Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj. tóltan Janj prof. m sodel. univ, v frstoi Nova Gor. Jelka Cvelbar, publicistka, Trst '•." '";'.."•'-., ' v < dr. Martin Jevnikar, univ. prof. y p., Trat Jožko Kragelj, župnik v p„ Vipava df. Pet^r Ki*=^ ravtt Arhitekturni muze], Lj. 4r; Drago KJëiœmciê, ùred. Vf«v oddajna TV Lj. •',,', Jože goreti, •*•1•»•-» 'frs|.r * ;•'.'"',. Franc Kralj, p**>f. nà Škof^jootaaziji v Vipavi ' Jànez ì^veie/kustos/'l^stni.mukel'V'Tdriii LjubomirLisac, arhivar v p., Zagreb Lida Debeljak Turk, urednica RAITrstA, Trst Ivana Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej v Idriji Lelja Refear Sancin, Univ. prof.» Trst , • "., f Goriška Mohorjeva družb* (KTD in SSO) • Gorica Natisnila tiskarn« Budin - Gorica , 337 ZGAGA Fak. za sociolog., polit, vede in novinarstvo, temperatur in tlakov. Zadnja leta sodeluje v nato pa kot samostojno ustanovo organiziral projektu =iš=enja dimnih plinov. - Samostojno Center za prou=evanje dežel v razvoju, ki mu ali v skupinah je za naro=nike iz gospodar, so- je kot dir. na=eloval do upokojitve (1980). - Kot deloval pri mnogih raziskovalnih nalogah, ka- prof. na Trgov. akad. je najprej objavljal gleda- terih rezultati pa se ne objavljajo. Ve= let je liške kritike v Slovenskem domu. Skupaj z Edv. delal v organih izobraževalne in raziskovalne Kocbekom je ustanovil revijo Dejanje, ki jo skupnosti Sje na podro=ju programov tehniških je tudi sourejal. V njej je objavljal predvsem predmetov. tehtne polit, =lanke ter poro=ila o novih knji- Prim.: Osebni podatki. gah (npr. o knjigi L. <ermelja La minorité sla- Mat. ve en Italic, 1938). Med vojno je po Kocbeko- ZGAGA Pavel, filozof, r. 30. jun. 1951 na Jese- vem odhodu v partizane spomladi 1942 postal nicah, živi v Lj. O=e Franc, poštni uradnik v =lan ured. odb. SPor, kasneje pa je za ilegalni Hudajužni, mati Angela Pajntar, gospodinja. Po Slovenski zbornik 1942 napisal Misli o sloven- osn. š. v Hudajužni in Podbrdu je obiskoval skem mednarodno-politi=nem konceptu. Po 1964 gimn. v Novi Gor. (matur. 1970). Bil je med je pisal o problematiki ustavnega prava, o med- ustanovitelji stud. liter, revije <lovek in vklju- nar. odnosih Sje, o kmetijski politiki. V Teoriji =en v kulturno-literar. in gledal, življenje mla- in praksi je 1966 objavil študijo Pristaniš=e Ko- dih ob meji. Vpisal se je na FF U v Lj. in 1975 per in tranzitne prednosti Slovenije. Ocene no- diplomiral iz filoz. in B sociol. Po študiju je vih knjig je objavljal v NRazgl. Prejel je osem do 1977 na sred. elektrotehn. š. v Lj. pou=eval jsl. ter eno avstr. drž. odlikovanje. sociol. s temelji marksizma in varstvo pri delu. Prim.: SBL IV, 792-93; Ko je ko u Jugoslaviji, 1977 je postal višji predavatelj za sodobno fi- Beograd 1970; Slavko Kremenšek, Slovensko študentsko gibanje 1919-1941, Lj. 1972; Metod loz. na PA v Lj. Od 1988 dalje je na visoko- Mikuž, Pregled zgod. narodnoosvobodilne borbe šolski stopnji PA docent za sodobno filoz. in v Sji, I-V, Lj. 1960-73; Delo 1978, št. 265 s si.; v ve= mandatih predstojnik odd. za skupne 1987, žt. 23 s si.; Dnevnik 1978, št. 329 s si.; predmete. 1988 je uspešno obranil doktorsko 1987, št. 27 s si.; <lovek je utihnil. Spominu disertacijo, ki je izšla pod naslovom Grundrisse. Edvarda Kocbeka, Celje 1983; Mladika 1987, št. 1. Od renesanse do krize marksizma (Lj. 1990). - Mlakar Z. je že v =asu študija v letih 1970-74 sodeloval ZGAGA Franc, univ. predavatelj, r. 19. sept. v liberalnem študentskem gibanju. Bil je =lan 1939 v Hudajužni, živi v Mrbu. O=e Franc, poštni fakult. in univerz, vodstva Skupnosti študentov upravnik, mati Angela Pajntar, gospodinja. Osn. lj. U, ki je bilo 1975 bolj ali manj nasilno uki- š. v Hudajužni, Tolminu in Kobaridu. Na novo- njeno in priklju=eno ZSMS. V tem =asu je bil gor. gimn. je maturiral 1957, leta 1962 pa je ur. in odgov. ur. Tribune. Svojo publicisti=no diplomiral na Fak. za strojništvo v Lj. Po di- dejavnost je na za=etku osemdesetih let nada- plomi je do 1974 delal v projektivno-konstruk- ljeval kot pisec in =lan izdajateljskega sveta cijskem biroju v mrb. Metalni kot konstruktor ozir. uredništva <asopisa za kritiko znanosti in in zatem kot šef projektive. Njegovo podro=je založbe Krt. V letih 1985/86 je bil =lan predsed- dela je bilo konstruiranje, individualna proiz- stva univerzitetnega komiteja ZKS, ki je tedaj vodnja in montaža naprav za toplotno tehniko z razli=nimi kriti=nimi peticijami prispeval k in energetiko (pe=i, tla=ne posode, cevne insta- porajanju »slovenske pomladi«. 1988 je postal lacije itd.). 1974 je postal asistent na mrb. Teh- preds. sveta Radia študent in preds. izdajatelj- niški fak., kjer je zatem postal predavatelj pred- skega sveta univerz, publikacij. - Z. je avtor metov toplotne energetike in tehnike (termodi- številnih publikacij, znanstvenih razprav in namika, prenos toplote, ogrevanja, parnih kotlov strok, prispevkov, recenzij, prevodov in poljud- itd.). V šol. letu 1963/64 je obiskoval speciali- noznanst. sestavkov s podro=ja marksologije, fi- zacijo za nuklearno tehniko pri Inštitutu Jožef lozof., ekologije, pedagogike in politologije. Ob- Stefan v Lj. 1987 je na Fak. za strojništvo v javlja v slov. strok, =asopisih, s prispevki pa Lj. opravil magisterij iz tematike prera=una- sodeluje tudi v sredstvih javnega obveš=anja vanja ravnotežne sestave in lastnosti dimnih TiP, Dial, Problemi, PD, Obzornik, Dnevnik, plinov od atmosferskega stanja do zelo visokih NRazgl itd. ZGONIK 338 Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila o Prim.: Fr. Kodri<, Ob stoletnici Rihemberške delu. =italnice. Branik februar 1968, 4246; Isti, Ob Mat. 30-letnici rihem. tragedije, PrimN 1. febr. 1984. ZGONIK Franc, kmet, prosvetar, tigrovec, bo- Rut rec NOB, r. 19. dec. 1898 v Cvetrožu (Rihemberk- ZGONIK Marko, fizik, znanstveni raziskovalec, Branik), u. 15. febr. 1944 v Rihemberku v go- r. 28. sept. 1953 v Lj., doma iz Šempetra pri Gor. re=i in minirani hiši. O=e Franc, mati Amalija O=e Danijel (1928-) je po poklicu dipl. inženir Lisjak. Osn. S. Rihemberk. Bil je sin 12-=lanske agronomije, mati Helena Rupnik (1931-) je po zelo zavedne družine, pobudnik in sodelavec poklicu prav tako agronom. Osn. š. je obisko- kult. prosv. dejavnosti v Rihemberku, sodelo- val v Šempetru pri Gor. (1960-68), nato se je val v pev. zboru, po faš. ukinitvi PD je vodil vpisal na gimn. v Novi Gor., kjer je maturira! cerkv. in mlad. pev. zbor. Njegova hiša je bila 1972. Zelo zgodaj je pokazal talent za fiziko in shajališ=e zavednih in naprednih Slov. Kot za- matem. in prejel ve= nagrad na razli=nih tek- stopnik slov. liste na volitvah 1924 se je faš. movanjih. Za tem je študiral fiziko na Fak. uprl zlorabi pri štetju glasovnic, zato so ga za naravoslovje in tehnologijo v Lj., kjer je faš. pretepli in s kamenjem med no=nim na- diplomiral 1976. Zaposlil se je na Inštitutu Jo- padom razbili okna. Z. je pred faš. skril v hiši žefa Stefana v Lj. (1977-91), kjer je z uspešnim dr. Eng. Besednjaka, ki je preno=il, rano na- delom kmalu spet dosegel priznanje. Skupno slednje jutro ga je vodil =ez njive, da se je s sodelavcema Borutom B. Lavren=i=em ter Mar- Besednjak varno vrnil v Gor. Z. je kot =lan ileg. tinom <opi=em je prejel 1982 nagrado sklada trojke v Cvetrožu od 1926 sodeloval v ileg. proti- Borisa Kidri=a za raziskovalno nalogo. Magi- faš. dejavnosti v Braniški dol., povezan z Z. sterij je dosegel 1984 s tezo Brillouinov spekto- Jelin=i=em in A. Rejcem v Gor. ter dajal po- meter za študij faznih prehodov v kristalih, dok- bude za protifaš. manifestacije. Pogoste so bile toriral pa je 1987 z delom Nelinearni opti=ni pri njem hišne polic, preiskave in ve=krat pri- pojavi v snoveh s strukturnimi faznimi prehodi. držan v polic, zaporu. Po svoji vrnitvi iz tujine Po doktoratu se je najprej izpopolnjeval en je Pinko Tomaži=, ki je kot de=ek prihajal z semester (1988/89) na Nelinearnem opti=nem la- o=etom po vino k Zgonikovim, po letu 1938 na- boratoriju švicarskega federalnega inštituta za vezal stike z Z., ki je sodeloval tudi z drugimi tehnologijo, ki deluje v okviru zvezne politeh- revolucionarji.