Hiša Pisanih Spominov
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
HIŠA PISANIH SPOMINOV Jubilejni zbornik ob 50. letnici Zgodovinskega arhiva Celje Celje, december 2006 HIŠA PISANIH SPOMINOV Jubilejni zbornik ob 50. letnici Zgodovinskega arhiva Celje Uredniški odbor: Metka Bukošek, Bojan Cvelfar (urednik), Ivanka Zajc-Cizelj, Aleksander Žižek Izdal in založil: Zgodovinski arhiv Celje (zanj Bojan Cvelfar) Fotografije: Vinko Skale, Fototeka Zgodovinskega arhiva Celje in navedeni avtorji Prevodi v angleščino: Simon Zupan Lektoriranje: Anton Šepetavc Oblikovanje in prelom: Triartes Tisk: Prografika Naklada: 400 izvodov Režija DVD-ja: Aleš Šega © Zgodovinski arhiv Celje Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.253(497.4 Celje)(091)(082) HIŠA pisanih spominov / [avtorji besedila Bojana Aristovnik ... [et al.] ; urednik Bojan Cvelfar ; prevodi v angeščino Simon Zupan ; fotografije Vinko Skale in navedeni avtorji]. - Celje : Zgodovinski arhiv, 2006 ISBN-10 961-6448-15-3 ISBN-13 978-961-6448-15-4 1. Aristovnik, Bojana 2. Cvelfar, Bojan 3. Zgodovinski arhiv (Celje) 230302720 Na dnu spomina je vse zapisano Častitljivi jubilej Zgodovinskega arhiva Celje sovpada z začetkom največjega projekta Celja in regije na področju kulture – kandidature Celja za Evropsko prestolnico kulture 2012. Čeprav se na prvi pogled zdi, da življenje arhiva nima neposredne povezave z rojstvom novega projekta, je dejstvo, da je ravno arhiv tisti temelj, iz katerega izhaja naša bit, na kateri gradimo korake za prihodnost. Biti prvi, najhitreje razvijajoč in propulziven v današnjem globalnem svetu, v katerem se čas ne meri samo z denarjem, pač pa, žal, tudi z življenjem, v teoriji pomeni, da mo- raš poznati preteklost, videti v prihodnost in delati tako, da bo prihodnost tudi ures- ničljiva. V Celju smo si prihodnost začrtali, delamo, da bi jo uresničili, tudi po zaslugi Zgodovinskega arhiva Celje pa vse bolj spoznavamo našo bogato preteklost. Zato smo lahko ponosni, da so v Celju že pred petdesetimi leti začutili, kaj arhiv kot ustanova, ki hrani pisano, risano, fotografirano, tiskano, filmano ter magnetno, optič- no ali kako drugače zapisano gradivo, pomeni. Ponosni toliko bolj, saj je pobudo za ustanovitev Zgodovinskega arhiva Celje dala prav takratna občina oziroma lokalna skupnost. Sodelovanje Mestne občine Celje z zgodovinskim arhivom pa je tudi po pet- desetih letih, čeprav je arhiv že zdavnaj presegel mestne dimenzije, več kot zgledno. Pred leti smo se odločili, da najdemo in preselimo arhiv na boljšo in ustreznejšo lo- kacijo in mu omogočimo, da v urejenih prostorih kar najbolje opravlja svoje poslan- stvo. Pomembno pri takšnem sodelovanju, ne samo z arhivom, pač pa tudi z drugimi kulturnimi ustanovami, je tudi, da se s tem dviga pri ljudeh zavest o njihovi vlogi in pomembnosti. Da se na strokovnjake iz arhiva ne spomnimo samo takrat, ko nujno potrebujemo kakšen dokument, ampak da na njihovo pomoč pomislimo tudi, ko raz- no gradivo brezbrižno prepuščamo pozabi oziroma ga nameravamo zavreči. Petdeseta obletnica arhiva bo brez dvoma opozorila na pomen in vrednost tovrstnih ustanov. Kandidatura Celja za Evropsko prestolnico kulture 2012 nas bo z njimi še bolj zbližala. Z roko v roki pa bomo dosegli, da se bodo zastavljeni cilji tudi uresničili. Nav- sezadnje imamo spomin in poznamo preteklost. Bojan Šrot Župan Mestne občine Celje Narodov spomin Arhivi veljamo za zakladnice narodovega spomina. Še posebej je tak zaklad pomemben za majhne narode, kot je slovenski. Ti morajo še posebej skrbeti zanj in ga negovati. To pomeni, da morajo poskrbeti za ustrezne pogoje in vse, kar sodi zraven, da se ta spomin ohrani. Da ne zbledi. Zgodovinski arhiv Celje se kot samostojna ustanova že petdeset let bolj ali manj uspešno trudi za to. Kljub tegobam, ki jih je na tej, večkrat s trnjem kot cvetjem posuti poti prestajal. Največje težave so vseskozi bile z zagotavljanjem ustreznih prostorov, o katerih je arhiv vse predolgo sanjal. Pa vendar so se sanje le uresničile. Po predolgotrajnih nočnih morah so se končno država, lokalna skupnost in stroka leta 1998 srečali na stični točki, ki je pripeljala do moderno urejenega arhiva. Arhiva, ki ga po- nosno pokažemo vsakomur, ki ga preteklost in naše delo zanimata. Po stavbi brez zadrege in z velikim veseljem radi popeljemo naše kolege iz slovenskih arhivov in drugih kulturnih institucij, razne tuje delegacije, udeležence naših izobraževanj, šolske skupine … Tudi po- sameznike, ki izrazijo željo po ogledu naše čudovite stavbe, še posebej na rojstni dan na- šega največjega pesnika, ko na široko odpremo vrata. In nihče od naštetih ne odide ravno- dušen. Prej prijetno presenečen. In marsikdo se po tihem sprašuje: »A to naj bi bil arhiv?« Tudi na tak način skušamo razbijati stereotipne predstave o arhivih, ki so se pri ljudeh že zelo globoko ukoreninile. Seveda se kaj takega ne da spremeniti čez noč. Tega se močno zavedamo, zato ne nameravamo kar tako obupati. Ponosni smo na rezultate našega dela. Še toliko bolj, ker jih znajo ceniti tudi drugi. Ker iz naše hiše odhajajo zadovoljni uporabniki, ker se delavci, ki delajo z dokumentarnim gradi- vom pri ustvarjalcih, radi udeležujejo naših izobraževanj, ker nas iz leta v leto obišče vse več šolskih otrok in mladine … Nenazadnje nam je pozitiven signal s podelitvijo Aškerčevega priznanja za dosežke v arhivistiki dala tudi stroka: zadnja dva nagrajenca sta iz naše hiše. Toda ne gre se zadovoljiti z doseženimi uspehi. Moramo gledati naprej, v bodočnost. So- očiti se moramo z novimi izzivi. Kot na vseh področjih, sodobni čas prinaša spremembe tudi v arhiviranju. Klasično se počasi poslavlja, elektronsko pa postaja realnost. Na to se moramo z vso resnostjo dobro pripraviti. Nekateri trdijo, da se zgodovina ponavlja. Tudi sam sem pomislil na to, ko sem ob pripravi prispevka za tale zbornik pregledal kar nekaj gradiva. Leta 1965 (torej nekaj let po usta- novitvi arhiva) se je namreč v glavah občinskih mož pojavila strašljiva ideja o ponovni združitvi arhiva z muzejem. Razlog naj bi bila racionalizacija poslovanja. Če se naslednje leto ne bi pojavil nov republiški zakon o arhivih, ki je uredil tudi to področje, danes ne bi imeli kaj proslavljati. Natanko štirideset let kasneje se je, sicer v nekoliko drugačni preobleki, zgodba ponovila. Predlagatelji novega arhivskega zakona so se na vse pretege trudili združiti vse slovenske arhive v Arhiv Republike Slovenije z območnimi enotami. Razlog naj bi bil identičen. A jim z odločnim nasprotovanjem pokrajinskih arhivov in nekaterih treznih političnih glav to vendarle ni uspelo. Tako imamo danes veliko razlogov za praznovanje. Ne dajmo si jih vzeti! mag. Bojan Cvelfar direktor Vsebina Bojan Cvelfar PRVIH PETDESET LET ZGODOVINSKEGA ARHIVA CELJE ..........................................................................................................................................9 Iz žIVljeNjA V ArHIV, Iz ArHIVA V žIVljeNje ........................................................................................................................................... 31 Aleksander Žižek ARHIVSKO GRADIVO IZPRED LETA 1850 – »DRUŽINSKA« DRAGOCENOST ZGODOVINSKEGA ARHIVA CELJE .............. 33 Hedvika Zdovc UPRAVNI ORGANI KOT USTVARJALCI ARHIVSKEGA GRADIVA .......................................................................................................................... 43 Metka Bukošek ORIS RAZVOJA PRAVOSODNIH ORGANOV NA OBMOČJU ZGODOVINSKEGA ARHIVA CELJE.................................................... 53 Borut Batagelj MALO TU, MALO TAM – ARHIVSKO GRADIVO S PODROČJA GOSPODARSTVA ...................................................................................... 77 Ivanka Zajc Cizelj VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE USTANOVE – KULTURNA DEDIŠČINA V PRIMEŽU PREDPISOV ........................................................ 85 Bojana Aristovnik FONDI S PODROČJA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA ............................................................................................................................ 95 Ivanka Zajc Cizelj DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE (DPO) IN KULTURNA DEDIŠČINA ................................................................................................. 99 Bojan Himmelreich FONDI S PODROČJA KULTURE, ŠPORTA IN REKREACIJE, RODBINSKI IN OSEBNI FONDI, FONDI DRUŠTEV IN ZVEZ, FOTOTEKE IN ZBIRKE ...............................................................................111 Bojana Aristovnik POPULARIZACIJA ARHIVA SKOZI VSE OBLIKE NJEGOVE DEJAVNOSTI ......................................................................................................117 Sonja Jazbec POSTAVITEV KNJIŽNICE V ZGODOVINSKEM ARHIVU CELJE ..............................................................................................................................129 zAklAdNIcA zgOdb PreteklOSti .......................................................................................................................................................................133 Rolanda Fugger Germadnik ZAZNAMEK SMRTI IN POROČILO O ZAPEČATBI KOT DOPOLNILNI VIR ZA PROUČEVANJE ZGODOVINE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA .........................................................................135 Metka Bukošek OKRAJNI ZASTOPI NA ŠTAJERSKEM 1868–1929 .......................................................................................................................................................147 Bojan Himmelreich REGISTER ZADRUG NA OBMOČJU OKROŽNEGA GOSPODARSKEGA SODIŠČA CELJE V LETIH 1873-1941 .....................153 Metka Bukošek OKROŽNO KOT RUDARSKO SODIŠČE