Ars & Humanitas

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Ars & Humanitas ARS & HUMANITAS Revija za umetnost in humanistiko / Journal of Arts and Humanities revija za umetnost in humanistiko XIII/1 V/1-2 Spomin, II Memory, II 2019 2010 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 1 26.8.2019 11:15:31 Ars 5.indb 1 20.12.2010 19:01:22 ARS & HUMANITAS Revija za umetnost in humanistiko / Journal of Arts and Humanities Založila / Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani / Ljubljana University Press, Faculty of Arts Za založbo / For the Publisher Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete / the Dean of the Faculty of Arts Glavni urednici / Editors-in-Chief Vanesa Matajc, Špela Virant Tematski sklop sta uredili / Thematic section was edited by Katja Mahnič, Nataša Golob Uredniški odbor / Editorial Board Milica Antić Gaber, Tine Germ, Nataša Golob, Branka Kalenić Ramšak, Lev Kreft, Katja Mahnič, Marko Marinčič, Jasmina Markič, Florence Gaçoin Marks, Tatjana Marvin, Janez Mlinar, Borut Ošlaj, Blaž Podlesnik, Boštjan Rogelj, Irena Samide, Peter Simonič, Maja Šabec, Matej Šekli, Nataša Vampelj Suhadolnik, Alojzija Zupan Sosič Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board Jochen Bonz (Bremen), Parul Dave-Mukherji (New Delhi), Thomas Fillitz (Dunaj), Karl Galinsky (Univ. of Texas), Hermann Korte (Siegen), Douglas Lewis (Washington), Helmut Loos (Leipzig), Bożena Tokarz (Katowice), Johannes Grabmayer (Celovec), Mike Verloo (Nijmegen) Urednica recenzij / Reviews Editor Špela Virant Oblikovanje in postavitev / Graphic design and type setting Jana Kuharič, Lavoslava Benčić Lektoriranje / Language Editing Rok Janežič, Paul Steed Tisk / Printed by Birografika Bori d.o.o. Naklada / Number of copies printed 150 Cena / Price 12 EUR Naslov uredništva / Address Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI–1000 Ljubljana Tel. / Phone: + 386 1 241 1406 Fax: + 386 1 241 1211 E-mail: [email protected] http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas Revija izhaja s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS / The journal is published with support from Slovenian Research Agency. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 2 26.8.2019 11:15:31 ARS & HUMANITAS / VSEBINA / CONTENTS Vsebina / Contents Katja Mahnič Spomin: med individualnim in kolektivnim, med tradicijo in zgodovino 7 Študije / Studies Simona Petru In the Jaws of Time: First Reflections of Episodic Memory in Human Beings 19 Primož Vitez Besedilna invencija in citat 33 Barbara Pihler Ciglič «Hay que recordar hacia mañana»: un estudio pragmático de la expresión del recuerdo en la poesía de Juan Ramón Jiménez 49 Sabine Buchwald Recipročnost individualnega in kolektivnega spomina. Pisma nemškega vojaka iz druge svetovne vojne 65 Helena Jaklitsch Pozabljeni sosed 78 Mojca Smolej Che fine ha fatto la memoria della coesistenza di molteplici edizioni delle grammatiche? 97 Zala Pavšič O pozabi: primer jugoslovanskega Monopolyja 111 Luka Ručigaj, Monika Deželak Trojar, Anja Dular, Sonja Svoljšak Katalogi in inventarji Auerspergove knjižnice kot pomniki njenega kulturnozgodovinskega pomena in razvoja skozi čas 123 Chikako Shigemori Bučar The Oldest Japanese Picture Postcards in Today’s Slovenia 151 Mojca Ilc Klun The Importance of Individual Memories of Slovenian Emigrants when Interpreting Slovenian Emigration Processes 174 3 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 3 26.8.2019 11:15:31 ARS & HUMANITAS / VSEBINA / CONTENTS Polona Petek, Petra Roter La fille mal gardée: film med umetniško svobodo in selektivnim spominom 191 Katja Mahnič Collective Memory between Tradition and Archive: Josip Mantuani, Heimatschutz and Monument Protection 205 Robert Jereb Mesto in prostori spomina: primer Idrije 219 Mateja Kos Pomen nacionalnih muzejev pri ohranjanju kolektivnega spomina 234 Neža Čebron Lipovec Homage of a New Town to an Old One: Dequel’s Bust of Pier Paolo Vergerio il Giovane 248 Simona Žvanut Spomin, udejanjen v prostoru Premislek uporabe pojmov spomin, zgodovina in skupnostni spomin v okviru umetniškega projekta Art House Project na japonskem otoku Naoshima 264 Varia / Varia Petra Kleindienst Pomen človekovega dostojanstva v delih Giovannija Pica della Mirandola 285 Nadja Gnamuš Od objekta k tekstu: jezik in zaznava na primerih zgodnjih konceptualnih praks 302 Sazan Kryeziu The Unsayable Mystery of the Holy: Hölderlin’s Late Poetry 318 Recenzije / Reviews Tanja Žigon Enikö Dácz (ur.): Räumliche Semantisierungen. Raumkonstruktionen in den deutschsprachigen Literaturen aus Zentral- und Südosteuropa im 20.–21. Jahrhundert 341 4 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 4 26.8.2019 11:15:31 ARS & HUMANITAS / VSEBINA / CONTENTS Katja Mahnič Judith Pollmann: Memory in Early Modern Europe, 1500–1800 346 Kristina Malgaj Boris Dudaš: Lebensbewältigung: Heinrich Bölls Werke 351 Eva Eržen Winkler Petra Kramberger, Irena Samide, Tanja Žigon (ur.): Frauen, die studieren, sind gefährlich. Ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz 355 Biografske informacije o avtorjih / Authors‘ Biographical Information 361 Navodila za avtorje prispevkov 371 5 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 5 26.8.2019 11:15:31 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 6 26.8.2019 11:15:31 KATJA MAHNIČ / SPOMIN: MED INDIVIDUALNIM IN KOLEKTIVNIM, MED TRADICIJO IN ZGODOVINO Katja Mahnič Spomin: med individualnim in kolektivnim, med tradicijo in zgodovino Zdi se, da je v zadnjih letih ideja kolektivnega spomina postala osrednji pojem humanističnih in družboslovnih razprav. Čeprav lahko razmahu zanimanja za to idejo sledimo v 80. leta prejšnjega stoletja, je bilo za njeno izoblikovanje pomembno delo, ki sta ga sociolog Maurice Halbwachs in umetnostni zgodovinar Aby Warburg opravila slabega pol stoletja prej. Kot poudarja Jan Assmann, je bila skupna točka njunih sicer neodvisnih in različnih teorij zavrnitev predhodnih poskusov, da bi kolektivni spomin razložili kot podedovani oziroma »rasni« spomin. S tem sta raziskovanje kolektivnega spomina iz biološkega premestila v kulturni okvir (Assmann, J., 1995, 125). Zato ne preseneča, da je imela ta premestitev dolgoročne posledice zlasti na dveh raziskovalnih področjih, v zgodovinopisju, še posebej v okviru kulturne zgodovine, in antropologiji. Vendar pa, kot opozarja David Berliner, razmah spominskih študij v okviru obeh ni imel istih vzrokov. Če se je v okviru kulturne zgodovine spomin kot osrednji raziskovalni pojem uveljavil kot posledica postmodernističnega obrata in dekonstrukcije metabesedila, je bil v antropologiji glavni vzrok za raziskovalno osredotočenje na spomin fenomenološki obrat, ki je privedel do obravnavanja telesa kot prostora spomina ter povezovanja spomina s kraji in predmeti (Berliner, 2005, 200–201). Številne študije, ki na tak ali drugačen način obravnavajo spomin, ter priročne skovanke – med njimi so najpogostejše spominski boom, spominski oziroma mnemonični obrat in spominska industrija –, s katerimi skušajo posamezni teoretiki opredeliti konceptualni premik na obravnavanih dveh raziskovalnih področjih, vzbujajo vtis, da je do njega v resnici prišlo. Vendar pa, podobno kot David Berliner, tudi Ene Kõresaar izpostavlja, da je jasno zgolj to, da do obrata, če se je sploh zgodil, ni prišlo v obeh disciplinah sočasno, sprememba v njiju ni potekala po istih trajektorijah, pa tudi koncepti, razviti za označevanje posameznih mnemoničnih praks, še zdaleč niso enotni (Kõresaar, 2014, 8). To ne velja zgolj na ravni primerjave zgodovinopisja in antropologije, pač pa tudi za vsako področje posebej. Kot sta poudarila Jay Winter in Emmanuel Sivan, pogostost in lahkotnost uporabe izrazov spomin in kolektivni spomin dajeta popolnoma napačen občutek, da o njunem pomenu in načinu, kako ju uspešno uporabljati v okviru zgodovinske študije, med posameznimi raziskovalci obstaja konsenz (Winter, Sivan, Introduction, 2000, 1). Podobno velja za antropološke študije. 7 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 7 26.8.2019 11:15:32 KATJA MAHNIČ / SPOMIN: MED INDIVIDUALNIM IN KOLEKTIVNIM, MED TRADICIJO IN ZGODOVINO Ob splošnem problemu uporabe pojma spomin, ki ima pomembne implikacije za obe področji, kritiki posebej izpostavljajo tudi šibke točke nereflektirane uporabe izraza, kot se odražajo v okviru vsakega posebej. Splošni problem je v grobem zarisal že Amos Funkenstein, ki je opozoril, da je spominjanje duševno dejanje ter kot tako absolutno in popolnoma osebno. Zaradi tega je treba izraz kolektivni spomin po njegovem mnenju uporabljati v okviru jasno začrtanega pomenskega polja (Funkenstein, 1989, 5–6). Poskusi, da bi ustrezno premostili ta razkorak med mnemonično dejavnostjo posameznika, ki je edini zmožen osebnega priklica, in skupnosti, v kateri lahko poteka kvečjemu dogovorno skupno komemoriranje, segajo od zmanjševanja razlik med njima s sklicevanjem na dejstvo, da je spomin vedno, tako na individualni kot kolektivni ravni, odvisen od družbe (cf. Jerše, 2017, 249), na kar je opozoril že Maurice Halbwachs, oziroma s poudarjanjem, da se tudi na ravni kolektivnega spomina še vedno spominja posameznik (Crane, 1997, 1381– 1385), do skrbno argumentiranih konceptualizacij, kot je shema povezave med spominom in identiteto, ki se udejanja na treh ločenih ravneh, notranji, družbeni in kulturni, Jana Assmanna (2008, 109–110). Kljub temu nekateri kritiki opozarjajo, da je kolektivni spomin še vedno neustrezno konceptualiziran kot v svojem bistvu različen od individualnega (Kansteiner, 2002, 180, 185), oziroma opozarjajo, da je posledično sporna
Recommended publications
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • QUALESTORIA Rivista Di Storia Contemporanea 1
    ISTITUTO REGIONALE PER LA STORIA DEL MOVIMENTO DI LIBERAZIONE NEL FRIULI VENEZIA GIULIA QUALESTORIA Rivista di storia contemporanea 1 Sconfinamenti storiografici e attraversamenti di confini a cura di Marta Verginella qs Anno XLIV, N.ro 1, Giugno 2016 «QUALESTORIA» 1- 2016 Rivista di storia contemporanea Periodico semestrale Realizzata con il contributo della Comitato di direzione Francesca Bearzatto, Fulvia Benolich, Irene Bolzon, Marco Bresciani, Tullia Catalan, Franco Cecotti, Diego D’Amelio, Patrick Karlsen, Giulio Mellinato, Gloria Nemec, Lorenzo Nuovo, Mila Orlic, Monica Rebeschini, Roberto Spazzali, Fabio Todero Comitato scientifico Giuseppe Battelli, Marco Bellabarba, Massimo Bucarelli, Andrea Di Michele, Marco Dogo, Gabriele D’Otta­ vio, Paolo Ferrari, Aleksej Kalc, Giorgio Mezzalira, Marco Mondini, Luciano Monzali, Egon Pelikan, Giovan­ na Procacci, Raoul Pupo, Silvia Salvatici, Nevenka Troha, Marta Verginella, Rolf Wörsdörfer Direttore Diego D’Amelio Redazione Francesca Bearzatto Direzione, redazione e amministrazione Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia Salita di Gretta 38, 34136 Trieste telefono: 040.44004 fax: 0404528784 mail: [email protected] sito: http://www.irsml.eu/qualestoria/ Editing testo in inglese Genni Gunn «Qualestoria» è la rivista dell’Irsml FVG, fondata nel 1973 come «Bollettino dell’Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia». Ospita contributi di autori italiani e stranieri, promuo­ vendo la pubblicazione di numeri monografici e miscellanei. La rivista propone tradizionalmente tematiche legate alla storia contemporanea dell’area alto­adriatica e delle zone di frontiera, rivolgendo particolare atten­ zione allo studio e alla storiografia dei paesi dell’Europa centro-orientale e balcanica. Le proposte di pubblica- zione vanno inviate all’indirizzo e­mail della redazione.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 12. SNOPI< Pirjevec - Rebula Uredil Martin Jevnikar GORICA 1986 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Z 12. snopi=em se za=enja III. knjiga Primorskega slovenskega biografskega leksikona. SODELAVCI 12. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s kriicem) Ade. dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, mag. med., Zdrav, dom, N. Gor. B. Kolar Bogdan Kolar, salezijanec, Lj. - Rakovnik B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gorica B. Mar. Branko Maruši=, ravn. Gor. muzeja, Nova Gorica B. S. ini. Boris Sancm, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši=, asistent. ZRC, SAZU, Lj. B. Z. Božo Zuanella, župnik, Tr=mun Cei=. dr. Marija =eš=ut, prof., Gorica Drago Baje dr. Drago Baje, prof., Trst Edv. Gardlna Edvilijo Gardina, kustos. Pokraj, muzej, Koper F. Sallmbeni dr. Fulvio Salimbeni, univ. prof., Trst Gorjan dr. Klara Gorjan, prof., Gorica Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gorica y Ivo Jevnikar, <asnikar na RAITrstA, Trst Jan Zoltan Jan, prof., Nova Gorica Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Kandut dr. Jakob Kandut, pravnik in prof. v p.. Trst Koren Jože Koren, =asnikar, Trst Kosma= dr. Angel Kosma=, župnik, Ricmanje Kralj Franc Kralj, prof. na Srednji verski šoli, Vipava L. B. dr. Lojzka Bratuž, asistent na Univ. v Vidmu, Gorica Le. Ljubomir A. Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Drole, prof. v p., Gorica Idt Uda Debelli Turk, urednica RAITrstA, Trst LeljaRehar Lei j a Rehar Sancin, prof., Trst Lfl.Trampuž Lilijana Trampuž, asistent, IZDG, Ljubljana mak dr.
    [Show full text]
  • MONITOR ISH, Letnik XXI, Številka 1, Leto 2019
    00 - Zacetek 21. 11. 2019 18:57 Page 1 MONITORISH xxi/1 • 2019 Revija za humanistične in družbene vede Journal for the Humanities and Social Sciences Izdaja: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za humanistični študij, Ljubljana Published by: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana School of the Humanities 00 - Zacetek 21. 11. 2019 18:57 Page 2 Monitor ISH Revija za humanistične in družbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vpisa v razvid medijev: 272 Glavna urednica / Editor-in-Chief Maja Sunčič Uredniški odbor / Editorial Board Igor Grdina (zgodovinopisje), Nada Grošelj (jezikoslovje), Matej Hriberšek (antični študiji), Karmen Medica (socialna antropologija), Jure Mikuž (zgodovinska antropologija), Tadej Praprotnik (teorija družbene komunikacije), Tone Smolej (primerjalna književnost), Nadja Furlan Štante (religiologija), Jože Vogrinc (medijski študiji) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D'Ercole (Université de Paris I – Sorbonne, Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara), Miodrag Šuvaković (Fakultet za medije i komunikaciju, Univerzitet Singidunum, Beograd). Revija je vključena v bazo dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije. Revija je vključena v mednarodno bazo / Abstracting and indexing IBZ - Internationale
    [Show full text]
  • Slovensko Nacionalno Vprasanje.Indd
    Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana 2006 Bojan Godeša SLOVENSKO NACIONALNO VPRAŠANJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO ZBIRKA RAZPOZNAVANJA/RECOGNITIONES 2 Bojan Godeša SLOVENSKO NACIONALNO VPRAŠANJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Urednik: dr. Žarko Lazarević Izdal in založil: Inštitut za novejšo zgodovino Za založnika: prof. dr. Jerca Vodušek Starič Recenzenta: prof. dr. Jerca Vodušek Starič, dr. Stane Granda Oblikovalec: Andrej Verbič Prevod povzetka: Andrej Turk Računalniški prelom: Uroš Čuden, MEDIT d.o.o. Tisk: Grafika-M s.p. Izid knjige so podprli: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)”1941/1945” 323.1(497.4)”1941/1945” GODEŠA, Bojan GOSlovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vprašanje / Bojan Godeša ; [prevod povzetka Andrej Turk]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 2 ISBN-10 961-6386-08-5 ISBN-13 978-961-6386-08-1 229902080 Petri, Matiji in Ani Pregled vsebine PREDGOVOR 9 OSVOBODILNA FRONTA, REVOLUCIJA IN NACIONALNO VPRAŠANJE 15 Priprave na revolucijo 17 Ustanovitev Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora 45 Dolomitska izjava 65 Izza kočevskega zbora – med pričakovanji in stvarnostjo 126 Kocbekova misija v Rimu poleti 1944 138 PRIMORSKA – SLOVENSKI KOMUNISTI MED NACIONALIZMOM IN INTERNACIONALIZMOM 159 “Naš odnos do Italijanov naj bo miren in dostojen, toda nič več”. Slovenski komunisti in Italijani na Primorskem 161 Primorska sredina in predvojni primorski protifašizem
    [Show full text]
  • 69/98, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto VIII 68-69 9. 10. 1998 subjektu vpisa ALPLES ŽAGA, d.o.o., Že- jalnah; 5241 Trgovina na drobno s teksti- lezniki, sedež: Češnjica 48c, 4228 Že- lom; 5242 Trgovina na drobno z oblaèili; Sodni register lezniki, pod vložno št. 1/02433/00 vpisa- 5243 Trgovina na drobno z obutvijo in us- lo v sodni register tega sodišča spremembo njenimi izdelki; 5246 Trgovina na drobno s zastopnika in mejo njegovih pooblastil s te- kovinskimi izdelki, barvami in gradbenim ma- mile podatki: terialom; 6330 Storitve potovalnih agencij Matična št.: 5501610 in organizatorjev potovanj; s turizmom po- Oseba, pooblaščena za zastopanje: Tili vezane dejavnosti, d.n. Milan in Rupnik Franc, razrešena 19. 8. Akt o ustanovitvi družbe z omejeno od- KRANJ 1997; direktor Tili Milan, Križe, Senično 70, govornostjo z dne 20. 3. 1998. imenovan 19. 8. 1997, zastopa družbo brez Rg-208101 omejitev. Rg-204937 Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom Okrožno sodišče v Novem mestu je s Srg št. 97/00452 z dne 9. 7. 1998 pri sklepom Srg št. 98/00154 z dne 30. 4. subjektu vpisa ALPLES ŽAGA, d.o.o., Že- NOVO MESTO 1998 pri subjektu vpisa BETI, Tekstilna lezniki, sedež: Češnjica 48c, 4228 Že- industrija, d.d., Metlika, sedež: Tovar- lezniki, pod vložno št. 1/02433/00 vpisa- niška 2, 8330 Metlika, pod vložno št. lo v sodni register tega sodišča spremembo Rg-204106 1/00042/00 vpisalo v sodni register tega družbene pogodbe in spremembo družbe- Okrožno sodišče v Novem mestu je s sodišča spremembo članov nadzornega nika s temile podatki: sklepom Srg št.
    [Show full text]
  • Speech by the Prime Minister of the Republic of Slovenia, Janez Janša
    Speech by the Prime Minister of the Republic of Slovenia, Janez Janša, at the celebration marking the Reunification of the Primorska region with the Motherland Portorož, 16 September 2005 (Check against delivery) Dear people of Primorska, dear fellow Slovenians, esteemed citizens of the Republic of Slovenia! For the first time in history, the Reunification of the Primorska region with the Motherland is celebrated as the national holiday. It is a great pleasure and honour for me that today we can remember this great event which does not only bring together the people of Primorska but the entire Slovenian nation. We are celebrating an event that demonstrates the strength of the survival of a nation that throughout the history was placed before many severe ordeals. Through the centuries, the Primorska region experienced several changes of its borders. However, regardless of numerous changes reaching back to the times of the Venetian Republic, Habsburg Monarchy, Kingdom of Yugoslavia and Kingdom of Italy, and of course their successor states, Primorska has always been present in the Slovenian mind particularly as a window into the world. This close relationship between the Slovenian nation and the sea may not only be seen in terms of geographical criteria, but also through spiritual eyes. It was through Primorska that the world under the Alps met Mediterranean cultures during thousands of years. And through this region, the Roman culture penetrated our land. Here I do not refer only to the most ancient road but also to the spreading of bourgeois culture and finally the Christianity which brought us closer to Europe and its spiritual tradition.
    [Show full text]
  • The Vipava Valley Over First, Cut the Leaves of Fresh Turnip, but Leave the Roots
    The Vipava The sweetness Through the villages, vineyards, The nobility Valley of our grapes across the fields, hills and meadows of the wine So magnificent and awesome, say many. And indeed, it is so. Each The sun warms the ground in this region much earlier than Along the Vertovec Trails. Set out along the walking path throu- Vipava Valley’s vinegrowers can produce as many as 25 varieties of traveller, may he be on his way from the central Slovenia to- in other parts. This makes the vital forces within the vine start gh the villages of the Upper Vipava Valley where Matija Vertovec wine. The most well known among the whites are: Rebula (Ribol- wards the coast or from the western border to the Slovene capital, circulating and the vinegrowers are forced to do the winter cut (1784 – 1851) once worked and lived. The excursion is organized la Gialla), Sauvignon (Sauvignon Blanc), Malvazija, Laški he will stop for a minute to admire Nanos. Then there is the Vipava of the vine tree already in February, at time which seems early for every first Sunday after St. Martin’s Sunday and begins at an old Rizling (Welsh Riesling) and Chardonnay, while the reds are: River which comes to life from under the very mountain and cre- other Slovenian regions. Next, the rains of the spring follow and oak in the village of Ustje near Ajdovščina. The tour takes four to Merlot, Barbera and Cabernet Sauvignon. Furthermore, Vipa- ated this unique valley millions of years ago, the Paradise itself, on water the earth.
    [Show full text]
  • Tudia Istorica Lovenica
    1 S tudia S tudia Historica Historica S lovenica letnik 16 (2016), {t. S lovenica MARTIN BELE: Posesti Krške škofije na področju današnje slovenske Štajerske v drugi polovici 13. stoletja – 2. del JOŽE MLINARIČ: Mariborska župnika, kasnejša sekovska škofa Ulrik II. pl. Paldauf (1297–1308) in Wocho (1317–1334) STANISLAV JUŽNIČ: Sixteen Years of Old Jesuit Society in Maribor and its Modern Heirs (On 200th Anniversary of Restoration of Jesuit Society) KORNELIJA AJLEC: System of State Allowances and Pensions for Families of Soldiers (1914–1918) MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ: "Meine Zumutung, Hilfe mit der Feder zu leisten, hat mir viel Freude gemacht": Arthur Achleitner v pismih dr. Pavlu Turnerju MATEJA ČOH KLADNIK: Martin Greif-Rudi (1918–1975) JOŽICA ČEH STEGER: Literarne podobe poti v svobodo v taboriščni prozi Milene Mohorič in Branke Jurca RENATA DEBELJAK: Potrčevo videnje svobode leta 1945 MARJETKA GOLEŽ KAUČIČ: Transformacije ljudskega kot intertekstualni princip v pesemskem ustvarjanju druge svetovne vojne in refleksije svobode BRANISLAVA VIČAR: "Kot divji, hrzajoči konj / prihaja k nam svoboda!" Konj med metaforo in subjektom v glasu partizanov Fotografija na naslovnici / Photography on the cover: MARIJA JAVORNIK KREČIČ, EVA KONEČNIK KOTNIK, LUCIJA lovenica Arthur Achleitner (1858–1927) (PAM) JAGODIČ: Slovene National Minorities and Emigrants in Grammar S School Geography and History Syllabi Arthur Achleitner (1858–1927) (PAM) ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Humanities and Social Studies Review istorica H 2016 tudia S 1 S tudia Historica S lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 16 (2016), št. 1 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2016 Studia Historica Slovenica ISNN 1580-8122 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelj / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR.
    [Show full text]
  • Štev. 21 September 2019
    1 2 SOMMARIO – KAZALO 0-44 O-44 EDITORIALE – UVODNIK Periodico dell’ANPI-VZPI 3 provinciale di Trieste »La casa è in fiamme« - verso lo sciopero del 27 settembre Glasilo pokrajinskega 4 Marinella Salvi VZPI-ANPI Trst 5 »Hiša v plamenih« - stavki 27. septembra naproti Editore – Založnik Verso un periodo di incertezza Comitato provinciale 8 Štefan Čok ANPI-VZPI - Trieste Napoveduje se obdobje negotovosti Pokrajinski odbor VZPI-ANPI - Trst 9 12 Liberté/égalité/fraternité spiegate al nipotino Direttore editoriale Gianni Marsilli Glavni urednik 13 Liberté/égalité/fraternité razložene vnučku Fabio Vallon Cinquant’anni di menzogne per nascondere la verità Direttore responsabile 14 Vojmir Tavčar Odgovorni urednik Petdeset let sistematičnega zavajanja javnega mnenja Dušan Kalc 15 Borgo San Sergio, S. Anna e Coloncovez Comitato di redazione 20 Dušan Kalc Uredniški odbor Naselje Sv. Sergija, Sv. Ana in Kolonkovec Franco Cecotti, Štefan Čok, 21 Stanka Hrovatin, Adriana Janežič, Eccidio di Monte Sole Dušan Kalc, Uroš Koren, 24 Marinella Salvi Boris Kuret, Pokol na Monte Sole Tom Marc, Dunja Nanut, 25 Vojimir Tavčar, Fabio Vallon 26 Come scrivere le statistiche della vittime della guerra Ivan Vogrič Stampa – Tisk Kako voditi statistiko žrtev vojne Tipografia Mljač, Divača (SLO) 27 Tiskarna Mljač Divača (SLO) Vladimir Gortan, primo fucilato dal Tribunale Speciale 28 Dušan Kalc Progetto grafico Vladimir Gortan, prva žrtev Posebnega sodišča Grafična zasnova 29 Magda Starec Tavčar Parlando di »Lili Marleen« / 1 32 Marta Ivašič Impaginazione – Prelom O pesmi
    [Show full text]
  • 45/2006, Razglasni
    Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 45 Ljubljana, petek 28. 4. 2006 ISSN 1318-9182 Leto XVI Podrobnejši opis predmeta javnega naročila dnja ČN Gorišnica 2.100 PE, poskusno bo naveden v razpisni dokumentaciji. obratovanje in predaja objektov. Javna naročila 2) Enotni besednjak javnih naročil Ocenjeni stroški gradnje brez DDV: (CPV): glavni besednjak, glavni predmet: 5.848,510.000 SIT. po Zakonu 34.11.42.00-1. Razdelitev na sklope: ne. 3) Količina ali obseg: količina: 133 kosov. II.5) Enotni besednjak javnih naročil o javnih naročilih Ocenjeni stroški brez DDV: 606,480.000 (CPV): glavni besednjak, glavni predmet: SIT. 45.25.21.00-9, 45.23.24.00-6, glavni bese- (ZJN-1A) 4) Navedba različnih datumov začet- dnjak, dodatni predmet(-i): 74.23.20.00-4, ka postopka oddaje in/ali trajanja naročila: 45.25.21.30-8, 45.23.24.10-9. predvideni datum začetka postopka oddaje: II.6) Predvideni datum začetka postopka 5. 5. 2006. oddaje in trajanja naročila: 51 mesecev od Predhodni razpisi V prilogi B se za vse sklope (sklopi od 1 oddaje naročila. do 25) v točki 4) spremeni predvideni datum II.7) Naročilo je vključeno v Sporazum o začetka postopka oddaje, tako da le-ta gla- vladnih naročilih (GPA): ne. Blago si: 5. 5. 2006. III.1.1) Glavni pogoji financiranja in plačil- Ministrstvo za notranje zadeve na ureditev ter/ali sklic na ustrezne določbe, ki to urejajo: rok plačila situacij je 60 dni po Št. 430-126/2006 Ob-12060/06 prejemu potrdila o plačilu pri naročniku.
    [Show full text]
  • Ženske V Času Druge Svetovne Vojne Na Slovenskem
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO TJAŠA KONOVŠEK Med idealom in resničnostjo: Ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem Magistrsko delo Mentorica: Univerzitetni študijski program druge red. prof. dr. Marta Verginella stopnje: Novejša zgodovina Ljubljana, 2018 2 Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu s strokovnimi standardi in veljavno zakonodajo. Ljubljana, 30. 8. 2018 Tjaša Konovšek 3 Izvleček Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem V svoji magistrski nalogi se osredotočam na vloge spolov v času druge svetovne vojne na Slovenskem. Razpredem skupek identitet in motivov, tako revolucionarnih kot tradicionalnih. Revolucionarno obdobje je bilo globoko zaznamovano s stoletja staro antropološko situacijo – krščanstvom. Druga svetovna vojna je spremenila razmerja med spoloma in omogočila ženskam vstop v moško sfero. Slednje so storile s pomočjo tradicionalnih mehanizmov, ki so imeli lastna pravila, zakonitosti in razvoj. Moje delo pokaže, da so ženske dajale osvobodilnemu gibanju legitimnost, v zameno pa je slednje ženskam dalo nov družbeni položaj – položaj, ki je bil mnogo bolj tradicionalen, kot je trdilo socialistično gibanje. Zgodbe bork, aktivistk, družinskih članov in neodločenih opazovalcev nam razkrijejo, kako je Kraljevina Jugoslavija izgubila svojo moč, kako je okupacija zaznamovala vojna leta in kako je nova socialistična Jugoslavija našla svojo moč. Ključne besede: ženske, druga svetovna vojna, spol, krščanstvo, Slovenska protifašistična ženska zveza Abstract Between the Ideal and Reality: Women in Slovenian Lands during the Second World War In my master's thesis, I focus on gender roles during the Second World War in Slovenian lands.
    [Show full text]