-ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v. duhu takrat vladajočega režima ih sevéidà'tudi v duhu yseh_ njegovih idejnih predhodnikov utrjevati s primeri iz preteklosti yzrïodho mejo italijanskega naroda-in države. Leta 1986 še v Tolminu sestanejo'slovenski"zgodovinarji,, ki svoje zborovanje namenjajo obravnavi zahodne mèjë slovenskega ozemlja (etnična in državna'meja se seveda-ne ujemata). Med obema sestankoma je bila. vmes vojna, ki je reševala tudi vprašanja meja tolminska torej ni'bila nikakor slučajno izbrana za taka srečanja. Tudi. po njenem ozemlju se je v preteklosti prepletal problem.zdaj vzhodnih, zdaj zahodnih etničnih meja. In prav ti izbiri sta seveda ena poglavitnih značilnosti tolminske kra­ jevne zgodovine. Te'značilnosti se potrjujejo tudi v zgodovinopisju. Lahko še prista­ vimo, da je'Tolminska zgodovinska dežela in da še njene nekdanje meje razlikujejo od današnjih upravnih. •• ' *' • — ' :~ '• Tja do srede. 19. stoletja dolgujemo še tisto skromno pisanje^ o Tolminski pred­ vsem italijanskemu-(furlanskemu) zgodovinopisju. Tolminskaje pri teh-obravnavah vključena"v sklop sosednjih italijanskih ozemelj, ko se v delih zgodovinarjev naglasa oglejska posest, in cerkvena oblast,čedajškega kapitlja. Furlansko zgodovinopisje za­ čenja pravzaprav okoli leta 1500;4 v 17: stoletju pa je pisal-tûdi že goriški zgodovinar p. Martin Bavčer. '-.-"' - - '•'••„ _". t . - s V - * -\ 1 II convegno del 18 settembre 1932 a Tolmino. Memorie storiche forogiuUesi, 27—29/1931—1933, 395—398. ' ' <--' •'.,--••.•.•• •" 2 B. Marušič, Slovensko-furlanski kulturni stiki. Jadranski koledar 1986, 33—36. » L'idea del popolo (Gorizia), 23. 9. 1932, št. 39. ? ' *" '* Furlansko zgodovinopisje ti lahko pričeli s Pavlom Diakonom. Vendar se zgodovinopisje,-ki skuša preseči kronike,- začenja .v 15. in 16; stoletju. Med furlanske zgodovinarje (in kroniste) tega prvega ob­ dobja štejemo:' Giovanof Candido (o. 1450—1528), Pietro Passerino (1450—1523), Giovanni Partenopeo (1470—1543), Jačopo'di Porcia '• (1463^-1538), Giovanni Belloni (1479—1554), Jacopo Valvasondi Maniago (1499—1570), Ercolo Partenopeo (ok. 1530—1615), Enrico Palladio degli Olivi (1580—1629), Gian Francesco Palladio degli Oii'vp (—1669). Navedene pisce je zanimala predvsem zgodovina oglejskega patriarhata, kot kronisti pa so "ohranili tudi poročila o sodobnih dogodkih (na primer o turških vpadih). Njihove podrob­ nejše biografije; in-oznake podaja tudi G.Marchetti v delu II Frjuli. Uomini e tempi (Udine 19591, 1974*1, 197в»К- 28 B. MARUSIC: TOLMINSKA V ZGODOVINOPISJU Po svojih izsledkih in aktivnosti je bolj bogato 18. stoletje. Poleg enciklopedič­ nega G.G. Liruttija5 nastopajo tudi drugi pisci6. V Gorici pišeta krajevno zgodovino v 18. stoletju predvsem Rudolf Coronini-Cronberg7 in Carlo Morelli.8 Knjigo tolmin­ skega rojaka zdravnika Antona Muznika »Clima goritiense« (1781) raje uvrstimo med zgodovinske vire.9 V prvi polovici 19.'stoletja je bil morda znani zbiralec arhivskega gradiva Giu­ seppe Bianchi med prvimi, če že ne prvi tujec, ki je na Tolminskem spoznaval dru- gorodnost tamkajšnjega slovenskega prebivalstva. Imel ga je za »surove gorjane«, ki govore »barbarski jezik«.10 Toda Bianchi je bil tudi prvi, ki je ovrgel domnevo o bivanju pesnika Danteja v Tolminu in seveda tudi na Furlanskem. Kako uspešen je bil pri tem, smo že v uvodu povedali. Le mimogrede: leta* 1929 so Italijani'odkrili y Tolminu Dantejev spomnik.'To'dejanje razumemo kot imperativ čaša,-težko pa ra­ zumemo tolminsko turistično društvo, ki'je leta 1966 postavilo" Danteju ploščo z afir- inativnim napisom pred vhodom v' Zadlaško jamo.11 l' ••"" ' Podobno kot drugod na Slovenskem se* tudi na Tolminskem zanimanje* za kra­ jevno zgodovino pojavi okoli leta 1850 kot kulturno in narodnoosveščevalno déjànjè. Leta-1854-je v ljubljanskih »Novicah« najverjetneje prav;Ivan Kuk .vabil;duhovnike, nàj bi se lotili pisanja zgodovine Tolminske.12,V resnici;seje še pred tem klicem lotil dela1 goriški semeniški profesor-Stefan Kociančič. Svoje .izsledke, je objavljal -v, slo; venskem tisku 'tistih .dni- ter : v zagrebškem Arkivu za jpovjestnicu jugoslavensku,1? Kociančič'je ha Tolminskem za sodelovanje pridobil svetolucijskega župnika Tomaža Rutarja.14 V'krog prvih raziskovalcev, tolminske preteklosti pri Slovencih se je uvrstil tudi duhovnik Jakob Filip Kaffol, ki je opisal vas Pečine na Sentviškiiplanoti.1,5,Sledil je Kociančiču, ki je vas Rut (takrat tudi Nemški rut) opisal deset let pred tem,16 Potlej narašča zanimanje za tolminsko preteklost., Duhovnik Anton, Cerv je bil prvi Slovenec, ki je opisal dolino Trente." Duhovnik Alojz Carli-Lukovič piše o.kra­ jevni zgodovini,18 ko pa službuje pri Sv. Luciji (danes Most na Soči), skrbi za arheo­ loške najdbe vse dotlej, ko prevzame zanje skrb arheološka veda. Na preloma sedem­ desetih in osemdesetih let opiše Kociančič v nadškofijskem listu zgodqvino kuracije 19 Logje pri Breginju in fare Sv. Lucija.(Most na Soči). ; -,'•.',• Leta 1882 je izšla Rutarjeva Zgodovina ; Tolminskega. Knjiga je rezultat .zbi­ ranja gradiva in njegovega proučevanja, kar je avtor opravljal že izza gimnazijskih ~ ~ ' ' ' • ' i •:' r r > - . ' • . , (,.(,. 5 Gian Giuseppe Liruti, Notizie delle vite e delle opere scritte dai letterati del Friuli. I—IV,* Ve­ nezia—Udine'1760—1830 (ponatis- Bologna 1971) ; Notizie delle cose del Friuli. I—IV, Udine * 1776—1777 (Ponatis Bologna 1971). ...-.•. 6 Lucrezio Treo (1667—1748), Francesco Beretta (1678—1740) in zlasti • Bernardo de Rubeis (1687— 1775). ..,••• - • . ....V Ai, , ! 7 Tentamen genealogico-chronologicum promovendae seriei Comitum et rerum Goritiae " Viennae 1752/"1 ' - • * •• • • •'.'•• r,.»-i '•• J Istoria Contea di Gorizia. I—IV, Gorizia 1854—1855 (ponatis Bologna 1974).,Prvi del Morellijeve zgodovine je prvič izšel leta 1773. ' •••; .^ .. ' B. Marušič, Goriški protomedik Anton Muznik (1726—1803). V: Primorski čas pretekli .Koper 1985 242—253. 10 Del preteso soggiorno di Dante in Udine ed in Tolmino.- Udine 1844, 193. r. , u Problem Dantejevega dozdnevnega bivanja v Tolminu je zanimal tudi Slovence. Ivan Kùk je na primer leta 1855 objavU povest Dantova jama (Prijatel 1855, 41—52). Rutar "(Zgodovina Tolminskega Go­ rica 1882, 82, 225—226; Mladika 1921, 272—273) je sledil Bianchiju (op. 10). Podobno tudi M. Kos (Dan­ tejevi sledovi med Jugoslovani. V: Dante. Ljubljana 1921, 269—276; tudi v italijanščini: Dante fra ali Ju­ goslavi. V: Dante. Gorizia 1921, 153—160). Članek Gradivo o zalaški ali Dantejevi jami je objavil Janez Dolenc v Tolminskem zborniku (1975, 223—233). Gradivo o Dantejevem spomeniku in Dantejevi plošči v Tolminu objavlja Goriški letnik (6/1979, 342—343). O Dantejevi jami tudi: A. von Maillv Lessende del Friuli e delle Alpi Giulie. Gorizia 1986, 167, 237—238. *' ""BBEUae Qel 12 2. 9, 1854, 278. ~ > <-' ' .<, 13 Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853. 3/1854, 173—222; Odgovori na vprašanja družtva na jugoslavensko povestnico. 3/1854, 259—309. ". °dß?.v?F „na ïeJ°ja vPraäanJa društva za jugoslavensko povestnico. Arkiv za povjestnicu jugo­ slavensku 3/1854, 310—313. " 15 Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah. Slovenske večernice 8 Celovec 1863 3—28 •* Nemški Rovt na Tominskem Slovenska bčela 1853, 53-55, 68-70; Se nekaj od Nemškega Rovta na Tminskem. Arkiv za povjestnicu jugoslavensku 3/1854, 234—235 - " Trenta. Glas 1874, št. 42—44, 46—47, 49—50. •y,-, o£M,FU"' AloiZ Carli-Lukoviiî m njegov spis »Tolmin kot kraj in okraj«. Tolminski zbornik 1975, A/7—I-*o7. , ,• 19 Lonch. Folium periodicum archidioeceseos Goritiensis 1879 2&—27 33—36- Parochia S T ШЧДПР AH ppntem. Ib 1881, 88-92, 125-128, 159-160 MjJ-MB. 220-223, Au№ì(wSue!i№jr P 0 lm 9) kot отт na objavilnW.^l.a Sočsä«a i4Ti(31. 10S. 1872,fàl'V^V^"- št. 44; sledi odgovor iSoč !4e 5. 12. 1872 °^, št. 49).