Letni Delovni Načrt Za Šol

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Letni Delovni Načrt Za Šol Osnovna šola Dobravlje LETNI DELOVNI NA ČRT za šolsko leto 2020/21 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 UVODNA PREDSTAVITEV ŠOLE Osnovna šola Dobravlje je javni zavod, ki izvaja osnovno izobraževanje splošnega tipa in ima sedež v Dobravljah, št. 1. Poleg centralne šole ima šola še štiri podružni čne šole: - Podružnica Črni če, Črni če 27, 5262 Črni če - Podružnica Skrilje, Skrilje 39, 5263 Dobravlje - Podružnica Vipavski Križ, Vipavski Križ 10, 5270 Ajdovš čina - Podružnica Vrtovin, Vrtovin 74, 5262 Črni če Osnovno šolo Dobravlje je ustanovil OBLO Ajdovš čina 29. 12. 1962. Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) so se z Odlokom o organiziranju javnih zavodov na podro čju vzgoje in izobraževanja v ob čini Ajdovš čina, št. 0263/92, prenesle ustanoviteljske pravice na Skupš čino ob čine Ajdovš čina. Šolski okoliš Osnovne šole Dobravlje obsega 21 vasi, ki se združujejo v 15 krajevnih skupnosti: Batuje, Brje, Cesta, Črni če, Dobravlje, Goja če - Malovše, Kamnje - Poto če, Pla če, Selo, Skrilje, Stomaž, Šmarje, Velike Žablje, Vipavski Križ in Vrtovin. Na mati čni šoli v Dobravljah je organiziran pouk za u čence od 5. do 9. razreda. Učenci nižjih razredov imajo pouk v podružni čnih šolah, ki so v središ čih naslednjih krajevnih skupnosti: Vipavski Križ, Vrtovin, Črni če in Skrilje. Na podružni čni šoli Črni če je tudi oddelek 5. razreda. Podružnica Okoliš Črni če Črni če, Batuje, Selo, Goja če, Malovše, Ravne Skrilje Skrilje, Dobravlje, Stomaž, Brje, Kamnje, Poto če Vipavski Križ Vipavski Križ, Male Žablje, Velike Žablje, Pla če, Cesta, Šmarje, Vrtov če, Zavino Vrtovin Vrtovin Število u čencev v šolskem letu 2020/21 Podružnice Naziv 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred SKUPAJ podružni čne šole PŠ Črni če 15 16 17 16 26 90 PŠ Skrilje 15 22 21 21 / 79 PŠ Vipavski 16 16 23 16 / 71 Križ PŠ Vrtovin 4 2 6 2 / 14 SKUPAJ 50 56 67 55 26 254 2 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 Mati čna šola razred Oddelek A Oddelek B Oddelek C SKUPAJ 5. razred 22 17 / 39 6. razred 21 21 21 63 7. razred 22 23 15 60 8. razred 24 24 / 48 9. razred 28 26 / 54 SKUPAJ 264 Skupaj u čencev: 518 Število oddelkov v šolskem letu 2020/21 OŠ Dobravlje Št. oddelkov Št. oddelkov PB SKUPAJ Mati čna šola 12 0,92 12,92 Črni če 5 2,48 7,48 Skrilje 4 2,08 6,08 Vipavski Križ 4 2,44 6,44 Vrtovin 2 0,64 2,64 Skupaj 27 8,56 35,56 Pri delu bomo upoštevali: zakone in predpise, predmetnik za osnovno šolo, strokovna priporo čila, ki jih posreduje Zavod za šolstvo, potrebe okolja, finan čne, kadrovske in prostorske pogoje šole ter sprotne okrožnice in priporo čila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na čin prihajanja v šolo Ve čina u čencev Osnovne šole Dobravlje je voza čev. Na mati čno šolo se vozi 227 učencev, kar predstavlja 85,9 %, na podružnice 210 učencev, kar predstavlja 82,67 % vseh u čencev na podružnicah. Vseh voza čev na mati čni šoli in podružnicah je 443 od 524 učencev, kar znaša 84,36 %. Podružni čna šola Črni če KRAJ Na čin prihajanja v šolo učenci, ki se vozijo peš Batuje 4 Brje 1 Črni če / 15 Goja če 12 Malovše 2 Ravne 4 Selo 45 Ajdovš čina 3 Lokavec 1 Male Žablje 1 Podraga 1 Bilje 1 Skupaj 75 15 SKUPAJ 90 3 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 Podružni čna šola Skrilje KRAJ Na čin prihajanja v šolo učenci, ki se vozijo peš Ajdovš čina 1 Cesta 2 Brje 16 Dobravlje 13 Kamnje 5 Morsko (Kanal) 1 Poto če 9 Skrilje 18 Stomaž 13 Predmeja 1 Skupaj 61 18 SKUPAJ 79 Podružni čna šola Vipavski Križ KRAJ Na čin prihajanja v šolo učenci, ki se vozijo peš Ajdovš čina 1 Cesta 15 Dobravlje 7 Male Žablje 11 Pla če 11 Šmarje 2 Vel. Žablje 20 Vipavski Križ 1 Vrtov če 3 Skupaj 70 1 SKUPAJ 71 *u čence iz zaselkov Pik či in Kozja Para pobere kombi Podružni čna šola Vrtovin KRAJ Na čin prihajanja v šolo učenci, ki se vozijo peš Budanje 1 Črni če 1 Vrtovin 10 Poto če 1 Kamnje 1 Skupaj 4 10 Skupaj 14 4 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 Mati čna šola KRAJ Na čin prihajanja v šolo z avtobusom peš Ajdovš čina 1 Brje 14 Batuje 13 Cesta 21 Črni če 14 Dobravlje 23 Goja če 6 Kamnje 9 Lokavec 2 Male Žablje 21 Malovše 3 Osek 1 Pla če 12 Poto če 14 Preserje 1 Ravne 7 Selo 24 Skrilje 14 Stomaž 16 Šmarje 2 Vel. Žablje 13 Vipavski Križ 4 Vrtovin 17 Vrtov če 7 Branik 1 Dornberk 1 Predmeja 2 Žapuže 1 skupaj 227 37 SKUPAJ 264 5 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 Predmetnik osnovne šole Predmet/razred 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Slovenš čina 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5 Matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4 Prvi tuji jezik: 2 2 2 3 4 4 3 3 Angleš čina Likovna umetnost 2 2 2 2 2 1 1 1 1 Glasbena umetost 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 Družba 2 3 Geografija 1 2 1,5 2 Zgodovina 1 2 2 2 Domovinska in drž. 1 1 kultura in etika Spoznav. okolja 3 3 3 Fizika 2 2 Kemija 2 2 Biologija 1,5 2 Naravoslovje 2 3 Naravosl. in tehnika 3 3 Tehnika in tehnolog. 2 1 1 Gospodinjstvo 1 1,5 Šport 3 3 3 3 3 3 2 2 2 Izbirni predmet 1 2/1 2/1 2/1 Izbirni predmet 2 1 1 1 Izbirni predmet 3 1 1 1 Neobvezni izbirni 2 1/2 1/2 predmet Oddel čna skupnost 0.5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 Št. ur ted . obvezni 20 23 24 23,5 / 25,5 25,5 27/ 27,5/ 27,5/ program 28 28,5 28,5 Št. ur tedensko z NIP 24,5 26,5 26,5 ali ali ali 25,5 27,5 27,5 Št. tednov 35 35 35 35 35 35 35 35 32 Dodatni pouk je namenjen u čencem, ki se želijo seznaniti z izbrano snovjo na višji, zahtevnejši ravni. Dopolnilni pouk je namenjen u čencem, ki imajo zaradi daljše odsotnosti ali kakšnega drugega vzroka težave z razumevanjem šolske snovi. Individualna strokovna pomo č je namenjena nadarjenim u čencem in u čencem s specifi čnimi težavami. Dodatna strokovna pomo č Tovrstna oblika pomo či je namenjena u čencem za premagovanje razli čnih primanjkljajev. Postopek usmerjanja opravi strokovna komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki dolo či obseg in vrsto individualne pomo či. 6 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 Dnevi dejavnosti V okviru dnevov dejavnosti u čenci opravijo razli čne projekte in raziskovalne naloge, predvsem pa dneve dejavnosti na črtujemo kot medpredmetno sodelovanje. Športnih dnevov je v vsakem razredu pet in so enakomerno razporejeni med šolskim letom. Kulturni dnevi so v prvi triadi štirje, v drugi in tretji triadi pa trije. Naravoslovni dnevi so trije v vsakem razredu. Tehniški dnevi so trije v prvi triadi, v drugi in tretji triadi pa so štirje v vsakem razredu. Program dnevov dejavnosti se nahaja v prilogi. NA ČRTOVANJE IZBOLJŠAV POGOJEV DELA V preteklem šolskem letu (2019/20) smo izvedli vsa na črtovana dela in nabavili opremo, ki jo potrebujemo za opravljanje dejavnosti. 1. Prenovljena je bila kuhinja na PŠ Črni če. 2. Izvedena je bila 4. nabava ra čunalnikov in druge IKT opreme glede na potrebe v skladu z razpisom SIO za leto 2020. 3. Nabavljeni so bili prenosni ra čunalniki za ra čunovodsko službo zaradi potreb dela na domu. 4. Kupljen je bil čistilni stroj za PŠ Črni če. 5. Opravljenih je bilo ve č manjših vzdrževalnih del (nove lu či v jedilnici, na hodnikih in v eni učilnici na PŠ Črni če, nova keramika v jedilnici na PŠ Črni če, pleskanje hodnikov na PŠ Črni če. 6. Vsa ostala planirana dela se v dogovoru z Ob čino Ajdovš čina prenesejo na naslednja leta, ker se je rezervirana sredstva porabilo za prenovo kuhinje na PŠ Črni če. Za šolsko leto 2020/2021 na črtujemo slede če izboljšave: 1. Nabava in montaža vodil za stopniš čni vzpenjalec do 3. nadstropja. 2. Nabava 8 prenosnih ra čunalnikov za potrebe pouka v okviru razpisa, ki ga vodi Arnes. 3. Nabava prenosnih ra čunalnikov za u čitelje. 4. Popravilo ograje na zunanjem igriš ču v Črni čah. 5. Nabava klimatskih naprav, v kolikor bodo to dopuš čala sredstva ( Črni če, Vipavski Križ, Vrtovin). 6. Nabava pe či za sanitarno vodo v Dobravljah. 7. Oprema podružnic in u čilnic za filmsko vzgojo (ve čje platno, zavese). 8. Nabava premi čnih kulis za dramski krožek. 9. Nujna vzdrževalna dela, ki se pokažejo sproti. 7 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 UČITELJI RAZREDNIKI IN DRUGI UČITELJI NA RAZREDNI STOPNJI Podružni čna šola Črni če RAZRED UČITELJ M Ž SKUPAJ 1. Tamara Kukanja, razredni čarka 6 9 15 Erika Štrancar , druga u čiteljica v prvem razredu, 10 ur Darja Henigman (NIP ANG) 2. Mateja Soban, razredni čarka 8 8 16 Darja Henigman (TJA) 3. Lilijana Rosa, razredni čarka 8 9 17 Darja Henigman (TJA) 4. Klementina Lemut, razredni čarka 9 7 16 Tjaša Vidmar Kenda (TJA) Jernej Hozjan (ŠPO) Helena Ferjan čič (NIP ra čunalništvo) Vanesa Gregori č (NIP italijanš čina) 5.
Recommended publications
  • Predlog Strategije Razvoja Občine Ajdovščina Do 2030
    2017 PREDLOG STRATEGIJE RAZVOJA OBČINE AJDOVŠČINA DO 2030 Občina Ajdovščina 1.6.2017 KAZALO VSEBINE 1 NAGOVOR ŽUPANA .......................................................................................................... 3 2 UVOD IN METODOLOGIJA ............................................................................................... 4 2.1 Namen ......................................................................................................................... 4 2.2 Metodologija ................................................................................................................ 4 2.3 Skladnost s strateškimi dokumenti ............................................................................... 5 3 ANALIZA STANJA .............................................................................................................. 7 3.1 Okolje .......................................................................................................................... 7 3.2 Družba ........................................................................................................................13 3.3 Gospodarstvo .............................................................................................................19 3.4 Institucionalno okolje in finančni okvir .........................................................................26 4 ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI .............................29 5 VIZIJA ...............................................................................................................................31
    [Show full text]
  • Primorski Biografski Leksikon
    Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj.
    [Show full text]
  • Seznam Naselij Brez Optičnega Priključka (3.31
    na_mid ob_mid na_ime ob_ime st_prebivalcev_surs st_stal_preb_crp st_gosp_crp st_hs st_hs_z_gosp 10083940 11026516 BATUJE AJDOVŠČINA 345 367 125 144 98 10083958 11026516 BELA AJDOVŠČINA 36 37 8 9 6 10083966 11026516 BRJE AJDOVŠČINA 378 389 135 159 108 10083974 11026516 BUDANJE AJDOVŠČINA 827 857 259 255 214 10083982 11026516 CESTA AJDOVŠČINA 542 553 188 162 143 10084008 11026516 COL AJDOVŠČINA 512 529 173 168 142 10084016 11026516 ČRNIČE AJDOVŠČINA 403 428 176 172 123 10084024 11026516 DOBRAVLJE AJDOVŠČINA 458 481 168 164 132 10084032 11026516 DOLENJE AJDOVŠČINA 94 106 42 43 32 10084059 11026516 DOLGA POLJANA AJDOVŠČINA 356 369 127 118 94 10084083 11026516 GABERJE AJDOVŠČINA 166 181 64 99 54 10084105 11026516 GOJAČE AJDOVŠČINA 189 198 73 88 59 10084113 11026516 GOZD AJDOVŠČINA 124 134 44 45 34 10084130 11026516 GRIVČE AJDOVŠČINA 74 80 25 23 20 10084148 11026516 KAMNJE AJDOVŠČINA 202 206 75 93 67 10084156 11026516 KOVK AJDOVŠČINA 128 138 47 57 44 10084164 11026516 KRIŽNA GORA AJDOVŠČINA 10 10 7 11 6 10084172 11026516 LOKAVEC AJDOVŠČINA 1123 1166 418 382 319 10084229 11026516 MALE ŽABLJE AJDOVŠČINA 312 325 116 120 89 10084237 11026516 MALO POLJE AJDOVŠČINA 70 70 19 26 17 10084610 11026516 MALOVŠE AJDOVŠČINA 128 133 48 51 36 10084270 11026516 OTLICA AJDOVŠČINA 294 310 112 131 95 10084288 11026516 PLAČE AJDOVŠČINA 237 242 87 78 65 10084296 11026516 PLANINA AJDOVŠČINA 470 493 171 160 136 10084326 11026516 PODKRAJ AJDOVŠČINA 434 446 143 146 116 10084601 11026516 POTOČE AJDOVŠČINA 232 235 82 82 65 10084377 11026516 PREDMEJA AJDOVŠČINA 373 384
    [Show full text]
  • Vozni Red Avtobusov
    AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Selo/Ajdovščini - Batuje naziv linije 1 Postaje, 2 ŠČ km postajališča ŠČ 13:35 0 Črniče 7:43 13:37 1 Malovše 7:41 13:38 1 Gojače 7:40 13:41 2 Selo/Ajdovščini 7:37 13:43 4 Batuje 7:35 Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠČ Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Črniče AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Kamnje/Ajdovščini - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:50 0 Črniče 6:52 1 Malovše 6:53 1 Gojače 6:56 3 Vrtovin 7:00 5 Kamnje/Ajdovščini 7:03 6 Potoče/Ajdovščini 7:05 7 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 01.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Batuje - Brje/Vipavskem - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:56 0 Batuje 6:58 2 Selo/Ajdovščini 7:00 5 Potoče/Ajdovščini 7:03 8 Brje/Vipavskem most 7:08 10 Brje/Vipavskem 7:12 11 Brje/Vipavskem Kodrovi 7:14 12 Brje/Vipavskem most 7:20 16 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Prevoznik Posebni linijski vrsta prevoza Dobravlje/Ajdovščini Š - Selo/Ajdovščini - Batuje - Gojače - Malovše - Črniče naziv linije 1 2 Postaje, ŠD ŠD km km postajališča 12:20 13:00 0 0 Dobravlje/Ajdovščini Š 12:22 13:02 1 1 Potoče ! 13:05 2 ! Kamnje/Ajdovščini 12:23 2 Vrtovin 12:25 4 Selo/Ajdovščini 12:27 6 Batuje 12:29 8 Selo/Ajdovščini 12:32 9 Gojače 12:33 9 Malovše 12:35 10 Črniče Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : Š Vozi v dneh šolskega pouka AVRIGO, d.o.o.
    [Show full text]
  • Il Vino Nato Al Sole E Alla Bora
    La valle Perché la nostra uva Attraverso i villaggi e vigneti, Il nostro vino è immensa è così dolce? per i campi, colline e prati generoso Chi attraversa la Slovenia dal centro verso il litorale o dal confine In primavera il sole alla Valle di Vipava riscalda velocemente la Sulle orme di Vertovec. Intraprendete il sentiero tematico attra- Sui pendii soleggiati dei colli di Vipava gli abitanti locali coltivano a ovest verso il cuore del Paese può vedere il monte Nanos. Pro- terra ed i liquidi vitali delle piante incominciano presto a circolare. verso i villaggi dell’Alta Valle di Vipava dove lavorò e visse Matija ben 25 specie di viti. Le più diffuse sono: ribolla, sauvignon, prio lì, dietro la curva e sotto la montagna sorge il fiume Vipava. Potare le viti a febbraio è un po’ presto, ma da noi è già tardi. Nelle Vertovec (1784 – 1851). L’escursione organizzata si svolge ogni malvasia, riesling italico e chardonnay, tra le qualità rosse in- Percorrendo la pianura verso l’Isonzo il fiume, la bora e il sole, piogge primaverili la terra può riempirsi d’acqua; quando invece anno in novembre, la prima domenica dopo la festa di San Mar- vece coltivano merlot, barbera ed cabernet sauvignon. Oltre che non sa se sorgere sopra le Alpi o sopra il mare, hanno creato la primavera si sporge nell’estate incomincia il caldo e il tempo di tino con il punto di partenza davanti alla vecchia quercia a Ustje a queste vengono coltivate le specie autoctone come zelen, pi- nela, klarnica, poljšakica, glera, pergulin, vitovska grganja e pikolit nonché i conosciutissimi pinot grigio e bianco, moscato giallo, sauvignon verde, prosecco e le rosse – pinot blu, cabernet I N F O : franc, refosco e syrah.
    [Show full text]
  • Karst Brda Vipava Valley Nova Gorica
    Grape tendrils e / C l e i n u i s p W i n e / P e o B r d a ava Va ip l a V le oric y Nova G K ar st Just like our trails, grape tendrils wind between the Brda region, Vipava Valley and the Karst region and interweave at advanture crossroads in Nova Gorica and its vicinity. 492 km | Vienna-Nova Gorica | 240 km | Klagenfurt-Nova Gorica | 141 km | Ljubljana-Nova Gorica | BRDA 146 km VIPAVA | Venice-Nova Gorica | VALLEY 244 km KARST | Zagreb-Nova Gorica | 22 km | Trieste-Nova Gorica | Why grape tendrils? Grape vine - vitis vinifera - this noble plant which accompanies humans for thousands of years clings to a support with its at irst fragile, gentle, barely noticeable and light green tendrils which gradually become darker and stronger and in the autumn ligniied and almost indestructible. Just like locals who defy the time, changes and the speeding rhythm of everyday life in this region. Grape tendril – the symbol of vitality, relection of healthy growth, perseverance and ingenuity… It remains on viticulture wires even after all grape leaves have fallen off and after all grapes have long ago been picked… Short or long, more or less wrapped and winded, it resembles roads and trails of our wine-culinary explorations, discoveries and adventures. The Sunny Gorica Region Special and Diverse With its natural, historical and other wonders, completely painted in Mediterranean colours, the Gorica region offers a colourful bunch of adventures for each and every visitor. For years it has been attracting various admirers and experts who have explored it for different reasons due to its diversity and characteristics.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • 39/2003, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1100 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIII 39 28. 4. 2003 VLADA beno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenje Skopice, Dolenja vas pri Artičah, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, 1894. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glo- teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki gov brod, Gorenja Pirošca, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Sloveniji Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Na podlagi drugega odstavka 43. člena zakona o dr- Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, žavni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 110/02) izdaja Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova Vlada Republike Slovenije vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizelj- skem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, U R E D B O Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poš- o spremembah in dopolnitvah uredbe tena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Ri- o teritorialnem obsegu upravnih enot gonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas – Bizelj- v Republiki Sloveniji sko, Stojanski vrh, Trebež, Velika dolina, Velike Malence, 1. člen Veliki Obrež, Vinji vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župe- Besedilo prvega poglavja uredbe o teritorialnem obse- ča vas, Župelevec. gu upravnih enot v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 75/94 in 8/96) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 3.
    [Show full text]
  • Action C.2 C.4
    Funded by European Union Humanitarian Aid and Civil Protection Task C – Risk/Vulnerability assessment Action C.2/C.4: Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests; Assessing the risk/vulnerability of areas to high wind during storms For the Wind Risk prevention project University of Ljubljana Technical University of Dortmund University of Split Municipality of Ajdovščina »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests ‘Zastava clouds’ Source: Šterman Mirko: Ob burji se pojavijo zastave – Oblačne kape nad Goro, 2013 (Zastava air masses over mountain barriers) Igor Benko, Polonca Vodopivec, Tjaša Gulje, Urška Bajc, Mitja Plos, Goran Turk 1 »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests.................................................... 0 1. General and local winds over Earth .......................................................................................... 4 1.1. Sea breezes .............................................................................................................................. 5 1.2. Land
    [Show full text]
  • Official Journal C 106 of the European Union
    ISSN 1725-2423 Official Journal C 106 of the European Union Volume 50 English edition Information and notices 10 May 2007 Notice No Contents Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES Commission 2007/C 106/01 List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) . ......................................................... 1 EN Price: EUR 18 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/1 IV (Notices) NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES COMMISSION List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) (2007/C 106/01) (This list cancels and replaces the list published in Official Journal of the European Union C41of 17 February 2006, page 1) BELGIUM Provision of the Member Official Journal of the Member Designation of origin State State Arrêté ministériel Moniteur belge Ministerieel besluit Belgisch Staatsblad Appellation d’origine contrôlée 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Gecontroleerde oorsprongsbenaming 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Appellation d’origine contrôlée 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Appellation d’origine contrôlée 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ C 106/2 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 BULGARIA Official Journal Designation of origin Provision of the Member State of the Member State Държавен Act for Approval Вестник 1.
    [Show full text]
  • Vipava Valley
    Vipavska dolina Vipavska dolina – Toliko vsega! Vipava Valley – There’s More Than Meets the Eye! La valle del Vipava – È molto di più! Vipavska Vipava Valley – La Valle dolina – there’s more del Vipava (Vipacco) – toliko vsega than meets the eye E molto di più Slikovito dolino, ki je dobila ime po reki Vipavi, na severu This picturesque valley, named after the Vipava River, La pittoresca valle che prende il nome dal fiume Vipava obkrožajo planote Trnovski gozd, Hrušica in Nanos, na jugu is surrounded by the high plateaus of Trnovski gozd, Hrušica è circondata dall’altipiano del Trnovski gozd (Selva di pa Vipavski griči, ki se stapljajo s Krasom. Apnenec na severu, and Nanos in the north and by the Vipava Hills merging Tarnova), Hrušica e Nanos al Nord e dai colli di Vipava apnenec na jugu. Vmes dolina iz fliša, domačini mu rečejo with the Kras (Karst) in the south. Limestone in the north, che si fondono con il Carso al Sud. Il calcare è presente soudan, v njem pa se menjavajo plasti peščenjaka in laporja. limestone in the south, in-between a valley of flysch (locally dappertutto, al Nord e al Sud. In mezzo si trova la valle, Višje gori se rojevajo potoki in hudourniki, ki se izlivajo known as »Soudan«), a blend of sandstone and marl layers. composta di un tipo di flysch, chiamato »soudan«, in cui si v reko Vipavo. Creeks and torrents, flowing into the Vipava River, spring alternano degli strati di arenaria ad altri di marna. Nelle zone high up on the slopes of the plateaus.
    [Show full text]
  • Volilna Enota Nova Gorica
    Volilne komisije volilnih enot so na podlagi 32. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, UPB1, št. 69/04, 26/08, 7/09 - odl. US, 36/20 - ZIUPKGP) določile volišča za volitve v organe KGZS v letu 2020 Volilna enota Nova Gorica Oznaka Lokacija volišča Naselja, ki jih pokriva volišče volišča naselja v Občini Ajdovščina: Selo, Gojače, Malovše, Batuje, Črniče, Ravne, Kamnje, Potoče, V0101 Kulturni dom Selo, Selo na Vipavskem Vrtovin, Brje, Dobravlje, Stomaž, Skrilje, Male Žablje, Velike Žablje, Vrtovče, Šmarje, Zavino naselja v Občini Ajdovščina: Ajdovščina, Lokavec, Gaberje, Planina, Tevče, Ustje, Dolenje, Upravna enota Ajdovščina, Vipavska c. 11b, V0102 Grivče, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Budanje, Cesta, Vipavski Križ, Plače, Col, Malo Polje, Ajdovščina Križna Gora, Gozd, Žagolič, Predmeja, Otlica, Kovk, Podkraj, Bela, Višnje, Vodice Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, naselja v Občini Bovec: Bovec, Bavšica, Kal, Koritnica, Plužna, Log pod Mangartom, Strmec na V0103 Bovec Predelu, Čezsoča, Log Čezsoški, Žaga, Srpenica Turistično informacijski center, Trenta 31, Bovec, V0104 naselja v Občini Bovec: Trenta, Soča, Lepena Na Logu v Trenti Osnovna šola Dobrovo, Trg 25. maja 9, Dobrovo V0105 vsa naselja v Občini Brda v Brdih Društvo upokojencev Cerkno, Močnikova ul. 8, V0106 vsa naselja v Občini Cerkno Cerkno naselja v Občini Idrija: Idrija, Čekovnik, Idrijska Bela, Dole, Gore, Vojsko, Jelični vrh, Idršek, sedež Upravne enote Idrija, Študentovska ulica Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja,
    [Show full text]