DOCSLIB.ORG

Značilnosti Imenoslovja V Srednjesavinjskem Narečju

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Značilnosti Imenoslovja V Srednjesavinjskem Narečju Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in književnosti Andreja Tkalec ZNAČILNOSTI IMENOSLOVJA V SREDNJESAVINJSKEM NAREČJU MAGISTRSKO DELO Celje, januar 2013 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in književnosti Andreja Tkalec ZNAČILNOSTI IMENOSLOVJA V SREDNJESAVINJSKEM NAREČJU MAGISTRSKO DELO Mentorica: akad. zasl. prof. dr. Zinka Zorko Celje, januar 2013 2 Naloga je bila opravljena na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Mariboru. Podiplomski študij sta delno financirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Šolski center Celje. ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici, akad. zasl. prof. dr. Zinki Zorko, za vso pomoč, razumevanje in podporo. Zahvaljujem se svojim domačim za potrpežljivost pri nastajanju naloge. Zahvaljujem se sodelavcem za vso tehnično pomoč, še posebej pa prof. Ireni Sojč za prevod povzetka v angleščino. 3 POVZETEK Naloga prinaša zbirko ter izvor zemljepisnih in osebnih lastnih imen v občini Celje. V imenih se skrivajo značilnosti lokalnega narečja. Celjski govor sodi k srednjesavinjskemu narečju. Zanj je značilno, da je izgubilo tonemsko nasprotje, naglašeni zlog pa je tonsko visok. Prevladujejo monoftongi in jakostno (samo dolgo) naglaševanje. Ker pa je Celje tudi središče regije, se tu stikajo različni narečni vplivi iz okolice. Tako se ponekod namesto pričakovanih monoftongov slišijo tudi diftongi. Večina obravnavanih imen je zapisana v knjižni obliki, narečni elementi so pogosteje zastopani pri ledinskih imenih. Ledinska imena se najpogosteje imenujejo po lastnikih. Najpogostejše ledinsko ime v celjski občini je hosta, zraven pa je vedno naveden tudi lastnik (Čatrova hosta, Jelenova hosta, Medvedova hosta). Najpogostejša korena pri tvorbi krajevnih in ledinskih imen sta log in loka (Ložnica, Medlog, Gložje, Loge, Zalogi; Loče, Loka, Lokrovec), saj se veliko ozemlja se nahaja na z vodo bogati ravnini. Tudi sicer veliko ledinskih imen opozarja na različne oblike vode ali močvirnat svet (Mlake, Čret, Lava, Potoki, Blatnik, Brod, Virtnica). Veliko ledinskih imen je zelo nenavadnih, analiza je pokazala, da narečnih in zelo starih. Takšna imena ohranjajo spomin na pokrajino, kakršna je bila nekoč (Trebe, Tirgut, Kripeno, Devce, Dobrova, Lava, Resen, Zlake, Kresnik). Za besedi slom in čret z vsemi izpeljankami se je izkazalo, da sta tipično štajerski in ju drugod v Sloveniji ne najdemo. Priimki so najpogosteje tvorjeni iz drugih imen s priponskimi obrazili -ec, -jak, -nik (iz krajevnega imena: Korošec, Gajšek, Hrastnik), -e, -ič (iz osebnega imena in poimenujejo sina: Topole, Arhanič) in -ar/-er (iz poklicnega poimenovanja: Kuhar, Pinter). Ženske oblike priimkov so tvorjene s priponskimi obrazili -ka, -ca in -o(u)ka. UDK: 811.163.6'373.2(043.2) Gesla: srednjesavinjsko narečje, celjski govor, imenoslovje 4 ABSTRACT The research paper focuses on the origin of selected geographical and personal proper names in the Celje municipality. The selected names contain the hidden features of the local dialects. The speech pattern of Celje belongs to the dialect of Central Savinjska region. It is characterized by the loss of pitch contrast whereas the stressed syllable is high pitch. The speech pattern of Celje is dominated by monophthongs and (only long) intensity accentuation. As Celje represents the centre of the Savinjska region its speech pattern is affected by different dialects from the surrounding area. Therefore, instead of the expected mophthongs, the diphthongs can be heard in some places. The majority of the selected names in the paper is recorded in written language whereas the dialectal forms are mainly represented in fallow names, which are most commonly referred to by the owners. The most common fallow name in the Celje municipality is hosta, which is always referred to the owner (Čatrova hosta, Jelenova hosta, Medvedova hosta). The most common roots in the formation of local names and fallow names are log and loka (Ložnica, Gložje, Loge, Zalogi, Loče, Loka, Lokrovec) since much of the territory is located on the water-rich plane. In addition, a lot of fallow names direct our attention to the various forms of water or marshy areas (Mlake, Čret, Lava, Potoki, Blatnik, Brod, Virtnica). Many fallow names are quite unusual; according to the analysis, they are dialectal, very old and preserve the memory of the landscape as it was in old times (Trebe, Tirgut, Kripeno, Devce, Dobrova, Lava, Resen, Zlake, Kresnik). The words slom and čret as well as all words formed from them turned out to be typical of Styria and cannot be found elsewhere in Slovenia. Surnames are most commonly formed from other names with suffixes -ec, -jak, -nik (from a local name: Korošec, Gajšek, Hrastnik), -e, -ič (from a personal name naming a son: Topole, Arhanič) and -ar/-er (from a professional designation: Kuhar, Pinter). Female forms of surnames are formed with suffixes -ka, -ca and o(u)ka. UDK: 811.163.6'373.2(043.2) Keywords: specifics of middlesavinja dialect, onomastic 5 Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................ 7 1.1 KAJ JE IMENOSLOVJE ........................................................................................................ 8 1.2 JEZIKOSLOVNA OPREDELITEV NALOGE .................................................................... 10 1.3 STRUKTURA NALOGE ...................................................................................................... 13 2 OPIS SREDNJESAVINJSKEGA NAREČJA ................................................................ 15 2.1 INVENTAR GLASOV ......................................................................................................... 15 2.1.1 SAMOGLASNIKI ............................................................................................. 15 2.1.2 SOGLASNIKI .................................................................................................... 15 2.1.3 NAGLAS ............................................................................................................ 16 2.2 DISTRIBUCIJA GLASOV ................................................................................................... 16 2.2.1 SAMOGLASNIKI ............................................................................................. 16 2.2.2 SOGLASNIKI .................................................................................................... 16 2.2.3 NAGLAS ............................................................................................................ 17 2.3 IZVOR GLASOV .................................................................................................................. 17 2.3.1 NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI ...................................................................... 17 2.3.2 NENAGLAŠENI SAMOGLASNIKI ................................................................ 20 2.3.3 ZLOGOTVORNI ZVOČNIKI ........................................................................... 21 2.3.4 SOGLASNIKI .................................................................................................... 21 2.3.5 NAGLAS ............................................................................................................ 23 2.4 IZGUBA GLASOV ............................................................................................................... 23 2.4.1 SAMOGLASNIKI ............................................................................................. 23 2.4.2 SOGLASNIKI .................................................................................................... 24 2.4.3 DRUGI PRIMERI ONEMITEV ........................................................................ 24 2.5 BESEDOSLOVJE ................................................................................................................. 25 2.6 OBLIKOSLOVJE ................................................................................................................. 26 2.6.1 SAMOSTALNIŠKA BESEDA .......................................................................... 26 2.6.2 PRIDEVNIŠKA BESEDA ................................................................................. 28 2.6.3 GLAGOL ........................................................................................................... 29 2.6.4 PRISLOV ........................................................................................................... 30 2.6.5 PREDLOG ......................................................................................................... 31 2.6.6 ČLENEK ............................................................................................................ 31 2.6.7 VEZNIK ............................................................................................................. 31 2.6.8 MEDMET ........................................................................................................... 32 3 TIPOLOGIJA OBČNIH IMEN ....................................................................................... 33 4 ZEMLJEPISNA IMENA V OBČINI CELJE .................................................................. 56 4.1 VODNA IMENA .................................................................................................................. 56 4.1.1 IMENA REK ...................................................................................................... 56 4.1.2 JEZERA IN RIBNIKI .......................................................................................
Load more

Recommended publications
  • Občinski Prostorski Načrt Mestne Občine Celje
    MESTNA OB ČINA CELJE OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT MESTNE OB ČINE CELJE PRILOGA 2 Naziv akta: OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT MESTNE OB ČINE CELJE Gradivo: PRIKAZ STANJA PROSTORA - priloga 2 Faza postopka: osnutek Pripravljavec: Mestna občina Celje Izdelovalec: Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje Ulica XIV. divizije 14, Celje Št. projekta: 419/08 Datum: Januar 2010, dopolnitev marec 2014 Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje SPLOŠNI PODATKI: PREDMET: OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT MESTNE OB ČINE CELJE NALOGA: PRIKAZ STANJA PROSTORA NARO ČNIK: MESTNA OB ČINA CELJE IZDELAL: Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje Ulica XIV. divizije 14, Celje Tel. 03 / 42 74 230 ŠTEV. PROJEKTA 419/08 ODGOVORNI VODJA ALEKSANDRA GERŠAK PODBREZNIK, PROJEKTA: univ.dipl.inž.arh. MA ZAPS 0115 A NALOGO IZDELALI: ALEKSANDRA GERŠAK PODBREZNIK, univ.dipl.inž.arh. MA IRENA POVALEJ, univ.dipl.inž.arh. MATEJ NOVAK univ.dipl.inž.arh. TOMAŽ TOMAN, univ.dipl.geog. DIREKTOR: RADOVAN ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh. ŠTEV. IZVODOV: 1 + arhivski izvod nepooblaš čeno kopiranje in razmnoževanje ni dovoljeno IZDELANO: Januar 2010, dopolnitev marec 2014 Prikaz stanja prostora OPN Mestne ob čine Celje VSEBINA TEKSTUALNI DEL 1 UVOD .......................................................................................................................................................... 4 1.1 UVODNA POJASNILA ................................................................................................................................ 4 1.2 VHODNI PODATKI.....................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Akcija Zbiranja Nevarnih Odpadkov Na Terenu S RAZPORED ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Premičnim Zabojnikom
    DATUM URA OBČINA KRAJEVNA SKUPNOST ULICA LOKACIJA SOBOTA 10.00-11.00 CELJE Slavko Šlander Ul. V. prekomorske brigade Parkirišče pri samopostrežni trgovini 18. SEPTEMBER 12.00-13.00 CELJE Karel Destovnik Kajuh Trubarjeva ul. V Prežihovi ulici 2021 14.00-15.00 CELJE Center Kocbekova ul. Parkirišče Kocbekova 10.00-11.00 CELJE Lava Pucova ulica Parkirišče pri samopostrežni trgovini PONEDELJEK 12.00-13.00 CELJE Medlog Babno Pri OPREMA parkirišče, 20. SEPTEMBER naproti krajevne skupnosti 2021 14.00- 15.00 CELJE Šmartno v Rožni dolini Gorica Avtobusno obračališče Lopata 16.00-17.00 CELJE Šmartno v Rožni dolini Šmartno v Rožni dolini Pri krajevni skupnosti TOREK 10.00-11.00 CELJE Ostrožno Stara cesta Parkirišče pri samopostrežni trgovini 12.00-13.00 CELJE Dečkovo naselje Šaranovičeva ul. Pri bloku Šaranovičeva ul. 4 21. SEPTEMBER 14.00-15.00 CELJE Hudinja Milčinskega ul. 1 Parkirišče pri garažah 2021 16.00-17.00 CELJE Gaberje Stara Dečkova cesta KD Svoboda SREDA 10.00-11.00 CELJE Aljažev hrib Cesta na grad Prakirišče Skalna klet, NOGOMETNO IGRIŠČE 12.00-13.00 CELJE Pod gradom Polule Pri samopostrežni trgovini 22. SEPTEMBER 14.00-15.00 CELJE Savinja Lisce Na koncu Lisc – makadamsko parkirišče 2021 16.00-17.00 CELJE Medlog Ljubljanska cesta Parkirišče pri kopališču ČETRTEK 10.00-11.00 BRASLOVČE Braslovče Letuš Pri kulturnem domu 12.00-13.00 BRASLOVČE Braslovče Parižlje Pri tenis igrišču ob Savinji 23. SEPTEMBER 14.00-15.00 BRASLOVČE Braslovče Rakovlje Pri TVD Partizan 2021 16.00-17.00 BRASLOVČE Braslovče Trnava Pri telovadnici PETEK 10.00-11.00 BRASLOVČE Braslovče Gomilsko Kulturni dom Gomilsko 12.00-13.00 TABOR Tabor Tabor Pri domu krajanov 24.
    [Show full text]
  • Morfološka in Socialnogeografska Struktura Celja
    MORFOLOŠKA IN SOCIALNOGEOGRAFSKA STRUKTURA CELJA Dejan Rebernik* Izvleček V razpravi je na podlagi analize prostorske razporeditve nekaterih morfoloških ele- mentov in izbranih skupin prebivalstva opisana morfološka in socialnogeografska struktura mesta Celje. Namen raziskave je omejitev homogenih socialnogeografskih mestnih območij in določitev osnovnih značilnosti njihove prostorske razporeditve. Ključne besede: Morfološka struktura, socialnogeografska struktura, socialna dife- renciacija prebivalstva, prostorska razporeditev socialnih skupin, degradacija okolja v mestih, Celje. MORPHOLOGICAL AND SOCIO-GEOGRAPHIC STRUCTURE OF CELJE Abstract Morphological and socio-geographic structure of Celje town is described in the pa- per, proceeding from the analysis of spatial arrangement of certain morphologic elements and selected groups of population. The purpose of this investigation is to delineate homogenous socio-geographic urban areas and to specify basic charac- teristics of their spatial arrangement. Key words: Morphological structure, Socio-geographic structure, Social differenti- ation of population, Spatial arrangement of social groups. Environmental degra- dation in towns, Celje. Uvod Mesto je glede na socialno sestavo prebivalstva heterogen prostor. Prostorska razporeditev različnih socialnih skupin, ki so odraz socialno-ekonomske, poklicne, etnične, verske, rasne, starostne in izobrazbene strukture mestnega prebivalstva, je med drugim odvisna od stopnje družbeno-ekonomske razvitosti, urbanizacije in * Dipl. geog. in prof. franc.
    [Show full text]
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
    [Show full text]
  • Primerjava Poslovanja Mestnih Občin Celje in Velenje Na Podlagi Finančnih in Nefinačnih Kazalnikov
    UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA POSLOVANJA MESTNIH OBČIN CELJE IN VELENJE NA PODLAGI FINANČNIH IN NEFINAČNIH KAZALNIKOV Ljubljana, junij 2016 JERNEJ KAVKLER IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Jernej Kavkler, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor predloženega dela z naslovom Primerjava poslovanja mestnih občin Celje in Velenje na podlagi finančnih in nefinančnih kazalnikov, pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem dr. Matejem Švigljom in sosvetovalko dr. Darjo Peljhan IZJAVLJAM 1. da sem predloženo delo pripravil/-a samostojno; 2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki; 3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; 4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije; 5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom; 6. da sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih v njem jasno označil/-a; 7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnal/-a v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil/-a soglasje etične komisije; 8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice; 9.
    [Show full text]
  • Zbornik VPS 2008
    Logistični sistemi prihodnosti Prometna šola Maribor UVODNE BESEDE Sodobna definicija logistike pravi, da je logistika predvsem strateško upravljanje procesov skladiščenja in prevažanja materialnih dobrin v dobavni verigi, po ravneh dobave, proizvodnje in distribucije, kakor tudi upravljanje z informacijami, povezanimi s takimi aktivnostmi. Danes nas k temu spodbuja skupen evropski trg, ki je najmočnejši vzročnik razvoja logistike. Slovenci moramo preučiti in določiti svojo vlogo pri vključevanju v prometne tokove; če tega ne bomo pravočasno storili, nas bodo na področju prometa in znanja prehitele sosednje države. Na določenih področjih integralnega prevoza moramo nujno uveljaviti evropske standarde, ki hkrati zagotavljajo tudi razbremenitev okolja in prostora. Vse oblike prevoza so še kako pomembne za uspešnost gospodarstva in doc. dr. Anton Pepevnik družbe. Dobro delovanje vsakega prevoza pa je vedno bolj odvisno od učinkovite logistike. Vendar si učinkovitosti logistike danes ne moremo več predstavljati brez uporabe najsodobnejših informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij. V kolikor pa želimo to doseči, pa je nujno potrebno, da strokovnjake izobražujemo in oblikujemo po meri zahtevnosti gospodarstva. Razlog je v tem, da se iz dneva v dan povečuje povpraševanje po prometnih storitvah s strani gospodarstva in želje prebivalstva po mobilnosti. Marsikatere spremembe v prevoznem sektorju so dinamične, zapletene in nove. Tudi v evropskem prostoru se soočajo s težavami, kako uskladiti kompleksne logistične zahteve, ki jih pogojuje multimodalnost. Ta zahtevnost pogojuje tudi hiter tehnološki napredek na področju prometa. Vse te spremembe bo mogoče obvladovati s pomočjo vzpostavitve učinkovitega organizacijskega sistema, uvedbe logističnih in oskrbnih standardov ter s sodobnimi orodji informacijske tehnologije. Logistika kot kompleksna dejavnost je lahko učinkovita le, če je podprta z ustreznim strokovnim pristopom.
    [Show full text]
  • Brošura Kolesce
    SISTEM IZPOSOJE JAVNIH KOLES | BIKESHARING SYSTEM Registriraj se in preizkusi KolesCE brezplačno! Brezplačnih prvih 30 minut s kodo POLETJE21 Avtor naslovne slike: Edi Einspieler naslovne Avtor MESTNA CELJE www.kolesce.si REGISTRACIJA 1 Zapomnite si številko 1234 ključavnice z zaslona app www nextbike Terminal kolesce.si app Povlecite kolo iz PIN **** stojala in se varno odpeljite Po registraciji boste prejeli PIN za prijavo Začasno parkiranje 12345 kolesa: v mobilni aplikaciji označite ‘Parkiraj kolo’ in potisnite ročico za zaklep navzdol. Prijavite Prenesite Za nadaljevanje vožnje v se zdaj! aplikacijo nextbike! mobilni aplikaciji izberite ‘Odpri ključavnico’. 2 NAJEM 3 VRAČILO Pritisnite gumb “najem” 12345 Kolo potisnite v stojalo in ga zaklenite s BEEP pritiskom ročice navzdol na ključavnici okvirja. Zvočni signal bo potrdil uspešno vrnitev in konec najema. Najem se bo končal samodejno Če Vnesite svojo so vsa stojala zasedena, parkirajte kolo +386 ******* mobilno telefonsko med zaklenjeni kolesi in ga zaklenite s številko in PIN pritiskom ročice navzdol na ključavnici **** okvirja. Najem se bo končal samodejno Vnesite številko POGOSTA VPRAŠANJA 88*** kolesa, ki ga želite FAQ najeti Pogosta vprašanja najdete na kolesce.si ZEMLJEVID Tumov a ulic a ica va ul Trdino Škofja vas Lokrov Lokrovec ec Zadobrova Zadobrova Lo pa ta Lopata Prvo majska u Lopata lica Medlog Medl og Prvomajska ul ica Lopata okrovec L Lopata C esta esta II. g Osnovna rupe šola Ljubečna odr A1 Ulica I. Š edov ska ulica A1 strožno taje rvomaj P Koprivnica rskega bata Zadobrova odreda sta na O ca Ce ozjanskega ljona uli vedra Ulica K irova ulica dna Zgo tom S a Čr rnja Hudinja kaletova ulica ta Cesta ušana K es Razgle bečn c Lju I Stara I.
    [Show full text]
  • Hiša Pisanih Spominov
    HIŠA PISANIH SPOMINOV Jubilejni zbornik ob 50. letnici Zgodovinskega arhiva Celje Celje, december 2006 HIŠA PISANIH SPOMINOV Jubilejni zbornik ob 50. letnici Zgodovinskega arhiva Celje Uredniški odbor: Metka Bukošek, Bojan Cvelfar (urednik), Ivanka Zajc-Cizelj, Aleksander Žižek Izdal in založil: Zgodovinski arhiv Celje (zanj Bojan Cvelfar) Fotografije: Vinko Skale, Fototeka Zgodovinskega arhiva Celje in navedeni avtorji Prevodi v angleščino: Simon Zupan Lektoriranje: Anton Šepetavc Oblikovanje in prelom: Triartes Tisk: Prografika Naklada: 400 izvodov Režija DVD-ja: Aleš Šega © Zgodovinski arhiv Celje Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.253(497.4 Celje)(091)(082) HIŠA pisanih spominov / [avtorji besedila Bojana Aristovnik ... [et al.] ; urednik Bojan Cvelfar ; prevodi v angeščino Simon Zupan ; fotografije Vinko Skale in navedeni avtorji]. - Celje : Zgodovinski arhiv, 2006 ISBN-10 961-6448-15-3 ISBN-13 978-961-6448-15-4 1. Aristovnik, Bojana 2. Cvelfar, Bojan 3. Zgodovinski arhiv (Celje) 230302720 Na dnu spomina je vse zapisano Častitljivi jubilej Zgodovinskega arhiva Celje sovpada z začetkom največjega projekta Celja in regije na področju kulture – kandidature Celja za Evropsko prestolnico kulture 2012. Čeprav se na prvi pogled zdi, da življenje arhiva nima neposredne povezave z rojstvom novega projekta, je dejstvo, da je ravno arhiv tisti temelj, iz katerega izhaja naša bit, na kateri gradimo korake za prihodnost. Biti prvi, najhitreje razvijajoč in propulziven v današnjem globalnem svetu, v katerem se čas ne meri samo z denarjem, pač pa, žal, tudi z življenjem, v teoriji pomeni, da mo- raš poznati preteklost, videti v prihodnost in delati tako, da bo prihodnost tudi ures- ničljiva.
    [Show full text]
  • Akcija Zbiranja Nevarnih Odpadkov Na Terenu S RAZPORED ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Premičnim Zabojnikom
    DATUM URA OBČINA KRAJEVNA SKUPNOST ULICA LOKACIJA 10.00-11.00 CELJE Škofja vas Tumova ulica Mariborska 173, križišče z Levčevo 29. SEPTEMBER 12.00-13.00 CELJE Trnovlje Trnovlje Pri gasilskem domu Trnovlje 2020 14.00-15.00 CELJE Ljubečna Ljubečna Pri gasilskem domu Ljubečna 16.00-17.00 CELJE Aljažev hrib Popovičeva Parkirišče pri pokopališču 10.00-11.00 CELJE Lava Pucova ulica Parkirišče pri samopostrežni trgovini 30. SEPTEMBER 12.00-13.00 CELJE Medlog Babno Pri krajevni skupnosti 2020 14.00- 15.00 CELJE Šmartno v Rožni dolini Gorica Avtobusno obračališče Lopata 16.00-17.00 CELJE Šmartno v Rožni dolini Šmartno v Rožni dolini Pri krajevni skupnosti 10.00-11.00 CELJE Ostrožno Stara cesta Parkirišče pri samopostrežni trgovini 1. OKTOBER 12.00-13.00 CELJE Dečkovo naselje Drapšinova ulica Pri trafo postaji 2020 16.00-17.00 CELJE Gaberje Milčinskega ul. 1 Parkirišče pri garažah 14.00-15.00 CELJE Gaberje Stara Dečkova cesta KD Svoboda 10.00-11.00 CELJE Aljažev hrib Cesta na grad Križišče z ulico Pod rebri - ekološki otok 2. OKTOBER 12.00-13.00 CELJE Pod gradom Polule Valentinin kotiček, na parkirišču 2020 14.00-15.00 CELJE Savinja Lisce Na koncu Lisc – makadamsko parkirišče 16.00-17.00 CELJE Medlog Ljubljanska cesta Parkirišče pri kopališču 10.00-11.00 CELJE Hudinja Ul. frankolovskih žrtev Parkirišče pred št. 15 3. OKTOBER 12.00-13.00 CELJE Nova vas Ul. bratov Vošnjakov Parkirišče pred blagovnico 2020 14.00-15.00 CELJE Nova vas Okrogarjeva ul. Parkirišče Okrogarjeva ulica 3-7 16.00.-17.00 CELJE Dolgo polje Tkalska ulica Križišče Tkalska - Nušičeva 10.00-11.00 CELJE Aljažev hrib Cesta na grad Križišče z ulico Pod rebri - ekološki otok 6.
    [Show full text]
  • Raziskovalna Naloga
    PROMETNO -VARNOSTNI NAČRT OŠ LAVA OPOMBA : v avli šole (rumeni vhod) visi načrt šolskega okoliša z označenimi varnimi potmi in nevarnimi točkami! PROMETNA VARNOST Otrok zaradi svoje telesne in duševne razvitosti ne zmore odgovorno sodelovati v prometu- šestletnik najpogosteje ni sposoben samostojnega vključevanja v promet. Čeprav zna povedati, kje, kdaj in kako prečkamo cesto, ne more prevzeti odgovornosti za svojo varnost. Učitelji, starši in vsi odrasli, s katerimi se srečuje, pa ga s svojim zgledom (in ne le z besedami) urimo v pridobivanju varnih prometnih spretnosti. Otrok si pridobiva potrebno znanje z opazovanjem in posnemanjem naših ravnanj, kar pomeni, da smo mu vzor pri učenju. Mlajši otroci še niso sposobni posploševati pravila. To pomeni, da jih moramo učiti, kako naj prečkajo cesto v svojem okolju, na vsakem križišču ali cesti in kje. Zavedati se moramo, da otrok ne bo znal uporabiti pravil in pravilnega ravnanja v prometu brez neposredne vaje v prometu. Da bomo nalogo prometne vzgoje uspešno uresničili, je potrebno otroke postopno voditi preko opazovanj na sprehodih do spoznavanja prometnih znakov in pogovorov o pravilih vedenja ter ravnanja v prometu. Cilj prometne vzgoje v šoli in doma je spoznavanje pravil, s katerimi lahko vsak posameznik poskrbi za svojo varnost v prometu. Vendar se moramo vsi skupaj zavedati, da varnost v prometu ni vedno odvisna zgolj od nas samih, temveč od vseh udeležencev in tudi od ureditve prometa. Spoštovani starši, skupaj z otroki (ne glede na starost) prehodite varno pot v šolo, skupaj si oglejte Prometno varnostni načrt, ki je objavljen na šolski spletni strani in načrt varnih poti, ki visi v avli šole.
    [Show full text]
  • Vpliv Geografskih Razmer Na Poselitev in Promet V Mestni Občini Velenje
    CAPACities4_idrija.qxd 13.2.2020 13:22 Page 25 Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi, 25–32, Ljubljana 2020 VPLIV GEOGRAFSKIH RAZMER NA POSELITEV IN PROMET V MESTNI OBČINI VELENJE dr. Maja Topole Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0003-1007-2289 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502623_03 UDK: 911.372(497.4Velenje) IZVLEČEK Vpliv geografskih razmer na poselitev in promet v Mestni občini Velenje Velenjska kotlina je bila poseljena od paleolitika dalje. Prehodnost med alpskim in subpanonskim svetom je omogočala raznoliko gospodarjenje s prostorom. Pred industrijsko revolucijo so bile najpomembejše dejavnosti gozdarstvo, domača obrt, promet (furmanstvo) in lesna trgovina, že od srednjega veka strogo nadzorovane iz številnih tukajšnjih gradov. Zaradi omejitev, izhajajočih iz reliefnih, pedoloških, litolo- ških, hidrografskih in podnebnih razmer je bilo prostora za poselitev in promet že pred izkoriščanjem lignita zelo malo. Najugodnejše razmere so bile na robnem gričevju kotline. Hribovito obrobje ni bilo ugodno zaradi nadmorskih višin, strmin in nestabilnih tal, dno grezajoče se Velenjske kotline pa zaradi tempe- raturnega obrata, poplavnega in močvirnega sveta. V 20. stoletju je usodo kotline vse bolj krojil premog. Rudarjenje je povzročilo nastanek in širjenje ugrezninskih jezer ter tako dodatno oženje poselitvenega pro- stora. Po drugi strani je zaradi rastočih potreb po delovni sili povzročilo velike potrebe po novih zazidalnih površinah in vodilo v bliskovito urbanizacijo. Premog se je izkazal kot najpomembnejši urbanistični dejav- nik v kotlini. KLJUČNE BESEDE Velenjska kotlina, Šaleška dolina, geografska lega, geografski položaj, naravne razmere, družbene razmere, premog, spreminjanje pokrajine ABSTRACT Influence of geographic conditions on settlement and transportation in Velenje Municipality The Velenje basin has been settled since Paleolithic.
    [Show full text]
  • Spreminjanje Števila Prebivalcev V Mestu Celje Po Osamosvojitvi Slovenije
    Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije SPREMINJANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V MESTU CELJE PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE raziskovalna naloga avtorja: Luka Maček, 8.a Hugo Kostanjevec, 8.a Mentor: Sandi Šarman, prof. zgod. in geogr. OŠ Hudinja Celje, marec 2019 1 Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije SPREMINJANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V MESTU CELJE PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE raziskovalna naloga avtorja: Luka Maček, 8.a Hugo Kostanjevec, 8.a Mentor: Sandi Šarman, prof. zgod. in geogr. OŠ Hudinja Celje, marec 2019 2 Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije KAZALO stran: Povzetek 4 1. UVOD 5 1.1. Namen raziskovalne naloge 5 1.2. Hipoteze 5 1.3. Metode dela 5 2. TEORETIČNI DEL 7 2.1. Mesto Celje-lega in prebivalstvo 7 2.2. Razlaga uporabljenih pojmov 10 2.3. Uporabljeni podatki 12 3. OSREDNJI DEL 13 3.1. Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje med letoma 1991 in 2018 13 3.2. Naravni prirast prebivalstva v mestu Celje 15 3.3. Selitveni prirast prebivalstva v mestu Celje 17 3.4. Primerjava z drugimi slovenskimi mesti 18 3.5. Število prebivalcev v Mestnih četrtih in Krajevnih skupnostih Mestne občine Celje 21 3.6. Vzroki za upad števila prebivalcev v mestu Celje 25 4. ZAKLJUČEK 31 5. SEZNAM TABEL, GRAFIKONOV, SLIK IN KART 32 6. VIRI IN LITERATURA 33 3 Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije POVZETEK »Ali je Celje po številu prebivalcev še tretje največje mesto v Sloveniji?« je bilo vprašanje, ki naju je vzpodbudilo k raziskovanju.
    [Show full text]