontrole, pregledov, vzdrževanja in popravila električnih postrojev, merilno instrumentacijske regulacijske opreme in varnostnih sklopov s pridobljenim certifikatom o usposobljenosti podjetja za montažo, popravila in servisiranje naprav v protieksplozijski zaščiti«, št.:SIQ Ex U.04001 • V okviru predpisane periodike opravlja družba vzdrževalna dela, ki poleg ostalega zajemajo pregled tesnosti rezervoarjev, čiščenje rezervoarjev, peskolovcev, oljnih lovilcev in ostale kanalizacije ter odvoz in ekološko uničenje usedlin • remontnih del na industrijskih procesnih obratih

vključno z izdelavo projektne dokumentacije . Mlado in perspektivno podjetje

razvija inovativne programske in strojne rešitve

na podroèju naprednih IT tehnologij. t raèunalniški procesi in svetovanjei t Svetovanjet i Oglaševanjei

Razvoj naprednih spletnih modulov (PHP, MySQL,it JavaScript,... ). it Servis in vzdrževanje strojne itin programske opreme.t www.sors.sii

SORS Boštjan Kodriè s.p.

Ul. Veljka Vlahovièa 35, 2000 Maribor GSM +386 40 418 970 email: [email protected] Celovite rešitve in svetovanje.