Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XI, številka 1-2 1988 •••• -bìsTORUStì-H AM IVA

V k¡J€Cl i ?AZÌNU uredilŠ-kv •» ¿um d. IMCCÍU^'CA : *( rac-

UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05)

Archivi Archives

Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije

Giornale della società archivica e degli archivi della

Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens

Izdalo in založilo Arliivsko društvo Slovenije

Uredništvo: Zvezdarska I p.p. 70.61001 Ljubljana. Yu. tel.: (0(>l ) 216-564. 216-524

Uredniški odbor: Marjeta Adami=. Ivanka Cizclj Zaje. Darinka Drnovšek, mag. Peter Pavel Klasinc, Brane Kozina. Ju- rij Rosa. Boris Rozman (tehni=ni urednik), Vladimir Sun=i=. Kristina Šamperl-Purg, Nevenka Troha. Maruša Zagrad- nik in Vladimir Zumer (glavni in odgovorni urednik).

Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji: Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in na- vedbo vira. Redakcija zvezka je bila zaklju=ena 22. 2. 1988.

Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, Primož Mainz, dr. Peter Vodopivec

Lektor: Mija Mravlja

Prevodi: Lidija Bcrdcn (angleš=ina, nemš=ina), Vera Celecr (italijanš=ina)

Zunanja oprema: Tomaž Marolt. Fotografije dokumentov so iz. Arhiva SR Slovenije.

Izdajo so omogo=ili: Raziskovalna skupnost Slovenije. Kulturna skupnost Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije, arhivi v Sloveniji

Tisk:

Naklada: 500 izvodov

Po mnenju republiškega komiteja za znanost in kulturo je publikacija oproš=ena temeljnega davka od prometa proizvo- dov. ARMIVI. LETNIK XI. LETO 1988. ŠTFVILKA 1-2

KAZALO

I.

JoZc Ž o n t a r . Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem 22 Ignacij V o j • . Delo dr. Karla Kova=a v dubrovniškem arhivu 27 Peter R i b n i k a r . Dr. Josip Mal. njegovo delo v arhivu in za razvoj arhivistike 30 France M. D o 1 i n a r . Nadškofijski arhiv v Ljubljani od Tomaža Hrena do Maksa Miklav=i=a 38

Hrane Kozina. Problemi valorizacije gradiva republiških upravnih organov po letu 1945 na primeru Ministrstva za prosveto 44 Jelka M e 1 i k . Valorizacija gradiva rednih sodiš= 47 Ana Z a I e t e I j . Valorizacija dokumentarnega gradiva organov za postopek o prekrških 44 Peter R i b n i k a r , Valorizacija dokumentarnega gradiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, centrala Ljubljana 51 Vladimir Ž u mer. Problemi valorizacije dokumentarnega gradiva s podro=ja gospodarstva 56 Maruša Zagradnik . Valorizacija dokumentarnega gradiva samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje 58 Milica Trcbšc - Štolfa, Osnovne organizacije družbenopoliti=nih organizacij SZDL 60 Saša S • r š e , Deželni zbor in odbor za Kranjsko 67

II. Pomembnejše gradivo v tujih in doma=ih arhivih Milan Pahor, Arhivsko gradivo med Slovenci v Italiji - stanje in izgledi za prihodnost 71 Avguštin Malic. Manjka arhivske zavesti? 73 Ugo Cova. Tržaška vladna gradiva iz =asa pred letom 1918 - njihov pomen za Slovenijo 75 Adele Brandi. Prou=evanje avstrijskih dokumentov socialnega zna=aja v Državnem arhivu v Gorici 77 Milica M i 1 i 7 • v i 7 , Arhivska gradja za istoriju Slovenije u fondovima Arhiva Jugoslavije 78 Pavla M r d j e n O v i = , Pregled arhivskega gradiva kontrarevolucije in drugih fondov, sprejetih od Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS , 87 Marjeta Campa, Nekaj vsakdanjih drobnih tiskov iz NOB v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja 89 Marija P e r k o , Arhivsko gradivo fonda Okrajne gospodarske zbornice Ljubljana in njenih prednikov 92 Ivan N e m a n i = , Gradivo o neuspelem atentatu na generala Leona Rupnika v septembru 1941 93

III. Iz prakse z;i prakso Branko Šuštar. Urejanje in popisovanje serij zaklju=nih ra=unov Ob prevzemu v arhiv 95 Liljana Vidri h - Lavrcn=i=, Kaj se je spreminjalo v letih 1921 do 1929 na Okrajnih sodiš=ih v Julijski Krajini 96 Ljiljana Šuštar, Strokovna obdelava arhivskega gradiva sindikalnih organizacij Ljubljana 97 Milica Trebše - Štolfa, Kulturna društva in njihovo dokumentarno gradivo v južnoprimorskih ob=inah 101

IV. Delo arhivov in arhivskih organizacij Branko Kozina, Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije od 24. oktobra 1985 do 10. februarja 1988 104 ARHIVI. LETNIK XI, LETO 1988. ŠTEVILKA 1-2

V. Ocene in poro=ila o publikacijah "Mimo odprtili vrat" (izbor dokumentov o narodnem izdajstvu) (Martin Ivani7) 107 Fašisti brez krinke. Dokumenti 1941 - 1942, zbral, uredil in pripravil dr. Tone Ferenc, Maribor, Obzorja 1987 (Documenta et Studia historiac recentioris; 5), 517 strani, (Marjeta Adami=) 108 Arhivski dokumenti iz. zgodovine Novega mesta, Razstava dokumentov Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Dolenjsko in Belo Krajino, Novo mesto 1988, 54 strani (Branko Šuštar) 109 Jovan Popovi7, Zbirka propisa ¡z arhivske delatnosti, Savez, arhivskih radnika Jugoslavije, Beograd 1987,453 strani (Jože Žontar) 110 Enciklopedija Slovenije 1, A-Ca, Ljubljana 1987,421 strani (Branko Šuštar) 112 Janko Messncr, Živela Nem=ija. Iz dnevnika Janka Messncrja 12. 3. 38 - 21. 1.41. Založba Drava - Celovec. Partizanska knjiga Ljubljana, Ljubljana, Celovec 1988, 158 strani, (Metka Gomba=) 113 Branko Oblak, Kreditne zadruge ormoškega podro=ja 1906 1948, Publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj: Inventarji, zvezek 4. Ptuj 1986. 45 strani, (Branko Šuštar) 113 Poskus ocene Vodnika Arhiva Bosne in Hercegovine s stališ=a ra=unalniške obdelave arhivskega gradiva, (Peter P. Klasinc, Miroslav Novak) 114 Arhivski pregled, Glasilo društev arhivskih delavcev in Skupnosti arhivov SR Srbije. Beograd 1984. 1985, 1986 (Jelena Malbaši=) 116 Arhivski vjesnik. XXVIII, XXIX, Arhiv Hrvatske, Zagreb 1986. 1987. (Darinka Drnovšek) 117 La gazette des Archives, št. 124 (Ivan Nemani=) 119 Mitteilungen des Steiermarkischen Landesarchivs, Folge 37, Graz 1987, (Nada Jurkovi7) 120

VI. Osebne vesti Dr. Tone Ferenc je šestdesctlctnik (Marija Oblak-6'arni) 122

VII. Iz arhivske zakonodaje Jože Žontar. Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripomo=kov za raziskave arhivskega gradiva (Ur. I. SRS, št. 11 /88) - komentar 124 Jovan Popovi7, Osnove pravne zaštite arhivske gradje za slu=aj neposredne ratne opastnosti i rata 127

VIII. Bibliografija Bibliografsko kazalo revije ARHIVI 1978-1987 (Marija V. Erjavec) 135

IX. Izvle=ki Izvle=ki iz =lankov in razprav v Arhivih XI, 1988, 1-2 161 ARHIVI, LETNIK XI, LETO 1988. ŠTEVILKA 1-2

INHALTSVERZEICHNIS

I. Aufsätze und Abhandlungen France M. D • 1 i n • • , Evidentierung des Archivgutes fiir die Ccscliichte der Slowenen in den Archiven außer Slowenien 7 Perdo G e s t • i n , Archivgul fur die Geschichte der Slowenen in den italienischen Archiven II France M. D • li na • , Arcliivgut tur die Geschichte der Slowenen in den Vatikaner Archiven 16

Jože Z o n t a •, Wirkung der Zentralkommission fur die Kunst—und geschichtliche Denkmäler und des Archivrates, und die Archive in Krain 22 Ignacij V o j e . Werk von Dr. Karel Kova= im Dubrovnikcr Archiv 27 Peter Ri b n i • • • , Dr. Josip Mal, sein Werk im Archiv und für die Entwicklung der Archivistik 30 France M. D • 1 i n • • , Erzbistumsarchiv in Ljubljana von Tomaž Mren bis Maks Miklav=i= 38

Brane Kozina. Probleme der Bewertung des Schriftgutes der Republikverwaltungsorgane nach dem Jahre 1945 am Beispiel des Bildungsministeriums 44 Jelka M • 1 i • , Bewertung des Schriftgutes der regelmäßigen Gerichte 47 Ana Z • 1 • t • 1 j , Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes der Organe fürs Verfahren über Übertretungenfälle 49 Peter R i b n i • • • , Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes des Dienstes der gesellschaftlichen Buchführung in SR Slowenien, Zentrale Ljubljana 51 Vladimir Ž u m e r , Probleme betreffend die Bewertung des Schriftgutes vom wirtschaftlichen Bereich 56 Maruša Zagradnik, Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes der Selbstverwaltenden - Interessengemeinschaften materieller Produktion 58 Milica Trcbšc - Štolfa, Grundorganisationen der gesellschafts- politischen Organisationen der Sozialistischen Allianz der Werktätigen 60 Saša Serse, Landtag und der Ausschuß fiir Krain 67

II. Wichtigeres Archivgut in fremden und Heimarchiven Milan Pahor, Archivgut unter den Slowenen in Italien - Zustand und Aussiebte für die Zukunft 71 Avguštin Malle, Gibt es Mangel an Archivbcwußtscin? 73 Ugo Cova, Tricstcr Rcgiurungsschriftgut vor dem Jahre 1918 - seine Bedeutung für Slowenien • 75 Adele Brandi, Durchstudieren von österreichischen Dokumenten sozialen Charakters im Staatsarchiv in 77 Milica M i 1 i 7 • v i 7 . Archivgut für die Geschichte Sloweniens in den Bestanden des Archivs Jugoslawiens 78 Pavla Mrdjenovi7, Übersicht des Archivguts betreffend Kontrarevolution und anderer Bestände, übernommen vom Republiksekretariat fur innere Angelegenheiten der SR Slowenien 87 Marjeta Campa, Einige tägliche feine Drucke aus dem Volksbcfreiungskampf im Archiv des Instituts für die Geschichte der Arbeiterbewegung 89 Marija P e r • • , Archivgut des Bestandes der Bezirks -Wirtschaftskammer Ljubljana und ihrer Vorganger 92 Ivan N e ni a n i = , Archivgut über mißcrfolgtcs Attentat auf den General Leon Rupnik im September 1941 93

III. Aus der Praxis fiir die Praxis Branko Šuštar, Ordnung und Verzeichnung der Serien der Schlußrechnungen bei der Übernahme ins Archiv 95 Liljana Vidri h - Lavren=i=, Was änderte sich in den Jahren 1921-1929 in den Bezirksgerichten in Julijska Krajina 96 Ljiljana Šuštar, Fachliche Bearbeitung des Archivgutes der Gewcrkschaftsorganisationen Ljubljana 97 Milica T • e b š e — Štolfa, Kulturvereine und ihr dokumentarisches Schriftgut in Südküstcnlandgemeinden 101 ARHIVI, LETNIK XI, LETO 1988, ŠTEVILKA 1-2

IV. Tätigkeit der Archive und Archivorganisationen Branko Kozina, Bericht über die Tätigkeit des Archiwcrcins Sloweniens vom 24. Oktober 1985 bis zum 10. Februar 1988 104

V. Rezensionen und Berichte über Publikationen "Die offene Tur vorbei" (Auswahl von Dokumenten über den Volksvcrrat) (Martin Ivani7) 107 Faschisten ohne Maske, Dokumenten 1941 1942, gesammelt, geordnet und vorbereitet von Dr. Tone Fercnc, Maribor, Obzorja 1987 (Dokumenta et Studia historiac recentioris; 5), 517 Seiten (Marjeta Adami=) 108 Archivdokumente aus der Geschichte von Novo mesto, Dokumenten ausstellung vom Historichen Archiv Ljubljana, Einheiten für Dolenjska und Bela Krajina. Novo mesto 1988, 54 Seiten (Branko Šuštar) 109 Jovan Popovi7, Verordnungssammlung vom Bereich der Archivtätigkeit, Bund der Archivarbeiter Jugoslawiens. Beograd 1987.453 Seiten (Jože Žontar) 110 Enzyklopädie Sloweniens I, A-Ca. Ljubljana 1987,421 Seiten (Branko Šuštar) 112 Janko Messner, Es lebe Deutschland, Aus dem Tagesbuch von Janko Messner 12. 3. 38 - 21. 1.41, Verlag Drava Celovec/Klagenfurt, Partizanska knjiga Ljubljana. Ljubljana, Cclovec/Klagenfurt 1988, 158 Seiten (Metka Gomba7) 113 Branko Oblak, Kreditgenossenschaften des Ormož Gebietes 1906-1948, Publikationen des Historischen Archivs Ptuj: Inventare. Heft 4, Ptuj 1986, 45 Seiten (Branko Šuštar) 113 Rezensionsversuch des Führers des Archivs der SR Bosnien und Herzegowina vom Standpunkt der Computer Archivgutbearbeitung (Peter P. Klasinc, Miroslav Novak) 114 Archivubersicht. Organ der Archivarbeitervereine und Gemeinschaft der Archive der SR Serbien. Beograd 1984, 1985. 1986 (Jelena Malbaši7) 116 Archivanzeiger, XXVIII, XXIX, Archiv der SR Kroatien. Zagreb 1986. 1987 (Darinka Drnovšek) 117 La gazette des Archives, Num. 124 (Ivan Nemani7) 119 Mitteilungen des Steicrmärkischen Landesarchivs. Folge 37, Graz 1987 (Nada Jurkovi7) 120

VI. Persönliche Mittelungen Dr. Tone Fercnc ist Sechziger (Marija Oblak-6arni) 122 VII. Aus der Archivgesetzgebung Jože Žontar, Geschäftsordnung betreffend die Fachbearbeitung und Ausarbeitung der Hilfsmittel fur die Archivgutforschungen (Amtsblatt der SR Slowenien, Num. 11 /88) - Kommentar 124 Jovan Popovi7, Grundlagen des Rechtsschutzes des Archivguts im Fall der unmittelbaren Kriegsgefahr und des Kriegs 127

VIII. Bibliographie Bibliographieinhaltsverzeichnis der Revue ARCHIVE 1978-1987 (Marija V. Erjavec) 135

IX. Auszüge Auszüge der Aufsätze und Abhandlungen in den Archiven XI, 1988, 1—2 161 ARHIVI. LETNIK XI. LETO 1988. ŠTEVILKA 1-2

INDICE

I. Articoli e trattati France M. I) • I i n • • . Evidenziare il materiale arcliivico per la storia degli Sloveni negli archivi fuori della Slovenia 7 Ferdo G e s t r i il . Materiale per la storia degli Sloveni negli archivi italiani Il France M. D • I i n a • . Materiale per la storia degli Sloveni negli archivi del Vaticano 1(>

Jože Zontar, Attività della Commissione centrale per i monumenti artistici e storici • del Consiglio arcliivico ed archivi nella Corniola 22 Ignacij V oje . Opera del doti. Karlo Kova= nell'archivio di Ragusa 27 Peter Ri b n i • a r , Doit. Josip Mal. la sua opera nell'archivio ed il suo contributo per lo sviluppo dell'archivistica 30 France M. Do 1 i n a •, Archivio arcivescovile a Ljubjana da Toma/. Mren a Maks Miklav=i7 38

Urane Kozi n a . Problemi della valori/za/ione del materiale degli organi amministrativi della repubblica dopo il 1945 sull'esempio del Ministero per l'istruzione 44 Jelka M e I i • . Valorizzazione del materiale de tribunali regolari 47 Ana /. a 1 e t e I j . Valorizzazione del materiale documentario degli organi della procedura sulle trasgressioni 44 Peter R i b n i • a • , Valorizzazione del materiale documentario del Servizio di contabilità pubblica nella RS di Slovenia. centrale a Ljubljana 51 Vladimir Z u m • r . Problemi della valorizzazione del materiale documentario della sfera di economia 56 Maruša Zagradnik . Valorizzazione del materiale documentario delle comunità d'interesse autogestite dalla sfera della produzione materiale 58 Milica T r e b š e S 101 fa , Organizzazioni di base delle organizzazioni socio politiche Alleanza socialista del popolo lavoratore (ASPI.) 60 Saša Serše. Dieta e comitato per la Camiola 67

II. Materiale di rilievo negli archivi stranieri e nostrani Milan P a h o r . Materiale arcliivico tra gli Sloveni in Italia stato attuale e previsioni per il futuro 71 Avguštin Malle. Insufficiente coscienza archivica? 73 Ugo Cova. Materiale governativo di Trieste dal periodo prima del Ie'18 - il loro significato per la Slovenia 75 Ándele li r a n d i . Indagine sui documenti austriaci del carattere sociale nell'Archivio di Stato a Gorizia 77 Milica M i I i 7 • v i 7 . Materiale arcliivico per la storia della Slovenia nei fondi dell'archivio della Jugoslavia 78 Pavia Mrdjenovi7, Revisione del materiale arcliivico della contrarcvoluzione e degli altri fondi ricevuti dal Segretariato per gli affari interni della RS di Slovenia 87 Marjeta < a m p a . Alcuni esempi della piccola stampa giornaliera dal periodo della Lotta nazionale per la liberazione nell'archivio dell'Istituto per la storia del movimento operaio 89 Marija P • r • • . Materiale arcliivico del fondo della Camera di economia distrettuale di Ljubljana e dei suoi antenati 92 Ivan N e m a n i = . Materiale sull'attentato fallito al generale Leon Rupnik nel settembre 1941 93

III. Dalla prassi per la prassi Branko Šuštar, Regolamento e sottoscrizione delle serie dei conti finali alla consegna nell'archivio 95 Uljana V i d r i h Lavrcn=i=. Cambiamenti nei tribunali distrettuali nel Friuli Venezia Giulia dal 1921 al 1929 c,n Ljiljana Šuštar.. Elaborazione professionale del materiale arcliivico delle organizzazioni del sindacato di Ljubljana 97 ARHIVI, LETNIK XI. LETO 1988, ŠTEVILKA 1-2

Milica Trebšc - Štolfa. Società culturali cd il loro materiale documentario nel comuni del Littorale di sud 101

IV. Lavoro degli archivi e «Ielle organizzazioni archivistiche Branko Kozina. Rapporto sul lavoro della Società degli archivi in Slovenia dal 24 ottobre del 1985 al 10 febbraio del 1988 104

V. Valutazioni e rapporti sulle pubblicazioni "Passare le porte aperte" (scelta dei documenti sul tradimento nazionale) (Martin Ivani7) 107 Fascisti senza la maschera. Documenti 1941-1942, scelto, sistemato e preparato dal dott. Tone Fcrcnc. Maribor, Obzorje 1987 (Dokumenta et Studia liistoriac reccntioris. 5). 517 pagine (Marjeta Adami=) 108 Documenti archivici dalla storia di Novo mesto (Città Nuova). Esposizione dei documenti dell'Archivio di storia di Ljubljana. Filiale per la Bassa Carniola e per la regione di Bela Krajina, Novo mesto 1988. 54 pagine (Branko Šuštar) 109 Jovan Popovi7. Elenco delle prescrizioni sull'attività archivistica, Associazione dei lavoratori archivistici della Jugoslavia, Beograd 1987.453 pagine (J. Žontar) 110 Enciclopedia della Slovenia l, A—Ca .Ljubljana 1987.421 pagine (Branko Šuštar) I 1 : Janko Messner. Viva la Germania, Dal diario di Janko Messner, dal 12 marzo 1938 al 21 gennaio 1941, Casa editrice Drava - Klagenfurt. Partizanska knjiga Ljubljana, Ljubljana, Celovec 1988. 158 pagine (Metka Gomba=) 113 Branko Oblak, Cooperative di credito sul territorio di Ormož 1906—1948, Pubblicazioni dell'Archivio di storia di Ptuj: Inventari, quaderno 4. Ptuj 1986.45 pagine (Branko Šuštar) 113 Tentativo di valutare la Guida dell'Archivio di Bosnia ed Herzegovina dal punto di vista dell'elaborazione compiuterizzata del materiale archivico (Peter P. Klasinc, Miroslav Novak) 114 Revisione archivica, Organo delle società degli archivisti e della Comunità degli archivi della RS di . Beograd 1984,1985, 1986 (Jelena Malbaši7) 116 Messaggero archivico, XXVIII, XXIX, Archivio della Croazia, Zagreb 1986, 1987 (Darinka Drnovšek) 117 La gazzetta degli archivi, numero 124 (Ivan Nemani=) 119 Informazioni dell'archivio regionale della Stiria 120

VI. Notizie personali Dott. Tone Fercnc sessagenario (Marija Oblak-Carni) 122

VII. Dalla legislazione archivica Jože Zontar, Statuto sull'elaborazione professionale dei mezzi per la ricerca del materiale archivico (Gazzetta ufficiale della RS di Slovenia, numero I I /88) - commentario 124 Jovan Popovi7, Fondamenti sulla tutela giuridica del materiale archivico nel caso del rischio di guerra indiretto a della guerra 127

Vili. Bibliografia Indice hibiliografico della rivista Archivi 1978 1987 (Marija V. Erjavec) 135

IX. Estratti Estratti dagli articoli e trattati negli Archivi XI. 1988, 1-2 161 =lanki in razprave

Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije

France M. Dolinar

Na VII. zborovanju arhivskih delavcev v Slovenj Grad- so pomembni za slovensko zgodovino, bolj sistemati=no cu od 25. do 27. septembra 1474 je bil sprejet sklep, naj vklju=ili tudi slovenski arhivski delavci. Arhivsko društvo se "izdelajo na=ela za izvedbo programa raziskovanja, naj bi pripravilo pogovor zastopnikov Skupnosti arhivov evidentiranja in reproduciranja arhivskega gradiva, ki za- Slovenije, SAZU, IZIH,, Inštituta za narodnostna vpraša- deva Slovenijo in Slovence in je v tujih arhivih".1 nja, oddelkov za zgodovino na Filozofski fakulteti v evidentiranje arhivskega gradiva, ki je pomembno za Ljubljani in na pedagoških akademijah v Ljubljani in zgodovino SR Slovenije in Slovencev, sta uzakonila že Mariboru, Zgodovinskega društva za Slovenijo, Arhiva Zakon o arhivskem gradivu in o arhivih z dne 14. febru- Slovenije. Na tem pogovoru bi pripravili program razis- arja 1966 (UL SRS 4/66, str. 43 47) in Zakon o spre- kovanja, evidentiranja in snemanja arhivskega gradiva. membah in dopolnitvah zakona o arhivskem gradivu in Organizacijo programa naj bi prevzela Skupnost arhivov o arhivih z dne 3. oktobra 1973 (UL SRS 34/73. str. Slovenije na podlagi sporazuma o raziskovanju, evidenti- 1228-1231). Zakon iz leta 1966 obvezuje Arhiv Slove- ranju in snemanju arhivskega gradiva, ki bi ga podpisali nije, da "vodi razvid nad stiki slovenskih arhivov s tuji- =lani skupnosti, in ki bi razmejil raziskovanje in eviden- no" (29. =len), zakon iz leta 1973 pa, da "vodi repub- tiranje arhivskega gradiva med podpisniki, dolo=il na=in liško evidenco arhivskega gradiva in evidentira arhivsko hrambe in uporabe posnetega gradiva.7 gradivo, ki je v tujini in zadeva SR Slovenijo in Sloven- Najprej bi morali pripraviti seznam arhivov, oziroma ce" (30. =len).2 ustanov, fondov in zbirk, ki hranijo pomembno arhiv- Zborovanje samo je bilo posve=eno usklajevanju dela sko gradivo za slovensko zgodovino. Delo evidentiranja arhivarjev s programom zgodovinopisja in evidentira- naj bi koordiniral Arhiv Slovenije. Pri njem naj bi se tudi njem arhivskega gradiva, ki zadeva Slovenijo in Sloven- zbirale vse evidence popisanega gradiva. O evidentiranju ce, paje izven naših meja.3 V zaklju=nih sklepih zboro- pa bi letno objavljali poro=ila, ki bi nudila vpogled v de- vanja je izrecno poudarjeno, da je iz evidentiranja iz- lo širokemu krogu zainteresiranih. Za enotno metodo vzeto gradivo, ki ga Jugoslavija zahteva od Avstrije in dela je Ema Umek predlagala poseben eviden=ni listek, Italije na podlagi neizpolnjenih meddržavanih pogodb ki ima dvaindvajset rubrik. Vsak popisovalec bi eviden=- o vra=anju arhivskega gradiva. ni listek vodil v dvojniku, en izvod bi hranili v mati=ni Predavanja na zborovanju so opozorila na razkorak ustanovi popisovalca, dvojnik pa v Arhivu Slovenije, ki v interesni sferi zgodovinarjev in arhivskih delavcev. Ta bi na ta na=in vodil pregled nad celotnim evidentiranim razkorak je viden že v sami strukturi zborovanja. Razis- gradivom.^ kovalci (ve=inoma zgodovinarji) so spregovorili o svojem O evidentiranju arhivskega gradiva za zgodovino Slo- raziskovalnem delu in o svojih izkušnjah pri iskanju gra- vencev v tujih arhivih v preteklosti je leta 1963 pisal že diva, ki zadeva Slovence in se nahaja v arhivih v tujini. Milko Kos v jugoslovanskem istorijskem =asopisu. V svo- Opozorili so na pravo zakladnico podatkov, kijih o naši jem prispevku Gradivo za starejšo zgodovino Slovencev zgodovini hranijo posamezni arhivi v tujini.4 Vsi preda- v arhivih izven naših meja, je podal pregled do sedaj ob- vatelji brez izjeme pa so izrazili zeljo, da bi se tem razis- javljenih virov iz tujih arhivov pri nas in izdelal neke vr- kavam posvetilo ve= pozornosti in da bi jih opravljali ste prioritetno listo arhivov v tujini z vidika pomembno- bolj sistemati=no. Za tematske raziskave zgodovinarjev sti gradiva za našo starejšo zgodovino.9 Njegova izvaja- je bilo predloženih ve= konkretnih predlogov.5 nja je z novejšimi študijami dopolnil Bogo Grafenauer z Vsebinsko bogata poro=ila zgodovinarjev o arhiv- referatom na že omenjenem zborovanju arhivskih de- skem gradivu, ki ga za zgodovino Slovencev hranijo tuji lavcev v Slovenj Gradcu leta 1974.10 arhivi, je dopolnila Ema Umck z referatom Raziskovanje, Evidentiranje arhivskega gradiva tudi v tujih arhivih evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva v tujih arhi- sta imela v programu raziskovalnih nalog zlasti IZDG vih.6 V svojem predavanju je Ema Umek predlagala, da in Inštitut za ob=o in narodno zgodovino pri SAZU bi se v raziskovalno dejavnost arhivskih virov v tujini, ki (danes Zgodovinski inštitut Milka Kosa).1 ' 8 ARHIVI XI 1088 Stvari pa so po=asi zorele tudi med arhivskimi delav- na obmo=ju Slovenije. Dalmacije,

60. Za razliko od drugih popisovalcev, delata Lcskovcc se nanaša na loško gospostvo od 12. do 19. stoletja iz in Saia Serse direktno na gradivu.30 Nadškofijskega arhiva, iz Bavarskega glavnega državnega arhiva in iz Okrožnega arhiva v Munchnu.39 iv.

kane inventarje in podobno). Ne bi bilo odve7 podati gram znotraj arhiva dalje in sicer po enakih na=elih, kot kratko utemeljitev svojega dela in na=in, kako se je po- je bilo dogovorjeno. Prav tako naj bi skrbel, za redna pisovalec svojega dela lotil. Kdaj sc je na primer odlo=il poro=ila Arhivu Slovenije tudi v primeru, =e v doti=nem za pregled inventarjev in kdaj za direkten pregled gradi- arhivu kakšno leto ne bi bila izvršena nobena raziskava va. Kako natan=no je pregledoval in popisoval. V vsakem v arhivih zunaj Slovenije. primeru pa mora opozoriti na poznejše spremembe in 10. Ne nazadnje pa bi kazalo premisliti, =e je za popi- dopolnila svojega dela z natan=no navedbo, kam poznej- sovanje gradiva v tujih arhivih mogo=e izdelati enotna še dopolnilo sodi. na=ela pod vidikom ra=unalniške obdelave popisanega 5. Samo po sebi je umevno, da mora biti na vsakem gradiva, ki bi bila za vse poznejše uporabnike nedvomno rokopisu popisa navedeno to=no ime ustanove in fonda velika pridobitev. in to v originalnem jeziku, tako, kot je napisano v arhi- vu. Slovenski prevod naj bo redno v oklepaju za original- nim naslovom. Kajti samo tako bo pozneje uporabnik naših popisov v doti=nem arhivu res mogel najti zažclje- no gradivo. Na za=etku bi kazalo navesti tudi to=en na- OPOMBE slov ustanove, ne samo, da bi se v dvomnih primerih (zla- sti =e raziskovalec ni dovolj veš= jezika) lahko izognili 1 Primerjaj: Arhivi 1 (1978)43. nesporazumom (npr. archivio dello stato in archivio di 2 Primerjaj tudi Zontar Jože, Predpisi, ki urejajo arhivsko stato), ampak tudi zaradi morebitnih poznejših pismenih dejavnost v: stikov ali izmenjavo informacij z doti=no ustanovo. Arhivi 4 (1981)5 36. 6. Posebno vprašanje je seveda vklju=evanje sloven- 3 Predavanja zborovanja so z redkimi izjemami (dr. Malic, skega programa evidentiranja arhivskega gradiva v tujini dr. Plctcrski, dr. Vcrbi=, dr. Koropcc in dr. Zorn) objavljena v prvi številki nove slovenske strokovne revije Arhivi I (1978) v jugoslovanski program. To sodelovanje odpira vrsto 7-40. novih problemov, o katerih bi morda kazalo spregovori- 4 Njihova predavanja dopolnjujejo poznejša poro=ila ['ma ti posebej. Gre zato, da bi vsak raziskovalec, ki pri svo- Umck o arhivskem gradivu v Dunajskih arhivih. Prim.: Arhivi 3 jem delu naleti na gradivo, ki zanima kolege iz drugih re- (1980) 13—17;4 (1981) 119-120;8 (1985)91 94. publik, te na to gradivo tudi opozoril. Se pa zavedamo, 5 Prim.: Arhivi 1 (1978)41-42. da je za iz=rpnejšo informacijo potrebno temeljito po- 6 Prim.: Arhivi 1 (1978) 14-16. znavanje zgodovine posameznih narodov in narodnosti 7 Prav tam, 14-15. Jugoslavije, z vsemi specifi=nimi problemi, ki jih njiho- 8 Prav tam, 15-16, va zgodovina nudi. 9 Jugoslovcnski istorijski =asopis 1963, 37 67; Prim, tudi 7. Ko govorimo o evidentiranju gradiva za zgodovino Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih izven Jugoslavije, v: Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, 567-572. Slovencev v arhivih izven SR Slovenije, moramo seveda 10 usklajevanje dela arhivov s programom zgodovinopisja, upoštevati tudi gradivo, ki ga za našo zgodovino hranijo v: Arhivi 1 (1978) 11-13. arhivi v Jugoslaviji. Na podro=ju sistemati=nega evidenti- 11 Prav tam, 11. ranja tega gradiva pravzaprav še ni bilo narejenega veliko. I 2 Zakon je objavilo tudi "lasiln arhjvskca društva in arhivov V letih 1972/73 je skupina sodelavcev IZDG pregledova- Slovenije Arhivi 4 (1981) 202-214. Obširen komentar k zakonu la gradivo nekaterih ministrstev v Arhivu Jugoslavije v pa je napisal v isti številki Arhivov dr. Jože Zontar z naslovom Beogradu in deloma to gradivo posnela na mikrofilm. Po- Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost (5 36). snetke hrani IZDG v Ljubljani. Šamija Sari7je v Arhivih 13 Arhivi 4 (1981) 219. objavila Prispevek k preu=evanju kolonizacije Slovencev 14 AS, Zapisniki sej koordinacijskega odbora arhivov Slove- v Nezavisni državi Hrvatski 1941 — 1945.''* Žal pa nima- nije za leto 1982. 15 0 delovnih na=rtih evidentiranja so razpravljali vsako leto mo nobenega pregleda nad delom posameznih raziskoval- na sejah koordinacije. Prim, zapisnike sej koordinacijskega odbo- cev v arhivih izven SR Slovenije. ra arhivov Slovenije za posamezna leta. 8. S tem že na=enjam naslednji problem, namre= ka- 16 O tematskih raziskavah posameznih raziskovalcev je bilo ko vklju=iti v evidentiranje arhivskega gradiva izven meja deloma govora že na zborovanju arhivskih delavcev v Slovenj SR Slovenije tematske raziskave na posameznih podro=- Gradcu leta 1974. Zal pa še vedno nimamo enotne evidence o jih, oziroma, kako raziskovalce pridobiti, da bi o svojem teh raziskavah, zato jih moramo v tem pregledu izpustiti, ludi delu na arhivskem gradivu v arhivih izven meja SRS ob- evidence, ki jih hrani arhiv Slovenije niso popolne, ker vsi slo- veš=ali tudi Arhiv Slovenije, kije dolžan voditi centralno venski arhivi še niso poslali kopij svojih rokopisov. Pa tudi v evidenco o tem gradivu. Da je takšno sodelovanje mogo- strokovnih glasilih niso objavili poro=ila o svojem delu. =e, nazorno pri=ujeta Arhiv Srbije v Beogradu in Arhiv 1 7 Pregled evidentiranih fondov je bil objavljen v: Obvestila 1/85, str. 39-47 in 3/87, str. 8 16. Poro=ilo o delu od 20. do Makedonije v Skopju, ki takšno evidenco nad tematskimi 27. septembra v: Obvestila 3/87, str. 6. Rokopise evidenc hrani raziskavami znotraj republik dejansko uspešno vodita. Arhiv Slovenije. 9. Pregled evidenc, ki jih hrani Arhiv Slovenije, zgo- 18 Kopijo evidenc hrani Arhiv Slovenije. vorno pri=uje, da so slovenski arhivski delavci naloge, ki 19 Rokopise hrani Arhiv Slovenije. so si jih na podro=ju evidentiranja arhivskega gradiva v 20 Poro=ilo o deluje bilo objavljeno v: Arhivi 8 (1985) 96. tujini zadali na zborovanju v Slovenj Gradcu, vzeli resno. 21 Rokopise evidenc hrani Arhiv Slovenije. Poro=ilo o delu Do sedaj so nedvomno opravili veliko delo. To "kar še- v: Obvestila 4/86, str. 17. pa", je redno poro=anje o opravljenem delu Arhivu Slo- 22 Podrobno poro=ilo o raziskavi je objavila v: Arhivi 7 venije, ki je po zakonu dolžan voditi centralno evidenco (1984) 84-85. Rokopis evidence hrani Arhiv Slovenije. Prim, o popisovanju arhivskega gradiva. Menim, da bi bilo zelo tudi diskusijski prispevek pri okrogli mizi v Arhivu Slovenije, 9.2. 1988. koristno, =e bi vsak slovenski arhiv dolo=il delavca, ki 23 Kopijo rokopisa hrani Arhiv Slovenije. na tem podro=ju bo odgovoren za povezavo z Arhivom 24 Kopijo rokopisa evidence hrani Arhiv Slovenije. Slovenije. "Koordinator" naj bi skrbel, da bo šel pro- 25 Prim, opombo 4. ARMIVI XI 1988 li

26 V dolgoro=nem na=rtu slovenskih Štajerskih arhivov je evidentiranje v naslednjih arhivih: Štajerski deželni arhiv v Grad- en, arhiv krike škofije v Celovcu, arhiv železne županije v Szom- ZUSAMMENFASSUNG ba t helyju, Koroški deželni arhiv v Celovcu, Škofijski arhiv v Gradcu, arhiv samostana St. Pavel na Koroškem, arhiv samosta- Evidentierung des Archivgulcs für die Geschichte der na Admonta na Štajerskem, arhiv samostana St. Lambert na Šta- Slowenen in den Archiven attiser Slowenien jerskem in arhiv salbzruškc nadškofije v Salzburgu. Prim. Plan za evidentiranje arhivskega gradiva v tujini, ki ga je leta 1986 dr. France M. Dolinar Jože Mlinaric predložil Koordinacijskemu odboru slovenskih ar- hivov. 27 Poro=ilo 0 delu je bilo objavljeno v: Obvestila 1/86, str. Die Evidentierung des Archivgutes für die Geschichte 30-31. Kopijo evidence hrani Arhiv Slovenije. der Slowenen in den Archiven außer Slowenien ist eine 28 Arhivi 3(1980) 77 78. 29 Poro=ilo o obisku v arhivu je bilo objavljeno v: Arhivi 7 von Grundaufgaben der Archivarbeiter dergleichen. In (1984) 94-95. Rokopis evidence hrani Arhiv Slovenije. diesem Aufsatz wird zuerst ein kurzer Überblick der 30 Poro=ila o delu so bila objavljena v: Arhivi 1 (1978) 29- schon erledigten Arbeit hinsichtlich der Evidentierung 30; Obvestila 1/85, str. 32 33; 1/86. str. 12:4/86, str. 11, 15. dieses Archivgutes von Milko Kos (1963) bis zum heute 21, Arhivi 7 (1984)94 95. dargestellt. Slowenische Atchivarberiter schloßen sich 31 Poro=ila o delu in popisanem gradivu so bila objavljena: intensiver in die Evidentierung nach der VII. Versamm- Arhivi 8 (1985) 131- 133: Obvestila 1/85, str. 49 53. lung der Archivarbeiter in Slovenj Gradec in 1974 ein. 32 Poro=ilo o delu je bilo objavljeno v: Obvestila 2/86, str. An dieser Versammlung wurden auch die Grundsätze be- 19, popis mikrofihnanega gradiva pa v: Obvestila 4/86. str. 18 - treffs der Evidentierung. Forschung und Reproduzie- 20. Kopijo popisa hrani tudi Arhiv Slovenije. rung des Slowenien und die Slowenen betreffenden und 33 Poro=ilo o delu in se/nam evidentiranih filmov je bil sich in fremden Archiven befindenden Archivgutes. objavljen v: Arhivi 6 (1983) 111-114. 34 Popisjc objavila v: Arhivi 1 (1978)64-69. Die Archivarbeiter üben ihre Verzeichnisse systema- 35 Poro=ilo o njunem delu je bilo objavljeno v: Obvestila tisch aufgrund der Archivhilfsmittel aus. die einem For- 4/86. str. 16,20 21. Rokopis evidenc hrani Arhiv Slovenije. scher im Lesesaal eines Archivs zur Verfügung stehen. 36 Poro=ilo o delu je bilo objavljeno v: Obvestila 3/87, Handschriften werden vom Archiv der SR Slowenien str. 6. gesammelt. So kann ein Forscher die erste Information 37 Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, 69 (citirano: übers Archivgut, das er im Ausland zu durchstudieren VAS); Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v wünscht, schon daheim bekommen und dadaurch er- SFRJ, SR Slovenija, Beograd 1984. 74 (Citirano: Arhivski fon- spart er viel kostbarer Zeit. Leider bleibt noch immer ili). offen die Frage, wie in die Evidentierung des Archivguts 38 VAS 82. außer SR Slowenien thematische Forschungsarbeiten in 39 VAS 348; Vodnik po fondih zgodovinskega arhiva Ljub- ljana, Ljubljana 1980, 324;Arhivski fondi 162. einzelnen Gebieten einzuschließen, bzw. auf welche 40 Arhivski fondi 209-210. Weise die Forscher zu gewinnen, daß sie von ihrer Ar- 11 VAS 246-247; Arhivski fondi 244-245. beit betreffs der Archivguts in den Archiven außer Slo- 42 Arhivski fondi 294. wenien auch das Archiv der SR Slowenien informieren 43 Arhivi 4 (1983) 114- 117. würden und dadurch die Evidenzen zu ergänzen verhel- fen würden, die unser gemeinsames Interesse sind.

Gradivo za zgodovino Slovencev v italijanskih arhivih

Ferdo Gestrin

Med državami, v katerih je arhivsko gradivo za zgodo- podatki za zgodovino Slovencev v glavnem omejeni na vino Slovencev ne samo obsežno marve= tudi vsebinsko institucije v obmo=ju severno od Lacija in Apulije ozi- zelo pomembno za razumevanje dogajanja v preteklosti, roma severno od =rte Rim - Pescara. Zlasti bogato je v je tudi Italija. Ko govorimo o tem gradivu v italijanskih Benetkah1 in mestih njenega zaledja (retroterra) ter v arhivih, je vsekakor treba najprej poudariti, daje Italija Markah.2 Med mesti z arhivskimi institucijami, kjer arhi- iz zelo razli=nih vzrokov (od gospodarskih, politi=nih in vi hranijo tudi za slovensko zgodovino važne podatke, je cerkvenih do kulturnih) že zgodaj v srednjem veku in na- našteti zlasti Benetke. Oglej' Videm (Udina)4-

áju prikazal dr. France Dolinar) in Firencah, marsikaj li=nejše zemljiške zakupne in druge dogovore, u=ne obrt- hranijo tudi arhivi v Bergami! in Brescii ter mestih Lom- niške in delovne pogodbe, poro=ne pogodbe, testamente, bardije. V Abruzzih je omeniti arhive v Lanciami, Orio- tudi spore in pomiritve med sprtimi strankami in še dru- ni in Vastu ter še južneje v Termoliju. go. Število ohranjenih notarskih knjig gre v posameznih Vzroki za nastanek tega gradiva so poleg politi=nih mestih in celo tudi v kastrih v ve= tiso= primerkov. V ve- (Benetke. Oglej) in cerkvenih zvez (Oglej. Rim) Se pose- =ini primerov so se ohranile notarske knjige od 14. sto- bej povezave vsakdanjega življenja, ki so obstajale med letja dalje, tako je tudi v arhivih v Markah. V Fanu je slovenskimi deželami in Italijo, zlasti od 14. stoletja da- najstarejša ohranjena notarska knjiga iz leta 1364, v An- lje. Tovrstni viri govore 0 trgovskih in prometnih zvezah, coni iz leta 1391, v Fcrmu iz leta 1401. Kolikšno je šte- trgovini in vsakovrstni obrtni dejavnosti, pomorstvu vilo knjig naj navedemo kot primer Pesaro. Za 15. in in ribištvu, plovnih objektih, pristaniš=ih in mornarjih, 16. stoletje je ohranjenih 1974 notarskih knjig 191 no- migracijah slovenskega življa v italijanska mesta in na tarjev; samo za 15. stoletje pa je 28 notarjev zapustilo podeželje, o njihovem družabnem življenju tistega =asa 324 notarskih knjig.*1 V aneonskem državnem arhivu pa in družbenem ter gospodarskem položaju priseljencev, hranijo v celoti okoli 15.000 notarskih knjig, ki gredo njihovem prilagajanju novi sredini, stapljanju z. njo in =asovno do druge polovice 19. stoletja. Notarske knjige o asimilacijskem procesu. so pomemben fond gradiva za pomorske, trgovske in Za nas važno arhivsko gradivo hranijo v vedno ve=ji vsakršne druge povezave slovenskih in jugoslovanskih meri, pa= skladno z razvojem državne arhivske službe, v dežel z Italijo, po njih pa moremo slediti tudi migracij- državnih arhivih (Archivio di Stato).5 Poleg njih pa še skim tokovom iz. balkanskih dežel v italijanske skozi sto- vedno obstajajo kar številni ob=inski arhivi (Archivio letja in usodi doseljencev v novi sredini.1' comunale) z mnogimi in vsebinsko bogatimi fondi.6 Po pomenu in obsegu gradiva bi notarskim knjigam Zgodovinsko gradivo, ki prihaja v poštev tudi za našo sledile razli=ne serije virov, povezane z mestno samou- zgodovino, hranijo tudi v ob=inskih javnih knjižnicah pravo in njenimi institucijami. Pri tem ne mislimo samo (Biblioteca comunale). Prav tako pa še vedno deloma na besedilo oziroma =lene mestnih statutov, marve= tudi obstajajo notariatski arhivi (Archivio notarile distret- poznejša dopolnila, spremembe in popravke prvotnih tuale), ki hranijo stare notarske knjige in drugo gradi- tekstov (riformanze; v Recanatiju za=no z. letom 1415 vo, zvezano z notarskim poslovanjem. Ob organizaciji in te=ejo do 1808. leta in jih je 193 knjig). V njih najde- mreže državnih arhivov so se mnogi ob=inski arhivi mo tudi posamezna dolo=ila o položaju in pravicah do- združili in se še združujejo z državnimi arhivskimi insti- seljenih Slovanov, olajševalna dolo=ila za naseljevanje pa tucijami, ki praviloma inkorporirajo tudi notariatske tudi prepovedi in celo o izgonu iz kraja. Prav tako so v arhive (npr. v Anconi, Fami). Vendar Se mnogokje ob- obliki statutov v posameznih mestih normirali razne stajajo posebni ob=inski in notariatski arhivi; tako je druge dejavnosti. V Anconi so zelo podrobno uredili npr. v Senigalliji, kjer še vedno delujeta oba in za upo- poslovanje pristaniš=a (Statuti del mar) in pobiranje rabo gradiva v slednjem daje dovoljenje lokalna notar- carin (Statuti della dogana), ki so veljali tudi za trgovec ska zbornica oziroma njen pooblaš=enec. Prav tako pa in pomorce onstran Jadrana.10 Lastnik ali kapitan ladje še vedno obstaja ponekod povezava arhiva in knjižnice; oziroma lastnik blaga je bil dolžan predložiti spisek vse v Pesarti npr., kjer je bogat državni arhiv, hrani mest- carini podvržene robe, ki ga je imel pravico dopolnje- ne, ob=inske arhivalije knjižnica Biblioteca Olivcria- vati en dan. Kolikor so cariniki po enem dnevu našli na. na ladji ve= blaga, so ga zaplenili. Podobno vlogo kot Po obsegu in za nas važni vsebini so fondi v teh arhi- gradivo imajo zapisniki mestnih svetov (Libri consilio- vih zelo razli=ni. Vendar so serije virov, v katerih najde- rum, Libri dei consigli ali kratko Consigli), ki vsebujejo mo podatke za našo zgodovino v mnogo=em precej po- ob=asne dolo=be o Slovanih v mestih in njihovih ozem- dobne. Sem sodijo npr. fondi, ki so nastajali v zvezi ljih. Tak je npr. sklep leta 1493, ila se morajo Slovani z mestno samoupravo in njenimi organi ter /. institucijo skupaj z Židi naseljevati v Fanu le vkontradi sv. Marka. notariata po drugi strani. Najpomembnejše serije virov, v V mnogih mestih za=enja ta serija virov že v 14. stolet- katerih dobimo gradivo za problematiko, ki jo obravna- ju (npr. v Fermu od leta 1380 dalje, v Fanu od leta vamo in za =as zlasti poznega srednjega veka in prvih sto- 1398). Mnogo poimenskih omemb Slovanov in tudi Slo- letij novega veka, pa so naslednje. vencev dobimo v serijah knjig mestnega finan=nega po- Na prvem mestu naj navedemo listine, ki v posamez- slovanja, ki so jih uradi vodili pod raznimi naslovi: Ca- nih arhivih sežejo dale= nazaj v zgodnji srednji vek. v de- marlingi (v Recanatiju od leta 1323 dalje). Referenda- veto in celo osmo stoletje. V Markah hranijo v Pcsaru ria, Depositaria, Dazi, Gabelle, Collecte, Tesoreria, dalje listine od 10. stoletja dalje, a v Fcrmu je najstarejša iz knjige dohodkov in izdatkov (Uscita • spese. Intrate • leta 1002. Toda od 12. stoletja dalje, v katerem se je spese, Libri degli introiti e spese etc), dohodki od glob in institucija notariata v Italiji povsem uveljavila, imamo kazni in drugo.' ' Sem je šteti tudi serijo z. oznako Codi- najve= listin ohranjenih v obliki notarskih knjig, ki so ci Malatestiani v Fami. To je serija 114 kodeksov velike- jih bili notarji dolžni hraniti.7 Notarske knjige, ki so se ga formata, ki zajemajo =as od leta 1357 do 1463, torej v Italiji ohranile v ogromnem številu, so za prou=evanje v glavnem =as obstoja sinjorijc Malatcstov. Ta je poleg obširnega obmo=ja zgodovinskega razvoja prvorazredne- ozemlja v Markah od Riminija do Senigallijc nekaj =asa ga pomena. Vsebujejo namre= tudi najrazli=nejše gradi- vklju=evala tudi mesti Bergamo in Brescia. V Fano je se- vo iz vsakdanjega življenja: prodajne oziroma kupne po- rijo prenesel Pandolfo III., potem ko je izgubil zadnji godbe premi=nin in nepremi=nin, trgovske pogodbe in omenjeni mesti v korist Benetk. Serija, ki je bila doslej akte kreditne trgovine, denarne posle, posojila in depozi- le malo izkoriš=ena, daje veliko podatkov o Slovanih, te, zadolžnice, dogovore o raznih družabništvih: trgov- torej o migracijah, zlasti za Fano in Scnigallijo, o gospo- ske družbe razli=nih oblik (komende.kolegance, kompa- darskem življenju, o službah Slovanov, posebej stražar- nije), proizvodna družabništva. socide in drugo, najraz- skih in vojaških in še kaj.12 ARHIVI XI 1988 13

V zvezi z dohodki od nepremi=nin so v mestih nasta- nji, popravilih in širjenjih pristaniš=, dalje o brodolomih jale posebne serije katastrov (catasti), kijih sre=ujemo že in škodah (havarijah) na ladji in blagu. Še v konec 14. od 15. stoletja dalje. V njih so po mestnih =etrtih ali stoletja sodi knjiga prihoda ladij in pla=anih pristojbin kontradah zapisovali posestno stanje mestnih prebivalcev v Rccanatiju z naslovom Quaderno per ragione di merca- in ustanov (npr. bratovš=in), spremembe v tem stanju, tante dell'officiale della duana. Zajela je =as od septem- ki so nastajale kot posledica nakupa, prodaje, darovanja bra 1396 do konca avgusta 1397; v njej se omenja poleg in dedovanja. Po vsebini so se ti katastri v nekaterih me- drugih Istranov tudi Anese Tcotonico, torej Slovenec stih (npr. Pesaro) zelo približali sodobnim zemljiškim Janez, ki je z ladjo pripeljal blago v Porto Recanati in knjigam. Za podeželje, še posebej tam, kjer so obstajali tam trgoval.18 V Anconi imamo o tem ve= podobnih spolovinarski (mezzadria), fevdalni odnosi, so nastajali knjig iz 15. do 17. stoletja. Najstarejša je Liber introitus posebni t. i. podeželski katastri (catasti rustici), ki so duanae (Libri degli introiti della dogana) iz leta 1432/3, imeli približno zna=aj naših urbarjev. Vanje so vpisovali sledijo ji nato knjiga Dogana - cartolaro dello scrivano v zvezi s pla=ilom najemnin oziroma zakupnin od poses- Giulio Leoni - 1551, knjiga Capitili) et ordini di paga- ti tudi poimensko celotne kme=ke družine, v=asih celo menti della duana terrestre e maritima della magnifica s sorodstvenimi odnosi in starostjo posameznikov. Iz citta di Ancona - 1557 in kon=no Ristretto dalle som- njih se jasno pokaže na primer, daje bila popre=na kme- me delle partie cstrattc dclli libri di cassa della dogana - =ka družina v Italiji, celo tudi v njenem južnem delu, ob 1692/6.19 koncu srednjega veka in v 16. stoletju sorazmerno majh- Poleg tega vsebuje ta serija še razli=ne druge fonde. na. Splošni v literaturi uveljavljeni evropski koli=nik V Fanu npr. fonde Amministrazione del Porto (1413— 4,7—5 je po teh podatkih vsekakor previsok. Med naj- 1807), Processi de naufragii (1413-1693 s knjigo Rela- starejše ohranjene katastre v Markah sodi serija katastrov tions svipcr naufragiis 1645-1659 in Fabrica del Porto v Fanu, ki vklju=uje poleg katastrov Fana tudi katastre od leta 1613 dalje.2u V Pesarti obstaja v okviru te serije raznih katastrov na faneškem ozemlju (npr. Serungarina. poseben fond Bolctte del Porto, ki gre od leta 1453 da- Ripalta, Saltara. Marotta, Hargni, Cartoceto. Montcgia- lje; so tudi posamezne knjige o dohodkih in stroških pri- no, Puzzuolo, ("aminato in dr.). Mestni katastri so pisani staniš=a (Libro delle spese cd entrate del Porto).21 V po kontradah (npr. Catasto esatto degli abitanti nella Scnigalliji je treba omeniti fonde Nigotia portus, Dazii contrada del Vescovado) in gredo od srede 15. stoletja appartinomi a dicto Porto, Cassa della fabrica del Porto dalje.1 3 Tu so vodili tudi poseben kataster tujcev (Ca- in Cogrcgationi del Porto; vsi gredo od 16. stoletja dalje. tasto dei forestieri abitanti in Fano 1560-1690).'4 V tej seriji so tudi akti in seznami ladij in trgovcev, ki Med starejše katastre sodi tudi kataster Scnigallijc iz so z blagom prihajali na znamenite sejme v Senigalliji še leta 1489 z naslovom Hic est liber sive catastus prefate tja do prve polovice 19. stoletja.22 V Rccanatiju paje magnifiée civitatis Senogallic, chisque comitatus et di- potrebno omeniti fond sodnih aktov luškega kapitana stricts. Kataster ima dvojni zna=aj: do f. 44 je catasto (Atti civili e criminali dei capitani del Porto 1630/78) urbano, nato pa catasto rustico. Njemu slede nato še in knjigo stroškov za gradnjo novega pristaniš=a (Libro mnogi katastri do 1657. leta, ki so se deloma ohranili dove si scrive conto dela spesa che se fa nella fabrica del samo v kopijah,1* in zajemajo tudi kraje Scapezzano, porto novo per la magnifica comunità de Recanati — Roncitello, Monterado, Kipe in Vilic. Od druge polo- 1559-1563).23 vice 15. stoletja dalje gre serija katastrov v Brindisiju Posebna serija arhivskega gradiva, v katerem so podat- (1467), ki vklju=uje tudi okolne komune, kakor Ostu- ki tudi za našo zgodovino še dale= v novi vek, je serija ni in Francavilla.1" Scic od za=etka 16. stoletja dalje so Fiera. Sejmi so bili v gospodarskem življenju mest po- se ohranili katastri v Pcsaru (1505), Anconi (1538), Fer- membna institucija, zlasti še, kadar so imeli širši medna- mu (1548), Bariju (1579) in drugje. Najbolj dodelani rodni pomen. Benetke so vedno privabljale naše trgov- katastri, z vpisi vseh posestnih sprememb, z velikostjo ce,^4 daljši =as, še tja prek 16. stoletja, pa tudi Videm in oznako nepremi=nin, njihovo vrednostjo in lego pa (Udine) in

18 Archivio comunale di Recanati (ACR) - Scr. X Porto. tovš=ina slovenskih kme=kih ljudi v cerkvi Madonna del mare - n° 1207,1 16' in 17 1397 febr. 8 in 9;L. Zdekauer, La dogana L. Zvab, Crtica o Primožu Trubarju, v: Ljubljanski zvon 1884. del Porto di Recanati nel 1396, v Le Marche IV (1904); F. Ge- sir. 43. Za mesta v Markah glej F. Gestrin, Prispevek h kulturne- strin, Trgovina slovenskih dežel /. italijanskimi ob koncu srednje- mu življenju Slovanov v Markah v Italiji (XIV. - XVII. stoletjel. ga veka m v XVI. stoletju. 7.C XXIX (1975). str. 89 si. v: Spomenica Josipa Malasovi=a (1892-1962), Zagreb 1972. 19 Biblioteca comunale Luciano Itcnincasa - Archivio comu- str. 89-96. nale d" Ancona (•••) scr. Porto n° 126. 738; E. Spadolini. Il 34 Prim. F. Wciglc. Deutsche Studenten in Termo (1593- libro della franchigia di Ancona (1471) v Atti e memorie della 1774). v Quellen und Forschungen aus italienischen Archiven Deputa/ione di Storia Patria per le Marche II (1905). und Bibliotheken 38 (1958), str. 243 si. in druge njegove razpra- 20 ASFa-Archivio antico comunale scr. Vili. ve v isti reviji; F. Gestrin, Študentje iz jugoslovanskih dežel na 21 Biblioteca Olivcriana ••• scr. Porto 257 I a 30. scr. univerzi v Permu (1629 1774), v: Zbornik za historiju školstva Porto 280 II a 3. in prosvjete II (1965), str. 83-93. 22 Biblioteca Antonelliana Archivio comunale di Senigallia scr. Porto: prim. F. Gestrin. Nekaj virov za pomorske zveze Reke in drugih naSili pristaniš= s Scnigalijo (1802 1811). v Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci in Pazinu XVII (1972). str. 81-92. ZUSAMMENFASSUNG 23 ACR, scr. X Porto. • 1208 in 1222. 24 II. Simonsfeld. Der Fondaco dei Tedeschi in Venedig. I - Archivgut für die Geschichte der Slowenen in den Itali- II. Stuttgart 1887.1. str. 41 si.. 54. 359 si.; II. 173. 25 Prim. F. Gestrin, Mitninskc knjige 16. in 17. stoletja na enischen Archiven Slovenskem. Viri za zgodovino Slovencev 5, Ljubljana 1972. str. 22 s!.. 59 si.. 101 si.; isti. Karta obsoške poti iz 17. stoletja. Ferdo Gestrin 1• 41 (1987). str. 97 si.; J. Sumrada. O popravilu bovške ceste na prelomu iz 14. v 15. stoletje, 7.C 41 (1987). str. 313 si. 26 V =asu sejma so tuji trgovci v Rccanatiju (in tudi v drugih Unier den Staaten, in denen das Archivgui für die Ge- sejemskih krajih) najemali ob=inske trgovske prostore (botege) schichte der Slowenen nicht nur umfangreich, sondern na tržnem prostoru, okolnih ulicah in ob mestnem obzidju. 2e auch inhaltlich von großer Bedeutung ist, ist auch Itali- za leto 1484/6 so ohranjeni zapisi teh najemov in med najemni- en. Die Archivquellen für die Geschichte der Slowenen ki so bili kar mnogi Slovani. Tudi tamkajšnja bratovš=ina Slo- sind hauptsächlich an die Institutionen nördlich von La- vanov je v =asu sejmov najemala po ve= prodajaln, posamezni zio und Apuglia bzw. nördlich von der Linie Rom - Pes- njeni =lani pa tudi po dve ali prodajalno in skladiš=e hkrati. Pozneje so v zvezi s tem nastajale knjige najemov prodajaln, cara begrenzt. Insbesondere reich ist es in Rom, in Vene- npr. za leta 1573. 1579 in 1581 (Libro dcll'axattionc di qualli zien und in den Stadien ihres Hinterlandes, und in Mar- dclli fitti delle botteghe della fiera dell'ano 1573, 1579, 1581) che. Von den Institutionen müssen vor allem die Staat- - ACR, scr. IX Piera n° 1150. 1151. 1152; glej tudi Consoli sarchive (Archivio di Stato), Gemcindcarchive (Archivio della fiera. Za Scnigallijo glej ACS. scr. Piera di Senigallia; zani- comunale), Gemeindebüchereien (Biblioteca comunale). mivi so zlasti zapisi ladij in blaga, ki so prihajali na sejme: Legni teils aber auch noch die Notariatsarchive (Archivio no- marittimi approdati nel porto di Senigallia carichi di merci diver- tariale distrettuale) erwähnt werden. se per la fiera dell'anno 1802-1811 (in tako do 40. let 19. sto- Dem Umfang und dem Inhalt nach sind die Bestände letja. Za Ancono glej •••, Sezione X n° 473 I oz. cart. 507. in diesen Institutionen sehr verschieden. Doch sind die 474/11 cart. 508. Quellenserien, wo die Angaben im Zusammenhang mit 27 •••. Sezione X 474 II cart. 508. unserer Geschichte zu finden sind, in vielen Stücken 28 Biblioteca arhicvcscovilc De Leo, Battesimi 1409-1553. 1553 1596; Matrimoni 1591 -1594. ziemlich ähnlich. Es sollen diejenigen Urkunden er- 29 R. Jurlaro.GliSlavia Brindisi fino al XVIII secolo, v Acta wähnt werden, die ins frühe Mittelalter zurückreichen, congrcssus historiac Slavicac Salisburgcnsis in memoriam S. S. weiter die Notariatsbücher, die von erstklassiger Bedeu- Cyrilli et Mcthodii anno 1963 celebrati. Wiesbaden 1966. tung sind und werden ab dem 14. Jahrhundert aufbe- 30 Archivio vescovile di Pano. wahrt, weiter die Quellenserien, die mit der Stadtsclbst- 31 Biblioteca Olivcriana, ••• - Libri dei morti 1614 in da- vcrwaltung und ihren Institutionen (Stadtstatutc. Proto- lje, n° 816 in si. kolle der Stadträte, finanzielle Geschäftsführungsbüchcr, 32 ASFa - •••, Fraternità San Mietile, carte varie; Quader- Grundbücher usw.) verbunden sind. nus congrega t io Sancii Micaclc ali Libro de la fraternità de San Im Zusammenhang mit dem Seewesen und Sechandcl Michele (1429 1459). ist das Archivgut entstanden, das in der Serie Porto ge- 33 Prim. •. Cremonesi, Slovanska bratovš=ina sv. Hicronima v Vidmu, v: Goriški letnik 8 (1981), str. 63 si. in tu navedene sammell wird, und im Zusammenhang mit den Messen literatura; G. M. Monti, Le confraternite medievali dell'alta • das Archivgut in den Serien Fiera. Und nicht zuletzt media Italia I, Venezia 1927, str. 92. Za gradivo v Pesaru glej sollen noch die Matriken. die Akten der Bruderschaften, =lanek Atti delle corporazioni religiose nell'Archivio di Slato di sowie das Archivgut der Kircheninstitutionen im allge- l'esaro, v Rascgna degli Archivi di Stalo 21 (1961), str. 61 si., meinen erwähnt werden. inventar aktov na sir. 64-88. Tudi v Tritìi je bila že zgodaj bra- 16 ARHIVI XI 1988

Gradivo za zgodovino Slovencev v vatikanskih arhivih

France M. Dolinar

1. Odkar je pape/. Leon XIII. leta 1881 odprl vatikan- rabljenih virih in literaturi. Ti podatki bi bili izredno ski arhiv javnosti1 tudi slovenski zgodovinarji niso stali dragoceni. Gruden je namre= v slovenskem prevodu križem rok. Zal pa še vedno nimamo pregleda nad biblio- ve=krat v tekst svoje zgodovine vpletal kar cele doku- grafijo avtorjev, ki so za posamezna vprašanja iz sloven- mente. Nesre=na bolezen mu je to prepre=ila. Še ve=. ske zgodovine iskali podatke tudi v vatikanskih arhivih. Gruden je del že pripravljenega gradiva celo uni=il. Med Izdelava takšne bibliografije je nujna iz dveh razlogov: uni=eno dokumentacijo pa so bili žal tudi nekateri ori- — omogo=ila bi nam namre= pregled fondov, v kate- ginalni dokumenti.21 Ohranjeno gradivo, ki ga hrani rih so slovenski raziskovalci že delali, nadškofijski arhiv v Ljubljani,22 pri=a o Grudnovi na- — predvsem pa bi nam omogo=ila pregled dokumen- tan=nosti pri delu. Zelo dragoceni so zlasti njegovi prepi- tov iz vatikanskega arhiva, ki so bili že objavljeni (da ne si dokumentov iz vatikanskega arhiva, ki jih bo pri na- bi istega dela opravljali dvakrat). daljnjih raziskavah in objavah dokumentov iz Vatikan Verjetno bi bilo koristno te podatke nato posredovati skega arhiva nujno potrebno pregledati in obdelati. uredništvu vatikanske bibliografije- in tako seznaniti Gruden je iskal gradivo za celoten slovenski etni=ni tudi širšo strokovno javnost po svetu o delu, ki so ga v prostor. Ohranili so se predvsem njegovi izpiski za 16. vatikanskem arhivu do sedaj opravili slovenski zgodovi- in 17. stoletje iz fondov Armaria, Fondo Borghese, Fon- narji. do Pio in Rclationes ad Limina. Izpiske sta poznala že 2. Zelo bi potrebovali tudi bibliografijo objav doku- Prcmrou in Turk in jih vsaj deloma tudi upoštevala pri mentov, ki so jih pripravili tudi raziskovalci, pa v njih svojih raziskavah. lahko z gotovostjo pri=akujemo dokumente, ki zadeva- 5. Izhodiš=e Grudnovih raziskav je bila t. i. Garampi- jo slovensko zgodovino. Med posameznimi avtorji naj jeva kartoteka, ki je bila v tem =asu že na voljo razisko- omenim vsaj tiste, ki so bili v naši strokovni literaturi valcem v =italnici vatikanskega arhiva. Gre za zbirko že ve=krat citirani, kot npr. V. Joppi,3 Augustin Thci- kartote=nih listkov, na katere je prefekt vatikanskega ar- ner,4 Willibald Hauthalcr,5 Alberto Brackmann,6 Paul hiva Giuseppe Garampi (1751 72) zbiral podatke za Fridolin Kehr,7 Joannes Šimrak,8 Pietro Sella,9 Giusep- zgodovino posameznih škofij in cerkvene organizacije po pe Valle,10 Walter Wagner,1 ' Johann Rainer,12 Klaus svetu. Od tod tudi ime Apparatus ad historian! ecclesia- 13 Jaitner in drugi. Pri zbirkah, pri katerih sodelujejo rum Orbis christiani ex monumentis pracscrtim ineditis razli=ni avtorji, pa velja omeniti vsaj Nunziaturberichte collcctus. Svojega dela Garampi ni kon=al. Da se karto- aus Deutschland,14 Nunziature di Venezia15 in Fontes te=ni listki ne bi izgubili ali med seboj pomešali, jih je Rerum Austriacarum."' Posamezni dokumenti so bili dal msgr. Wenzel na za=etku tega stoletja vlepiti v 124 17 objavljeni tudi v Acta Ecclesiastica Slovcniac. debelih zvezkov velikega formata. "Shcdarij" je razdeljen 3. Ve=je raziskave virov za slovensko zgodovino v va- v dva dela, prvi del (inventarji št. 445 556) je urejen tikanskem arhivu so v preteklosti opravili predvsem trije abecedno po skupinah: papeži, kardinali, uradi, rimske naši zgodovinarji Josip Gruden. Miroslav Prcmrou in cerkve, škofi, opati, beneficiji, miscellanea L-•.; drugi Josip Turk. del (inventarji št. 538-549) paje urejena kronološko.23 4. Profesor cerkvene zgodovine v Ljubljanskem bogo- Da bi olajšali uporabo Garampijeve kartoteke, je vati- slovju, dr. Josip Valentin GRUDEN (1869-1922)18 je kanski arhiv leta 1926 izdal poseben priro=nik, v kate- bil po oceni gimnazijskega profesorja dr. Karla Capudra rem so razložene kratice in citati, ki jih je Garampi upo- v Slovenskem biografskem leksikonu predvsem kulturni rabljal. Ker pa Garampi v citiranju ni bil dosleden, so zgodovinar. Vse njegove študije pa temeljijo na solidnem morali avtorji priro=nika priznati, da kratic v vseh pri- poznavanju arhivskih virov. Poleg škofijskega in kapitelj- merih niso uspeli razložiti.24 Nova dopolnila bo prinesla skega arhiva v Ljubljani je Gruden temeljito pregledal druga izdaja tega priro=nika, kije tik pred izidom. tudi nadškofijski in kapiteljski arhiv ter nadškofijsko in 6. Drugi neumorni raziskovalec vatikanskega arhiva je kapiteljsko knjižnico v Vidmu, arhive v Benetkah, St. bil Gori=an Miroslav PRFMROU ( 1871 -1944).25 Ko Danielu,

zcj v Ljubljani, njegovo bogato bibliografijo pa je za Slo- nu in cerkveni vizitaciji Kranjske v

leta 1981 (Ur. 1, SRS, 1/81). Arhivske evidence je po ki jo obravnava, da bi mogel poiskati dokumente, ki ga omenjenih zakonih in po pravilniku o sestavi in vodenju zanimajo, na pravem mestu. evidence arhivskega gradiva (Ur. I. SRS, 1/81) dolžan 23. Vzporedno s pregledovanjem indeksov in inven- voditi Arhiv SR Slovenije. tarjev52 je treba pregledovati gradivo posameznih fon- 18. Vzporedno s pregledovanjem arhivskih pomagal dov in si iz njih izpisovati dokumente, ki zadevajo Slo- želimo pregledati vsaj listu gradivo, za katerega na pod- vence in slovenski etni=ni prostor.53 lagi arhivskih pomagal ugotovimo, da z gotovostjo hrani 24. Naše delo sovpada tudi z jugoslovanskim progra- dokumente, ki zadevajo našo zgodovino. mom evidentiranja gradiva v vatikanskem arhivu. Na Starejše gradivo želimo objavili v celoti. Pri tem bo skupnem sestanku v Zagrebu 5. novembra 1987 smo se seveda na podlagi originalov potrebno ponovno pregleda- dogovorili za evidentiranje gradiva dunajske nunciature ti že objavljene vire in jih uvrstiti v smiselne enote. Tako od papeža Leona XIII. (1878-1903) dalje.54 Pri tem bi nastala neke vrste Monumenta Vaticana Sloveniae. sem postal pozoren na že omenjeni in malo uporabljeni Pri novejšem gradivu bo po vsej verjetnosti potreben =etrti del rokopisnega indeksa dunajske nunciature. Gra- dolo=en izbor. Važnejše dokumente bi vsekakor kazalo divo v tem fondu je vsaj deloma urejeno po sistemu pro- objaviti v celoti, ostale pa vsaj v obliki regest. stih dosjejev. Zato se v=asih med navidezno malo po- 19. Gre seveda za velikopotezen na=rt, ki zahteva ve- membnimi pravdami laikov in klera nahaja tudi izredno liko potrpežljivosti in =asa. Gradivo iš=emo seveda za dragoceno in zanimivo gradivo, kot so npr. vizitacijc celoten slovenski etni=ni prostor. To pa je povezano z nuncijev od leta 1485 do 1716. dopisi arhidiakonov vrsto problemov. Slovenci se namre= v vatikanskih do- avstrijskega dela oglejskega patriarhata z nuncijem na kumentih ne pojavljamo kot narod, kot npr. nekateri os- Dunaju v =asu od leta 1610 do 1747, gradivo za oglejsko tali jugoslovanski narodi (Hrvati in Srbi). Izhodiš=e iska- in videmsko nadškofijo po ukinitvi oglejskega patriarha- nja dokumentov so slej ko prej škofija ali posamezni ta in podobno. Zc bežen pregled tega gradiva daje sluti- cerkveni dostojanstveniki (ne izklju=no škofi). Do Jože- ti, da nam bo to gradivo pomagalo bolj poglobljeno os- fa II. je ve=ina slovenskega ozemlja sodila v oglejsko ozi- vetliti predvsem obdobje proti reformacije in razrešiti roma po letu 1751 v goriško cerkveno pokrajino. V pri- prenekatero vprašanje cerkvene uprave na Slovenskem. ro=nikih, ki so raziskovalcu na voljo, seveda ne zadoš=a Ve= pozornosti bo pri raziskavah v vatikanskem arhivu pogledati samo imen škofij in škofov, ki teritorialno potrebno posvetiti tudi obdobjem reformacije, katoliške enoumno sodijo v naš prostor. Potrebno je pregledati obnove in jožefinskih reform. V teh obdobjih so bile tudi gradivo, ki ga vatikanski arhiv iz. razli=nih vidikov namre= prav razmere v današnjih slovenskih deželah v brani za sedež metropolije, torej za Oglej. Iskati gradivo "prvem planu" cerkvene in državne politike med Rimom /.a našo zgodovino v tako obsežnem in pomembnem gra- in Dunajem in neke vrste preizkusni kamen medsebojnih divu kot je tisto, ki zadeva oglejski patriarhat. pa mno- odnosov med cesarjem in papežem. gokrat pomeni iskanje igle v kupu sena. Ob koncu morda le še opozorilo, da se bomo morali 20. Podoben je položaj severno od Drave pri satelit- tudi Slovenci podrobneje soo=iti z. arhivom Propagande skih škofijah salzburškcga nadškofa, krški, lavantinski fide, ki sicer ne sodi v sklop vatikanskega arhiva. Ta arhiv in sekavski. Zaradi velike juridi=ne odvisnosti od salz- je za zgodovino današnje slovenske dežele manj zanimiv. burškcga metropolita krški, lavantinski in sckovski škof V pristojnost kongregacije Propagande je namre= sodilo v cerkvenoupravnih zadevah svojih škofij vsaj do Jožefa ozemlje, na katerem še ni bila vzpostavljena redna cerk- U. uradno niso smeli imeti direktnih stikov z rimsko ku- vena hierarhija oziroma kjer je bila katoliška cerkev v rijo. Celotno poslovanje je moralo iti preko Salzburga manjšini (diaspori). V Jugoslaviji so v pristojnost kongre- ali vsaj z. vednostjo in izrecnim dovoljenjem salzburškcga gacije Propagande sodile zlasti Bosna, Srbija,

OPOMBE 19 SUL L. 270 271. 20 V šestih zvezkih, 1910- 1916. Prim. SBL L. 270 1 Karl August Fink. Das Vatikanische Archiv. Einführung in 21 Maks Miklav=i=. Urejanje in reševanje škofijskega arhiva, die Bestünde und ihre Erforschung, Rom- 1951, 4-5 (citirano v: Varstvo spomenikov. Zbornik /• umetnostno zgodovino. 19 I'ink): Lajos Pa'sztor, Guida delle fonti per la storia dell'America (1943) 76. Latina negli archivi della Santa Sede • negli arhivi ecclesiastici 22 NSAL. Rokopisi 28; Zapuš=ine. Turk. fase. •• in 6. d'Italia (Collectanea Archivi Vaticani 2) Città del Vaticano 23 Apparatus ad historian! ecclcsiaruin Orbis Chrisliani e\ 1970. Prvi dol /. naslovom Archivio Segreto Vaticano. 301 sir. monumenti praescrtiui incili!is colleClUS. Prim. L. Pa's/tor. je izšel tudi kot samostojna publikacija (citirano: Pasztor, Gui- Archivio segrelo Vaticano. Il 12: Herman lliencr. Lo schedario da): Josip Turk. Vatikanski arhiv (Bogoslovna akademija v Lju- Garampi. v: L' Archivio Segreto Vaticano e le ricerche storiche, bljani. Razprave XL). Ljubljana 1943 (citirano: Turk. Vatikan- Roma 1983. 181 191; E. Boyle. A survev of the Vatican Ar- ski arhiv). chives and of its Medieval Holding. Toronto 1972. 32. 2 Bibliografia dell' Archivio Vaticano. 4. voll. Città del Va- 24 Prim. Sussidi per la consultazione dell'Archivio Vaticino ticano 1962. 1963. 1965. 1966. a cura della direzione e degli archivisti (Studi e testi 45). voi. 3 Relazione della visita apostolica in Carinola. Stiria e Ca- L.Roma 1926. rinzia. fatta da Francesco Barbaro, patriarca eletto d'Aquilcia 25 SBL IL, 492-493; PSBL. 12. snopi=. Gorica 1986. 90 l'anno 1593 e presentata a P. Clemente Vili., Udine 1862. za 91. tisk pripravil V. Joppi. 26 SBL IL. 492-493. 4 Augustino Theincr, Vetera monumenta Slavorum meridio- 27 5(1926)68 107:6(1927)199 299. nalium Mistoriam illustrante. Tomus primus 1198-1545. Ro- 28 Oh tristoletnici smrti TomaŽa Hrena (Bogoslovna akade- mac 1863. mija v Ljubljani, Knjiga XI.), Ljubljana 1930 (citirano. Turk. 5 Willibald Hauthaler, Libcllus decimantionis ¡le anno Breve). 1285. Kin Beitrag zur kirchlichen Topographie von Steiermark 29 Prav tam. 2. und Untcrkärnten im 13. Jahrhundert aus dem vatikanischen 30 Prav tam. 2-3. Archive herausgegeben. Salzburg 1887; isti. Aus den vatikani- 31 Poleg omenjenih fondov Borghese in Nunziatura Germa- schen Register eine Auswahl von Urkunden und Rceestcn vor- nia je Premrou našel gradivo še v razli=nih serijah arhiva konzi- nehmlich zur Geschichte der Erzbischöfe von Salzburg bis zum stonalne kongregacije, v: Arm. I.-XVIII., Reg. Vat.. Reg. Lat., Jahre 1280. Wien 1887. Reg. Leon X.. Lpislolae 232. V Vatikanski knjižnici in v arhivu 6 Alberto Brackmann. Regesta Pontificum Romanoruin. Propagande, Germania Pontificia, vol. I./I, Provincia Salisburgcnsis. Berolmi 32 SBL, IV. knjiga, Ljubljana 198.245 246. 1910. 33 Maks Miklav=i<, O zgodovinskih temeljih in razvoju ljub- 7 Paulus I rulolinus Kehr. Regesta Pontificum Romanorum, ljanske škofije, v: Zbornik razprav Teološke fakultete v Ljublja- Italia Pontificia. Venetiae et Ilistriae, vol. VI I./I Provincia ni. Ljubljana 1962.7 31 Aquileicnsis, Bcrolini 1923: vol. VII./2 República Vcnctiarum, 34 SBI !.. 344 351. Provincia Gradensis, Histria. Bcrolini 1925 35 Wolfova vizitacija. V: Zbornik zimske pomo=i 1944,453- 8 Joannes Simrak. De relationihus Slavorum Mcridionalium 463: prim, ludi SBL. IV. knjiga, Ljubljana 1986.241 216. cum Sanaa Romana Sede Apostolica sacculis XVII. et XVIIL. 36 NSAL. Zapuš=ine. Josip Turk,, skupaj 19 fasciklov. secundum selecta documenta nondum edita ex tabularli] Roma- 37 I urk. Vatikanski arhiv, str. 9. opomba 3. nis Vaticanis. S. Congregalionis de Propaganda fide et almae 38 Prim. op. 1. l'.cclcsiac Zagrabiensis cruta (Hrvatska bogoslovska akadcmia. 39 V hrvaškem jeziku je vatikanski arhiv opisal Slavko Ko- zvczak VII.), vol. I.Zagreb 1926. va=i=. Tajni vatikanski arhiv i ostali papinski arluvi.lv: ("matica 9 Pietro Sella Giuseppe Valle. Rallones decimaium Italiac Christiana periodica. 7 (1983) I 31. Predavanje Mjrka Ja=ova nei secoli XIII. • XIV. Venetiae llistria Dalmatia (Studi e Kratek zgodovinski pregled vatikanskih arhivov in njihov pomen testi 96). Città del Vaticano 1941 za zgodovino srbskega in drugih balkanskih narodov, v Arhivu 10 Giuseppe Valle. Itinerario di Paolo Santonino in Corintia, SR Slovenije I I. junija 1987. je v slovenskem jeziku objavljeno Stiria e Carniola negli anni 1485 1487 (Studi e testi 103). Città v Arhivih. 10(1987)82 86. del Valicano 1943. 40 Prva izdaja Rom 1943. druga izdaja Regensburg 1951. 11 Walter Wagner. Die Bestände des archivio della nunziatu- 41 loronto 1972. 250 str. ra Vienna bis 1792. v: Römische historische Mitteilungen, I. 42 1'rini. op. I licit 1956/57.Graz 1958.82-203. 43 Prim. Bibliografia Vaticana, 4. vol.. Cillà del Vaticano 12 Johann Ramer. Quellen zur Geschichte der Grazer Nunti- 1962 1966. Priro=na knjižnica pred =italnico vatikanskega arhi- atur 1580 1622, prav tam 72-81 : isti. Nuntiatur des Germanico va hrani tudi posebne odtise novejših Pasztorjevih študij. Malaspina Sendung des Antonio Posscvino 1580-1582. Band 1, 44 Roma2 1971. Wien 1973; isti. Nuntiatur des Germanico Malaspina und des 45 Indes 1055/TV.: Invcnlariuni inter ecclesiastico* ipsos Giovanni Andrea Caligari 1582 1587. 2. Band. Wien 1981 et saccularcs exoratarum m Archivio hums apostoliche Niintiatu- (Nuntiaturbcrichte, Sonderreihe! Grazer Nuntiatur. Publikatio- rac esistentium. nen des österreichischen Kulturinstituts in Rom). 46 Npr. NegOtia varia Diocccsis Aquileicnsis 1610 1747 13 Klaus Jaitner. Die Hauptinstruktionen Clemens' VIII. (Miscellanea II 15); Ada visitalionis v letih 1596. 1627, 1654, für die Nuntien und Legaten an den europäischen Fürsten- 1665. 1707 in podobno. hofen 1592-1601. 2. Bande Tübingen 1984. 47 Ivan Zclko. Zgodovinski pregled cerkvene uprave v Prck- 14 Nuntiaturbcrichte aus Deutschland 1537-1556. 17 zvez- niurju. v: Zbornik ob 750 letnici mariborske Škofije, Maribor kov. Gotha -Tübingen 1892-1970 in 29 zvezkov Ergänzungs- 1978. 103 119. bände v štirih serijah (Abteilungen). 48 Raziskovalce sme naro=iti dopoldne tri fascikle. listi, ki 15 Nunziature di Venezia (Instituto storico Italiano per l'ciò dobi posebno dovoljenje /a delo popoldne, pa sme pred kon- moderna • contemporanea, Fonti per la storia d'Italia), izšlo cem dopoldanskega dela naro=iti še tri fascikle za popoldne. 8 zvezkov. Roma 1959 1977. 49 Glej zgoraj št. 5. 16 Fontes Rerum Austrwcarum. vol.. 2. Abi. Diplomatala 50 Bruno Kattcrbach, Sussidi per la consultazione dell'Ar- ctActa.Wicn München 1951 chivio Vaticano, voi. IL. Città del Vaticano 1931. (Studi e testi 17 Predvsem zvezki 1/1979.2/1980,3/1981.7/1985. 55). 18 Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga. Ljubljana 1925 51 Martino Giusti. Inventario dei Registri Vaticani. (Collec- 32,269-271 (citirano SBL). tanea Archivi Vaticani 8). Città del Valicano 1981. ARHIVI XI 1988 21

52 Prim, poro=ila <> delu Arhiva SR Slovenije o obiskih v vatikanskem arhivu 12. do 26. novembra 1986, 15. do 26. juniju 1987 in 7. do 2.V decembra 1987. ZUSAMMENFASSUNG 53 Lvidencc in fotokopije Inani Arhiv SR Slovenije. Archivgul fur die Geschichte der Slowenen in den Vati- 54 Prim. zapisnik sj sastanka grupe archivista u vezi s radom kaner Archiven Komisije /a istraživanje u Vatikanskim arhivima, održanog 5, studenog (november) 1987 (¡odine u Zagrebu u prostorijama Ar- France M. Dolinar hiva Hrvatske. Maruli7cv trp 21. 55 Pregled fondov arhiva Propagande je opisal Andrija Niki= v: Vodi=, tematski Inventai i Indeks povijesnog arhiva kongrega- Die Valikaner Archive verwahren auch für die slowe- eije "De Propaganda I ide", v: Glasnik arhiva i društava arhiv- nische Geschichte außerordentlich kostbares Archivgul. skih radnika Bosne i Hercegovine. XVI. XVII.. Sarajevo Das haben schon Josip Gruden. Miroslav Prcnirou und I97Í./77. 15 4(1. Josip Turk mil ihren Siudien und Quellenveröffent- 56 A calendar, 10. zvezkov, Washington 1966 1983 (Aca- demy oi American Franciscan History. Knjižnica teološke fakul- lichungen bewiesen. Premrou und Turk haben das Ar- tete v Ljubljani (sig 197051 hrani izvod iz zapuš=ine soavtorja chivgul für die slowenische Geschichte thematisch auf- Antona Debevca. v katerega je vnesel nekatere popravke m ilo gesucht. Das aber bedeutet, daß sie fur die Zeitabschnit- polnila. te, die sie durchstudierten.'das ganze Archivgut in ein- 57 Dober oris misijonske dejavnosti Slovencev je pripravil zelnen Bestanden nicht erschöpft haben. Darum wird /mago Smitek za oris zgodovine cerkve na Slovenskem in jo bo im Aufsatz z.ucrst eine kurze Analyse der erledigten Ar- izdala Mohorjeva diužh.i v Celju predvidoma \ letu 199(1. beit slowenischer Forscher in den Vatikaner Archiven 58 Kratek pregled teh arhivov pri l'ás/tor. Guida. gegeben. Es werden die Hilfsmittel angegeben, die heutzutage einem Forscher in einem Archivlesesaal zur Verfügung sieben oder veröffentlicht wurden. Im zwei- ten Teil des Aufsatzes wird das vom Archiv der SR Slo- wenien geführte Programm der Forschung in den Vati- kaner Archiven vorgestellt. Es geht um die Evidcntie- rung des Archivgutes, das für die Geschichte der Völker und Völkerschaften Jugoslawiens und für die Veröffen- tlichung der Quellen für die Geschichte Sloweniens und der Slowenen von Bedeutung ist.

Giovanni l'icronni. Nacrti in grafi=ni narisi utrdb in krajev I Ujne krajine 1639. Zbirka rokopisov ¡l/56 22 ARHIVI XI 1988

Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem

Jože Žontar

Med rezultate prebujenega zanimanja za lastno pre- zbirke arhivskega gradiva. teklost v prvi polovici 19. stoletja prištevamo tudi usta- Kar zadeva muzejska društva in muzeje, je med vsemi novitev Centralne komisije za preu=evanje in ohranjanje avstrijskimi deželami prednja=ila Štajerska. Joanneum v umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju Gradcu, ustanovljen leta 1811, je bil vzor številnim dru- leta 1850. Delovati je pri=ela v za=etku leta 1853. Nje- gim deželam. Na Kranjskem je prišlo na podlagi prizade- na skrb je bila sprva omejena le na arhitekturne spome- vanj, ki segajo nazaj v prva leta po koncu Ilirskih pro- nike (skladno s tem se je tudi imenovala). Do leta 1859 vinc, leta 1826 do ustanovitve Kranjskega deželnega je bila v sestavu ministrstva za javne zgradbe, nato so muzeja, ki mu je od leta 1839 stalo ob strani tudi Mu- jo vklju=ili v ministrstvo za uk in bogo=astje. V zvezi zejsko društvo za Kranjsko. Ne v Celovcu in ne v Gorici z našo problematiko je bilo bistvenega pomena leto tedaj še niso osnovali deželnega muzeja. O=itno je, da 1873, ko so z novim statutom razširili dejavnost komi- sta imela Gradec in Ljubljana kot sedeža gubernijev za sije in jo reorganizirali, tako da je imela tri sekcije: sek- to ve=je možnosti. Po poro=ilu Josefa Chinela je bilo v cijo za predzgodovinski =as in anti=no umetnost, sekci- Kranjskem deželnem muzeju leta 1856 1025 številk jo za arhitekturo, plastiko, slikarstvo in upodabljajo=e arhivalij. od katerih so imele posamezne številke tudi umetnosti srednjega veka in novejšega =asa (do konca ve= sto dokumentov. Med drugimi so zbrali briksenške 18. stoletja) ter kot tretjo sekcijo, ki je skrbela za zgo- listine o gradu in gospostvu Bled iz 11. stoletja, stiske dovinske spomenike razli=nih vrst od najstarejših =asov in velesovske listine in rokopise ter arhivalije iz Trži=a do konca 18. stoletja. K zgodovinskim spomenikom raz- iz Novega mesta. li=ne vrste so prištevali predvsem arhivsko gradivo, za- Poleg muzejev in muzejskih društev so v posameznih radi =esar seje tretje sekcije oprijelo tudi ime arhivska. deželah nastala tudi histori=na društva. Histori=no dru-

vi so pomenili za=etek pravili arhivov na deželni stop- Koblar je že za =asa škofa Poga=arja opravljal posle nji, ker njihova dejavnost ni ve= temeljila na zbiranju arhivarja ljubljanskega škofijskega arhiva in se udejstvo- dokumentov, marve= na prevzemanju arhivskih fondov. val v cerkvenem in krajevnem zgodovinopisju. Dež.elni Kot prvi je bil v Avstriji ustanovljen deželni arhiv na odbor pa je zaman prosil, da bi delovno mesto deželnega Moravskem v Brnu že leta 1855. Na Kranjskem pa je arhivarja sistemizirali. Kmalu je prišel tudi v navzkrižje s ljubljanski odvetnik Etbin Henrik Costa na ob=nih zbo- kustosom Alfonsom Miillnerjcm. ki gaje sicer pridobil za rili histori=nega društva leta 1859 in 1860 predlagal, naj arhiv. Pri=akoval je, da mu bo Koblar pustil po mili volji bi društvo pri=elo z akcijo za ustanovitev deželnega ar- razmetavati po arhivu, ko je iskal gradivo za svoje glasilo hiva tudi v Ljubljani. Kasneje so se na Kranjskem zgle- Argo, ki ga je za=el izdajati, ko se je spri z muzejskim dovali po Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, ustano- društvom. Koblar je šel leta 1900 za župnika in dekana vljenem leta 1868. To pa je bil že =as. ko so na podlagi v Kranj. Tedaj je za krajši =as prevzel skrb za arhiv Müll- februarskega patenta Iz leta 1861 zaživele deželne avto- ner sam. Urejal je zlasti stanovski arhiv po vzoru štajer- nomije. Kazalo je. da bo obravnava o arhivih državnih skega (pri tem pa napravil veliko škode), dokler ni leta Oblastev v Avstriji, ki je bila v Notranjem ministrstvu 1903 odšel k ministrstvu za javna dela na Dunaj. Deželni na Dunaju leta 1869. pospešila ustanovitev deželnega odbor je sedaj za deželnega arhivarja nastavil profesorja arhiva na Kranjskem. Na pobudo kranjske deželne vla- zgodovine na ljubljanski realki Franca Komatarja. Bilje de, ki je izrazila pripravljenost, da odstopi tudi svoje sta- eden prvih Slovencev, ki so dokon=ali tudi študije na rejše arhivsko gradivo, je deželni odbor predlagal dežel- Inštitutu za avstrijsko zgodovino na dunajski univerzi. nemu zboru, da se t. i. muzejski arhiv, ki je hranil tedaj Ker pa je bila služba v arhivu le honorarna, brez sistemi- okoli 1000 listin, s prevzemom arhivskih fondov v deže- ziranega mesta, se je že v drugi polovici leta 1904 vrnil li (deželnih stanov, deželnega vicedoma. privatnikov in na srednjo šolo kot profesor v Kranju. Leta 1911 je korporacij). razvije v deželni arhiv. Zaradi pred=asnega spet zaprosil za arhivsko službo pri deželnem muzeju, konca zasedanja v tem letu ( 1869) deželni zbor predloga ko je bilo tam sistemizirano mesto kustosa, pa ni uspel. ni obravnaval in je bilo vprašanje arhiva odloženo za ne- V Kranju je leta 1922 tudi umrl, potem ko je po prvi kaj =asa. Šele 1877. leta je deželni odbor posvetil nekaj svetovni vojni pou=eval na ljubljanski realki. Po Koma- ve= pozornosti staremu arhivskemu gradivu deželnih sta- tarjevem odhodu deželni arhiv ni imel ve= arhivarja. De- nov. Po posredovanju centralne komisije je gradivo ne- želni odbor je sicer leta 1910 trdil, da ima deželni muzej kaj =asa urejal Peter Skobielski, absolvent Institutua za dve za delo v arhivu usposobljeni strokovni mo=i, ravna- preu=evanje avstrijske zgodovine pri dunajski univerzi. telja Josipa Mantuanija in asistenta Josipa Mala, ki sta bi- Absolvente tega instituta so šteli za najbolj usposobljene la oba absolventa Instituta za avstrijsko zgodovino. O=it- strokovnjake za delo na arhivskem gradivu. Na podlagi no pa deželni odbor ni imel prave volje, da bi rešil vpra- spremembe statuta leta 1897 pa je dobil inštitut izrecno šanje deželnega arhivarja.4 Kljub temu pa se ne bi mo- nalogo, da usposablja strokovnjake za delo v arhivih, bi- gel strinjati s trditvijo Fritza Poscha v prikazu razvoja bliotekah in muzejih. Tedaj so njegov u=ni na=rt razširili arhivske dejavnosti v avstrijskih deželah, da Kranjski de- tudi z avstrijsko ustavno in upravno zgodovino. Zopet je želni arhiv ni bil deželni arhiv v pravem pomenu besede, minilo nekaj =asa. da so naro=ili Arnoldu Luschinu v. ker da ni bila še izvedena znanstvena organizacija.^ Me- bbengreuthu, konservatorju arhivske sekcije centralne nim, da je treba presojati raven arhiva s takratnimi, ne komisije, naj pripravi elaborat o ureditvi Deželnega arhi- pa današnjimi merili. va v Ljubljani. Luschin je bil sicer od leta 1867 pristav Po vsej verjetnosti je prišlo do podobnega razvoja, štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, od 1873. leta pa to je do povezave deželnega arhiva z deželnim muzejem profesor pravne zgodovine na graški univerzi. Obsežen kot na Kranjskem, tudi na Goriškem. Žal pa doslej tega elaborat je bil kon=an leta 1884 in z dograditvijo novega še ni bilo mogo=e preveriti, ker uprava Goriških dežel- poslopja Deželnega muzeja v Ljubljani =ez tri leta so bili nih muzejev, ki hrani fonde deželnih stanov in drugih dani pogoji za za=etek dela tudi deželnemu arhivu. De- deželnih avtonomnih organov, na ve=krat postavljeno želni odbor mu je tedaj izro=il stari stanovski in vice- vprašanje ni odgovorila. Sklep o ustanovitvi muzeja je domski arhiv. Priklju=ili so še muzejsko zbirko listin ter sprejel goriški deželni zbor spomladi 1861.6 Kasneje so '<>ndc, ki jih je deželni muzej za=el prevzemati leta 1880 pri=eli razpravljati o deželnem arhivu v Istri, torej o arhi- dolski graš=inski, imenovan tudi Lrbcrgov arhiv, listine vu, ki bi zbiral tudi gradivo z obalnega obmo=ja današ- gospostva Hied in samostana Kostanjevica, gradivo leta nje Slovenije. Leta 1871 je imel istrski deželni odbor 1885 razpuš=enega Histori=nega društva za Kranjsko, to vprašanje prvi= na dnevnem redu. Deželni odbor je spise gospostev Bled in rudninske družbe na Javorniku. poslal vprašalnik številnim uradom in institucijam glede l's'inc, nanašajo=e se na pl. Lanibcrgc ter ve= urbarjev in starega arhivskega gradiva, do odlo=itve o ustanovitvi s«dnih knjig reisinškega gospostva Loka. ki jih je po po- arhiva pa ni prišlo. Koje bilo leta 1884 ustanovljeno Istr- sredovanju profesorja Franceta Kosa prodal neki trgovec sko društvo za arheologijo in domovinsko zgodovino v Gorici za 16 gld. kot odpadni papiri (Società Istriana di archeologia e storia patria), je to hi- Tako je leta 1887 nastal Kranjski deželni arhiv, ki so tro prevzelo iniciativo za zbiranje arhivskega gradiva.7 ga pa od vsega za=etka pestile težave, povezane z oseb- Podoben je bil razvoj tudi na Koroškem, kjer je deželni jem. Novembra 1887 je za=el delati v arhivu Julij Wall- odbor leta 1904 poveril deželne fonde Koroškemu histo- ner, profesor zgodovine na gimnaziji v Ljubljani, kamor ri=nemu društvu.8 je bil tedaj prestavljen iz Jihlavc. Arhivske izkušnje si je Stanje arhivskega gradiva državnih oblastev je bilo pr- mogel pred tem pridobiti le ob urejanju mestnega arhiva vi= deležno obravnave pri notranjem ministrstvu na Du- v Jihlavi. Deželni odbor je s 1. aprilom 1890 izro=il vod- naju leta 1869, toda hitro je prenehala vnema, da bi stvo in urejanje deželnega arhiva Antonu Koblarju, kije sprejeli kake rešitve. Posebna komisija je sicer izdelala bil malo pred tem nastavljen za kurata deželne prisilne osnutek na=el, po katerih naj bi organizirali arhive za delavnice v Ljubljani in je bil torej že deželni uslužbenec. gradivo državnih oblastev v Avstriji, vendar je imelo mi- 24 ARMIVI XI 1988 nistrstvo o na=rtu številne pomisleke, predvsem finan=ne razdelitev arhiva po posameznih tvarinah. kar naj bi bila narave. Omenjali smo že. da je leta 1844 gornji dom du- edina pravilna pot pri ureditvi takih arhivov. Priložil je najskega parlamenta ponovno obravnaval stanje arhivske- shemo, kako si zamišlja vzorno ureditev mestnih in po- ga gradiva državnih oblastev. Sklenil je. da je treba usta- dobnih arhivov.13 Ne glede na to, da je predlagana Ko- navljati posebne arhive za tovrstno gradivo in da morajo matarjeva shema mo=no pomanjkljiva in v marsi=em tudi biti ti arhivi organizirani v skladu s tedanjimi zahtevami neto=na, bi moral Aškerc, =e bi se hotel ravnati po Ko- znanosti in arhivske tehnike. Pod arhivsko tehniko so ra- matarjevem nasvetu, razdreti skoraj vse svežnje in napra- zumeli arhivistiko. V teh arhivih bi morali zaposlovati viti docela nove. Vsi obstoje=i pisarniški pripomo=ki bi osebe, ki so imele ustrezno strokovno izobrazbo, ne pa postali neuporabni. Zgodilo bi se lahko tako. kakor seje pisarniške uslužbence. Pri nobenem državnem organu ne zgodilo s starejšim delom fonda kranjskih deželnih sta- bi smeli odbirati in izlo=ati nepotrebnega gradiva brez nov, ko so ga za=eli razbijati po snovi. Aškercu je zato dovoljenja pristojnega ministrstva in arhivske sekcije cen- treba šteti v posebno zaslugo, da se ni ravnal po omenje- tralne komisije. nih nasvetih.14 V deželah, kjer so prebivali Slovenci, do tedaj še nis- V nadaljevanju svojega programa je navajal Komatar. mo imeli arhiva za gradivo državnih oblastev. Kot prvi da mora biti deželni arhivar dejaven tudi na znanstvenem tak arhiv v Avstriji sploh je nastal arhiv pri Dalmatins- podro=ju. Opozarjal je. da bi moralo biti Kranjce sram. kem namestništvu v Zadru leta 1883. Tedaj so združili kako dale= zaostajamo za Korošci. Štajerci in Primorci gradivo beneške uprave do leta 1797, prve avstrijske pri preu=evanju deželne zgodovine, =e bi napravili pri- uprave iz =asa 1797—1805 ter francoske uprave iz let merjavo z znanstvenimi napori sosednjih dežel. Zato bi 1806 do 1813.10 V Gradcu so ustanovili za gradivo vseh se morali v prvi vrsti lotiti deželne zgodovine in objaviti državnih oblastev z obmo=ja kronovinc arhiv pri Štajer- diplomatarij. Ocenjeval je. da je bilo delo Avgusta Di- skem namestništvu leta 1905. Obstajali so tudi na=rti mitza, Geschichte Krains kar dobro za njegov =as. Od za ustanovitev enakih arhivov v Ljubljani in Trstu, nji- izida pa so bili objavljeni številni viri in temeljne razpra- hovo uresni=enje pa je prehitela prva svetovna vojna. ve, tako da bi bila potrebna najmanj nova izpopolnjena Težnje, da bi v Trstu ustanovili državni arhiv, segajo v izdaja, =e ne temeljita predelava dela. Med poglavji leto 1904; starejše, pri namestništvu v Trstu shranjeno kranjske zgodovine, ki so =akala na ustrezno obravnavo, gradivo pa so pred za=etkom svetovne vojne prepeljali so bila po Komatarjevem mnenju zgodovina cehov, ki na Dunaj, kjer naj bi bilo na varnem.1 ' so jim v drugih deželah pri=eli posve=ati posebno pozor- Med arhivarji, ki so delovali v kranjskem deželnem nost, razvoj in zna=aj ustave deželnih stanov, zgodovina arhivu je po svojih na=rtih izstopal Franc Komatar, kije deželnih financ, davkov in sodne uprave. Nadalje bi mo- leta 1904 v Laibachcr Zeitung objavil študijo program- rali pripraviti znanstveno objavo mestnih pravic ter ur- skega pomena O ciljih arhivske dejavnosti na Kranjskem barjev. V celoti je manjkala še zgodovina cen in zgodo- in pomenu arhivov za doma=o zgodovini. Vzor so mu vina naturalncga gospodarstva. Šele podrobna preu=e- bile ideje Franca v. Lobera, katerega =lanki so prav tedaj vanja na podlagi virov bi dala odgovor na vprašanje o izhajali v ponatisu v =asopisu Archivalischc Zeitschrift vzrokih gospodarskega zaostajanja Kranjske. v Münchnu. Lóher je menil, da bi se morali arhivarji po- Drugi poudarek Komatarjevcga na=rta pa je bil novi novno udejstvovati v prvi vrsti za potrebe države in pra- diplomatarij za Kranjsko. O napakah v Schumijcvcin de- va, zraven pa za potrebe zgodovinske znanosti. Arhi- lu ni želel posebej govoriti, ker da je Schumiju manjkalo var ne bi smel biti le mož u=enosti, marve= bi moral potrebno strokovno znanje. Obžaloval je, da bo trajalo svoje natan=no poznavanje aktov, starih jezikov, stro- še dolgo =asa. preden bo izšlo za Kranjsko delo. kot je kovnih pojmov, prejšnjih privatnopravnih predpisov in bilo Jakschcvo za Koroško, Zahnovo za Štajersko ali ureditev uporabljati za prakti=ne nasvete in odgovore Kandlcrjcvo za Istro.15

/nal je Kranjsko, saj je ljudsko šolo dokon=al v Novem redno zanimivo gradivo, na katerega je naletel v gospo- mestu, gimnazijo pa v Ljubljani. Za namene centralne š=inskih oziroma družinskih arhivih Turjaka. Šrajbarskc- komisije je izdelal ve= poro=il tudi o arhivih na Kranj- ga turna. Smlednika. Križa. Hasberka. Raven in Vipave. skem. Pri kranjskem deželnem odboru je ¡/.posloval de- Invcntariziranjc arhivov na Kranjskem je sprejela v svoj nar za odkup dragocenega dolskega graš=inskega arhiva, program 1906. leta tudi arhivska sekcija. V tem letuje ki gaje sam tudi opisal.16 imel Komatar v programu obiske arhivov v sodnih okra- Za Luschinom je bil ob koncu leta 1881 za konserva- jih na Gorenjskem, za kar mu je centralna komisija odo- torja arhivske sekcije na Kranjskem imenovan Avgust I)i- brila subvencijo v višini 200 kron. Pregledal je preko mitz, do leta 1884 paje bil korespondent Franc Schumi. 40 arhivov na obmo=ju sodnih okrajev Kranjska gora. Dimitz, ki je bil tedaj višji svetnik, kasneje pa predstoj- Radovljica. Trži= in Kranj. Ve=ino njih je našel v zelo nik Finan=nega ravnateljstva v Ljubljani, je bil nad dve slabem stanju. Celo izredno bogati grajski in gospoš=in- desetletji tajnik Histori=nega društva za Kranjsko ter v ski arhivi so bili zve=ine neurejeni, deloma shranjeni v zadnjem desetletju svojega izhajanja tudi urednik Mittei- zabojih na podstrejših in v vlažnih prostorih. Hvalevred- lungen des historischen Vereins für Krain. Umrl je leta na izjema je bil le gospoš=inski arhiv v Smledniku, ki je 1886. V stik z arhivi je prišel predvsem v prvih letih bil po Komatarjcvem mnenju urejen po sodobnih na=e- društvenega delovanja, ko se je zanimal za stanje raznih lih. Župnijski fondi so bili zelo revni, kar je bila posledi- podeželskih arhivov, v Mitteilungen der Zentralkommi- ca navade, da so cerkveni klju=arji hranili spise doma ssion na je poro=al o mestnih in trških arhivih na Kranj- pri sebi. Ob=inski arhivi so obsegali prav tako skoraj le skem.' 7 Schumi je še v =asu. koje bil korespondent. za- novejše spise, ker so tudi župani hranili arhiv pri sebi =el objavljali diplomatarij za Kranjsko ter izdajati Archiv doma. V nekem kraju niti župan niti ob=inski odbor für Heimatkunde (izšla sta dva zvezka). V Mitteilungen nista vedela, kje imajo arhiv. Po dolgem iskanju so se der Zentral Kommission je opozoril na arhivsko gradivo našle arhivalijc v nekem kletnem prostoru in so bile v celoti vlažne. Komatar je s pregledi arhivov nadaljeval samostana v Sti=ni.18 2 Anton Koblar je bil še kot kaplan v Mengšu imenovan do prve svetovne vojne. 1 Zlasti v prvem obdobju je ¿a korespondenta (1884). =ez deset let (1894). koje bil tudi objavil ve=je število arhivskih invetnarjev v Mittei- že župnik in dekan v Kraju, pa za konservatorja arhivske lungen des Muscalvereincs fur Krain. ki jim je bil zadnje sekcije na Kranjskem. Leta 1905 je bil kot konservator štiri letnike (1904 1907) urednik.22 V prvi številki ponovno potrjen (do 1912). Od 1801. leta seje posve- Mitteilungen des Archivrates (1914) je izšla še Koma- =al predvsem uredništvu Izvestij Muzejskega društva za tarjeva obsežna bibliografija literature, ki vsebuje prika- Kranjsko (do 1907). za svoje zgodovinske prispevke pa ze ali poro=ila o arhivalijah s Kranjske.2 3 Vsaj po svo- je =rpal podatke v številnih arhivih. Gorenjska in notranj- jem namenu lahko to delo štejemo tudi kot neke vrste ska mesta so ga leta 1896 izvolila za državnega poslan- arhivski vodnik. Dolgo =asa je bilo koristen pripomo=ek ca.' 9 Za Koblarjem je postal korespondent arhivske sek- za raziskovalec arhivov. cije na Kranjskem od leta 1887. ko je za=el urejali

3 J. Žontar, Deželni arhiv v Ljuhljani pred letom 1918, Kaltenfcld. Laas, Altenmarkt, Selinccbcrg, Mitteilungen des Kronika, =asopis za slovensko krajevno zgodovino XVI/1968. Muscalvercincs für Krain 17, 1904, str. 34 sl. - Archivinvcntarc sir. 151 164. O Štajerskem deželnem arhivu F, Posch, Ge- von llrenowitz. Slavina, Adelsbcrg, Grcm, Dornegg, Idria. Mit- samtmvcntar des Stcicrmärkischcn Landcsarchivcs, Graz 1959. - teilungen 18, 1905, Str. 73 sl. - Schlossarchiv in Aucrsperg. O Inštitutu za preu=evanje avstrijske zgodovine, Mitteilungen des Mitteilungen 18, 1905, str, 108 sl. in 145 sl. - Nadaljevanja: Muscalvercincs für Krain 17, 1904, str. 211-212. 19, 1906, str. 37 sl. in 99 sl. - 20. 1907, str. 161 sl. Carnio- 4 J. Zontar. Deželni arhiv v Ljubljani. la NV I, Ljubljana, 1910, str. 20 si.. 118 si., 226 sl. - Kranjski 5 F. Posch, Das Archivwesen der Länder und die Entste- mestni arhiv, Jahresbericht des k.k. Kaiser-Franz-Joscf-Gy- hung der österreichischen Landesarchive, Mitteilungen des mnasiumsin Krainburg, 1912/1913 in 1913/1914. österreichischen Staatsarchivs 25, Wien 1972. str. 70. 23 Verzeichnis der archivalisehcn Literatur Krains, Mittei- 6 Pokrajinski arhiv Nova dorica. Publikacije 2. 1982, str. lungen des k.k. Archivratcs. 1914, str. 1 sl. 115. 24 Synodus diocecsana Labaccnsis II, Labaci 1908, str. 7 •. Stulli, Pregled povijesnog razvitka zaštite arbivalija na 147 155, 241-245. Arhivsko gradivo župnij je bilo treba ure- podru=jima historijskih arhiva u Pazinu i Rijeci. Vjesnik histo- diti po naslednjih skupinah: I ) dokumenti (spisi, ki so se nanaša- rijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XXIII, Pazin-Rijeka 1980. str. li na ustanovitev župnije, gradnjo cerkva, ustanovna pisma), 2) 11-40. cerkveno premoženje (inventarji, posestni listi, izvle=ki iz zemlji- 8 W. Goldinger, Geschichte des österreichischen Archivwe- ške knjige, dolžniška pisma, pogodbe). 3) nadarbinsko premože- sens. nje, 4) spisi, ki so se nanašali na beneficial (fasije, konsignacije 10 Arhivski fondovi i zbirke u arhivima i arhivskim odjelima o kolekturah, prihodki od štolnin), 5) cerkveni ra=uni, 6) za- u SFRJ. SR Hrvatska, Savez arhivskih radnika Jugoslavije, Beo- konski spisi, 7) ostali spisi. V posebnem oddelku naj bi hranili grad 1984. str. 14-15. cerkvene knjige, za spise vseh skupin pa nastavili regesto in ré- 11 J. Žontar, Na=rti za ustanovitev državnega arhiva v Lju- pertorie. Isto=asno so naro=ili župnijam, da svoje arhivsko gra- bljani pred prvo svetovno vojno. Kronika, =asopis za slovensko divo sumarno popišejo. krajevno zgodovino XVII/1969, str. 24-27. - F. Pcrroni, In- ventario generale delle carte conservate nel R. Archivio di stato di Trieste e nella sezione d'archivio di stato di Piume con note storico-archivistiche, Trieste 1933. str. 10. ZUSAMMENPASSUNG 12 F. Komatar. Über die Ziele der archivalisehcn Tätigkeit in Krain und die Bedeutung der Archive für die heimische Ge- schichte, Laibachcr Zeitung 1904, št. 110-118. Wirkung der Zentralkommission für Kunst- und Ge- 13 F. Komatar, Das städtische Archiv von Laibach, Jahres- schichtliche Denkmäler und des Archivrates und die bericht der k. k. Staatsobcrrcalschule in Laibach, 1803/1904. Archive in Krain SU. 1 sl. 14 V. Fabjan=i=, Ljubljanski mestni arhiv, Zgodovinski =a- Jože Žontar sopis 1/1947, str. 179-180. 15 B. Grafenaucr, Struktura in tehnika zgodovinske vede, Univerza v Ljubljani. Ljubljana 1960, str. 222, 324, 343. Nach der Reorganisation im Jahre 1873 hat die Zen- 16 Mittheilungen der k. k. Central Commission zur Erfor- tralkommission fürs Durchstudieren und Erhalten von schung und Krhaltung der Kunst und historischen Denkmale Kunst und geschieht lidien Denkmäler in Wien in ihr NF IV, Wien 1878, str. II. A. Luschin v. Fbengrcuth, Die Sammlungen des Schlosses Lusttal bei Laibach, Mittheilungen Programm auch den Archivgutschut/. angenommen. Vor der k.k. Ccntralcommission NF VII. Wien 1881. str. 96 si. - dem Ersten Weltkrieg (1912) ist diese Aufgabe an den A. Luschin v. Fbengrcuth. Reisebericht über inncrösterrcichischc Archivrat übergegangen, der bis dann nur fürs bei den Archive. Beiträge zur Kunde stcicrmärkischcr Gcschichtsqucllen Staatsorganen entstandene Archivgut Sorge hielt. Die II. 1874, 24 sl. - J. Polcc, Luschin Arnold vit. Fbengrcuth. Archivsektion der Zcntralkomtnission stützte sich in den Slovenski biografski leksikon. [.andern an historische und Muscumsvercinc, und Lan- 17 Mittheilungen der k.k. Central-Commission NF Vili, desarchive. Landesarchiv in Krain ist in 1887 entstanden. Wien 1882, str. III. •. Dimitz, Über Archive und Siegel der In Krain wurde ein Archiv fürs Archivgut der Staatorga- Städte und Märkte in Krain, Mittheilungen der k.k. Central- ne bis /um Jahre 1918 nicht gegründet. Doch wirkte di- Commission NF XII, Wien 1886, str. CLVII-CLX. - Mitthei- rekt die Zentralkommission durch ihre Konservatoren lungen des historischen Vereins für Krain 1858, str. 20: 1860. str. 86. - J. Mal. Dimitz Avgust, Slovenski biografski leksikon. und Korrcspondentc. Von diesen wurde für den Bereich 18 F. Schumi, Archivreste des Klosters zu Sittich, Mitteilun- des ArchivgutschuUcs in Krain am meistens verdienst- gen der k.k. Central-Commission NF X, Wien 1884, str. voll Franc Komatar, Professor der Geschichte am Krai- XXXVII sl. - S. Kranjec. Schumi (Sumi) Franc, Slovenski bio- ncr Gymnasium. grafski leksikon. 19 Mittheilungen der k.k. Central-Commission NF X, Wien 1884, str. CLXX1V; Mitteilungen der k.k. Zcntral-Kommission III. F III, Wien 1904, str. XX. - J. Sclilcbingcr. Koblar Anton. Slovenski biografski leksikon. 20 Mitteilungen der k.k. Central-Commission NF XIII, Wien 1887, str. CCXLVIII. NF XVIII, Wien 1892, str. 183. 21 Mitteilungen der k.k. Zentral Kommission III. F III, Wien 1904, str. 297, 327; III. F V, Wien 1906. 93. 202; III. F VI, Wien 1907,77. - J. Mantuani, Prof. Franc Komatar, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo II — III. Ljubljana 1923, str. 59-61; K. Capuder, Komatar Franc, Slovenski biografski leksi- kon; • Oswaldu Rcdliehu prim. R. Neck. Oswald Redlich und das österreichische Archivwesen, Mitteilungen des österreichi- schen Staatsarchivs 28, Wien 1975. str. 378-389. 22 Archivinvcntarc von Planina. Haasberg. Mauniz, Rakek. ARHIVI XI 1988 27

Delo dr. Karla Kova=a v dubrovniškem arhivu

Ignacij Voje

Zgodovinar in arhivar Karel Kova= seje rodil 3. okto- tikanskega arhiva je obdelal še temo o zgodovini papeš- bra 1880 v Ljubljani. Zgodovino je študiral v Gradcu in kega davka v diecezi Trident.3 pozneje nadaljeval študije na univerzi v Innsbrucku Številnejši so Kova=evi prispevki študij in objave vi- (1903-1906). Tu je bil po kon=anem študiju sprejet rov, vezani na južnoslovansko zgodovino in še posebej v službo pri tamkajšnjem namestniškem arhivu. Arhiv- na dubrovniško zgodovino. Znanstveno in publicisti=no ske študije je nadaljeval v Rimu, kjer je posebej študiral delo je bilo pogojeno z njegovim službovanjem v dubrov- paleografijo. Kot je razbrati iz nekega nekrologa, je bil niškem arhivu. Tu je Kari Kova= našel nove spodbude za Kova= izredno nadarjen, obvladal je ve= jezikov in imel znanstvene raziskave. Kljub temu, da je obstajal Gel=i- zelo razvit smisel in ljubezen do arhivskih preostankov 7ev popis fondov arhiva Dubrovniškc republike, ki gaje in starin. Mislim, da ga lahko z vso upravi=enostjo uvrsti- avtor objavil leta 1910 v Glasniku Zemaljskog muzeja mo med prve šolane slovenske arhivarje. v Sarajevu, se je Kova= verjetno zavedal, da ima ta pre- Po kon=anih arhivskih študijah v Rimu je bil leta gled precej pomanjkljivosti. Zato je sestavil nov, dobro 1911 imenovan za na=elnika državnega arhiva v Dubrov- uporabljiv inventar, ki ga pa sam ni mogel ve= objaviti. niku. Z vso vnemo se je lotil urejanja bogatih dubrovniš- Ko sem bil oktobra 1987 na raziskovalnem delu v du- kih arhivskih zakladov. Kot konzervator •. kr. arhivske- brovniškem arhivu, sem se zanimal za ta njegov rokopis, ga sveta je skrbel tudi za ostale arhive južne Dalmacije. vendar ga arhivarjem ni uspelo odkriti. Najdba tega ro- Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna je bil kopisa bi nam verjetno lahko najbolje odkrila Kova=evo mobiliziran. Sodeloval je v bojih v Srbiji in pozneje na arhivsko znanje in prakso. soški fronti v Italiji. Dne 24. oktobra 1917 je kot nad- Med obsežnejše objave dubrovniškega arhivskega gra- poro=nik avstroogrske vojske padel v bitki pri Tolminu. diva bi lahko uvrstili gradivo o odnosih med Osmanskim Neimenovani pisec nekrologa v dubrovniškem =asopisu cesarstvom in Dubrovnikom. Objavil je 21 listin oziroma Prava Crvena Hrvatska (15. XII. 1917) je takole pred- pisem turškim sultanom in hercegovskim sandžakbe- stavil njegovo osebnost: "Bio je vrlo blage rijeci, proni- goni4 kot dopolnilo znane zbirke dokumentov Cire Tru- cava uma, žarkog ljubaznog srca, svakome na ruku opšir- helke Tursko-slavjanski spomenici dubrova=ke arhive.5 nim svojim znanjem, u kratko je doba prisvojio svakoga Razumljivo je, da je Kova= najve= razprav in študij s kim je u dodir došao, i ostavio mnogo prijatelja u na- posvetil odkrivanju dogajanj iz =asa obstoja Dubrovniškc šem gradu ..." republike. Tehten je njegov delež pri odkrivanju tajne Karei Kova= se je tudi kot arhivar posvetil znanstve- diplomatske pisave dubrovniškc republike. Skušal je nemu delu. Kljub temu, da njegov opus ni obsežen, lah- odkriti klju=e za dešifriranje poro=il za 17. in 18. stolet- ko ugotovimo, na katera podro=ja bi usmerjal svoje de- je.6 Raziskoval je popis prebivalstva in organizacijo ob- lo, =e usoda ne bi prekinila njegovega življenja. Ko je rambe Dubrovniškc republike.6a Zanimiv je tudi Kova- deloval v arhivu v Innsbrucku, se je skušal oddolžiti naj- =ev prispevek k boljšemu poznavanju kulturnega razvoja prej slovenskemu zgodovinopisju s tehtnim prispevkom. srednjeveškega Dubrovnika. Dopolnitev k znani razpravi Izdal je neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo arhi- Konstantina Jire=ka o dubrovniškem pesniku Šišku Men- valno gradivo, ki se je nanašalo na Kranjsko; našel jo je =eti7u7 je njegova študija, v kateri govori o knjigah in v Stattoshaltcrci, v arhivu v Innsbrucku. Kot sodelavec bibliotekah starega Dubrovnika.8 V ta sklop sodi tudi Carniolc je v II. in IV. letniku objavil naslednje gradivo razpravica o dubrovniškem pesniku Ivanu Frana Gundu- deloma v celoti deloma v iz=rpnih regestih: tekst kodek- li7u. Gre za objavo ve= dokumentov, ki osvetljujejo do- sa 106, ki obsega knjigo kopij pisarne =eškega kralja slej neznane strani življenja pesnika znane pesnitve Os- Henrika (JindFicha) iz leta 1330 in tekst pisma, ki ga je man. Med drugim je objavil tudi pismo, pesnikov avto- Johann von Kärnten poslal kralju Henriku iz Gorice 25. graf.9 Ko analiziramo omenjene razprave in objave virov, julija 1320; regeste ra=unov iz let 1295, 1299 in 1302. lahko ugotovimo, kako mo=an vpliv je imel na strokovno odlomke iz tirolskih ra=unskih knjig od leta 1309 do delo Karla Kova=a Konstantin Jirc=ek. Karel Kova= je 1473; opis in odlomke urbarjev iz 16. in 17. stoletja; svoje raziskave razširil tudi na vrsto notarskih in kanec- popis uradnih spisov raznih podro=ij s tremi regesti iz larskih knjig. 16. in 17. stoletja; tri regeste dokumentov iz leta 1416 V krajši študiji, ki je povezana z oceno razprave Dura in 1430 pod naslovom Dodatek k Beiträge zur deschi- Korblerja, je obravnaval Zanovi=cvo šolo in framasonstvo c'itc Krains; tekst treh dokumentov v nemškem origina- v Dubrovniku.10 Gre za policijsko preiskavo leta 1776 lu iz let 1283, 1287. 1354 pod naslovom II. Dodatek k proti mladeni=u Nikoli Rcmendeliju zaradi brezverstva. Beitrage zur Geschichte Krains z uvodno beležko.' Posebej je Karel Kova= zaslužen za prou=evanje du- Leta 1909 je kot rezultat dela v vatikanskem arhivu brovniškc slikarske šole. Z upoštevanjem nekaj stotin objavil najstarejši znani desetinski register z važnim za- arhivskih podatkov o umetnosti Dubrovnika je Kova=u znamkom fara in beneficiatov v naših pokrajinah na po- uspelo, da je odkril avtorstvo slikarjev za ve= desetin dro=ju oglejskega patriarhata.2 Na podlagi gradiva iz va- oltarnih slik na podro=ju dubrovniškc republike. Njego- 28 ARHIVI XI 1988 va obsežna študija o zgodovini dubrovniškega slikarstva 3 Zur Geschichte der päpstlichen Steuern in der Diözese v 15. in v prvi polovici 16. stoletja11 predstavlja plod Trient. Mitteilungen, des k. k. Archivrates, Wien str. 144- 147. intenzivnega dela v dubrovniškem arhivu in na terenu. 4 Nekoliko slavjensklh listina, Glasnik Zemaljskog muzeja. Kova=u je uspelo identificirati slikarja Nikolo Božidarc- XXIV, Sarajevo 1912, VII IX. str. 397 412. Objavljeni so na- vi=a: do njegovih ra/iskav sta bili znani le dve sliki z nje- slednji dokumenti: I. šest listin Mchmcda II. usvojitelja iz let govimi signaturami (sv. Marija na Dan=ah iz leta 1517 1468. 1477. 1478 m 1479; 2. dve listini llajazida II. iz let 1492 m 1503 m regest listine Hajazida II. iz leta 1500; 3. dve pismi in v dominikanski cerkvi na Lapadu iz leta 1513). Ugo- Ahmeda-paie Hercegovi7a iz lela 1503; 4. lisuna Selima I i/ tovil je. daje Nikola Dubrov=an. kot se v virih pogosto leta 1516; 5. šest listin Siilejnianj II. Veli=astnega iz leta 1520; ozna=uje, v resnici Nikola Božidarevi7. sin Božidarja 6. akredilivno pismo Diihrovniškc republike iz leta 1555 za Ma- Vlatkovi=a. prav tako slikarja v Dubrovniku. In ne sa- ra l'etra, poslanca pri hercegovskem Sinan-paSi; 7. dve pismi mo to. zbral je zelo popolno gradivo o njegovem življe- Mustafabcga Milivojcvica, hercegovskega sandžaka, dubrovnli- nju in delovanju. To gradivo je korigiralo mnoge dote- • cimi cariniku m knezu Nikoli. danje ugotovitve o dubrovniških renesan=nih slikarjih. 5 Glasnik Zemaljskog muzeja XXIII. Sarajevo 1911. str. Med drugim je na primer ugotovil, da slika na stranskem 1-162.303-349.437-484, desnem oltarju dominikanske cerkve v Dubrovniku ni 6 Die diplomatische Geheimschrift der Republik Ragusa. delo Nikole (Božidarevi7a) Dubrov=ana, ampak je delo Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsfor- schung, Hand XXXIV, Wien 1913. str. 125 134. nekega Mihajla llamze. sina priseljenega Nemca, indi 6a Crtice • statistici i • vojni=kim ustanovama u Republi- izredno lepe oltarne slike na lesu z zlatim ozadjem v ci Dubrova=koj. Glasnik Zemaljskog muzeja. XXVIII, Sarajevo fran=iškanski cerkvi v Cavtatu ni naslikal Nikola Dub- 1916. str. 303 310. rov=an. temve= jo pripisuje slikarju Vincerteli, sinu La- 7 Der ragusanisehe Dichter Siško Mcn=cti7. Archiv für sla- vrina (150°). Objavljeno gradivo izpri=uje zelo živahno visehe Philologie. XIX. Wien I 897, str 34 5 I umetniško dejavnost v Dubrovniku konec 15 in v za- 8 Über Bücher umi Bibliotheken im alten Raeusa. Mittei- =etku 16. stoletja, kar dotlej ni bilo znano. Kova= na- lungen desk.k. Archivrates, I, Band, Wien 1914. str. 270-275. vaja za to obdobje preko sto slikarjev, kiparjev, kamno- 9 lin Beitrag zur Biographie des Giovanni Francesco di sekov, rezbarjev, zlatarjev, vezilccv in miniaturistov. Gondola. Archiv für slavische Philologie, XXXIV. Wien 1913. st.. 239 245. umetnikov in obrtnikov, ki so po poreklu v glavnem naši 10 Zanoviccva škola i framasunstvo u Dubrovniku, List Du- ljudje. Arhivsko gradivo, ki gaje razkril Karel Kova=, je brova=ke biskupije. XIII. Dubrovnik 1913.5. str. 55 57. v druga=ni, bolj jasni lu=i osvetlilo del kulturne zgodovi- I 1 Nikolaus Ragusinus und seme Zeit. Archivalische Beitrage ne srednjeveškega Dubrovnika. To njegovo delo ostaja zur Geschichte der Malerei in Ragusa im XV. und der erster eden najvažnejših priro=nikov za prou=evanje likovne Hallte des XVI. Jahrhunderts, Beiblatt zum Jahrbusch des umetnosti v Dubrovniku. Kunsthistorischen Institutes. Wien 1917. str. 794 ... Slika o delu in življenju Karla Kova=a, ki sem jo po- 12 Janko Slebingcr. Dr, Karl Kova=. Carniola NV VIII. dal, je bleda in nepopolna. Žal mi v dubrovniškem arhi- Ljublana 1917. str. 100 -101; Redlich Ozv v 3. številki =asopi- vu, kjer je deloval štiri leta. ni uspelo dobiti o njegovem sa "Österreich", str. 237; N. N.. Dr phil. Karlo Kova=, Prava udejstvovanju nikakršnega podatka. Uslužbenci arhiva crvena Hrvatska, god. XIII.br. 661. 15. XII. 1917. str. 3. 13 SBL I. Ljubljana 1932. str. 538-539: Enciklopedija nismo mogli ugotoviti ali obstaja njegova personalna likovnih umjetnosti, sv. 3. Zagreb 1964. str. 232 (avtor Vojislav mapa in ali se je ohranila njegova zapuš=ina. Vse podat- Durici. ke, ki sem jih navedel sem našel raztresene v skromnih nekrologih1 2 in zelo kratkem geslu v SBL.1 3 ki ga je na- pisal Josip Mal. Pred sedemdesetimi leti je na soški fronti padel slo- ZUSAMMENFASSUNG venski zgodovinar in arhivar, od katerega bi lahko pri=a- kovali še veliko del o južnoslovanski. dubrovniški in mor- Das werk von Dr. Karel Kova= in Dubrovnikcr Archiv da tudi slovenski zgodovini. Predvsem pa smo prezgo- daj izgubili odli=nega strokovnjaka za paleografijo in Ignacij \'oje arhivistiko, ki bi verjetno dal svoj prispevek k razvoju arhivske stroke pri nas. Ob stoletnici delovanja predhod- nikov Arhiva SR Slovenije smo se spomnili =loveka, ki Historiker und Archivar Karel Kova= wurde am 3. je deloval zunaj Slovenije, vendar bi zaradi svoje aktivno- Oktober 1880 in Ljubljana geboren. Er studierte Ge- sti na strokovnem zgodovinskem in arhivarskem podro=- schichte in Graz und Innsbruck. Hier wurde er nach dem ju moral biti vzor tudi današnji mladi generaciji arhivar- beendeten Studium int dortigen Stcllvcrtretcrsarchiv jev. Njegova življenjska pot je bila sicer kratka, toda z angestellt. Er setzte das Archivstudiuni in Rom fort, rezultati svojega dela je obogatil našo zgodovinsko zna- wo er extra die Palaographic studierte. Im Jahre 1911 nost in si s tem postavil trajen spomenik. wurde er zum Vorsteher des Staatsarchiv in Dubrovnik ernannt, wo er als Konservator des Archivrates auch für die anderen Archive im süudlichen Dalmatien die Sorge führte. Sein Lebensweg wurde am 24. Oktober 1917 OPOMBE untebrochen - er ist im Schicht bei Tolmin als Ober- leutnant des österreichisch-ungarischen Heeres gefallen. 1 Beitrüge zur Geschichte Krains, Carniola NV. 11/1911. Als Archivar lieb er sich im Dubrovniker Archiv mit 1-2. str. 51-58; 3. str. 159-172; 4. str. 340; IV/1913. 3-4. allem Arbeitseifer auf die Ordnung und Inventarisierung str. 172-173. 2 tin Zehentverzcichnll aus der Diözese Aquilcjc vom Jahre von inhaltreichen Archivschatzcn ein, dazu widmete er 1296, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschieht* sich aber vor allem der Veröffentlichung der Archiv- sforschung Band XXX. Heft 4. Wien 1909. str. 607-637. quellen und dem wissenschaftlichen Werk. Mit der ARHIVI XI 1488 29

Veröffentlichung der Archivquellen und dem wissen- Studien über die Dubrovniker Malerschule im 15. und schaftlichen Werk. Mit der Veröffentlichung der Archiv- in der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts, mit denen er quellen oder umfangreichen Regesten begann er schon aufgrund des Archivgutes einen Teil der Kulturgeschi- in Innsbruck. Sic beziehen sich an Krain, Zahlreichere chte von mittelalterlichen Dubrovnik beleuchtete. sind aber seine Studien und Veröffentlichungen der Karel Kova= kann man unter die ersten gebildeten Quellen, die an die südslawische und noch insbesondere slowenischen Archivare einreihen, obgleich er außer Slo- an Dubrovniker Geschichte gebunden sind. I-"s sollen wenien wirkte. Nach seiner Tätigkeit im Archiv- unu nur die umfangreicheren Veröffentlichungen vom Du- geschichtlichen Bereich konnte er auch der heutigen brovniker Archivgut erwähnt werden, sowie auch die Generation von Archivisten zum Vorbild sein.

»•-,*. <-~f ?~+-•«• • CJ^^^/Ii -Ju ¿..fc-A-J*;'•. 1*,~* Ä•

—pli. J-JfcTf^.rJ •-"**-. CSU Jb «pu •*,

JU (T-f r-f

//»»Ai/ listin (listine Celjskih grofçv). Celic 22. sept. 1334 30 ARHIVI XI 1988

Dr. Josip Mal, njegovo delo v arhivu in za razvoj arhivistike

Peter Ribnikar

Studij, strokovno usposabljanje in službovanje na kulturnega odseka Narodnega sveta v Ljubljani.6 Le- ta 1919 ga je Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani ime- Josip Mal je bil rojen 22. decembra 1884 na Pretržu novala za tajnika Komisije za likvidacijo kulturnih insti- pri Morav=ah. Maturiral je na 1. državni gimnaziji v Lju- tucij bivše Avstrije.7 Bilje =lan Komisije za pripravo zah- bljani leta 1904. Za študij zgodovine in geografije ga je tev za vrnitev slovenskih kulturnih spomenikov in arhi- navdušil profesor Ivan Vrbovec.1 Leta 1904 se je vpisal vov iz Avstrije.8 leta 1926 pa je bil =lan komisije za iz- na dunajsko univerzo, kjer se je posvetil študiju zgodo- menjavo arhivskega gradiva z Italijo.9 Ob upokojitvi rav- vine in geografije. Kot študent zgodovine seje leta 1906 natelja Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josipa Mantua- prijavil v pripravljalni te=aj na Inštitutu za preu=evanje nija je bil dr. Mal s kraljevim ukazom 28. avgusta 1924 avstrijske zgodovine, v letih 1907-1909 paje bil redni imenovan za ravnatelja. To mesto je zasedal do 30. no- njegov =lan. Že vietili 1907-1908 je po študijskem pro- vembra 1924, ko je bil z novim kraljevim ukazom z dne gramu inštituta pregledal vse važnejše arhive na Kranj- 30. novembra 1924 postavljen za državnega arhivarja v skem in je evidentiral listine, ki bi prišle v poštev za obja- Narodnem muzeju. Z odlo=bo prosvetnega oddelka za vo v publikaciji Regesta habsburgica. ki jo je pripravljal Slovenijo mu je bilo 20. decembra 1924 še poverjeno profesor dr. Osvald Redlich.2 Doktoriral je 19. decembra vodenje ravnateljskih poslov v Narodnem muzeju, ki jih 1908 z disertacijo Die Legationsreise des Kardinallcga- je opravljal do 1. septembra 1927, to je do imenovanja ten Guido von Sta. Lucina 1265-1267. Studij na In- dr. Dragotina Lon=arja. Po odhodu dr. Lon=arja je bil štitutu za preu=evanje avstrijske zgodovine je kon=al dr. Mal 21. marca 1928 z odlokom Velikega županstva 5. julija 1909 in diplomiral pred komisijo uglednih profe- v Ljubljani ponovno imenovan za ravnatelja Narodnega sorjev: Ottenthala, Dopscha, Redlicha, Dvofaka.Winter- muzeja. Dr. Mal je kot ravnatelj skoraj vse razdobje svo- ja in Zimmermanna in sicer iz zgodovinskih pomožnih jega službovanja tudi opravljal naloge državnega arhivar- ved, arhivistike, virov zgodovinskih raziskav, ustavne in ja. Kot arhivski strokovnjak je bil imenovan leta 1940 za upravne zgodovine ter zgodovine umetnosti. S tem je bil =lana izpitne komisije za polaganje strokovnih izpitov za usposobljen za delo v arhivih, muzejih in knjižnicah. arhivarje in je bil izpraševalec za predmeta zgodovinske Malov nastop službe v Kranjskem deželnem muzeju v pomožne vede in arhivistika.10 Dr. Mal je bil ravnatelj Ljubljani sovpada z za=etkom bolj organiziranega stro- Narodnega muzeja v Ljubljani do upokojitve 31. oktobra kovnega dela v muzeju, katerega program je zasnoval leta 1945." 1909 takratni novi ravnatelj dr. Josip Mantuani. Arhiv in knjižnica sta bila takrat dve neurejeni in za javnost Državni arhiv pri Narodnem muzeju, njegova organizira- skoraj nedostopni zbirki in je njuno ureditev postavil nost in strokovni kadri dr. Mantuani v prioritetni delovni na=rt. Deželnemu od- boru za Kranjsko je predlagal, daje treba razmere v ar- Arhivska zbirka v Kranjskem deželnem muzeju je na- hivu in knjižnici urediti in ju napraviti dostopni za jav- stajala in rastla z razvojem samega muzeja, ki je poleg nost. Predlagal je, naj se delo zaupa dr. Malu, kije takrat muzealij zbiral tudi pismene spomenike, raztresene širom kon=al študije in naj se mu tudi omogo=i =imprejšnji po deželi. Zbirka arhivskega gradiva je leta 1887 prerasla nastop službe v muzeju.3 Z odlokom Deželnega odbora v Deželni arhiv za Kranjsko, lc-ta paje bil upravno zdru- za Kranjsko z dne 29. novembra I9094 je dr. Josip Mal žen s Kranjskim deželnim muzejem. V tem =asu je bilo nastopil službo v Kranjskem deželnem muzeju, s tem pa arhivsko gradivo v Deželnem arhivu le shranjeno in varo- mu je bila odprta pot za njegov strokovni in znanstveni vano pred izgubo in uni=enjem, ni pa bilo urejevano in razvoj na podro=ju zgodovine, arhivistike in muzejstva. strokovno obdelano, ker za to delo ni bilo primernih Na Malovo delo in njegov strokovni razvoj so vplivale te- strokovnih kadrov. Na prelomu 19. v 20. stoletje si je danje razmere v muzeju in so od njega terjale, da sc je Deželni odbor za Kranjsko prizadeval zaposliti arhivarja moral posvetiti vsem trem panogam dejavnosti, pri =e- v Deželnem arhivu, vendar ni imel posebnega uspeha, ker mer je opravil pomembno delo zlasti na podro=ju arhivi- je vsak arhivar zaradi neugodnih delovnih pogojev kmalu stike in muzejstva. poiskal drugo službo. Sele z Malovim prihodom v Dežel- V muzeju je dr. Mal opravljal naloge arhivarja, muzej- ni arhiv se je za=elo stanje popravljati tako glede urejeno- skega kustosa in ravnatelja. Na za=etku svojega službova- sti arhivskega gradiva kakor tudi njegove dostopnosti za nja je bil bolj angažiran za delo v arhivu. Leta 1913 je znanstvene raziskave. Po prevratu je Deželni arhiv za=el bil kot arhivar imenovan za korespondenta Arhivskega dobivati svoja finan=na sredstva za svoje delovanje.12 sveta na Dunaju, leta 1914 pa kot muzealec za kore- Leta 1926 se je Deželni arhiv pri Narodnem muzeju v spondenta Centralne komisije za varstvo umetnostnih Ljubljani preimenoval v Državni arhiv v Ljubljani,13 naj- in histori=nih spomenikov.s Ob prevratu leta 1918 je pogosteje imenovan Državni arhiv pri Narodnem muzeju bil že upoštevan arhivski in muzejski strokovnjak in ugle- v Ljubljani. Državni arhiv v Ljubljani je bil organizacij- den slovenski kulturni delavec ter je bil imenovan za =la- sko, upravno in kadrovsko povezan z Narodnim muze- ARHIVI XI 1988 31 jem vse do konca oktobra 1945, ko je bil ustanovljen strstvu za prosvcto v Beogradu. V predlog finan=nega na- Osrednji dr/.avni arhiv Slovenije v Ljubljani.14 =rta za leto 1938 za Državni arhiv v Ljubljani je dr. Mal Državni arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani tli dal zahtevek za finan=na sredstva za delovno mesto arhi- nikdar zaživel kot samostojna kulturna institucija, =e- varja, ki naj bi ga zasedel Stanko Jug in za delovno mesto prav so že pred letom 1926 za to obstajali dolo=eni po- služitelja v arhivu, hkrati pa je tudi zaprosil Ministrstvo goji in sicer v obliki financiranja. Ko pa je bil leta 1926 za prosvcto v Beogradu, da odpre v Državnem arhivu v ustanovljen Državni arhiv v Ljubljani, je lc-ta imel svoj Ljubljani navedeni delovni mesti. Z ugodno rešitvijo te prora=un I* in s tem je bila tudi podana osnova za samo- prošnje je predvideval dr. Mal upravno osamosvojitev Dr- stojno poslovanje arhiva. Dr. Mal je bil takrat strokovna žavnega arhiva v Ljubljani.-1 Za ugodno rešitev te vloge kadrovska zasedba v arhivu, ki pa bi ga bilo potrebno še pri Ministrstvu za prosvcto v Beogradu je dr. Mal prosil dolo=iti s sistemizacijo. Poleg tega bi se moralo še izvesti za posredovanje narodne poslance dr. Jureta Koccja, Pav- postopek za administrativno in upravno lo=itev od Na- la Flercta. Franca Šemrova. Andreja Veblcta. ministra rodnega muzeja in s tem izvesti postopek za ureditev sta- dr. Miha Kreka in dr. Antona Korošca, senatorja Franca tusa Državnega arhiva v Ljubljani. Ker dr. Mal tega po- Smolcja. prof. beograjske univerze dr. Viktorja Novaka stopka ni opravil, je Državni arhiv v Ljubljani ostal po- in jugoslovansko zgodovinsko društvo v Beogradu.22 sebna zbirka pri Narodnem muzeju. Zakaj dr. Mal ni iz- Intervencije uglednih slovenskih politikov in ostalih vedel lo=itve arhiva od muzeja, je ostalo zaenkrat še ne- znanstvenikov niso pripomogle k rešitvi kadrovskega in pojasnjeno. Dr. Mal je bil osebno vseskozi prepri=an in s tem povezanega upravnega statusa Državnega arhiva v je tudi v javnosti zastopal stališ=e, da sta arhiv in muzej Ljubljani. Leta 1938 je dr. Mal ponovno zaprosil za odo- dve enakovredni kulturni instituciji s podro=ja kulture britev delovnega mesta arhivarja v Državnem arhivu. Zo- in znanosti.16 To se vidi tako iz Almanaha SUS.17 kjer pet se je obrnil na pomo= na ministra dr. Miha Kreka, je dr. Mal leta 1925 lo=eno predstavil Deželni arhiv in dr. Franca Snoja m dr. Antona Korošca ter na ministr- Narodni muzej, kjer pravi, daje Deželni arhiv pri Narod- skega tajnika dr. Vladiinirja Kukmana. sam paje še oseb- nem muzeju v Ljubljani eden najve=jih urejenih arhivov no pojasnil vso problematiko zaprošenega delovnega v Jugoslaviji. Podobno trditev je podal tudi v obrazložit- mesta tedanjemu ministru za prosvcto dr. Magarevicu vi predloga finan=nega na=rta za Deželni arhiv za leto in na=elniku Jakši=u, ki sta mu obljubila ugodno rešitev 1926, v kateri pravi, da je to najve=ji in edini javni arhiv navedene prošnje.2* Kljub vsem intervencijam in pojas- za slovensko ozemlje in da je naš eminentni znanstveni njevanjem, je ostala namestitev arhivarja Stanka Juga še in zgodovinski zavod.'" Razen tega je tudi pomembno naprej odprta in sicer z utemeljitvijo, da Državni arhiv stališ=e dr. Mala. zapisano v rokopisnem sestavku Stavba pri Narodnem muzeju v Ljubljani ni samostojen zavod, 19 arhiva in biblioteke. v katerem predlaga specializacijo ampak le oddelek Narodnega muzeja. Niti dr. Malu niti ITIUZejev po vrstah dejavnosti in zgraditev posebne zgrad- uglednim posredovalcem ni uspelo prepri=ati dr. Kon- be za arhiv in knjižnico, s katero bi se najboljše in naj- stantinovi7a na Ministrstvu za prosvcto v Beogradu, da cenejše rešilo vprašanje arhiva. Za ta predlog se je zgle- je Državni arhiv pri Narodnem muzeju samostojen za- doval po zagrebškem primeru, kjer sta Državni arhiv in vod, ki je obstajal in deloval že pred prevratom leta Vscu=iliška knjižnica nastanjena v isti zgradbi in imata 1918. pri katerem so bili kot arhivarji zaposleni Anton vsak svojo upravo. Navedena stališ=a in predlogi dr. Mala Koblar. dr. Franc Komatar in dr. Josip Mal in da se s s<> predstavljali dovolj trdno osnovo za dosego lo=itve postavitvijo dr. Mala za ravnatelja Narodnega muzeja v arhiva od muzeja, a kljub temu ostaja odprto vprašanje, Ljubljani delovnega mesta arhivarja ni takoj zasedlo za- kaj gaje oviralo, da ni izpeljal postopka za njuno lo=itev. radi Radiccvih redukcij.24 V brezizgledni situaciji za Del krivde gotovo pripada razmeram tedanje kulturne namestitev Stanka Juga je leta 1939 interveniral še po- politike na Slovenskem, precej krivde paje tudi nastra- slanec Ivan Dolenc, kateremu je dr. Konstantinovi7 sve- ni dr. Mala in njegove politike do vodenja obeh zavodov. toval, naj Narodni muzej v Ljubljani v svoj predlog fi- Or. Malje bil v teh letih državni arhivar in vršilec dolžno- nan=nega na=rta za leto 1939 vklju=i še zahtevek za na- sti ravnatelja Narodnega muzeja. Po vsej verjetnosti je mestitev Stanka Juga. Ko je bil izvršen nasvet dr. Kon- bil zainteresiran, da se ohrani obstoje=i status in zaradi stantinovi=a, je bil Stanko Jug z odlokom št. 12221 z •cga ni ni=esar ukrenil, da bi se izvedla lo=itev. Tako sta- dne 6. aprila 1939 nastavljen v Narodnem muzeju v nje je tudi ugajalo upravnim organom in financerjem, ker Ljubljani in sicer kot uradniški pripravnik VIII. skupi- jim ni bilo treba odpirati novih delovnih mest in zanje ne.25 Namestitev služitelja v Državnem arhivu je bila zagotavljati potrebnih finan=nih sredstev. v pristojnosti Banske uprave Dravske banovine, ki gaje Skoraj isto=asno je na razvoj Državnega arhiva in nje- nastavila že leta 1938 in sicer kot dnevni=arja.26 Z na- govo kadrovsko stanje usodno vplivala poteza dr. Mala, mestitvijo Stanka Juga in služitelja -dnevni=arja je bilo ker ob njegovem ponovnem imenovanju za ravnatelja rešeno kadrovsko vprašanje v Državnem arhivu, nerešeno Narodnega muzeja ni nastavil na svoje bivše delovno me- pa je ostalo vprašanje njegove osamosvojitve, kar naj bi sto novega državnega arhivarja, temve= je nastavil dr. bilo rešeno v novo uredbo o arhivih, ki je bila v pripravi. Rajka Ložarja. ki mu je dodelil delo v arheološkem in Osnutek uredbe o arhivih, ki je bil pripravljen leta kulturnozgodovinskem oddelku Narodnega muzeja. Dr- 1939, je urejal status arhivov v Jugoslaviji. Drugi =len žavni arhiv je na ta na=in leta 1928 ostal brez strokovne- osnutka te uredbe je dolo=al, da se samostojni državni ga delavca, vsa dela in naloge Državnega arhiva paje ho- arhivi ustanovijo v Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku in norarno opravljal dr. Mal sam. Ta spodrsljaj je dr. Mal Novem Sadu ter da v sklopu muzejev na Cetinju, v Lju- 'eta 1938 opravi=eval s takoimenovanimi Radi=cvinii bljani. Sarajevu. Skopju in Splitu delujejo posebni arhiv- redukcijami,*0 storjena napaka pa se je dr. Mahi bridko ski oddelki. Dr. Mal je na ta osnutek uredbe sestavil ob- maš=evala, koje poskušal v letih 1937-1939 nastaviti širne pripombe, ki jih je poslal ministru dr. Francu Sno- v Državnem arhivu Stanka Juga in je za to moral ponov- ju27 z napotkom, da je treba energi=no zahtevati, da se no dobiti odobritev delovnega mesta arhivarja pri Mini- status Državnega arhiva pri Narodnem muzeju v Ljublja- 32 ARHIVI XI ll>88 ni spremeni in da se mora ta arhiv izena=iti z državnimi jih odlagali in puš=ali, kjerkoli so našli prostor. S tem so arhivi V Beogradu. Zagrebu. Dubrovniku in Novem Sadu. uporabniki gradiva ustvarili popoln nered v arhivu. Dr. Pisa] mu je, da izena=itev statusa arhivov zahteva naia Mal poro=a, da je bilo arhivsko gradivo pomešano z. bi- narodna =ast in da bo Ljubljana oškodovana. Oc bi bil bliote=nim gradivom in da je bilo pred za=etkom ureje- arhiv samo oddelek Narodnega muzeja in da bo zaradi valnih del potrebno vse gradivo najprej razprašiti. lo=iti tega tudi dobival manjšo dotacijo. Predlagal mu je. naj arhivsko od bibliote=noga gradiva in muzealij, nakar je se zavzame in doseže popravek osnutka uredbe, da bo bilo potrebno arhivsko gradivo razvrš=ati po provenien- Državni arhiv v Ljubljani samostojen zavod, =e pa tega ce Vse delo je opravil dr. Mal s pomo=jo upokojenega ne bo dosegel, bo to pomenilo degradacijo za Slovenijo, finan=nega uradnika dr. Josipa Starcta. Z razvrš=anjem ki pa jo je treba z vsemi sredstvi prepre=iti. Nadalje mu gradiva so nastale /birke pe=atov, kolajn, mav=nih odlit- je še svetoval, naj za dosego te slovenske zahteve pridobi kov, portretov, skic. originalnih risb. fotografij, zemlje- tudi predsednika senata dr. Antona Korošca in ministra vidov, na=rtov, hcraldi=ncga in numizmati=nega gradiva. dr. Miha Kreka. Obširne in utemeljene Malovc pripombe Z urejanjem arhivskega gradiva je oblikoval zbirke paten- na osnutek uredbe ter energi=no posredovanje na pred- tov, plakatov in letakov, osmrtnic, listin ter ve= drugih loženi osnutek so bili uspešni in v drugem osnutku ured- arhivskih fondov. Pri urejanju arhivskega gradiva je mo- be, ki je bil pripravljen tik pred za=etkom vojne, so upo- ral prebrati list za listom, jih razvrš=ati po provenicnei števane spremembe glede statusa arhivov, saj je bilo v 3. v smiselne enote in i/ njih napraviti tehni=ne enote. Na =lenu osnutka uredbe dolo=eno, da se državni arhivi us- ta na=in je nastala okoli 80 fasciklov obsegajo=a zbirka tanovijo v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skop- Muzejskega društva. 27 fasciklov obsegajo=a zbirka pa- ju in na Cetinju28; razpad stare Jugoslavije oziroma oku- tentov in okrožnic. 10 fasciklov obsegajo=a zbirka aktov pacija pa sta odložila sprejem uredbe o arhivih. Status francoske dobe, ve= obsežnih arhivskih fondov graš=in Državnega arhiva v Ljubljani je zato ostal nespremenjen in samostanov: graš=inski arhiv Bled (75 fase). Dol do izida uredbe Narodne vlade LRS. s katero je Ic-ta (123 fase). Polhov Gradec (23 fase). Kostanjevica 31. oktobra 1945-9 ustanovila Osrednji državni arhiv (53 fase), Sti=na (18 fase), Zoisov arhiv (34 fase), Slovenije in dr. Mal je z vsem svojim znanjem tudi sode- arhivski fondi kresijskih uradov Ljubljana, Novo mesto loval v pripravah za izdajo te uredbe. in Postojna (skupaj 52 fase). Knjigovodstvo Deželnih Državni arhiv pri Narodnem muzeju je razpolagal s stanov za Kranjsko in Nadzorstvo stanovskih posestev štirimi velikimi prostori, od katerih je bil eden namenjen (100 fase), cehovski arhivi (13 fase) in 13 fase depozi- za =italnico, ki so jo uporabljali obiskovalci arhiva in tov. Nadalje je dr. Mal oblikoval rokopisno zbirko in knjižnice Narodnega muzeja. V =italnici so bile kasneje zbirko literarnih zapuš=in. Najve= pozornosti in dela ob stenah postavljene arhivske police, v katerih je bil pa je posvetil urejanju listin, katerim je napisal okoli nameš=en arhiv Ilirskega gubernija v Ljubljani. Ob usta- 1000 regestov in okoli 15.000 kartote=nih listkov kra- novitvi Osrednjega državnega arhiva Slovenije je le-ta jevnih in osebnih imen. Z opravljenim delom je omogo- prevzel vse arhivsko gradivo, zbrano v Državnem arhivu =il =imve=jo in =imboljšo dostopnost arhivskih fondov pri Narodnem muzeju z inventarjem. Narodni muzej in zbirk za znanstveno raziskovalno delo. Pri urejanju pa je zadržal še tiste arhivske fonde, ki so bili shranjeni arhivskega gradiva je stremel za tem. da postane arhiv- v njegovi knjižnici. sko gradivo =imprej dostopno. Ohranili so se njegovi Z upokojitvijo dr. Mala 31, oktobra 1945 je bilo pre- popisi rokopisov in urbarjev, kartoteka patentov in kinjeno delo zavzetega poznavalca arhivov in pomemb- okrožnic ter kartoteka z regesti listin s kartote=nimi nega arhivskega strokovnjaka in s tem tudi delovanje listki osebnih in krajevnih imen, ki so še danes dragocen Državnega arhiva pri Narodnem muzeju v Ljubljani. pripomo=ek za uporabo. Popisom arhivskega gradiva ostalih arhivskih fondov in zbirk ni posvetil ve=je pozor- Malovo delo v arhivu, pridobivanje arhivskega gradiva nosti, ker se mu je zdela važnejša njihova ureditev. Pri in opravljanje službe varstva arhivskega in dokumentar- urejanju arhivskih fondov je dosledno upošteval prin- nega gradiva cip provenience gradivo paje skušal urediti po prvotni ureditvi. Ta princip je dr. Mal tudi zastopal v svojih ar- Z delom v arhivu je za=el kot diplomat Inštituta /a hivskih teoreti=nih =lankih. preu=evanje avstrijske zgodovine, usposobljen za vsa dela Leta 1914 je dr. Mal pripravil prvo arhivsko razstavo in naloge, ki jih obsega strokovna obdelava arhivskega na Slovenskem.31 s katero je prikazal razvoj pisave. Z gradiva. Ob njegovem nastopu službe so bili arhivski fon- razstavo je javnosti prikazal razvoj latinskega pisma in di in zbirke prakti=no neuporabni za raziskovalno delo. pisave od rimske dobe do humanizma. Na razstavijo po- Na arhivskih fondih in zbirkah so bila pred tem že oprav- samezne vrste latinskega pisma predstavil z originalnimi ljena dolo=ena urejevalna dela, zlasti to velja za arhivsko dokumenti iz arhiva, manjkajo=e dokumente—eksponate gradivo Deželnih stanov za Kranjsko in za Vicedomski pa je nadomestil s fotokopijami. O razstavi je tudi napi- urad za Kranjsko, za katere so že obstajali pripomo=ki sal strokovno poro=ilo. za uporabo, vendar je bilo tudi to gradivo v velikem ne- Deželni arhiv je do srede dvajsetih let v glavnem pove- redu. Iz Malovcga poro=ila30 je razvidno, da je bilo ar- =eval svoje arhivske fonde in zbirke z. darovi posamezni- hivsko gradivo shranjeno v kletnih prostorih, naloženo kov ter z nakupi, za kar pa ni bilo na razpolago dovolj vsevprek po mizah, predalih, policah ter tudi odloženo finan=nih sredstev. V tem =asu, razen nekaterih izjem. na kupili. Arhivsko gradivo, ki so ga pred tem že upo- Deželni arhiv ni pokazal posebne iniciative za iskanje rabljali posamezni uporabniki, med katerimi so najpo- arhivskega gradiva na terenu. Kot izjemo moremo upo- membnejši Dimitz, Radies, Müllncr, Kasprct, Bidermanii števati Malov poskus leta l'^O.32 koje kot kustos knjiž- in ker ni bilo zaposlenega arhivarja, so uporabniki arhiv- nice in arhiva Kranjskega deželnega muzeja zaprosil Po- vskega gradiva sami pregledovali in arhivskih dokumen- verjeništvo za uk in bogo=astje Deželne vlade za Sloveni- tov po uporabi niso vra=ali na svoje mesto, temve= so jo, da bi mu omogo=ilo vpogled v registraturo bivše De- ARHIVI XI 1988 33

¿cine vlade za Kranjsko in je ob tem tudi ponudil mož- Apclacijskcga sodiš=a v Ljubljani okrožna in sreska so- nost prevzema obsežnega arhivskega fonda v Deželni diš=a v Sloveniji za=ela izlo=ati spise, je dr. Mal opravljal arhiv pri Narodnem muzeju. Deželna vlada ponudbi dr. pomembno in odgovorno delo nadzorovanja izlo=anja Mala ni ugodila. Leta 1921 sta bila Deželnemu arhivu nepomembnega dokumentarnega gradiva sodnih regis- pri Narodnem muzeju ponujena zbirka kurend za obdob- tratur v Sloveniji. V tem =asu so sodiš=a izlo=ala civilne je 1793-1813 ter arhiv Okrajnega glavarstva Novo me- in kazenske spise za obdobje 1850-1910. Apclacijsko sto, =esar pa Deželni arhiv ni prevzel in je nato to gra- sodiš=e jc o izlo=anju izdalo posebna navodila, ki so do- divo Okrajno glavarstvo Novo mesto uni=ilo.33 Ko je lo=ala, da morajo sodiš=a o izlo=anju spisov obvestiti Jr. Mal sredi dvajsetih let tudi opravljal naloge ravnatelja Državni arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani, le—ta Narodnega muzeja, se je za=el bolj zanimati za možnost pa jc moral v roku treh mesecev opraviti kontrolni pre- koncentracije arhivskega gradiva s terena. Poskusil je pri- gled izlo=enih spisov. Dr. Mal je opozarjal sodiš=a, da dobiti katastrsko gradivo, kije bilo tedaj v varstvu Histo- ne smejo izlo=ati starih zemljiških knjig in urbarjev ter ri=nega seminarja Filozofske fakultete in Prešernov za- spisov, ki dokumentirajo uporabo slovenskega jezika v puš=inski spis, ki gaje hranilo Sresko sodiš=e v Kranju, sodnih obravnavah ter spisov o poslovanju sodiš= v slo- ¿.a Državni arhiv je pridobil arhivske fonde graš=in Kru- venskem jeziku. Kontrolne preglede izlo=enih spisov jc pa v Beli krajini, Podgrad—Ostrovica, Klcvcvž in Križ opravljal osebno dr. Mal. le pri Srcskcm sodiš=u v Kra- pri Kamniku, trški arhiv Motnik ter manjše koli=ine dru- nju mu jc pomagal še dr. Josip Žontar. Kontrolnim pre- gih arhivalij. med katerimi je najpomembnejše plebiscit- gledom izlo=enih spisov sodiš= jc dr. Mal posvetil pre- no gradivo s Koroške iz leta 1920.34 Pridobivanje arhiv- cej =asa. sam jc prevzemal odgovornost za kakovost skega gradiva s terena je bilo povezano z dolo=enimi fi- opravljenega dela in zato k temu delu tudi ni pritegnil nan=nimi sredstvi, ki jih je pristojni finan=ni upravni or- arhivarja Stanka Juga. Preglede izlo=enih spisov jc opra- gan sproti dodeljeval na dovolj utemeljene zahteve, kijih vil leta 193743 pri Okrožnem in Sreskcm sodiš=u v jc sestavljal dr. Mal. Proti koncu dvajsetih let je za=el Novem mestu in pri sodiš=u v Višnji gori, leta 193844 Državni arhiv v Ljubljani na pobudo dr. Mala prevzemati pri sodiš=ih v Kranju. Ljutomeru. Ptuju. Žužemberku obsežne arhivske fonde upravnih organov za Kranjsko in in Ribnici, leta 19394S pri sodiš=ih v Ko=evju. Šmarju sodiš= nastalih od konca 18. stoletja dalje. Leta 192935 pri Jelšah. Slovenski Bistrici. Slovenskih Konjicah. Laš- jc Državni arhiv prevzel spise in registraturne pomožne kem. Skofji Loki. Mokronogu. Marcnbcrgu. Trži=u. knjige Deželnega predsedstva za Kranjsko od leta 1806- Radovljici in Rogatcu, leta I94046 pri sodiš=ih v Koz- 1860 (386 fasciklov in knjig) ter spise Policijske direkci- jem, Gornji Radgoni. Litiji ter na Okrožnem sodiš=u v je v Ljubljani za obdobje 1816-1866 (64 fase), leta Mariboru, leta I94145 pa pri sodiš=ih v Velikih Laš=ah 1930'« je bilo prevzeto arhivsko gradivo Ilirskega guber- in Brežicah. Iz ohranjene dokumentacije v Narodnem nija v Ljubljani za obdobje 1784- 1849 (3700 fasciklov muzeju ni razvidno, koliko gradiva je bilo izlo=eno pri in pripadajo=ih registraturnih knjig), leta 193737 je navedenih sodiš=ih. Državni arhiv pri Narodnem muzeju predsedstvo Okrožnega sodiš=a v Ljubljani predalo Dr- v tem =asu ni prevzemal arhivskega gradiva navedenih žavnemu arhivu takoimenovano staro sodno registraturo, sodiš= in dr. Mal tudi ni dopustil, da bi arhivsko gradivo ki jc obsegala okoli 2000 fasciklov in knjig, v okvir ka- sodiš= prevzemali v varstvo muzeji v Skofji Loki. na Ptu- tere so sodili spisi Deželnega sodiš=a za Kranjsko za leta ju in v Mariboru.48 ki so prosili Apclacijsko sodiš=e za 1784-1850, imenjska knjiga, terezijanski kataster, za- prevzem arhivskega gradiva sodiš= z njihovega okoliša. puš=inski inventarji, testamenti, normalije; leta 193838 Dr. Mal je bil prepri=an in je vztrajno na=elno zagovar- j* Državni arhiv pridobil arhiv Državnega namestništva jal mnenje, da to gradivo sodi v osrednji državni arhiv — 111 Deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani za obdobje Državni arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani. 1850-1860, leta 194039 pa arhiv Deželne komisije za Dr. Mal ima veliko zaslugo v tem. da jc leta 1945 zemljiško odvezo ter zbirko patentov, okrožnic in ku- prepre=il izlo=anje in s tem tudi uni=enje obsežnih fon- rend (208 fase), tik pred okupacijo leta 194140 pa še dov arhivskega gradiva Banske uprave Dravske banovi- gradivo Manjšinskega inštituta v Ljubljani in Prešernov ne. Ko jc zvedel, da nameravajo v zgradbi Narodne vla- zapuš=inski spis. Z nakupom jc bilo leta 193041 pridob- de LRS izlo=iti in uni=iti najpomembnejše upravne ar- ljeno arhivsko gradivo graš=ine Stara Loka, ki je bilo hivske fonde za Slovenijo za obdobje 1918-1945. je KUpljeno na dražbi Strahlovc zapuš=ine. Nadalje jc bilo kot predstavnik Narodnega muzeja v Ljubljani, sicer KUpljeno nekaj rokopisnih knjig, listin, na=rtov, ve= v zelo težkih politi=nih razmerah, zahteval od Narodne arhivskih fondov pomembnih politi=nih in kulturnih vlade LRS in pri vodstvu Znanstvenega inštituta SNOS. osebnosti ter nekaj posameznih dokumentov. O nakupih da omenjeno arhivsko gradivo zaš=itita in ohranita ter •• darovih arhivskega gradiva in muzealij jc Narodni mu- da naj se za nameravano izlo=anje tega gradiva imenuje zej vodil posebni eviden=ni knjigi. strokovna komisija.49 Dr. Mal je s svojim energi=nim Med okupacijo 1941-1945 jc dr. Mal posvetil poseb- posredovanjem prepre=il uni=enje najpomembnejših no pozornost varstvu arhivskega gradiva, shranjenega v virov za zgodovino Slovencev med obema vojnama. Narodnem muzeju ter zaš=iti arhivskega gradiva zunaj arhiva, ki mu jc grozilo uni=enje s strani okupatorjev. Uporaba arhivskega gradiva v Državnem arhivu v Ljublja- Ogroženo gradivo je prevzemal v za=asno hranjenje ter ni 8a je na ta na=in obvaroval pred uni=enjem. Deponirano gradivo jc bilo po vojni vrnjeno njihovim lastnikom.42 Pomanjkljivosti uporabe arhivskega gradiva za znan- Arhivsko gradivo Državnega arhiva jc bilo zaradi nevar- stveno in raziskovalno delo v Deželnem arhivu jc posku- nosti bombnih napadov leta 1944 preseljeno v zakloni- šal odpraviti dr. Mal. Leta 1923 jc pripravil poseben š=e Narodnega muzeja, za varstvo arhiva pa je skrbel dr. pravilnik Red za uporabo arhiva, ki gaje odobril prosvet- Mal. ni oddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo.50 Ta pravil- Ko so v =asovnem razdobju 1937-1941 na pobudo nik jc še dopuš=al posojo arhivskega gradiva iz Deželnega 34 ARHIVI XI 1988

arhiva in sicer v obliki medarhivske posojc 1er pOSOJO in slovenske arhivske zakonodaje, s katero seje tudi ure- arhivskega gradiva na dom. Ker je bila s tako izposojo jeval status arhivov. velika •••••••• /a poškodovanje arhivskega gradiva 1er S podro=ja arhivov in arhivistike je dr. Mal objavil tudi velika možnost /a izgubo in uni=enje dragocenega šest =lankov. Prvi =lanek datira v leto 1911), to je v prvo arhivskega gradiva, je dr. Mal leta 19295' predlagal Ve- leto njegova službovanja. V =lanku z naslovom Pomen likemu Županstvu ljubljanske oblasti spremembo in do- in organizacija arhivov54 je pozival na potrebo ohranja- polnitev omenjenega pravilnika in sicer v tem, da se uki- nja arhivskega gradiva, bralce je pou=il o pomenu arhiv- nja posoja arhivskega gradiva na dom. •• medarhivsko skega gradiva za kulturo in zgodovino, najpomembnejša i/.posojo in za izposojo gradiva posameznim uradom pa pa je njegova pobuda za ustanovitev osrednjega arhiva se je od njih zahtevalo posebno izjavo, s katero so uradi vseh slovenskih pokrajin v Ljubl|ani. središ=u zedinjenc jam=ili, da se bo gradivo uporabljalo le v uradnih prosto- Slovenije. Ob postavitvi prve arhivske razstave na Sloven- rih in da bo gradivo zavarovano in zaklenjeno. Za poso- skem leta 1914 v prostorih Deželnega muzeja v Ljublja- janje arhivskega gradiva V inozemstvo je bilo dolo=eno, ni, s katero je prikazal razvoj pisave v arhivskih doku- da se gradivo posodi le preko konzularne službe in sicer mentih, je objavil =lanek z naslovom Razvoj naie pisa- 15 ob uveljavljeni recipro=nosti. Državni arhiv je tako poso- ve.' v katerem je podal Zgodovinski prikaz, razvoja la- jo najve= izvajal /. arhivi v Avstriji. tinskega pisma od rimske dobe do humanizma. V njem Arhivsko gradivo Deželnega oziroma Državnega arhiva je na poljuden na=in opisal najpomembnejše vrste latin- v Ljubljani je bilo dostopno za uporabo v =italnici, ki skega pisma in njihove zna=ilnosti. Razstava in =lanek je bila skupna za arhiv in knjižnice. Uporabnikom je predstavljata prvi prikaz, paleografije kol zgodovinske sprva izdajal arhivsko gradivo dr. Mal. v njegovi odsotno- pomožne vede na Slovenskem. V kratkem, vendar izred- sti pa tudi drugi muzejski uslužbenci. Leta I92452 je dr. no pomembnem =lanku Avstrijski arhivi,5'' objavljenem Mal uvedel za posojo arhivskega gradiva posebno evi- leta 1924. se je dr. Mal zelo odgovorno dotaknil U i den=no knjigo, s katero je Deželni arhiv za=el voditi nes nerešenega vprašanja izvedbe arhivskega sporazuma, dokumentaciji) o uporabnikih in uporabi arhivskega sklenjenega med Kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev gradiva. Eviden=na knjiga je imela sprva šest rubrik: ter Avstrijo leta 1923. Slovensko javnost je takiai se/na- teko=a številka, datum posojc. arhivalijc dane v posojo, nil z delom jugoslovanske komisije, opravljenem ob pod- število zvezkov ali listov, uporabljevalcc in uradnik, ki pisu omenjenega spora/uma. Leta 1928 je dr. Mal obja- je gradivo posodil. Z leti so število rubrik zmanjšali na vil Kratka navodila /a ohranitev in ureditev manjših ar- 57 pet, nekaterim rubrikam pa je bil spremenjen naslov; hivov. Navodila so dragocen pripomo=ek za urejanje rubriko uporabljevalcc so nadomestili s podpisom upo- arhivskega gradiva. Napisal jih je na osnovi lastnih delov- rabnika, rubriko uradnik, ki je gradivo posodil, pa v ru- nih izkušenj, ki si jih je pridobil z razvrš=anjem, ureja- briko opombe. Za leto 1930 v eviden=no knjigo ni vpi- njem in tehni=nim opremljanjem arhivskega gradiva gra- sanih nobenih podatkov o posoji gradiva. Ña za=etku š=in Krupa in Podgrad Ostro vica. . arhivskih fondih in zbirkah, ki jih je hranil Državni ar- februarja 1944", to je do evakuacije arhivskega gradiva hiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani. V =lanku Organi- v kletne prostore Narodnega muzeja, kjer je bilo arhivsko zacija ljubljanskih arhivov>v ¡C di. Mal podal svojo vizi- gradivo uskladiš=eno do leta 1946. jo o organizaciji arhivske službe in arhivov na Sloven- skem. Izhodiš=e mu je ustanovitev osrednjega sloven- Popularizacija arhivistike in arhivske službe ske;',! arhiva, ki ga je videl v Državnem arhivu pri Narod- nem muzeju v Ljubljani, la arhiv naj bi poleg listin, O svojem strokovnem delu na arhivskem gradivu in o urbarjev, patentov, kurend, rokopisnih knjig, notic, li- problemih arhivistike in arhivske službe ter o pomenu terarnih zapuš=in, spominskih albumov, korespondence, arhivov in arhivskega gradiva za slovensko zgodovinopisje osmrtnic, histori=nih krajepisnih zbirk,zbirk histori=nih je dr. Mal objavil ve= strokovnih =lankov, s katerimi je zemljevidov, pe=atov, pe=atnikov in grbov zbiral tudi zgradil temelje arhivistike in arhivske službe na Sloven- manjše arhivske fonde, ki naj se centralizirajo s podeželja skem.

45 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1939, spis Stcv. 144, 177, tos, spater als Direktor des Nationalmuseums in Ljublja- 210.231,314.360,397.507.535.609. na und llonorarleiter des Staatsarchiv in Ljubljana als 46 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1940. spis Stcv. 162. besonderer Abteilung des Nationalmuscums, tätig. 364,372.456. Als Archivar tritt er zur systematischen Ordnung des 47 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1941, spis Stcv. 121. 185. im Landesarchiv beim Kraincr Landesmuseum aufbe- 48 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1938, spis Stcv. 71 3; spisi wahrten Archivguics zu. Im Landesarchiv gesammeltes 1939, spis Stcv. 360; spisi 1940, spis Stcv. 283. 49 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1945. spis Slcv. 206. Archivgut durchsah er, durchsortierte und aus dem 50 AS. Priv. A. dr. Josip Mal. Škatla 5. nichtgcordcnctcn Archivgut formierte er Archivbestän- 51 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1929. spis Stcv. 155. de und - Sammlungen. Damit verhalf er dazu, daß das 52 AS. Eviden=na knjiga posojc gladiva 1924 - 195. Archivgut für die wissenschaftliche Forschungsarbeit 53 AS. Eviden=na knjiga posojc gradiva 1924 195. zugänglich wurde. Bei der Archivgutordnung berücksi- 54 Josip Mal, Pomen in organizacija arhivov, I)S. 1910, str. chtigte er den Grundsatz der Provenienz, und der origi- 19-24. nellen Archivgutordnung. Für die Urkundcnsammlung. 55 Josip Mal, Razvoj naSc pisave. Car. 1914, str. 136- 143. die Grundbücher-, Handschriften . Patent- und 56 Josip Mal, Avstrijski arhivi. Cas, 1924, str. 260-261. Krcisschrcibensammlungen machte er Regeste, z.uge- 57 Josip Mal, Kratka navodila za ohranitev in ureditev manj- horende Verzeichnungen und andere Hilfsmittel für ših arhivov. CZN. 1928, str. 175-179. 58 Josip Mal, Knjižnici in arhiv. Vodnik po kulturnozgodo- Benutzer. Fürs Staatsarchiv beim Nationalmuscum ge- vinskih zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1931. wann er umfangreiche wichtigste Archibcstände der «ti. 176-180. Verwaltungsorgane furs Land Krain vom Ende des 18. 59 Josip Mal, Organizacija ljubljanskih arnivov, Znanstveni Jahrhunderts weiter, das Archivgut der alten Gerichts- vcstnikl, 1934/1935, Stcv. 1. str. 3-6. registratur, die Archivbestände der Grundherrschaften 60 AS, Priv. A. dr. Josip Mal, Škatla 8. sestavek Stavba arhiva Krupa. Podgrad Ostrovica, Klcvcvz, Križ bei Kamnik, in biblioteke. Stara Loka. sowie mehrere kleinere Archibcstände und 61 AS, Priv. A. dr. Josip Mal, Škatla 4, koncept dopisa Dežel- -Sammlungen. Außerdem erledigte er die Aufgaben ni vladi za Slovenijo z dne 26. 2. 1919. betreffend den Archivgutschutz im Terrain, beaufsich- 62 AS, Priv. A. dr. Josip Mal. Škatla 3. sestavek 0 pomenu tigte die Aussonderung des Schriftgutes der Gericht- arhivov. 63 AS, Priv. A. dr. Josip Mal, Škatla 5, predavanje Organiza- shofe in Slowenien in den Jahren 1937 - 1941 und un- tija arhivov. ternahm Schritte hinsichtlich der Sichcrstellung des Ar- 64 AS, Priv. A. dr. Josip Mal, Škatla 5. chivgutes, dem wahrend der Okkupation und in den 65 AS, Priv, A. dr. Josip Mal, Škatla 4, dopis Likvidacijske ersten Jahren nach der Befreiung in 1945 die Verni- komisije Kraljevine SUS PovcrjcniStvu za uk in bogo=astje Do* chtung drohte. Im Staatsarchiv regelte er mit der Ge- fclnc vlade za Slovenijo z dne 5. 6. 1920. schäftsordnung die Archivgutbenutzung und die Evi- 66 Josip Mal, Avstrijski arhivi. Cas 1924, str. 260-261. denz der Archivgutbenutzung und der Archivgutbenut- 67 AS, Ban I, konvolut Arhivska konvencija z Avstrijo. zer. 68 AS, Priv. A. dr. Josip Mal, Škatla 5. predavanje Organiza- Dr. Mal erledigte eine wichtige Arbeit im Zumsam- cija arhivov. menhang mit der Archivdienstorganisierung in Slowe- 69 AS, Priv. A. dr. Josip Mal, Škatla 4, mapa Likvidacijska komisija. nien. Ab dem Jahre 1910 nahm er sich für die Gründung 70 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1937, spis St. 81, 107. des "Zentralen slowenischen Archivs" in Ljubljana an. 71 AS, Ban I, konvolut Arhivska konvencija z Avstrijo. Es sollte eine selbständige Kulturinstitution darstellen, 72 AS, Priv. A. dr. Josip Mal, Škatla 5, koncept dopisa Po- die fur den Schutz des Archivguts furs slowenische na- vcrjcniStvu za uk in bogo=astje Deželne vlade za Slovenijo z dne tionale Gebiet sorgen würde und wo das aufbewahrte 'I. 4. 1920; koncept dopisa Srbski kraljevski akademiji v Beo- Archivgut der Fachlcitung zum Schutz vertraut würde. Padu z dne 8. 2. 1924. Dr. Mal erledigte bedeutungsvolle Arbeit auch hinsich- 73 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1926. spis Stcv. 731. 801. tlich der Besinnung über die Wichtigkeit des Archivgutes 802. für die Geschichte, Wissenschaft und Kultur und über den Bedarf nach der Aufbewahrung des Archivgutes als slowenischer nationaler schriftlicher Kulturcrbschaft. Für die slowenische und andere Öffentlichkeit bereitete ZUSAMMENFASSUNG er die erste Archivausstellung in Slowenien, worauf er r die Entwicklung der Schrift und der Lateinschrift dar- D - Josip Mal, sein Werk ¡m Archiv und für die Ent- stellte. Wichtig ist auch seine Mitarbeit bei der Losung wicklung der Archivistik der Archivfragen, die in den internationalen Archiv- verträgen geregelt wurden. In den Vorbereitungen auf Peter Ribnikar die Unterzeichnung des Archivübercinkommens mit Österreich in 1923 bereitete er das Rahmenverzeichnis von slowenischen Forderungen hinsichtlich des Archiv- Dr. Josip Mal, slowenischer Historiker. Direktor des gutes, das in den Wiener Archiven und Wissenschaft- Nationalmuscums in Ljubljana und Archivar im Staats- sanstaltcn in Wien, in den Grazer Archiven, sowie im archiv beim Nationalmuscum in Ljubljana, war am 22. Stcllvcrtrctersarchiv in Innsbruck aufbewahrt wurde. Dezember 1884 geboren. Er beendete das Studium der Nach der einseitigen Unterbrechung der Verhandlungen Geschichte an der Philosophischen Fakultät der Wiener seitens Österreich im Jahre 1926 forderte er mehrmals Universität und das Studium am Institut für Forschung von den jugoslawischen zuständigen Behörden, sie soll- der österreichischen Geschichte in Wien. In den Jahren ten von der österreichischen Organen die Vollziehung 1J09 ~ 1945 wurde er im Kraincr Landcsmuscum, dem des Archivgutübercinkommcns und dadurch die Zu- späteren Nationalmuscum, zuerst als Archivar und Kus- 38 ARHIVI XI 1988 riickgabe des kostbaren ArchivgUtea Jugoslawien verlan- Wichtige Arbeit erledigte Dr. Mal auch bei den Vor- gen. Im Jahre 1926 arbeitete Dr. Mal in den Verhandlun- bereitungen der Archivgesetzgebung, sowie bei der gen mit Italien in Ljubljana mit. Damals wurden Italien Organisierung des Archivdienstes in Slowenien. Dr. Mal drei Kisten des Tricst und Gorizia Gegend betrcHendcn war der erste slowenische Archivlhcorcliker, der der slo Archivgutes übergeben. wenischen Archivistik die Grundlagen gestellt hat.

Nadškofijski arhiv v Ljubljani od Tomaža Hrena do Maksa Miklav=i=a

France M. Dolinar

Nadškofijski arhiv v Ljubljani je ustanova, ki danes Poslovanje škofijskega urada in s tem tudi usodo arhi- združuje: va ljubljanske (nad)škofijc lahko z gotovostjo zasleduje- 1. (iiadjškofijski arhiv v ožjem pomenu besede, torej mo šele od škofa Tomaža Hrena dalje. Vsaj okviren pre tisto gradivo, ki nastaja iz dejavnosti ljubljanskih škofov gled gradiva in njegovo postopno naraš=anje nam omogo- (od leta 1961 nadškofov)1 in iz poslovanja (nadškofij- =ajo škofijski inventarji, ki so bili vsaj od leta 1558 na- skih uradov; pravljeni po vsaki spremembi na škofijskem sedežu (ško- 2. kapiteljski arhiv vsebuje arhivsko gradivo, ki nasta- fovi smrti; =e je bil škof prestavljen drugam, npr. Brivi- ja iz dejavnosti in pristojnosti ljubljanskega stolnega ka- do, Knenburg, Gruber, Missia; =e seje škofiji odpovedal, pitlja; kot npr. Sigismund Herberstein in Jernej Vidmar). V 3. župnijske arhive gre za /upnijc. ki so svoje sta- pri=ujo=em prispevku se bom omejil na kratek zgodo- rejše arhivsko gradivo (do približno leta 1919) shranile vinski oris ureditve škofijskega arhiva v ožjem pomenu v nadškofijskem arhivu; besede, torej tistega gradiva, ki nastaja iz dejavnosti 4. samostojne zbirke pergamentne listine, zapuš=i- ljubljanskih (nad(škofov in poslovanja (nad(škofijskih ne duhovnikov, slikovno gradivo, pomožne zbirke in po- uradov.7 dobno; Ljubljanski škofje so vsaj do škofa Rajnalda Scarli- 5. gradivo cerkvenih ustanov, ki so neko= delovale na chija (1630 40)8 veliko bivali v Gornjem Gradu ali na ozemlju ljubljanske (nad)škofije (teritorij se je v zgodo- dvoru (Krištof Kavbar. Urban Textor. Jane/ Tav=ar). vini nekajkrat spremenil), nato pa so morale prenehati Uradne posle v Ljubljani je navadno urejal generalni vi- z. delom.- kar. Zvc=ina je bil to kanonik, ki ga je v stolni kapitelj Sodobna ureditev nadškofijskega arhiva v Ljubljani je imenoval škof od tod ime "ad baculum" in kije v nelo=ljivo povezana z. delom prof. dr. Maksa Miklav=i- kapitlju tudi zastopal škofove interese. Ostale kanonike =a,3 ki je deloval v nadškofijskem arhivu od leta 1937 je namre= imenoval cesar. Zato se je tudi v kapiteljskem do svoje smrti leta 1971.4 arhivu nabiralo gradivo, ki je izredno pomembno za zgo- Dr. Maks Miklav=i= je bil kompleksna osebnost, ki dovino ljubljanske škofije. sc je isto=asno razdajala na razli=nih podro=jih, vse svoje Tomai I Iren ( 1597/99 1630) je imel izostren zgodo- službe pa je vzel zelo resno in se je nanje tudi vestno in vinski =ut. obenem pa je bil dober upravnik.1' Neurejen temeljito pripravljal. Koje 20. februarja 1937 za France- pravni status nekaterih župnij ljubljanske škofije mu je tom Pokornom prevzel škofijski arhiv, ga je po njegovi narekoval potrebo, da se je poglobil v dokumentacijo, lastni izjavi našel v zelo žalostnem stanju. Takratni lju- ki sojo o škofiji hranili njegovi predniki. Uredil je arhiv bljanski škof Grcgorij Rozman (1930 1945/59) gaje ljubljanske škofije v Gornjem Gradu in ustanovil škofij- prosil, "naj arhivalijc spravi v tak red, ki bo omogo=il ski arhiv tudi v Ljubljani, lakoj po nastopu škofovske njihovo uporabo za znanstveno delo."'5 službe je za=el voditi protokol, v katerem je registriral Do Miklav=i=a je seveda škofijski arhiv imel za seboj vse svoje uradne zadeve.10 Njegovi nasledniki so to prak- že burno zgodovino. Njegova usoda paje bila, kot verjet- so ohranili. Pa= pa v te protokole niso vpisovali spisov, no povsod, v veliki meri zvezana z. nekaterimi izjemnimi ki zadevajo gospodarske zadeve (urbarialno gradivo, tes- osebnostmi tako v dobrem kot slabem pomenu. V poslo- tamente, pogodbe, sodne obravnave in podobno) in do- vanje škofijske registrature in s tem na neki na=in tudi pisovanje z državnimi in deželnimi oblastmi. Zaradi poz- v notranjo strukturo arhiva so odlo=ilno posegli pred- nejših posegov v ureditev arhivskega gradiva danes ni vsem trije ljubljanski škofje Tomaž Hren, Mihael Un- ve= mogo=e z. gotovostjo rekonstruirati Hrenove uredit- gido in Jakob Missia, ki so vsak v svojem stoletju, dali ve škofijskega arhiva, =eprav se nam je ohranil t.i. Mus- arhivu svoj pe=at. ter Register iz. leta 1613.' ' Že zaradi naslova samega je Urejanje oziroma preurejanje arhivskega gradiva je se- namre= vprašljivo, =e je bil arhiv po tem katalogu kdaj veda še veliko bolj povezano s konkretnim delom vsako- tudi dejansko urejen. Hren je bil namre= sam svoj arhi- kratnega arhivarja, kije to službo opravljal. Po cerkvenih var. Ko je leta 1614 postal namestnik nadvojvode v predpisih je za arhiv takoj za škofom odgovoren vodja (iradcu, mu novi državniški posli poleg njegove škofov- škofijske pisarne6 (ravnatelj ali kancler), ki pa je imel ske službe skorajda niso ve= dopuš=ali, da bi se intenziv- tudi v (nad)škofijskem arhivu v Ljubljani za to delo sa- neje ukvarjal z. arhivom. mostojnega pomo=nika arhivarja. Izrazit upravnik je bil tudi škof Oton Friderik grof ARHIVI XI 1988 3«)

Puchhcim ( 1041 1664). ki je temeljilo preu=il arhivsko redil podroben inventar.28 Žal pa Kek ni bil sposoben gradivo ljubljanske škofije, ko je prišel v spor s stolnim ustvariti smiselne razporeditve gradiva. Vsebinsko enot- kapitljem.1 ' Skoraj gotovo je dal Puchhcim zasnovo no- nost gradiva, ki jo kažejo nekateri fascikli, je dolo=il že vi ureditvi škofijskega arhiva, ki so jo njegovi nasledniki škof Wolf, ko je gradivo odbiral. Ker pa so v Kekovih ohranili skorajda nespremenjeno vse do škofa Janeza inventarjih popisani vsi akti v navedenih fasciklih, bi Karla llerherstcina. Po tej ureditvi je bilo arhivsko gra- bila seveda velika pridobitev za uporabnike tega gradiva divo ljubljanske Škofije razvrš=eno v skupine, ozna=ene napisati gesla Kckovcga inventarja na kartice ali še bolje Z velikimi =rkami od • do S. Kot posebna skupina je na ra=unalnik in jih nato urediti z razli=nih vidikov. bila dodana =rka Z. ki je bila pridržana za desetine (Zc- Kckov naslednik je bil Leopold Klinar (1839 77). hend). Znotraj vsake skupine so bili fascikli ozna=eni z ki je vodil škofijski arhiv od leta 1872 do 1876. vendar rimskimi številkami od I. do VII. (le redko ve=), vsak nimamo poro=il, da bi bistveno posegel v notranjo sl>is v fasciklu pa je imel arabsko zaporedno številko strukturo arhiva. Anion Kohlar (arhivar 1879 84)-^ 'najve= do 30). Pregled nad snovjo, važno za delo v pisar- je za njim v škofijskem arhivu deloval le pet let. V tem "i. so omogo=ili repertoriji: =asu je raz=lenil preobsežne fascikle. Iz spisovnega gra- za listine (navedenih je 518 listin za =as od leta diva je za=el izlo=ati spise, ki zadevajo župnije in jih 1140 1588. vendar spisek ni popoln). uvrš=ati v samostojno zbirko. Vsak poseg je sproti vpi- za knjige formularjev od I. do III. (vmes je Labas- soval vekshibitne protokole in repertorije. serjev s slovenskim gorskim redom). Nov mejnik v ureditvi škofijskega arhiva v Ljubljani 30 ustanove (tri knjige: 1140 1362. 1149 1648. je postavil škof Jakob Missia (1884-98). kije poslo- abecedni razpored ustanov od 1 do 400 pa je bil naprav- vanje škofijskih pisarn preuredil po graškem vzoru, kjer ljen leta I782).13 je sam dolgo deloval. Spise so še naprej razvrš=ali po na- V =asu škofa Ernesta Amadeja Attenua (1742-57) prej dolo=enih geslih (snoveh, ustanovah, postopkih), s» leta 1751 uvedli novo razvrš=anje aktov z ozna=bo le da so v protokolu opustili številko fascikla. Z Missicm upravnega leta in zaporedno številko. Anton Tomai se kot samostojno geslo pojavijo tudi župnije. V škofij- Unitari (1756 •5),1* ki mu je leta 1781 škof Janez ski pisarni so akte vlagali v fascikle, ozna=ene z velikimi Karel grof Herberstein zaupal urejanje škofijskega arhi- =rkami od • do Z. Samostojne fascikle so imela le tista va, je želel arhivalijc razporediti po nekdanjem (Puchhci- gesla, pri katerih se je med letom nabrala ve=ja koli=ina movem) redu ne glede na novo poslovanje škofijske pi- gradiva. Ta registratumi na=rt se je z nekaterimi dopol- sarne. V ta namen je izdelal tudi zelo podroben katalog nili ohranil do danes. na=rtovane preureditve škofijskega arhiva.15 Školu V =asu škofa Missia je za škofijski arhiv skrbel ško- 3I Herbersteinu se je Linhartov predlog uravi=eno zdel fijski tajnik•••/> Arta (18611939). Šiška v ureditev nelogi=en in preve= zapleten, zato sta se razšla (1783) arhiva ni posegal (tajnik 1884-1906). Zanimala pa ga je predenje mogel Linhart konkretno pose=i tudi v gradivo zgodovina ljubljanske škofije, zato si je gradivo iz arhiva samo. Škof Jane: Karel llerbcrstein (1772 I787)16 je (podobno kot Josip Gruden) tudi še pozneje, koje po- nato v poslovanje škofijske pisarne uvedel nov registra- stal stolni kanonik in kancler, sposojal na dom. Svoje tami red. ki je pri urejanju aktov upošteval razdelitev prispevke je objavljal v Zgodovinskem zborniku. Škofije na dekanijc. Vendar tudi ta ureditev registratur- Koje postal ravnatelj škofijske pisarne ViktorSteska 32 "Cga gradiva ni imela dolge življenjske dobe. Spremenil (1880-1960. kancler 1906-18), je dal takoj prenesti JO je že llcrberstcinov naslednik, nadškof Mihael Brigi- arhiv iz vlažnih pritli=nih prostorov v prvo nadstropje, d» (1788 1806).17 Po novem registraturnem redu so kjer je v glavnem še danes. Samemu urejanju arhiva se za=eli s I .januarjem 1788 razvrš=sti akte škofijske pisar- sicer ni utegnil posve=ati, je pa z veliko skrbjo in pozor- ne v osem skupin.18 K protokolu so lo=eno vodili po- nostjo spremljal delo v arhivu. seben repertori).19 Pa tudi ta razdelitev je ostala samo Mestno rednega škofijskega arhivarja je ustanovil 33 eno leto. S 1, januarjem naslednjega leta (1788) so v škof Anton Bonaventura Jegli= (1898-1930) in za Škofijsko pisarno uvedli 51 gesel, po katerih so odslej prvega arhivarja imenoval župnika v Besni d, Franceta 4 fazvrScali uradne akte.20 Poleg protokola so vodili še Pokorna.* ki je navadno dvakrat na teden prihajal v abecedni osebni21 in stvarni register22 ter protokol ge- Ljubljano. Pokom je službo arhivarja nastopil z novim sel škofijske pisarne.23 po katerem je bilo gradivo v ar- letom 1911. Bil je izredno delaven in vesten krajevni hivu nato tudi razvrš=eno. Tako poslovanje škofijskih zgodovinar, natan=en in zanesljiv. Zbral je vrsto izredno P'sarn in s tem tudi ureditev škofijskega arhiva je ostala dragocenih podatkov o župnijah in duhovnikih ljubljan- z nekaterimi dopolnitvami vse do škofa Jakoba Missia. ske škofije, ki jih v rokopisu hrani nadškofijski arhiv kot 35 Novo ureditev škofijskega arhiva je na=rtoval Anton pomožno zbirko. Žal pa mu je manjkal smisel za or- Alojzij Wolf{\K2<\ 59). ki je bil sam izvrsten in natan- gansko celoto arhivskega gradiva. Gradivo je za=el preu- =en uradnik.24 Zelo skrbno in natan=no je pregledal /Ja- rejati z vidika raziskovalca zgodovine župnij ljubljanske sli arhivsko gradivo v Gornjem Gradu, ga smiselno razvr- škofije in ga razvrš=al v tri skupine: stil in povezal ter ga dal v veliki meri prepeljati v Ljublja- poslovni (upravni) postopki za vso škofijo po abe- no. V Gornjem Gradu so ostali v glavnem še akti. ki za- cednem redu gesel. devajo upravo gospodarskih zadev tamkajšnjega škofij- — krajevni podatki po župnijah. skega gospostva. Urejanje arhiva je Wolf nato zaupal Jo- personalni fascikli, zbrani za biografsko preu=eva- tetu Kckii.25 Kck je leta 1836 najprej izdelal indeks za nje župnijskih kronik in kot gradivo za zbirko Zgodovi- 2(>7 fasciklov kapiteljskega arhiva26 in repertorij za se- na fara ljubljanske škofije, ki jo je leta 1885 zasnoval 36 dem zvezkov kapiteljskih protokolov.27 Nato seje lotil Anton Koblar. Svojega dela k sre=i ni kon=al. Urejanja najstarejšega spisovnega gradiva škofijskega ar- Žal pa se tudi dr. Maks Miklav=i= ni mogel popolno- diva. Gradivo je podobno kot pri kapiteljskem arhivu ma posvetiti škofijskemu arhivu. Že od 1. oktobra 1929 "fedii po sistemu prostih dosjejev in za 40 fasciklov na- je pou=eval zemljepis in zgodovino na škofijski gimnazi- 40 ARHIVI XI 1988 ji v Šentvidu nad Ljubljano, leta 1947 je postal honorar- kali pisarniški pripomo=ki. Miklav=i= je gradivo škofij- ni predavatelj cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti skega arhiva razdelil v naslednje serije: v Ljubljani, leta 1970 njen redni profesor in dekan. 1. zbirko listin. Leta 1945 je promoviral iz zgodovine na filozofski 2. zbirko protokolov. fakulteti v Ljubljani. Z odlokom ministrstva za pro- 3. zbirko aktov (ki jih je dalje razdelil v osem podse- sveto z dne 21. novembra 1946 je bil nastavljen za rij), "kustosa Osrednjega državnega arhiva Slovenije", z 4. zbirko rokopisov. delovnim mestom v škofijskem arhivu. Leta 1947 je 5. škofijsko gospostvo, napredoval v arhivarja in leta 1948 v višjega arhivarja. 6. tiskano gradivo.43 Clan delovne skupnosti tega arhiva je ostal do 30. sep- Nadaljnje delo je Miklav=i=u odpiralo nove probleme tembra 1964. Bil je tudi dolgoletni blagajnik Arhivske- in mu prinašalo nova spoznanja, ki so pogojevala nekoli- ga društva Slovenije.37 ko spremenjeno zunanjo podobo ureditve škofijskega

arhiva (knjige bratovš=in, matrikule, mati=ne knjige, sta- dovini ljubljanske škofije, prispevki za slovenski biograf- tusi animarmi), župnijski urbarji, ra=unske knjige in kro- ski leksikon, =lanki v strokovnih revijah in z osebnimi nike). Danes jc to gradivo dosledno uvrš=eno nazaj v pogovori je Miklav=i= vedno znova opozarjal slovenske župnijske arhive, kamor po svoji provenienti tudi sodi.45 zgodovinarje (in ne samo njih) na izredno bogastvo vi- Prav tako še ni bila dosledno izvedena razmejitev med rov, ki jih za slovensko zgodovino vsebuje škofijski ar- protokoli škofovih vizitacij in vizitacijskimi zapisniki hiv v Ljubljani in ki še vedno ni dovolj izkoriš=eno. arhidiakonov in dekanov ter gradivo masnih ustanov. V zadnjih letih svojega življenja se Miklav=i= ni ve= Miklav=i= tudi ni utegnil dokon=no razmejiti spisov mogel toliko posve=ati delu v arhivu. Profesorska služba znotraj fonda škofijskega arhiva in jih uvrstiti v odgo- na fakulteti bi zahtevala celega =loveka. Vedno glasnejše varjajo=e serije, ki jih je sicer pravilno razmejil. Tako so so bile tudi želje, naj dr. Miklav=i= napiše zgodovino npr. v seriji Personalia škofov še ostali akti, ki po svoji cerkve na Slovenskem ali vsaj zgodovino ljubljanske ško- provenienci sodijo med splošne spise. Seveda pa so se fije.

ZUSAMMENFASSUNG

Erzbislumsarchiv ¡n Ljubljana von Tomaž Hren bis Maks Miklav=i=

/'ranccM. Doliliar

Das Erzbistumsarchiv in Ljubljana ist die Anstalt, die heutzutage vereinigt: das (Erz)Bistumsarchiv im engeren Sinne des Wortes; das Kapitelarchiv; die Pfarrenarchive, die ihr alteres Archivgut im Erzbistumsarchiv aufbewahrt haben; selbständige Sammlungen und das Archivgut von den Kirchenanstalten, die einst im Gebiet von Ljubljana- Cr (Erz)Bistum tatig waren, mußten aber damit auf- hören. Im Aufsatz wird die Übersicht der Ordnung des Ar- chivgutes des Erzbistumsarchiv in Ljubljana von Bischof Tomaž llrcn (1597 1630) bis Dr. Maks Miklav=i=. der das Erzbistumsarchiv in Ljubljana von 1937 bis/u sei- nem Tod in 1971 führte, gegeben. Wegen einiger falscher Entscheidungen seiner Vorganger in der Vergangenheit Matrika plemiške cerkvene bratovš=ine "Clirisii in Cruce (z.B. Archivreorganisierung nach Gegenständen) hatte jgonizantis " 1620. Zbirka rokopisov •/53 r Miklav=i= undankbare und zeitraubende Arbeil zu erle- digen, nämlich die ursprüngliche Archivgutordnung nach der Provenienz. Er konnte leider seine Arbeit nicht im Ranzen beenden, gab cr aber seinen Nachfolgern klare 44 ARHIVI XI 1988

Problemi valorizacije gradiva republiških upravnih organov po letu 1945 na primeru Ministrstva za prosveto

Brane Kozina

V vzpostavitvijo novega družbeno- ekonomskega sis- spreminjale. Samo en primer: Ministrstva za kmetijstvo tema in z razvojem novih družbenih odnosov po vojni sta in gozdarstvo (5. 3. 1946 14. 5. 1948); samostojno Mi- tesno povezana tudi položaj in vloga uprave, ki je sestav- nistrstvo za kmetijstvo, skupaj pa Ministrstvo za gozdar- ni del politi=nega sistema in je neposredno odvisna od stvo in lesno industrijo (14. 5. 1948 14.9. 1949); sa- obstoje=ih družbenih odnosov. Nujno je, da se s preo- mostojno Ministrstvo za gozdarstvo (14. 9. 1949 11.4. brazbo le—teh preobra/a tudi uprava, kajti le—te ni mo- 1951)... go=e razumeti in obravnavati zunaj obstoje=e družbene Število ministrstev se je zlasti pove=alo v letih 1947 ureditve, ali druga=e povedano - v celoti mora biti pri- 1949. mo=no pa se je zmanjšalo leta 1950. lagojena potrebam in pogojeni konkretne družbe. Iz tega Obdobje 1947- 1953 je bilo precej neenakomerno v sledi, da je državna uprava instrument družbeni odnosov razvoju republiške uprave, kar pomeni precej težav pri in da so njena družbena vloga, zna=aj in zna=ilnosti od- urejanju sistema in iskanju enotnih meril, predvsem pri visne predvsem od obstoje=ih odnosov. To pomeni, da urejanju gradiva. V tem obdobju je pomembno gotovo so se ureditvene zna=ilnosti naše uprave nujno spremi- tudi sprejetje temeljnega zakona o gospodarjenju z dr- njale z razvojem in izgrajevanjem družbenopoliti=nega žavnimi gospodarstvi in podjetji in višjimi gospodarskimi sistema pri nas. združenji po delovnih kolektivih (leta 1950). s katerim Za boljše razumevanje vidim potrebo, da spremembe se je za=el proces deetatizacije; posledica tega je tudi glede družbene vloge in položaja uprave - kot posledica zmanjšanje števila upravnih in prenos pristojnosti repub- sprememb in razvoja DPS. prikazem po obdobjih, ki jih liških organov na ljudske odbore. zaokrožajo sprejetja" oziroma spremembe naših ustav. V II. obdobje 1953 1963. Sprejetje ustavnih zakonov skladu s tem bi celotno obdobje po letu 1945 razdelil v leta 1953 je posledica globalnih družbenih sprememb, ki tri ve=je sklope in sicer: so nastajale po letu 1950. Zakonodajni organ se je sicer I. obdobje 1947-1953. še naprej imenoval ljudska skupš=ina, vendar je postala II. obdobje 1953-1963. dvodomna sestavljala sta jo dva zbora (republiški ter III. obdobje 1963-1974. zbor proizvajalcev). Namesto vlade novi zakon prinese I. obdobje 1947-1953. Najvišji izvršilni in upravni izvršni svet, za republiške upravne organe pa je v ožjem organ državne oblasti je Vlada LRS. ki je imela svojega smislu uporabljen izraz republiška uprava - tudi tu je predhodnika ustanovljenega še v =asu vojne (predsedstvo prišlo do novih organizacijskih sprememb. SNOS). Vlada je imela predsednika, enega ali ve= pod- Upravni organi so bili: trije državni sekretariati za no- predsednikov ter ministre, ki so vodili glavne uprave rc- tranje zadeve, pravosodno upravo in finance), enajst se- sorja, lahko pa so bili tudi ministri brez resorja. Mini- kretariatov IS, pet sekretariatov republiških svetov (dva strstva, ki sojini bili na =elu ministri, so se delila v dve sta imela skupen sekretariat), štirje upravni zavodi, enajst kategoriji - zvezna in republiška. Zveznih ministrstev komisij ter po ena uprava, direkcija in inšpektorat. je bilo devet: za finance, notranje zadeve, pravosodje, Leta 1956 je bila izvedena reorganizacija in zakon o industrijo in rudarstvo, trgovino in preskrbo, kmetijstvo, upravnih organih v LRS je posebej poudaril, da so bili gozdarstvo, delo, za gradnje; republiška ministrstva pa le ti samostojni, vendar odgovorni za svoje delo IS. so bila štiri - za prosveto. ljudsko zdravstvo, socialno Višji upravni organi so zahtevali od nižjih, da le ti skrbstvo in za komunalne zadeve. izvršujejo predpise o sistemizaciji, imeli so pravico nad- Vlado sta sestavljala tudi predsednika republiške na- zorstva nad zakonitostjo, neposredno so lahko vplivali na =rtne in kontrolne komisije. kadrovsko strukturo. Vrhovni organ državne oblasti v republiki je bila ljud- Do manjših sprememb je prišlo že vietili 1958, 1961, ska skupš=ina LRS,kije izvolila prezidij LRS. 1962. sicer pa je omenjena shema ostala do ustave refor- V drugem obdobju so obstajali tudi drugi neposredni me leta 1963. organi vlade-generalne uprave in glavne direkcije - ki III. obdobje 1963 1974. Mejnika tega obdobja sta so bili najprej upravno-operativni organi ministrstev in obe ustavi. Predstavniški organ je bila skupš=ina SRS. hkrati višji organi podjetij; leta 1950 pa so postale gene- njen izvršilni organ pa IS skupš=ine SRS. ralne direkcije organi vlade. Temeljni republiški upravni organi so bili sekretaria- Opozoriti bi veljalo, da so bile pristojnosti ministrstev ti, ki jih je bilo kar dvajset. Samostojni upravni organi v prvih letih po vojni precej ve=je kot v drugem delu tega so bili: šest upravnih zavodov, ena uprava (geodetska obdobja, koje velik del lc-teh prešel na vlado (kar se ka- uprava) in trinajst komisij. V sestavu republiških sekre- že tudi v izdajanju odredb, uredb...). Za to obdobje je tariatov je bilo tudi enajst inšpektoratov. zna=ilno tudi to, da naziv za ministrstva ni bil nekaj Spomladi 1965 je prišlo do reorganizacije upravnih absolutnega, pa= pa so se pristojnosti Ie-tch ve=krat organov na podlagi nove ureditve državne uprave. Zakon ARHIVI XI 1988 45

ü republiški upravi je dolo=al, da upravo sestavljajo: re- - za leto 1947 24.984 spisov publiški upravni organi, republiški svet ter drugi repub- - za leto 1948 15.231 spisov liški organi in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki ima- za leto 1949 8.519 spisov jo pomen za SRS. l'olcg "=istili" upravnih organov (UO - za leto 1950 5.601 spis. v ožjem smislu) so obstajale tudi predhodnice republiš- K temu je treba prišteti še sezname spisov in delovod- kih organizacij, ki so imele naziv "republiški organi in nikov z oznako •••-POV (1945 -1951), seznam delo- organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR vodnikov in indeksov pervnidncga oddelka (1948- Slovenijo". 1950) in seznam spisov vojne škode (1945-1950). Upravni organi so bili še vedno sekretariati (9), samo- Gradivo ministrstev je zelo obseženo, zato sem se pri stojni upravni organi so bili zavodi (4) in uprave (2). delu omejil predvsem na gradivo, ki ima poseben pomen Posebni upravni organi v sestavi so bili predvsem repub- za znanost in kulturo. Ker je bil sistem poslovanja cen- liški inšpektorati (12). organi in organizacije, ki so ime- traliziran in ker je bilo treba za vsako spremembo, le poseben pomen za SRS pa so bile: en svet. dva zavoda takšno ali druga=no, dohiti privolitev ministrstva, je za in dve komisiji. to zna=ilna ogromna koli=ina gradiva, ki zadeva kores- Republiški organizacijski zakon iz leta 1972 je od- pondenco, potrdila, prošnje, priporo=ila, odobritve... pravil kategorijo nekdanjih organov in organizacij, ki Ni pa nikakršnih poro=il o zgodovinsko in politi=no opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SRS; dotedanji važnih dogodkih iz NOB, tudi ni poteka graditve nekate- takšni organi se odpravijo ali pa se vštejejo med druge rih važnih objektov (le redke izjeme), ni posebnega plan- upravne organe. Upravni organi so bili še vcJno sekre- skega arhiva. tariati, zavodi in komisije ti organi so bili samostojni, Na kratko bi zadeve ministrstva lahko združil v na- uprave so bile samostojne ali v sestavi, inšpektorati pa slednje sklope: zgolj v sestavi. Sekretariatov je bilo deset, zavodov de- odlok in dekreti za sprejem v službo vet; samostojni sta bili dve upravi in ena komisija. Takš- - premestitve, razrešitve in upokojitve na shema republiških upravnih organov je ostala do - delovna razmerja ustave leta 1974. - ostavke, odpusti in disciplinske zadeve Skupna zna=ilnost in položaj upravnih organov po - bolniški dopusti (zdravniško-komisijski zapiski) letu 1963 je v težnji, da se krepi njihova samostojnost - poro=ila šol. podatki o pedagoških delavcih in s tem tudi njihova odgovornost. - zapiski sej u=iteljskih zborov V za=etku leta 1947 je PV LRS izdala uredbo o enot- podpore dijakom (štipendije) nem administrativnem poslovanju vseh ministrstev, ki poro=ila o koroških in primorskih dijakih naj bi rešila neenotnosti, ki se kažejo do tedaj. Med dru- - pedagoški te=aji in po=itniške kolonije gim je bilo dolo=eno, da se administrativno tehni=no - blagajna delo ministrstev osredoto=i v glavni pisarni, ki jo vodi - u=ni na=rti šef administracije ministrstva. Pri vseh ustanovah se uve- - seznami šol in pedagoškega osebja de glavni (centralni) delovodnik, v katerega se vpisuje - adaptacije kulturnih ustanov. sprejeta in odpravljena poŠta ministrstva, vodi se tudi Ob delu sem prišel do zaklju=kov, da se izlo=i: kartote=no kazalo (indeks), in sicer imensko in stvar- - precejšen del gradiva zaradi podvajanja no. V izrednih primerih je dovoljena tudi uporaba po- blagajna z malimi izjemami (kulturni spomeniki) sebnih delovodnikov (specifi=nost poslov). - pokojninske zadeve (zapadlost) Odlo=ba je ministrstvom tudi nalagala, da se vodi le spremljajo=e gradivo pri bolezenskih dopustih osrednji arhiv, v katerem se morajo hraniti vsi v glav- - spremljajo=e gradivo pri podporah in štipendijah nem delovodniku vpisani spisi po kronološkem redu z - izlo=ijo se brošure kot spremljajo=e gradivo. nekaterimi izjemami, ki se zaradi prakti=nosti lahko vla-

Brane Kozina Ali ho=ete kmatohlt k pravi mauri t liemSu Avstrija: JUGOSLAVIJA: Besonderheit des Zeitabschnitts nach der Befreiung ist eine außerordentliche Verzweigung der Verwaltungs- organe, folglich auch des Archivgutes. Diesen Zeitab- schnitt teilte ich auf drei Zeitgefuge auf, die mit den Verfassungsveränderungen abgerundet werden. Bei der Schriftgutdarstellung begrenzte ich mich aus Schrift- gut des Bildungsministeriums und an seinem Beispiel versuchte ich Probleme darzustellen, die bei der Ord- nung des Schriftgutes auftauchen. Das Schriftgut fur den ersten Zeitabschnitt - bis zum Jahre 1953 ist im allgemeinem sehr mangelhaft aufbewahrt, danach wird es aber vollkommener und auch besser geordnet. Bis- weilen ist es wegen der Besonderheit das System der Lepak, ki poziva prebivalce na Koroškem, naj glasujejo Archivgutordnung schwer festzusetzen, darum ist es ob plebiscitu za Jugoslavijo (1921)1. Zbirka plakatov unmöglich eine Formel anzugeben, wonach man Ein- sicht in die Art und auch in die Erhaltenheit des Schriftgutes haben wurde. ARMIVI XI 1988 47

Valorizacija gradiva rednih sodiš=

Jelka Melik

Kodna sodiš=a so državni organi, osrednji organi pra- trdim, da so naši sodni spisi zelo bogati, polni zanimivih vosodja, katerih naloga je avtoritativna uporaba veljavne- zapisnikov zaslišanj obdolžencev, pri=, strank in drugih ga prava za reševanje posameznih pravnih ra/.mcrij. V udeležencev kazenskega in pravdnega postopka, ki nam lc|n prispevku se boni omejila na zadnjih devetdeset let. odkrivajo na=in življenja ljudi, njihove stiske, probleme, Leta 1846 je bil namre= sprejel nov zakon o ureditvi so- potrebe. Polni so tudi raznovrstnih prilog, ki jih osebe, diS=,' leto kasneje, 1897, tudi sodni poslovnik,2 ki sta ki nastopajo v sodnem postopku, v obliki potrdil, listin, vpeljala tako organizacijo in na=in poslovanja sodiš=, ra=unov in izpiskov predlagajo sodiš=u kot dokazila. ki nam zaradi podobnosti z današnjo ureditvijo in na=i- Veliko podatkov za sociologe in etnologe nudijo za- nom uradovanja sodiš= omogo=a dokaj enotno obdcla- puš=inski postopki, ki v svojih popisih imetja zapustni- Vo in valorizacijo gradiva sodiš=. Redna sodiš=a imajo kov in številnih prilogah, predvsem testamentih in ra=u- vseskozi dve glavni skupini nalog, to sta kazensko in ci- nih, odkrivajo ne le premoženjske, temve= tudi kulturne vilno sodstvo. Navadno lo=ujemo dve vrsti rednih sodiš= razmere =asa (npr. popisi knjižnic). Kazenski gospodar- 111 sicer redna sodiš=a splošne pristojnosti, ki praviloma ski, konkurzni in poravnalni postopki obljubljajo dolo- odlo=ajo o vseh kazenskih in civilnih zadevah, razen =e =ene kazalce ekonomskih razmer. Drobce najdemo tudi S() posamezne zadeve z zakonom posebej izvzete iz nji- za zgodovino medicine v tako imenovanih odvzemih po- hovega delovnega podro=ja ter specializirana redna so- slovne sposobnosti in podaljšanjih o=etovske oblasti. dil=a, ki pa ravno nasprotno sodijo le v posebej dolo=e- Naslednji uporabniki, na katere moramo ra=unati, so nih skupinah kazenskih ali civilnih zadev (na primer: pravni teoretiki oziroma pravni zgodovinarji. Teh ne gospodarska sodiš=a, vojaška sodiš=a, obrtna sodiš=a). bodo zanimala zaslišanja, priloge, popisi zapuš=in, ver- Katera specializirana sodiš=a delujejo v dolo=enem =asu, jetno jih tudi ne bodo zanimali postopki sodiš=, ker so jc odvisno od vsakokratnih družbenih razmer in potreb. dolo=eni z zakoni, morda z izjemo obi=ajev, ki jih so- Sodiš=a opravljajo še eno skupino nalog: upravno sod- diš=a izoblikujejo za redno opravljanje svojih nalog in s|vo, ki sodi v=asih pod prvo, v=asih pod drugo skupino jih imenujejo sodni standardi ali poklicni obi=aji. Pred- omenjenih rednih sodiš=. Organizacijo sodiš= in njihovo vsem jih bodo zanimale kon=ne odlo=be sodiš=, sodbe pristojnost dolo=ajo posebni zakoni, njihovo notranjo in sklepi. V teh je namre= zgoš=eno podan celoten po- organizacijo in na=in poslovanja pasodni poslovniki. Za- stopek, ki je bil potreben pri obravnavanju dolo=enega dnji so za arhivista najvažnejši, predvsem zaradi njihove sodnega primera, njegov kon=ni izid in razlogi, ki so pri =redne natan=nosti in sistemati=nosti. Orientacija v tem vodili sodnike. Objave sodnih odlo=b, =e izvzamemo dokumentarnem gradivu je po njihovi zaslugi enostavna najvišje sodiš=e, so namre= pri nas dokaj skope. Vedeti ¡n jasna. moramo, da so zakonski in podzakonski akti le na=elna Sodiš= je veliko, veliko je zadev, ki jih obravnavajo. in teoreti=na oblika pravne ureditve družbenih situacij, Oh vsaki zadevi, ki jo sodiš=e rešuje, nastaja sodni spis. da pomeni sodba kot regulator konkretnih razmerij uve- Ti spisi so danes in so bili tudi v preteklosti dostikrat ljavljanje pravnega reda. Z delom sodiš= zaživijo mrtvi mo=no zajetni. Dobro se zavedam, da so prostorske zmo- zakoni. Realno podobo prava dolo=ene družbe nam ka- gljivosti naših arhivov omejene, a se vseeno ne morem že šele sodna praksa in ne zakoni. strinjati s tistimi, ki to stisko, kadar gre /a gradivo so- Tretja skupina uporabnikov so stranke in drugi udele- diš=, še posebej poudarjajo. To svoje stališ=e bom skuša- ženci sodnih postopkov oziroma njihovi pravni nasled- la razložiti v nadaljnjem besedilu, na tem mestu moram niki, ki jih zanimajo predvsem dokumenti o njihovih omeniti še dejstvo, da je bilo veliko škode v sodnih arhi- premoženjskih razmerjih. Še posebej je to razumljivo ob vih že storjene. Nekaj tovrstne materije je bilo uni=ene dejstvu, da je zemljiška knjiga dostikrat slabo ažurirana. & na sodiš=ih, nekaj je arhivi niso prevzeli in nekaj, Pri valorizaciji se na to vrsto uporabnikov na=elno ne bo- predvsem spisov s politi=no vsebino, je bilo še posebej mo ozirali, saj jih tudi naš zakon o varstvu naravne in 3 i/lo=ene. kulturne dediš=ine ne š=iti. Menim pa, da ni slabo, =e Ko pri=enjamo z valorizacijo sodnega gradiva, bodisi mislimo tudi nanje, kadar nam to omogo=ajo majhni na- sedanjega ali preteklega, vzemimo najprej v pretres vrsto pori in majhne prostorske obremenitve. S tem prispeva- "porabnikov tega gradiva. Mislim, da bomo šele po skrb- mo k popularizaciji arhivov, kar nam prav gotovo ne mo- ni analizi njihovih potreb lahko za=eli reševati zastavlje- re škoditi. ne naloge. V prvi vrsti so uporabniki zgodovinarji, ki jih Ob upoštevanju potreb uporabnikov, ki sem jih našte- zanima materialno in duhovno življenje naših prednikov. la, bo delo pri odbiranju arhivskega gradiva dokaj zahtev- v preteklosti so le te zanimali predvsem dokumenti o no in zamudno. Na podlagi izkušenj mislim, da bomo pri Pomembnih osebah in dogodkih iz politi=ne in kulturne dolo=anju arhivskega gradiva današnjih sodiš= oziroma zgodovine. V zadnjih letih pa se je predvsem v tujini pri izlo=anju gradiva sodiš= iz preteklosti, ki ga že hrani- Pojavilo in utrdilo prepri=anje o dragocenosti gradiva so- mo, postopali podobno, upoštevajo= seveda dejstvo, da diš= za študij gospodarske in socialne zgodovine. Lahko uni=enih in druga=e odstranjenih stvari ne moremo dobi- 48 ARMIVI XI 1988 ti nazaj. Preu=ili bomo najprej ustrezen sodni poslovnik Za valorizacijo gradiva rednih sodiš= je torej potreb- ter na podlagi vpisnikov kot glavnih eviden=nih knjig raz- no na eni strani vsestransko poznavanje materije, ki pri delili gradivo na pomembnejše, manj pomembno in ne- sodiš=ih nastaja, ter možnost njene uporabe na drugi. pomembno. Na primer: na vsakem sedežu temeljnega so- Spise, ki so že kon=ani in ležijo v arhivih sodiš= in se- diš=a vodijo danes preko dvajset vpisnikov. Od teh so veda tudi spise, ki =akajo na obdelavo v naših skladiš- med kazenskimi važnejši: vpisnik kazenskih zadev, vpis- =ih, bomo morali pregledati in oceniti vsakega posebej. nik kazenskih zadev zoper mladoletnike; med civilnimi Žal tudi v bodo=e, razen na vrhovnem sodiš=u, ne mo- so to: vpisnik pravdnih zadev, vpisnik izvršilnih zadev, remo ra=unati na kakšne bistvene izboljšave pri tem de- vpisnik postopka v dednih zadevah, vpisnik nepravdnih lu. Na pomo= administrativnega osebja se zaradi neza- zadev; med gospodarskimi: vpisnik gospodarskih pre- dostnega poznavanja materije ne smemo nasloniti, na stopkov in vpisnik prisilnih poravnav, ste=ajev in redne pomo= sodnikov pa ne moremo ra=unati saj je po 66. likvidacije. Pri materiji iz teh vpisnikov bomo še posebej =lenu zakona o naravni in kulturni dediš=ini treba iz- previdni. Vzeti bomo morali v roke vsak spis posebej. V ro=iti arhivu gradivo v tridesetih letih od nastanka, ko celoti ne bomo uni=ili nobenega, pri nepomembnih, ru- se nih=e ve= ne spomni okoliš=in in problemov tistega tinskih in vsebinsko revnih zadevah bomo ohranili le =asa. kon=no odlo=bo. Pri gradivu ostalih vpisnikov bomo na- sprotno ohranili le kon=no odlo=bo. Vpisnika sodne uprave (vpisnik zadev sodne uprave in vpisnik zaupnih in strogo zaupnih zadev sodne uprave) se od ostalih vpis- OPOMBE nikov razlikujeta po tem, da se v njih nahajajo zadeve so- diš=a samega kot na primer zadeve notranje organizacije 1 Zakon o uredbi sodiS=, 27. 11. 1896, drž. •••. it. 217/ sodiš=a, kadrovsko-personalne zadeve, izobraževanje in 1986. strokovno usposabljanje delavcev, ra=unsko - finan=no 2 Opravilni red za sodnijc prve in druge stopnje. S. 5. 1987. poslovanje, statisti=na in eviden=na služba, zadeve, ki drž. zak. SI. 112/1897. se nanašajo na sodnike porotnike, stalne sodne izveden- 3 Zakon o naravni in kulturni dediš=ini. Ur. I. SKS, it. ce in stalne sodne cenilce, spremljanje družbenih odno- 1/81. sov in pojavov, navodila in okrožnice republiškega sekre- tariata. Pri obeh vpisnikih bomo zelo radikalni in bomo ohranili le najnujnejše. Tu sta še zemljiška knjiga in re- ZUSAMMENFASSUNG gister podjetij, ki ju urejajo posebni predpisi. Pri obeh bomo ohranili toliko, da bo mogo=a še nadaljnja upo- Bewertung des Schriftgutes der regelmäßigen Gerichte raba. Razen vpisnikov vodi temeljno sodiš=e še =ez dvaj- set pomožnih knjig kot pomožnih eviden=nih knjig, na Jelka Mclik primer: sejno knjigo, poslovni koledar, seznam stalnih sodnih izvedencev, seznam stalnih sodnih cenilcev, kon- Das Arhivgut der Gerichte ist sehr umfang und ge- trolnik oseb v priporu, imenike k posameznim vpisni- haltreich. Wegen seiner Unmittelbarkeit ist es interessant kom. Arhivista bodo zanimali predvsem zadnji. Zelo koristno jih bomo namre= lahko uporabili za orienta- für die Beleuchtung verschiedener Lebcnsbcreichc. Die Bewertung fordert gutes Kennen der Tätigkeit der Ge- cijo v prevzetem gradivu iz že omenjenih pomembnejših vpisnikov. Ko zadevo na sodiš=u vpišejo v vpisnik, jo richte einerseits und das Kennen der Bcnut/.ungsmöglich- keiten dieses Archivgutes andererseits. Die Rechtsgc- morajo hkrati vpisati tudi v ustrezen imenik. Imenike schichte ist nämlich bei weitem nicht der einzige Be- vodijo v obliki knjige za eno ali ve= let skupaj po abece- di in to: imenik k kazenskemu vpisniku po priimkih nutzer, sondern sogar einer von weniger wichtigen. obdolžencev, imenik k pravdnemu vpisniku po priim- kih tožencev oziroma predlagateljev, imenik k vpisniku dednih zadev po priimkih zapustnikov itd. ARHIVI XI 1488 49

Valorizacija dokumentarnega gradiva organov za postopek o prekrških

Ana Zaletelj

'• Organi za postopek o prekrških izrednih pravnih sredstvih ter izvršbi. - Pp je glavni vpisnik Republiškega senata za pre- Na I. stopnji vodijo postopek o prekrških ob=inski krške s podatki o postopku na II. stopnji. sodnik za prekrške in drugi organi, ki so z zakonom - Sp je splošni vpisnik, ki ga vodijo organi na I. pooblaš=eni, da vodijo postopek o dolo=enih postop- in II. stopnji. Vanj vpisuje organ podatke o raznih pro- kih na tej stopnji, kot so na primer Zvezni devizni in- glasilih, poro=ilih, zaprosilih in pravnih mnenjih. V prak- špektorat. Zvezna carinska uprava in ob=inski upravni si ga uporabljajo lahko kot neke vrste delovodnik. v ka- organ za družbene prihodke. terega vpisujejo tudi pošto, ki jo odpošljejo in pa doku- Na II. stopnji vodi postopek o prekrških Republiški mente v zvezi z delavci, npr. razne odlo=be. senat za prekrške. Na istem obrazcu se vodi zapisnik o pravni pomo- Poleg tega. da vodijo in odlo=ajo v postopku o pre- =i, v katerem so podatki o sodniku, zadevi, pošiljatelju krških, organi za postopek o prekrških spremljajo in in rešitvi zadeve. prou=ujejo družbene odnose in pojave, ki so pomemb- Spz je vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve. ni za uresni=evanje njihove funkcije ter dajejo drugim Vodi ga predstojnik organa na obeh stopnjah na obrazcu organom in skupnostim predloge v zvezi z njihovim de- Sp vpisnika. lom. Pristojnim skupš=inam (ob=ine oziroma republi- V IKZ vpisnik vpisuje prvostopenjski organ zade- ke) poro=ajo o uporabi predpisov o prekrških in o pro- ve v zvezi z izvrševanjem kazni zapora in spremembo de- blemih , ki se pojavljajo pri njihovem delu ter o njihovem narne kazni v zapor, za nepla=ano denarno kazen. npr. Jelu. Organizacije združenega dela, druge organizacije oseba, proti kateri se izvršuje kazen, organ, ki je izdal •n skupnosti obveš=ajo o negativnih pojavih v teh orga- odlo=bo, vrsta in višina kazni, nalog za izvršitev kazni, nizacijah in skupnosti, ki so jih ugotovili pri svojem de- nastop kazni in konec prestajanja kazni ter odredba o lu. prisilni privedbi. IOK je vpisnik o izredni omilitvi kazni, ki se vodi "• Vrste dokumentarnega gradiva, ki nastajajo pri delu na obeh stopnjah. organov za postopek o prekrških (v nadaljevanju: organ) Pomožne knjige: Kartote=no kazalo ali osebni imenik je pripomo- Organi vodijo naslednje vpisnike: P, Pp, Sp, Spz, =ek za uporabo vpisnikov. Vodi se po abecedi obdol- 'KZ in IOK. K vpisnikom vodijo pomožne knjige: kar- žencev, lo=eno za posamezne vrste vpisnikov. tote=no kazalo ali osebni imenik; seznani odvzetih pred- - Seznam odvzetih predmetov je seznani stvari, ki nietov; evidenco zapadle, nepla=ane denarne kazni, pov- jih organ odvzame v postopku na 1. stopnji npr. orožje, Prc=nine, evidenco stroškov postopka, odvzete premo- les, ribolovni pribor, denar, ipd. ženjske koristi in kazni za kršitev postopka; knjigo urad- V evidenci o zapadli, nepla=ani denarni kazni, nili potovanj; seznam pe=atov in štampiljk;zbirko pojas- povpre=nim, stroških postopka, odvzeti premoženjski nil in pravnih mnenj; zbirko na=elnih stališ= in pravnih koristi in kazni za kršitev postopka so podatki o prisilni mnenj Republiškega senata za prekrške; interno dostav- izterjavi. Vodi se na I. stopnji. no knjigo. Vodijo zapisnik o posvetovanju in glasovanju. Knjiga uradnih potovanj vsebuje podatke o potnih Sestavljajo polletno statistiko, letna, ob=asna in posebna stroških uradnih oseb organov, ki so nastali s potovanjem Poro=ila. zunaj sedeža organa na podlagi potnega naloga. Pri organih, ki vodijo postopek o prekrških na I. stop- Seznam pe=atov in štampiljk se vodi po vrstnem nji, predstavljajo najve=ji del dokumentarnega gradiva redu nabave. spisi, ki nastajajo pri vodenju tega postopka. Zbirka pojasnil in pravnih mnenj je zbirka pojas- Poleg naštetega je tu še dokumentarno gradivo, ki ne nil in pravnih mnenj, ki so jih dali organi sami ali dobili nastaja v zvezi z dejavnostjo organa, temve= se nanaša od drugih. Vpisujejo se v poseben seznani po =asovnem "a njegovo delovno skupnost. Vendar nas to v tem pri- zaporedju; navede se tudi kratka vsebina. spevku ne zanima. Zbirko na=elnih stališ= in pravnih mnenj Repub- liškega senata za prekrške vodi ta senat. "/. Bistvena vsebina dokumentarnega gradiva, ki nastaja Interna dostavna knjiga se vodi v primeru, =e je pri delu organov ve= sodnikov oziroma strokovnih delavcev v okviru ene- ga organa. vpisniki: P je glavni vpisnik, ki se vodi na I. stopnji. V njem Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se piše za od- so podatki o sodniku, predlagatelju oziroma vložniku, lo=anje o vsaki zadevi posebej na seji senata na II. stop- obdolžencu, naveden je prekršek in pravni predpis, ki ga nji. Vsebuje podatke o glasovanju in besedilo odlo=be. dolo=a, podatki o postopku, odlo=bi na I. in H. stopnji, 50 ARHIVI XI 1988

Statistika in poro=ila: - letna poro=ila lahko tudi ob=asna oziroma poseb- Organi sestavljajo polletno statistiko o reševanju na poro=ila, =e niso sestavni del letnih. družbeno pomembnejših zadev. Letno poro=ilo je sestavljeno iz statistike in tek- stovnega dela. V statistiki so navedeni prekrški po od- Literatura: lo=bi o enotni klasifikaciji prekrškov (Ur. I. SFRJ, st. 15/78), število posameznih prekrškov ter vrste izre=e- Priro=nik za strokovno usposabljanje delavcev, ki de- ne kazni oziroma ukrepa. V tekstovnem delu so pred- lajo z dokumentarnim gradivomni. Ljubljana, 1984. vsem podatki v zvezi z organizacijo dela in delavci orga- na, o izvajanju nalog organa, materialnih pogojih, v ka- terih deluje, rezultatih ugotovljenih v statistiki in o dru- Viri: gih vprašanjih s podro=ja njegovega dela. - Na zahtevo pristojnega organa oziroma na lastno Zakon o prekrških. Uradni list SRS, št. 12/77; pobudo sestavi organ ob=asna poro=ila o dolo=enih Pravilnik o notranjem poslovanju organov za posto- vprašanjih. pek o prekrških. Uradni list, št. 18/86, 22/86; Odlo=ba o enotni klasifikaciji prekrškov. Uradni list V spisu o postopku o prekršku, ki ga organ nastavi SRS. št. 15/78. po prejemu predloga oziroma pobude, so predvsem na- slednji dokumenti: predlog, zapisnik o zaslišanju obdol- ženca in pri=. odlo=ba, redna in izredna pravna sredstva ter drugi dokumenti v zvezi s postopkom. ZUSAMMENFASSUNG V spisu Ik pa so predvsem: odlo=ba o prekršku, od- lo=ba o spremembi denarne kazni v zaporno, poziv na Bewertung des Schriftgutes der Organe fürs Verfahren prestajanje kazni, nalog postaji milice za prisilno prived- über Übertretungsfalle bo. • na Zule lei j IV. Valorizacija dokumentarnega gradiva, ki naslaja pri delu organov Das Verfahren über Übertretungsfalle wird auf erster Glede na vsebino dokumentarnega gradiva menimo. Stufe vom Genieinderichter für Übertretungsfalle und da ima lastnosti arhivskega gradiva predvsem naslednje von anderen bemächtigten Organe geführt, auf zweiter gradivo, ki nastaja pri delu organov: Stufe aber vom Republiksenat fur Übertretungsfalle. 1, Na I. stopnji: Bei der Tätigkeit der Organe entstehen vor allein Regi- - vpisnik P, lahko tudi Sp in Spz; ster und Hilfsbücher für Benutzung dieser Register, pripomo=ki za uporabo teh vpisnikov: verschiedene Analysen, Pläne und Berichte, auf erster - letno poro=ilo, lahko tudi ob=asna oziroma po- Stufe aber hauptsächlich die Akten mit den Dokumen- sebna poro=ila, =e niso pozneje sestavni del letnega: ten im Zusammenhang mit der Verfahrensluhrung. - spisi po kriterijih, ki so predlagani že v Priro=niku Mit Hinsicht auf den Inhalt von einzelnen Doku- za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z doku- mentenarten, der unter 111. Punkt dargestellt ist. schla- mentarnih gradivom. Ljubljana. 1984, str. 110. torej, gen wir vor. daß auf erster Stufe das Register P, Sp un glede na višino kazni, težo varstvenega ukrepa, zna=ilno- Spz mit den Benutzungshilfsmitteln, Berichte und Ak- sti za dolo=eno obdobje ali obmo=je ter glede na obdol- ten nach den Kriterien aufbewahrt werden; auf zweiter ženca: potrebno bi bilo posebej predstaviti postopek Stufe Register Pp, Sp und Spz mit den Benutzungs- proti mladoletnikom. hilfsmitteln, die Sammlung von grundsatzlichen Stcl- 2. Na II. stopnji: lungsnahmen und Rechtsgutachten, sowie die Berichte. - vpisnik Pp. lahko tudi Sp in Spz; - pripomo=ki za uporabo teh vpisnikov; - zbirka na=elnih stališ= in pravnih mnenj; ARMIVI XI 1988 51

Valorizacija dokumentarnega gradiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, centrala Ljubljana

Peter Rib nikar

Služba družbenega knjigovodstva je bila ustanovljena - zagotavlja v podružnicah enotno opravljanje del leta 1951).1 Opravlja naloge posebnega družbenega po- in nalog, ki imajo pomen za vso državo, uporabo enot- mena ter je za opravljanje svojih del in nalog odgovorna nega postopka, enotne metodologije dela ter enotno Skupš=ini SR Slovenije, le—ta pa tudi nadzoruje njeno uporabo zakonov in drugih predpisov, delo v republiki.2 V skladu z zakonom o službi družbe- - zagotavlja opravljanje del in nalog v podružnicah, nega knjigovodstva je ta samostojna in neodvisna organi- dolo=enih z zakonom ali drugim predpisom ter kontro- zacija, ki opravlja v skladu z 12. =lenom citiranega zako- lira njihovo izvršitev. na naslednje naloge, ki imajo pomen za vso državo: evi- - opravlja informativno analiti=ne naloge ter sode- dence in informativno—analiti=ne naloge o razpolaganju luje z drugimi informacijskimi službami, ki so skupnega z družbenimi sredstvi, kontrola pravilnosti podatkov o pomena za republiko na podro=ju družbenega sistema razpolaganju z družbenimi sredstvi, kontrola zakonito- informiranja. sti razpolaganja z družbenimi sredstvi, kontrola izpolnje- zagotavlja zbirne podatke za obmo=je republike vanja obveznosti organizacij združenega dela in drugili po statisti=nih raziskovanjih, ki jih opravlja služba po uporabnikov družbenih sredstev, naloge ekonomsko—fi- zveznem in republiškem programu statisti=nih razisko- nan=ne revizije, dela in naloge, dolo=ene z zveznim za- vanj ter drugih predpisih. konom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom - objavlja v statisti=nih publikacijah finan=ne po- ter naloge pla=ilnega prometa. Na temelju družbenega datke za obmo=je republike. sistema informiranja služba družbenega knjigovodstva - opravlja ekonomsko finan=no revizijo. zagotavlja evidentiranje, zbiranje, obdelavo, prenos in v kontrolnem postopku pripravlja odlo=be na I. izkazovanje podatkov, ki jih zbira in z njimi razpolaga stopnji, kadar opravlja kontrolo neposredno pri uporab- v zvezi s spremljanjem, na=rtovanjem, usmerjanjem in niku družbenih sredstev ter odlo=be na 2. stopnji in usklajevanjem odnosov v družbeni reprodukciji ter v /ve- odlo=be v revizijskem postopku ter sodeluje v ra=un- zi z ugotavljanjem gospodarskega in družbenega razvoja skem upravnem sporu. v republiki. Te naloge opravlja s tem. da: pripravlja strokovna navodila za delo službe pri evidentira, zbira in obdeluje podatke, predpisane izvajanju republiških predpisov. s srednjero=nimi in letnimi programi statisti=nih razis- - neposredno kontrolira uporabo predpisov pri kovanj, uporabnikih družbenih sredstev, kadar tako dolo=i gene- - zagotavlja podatke, kazalec, informacije in analize ralni direktor, s svojega delovnega podro=ja, ki so pomembne za pri- opravlja inštruktažo in kontrolo dela in poslova- pravo, spremljanje, uresni=evanja družbenega plana re- nja v podružnicah, publike ter drugih dokumentov, ki na=rtujejo družbe- sestavlja delovni program in letno poro=ilo o delu no ekonomski razvoj republike in posameznih ob=in. službe ter finan=ni na=rt in zaklju=ni ra=un službe. - zagotavlja informacije in analize o ekonomsko -fi- - pripravlja gradivo za svet, nan=nem položaju, rezultatih in pogojih gospodarjenja - opravlja naloge splošne ljudske obrambe in družbe- in drugih odnosih posameznih dejavnosti po družbenem ne samozaš=ite, skupnega pomena za službo, planu republike, pripravlja predloge za za=etek postopka za oceno zagotavlja podatke, kazalec, informacije in analize ustavnosti in zakonitosti predpisov in samoupravnih za pripravo, sprejetje in spremljanje republiških zakonov, splošnih aktov, ki jih služba uporablja pri svojem delu, drugih predpisov ter splošnih aktov.3 opravlja druga dela in naloge, ki jih dolo=ata za- V okviru kontrole izpolnjevanja obveznosti uporabni- kon in statut službe.4 kov družbenih sredstev opravlja služba družbenega knji- Zaradi racionalnosti in ekonomi=nosti poslovanja govodstva kontrolo zakonitosti in pravilnosti obra=una, opravlja centrala tudi ra=unalniško obdelavo podatkov pravo=asnosti vpla=il in pravilnosti usmerjanja prispev- za podružnice in sicer v primerih, kijih dolo=i generalni kov in drugih obveznosti samoupravnim interesnim sku- direktor. Za zagotovitev pravilnega in enotnega opravlja- pnostim. nja del in nalog v podružnicah opravlja centrala na dve Služba družbenega knjigovodstva opravlja svoje nalo- leti inštruktažo in kontrolo dela ter poslovanja podruž- ge preko centrale za Slovenijo ter v okviru podružnic in nic. ekspozitur, v okviru le—teh pa po organizacijskih eno- Pri centrali službe družbenega knjigovodstva se dela tah. in naloge izvajajo preko sveta in generalnega direktorja; Centrala službe družbenega knjigovodstva opravlja samoupravne pravice in obveznosti pa delavci uresni=u- naslednja dela in naloge: jejo preko delovne skupnosti. 52 ARHIVI XI 1•88

Svet službe družbenega knjigovodstva sestavlja 17 =la- Vodenje centrale in delo službe družbenega knjigo- nov, od katerih imenuje Skupš=ina SR Slovenije 14 =la- vodstva v republiki opravlja generalni direktor s tem da: nov, po enega delegata imenujeta Republiška konferenca predstavlja in zastopa službo, Socialisti=ne zveze delovnega ljudstva in Republiški svet - organizira in zagotavlja zakonito in u=inkovito Zveze sindikatov Slovenije, =lan sveta paje tudi general- opravljanje del in nalog z delovnega podro=ja službe. ni direktor, ki ga imenuje Skupš=ina SR Slovenije.5 Pri skrbi, da se izvajajo smernice in navodila sveta ozi- delu sveta sodelujejo še trije delegati delovnih skupnosti roma generalnega direktorja službe. organizacijskih enot in sicer delegat za podružnice Ko- pripravlja predloge, ki jih obravnava in o njih od- =evje. Kranj, Koper. Krško, Nova Gorica, Novo mesto in lo=a svet ter skrbi, da se izvajajo odlo=itve, smernice in Postojna, delegat za podružnice Celje, Maribor, Murska sklepi sveta, Sobota, Ptuj, Titovo Velenje in Trbovlje ter delegat za - izdaja strokovna navodila za delo podružnic pri iz- delovno skupnost centrale v Ljubljani ter za podružnice vajanju republiških predpisov, v Ljubljani.6 izdaja pravilnik o notranji organizaciji in delu ter V pristojnosti sveta službe družbenega knjigovodstva o sistemizaciji del in nalog v službi po predhodnem mne- so naslednje naloge: nju svetov delovne skupnosti organizacijskih enot in ob - sprejemanje statuta, soglasju sveta, - sprejemanje delovnega programa službe. priskrbi mnenje svetov delovnih skupnosti organi- - sprejemanje letnega poro=ila o delu službe, zacijskih enot o programu strokovnega usposabljanja in - sprejemanje tarif o pla=ilih za delo in storitve slu- izpopolnjevanja delavcev, ki opravljajo dolo=ena dela in žbe, naloge, pomembne za delo službe, preden da predlog - sprejemanje finan=nega na=rta, periodi=nega obra- svetu. =una in dolo=itev zaklju=nega ra=una službe. - opravlja funkcijo odredbodajalca za sredstva služ- - sprejemanje samoupravnega sporazuma o medse- be. bojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti službe in odlo=a o pritožbah zoper odlo=be podružnice, delavcev v njenih organizacijskih enotah, izdane v kontrolnem postopku ter izdaja odlo=be o po- - sprejemanje splošnih aktov o uporabi sredstev slu- stopku revizije v skladu z. zakonom. žbe za posamezne namene, vlaga predloge za za=etek postopka za oceno ustav- - sprejemanje programa razvoja in izboljševanja teh- nosti in zakonitosti predpisov in samoupravnih splošnih ni=ne in tehnološke osnove za delo službe, aktov, ki jih služba uporablja pri svojem delu. - sprejemanje splošnih aktov o strokovni izobrazbi - rešuje spore o pristojnosti med organizacijskimi in strokovnem usposabljanju delavcev, ki opravljajo do- enotami, lo=ena dela in naloge, ki so pomembne za delo službe, - zadrži izvršitev splošnega ali posami=nega akta - sprejemanje splošnih aktov in drugih ukrepov na delovne skupnosti organizacijske enote v primerih, do- podro=ju splošne ljudske obrambe in družbene samoza- lo=enih z zakonom, š=ite, ki so skupnega pomena v službi, - za=ne postopek ugotavljanju disciplinske odgovor- - razporejanje sredstev amortizacije za zgradbe in nosti oziroma postopek za ugotavljanje materialne od- ra=unalniško opremo, govornosti zoper pomo=nike generalnega direktorja in - dajanje soglasij k pravilniku o notranji organizaciji direktorje podružnic, in delu ter sistemizaciji del in nalog v službi. - opravlja druge naloge, ki so po zakonu, statutu ali - odlo=anje o ustanavljanju podružnic in ekspozi- drugem splošnem aktu službe v njegovi pristojnosti, tur, - vodi kolegij direktorjev kot posvetovalno telo za - sklepanje družbenih dogovorov, samoupravnih spo- uspešno opravljanje del in nalog, razumov ter sprejemanje splošnih aktov iz pristojnosti - je vodja obrambnih priprav v službi in opravlja vse službe. naloge v podro=ja splošne ljudske obrambe in družbene - dolo=anje meril o pla=ilih za storitve, ki jih oprav- samozaš=ite,8 ljajo organizacijske enote po samoupravnih sporazumih - uresni=uje svoje samoupravne pravice, obveznosti in pogodbah, in odgovornosti v delovni skupnosti centrale, razen tis- - na predlog generalnega direktorja imenuje in raz- tih, za katere je z zakonom dolo=eno, da jih uresni=uje rešuje pomo=nike generalnega direktorja in direktorje druga=e, podružnic, - opravlja naloge vodje delovne skupnosti centrale. - ustanavljanje komisij in drugih delovnih teles, da Generalni direktor kot vodja delovne skupnosti cen- obravnavajo in preu=ujejo posamezna vprašanja iz trale opravlja naslednje naloge: pristojnosti sveta ter mu dajejo o teh vprašanjih mnenja - vodi in organizira delo organizacijske enote, in predloge, zastopa organizacijsko enoto v premoženjsko- - razpravljanje o vprašanjih, ki so uvrš=ena na dnevni pravnih razmerjih v mejah sredstev, s katerimi razpola- red seje sveta službe družbenega knjigovodstva in spreje- ga, manje stališ= o tem, skrbi za zakonitost dela organizacijske enote ter - odlo=anje o samoupravnem splošnem aktu delovne za izvajanje smernic in navodil sveta in generalnega di- skupnosti organizacijske enote, katerega je za izvršitev rektorja službe, zadržal generalni direktor, skrbi za izvajanje smernic in sklepov sveta, - odlo=anje o ustanavljanju skupnega glasila službe, - razporeja sredstva za materialne stroške, sredstva - odlo=anje o drugih vprašanjih, v skladu z zakonom amortizacijske opreme in sredstva za investicijsko vzdr- in statutom službe družbenega knjigovodstva v SR Slove- ževanje, niji.7 ARHIVI XI 1988 53

opravlja naloge odredbodajalca za sredstva organi- diva, ki so nastale pri naslednjih organizacijskih enotah zacijske enote in sredstva delovne skupnosti, službe: - dolo=a delovne na=rte organizacijske enote in - družbeno ra=unovodstvo, statistika in pla=ilni pro- spremlja njihovo izvršitev, met, - sprejme letni plan kadrov po predhodnem mnenju - blagajna, likvidatura in trezor, sveta delovne skupnosti. — kontrola, - izdaja odlo=be iz delovnih razmerij v organizacijski - analize. enoti, — pravne zadeve, - za=ne postopek za ugotavljanje disciplinske odgo- — splošne zadeve, vornosti oziroma postopek za ugotavljanje materialne — mehanografski servis, odgovornosti zoper delavce v organizacijski enoti, — ra=unovodstvo, - skrbi za izvrševanje sklepov sveta delovne skupno- - organizacija, sti organizacijske enote in odlo=itev delovne skupnosti — kadri. organizacijske enote. - avtomatizacija, - priskrbi mnenje sveta delovne skupnosti v prime- - publikacije. rih, kadar po zakonu, statutu Službe, statutu delovne Specifikacija dokumentarnega gradiva je vsebovala skupnosti ali drugem samoupravnem splošnem aktu tudi roke hranjenja posameznih kategorij gradiva. Roki odlo=a po predhodnem mnenju delovne skupnosti, hranjenja so bili v razponu od enega leta do trajno. Spe- - vodi obrambne priprave in skrbi za uresni=evanje cifikacija je vsebovala kategorije dokumentarnega gra- nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaš=ite diva, ki so nastajale tako pri centrali kakor tudi pri po- v organizacijski enoti. družnicah službe. Komisija za pregled vnaprejšnjih izlo- - opravlja druge naloge, dolo=ene V zakonu, statutu =itvenih seznamov pri Skupnosti arhivov Slovenije je na ali drugem splošnem aktu službe, statutu delovne skup- osnovi ogleda gradiva pri centrali v Ljubljani zavzela nosti ali drugem samoupravnem splošnem aktu delovne stališ=e, da se za arhivsko gradivo dolo=i 51 kategorij skupnosti organizacijske enote.9 gradiva, ki jih je vsebovala specifikacija. Na osnovi sklepa Delavci v delovni skupnosti uresni=ujejo svoje samou- komisije pri Skupnosti arhivov Slovenije je bila leta 1976 pravne pravice, obveznosti in odgovornosti Z osebnim izdana odlo=ba o proglasitvi kategorij gradiva trajne vre- izjavljanjem in preko delegatov, ki so jih izvolili v svet dnosti za službo družbenega knjigovodstva v republiki delovne skupnosti ter v posamezne delegacije. Delavci Sloveniji.1 2 sprejemajo samoupravne odlo=itve na zborih delavcev. Po izidu zakona o naravni in kulturni dediš=ini in po Pri centrali službe družbenega knjigovodstva obstajajo razglasitvi družbenih pravnih oseb in društev, ki bodo še: izro=ali svoje arhivsko gradivo Arhivu SR Slovenije leta - samoupravna delavska kontrola, ki jo voli delovna 1982, je bil izveden drugi postopek valorizacije doku- skupnost, mentarnega gradiva Službe družbenega knjigovodstva, - razpisna komisija, ki jo imenuje delovna skupnost, centrala za Slovenijo v Ljubljani. V letih 1983- 1984 je - disciplinska komisija, ki jo voli delovna skupnost, bilo opravljeno ugotavljanje kategorij dokumentarnega - izpitna komisija, ki jo imenuje generalni direktor. gradiva, ki nastajajo pri poslovanju centrale, izvedena je - uredniški odbor in odgovorni urednik skupnega bila lo=itev dokumentarnega gradiva centrale od katego- glasila službe, kiju imenuje svet. rij dokumentarnega gradiva, ki nastajajo pri podružnicah in' ekspoziturah. Po lo=itvi kategorij dokumentarnega Valorizacija dokumentarnega gradiva gradiva centrale od kategorij gradiva podružnic je bilo ugotovljeno, da se nahajajo pri centrali naslednje katego- Arhiv SR Slovenije je doslej opravil dve valorizaciji rije gradiva trajne vrednosti: dokumentarnega gradiva pri centrali službe družbenega organizacijska enota analize: knjigovodstva. Prvi= je bil valori/.acijski postopek v letih analize, letni delovni programi, letna poro=ila o delu, 1475-1976, ki je bil izveden na osnovi zakona o arhiv- informacije, poro=ila o aktualnih pojavih in problemih; skem gradivu in o arhivih in takrat veljavnega navodila organizacijska enota pravne zadeve: o odbiranju arhivskega gradiva iz registraturnega gradi- sodbe sodiš=a v upravno—ra=unskih sporih in premo- va.10 Služba družbenega knjigovodstva, centrala za Slo- ženjsko- pravnih zadevah, samoupravni splošni akti, za- venijo v Ljubljani je takrat izdelala Specifikacijo doku- pisniki o kontroli prvostopenjskega postopka po podruž- mentarnega gradiva, ki se po uporabi izro=a in hrani v nicah, pismena pravna mnenja, pogodbe trajnega zna=a- arhivu Službe družbenega knjigovodstva.1 ' To specifi- ja, pogodbe o nakupu strojnega ra=unalniškega progra- kacijo - vnaprejšnji izlo=itveni seznam -je leta 1975 ma, pogodbe za vzdrževanje ra=unalniške opreme; obravnavala komisija za pregled vnaprejšnjih izlo=itve- organizacijska enota splošne zadeve: nih seznamov pri Skupnosti arhivov Slovenije, ki je bila delovodnik in knjige z istim pomenom, elaborati o tedaj pristojna za valorizacijo dokumentarnega gradiva gradbenih investicijah z vsemi prilogami SDK kot upo- tistih ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, pri katerih rabnika, knjiga odtisov, pe=atov, žigov in stampiljk, za- je nastajalo registraturno gradivo na republiški in regio- pisniki in ostali akti samoupravnih organov; nalni ravni. Specifikacijo dokumentarnega gradiva, ki organizacijska enota ra=unovodstvo: jo je centrala službe družbenega knjigovodstva naslovila finan=ni plan, zaklju=ni ra=un ccntrale-SDK s prilo- na Arhiv SR Slovenije, je lc-ta odstopil v dokon=no do- gami; lo=itev komisiji za pregled vnaprejšnjih izlo=itvenih sez- organizacijska enota organizacija: namov pri Skupnosti arhivov Slovenije. Specifikacija - zapisniki o skupinski kontroli; seznam -je obsegal 133 kategorij dokumentarnega gra- organizacijska enota avtomatizacija: 54 ARHIVI XI 1988

metodološko gradivo avtomatske obdelave, projek- - publikacije Službe družbenega knjigovodstva v Slo- tantska dokumentacija; veniji, organizacijska enota publikacije, tiski: Glasnik Službe družbenega knjigovodstva Jugosla- analize zaklju=nih ra=unov, Statisti=ni bilten, publi- vije, kacije SDK, Glasnik SDK Jugoslavije, Obvestila, glasilo Obvestila, glasilo Službe družbenega knjigovodstva SDK v Sloveniji, investicije- letno in polletno poro=ilo, v SR Sloveniji, uradne priloge. okrožnice, obrazci. — okrožnice in obrazci. V razpravi s predstavniki službe družbenega knjigo- Leta 1985 sta bila sprejeta nov zakon o Službi druž- vodstva, vodji organizacijskih enot je bilo ugotovljeno, benega knjigovodstva v SR Sloveniji14 ter statut Službe da ve= izmed navedenih kategorij gradiva trajne vred- družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. Oba nova za- nosti nima lastnosti arhivskega gradiva in je bilo dogo- konska predpisa sta organom upravljanja službe družbe- vorjeno, da ne bodo valorizirane kot arhivsko gradivo. nega knjigovodstva poverila nove naloge, na osnovi ka- Poleg tega je prestavnik Arhiva SR Slovenije še dodal do- terih nastajajo pri delovanju službe nove kategorije arhiv- polnilni seznam dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri skega gradiva, zato bo treba seznam kategorij arhivskega delovanju službe družbenega knjigovodstva. Na podlagi gradiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, obeh seznamov se je za=el postopek skupnega ugotavlja- centrala v Ljubljani v prihodnosti še dopolniti. nja kategorij arhivskega gradiva, ki nastajajo z delova- njem centrale službe družbenega knjigovodstva. Na dveh sestankih, na katerih so predstavniki Arhiva SR Slove- nije in centrale službe družbenega knjigovodstva preu=i- OPOMBE li vrednost in pomen posamezne kategorije dokumentar- nega gradiva, je bil leta 1984 dokon=no sestavljen sez- 1 Zakon o družbenem knjigovodstvu. Ur, I. SFRJ, St. 43/ nam kategorij arhivskega gradiva, ki nastaja z delova- 1959. njem centrale službe družbenega knjigovodstva v Slove- 2 Zakon o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, niji,13 Arhiv SR Slovenije pa je v skladu z 2. =lenom Ur.l.SRS.it. 1/1985, =len 4. pravilnika o odbiranju in izro=anju arhivskega gradiva 3 Zakon o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. Ur. 1. SRS.it. 1/1985, =len 4. arhivu izdal predpisano pisno navodilo za odbiranje. 4 Statut Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Seznam kategorij arhivskega gradiva Službe družbenega =len 21; statut je bil sprejet 31.5. 1985. knjigovodstva v SR Sloveniji, centrala Ljubljana obsega 5 Statut SDK v SRS. =len 28. 32 teko=ih številk arhivskega gradiva in sicer: 6 Statut SDS v SRS, =len 29. — odlo=be o ustanovitvi podružnic in ekspozitur, 7 Statut SDK v SRS, =len 32. vklju=no s spremembami, 8 Statut SDK v SRS. =len 35. — statuti, 9 Statut SDK v SRS, =len 46. — letni delovni programi, 10 Navodilo o odbiranju arhivskega gradiva iz registraturnega — finan=ni plani službe družbenega knjigovodstva, gradiva, Ur. I. SRS, št. 9/1970. 11 Arhiv Slovenije, spis št. 531/1975. — zaklju=ni ra=uni s prilogami, 12 Skupnost arhivov Slovenije, spis št. 27/1976. — zapisniki sej sveta službe družbenega knjigovodstva I 3 Priro=nik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo s prilogami, z dokumentarnim gradivom, Ljubljana 1984, str. 125. — navodila, sklepi in drugo gradivo generalnega direk- 14 Zakon o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji torja, Ur. 1.SRS.št. 1/1985. — plani kadrov. — gradivo o strokovnem izobraževanju delavcev, — gradivo o nesre=ah pri delu, — knjiga odtisov pe=atov, žigov in štampiljk, ZUSAMMENFASSUNG — navodila o na=inu vodenja pisarniškega poslovanja službe družbenega knjigovodstva, Bewertung der dokumentarischen Schriftgutes des — gradivo o odbiranju arhivskega gradiva iz doku- Dienstes der gesellschaftlichen Buchführung mentarnega gradiva, — zapisnik o izro=itvi arhivskega gradiva Arhivu SR Peter Ribnikar Slovenije, — spisovne evidence, splošni spisi, — spisovne evidence, zaupni in strogo zaupni spisi, Für die Führung der Evidenzen über Verfügung mit — statut delovne skupnosti službe družbenega knji- den Gesellschaftsmittlen, für die Führung des Zahlungs- govodstva, verkehrs und für Beaufsichtigung der Verfügung mit den — zapisniki sej delovne skupnosti službe družbenega Gescllschaftsmitteln und übers Nachkommen von Ver- knjigovodstva z gradivom, bindlichkeiten seitens der Organisationen vereinter Ar- — samoupravni splošni akti, beit, sowie anderer Benutzer der Gcscllschaftsmittcl — zadeve v upravnem ra=unskem postopku na drugi für Erledigung ökonomisch-finanziellen Revisionen über stopnji, Benutzung von Gescllschaftsmitteln wurde in 1959 das — zadeve o ekonomsko-finan=ni reviziji in kontroli, Dienst der gesellschaftlichen Buchführung für das Gebiet — zapisniki o skupinski kontroli, der Föderation und für die Gebiete einzelner Republi- — upravno-ra=unski spori, ken gegründet. Die Zuständigkeiten des Dienstes der — analize in informacije, gesellschaftlicher Buchführung sind im Bundes- und — Statisti=ni bilten za mesec december, im Republikgesetz bestimmt, und auch im Statut der ARHIVI XI 1988 55

vom Ral des Dienstes der gesellschaftlichen Buchführung in SR Slowenien erlassen und von der Versammlung der SR Slowenien mit besonderem Erlaß bestimmt wurde. Fürs Vollziehen der im Geset/.t und Statut bestimmten Aufgaben sind zuständig: der Rat des Dienstes der ge- sellschaftllcher Buchführung in SR Slowenien, General- direktor, sclbstverwaltcndc Rechte und Verpflichtungen verwirklichen die Arbeiter des Dienstes der gesellschaf- tlichen Buchführung in der Arbeitsgemeinschaft und ihren Organen. Kommissionen und Ausschüssen. Das Archiv der SR Slowenien bewertete das im Dienst zu- « Ab der gesellschaftlichen Buchführung und seinen Filialen i" den Jahren 1975 1976 entstandene dokumentarische

Problemi valorizacije dokumentarnega gradiva s podro=ja gospodarstva

Vladimir Zumer

V referatu želim opozoriti na nekatere probleme vred- gradivom (od pisarniškega poslovanja, arhiviranja in i/ notenja in odbiranja dokumentarnega gradiva s podro=ja lo=anja nepotrebnega gradiva itd), so arhivi sicer neob- gospodarstva ter nakazati nekaj rešitev, zlasti glede kri- vezno tem organizacijam nudili in nudijo strokovno po- terijev dolo=anja oziroma izbora ustvarjalcev s tega po- mo= v zvezi z dolo=anjem rokov hranjenja dokumentar- dro=ja ter kriterijev odbiranja gradiva. nega gradiva, s pravilniki o arhiviranju, uvajanjem enot- Težko je na kratko strniti vsa prizadevanja arhivskih nega modela klasifikacijskega na=rta za razvrš=anje gra- strokovnih delavcev ter oceniti rezultate teoreti=nega in diva, ki ga je razvila VUŠ Ljubljana, v zvezi z izobraže- prakti=nega dela arhivov. S problemi "škartiranja gospo- vanjem delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom darskih arhivov" sta se pred tridesetimi leti za=ela ukvar- itd. jati dr. France Škerl in dr. Jože Šorn, ki sta prva opozo- Republiški in ob=inski upravni organi, pristojni za rila na masovnost dokumentarnega gradiva gospodarskih kulturo, so po letu 1981 na predloge arhivov dolo=ili organizacij, na neurejeno oziroma specifi=no pisarniško tudi družbene pravne osebe s podro=ja gospodarstva, poslovanje, poleg tega pa tudi na nekatere osnovne krite- katerih arhivsko gradivo je proglašeno za zgodovinski rije odbiranja in izlo=anja gospodarskega dokumentar- spomenik. S tem je bil storjen prvi korak, ki bistveno nega gradiva. Nadaljnja prizadevanja so šla v smeri iska- vpliva na koli=ino in kakovost odbranega gradiva. Na nja najustreznejše metodologije in postopka odbiranja obmo=ju ljubljanskega arhiva je od celotnega števila re- arhivskega gradiva oziroma do leta 1981 postopka izlo- gistriranih TOŽI), OZI). SOZI). POZD in drugih oblik =anja nepotrebnega dokumentarnega gradiva, opredelje- združenega dela zajetih 14 % ustvarjalcev, na obmo=ju vanja kriterijev za izbor delovnih organizacij in iskanja celjskega 17 %, novogoriškega 27 %, ptujskega 31 %, kriterijev vrednotenja in odbiranja najraznovrstnejših koprskega 42 % in na obmo=ju mariborskega še precej oblik dokumentarnega gradiva, ne samo pisanega, ampak ve=. Zakaj tolikšna nesorazmerja, =e so se v tem =asu tudi risanega (tehni=na dokumentacija), mikrofilmancga že izoblikovali kriteriji selekcije, arhivi pa so se v okviru in ra=unalniško zapisanega gradiva, ki seje množi=no za- Skupnosti arhivov Slovenije dogovorili, da bodo upo- =elo najprej pojavljati prav na podro=ju gospodarstva. števali predvsem enakomerno zastopanost ustvarjalcev Omenimo naj okroglo mizo o problemih varstva arhiv- po panogah dejavnosti, njihov pomen in obseg poslova- skega gradiva pred prevzemom v arhiv v Mariboru leta nja z deležem v družbenem proizvodu, število zaposle- 1978, seminar arhivskih delavcev v Ptuju leta 1980, nih, gostoto istovrstnih ustvarjalcev, zgodovinsko tradi- slovensko arhivsko zborovanje v Ankaranu leta 1981, v cijo, obmejni položaj, pomen v republiki, regiji in kraju, dolo=eni meri tudi vsakoletna posvetovanja v Radencih specifi=nost organizacije glede na predmet poslovanja od leta 1979 dalje, seminarje VUŠiz Ljubljane, posveto- itd? Res je, da navedene odstotke megli dejstvo, da se vanje o tehni=ni dokumentaciji v Ljubljani leta 1986 itd. je po sprejetju zakona o združenem delu leta 1976 šte- Ne moremo tudi mimo kongresov in posvetovanj na vilo pravnih oseb na podro=ju gospodarstva zaradi usta- zvezni ravni, =eprav razli=ni pristopi po posameznih re- navljanja TOZD pove=alo za ve= kot 100 %o, zato situa- publikah onemogo=ajo ve=je sodelovanje. cija ni alarmantna. Bolj problemati=no je dejstvo, da Rezultati posvetovanj in seminarjev so nedvomno arhivi pri pripravljanju predlogov niso upoštevali ena- vplivali na spremembo slovenske arhivske zakonodaje komernega zastopanja vseh panog gospodarskih dejav- leta 1981, s katero sta se bistveno spremenila na=in in nosti in njihovih organizacijskih oblik (analiza kaže, da postopek odbiranja arhivskega gradiva. Pri odbiranju so nekatere panoge izpuš=ene ali preslabo zastopane), gradiva ne smemo zanikati tudi pomena vnaprejšnjih da so v nekaterih primerih dolo=eni povsem nepomemb- izlo=itvenih seznamov, še najve= smo jih lahko našteli ni ustvarjalci (predvsem TOZD in razne poslovalnice ali prav pri delovnih organizacijah s podro=ja gospodarstva. enote), da ni rešeno vprašanje proglašanja organizacij Ti seznami so vplivali tudi na nastanek splošnih navo- s podro=ja železniškega gospodarstva ter nenazadnje, dil za odbiranje arhivskega gradiva OZD s podro=ja gos- da je na "strokovno" odlo=itev arhivov vplivalo njihovo podarstva, ki jih je že leta 1980 objavila Višja upravna "eksisten=no vprašanje" ali pa trenutne realne delovne šola v Ljubljani, leta 1983 Zgodovinski arhiv v Ptuju v zmogljivosti in prostorske kapacitete. priro=niku Problematika dokumentarnega in arhivske- Predlagam, da bi arhivi ob napovedanih spremembah ga gradiva, leta 1984 pa Republiški komite za kulturo v in dopolnitvah odredb, prevzemali gradivo vseh gospo- Priro=niku za strokovno usposabljanje delavcev, ki de- darskih združenj in skupnosti v SR Sloveniji, vseh SOZI), lajo z dokumentarnim gradivom; vsakokrat seveda neko- selekcijo pa naj bi po vnaprej usklajenih in dogovorjenih liko dopolnjene. kriterijih opravili pri OZI). TOZD in drugih oblikah Ker je odbiranje arhivskega gradiva v delovnih organi- združevanja. Za slednje naj bi se odlo=ali le izjemoma zacijah tesno povezano z vsem delom z dokumentarnim (kadar ima TOZD specifi=en predmet poslovanja, dolgo- ARHIVI xi 1988 57

letno tradicijo, samostojno pisarniško poslovanje, je dis- v primeru, =e štejemo rok za izro=itev od nastanka gra- lociran od OZD itd). Selekcija je v strokovnem oziru diva. Takšno dikcijo zakona o naravni m kulturni dedi- opravi=ljiva, predvsem zaradi izrazitega dupliranja gra- š=ini bo potrebno spremeniti, po vzgledu nekaterih dru- diva in podatkov v fondih upravnih organov. SIS mate- gih držav, kjer se roki za izro=itev štejejo oil razli=nih os rialne proizvodnje, sodiš=. SDK: zavodov za statistiko, no\ za posamezne skupine grudna. za planiranje, cene. v rondili DPO ter v fondih gospodar- Na koncu samo še nekaj besed o nekaterih pomanjk- skih združenj. Menim, da v tej doseženi stopnji pozna- ljivostih splošnih navodil za odbiranje gradiva gospodar- vanja vrst dokumentarnega gradiva, njihova podvajanja skih organizacij, ki jih morajo arhivi pri pripravljanju m koncentriranja pri navedenih organih in organizacijah, posami=nih navodil to=neje definirati. Splošno navodilo selekcija v strokovnem oziru ne more biti vprašljiva, premalo upošteva dupliranje gradiva med fondi pa tudi ampak nujna, sicer bo to korak nazaj. v okviru samega fonda gospodarske organizacije, saj na To dokazujejo tudi znanstveno raziskovalna spozna- primer zapisniki sej samoupravnih organov z gradivom za znja in potrebe, zlasti gospodarskih zgodovinarjev, sta- seje. =e je to kompletno, vsebujejo tudi vse samouprav- rejšega pa tudi najnovejšega obdobja. Pred izborom bo ne in druge splošne akte. plane in analize, poslovna poro- potrebno usklajevanje med arhivi, ker moramo imeti =ila, investicijske programe, podatke o volitvah in rclc- pred o=mi obmo=je celotne republike, dolo=ene izjem- rendumih itd. Izkušnje so pokazale, da je nasplošno za ne primere rešiti v skladu s pristojnostmi arhivov ali pa odbiranje dolo=eno preve= gradiva s podro=ja samou- glede na organiziranost in pristojnosti gospodarskih or- pravljanja, =epra. navodilo že Upošteva nekaj kriterijev ganizacij. odbiranja v primerjavi i strokovnim mnenjem izpred 10 Prav upoštevanje dupliranja gradiva in informacij v let. ali pa mnenjem arhivov iz drugih republik, ki se londili, kjer se gradivo koncentrira od vseh ustvarjalcev tudi že spreminja, da je vse samoupravno gradivo tudi s podro=ja gospodarstva, mora pripeljati do kvalitetnej- arhivsko gradivo. Rešitev je ve=: ali napraviti selekcijo ših sprememb pri splošnem in posami=nih navodilih za samoupravnih organov glede na pristojnosti oziroma odbiranje arhivskega gradiva. Splošno navodilo sicer pra- stopnjo odlo=anja, odbirati zapisnike sej z ali brez gra- vilno opozarja oziroma našteva tipi=ne vrste dokumen- diva, odbirati v celoti vse samopravno gradivo pri nekaj tarnega gradiva, ki imajo zna=aj arhivskega gradiva, ne vzor=nih organizacijah itd. glede na to. kje se hrani in zato lahko služi kot pojasni- Splošno navodilo je še najbolj uporabno za podro=- lo glede odbiranja tudi organizacijam, ki ne izro=ajo gra- je industrije, ne vsebuje pa gradiva, ki je specifi=no za diva arhivom, ampak ga hranijo same. V nekem smislu ostale panoge gospodarstva. Na primer: kmetijstvo, goz- je to najširše opozorilo za zavarovanje arhivskega gra- darstvo, promet, trgovina itd. Tudi v tej smeri ga bo po- diva kot kulturne dediš=ine, =eprav ima številne po- trebno dopolniti ali pa pripraviti splošna navodila za manjkljivosti, kot na primer, da je preve= orientirano posamezne panoge. na pisano in risano gradivo, da premalo zajema nove vrste zapisov (mikrofilm, ra=unalniški zapisi), premalo poudarja izbor vseh vrst dokumentarnega gradiva po vzor=nem kriteriju, premalo se lahko smiselno uporab- ZUSAMMENFASSUNG lja za starejše gradivo, zajema še vedno preve= gradiva itd. Seveda se ne pri=akujejo pavšalne odlo=itve oziro- Probleme betreffend die Bewertung des Schriftgutes ma rešitve glede dupliranja gradiva, ampak je pri vsaki vom wirtschaftlichen Bereich odlo=itvi potrebno preu=iti, kje se gradivo duplira. koli- ko =asa (od kdaj), =emu služi, koliko =asa ima prakti=ni Vladimir /inner pomen za poslovanje, kdaj gre za obvezno dupliranje. urejeno z zakonodajo in kdaj ne... Neracionalno z vidi- ka potreb poslovanja delovnih organizacij se mi zdi na Die Frage betreffend die Bewertung des Schriftgutes primer pri delovnih organizacijah prevzemati splošno gia- vom wirtschaftlichen Bereich taucht in der slowenischen divo o organizaciji (registracije...), ampak v okviru regi- und jugoslawischen Archivistik schon mehr als dreilMg stra in zbirke listin pri temeljnih sodiš=ih, zadeve v zvezi Jahre auf. Mit dem Gesetz über die Natur und Kultur- z. nepremi=ninami v družbeni lastnini pri zemljiški knji- erbsehalt und nebengesetzlichen Vorschriften wurden gi, in to ne glede na obdobje, gradivo s podro=ja delov- in Slowenien in 1981 die Art und das Verfahren der nih razmerij od leta 1972 pri skupnosti pokojninskega in Aussonderung des Archivgutes aus dem Schriftgut ver- invalidskega zavarovanja in skupnosti za zaposlovanje, ändert. Veranden wurden auch die Grundlagen für die zaklju=ne ra=une od leta 1967 pri ekspoziturah SDK. Festsetzung der Registraturbilder,'von denen die Archive investicijske programe in tehni=no dokumentacijo pri das Archivgut übernehmen. Wegen der grolsen Zahl von upravnih organih ali izjemoma projektantskih organiza- registrierten Arbeitsorganisationen wurde eine Selektion cijah, gradivo o industrijski lastnini (tehnološki procesi, gemacht, aber sehr verschieden vom Archiv zu Archiv izumi, tehni=ne izboljšave...) pri patentnih uradih itd. und auch nicht genug koordiniert miteinander. Praksa kaže, da v navedenih primerih prihajajo mo=no Nach dem Jahre l"8I bereiteten die Archive die all- navzkriž dolgi roki hranjenja za prakti=ne potrebe po- gemeine Anweisung für die Aussonderung des Archivgu- slovanja delovnih organizacij ter izredno kratki roki za tes aus dem Schriftgut auch fürs wirtschaftliche Bereich. izro=itev arhivskega gradiva arhivom. Nemogo=e je na Es wurde eine kleinere Zahl von einzelnen Anweisungen primer delovni organizaciji po desetih letih od nastanka bereitet. Die Bewertung der allgemeinen Anweisungen izro=iti arhivu tehni=no in tehnološko dokumentacijo. zeigt, daß Anweisungen im ganzen nicht für alle wirt- •° drugi strani pa upravnim organom predstavlja že po schaftliche Zweige verwendbar sind. Das größte Problem desetih letih nepotrebno dokumentarno gradivo. Tudi ist die ungelöste Frage betreffend die Verdoppelung des sicer so v številnih primerih roki za izro=itev prekratki Schriftgutes, das für dieses Bereich in den Verwaltungs- 58 ARHIVI XI 1988 und Gerichtsbeständen, im Dienst der gesellschaftlichen kumentation. Filme, Mikrofilme. Träger der Computer- Buchführung, in der Statistikanstalt, in den Selbstver- verzeichnisse usw. ergänzen. Wiederum wird es aber waltenden Interessengemeinschaften materieller Pro- notig sein, Im Gebiet Sloweniens konkretere Kriterien duktion, den wirtschaftlichen Assoziationen usw. ver- hinsichtlich der Selektion der Registraturbilder vom doppelt wird. Die weiteren Bemühungen sollten insbe- wirtschaftlichen Bereich auszubilden und die Revision sondere dieses Problem losen. Außerdem wird es nötig der Registraturbilderverzeichnisse, von denen die Archi- sein, die allgemeine Anweisung mit der Problematik ve das Archivgui übernehmen, vorzuschlagen. betreffend die neuen Schriftgutarten, wie technische Do-

Valorizacija dokumentarnega gradiva samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje

Maruša Zagradnik

Kriza gospodarskega in politi=nega sistema konec Organizirane so po upravno teritorialnem na=elu, šestdesetih let je bila povod, da je jugoslovansko politi=- kar pomeni, da se glede na funkcijo, pristojnosti in ob- no vodstvo za=elo razmišljati 0 reformi družbenoeko- mo=je, za katerega delujejo, delijo na obmo=ne, repub- nomskih odnosov. Rezultat tega je bila ustava 1974. le- liške in zvezne. ta, ki ji je 1976. leta sledil zakon O združenem delu in Notranja organiziranost temelji, kot že omenjeno, na vrsta t. i. sistemskih zakonov. delegatskem sistemu. "Organ upravljanja skupnosti je Med novostmi, ki so jih prinesle te reforme, je uved- skupš=ina, ki se oblikuje na delegatski osnovi, organizira ba delegatskega sistema, ena od oblik delegatskega siste- pa tako. da je zagotovljeno enakopravno odlo=anje pro- ma paje uvedba samoupravnih interesnih skupnosti. izvajalcev proizvodov oziroma izvajalcev storitev in upo- Samoupravne interesne skupnosti so se torej za=ele rabnikov o medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovor- ustanavljati po letu 1974 in tO na podro=ju materialne nostih." (Zakon o združenem delu, =l. 389). V SIS so proizvodnje, na stanovanjsko komunalnem podro=ju in torej delegirani delegati podpisnikov samoupravnega na podro=ju družbenih dejavnosti. sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupno- Izhodiš=a za ustanavljanje samoupravnih interesnih sti, t. j. iz organizacij združenega dela. delovnih skupno- skupnosti materialne proizvodnje opredeljuje zakon o sti, krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih interes- združenem delu v 389. =lenu: "Na podro=jih in v dejav- nih skupnosti in delavci, ki opravljajo storitve v panogi. nostih materialne proizvodnje, katerih trajno opravlja- za katero je samoupravna interesna skupnost ustanovlje- nje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe dolo=enih na. uporabnikov, in nujen pogoj za njihovo delo. in v kate- Skupš=ina je dvodomna (le izjemoma je enodomna, rih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini raz- npr. pri SIS za pospeševanje kmetijstva), ima zbor izva- log za usklajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje jalcev in zbor uporabnikov. Izvršilni organ skupš=ine SIS rezultatov dela. se lahko organizacije združenega dela je izvršni odbor, katerega naloga je, da pripravlja predlo- ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združu- ge in gradivo za delo skupš=ine in njenih organov, skrbi jejo v samoupravne interesne skupnosti materialne pro- za izvajanje politike in izvrševanje sklepov skupš=ine izvodnje." skupnosti, skrbi za koordinacijo dela organov skupno- Ta podro=ja in dejavnosti deli Enotna klasifikacija sti, usmerja delo strokovnih služb itd. Izvršni odbor dela dejavnosti (Ur. I. SFRJ. št. 34/76) na: na sejah. 140211 SIS na podro=ju energetike Za izvajanje dolo=enih del imajo samoupravne interes- 140212 SIS na podro=ju vodnega gospodarstva ne skupnosti delovna telesa, to so odbori in komisije. 140213 SIS na podro=ju prometa Lahko so stalni ali za=asni. Njihova naloga je. da sprem- 140219 SIS v drugih dejavnostih materialne proiz- ljajo, prou=ujejo in obravnavajo vprašanja na podro=ju. vodnje. za katerega so ustanovljeni (odbor za samoupravni nad- Znotraj teh skupin se ustanavljajo samoupravne in- zor, odbor za plan in razvoj, odbor za oskrbo itd.) teresne skupnosti za: Pristojnosti in funkcije samoupravnih interesnih skup- a) energetiko, nosti materialne proizvodnje so: =lani SIS ugotavljajo in nafto in plin, dolo=ajo svoje skupne interese in zagotavljajo pogoje za elektrogospodarstvo in premogovništvo, njihovo uresni=evajc na obmo=ju, za katerega delujejo: b) vodno oskrbo. - Dolo=ajo in oblikujejo razvojno politiko (republiš- c) cestno dejavnost, ke SIS za obmo=je celotne SR Slovenije, obmo=ne za železniški in luški promet, ožja obmo=ja in to v skladu s smernicami in izhodiš=i letalsko dejavnost. republiške samoupravne interesne skupnosti). V okviru poštni, telegrafski in telefonski promet. tega oblikujejo in sprejemajo planske akte dolgoro=ne, d) pospeševanje kmetijstva, srednjero=ne in letne, sprejemajo programe razvoja, pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje usklajujejo razvoj panoge, za katero so ustanovljene. osnovne preskrbe. ARHIVI XI 1988 59

Zagotavljajo materialne pogoje, t. j. na=ine vire in - sprejema letno poro=ilo o delu ter finan=ni na=rt obseg zagotavljanja sredstev in skrbijo za racionalno in in zaklju=ni ra=un, pravilno vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo. - sprejema pravila in kriterije za vlaganje v nadaljnji Vplivajo na oblikovanje cen. razvoj panoge. Obmo=ne samoupravne interesne skupnosti obli- - sklepa o najemanju kreditov, kujejo smernice za delo delegatov v skupš=ini republiške - imenuje in razrešuje predsednika in podpredsedni- •SIS. republiške pa za delo delegatov v skupš=ini zvezne ka skupš=ine, SIS. - voli in razrešuje izvršni odbor in druge organe sku- To so naloge samoupravnih interesnih skupnosti, str- pnosti (odbore, komisije). njene na skupni imenovalec. Posamezne SIS pokrivajo Poleg skupš=inskega je pomembno še gradivo, ki kaže namre= podro=ja, ki se med seboj mo=no razlikujejo in delovanje izvršnega odbora. Zato predlagam naslednjo vsaka ima v okviru tega svoje specifi=nosti. valorizacijo gradiva: Prvotna zamisel, ki se ni uresni=ila, je bila, da bodo - zapisniki sej skupš=ine z. gradivom, samoupravne interesne skupnosti resni=en oblikovalec - zapisniki sej izvršnega odbora. razvojne politike za posamezne panoge materialne pro- Na koncu naj opozorim še na rok izro=itve arhivske- izvodnje ter ostalih navedenih nalog. Delegatski sistem ga gradiva arhivu. Kmalu bo izteklo petnajst let od usta- naj bi pri tem zagotavljal sodelovanje najširše družbene novitve prvih samoupravnih interesnih skupnosti. Pribli- skupnosti preko svojih delegatov pri odlo=anju o naj- žujemo se roku. ko bo treba po dolo=ilih zakona odorati pomembnejših vprašanjih v panogah, ki so posebnega arhivsko gradivo in ga za=eti sprejemati v arhiv. Samou- družbenega pomena. V resnici so samoupravne interesne pravne interesne skupnosti izro=ajo arhivsko gradivo skupnosti v najboljšem primeru le usklajevalec progra- arhivu na podlagi dolo=il zakona o naravni in kulturni mov in razvojnih planov posameznih izvajalcev, sklepi dediš=ini (Ur. 1. SRS. št. 1 /81 ) ter pravilnika o odbiranju o pomembnih odlo=itvah se sprejemajo bolj ali manj in izro=anju arhivskega gradiva arhivu (Ur. 1. SRS. št. formalno. 34/81 ) po petnajstih letih od nastanka. Ne glede na izrojenost samoupravnih interesnih skup- nosti in njihove usode v bodo=e ocenjujem, da je gradi- vo, ki nastaja ob njihovem delu pomembno, saj je odraz in prikaz, delovanja posameznih panog kot celote na ne- ZUSAMMENFASSUNG kem dolo=enem podro=ju materialne proizvodnje (ener- getika, vodno gospodarstvo, promet, kmetijstvo). Pri Die Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes der valorizaciji SIS materialne proizvodnje moramo upošte- Selbstverwaltenden Interessengemeinschaften materieller vati tudi dejstvo, da se v samoupravnih interesnih skup- Produktion nostih zbirajo programi in poro=ila izvajalcev, ki jih va- loriziramo, kar pomeni, da to gradivo nekaterih od izva- Marida ZagraJnik jalcev ne bo prišlo v arhiv. Zaradi vsega tega valorizacija samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvod- nje ni sprejemljiva, ampak sodi v arhiv odbrano gradivo Im Referat wirdadic Bewertung der Registraturbil- vseh samoupravnih interesnih skupnosti materialne pro- der und des dokumentarischen Schriftgutes vom Berei- izvodnje. che der Sclbstvcrwaltcnden Interessengemeinschaften Preostaja nam edinole valorizacija gradiva, ki nastaja materieller Produktion behandelt. pri njihovem delu. Preu=evanje gradiva je pokazalo, daje Aus der Erörterung der Zuständigkeiten und der Be- v skupš=inskem gradivu zajeto domala vse. kar naj bi reiche, die die selbstverwaltcndcn Interessengemeinschaf- ohranili raziskovalcem za prou=evanje. Skupš=ina nam- ten materieller Produktion bedecken, geht der Vorschlag re= opravlja naslednje naloge: heraus, es soll ins Archiv das ausgesonderte Archivgut dolo=a politiko in odlo=a 0 zadevah, ki so bistve- aller selbstverwaltcndcr Interessengemeinschaften mate- nega pomena za panogo, za katero deluje SIS, rieller Produktion übernommen werden. - sprejema statut skupnosti in druge samoupravne Bei der Archivgutbewertung wird der Vorschlag ge- akte, geben, daß die Sitzungsprotokolle der Versammlung sprejema planske dokumente (dolgoro=ne, srednje- mit dem Material und die Sitzungsprotokollc des Exeku- ro=ne, letne), tivausschußes ausgesondert werden. (.0 ARHIVI XI 1988

Osnovne organizacije družbenopoliti=nih organizacij - SZDL

Milica Trebše-Štolfa

Problemom, ki spremljajo urejanje arhivskega gradiva Za to zborovanje sem. prav zaradi te prve kolektiv- družbenopoliti=nih organizacij, je bilo namenjeno XI. nosti =lanstva tudi v osnovnih celicah politi=nega življe- zborovanje arhivskih delavcev v sovnega seznama za obdobje I960 1967. finan=na do- =lani. 23 krožkov ljudske tehnike s 1377 =lani, 2 planin- kumentacija od leta 1949 1966 v osemnajstih sveznjill ski društvi s 340 =lani. 1 društvo akademsko izobraže- in mapah ter trije svežnji arhivskega gradiva III. krajev- nih žena s 23 =lanicami, I filatelisti••0 društvo s 124 ne organizacije S/.DI Izola (bivšega VIL terena) za ob- =lani. 5 lovskih družin s 350 =lani in profesionalna zdru- dobje 1949 1966 in še en zvitek kopij blagajniških po- ženja kot so: Društvo inženirjev in tehnikov, društvo trdil III. KO SZDL Izola za obdobje 1954 1966. Arhiv- u=iteljev, srednješolskih vzgojiteljev, ekonomistov, no- sko gradivo je obsegalo naslednje kategorije: 01 Splo- vinarjev, pravnikov. Društva prijateljev mladine so še v šne zadeve, 02 - zapisniki. 03 - poro=ila. 04 dopisi formiranju in obstajajo samo pripravljalni odbori. Isto je in 05 kadrovski pregledi z ženskimi društvi. Zraven tega imamo še slovensko pol- Po istem popisu je možno rekonstruirati, da so leta profesionalno gledališ=e in prav tako polprofesionalno 1950 prevzemali zapisnike terenskih organizacij (02). italijansko gledališ=e. Tako je v okraju 95 raznih društev da so vse zapisniki vodili pod to oznako do leta 1955, z 8477 =lani in 6 raznih polprofesionalnih društev s 502 ko so kategorijo razdelili na 020 zapisniki sej Ob=in- 4 =lani*' Poleg naštetega je imelo to obmo=je še svojo skega odbora SZDL. 021 zapisniki Ob=inske konferen- slovensko založniško hišo. tiskarno in svoj =asopis. ce SZDL in 023 zapisniki sej terenskih odborov SZDL. Ob dejstvu, da so organizacije sindikatov, borcev Leta 1956 so k temu dodali še 024 - zapisniki pred- NOVJ, mladine in žena v fazah povojnega razvoja kolek- stavnikov družbenopoliti=nih organizacij.8 Uta 1959 je tivni =lani SZDL in da izhaja iz ohranjenih arhivskih kategorija zapisnikov o dejavnostih socialisti=ne zveze virov, da so bili prav aktivisti SZDL glavni pobudniki dobila skupno oznako 02 organizacijsko politi=na kulturnega življenja, lahko z zanesljivostjo trdimo, da vprašanja in v tem sklopu so dobili zapisniki terenskih je bila SZDL ob ZK steber kulturnega ¡n politi=nega organizacij šifro - 024. Leta I960 je bila ta oznaka, naj- življenja tako v mestih kot na vasi. Najve= arhivskega brž po pomoti, 018. Gd leta 1961 dalje se terenske orga- gradiva o tem delovanju je najti pri Komisijah za delo nizacije SZDL javljajo še pri kategoriji 03 kadrovske z. družbenimi organizacijami, ki so bile ustanovljene pri zadeve, kjer so vodili statisti=ne podatke o =lanih teren- okrajnem in vseh ob=inskih odborih SZDL. skih organizacij, poleg 0245. kjer so se odslej vodili za- ARHIVI XI 1988 61

pisniki terenskih organizacij vse do ukinite ob=inskih upravljanje in komisija za družbene organizacije in dru- odborov SZDL leta 1966. štva. Statisti=no poro=ilo z dne 28. decembra 195110 na- Ta preizkusna organiziranost je potekala le eno leto. vaja, da je bila ob=inska organiziranost na obmo=ju Izo- Iz organizacijskega poro=ila z dne 13. junija 196116 je le takrat v 15 bazah (kvartih, predelih), kot so imenovali razvidno, da bi za uspešnejšo organizacijsko in vsebinsko takrat terenske, kasnejše osnovne, sedanje krajevne kon- delovanje morali izvesti naslednjo reorganizacijo: ference SZDL. V tem =asu je bilo 5129 volilccv.od tena 1. Prva KO SZDL naj bi zajela celotni teoritorij se- ••2"7 =lanov S/.D' al¡ (>0.o9 %, kar izkazuje relativno danje L. II. in IX. osnovne organizacije. Ta zaokrožena živahno zgodnjo aktivnost SZDL. Tri leta kasneje je pro- enota v I. KO bi tako imela 1.560 volilnih upravi=encev, cent narasel na skoraj 80 '< =lanstvo v SZDL1 '. kljub od tega 1.446 =lanov SZDL. I. KO bi tako imela le po- velikim premikom prebivalstva na tem obmo=ju. družnico Barcdi. Iz organizacijskega poro=ila v okrajnem fondu1 -, pri- 2. Druga KO SZDL bi zajemala teritorij III., del VI. pravljenega za konferenco 17. 4. 1956. pa zasledimo re- in del Vili. OO. Ta zaokrožena celota v okviru II. KO organizacijo ob=inske organiziranosti v Izoli, ki je od- bi mejila na Cankarjev drevored ter Gregor=i=evo ulico. tlej v 14 osnovnih organizacijah, ki štejejo skupaj 4202 Tako bi imela 1.416 volilnih upravi=encev, od tega 1.409 =lana, od 4878 ali 86.18 '! volilcev. Baza XI.. imenova- =lanov SZDL. na tudi enota Barcdi. je bila v letu 1955/56 razformira- 3. Tretja KO naj bi zajela obmo=je IV.. V., del VI. in na. =lani SZDL pa so se vklju=ili v delo nove enote IX. - del VIII. KO in naj bi mejila na II. KO, ki bi imela tako 1'regavor. Enote I. VIII. so bile mestne (Izola I.. Izo- 1.677 volilnih upravi=encev, od tega 1.586 =lanov la • ). enote IX. - XIV. pa primestne in podeželske SZDL. (IX. Pregavor. X. Kortc. XI. Cetore. XII. Salcto. XIII. 4. KO SZDL Dvori nad Izolo naj bi zajemala sedanje Malija in XIV. Sared). V nekaterih poro=ilih so številke podro=je osnovne organizacije. Na svojem obmo=ju ima podeželskih enot zamenjane. Števil=ni pokazatelji izka- 363 volilnih upravi=encev, od tega 343 =lanov SZDL. zujejo, da je bilo ve= kot ena tretjina aktivnih =lanov 5. KO SZDL Malija naj obsega samo svoje obmo=je, SZDL na podeželju in le slabi dve tretjini v mestu. Iz s tem da ima podružnico v Vinici. Ta KO bi tako imela poro=il za to obdobje je razvidno, da so bili popre=no 219 volilnih upravi=encev, od tega 166 =lanov SZDL. trije masovni sestanki na enoto SZDL, ker je bilo v ob- 6. KO SZDL Sared naj bi zajela podro=je sedanje os- dobju od leta 1955 do marca 1956 skupno 58 masov- novne organizacije. Na svojem obmo=ju ima 95 volilnih nih sestankov. upravi=encev, od teh so vsi =lani SZDL. Arhivskega gradiva o delu katerekoli od teh enot še 7. KO Salet-Jagodje pa bi pokrila sedanje svoje po- nisem odkrila. Le fragmentarno obstajajo zapisniki ne- dro=je. Na tem obmo=ju je 346 volilnih upravi=encev, katerih sestankov v fondu okrajnega odbora SZDL. ka- po evidenci pa 201 =lan SZDL. mor pravzaprav ne bi sodili glede na organiziranost Tako je bilo ob=insko obmo=je razdeljeno na 7 kra- SZDL tega obdobja. jevnih organizacij SZDL. namesto dotedanjih 14. Poro- Iz organizacijskega poro=ila izredne konference ob- =ilo dopuš=a ustanovitev tudi ve= podružnic, =e bi tako =inskega odbora SZDL marca 195713 je razvidno, daje narekovala narava delovanja. Krajevna organizacija je bil izvoljen nov ob=inski odbor (25 =lanov), kije imel zadolžena za pomo= delovanju podružnic. Podružnice 7—=lanski sekretariat. Poleg terenskih organizacij, ki so same svojega arhivskega gradiva o=itno niso ustvarjale. delovale tako kot pred konferenco, sta bili ustanovljeni V tem obdobju v Ob=inski organizaciji SZDL Izola dve komisiji: za družbeno upravljanje (11-=lanska) in tudi prvi= zasledim ustanavljanje sekcij in sicer se usta- za družbene organizacije (9- =lanska).14 navljajo na pobudo organizacij, podružnic ali pa =lanov Leta 1958 se tema komisijama pridružijo še propa- samih. Ustanovijo se sekcije: za zdravstvo in socialno gandna komisija, komisija za vasi, v letu 1959 še komi- vprašanje, za šolstvo in prosvetno vprašanje, za gospo- sija za delo z ženami, komisija za kmetijska vprašanja, dinjstvo, za razna komunalna in druga vprašanja, za kme- izobraževalna komisija. Komisija za družbene organiza- tijstvo, itd. Sekcija s pomo=jo odbora "organizira =lan- cije paje postala komisija za društvene organizacije. ski sestanek, ki se ga udeleže =lani, kijih omenjena pro- Prva ve=ja reorganizacija, kot jo navajajo v poro=ilu blematika zanima. Na takem sestanku se vodi obsežna za izredno konferenco ob=inske Organizacije SZDL Izo- razprava, ki idejnopoliti=no orientira =lane v dolo=eni la v letu 1959.15 predvideva ve=jo skrb za krajevne od- problematiki, isto=asno pa daje pobude ob=inskemu bore tudi s pomo=jo komisije za delo s pionirji, komisi- ljudskemu odboru in družbenim organizacijam za ope- je za prostovoljne delovne akcije, s pomo=jo ideološke rativno delo. Sekcije so mo=no gibljiva metoda dela komisije in komisije za žene, zlasti pa s pomo=jo komisi- odborov krajevnih organizacij."1 7 je za ureditev materialnih pogojev novih krajevnih orga- Tudi o delu sekcij nisem odkrila nikakršnega doku- nizacij. Na drugi redni seji predsedstva te organizacije, mentarnega gradiva, prav tako ne o delu osnovnih or- z dne 21. maja 1960. je bil podan predlog za naslednja ganizacij v tem obdobju. združevanja: Po petem kongresu SZDL prenovljen statut te orga- 1. Mestne krajevne organizacije bi bile: I. KO s tremi nizacije je tudi v ob=insko organiziranost vnesel dolo- podružnicami: Salct. Sared in Baredi; II. KO brez po- =ene organizacijske spremembe. Namesfo dotedanjega družnic in III. KO brez podružnic. predsedstva je ob=inski odbor iz svoje sredi izvolil izvrš- 2. Podeželske KO: Dvori nad Izolo kot IV. KO in V. ni odbor, ki ima svojega predsednika, podpredsednika, KO Malija in Cetore. sekretarja, blagajnika in potrebno število =lanov. Leta 3. Organi ob=inskega odbora, ki jih je I. plenum 1960 je dejavnost v Izoli narekovala imenovanje nasled- SZDL dne 23. februarja 1960 tudi potrdil, so bili: pred- njih komisij: sedstvo, organizacijski sekretariat, komisija za družbeno — komisija za idejnopoliti=no delo in tisk. 62 ARHIVI XI 1988

komisija za družbeno upravljanje. predsednika, podpredsednika, sekretarja ter blagajnika. - komisija za sodelovanje z družbenimi organizaci- V ve=jih KO. to je v mestnih, pa je deloval tudi sekreta- jami. riat. — komisija za družbeno aktivnost žena, Iz zapisnika III. redne konference SZDL ob=ine Izo- - komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja, la, dne 30. januarja 1961'" vidimo, da je štel plenum komisija za prošnje in pritožbe, ob=inskega odbora SZDL 35 =lanov inje v dveletni dobi komisija za manjšinska vprašanja, imel 12 sej. Predsedstvo je štelo 13 =lanov in je v enakem komisija/a gospodarsko komunalna vprašanja. obdobju imelo 22 rednih sej. Imenovanih osem komisij

Organizacija štev. vol. =lani SZDL

1. I. KO Izola 1431 1407 98.30 2. II. KO Izola 1206 1195 99.08 3. III. KO Izola 1808 1795 99.28 4. KOSZDLŠarcd 110 103 93,60 5. KO SZDL Malija 219 156 71.20 6. KO SZDL Dvori 321 313 97,50 7. KO SZDL Jagodje 210 187 89,04

Skupaj 5305 5156 97,10

Stanje v izolski ob=ini je zanimivo primerjati s stanjem v koprskem okraju: ob=ina število KO štev. vol. =lani SZDL % Podružnice

Koper 37 18310 15262 83,4 23 Izola 7 5305 5258 95,8 2 Piran II 7322 5007 68.4 Hrpcljc 36 5277 3443 65,2 9 Sežana 42 12892 9321 71.7 41 Postojna 31 13079 9639 73.7 30 Ilir. Bistrica 31 9184 5862 63.8 14

Skupaj v okraju 195 71369 53792 76,0 19

Stanje se nekoliko razlikuje za izolsko ob=ino, ker Ostalega arhivskega gradiva za organizacije SZDL so okrajni podatki vklju=evali stanje novembra 1960 - ali sekcije ni najti. po reorganizaciji. Iz poro=ila na 4. redni konferenci v letu 1963 izhaja Prvi dokument, ki sem ga našla na terenu, in sicer v ponovna reorganizacija krajevnih organizacij, vse komi- fondu KO Dvori, je osamljena analiza dela iz leta sije pa so ostale iste21. Tako dobimo I. KO Izola s po- 20 I962 . ki že ocenjuje u=inke reorganizacije in ugotav- družnico Jagodje. II. in III. KO Izola (te tri so mestne lja, da so pokazali ob=ani najve=jo aktivnost v sekciji za in primestne organizacije), ter IV. KO Dvori s podružni- gospodarsko komunalna vprašanja ter sekciji za zuna- cami Dvori, Malija. Vinica, bared, Baredi. Taka organi- nje—politi=na vprašanja. Pri krajevnih organizacijah pa ziranost je še najbolj približana sedanji organiziranosti sta zaceli delovati sekcija za varstvo in vzgojo otrok ter SZDL v ob=ini Izola. sekcija za družbeno uveljavljanje žena. Pri delu krajev- Okrajni odbor SZDL je bil leta 1965 ukinjen in s tem nih organizacij poro=ilo ugotavlja, da štejejo odbori v smo izgubili tudi tisti vir o ob=inski organiziranosti, po L, II. in III. KO. to je mestnih krajevnih organizacijah katerem je mogo=a vsaj rekonstrukcija delovanja osnov- SZDL, 31-35 =lanov in po 5 =lanov nadzornega odbo- nih celic socialisti=ne zveze. Od I. januarja 1963, ko ok- ra, v vaških KO SZDL, ki so štirje, pa štejejo njihovi raj Koper deluje tudi za goriško obmo=je, je zanimiva odbori 9-15 =lanov in imajo 3- planske nadzorne od- ugotovitev, da v arhivskem fondu v Kopru najdemo tudi bore. zapisniško gradivo Okrajne zveze slepih Nova Gorica, ARHIVI XI [988 63

Zveze giubili Nova Gorica. Okrajnega odbora društvu zdravstvo in socialna politika, prijateljev mladine.... — komunalni in skupš=inski sistem.

'arno gradivo, ki sla ga v lem obdobju ustvarili komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja Gradivo krajevne konference SZDL v Krajevni skup- KO za kadrovska vprašanja, volitve in imenovanja nosti II. v Izoli obsega obdobje od leta 1982 dalje, .le - odbor za kulturno in izobraževalno dejavnost sicer v neurejenem slanju, nepopolno, vendar lahko ugo- - odbor za prireditve in proslave tovimo naslednje enote: - potrošniški svet. 1. Gradivo v zvezi s pripravami na volitve. Vsaka dejavnost je vodila svoje zapisnike in pripravlja- 2. Aktivnosti na podro=ju SLO in družbene samoza- la svoje gradivo za seje. Vse je ohranjeno: pri nekaterih š=ite. dejavnostih je ve=. pri drugih manj dokumentarnega gra- 3. Priprave na samoprispevke in izvedba. diva, odvisno od aktivnosti posameznega organa. 4. Delo in utrjevanje krajevne samouprave, delo dele- 8. Posebno skupino predstavlja gradivo obravnav gacije. planskih dokumentov prostorskega urejanja v ob=ini 5. Ustanavljanje uli=nih svetov, uli=nih in rajonskih na javnih tribunah v KS Dvori nad Izolo. odborov SZDL. Nobena od obiskanih dveh krajevnih konferenc SZDL 6. Delo krajevnih družbenopoliti=nih organizacij in ne vodi svojega delovodnika. Gradivo je najve=krat za- društev. Pri tem gradivu je potrebno pripomniti, da po- vedeno v delovodniku krajevne skupnosti ali pn sploh ni. slujejo vsa ob=inska društva pri tej krajevni skupnosti. Opremljeno je le z datumom prispetja, najve=krat tudi zato jih drugje ne bo najti. s tem ni ozna=eno. 7. Interesni zbori ob=anov (zbori krajanov, javne tri- Dokumentarnega gradiva pri ostalih krajevnih konfe- bune). rencah SZDL v Izoli nisem pregledala. Delujejo še: kra- S. Zapisniki in poro=ila. jevna konferenca SZDL I. slaro mesto in III. Livade Obstaja le gradivo za obdobje 1082 1987. Obsega (ludi mestna). Krajevna konferenca SZDL Jagodje -Do- približno 0.10 teko=ega metra. Popis ni izdelan. Odbi- brava. Skupaj je ob=inska organiziranost SZDL v 5 kra- ranje ni opravljeno. jevnih konferencah, s tem. da je KK Dvori organizirala Dokumentarno gradivo Krajevne konference SZDL tudi 7 vaških odborov, ki so v svojih okoljih bolj ali manj Dvori nad Izolo za obdobje do leta 1979 pri ustvarjalcu delavni. ni ohranjeno. Od te letnice dalje pa obstajata dve mapi. približno 0.10 teko=ega metra za mandatno obdobje Sklepna razmišljanja: 1979-1983. Gradivo je delno urejeno. Dokumentarno 1. V preteklosti smo posvetili vse premalo pozorno- gradivo izkazuje: sti odbiranju arhivskega gradiva v temeljnih sredinah 1. Gradivo volilnih in programskih sej krajevne kon- družbenopoliti=nih organizacij tako v krajevnih skup- ference (ustanovljena I. 2. 1979). ki so enkrat letno, nostih kot v delovnih organizacijah. Zato nam je izginil volilne vsaki 2 leti, že marsikateri dragocen vir. zlasti za krajevno zgodovino. 2. Zapisniki sej predsedstva KK SZDL (I. seja • 24. 2. Z ozi rom na na=in delovanja in na ohranjenost 10. 1979). gradiva bomo podatke o krajevnih organizacijah SZDL 3. De aj vnos t drugih =lanov SZDL (Kulturno društvo za prva obdobja iskali najprej v okrajnih, okrožnih in je bilo ustanovljeno 11.4. 1980. krajevni odbor KK 21. meStnih odborih SZDL. pri nas v Slovenski Istri še v 4. 1979. Prostovoljno gasilsko društvo 28. 1. 1980. na obalnem odboru - konferenci SZDL. V krajevnih orga- predlog SO Izola 29. 6. 1979). To gradivo vsebuje tudi nizacijah SZDL se arhivsko gradivo do današnjih dni za bogato zapisniško gradivo, zlasti za KI) Janko Premrl— prvotno obdobje ni ohranilo. Iz razpoložljivega doku- Vojko. mentarnega gradiva bo potrebna rekonstrukcija krajevne 4. Gradivo za seje. ki gaje posredovala ob=inska kon- organiziranosti. ferenca SZDL. 3. Cc kjerkoli najdemo kolikor toliko kompletno do- Dokumentarno gradivo naslednjega mandatnega ob- kumentarno gradivo temeljnih sredin SZDL. bi ga kazalo dobja. 1983 1987, pa obsega: pet lepo urejenih map in v celoti vsaj vzor=no zaš=itili. Za obmo=je ob=ine Izo- registrator, skupaj približno 0.15 teko=ega metra. la predlagam, da zaš=itimo arhivsko gradivo III. krajev- Razdeljeno je na naslednje enote: nega odbora za prvotno obdobje, =e ga bomo še našli 1. Programske usmeritve krajevne konference SZDL naknadno, za novejše obdobje od 1979 dalje pa gradivo Dvori. 1984-87. KK Dvori nad Izolo. Zalo bo potrebno za KK Dvori 2. Poro=ila o delu. 1984 1986. opravili podroben popis dokumentarnega gradiva. 3. Zapisniško gradivo: predsedstvo KK SZDL. gradi- 4. Zlasti v prvem obdobju je gradivo SZDL izredno va javnih tribun, razširjenih sej predsedstva, zborov kra- zanimivo za prou=evanje društvenega delovanja (kultu- janov nekaterih vaških odborov, poro=ila vaških odborov re, športa. ...) in življenja v krajevnih skupnostih, pa tudi SZDL, zapisniki sej delegacije za DPS in delegacij SIS. ostalih družbenopoliti=nih organizacij, saj so se infor- 4. Vsi zapisniki sej predsedstva OK SZDL z. gradivom macije o vsem delovanju njenih frontnih delov zbirale za seje. prav pri KK SZDL. 5. Vabila KK SZDL in vseh tistih dejavnosti v krajev- 5. Dilema, ki se mi pojavlja, je statusne narave gradiva ni skupnosti, ki so vabile predsedstvo KK SZDL k sode- osnovnih celic DPO nasploh.

OPOMBE Milica TrebSe Stolfa

1 ARHIVI, Glasilo Arhivskega društva in arhivov SRS, Let- nik VI., številka I - 2, Ljubljana 1983. Der erste Versuch der Festsctung der Grundmitten 2 Dušan Ne=ak, Oris vloge in pomena druženopoliti=nih der Organisationnen der Sozialistischen Allianz, von de- organizacij v Sloveniji po osvoboditvi. Arhivi VI.. št. 1 -2, Ljub- nen das Regionale Archiv Kopcr das Archivgut überneh- ljana 1983, str. 35-37. men würde, angefertigt aufgrund zugänglichen erhalte- 3 Vlasta Tul - Jurij Rosa, Arhivsko gradivo društev in nen dokumentarischen Schriftgutes der Sozialistischen družbenopoliti=nih organizacij na podro=ju Pokrajinskega arhi- va Nova Gorica. ARIIVI VII., 5t. 1-2, Ljubljana 1984, str. 29- Allianz der Werktätigen (weiter: SAW) in der Gemeinde Isola, wies aufzahlreiche Probleme hin: 33. 4 Kratko poro=ilo o organizacijsko-politi=nem stanju v I) Häufige Organisationsvcrandcrungcn der SAW organizacijah socialisti=ne zveze okraja Koper, Pokrajinski arhiv Tätigkeiten Vereinigung, Trennung, Aufhebung und Koper, Okrajni odbor SZDL Koper, TE 26, AL 205, str. 2-3. Wiederherstellung verursachten beim unorganisierten ARHIVI XI 1988 67

Archivdienst, insbesondere in den ersten Nachkricgsja- Archivgut bei der SAW Organisationen in den Orts- lircn, unverbesserlichen Schaden im Kulturbereich,denn gemeinschaften zahlreicher. die Erhaltung des dokumentarischen Schriftgutes war Aus dem angeführten erfolgt: nur vom Grad kultureller Besinnung der Bewahrer ab- 1 ) Das Archivgut der GPO-Grundzellen (GPO-gc- hängig. scllschaftspolitischc Organisationen )/von Programmen 2) Das Archivgut der Grundorganisationen ist in den bis Protokolle und Berichte/ wird nicht aus dem GPO Grundmitten für diesen Zeitabschnitt meistens verloren. dokumentarischen Schriftgut auf keiner Ebene (von der Protokolle und Jahresberichte ist es möglich in den Be- Gemeinde bis zur Republik) ausgesondert, solange der standen der Gemeinde- . Stadt , Bezirks . Kreis und (¡rad der Instandhaltung oder Nicht Instandhaltung des wahrscheinlich auch Republikkonferenz (des Ausschus- .dokumentarischen Schriftgutes in den Mitten, wo es ses) der SAW bis zur Bezirksaufhebung zu bekommen entstanden ist nicht festgestellt wird. aber unvollständig. 2) Für alle GPO ist es notwendig, schon auf der Ge- 3) Vom Mär/. 1967, als Gemeinden aufgehoben wur- meindeebene die einheitliche Verabredung in der Re- den, bis zum Jahre 1074 gibt es im Bestand der SAW- publik hinsichtlich des Dilemmas betreffend den Zu- Küstenkonferenz nur Protokolle, Berichte und Personal« stand und die Provenienz des dokumentarischen Schrift- Angelegenheiten; in diesem Bestand findet man auch gutes der gesellschaftspolitischen Grundorganisationen Protokolle der Sektionensitzungen und Analysen betref- zu erreichen - der Registraturbilder nach dem Ent- fend den Arbeitskreis einzelner Sektionen in den Grund- Stehungsort oder der Rcgistraturbildcr als Grundlage, mitten. GPO Basis. 4) Nach dem Jahre 1974, als sich das dokumentari- 3) In der Gemeinde ist es notwendig, gänzlich den sche Schriftgut wieder beim Registraturbilder in der Ge- Mustcrfall der GPO Grundorganisationtätigkeit zu be- meinde befindet, wird eine vollständigere Dokumenta- schützen, vor allem für die erste Nachkriegsperiode. tion erhalten, doch bis zum Jahre 1977 sehr bescheiden, Ähnlich wird es nötig auch Exemplare anderer erhal- was die Ortsmitten angeht. Nach 1979, als die SAW- tener GPO in den Grundmitten zu beschützen. Ortsorganisationen wiederum auflebten, wird auch das

Deželni zbor in odbor za Kranjsko

Saša Serše

V drugi polovici 19. stoletja sledijo družbenoekonom- so kultura, javne gradnje, razne gospodarske zadeve in skim reformam tudi upravne. To je =as, ko se za=ne — dobrodelni zavodi. vpelje dvotirnost državne uprave na stopnji dežele, ki jo Izvršilno upravni organ deželne avtonomije je bil na eni strani predstavljata državna organa Deželna vlada Deželni odbor za Kranjsko, ki je bil odgovoren deželne- v Ljubljani in Deželno predsedstvo za Kranjsko, na drugi mu zboru. Upravljal je z deželnim premoženjem, vodil strani pa deželna samouprava, to je Deželni zbor in od- urade deželne avtonomije, deželne zavode in ustanove. bor za Kranjsko. V deželnem reduje bilo dolo=eno, daje dežela razpo- Razvejana državna in deželna uprava sta pogojevali lagala z deželnim premoženjem. Dežela je imela s svojimi nastajanje obsežnega spisovnega gradiva, ki še danes od- skladi in ustanovami dokaj velike stroške, ki jih je krila raža takratno bogato politi=no, kulturno in gospodarsko s svojim premoženjem, z najemanji posojil in z dolo=e- življenje in je kot tako dragoceno za preu=evanje. Arhiv nimi dokladami k državnim in deželnim davkom. SR Slovenije hrani gradivo te dobe v fondih raznih ust- Opravilni red deželnega zbora vojvodstva Kranjske- varjalcev, ki so ob koncu prejšnjega stoletja delovali na ga3 in Opravilni red deželnega odbora4 sta urejala poslo- ob=inski, okrajni in deželni stopnji. Eno izmed najpo- vanje zbora in odbora. S poslovnikom odbora pa so bila membnejših in najbogatejših paje prav gradivo Deželne- sprejeta tudi Navodila deželnim uradnikom in služite- ga zbora in odbora za Kranjsko. ljem4. Deželni red za vojvodino Kranjsko1 in Dežclnozbors- Fond deželnega zbora in odbora je sestavljen iz serije ki volilni red za vojvodino Kranjsko2 sta dolo=ala orga- knjig in serije spisovnega gradiva. nizacijo in delo Deželnega zbora in odbora za Kranjsko. Serijo knjig predstavljajo: Po deželnem reduje vojvodino Kranjsko v deželnih zade- a) evidence spisovnega gradiva kot so delovodniki, vah zastopal deželni zbor. Deželna zakonodaja je slonela indeksi, elenkusi ali števil=na kazala, na deželnem zboru, s tem da so bili od deželnega zbora b) Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, predlagani zakoni vezani na cesarjevo privolitev. Potrjeni ki vsebujejo objave stenografskih zapisnikov zasedanj so bili le tisti zakoni, ki so ustrezali splošnim smernicam deželnega zbora in jih hranijo knjižnica Arhiva SR Slo- vladne politike. V pristojnosti avtonomije so bile neka- venije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Na- tere šolske, ob=inske, cerkvene in vojaške zadeve (nasta- rodna in univerzitetna knjižnica. nitev). Dežela je skrbela za zadeve deželnega pomena kot 68 ARHIVI XI 1'JX.s

a) Evidence spisovnega gradiva: /bora v rokopisni obliki. Te so za=eli v sedemdesetih le- Delovodnike—vložne zapisnike - so vodili v pisarni. tih pisati hkrati v slovenskem in nemškem jeziku, so Te so ob koncu vsakega leta zaklju=ili in jih vezali. Ce skromnejši s podatki kot objavljeni zapisniki, ker ne vse- je bilo potrebno, s» /a eno leto vodili tudi ve7 dclovod- bujejo prilog (poro=il, ra=unskih sklepov, prora=unov), nikov. a so bogatejši zaradi zgoraj omenjenega slovcnsko-ncm- V referatne pole so odlagali spise. To so ovoj=ki. ki škega vodenja zapisnikov sej /bora. V tisku objavljeni za- imajo natisnjeno glavo s podatki 0 uradu, delovodniško pisniki sej zbora so nemški in le v primeru, =e je posla- številko, datum sprejema spisa, ime in delovodniško Šte- nec govoril slovensko, je govor zapisan v slovenš=ini. vilko vlagatelja, ime referenta. Na referatni poli je tudi Tu gre za podvajanje gradiva v samem fondu in kot koncept odgovora. Te rubrike na referalnih polall so se tako bi se moralo izlo=iti, a zaradi stenografskih zapisni- ob=asno spreminjale. kov, vezanih v knjižno obliko, ki niso pri samem gradi- Vse rešene spise so predali registraturi. ki je gradivo vu in zaradi izjemnosti vodenja rokopisnih zapisnikov branila v snopi=ih in jih po petih letih vezala v fascikle. sej v dveh jezikih, bi teh zapisnikov ne kazalo izlo=iti. Spise so v registraturi odlagali in arhivirali po registratur- Obravnave deželnega zbora so prenehale izhajati leta nem na=rtu, tako so bili spisi arhivirani po vsebinskih 1941. ko se je za=ela vojna, kajti deželni zbor se ni ve= kriterijih. Klasifikacijski na=rt ali kot so ga imenovali sestajal. Tudi v vsebinski skupini "sejni zapisniki zbora" registraturni plan je obsegal 13 glavnih vsebinskih sku- 1/4 ni gradiva. Za to obdobje, po letu 1914. lahko sejne pin, imenovanih tudi registraturni fascikli, ki so ozna=e- zapisnike zbora nadomestijo sejni zapisniki odbora. Ti so ni z rimskimi številkami: ohranjeni v vsebinski skupini "sejni zapisniki odbora" I. deželni zbor brez registraturne številke za obdobje 1861 1918. Sejni II. personalne in pisarniške zadeve zapisniki odbora nikdar niso bili objavljeni v tiskani ob- II. ustanove in patronati liki. IV. stanovski sklad in stanovsko poslopje Zadnja poro=ila so bila objavljena leta 191 Is. a zadnji V. deželni sklad prora=uni / zadnjimi Obravnavami 1914. Po letu 1912 VI. sklad za bolnišnice v Obravnavah ni bilo ve= ra=unskih sklepov, vendar so VII. zemljiško odvezni sklad ohranjeni v spisovnem gradivu pri samih skladih. VIII. prisilna delavnica Poleg zapisnikov sej zbora in odbora je v fondu spi- IX. deželna kultura sovno gradivo, ki kaze na pestrost ve= kot petdesetlet- X. splošne deželne zadeve nega delovanja deželne avtonomije na Kraii|skcm. Nje- XI. ob=inske zadeve do 1890 no podro=je so bile gospodarske, zdravstvene, socialne, XII. normalije. zakoni, odredbe, knjižnica pmsvotne. kulturne in gradbene zadeve. Dežela je avto- XIII. miscelánea. nomno skrbela za deželne ustanove, deželni muzej in (¡lavne skupine so bile razdeljene na podskupine, arhiv, ki je imel prostore v stavbi muzeja. Deželni /bor ozna=ene z arabskimi številkami. V dolgoletnem po- in odbor je prevzel od deželnih stanov tudi skrb za gle- slovanju deželnega odbora pa so se ti pododdelki spre- dališ=e. minjali in dopolnjevali. Gradivo o zdravstvu je zelo obsežno, dežela je leta Indeks ali abecedno kazalo so izdelali v registraturi 1862 prevzela skrb za dobrodelne zavode'' kot so dežel- kot drugo evidenco spisovnega gradiva, za lažje iskanje na bolnica, umobolnica na Studencu in v Ljubljani. V odloženih spisov. Sestavljen je bil po abecednem redu. pristojnost dežele so sodile tudi ob=inske bolnice kot so Gesla so vpisovali ne glede na to ali so bila imenska, kra- novomeška bolnica za ženske bolezni, bolnica v Kandiji. jevna, stvarna. Postojni. Idriji. Krškem. Prav glede zdravstvene doku- Poleg indeksa so vodili elenkus. Vanj so vpisovali za- mentacije pa bi omenila, da je gradivo pri deželnem poredne delovodniške številke v okviru enega leta. in zboru in odboru bogato s podatki in bi morda skromno mesto arhiviranega posameznega spisa po registraturnem ohranjeno zdravstveno dokumentacijo lahko dopolnilo. na=rtu. Izlo=anje bi se izvedlo šele po izdelani analizi vsega arhiv- Leta 1891 je bil sprejet sklep o vodenju posebnih de- skega gradiva, ki vsebuje podatke o zdravstvu. lovodnikov in indeksov k personalnim in zaupnim spi- Dežela je skrbela za invalide, reveže, upravljala kopa- som. liš=a, zdraviliš=a. Vse evidence spisovnega gradiva so se ohranile in še Na podro=je šolstva7 sodijo ljudske šole. meš=anske sedaj služijo raziskovalcem pri iskanju odloženih spisov (realka, licej), obrtne šole (v Radovljici, Krškem. Kamni- v gradivu. ku. Novem mestu. Ko=evju. Škofji Loki ter idrijska ru- darska šola), gospodinjske šole v Smihelu. Tuhinju. Ra- b Naslednjo serijo knjig predstavljajo v tisku objavlje- dovljici, kmetijski šoli Slap in GrmK ter slovenska nižja ni stenografski zapisniki zasedanj deželnega /bora za gozdarska šola na Snežniku. Nadalje so tu podatki o je- Kranjsko Obravnave deželnega zbora kranjskega v Lju- senskih in zimskih te=ajih, potujo=ih u=iteljih, inšpek- bljani. Splošne dolo=be o obliki vodenja dcželnozborskih torjih, vzdrževanju šol in položaju slovenskega jezika. sej dolo=a tretje poglavje deželnega reda. natan=nejše Gradivo, ki obravnava kulturno prosvetno problemati- dolo=be pa vsebuje Opravilni red deželnega zbora. Gra- ko, je treba nujno primerjati z gradivom, ki se nahaja v divo za seje zbora je pripravljal deželni odbor. Poro=ila, fondih upravnih organov in prosvetno znanstvenih usta- predloge prora=unov, ra=unske sklepe, ki jih je osvojeni novah. delovanju odbor vsako leto podal deželnemu zboru, so Dežela je skupaj z državo skrbela za napredek polje- objavljali v Obravnavah. Sprva so to objavljali v samih delstva, gozdarstva in živinoreje9 z raznimi podporami zapisnikih sej zbora, kasneje pa v posebnih prilogah. V in posojili. K izboljšanju kmetijstva sodi tudi pridobiva- registraturnem fasciklu ali vsebinski skupini "sejni zapis- nje rodovitne zemlje z. regulacijo voda in osuševanjem niki zbora" 1/4 so ohranjeni sejni zapisniki deželnega mo=virnega sveta - Ljubljanskega barja. S tem je pove- ARHIVI xi 198« 69

''•ma ludi napeljava vodovodov, ureditev vodnjakov in podobno vsebino je v gradivu fondov razli=nih uprav Kapnic. Podobno gradivo vsebujejo (udi fondi upravnih nih stopenj in razli=nih kompetenc - to so razni orga organov kol sta Deželna vlada v Ljubljani in Deželno ni, komisije, sveti, direkcije, družbe. Nujno je ustvarjal predsedstvo za Kranjsko ter Kranjska kmetijska družba. cc in njihovo gradivo vsestransko prou=iti in šele na po V vsebinski skupini splošne deželne /adevc10 je pre- dlagi primerjav dokon=no soditi o vrednosti gradiva te cej gradiva o gradnji, vzdrževanju deželnih cest' '. mos- za=eti izlo=ati. Hkrati pa je možno, da zaradi starosti tov in železnic. Tu bi kot primer navedla spise Deželne mnogih selitev in naravnih nezgod gradivo pri dolo=eni! vlade V Ljubljani, ki se nanašajo na gradnje, saj je ve=ina ustvarjalcih ni v celoti ohranjeno in bi vrzeli lahko do 'eh spisov izgubljena, le del na=rtov, ki se nanašajo na polnilo gradivo deželnega zbora in odbora. ceste in mostove se danes hrani Republiška skupnost za Zaradi obsežnosti fondov in pomembnosti izlo=anja ceste1-. Prav te spise bi lahko nadomestili spisi deželne- gradiva bi bila potrebna sodobna ra=unalniška obdelava ga /bora in odbora. Deželnega gradbenega urada pri gradiva. deželnem /boru in odboru in gradivo Deželne gradbene direkcije, ki pa žal še ni urejeno do stopnje, ko bi se dala x DAS Državni arhiv Slovenije izvesti zadovoljiva primerjava in ugotoviti ohranjenost in 4 vrednost tako spisov kot na=rtov. FZC - Federalni zbirni center 2e sam ustvarjalec je v =asu svojega poslovanja ugoto- vi, da je nujno izlo=iti gradivo, ki ga ne potrebuje za svo- je poslovanje. Tako je deželni odbor na svojih sejali odo- bril izlo=anje gradiva iz vseli skladov, ki so bili v oskrbi LITERATURA IN VIRI deželnega odbora. Tako so v registraturi izlo=ili gradivo, k' ni bilo ve= potrebno pri ti,.ravnih opravilih in nI imelo Sergij Vilfan. Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana ne zgodovinskega ne kakega drugega pomena. V letih 1961. 1887'3 in I89614 so izlo=ili gradivo za obdobje 1861- Josef Pfeifer. Gesetze und Verordnungen für das 1879 in 1880-1890. Podatkov o kasnejšem izlo=anju ni. Herzogthum Krain. Ljubljana. 1960. =eprav obstojajo predlogi za izlo=itev gradiva ( 1902)15. Zgodovina Slovencev (ve= avtorjev), Ljubljana, Can- Izlo=ili so vse priloge blagajniških dnevnikov in podd- karjeva založba 1979. nevnikov. stroške za odgon. vse poravnane ra=une, ra- Jelka Melik. Kranjske deželne finance 1861-1914 zen ra=unov doma=ih in tujih bolnic, ki so jih obdržali Kronika 5/3. 1973. zaradi dolo=anja domovinstva najdencev. Po naklju=ju so se ohranili tudi ra=uni o preskrbi bolnice s kurjavo ( 1887 1918), od teh bi ohranili le vzor=ne primere. Že sam ustvarjalec je ohranil po 10 vzor=nih primerov dnev- OPOMB L nikov o vpla=anih zemljiško odveznih kapitalih. Pri bolniškem skladu so izlo=ili vse zdravniške rapor- 1 Deželni red za vojvodino Kranjsko. Izdan na podlagi te- te, po naklju=ju so se ohranili za obdobje 1983 - sarskega palenta •••' <>. Raporti vsebujejo zanimive podatke s podro=ja 26. februarja 1861, drž. zak. it. 20. 2 aprila 1873. drž. zak. St. 40 in 41. zdravstva in jih ne bi kazalo izlo=iti. Ohranjeni so tudi 26. avgusta 1908. dež. zak. št. 14. raporti prisilne delavnice za leta 1896-1918' 7. 8 2 Dcžclnozborski volilni red za vojvodino Kranjsko, izdan Spisi 0 kmetijski šoli Grm iz leta 1886 niso bili pred- 5. novembra 1898. dež. zak. it. 40 in 26. avgusta 1908. dež. zak videni za izlo=anje, saj je bila V tem =asu šola šele ustano- št. 15. vljena in je bilo gradiva dokaj malo. Pri ocenjevanju gra- 3 Opravilni red deželnega zbora vojvodstva Kranjskega, ki diva te šole in njene predhodnice, šole na Slapu, moramo je bil izdan na podlagi deželnozborskih sklepov 28. in 29. januar- upoštevati, da je gradivo shranjeno v celoti, zato ga je ja 1863 in kasneje izpolnjen 3. oktobra 1868 in 26. avgusta treba pregledati, hkrati pa narediti primerjalno analizo 1908, dež. zak. št. 14. z gradivom, ki ga hranijo o teh dveh šolali še Deželna 4 Opravilni red deželnega odbora je bil izdan na podlagi vlada v Ljubljani. Deželno predsedstvo za Kranjsko in deželnozborskega sklepa 11. in 13. februarja 1863 (Obravnave Kranjska kmetijska družba. 2., 13. in 14. seja) nov poslovnik je bil sprejet 11. decembra Za blagajniške priloge, poravnane ra=une, poro=ila, 1909 (Obravnave 47. str. 480). Hkrati s poslovnikom so bila sprejeta tudi Navodila deželnim uradnikom in služiteljem (Ob- prora=une in zaklju=ne ra=une velja, da jih je že sam ravnave 2. 14/1. 15/1). ustvarjalec zaradi podvajanja izlo=il kot gradivo, ki je 5 AS. Dež. odbor. Reg. 1/4, spis 3261, 3. I 1. 1914. objavljeno v stenografskih zapisnikih in je shranjeno v 6 AS. Dež. odbor. Rcg. VI/1 7. bolnišni=ni sklad. knjigovodstvu. 7 AS, Dež. odbor, Rüg. 1X/2. šolstvo. Ob koncu bi omenila, da bi bilo treba valorizirati 8 AS, Dež. odbor. Reg. IX/3, kmetijska šola Grm. gradivo deželnega zbora, predvsem pa odbora z vso pre- 9 AS. Dež. odbor. Reg. 1X/3. poljedestvo. živinoreja, goz- vidnostjo, saj je bilo gradivo prevzeto v celoti brez vna- darstvo (sem sodijo strokovne šole). prejšnjega (predhodnega) izlo=anja. Arhivsko gradivo 10 AS, Dež. odbor, Reg. X/1 - 6. gradnja in vzdrževanje cest, mostov, železnic. deželnega zbora in odbora je bilo ve=krat seljeno, prev- 11 AS, Dež. odbor. Reg. X/2. ceste, spis 11797, Ljubljana. zeto v posameznih fragmentih. Glavni del fonda je X X 17. avgusta 1910. V pristojnost deželnega odbora sodi posebno ">AS prevzel leta 1948 od FZC . drugi del od ljubljan- nadzorstvo nad premoženjem okrajnoccstnili odborov - cestni ske univerze. Vse do /graditve novega skladiš=a pri Arhi- zakon 28. julija 1889. dež. zak. št. 17. vu SR Slovenije v Rožni ulici je bilo gradivo deželnega 12 Peter Ribniku, Arlnvsko gradivo Namestništva in Dežel- zbora in odbora neprimerno uskladiš=eno v kleti. Pre- ne vlade v Ljubljani 1850-1918. Arhivi, letnik II, št. 1-2, Lju- velika naglica izlo=anja nearhivskega gradiva bi povzro- bljana 1979, str. 36. =ila nepopravljivo škodo. Gradivo s sorodno oziroma 13 AS. Dež. odbor, Reg. II/3 1887. spis 4537. spis 3547. 70 ARHIVI XI 1988

14 AS. Dež. odbor. Reg. M/3 1896. spis 5426. spis 6044. 15 AS, Dež. odbor. Rcg. 11/3 1902. spis 11289. 16 AS, Dež. odbor. Rcg. VI/1 -7. bolnišni=ni Sklad. 4 •^••••• eL^»4tr 17 AS. Dež. odbor, Rcg. Vlll/I -8. prisilna delavnica.

^$Jv -«v¿í**t# jus^jib*, ¿í~r

ZUSAMMENFASSUNG f»Jir -**- «•* >** *->r~-t-t. •>-«- -^t.-S

Landlag und der Ausschuß für Kraul *UXb. -*&**>+•> Saia Serie •• '...••-. .*'_•. «•, '•-

Im referat werden kurze Historie. Zuständigkeiten _t -A. ¿C-^fc. A',/ «^l-,f der Registraturbildcr, das Archivgutordnung und - er- haltcnheit dargestellt. Der Registraturbilder hat wahrend •7' seiner fünfzigjährigen Tätigkeit an der Vcrwaltungscbcnc des Landes umfang und inhaltreiches Archivgut gebil- ¿Pfí det, das fast im ganzen erhalten ist: sowie die Evidenzen des Aktenschriftgutes als auch das Aktenschriftgut als solches. Es wird ein kritischer Zutritt zur Aussonderung notig, die aufgrund vorgehender Vcrgleichung mit dem Archivgut der Bestünde der Registraturbildcr des damali- gen Zeitabschnitts vollzogen sein sollte und zwar wegen des Alters, Umzugs und nicht vollkommen erhaltenen Archivantes. Die Aussonderungsmöglichkeit wird an einzelnen Beispielen dargestellt. (Das am meistens spe- zifische Archiv-gut wurde schon vom Registraturbilder - • selbst ausgesondert.)

Celjska kronika 1594 (prepis il 17. Stol.), /birka rokopi- sov I/16 r obvestila o pomembnejšem gradivu v_doma=ih in tujih arhivih

Arhivsko gradivo med Slovenci v Italiji - stanje in izgledi za prihodnost

Milan Pahor

Slovenci smo kot narod živeli vedno nekako na prepi- kaj se premika zaradi volje in vztrajnosti posameznikov, hu, stisnjeni v zahodnem in severnem predelu med Ro- zaznavna pa je ve=ja politi=na volja, da se uredi tudi to mane in Germane. Slovenski narod je moral neprestano podro=je. Do odlo=ilnega koraka bomo prišli, ko bomo dokazovati svojo prisotnost in se boriti za svoj obstoj. redno zaposlili stalnega arhivarja. Nadalje je treba izde- Ugotovitev je še toliko bolj veljavna, ko govorimo o de- lati kratkoro=ni, srednjero=ni in dolgoro=ni na=rt dela lih slovenskega naroda, ki so zaradi zgodovinskih nepri- na podro=ju arhivistike Slovencev v Italiji. Na omenjenih jetnosti ostali zunaj meja svoje mati=ne domovine. Spri- predpostavkah bo mogo=e zgraditi trdno arhivisti=no de- =o tega dejstva ni treba posebej poudarjati važnosti lo, za katerega se =uti resni=na potreba. zgodovinskega spomina nekega naroda. Prav v pomenu Na podro=ju arhivistike ne vlada popolno mrtvilo, saj besed zgodovina, narod, kultura prihaja do izraza bistve- se nekaj let pozitivno premika: bodisi v ustanovah bodisi na zna=ilnost, ki nas lo=uje od sosedov. Iz ve= razlogov v društvih (kulturnih, telesnokultumih. gospodarskih, se slovenski narod ni mogel izkazati v t.i. "visoki kultu- politi=nih) bodisi med posamezniki. Vedno ve= študen- ri", zato pa se beseda kultura nanaša na celoten narod, tov in strokovnjakov (z raznih podro=ij) se poslužuje ar- na celotno ljudstvo. hivskega gradiva, ki ga hranijo državne, ob=inske in drir- V zadnjem obdobju petnajstih let si je slovenska na- ge ustanove in se nanašajo na preteklost Slovencev. V us- rodnostna skupnost v Italiji postavila na noge vrsto kul- tanovah in društvih (politi=nih, gospodarskih, kulturnih turnih in raziskovalnih ustanov, ki prou=ujejo preteklost in športnih) se po=asi, a vztrajno širi prepri=anje, daje in sedanjost za ozemlju, ki je naseljeno s Slovenci v deže- treba le hraniti osnovne podatke o lastnem delovanju. V li Furlanija—Julijska krajina. Politi=na nuja nas je vedno sklopu Odseka za zgodovino pri Narodni in študijsk silila v sprotno reševanje trenutnih problemov. Nepresta- knjižnici v Trstu je prišlo do dolo=enih pozitivnih premi no smo bili podvrženi pritisku, ki nam ni dovoljeval kov. ki nakazujejo za=etek sistemati=nega dela na pod strokovnega na=rtovanja. Kmalu smo prišli do spoznanja, ro=ju arhivistike. Na drugi strani velja pod=rtati dejstvo da se morajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti da je prav omenjeni odsek za zgodovino - edini med slo izkazati kot strokovanjaki na posameznih podro=jih, venskimi ustanovami v Italiji - zbiral arhivsko gradivo saj je le kakovost tista lastnost, kije lahko dobro zdravi- Prav na primeru odseka za zgodovino bi rad nakazal lo proti asimilaciji. Hoj za enakopravnost, kulturo in problematiko arhivistike med Slovenci v Italiji. sožitje je obenem boj za dosego kakovosti znotraj same narodnostne skupnosti. Italijanska država ni vedno izpolnila sprejetih obvez, zato si moramo pomagati v Kratek oris Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski nekaterih primerih sami. knjižnici Pri nas nam zgodovinske okoliš=ine niso dovoljevale, da bi sistemati=no shranjevali gradivo ter ga ohranili Ustanova Narodna in študijska knjižnica (v Trstu) je za naslednje rodove. V mirnih =asih se je to ob=asno se- bila ustanovljena v letu 1947. Odsek /tedaj odsek za zgo- veda delalo. Dve vojni, dve težki povojni obdobji ter dovino in narodopisje/ je nastal leta 1951. Sprva gaje doba fašizma so nedvomno pustili težke posledice. Skrb prevzel (danes že pokojni) znani u=itelj in kulturni dela- za ohranitev pisanega in drugega gradiva je bila nepresta- vec Drago Pahor. V letu 1953 je delo prevzel prav tako no prisotna, kljub težkim razmeram. znani politi=ni in kulturni delavec Zorko Jelin=i=, koje V današnji kakovostni rasti na ve= podro=jih pa na Pahor odšel na drugo delovno mesto. Leto 1954 je izred- žalost arhivistika še vedno igra vlogo pastorke. Nimamo no pomembno za zgodovino Trsta in še posebej za nas, strokovne ustanove, ki bi se izklju=no bavila z arhivisti- Slovence. Takrat je bila prekinjena marsikatera dejav- ko. Do sedaj je vse skupaj teklo ob=asno, prostovoljno nost, ki je bila takoj po osvoboditvi obujena ali na novo «i pa kve=jemu na lionorani bazi. Vsekakor pa so bili postavljena. Na vsak na=in je Jelin=i= vse do svoje smrti v zadnjih letih narejeni dolo=eni pozitivni premiki, ob- v letu 1965 vodil samostojni oddelek, kjer je zbiral in =utiti je delovanje tudi na podro=ju arhivistike. Marsi- hranil raznovrstno gradivo. Naslednje leto (1966) se je 72 ARHIVI XI 1988 po upokojitvi na odsek vrnil Drago Pahor, ki je na novo 1. Spomenice. Že dolgo vrsto let bije slovenska za=rtal delo. Nedvomno je njegova zasluga, da je v nekaj narodnostna skupnost v Italiji boj za dosego pravic ozi- le tili delo resni=no zaživelo in dobilo prave obrise, =ep- roma enakopravnost z. ve=inskim narodom. Zato so se rav je slonelo na honorarnem delu posameznikov. Leta slovenske organizacije, društva in politi=ne skupine ob- 1971 seje odsek kot samostojna sekcija ponovno formal- ra=ale na vladne organe z raznimi spomenicami in me- no vklju=il v sklop Narodne in Studijske knjižnice. Pre- morandumi. Razdelili smo jih kronološko: lomna letnica je še leto 1978, ko odsek dobi namenske a) 1945 1947 prostore v zgradbi Kulturnega doma v Trstu, kjer je • b) 1948 1954 danes, isti=asno s preselitvijo prevzame odgovornost od- c) od leta 1954 /spomenic je za 4 arhivske škatle/. seka Milan Palior. 2. Obdobje ZVU. Odsek hrani preko sto arhivskih Težko je to=no dolo=iti in opredeliti delo odseka za škatcl gradiva iz. obdobja 1945-54 na Tržaškem. Izgra- zgodovino. Vsekakor bi ga se najbolje opisali, =e bi rekli diva lahko razberemo razgibano politi=no in kulturno takole: odsek za zgodovino pri NSK je: življenje v prvih povojnih letih. Važnejši del sestavljajo 1. arhiv arhivi organizacij: Slovenska prosvetna zveza in Sloven- 2. raziskovalna enota sko hrvatska prosvetna zveza (40), Slovenska italijan- 3. zametek muzeja ska antifašisti=na unija LIAIS (6), Pionirska organizaci- 4. servis /za posameznike, raziskovalec, šole. društva, ja (4), Zveza društev za telesno vzgojo UCEF (5). Rde=i organizacije, za sredstva množi=nega obveš=anja/ ki se križ (2). Ostalo gradivo pa je v glavnem gradivo o poslo- poslužujejo arhivskega gradiva, ki ga hrani odsek/. vanju angloamcriškc uprave. Za Goriško. Bene=ijo. Re- Ko pravimo, da je odsek prvenstveno arhiv, mislim s zijo in Kanalsko dolino pa je važno gradivo Demokrati=- tem, da je treba strokovno in dosledno zbirati gradivo, ne fronte Slovencev (DFS) in glasila So=a. ki se ti=e Slovencev v Italiji. Zbiramo gradivo, ki ima že 3. NOI!. Z leti se je nabralo precej gradiva o narod- neko zgodovinsko vrednost ter gradivo, ki bo šele z leti noosvobodilnem boju v krajih, kjer prebiva slovenska postalo zgodovinsko zanimivo. Cini ve= gradiva bomo narodnostna skupnost v Italiji. Gradivo smo lo=ili na dva uspeli zbrati, tem bolj bogato bo dokumentirana naša dela: izvirno gradivo (poro=ila, resolucije, navodila, preteklost. Pri tem ne smemo pozabiti, da boj za narod- sporo=ila, pisma, žigi, brošure, knjige, letaki, lepaki, nostne pravice Slovencev v Italiji še traja. Podlaga boja fotografije, zemljevidi, zastave ipd), povojno gradivo na je v natan=nem poznavanju preteklosti ter v obvladova- temo NOB. Trenutno je gradivo razvrš=eno v 84 arhiv- nju sedanjosti. skih škatel ter 22 škatcl fotografij. Vsebinsko paje raz- deljeno: I. mestni in okrožni odbor OF, 2. organizacije v sklopu OF, 3. Komanda mesta Trst. •• boji za osvobo- Gradivo ditev Trsta, 3. b partizanski tisk, 4. gospodarstvo. 5. spomeniki NOB. 6. taboriš=a, 6.a politi=ni preganjane!,

S. V gospodarskem delu arhiva hranimo precej zani- pokrajinskih arhivih v Kopru in Novi Gorici - nato bo mivosti. Posebej pa velja omeniti fond Jadranske banke, treba se=i še dlje na Dunaj, v Rim). ki obsega 22 arhivsku) škatcl. 2. Zbrati v sklopu OZ NŠK okvirne podatke in arhi- 9. Zbiramo še podatke o posameznikih, ki so se i/ka- ve vseh važnejših slovenskih organizacij, društev in usta- zali kot Slovenci in kot zaslužni na svojih podro=jih de- nov. Takrat bi lahko govorili o resni=nem arhivu Sloven- lovanja. V bio—arhivu je zbranih ve= sto kuvert, ki prina- cev v Italiji. Nekaj smo v tej smeri že storili. šajo podatke o omenjenih osebah. 3. Razširiti delovanje v Gorico in Bene=ijo. Upamo, Krajevni leksikon Slovencev (v Tržaški pokrajini). da bo delovanje v (¡orici steklo že v letošnjem letu. saj so Pred kratkim smo oddali v tisk gesla (okrog 40) za peto v teku obnovitvena dela v ulici Groce 3 (bivši Šolski knjigo Krajevnega leksikona Slovencev. Delo so privedli dom), kjer bosta v našem sklopu dclovalal knjižnica Da- do konca sodelavci OZ NŠK in SLOR1 (Slovenski raz- mil Fcigcl in odsek za zgodovino. Za Bene=ijo bo po- iskovalni inštitut). Pri delu se je nabralo resni=no veliko trebno nekaj ve= =asa. gradiva, ki pri=a o bogati preteklosti in pestri sedanjosti. 4. Poleg sistemati=nega zbiranja želimo vzpodbuditi Tudi taki sprotni projekti prinašajo mnogo arhivskega raziskovalne projekte, ki bi poleg drugega prinesli še no- gradiva. Peto knjigo leksikona bo založilo Založništvo vo arhivsko gradivo. Trenutno smo postavili na noge pro- tržaškega tiska, izdajatelja pa sta Odsek za zgodovino pri jekt o izseljeništvu. na=rtujemo pa še projekt o krajevni Narodni in študijski knjižnici ter Slovenski raziskovalni in kulturni zgodovini. V bodo=e bo treba še kaj tretjega inštitut. in =etrtega. 5. Prirejati te=aje in seminarje na temo arhivistike, da Sklepna misel (današnje stanje in perspektiva) seznanimo javnost o delu na tem podro=ju ter na drugi Iz bežnega orisa arhivske problematike (saj se v sklo- strani vsaj delno usposobimo ve=ji krog kulturnih delav- pu odseka dogaja še marsikaj drugega) v Odseku za zgo- cev tudi za arhivsko delo. Prvi korak smo storili decem- dovino pri Narodni in študijski knjižnici je razvidno, da bra 1987 s prireditvijo te=aja o arhivistiki v sklopu OZ je osnovnega gradiva in strokovnih izkušenj le dovolj, da NŠK. lahko sistemati=no za=nemo s temeljitim delom. Na ža- 6. Strokovno spremljanje našega dela s strani strokov- lost nas še vedno pestijo šibka kadrovska zasedba ter ne- nih delavcev iz Slovenije (Arhiv SR Slovenije in ostali). zadostna finan=na sredstva. Kljub temu smo dovolj tr- 7. Trenutno še zdale= nismo v stanju, da bi opravljali masti in obenem optimisti, da bo zadeva stekla tako kot povezovalno vlogo med slovensko (oziroma jugoslovan- je treba. sko) in italijansko arhivsko službo (predvsem v Trstu). Na koncu navajam smernice, po katerih želimo razvi- Vendar bi le morali ciljati v tej smeri, da bi se to dalo ti našo dejavnost: vsaj delno opravljati v naslednjih letih. 1. Sistemati=no je treba zbirati gradiva po arhivih v Na vsak na=in je delo vsaj zastavljeno v osnovnih Italiji in Jugoslaviji (najprej je treba pregledati fonde v smernicah in ciljih. Bodo=nost bo pokazala, =e smo Državnem arhivu v Trstu, v Mestni knjižnici v Trstu, v resni=no zaživeli v zaželicni smeri. škofijskem arhivu v Trstu, v Arhivu SR Slovenije ter v

Manjka arhivske zavesti?

Augustin Malle

Ko govorimo o evidentiranju arhivskega gradiva za ostala na Dunaju in je nekaj =asa delala! v arhivu dunaj- zgodovino Slovencev v arhivih zunaj Slovenije, moramo ske univerze. V sedanji situaciji pa financerji SZI govo- prav na primeru koroških Slovencev opozoriti na osnovni rijo kve=jemu o oženju tiste raziskovalne dejavnosti, ki problem takega dela. Po mojem mnenju so veliki deli ar- ni neposredno "'uporabna" in ne o širjenju temeljev za hivskih fondov koroških arhivov neposredno pomembni neko poglobljeno raziskovalno dejavnost. za slovensko zgodovino, ker so pa= del dežele strnjeno Tako zasledujemo na podro=ju raziskovalne dejavno- poscljevali in še danes poscljujcjo Slovenci, =eprav ne sti o koroških Slovencih pojav, ki smo ga ugotavljali že razpravljamo o njihovi narodni zavesti in upoštevamo na zborovanju v Slovenjem Gradcu leta 1974 in kije na- tudi dejstvo, da niso bistveno vplivali na družbenopoliti- kazan tudi v tezah in materialu za današnjo okroglo mi- =na dogajanja. Tisti, ki se poklicno ali le ob=asno stro- zo. Vsak raziskovalec dela zase, pregleduje in preslikava kovno ukvarja s preteklostjo Slovencev na Koroškem, oziroma prepisuje arhivsko gradivo in ga potem tudi mora po sili razmer delati pa= vsaj tudi v dveh najve=jih spravlja v svoje predale. Na SZI imamo sicer osnovni pre- koroških arhivih. V mislih imam Koroški deželni arhiv gled raziskovalne dejavnosti o koroških Slovencih, ker in arhiv krške škofije. Pa tudi mimo raznih dunajskih danes v Avstriji razen našega inštituta prakti=no nih=e ne arhivov, en sam je omenjen v predloženem materialu, ne more delati v tej smeri. Smo pa dale= oddaljeni od na=i- bo mogel. Za starejšo zgodovino pa ga bo pot nujno na dela, ki bi odgovarjal predstavam, zapisanim v predlo- vodila še v nadškofijski arhiv v Salzburg in še kam. ženem materialu. Zato nismo usposobljeni niti strokovno Eden osnovnih problemov je, da na Koroškem v vrs- in kadrovsko in tudi =asovno tako natan=nega evidenti- tah zavednih Slovencev ne razpolagamo z ustrezno kvali- ranja ne bomo zmogli. Vselej bo važnejše kaj drugega. ficiranim kadrom. Ta situacija se v doglednem =asu ver- Že dalj =asa se trudimo in zahtevamo, da bi dobili vsaj jetno ne bo spremenila. Edina kvalificirana kolegica je nek sistemati=en pregled raziskovalne dejavnosti o ko- 74 ARHIVI XI 1988 roških Slovencih, ki bi zajemal tudi podro=je Slovenije. KKZ je v zadnjih letih preslikala vrsto zapisnikov krajev- Moramo re=i. da smo glede tega neuspešni. nih društev, enako tudi inštitut. Material ZSO in NskS pa Že na samem za=etku delovanja SZI smo bili soo=eni se nanaša zlasti na najnovejši =as. s vprašanji arhiviranja. Menim, da smo po dolgih letih Pri zbiranju arhivskega gradiva smo v zadnjih letih po- odprli prostor SPZ ita Salmstrabe, pregledali tamkajšnje novno ugotovili, da razne ustanove zelo malomarno rav- kupe publikacij in papirjev, nekoristne stvari odpeljali na najo z njim. V mislih imamo tudi ob=ine južne Koroške. odpad in rešili pred dokon=nim zgnitjem v vlažnem pros- V okviru zadnjega združevanja ob=in na Koroškem so toru vse tisto, kar se nam je zdelo pomembno. V prvi izginili fondi nekaterih ukinjenih ob=in, ali pa ob=ine, vrsti so bili to razni zapiski OF, DFDL, SPZ in v=lanje- ki bi morale material prevzeti, o njem ni= ne vedo in ga nih organizacij. Ta material sta pozneje pregledala in sis- uradno ni ve=. Zgodilo se je, da smo dele ob=inskih spi- temati=no uredila tedaj še študenta zgodovine Marjan sov pobrali iz gramoznih jam. =e smo bili o tem pravo- Sturm in Janko Malic. Katalog, ki smo ga zatem natip- =asno obveš=eni. Na podjunsko podro=je paje po infor- kali, obsega 272 strani. Že ta pregled zanemarjenega ma- macijah doma=inov posegala tudi ravenska knjižnica, ki teriala je pokazal, da na Koroškem manjka arhivske za- seje pa v prvi vrsti zanimala za stare tiske. vesti tako na ravni organizacij kot tudi na ravni funkcio- V preteklih letih smo v naše fonde vklju=ili še nekaj narjev. Ugotovili smo, da sistemati=nega arhiviranja po materiala, ki pa ostaja popolnoma neurejen in s tem do- letu 1945 ni mo= zaslediti. Posamezniki so sicer zbirali mala nedostopen, iako je med publikacijami mohor- dokumente, ki pa javnosti niso bili dostopni. Poleg jevkami —, ki smo jih dobili iz. Roža, tudi nekaj zanimi- tega smo ugotovili, da si posamezniki pogostokrat lastijo vosti. Dosedanje vire o OF odnosno DFDL pomnožujc arhive, ki so last organizacije, v kateri so delovali. SZI je material, ki sta ga nam izro=ila Franjo Ogris, dolgoletni ponovno nagovoril bivše funkcionarje koroških Sloven- funkcionar OF. DFDL in ZSO in Rado Jancži=, dolgo- cev, da mu odstopijo zasebno hranjeno gradivo ali pa da letni glavni urednik Slovenskega vestnika. Za slovensko ga pustijo prekopirati, da tako postane dostopen razisko- literarno zgodovino je gotovo pomembna kompletna do- valcem. Imeli smo nekaj uspehov, vendar ne prevelikih. kumentacija Mladja od prve do znamenite =rne. 42. šte- Tako ostaja arhiv SZI še naprej zelo nepopoln. vilke. Obsega rokopise, korespondenco, razne sejne zapi- Ob tem je treba opozoriti tudi na dejstvo, da zajema se, finan=no poslovanje etc. V preteklem letu smo spre- arhiv SZI predvsem material iz let po letu 1945, tja do jeli veliko koli=ino gradiva o utrakvisti=nem in dvojezi=- za=etka petdesetih let. torej trenutka, ko je prišlo do nem šolstvu. Po dogovoru in zaradi želje bivših lastnikov ve=je diferenciacije odnosno do "razkola" koroških Slo- zapuš=ine nismo poimenovali. Poleg šolske problematike vencev. zajema tudi nekaj materiala iz =asa zadnje vojne, zlasti Najmanj gradiva hranimo o monarhiji. Le nekaj pro- poro=ila velikovškega deželnega okrožja o položaju v tokolov iz dunajskega državnega zbora hrani arhiv SZI. okraju ter zapiske 13. SS-regimenta, ki je z vsemi sred- Tudi kar se ti=e /. republike arhiv ne prikaže celotnega stvi skušal zatreti oborožen protifašisti=en boj na Koroš- družbenega življenja koroških Slovencev. Fond o i. re- kem. publiki obsega dokumentacijo o državljanskih pravicah Trenutno dela SZi na tem. da pripravi za ves ta ma- u=itelja Aichholzerja, nekaj =asopisnih =lankov ter do- terial ustrezne prostore, ki bi odgovarjali tudi sodobnim kumentacijo o požarnih brambah ter njihovem odnosu arhivskim predpisom. Tja naj bi prišel tudi obširni arhiv do koroških Slovencev. =asopisnih izrezkov SZI. Ker je denar že na voljo in Še najbolj obširen je fond o Osvobodilni fronti za imamo tudi odgovarjajo= prostor, s tem ne bi smelo bi- slovensko Koroško, pa =eprav je del dokumentov shran- ti ve=jih problemov. jen v razli=nih arhivih v Sloveniji. Tudi v tem primeru bo Že zgoraj smo kratko nakazali pomen in važnost dveh treba najti pot. da bomo poenotili in dopolnili arhiv najve=jih koroških arhivov za zgodovino Slovencev. Ob SZI. Primerno bo, da preslikamo originale v Ljubljani. V tem naj mi bo dovoljena še pripomba, da za koroške Slo- sklopu tega fonda je shranjeno tudi gradivo o množi=nih vence to ni nek tuj arhiv in v njem hranjeni arhivski fon- organizacijah OF, kot so Slovenska kme=ka zveza. Slo- di niso nekaj tujega. Mislim, daje umestna nadaljnja pri- venska prosvetna zveza. Slovensko šolsko društvo. Zveza pomba, da dunajski arhivi splošni upravni arhiv, hišni, partizanov ipd. Množi=ne organizacije OF hranimo do dvorni in državni arhiv in drugi veliki arhivi verjetno Slo- konca njihovega delovanja oziroma do petdesetih let. vencem niso prav ni= tuji. da hranijo del njihove zgodo- Edinole Zvezo mladine za slovensko Koroško smo uvrsti- vinske preteklosti. Koroški avstrijski arhivi imajo gotovo li v samostojen fond E, ker je gradivo zelo obširno. poseben pomen in položaj za koroške Slovence oziroma Demokrati=no fronto delovnega ljudstva DFDL in za Slovence sploh. Na Koroškem obstaja seveda še vrsta za=etno fazo Zveze slovenskih organizacij ZSO vsebuje drugih arhivov, ki so prav tako relevantni za naša razmiš- fond D. Fond F pa vsebuje neurejeno zapuš=ino prof. ljanja. To so arhivi ob=in, župniš= in šol. Za nas so zani- Škerla, neurejeno zapuš=ino Prušnika (¡asperja, zapuš=i- mivi seveda tisti iz politi=nih okrajev s slovenskim ali no u=itelja Aichholzerja, objavljene =lanke Slovenskega mešanim prebivalstvom, =eprav je jasno, da bomo našli vestnika ter Wählerverzeichnis für die (¡emeinderatwah- tudi v fondih celovškega mestnega arhiva - shranjen len iz let 1949 in 1953. je v deželnem arhivu -- nekaj ustreznega materiala, de- Gradivo posameznih organizacij smo razvrstili po or- nimo o slovenskih društvih v tem mestu. ganizacijski strukturi in sicer vedno od centrale navzdol. O Koroškem deželnem arhivu bi seveda najbolj av- Glede navedenih zapuš=in je treba re=i. da so jih de- tenti=no lahko spregovoril na tem zboru njegov direk- di=i razdali v razli=ne ustanove. To otežko=a tudi njiho- tor, dvorni svetnik dr. Alfred Ogris. Osebno v zadnjem vo obdelavo. Tako npr. ne vemo. na koliko krajih se še =asu bolj redko zahajam tja. Sicer pa obstaja o arhivu nahajajo deli zapuš=in. tudi nekaj literature, opozarjam na prispevke v Carinthii Arhivski material o koroških Slovencih hranijo še I, ki so jih napisali razni arhivarji (Wuttc. Dinklage, Og- centralne organizacije ZSO, NskS, SPZ in KKZ. Zlasti ris, Wadl); o razvoju zadnjih let poro=a Alfred Ogris v ARHIVI XI [988 75

Caiintliii letnik 176 (1986), sir. 361 370. kjer navaja V zadnjih letih sem delal tudi v raznih župnijskih ar- nadaljnjo strokovno literaturo. hivih južnokoroških župnij. Na osnovi teh opazovanj Oba velika koroška arhiva sta se v preteklih letih per- lahko re=em, da je bil material vsepovsod varno sprav- sonalno okrepila, škofijski arhiv pa je dobil tudi nove ljen, pa =eprav ponekod neurejeno. prostore. Iz ob=asnih poro=il oziroma pozivov v dnev- Šolski arhivi so za nas pomembni zlasti glede raznih nem tisku sklepamo, da se deželni arhiv trudi tudi v kronik in seveda tudi drugih podatkov, ki jih dobimo smer, da pritegne v svoje fonde arhivsko relevanten ma- npr. iz razrednih katalogov. •erial, ki ga trenutno hranijo privatniki. Škofijski arhiv Problem tematskega evidentiranja bi rad nakazal na pa se trudi /a ve=jo centralizacijo fondov župnijskih ar- šolskem podro=ju, ki sem ga. seveda po lastni subjektiv- hivov. Tudi o škofijskem arhivu velja povedati, da obsta- ni oceni, v preteklosti precej obdelal. V ta namen sem ja o njegovih fondih in dejavnosti nekaj objav prav tako pregledal na Koroškem predsedstvene spise oziroma spi- v Carinthii I. Seveda pa zasledimo poro=ila o obeh arhi- se deželnega šolskega sveta, ki so v deželnem arhivu, za vih ob=asno tudi v drugih strokovnih publikacijah. starejše obdobje pa deloma fonde škofijskega arhiva. Na v zvezi s škofijskim arhivom bi rad opozoril na mape Dunaju sem našel najve= gradiva v Splošnem upravnem oziroma fond z naslovom Cerkev in nacionalni sociali- arhivu, ki sem ga lahko tudi preslikal. Ob tem sem slu=aj- ZCm na Gorenjskem, material /ajenia tudi Mežiško doli- no naletel na protokole ministrskega sveta, ki poro=ajo o lo. Tu pa tam se najde med tem materialom tudi kak za- taborskem gibanju ter o možnostih prepovedi le tega. l»s o koroških Slovencih, tako npr. pismo generalnega Da pa bi bilo evidentiranje šolskega materiala =im popol- vikarja Kadrasa angleškemu Oberstu Clarku o zadržanju nejše, bi moral stopiti npr. še v dunajski parlament (ne- slovenskih izseljencev. Ko sem ga pregledoval.je bil neu- kaj o tem je napisal Dušan Ne=ak), do vrhovnega sodiš=a rejen, v kakšnem stanju se nahaja danes, mi ni znano. (Haas Stuhlpfarrer), pregledati ob=inske, cerkvene in Ob=ine na južnem Koroškem oskrbujejo svoj arhivsko šolske arhive južne Koroške, arhive raznih slovenskih in ^levanten material s pomo=jo uradnikov, ki pa seveda nemških društev, po vsej verjetnosti še arhive strank, raz- "imajo nobene tozadevne izobrazbe. Iz. informacij, ki ne koledarje (u. DSM. CMD. u=iteljske), ki so objavljali J''1 dajejo razni študentje, ki pišejo svoje diplomske na- razne dokumente in ne nazadnje še arhive založb, ki so '°8C o regionalni, lokalni zgodovini, lahko sklepamo, da izdajale u=benike za šole na južnem Koroškem. S tem material na ob=ini praviloma ni v zadostni meri oskrbo- ho=em nakazati na eni strani razsežnost tematike, ki jo van in da pogosto manjka ob=utek za njegovo pravilno obravnavamo, na drugi strani pa relativisti vsaj zame po- liranjenjc. jem "tuji arhivi".

Tržaška vladna gradiva iz =asa pred letom 1918: njihov pomen za Slovenijo

Ugo Cova

Dobro so znana zgodovinska dejstva, po katerih po- Glede na posebno ozemeljsko omejitev Trgovinskega znamo kvaliteto in strukturo arhivskih gradiv, ki jih hra- nadzora, vezanega v glavnem na obalno ozemlje, kije bi- nijo v Državnem arhivu v Trstu. Glede na svojo vlogo lo tedaj avstrijsko (Oglej, Trst. Reka, Bakar. Kraljevica, "stanove hrani arhiv zlasti fonde, ki se nanašajo na ad- Karlobag) in glede na veliko krajev v Istri od Milj dalje, ministrativno in pravno dejavnost državnih uradov. V ki so bili pod beneško oblastjo, je ta sicer zelo zanimiv PrejSnjfh stoletjih, ko je bil Trst del dednih ozemelj av- fond vseeno manjšega pomena za Slovenijo. Zanimiv je- strijskega dvora, je državno administracijo vodila ob- za podro=ja, ki predstavljajo gospodarske, finan=ne, tr- lina, ki je imela zelo veliko avtonomijo in je bila omeje- govske in administrativne stike s kranjskim zaledjem. na le v dejavnostih, ki so bile v pristojnosti cesarjevega Podobno je pri dokumentaciji Cesarske obalne oblasti namestnika. Ker pa se je njegov arhiv izgubil in ker tr- v Trstu, ki je leta 1776 nasledila Trgovinski nadzor in ki žaška ob=ina še vedno hrani svojo staro dokumentacijo, je obstajala do leta 1809. Vendar pa sta bili vmes še dve. ""a Državni arhiv v Trstu, z redkimi izjemami, celotno sicer kratki obdobji, koje imel Trst pristojnost nad slo- 'hirko arhivov le za obdobja, ko so bili v mestu ob Ja- venskim ozemjem. Prvi= je bilo to v letih med 1783 in dranskem morju pravi državni uradi. Tako je bilo v prvi 1791. ko je cesar Jožef II. vklju=il v avstrijsko obalno Polovici 18. stoletja, v =asu vladanja Karla VII. in še ozemlje celotni grofiji Gorico in Gradiško (Gradisca), in zlasti v =asu vladanja njegove h=ere Marije Terezije. drugi= med letom 1804 in 1805, koje pripadala temu Najstarejši državni fond, ki ga hrani Državni arhiv v obalnemu ozemlju še prejšnja beneška istrska obala. Zato Trstu, je fond o trgovinskem nadzoru nad tržaško oba- bi slovenskega raziskovalca le utegnil zanimati arhivski '°. v katerem beremo, da je dunajski dvor pustil lokal- material iz 18. stoletja v zvezi z Consiglio Capitaniale nim državnim oblastem veliko avtonomije pri odlo=anju (Poveljniški svet) iz Gorice in Gradiške, ki je vklju=en K°< tudi pri predlogih na podro=ju zakonodaje in trgo- ab antiquo (od nekdaj) v Obalno oblast v Trstu, glede vinske politike. V okviru teh prvih državnih tržaških ura- na to, da omenjeni material ne zadeva le doline ob reki dov so se hitro ustanavljali, glede na nove potrebe po So=i severno od Gorice, ampak tudi velik del Krasa, kije "rejeni administraciji.se drugi nižji državni uradi. tedaj pripadal goriški grofiji. 76 ARHIVI XI 1988

Sicer paje /.nano, da se danes hranijo državni akti Ilir- Ob vladnih tržaških uradih in zlasti ob Obalnem na- skih provinc francoskega imperija, ki so zavzemale velik mes t n iS t vu so delovali še drugi uradi, ki so imeli bolj del ozemlja od Koroške preko Kranjske do morja, v Ar- dolo=ene tehni=ne pristojnosti in so bili pod neposred- hivu Slovenije v Ljubljani, kjer je bil tedaj sede/ omen- nim nadzorstvom in vodstvom namestništva samega. Po- jenih provinc. gosto pa so tem stranskim uradom na=elovali namestni- Za prehodno stanje v =asu med Napoleonovim pad- ki sami. Glede na temo tega sre=anja je prav. da v tej cem in postavitvijo avstrijske oblasti v Trstu obstaja ne zvezi omenimo Pokrajinski šolski svet za Gorico in za Is- preve= trden fond i/, =asa nad/ora nad Istro in Trstom, tro, ki je bil odgovoren zlasti za nadzor nad šolskimi us- ki je od za=etka leta 1813 do septembra 1814 krojil tanovami na Obali. Predsednik teh svetov je bil namest- usodo tržaškega ozemlja in majhnih obmejnih podro=ij, nik, delovali pa so od leta 1868 ilo leta 1919. kmalu po odvisno od osrednje za=asne vlade Ilirskih provinc v priklju=itvi Bene=ije Julijske krajine k italijanski državi. Ljubljani. Od leta 1906 so bili uradni spisi krajevnega šolskega sve- Omenjenemu nadzoru, kije bil kot organ francoskega ta vklju=eni v novo ustanovljeni oddelek VII. namestništ- porekla, je konec leta 1814 sledila Obalna oblast v Trstu, va. ki je tedaj postalo odgovorno za šolstvo na vsej obali. ki je bila prav tako odvisna od za=asne vrhovne vlade Glede na posebno zanimanje za krajevno zgodovino Ilirskih provinc. Ta vladna pisarna je prenehala biti odvis- in glede na ekonomske in socialne pogoje zlasti na kme- na od Ljubljane leta 1816, ko se je ustanovilo v okviru tijskih podro=jih avstrijske Obale, je treba omeniti še en državne avstrijske zveze Ilirsko kraljestvo. Od Cesarske arhivski vir. ki so ga sicer pridružili namestništvu. Cire obalne oblasti so bila od leta 1814 odvisna okrožja namre= za ministrske komisije za zemljiško odvezo. V (Kreise) Istre (s sedežem v Trstu). Reke in Gorice. Leta zvezi s tem so že uredili serijo, ki se nanaša na Gorico 1822 pa je Reka zopet prišla pod Madžarsko. Središ=e in sicer skupaj z uradnimi listi od leta 1849 do 1855. Ta Istrskega okrožja se je preselilo v Pazin, od koder je skr- serija je že na vpogled. belo za ozemlje prejšnje beneške oblasti v Istri in za oze- Se en urad, ki je bil tesno povezan s tržaškimi vladni- mlje, kije bilo že prej habsburško. mi uradi in ki je imel tehni=ne dolžnosti v zvezi z jav- Lahko re=emo, da je ne glede na nadaljnje in ponav- nimi gradnjami, je bila Uprava tovarn (Baudirektion) v ljajo=e se spremembe od za=etka padca habsburškega Trstu, ki je imela svoje pristojnosti na ozemlju vse Obale imperija v okviru notranjega politi=nega okrožja avstrij- v =asu med sredino 18. stoletja in letom 1862. Tega leta skega Primorja ta provinca v bistvu ohranila nespremen- paje bila omenjena Uprava ukinjena inje njene dolžnosti jene svoje meje z drugimi avstrijskimi provincami, zlasti skupaj / arhivom prevzel Znanstveno tehni=ni oddelek še s sosednjo Kranjsko. Ob vznožju Snežnika nad Reko Obalnega namestništva v Trstu. je meja med avstrijskim Primorjem in Kranjsko potekala V arhivu na=rtov Kraljevske uprave tovarn za Obalo je vzdolž brkinskih hribov, prekora=ila Kras med Diva=o zbranih ve= kot 1.000 na=rtov, zemljevidov in skic. ki se in Senože=ami, razdelila na dva dela Vipavsko dolino nanašajo na javna dela. ki jih je na=rtovala država za med Ajdovš=ino in Vipavo, pre=kala Trnovski gozd. Id- obalno ozemlje. Vse to je izjemnega pomena za grafi=no rijsko dolino nad Tolminom in potem sledila grebenu prikazovanje, ki kaže 10 delov prav tako razširjenih na Julijskih Alp. ki lo=i pore=je So=e od Savskega in se ozemlju, in pa spremembe, ki jih je povzro=alo delo lju- kon=no sre=ala z mejo s Koroško med Mangartom in di. prelazom Predil. C ¡lede na =as. ki mi je na voljo, moram zdaj kon=ati Tako je torej jasno, da ne nepomemben del dokumen- to predstavitev, ki bi sicer lahko bila bolj natan=na in tacije Cesarske obalne oblasti in od leta 1850 do leta analiti=na. 1918 še Obalnega namestništva zadeva ozemlja zanimiva Sicer pa je vladni tržaški fond pred letom 1918 dra- za Slovence, saj so ali del Goriške grofije ali Istrske mej- gocen vir ne le zato. kar se nanaša na slovensko, tem- ne grofije. V zvezi z omenjenim gradivom opazimo, daje ve= tudi za sosednje hrvaško ozemlje. Na vse to kaže tudi del zelo velikih pristojnosti politi=ne oblasti, ki so uprav- izro=itev med letoma 1965 in 1966, ko je Državni arhiv ljale razli=ne Liindcr (dežele) v cesarstvu in ki so bili po- i/. Trsta izro=il jugoslovanskim arhivom številne mikro- sredniški organi državne administracije med ministri na filme i/, arhivskega gradiva. Pri tem so posebne pozorno- Dunaju in okrajnimi ali okrožnimi oblastmi vsaj preden sti vredni fondi Trgovinskega nadzora, Cesarske obalne so bile okrožne oblasti okoli leta I860 ukinjene. Ravno vlade. Kraljevske obalne vlade in Obalnega nadzorstva. med letom 1860 in 1861 so poverili Obalnemu narrtest- Raziskovalno i/pisovalno delo vladnih fondov /a Obalo ništvu v Trstu ozemeljsko pristojnost nad Kranjsko. Ob in Trst. ki ga trenutno opravljajo kolegi iz koprskega Po- zmanjšanju teh pristojnosti so to dokumentacijo poslali krajinskega arhiva v zvezi z javnim šolstvom v Istri, je v Ljubljano za nadaljnje delo tega urada. še ena potrditev pomena tega dokumentarnega gradiva, Ko govorimo o zadevah, ki so bile v pristojnosti tr- ki prinaša pri=evanje o splošnem, ekonomskem in social- žaških vladnih uradov, je dobro, da omenimo vse, kar nem življenju vseh krajev, ki so bili neko= združeni v po- najdemo v inventarjih, ki so nam na voljo, z vsemi po- krajino avstrijske Obale. drobnejšimi opisi oz. seznami in ki lahko prikažejo ve=- je zanimanje za slovensko ozemlje. Tu mislimo zlasti na organizacijo in na nosilec nižje politi=ne oblasti, na ob- =inske zadeve, lokalno policijo, cerkev, zavode, cerkve- no imetje, na javno šolstvo in zdravstvo, kmetijstvo in gozdove, javne gradnje s posebnim poudarkom na ces- tah. To je le preprosta razlaga ve=jih tem za raziskavo, ki pa je tudi bolj ozko omejena glede na tesno poveza- nost odnosov med tržaškimi vladnimi upravnimi organi in nižjimi organi na vsem tem širokem podro=ju. ARHIVI XI 1988 77

Preu=evanje avstrijskih dokumentov socialnega zna=aja v državnem arhivu v Gorici

Adele Brandi

Zc takoj na za=etku se opravi=ujem zaradi po eni vir za podatke o življenjskih razmerah kmetov iz. tistega strani zelo ozkih, po drugi strani pa širokih meja tega =asa. o na=inih in uspehih obdelovanja polj. številu živi- mojega zelo kratkega prispevka. Besedo Gorizia najdemo ne, številu in v=asih o tipih hiš in še zlasti o delitvi pre- že v Guida generale degli Archivi di Stato italiani (Splo- moženja. šen vodi= po italijanskih državnih arhivih). Zato bi bilo

ljubosumje, nasilje nad mladimi, posilstva - ali paso bili posredi ekonomski interesi. Koliko nasilja jc bilo v=asih zaradi "prav revnega bogastva". Bili pa so tudi primeri, ko sta bila uporabljena no/, ali puška zaradi nepremišljeno izre=enih besed. Potem še razne prilož- nosti: gostilne, ki so že bile kraj druženja ali le sre=e- vanja ljudi, cerkvena proš=enja in sejmi, kjer je priha- jalo zaradi veselega razpoloženja in vaškega patriotiz- ma do pijan=evanja. Posebno poglavje pa bi lahko bili sodni postopki zaradi detomorov, ki so se pogosto kon=ali z oprostitvijo. Tako vidimo, da so bili otroci v nekaterih socialnih okoljih izpostavljeni tudi tvegan- jem. Sociolog bi lahko našel razne zanimivosti tudi v manjših ali celo =isto majhnih zlo=inih. Veliko folklo- risti=nih elementov je pogosto najti tudi v jezikovni iz- razni mo=i dialektov, kar bi lahko slišali že v prepirih po dvoriš=ih. Potem je tu še ogrožanje premoženja: razne goljufije, kraje, zlasti verjetno kme=ke kraje ali pa razni vandaliz- mi, za katerimi se lahko skriva osebno maš=evanje. Lah- ko pa so vzroki tudi v ve=jih družbenih odporih oz. skupnih dejanjih in vstajah. Lahko bi nadaljevali z dejanji bolj politi=nega zna=a- ja: zlasti nacionalno-ircdcntisti=nega pa tudi razredne- ga. Nazadnje preidimo še k =asopisom, saj je prihajalo do zaplemb periodi=nih publikacij in drugih zaradi de- janj, s katerimi so hoteli zamajati javni red. Obstaja še možnost raziskovati vzroke osebnih prepi- rov, kije druga stran družbene stvarnosti. Toda menim, da jc to skromno in bolj ali manj suho- parno naštevanje oz. poro=ilo prišlo h kraju in vsem, ki so prisluhnili, se zahvaljujem za pozornost in potrpežlji- vost. D iz mova kroniku 1688 1X02. Zbirka rokopisov I/1 r

Arhivska gradja za ¡storiju Slovenije u fondovima arhiva Jugoslavije

Milica Mili7evi7

Arhiv Jugoslavije nadležen je, na osnovu Zakona o oda Kraljevine Jugoslavije 4.377 dužna metra i socijalis- arhivskoj gradji federacije, za arhivsku gradju koja je ti=kog perioda 5.414 dužnih metara gradje. Gotovo za nastala u radu saveznih organa, društveno-politi7kili or- svu gradju fondova uradjena su informativna sredstva - ganizacija u federaciji, ustanova koje vrše poslove od in- 60 inventara i ostalo su popisi gradje. teresa za ostvarivanje funkcije federacije kao i društvenih U gradji fondova =esto nedostaju klju=ni dokumenti, organizacija i udruženja gradjana, odnosno koja jc nasta- prvorazredni istorijski izvori za izu=avanje politi=kog, la u radu svih saveznih organa i organizacija. U nadlež- ekonomskog i kulturnog razvoja zemlje. No bez obzira nosti Arhiva je i gradja koja je nastala radom politi=kih, na ovu =injenicu, prikupljena arhivska gradja predstavlja kulturnih, nau=nih, javnih i drugih li=nosti =ije su aktiv- nezaobilazne istorijske izvore za nau=na istraživanja cclo- nosti od interesa za narode i narodnosti Jugoslavije, ako kupnog života naše zemlje. mu lica koja njome raspolažu tu gradju povere. Najve7i dco fondova Arhiva Jugoslavije sadrži gradju Arhiv Jugoslavije nadležan jc i za gradju Kraljevine od interesa za istraživanje na ovu temu. U referatu su ob- Srba, Hrvata i Slovenaca odnosno Kraljevine Jugoslavi- radjeni svi fondovi koji su sredjeni i za koje su uradjeni je, nastalu u radu njiliovih centralnih državnih organa i inventari kao obaveštajna sredstva. Treba napomenuti, ustanova, centralnih organa politi=kih partija i drugih da se istraživanjem kroz gradju fondova može prona7i i organizacija i stru=nih i drugih udruženja. arhivska gradja koja nije obuhva7ena ovim prikazom jer Arhiv =uva ukupno 311 fondova od kojih 62 fonda iz jc prezentacija podataka bila isklju=ivo zavisno od opisa medjuratnog perioda, 249 fondova iz socijalisti=kog peri- sadržaja grada u inventaru. Iz tog razloga razlikuje se oda i 20 li=nih i porodi=nih fondova i 4 zbirke. Ukupna na=in prikaza gradje pojedinih fondova tako da su neki koli=ina gradje iznosti oko 9.800 dužnih metara, iz peri- fondovi detaljno obradjeni a za manji broj fondova dati ARHIVI XI 1988 79 su saino uop.štcni podaci o gradjl, kao osnovni pokazatelj rijali • akcijama u SAD za dobijanjc specijalnog statusa materije • kojoj se radi u fondu. za Slovence iz Trsta i Istre: podaci iz raznih listova • masovnom iseljavanju Slovenaca: izveštaj • aktivnosti partizanskih jedinica - naro=ito u Sloveniji; materijali Narodna skupština Kraljevine Jugoslavije • delatnosti Oslobodilne fronte; izveštaji i drugi materija- 0918 1941) li • stanju u Sloveniji 1942. i 1943. godine; materijali • problemima rada nov=anih zavoda nastalih zbog pódele U gradji fonda se nalaze slede7i materijali: Predlog za- Slovenije; materijali • delatnosti i ciljevima Oslobodilne kona • suzbijanju korupcije Ljubomirc Davidovi7a, fronte i drugih politi=kih i vojnih grupacija: materijali • Jovana Jovanovi7a, Dr. M. Spähe i Dr. Korošca. 1926. represalijama i stavu Slovenaca prema Vladi u emigraciji; godina: Zakon o pripajanju nekih opština Splitske i Ljub- materijali • pisanju ilegalne štampe u Ljubljanskoj po- ljanske oblasti Primorske Krajiškoj oblasti, i928. go- krajini. 1943. godine; izveštaji • deklaraciji predstavnika dina; materijali narodnih poslanika Dr. Milic Kreka i Dr. stranaka Slovenske zveze • budu7em uredjenju Jugoslavi- Franca Snoja, 1938. i 1939. godina; izveštaj Ministarstva je i neslaganju sa ciljevima Oslobodilne fronte: materijali Spoljnih poslova O stanju Slovenaca u Koruškoj, 1938. • osnivanju Slovena=ke katoli=ke nacionalne koalicije. godina; materijali Ministarstva socijalne politike i narod- 1944. godine: materijali • protestu Jugoslovcnskog od- nog zdravlja u vezi predloga amandmana za osiguranje bora iz Italije u vezi sa stavom Vlade prema dobrovolj- radnika u Zagrebu i Ljubljani, 1937. godina: materijali cima Slovencima i Hrvatima iz zarobljeni=kih logora u ministarstva gradjevina u vezi izgradnje vodovoda u Bo- Fgiptu. 1942. godina; materijali • formiranju bataljona In'njskoj Bistrici. 1938 1939. godina; materijali Minis- Slovenaca zarobljenih u ¡talijanskoj vojsci, 1944. godine; trstva šuma i radnika u vezi personalnih pitanja u rud- materijali • položaju grupe Slovenaca koju Britanci tre- niku Velenje. 1937-1939. godina; materijali Ministarst- tiraju kao ratne zarobljenike. 1942. godina: materijali • va finansija • finansijskini pitanjima gradjenja zgrada za zlo=inima izvršenim u Sloveniji od strana Italijana; ma- carinske odeljke u Dravsoj banovini: materijali • stru=- terijali • školstvu u okupiranoj Sloveniji 1941 - 1942. nim organizacijama duvanskih radnika u Ljubljani. 1938. godina. i 1939. godina; materijali Ministarstva pošta, telefona i Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. telegrafa u vezi otvaranja ugovorenih pošta u Dravskoj banovini. 1939. godina; Materijali Ministarstva vojske i mornarice • regulisanju ratne štete Dravske banovine; Centralni presbiro Predsedništva Ministarskog saveta materijali Ministarstva fizi=kog vaspitanja • nov=anoj Kraljevine Jugoslavije (1929-1941) pomo7i vatrogasnim =etama u Dravskoj banovini, 1939. godina; spiskovi narodnih poslanika i senatora izabranih Najve7i deo fonda sadrži ise=ke iz strane i doma7e 1920., 1923., 1925., 1927., 1931.. 1935. i 1938. godine štampe, ostali deo gradje odnosi se na izveštaje dopisni- Posrezovima i po banovinama. ka iz zemlje i inostranstva, podatke • listovima i =asopi- Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. sima; zabrane listova i =asopisa; podatke • stranim dopis- nicima i drugo. Od interesa za Sloveniju mogu biti slede- 7i materijali: materijali dopisnika •••-a iz Ljubljane • Dvor Kraljevine Jugoslavije pregledu pisanja štampe Dravske banovine - 1933.. (1918 1941) 1934.. 1936., 1937. i 1941. godina; pregled politi=kih dogadjaja na teritoriji Dravske banovine - 1934., 1936 U gradji Dvora nalaze se slede7i materijali: izjava oda- 1941. godine; materijali • privrednim pitanjima; tele- nosti Koruških Slovenaca kralju. 1921. godine; materijali grafski izveštaji dopisnika za 1930.. 1935. i 1941. godi- 0: politi=kim prilikama u Sloveniji; telegrafski izveštaj sa nu; podaci o: bibliotekama, =itaonicama, pozorištima i protesnog mitinga na Cetinju protiv Zagreba=kih i Slovc- nau=nim institucijama u Dravskoj banovini; • brojnom na=kih punktacija (Korošec); Nacrt zakona • samoupra- stanju nastavnika i studenata; • seminarima i knjigama - vama korekture banovinskih granica. 1939. godine: 1929.. 1930., 1936-1938. godina; izveštaji i pregledi Predstavka protiv monopolisanja i unifikacije šolskih ud- kraljevskih banskih uprava • novosagradjenim školama i žbenika (zapostavljanje slovena=kog jezika); elaborat • školama u izgradnji od ujedinjenja do 1930. godine u osnivanju Rudarskog fakulteta u Ljubljani (osnivanje i Dravskoj banovini; izveštaji i pregledi • =itaonicama, spuštanje društava Škofja Loka) i dr. prosveti. poljoprivredi, socijalnim ustanovama, trgovini i Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. zanatskoj industriji u Dravskoj banovini, 1930 - 1940. godine; izveštaji banskih uprava, ministarstva i dopisnika •••-a • radu na kulturnom, ekonomskom i privred- emigrantska vlada Kraljevine Jugoslavije nom polju u Dravskoj banovini. 1937. i 1938. godina; (1941 1945) izveštaji dopisnika o verskim i crkvenim pitanjima, svet- kovinama, prognanstvu i nasilju od strane italijanskih U Arhivu se nalazi najve7i deo fonda. Gradja Vojnog fašista na teritoriji Julijske krajine; podaci • osnivanju i kabineta nalazi se u Vojno istorijskom institutu, a deo radu nacionalnih, humanitarnih, kulturnih, viteških, sta- gradje fonda nalazi se u Sekretarijatu za inostrane poslo- lcških i drugih društava i ustanova u Dravskoj banovini, ve- Dopunu gradje ovog fonda =ini zbirka Save Kosano- 1929., 1933. i 1935. godina; podaci o mestu izlaženja lis- vi7a. U gradji Fmigrantskc vlade savu7eni su dokumenti tova, njihovom plasmanu, tiražu, politi=koj opredelje- koji odražavaju rad pojedinih =lanova Vlada, medju nji- nosti, finansiranju, • urednicima, saradnicima, cenzuri i •,• i predstavnika Slovenije. Pored toga u gradji se nalaze si. u Dravskoj banovini, 1931 - 1940. godina; materijali 1 dokumenta koja se direktno odnose na Sloveniju i slo- • cenzuri i rešenja • zabrani Državnog tužilaštva u Celju. Vcnsko stanovništvo u doba okupacije, na primer: mate- Celovcu, Srcskog na=elstva Kamnik. Državnog tužilaštva 80 ARHIVI XI 1988

Ljubljane i Maribor. Srcskog na7clstva Murska Sobota; godina, vodovodne i druge instalacije Poštanske štedioni- isc7ci iz štampe • Slovenskoj ljudskoj stranci, • Koroš=c- ce, 1938 1940. godina u Ljubljani i dokumentacija • vim punktacijama. 1933. godine; ise=ci • Mariborskom gradjevinskom delu radova na stambenoj zgradi za Poš- procesu: pokušaj oficirskog prevrata u Mariboru i poku- tansku štedionicu, 1938 1941. godina: izgradnja sta- šaj zavodjenja vojne uprave, sudjenja. saslušanja, presude rinskih objekata V grupe u Dravskoj banovini. 1930 - vojnog suda u=enicima zavere. 1931. i 1932. godina. 1939. godina; cenovnici gradjevinskih materijala i radne Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. snage za Dravsku banovinu. 1929 1942. godina i dru- go. Obavcštajno sredstvo za dco gradje Fonda je inventar, Ministarstvo finansije Kraljevine Jugoslavije a za preostali dco gradje Fonda obavcštajno sredslvo su (1918-1941) administrativne knjige.

Fond sadrži materijale Odeljcnja državnih dobara i katastra i Odeljcnjc državnih dugova. Nedostaje gradja Ministarstvo poljoprivrede Kraljevine Jugoslavije mnogih organizacionih jedinica ovog Ministarstva. U sa- (1918-1941) =uvanoj gradji fonda nalaze se materijali u vezi žalbi na razrezani društveni porez na akcionarska društva i • Gradja fonda se odnosi na poljoprivredu, veterinarst- razrezu samoupravnog prireza u svrhu balansiranja bud- vo i sto=arstvo, nabavke za potrebe poljoprivrede na ra- žeta grada Ljubljane - 1929., 1932., 1936. i 1939. godi- =un reparacija. Sa=uvani su slede=i materijali: informa- na; materijali Dravske finansijske direkcije (predstavke, cije • ekonomskim prilikama u Dravskoj banovini, s. a.; referati sa odobrenjima, rešenja, ankete, sumarni pregle- razna prepiske • otpremi sloke iz Hrvatske. Slovenije i di) u vezi predloga i odobrenja opravki, adaptacija, odr- Medjumurja i dr.. 1920. godina; nepotpun spisak osoblja žavanja državnih zgrada, obczbcdjcnjc fmansijskih sred- u veterinarskim ustanovama Slovenije. 1920. godine: stava i odobrenje kredita za izvodjenje radova na teret Pravila Saveza zadruga za uzgoj priplodne stoke na pod- fonda nepokretnosti, 1939. godina; referati, rešenja, ski- ru=ju Hrvatske i Slovenije. 1926. godina: tabelarni sta- ce i posedovne liste sa prate7om prepiskom u vezi spor- tisti=ki pregledi; godiSnji veterinarski izveštaji. materijali nog prava vlasništva na zemljišta sa zgradama izmedju • školovanju poljoprivrednog kadra i • poljoprivrednim državnog erara sa jedne i banskih uprava, opštine i poje- školama. dinaca sa druge strane, 1920 - 1930. godina. Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda.

Ministarstvo pravde Kraljevine Jugoslavije Ministarstvo fizi=kog vaspitanja naroda Kraljevine Jugo- (1918 1941) slavije (1932-1941) Gradja fonda je kompletno sa=uvana i sadrži materi- U gradji fonda nalaze se slede=i materijali: rešenja • jale • kaznenim zavodima i domovima malolelnika; ma- osnivanju pliva=kih škola i te=ajeva u Ljubljani; materija- terijale u vezi sa pojedinim sudskim procesima; molbe i li • alpinisti=kim te=ajevima za penjanje i spašavanje nas- druge materijale u vezi sa pomilovanjima, amnestijama, tradalih (Triglavsko Pogorje, Durmitor, Kamniški Alpi), nasledjcm, sklapanjem brakova i si. Razne druge materi- 1938 1940. godina; materijali u prvoj jugoslovcnskoj jale u vezi sa ratnom štetom, eksproprijacijama. U okviru školi za smu=ke skokove na Planici i smu=arskim te=aje- Verskog odeljcnja Ministarstva pravde i njegovih odseka vima za obrazovanje nastavnika, instruktora i trenera, Katoli=ki. Pravoslavni i Muslimanski nalaze se materi- 1934., 1935. i 1938. godina; izveštaj • radu Omladin- jali • crkvenim imanjima, oprava crkava i crkvenih zgra- skog tabora u Mariboru 1939. godine; spiskovi =lanova da, crkvenim školama, odnosima izmedju crkve i države. vatrogasnih društava Hrvatske i Slovenije koji su istupili Obavcštajno sredstvo su administrativne knjige a za iz organizacije posle reorganizacije 1933. godine. Versko odeljcnjc popis gradje. Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda.

Ministarstvo presvete Kraljevine Jugoslavije Ministarstvo gradjevine Kraljevine Jugoslavije (1919-1940) (1919-1941) U fondu se nalazi gradja Univerziteta u Ljubljani i to: U fondu je najobimnija gradjevinska dokumentacija • izveštaji • radu. stanju i potrebama; uredbe i izmene i javnim objektima. Sa=uvana je i gradja o: putevima. mos- dopune pojedinih fakulteta; predloži, izmene i dopune tovima, vodovodima, vodnim zadrugama, melioracijama, budžeta; izveštaji • osoblju i potrebama za nova postav- • elektri=nim centralama i si. - napr.: elaborati puta ljenja, spiskovi osoblja, • izboru rektora, dekana i nastav- Ljubljana - Kranj, Lepencc - Labore, 1940. godina; Je- nog osoblja. Odluke o dodeli nov=anih pomo7i radi na- ži7e - Domžale, 1941. godina; Šentilj - Velika, 1936. u=nih istraživanja i radova; odluke • odobrenju i dodeli godina; Ljubljana - Celje, 1941. godina; izveštaj • stanju nov=anih pomo7i za odlazak u inostranstvo i nau=ne svr- pute va Dravske banovine, 1933. godina; vodovod Kropa he i si.; dosijea srednjih, stru=nih i umetni7kih škola i - Kamna Gorica - Celje, 1931. godina; melioracija Lju- akademija sadrže: molbe i odluke u vezi otvaranja i uki- bljanskkog barja, 1937 - 1940. godina; planovi, obra=u- danja škola, razreda i odeljcnja, pretvaranja privatnih ni, predra=uni • gradnji Srpske pravoslavne crkve Cirilo gimnazija u državne; pravila dja=kih udruženja, fondova i Metodije u Ljubljani, 1930-1941. godina; tehni=ki za pomaganje siromašnih u=enika, zajednica domova i elaborat za izgradnju pošte u Ljubljani, 1937 - 1940. škola; predloži i odluke • odredjivanju školskih oblasti; ARHIVI XI 1988 81

tromese=ni, polugodišnji i godišnji izveStaji • radu i sla- gradja Odcljenja za unutrašnju trgovinu, Odeljenja za nju škola; i/.vcštaji ministrovih izaslanika 0 radu škola; spoljnu trgovinu. Odcljenja za industriju i zanatstvo. Up- i/.vcštaji • ispitima; nastavni programi i planovi; spisko- rave za turizam, Odcljenja za kreditne ustanove i osigu- vi udžbenika i odobrenja za upotrebu; zapisnici nastav- ranje. Odcljenja za stru=nu nastavu i malo gradje Odclje- ni=kih scdnica; i/.vcštaji • školskim zgradama i molbe za nja za nadoknadu štete pri=injene ratom. njihove popravke, izgradnju i zakup. Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. Uz inventar su kao dopunska obaveštajna sredstva sa- =injeni popisi dosijca industrijskih i zanatskih preduze7a i dosijea banaka, štedionica, preduze7a i si. koji su poslo- Ministarstvo saobra7aja Kraljevine Jugoslavije vali na bazi akcionarskog kapitala i dosijca škola. U popi- (1919-1944) sima dosijca zastupljen je teritorijalni princip, odnosno abecedni redosled mesta, sedišta firmi, akcionarskih U fondu se nalaze materijali o: izgradnji železni7ke društava i škola. pruge

Sa=uvana je gradja rotary klubova u Kranju. Ljubljani Ministarstvo teške industrije Vlade FNRJ i Mariboru i to: zapisnici sednice Upravnog odbora; ne- (1948-1950) deljni i mese=ni izveštaji • radu Kluba; izveštaji • novo- primljenim =lanovima; spisak =lanova Kluba; razni poda- U fondu se nalazi arhivska gradja koja se odnosi na ci • =lanstvu; prepiska guvernera sa Klubom i prepiska Sloveniju kao napr. zapisnici i zaklju=ci sa sastanaka ko- Kluba sa inostranim klubovima. lcgijuma • raznim pitanjima vezanim za pojedine predu- Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. ze7a iz nadležnosti Ministarstva: materijali • eksploataci- ji zemljišta za podizanje preduze7a i fabrika: materijali • u=eš7u =choslova=kog kapitala i kapitala ostalih evrop- Ministarstvo finansije Vlade FNRJ skih država u jugoslovcnskoj privredi; prepiska Borisa (1946 1951) Kidri=a i =choslova=kog ambasadora u Beogradu; rcvi- zioni) kontrolni nalazi nau=nih instituta; zbirni bilan- C.radja se odnosi na prikupljanje državnih prihoda (u si i završni ra=uni preduze7a; planovi proizvodnje; dodela obliku poreza, carina i taksa), izrade budžeta, na planira- reparacionog materijala: kapitalna izgradnja crne meta- nje saveznog i republi=kih budžeta, analize njihovih ost- lurgije, motorne industrije, elektroindustrije, poljopri- varenja, sastavljanje finansijskih i kreditnih planova i de- vrednih mašina i dr. viznog plana, plana poreza, izvršenje plana državnih pri- Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. hoda, unutrašnji platni promet sa inostranstvom. deviz- no poslovanje, • delatnosti republi=kih ministarstva. Obaveštajno sredstvo su administrativne knjige Fon- Ministarstvo nidarstva Vlade FNRJ da i popis gradje. (1945-1950)

Gradja fonda koja se odnosi na Sloveniju je slede7a: Ministarstvo industrije Vlade FNRJ materijali u ratnoj šteti metalnih rudnika i topionica i (1944-1951) ugljenokopa, planovi proizvodnje rudnika i preduze7a crne metalurgije; materijali • radu. proizvodnji, proiz- Gradja pruža podatke • nacionalizovanim firmama. vodnim mogu7nostima i proizvodnim zadacima; analize industriji gradjevinskog materijala, drvnoj industriji, in- manganove rude i rudnika i tipioni7arskih preduze7a cr- dustriji papira, štamparijama, tekstilnoj industriji, indu- ne metalurgije; materijali • osnivanju, radu. prinudnoj striji kože, gume i obu7e, prehrambenoj industriji, indu- likvidaciji pojedinih rudnika i topioni=arskih preduze7a striji duvana. Sa=uvani su rcvizioni i drugi izveštaji i bi- crne metalurgije; rcvizioni nalazi • izvršenim revizijama 'ansi preduze7a raznih industrijskih grana; pregledi "ra- finansijskog poslovanja rudnika i preduze7a obojenih =una pri=uva za izjedna=avanje cene" republi=kih predu- metala; odobreni završni ra=uni rudnika i topionice obo- ze7a; popisi i procena investicije preduze7a - po indus- jenih metala; materijali • proizvodnji i preradi nafte: ma- 'rijskim granama; materijali • reparacijama i restitucija- terijali • proizvodnji metala. nia; popisni listovi za tvornice i radionice (industrijske Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. I zanatske radnje) vanredni popis radi obnove zemlje (po industrijskim granama); izveštaji • obnovi za industrijske Sra'ie, generalni plan industrializacije i drugi materijali iz Ministarstva za federalne jedinice »blasti industrije. (1945-1946) Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. Ministarstva federalnih jedinica funkcionisalc su kao politi=ka ministarstva, iako su istovremeno obavljala i druge poslove opšte uprave, kao veza izmedju federalnih Ministarstvo lake industrije Vlade FNRJ i saveznih organa do usvajanja Ustava od 31.1 1946. go- (1948-1950) dine. Gradja fonda je fragmentarna. Sa=uvano je oko po- la fascikle gradja koja se odnosi na Sloveniju i to materi- Ministarstvo je bilo plansko - direktivni organ Vlade jali: • razgrani=enju nadležnosti izmedju saveznih i fede- FNRJ koje je rukovodilo celokupnim razvojem privred- ralnih vlasti: Uputstvo Predsedništva AVNOJ-a • obra- ni|i grana koje su potpadale u njegovu nadležnost. Mate- zovanju vlade federalnih jedinica: zapisnici sa sednica Dr- rijali se odnose na proizvodnju kamiona fabrike "Tczno' žavne komisije za repatrijaciju i zapisnici sednice sa pred- k°d Maribora u 1945. godini; materijali o predilnici i 84 ARHIVI XI 1988 stavnicima federalnih jedinica; raspisi, predstavke i si.; i u privredi, period socijalisti=kog samoupravljanja. Ka- podaci • trebovanju i snabdevanju stanovništva hranom i binet (4 fascikle) sadrži: preglede • izvršenju pódele ode7om i industrije sirovinama; podaci • obezbedjenju kredita, proizvodnja i distribucija lekova. izveštaje i skladišnog prostora, odredjivanju cena proizvodima, tra- zapisnike • platnom sistemu, podatke • problemima ženju kadrova za potrebe Slovenije. platnog fonda, elaborata iz raznih oblasti privrednog ži- Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. vota, materijali u vezi nabavke sirovina iz uvoza; pisma, dopise, elaborate, izveštaje. molbe, obaveštenja (mahom iz Slovenije) upu7eni na li=nost H. Kidri=a (od Colako- Komisija za agrarnu reformu i kolonizaciju vi7a R., E. Kardelja, Miroslava Krleža. Jakova Hlažcvi- (1945-1948) =a i dr.). U ostaloj gradji fonda nalazi se: "Plan investi- cija za 1952. godinu" (obrazloženje, kreditiranje, finan- U fondu je sa=uvana gradja koja pruža podatke • pro- siranje investicija, pregled investicionih radova, analize testu Francuske ambasade zbog konfiskacije poseda u investicione izgradnje "Situacióni i operativni planovi Sloveniji; • pregledu stanja zemljišnog fonda agrarne re- fabrika, tvornica i dr."). Planovi dostavljeni na pregled forme u Sloveniji i drugim republikama; • položaju kolo- Komisiji za reviziju projekata pojedinih fabrika u Slove- nista iz Slovenije u Vojvodini; • obustavljanju koloniza- niji; "Izvcštaji i drugi podaci • gradjevinskom materija- cije iz Slovenije; predmeti o dodeli zemlje kolonistima iz lu" NR Slovenije: izvcštaji • proizvodnji i raspodeli grad- Slovenije; spiskovi vra7enih molbi agrarnih interesenata jcvinskog materijala, obaveštenja • stanju opreme, • iz- Slovenije; spiskovi odustalih od kolonizacije Slovenije i vozu drveta, • proizvodnji uglja i si. spiskovi grupa preseljenih iz Slovenije. Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda.

Savezna planska komisija Savet za poljoprivredu i šumarstvo Vlade FNRJ (1946 1951) (1950-1953) U inventaru fonda pronadjena je gradja Željezni=ke Gradja fonda obuhvata gradju Povcrcništva poljopri- uprave U Ljubljani.• obnovi i izgradnji saobra7aja (plano- vrede NKOJ- a 1944-1945. godina; Ministarstvo poljo- vi rada i potrebnih sredstava za obnovu želczni7kih ob- privrede DFJ. 1945-1946. godina. Povcreništvo šumars- jekata - pruga, mostova, stanica, radionica, magazina, tva NKOJ-a, 1944-1945. godina. Ministarstva šumarst- preduze7a i dr.) u 1940. godini; materijali (prepiska, va DFJ, 1945 1946. godina. Ministarstvo poljoprivrede i predloži, zahtevi, obrazloženja, rešenja. izvcštaji, redje šumarstva FNRJ 1946 1947. godina. Ministarstvo pol- projekti, skice, predra=uni i tehni=ki opisi) O finansira- joprivrede FNRJ 1948 1950. godine, Ministarstva šu- nju obnove i izgradnje rudnika uglja i preduze7a rudar- marstva FNRJ 1948 -1950. godine Savet za poljopri- sko -metalurških i nemetala, • raspodeli kredita iz Fon- vredu i šumarstvo Vla'de FNRJ 1950 1953. godina. Ov- da za obnovu i pomo7 postradalim krajevima na terito- dc nalazimo materijale komisija i preduze7a iz oblasti riji Slovenije; • mogu7nosti angažovanja slovcna7kih poljoprivrede: materijale iz oblasti šumarstva; • kreditu iseljenika u Americi u obnovi i razvoju Slovenije; pregled iz fonda za obnovu šuma, lovu. • stanju šuma i šumske obnove privrede Slovenije posle lili svetskog rata; preg- privrede; podaci • suzbijanju raznih biljnih bolesti; po- led potreba i mogu7nosti racionalnog sprovodjenja ob- daci • stoci i • veterinarskoj službi; podaci • stanju i nove Slovenije u sklopu privrednog plana 1946. godi- problemima poljoprivrednih škola i te=ajeva i • poljo- ne, opšti investicioni kreditni plan obnove Slovenije za privredi uopšte. 1946. godinu; materijali 0 ratnoj šteti; potrebe, mogu7- Obavcštajno sredstvo je inventar Fonda. nosti i programi obnove i izgradnje putcva. mostova, stambenih zgrada, naselja, hidrotehni=kih objekata; preg- led izvršenih radova i utrošenih investicionih sredstava za Privredni savet Vlade FNRJ 1945-1947. godinu; • raspodeli kredita za obnovu šum- (1944-1953) sko -industrijskih preduze7a u Sloveniji, • utrošku sred- stava iz fonda za obnovu i pomo7 postradalim krajevima; Najvažnija funkcija Privrednog saveta Vlade FNRJ jes- • ratnoj šteti i njenoj naknadi putem restitucije i repa- te da koordinira rad saveznih organa uprave iz oblasti racija; tabele, planovi, pregledi, obrazloženje i si. • ele- privrede. U njegovom delokrugu bili su svi upravni poslo- mentima proporcije društvenog produkta i nacionalnog vi privrede a do 1951. godine odnosno ukidanje Savezne dohotka, finansijski planovi i si. za Sloveniju 1949- planske komisije i koordinacije rada privrednih saveznih 1951. godina. Predlog zakona • 5 godišnjem razvitku organa uprave po pitanju planskog usmeravanja razvoja NR Slovenije u svim delatnostima i tabele pregleda izvr- pojedinih delatnosti. Svoju funkciju obavljao je preko šenja industrijske proizvodnje i investicija Slovenije u Komisije za privrednu obnovu zemlje, koja je radila pod petogodišnjem planu sa obrazloženjem. 1950. godina: neposrednim rukovodstvom predsednika Privrednog sa- analiza privrednog stanja NR Slovenije u 1946. godini: veta (Kidri=a). Komisije za zadrugarstvo, Komisije za tabele planova proizvodnje, eksploatacije, kapitalne iz- reviziju glavnih projekata i Privremene koordinacione ko- gradnje i potreba materijala i opreme za razne delatnosti misije za pitanja stranog kapitala. Gradja održava stanje u privrednom planu NR Slovenije za 1948. godinu sa i prilike u privredi u prvim posleratnim godinama. Ova obrazloženjem; pregled izvršenja plana kapitalne izgrad- dokumentacija pruža dragocene podatke za istraživanje nje Slovenije u 1 polugodju 1948. godine; tabelarni pre- na tom polju. Sa=uvan je i dokument "Uputstvo • osni- gledi izvršenja privrednog plana NR Slovenije za 1949. vanju radni=kih saveta" koji poti=u iz vremena kada po- godinu u vezi proizvodnje, eksploatacije, investicija, kad- =inje nov na=in privredjivanja i novih odnosa u društvu rova, cena, amortizacije, finansiranja i si. u raznim delat- ARHIVI XI 1988 85 nostima; tabele planova potreba preduze7a industrije me- Folksdoj=cra koji su se iselili od 1941. godine do 1943. lala; prerade metala po koli=ini i vrednosti proizvoda godine iz Ko=evja. raznih grana, 1950. godina (za Sloveniju) o elektroindu- Obavcštajno sredstvo jc popis gradje. striji, poljoprivredi i si. Obavcštajno sredstvo jc inventar Fonda. Vlada FNRJ - Predsedništvo vlade (1944-1953) Reparaciona komisija (1945-1954) Gradja Predscdništva vlade odnosi se na dokumenta- ciju vezanu za rad i delovanje Edvarda Kardelja u perio- U fondu se nalaze materijali tri institucije i to: Dr- du 1945 - 1950. godine u koli=ini od osam kutije od- žavne komisije za ratnu štetu; Zavoda za reparaciona nosno fascikli Kabinete E. Kardelja. S obzirom na razno- potraživanja i Rcparacionc komisije Vlade FNRJ. Od vrsnost funkcije koje je u tom periodu obavljao gradja je, podru=nih organa Rcparacionog zavoda i Rcparacionc kako po vrsti tako i po sadržaju, veoma raznovrsna. Po- komisije nalazi se arhivska gradja Prijemnog centra Je- sebno treba ista7i gradju (zakonska i podzakonska akta) senice. Gradja jc uglavnom srednjena dosijcjski: dosijca koja se odnose na zakonodavni rad Skupštine i Vlade u prijave ratnih Šteta, dosijca likvidacije neprijateljske imo- periodu konstituisanja socijalisti=ke Jugoslavije i izgrad- vine i dosijea korisnika rcparacionc i restitucionc robe (u nje narodne vlasti. Medjunarodna saradnja nove Jugosla- okviru ra=unovodstvene gradje). vije nalazi svog odraza i u gradji Kabineta Edvarda Kar- Obavcštajno sredstvo jc inventar Fonda i 15 raznih delja, bilo da se radi o izveštajima politi=kih predstavniš- registara kao pomo7na obaveštajna sredstva. tva i delegacije iz inostranstva, notama, informacijama, intervju za štampu E. Kardelja u vezi rada Vije7a peto- rice ministara u Londonu i djelovanje jugoslovenske de- Savezna komisija za popis žrtava rata legacije na zasedanjima. probleme Trsta. Istre i otoka, (1941-1945) internacionalizacije Dunava ili • problemima ekstradi- cije ratnih zlo=inaca, repatrijacije, reparacija i restituci- Rc= jc • kartoteci koja je uradjena 1964. godine na jc. Sporadi=na ali veoma vredna gradja govori o delovan- osnovu popisa žrtava rata. Kartoni žrtava sadrže podatke ju posleratne politi=ke emigracije, gradjanskih stranaka • žrtvi, izvršiocu zlo=ina, na=inu izvršenja zlo=ina, =la- i pojedinaca (Hrvatska selja=ka stranka, Stepinac, Zem- novima doma7instva i podatak za lice koje je prijavilo ljoradni=ka stranka). zlo=in. Kartoteka je radjena na osnovu popisa iz 1964. Od gradje pomen u t 7emo posebno: zapisnike, zaklju- godine i sredjena po republikama. Na Sloveniju se =ke i izveštajc sa sastanaka Privredne komisije za Sloven- odnose fascikle br. 1684 do 2094. sko primorje, Trst i Istru pri Savezni=koj vojnoj upravi u Obavcštajno sredstvo jc inventar Fonda. Trstu (1945. i januar 1946. godine), zapisnik Komisije Julijske krajine za ratni plen (1946), izveštaj Ministarstva za novooslobodjcne krajeve o snabdevanju, obnovi, iz- Ameri=ki komitet za pomo7 Jugoslaviji gradnji, optantima i si. u Istri i Slovcna=kom primorju (1944 1948) (1949), prepiska, rezolucije, memorandum u vezi rada Kofcrencijc ministara spoljnih poslova u Londonu i Pa- Gradja fonda održava aktivnosti naših iseljenika u rizu po pitanju Trsta, Istre i otoka, privredno-politi=- SAD za vreme Drugog svetskog rata i aktivnosti vidjeni- kog i zdravstvenog stanja, poštansko-=ekovnog prometa jih =lanova Komiteta kao Luj Adami=a, koji je bio i u zoni "B", delatnosti Dr Jure Koca u izbeglištvu po pi- predsednik Ujedinjenog odbora Jugoslovena od 1943. tanju Trsta i u združenju "Slobodne Jugoslavije"; rezo- godine. Adami= je, kao stoje i poznato, neumorno radio lucija Saveza jugoslovenskih iseljenika Austrije • zadaci- na upoznavanju ameri=ke i svetske javnosti sa stvarnim ma Saveza prema domovini i • Istri i Trstu upu7ena vla- stanjem U Jugoslaviji i pravim ciljevima NOB-c. Sa=uva- dama SSSR-a, Velike Britanije i SAD; • stanju privrede ni su govori, =lanci, bilteni, brošure, plakati, leci • teš- u Prekomurju; Uredba • osnivanju Poljoprivrednog fa- kom stanju u Jugoslaviji, kao posledici ratnog i okupa- kulteta u Ljubljani sa obrazloženjem (1947); materijali torskog delovanja i materijali • konkretnim akcijama • Slovcna=koj filharmoniji i njenoj koncertnoj postavci; prikupljanja pomo7i Jugoslaviji, bilo nov=ane ili u ode- • izgradnji domova za stare i omladinu u Ljubljani; iz- 7i, obu7i, hrani, lekovima i si. veštaj • radu Oslobodilnc fronte Slovenije za 1949. go- Ukupna koli=ina gradje je 32 fascikle, nesredjena jc dinu. i bez popisa. U ostalom delu fonda nalazi se dosta gradje od in- teresa za ¡storiju Slovenije kao napr.: • zaštiti nacional- nih prava Slovenaca i Hrvata u Austriji, dvovlasni=kih Ured za doseljenike - oblast scveroisto=ne Evrope sa imanja i izdavanja propusnica u pograni=nim krajevi- sedištem u L od j u (1940-1944) ma; zapisnici i zabeleške sa sednica Ekonomske i Prav- ne potkomisijc Mcšovitc jugoslovansko - italijanske ko- Gradja sadrži dosijca Slovenaca koji su u jesen 1941. misije za procenu imovine, prava i interesa italijanskih godine preseljeni iz tzv. pograni=ne zone kod Brezica u državljana na teritoriji koja je ustupljena FNRJ Ugovo- razne logore Rajha (225 dosijca). Takodjcr se nalaze i rom • miru sa Italijom kao i • imovini na starom pod- dosijca iseljenika iz Donje Štajerske i delimi7no iz Go- ru=ju Jugoslavije, predloži sporazuma • snabdevanju renjske, bilo da su prisilno iseljeni iz okoline Brezica. STT elektri=nom energijom, • železni=kom saobra7aju '" su se javili kao dobrovoljci za rad kao i 25 dosijca i rcgulisanju medjusobnih interesa na teritoriji STT iz- 86 ARHIVI XI 1988 medju savezni=kog vrhovnog komandanta na Sredozem- jali Glavnog odbora Socijalisti=kog saveza NR Slovenije lju i vrhovnog komandanta Jugoslovcnskc armije; zapis- u gradji slede=ih radnih tela Saveznog odbora Socijalis- nici sa sednica i sastanka Savezni=ke i Jugoslovcnskc voj- ti=kog saveza i to: Komisija za narodnu inspekciju. Ko- ne uprave i njihovih komisija i potkomisija (1947); ured- misija za komunalna pitanja i lokalnu privredu. Komisija be, izveštaji i prepiska po pitanju odnosa sa savezni=kim za agitaciju i štampu. Komisija za ideološko - vaspimi vlastima i ponašanju istih prema našem življu kao i pro- rad, Komisija za socijalno zdravstvena pitanja. Komi- testi i sukobi u vezi s tim; imovinskog regulisanja optana- sija za poljoprivredu i zadrugarstvo. Komisija za pošum- ta, regulisanju platnog i robnog prometa, snabdevanjc, Ijavanje, Uprava za radne brigade. Organizaciona komisi- suzbijanje nezakonite trgovine, obnove privrede kao i ja, Komisija za plan i evidencije. Izborna komisija, Ko- izveštaj • stanju u novooslobodjcnim krajevima; prepi- misija za odlikovanja, Komisija za takmi=enje i nagradji- si rešenja • eksproprijaciji koja je izdavala Vlada NR Slo- vanje. Komisija za društveno upravljanje. Komisija za venije po vlaš7enju Vlade FNRJ (1947- 1953); original- društvene organizacije. Komisija za rad medju ženama, na rešenja • osnivanju preduze7a. instituta i drugih usta- Komisija za idejno vaspitni rad i Komisija za kultur- nova opštedržavnog zna=aja sa teritorije Slovenije i nji- no prosvetni rad. hovoj predaji republici. Od gradje organa Socijalisti=kog saveza NR Slovenije Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. sa=uvani su stenogrami i zapisnici PredsednUtva Glavnog odbora Socijalisti=kog saveza (1953 1959), izveštaj Nadzornog odbora Socijalisti=kog saveza (XII 1955), Savezno izvršno ve7e materijali sa Plenuma Glavnog odbora Socijalisti=kog sa- (1953-...) veza (VI 1958, III 1959), izveštaj • radu Organizaciono politi=kog sekretarijata Glavnog odbora Socijalisti=- Kroz sedni7ke materijale SIV- a i Koordinacionog od- kog saveza (II 1959), stenogrami, zapisnici i izveštaji • bora SIV—a 1953 - 1975., može se pratiti aktivnost E. radu Oslobodilne fronte Slovenije u 1952. godini i zapis- Kardelja u funkciji potpredscdnika SIV-a i predsednika nik sa sastanka Oslobodilne fronte Slovenije (III 1953.). Koordinacionog odbora. Napomenula bi posebno izveš- Sa=uvani su i organizacioni izveštaji • radu Socijalisti=- taj Kardelja • situaciji oko Trš7anskog pitanja podnetog kog saveza Slovenije. na XIV sednici SIV-a od 15. X 1953. godine. Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda.

Savet za preradjiva=ku industriju Vlade FNRJ Državna komisija za utvrdjivanje zlo=ina okupatora i (1950-1951) njihovih pomaga=a (1943-1948) U gradji Kabineta sa=uvani su: normativi utroška ma- Gradja fonda sadrži dokazne materijale • izvršenim terijala za vojne šatore; pregledi proizvodnje kamiona za zlo=inima na teritoriji Jugoslavije i logorima u zemlji i vojne potrebe; pregled planova proizvodnje i materijal- van zemlje. Sa=uvane su prijave zlo=ina, iskazi svedoka nog obezbedjenja; podaci • organizaciji Savcta za pre- i ošte7enika, spiskovi žrtava i ošte7enika. originalna akta radjiva=ku industriju NR Slovenije i njegovih generalnih okupatorskih vlasti i si. kao dokazi za izvršavanje svih i glavnih direkcija; materijali • sporu šumskog industrij- vrsta zlo=ina. Znatan deo gradje odnosi se na zlo=ine u skog preduze7a u Dravogradu i preduze7e Kamnik oko Sloveniji: ubistva. odvodjenje u logore, nasilno izseljava- neispunjenja ugovora; pregledi škola po strukama; poda- njc, germanizacija, uništenje imovine i sve ostale vrste ci • utrošku investicionih sredstava za niže i srednje zlo=ina. stru=ne škole i domove; dosijea stipendista predloženih Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. za studije u inostranstvu od strane Komiteta za lokalnu industriju NR Slovenije; analize proizvodnje grupe za hemijsku industriju, industriju ode7e i obu7e, metalo- Socijalisti=ki savez radnog naroda Jugoslavije preradjiva=ku industriju, drvnu industriju i grupe za iz- (1945-1959) voz i sajmove; podaci • izvozu i planovima opreme; po- daci • isporu=enim artiklima; primedbe na plan raspodc- U gradji fonda nalazi se znatna doli7ina gradje koja se le i raspodele rezervi; • raspodeli investicionih kvota; • odnosi na Sloveniju, a nastala je radom organa Socijalis- raspodeli deviza; • investicionoj problematici i dr. ti=kog saveza i njegovih radnih tela. Sa=uvani su materi- Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. ARHIVI XI 1988 87

Pregled arhivskega gradiva kontrarevolucije in drugih fondov, sprejetih od Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS

Pavla Mrdjenovi=

Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja aprila 1944. Iz zaupne okrožnice št. 2716 pa izvemo, (IZDG) brani med drugim tudi gradivo slovenske kon- kakšne so bile naloge organizacijskega štaba: "nabiranje, trarevolucije in nekaterih civilnih ustanov. Del gradiva uvrš=anje, vežba, oprema in oskrba Slovenskega domo- je /bral Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani, drugi branstva", v naslednji to=ki paje izrecno poudarjeno, da del paje arhiv IZDG prevzel leta 1470 od Republiške- je pošiljanje =et v borbo naloga nemškega štaba za vodst- ga sekretariata za notranje zadeve. Gradivo šteje 174 vo borbe proti partizanom, oskrba enot paje stvar Auf- fasciklov 12 teko=ih metrov, zve=ine iz obdobja baustaba. 1943-1945 in obsega naslednje fonde: Sledi gradivo odsekov organizacijskega štaba (oboro- Slovensko domobranstvo (SD) žitvenega, intendantskega. propagandnega, sodnega, ver- Slovenski narodni varnostni zbor (SNVZ) skega, zdravstvenega, sprejemnega, tehni=nega) - tu so Gorenjsko domobranstvo (GD) predvsem dopisi z drugimi enotami in odseki, seznami in Policijski varnostni zbor (PVZ) potrdila. Najve= gradiva pripada obveš=evalnemu odseku Pokrajinska uprava (12 fasciklov): obveš=evalna poro=ila =etnih obveš=eval- Informativni urad cev o razmerah in dogodkih v domobranskih enotah, po- Narodnostni referati ro=ila obveš=evalnih centrov o premikih partizanov, o Tajna obveš=evalna služba (TOS) terencih, spiski sumljivih in aretiranih domobrancev, kar- Milizia volontaria antikomunista (MVAC) toteke ve=ine partizanskih enot z bolj ali manj popolni- Škofijska dobrodelna pisarna (SDP) mi seznami borcev. Slovenska ljudska stranka (SLS) Sledi 30 fasciklov gradiva posameznih ve=jih ali manj- ših organizacijskih enot - bataljonov, bojnih skupin, udarnih bataljonov in =et. Višje enote so bile ve=krat Slovensko domobranstvo reorganizirane in ohranjenega je malo gradiva, medtem ko ga je pri nekaterih =etah nekaj ve= (2 fascikla, lahko Ustanovljeno je bilo 6. decembra 1943 z odredbo Vr- pa samo nekaj listov). Tu najdemo sezname moštev, hovnega komisarja operacijske cone Jadransko primorje naredbe in okrožnice organizacijskega štaba, dopise, ob- Friedriche Raincrja. prve enote pa so iz nekdanjih belo- vcš=avalna poro=ila, pla=ilne sezname. Zadnja dva fas- gardisti=nih posadk dejansko nastale že septembra. Za cikla obsegata podpisne pole. ki so jih morali domobran- Organizacijo in izvajanje nalog je po nemških navodilih ci podpisati ob domobranski prisegi in so razporejene bkrbel organizacijski štab s polkovnikom Krcnerjcm na po abecednem redu. 44 naprej pa višji vodja SS in policije Lrwin coni Jadransko primorje. Formalno ga je vodil organiza- Rosencr. cijski štab s polkovnikom Antonom Kokaljcm na =elu, Gradivo, ki obsega 53 fasciklov, se za=ne z zbirko v resnici pa je bil podrejen Globocniku. Kljub pomo=i "avadnih in zaupnih naredb poveljnika organizacijskega Slovenskega domobranstva je zbor ostal števil=no šibak, Štaba iz leta 1943. 1944 in 1945. Zaupne naredbe ob- njegova osnovna enota paje bila =eta. ravnavajo predvsem vojaške zadeve: priznanja =inov, raz- Ohranjenega je 12 fasciklov gradiva iz Primorske za porede, premestitve, ustanovitve enot; navadne naredbe, leto 1944 in 1945.

Vecina gradiva je v italijanskem arhivu, gradivo, ki ga bodilnem gibanju za Gorenjsko. Štajersko. Koroško in je izro=il RSNZ, pa obsega le 3 fascikle: navodila za Primorsko, poro=ila o materialni škodi in žrtvah v =asu delovanje vaških in narodnih straž ter navodila in na=rt okupacije, programski referati Straže, politi=na poro=ila za boži=ne racije leta 1942. Sledijo razli=ni bolj ali manj Mihu Kreku v London jeseni 1942. Ohranjenega jc tudi popolni seznami =lanov MVAC, za 1. bataljon MVAC pa nekaj gradiva Protikomunisti=nega odbora s podpisni- Jc ohranjena tudi kartoteka s podatki o moštvu. Zelo mi polarni protikomunisti=ne boži=ne spomenice. skromno jc gradivo Slovenske in Dekliške legije (nekaj naredb in seznamov). Zanimivejša so mese=na poro=ila kaplana Glava=a (enega glavnih organizatorjev bele SKLEP garde in tajne obveš=evalne službe) o doma=ih politi=- nih razmerah jeseni 1943. Samo po nekaj listov jc ohran- Prvotno ureditev gradiva je težko ugotoviti, ker je jenega gradiva Primorskega, Štajerskega. Gorenjskega in precej pomanjkljivo in je bilo ponovno urejeno, tako Soškega =etniškega odreda za leto 1944. ena mapa paje da jc ustrezalo uradnim potrebam Republiškega sekre- gradiva =etniške tajne obveš=evalne službe DOS s skico tariata za notranje zadeve. Na=elo provenience dosti- organizacije in dnevnimi povelji za leto 1944. krat ni bilo upoštevano, ampak jc gradivo zbrano skupaj glede na dolo=eno tematiko. Kakšno jc bilo takratno poslovanje, jc razvidno tudi iz ohranjenih delovodnikov, Škofijska dobrodelna pisarna indeksov in registrov. Za organizacijski štab Slovenske- ga domobranstva so ohranjeni delovodniki za leta Ustanovil jo jc ljubljanski škof Grcgorij Rozman inje 1943. 1944 in 1945 (9 knjig), register naredb za leto organizirala pomo= družinam, ki niso sodelovale z. osvo- 1944. zapovesti in ekspedicijska knjiga poveljnika stana bodilnim gibanjem. Slovenskega domobranstva. Tudi za policijski zbor ima- Gradivo obsega 25 fasciklov in ga v glavnem sestav- mo ve= registrov in delovodnikov. ljajo razli=ni seznami, zelo malo pa izvemo o ustanovit- vi, organizaciji in delovanju pisarne. Najštevilnejši so sez- nami oseb in ustanov, ki so darovale pisarni, abecedni Literatura in viri: seznami podpirancev po župnijah, prošnje za podpore, najve= paje eviden=nih listov prosilcev podpor (11.176) Metod Mikuž. Pregled zgodovine NOB v Sloveniji. ter nakaznic za tkanine in obla=ila izdane, v Ljubljani. 1 5. Ljubljana 1960-1970. Ko=evju in Novem mestu. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941- 1945. Knjižnica NOV in POS, Ljubljana 1976. Arhisko gradivo Slovenskega domobranstva in ostalih Slovenska ljudska stranka (SLS) provenidle, sprejeto iz RSNZ 1970.

V treh fasciklih je zbrano gradivo pred vojno najmo=- nejše slovenske stranke SLS: situacijska poro=ila o osvo-

Nekaj vsakdanjih drobnih tiskov iz NOB v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja

Marjeta

Pri izbiri gradiva sem skušala zajeti del nevojaškega RAZNI POPISI PREBIVALSTVA so bili v vojnem tiska, s katerim se je pogosto sre=evalo prebivalstvo in z =asu dokaj pogosti. Imamo ciklostiranc tiskovine za njim aktivisti v svojem vsakdanjem življenju. Meje med evidenco izgnancev, internirancev, konfinirancev in voj- civilno in vojaško sfero med seboj niso bile ostro lo=ene, nih ujetnikov za potrebe okraja in okrožja. Poleg obi- zato se gradivo v=asih prepleta. Tudi na ta na=in se neka- =ajnih vprašanj je ena rubrika spraševala po cventuclni ko dopolnjuje slika vsakdanjika v NOB. Obravnavani so hiši in posestvu izgnancev in tudi v kakšnem stanju je slede=i tiski (obrazci): popisi prebivalstva, kartote=ne omenjena lastnina. Posebni spiski podpor zbirajo tele pole, osebni listi, osebne izkaznice, dovolilnice in pre- podatke o družinah: število otrok do 14. leta in odras- pustnice. Dodani so še koledarji. To gradivo je hranjeno lih =lanov, ki so nesposobni za delo; skupno število dru- v zbirki NOB tiska - fase: XX, XXI, XXII. XXIV in žinskih =lanov in razli=ne stopnje podpore (I - III). XXIX (gl. tudi: M. Campa. Zbirka NOB tiska v arhivu Zgolj poimenska seznama sta predvidena za mladino IZDG v Ljubljani, Gradivo, ki se nanaša na gospodarsko ("potrebna pomo= v obliki denarja, hrane ali obleke") in Problematiko obdobja NOB. Arhivi, 1981, št. 1 - 2. za uboge, ki so prejeli denarno podporo. V' str. 100 — 101. Tu so upoštevani razni obrazci, ce- Poimenski Seznam ilegalnega kadra na terenu na Go- n'ki. denar. lepaki). renjskem leta 1945 sprašujejo po funkciji in eventualni 90 ARHIVI XI 1988

sposobnosti za NOV in =e ima doti=ni tudi kakšno orož- ali ima zadostno opremo, kaj še potrebuje ter splošno je. - Primorski seznam kadrov je malo obsežnejši, saj zdravstveno stanje matere. Ob koncu naj bi bilo zapisa- sprašuje še po rojstnih podatkih in poklicu, ne le o bi- no mnenje, kakšno pomo= potrebuje (bodisi v denarju, vališ=u in funkciji. obleki, ali je mati z. otrokom lahko v dosedanjem kraju Ciklostiran je tudi poimenski seznam prebivalcev va- ali pa je nujen sprejem v materinski dom). Sledijo obi- si, ki ima tele rubrike: ime vasi, priimek in ime vaš=a- =ajne opombe krajevnega in okrajnega N00. na, njegov rojstni datum, kraj rojstva, poklic, zakonsko Osebni list za onemogle in upokojence beleži zapored- stanje, število otrok in na koncu opombe. no številko kratoteke, ime z rojstnimi podatki in social- KARTOTE

Arhivsko gradivo fonda Okrajne gospodarske zbornice Ljubljana in njenih prednikov

Marija Perko

Zakon o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic =evje so ohranjeni zapisniki sej upravnih organov (1952- (Ur. I. FLRJ, št. 22/1962) je dolo=al, da se tedanje zbor- 1957) in zapisniki strokovnih izpitov, za Trgovinsko nice z gospodarskega podro=ja in zadružne zveze spojijo zbornico za okraj Kranj pa poro=ila za letne skupš=ine v zvezno, republiške in okrajne gospodarske zbornice. (1954, 1956-1857, 1959-1961) in gradbena pogodba o S tem je bila leta 1962 ustanovljena Okrajna gospo- sofinanciranju Šolskega centra za blagovni promet darska zbornica Ljubljana, ki je nastala s spojitvijo Tr- (1961). govinske zbornice za okraj Ljubljana. Gostinske zborni- ce za okraj Ljubljana. Obrtno—komunalne zbornice za okraj Ljubljana in Okrajne kmetijsko- gozdarske zbor- Gostinska zbornica za okraj Ljubljana nice Ljubljana. Zaradi neprestanih sprememb upravno— teritorialne razdelitve so se ji priklju=evale sosednje ok- Gostinska zbornica za okraj Ljubljana je bila ustanov- rajne gospodarske zbornice. Z dokon=no odpravo okra- ljena z odlo=bo O LO Ljubljana z dne 8. novembra 1955. jev kot upravnih organov v SR Sloveniji 31. marca 1965 Istega leta se ji je priklju=ila Gostinska zbornica za glav- je posle Okrajne gospodarske zbornice prevzela Gospo- no mesto Ljubljana, tri leta kasneje Gostinska zborni- darska zbornica SR Slovenije. ca za okraj Trbovlje, nato pa postopoma sosednje okraj- Kot pravni naslednici podro=nih zbornic, zvez in ne zbornice, dokler leta 1962 ni bila priklju=ena Okrajni združenj je Okrajni gospodarski zbornici Ljubljana pri- gospodarski zbornici Ljubljana. Arhivsko gradivo se ni padlo njihovo arhivsko gradivo, ki je dobro ohranjeno ohranilo v celoti, ampak le posamezni zapisniki sej up- in kot tako bogat vir za preu=evanje gospodarske zgodo- ravnih organov in strokovni!) komisij. Dosti podatkov vine. nudijo seznami cen, gostiš=, gostinskih delavcev, plani in analize ter vprašalne pole za zaposlene za posamez- na obdobja. Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana

Za obmo=je cele Jugoslavije je delovala enotna Trgo- Obrtno komunalna zbornica za okraj Ljubljana vinska zbornica FLRJ od leta 1946 do 1952, ko je bila ustanovljena Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana. Te- Ustanovljena je bila leta 1961 kot naslednica Mestne ga leta je bila ustanovljena tudi Trgovinska zbornica za obrtne zbornice, ki je bila osnovana na podlagi zakona glavno mesto Ljubljana, ki je leta 1955 prenehala obsta- o obrtništvu (Ur. I. FLRJ, št. 49/1949 in Ur. 1. LRS.Št. jati. Njune posle je prevzela Trgovinska zbornica za okraj 20/1950), ko sta se združila Združenje obrtnikov in Ljubljana, ki je v naslednjih letih prevzemala tudi posle Obrtniška zveza Ljubljana, delujo=a od leta 1946. sosednjih okrajnih trgovinskih zbornic. Leta 1962 so Razvid nad obrtništvom v celi republiki je imela vse trgovinske zbornice po posameznih okrajih prešle v Obrtna zbornica LRS. ustanovljena leta 1950. Leta okrajne gospodarske zbornice. 1961 se je preimenovala v Obrtno komunalno zborni- Precej kompletno arhivsko gradivo sestavljajo zapisni- co LRS. ker je urejala še stanovanjske zadeve, naslednje ki sej upravnih organov zbornice (1952-1962), zapisniki leto pa je postala sestavni del Gospodarske zbornice strokovnih izpitov in odlo=be 0 strokovni izobrazbi LRS. (1953-1963). Sliko stanja trgovine pa nam kaže gradivo Od Obrtniške zveze in Združenja obrtnikov za mesto številnih strokovnih odsekov in komisij, ki so imeli ne- Ljubljana so ohranjeni zapisniki sej ob=nih zborov posreden stik s trgovskimi podjetji. (1947-1950), izvršnega odbora (1945 1949). upravne- Arhivsko gradivo Trgovinske zbornice za okraj Novo ga in nadzornega odbora (1946-1947) in predsedstva mesto je ohranjeno od ustanovitve leta 1952. Od tega le- (1946-1950). Od Združenja obrtnikov za okraj Ljublja- ta dalje obstajajo zapisniki sej upravnih organov (do na - okolica pa zapisniki sej upravnega odbora (1946- 1962), seznami trgovin v okraju (1960-1962), kartote- 1950) ter skupš=ine in ob=nih zborov (1946-1950). Od ka zaposlenih (1952-1955) in dokumentacija o opravlje- Mestne obrtne zbornice so se ohranili zapisniki sej skup- nih izpitih za kvalificirane delavce (1959-1962). Od Tr- š=in (1950 1955), izvršnega, upravnega in nadzornega govinske zbornice za okraj Trbovlje so za obdobje njene- odbora (1950-1955), =astnega sodiš=a in številnih stro- ga obstoja (1952-1958) ohranjeni zapisniki sej upravnih kovnih odborov in komisij ter poro=ila, statisti=ni po- organov in strokovnih odborov, analize, poro=ila in sez- datki za obrtne obrate in delovno silo glede na lastništvo nami trgovskih podjetij, poslovalnic, obrtnih obratov, in stroko. Enakovrstno arhivsko gradivo se hrani tudi za kmetijskih zadrug, izdelkov, uslužbencev, vajencev, bran- Obrtno zbornico za okraj Ljubljana - okolica za obdob- jevcev (1939) itd. Za Trgovinsko zbornico za okraj Ko- je 1956-1957 in leto 1961, prav tako tudi za =as obsto- ARHIVI XI 1988 93 ja naslednjih okrajnih obrtnih /bornie: radovljiške ( 1950 Drugi del sestavljajo zaklju=ni ra=uni, ne samo zbor- -1955), kamniškc(1950-1952).kranjske (1950- 1962); nic, ampak predvsem podjetij, ki so bila dolžna pošiljati za novomeško pa se v tem fondu najdejo le poro=ila o zaklju=ne ra=une zbornici in obsegajo =as od leta 1952 delu ( 1958, 1960, 1961) in gradivo za seje upravnega od- do 1965, od tega je ve=ina iz obdobja 1963 - 1964. bora (1960- 1961). Podobno arhivsko gradivo obstaja Skoraj vsem so dodana poslovna poro=ila. Zbranih je za Obrtno komunalno zbornico za njeno dveletno delo. 274 arhivskih enot. Popisali smo jih s pomo=jo ra=unal- nika in jim dolo=ili naslednje parametre: številko arhiv- ske enote, naslov arhivske enote, kraj. kratka vsebina in Okrajna kmetijsko gozdarska zbornica Ljubljana =asovno obdobje. Strokovna obdelava tovrstnega arhiv- skega gradiva s pomo=jo ra=unalnika pomeni velik pri- Od leta 1947 so delovale na nivoju republike in okra- hranek pri =asu (hkrati sta bila narejena arhivska indeksa ja zadružne zveze in zveze kmetijskih zadrug. Za ljubljan- imen in krajev), boljšo preglednost in kvaliteto popisa. sko zvezo so ohranjeni zapisniki upravnih organov (1947 Ce bi uporabili za opis dejavnosti šifre, bi bil popis še -1962), poro=ila (1960-1962), pregledi proizvodnje bolj uporaben. (1958-1959), seznami delavcev (1957) in kmetijskih Poseben del fonda Okrajne gospodarske zbornice Lju- zadrug (1945). bljana pomenijo registri zadrug, združenj, gremijev, ko- Okrajna kmetijsko- gozdarska zbornica Ljubljana je misij in zbornic. Vodeni so za razli=na =asovna obdobja bila ustanovljena decembra 1960 in je poslovala do leta (najstarejši od leta 1885. najmlajši od leta 1962, kon=- 1962, ko je prešla v cenotno Okrajno gospodarsko zbor- na letnica je 1965). V njih lahko najdemo podatke od nico. Iz zapisnikov njenih upravnih organov, poro=il in leta 1862 do 1965. Razvrš=eni so glede na teritorij v analiz lahko spoznamo problematiko kmetijstva v okra- naslednje skupine: ju Ljubljana. Za celo republiko je bila leta 1954 ustanov- - za širši teritorij (Slovenija, Dravska banovina. Kranjs- ljena kmetijska zbornica LRS, ki je združevala državna ka). in zadružna kmetijska posestva, gozdno gospodarske - Ljubljana, Ljubljana-mesto, Ljubljana- okolica, sod- organizacije in zveze kmetijskih zadrug. Naslednje leto ni okraj Ljubljana, okraj Ljubljana, okraj Ljubljana-oko- se je preimenovala v Zbornico za kmetijstvo in gozdarst- lica. vo LRS, leta 1962 pa se je združila v enotno Gospodar- - ostali kraji v Sloveniji. sko zbornico LRS. V vsaki od teh skupin so registri razvršeni po abece- Arhivsko gradivo Okrajne gospodarske zbornice Lju- di strok in po letih. Vseh skupaj jih je 101, oziroma 3 bljana in njenih prednikov lahko razdelimo v ve= delov. teko=i metri. En del so dokumenti, ki smo jih navedli zgoraj. Dodati Raziskovalec, ki bo prou=eval gospodarsko zgodovi- moramo še fragmentarno zbrano tehni=no dokumenta- no, bo lahko našel v arhivskem gradivu fonda Okrajne cijo poslovnih zgradb gostinske, trgovinske in gospodar- gospodarske zbornice Ljubljana (s predniki), ki ga hrani ske zbornice Ljubljana in nekaterih šolskih poslopij. Do- Zgodovinski arhiv Ljubljana, veliko koristnih podatkov. dane so tudi personalne zadeve uslužbencev zbornic in mati=ne knjige.

Gradivo o neuspelem atentatu na generala Leona Rupnika v septembru 1941

Ivan Nemani=

Po okupaciji in ustanovitvi Ljubljanske pokrajine v le- sodila na smrt. Verjetno je poizkusila v septembru 1941. tu 1941 je Ljubljana postala sedež italijanskega okupa- leta obra=unati z generalom Leonom Rupnikom. Arhiv torja. V njej je nastanil svoje civilno- politi=ne oblastne SR Slovenije hrani v fondu Okrožnega sodiš=a1 / doku- organe in vojaško poveljstvo. Poleg tega je v tem =asu de- ment o atentatu na Leona Rupnika, ki je stanoval na lovalo v Ljubljani tudi vojaško in politi=no vodstvo NOB Tržaški 40 a v Ljubljani. O dogodku je bil na policijski - CK KPS, Vrhovni plenum z [OOF in tudi (»lavno po- postaji po pri=evanju Rupnika in žene njegovega sina veljstvo partizanskih =et. Potem ko se je osvobodilni Ksenije Suvajdži7 sestavljen zapisnik. boj vedno bolj razraš=al in je tudi okupator z doma=imi Leon Rupnik je domneval, da so ga napadli komunisti izdajalci stopnjeval svoje nasilje in aktivnost proti NOB. ali pa kakšen podoficir bivše jugoslovanske vojske inje o je vzniknila potreba po zaš=iti slovenskega naroda in še njem pripovedoval: "Dne 25. septembra 1941 sem bil bolj organiziranem osvobodilnem boju. Zaradi tega jo je doma (Tržaška 40 a v Ljubljani). Taš=a me je poklicala, bila 15. avgusta 1941 ustanovlila Varnostno-obveš=eval- da me iš=e neki moški, ki mi prinaša pismo. Prišel sem na služba Osvobodilne fronte (VOS OF), ki se je v boju v pritli=je in pri vhodnih vratih opazil nekega moškega, proti okupatorju in njegovim sodclacvcm naslanjala na ki je bil star okrog 24 let in visoke rasti. Vprašal sem ga, široko mrežo množi=ne obveš=evalne službe. VOS Ol- kaj bo dobrega. On pa je brez besede potegnil izza suk- je v Ljubljani do jeseni 1942 izvrševala justifikacijc na- nje samokres (mislil sem, da mi bo izro=il pismo) ter rodnih izdajalcev, ki jih je slovenska narodna justica ob- pri=el name streljati . Instiktivno sem se sklonil. Pri 94 ARHIVI XI 1988 tem me je že zadel strel v glavo, v levo sence, zaradi Leon Rupnik je bil še isti dan, 25. septembra 1941 cesar sem za nekaj trenutkov izgubil zavest. Medtem sprejet v Ob=o državno bolnico na kirurgijski oddelek, je neznanec pobegnil. Kot najstarejši oficir sem bil kjer je bila ugotovljena lažja poškodba. Spisu je priložen zaposlen kot predsednik odbora za evidenco aktivnih tulec naboja (verjetno kalibra 6.35). ki je bil izstreljen =lanov jugoslovanske vojske, katere odbor posluje na pri atentatu. Ambroževem trgu v mestnem vojaškem uradu ter ima namen, da nudi italijanskim oblastem potrebne podat- 1 / Arhiv SR Slovenije.Okrožno sodiš=e. K/p. 1499/41, lase. 2b. ke zaradi podpore aktivnim jugoslovanskim vojakom. Mogo=e se je to moje poslovanje smatralo kot nekaka -1• organizacija bele garde, kakor se je govorilo po Ljublja- ni. Glede na to bi bilo storilca iskati med komunisti, ker „J.•t imajo navado, da voditelje odstranijo. Mogo=e bi bil rrrm pa tudi storilec kak nezadovoljen podoficir, ki me je aujì IVIUIHí >U cJil-l)fn . smatral odgovornim, da nejgova prošnja ni bila upo- 3>m núcvultcn tai} tlnJboMgltcJiej števana od strani Visokega komisariata za podporo. *••«• ver- ob*v ttttt*í^

Urejanje in popisovanje serij zaklju=nih ra=unov ob prevzemu v arhiv

Branko Šuštar

Zanimivo zvrst arhivskega gradiva predstavljajo zak- Obe seriji zaklju=nih ra=unov s podro=ja Ljubljane od lju=ni ra=uni. Tipska navodila za odbiranje arhivskega srede petdesetih do srede šestdesetih let in Še =ez sta po- gradiva1 jih upoštevajo tako pri organizacijah združene- pisani podobno na kartote=ni na=in (naziv uporabnika ga dela. ob=inskih organih družbenopoliti=nih organiza- družbenih sredstev, leto zaklju=nega ra=una) in tehni=no cij kot pri službi družbenega knjigovodstva in upravnih urejeni ve=idel po letnikih, bodisi, da je bila takšna ure- organih ob=in, =e omenimo le nekaj primerov. Zaklju=ni ditev ohranjena (Šiška) ali pa obnovljena ob prevzemu ra=un kot kon=ni prikaz finan=nega poslovanja v dolo- (Center). Ureditev vsakega od popisov paje druga=na. =enem razdobju (nas zanimajo zlasti letni zaklju=ni ra- V prvem primeru je bilo dobrih 1.150 kartote=nih =uni) sestavljajo vsi uporabniki družbenih sredstev. listi=ev za zaklju=ne ra=une s podro=ja ob=ine Šiška Pri gospodarskih organizacijah obsega bilanco s prilo- urejenih po dejavnostih oziroma strokah. Oblikovano gami, obra=un in delitev skupnega prihodka ter poslovno je bilo devetnajst skupin in narejen popis. Tako si slede poro=ilo, kakor to omenja pravni leksikon iz srede šest- eleklro. kovinska- strojna, kemi=na, tekstilna (s krojait- desetih let.2 Prav to poslovno poro=ilo pa daje obilico vom). usnjarska, lesna, gradbena stroka, usluge (s ples- podatkov, uporabnih tudi za raziskovalca. karstvom), komunala, druga obrtna in industrijska pod- S prevzemanjem serij zaklju=nih ra=unov od ustvar- jetja, prehrambena stroka, kmetijske zadruge, gostinst- jalca, pri katerem se ti zbirajo, t. j. od ob=inskih uprav- vo, turizem, promet, trgovina, prosveta. zdravstvo in nih organov in od podružnic službe družbenega knjigo- družbene organizacije in službe. V okviru posameznih vodstva, skušajo zajeti arhivi tudi tovrstno gradivo ne- skupin si slede podjetja, obrati in ustanove po abeced- valori/iranih ustvarjalcev. Za podro=je Ljubljane je mo= nem redu in pri vsaki so ozna=ena leta in tehni=ne eno- iskati zaklju=ne ra=une v fondih upravnih organov na te zaklju=nih ra=unov. ravni okraja (mestni Ljudski odbor Ljubljana 1945 - Na primer: 1955, posebej bilance 1954, pa tudi v drugih podfondih. 2. Kovinska—strojna stroka npr. obrt in industrija in za okolico mesta Okrajni ljudski Libis. obrtno kovinsko podjetje ... odbor Ljubljana okolica 1945 1955, za kasnejši =as pa delno še Okrajni ljudski odbor Ljubljana 1955-1965) pa Litostroj ¡957: 119. 1959: 32. 1960: 138, tudi v fondu Okrajna gospodarska zbornica Ljubljana. 7. 1961: 265.313,1962: 533,1963: 825, ustanovitvijo ljubljanskih ob=in (ob=inskih ljudskih od- 1964: 870.1965: 994,1966: 1120 borov) je tovrstno gradivo nastajalo tudi na tem nivoju. delavsko usluibenska restavracija Litostroj 1959 ... Od sedanjih petih ljubljanskih ob=in so se ohranile se- obrtna ambulanta Litostroj 1957 ... rije zaklju=nih ra=unov kot kaže - le pri dveh. Tako Skip, Strojno kovinsko industrijsko podjetje Viimarje... hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana tovrstno gradivo v ok- Serija zaklju=nih ra=unov s podro=ja ob=ine Ljublja- viru fonda Ob=ina Ljubljana - Šiška3 za =as 1956— na-Center pa ima kot pripomo=ek za uporabo kar kar- 1966 v obsegu nekaj nad 6,5 teko=ih metrov in fonda toteko z. nad 3000 karticami za posamezne arhivske Ob=ina Ljubljana - Center4 za =as 1955 1967 v obse- enote. Osnova tej kartoteki je abeceda (imen podjetij gu 34,2 teko=ih metrov. Zaklju=ne ra=une poletu 1967 in obratov ipd.) ponekod pa so oblikovane posebne sku- bo arhiv prevzemal od službe družbenega knjigovodstva. pine (npr. dijaški domovi, gostinstvo z gostilnami, res- Prevzemanje serij zaklju=nih ra=unov od enih ustvarjal- tavracijami, bifeji in gostinskimi podjetji, lekarne, pekar- cev in še v okviru gradiva razglašenih ustvarjalcev arhiv- ne, slaš=i=arne, šole in vrtci). Tako so npr. lekarne pod skega gradiva odpira sicer vprašanja podvajanja, a to bo =rko "I", znotraj te skupine pa si slede posamezne lekar- mogo=e reševati najve=krat šele pri notranjem urejanju ne po abecedi imen. v arhivu. 96 ARHIVI XI 1988

Ker je takšna abecedna razporeditev pomanjkljiva, zemali v okviru gradiva ob=inske uprave, paje popis in kadar iš=emo ve= podjetij iste stroke, paje narejeno pre- ureditev v primeru ob=ine Center rezultat sodelovanja cej kazalk (glej. glej tudi), ki skušajo tako zbrati npr. delavca v registraturi ob=ine in arhivista, ki je v sodelo- knjigoveznice, pleskarstvo, tekstilna podjetja, zadruge vanju z. arhivskim tehnikom popisne listi=e tudi uredil. in podobno. Kaže, da je takšno abecedno urejevanje obsežnega gra- Na primer: diva zaklju=nih ra=unov tudi najbolj ekonomi=no, saj Delavska enotnost 1967: 3227 je lahko opravljeno ob prevzemu, nudi pa seveda precej Delavska knjižnica 1964: 2432 boljšo informacijo, kakor splošni podatki o prevzem- nih seznamih (npr. zaklju=ni ra=uni, leto) ali pa teko- Delikatesa, trgovsko podjetje 1956: 118,1957: 213, =e navajanje velikega števila tovarn, obratov ipd. v za- 1958: 825 ... poredju, kakor je gradivo odloženo. Seveda pa tudi ra- - Dijaški domovi =unalniško urejanje tovrstnega gradiva ponuja ve=je mo- Dom mladine v trgovini in gostinstvu 1964: 2423 žnosti, o katerih bo še slišati. Nemara pa izpolnjevanje Dijašk i dom Ivana Cankarja 19 5 7: 5 69. kartote=nega (vhodnega) obrazca s štirimi podatki: 1958: 878 ime družbene pravne osebe ali društva, zaklju=ni ra=un, Dijaški dom zohotelmi7ne srednje šole poslovno poro=ilo, leto - lahko zaupamo arhivarju ust- 1957: 501 ... varjalca, od katerega prevzemamo zaklju=ne ra=une, saj kaže izkušnja, da se lahko takšen kartote=ni popis opra- Državni obrtni mojstri glej : vi že pred prevzemom v arhiv. Alpina, Grom Jože Modna kroja7nica Scßc'/.ontar... Državni zavarovalni zavod 1962: 1999 OPOMBI; Prvi na=in ureditve po dejavnosti ne lo=uje obrti in industrije v okviru iste dejavnosti, saj je v=asih težavna 1. Priro=nik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo • že uvrstitev v eno od dejavnosti oziroma strok. Poskušalo dokumentarnim gradivom, Ljubljana 1984, str. 114, 119, | 26, se je tudi opozoriti na preimenovanja ali združevanja, a 105. takšna izdelava popisa zahteva skoraj preve= podrobne- 2. Pravni leksikon, Beograd 1964, str. 1087 (zavrSni ra=un). ga gradiva. Glede na precej ekonomi=nejšo izrabo =asa 3. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ob=ina Ljubljana Siika, a.t. je abecedni sistem ureditve s kazalkami verjetno kar do- SI. 4. zaklju=ni ra=uni 1957 -1966, 6S fase, 6,5 tm (delno ludi a.f. 5t. 1 ). Popis iz leta 1984. volj uporabna informacija uporabniku, =eravno bo za 4. ZAL, Ob=ina Ljubljana Center, a.f. št. 1, serija zaklju=nih pregled posameznih panog potrebno malo ve= truda. ra=unov 1956-1967, 342 škatcl, 3259 a.c, 34,2 tm. Kartote=ni Za zaklju=ne ra=une s podro=ja ob=ine Center pa je na popis iz leta 1987. voljo še popis arhivskih enot po letnikih.

Kaj se je spreminjalo v letih 1921 do 1929 na okrajnih sodiš=ih v Julijski krajini?

Uljana Vidrih-Lovren=i=

V Gorici in Trstu so 6. februarja 1921 italijanske ob- se je zavlekla v leto 1929. S I. julijem 1929 je pri=el lasti pripravile slovesnosti ob priklju=itvi Julijske krajine veljati kraljevi dekret št. 2325 z dne 4. novembra 1928. h kraljestvu Italija. Odtlej dalje seje nezadržno širila ita- ki je dolo=al poenotenje civilne zakonodaje na priklju- lijanska zakonodaja na vsa podro=ja. =enih ozemljih. S tem zakonom so stopili v veljavo ci- Sodstvo je doživljalo postopno zamenjavo prejšnjih 1 vilni zakonik, zakonik o civilnem pravdnem redu in zakonov z novimi celih osem let. Sele s I .julijem 1929 trgovinski zakonik. Zakon je predpisal razširitev zakonov so sodiš=a v celoti delovala na podlagi italijanskih zako- in poslovnikov v zvezi z. mirovnimi sodiš=i ter notarji. nov. Ta prehod ni bil lahak, ne za osebje sodiš= in tudi Potrdil je veljavnost nove ureditve sodiš= ter splošne in ne za prebivalstvo. Težavo je predstavljal že jezik, še posebne sodne poslovnike. bolj pa stalne spremembe starih zakonov. Najprej moram omeniti splošni sodni poslovnik iz le- 2 Dobro leto po aneksiji sta s 1. aprilom 1922 stopila ta 1865", =eprav je bil že pred razširitvijo zakonodaje v veljavo kazenski zakonik in zakonik o kazenskem prav- v glavnem že spremenjen. Naj ga na kratko opišem. Pr- dnem redu. Na podlagi razširitve kazenske zakonodaje vo poglavje obravnava ureditev sodiš=. Drugo poglavje se 3 in zakona o institucioniranju novih sodiš= so v kazen- nanaša na civilni postopek. Zajema na=in delovanja mi- skem podro=ju v drugi polovici leta 1923 dokon=no na rovn.h sodmkov ter vodenje registrov in hranjenje spi- novo poslovala tudi okrajna sodiš=a, kar dokazuje tudi sov Predp.sani so registri, kijih vodijo posamezna sodiš- ohranjeno arhivsko gradivo. Vpeljava civilne zakonodaje =a (preture, tribunali, apelacijska sodiš=a in kasacijsko ARHIVI XI 1988 97 sodiš=e), in tudi njihovi spisi. Tretje poglavje se nanaša v nadalnjcm obdobju ni bilo. S tem prispevkom samo na kazenski sodni postopek in prav tako predpiše spise nakazujemo glavno zakonodajo, ki je prinašala spremem- in registre posameznih sodiš=. be in na kateri tudi sloni strokovna obdelava fondov s Leta 1882 je izšel novi poslovnik5, v katerem so zbra- podro=ja sodstva navedenega obdobja. Nujna pa je še na dolo=ila splošnega sodnega poslovnika in vseh poz- podrobnejša raziskava in primerjava z dejanskim stanjem nejših sprememb. Predvsem natan=no dolo=a delovanje ohranjenega arhivskega gradiva. sodnijske pisarne. Posebej opiše ravnanje s spisi od nas- tanka oziroma prejetja do arhiviranja. Navaja in predpi- še to=ne obrazec registrov za posamezna sodiš=a. Za ka- zensko podro=je potrdi dolo=ila splošnega sodnega pos- OPOMBE lovnika. 6 Leta 1892 je izšel poslovnik , ki je posebej urejal sod- 1. Regio decreto 4. novembre 1928. •. 2325. Disposizioni ne spise in delovanje sodnijske pisarne. per l'unificazione legislativa nei territori annessi al Regno. Leta 1910 so spremenili poslovanje s sodnimi depoziti 2. Regio decreto 23. giugno 1921. n. 887. che estende nelle in registre, ki so jih sodiš=a vodila v zvezi z njimi.7 nuove Provincie annesse al Regno in vitro delle leggi 26. settem- Ve=jo spremembo je prinesel zakon 5. oktobra 19138, bre 1920. n. 1322. • 19. dicembre 1920. n. 1778. il Codice ki je na podlagi novega zakonika o kazenskem pravdnem penale, quello di proceduta penale ed altre determinate leggi; Regio decreto 22. dicembre 1921. n. 1851. clic proroga al 1 redu razveljavil dolo=ila splošnega sodnega poslovnika aprile 1922 l'entrata in vigore nelle nuove Provincie del Regno glede kazenskega podro=ja in vpeljal in predpisal nove del Codice penale e di procedura penale e delle altre leggi pena- registre. li. Tako veljavne sodne poslovnike so leta 1922 oziroma 3. Regio decreto 24. marzo 1923. n. 601, riguardante la 1929 do=akala tudi okrajna sodiš=a Julijske krajine. Circoscrizione giudiziaria del Regno; In kako naj bi izgledal arhiv okrajnega sodiš=a?. Vse Regio decreto 24. marzo 1923. n. 602. contenente norme proce- dokumente, nastale v pisarni, so vpisovali v kronološki ssuali per l'attuazione della nuova circoscrizione guidiziana del register (registro cronologico) in ozna=ili z teko=o števil- Regno. ko registra. Za vsako zadevo se je v sodnijski pisarni ob- 4. Regio decreto 14. dicembre 1865. n. 2641, col quale e likoval fascikcl. v katerega so kronološko odlagali doku- approvato il Regolamento generale giudiziario per l'esecuzione del Codice di procedura civile, di quello di procedura penale, e mente te zadeve. Posebej so hranili sodbe in zapisnike della Legge sull'ordinamento giudiziario. obravnav, vezane v knjige. Izvršbe so vpisovali v poseben 5. Regio decreto 10. dicembre 1882. n. 1103. clic approva repertorij. Vsak fascikcl je vseboval popis dokumentov. il regolamento concernente la contabilità delle cancellerie giudi- Teko=e so jih števil=ili in shranili v pisarni, povezane v ziarie ed altre parti del servizio. primerno velike svežnje (buste), ki so imeli ozna=eno 6. Regio decreto 26. luglio 1892. n. 369. clic approva il re- vsebino. Kazenske in civilne zadeve so vodili lo=eno. Pi- golamento per l'esecuzione della legge 10. aprile 1892. n. 191. sarna je morala imeti abecedni indeks vseh strank in sez- riguardante gli atti giudiziari ed i servizi di cancelleria. nam vseh fasciklov. vezanih enot in registrov v arhivu. 7. Regio decreto 10. marzo 1910. n. 149. die approva l'an- Tako se je na okrajnih sodiš=ih v letih 1921 do 1929 nesso regolamento, pel servizio dei depositi giudiziari. ustalil na=in poslovanja s spisi. Pomembnejših sprememb 8. Regio decreto 5. ottobre 1913. n. 1177, contenente le disposizioni regolamentari per la esecuzione del Codice di pro- cedura penale.

Strokovna obdelava arhivskega gradiva sindikalnih organizacij Ljubljane

Ljiljana Šuštar

Slovenska arhivistika se s problematiko gradiva sin- kar vse je dalo naslednjo sliko fondov: Meslni sindikalni dikalnih organizacij ukvarja ob razreševanju vprašanj svet Ljubljana ¡945-1954. Okrajni sindikalni svet 1954 varstva in urejanja arhivskega gradiva družbenopoliti=- 1965 ter fondi sindikalnih svetov na ravni ljubljanskih nih organizacij.1 Sicer se veliko ve= te problematike lote- ob=in: Center. Ikžigrad. Šiška. Mostc-Poljc. Vi=-Rud- vajo v ostalih jugoslovanskih arhivih.2 Tudi za zgodovin- nik za obdobje 1955- 1967.5 Zaradi pomena organizaci- ske raziskave na temo razvoja in delovanja sindikalnih je, obdobja, v katerem je delovala in vsebine gradiva, sem organizacij po vojni lahko zapišemo, da si šele v zadnjem se odlo=ila za podrobnejšo strokovno obdelavo teh sindi- =asu utirajo pot.3 kalnih fondov: Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana in Marca 1974 je Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana. Za prvega je Mestni arhiv prevzel od Mestnega sindikalnega sveta Lju- izdelan inventar (tipkopis), za drugega popis. bljana gradivo sindikalnih organizacij Ljubljane v obsegu 32 teko=ih metrov.4 Leta 1980 so bila na gradivu oprav- ljena prva urejevalna dela lo=itev fondov, odbiranje arhivskega gradiva, izdelava sumarnih popisov gradiva. 98 ARHIVI XI 1988

Mestni sindikalni svet Ljubljana 1945-1954 - inventar'' 37. KOS kmetijskih delavcev in nameš=encev, 38. KOS delavcev in uslužbencev gradbene industrije. Gradivo mestne sindikalne organizacije se je nahajalo 39. KOS prometnih delavcev (delavcev re=nega, zra=- v dveh akcesijskili fondih v skupni koli=ini I teko=i me- nega in cestnega prometa). ter. Ob pripravi inventarja sta bila akcijska fonda združe- 40. KOS železni=arskih delavcev. na, bilo je opravljeno ponovno odbiranje arhivskega 41. KOS delavcev in uslužbencev PTT, gradiva na osnovi navodila iz leta 1982 in izvedena nova 42. KOS delavcev gostinsko turisti=ne stroke. tehni=na oprema.7 V fondu se po tej ureditvi nahaja 0.6 43. KOS delavcev trgovskih podjetij. teko=ega metra gradiva. 44. KOS obrtnih delavcev. Gradivo je razvrš=eno v tri celote: 45. KOS finan=nih uslužbencev. I. gradivo Mestnega sindikalnega sveta. 46. KOS prosvetnih delavcev. II. gradivo rajonskih sindikalnih svetov in 47. društvo u=iteljev specialnih šol Ljubljana. III. gradivo krajevnih odborov sindikata (KOS) oziro- 48. KOS zdravstvenih delavcev. ma mestnih odborov sindikata (MOS). 49. KOS hišnega pomožnega osebja. V okviru celot je gradivo razvrš=eno in po- 50. KOS upokojencev. pisano (vsebinski popis je enak strukturnemu) po skupinah na osnovi organizacijske strukture ali pa vsebi- Nekatere skupine so še nadalje raz=lenjene na podsku- ne oziroma kategorije gradiva. pine. Tako skupina gradivo organov, teles in oblik dela Te skupine v prvi celali gradiva so: na naslednje podskupine: 1. gradivo organov, teles in oblik dela. ob=ni zbor. 2. organizacija in na=in delovanja, plenum. 3. poro=ila, analize. konferenca. 4. seznami. izvršilni odbor, predsedstvo, 5. statistika. komisija za tarifo in tekmovanje. 6. finance, komisija za zaš=ito dela, 7. delavski sveti. - mladinska komisija, 8. delavski zaupniki. kulturnoprosvetni oddelek. 9. ljudski inšpektorji. - fizkulturna komisija. 10. zbori proizvajalcev. - posvetovanja, delovne konference, 11. delovna sila. sindikalni aktiv, 12. socialno varstvo. ali npr. skupina tekmovanja, udarništvo na: 13. oskrba. izvajanje planskih nalog 14. gospodarski kriminal. tekmovanja 15. udarništvo. udarništvo 16. kulturna dejavnost. V okviru skupin posameznih krajevnih odborov sindi- 17. izobraževanje. kata pa se na koncu nahaja še gradivo sindikalnih pod- 18. solidarnostne akcije. ružnic. 19. mednarodno sodelovanje. 20. proslave. L. n o t e p opis a so oblikovane po formalnem 21. delavski dom. kriteriju združevanja istovrstnih kategorij gradiva (zapis- 22. stanovanjska zadruga. niki, poro=ila, analize, seznami) ali pa po tematskem kri- teriju (mladinske delovne brigade, akcije pomo=i grške- V drugi celoti so oblikovane glede na ohranjenost gra- mu ljudstvu, organiziranost krajevnega sindikalnega sve- diva rajonskih sindikalnih svetov (RSS) in njihovo vsebi- ta). no naslednje skupine: Pri ozna=evanju vsebine arhivske 23. zapisniki. e n o t e sem uporabljala razli=ne slopnjc opisa, glede 24. poro=ila. na pomen dokumenta oziroma vsebine, ki jo je odražal. 25. seznami. Oglejmo si nekaj primerov. V podskupini ob=ni zbor predstavlja posamezni ob=ni zbor svojo arhivsko enoto: Skupine v tretji celoti gradivu krajevnih odborov 1 Zapisnik seje iniciativnega odbora krajevnega incds- sindikata so: trokovnega sveta, 3. 7. 1945 26. KOS državnih uslužbencev administrativnih in pra- ustanavljanje podružnic vosodnih ustanov. 2 Zapisnik ob=nega zbora. 29. 4. 1947 27. KOS delavcev in nameš=encev gospodarsko uprav- Na koncu plenumi so zapisniki razvrš=eni v okviru arhiv- nih in tehni=nih ustanov. ske enote kronološko za obdobje enega leta in z navedbo 28. KOS delavcev in nameš=encev komunalnih podjetij vsebine: in ustanov (mestnih podjetij in ustanov). 9 Zapisniki plenuma. 1946 29. KOS delavcev in nameš=encev kovinske industrije. 15. 11. 1946 (stanovanjske zadruge) 30. KOS delavcev in nameš=encev kemi=ne industrije. 7. 12. 1946 (poro=ilo s IV. plenuma ESZDNJ) 31. KOS delavcev in uslužbencev grafi=ne industrije. Torej ni naveden celoten dnevni red. pa= paje i/postav- 32. KOS lesnih delavcev. ljena najpomembnejša vsebina seje. Na podoben na=in 33. KOS delavcev in uslužbencev tekstilne industrije. so popisane tudi konference: 34. KOS delavcev in nameš=encev usnjarske industrije. 18 Zapisnik sindikalne konference. 25. 11. 1945 35. KOS delavcev in uslužbencev živilske industrije. 36. KOS delavcev in nameš=encev rudarske industrije. ARHIVI XI 1988 99

politi=ni pregled ob volilni /magi ljudske fronte Delo /\c/c sindikatov poro=ila: (referent Sergej Kraigher) dejavnost sidnikatov v Ljubljani - delavski zaupniki delo. MSS delo. RSS Zapisniki izvršnega odbora oziroma predsedstva so delo, KOS popisani zgolj kot kategorija gradiva v dolo=enem =a- delo. podružnic sovnem obdobju: 22 Zapisniki sej izvršnega odbora, 1945 1949 Delavski svet volitve: Gradivo v podskupinah komisij je popisano na osnovi ka- - delovanje tegorij gradiva (zapisniki, poro=ila) in v okviru razpona seje ve= let. Tako v podskupini mladinska komisija: o delavskih svetih. Svctozar Vukmanovi= Tempo 36 Poro=ila (mese=na) o delu komisije. 1947. 1948 delavski svet. uslanavaljanje. navodilo dO ZSS

V gradivu rajonskih sindikalnih svetov v podskupini Pri imenskem indeksu je potrebno opozoriti, da so vsi zapinsiki so v eni arhivski enoti združeni zapisniki vseh KOS našteti pot geslom krajevni odbori sindikatov, RSS za vsa ohranjena leta: pod geslom podjetja so abecedno našteta vsa podjet- 126 Zapisniki RSS. 1947, 1948 ja, ki se pojavljajo v gradivu, v okviru gesla podružni- rajon I Center ce, sindikalne so navedene vse podružnice. rajon II Šiška Itcžigrad rajon III Moste rajon IV Rakovnik Vi= Okrajni sindikalni svet Ljubljana 1954-1965 - popis8 V podskupinah poro=ila in seznami so arhivske enote glede na vsebino za celotno =asovno obdobje. Na osnovi te izkušnje je urejeno in popisano gradivo Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana za =as 1954- Gradivo v tretji celoti III gradivo krajevnih odbo- 1965. Ob tej ureditvi je bilo izlo=eno še 0.4 teko=ih rov sindikatov (do oktobra 1948 krajevnih odborov zvez metrov gradiva, tako fond vsebuje 2.6 teko=ega metra KO. od leta 1951 pa mestnih odborov sindikatov gradiva. Gradivo je razdeljeno v štiri celote: MOS) je popisano po vseh delujo=ih odborih sindikatov. I. Gradivo Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana- ki so izpri=ali gradivo ne glede na to. da so se v vsem tem okolica za =as 1951 1954. Samostojnega fonda nisem =asu le ti združevali ali pa ra/.družcvali (tako jeseni oblikovala iz dveh razlogov: gradiva ni niti za eno arhiv- 1946. februarja 1948. leta 1950. leta 1952). Arhivske sko škatlo (le 4 arhivske enote) in 15. maja 1954 sc je enote so razvrš=ene in popisane v kombinaciji organiza- Okrajni sindikalni svet Ljubljana okolica združil z Mest- cijske strukture in kategorije gradiva in za celotno =a- nim sindikalnim svetom Ljubljana v Okrajni sindikalni sovno obdobje. Poglejmo si popisano podskupino KOS svet Ljubljana. delavcev in nameš=encev kemi=ne industrije: II. Drugo celoto predstavlja gradivo Okrajnega sindikal- 153 Zapisniki ob=nih zborov KOS. 1948. 1951. 1952 nega sveta Ljubljana s skupinami kot pri Mestnem sindi- 154 Zapisniki konference KOS. 1949 kalnem svetu Ljubljana, nekatere od teh pa so raz=len- 155 Zapisniki sej izvršnega odbora KOS. 1945. 1949 jene še na podskupine. 156 Zapisniki sestankov s predsedniki podružnic. 1949 lil. V tretji celoti je gradivo ob=inskih fkrajevnih/ sindi- 157 Poro=ilo KOS o dejavnostih vietili 1945-1948 kanih svetov - vseh. ki jih je v =asu svojega obstoja 158 Poro=ila (tromese=na) o dejavnosti KOS po sektor- povezoval Okrajni sindikalni svet. To so: Borovnica. jih dela. 1948 1949 Cerknica,

Kulturna društva in njihovo dokumentarno gradivo v južnoprimorskih ob=inah

Milica Trebše-Štolfa

Kulturno delovanje v obdobjih boja za nacionalno V ob=ini Izola je DPD Svoboda, ustanovljena leta identiteto je svojstveno, je pa tudi bogato. Tako je bilo 1956. organizacijsko povezala gledališko skupino, god- delovanje tudi na obmo=ju, ki je v pristojnosti Pokrajin- bo na pihala in moški pevski zbor. Vzporedno s tem je skega arhiva Koper. Ve7ina dokazov o tej pestrosti pa za=elo delovanje knjižnice, ki se je kasneje profesional- bo žal ostala le v citiranju ustnih virov in =asopisnih ob- no organizirala. Gledališka skupina je intenzivno delova- vestil, pa tudi neredko v zapisnikih tedanjih organov pre- la do leta 1964, pozneje pa samo ob=asno. Godba na pi- gona. Iz arhivskega gradiva bo omogo=enih le malo razis- hala je delovala od leta 1904 dalje z raznimi imeni. Zbo- kav... rovsko petje je doživelo ve= vzponov in padcev, od moš- V Pokrajinskem arhivu Koper smo v preteklih deset- kega, ženskega in mešanega zbora (v letu 1969) do po- letjih zaradi vsem znanega vzroka pomanjkanja prostorov polne ukinitve, nastanka in delovanja moškega okteta. sprejeli malo tovrstnega arhivskega gradiva, ki se pretež- Zunaj mestnega središ=a je delovalo le kulturno društvo no nanaša na obdobje 1945 1954. oziroma na obdobje (in še deluje) Janko Premrl-Vojko v Dvorih nad Dolo z po letu 1954, pa še to je v zelo okrnjeni koli=ini. Z za- moškim pevskim zborom. Aktivna je tudi likovna skupi- =etka tega stoletja imamo tri fragmentarne fonde iz Do- na LIK. Z ustanovitvijo ZKO leta 1981 sc je tudi dejav- line pri Trstu, Jclšan v ob=ini Ilirska Bistrica in iz Deka- nost zelo razmahnila, zlasti delo v lutkovni, plesni, gle- nov v ob=ini Koper. Naš najstarejši fragment arhivskega dališki, otroški kulturnovzgojni skupini Mavrica in Cici- gradiva Društva filharmonikov iz Kopra pa datira v prej- banovem klubu, v likovni šoli. gledališki delavnici, lite- šnje stoletje. rarni dejavnosti Agras; ustanovljen je bil Obalni komor- Stanje, ki ga v nadaljevanju posredujem, izhaja iz ugo- ni orkester, Obalni oktet in galerija Loža. Šolska kultur- tovitev pri ustvarjalcih dokumentarnega gradiva, i/, pogo- na dejavnost na nižjih stopnjah je živahna v krajevnih vorov z bivšimi aktivnimi kulturnimi delavci na terenu skupnostih inje razvidna iz šolskih kronik. in iz razgovorov s tajniki ZKO v vseh šestih ob=inah. izolska kulturna dejavnost je za obdobje po letu Po evidencah ZKO posameznih ob=in deluje na na- 1953 sorazmeroma dobro ohranjena v arhivskem gradi- šem delovnem obmo=ju 115 oddelkov kulturne dejav- vu odbranem na sedežu ZKO. Delno je mogo=e zvedeti nosti v samostojnih društvih, sekcijah, skupinah in odse- o tej dejavnosti v fondu Slovcnsko-hrvaškc prosvetne kih in 35 šolskih kulturnih društev in dejavnosti za pred- podzveze s sedežem v Kopru (1945-1954), v fondu šolske otroke. Doba delovanja je razli=no dolga, prav Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev za okraj tako tudi njihova aktivnost razli=no intenzivna. Koper (1954-1962) in v gradivu Zveze prosvetnih druš- Nekaj dokumentarnega gradiva je zbranega na sedežu tev Koper v letu 1954 in 1955. Vsa dejavnost bralnih ob=inske ZKO, nekaj pri menjajo=ih se funkcionarjih krožkov, dejavnost ob ljudskem domu in narodno-pre- društev, ve=ine gradiva pa ni mogo=e najti. buna kulturna dejavnost delavske Izole in kme=kega po- Na obmo=ju ob=inske Zveze kulturnih organizacij deželja pred in med obema vojnama bo stala zapisana le Ilirska Bistrica deluje deset društev s heterogeno kultur- po ustnih virih. no dejavnostjo. Glasbeno aktivnost predstavljajo moški Na obmo=ju ob=ine Koper poteka kutlurna dejavnost pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, mešani v samostojnih društvih zunaj ZKO (Društvo ljubiteljev pevski zbor Alojz Mihcl=i= iz Marij, mešani pevski zbor glasbe. Glasbena mladina, Obalno društvo likovnih ust- Kale Kncžak in Komorni dekliški zbor v Ilirski Bistrici, varjalcev ...), v ZKO pa se vklju=ujejo kulturna društva ki je v ustanavljanju. Splošna kulturna društva so v Pod- na osnovnih šolah (Dekani, Gra=iš=c. Ilrvatini, pet druš- gradu. v delovni organizaciji l-csonit v Ilirski Bistrici. tev na osnovnih šolah (Koper, Marezige. Škofije. Šmarje Med specializirana kulturna društva v Ilirski Bistrici sodi- in Bertoki) kulturna društva srednješolcev (v dijaškem jo tudi dramsko društvo, literarno društvo in likovno domu. na ekonomsko-družboslovni srednji šoli, na na- društvo Franc Pavlovec. Posebno aktivno je Društvo ravoslovno-matcmati=ni šoli in SKPŠ). V delovni or- za krajevno zgodovino in kulturo v Ilirski Bistrici, ki ganizaciji TOMOS deluje mešani pevski zbor. V krajev- uspešno deluje že vrsto let in izdaja tudi svoj zbornik. nih skupnostih sedaj delujejo društva Jadran, Dekani, Ve=ina društvenega dokumentarnega gradiva na ZKO mešani pevski /.bor Bertoki. KUD Svoboda Pridvor, Ivan sega v obdobje od leta 1979 dalje. Zelo skopo je gradivo Cankar v Marczigah, KUD v Škofija!), moški pevski zbor od leta 1959 do 1979. Posebnih šolskih kulturnih druš- France Bevk v Šmarjah, KUD Božidar Kolari= v Ilrvati- tev ni. Šolska mladina se vklju=uje v kulturno društvo nih. Samostojna kulturna društva sestavljajo mešani pev- kraja. Ali bosta res ostala edina arhivska vira. kulturne ski zbor OBALA, ki ima tudi mladinski pevski zbor. Pi- razgibanosti tega obmo=ja zgodnejšega obdobja, prev- halni orkester v Kopru, mešani pevski zbor društva upo- zeta fonda prosvetnega društva SLOGA (1912-1969) kojencev v Kopru, moški pevski zbor Ciril Kosmar iz iz Jclšan in Ljudska prosveta iz Ilirske Bistrice za obdob- Semcdclc, moški pevski zbor LOVCI iz Dekanov, KUD je 1945-1952? 102 ARHIVI XI 19KX

Bratstvo in kulturna sekcija društva slepih in slabovid- obi=aje. Na Planini, v Prest ranku, Dolanah in llrašiah nih. K samostojnim skupinam v okviru ZKO sodijo ama- so mlajša društva. Njihova aktivnost je predvsem glasbe- terski oder VAL A. folklorna skupina Mavrica, tri skupi- na in gledališka. Pri NKPD Miroslav Vilhar v Zagorju ne plesne delavnice, pet plesno—izraznih skupin,lutkov- ter pri KUD Košana je vidna poleg ostale tudi plesna na skupina Papilu, lutkovna delavnica, dve likovni delav- dejavnost. Tudi v Postojni so gledališ=niki in pevci z nici, literarna skupina MONTANA in dejavnost kulturne vrsto /borov najaktivnejši. Razvili so se iz Gledališkega vzgoje za predšolske otroke Vesele urice. Nisem še ugo- odra in SKUD Stane Semi= Daki. tovila, kako se stanje dokumentarnega gradiva odraža v Oh vsej tej tradiciji je dokumentarno gradivo le malo dejavnosti na terenu, prav tako ne koli=ine ustvarjenega ohranjeno. Nekaj te dejavnosti obsega v Pokrajinskem dokumentarnega gradiva pri društvih, ki se ne vklju=uje- arhivu Koper že prevzeti arhivski fond Okrajnega odbora jo v ZKO. Dejstvo je. da šolska kulturna društva svojega ljudske prosvete Postojna za obdobje 1945 1955. nekaj dokumentarnega gradiva ne ustvarjajo in je dejavnost gradiva obsega že citirani fond kasnejšega obdobja na prav tako zajeta v šolskih kronikah. Tudi samostojne koprskem okrajnem nivoju. Delno so hranitelji starejše skupine ga ne ustvarjajo. Ve=ina društev krajevnih skup- fragmentarno gradivo, predvsem iz predvojnega obdob- nosti ima v njih tudi sedež in njihovo administrativno po- ja, izro=ili v notranjsko kraško zbirko sedanjega muzeja slovanje poteka bolj preko te skupnosti kot preko ZKO. v Postojni. Drugo gradivo pa bo potrebno šele odkriti in Tudi za kulturno dejavnost Kopra in zaledja po letu /brati, saj je ve=ina še ohranjenega dokumentarnega 1945 bomo zgodovinske vire iskali še v že omenjenih in gradiva nahaja pri privatnih hraniteljih. Društva imajo prevzetih okrajnih fondih. Toda. kje je arhivsko gradivo le fragmente svojega dokumentarnega gradiva. Tudi na slovenskih prosvetnih društev, ki so še pred zakonsko postojnskem obmo=ju šolska društva, =eprav zelo aktiv- prepovedjo na tem obmo=ju živo delovala'.' In arhivsko na in krajevno angažirana, ne ustvarjajo svojega doku- gradivo tistih kulturnih društev, ki so nastala iz odpora mentarnega gradiva (ŠKUD Osnovna šola Pivka. SKUD proti poitalijan=evanju slovenske zemlje? Je dokon- 25. maj osnovna šola Prestranck. SKUD Miroslav Vil- =no izgubljeno dragoceno arhivsko gradivo zelo obiska- har Postojna, Kulturna skupina Vzgojnega zavoda Pla- nih bralnih in izobraževalnih društev ter množi=ne glas- nina, ŠKUD Brinjevka Srednja tehniška naravoslovna bene ustvarjalnosti iz obdobja 1869-1915 na koprskem šola Postojna in pevski krožek Gozdarskega šolskega podeželju kot so Straža. Istrski grmi=. Slovenski dom. centra v Postojni). Slovenija. Svoboda. Slavnik. Naš dom. Jadran. Samo in V sežanski ob=ini hrani ZKO dokumentarno gradivo še mnoga druga kulturna društva'.' Brez gradiva kulturnih le za KUD Jože Pahor in njegovo kinosekcijo ter arhiv- društev je zgodovina že takrat nacionalno osveš=ene slo- sko gradivo Gobarske družine Sežana, =eprav k njej ne venske Istre neobjektivna. sodi. Na obsežnem terenu delujejo kulturne dejavnosti, Na obmo=ju ob=ine Piran vso kulturno dejavnost vo- ki ustvarjajo dokumentarno gradivo: Godba na pihala v di in usmerja KUD Karol Pahor. Organizacije ZKO v ob- Diva=i. KUD 15. februar v Komnu. KUD Pepea Ocho- =ini ni. Zunaj KUD deluje le folklorna skupina v Ravnu vili-Tatjana v Senože=ah. KUD Klasje v Štanjelu. Pev- in glasbena skupina Šavrinkc v KS Padna Raven Nova ski zbori Diva=a. KUD Jože Pahor v Sežani. Svojega do- vas. V Se=ovljah deluje še šolsko kulturno društvo. kumentarnega gradiva ne ustvarjajo: KUD Prane /.iber- Dejavnost KUD je zelo razgibana (bobnarska. baletna, na Povir. KUD Tabor Lokev. PZ Kraški bori Štanjel. folklorna sekcija, mladinski pihalni orkester, moški pev- KUD llrpelje ••/ina. pevski zbor Ponikve, del ukin- ski zbor, vokalna skupina, tamburaška skupina, mala jenega KUD Ven=ek iz Dutovelj pa deluje v okviru DO istrska godba, lutkovna sekcija...). Dokumentarno gra- Krasoprcma v Dutovljah. delovanje KUD Pavel Kernjak divo je za obdobje od leta 1975 za vso dejavnost zbrano v Štorjah paje bilo ukinjeno. v prostorih KUD. razen gradiva ukinjene godbe na piha- Zelo aktivna šolska kulturna društva so na osnovnih la, ki je ostalo v godbenem domu. Za obdobje pred le- šolah v Sežani. Ilrpeljah. Diva=i. Dutovljah in Komnu ter tom 1975 bo delno najti gradivo v fondu Skupš=ine ob- na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Sežani. =ine Piran, delno pa v že citiranih prevzetih arhivskih Arhivsko gradivo sežanskega kulturnega življenja bo- fondih okrajnih institucij. O kulturnem delovanju pred mo lahko našli v že prevzetem fondu Okrajne ljudske letom 1945 za to ob=ino nimam podatkov. prosvete Sežana /a obdobje 1946 1955. delno v Okraj- V vseh treh obalnih ob=inah je izredno živahna kul- nem svetu Svobod in prosvetnih društev Nova Gorica za turna dejavnost pripadnikov italijanske narodnosti, ki jo obdobje 1959 1962. delno pa v že navedenih koprskih združuje obalna Skupnost Italijanov. Dokumentarnega okrajnih fondih. Ve=ino dokumentarnega gradiva pa bo gradiva teh društev še nisem prou=evala. potrebno še najti in ga urediti na ZKO Sežana. Na Notranjskem je tradicija kulturne dejavnosti prav Najbrž evidenca še ni popolna, zlasti ker nisem uspe- tako zelo dolga. Postojnsko obmo=je je ohranilo najsta- la zajeti vse kulturne dejavnosti tudi zunaj Zveze kultur- rejše še delujo=e društvo Lipa Studeno, ki je bilo usta- nih organizacij posameznih ob=in. Na vseh terenskih pre- novljeno leta 1906. V preteklih desetletjih je delovalo gledih in obiskih pa smo se vendar le dogovorili /a skup- bolj ali manj stalno, predvsem z gledališko in pevsko de- no akcijo in sicer: javnostjo. Podobno je s KUD Pivka, ki izvira še iz pred- 1. Pokrajinski arhiv Koper bo prcv/cl v svoje varstvo vojnega obdobja. Je tudi najbolj množi=no. Obsega me- vse arhivsko gradivo kulturnih društev brez pravnih nas- šani pevski zbor Pivka, oktet Javor Pivka, delujeta odras- lednikov. To gradivo bomo /brali s pomo=jo tajnikov la in mladinska gledališka skupina. Prireditvena dejav- ZKO in bivših aktivnih kulturnih delavcev na terenu. nost je pestra. Tudi KUD Podgora Bukovje izvira iz za- 2. Zveze kulturnih organizacij bodo za svoje obmo=je =etka stoletja. Po vojni je razvilo le gledališko in pevsko zbrale vse arhivsko gradivo svojih društev in drugih kul- dejavnost. Ima moški pevski zbor in recitatorsko skupi- turnih društev na obmo=ju ob=ine. Z evidentiranjem naj no. Na krajevni ravni je izredno živahna prireditvena de- za=nejo takoj. Tajniki ZKO v ob=inah Ilirska Bistrica. javnost. Ob tem ne pozabijo niti na stare ljudske šege in Postojna in Sežana poleg teh opravljajo še vrsto drugih ARHIVI XI 1988 103 delovnih nalog, /ato hi jih morali za opravljanje te naloge razbremeniti drugih obveznosti ali pa jim nuditi kadrov- sko okrepitev. 3. ZKO v vseh ob=inah bodo poskušale v finan=nih na=rtih pri ob=inskih kulturnih skupnostih zagotoviti najnujnejša finan=na sredstva za varno hranjenje ustvar- jenega dokumentarnega gradiva. 4. Z ozirom na dejstvo, da še noben tajnik ZKO ni opravljal preizkusa strokovne usposobljenosti za delav- ce, ki delajo z dokumentarnim gradivom, je pobuda za U Î izvedbo seminarjev za delavce v ljubiteljski kulturni •k tmriji *k>"pff"i dejavnosti še kako umestna. Za=etni koraki so vendarle narejeni, do zbrane arhiv- tit Jtuti Rman(••••••' ••••*. f*4 .frrf«. '<" Juítri* ••&•••. •'••,„• ske dediš=ine kulturnih društev na našem obmo=ju paje f /' • ' ' > i "' /- / 'f Ct/«.'/«*« , l.-rní .rr.-tatr... i.int.li U", še dolga pot. i yt mhrú'tii »1«>••| ÇJtpi ««»• -•,-» V Kopru. Izoli in l'iranu so prvi za=eli uresni=evati f ' **"/< "' 'V"" Ai OtliJtuk •••• rt dogovorjeno, t.j. za=eli so urejati in popisovati doku- Xmlkitc • .', • .-.••*«. fiehtnn »«, mentarno gradivo, tako da se v teh treh ob=inah pri- iìaft ••'• nit'j--* fofuim £•**•1• pravljamo na prevzem arhivskega gradiva še v letošnjem Jmíct trne*!.*.;. riunii /¡tcfreim/it tfi' letu. Ve=ji problem bo v ob=inah Ilirska Bistrica, Seža- *.••••« , Aani.vili.i4 ••: 4:.i .••••/•*^ na in Postojna zaradi premajhnega števila strokovnih de- ••"/• *u*,4eâmk ii in p*'him t j»/i¡ lavcev za podro=je ljubiteljske kulture. JXUC cire* +o~ huiui irevli •••. (t-fíen «.., f V'-••••< 4*1 >**«»,, •

Historia amina Coltegli Sur Jesti Labacensts 1596 1691. Zbirka rokopisov l

Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije od 24. oktobra 1985 do 10. februarja 1988

Brane Kozina

Na ob=nem zboru v Ormožu 24. oktobra 1985 je bil Vodnik Zgodovinskega arhiva Celje (Ivanka Cizclj razrešen stari izvršni odbor Arhivskega društva Slovenije Zaje) s =lani komisij ter predlagan novi v sestavi: Arhivsko društvo Slovenije je 12. in 13. oktobra 1986 izvršni odbor: organiziralo strokovno posvetovanje z naslovom Tehni=- predsednica - Ivanka Cizelj-Zajc na dokumentacija kot del kulturne dediš=ine. Odbor za podpredsednika - dr. Vasilij Melik in Ema Umek pripravo posvetovanja (B. Šuštar, V. Zumcr, M. Zupan- tajnik - Brane Kozina =i= in B. Kozina ter drugi sodelavci iz Zgodovinskega ar- blagajnik - Mihaela Knez hiva Ljubljana) je izoblikoval strokovni okvir tega posve- =lani: Albert Pucer, Vlasta Tul, Metka Gomba=, Jelena tovanja. Vprašanja vrednotenja tehni=ne dokumentacije Malbaši=, Boris Rozman, dr. France Dolinar, Marjctka smo se lotili tako arhivisti kot arhivarji ter predstavniki Legat, Kristina ŠamperI Purg, dr. Peter Vodopivec, Ra- ustvarjalcev tovrstnega gradiva. Odbor je ob posvetovan- tomir Mladenovi= ju pripravil tudi priložnostno razstavo, ki je prikazala nadzorni odbor: del tehni=ne dokumentacije in je bila nekako spremlja- Saša Serše, Pavla Mrdjcnovi7, Kristina Koglot jo=a slika 23 referentom, od tega petim, ki so pred- disciplinska komisija: stavili izkušnje o tehni=ni dokumentaciji s svojega Ana Zaletelj. Mateja Jcraj. Anton Ožinger, Marija Hernja strokovnega stališ=a (ustvarjalci) ter diskusijo, kije sle- -Masten dila in je bila sklep posvetovanja. Posvetovanju v sejni uredniški odbor Virov: dvorani HI Cankarjevega doma je prisostvovalo okoli Ivanka Cizelj-Zajc, Ema Umek, Mrija Oblak -Carni, Ja- 80 udeležencev, del teh je tudi aktivno sodeloval v dis- nez Kopa=, dr. Jože Mlinaric kusiji. Referati z diskusijo so objavljeni v publikaciji uredniški odbor Arhivov: Arhivi IX. številka 1 2. leto 1986. Vladimir Zumcr. Vladimir Kološa. Boris Rozman. Ivan- Zrno ka Cizelj-Zajc, Vladimir Sun=i=. Jurij Rosa, Maruša Dne 10. novembra 1986 je na pobudo Arhivskega Zagradnik. Darinka Drnovšek, Marjeta Adami=, Peter društva Slovenije ekipa ljubljanske TV posnela materi- Klasinc. Kristina Šampcrl- Purg al za oddajo Zrno do zrna v Arhivu SR Slovenije. Stro- komisija za šolanje in strokovno kovni tekst za oddajo, ki se je omejila predvsem na ma- izobraževanje arhivskih delavcev: ti=ne knjige in vodnike, je prispevala Ivanka Cizclj dr. Jože Žontar, F.ma Umek. Manda Cchovin, Antoša Zaje. predsednica Arhivskega društva Slovenije; pri Leskovec, Vladimir Zumcr. Ratomir Mladenovi=. snemanju ter pri pripravi materiala pa je sodeloval taj- Izvršni odbor Arhivskega društva Slovenije je imel v nik Branko Kozina s sodelovanjem Arhiva SR Sloveni- mandatnem obdobju do 10. februarja 1988 skupaj 10 je. Oddaja je bila na programu 24. novembra 1986. sej. Dne 19. novembra 1986 je društvo skupaj z Arhivom Na ob=nem zboru društva 5. marca 1986, ki se gaje SR Slovenije ter s sodelovanjem Državnega arhiva v udeležilo skupaj 78 =lanov, smo po poro=ilih za leto Trstu in arhivske direkcije v Rimu organiziralo sre=a- 1985, predstavitvi delovnega programa za leto 1986 in nje arhivistov Slovenije in Furlanijc - Julijske krajine v sprejemu zaklju=nega ra=una predstavili tudi tri referate prostorih Državnega arhiva v Trstu. Program sre=anja: in siücr: pozdravi predstavnikov institucij (dr. Ugo Cova, dr. — Konservacija in restavracija arhivskega gradiva (inž. M. Pia Mariani, Marija Oblak Carni in Ivanka Cizclj Marjan Dobcrnik) Zaje) - Pravilnik o varstvu dokumentarnega gradiva (dr. Jože - referati: Žontar) dr. Jože Žontar (Ljubljana) Stanje in problemi ju- ARHIVI XI 1988 105 goslüvanske. posebej še slovenske arhivistike V Prištini je bilo 22. in 23. oktobra 1986 drugo zvez- dr. Marija Pia Mariani (Rim) Organizacija italijan- no posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije. Posveto- ske arhivisti=ne dejavnosti vanja se je udeležil tudi predstavnik društva, kije sodelo- - Ema Umck (Ljubljana) Dejavnost slovenskih arhi- val na seji predsedstva ZADJ. vov Tajnik društva je sodeloval na medrepubliškem pos- dr. Paola Canicci (Rim) Preu=evanje dokumentov vetovanju arhivskih delavcev SR Srbije in SR Makedo- dr. Maria Laura Iona (Trst) Viri in arhivi nije v Subotici od 17. do 18. septembra 1987, aktivno Marjeta Adami= - Ema Umck (Ljubljana) Viri za predvsem pri obravnavanju problematike tehni=ne do- zgodovino Furlanijc Julijske krajine v slovenskih arhi- kumentacije, ki naj bi bila tema na enem izmed zveznih vih posvetovanj. dr. Ugo Cova (Trst) Tržaški upravni fondi pred Predstavnik društva se je udeležil tretjega posvetova- letom 1918, njihov pomen za slovensko ozemlje nja v Zadru, ki je bilo v =asu od 7. do 9. oktobra 1987. Vanda Bczck (Koper) Informacija o gradivu Pok- V =asu posvetovanja je bila tudi seja konference in pred- rajinskega arhiva Koper sedstva ZADJ. kjer sta društvo zastopala dva =lana (pred- Vlasta Tul (L. Lovrcn=i=) o Pokrajinskem arhivu v sednik in tajnik). Novi dorici.

Nevcnka Trolia. Ivanka Cizelj -Zajc in Brane Kozina (taj- nik ADS) ; komisija za šolanje in strokovno t na L« -XX L-ijÁcM nI ' .-• izobraževanje arhivskih delavcev: dr. Jože Žontar, Marjan Zupan=i=. Manda

• /«te •&••- ¿?t< S/Utir „,, . "\ s-. I' - •

ff t /'

hWfJt /e /*<••, ¿fa a. ¿¿t •

Urbar graš=ine Slama 1715 - 1716 (zapis pesmi Jest V boga Revna srutlia). Zbirka urbarjev •• • ocene, poro=ila o publikacijah

"Mimo odprtih vrat" (Izbor dokumentov o narodnem izdajstvu)

Vsaj na Slovenskem objave zgodovinskih dokumentov Kot obi=ajno je vse breme za takšno poljudno objavo niso naia posebno dobra stran, =e jih Že objavljamo, gre obti=alo na =loveku, ki je nalogo sprejel. Tako smo po to pogosto po=asi, /. velikimi zamudami, neredno. Ali pa ve= letih letos poleti do=akali publikacijo z naslovom smo pri=a enostranskim prijemom, ki ne=emu brc/, kritja Mimo odprtih vrat in podnaslovom Izbrani dokumenti o dajejo prednost, drugo pa spet zapostavljajo. Znane so dejavnosti okupatorjevih sodelavcev na Slovenskem. Iz- seveda edicije. V katerih o=itno ni bilo niti volje in znanja bor je naredil in k njemu napisal krajši uvodni komen- niti gmotne potrebe po razumnem izboru virov za obja- tar mlajši zgodovinar Božo Repe. Tema ni njegova "=a- vo. Gotovo pa sodi med naše najslabše obi=aje na tem sovna" specialnost, saj je usmerjen v povojno politi=no polju za=enjanje nekaterih mamutskih projektov, ki so zgodovino. Nalogo je sprejel nekako po službeni dolž- pogosto plod dnevnopoliti=ne mode in ko ta moda mine. nosti kot sekretar zgodovinske komisije •• ZK Slove- ves projekt shirano kon=a z nekaj knjigami, ki se nika- nije. Takoj bom pristavil, da se ta neprofesionalni pri- mor prav ne "vklapljajo". Da pri vsem tem ne govorimo stop pri delu sicer pozna, =eprav je delo za pri=akovani o podvajanju in še kaj hujšega. namen povsem solidno opravljeno. Ena od vsebinskih celot, ki je bila z vidika (znanstve- I/bor je izšel pri ljubljanski založbi Horec. • • bi mu ne) objave zgodovinskih virov skoraj povsem zapostavlje- na kratko napisali osebno izkaznico, velja zapisati pred- na (dalo bi se re=i: podobno kot njena znanstvenorazis- vsem naslednje: zunanji videz publikacije je za to zvrst kovalna obdelava!), je narodno izdajstvo med NOB na zelo nekonvencionalen. z eno besedo - privla=en, za kar Slovenskem. PoznavajoC politi=no propagandni okus gre tudi zahvala uredniku. Podobno je / že omenjenim naše povojne uradne politike, je to pravzaprav svojevrstni naslovom ter z "zunajserijskim". pove=anim formatom; paradoks. Najbrž pa tu ni mesto za širše razglabljanje o tega je narekovala odlo=itev za faksimilarno objavo tem. • gotovo je presenetljivo, da (zlasti) v politi=no dokumentov, katere pogoj je seveda =itljivost besedila. propagandnem obravnavanju narodnega izdajstva in (po- Uvodoma prinaša dobrih dvajset strani Repetovega pre- gojno re=eno) protirevolucije ni bilo namesto pogosto glednega prikaza narodnega izdajstva, ki je že sam po vsebinsko šibkih "interpretacij" uporabljeno ono bistve- sebi zelo dobrodošla informacija o obravnavanem pro- no mo=nejše oro/je: neposredni viri. ki so nastali z. dejav- blemu. Nato pa na nadaljnjih 200 straneh sledi objava nostjo samega narodnega izdajstva. precej nad sto arhivskih enot: fotografij in faksimil do- Nekaj let nazaj paje vendarle prevladalo prepri=anje, kumentov z najkrajšimi možnimi pojasnili.

Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941-1942, zbral, uredil in pojasnil dr. Tone Ferenc, Maribor, Obzorja 1987 (Documenti et studia historiae recentioris; 5), 517 strani

Mariborska založba Obzorja je kot peto knjigo zbirke ti, delovanje civilnega oziroma visokega komisarja in nje- Documenta et studia historiae recentioris izdala že drugo govega upravnega aparata ter posebej še njegovega posve- delo dr. Toneta Fcrenca v tej zbirki. Virom o nacisti=ni tovalnega organa - slovenskega sosveta ali konzul te, raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945 (Quellen nadalje oboroženih oddelkov civilne uprave (policije, kara- zur nationalsozialistischen Entnationalisicrungspolitik in binjerjev, finan=ne straže in obmejne milice) ter sodstva. Slowenien 1941-1945. Maribor 1980) so sc tokrat pri- Posebni poglavji pa sta namenjeni italijanski fašisti=ni družili viri o italijanski fašisti=ni okupacijski politiki na stranki in njenim organizacijam ter vojski. Uvodna študija slovenskem ozemlju, ki je po kapitulaciji in razkosanju je iz=rpen, na osnovi preu=itve vseh dosegljivih virov po- Kraljevine Jugoslavije aprila 1941 pripadal italijanski drža- dan celovit prikaz, italijanskega okupacijskega sistema v t.i. vi. Italijanski okupator je hotel na tem zasedenem ozem- Ljubljanski pokrajini. Objavljeni dokumenti, ki sledijo tej lju, ki gaje po priklju=itvi k Italiji poimenoval Ljubljanska študiji, so verodostojna dopolnitev tega prikaza. pokrajina, s številnimi ukrepi vzpostaviti oblast, ki bi pri- V knjigi je objavljenih 109 dokumentov, ki jih je avtor peljala do popolne italijani/.acijc in fašizacije slovenskega zbral pri svojem dolgoletnem raziskovalnem delu v doma- prebivalstva. Za dosega tega cilja so bile metode italijan- =ih in tujih arhivih, predvsem v arhivu Inštituta za zgodo- skega okupatorja navidez milejše od nemškega, v resnici vino delavskega gibanja v Ljubljani, Vojaško- zgodovin- pa ni= manj brutalne in nepopustljive. O tem nazorno go- skem inštitutu - arhivu oboroženih sil v Beogradu ter ar- vorijo tudi objavljeni dokumenti. hivu Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Lju- Na za=etku je avtor najprej skoraj na sto straneh podal bljani in v Nacionalnem arhivu v Washingtonu (National pregled italijanskega okupacijskega sistema in politike v t. Archives Washington) ter Osrednjem državnem arhivu v i. ljubljanski pokrajini. V prvih poglavjih je prikazal od- Rimu (Archivio Centrale dello Stato Roma). nose med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo po iz- Dokumenti so urejeni po kronološkem redu. prvi nosi bruhu prve svetovne vojne leta 1939 do 1941, aprilsko datum 12. april 1941, zadnji 30. december 1942. V pred- vojno 1941, italijansko zasedbo osrednje Slovenije in za- govoru je avtor pojasnil svojo omejitev pri izboru doku- =asno italijansko vojaško upravo. Obsežnejše je poglavje mentov le na leti 1941 in 1942. Za leto 1943 oziroma do o uvedbi italijanske civilne uprave, kjer je avtor v posamez- kapitulacije Italije septembra 1943 namre= ni, ali pa niso nih podpoglavjih prikazal ustanovitev t. i. Ljubljanske po- ohranjeni ali dostopni takšni izraziti dokumenti, ki bi uva- krajine, njeno upravno razdelitev, gospodarske zmogljivos- jali v italijansko okupacijsko politiko do zasedenega ozem- ARHIVI XI 1988 109 lja in njegovega prebivalstva kakšne posebne spremembe izdajo virov, da naj bodo objavljeni dokumenti vjeziku, v in novosti. Skoraj polovica objavljenih dokumentov so katerem so bili napisani, vendar so tako dostopni širšemu zapisniki oziroma zapisniki sestankov italijanskih visokih krogu slovenskih bralcev. Idealna bi bila objava v italijan- vojaških in civilnih funkcionarjev v t.i. Ljubljanski pokra- skem in slovenskem jeziku, kar pa je bilo zaradi stroškov jini, ki najbolj nazorno pri=ajo o italijanski okupacijski nedosegljivo. Avtor je dokumentom dodal iz=rpen in ob- politiki in kažejo na eni strani na veliko perfidnost, a na širen znanstvenokriti=en aparat, ki s pritegnitvijo še drugih drugi strani na osupljivo odkrito krutost, sovražnost in virov in literature dokumente vsebinsko dopolnjuje, po- cinizem nosilcev tako opevane "italijanske kulture", da bi jasnjuje ter povezuje in tako daje še popolnejšo sliko doga- dosegli zastavljene cilje svoje okupacijske politike in zadu- janj v =asu italijanske okupacije. šili slovensko narodnoosvobodilno gibanje, ki jih je pri Na koncu je avtor poleg obi=ajnega osebnega in krajev- tem vedno bolj oviralo. To so predvsem zapisniki in zapisi nega kazala dodal še stvarno kazalo, nekaj zemljevidov sestankov poveljnika XI. armadnega zbora generala Maria (upravno politi=na razdelitev Ljubljanske pokrajine 1941. Robottija z visokim komisarjem za ljubljansko pokrajino razporeditev italijanskih oboroženih enot. postojank bele Emiliom Graziolijcm. nadrejenimi poveljniki in podreje- garde - MVAC, fašisti=nih centrov), grafi=nih prikazov nimi

Arhivski dokumenti iz zgodovine Novega mesta, Razstava dokumentov Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Dolenjsko in Belo krajino, Novo mesto 1988, 54 str.

Kakor je pred leti Zgodovinski arhiv Ljubljana pripra- skem redu (1802), ra=un o oskrbi francoskih =et iz de- vil razstavo in katalog o Ljubljani v Arhivskem gradivu cembra 1805, dopis novomeške narodne garde v letu (M. Drnovšek. 1982). tako predstavlja sedaj novomeška 1848 ter dvajset let kasnejši zapis o gledališki predstavi enota tega arhiva Novo mesto v arhivskem gradivu. In kaj v novomeški =italnici. nam ponuja katalog? Konec 19. stoletja zaživi s kar dvanajstimi dokumen- Po uvodni besedi predstavlja avtorica Zorka Skrabl ti. Tematsko so raznoliki, saj govore o novomeški gimna- razvoj arhivske službe na podro=ju sedanjih ob=in Novo ziji, slovc=ih krških rakih, ponatisu Valvasorjeve Slave, mesto. Trebnje,

Jovan Popovi7, Zbirka propisa iz arhivske delatnosti, Savez arhivskih radnika Jugoslavije, Beograd 1987, 453 str.

Potreba po pregledu arhivske zakonodaje v državi se gradiva.5 Velik interes za zakonodajo pa dokazuje dejst- je pokazala že kmalu po letu 1964, ko so republike na vo, da je leta 1987 Jovan Popovi7 objavil obsežno zbirko podlagi splošnega zakona o arhivskem gradivu (Uradni veljavnih predpisov s podro=ja arhivske dejavnosti iz list SFRJ, št. 48/64) sprejele lastne zakone, ki so nepo- obmo=ja vse države. S tem je opravil vsekakor zelo ko- sredno urejali varstvo arhivskega gradiva (Bosna in Her- ristno delo, kljub temu da tovrstne objave hitro izgub- cegovina,

SRS, št. 47/87). V Vojvodini pa so objavili pravilnik o Enako kakor drugod po svetu so tudi novejši predpisi sadržini i na=inu vodenja evidencije o registraturskom v Jugoslaviji uvedli direktni (pozitivni) na=in odbiranja materijalu i arhivskoj gradi (Službeni list SAPV, št. 4/ arhivskega gradiva. S tem so za=eli opuš=ati metodo, ki K8). Zaradi popolnosti pregleda omenimo še naš pravil- se je v praksi uveljavila po letu 1957 in po kateri se arhiv- nik o strokovni obdelavi in izdelavi pripomo=kov za raz- sko gradivo odbira na na=in, da se iz dokumentarnega iskave arhivskega gradiva (uradni lis' SRS, št. 11 /88). gradiva izlo=ijo deli. ki nimajo trajnega pomena in jim je V uvodu Zbirke predpisov Popovi7 ugotavlja, da pretekel rok hranjenja. Metoda direktnega odbiranja ar- obstaja dosti razlik med arhivskimi predpisi po posamez- hivskega gradiva je omogo=ila prenehanje odvisnosti od nih republikah in avtonomnih pokrajinah, ki da niso up- rokov hranjenja: ustvarjalci so dolžni upoštevati roke ravi=ene. Motijo ga že razlike v nazivih zakonov, vendar hranjenja dokumentarnega gradiva (za kar so tudi sami je to posledica dejstva, ali zakon ureja eno podro=je kul- odgovorni), ne glede na to pa so dolžni arhivu izro=iti ar- turne dediš=ine ali pa vsa. Žal pa ne ugotavlja vzrokov za hivsko gradivo, ki ga je ta dolo=il v svojem navodilu za razlike, ki obstojijo med temi predpisi in jih bomo na odbiranje. Sprememba metode odbiranja je omogo=ila kratko omenili. tudi zožitev pojma arhivsko gradivo na gradivo, ki ima Eno izmed klju=nih vprašanj arhivske zakonodaje je trajen pomen za znanost in kulturo ter dala možnost odnos arhivi ustvarjalci arhivskega gradiva. Zakonodaja za ve=jo aktivno vlogo ustvarjalcev pri prehodu doku- v SR Sloveniji izhaja iz stališ=a, da je potrebno prevze- mentarnega gradiva v arhivsko. mati v arhive kolikor mogo=e odbrano arhivsko gradivo, Predpis, ki se nanaša na strokovno obdelavo in izde- da je na tem podro=ju glavna naloga arhivov skrb za stro- lavo pripomo=kov za raziskave arhivskega gradiva, je kovno neopore=no odbiranje arhivskega gradiva ter daje dolej sprejela edino SR Slovenija in ga zato lahko pri- potrebno arhive kolikor mogo=e razbremeniti vseh na- merjamo le z ranimi strokovnimi navodili, ki so jih obja- log, ki niso v neposredni zvezi z namenom arhivskega vili v ostalih republikah. Razlike so predvsem v pojmu gradiva za znanost in kulturo. V nasprotju s tem pa iz arhivska enota, kar pa je ena izmed osnovnih kategorij zakonodaje nekaterih republik izrazito izhaja težnja, da strokovne obdelave ter v terminologiji pojmov. Odlo- bi morali imeti arhivi pravico nadzora (inšpekcije) nad =iti se je bilo namre= potrebno, ali se želimo nasloniti celotnim poslovanjem ustvarjalcev z dokumentarnim na mednarodno strokovno terminologijo ali pa vztraja- gradivom, vklju=no s pravico nadzora glede upoštevanja ti na pojmih, ki so se razvili v Jugoslaviji in so posledica rokov hranjenja dokumentarnega gradiva, na kratko, da razli=nih tradicij. S tem pravilnikom pa smo že prešli bi se morali =imbolj vklju=evati v poslovanje ustvarjalcev =asovni okvir Zbirke predpisov. z dokumentarnim gradivom. Menim, da so take težnje Ob Zbirki predpisov lahko ugotovimo, da je v Ju- napa=ne, ker odvra=ajo arhive od osnovnega namena, goslaviji v teku proces presnove arhivske zakonodaje, zaradi katerega so jih ustanovile družbene skupnosti ter posebno v tistem delu. ki se ureja s podzakonskimi akti. da po nepotrebnem skušajo prevzemati naloge, ki jih Zelo identi=ni so v tem pogledu predpisi, ki sta jih imajo upravni in drugi organi. Nimajo pa niti kadrovskih sprejeli SR Slovenija in za njo SR Hrvatska. Spremembe niti drugih pogojev, da bi lahko ustrezno razvijali take pa niso možne preko no=i; njihovo potrebo mora pred- dejavnosti. Pozdraviti moramo zato predpise, ki so jih vsem spoznati stroka. dalj =asa pripravljali v Sloveniji o pisarniškem poslovanju upravnih in sodnih organov in ki vsebujejo tudi roke hra- Jože Žontar njenja. Zelo koristen bi bil tudi priro=nik o rokih hran- jenja dokumentarnega gradiva, ki nastaja v gospodarstvu. Naslednje vprašanje, pri katerem so o=itne ve=je raz- like med predpisi, je nastop varstva. V primeru, ko nasto- OPOMBE pi varstvo arhivskega gradiva na podlagi zakona (tako dolo=bo je vseboval splošni zakon o arhivskem gradivu 1 J. Zontar, N'ovo arhivsko zakonodavstvo u Jugoslaviji. Ar- iz. leta 1964 in so ga nato povzeli tudi starejši republiški hivist XVI XVII. ¡rv. 1 2. Beograd 1966 1967. str. 58 76. zakoni), so vsi ustvarjalci po preteku rokov, dolo=enih 2 M. Konstantinov. Jugoslovanske arhivske stru=ne publi- z zakonom, dolžni izro=ati arhivsko gradivo pristojnemu kacije. Arhivist XXVI/1976. §t. 1-2. str. 8. 9. arhivu. Postopek, da nato arhivi dolo=ajo ustvarjalec, 3 Archivimi. International review on archives. International council on archives X1X/1969. str. 195-224 (J. Zontar): katerih gradiva ne bodo prevzemali, je brez dvoma pro- XXVIII/I982. str. 226-229 (M. Konstantinov). blemati=en. Cc pustimo pravni vidik tega vprašanja ob 4 J. Popovi7, Razlike u našem pozitivnom zakonodavstvu u strani pa ugotavljamo, daje prišlo doslej v arhive veliko pogledu nonnativnog regulisanja zaštite arhivske gradje i rcgistra- ve= gradiva manj pomembnih kot pa pomembnejših ust- turskog materijala. Arhivi '82. Arhivsko društvo Slovenije - Po- varjalcev. Zato je logi=na rešitev, ki jo je prinesel zakon o krajinski arhiv Maribor. Maribor 1982. str. 66 108; isti. Kazne- naravni in kulturni dediš=ini, po kateri za kulturo pris- na politika u SFRJ u pogledu zaštite arhivske gradje i registratur- tojni upravni organi družbenopoliti=nih skupnosti na skog materijala. Sodobni arhivi '83. Arhivsko društvo Slovenije - predlog arhiva dolo=ijo družbene pravne osebe in društ- 1'okrajinski arhiv Maribor, Maribor 1983. str. 997-114; isti Za- va, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv (Uradni konski i podzakonski akti sa posebnim osvrtom na arhivsko za- list SRS, št. 1/81, =l. 95 in 96). Poudariti pa moramo, konodavstvo. Sodobni arhivi '84. Pokrajinski arhiv Maribor - Ar- hivsko društvo Slovenije - Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije, da se selekcija ustvarjalcev arhivskega gradiva opravlja Maribor 1984. str. 154-168; isti. Arhivska gradja u privatnom le v državah, kjer je ve=ina vseh ustvarjalcev državnih ozi- vlasništvu kroz arhivsko zakonodavstvo. Sodobni arhivi '85, roma družbenih. Na Zahodu pa je podana omejitev ust- Pokrajinski arhiv Maribor - Arhivsko društvo Slovenije - Zvcza varjalcev, od katerih prevzemajo državni arhivi arhivsko arhivskih delavcev Jugoslavije, Maribor 1985, str. 45-52. gradivo že s tem, da so pristojni le za gradivo državne 5 J. Zontar, Pravne osnove zaštite arhivske gradje. Arhivist sfere, v kar pa ni vklju=eno gradivo avtonomnih organov, XXXVI.št. 1-2. 1986.str.45-51. podjetij, privatnih ustanov, društev in drugih. 6 V zbirki predpisov bi moralo stati pravilno: na str. 8 v 112 ARMIVI XI 1988 opombi Službeni list SFRJ, broj 11/86 in na str. 19 v opombi - arhivskem gradivu federacije. Arhivi, Glasilo Arhivskega društva Službeni list SFRJ. broj 49/87. in arhivov Slovenije X, št. 1 2, Ljubljana 1987. str. 70 77. 7. J. Popovi7, Podzakonska akta sprejeta na osnovi Zakona o

Enciklopedija Slovenije 1, A-Ca, Ljubljana 1987, 421 str.

Med gesla - abeceda in Cavazza ujeto vedenje o Posebej je v enciklopediji predstavljen še Arhiv SR Sloveniji in Slovencih vsebuje tudi enciklopedi=no pred- Slovenije taje imel svoje geslo že v Enciklopediji Jugo- stavitev arhivov. Doslej smo imeli pri roki pregled v enci- slavije, izdaja v slovenskem jeziku iz leta 1983 in ga je klopediji Jugoslavije (Zagreb 1955), ki ga je pod geslom napisal Peter Ribnikar tokrat je napisala geslo lima Arhiv, Arhivi v Sloveniji pripravil dr. Pavle Blaznik, ko Umck. Zanimivo pa je še geslo arhivistika, ki ga v Enci- smo imeli še Državni arhiv v Ljubljani, njegovo maribor- klopediji Jugoslavije tli najti in predstavlja vedo "o ar- sko podružnico, arhive v okviru muzejev. Zgodovinski ar- hivskem gradivu in dejavnosti v zvezi z njim" ter omenja hiv CK ZKS. Mestni arhiv v Ljubljani ter ljubljanski in - =esar v prejšnjem tovrstnem pregledu ni - tudi naše mariborski škofijski arhiv. Druga izdaja Enciklopedije glasilo, strokovni =asopis Arhivi. Slovenije (Zagreb 1983) je prinesla - tokrat tudi v slo- Med kakimi petsto avtorji razli=nih gesel je najti tudi venš=ini - prispevek dr. Sergija Vilfana, ki je pod geslom kakšno desetino sedanjih ali nekdanjih arhivskih delav- Arhivi Slovenija predstavil razvoj arhivov in stanje še cev, ki so kot poznavalci posameznih poglavij preteklos- pred združitvijo Pokrajinskega arhiva v Kopru in Mestne- ti napisali dolo=ena gesla. ga arhiva v Piranu ter navedel literaturo, najmlajšo, iz le- ta 1976. Branko Šuštar Pregled slovenskih arhivov je v zadnji enciklopediji, ki nam je na voljo, v Enciklopediji Slovenije pod geslom arhiv prispeval dr. Jože Žontar. Najprej predstavlja nas- tanek, razvoj in stanje arhivov v Sloveniji z arhivsko mre- OPOMBE žo in pregledom arhivskih fondov v arhivih, upoštevajo= tudi regionalne in posebne arhive pa tudi vodnike in in- - Sodobni arhivi: Posvetovanje o strokovnih in tehni=nih ventarje ter drugo dejavnost slovenskih arhivov. V sklopu vprašanjih v arhivih, v: Arhivi VIII/1985, str. 122-123 istega gesla so predstavljeni še zvezni arhivi in arhivi v Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Cel- tujini (najve= avstrijskih 12. in francoskih 7, pet ju,Celje 1985 (poro=ilo), v: Arhivi VIII/1985, str. 148-149 madžarskih, šest italijanskih, štirje iz obeh Ncm=ij, trije - Ob posvetovanju Tehni=na dokumentacija kot del kultur- ne dcdiS=inc. v: Arhivi IX/1986. str. 3-4 iz Velike Britanije, vatikanski in še osem drugih). Vsako - Problemi vrednotenja in popisovanja tehni=ne dokumen- geslo dopolnjuje literatura, ki je pri predstavitvi arhivov tacije za graditev objektov, v: Arhivi IX/1986. str. 45-49 iz tujine precej obsežna, sicer pa omenja zlasti vodnike. - 60 let Ple=nikove cerkve v Šiški, v: Družina 38/1987. str. Pri slovenskih je kot najmlajši upoštevan še celjski vod- 16 nik (1985). - Varstvo spomenikov: revija za teorijo in prakso spomeniš- kega varstva 28/1986 in 29/1987, v: Kronika 35, 1987, št. 3, str. 219 ARHIVI XI 1988 113

Janko Messner, Živela Nem=ija! Iz dnevnika Janka Messnerja 12. 3. 38-21. 1. 41, Založba Drava - Celovec, Partizanska knjiga - Ljubljana, Ljubljana, Celovec 1988, 158 str.

Založba Drava i/. Celovca in Partizanska knjiga i/. som sestankov in u=nih ur. ki so se ponavadi kon=ali s Ljubljane sla izdali knjižico slovenskega pisatelja, publi- prepevanjem slovenskih pesmi. Po avtorjevem mnenju cista in vseskozi aktivnega borca za ohranjanje slovenske je bila takrat na Koroškem to edina mladinska organiza- besede na avstrijskem Koroškem Janka Messnerja. Publi- cija. Zelo lepi so tudi najzauplivejši zapisi o ob=utjih kacija ima naslov Živela nem=ija. kjer je Nem=ija name- mladega fanta, ki je dobil prvi rde=i nagelj, prebujanje in noma pisana z. malo za=etnico. To je dnevnik odraš=ajo- doživljanje prve ljubezni, opisi življenja doma. na vasi. =ega, zelo vernega dijaka, ki je sprva obiskoval Marijaniš- stikov z raznimi slovenskimi duhovniki, ki so vplivali na =c v Celovcu, nato pa, ker se je nacizem vse bolj širil, razvoj Messnerja, doživljanje Ljubljane ob prvem obisku nadaljeval šolanje v Konviktu v Scnpalu. Pisal gaje z ve=- in mladeniško navdušenje nad vsem, kar je videl v Slove- jimi ali manjšimi presledki od 14. marca 1938 do 21. ja- niji, kjer je slišal samo slovensko besedo. nuarja 1941. Dnevnik je za=el pisati po nasvetu starejše- Pisec je obdržal avtenti=no besedilo, odpravil je le ne- ga brata, =eš da mu bo to dobra vaja za slovenski jezik. kaj slovni=nih napak, v oklepajih paje dodal nekaj pojas- In tako so iz teli vaj nastali izredno zanimivi zapiski iz nil ali pa slovenskih prevodov posameznih nemških izra- težkega obdobja po anšlusu Avstrije, ko seje nacizem vse zov. Opustil je tudi cirilico, ki jo je v dnevniku uporabil bolj razraš=al ter so ga Slovenci na Koroškem med prvi- za zapis najzauplivejših misli in doživetij. V sklepni bese- mi ob=utili in tisti, ki se niso hoteli ponem=iti. so postali di izvemo, da je dnevnik ohranil tako. da ga je pomladi njegove prve žrtve. To so iskreni in preprosti zapiski mla- 1941 zakopal v doma=i kleti. dega marijaniš=nika. ki je bil sprva še trdno odlo=en, da Dnevnik je pisan preprosto, njegova vrednost pa je pojde po stopinjah starejšega brata v duhovniški poklic, predvsem v tem. da nam nudi verodostojno podobo kra- a mu postaja vse bolj jasno, ravno v letih, ki jih popisuje, ja in =asa. v katerem je nastajal, skozi doživljanje neiz- da duhovniški poklic ni ve= njegov cilj in da se bo odlo- kušenega dijaka, vernega kme=kega fanta, ki pa sije že =il druga=e. Vedno bolj mu je postajala važna naloga, ki izoblikoval prepri=anje in pot za naprej. Dokumentarno jo je postavil na prvo mesto, tudi pred šolo, to je bilo na- vrednost knjižice dopolnjujejo številne fotografije, kijih rodno politi=no osveš=anje sovrstnikov v šoli in doma je posnel avtor na izletih in sestankih in so opremljene na podeželju. Tako delovanje in prepri=anje je bilo v tis- z podnapisi in letnicami. tih =asih nevarno inje imelo zanj tudi prve posledice, saj so mu zavrnili prošnjo za študijsko podporo. Zanimivo je slediti nastajanju in delovanju dijaške odporniške orga- nizacije v Smartnem pri Scnpalu v Laboški dolini, opi- Metka Combat

Branko Oblak, Kreditne zadruge ormoškega podro=ja 1906-1948, Publikacije Zgodovinskega arhiva v Ptuju: Inventarji, zvezek 4, Ptuj 1986, 45 str.

Poskus ocene Vodnika Arhiva Bosne in Hercegovine s stališ=a ra=unalniške obdelave arhivskega gradiva

Vodnik Arhiva Socialisti=ne republike Bosne in Her- - igrani filmi doma=e proizvodnje cegovine je zajetna knjiga. Ima 462 strani v domiselno igrani filmi tuje proizvodnje oblikovanih platnicah. Vodnik je razdeljen na deset pog- scenariji in druge knjige lavij, na deset zaokroženih celot. plakati V prvem poglavju so predstavljene korenine in napori fotografije za ustanovitev Arhiva Bosne in Hercegovine ter historijat drugi filmski materiali. ustanove od ustanovitve Državnega arhiva Bosne in Her- V =etrtem poglavju so obdelani fondi in zbirke, ki jih cegovine leta 1947 pa do leta 1987. V nadaljevanju je hranijo knjižnice, muzeji in inštituti v Sarajevu. ocenjena ohranjenost gradiva in sodelovanje arhiva pri Peto poglavje je namenjeno knjižnici Arhiva Bosne in realizaciji znanstveno raziskovalnih projektov iz zgodo- Hercegovine. Kot v prejšnjih poglavjih so tudi tukaj ob- vine Bosne in Hercegovine ter možnosti in smeri bodo=e- likovali zaokrožene celote in gradivo knjižnice razdeli na ga razvoja. Na kratko sta predstavljeni še zna=ilnosti bib- šest skupin: lioteke in kinoteke. priro=na literatura Uporabnikom raziskovalcem arhivskega gradiva v - uradni listi in zborniki zakonov Arhivu Bosne in Hercegovine s pomo=jo omenjenega politi=no informativni listi vodnika je namenjeno posebno podpoglavje prvega pog- statistika lavja, kjer najdejo navodila za uporabo. stenogramska in letna poro=ila o delu organov uprave V drugem poglavju so po enotnih na=elih obdelani arhivska periodika. fondi in zbirke, ki se nahajajo v arhivskih skladiš=ih arhi- V šestem poglavju je pregled dokumentarnega gradiva, va. To poglavje je razdeljeno na ve= skupin po dejavnos- starejšega od 30 let. Pri tem poglavju bi veljalo opozoriti, tih ustvarjalcev fondov. V okviru teh skupin so ustvarje- da so fondi uvrš=eni v podskupine po dejavnostih ustvar- ne podskupine po hierarhi=ni lestvici ustvarjalcev fon- jalcev iz že omenjenega vodnika Arhivski fondi in zbirke dov. Po potrebi se podskupine še delijo v serije fondov. v Jugoslaviji, ob tem pa se pojavljajo še nekatere druge Pri klasifikaciji fondov po dejavnostih so v glavnem spre- podskupine (npr. samoupravne interesne skupnosti po jeli že uveljavljeno klasifikacijo, ki se uporablja pri pub- dejavnostih). Uvajanje teh novosti pa ima posledico, da likaciji Arhivski fondi in zbirke v SFRJ, SR Bosna in so skupine nekoliko druga=e oblikovane. Hercegovina, Beograd 1981. V sedmem poglavju je register Signatur arhivskih fon- V tretjem poglavju je predstavljena kinoteka. Gradivo dov in zbirk. Zanj je zna=ilno, da ima imena fondov in so oblikovali v sedem skupin in sicer: zbirk nanizane po abecednem vrstnem redu. Signature - dokumentarni in kratkometražni filmi arhivskili fondov in zbirk so obi=ajno oblikovane iz prvih ARHIVI XI 1988 115

=rk besed, ki sestavljajo ime fonda ali zbirke in imajo od pešno komunikacijo med arhivi v Jugoslaviji oziroma tri do osem tiskarskih znakov: zato si le te prav tako njihovimi bazami podatkov s pomo=jo ra=unalnikov. sledijo po abecednem vrstnem redu. To dogovorjeno in- S pomo=jo tega vodnika je jugoslovanski javnosti raz- formativno sredstvo je pomembno zaradi enotnosti pri krito bogastvo arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Bos- citiranju arhivskih fondov in zbirk. ne in Hercegovine. Pa pa bi bilo vso to bogastvo hitro V osmem poglavju vodnika je objavljen pravilnik o dostopno in vsak trenutek aktualno tudi v prihodnosti in uporabi arhivskega gradiva v Arhivu Bosne in Hercegovi- tO kjerkoli v podobnih institucijah Jugoslavije, je potreb- ne. no že opravljeno delo enostavno prenesti v ra=unalnik, V devetem poglavju je zbrana bibliografija del. ki so tega pa povezati v ra=unalniško arhivsko mrežo. Odgovor nastala na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv na vprašanje, kako dolgo bi trajalo vnašanje podatkov v Bosne in Hercegovine v obdobju od leta 1947 do 1987. ra=unalnik, je =isto enostaven. Vodnik nam daje dobro V desetem poglavju pa je s pomo=jo tabel prikazano izhodiš=no bazo podatkov, ki bi jo lahko vnesli brez ve=- stanje arhivskih fondov in zbirk v letu 1986. jih težav v nekaj dneh. S tem bi dobili tudi osnovo za Ce si podrobneje ogledamo enoto popisa torej ar- nadaljnje avtomatsko obdelovanje podatkov v arhivu. hivski fond ali zbirko, lahko vidimo, da ima vsaka enota H kvaliteti ra=unalniške obdelave podatkov v arhivu popisa: pa bi prav gotovo veliko pripomogel register Signatur, ker ime popisne enote bi ga lahko brez nadaljnjega uporabili za tako imenovano - signaturo šifro alfa v ra=unalniškem paketu imenovanem "arhiv" - historial (ta ra=unalniški paket namre= že uspešno uporabljamo ime ustvarjalca fonda in letnico obstoja v Pokrajinskem arhivu Maribor). Uporabnost registra Sig- - podatke o gradivu (koli=ina, ohranjenost, urejenost, natur s stališ=a ra=unalniške obdelave podatkov v arhi- dostopnost, jezik, pisava in =asovno obdobje, za katero vih se kaže predvsem v možnosti neposrednega pristopa je ohranjeno gradivo) do podatkov o fondih in zbirkah z vidika objavljenega ali koli=ino, obdobje ohranjenosti in kategorijo arhivske- citiranega arhivskega gradiva. S tem bi se namre= skrajšal ga gradiva v vezani obliki postopek iskanja na minimum (omenjena signatura bi de- koli=ino, obdobje ohranjenosti spisovnega gradiva jansko omogo=ala direkten pristop do željenega vhodne- vodnik nas opozori tudi na objavljena dela. ki so na- ga dokumenta enote ra=unalniške obdelave podatkov pr- stala na podlagi gradiva enote popisa ve faze). v opombah so obi=ajno napotki ali nenakšne kazalke, Prav gotovo lahko sklenemo, daje vodnik zaradi dob- te nam nakažejo bodisi ustanovo, kjer hranijo drugi del rih pristopov in i/delane metodologije popisovanja arhiv- fonda, ali zbirke, ali pa specifi=ne oblike arhivskega gra- skih fondov in zbirk in zaradi striktnosti zastavil napred- diva (fotografije, zemljevidi, itd) v enotah popisa. ne smeri arhivisti=no urejevalnega dela posameznih Iz vsega tega se jasno vidi, daje bilo v vodnik vložene- fondov in zbirk bodisi na klasi=en na=in ali pa s pomo=- ga veliko tlela in potrpežljivosti ter natan=nosti, zato lah- jo modernih informativnih pomagal. Od delavcev Arhiva ko brez strahu re=emo, daje v tej publikaciji oblikovana Bosne in Hercegovine pa vloženo delo v omenjeni vodnik solidna baza do dolo=ene stopnje organiziranih podat- dejansko zahteva še ve= naporov in razmišljanj, kako bi kov, ki so primerni za ra=unalniško obdelavo. do sedaj zbranim podatkom =imbolj smotrno in uspešno '/.c zgoraj smo ugotovili, da je pri=ujo=i vodnik ne- prilju=ili nove izsledke raziskovanj, tako da bi pred upo- kakšna nadgradnja vodnika Arhivski fondi in zbirke v rabnike razgrnili resni=no ves spekter arhivskega bogast- Jugoslaviji, kar pa pomeni, da se baza podatkov iz Arhi- va, ki ga hrani Arhiv Bosne in Hercegovine. va Bosne in Hercegovine harmoni=no vklju=uje v celo- ten sistem oziroma v klasifikacijo baze podatkov na Peter P. Klasinc jugoslovanskem nivoju. To pa je seveda predpogoj za us- Miroslav Novak 116 ARHIVI XI 1988

Arhivski pregled, Glasilo društev arhivskih delavcev in Skupnosti arhivov SR Srbije, Beograd 1984, 1985, 1986

Dvojna številka strokovnega glasila društev arhivskih ve v arhivski dejavnosti SR Srbije. To predstavlja poskus. delavcev in skupnosti arhivov SR Srbije za leto 1984 je da se opredelijo merila in kriteriji za: posve=ena 30. obletnici Zveze društev arhivskih delav- — pogoje glede ustanavljanja arhivov, cev SR Srbije in Zvc/.c arhivskih delavcev Jugoslavije. — sistem organizacijske zaš=ite in koriš=enja arhivskega Razvoj arhivske službe, zlasti usposabljanja arhivskih de- gradiva v SR Srbiji. lavcev v tem obdobju so orisali v svojih prispevkih M. Da- arhivsko stavbo in opremo, kot temeljni pogoj za delo ji7 in I. Bruk. in funkcioniranje, Rubrika "Razprave in =lanki" v tej številki prinaša kadre, razprave o arhivskem gradivu v lasti posameznikov s po- - verifikacijo osnov Nomenklature dela za delovanje ar- sebnim poudarkom na raziskovanju privatnih arhivov, hiva. njihovi zaš=iti, evidentiranju in uporabi. O teh vprašanjih temeljne elemente organiziranja strokovnega dela. s se v naši teoriji in praksi ni dosti pisalo, nenazadnje tudi tem v zvezi pa tudi normiranje dela in =asa. to, da o vrednosti in pomenu teh arhivov v rokah posa- V zvezi s tretjo temo je sprejet sklep, da se nadaljuje meznikov ni bilo zadosti informacij. z dodelavo temeljnih na=el objave nekaterih arhivskih V rubriki "Dokumenti" je objavljeno pet prispevkov, publikacij. ki se nanašajo na srbsko zgodovino od polovice 19. sto- V Poro=ilu o sedmem posvetovanju arhivskih delavcev letja do konca druge svetovne vojne. SR Slovenije v Radencih J. Popovi7 ugotavlja, daje pos- V tej številki je objavljena "Orientacijska lista katego- vet prinesel precej novih spoznanj iz arhivske teorije in rij registraturnega gradiva v OZD in drugih samoupravnih prakse doma in v tujini. organizacijah in skupnostih za kategorije gradiva izven V letu 1986 so arhivski delavci SR Srbije na svojem temeljne dejavnosti, z roki hranjenja". strokovnem posvetovanju obravnavali dve teme, in si- Uvodnik dvojne številke za leto 1985 je posve=en cer: strokovnemu posvetu arhivskih delavcev SR Srbije in potrebo po =imbolj detaljni oceni vsebine nekaterih SR Makedonije, na katerem so razen obravnave aktualne dokumentov, ki se obravnavajo kot arhivsko gradivo. strokovne problematike podeljena še priznanja posamez- razmejitev, hranjenje in obdelava novih oblik arhiv- nikom za dosežene rezultate na podro=ju arhivistike. skega -bibliotekarskega dokumentacijskega gradiva. Teme tega strokovnega posveta so se nanašale na: Glede prve teme so sprejeti naslednji sklepi: I — prevzem gradiva iz registrature - zaradi naraš=anja registraturnega gradiva, multiplici- II - standarde in normative v arhivski dejavnosti SR ranja in ponavljanja podatkov sc je pokazala potreba po Srbije =imbolj podrobni valorizaciji pisnega in drugega gradiva, III - temeljna na=ela objave nekaterih arhivskih pub- - arhivska služba SR Srbije je dobila nalogo, da izdela likacij. orientacijsko listo kategorij registraturnega gradiva z ro- Na posvetu so v zvezi s prvo temo sprejeti naslednji ki hranjenja po dejavnostih, na podlagi katere bi izpelja- sklepi: li valorizacijo sodobnih dokumentov, - da društva arhivskih delavcev in skupnosti arhivov ovrednotenje dokumentov je vprašanje, ki zaradi svo- preu=ijo vprašanja prevzema arhivskega gradiva in regis- je aktualnosti mora biti odprto in izpostavljeno novim tratur na podlagi zakonskih predpisov, preverjanjem in raziskovanju zaradi oblikovanja boljših - da se izdela enotno navodilo o primopredaji arhivske- kriterijev in razbremenitve ogromne koli=ine sodobnih ga gradiva na podlagi zakona o arhivski dejavnosti in ar- dokumentov, ki nimajo zgodovinske vrednosti. hivskem gradivu, V zvezi z drugo temo je sprejeto naslednje: - da so arhivi dolžni na podlagi zakonskih dolo=il pri- o razmejitvi novih oblik gradiva, ki nastajajo v regis- praviti na=rt prevzema arhivskega gradiva, nastalega v traturah, se je potrebno pogovoriti na splošnem jugoslo- obdobju 1945-1955. vanskem posvetovanju in skupaj z bibliotekarji oblikova- - da se zaradi pomanjkljivosti prostorov =im prej za=ne ti kriterije ovrednotenja in hranjenja, z izlo=anjem nepomembnega registraturnega gradiva, ki obdelava memoarskega gradiva in izdelava ustreznih se hrani v arhivih, informativnih sredstev naj bi se obravnavala na medre- - da se v =im krajšem roku vsaki arhiv angažira okrog publiških posvetovanjih tistih republik, ki so tako gra- raziskovanja in prevzema arliiskega gradiva, ki je nastalo divo zbrale. ob delu posameznikov (za=asno zaposlenih v tujini) ali Rubrika "Jubileji" je tokrat posve=ena 60. obletnici družbenih organizacij. arhivov Vojvodine. Na posvetovanju so sprejeti predlogi podani v referatu V drugih rednih rubrikah pa so objavljeni prispevki, Dragana Cinovi=a. obravnavajo pa standarde in normati- ki se nanašajo na stanje in zaš=ito arhivskega gradiva in ARHIVI XI 1988 117 rcgistratur v arhivu SR Srbije brc/, avtonomnih pokrajin so nekateri od prispevkov, objavljeni v rubriki "Delo ar- in izven SR Srbije (v španskih arhivih). hivov in arhivskih organov". Poslovnik o delu arhivskega sveta SR Srbije. Proble- matika izdelave analiti=nih inventarjev ter nekatere izku- šnje pri urejanju arhivskega gradiva tehni=nega zna=aja - Jelena Malbaši=

Arhivski vjesnik, XXVIII, XXIX, Arhiv Hrvatske, Zagreb 1986, 1987

Osemindvajseti letnik Arhivskega vjesnika v prvem de- tejem in služabnikom predvsem nakit iz zlata in srebra lu kot obi=ajno objavlja prikaze arhivskega gradiva. Win- ter obleko. fried Smilze v sestavku Novi viri za zgodovino slavonske- Arhivsko gradivo Vukovarskega vlastelinstva 1719- ga kme=kega upora 1573. leta objavlja dokumente, ki jih 1045 objavlja Stjepan Sršan v svojem prispevku. To gra- je slu=ajno našel v Glavnem državnem arhivu v Miinchc- divo je prvorazredni vir za preu=evanje ekonomske zgo- nu v fondu "Zunanje države. Avstrija". To je zbirka pi- dovine vzhodne Slavonije. Srcma in okolice od 17. sto- sem, prepisov in konceptov pisem med vojvodo Karlom letja do 1945. leta. Avstrijskim, njegovim tastom vojvodom Albrcchtom Ba- Tudi tokrat ni bilo pozabljeno restavratorsko delo v varskim, salzburškim nadškofom ter nadvojvodom Kar- arhivih. Tanja Mušnjak opisuje postopke restavriranja lom Tirolskim. Ta korespondenca je zanimiva pred- globusa v laboratoriju za restavracijo in konservacijo vsem zato, ker kaže reakcijo na upor in politiko zadušit- Arhiva Hrvatske. Obnova globusa zahteva sodelovanje ve le tega. strokovnjakov razli=nih profilov, glede na to, iz kakšne- Josip Lu=i7 v svojem prispvcku Miscellanea sacculi ga materiala so. XIV ex archivio Ragiissii objavlja deset dokumentov • Da bi se arhivska služba Hrvatske lahko vklju=ila v zvezah zaledja z Dubrovnikom. Prva dva dokumenta go- arhivsko informacijski sistem (AIS) Jugoslavije, se mora vorita o izvozu vina iz Dubrovnika v Bosno, kraji vina na dosedanja dokumentacijsko -informacijska služba (DIC) bosanskem podro=ju, o trgovini s konji, voskom, usnjeni razviti v INDOK službo, ki bi morala poleg redne dejav- in pregrinjali. Ostali dokumenti pripovedujejo o primor- nosti uvesti tudi razvojno službo, avtomatsko obdelavo skih krajih in postopkih ob prodaji zemlje, vinogradov podatkov ter bazo podatkov za zgodovino. Kako bi to itd. dosegli, opisuje Damir Zagotta v =lanku INDOK služba Bosilja Janjatovi= objavlja živnjenjepis komunista in Arhiva Hrvatske. revolucionarja Dragutina Maruši7a, ki je bil verjetno Radcnko R. Radoj=i7 ugotavlja, daje družbena samo- napisan konec leta 1935 ali v za=etku 1936. leta. Foto- zaš=ita v arhivih Hrvatske nezadostna, predvsem zaradi kopijo dokumenta hrani arhiv CK ZKJ v Beogradu v fon- pomanjkanja materialnih sredstev ter subjektivnih vz- du Komintema. Avtorica navaja, da so sicer o njem pisa- rokov. Tako stanje bi lahko spremenili le s sodelovanjem li že mnogi, vendar je v ve=ini zapisov precej napak, širše družbene skupnosti. predvsem zato, ker niso poznali vseh dokumentov, zato V rubriki Prikazi so predstavljene nekatere publikaci- tudi objavlja to biografijo, ki nam obenem prikaže neka- je in revije, zadnji del revije pa prinaša vesti o sklepih s tere zna=ilnosti in sindikalne organizacije v Zagrebu v posvetovanja o zaš=iti arhivskega gradiva zunaj arhiva v letih 1929, 1931. 1934 in 1935. V bogatih opombah po- SR Hrvatski ter o praznovanju 85 letnice Arhiva Srbije. jasnjuje posamezne nejasnosti v tekstu. Delavci Arhiva Hrvatske so se leta 1985 poslovili od Josip Paver. Slavica Pleše. Ana Šlibar. Djuro Zatezalo, dr. Bernarda Stullija. Tu je objavljen poslovilni govor Marija Margeti7 in Marijan Ragtiš so v ve= =lankih na Frana Glavina. temo Pri=evanja o Titu v naših arhivih dali pregled gradi- Devetindvajseti letnik je tematska številka, v kateri so va, ki ga hranijo hrvatski arhivi o življenju in delu tovari- objavljeni referati s posvetovanja o zaš=iti arhivskega gra- ša Tita. Prikazano je gradivo, ki je nastalo z delovanjem diva zunaj arhiva. Obdelano je prevzemanje, urejanje in upravnih in sodnih organov Kraljevine Jugoslavije in t. i. strokovna obdelava gradiva socialisti=nega obdobja. NDI1. gradivo narodnoosvobodilnih organov in organiza- Josip Paver daje pregled problemov, ki se pojavljajo cij ter iz obdobja socialisti=ne izgradnje in samoupravne- pri urejanju in strokovni obdelavi tega gradiva. Clama ga socializma. Pomembne podatke o Titu vsebujejo tudi zna=ilnost je, da je gradivo do leta 1951 ohranjeno le zbirke plakatov in drugih tiskanih materialov ter spomin- fragmentarno, potem letu pa sledi inflacija le- tega. De- sko gradivo. Sledi kronologija bivanja predsednika Tita lo otežujejo tudi pogoste spremembe v organizaciji in v posameznih krajih Hrvatske. pristojnostih ustvarjalcev gradiva. Opozarja na možnosti Alena Fazini7 iz Muzeja Kor=ule je pripravila za obja- in nujnost enotnega na=ina urejanja in strokovne obdela- vo znanstveni =lanek o oporokah nekaterih Kor=ulank v ve arhivsko dokumentarnega gradiva. 16. stoletju. V teh oporokah spoznamo vrsto zanimivos- Marija Juri7 govori o zaš=iti arhivskega gradiva druž- ti iz tedanjega življenja. Razen nepremi=nin so Kor=ulan- benopoliti=nih organizacij s podro=ja severne Dalmacije. kc v oporokah zapuš=ale cerkvi, =lanom družine, prija- Gradivo, ki je bilo prevzeto od ustvarjalcev, se nahaja 118 ARHIVI XI 1988 v Zgodovinskem arhivu Zadar, del gradiva je še pri ust- dela lahko razdelimo v dve skupini: zgodovinska in ar- varjalcih, del pa se nahaja pri posameznikih. V arhiv je hivisti=na. Prva se nanašajo na zgodovino primorskih bilo prevzeto gradivo prvi= leta 1968. in sicer gradivo mest. gospodarsko zgodovino, posebej prometa, na ita- partijskih komitejev in drugih •••. Velik del gradiva je lijanski iredentizem in imperializem na Jadranu in jugo- bil popolnoma neurejen, mnogo dokumentov paje tudi slovansko -italijanske odnose ter na revolucionarna vre- manjkalo in so tako fondi precej nepopolni. nja med južnimi Slovani Avstro Ogrske. S podro=ja Slavko Razov predstavi napore, da bi arhivi in ustvar- arhivistike so pomembne predvsem študije o arhivskem jalci skupaj pripravili navodila za zaš=ito arhivskega gra- gradivu v novi zakonodaji Hrvatske, o inventarizaciji diva. V ta namen so v severni Dalmaciji izvedli tudi po- dubrovniškega arhiva v za=etku 19. stoletja ter valori- sebno anketo. Velik problem pri tem je premajhno šte- zaciji in inventarizaciji arhivskega gradiva sploh. To so vilo kadrov in tudi njihova neustrezna strokovna uspo- bila prva dela te vrste v jugoslovanski literaturi. sobljenost. Posamezna zgoraj omenjena dela so podrobneje pred- Ana Vukovi= v anali/i o stanju in problemih zaš=ite stavili v svojih prispevkih Marijan Rasti7 (Bernard Stil- arhivskega gradiva zunaj arhiva v SR Hrvatski navede ili in arhivska zakonodaja), Miljcnko Pandži7 (Arhivska število registratur, ki jih arhivi vodijo v evidenci, koli- dela Bernarda Stullija). Josip Lu=i7 (Prispevek B. Stulli- =ino tega gradiva, število seznamov dokumentarnega ja k preu=evanju dubrovniške zgodovine), Josip Kola- gradiva z roki hranjenja, koli=ino prevzetega gradiva, novi7 (Prispevki B. Stullija k zgodovini Dalmacije), Da- realizacijo zakonskih dolo=il ustvarjalcev glede izdela- nilo Klen (Dela B. Stullija o Istri. Reki in Trstu). Ivan ve popisov gradiva, na=in kontaktiranja med ustvar- O=ak (B. Stilili - zgodovinar revolucionarnega gibanja jalci in arhivi ter probleme, s katerimi se sre=ujejo mornarjev 1918. leta), Dragutin Pavli=cvi7 (Dela •. Stu- arhivski delavci v zvezi z zaš=ito gradiva zunaj arhiva llija iz. zgodovine prometa na Hrvatskem) in Dunja s predlogom za njihovo rešitev. Richtman Augustin (•. Stilili o življenju naroda). Postopek prevzemanja dokumentarnega gradiva v Zelo zanimiv je prispevek Vjckoslava Majcna Filmski arhiv Marijan Rasti7 predstavi kot sklep nekega kom- fond šole ljudskega zdravja Anrija Stampar v Kinoteki pleksnejšega procesa, sodelovanja med ustvarjalcem in Hrvatske pri Arhivu Hrvatske. Avtor prikaže razvoj arhivom in ga ne moremo zožiti zgolj na samo dejanje filmske dejavnosti pri zdravstvenem prosvetljevanju naj- prevzemanja in izdelavo primopredajnega zapisnika. širših ljudskih množic. Prvi za=etki segajo v leto 1924 Predloge za napredek pri zaš=iti arhivskega in registra- na Inštitutu za socialno medicino, najve=ji vzpon pa je turnega gradiva je pripravil Davor IZržišnik. ta dejavnost dosegla s proizvodnjo zdravs t ve no-vzgoj- O valorizaciji gradiva kot instrumentu zaš=ite gradiva nega in dokumentarnega filma v šoli ljudskega zdravja v nastajanju govori Rosana Bcrgant Busi7. v Zagrebu. Po prenehanju njihove aktivne uporabe je Sledi vrsta =lankov o urejanju in strokovni obdelavi celoten filmski fond ostal do leta 1969 v prostorih šole. gradiva in sicer s podro=ja uprave, gospodarstva in sod- ko je celotno gradivo prevzela Jugoslovanska kinoteka iz stva (avtorji so Jelka Melik. Olga Gilcr, Marija Zupan- Beograda, leta 1982 pa Kinoteka Hrvatske. Tu so vse =i=, Slavojka Šadck, Nataša Baji7 -Žarko, Peter Klasinc gradivo, ki je bilo v zelo slabem materialnem stanju, naj- in Dubravka

La gazette des Archives, št. 124

La Gazette des Archives, strokovno glasilo Društva oddaje gradiva v sedanjem =asu, vodenje seznama spisov, francoskih arhivistov, prinaša v št. 124 za 1. trimese=je ki so bili dani na vpogled, stalno vodenje evidenc stanja 1984. leta naslednje razprave: Odbiranje, izlo=anje in gradiva arhivov, seznam dolo=enih serij itd. izbira vzorcev gradiva. Informatika o arhivih. Arhivska Na temelju ankete je bilo tudi ugotovljeno, da zaradi šolska služba. Sledi rubrika Beležke, informacije in raz- premajhne koordinacije arhivskih vodstev delujejo arhivi mišljanja. Kronika, poro=ilo o glavnem zborovanju Dru- vsak zase in uspehi na tem podro=ju mnogokrat zavisijo štva francoskih arhivistov, bibliografija inventarjev, re- od podjetnosti posameznikov v teh vodstvih. Medtem pertoarjev in vodnikov, ki so bili objavljeni v letu 1983 ostajajo problemi, ki so arhivom skupni, še nadalje nere- in kon=no predstavitev nekaterih publikacij. šeni. Pri društvu francoskih arhivistov je bila ustanovlje- na delovna skupina z nalogo, da bi v francoskih arhivih med seboj povezala vse, ki delajo na podro=ju informati- Odbiranje, izlo=anje in izbira vzorcev gradiva ke, imajo pri tem izkušnje in jih ta dejavnost zanima.

Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs Folge 37, Graz 1987

Vsebina: bivšem karincli=anskem samostanu, kjer bo po kon=anih delih imel svoje delovne in skladiš=ne prostore Štajerski Gerhard Pfcrschy, Delovno poro=ilo Štajerskega dežel- deželni arhiv, ki je sedaj raztresen na sedmih lokacijah. nega arhiva za leto 1986 Prispevku je priložena skica tloris ter dve fotografiji Heinrich Purkarthofcr, Dodatek: V letu 1986 podeljeni zgradbe. Seveda je zgradba pod spomeniškim varstvom štajerski ob=inski grbi in kot taka svojevrsten izziv. Prva gradbena faza je kon- Jörg M •••. Štajerski deželni arhiv v nekdanjem karmcli- =ana in prostori predani svojemu namenu. =anskem samostanu - poro=ilo o celotnem na=rtu in Prispevek dr. H. Rumschöttla je pravzaprav predavan- 0 prvi gradbeni fazi je, ki ga je avtor imel ob otvoritvi oddelka za novejše Hermann Rumschöttcl, Na=rtovanje arhivskih zgradb na arhivsko gradiva Štajerskega deželnega arhiva v prostorih mednarodnem podro=ju prenovljenega karmeli=anskega samostana februarja Franz Otto Roth, "

Trsta do Benetk ter Od Dunaja do Benetk, ki ju je napi- sednika, zvezne zakone ter objave štajerskega deželne- sal Benjamin Thompson ter ju naslovil na sira Roberta ga glavarja. "Neuradni del" je vseboval poro=ila iz Murrava Keitha, akreditiranega na dunajskem dvoru. deželnega zbora, o delu deželne vlade, gospodarska in Poro=ili sta objavljeni v angleš=ini ter v nemškem pre- kulturna dogajanja. "Uradni list h Grazer Zeitungu"jc vodu. Zanimivi so geografski vidiki tega potovanja, tudi prinašal predvsem objave in razglase sodiš= o ste=ajih kulturno—politi=ni ter sociološko kulturni vidiki. Pisec in prisilnih dražbah ter bil tako slika brezupnih gospo- se je ukvarjal ludi Z vegetacijo in favno prepotovanega darskih razmer. Po 22. marcu 1938 pa sta bila "uradni" podro=ja. in "neuradni del" združena. "Uradni list" je sicer ostal. Zadnji prispevek je napisal dr. G. Giinscr in sicer je je pa spremenil vsebino. Prispevek je napisan tehtno in z vzel pod drobnogled Gra/cr Zeitung iz leta 1938 ter ga dobrim poznavanjem takratnih razmer. obravnaval kot vir o anslusu. Do 19. marca 1938 je bil Gra/er Zeitung razdeljen na tri podro=ja: "uradni del" je obravnaval imenovanja iz pristojnosti zveznega pred- Nada Jurkovi= osebne vesti

Dr. Tone Ferenc je šestdesetlenik

Redni profesor za zgodovino novejše dobe na Filozof- Že kot študent na univerzi je od 3. letnika dalje so- ski fakulteti v Ljubljani in znanstveni svetnik v Inštitutu deloval V Vojnozgodovinskem institutu pri pripravi 4.. za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani dr. Tone Fe- 5. in 6. knjige VL toma Zbornika dokumentov in po- renc je 6. decembra 1987 praznoval svojo šcstdcsetletni- datkov o narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih na- co. rodov. Ko se je po diplomi zaposlil v Muzeju narodne Rojen je bil v Vcr/.eju. tam je hodil v osnovno Solo, v osvoboditve je dobil novo ustanovljeno mesto arhivarja nižjo gimnazijo pa v Ljutomeru. Med vojno je delal doma Z nalogo, da bi "znanstveno urejeval dolo=ene mu arhive na o=etovi kmetiji, po vojni in odsluženju vojaš=ine je in raziskoval zadeve zgodovinskega zna=aja, ki bodo po- kon=al gimnazijo in maturira! v Murski Soboti lela 1951. stavljene v njegov delovni program." Tako nalogo je do- Diplomiral je na oddelku za zgodovino Filozofske fakul- bil že dobro leto za tem. Vodstvo arhiva mu je zaupalo tete v Ljubljani leta 1956. Po diplomi se je zaposlil kot pripravo gradiva, potrebnega za obrambo v sodnem pro- arhivist v Muzeju narodne osvoboditve LR Slovenije in cesu proti beneškim partizanom, ki se je tedaj pripravljal ostal v arhivu tudi po ustanovitvi Inštituta za zgodovino v Italiji. Nalogo je vestno opravil. Nedvomno je tudi ta delavskega gibanja v Ljubljani, ko se je ta iz Muzeja pre- "u=na doba" oblikovala njegov smisel za zbiranje, ure- selil v novoustanovljeni inštitut. Leta 1960je bil izvoljen ditev, obvladovanje in kombiniranje podatkov, zna=ilen za znanstvenega delavca, leta 1965 je v Beogradu dokto- za vse njegovo kasnejše delo. Od vsega za=etka je mo= riral. Po triletni prekinitvi dela na Inštitutu, koje delal opaziti da ga dokumenti zanimajo predvsem po svoji na urejanju in dokumentiranju fotografskega arhivskega pri=cvalnosti. Ob delu v arhivu neumorno zbira podatke, gradiva v Muzeju, se je leta 1968 ponovno vrnil na Inšti- raziskuje, piše. Kmalu preide v vrste raziskovalcev, =e- tut in prevzel vodenje arhiva. V letih 1970-1975 je bil prav se tudi iz. arhivskih vrst popolnoma ne iztrga. Leta obenem tudi ravnatelj Inštituta. Medtem je bil leta 1970 1969 postane arhivski svetovalec za delo na gradivu po- izvoljen za znanstvenega sodelavca in leta 1976 za znan- liti=ne zgodovine novejše dobe, leta 1974 višji arhivist stvenega svetnika. Po letu 1975 je bil vodja znanstveno in leta 1976 arhivski svetnik. S svojim delom je ves =as raziskovalne enote Inštituta. Svet Filozofske fakultete ludi v arhivih. Obsežno je njegovo delo pri izdajah virov. Univerze Ldvarda Kardelja v Ljubljani gaje leta 1981 Sodeloval je pri že omenjenem VI. tomu Zbornika do- izvolil in leta 1987 ponovno izvolil za rednega profesor- kumentov in podatkov o narodnoosvobodilnem boju ja zgodovine novejše dobe. Že pred tem je ve= let sodelo- jugoslovanskih narodov, od 4. knjige dalje. Zborniku fo- val pri pedagoškem delu na Filozofski fakulteti, zlasti s tografskih dokumentov iz narodnoosvobodilnega boja. študenti na 3. stopnji študija. Ves =as od svoje zaposlitve Sodeloval je pri nastajanju temeljnih edicij virov iz =asa v arhivu Muzeja narodne osvoboditve paje sodeloval tudi 1941 1945 kot so Dokumenti ljudske revolucije. Jesen pri muzejskem delu. Med najpomembnejšimi je gotovo 1942. Korespondenca Ldvarda Kardelja in Borisa Kidri- postavitev muzeja v Brestanici. V vrsti udejstvovanja na =a. Uredil in komentiral je zbrana dela Borisa Kidri=a raznih podro=jih zavzema posebno mesto delo v arhivih. in Ldvarda Kardelja. Bil je =lan uredništva Zbranih del Temu je namenjen ta zapis. Josipa Broza Tita in glavni urednik slovenske izdaje Dr. Tone Ferenc je za=el svojo pot kot arhivist. Ob tega zbornika. Sam je pripravil izdajo dokumentov o delu z. dokumenti iz obdobja NOB. ki so prišli v arhiv nacisti=ni raznarodovalni politiki ter knjigo dokumentov dostikrat razsuti in pomešani, je spoznal kako lahko po- 0 italijanski fašisti=ni politiki v Ljubljanski pokrajini. Z stanejo tudi zapisi z navidez, nepomembno vsebino, ko opombami je opremil londonski dnevnik Izidorja Can- so vklju=eni v fonde, kamor po izvoru sodijo, v povezavi karja in številne posamezne vire. Prav pri izdajanju vi- z drugimi dokumenti pomemben zgodovinski vir. Ta ne- rov se kaže njegovo poznavanje arhivskega gradiva v posredni stik z arhivi na samem za=etku njegovega dela. slovenskih in jugoslovanskih arhivih, kot tudi v števil- oplaja ves =as njegovo delo zgodovinarja raziskovalca. nih arhivih zunaj naših meja, tako v Rimu, Bonnu. ARHIVI XI 1988 123

KoblenZU, Washington!!, Londonu in Berlinu. Podpiral je arhivske delavec pri pridobitvi potrebnega Zaradi poznavanja virov je lahko nastopil (leta 1967) strokovnega znanja, saj je vedel, da le strokovno uspo- kot izvedenec na procesu proti esesovskim zlo=incem i/ sobljeni delavci lahko približajo arhivsko gradivo razis- tržaške ri/.arnc. kovalcem in drugim uporabnikom. Poskrbel je, da so se Deloval je v Arhivskem društvu Slovenije, ("cio deset- lahko udeleževali strokovnih sre=anj. Vzpodbujal je arhi- letje je bil =lan društvenga i/.vršncga odbora in nato nje- viste, naj objavljajo svoje prispevke v glasilu Inštituta ali gov podpredsednik; od leta 1980 je élan izdajateljskega drugih strokovnih glasilih. Med redne naloge arhiva je sveta revije Arhivi. Leta 1959 je za arhivsko posvetovanje bilo tedaj vklju=eno tudi dopolnjevanje arhivskih fondov v Škofji Loki pripravil referat o arhivu Inštituta za zgo- Z mikrofilmanjem gradiva v drugih arhivih in zbiranje dovino delavskega gibanja, na II. zborovanju v Kopru ustnih virov. V letih 1972 in 1973 je skupina raziskoval- (1966) je govoril 0 gradivu za zgodovino narodnoosvo- cev, v katero so bili vklju=eni tudi arhivisti, evidentirala bodilne borbe v Sloveniji v arhivih izven Slovenije, na in mikrofilmala gradivo v Arhivu Jugoslavije v Beogradu. IV. zborovanju v Ptuju (1968) o objavljanju virov za zgo- Rad je pomagal delavcem pri reševanju strokovnih pro- dovino NOB v Sloveniji, za VIL zborovanje v Slovenj blemov, nikoli svojega znanja ni hranil zase. Posebej je Gradcu (1974) je pripravil poro=ilo O gradivu NOB v želel vsakega uporabnika v arhivski =italnici - doma=ega Sloveniji v jugoslovanskih arhivih, za IX. zborovanje v in tujega uvesti v delo, svetovati mu. kje in kako naj Radencih (1979) referat Okupacijska civilna uprava na željene podatke iš=e.

Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripomo=kov za raziskave arhivskega gradiva (Uradni list SRS, št. 11/88)

Jože Žontar

Naslov pravilnika vsebuje dva pojma: strokovna obde- tem, kaj sta arhivski fond in arhivska zbirka prim. 3. in lava arhivskega gradiva in pripomo=ki za raziskave arhiv- 4. =len pravilnika o sestavi in vodenju evidence arhivske- skega gradiva. Kot strokovno obdelavo arhivskega gradi- ga gradiva (Uradni list SRS, št. 34/81 ; popravki: 2/82). va razumemo kon=no urejanje in popisovanje arhivskega Kot dokumente razumemo tudi arhivsko gradivo v gradiva, vklju=no z izlo=anjem nepotrebnih delov doku- obliki knjige, kose nespisovnega gradiva kot npr. zvitke mentarnega gradiva, ki so morebiti ostali ob odbiranju mikrofilmov, kasete itd. Dokument ima lahko torej arhivskega gradiva. Pripomo=ki za raziskave arhivskega razli=no zunanjo obliko. gradiva so arhivski inventar, pripomo=ki, ki imajo za Pri spisovnem gradivu poznamo tudi širše enote (za- osnovo pojme ter arhivski vodnik. deva, združeni dokumenti, združene zadeve). Zadevo Pravilnik je namenjen arhivom ter organom in organi- sestavljajo dokumenti (in priloge), ki obravnavajo isto zacijam, ki so izena=ene z arhivi glede varstva arhivskega vsebinsko vprašanje, isto nalogo ali isti problem. Zdru- gradiva ( 100. in 101. =len zakona o naravni in kulturni ženi dokumenti ali združene zadeve so enote gradiva, ki dediš=ini), nanaša pa se tudi na arhivsko gradivo ob=a- obsegajo ve= istovrstnih zadev, ve= istovrstnih doku- nov in civilnih pravnih oseb, ki niso društva, katerih do- mentov, dokumente, ki se nanašajo na isto pravno ali kumentarno gradivo je bilo razglašeno za arhivsko gradi- fizi=no osebo, dokumente nastale ob korespondiranju vo (59. =len omenjenega zakona). z isto osebo ipd. Pri tem gre za homogene celote, ne pa za skupine enot. Za združene dokumente ali združene 1. =len zadeve nismo prevzeli imena dosje, ker ima ta pojem v Ta pravilnik dolo=a osnove za strokovno obdelavo arhivski terminologiji razli=ne pomene, predvsem pa je arhivskega gradiva, osnove za izdelavo pripomo=kov za to splošna oznaka /.a kakršnokoli enoto spisovnega gra- raziskave arhivskega gradiva, na=in ozna=evanja arhiv- diva (prim. Dictionary of Archival Terniinology=Dictio- skega gradiva ter dokumentacijo o strokovni obdelavi nnaire de Terminologie archi vis tique, International arhivskega gradiva. Council on Archives=ConseiI Incrnational des Archives, New York-London-Paris 1984). STROKOVNA OBDELAVA ARHIVSKEGA GRADIVA Zadnji odstavek tega =lena temelji na na=elu prvot- ne ureditve (prim. S. Vilfan - J. Žontar, o. d., str. 62). 2. =len Dokumentov, ki so bili pri poslovanju združeni v eno Arhivsko gradivo se ureja v okviru arhivskih fondov enoto, ne smemo deliti tudi iz razloga, ker bi s tem in arhivskih zbirk. zmanjšali verodostojnost pri=evalnosti. To pa štejemo Arhivske fonde in arhivske zbirke sestavljajo arhiv- kot lastnost kulturne dediš=ine. Zaradi boljše pregled- ske enote. Arhivske enote so dokument, zadeva, združe- nosti, ekspeditivnejše strokovne obdelave in ekonomi=- ni dokumenti ali združene zadeve. nejšega hranjenja lahko ve= vsebinsko enakih enot, na- Arhivske enote, ki sestavljajo arhivski fond, temelji- stalih na podlagi prvotne ureditve, združujemo (v okviru jo praviloma na ureditvi, nastali pri pravni oziroma fi- delov, na katere je arhivski fond raz=lenjen), pri tem pa zi=ni osebi, od katere izvira arhivsko gradivo (v nadalj- upoštevamo tudi primeren obsce enot. njem besedilu: ustvarjalec arhivskega gradiva), lahko pa se ve= enot prvotne ureditve združuje v eno arhiv- 3. =len sko enoto. Arhivski fondi in arhivske zbirke morajo biti raz- =lenjeni po vsebini, funkcijah oziroma nalogah ustvar- Vsebina prvega odstavka tega =lena izhaja iz na=ela jalca oziroma ustvarjalcev arhivskega gradiva, po last- provenience (prim. S. Vilfan - J. Žontar, Arhivistika, nostih arhivskega gradiva, ali =asovnih obdobjih, oziro- Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1973, str. 54). O ma na podlagi kombinacije navedenih na=inov. ARHIVI XI 1988 125

Arhivske enote morajo biti razvrš=ene numeri=no, "seznam arhivskega arhiva". Ta izraz je že uporabljen v kronološko, vsebinsko, abecedno ali geografsko, oziro- u=beniku Arhivistika (str. 112—113) ter v Priro=niku za ma na podlagi kombinacije navedenih na=inov. strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumen- Raz=lenitev oziroma razvrš=anje se mora ravnati pra- tarnim gradivom (str. 79-83). viloma po na=inu, ki ga je uporabil ustvarjalec arhiv- Prvi odstavek tega =lena temelji na na=elu, daje lahko skega gradiva. enota popisa le enota, ki temelji na ureditvi arhivskega gradiva. Zato kot enota popisa ne prihaja v poštev npr. Elementa ureditve dokumentarnega in arhivskega gra- gradivo, ki je shranjeno v eni arhivski škatli. diva sta raz=lenjanje in razvrš=anje. O na=inih razvrš=a- Poudariti moramo, da upošteva popisovnje diferenci- nja prim. M. Brejc—M. Lorbar. Priro=nik za poslovne se- ran pristop glede na pomen gradiva. Navedeni so obvez- kretarje, Gospodarski vestnik. Ljubljana 1986. str. 74— ni elementi, poleg tega pa tudi fakultativni. 81. Kratek pregled razvoja urejanja spisovnega gradiva Posamezna arhivska enota ima lahko ve= vsebin. Os- pri ustvarjalcih v naših krajih prim, v S. Vilfan-J. Zon- nova je tista, ki izhaja iz funkcij oziroma nalog ustvarjal- tar, o.d., str. 31 47. ca. Na=in izražanja vsebine je odvisen od vrste arhivske Tretji odstavek tega =lena temelji na na=elu prvotne enote, kar bo podrobneje razloženo v priro=niku. Do- ureditve (prim. S. Vilfan - J. Žontar, o. d. str. 62). lo=ba, da navajamo v popisu arhivske enote tudi posa- mezne dokumente v enoti, omogo=a, da pridejo do izra- 4. =len za pomembnejši dokumenti, ne da bi bilo treba iz njih Osnova popisa arhivskega gradiva je arhivska enota. ustvariti posebno arhivsko enoto. Popis arhivske enote obsega signaturo arhivskega Zadnji odstavek tega =lena se nanaša na posebne vrste fonda oziroma arhivske zbirke, signaturo arhivske eno- gradiva (listine, karte, na=rte, plakate, filme, fotografije te, ime arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke, sku- itd.). pino, v katero se arhivska enota uvrš=a (na podlagi raz- =lenitve arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke, gle- PRIPOMO

9. =len Pri sistemu ureditve se vprašujemo zlasti po tem, ali Arhivske enote morajo biti tehni=no opremljene in omogo=a struktura arhivskega gradiva pregled nad gra- signirane. Signatura enote obsega zaporedno številko divom. enote v okviru arhivskega fonda oziroma arhivske zbir- Arhivski vodnik za posamezni arhivski fond izdeluje- ke, ali pa v okviru njegovega oziroma njenega dela. mo predvsem v primerih, ko ima fond uporabne spisov- Signatura arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke ne evidence in zato gradiva v arhivu ne popisujemo. je zaporedna številka vpisa fonda oziroma zbirke v re- gistru fondov v arhivu. 12. =len Tehni=ne enote (škatle, svežnji. knjige in drugo) mo- Ta pravilnik za=ne veljati osmi dan po objavi v Urad- rajo imeti na vidnem mestu navedene naslednje podatke: nem listu SRS. naziv arhiva, ki hrani arhivsko gradivo, ime in signaturo arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke, zaporedno Št. 037-7/87 številko tehni=ne enote v okviru fonda oziroma zbirke Ljubljana, dne 28. decembra 1987. ter za=etno in kon=no signaturo arhivskih enot v okviru tehni=ne enote. Republiški komite 10. =len za kulturo O strokovni obdelavi arhivskih fondov in arhivskih Predsednik zbirk se vodi dokumentacija, ki obsega osnovne podat- Vladimir Kav=i= l.r. ARHIVI XI 1988 127

Osnove pravne zaštite arhivske gradje za slu=aj neposredne ratne opasnosti i rata

Jovan Popovi7

Ustav kao osnov - Izvorni zakon za zaštitu arhivske moupravne organizacije i zajednice, vrše pravo i dužno- gradje i registraturskog materijala sti odbrane zemlje u skladu sa zakonom planovima i od- lukama društveno politi=kih zajednica, obezbedjuju Arhivska gradja1 smatra se kao dobro od opSteg dru- sredstva za narodnu odbranu i vrše druge zadatke od in- štvenog interesa i uživa posebnu zaštitu i koristi se pod teresa za narodnu odbranu. Ove organizacije i zajednice uslovima i na na=in koji su propisani zakonom. su ugovorne za izvršavanje tih zadataka. Arhivska gradja i registraturski materijal2 =uva se, Naime u ovom =lanu nalazi se osnov ili pravni izvor sredjuje. koristi i objavljuje po postupku koji propisuju za sve društveno politi=ke zajednice, organizacije udru- zakonski i podzakonski propisi kao i opšta i samou- ženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice, pravna opšta akta. za obavezno donošenje zakonskih i podzakonskih akata Pravna zaštita arhivske gradje regulisana je propisima i drugih propisa, za uredjivanjc i organizovanjc oblasti za mirnodopske uslovc kao i propisima koja se odnose na narodne odbrane. ratno stanje ili za slu=aj neposredne ratne opasnosti. Ustavi socijalisti=kih republika i socijalisti=kih auto- Propisi koji rcgulišu zaštitu arhivske gradje i registra- nomnih pokrajina prenose i razradjuju oblast narodne turskog materijala su brojni i njih donosi kako federacija odbrane u pogledu prava, dužnosti i obaveza pravnih i tako i republike i pokrajine. fizi=kih lica. Ustav je pravni akt s najvišjom pravnom snagom. To je istovremeno politi=ki i pravni akt, koji unosi red i Savezni, republi=ki i pokrajinski propisi iz oblasti op- uskladjenost u pravni sistem. Njime se utvrdjuje društve- štenarodne odbrane i društvene samozaštite no uredjenje zemlje, državna organizacija i di. Ustav je u teoretsko pravnom smislu naja=i pravni Osnovni zakonski propis iz oblasti narodne odbrane akt te time svi zakonski propisi moraju biti zasnovani i je Zakon • opštenarodnoj odbrani4, a njegovi ustavni usaglašcni sa njim. osnov za donošenje je =lan 281. Ustava SFRJ. Ustav kroz na=elne odredbe, svoje delove. glave i Ne samo ovim Zakonom ve7 i ranijim Zakonom • poglavlja razradjujc sve oblasti našeg društveno politi=- narodnoj odbrani iz maja 1974. godine uredjena je soli- kog uredjenja pa time i oblast narodne odbrane. dna politi=ka pravna osnova za razvoj, organizovanjc i Posebnim poglavljem odnosno =lanom 85. Ustave pripremu celokupnog sistema opštenarodne odbrane. Po- SFRJ-1 regulisana je zaštita kulturnih dobara... "nepo- laze7i od tih osnova za razvoj republika, pokrajine i dru- kretnosti i druge stvari od posebnog kulturnog i istorij- ge DPZ. osnovne organizacije, mesne zajednice i druge skog zna=aja, uživaju kao dobra od opšteg interesa, samoupravne organizacije i z.ajednice svojim zakonima posebnu zaštitu i koriste se pod uslovima i na na=in koji odnosno drugim propisima i samoupravnim opitim akti- su propisani zakonom". Pošto je arhivska gradja dobro ma regulisale su materiju narodne odbrane, stoje omo- od posebnog društvenog interesa ovaj propis se i na nju gu7ilo sprovodjenje tog Zakona u praksi. odnosi. Istu materiju bliže rcgulišu drugi propisi, zakon- XIII Kongres SRJ, razvoj ONO u praksi, prestanak skog i podzakonskog karaktera. funkcije Predsednika Republike, Ustav iz 1974. godine, U našem Ustavu svi zakonski propisi imaju pravni os- =vrš7e povezivanje ONO i DSZ u jedinstven odbranbeno nov zasnovan na njemu. samozaštiti mehanizam zahtevali su da i ovaj Zakon bude Clan 239. Ustava SFRJ glava VI - "Narodna odbra- s njim uskladjen. na" predvidjeno je da se "prava i dužnosti federacije i Ta razudjenost propisa u=inila je i omogu7ila da u njenih organa u oblasti narodne odbrane utvrdjuju se svim pravnim subjektima od federacije do MZ i OOUR Ustavom SFRJ". Istim =lanom predvidjeno je uredjenje zazive normativni ili samoupravni opšti akti iz oblasti prava i dužnosti od opštinc do republike. ONO i DSZ. Analogno a i obavezno republike i pokraji- Pravo i dužnosti opština, autonomnih pokrajina, re- ne donele su zakone • opšte narodnoj odbrani.' publika, odnosno drugih društveno politi=kih zajednica Sta je to što savezni Zakon • opštenarodnoj odbrani je da, u skladu sa sistemom narodne odbrane, svaka na obavezuje OUR odnosno arhivske ustanove. Obaveza svojoj teritoriji uredjuje i organizuje narodnu odbranu i saveznih organa i organizacija u kome je sadržana i oba- rukovodi teritorijalnom odbranom, civilnom zaštitom i veza Arhiva Jugoslavije prema ovom Zakonu su "odgo- drugim pripremama za odbranu zemlje, a u slu=aju napa- vornost za stanje priprema opštenarodne odbrane u obla- da na zemlju organizuje opštenarodni otpor i njim ruko- sti za koju su obrazovani i za izvršavanje drugih zadataka vodi. Stavom 3. istog =lana predvidjene su obaveze orga- opštenarodne odbrane iz svog delokruga". nizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organiza-

štim aktima uredjuju organizaciju i sprovodjenje pripre- koji predstavljaju tajnu; mere zaštite u odnosima i sarad- ma za opštenarodnu odbranu i utvrdjuju na=in ostvariva- nji sa strancima; postupanje u slu=aju elementarnih i dru- nja svojih prava, dužnosti odgovornosti i delokrug i od- gih nepogoda i opasnosti i drugih vanrednih dogadjaja; govornost organa upravljanja i drugih organa u izvršava- postupanje u zaštiti od požara, i dr. nju zadataka opštenarodne odbrane u miru i ratu, u slu- Društvena samozaštita, kao izraz i funkcija samou- =aju neposredne ratne opasnosti i u drugim vanrednim pravljanja i oblik podruštvljavanja poslova bezbednosti. prilikama". predstavlja najširu osnovu ostvarivanja efikasne zaštite

• enciju koju je potpisalo 45 zemalja a mcdju njima i Ju- tom osoblju dozvoliti da vrši svoje funkcije pod uslovim goslavija. Prema navedenoj Konvenciji pod kulturnim da su i ta kulturna dobra koja su bila pod njihovom zaš- Jobrima smatraju se. be/ obzira koje njihov vlastnik: titiom pala u ruke neprijatelja. a) pokretna ili nepokretna dobra, koja su od velikog zna- Primena Konvencije. Primeria Konvencije je obavezna =aja za kulturnu baštinu svakog naroda, kao: spomenici za državne potpisnice. arhitekture, umetnosti ili ¡storije, verski ili lai=ki, arheo- Da li se sprovode odredbe Konvencije ili ne. stvara se loška mesta, skup gradjevina koje su kao celina od isto- medjunarodna kontrola. rijskog ili umetni=kog interesa, uinctni=ka dela. rukopisi, Konvencija se primenjuje: knjige i drugi predmeti umetni=kog. istorijskog ili arhe- - "U slu=aju obavljenog rata ili svakog drugo oružanog ološkog interesa, kao i nau=ne kolekcije i važne zbirke sukoba koji može da izbije i/medju dve ili više država knjiga, arhiva ili reprodukcija napred navedenih dobara: ugovornica, pa =ak i ako ratno stanje nije priznato od b) zgrade =ije jc glavna i efektivna namena da =uvaju ili jedne ili od više njih": da izlažu pokretna kulturna dobra (muzeji, velike bibli- u svim slu=ajevima okupacije celog ili jednog dela oteke, arhivi, kao i spremišta za sklanjanje pokretnih kul- teritorije države ugovornice. =ak iako ova okupacija ne turnih dobara) u slu=aju oružanog sukoba: naidje na nikakav oružani otpor. c) centri u kojima se nalazi zna=ajan broj kulturnih do- Stupanje na snagu Konvencije. Konvencija nosi datum bara, koja su navedena u stavkama a) i b). tzv. centri 14. maja 1945. godine. Do kraja te godine potpisalo ih u kojima su sakupljeni kulturni spomenici. jc 50 država. FNRJ jc 13. II 1056. godine ratifikovala Os posebne važnosti je to što Konvencija obavezuje Konvenciju.-^ svaku državu ugovornicu da još za vreme preduzme mere koje smatra neophodnim kako bi se dobra sa=uvala od posledica oružanog sukoba. Ona ne nabraja koje su to LlCNA KARTA mere ve= to ostavlja državama ugovornicima. No, ipak. ZA RADNIK!". ZAPOSLF.NE U SF.KTORU iako to ne u=ini ne prestaju obaveze neprijeteljske drža- ZAŠTITI-: KULTURNIM DOBARA ve u slu=aju rata da poštuje zaštitu kulturnih dobara. Isto tako. Konvencija piedvidja zabranu svih oblika oduzimanja kulturnih dobara. PREZIME Specijalna zaštita. Konvencija takodje predvidja spe- cijalne zaštite, svakako u ograni=enom broju, a to su: IME skloništa namenjena za zaštitu pokretnih kulturnih do- bara u slu=aju oružanog sukoba; centri u kojima se nala- DATUM RODJENJA zi zna=ajan broj kulturnih dobara: druga nepokretna kulturna dobra od vrlo velike važnosti, time što se ta- FUNKCIJA kav stepen važnosti procenjuje ne samo na svetskom ne- go i na nacionalnom planu: da se nalaze "na dovoljnoj udaljenosti*' od velikog industrijskog centra, ili od sva- jc imalac ove karte na osnovu NASE KONVENCI- kog "važnog" vojnog objekta, koji predstavlja "osetlji- JE do 14. maja 1954. godine za zaštitu kulturnih vu ta=ku", kao npr. aerodrom, radio stanice, ustanova dobara u slu=aju oružanog sukoba. koja radi za narodnu odbranu. kula, željezni=ka stanica od posebne važnosti, ili važna saobra7ajna linija, i da ne budu upotrebljavane u vojne svrhe. Datum izdavanja Broj karte Zaštita kulturnih dobara u transportu. Redovni tran- karte sport kulturnih dobara 23 koji se ne vrši pod specijalnom zaštitom Konvencije ne spominje se. Naime, potrebno jc u interesu kulturnih dobara da se transport dobara u vreme oružanog sukoba uvek obavlja pod specijalnom fotografija zaštitom. Postupak i uslovi pod kojima se sti7ke speci- nosioca jalna zaštita za transport kulturnih dobara regulisani su Potpis ili otisak elanom 17 - 18. Pravilnika • izvršenju Konvencije.24 prsta ili oboje Kod hitnih slu=ajeva transporta gde sigurnost zašti- te kulturnih dobara zahteva njihovo prenošenje pa se ne Siivi pe=at može sprovesti utvrdjeni postupak zbog oružanog suko- organa koji jc ba dozvoljeno je da se transport obeleži zaštitnim zna- izdao kartu kom uz mogu7nost notifikacijc takvog transporta pro- tivni=kim stranama. Osoblje bi u tom slu=aju moralo biti snabdeveno zaš- visina o=i kosa titnim znakom ili legitimacijom (prcneto na slede7oj strani). Zaštita lica koje se bave zaštitom kulturnili dobara. U Ostali (osobeni) identifikovani znaci interesu kulturnih dobara Konvencija ne odredjuje samo zaštitu kulturnih dobara ve7 i lica koja se bave zaštitom kulturnih dobara. To jc naravno uslovljcno ukoliko to dozvoljavaju interesi sigurnosti. Ovdc se, pre svega, misli na osoblje zaposleno oko kulturnih dobara. Naime, uko- liko osoblje padne u ruke neprijatelja, neprijatelj mora ARHIVI X! I9K8 131

Podzakonski i drugi propisi i samoupravni opsti akti ko- gradjevinc. ili ustanove namenjene nauci, umetnosti, vas- ji rcgulišu zaštitu arhivske gradjc za slu=aj neposredne pitanju ili humanitarnim ciljevima kazni7e se zatvorom ratne opasnosti i rata najmanje jednu godinu". Zna=i, delo se može izvršiti za vreme rata ili oružanog sukoba, a krivi=no-pravnu Pošto naj=eš7e zakonskim, odnosno podzakonskim zaštitu uživaju kulturno-istorijski spomenici i gradjevi- propisima (povcrljivog karakterga koji Im nisu bili dos- nc, kao i ustanove namenjene nauci, umetnosti, vaspita- tupni) nije regulisano šta treba raditi sa arhivskom grad- njvi i drugim ciljevima. Radnja izvršenja ovog krivi=nog jom za slu=aj neposredne ratne opasnosti i rata (evakui- dela sastoji se u uništavanju navedenih objekata. I nared- sati ili neevakuisati) bilo bi dobro da izvršna ve7a repub- jenje za uništenje zašti7enih objekata može se smatrati lika i pokrajina što pre to normativno rcgulišu, ukoliko krivi=nim delom. Ovim se lítelo dati do znanja i zapretiti to ve7 nije regulisano. Ovo iz razloga što nije dovoljno kaznenim merama eventualnim po=ioniocima da ne iz- samo to što su arhivi i registrature verovatno svojim pla- vrše krivi=na dela uništavanje kulturnih i istorijskih novima i drugim aktima, koja su normalno usaglašena spomenika jer u suprotnom kazne im slede. Ovakve mere sa planovima društveno -politi=kih zajednica i drugom predvidjaju brojni krivi=ni zakoni iz celog sveta koje normativnom regulacijom to, predvidele. su donde potpisnice konvencije. Logi=no je da osnov za donošenje tih podzakonskih No, na ovo se nesmemo osloniti, jer praksa iz dosa- propisa povcrljivog karaktera mora postojati u zakoni- dašnjih ratova pokazala je da 7e vandalizam i u budu7e ma republika i pokrajina koji rcgulišu zaštitu arhivske biti prisutan. gradjc i registraturskog materijala onako kako je to pred- Naša zemlja =ini ogromne napore za obezbedjivanje vidjeno Zakonom • zaštiti arhivske grade federacije. Nai- svih vidova zaštite, pa i zaštitu kulturnih i istorijskih spo- me, Uredbu • posebnim merama zaštite registraturskog menika i dr.. jer obaveze neprijatelja prema konvenciji materijala i arhivske gradjc saveznih organa i organizaci- i drugim zakonskim propisima treba sa rezervom prihva- ja za vreme ratnog ili u slu=aju neposredne ratne opas- titi. nosti 7e doneti Savezno izvršno ve7e, a predlaga= je Ar- Podruštvijavanje planova bezbednosti i zaštita radnih hiv Jugoslavije, koji je i osnovan za zaštitu te gradje. ljudi i imovine, postoje jedna od osnovnih funkcija na- Statut, pravilnici • opštenarodnoj odbrani ili pravil- šeg socijalisti=kog samoupravnog društva. To je revolu- nici • opštenarodnoj odbrani i društvenoj samozaštiti. cionaran društveni proces i trajni interes radni=ke klase, pravilnici • tajnosti podataka, pravilnici • kretanju stra- radnih ljudi i gradjana svih naših naroda i narodnosti. naca i dr. koji su obavezni za donošenje u svim organiza- Nije suvišno napomenuti da su iskustva i praksa u cijama udruženog rada i drugim samoupravnim organi- svetu izgradili pravila da evakuacija gradjc ne donosi sa zacijama i zajednicama po osnovu Zakona • udruženom sobom pozitivne posledice, ve7 da se najbolje o=uvala, radu i zakona • opštenarodnoj odbrani na svim nivoima, ako je ostala na mestu gdc se i nalazila. To bi zna=ilo nisu upravo akti koji nas ovom prilikom posebno interc- da za slu=aj neposredne ratne opasnosti i u ratu, arhivsku suju. To su normativni akti javnog karaktera. gradju i registraturski materijal u postoje7im objektima Akti koji bi nas posebno interesovali su uglavnom treba štititi, a nikako evakuisati. izuzev odredjenih kate- planovi odbrane, ratni planovi, cvakuacioni planovi, gorija, ili ukoliko to nije ranije uradjeno. U ratu i za slu- mobilizacioni planovi, rad arhiva u vaurednim prilikama =aj neposredne opasnosti, arhiv ostaje, po pravilu, u i sli=no. Naro=ito bi nas interesovala njihova metodologi- prostorijama u kojima se nalazi. ja rada iskustava i ujedni=avanja tih akata. Mcdjutim. Smatram potrebnim ista7i da se u novije vreme, vreme oni su povcrljivog karaktera, nisu dosupni javnosti, a brzog razvoja tzv. "visokih" tehnologija sve ve7a pažnja osnov imaju u podzakonskim aktima povcrljivog karak- pridaje mikrofilmu kao masovnom nosiocu informacija tera (odluke, uredbe, zaklju=ci i dr.). Takve akte naj=eš- - medijumu arhivske gradjc; i gradjc koja nastaje upotre- 7e donose izvršni organi društveno politi=kih zajednica bom savremene tehnike naj=eš7e u obliku mašinsko- (Savezno izvršno ve7e. republi=ko izvršne ve7e, pokrajin- 7itljivih zapisa. Tu ogromnu koli=inu dokumenata i ar- sko izvršno ve7e ili zavisno od republike ili pokrajine hivske gradjc treba štititi u normalnim i vanrednim uslo- neki od republi=kih ili pokrajinskih organa, a naj=eš7e vima. U tom smislu je ovaj referat obradio ova dva pita- organ nadležan za oblast kulture). nja.

Krivi=ni zakon SFRJ (odredbe koje sankcionišu uništa- a) Mikrofilm kao predmet zaštite arhivske gradje vanje kulturnih i istorijskih spomenika za vreme rata ili oružanog sukoba) Mikrofilmska metoda u reprografiji je specijalna vrsta opti=ke metode kopiranja i karakteriše se time da se uzo- U Glavi XVI Krivi=nog zakona26 krivi=na dela protiv rak snima sa velikim umanjenjem. Umanjenje se kre7e u =ove=anstva i medjunarodnog prava postoji poglavje pod rasponima izmedju 1:10 do 1:50. naslovom "Uništavanje kulturnih spomenika". Mada je mikrofilmska tehnika pronadjena pre više U odnosima medju državama odavno su postojala pra- od sto godina, ona je tek poslednjih decenija postala važ- vila koja su sadržavala zabranu odredjenih postupaka no sredstvo za osiguranje i =uvanje dokumenata. Ina=e jedne države prema drugoj. U XIX veku dolazi do zak- razvoj mikrofilma vezanje za drugi svetski rat. U tom pe- lju=ivanja medjunarodnih - multilateralnih ugovora, riodu više se nije vodilo ra=una • ekonomi=nosti. Naj- kojima se u pismenoj formi utvrdjuju konkretna pravila. važnije je bilo spašavanje dragocenih dokumenata od • tome je govoreno i kod I laške konvencije =iji je pot- uništenja i prenošenje informacija, posebno vojnih, što se pisnik kao stoje to i navedeno Jugoslavija. postizalo niikrofilmovanjcm depeša i drugog vojnog

Predloži mera Opravi=ilo uredništva: Avtorju se opravi=ujemo za tiskarsko napako, ki je nastala pri njegovem imenu v 1. Da se dosledno primenjujli propisi koji regulišu za- X. letniku Arhivov. štitu arhivske gradje i registraturskog materijala kao pre- diislova 7a sprovodjenje posebnih mera, kojima se rcguli- 5c zaštita za slu=aj neposredne ratne opasnosti i rata. 2. Zakonskim propisima koji regulišu zaštitu arhivske OPOMBF gradje i registraturskog materijala u republikama i pokra- jinama treba predvideti posebne odredbe koje 7e obave- 1 Arhivska gradja je i/vorni reprodukovani (pisani, štampa- zati nadležne izvršne organe društveno-politi=kih zajed- ni, fotografirani, lilmovani, fonografisani. ili na ma koji drugi na- nica da donesu podzakonska akta kojima se regulišu zaš- =in zabeleženi) dokumentarni materijal, nastao u toku poslova- tita arhivske gradje i registraturskog materijala za slu=aj nja stvaraoca arhivske gradje od trajne društvene a posebno nau=- neposrende ratne opasnosti i rata. ne i kulturne vrednosti. 3. Da se pristupi izradi i donošenju jedinstvene jugo- 2 Registraturski gradja je izvorni i reprodukovani (pisani, štampani, fotografirani, lilmovani, fonografisani, ili na ma koji slovcnskc uredbe za kancelarijsko poslovanje i odabiranje drugi na=in zabeleženi) dokumentarni materijal, nastao u toku arhivske gradje za slu=aj neposredne ratne opasnosti i u poslovanja stvaraoca arhivske gradje, kod koje prcovlada poslov- ratu. ni zna=aj. 4. U cilju bržeg mikrofilmovanja arhivske gradje i 3 "Službeni list SFRJ", br. 7/74. registraturskog materijala kao najšireg oblika zaštite 4 "Službeni list SFRJ",br. 21/82. gradje potrebno je obežbediti odgovaraju7u tehni=ku 5 Zakon o opštenarodnoj odbrani SR BiH "SI. list. br. 3/ opremu i stru=ni kadar. 84. Zakon o opštenarodnoj odbrani u SR Crnoj Gori "SI. list SRCG br. 8/83. Zakon • op7enarodnoj odbrani u SR Hrvatskoj "Narodne novine SRH br. 27/84. Zakon za narodna odbrana na SR Makedonija "SI. Vesnik na SRM" br. 26/84. Zakona • splošni ljudski obrambi in družbeni samozaš=iti SR Slovenije LITERATURA: Uradni list SRS br. 35/82. 22/83. Zakon o opštenarodnoj od- brani SR Srbije "SI. glasnik SRS" br. 25/84 Zakon o opštena- 1. Ustav SFRJ "SI. list SFRJ", br. 7/74. rodnoj odbrani SAP Vojvodine "SI. list SAPV br. 25/84 i Zakon 2. Zakon • opštenarodnoj odbrani "SI. list SFRJ", o opštenarodnoj odbrani SAP Kosovo "SI. list SAPK" br. 27/84. br. 21/82. 6 "SI. list SFRJ" br. 53/76. 3. Zakon • udruženom radu "SI. list SFRJ", br. 53/ 7 Zakon o društvenoj samozaštiti SR BiH "SI. list SR BiH", 7(.. br. 24/86, Zakon o društvenoj samozaštiti SR Crne Gore " SI. 4. Krivi=ni zakon SFRJ "SI. list SFRJ", br. 44/76. list SR CG" br. 38/74. Zakon • osnovama društvene samozašti- te u SR Hrvatskoj "Narodne novine SRH", br. 29/86, Zakon • 5. Zakon • organizaciji i delokrugu saveznih organa opštestvena samozaštita na SR Makedonija "SI. vesnik SRM". uprave i saveznih organizacija. "SI. list SFRJ", br. 22/ br. 18/76 br. 25/76, Zakon o sprejemanju za=asnih ukrepov 78. i Zakon • Arhivu Jugoslavije (važe7i odredjeni broj družbenega varstva, samoupravnih pravil in družbene lastnine v =lanova). "SI. list SFRJ", br. 6/73. i 18/76; Zakon • SR Sloveniji "Uradni list SRS br. 32/80, Zakon o osnovama zaštiti kulturnih dobara sa Zakonom o izmenama i dopu- društvene samozaštite u SR Srbiji "SI. glasnik SRS", br. 14/86. nama Zakona • zaštiti kulturnih dobara "SI. glasnik SR Zakon o osnovama društvene samozaštite SAP Kosovo "SI. Srbije", br. 28/77 i 34/81. i Zakon • zaštiti arhivske list SAPK". br. 34/86, Zakon o osnovama sistema društvene gradje i arhivima "Narodne novine SR Hrvatske", br. samozaštite u SAP Vojvodini "SI. list SAPV", br. 21/73. 8/74. 25/78; Zakon • arhivskoj djelatnosti. "SI. list SR Crne 8 "SI. glasnik SR Srbije", br. 14/86. Gore. br. 11/78; Zakon • arhivskoj gradji i arhivskoj 9 Zakon o udruženom radu "SI. list SFRJ", br.53/76. Za- mreži, "SI. list SR Bili", br. 9/74; Zakon za arhivskata kon o osnovama sistema državne uprave i o Saveznom izvršnom ve7u i saveznim organima uprave "SI. list SFRJ",br. 23/78, Za- dejnost. sa Zakonom za izmenuvanja na Zakonot za ar- kon • opštenarodnoj odbrani "SI. list SFRJ", br. 21/82. Uredba hivskata dejnost. "SI. vesnik na SR Makedonija", br. • kriterijumllTU za utvrdjivanje podataka zna=ajnih za narodnu 47/73 i 42/76; Zakon • naravni in kulturni dediš=ini. odbranu i merama zaštite takvih podataka. "SI. list SFRJ", br. "Uradni list SR Slovenije", br. I/81 ; Zakon • arhivskoj 6/75. gradji i arhivskoj službi. "SI. list SAP Kosovo", br. 50/ 10 Zakon • zaštiti od požara u SR Bili, /"SI. list SR Bili", 76 i Zakon • arhivskoj gradji i arhivima. "SI. list SAP br. 2/82, Zakon • zaštiti od požara SR Crne Gore,/"SI. list SR Vojvodine", br. 1/86. Zakon • arhivskoj gradji Federa- Cer, br. 25/7 i 29/77. Zakon od požara u SR Hrvatskoj, /"Na- cije "SI. Ust SFRJ", br. •/86. rodne novine SRH", br. 50/77 i 52/77. Zakon za zaštitu od po- 6. Olga Giler: Registraturski materijal sa administra- žara vo SR Makedonija, ("SI. vesnik SRM". br 32/71 i 22/77/, Zakon o varstvu pred požarom v SR Sloveniji, /"Uradni list tivnom oznakom stepena povcrljivosti "Arhivi 85" SRS". br. 2/76 i 15/84, Zakon • zaštiti od požara u SR Srbiji. arhivsko društvo Slovenije Maribor 1985. godine. /"SI. glasnik SRS" br. 53/72. Zakon • zaštiti od požara z SAP 7. Dr, Bernard Stuli: Haška konvencija Arhivski vjes- Kosovo, /"SI. list SAPK". br. 43/77 i 48/77. Zakon • zaštiti nik XVII-XVIII. Zagreb 1974 1975. od požara u SAP Vojvodini,/"SI. list SAPV", br. 27/77. 8. Jovan Popovi7: "Opštcnarodna odbrana i društve- I I Zakon • saltiti na radu SR BiH "SI. list SR BiH. br. 31 / na samozaštita" Profili savremenogarhiva u SFRJ, SARJ. 84. Zakon o zaštiti na radu u SR Crnoj Gori "SI. list SR CG", Beograd 1984. godine. br. 3/80, 4/80. 35/82, Zakon o izmenama i dopunama zakona 9. Jovan Popovi7: "Neki vidovi zaštite arhivske gradje • zaštiti na radu u SR CG", br. 10/86. Zakona • zaštiti u SR Hr- i registraturskog materijala u redovnim i ¡zmenjenim vatskoj "Narodne novine", br. 19/83. Zakona • zaštiti pri rabota ustavima: "Arhivi 82", Maribor, Arhivsko društvo Slove- vo SR Makedonija "SI. vesnik na SRM". br. 47/74 i 20/74, Za- kon o varstvu pri delu v SR Sloveniji "Uradni list SRS, br. 32/ nije. 1982. 74 i 16/80. Zakon o zaštiti na radu u SR Srbiji "SI. glasnik 134 ARHIVI XI 1988

SRS". br. 21/77, 23/78. 22/79 i 10/85. Zakon • aititi na 19 "Službeni glasnik SR Srbije", br. 28/77 i 24/81. radu u SAP Kosovo "SI. list SAPK", br 31/80 i 35/82. Zakon • 20 "Službeni list SI RJ", br. 21/82. zaštiti na radu u SAP Vojvodini "SI. list SAPV", br. 10/77 i 21 Istorijat zaštite kulturnih dobara u slu=aju oružanog suko- 22/82. ba po=et od 1915. godine pa Haške konvencije iz 1954. godine, 12 "SI. list SFRJ", br. 21/82. po prvi put kod nas podrobno je pisao naš poznati arhivski rad- 13 "SI. list SFRJ", br. 11/86. nik i dugogodišnji direktor Arhiva SR Hrvatske dr Hernard Štuli 14 "SI. list SFRJ", br. 31/87. (Arhivski vjesnik XVII XVIII Zagreb. 1974 1975. str. 315 15 "SI. list SFRJ", br. 3/87. 345). 16 Zakon • arhivskoj gradji federacije "SI. list SFRJ", br. 11 22 "Službeni list l'NRJ" - "Mcdjunarodni ugovori i drugi /86; Zakon o zaíltiti kulturnih dobara sa Zakonom o izmena- sporazumi", god. Hl.hr. I, Beograd. 17.111 1955. godine. ma i dopunama Zakona • zaštiti kulturnih dobara "SI. glasnik 23 Zahtev za transport pod specijalnom zaštitom sa navede- SR Srbije", br. 28/77 i 24/81; Zakon • zaštiti arhivske gradje i nim razlozima, mesto gde se nalazi i mesto gde se seli, sredstva arhivima "Narodne novine SR Hrvatske", br. 25/78; Zakon • ar- kojima se prenosi, mar.šruta kretanja i datum prevoza podnose se hivskoj djelatnosti "SI. list SR CG", br. 11 /78: Zakon • arhiv- generalnom komesaru za kulturna dobra koji ocenjuje i odlu=uje, skoj gradji i arhivskoj mreži "SI. list SR Dill", br. 9/74; Zakon da bi • tome izvestio zainteresovane strane u sukobu. Isto tako, za arhivskata dejnost, sa Zakonom za izmenuvanje na Zakonot odredjujc za inspektora koji proverava da li teret sadrži kulturna za arhivskata dejnost, "SI. vesnik na SR Makedonija", br. 47/73 dobra ozna=ena u zahtevu i da li je obeležen zaštitnim znakom: i 42/76; Zakon • naravni in kulturni dediš=ini. "Uradni list SR pa ako je sve u redu. inspektor prati teret do novog mesta smeš- Slovenije", br. 1/81; Zakon • arhivskoj gradji i arhivskoj službi taja. "SI. list SAP Kosovo", br. 50/76; Zakon • arhivskoj gradji i ar- 24 Konvencija je doneta 14. V 1954. godine. hivima "SI. list SAP Vojvodine", br. 1 /85. 25 Konvencija je objavljena u "Medjunarodiiiin ugovorima i 17 "SI. list SFRJ", br. 11/86. drugim sporazumima (Dodatak "Službenom listu FNRJ", br 18 "Uradni list SR Slovenije", br. 1/81. 4 od 2.04. 1956). Napomena: U medjuvremenu stupio je na snagu Zakon • ar- 26 "SI. list SFRJ", br. 36/77, hivskoj djelatnosti u SR Bill "SI. list HiH",br. 21/87. 27 "SI. list SI RJ", br. 36/77. bibliografija arhivskih delavcev

Bibliografsko kazalo revije Arhivi 1978-1987

Marija V. Erjavec

UVOD Ob koncu sistematske obdelave so zbrani neuvrš=e- ni =lanki. Za arhivsko stroko nepomembni prispevki Revija Arhivi glasilo Arhivskega društva in arhivov v popis niso zajeti, n. pr. reklamni prikaz, podjetij (Lu- Slovenije je pri=ela izhajati leta 1978. Že v drugem let- ka Koper. Iplas Koper itd.) - pokroviteljev X. zboro- niku je podnaslov razširjen v glasilo Arhivskega društva vanja arhivskih delavcev leta 1981 v Ankaranu. in arhivov Slovenije in tak je ostal vse do danes. Imena kot Fran. Franc. Marija, Mojca, Stanislav. 4), ostale glede na Razvoj muzejstva na Slovenskem. VIII/1985 št. 1-2, snov v odgovarjajo=ih skupinah.

2 VERSTVO 35 Javna uprava

Ožinger Anton Bcz.Iaj -Krcvcl Ljudmila

Križniki pri Veliki Nedelji. - VIII/1985 št. I 2 str. Upravna ureditev Primorske s posebnim ozirom na ob=i- 7-9 ne v letih 1814 do 1940. 11/1979 št. 1-2, str. 37-41 - Italijsnaka zakonodaja, kije v =asu med obema vojna- ma urejala podro=je kmetijskega gospodarstva v Julijski 3 DRUŽBENE VEDE Krajini. IV/1981 št. 1-2. str. 84-89

Fischer Jasna Cova Ugo Preu=evanje strukture delavstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno na podlagi moštvenih knjig. IV/ Industrija v lu=i zakonodaje v Avstrijskem Primorju v 1981 št. 1-2 str. 65-70 drugi polovici 19. stoletja. IV/1981 št. 1 2. str. 78 84

Granda Stane Kafol Miran Razvoj statistike in statisti=no gradivo. 11/1979 št. 1 2 str. 24-28 Pregled pristojnosti in opravil ob=inskih skupš=in in ob=inskih upravnih organov za podro=je gospodarstva. IV/1981 št. I 2, str. 89 93 Ne7ak Dušan

Oris vloge in pomena družbenopoliti=nih organizacij v Kozina Brane Sloveniji po osvoboditvi. VI/1983 št. 1-2 str. 35-38 Kratek oris razvoja cestne službe v Sloveniji in problemi tehni=ne dokumentacije. IX/1986 št. 1-2, str. 19 Oblak

Razprava o arhivih v Skupš=ini Socialisti=ne republike Slovenije - [IJ/1978 št. 1 str. 47-48 Leskovec Antoša

Ogrski upravni sistem od srede 18. stoletja do 1918. Sun=i= Vladimir -11/1979 St. 1-2. str. 17-21

Deželna komisija za agrarne operacije na Kranjskem. - IV/1981 št. 1-2, str. 60-61 Mclik Jelka

Upravni postopek 11/1979 št. I 2. str. 21 24 Štuki France Pravna ureditev gospodarstva na Slovenskem od srede 19. stoletja do konca stare Jugoslavije. IV/ Tehni=na dokumentacija (na=rti) pri zemljiški knjigi 1981 št. 1-2, str. 75-78 in katastru. - IX/1986 št. 1 2 str. 38

Polcnšek Marko Zorn Tone Organiziranost javne zdravstvene službe od konca 19. Upravna razdelitev na slovenskem etni=nem prostoru stoletja dalje. VIII/1985 št. 1 2. str. 25-28 Avstrijske Koroške. - II/1979 št. 1 -2. str. 67-68

Žontar Jože 37 Vzgoja. Šolstvo Nekatera vprašanja organizacije državne uprave na Slo- Vovko Andrej venskem od srede 18. stoletja do najnovejšega =asa. - 11/1979 št. 1 -2. str. 13-16 Nekatera vprašanja iz zgodovine šolstva pri nas. VIII/ 1985 št. 1-2, str. 16-20 ARHIVI XI 1988 137

39 Etnologija Mihcli= Breda

Krnel Umek Duša Kriteriji za izbor gradbenih spisov s podro=ja stanovanj- ske gradnje med leti 1955 in 1965. - IX/1986 št. I -2 Odbrano arhivsko gradivo kot vir za etnološke raziskave. str. 67-68 X/1987št. 1-2.str. 12-14

Mladcnovi7 Ratomir 6 UPORABNE ZNANOSTI. MEDICINA. TEHNIKA Delovna organizacija "Sava" in njen arhiv. 111/1980 Zalctclj Ana št. 1-2. str. 62-63

Pojem tehni=ne dokumentacije. - IX/1986 št. 1-2, str. 5 Oblak Branko

Tehni=na in tehnološka dokumentacija kot arhivsko Mihcli= Darja gradivo v Tovarni sladkorja Ormož. - IX/1986 št. 1- 2, str. 26-29 Ribolov na srednjeveškem piranskem podro=ju. - X/ 1987 št. 1-2. str. 9-12 Pavši=- Milost Aleksandra

651.5 Poslovni spisi. Registrature. Arhivi Tehni=na dokumentacija elektrogospodarskih organi- zacij. - IX/1986št. 1-2. str. 14-17 Adami= France

Tehni=na dokumentacija v agroživilslvu - ureditveni na- Pirkovi=-Kocbck Jelka =rti, investicijski in proizvodni programi v kmetijstvu in živilstvu. - IX/1986 št. 1 -2 str. 22-25 Tehni=na dokumentacija - problem kolektivne stano- vanjske gradnje. - IX/1986 št. 1-2, str. 65-66

Bah un Dušan Pohar Miran Podvajanje tehni=ne dokumentacije za graditev objektov v fondih upravnih organov (ob=ina-okraj). - IX/1986 Mikrofilmanjc dokumentarnega gradiva pri upravnih or- št. 1-2, str. 52-54 ganih ob=ine Kranj. - IV/1981 št. 1-2, str. 130-132

Bijcli7 Vlado Ribnikar Peter

Uporaba avtomatske obdelave podatkov pri pisarniškem Tehni=na dokumentacija v rudarstvu. - IX/1986 št. poslovanju,-VII/1984 št. 1-2, str. 16-18 1-2, str. 29-34

Grobovšck Jovo Rotar Jože

Optimalni izbor dokumentacije za raziskovanje stavbne Arhiviranje izdelkov geodetske službe v SR Sloveniji. - dediš=ine. IX/1986 št. 1-2. str. 63-64 IX/1986št. 1-2. str. 39-41

Klasinc Peter Pavel Rub=i7 Darko

Problemi tehni=ne dokumentacije v Tovarni avtomobilov Zaštita arhivske i registraturne gradje u zdravstvenim Maribor in Metalni Maribor. - IX/1986 št. 1-2, str. 7— organizacijam. - X/1987 št. 1-2, str. 64-69 10

Uscnik Ivan Kopa= Janez Tehni=na dokumentacija PTT telekomunikacijskih na- Arhivsko gradivo v tehni=ni dokumentaciji gozdnih gos- prav in omrežij. - IX/1986 št. 1-2, str. 18-19 podarstev. - IX/1986 št. 1 -2. str. 35-37 138 ARHIVI XI 1988

Ušeni=nik Vinko, Ratomir Mladenovi7 Kre7i7 Peter

Tehni=na dokumentacija na mikrofilmu in povezava z Arhitektura, tehni=na dokumentacija in Arhitekturni ra=unalnikom. - IX/1986 št. 1 -2, str. 42-43 muzej. IX/1986 it. I 2. str. 61-62

Zagradnik Maruša Pirkovi=- Kocbek Jelka

Tehni=na dokumentacija v delovni organizaciji Tomos Pomen tehni=ne dokumentacije za varstvo kulturne de- Koper. - IX/1986 št. 1 2. str. 10 14 diš=ine. - IX/1986 št. 1 2. str. 44-45

Zupan=i= Marijan 791.4 Filmska umetnost

Tehni=na dokumentacija republiškega komiteja za indu- Brcnk France strijo in gradbeništvo. -IX/1986št. 1 2.sir.50 52 Ljubljana pozdravlja osvoboditelje. HI/1980 št. 1 str. 40 Živkovi= Vukosav

Urejanje in arhiviranje tehni=ne dokumentacije v Titovih Ncmani= Ivan zavodih Litostroj. IX/1986 st. 1 2. str. 6 7 Filmsko gradivo v Arhivu SR Slovenije kot zgodovinski vir za zgodovino kmetijstva, gozdarstva in lesarstva. 654.1 Radio. Televizija IV/1981 št. 1-2. str. 62-65 - Evidenca filmskih tednikov (Wochenschauen) v Bun- Udovi= Katarina desarchivu Kohlen/, ki se nanašajo nn ozemlje Jugoslavi- je v letih 1941/45. - VI/1983 št. 1 2. str. 111-114 Zakonodaja, ki ureja poslovanje radijske in televizijske Evidentiranje filmskega gradiva v Inštitutu Luce v Ri- dejavnosti. VIII/1985 St. 1 2. str. 70 76 mu. VIII/1985 št. 1-2. str. 96 Izbrana vprašanja iz zgodovine slovenskega filma in o filmskem arhivskem gradivu. VIII/1985 št. 1-2. 655 Grafi=na industrija. Tiskarstvo. Založništvo. str. 66-70 Knjigotrštvo

Drnovšek Marjan Šamperl Purg Kristina

Utrinek s 5. slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani. Le barbar se lahko roga preteklosti (Filmski portret dr. IV/1981 št. 1 2.str. 170 171 Frana Zwittra). - VIII/1985 št. 1 2.str. 134

Trcbše Š toi fa Milica 9 DOMOZNANSTVO. ZEMLJEPIS. BIOGRAFIJE. ZGODOVINA Razvoj založniške dejavnosti v Slovenski Istri. VIII/ 1985 št. 1 2. str. 60 65 Korošec Branko

Vojaške topografske karte - arhivsko kartografsko gra- 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. divo. VII/1984 št. 1 2. str. 5 14 FILM. GLASBA. SPORT

Fistcr Peter Savnik Roman. Fma Umek

Tehni=na dokumentacija - možnosti za izdelavo in upo- Karta Evropa ,.liru. - VIII/1985 št. I -2. str. 94-95 rabnost. - IX/1986 št. I-2, str. 58-60

929 Biografije Komclj Ivan Bla/nik Pavle Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v lu=i za- Gcstrin Ferdo konov o SLO in naravni in kulturni dediš=ini. V/1982 št. 1-2, str. 42-43 Dr. Pavle Blaznik osemdesctlctnik. - VI/1983 št. 1-2. str. 176 ARHIVI XI 1988 139

Crnologar lima Škcrl France Adami= Marjeta Ribnikar Peter. Dr. France Škcrl Bregar. VIII/1985 Ema Crnologar. - [1 j/1978 št. I.str. 86 št. 1 2 str. 170 172 Vsebuje bibliografijo dr. F. Škerla o arhivski problema- tiki v Sloveniji (¡ruber Gabrijel

Granda Stane. Ob življenjskem jubileju Janka Jarca. - Subie Anton VI/1983 št. 1-2 str. 176 177 Ribnikar Peter, Anton Subie (1896-1985). Vili/ 1985 št. I 2. str. 172 Klasinc Anton Fekonja Andrej Valcn=i= Vlado Anton Klasinc. - Arhivi 11/1979 št. 1—2 Str. 117 Žontar Jože. Ob osemdesetletnici dr. Vlada Valcn=i=a. VI/1983 št. 1-2 str. 178-179 Kolšck Tone

Sedmak Franc. Tone Kolšck. Arhivi 111/1980 št. Zclcnik Franc 1-2 str. 87 Lovren=i7 Ivan. In memoriam Franc Zelenik (1933— 1986). - X/1987št. 1-2 str. 125 Liška Janko

Oblak-Carni Marija. Janko Liška. - Arhivi VI/1983 Zorn Tone št. 1-2 str. 177-178 Melik Vasilij. Dr. Tone Zorn. - IV/1981 št. 1-2 str. 201 Murko Ivo

Zwitter Franc Dr. Ivo Murko. - Arhivi VII/1984 št. Zorzut Ludvik 1-2, str. 111 Bezlaj—Krevel Ljudmila. Ludvik Zorzut. 1/1978 št. 1 str. 86-87 Murovcc Stanko

Bezlaj Ljudmila. Stanko Murovcc. Arhivi V/1982 št. Zwitter Fran 1-2 str. 127 Oblak Carni Marija. Dr. Fran Zwitter - osemdesetlet- nic - VIII/1985 št. 1 2 str. 168-170 Preatoni Zdenka

Oblak-

Ribnikar Peter 929.5 Genealogija Kos Janez. Peter Ribnikar je šcstdesctlctnik. - Arhivi VIII/1985 5t. I 2 str. 170 Kos Janez. Emak Umck. Rod Marije Javeršek. matere Josipa Broza Tita. Ill/1980 St. 1-2 Str. 5-7

Richter Jakob

Leskovec Antoša. Jakob Richter. -1/1978 št. 1 str. 85 140 ARMIVI XI 1988

929.6 Heraldika Nemani= Ivan

Kos Jane/. Mednarodni arhivski te=aj v Parizu. 1/1978 št. 1 str. 52 53 Grb Socialisti=ne republike Slovenije. - VI/1983 št. 1-2 str. 7 14 Oblak Carni Marija

930 Zgodovinska znanost. Zgodovinopisje Pomembne zgodovinske obletnice in arhivi. VIII/ 1985 št. 1 2 str. 97 Grafcnauer Bogo

Usklajevanje dela arhivov s programom zgodovinopisja. Šampcrl Kristina 1/1978 št. 1 str. 11-13 Te=aj za arhivske delavce v registraturi. - 1/1978 št. 1 str. 60 930.25 Arhivistika. Arhivi

930.25:002 Umck lima 02 37 Študij arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske 659.2 fakultete v Ljubljani. - 1/1978 št. 1 str. 48-49 681.3 Arhivi in dokumentalistika, knjižnice, izobraževanje, informatika, ra=unalništvo 930.25(01) Bibliografija arhivskih delavcev

Bizjak Milan Kunavcr Majda

Poizkusna avtomatska obdelava podatkov (AOP) arhiv- Bibliografija dr. Vlada Valen=i=a. - VI/1983 št. 1-2 skega gradiva. - X/1987 št. 1-2 str. 87 89 str. 179-181

Demšar Vinko Rozman Boris

O tehni=ni dokumentaciji v nekateri avstrijski arhivi- Navodila sodelavcem. - X/1987 št. 1-2 str. 126 sti=ni literaturi. IX/1986 it. 1-2 str. 69 Navedba avtorstva v prispevku je Tehni=ni urednik

Fajmut Štefan Bibliografija arhivskih delavcev za leto 1976. - I/ 1978 št. 1 str. 72 Uporaba raOunalniško-mikrofilmskih povezav v arhivi- ranju. VII/1984ŠI. I 2 str. 14-15 Bibliografija arhivskih delavcev za leta 1977 1979. II/19/9 št. 1-2 str. 109-113 Grabnar Marija

Ali se lahko arhiv vklju=i v vzgojnoizobražcvalni proces Bibliografija arhivskih delavcev 1979 1980. III/ mladega =loveka? - V/1982 št. I 2 str. 43-45 1980 st. 1-2 str. 81 84

Klasinc Peter Pavel Bibliografija arhivskih delavcev 1980 1981. IV/ 1981 št. I 2 str. 197 200 Izobraževanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (arhivarjev v registraturah). X/1987 St. I 2 str. 7-8 Bibliografija arhivskih delavcev 1981-1982. - V/1982 št. 1-2 str. 122 126

Marovt Ivan Bibliografija arhivskih delavcev 1983. VI/1983 št. Nekatera razmišljanja o arhivski službi in vlogi pokrajin- 1-2 str. 172-175 skega arhiva pri delu arhivske službe v delovnih organiza- cijah. HI/1980 št. 1-2 str. 61 ARHIVI XI 1988 141

Bibliografija arhivskih delavcev 1984. - VII/1984 št. Klasinc Peter 1-2 str. 107 •• Kratek obisk arhivov v Bolgariji, - V/1982 št. 1-2 str. 84-85 Bibliografija arhivskih delavcev 1985. - VIII/1985 št. 1-2 str. 163-166 Kološa Vladimir

Bibliografija arhivskih delavcev. - X/I987 št. 1-2 str. Arhivska ekskurzija v Sovjetsko zvezo (Informacija o 121-124 arhivski službi v Sovjetski zvezi). - IV/1981 št. 1-2 str. 158-161 Poro=ilo o obisku arhivskih institucij v Sovjetski 930.25(047.2) Poro=ila o ekskurzijah, zvezi (17. - 27. junij 1985). - VIII/1985 št. 1-2. študijskih obiskih str. 126 Poro=ilo o strokovnem izpopolnjevanju na Moskov- Bczek Vanda skem državnem zgodovinsko-arhivskem inštitutu. — št. 1- 2 str. 102-104 Poro=ilo o delu v =asu študijskega bivanja v Državnem arhivu v Benetkah (10. do 21. junij 1984). - VII/1984 št. 1-2 str. 84-85 Kopa= Janez. Marjan Drnovšek

Obisk mati=ne službe Arhiva Vojvodine v Srcmskih Bczlaj Ljudmila Karlovcih.- VI/1983 št. 1-2 str. 153-154

Poro=ilo o študijskem obisku v

Obisk pri madžarski arhivski direkciji. - 1/1978 št. 1 Campa Marjeta str. 54-57 - Poro=ilo o obisku v Ljudski republiki Madžarski od Poro=ilo o obisku arhivov v Varšavi in Krakovu. - II/ 2. do 7. decembra 1985. - VIII/1985 št. 1-2 str. 135 1979 št. 1-2 str. 86-87 - Obisk v Nacionalnem arhivu v Washingtonu. - V/ 1982 št. 1-2 str. 90-91 Majcen Nada

Konscrvacija in restavracija arhivskega in knjižni=nega Demšar Vinko gradiva v nekaterih italijanskih ustanovah. - V/1982 št. 1-2 str. 83-84 Poro=ilo o enotedenskem obisku v Arhivu SR Hrvatske. X/1987 St. 1 2 str. 110 111 Nemani= Ivan

Dobernik Marjan Obisk arhivov v Koblcnzu in Kolnu. - 11/1979 št. 1 2 str. 83-84 Poro=ilo o strokovnem potovanju v Rim in Firence od Poro=ilo o obisku Filmskega arhiva ZR Nem=ije v 15. - 25. aprila 1985. - VIII/1985 št. 1-2 str. 123- Koblcnzu.-VI/183 št. 1-2, str. 155 158 124 - Poro=ilo o strokovnem potovanju v Riksarkivct (Na- cionalni arhiv) v Oslu od 27. maja do 5. junija 1985. - Oblak Carni Marija VIII/1985 št. 1-2 str. 125 Študijski arhivski obisk v Sovjetski zvezi. - V/1982 št. 1-2 str. 85-86 Drnovšek Marjan. Janez Kopa= - Poro=ilo o obisku poljskih arhivskih strokovnjakov v Arhivu SR Slovenije. - VIII/1985 št. 1-2 str. 120- Obisk mati=ne službe Arhiva Vojvodine v Srcmskih Kar- 121 lovcih. - VII/1984 št. 1 -2 str. 82-83 - Poro=ilo o obisku arhivskih institucij v Minsku. — VIII/1985 št. 1-2 str. 127-128

Jeraj Mateja, Ema Umck Popovi7 Jovan Poro=ilo o kulturni izmenjavi z Italijo v =asu od 1. - 7. oktobra 1985. VIII/1985 št. 1-2 str. 128-129 Obisk v Glavnem državnem arhivu Argentine in prikaz zakona o Glavnem državnem arhivu, njegovih nalogah. 142 ARHIVI XI 1488 oblikovanju in pristojnosti državne arhivske komisije. Žclczni=arska splošna stavka. - Ljubljana 1980. VII/1984št. 1-2 str. 91-94 IV/1981 št. 1 2 str. 184-185 — Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slo- venskem. Ljubljana 1981. - IV/1981 št. I 2 str. Ribnikar Peter 188-189 Enciklopedija druge svetovne vojne 1939-1945. Obisk v skopskih arhivih. - 1/1978 št. 1 str. 58-59 Ljubljana 1982. V/1982 št. 1 2 str. I 16 Kulturna izmenjava z Generalno direkcijo državnih Izidor Cankar: Londonski dnevnik 1944 1945. arhivov Bavarske. - V/1982 št. 1 -2 str. 88-89 Ljubljana 1985. VIII/1985 št. 1 2 str. 158 — Poro=ilo o študijskih obiskih na

Študijsko potovanje študijske skupine Zgodovinskega Bczlaj- Krcvcl Ljudmila arhiva v Celju v Zvezno republiko Nem=ijo. - IV/1981 št. 1-2 str. 161-162 Archivni =asopis 30/1980 št. 1. - III/1980 št. 1 -2 str. 65-67 Archivni =asopis 31/1981 št. I 3. - IV/1981 št. Serše Saša 1-2 str. 178-179 — Mario Stanisci: Elementi di archivistica. - Udine Poro=ilo z obiska v Madžarskem državnem arhivu v 1981/82.-VI/1983 št. 1-2 str. 163- 165 Budimpešti. - VII/1984 št. 1-2 str. 94-95 Archivni =asopis 31-33/1981-1983. - VIII/1985 št. 1-2 str. 138-142

Smole Majda Campa Marjeta Nacionalni arhiv v Parizu in arhiv maršala Marmonta v Chatillon/Scinc. 1/1978 št. 1 str. 50-52 Viri za zgodovino komunisti=ne stranke na Slovenskem v letih 1919-1921. - Ljubljana 1980. - HI/1980 št. 1-2 str. 70-71 Šuštar Branko. Boris Rozman — Robert L. Clark: Archive - library relations. - New York, London 1976. - VII/1984 št. I-2 str. 102-103 Obisk v Historijskem arhivu Zagreb. - X/1987 št. 1-2 str. 108 109 Demšar Vinko. France Štuki

Trcbšc-Štolfa Milica Knjiga hiš v Škofji Loki. Škofja Loka 1981. - V/1982 št. 1 2 str. 113 114 Poro=ilo o študijskem bivanju v Kanadi. X/1987 št. Vlado Valcn=i=: ljubljanska trgovina od za=etka 18. 1-2 str. 98-101 do srede 19. stoletja. Ljubljana 1981. - V/1982 št. 1-2 str. 115 Archivwesen der Deutschen Demokratischen Repu- Ume k Ema blik: Theorie und Praxis. - Berlin 1984. VIII/1985 št. 1-2 str. 152 Obisk v univerzitetnem arhivu v Jeni. - 1/1978 št. 1 str. 57-58 Dolinar France M.

Zumcr Vladimir Archiva ccclcsiac. bollettino dell' associazione archivisti- ca ecclesiastica. - V/1982 št. 1-2 str. 107-108 Poro=ilo o stažiranju v Sovjetski zvezi. - •/1987 št. 1-2 str. 104-108 Drnovšek Darinka

930.25(049.3) Ocene, poro=ila o arhivskih Arhivski vjesnik I/1958 XVII-XVIII/1974-1975. - publikacijah III/1980 št. 1-2 str. 64-65 - Arhivski vjesnik XIX XX/1976-1977. IV/1981 Adami= Marjeta št. 1-2 str. 173-174 - Arhivski vjesnik XXI- XXIII/1978-1979. - V/1982 Quellen zur Nationalsozialistischen Entnationalisicrungs- št. 1-2 str. 97-98 politik in Slowenien 1941-1945. Viri o nacisti=ni razna- - Jože Prin=i=: Predsedstvo SNOS, Prezidij SNOS, Prc- rodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945. - Maribor zidij Ustavodajne skupš=ine LRS 1944-1947. - Ljublja- 1980. — III/1980 št. 1-2 str. 71-72 na 1982.- V/1982 št. 1-2 str. 109-110 ARHIVI XI 1988 143

Arliivski vjesnik XXIV/1981, XXV/1982. XXVI/ Jurkovi= Nada 1983. VII/ 1984 St. 1 2 str. 96 97 Arhivski vjesnik XXVII/1984. VIII/1985 št. 1-2 Mitteilungen des Steiermarkischen L andesarchivs Folge str. 136 27 Graz 1977. - II/1979 št. 1-2 str. 98 Mitteilungen des Stcicrmarkischcn Landesarchivs 30/ 1980. IV/1981 št. 1-2 str. 178 Drnovšek Marjan Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarhcivs 31/ 1981. V/1982 št. 1 -2 str. 101 Zapisniki in drugi izbrani dokumenti i/, arhiva ob=ine Mitteilungen des Stcicrmarkischcn Landesarchivs 32/ Skofja Loka 1861-1918. - Ljubljana. Skofja Loka 1982. - VI/1983 št. 1-2 str. 161 1979. 11/1979 št. 1 2 str. 95 Mitteilungen des Steiermarkischen Landesarchivs 33/ llristo Andonov Poljanski: Makedonija i Sloveni- 1983. VII/1984ŠI. 1 2 str. 98 ja.-Skopje 1978. IV/1981 št. 1-2 str. 192-193 Mitteilungen des Stcicrmarkischcn Landesarchivs 34/ 1984. - Vlll/|985št. 1-2 str. 143 44 Mitteilungen des Stcicrmarkischcn Landesarchivs Fol- Ficko Majda ge 35/36 Graz 1986. X/1987 št. 1- 2 str. 112

Scrinium 1969 1981. V/1982 št. 1 2 str. 105-16 - Scrinium 28/1983. VIII/1985 št. 1-2 str. 143 Klusinc Peter

Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih Gomba7 Boris v SFRJ. - Beograd 1977-80. 111/1980 št. 1-2 str. 68-69 Le brigate nella resistenca. Milano 1979. - V/1982 št. 1-2 str. 109 Kološa Vladimir

Gomba7 Metka Kancelarijsko poslovanje u svjetlu arhivskih propisa. - Sarajevo 1976. - 1/1978 št. 1 str. 63 Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju 1955-1980. Ptuj Makedonski arhivist IX- X/1980-1981. - IV/1981 1980. 111/1980 št. 1 2 str. 68 št. 1 2 str. 174- 175 Makedonski arhivist X/I981 knj. 11. - V/1982 št. 1-2 str. 98-99 Grabnar Mojca Sovetskic arhivy 1982 št. 15. V/1982 št. 1-2 str. 101-102 Miha Brejc. Peter Klasinc. Peter Ribnikar. Ana Zale- Makedonski arhivist XV/1982, knj. 12. - VI/1983 tclj. Vladimir Žumer: Priro=nik za strokovno usposab- št. I 2 str. 159 160 ljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Osiiovnyc pravila raboty gosudarstvenyh arhivov Ljubljana 1984. VIII/1985 št. 1 2 str. 153 SSSR. Moskva 1984. Vlíl/1985 št. 1- 2 str. 151

Grafcnaucr Bogo Komclj Mil=ck

Marija Verbi=: Dcžclnozborski spisi kranjskih stanov L Sovetskic arhivy 1978-1980. IV/1981 št. 1-2 str. Ljubljana 1980. - IV/1981 št. 1 - 2 str. 182 180-181

Grande Stane Kos Janez

Zorka Skrabl: llranilništvo na Dolenjskem in v Beli kra- Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - jini. France Štukl: llranilništvo v Skofji Loki. Ljublja- Ljubljana 1980. - IV/1981 št. I 2 str. 185-186 na 1983. - VI/1983 št. 1 2 str. 166- 167 Ivan Ncmani=: Filmsko gradivo Arhiva SR Sloveni- je Lin 2. del. Ljubljana 1982. - V/1982 št. 1-2 str. 110 111 Grcgori= Jože Marjan Drnovšek: Ljubljana na starih fotografijah. Ljubljana 1985. VIII/1985št. 1-2 str. 157' Acta ecclesiastica Slovcniac 1/1979. 111/1980 št. 1-2 - Pozdrav iz Ljubljane - Ljubljana 1985. - VIII/1985 str. 75 št. 1-2 str. 157

Ivani7 Martin Krcsal France

Viri za zgodovino ZKJ. - Beograd. - VIII/1985 št. 1-2 Vladimir Kološa: Banski svet Dravske banovine 1931 — str. 155-156 1941. Ljubljana 1980. - IV/1981 št. 1-2 str. 187- 188 144 ARHIVI XI 1988

- Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddel- Arhivski pregled I 1979. - 111/1980 št. 1 2 str. 64 kih v SFRJ. SR Slovenija. - Beograd 1984. - VII/1984 št. 1-2 str. 99-100 Oblak-

Lcskovcc Antoša D/.ialalnoš= naukowa archiwow polskich. - Varšava Lodž 1978.- Ill/1980 št. 1-2 str. 69 70 Guide to the archives of Hungary. - Budapest 1976. - Politi=no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914- Arhivi IV/1981 št. 1-2 str. 189-190 1917, poro=ili vojaške in vladne komisije. Ljubljana 1980. -III/1980 št. 1 -2 str. 72-73 — Aktovoc isto=nikovedenic. - Moskva 1978. IV/ Liška Janko 1981 št. 1-2 str. 191- 192 Srcdoje Lali7: Arhivska služba v SAP Vojvodini. Peter Rihnikar: Priro=nik za dokumentariste kulturnih Srcmski Karlovci 1984. - VIH/1985 st. 1-2 str. 159 organizacij. - Ljubljana 1980. - IV/1981 št. 1-2 str. 189 Otorcpec Božo

Lovren=i= Ivan Das Wappenbuch C des Kärntner Landesarchivs. - Kla- genfurt 1980. - IV/1981 št. 1 -2 str. 191 Arhivist XXVII/1977 št. 2 -11/1979 št. 1-2 str. 95 - Arhivist 1980 št. 1 IV/1981 št. 1-2 str. 172 Prin=i= Jože

Malbaši7 Jelena France Klop=i=: Desetletja preizkušenj. - Ljubljana 1980. III/1980 št. 1-2 str. 75 Arhivski pregled 1965-1980. - IV/1981 št. 1-2 str. 172-173 - Arhivski pregled 1981, 1982, 1983. - VIII/1985 Ribnikar Peter št. 1-2 str. 136-137 Vladimir Bystricky, Hruby Vaclav: Prchlcd arehivu

Jože Žontar: Arhivistika. - Ljubljana 1984. - VIII/ 1985 št. I-2 str. 150 Rozman Boris

V razmislek. - VII/1984 št. 1-2 str. 52 Melik Vasilij

Politi=no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917. - Stiplovšck Miroslav Ljubljana 1982. - V/1982 št. 1-2 str. 108-109 Rozalija Lukman. Marija Oblak Carni: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji knj. 5. - Ljubljana 1978 Murovec Stanislav knj.6 1981.- IV/1981 št. 1—2 str. 182-184

Dve italijanski arhivski reviji (informacija). - 11/1979 št. 1-2 str. 100 Šamperl Kristina

Mitteilungen des Stciermärkischen Landesarchivs Folge Nemani= Ivan 28 Graz 1978.- II/1979 St. 1-2 str. 99 - Mitteilungen des Stciermärkischen Landcsarchivs 29/ La gazette des archives. - V/1982 št. 1-2 str. 103-105 1979. - III/1980 št. 1- 2 str. 67 - Gazette des archives 115-119/1982. - VI/1983 št. Skart, arhivski ob=asnik Ljubljana 1986. - X/1987 1-2 str. 162-163 št. 1-2 str. 115-116 - La gazette des archives 1983 št. 121-122, 123. - VIII/1985 št. 1-2 str. 144-147 Štuki France

Oblak Branko Vodnik po župnijskih arhivih na obmo=ju SR Slovenije L, II. del. - Ljubljana 1975. - 1/1978 št. 1 str. 62- Arhivski pregled 1-2 Beograd 1978. - II/1979 št. 1-2 63 str. 96 - Majda Smole: Graš=ina Škofja Loka. — Ljubljana - Arhivist XXVIII/1978 št. 1-2. - IH/1980 št. 1-2 1980. - Majda Smole: Graš=ina Turn ob Ljubljanici. - str. 64 Ljubljana 1980. - III/1980 št. 1-2 str. 73 ARMIVI XI 1988 145

Šuštar Branko 930.25(061 ) Poro=ila o delu arhivskih društev, komisij, uredniških odborov itd. Marjan Drnovšek: Ljubljana v arhivskem gradivu od za=etka 14. stoletja do danes. - Ljubljana 1982. VII/ Drnovšek Marjan 1984 št. I -2 str. 101-102 Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva O delu Arhivskega društva Slovenije od junija 1976. do v Celju. - Celje 1985. - VIII/1985 št. 1-2 str. 148- maja 1979. leta (poro=ilo predsednika na ob=nem zboru 149 18. maja 1979 v Ljubljani). 11/1979 št. 1-2 str. 72- - Milko Mikola: Mestni in ljudski odbor Celje 1945- 73 1954.-Celje 1987. - X/1987 št. 1-2 str. 114-115

Frjavcc Marija V. Tovšak Slavica Poro=ilo o zasedanju komisije za strokovne biblioteke Okrajni odbor Socialisti=ne zveze delovnega ljudstva v arhivih. - VIII/1985 št. 1 -2 str. 128 Murska Sobota 1945-1963. - Maribor 1984. - VII/ 1984 št. 1-2 str. 100 Ilainz Primož

Tul Vlasta Družbena vloga arhivov. - VII/1984 št. 1-2 str. 79

Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XX/1975/ 76, XX/1977. - II/1979 št. 1-2 str. 96-98 Hauptman Meta - Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XXII/ 1978. XXIII/1980.-IV/1981 št. 1-2 str. 175-177 Komisija za mikrofilm. - IV/1981 št. 1-2 str. 157 - Vjesnik Historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XXIV/ 1981.-V/1982 št. 1-2 str. 99 100 - Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XXIV/ Klasinc Peter 1982. VI/1983 št. 1-2 str. 160-161 - Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XXVI/ Ob petindvajseti obletnici Arhivskega društva Slove- 1983. - VII/1984 St. 1-2 str. 97-98 nije. - 11/1979 št. 1-2 str. 5-6 - Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XXVII Sekcija za arhivarje zunaj arhivskih zavodov. - II/ Pazin-Rijeka 1986. - •/1987 št. 1-2 str. 112-113 1979 št. 1-2 str. 88-89 - Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu XXVIII - Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije. - IV/ Pazin-Rijeka 1987. - •/1987 št. 1-2 str. 113-114 1981 št. 1 2 str. 153 154 — Zvezna redakcija publikacije "Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ". - IV/1981 št. Umek Ema 1-2 str. 158

Lexikon Arhivwcscn der DDR. - 2. pregi, izd. - Berlin 1977.- 1/1978 št. 1 str. 62 Ema Umek. Marjan Zupan=i= — Guida generali degli Archivi di Stato italiani. - Ro- ma 1981. - V/1982 št. 1-2 str. 111-113 Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije. - V/1982 št. 1-2 str. 74-77

Zorn Tone Kološa Vladimir "Letna poro=ila" gimnazije za Slovence v Celovcu kot zgodovinski vir. - HI/1980 št. 1 -2 str. 75-76 Poro=ilo o delu izvršnega odbora Arhivskega društva Slovenije.-VI/1983 št. 1-2 str. 146-147

Žontar Jože Lali= Sredojc Majda Smole: Graš=ina Šrajbarski turn. - Ljubljana 1980. Graš=ina Ribnica. - Ljubljana 1980. - IV/1981 Ob izidu 7. in 8. knjige iz zbirke arhivski fondi in zbirke št. 1-2 str. 186-187 v SFRJ (za SR Slovenijo in SR Hrvatsko; knjiga je bila - Marjan Drnovšek: Arhivska zapuš=ina Petra Grasselli- predstavljena v Ljubljani 5. decembra 1984). - VII/ ja 1842-1933. - Ljubljana 1983. - VI/1983 št. 1-2 1984 št. 1-2 str. 90-91 str. 165-166 146 ARHIVI XI 1988

Legat Marjetica — Pozdrav na slovesnosti ob sprejemu =astnih =lanov Arhivskega društva Slovenije v Ljubljani. 8. februarja Komisija za strokovne knjižnice v arhivih. - IV/1981 št. 1984.- VI/1984 št. 1 2 str. 76 77 1-2 str. 156 - Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije za =as - Komisija za strokovne knjižnice v arhivih. V/1982 od 1. 1. 1985 do 24. 10. 1985. VIII/1985 št. 1-2 št. 1-2 str. 80-81 str. 116

Majcen Nada Umck lima

Komisija za konservacijo in restavracijo. - IV/1981 št. Poro=ilo komisije za šolanje kadrov za zgodovinske arhi- 1-2 str. 156-157 ve in registrature. - 11/1979 št. 1-2 str. 75-76 - Komisija za konservacijo in restavracijo arhivskega Komisija za strokovno usposabljanje delavcev v arhi- gradiva. - V/1982 št. 1-2 str. 78-80 vih. IV/1981 št. 1-2 str. 154 — Poro=ilo o delu komisije Zveze arhivskih delavcev Uredniški odbor glasila Arhivi. - IV/1981 št. 1-2 Jugoslavije za konservacijo in restavracijo arhivskega gra- str. 154 diva v letu 1983.-VI/1983 št. 1 2 str. 148 149 - Uredniški odbor Virov. -IV/1981 št. 1-2 str. 154 Komisija za mednarodne zveze. - V/1982 št. 1-2 str. 78 Melik Vasilij Uredniški odbor glasila Arhivi. VI/1983 št. 1-2 str. 147 Znanost in arhivi: ob 30—letnici Arhivskega društva Slo- venije. - VII/1984 št. 1-2 str. 78 Zalctelj Ana

Mladenovi7 Ratomir Komisija za pravna vprašanja. - IV/1981 št. 1-2 str. 155-156 Poro=ilo o delu sekcije arhivskih delavcev zunaj arhivov. Komisija za pravna vprašanja. V/1982 št. I 2 - VÍI/1984 št. 1-2 str. 80-81 str. 80 - Poro=ilo o delu komisije za pravna vprašanja pri Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije v letu 1983. - VI/ Oblak

Zaklju=ki sekcije za valorizacijo ustvarjalcev na seminar- Ribnikar Peter ju v Ptuju.- III/1980 št. 1-2 str. 20

Komisija za spremljanje in pospeševanje zaš=ite arhivske- ga gradiva izven arhivov. - IV/1981 št. 1-2 str. 155 Žontar Jože — Komisija za spremljanje in pospeševanje zaš=ite arhiv- skega gradiva izven arhivov. — V/1982 št. 1-2 str. 80 O delu strokovne komisije za arhivistiko pri podro=ni — Poro=ilo o delu komisije za spremljanje in pospeše- raziskovalni skupnosti za humanisti=ne in zgodovinske vanje zaš=ite arhivskega gradiva zunaj arhivov. - VI/ vede.- 1/1978 št. 1 str. 49- 50 1983 št. 1-2 str. 148 Svet za znanstveno raziskovalno dejavnost. - V/1982 št. 1-2 str. 78

Rozman Boris 930.25(063) Poro=ila o simpozijih, posvetovanjih Uredniški odbor glasila Arhivi. » VII/1984 št. 1-2 str. 80 Bcncdi=i= Darinka

Posvetovanje o arhivskem gradivu kot viru za zgodovino Šamperl-Purg Kristina KPJ - ZKJ 3. oktobra 1977 v Novem Sadu. - [I]/1978 št. 1 str. 45 Ob 30—letnici Arhivskega društva Slovenije. VII/ 1984 št. 1-2 str. 77-78 - Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije za =as Bezlaj-Krevel Ljudmila od 25. februarja 1983 do 31. decembra 1984. - VII/ 1984 št. 1-2 str. 74-76 Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije od 15. do 17. XI.1979. -III/1980 št. I-2 str. 49-30 ARHIVI XI 1988 147

Ciglar Uljana Kološa Vladimir

Poro=ilo • XI. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije X. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije. - Ankaran. v

14. zborovanje cerkvenih arhivarjev v Rimu. - V/1982 Križnar Ivan št. I-2 str. 93-94 Diskusija na IX. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije. 11/1979 št. 1-2 str. 70-71 Drnovšek Marjan

II. simpozij krajevne zgodovine "Pohorje skozi stoletja" Kuš=er Meta. Marjan Zupan=i= od 17. do 20. septembra 1981. - IV/1981 št. 1-2 str. 164 VIII. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije v Ko=evju od 20. do 22. oktobra 1977. - Arhivi 1/1978 št. 1 str. 44-45 Fekonja Andrej

Strokovni seminar arhivskih delavcev slovenskih arhivov Majcen Nada v Ptuju. - III/1980 št. 1 -2 str. 52- 53 Simpozij o knjižni=nih vezavah, zgodovinskem razvoju in konzervaciji. IV/1981 št. 1-2 str. 169-170 Klasinc Peter

Prvo posvetovanje o opremi arhivskih skladiš= in arhiv- Popovi7 Jovan skega gradiva "Arhivi 79". - 11/1979 št. I -2 str. 86 - Arhivi 80 - tehni=na vprašanja arhivov (II. posveto- Poro=ilo o V. posvetovanju o strokovnih in tehni=nih vanje o opremi arhivskih skladiš= in arhivskega gradiva). vprašanjih v arhivih - Sodobni arhivi '83. - VI/1983 št. -III/1980 št. 1 2 str. 53 I 2 str. 151-152 IX. kongres Zveze društev arhivskih delavcev Jugo- slavije. Ill/1980 št. 1 2 str. 54 55 "Arhivi 81" posvetovanje o strokovnih in tehni=nih Ribnikar Peter vprašanjih arhivov. - IV/1981 št. 1-2 str. 162-163 Deset arhivskih zborovanj v Sloveniji. IV/1981 št. IX. mednarodni kongres arhivov v Londonu. - III/1980 1-2 str. 36-38 št. 1-2 str. 55-59 - Posvetovanje arhivskih služb SR Makedonije in SR Srbije. IV/1981 št. 1-2 str. 164-165 - Prvo zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugosla- Rozman Boris vije. - IV/1981 št. 1-2 str. 165 167 - Znanstveno sre=anje in posvetovanje Zveze društev Poro=ilo o seminarju za =lane društev, ki delajo z doku- arhivskih delavcev SR Hrvatske. - IV/1981 št. 1-2 mentarnim gradivom. VIII/I985 št. 1-2 str. 135 str. 168-169 - Arhivi 1982 - IV. posvetovanje o strokovnih in tehni=nih vprašanjih v arhivih. - V/1982 št. 1-2 Sampcrl- Purg Kristina str. 81 -82 - Drugo zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugo- Uporaba in zloraba arhivskega gradiva - 10. kongres slavije -V/1982 št. 1-2 str. 92-93 Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. - VII/1984 št. - Posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercego- 1-2 str. 81-82 vine. - V/1982 št. 1-2 str. 87 Poro=ilo o XII. zborovanju arhivskih delavcev Slo- - Znanstveno sre=anje ob 670—letnici zaš=ite arhiv- venije - Ormož. 24. do 26. oktobra 1985. - VIII/ skega gradiva v Splitu in tridesetletnici Zgodovinskega 1985 št. 1-2 str. 130 131 arhiva Split. V/1982 št. 1-2 str. 94-95 - Ob enajstem posvetovanju. - VI/1983 št. 1 2 str. 21-23 Šuštar Branko - Sodobni arhivi 85. - VII/1984 št. 1-2 str. 86-87 Sodobni arhivi: posvetovanja o strokovnih in tehni=- nih vprašanjih v arhivih. - VIII/1985 št. 1-2 str. 122— Kobal Nada 123 B. Š.: Ob posvetovanju Tehni=na dokumentacija kot VII. zborovanje slovenskih arhivistov v Slovenj Gradcu. del kulturne dediš=ine. - IX/1986 št. 1 -2 str. 3-4 -1/1978 št. I 2 str. 43-44 - Srbsko-makcdonsko medrepubliško posvetovanje ar- 148 ARHIVI XI 1988

hivistov v Subotici. - X/1987 št. 1 2 str. 95-97 Ribnikar Peter - XIII. zborovanje slovenskih arhivskih delavcev v Por- torožu. - X/1987 št. 1 -2 str. 97-98 Arhivska razstava "Komunisti=na partija v Sloveniji - Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev v Prištini. — 1919-1941". - 11/1979 št. 1-2 str. 84-85 X/1987 št. I-2 str. 95

Zupan=i= Marjan Umek Ema Razstava v Ljubljani: Zhou Enlai, življenje in delo. - Zaklju=ki iz referatov slovcnjgraškega arhivskega zboro- VIII/1985št. 1-2 str. 121-122 vanja o raziskovanju in evidentiranju virov za slovensko zgodovino. - 1/1978 št. 1 str. 41-42 - Strokovni seminar v Novi Gorici. - V/1982 št. 1-2 Arhiv I n š t i t t u t a za zgodovino de- str. 95-96 lavskega gibanja

Adami= Marjeta Vrbnjak Viktor Razstava del in arhivskega gradiva Inštituta za zgodo- IX. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije v Radencih. vino delavskega gibanja v Ljubljani. - 11/1979 št. 1—2 - •/1979 St. 1-2 str. 87-88 str. 93-94

Žontar Jože Gomba= Metka

10. mednarodni kongres arhivov (Bonn, 17. do 21. sep- Delovni dosežki Inštituta za zgodovino delavskega gi- tembra 1984).-VIII/1985 št. 1-2 str. 117-120 banja 1980-1985. X/1987št. 1-2 str. 92

Zupan=i= Marjan Pokrajinski arhiv v Novi Gorici

Poro=ilo o okrogli mizi o problemih varstva arhivskega Kobal Nada gradiva pred prevzemom v arhiv. - 11/1979 št. I—2 str. 82-83 Reševanje poplavljenega arhivskega gradiva. - Vil/1984 št. 1-2 str. 89

Diskusija na posvetovanjih Tehni=na dokumentacija kot Pavši= Milost Aleksandra del kulturne dediš=ine. - IX/1986 št. 1 -2 str. 82-86 Povzetke diskusije uredil IL Šuštar Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 1972 85 (Razstava ob 15- letnici delovanja). X/1987 št. 1-2 str. 93-94

930.25 (064) Arhivske razstave Pokrajinski arhiv Koper Arhiv SR Slovenije Furlan Maks Drnovšek Marjan Razstava "Piran v ohranjeni in zapisani besedi". - I/ Arhiv SR Slovenije: razstava ob 40 letnici samostojne- 1978 št. 1 str. 61 ga delovanja. -VIII/1985 št. 1 2 str. 133-134

Trcbšc-Štolfa Milica Grabnar Marija Sprehod skozi =as - Pokrajinskega arhiva Koper. - II/ Poro=ilo o razstavi v spomin Primožu Trubarju. - Vili/ 1979 št. 1-2 str. 81-82 1985 št. 1 -2 str. 125-126

Pokrajinski arhiv Maribor Kološa Vladimir Lcskovec Antoša Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981-1982: razstava ob dnevu arhivov 20. oktobru. - VI/1983 št. I-2 str. 158 Razstavi Pokrajinskega arhiva Maribor jeseni 1974 v - Razstava Viri za zgodovino gozda in gozdarstva. - Slovenj Gradcu in Ravnah na Koroškem. - 1/1978 št. VIII/1985 št. 1-2 str. 121 1 str. 61 ARHIVI XI 1988 149

Novak Miroslav Ja=ov Marko

Razstava Trg Ljutomer 1342 1927. - •/1987 št. 1-2 Kratek zgodovinski pregled vatikanskih arhivov in njihov str. 92-93 pomen za zgodovino srbskega in drugih balkanskih naro- dov. - X/I987 št. 1-2 str. 82-86

Zgodovinski arhiv v Ptuju Jare Janko Jurkovi= Nada Novomeški arhivi. - VI/1983 št. 1-2 str. 18-21 75 let organiziranega trsni7arstva v Juršincih (12. 9. — 20.9. 1981).- IV/1981 št. 1-2 str. 163 - Razstava 20 let delavskih sre=anj bratstva in prijatelj- Liess Albrecht stva. - V/1982 št. 1-2 str. 91 Zgodovina, organizacija in fondi bavarskih državnih arhi- vov. - VIII/1985 št. 1-2 str. 80-83 Lovrcn=i= Ivan

Ormoške mestne pravice (26. 11. - 2. 12. 1981). - IV/ Sedmak Franc 1981 št. 1-2 str. 171 Zgodovinski arhiv v Celju - njegov razvoj, vloga in po- men. - VI/1983 št. 1-2 str. 23-25 Seršc Saša

Razstava "600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Trebše-Štolfa Milica Ptuja" v Ljubljani -III/1980 št. 1-2 str. 54 25 let delovanja Pokrajinskega arhiva Koper - III/1981 št. 1-2 str. 39-40 Samper] Kristina

600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuja. - Zumei Vladimir 11/1979 št. 1-2 str. 89 - Pri=evanja, zakladi Ormoža in Ptuja. - X/1987 št Zgodovinski arhiv Ljubljana - 80 let varstva kulturne de- 1-2 str. 93 diš=ine. - 11/1979 št. 1-2 str. 91-92

Zgodovinski arhiv v Celju 930.25(094) Arhivsko pravo

Ma=ek Marija Grafenauer Bogo

Ob razstavi "Preteklost Celja v arhivskih dokumentih". Kaj pomenijo ugovori zoper že tako po=asno uresni=eva- -V/1982 št. 1-2 str. 91-92 nje arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo, ki so se pojavili v avstrijskem tisku in parlamentu letos po- leti: ali se pripravlja z avstrijske strani že tretji= blokira- Zgodovinski arhiv Ljubljana nje izvedbe tega sporazuma?. - IV/1981 št. 1-2 str. 101-106 Kopa= Janez

Kamnik v arhivskih virih - 11/1979 št. 1-2 str. 90-91 Popovi7 Jovan

Podzakonska akta sprejeta na osnovi Zakona o arhiv- 930.25(091) Zgodovina arhivistike in arhivov skem gradivu federacije. - X/1987 št. 1-2 str. 70-77

Fckonja Andrej Zalctclj Ana 25 let Zgodovinskega arhiva v Ptuju. - 111/1980 št. 1-2 str. 50-51 Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem varstvu in o arhivih. - III/1980 št. 1 -2 str. 29-39

Furlan Maks Žontar Jože Stoletnica Arhiva v Piranu. - 1/1978 št. 1 str. 59-60 Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost. - IV/1981 št. 1-2 str. 5-36 150 ARHIVI XI 1988

Zakonski predpisi za podro=je arhivske dejavnosti. letu 1982: delovni program za leto 1983. - V/1982 IV/1981 št. 1-2 str. 202-223 St. 1 2 str. 72-73

Zakonski predpisi za podro=je arhivske dejavnosti. Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Lju- V/1982 št. 1 2 str. 129 134 bljani: delovno poro=ilo za leto 1983: delovni na=rt za leto 1984.-VI/1983 št. I 2 str. 145-146

Zakonski predpisi za podro=je arhivske dejavnosti. VI/1983 št. 1-2 str. 182- 183 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Lju- bljani: delovno poro=ilo za leto 1985. - VIII/1985 št. 1 2 str. 115 930.251 Organizacija arhivov 930.251(430.1) Zvezna republika Nem=ija Pokrajinski arhiv Koper Jaroschka Walter Pokrajinski arhiv Koper: delovno poro=ilo za leto Naloge in težiš=e dela bavarskih arhivov. - VIII/1985 1980: delovni program za leto 1981. - IV/1981 št. št. 1-2 str. 77- 80 1-2 str. 141-145

930.251(497.12) Slovenija Pokrajinski arhiv Koper: delovno poro=ilo za leto 1981: delovno poro=ilo za leto 1982: delovni program za leto Pismo o stanju arhivske službe v SR Sloveniji ter o pred- 1983. - V/1982 št. 1 2 str. 54 -58 logih komisije za zgodovino revolucionarnega gibanja pri UK ZKS in Arhivskega društva Slovenije za izboljša- nje obstoje=ega stanja. - 1/1978 št. 1 str. 45-46 Pokrajinski arhiv Koper: delovno poro=ilo za leto 1983: delovni na=rt za leto 1984. - VI/1983 Št. 1-2 str. 130-133 Arhiv SR Slovenije

Arhiv SR Slovenije: delovno poro=ilo za leto 1980: de- Pokrajinski arhiv Koper: delovno poro=ilo za leto 1984: lovni program za 1981.-I V/1981 št. 1-2 str. 137-139 delovni program za leto 1985. - VII/1984 št. 1-2 str. 59 62

Arhiv SR Slovenije: delovno poro=ilo za leto 1981: de- lovno poro=ilo za leto 1982 delovni program /a leto Pokrajinski arhiv Koper: delovno poro=ilo za leto 1985: 1983.-V/1982 št. 1 -2 str. 46- 53 delovni program za leto 1986. VIII/1985 št. 1-2 str. 103-106

Arhiv SR Slovenije: delovno poro=ilo za leto 1983: de- lovni program za leto 1984. - VI/1983 št. 1-2 str. Pokrajinski arhiv Maribor 123-127 Pokrajinski arhiv Maribor: delovno poro=ilo /a leto 1980: Jclovni program za leto 1981. IV/1981 št. I 2 Arhiv SR Slovenije: delovno poro=ilo za leto 1984: de- str. 147 lovni program za leto 1985. - VII/1984 št. 1-2 str. 53-57 Pokrajinski arhiv Maribor: delovno poro=ilo za leto 1981: delovno poro=ilo za leto 1982: delovni program Arhiv SR Slovenije: delovno poro=ilo za leto 1985: za leto 1983. -V/1982 št. 1-2 str. 64-67 delovni program za leto 1986. - VIII/1985 št. 1-2 str. 98-101 Pokrajinski arhiv Maribor: delovno poro=ilo za leto 1983: delovni na=rt za leto 1984. - VI/1983 št. 1-2 Arhiv inštituta za zgodovino de- str. 137-140 lavskega gibanja

Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Lju- Pokrajinski arhiv Maribor: delovno poro=ilo za leto bljani: delovno poro=ilo za leto 1980: delovni pro- 1984: delovni na=rt za leto 1985. - Vil/1984 št. 1-2 gram za leto 1981.- IV/1981 št. 1 -2 str. 151-152 str. 65-69

Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Lju- Pokrajinski arhiv Maribor: delovno poro=ilo za leto bljani: opravljeno delo v letu 1981: opravljeno delo v 1985 (do septembra): program dela za leto 1986. ARHIVI XI 1988 151

Vili/ 1985 St. I 2 str. 108-111 Zgodovinski arhiv Ljubljana

Zgodovinski arhiv Ljubljana: delovno poro=ilo za leto Pokrajinski arhiv v Novi (i • r i • i 1980: delovni program za leto 1981. - IV/1981 št. 1-2 str. 145-146 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: delovno poro=ilo za leto 1980: delovni program za leto 1981. - IV/1981 St. 1 2 str. 148 Zgodovinski arhiv Ljubljana: poro=ilo o delu v letu 1981: poro=ilo o delu v letu 1982: delovni na=rt za le- Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: delovno poro=ilo to 1983. - V/1982 št. 1-2 str. 58-64 1981: delovno poro=ilo 1982: delovni program za leto 1983. V/1982 št. 1 2 str. 67-69 Zgodovinski arhiv Ljubljana: delovno poro=ilo za leto 1983: delovni na=rt za leto 1984. - VI/1983 št. 1-2 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: delovno poro=ilo za str. 133- 137 leto 1983: delovni na=rt za leto 1984 - sprememba. -VI/1983 št. 1 -2 str. 141-142 Zgodovinski arhiv Ljubljana: delovno poro=ilo za leto 1984: delovni program za leto 1985. - VII/1984 št. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: delovno poro=ilo za 1-2 str. 63-65 leto 1984: delovni program za leto 1985. - VII/1984 St. 1-2 str. 69-72 Zgodovinski arhiv Ljubljana: delovno poro=ilo za leto 1985: program dela v letu 1986. - VIII/1985 št. 1-2 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: delovno poro=ilo za le- str. 106-108 to 1985: delovni program za leto 1986. - VIII/1985 St. 1-2 str. 111-113 Zgodovinski arhiv v Ptuju

Zgodovinski arhiv CK ZKS Zgodovinski arhiv v Ptuju: delovno poro=ilo za leto 1980: delovni program za leto 1981. - IV/1981 št. Zgodovinski arhiv CK ZK Slovenije: predaja arhivskega 1-2 str. 149-150 gradiva. VIII/1985 št. I- 2 str. 115 116

Zgodovinski arhiv v Ptuju: delovno poro=ilo za leto Zgodovinski arhiv v Celju 1981: delovno poro=ilo za leto 1982: delovni program za 1983.- V/1982 št. 1-2 str. 69-72 Zgodovinski arhiv v Celju: delovno poro=ilo za leto 1980: delovni program za leto 1981. - IV/1981 št. 1-2 str. 139-141 Zgodovinski arhiv Ptuj: delovno poro=ilo za leto 1983: delovni na=rt za leto 1984. - VI/1983 št. 1-2 str. 142-145 Zgodovinski arhiv v Celju: delovno poro=ilo za leto 1982: delovni program za 1983. - V/1982 št. 1-2 str. 53-54 Zgodovinski arhiv v Ptuju: delovno poro=ilo za leto 1984: delovni program za leto 1985. - VII/1984 št. 1-2 str. 72-74 Zgodovinski arhiv v Celju: delovno poro=ilo za leto 1983: delovni na=rt za leto 1984. - VI/1983 št. 1 2 str. 127-130 Zgodovinski arhiv v Ptuju: delovno poro=ilo za leto 1985: delovni program za leto 1986. - VIII/1985 št. 1-2 str. 113-115 Zgodovinski arhiv v Celju: delovno poro=ilo za leto 1984: delovni plan za leto 1985. VII/1984 št. 1-2 str. 57-59 930.251.001 Teorija arhivistike (valorizacija, popisovanje, pripomo=ki itd.)

Zgodovinski arhiv v Celju: delovno poro=ilo za leto Bah un Dušan, Arhivsko gradivo fonda Ob=ina Ribnica 1985: delovni program za leto 1986. - VIII/1985 št. in metodologija njenega urejanja in popisovanja. VI/ 1-2 str. 101- 103 1983 št. 1-2 str. 118-119 152 ARHIVI XI 1988

Valorizacija gradiva okrajnih ljudskih odborov 1945- Lcskovcc Antoša 1965.-X/1987 št. 1-2 str. 22-24 Arhivi in dokumentarno gradivo muzejev. - VIII/1985 št. 1-2 str. 39-41 Bizjak Žarko

Gradivo notarskih fondov. - X/1987 št. 1-2 str. 44 Mrgole Tjaša 46 Valorizacija gradiva ob=inske geodetske uprave. — X/ 1987 št. 1-2 str. 33-34 Ciglar Liljana

Navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumen- Nemani= Ivan tarnega gradiva družbenopoliti=nih organizacij. - V/ 1982 št. 1-2 str. 37-38 Valorizacija filmskega gradiva. - VII/1984 št. 1-2 str. 27-29

Curk Iva Oblak Branko Arhivi in organizacije za varstvo naravne in kulturne dediš=ine. - VIII/1985 št. 1-2 str. 43-46 Vrednotenje dokumentarnega gradiva podružnice SDK Ptuj in ekspoziture SDK Ormož. - X/1987 št. 1-2 str. 42-43 Drnovšek Marjan. Ema Umek

Evidenca po prevzemu gradiva v arhiv. - III/1980 št. Oblak-

Grabnar Mojca Pavši=-Milost Aleksandra Valorizacija zdravstvene dokumentacije na primeru Univerzitetnega klini=nega centra. - VIII/1985 št. Vrednotenje dokumentarnega gradiva temeljnih in inter- 1-2 str. 31-35 nih bank. - X/1987 št. 1-2 str. 50-53

Jeraj Mateja Perko Marija

Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumen- Vrednotenje družbeno pravnih oseb in dokumentarnega tarnega gradiva družbenopoliti=nih organizacij. — VI/ gradiva s podro=ja trgovine. - X/1987 št. 1-2 str. 48- 1983 št. 1-2 str. 119-122 50

Klasinc Peter Ribnikar Peter

Urejanje arhivskega gradiva s podro=ja gospodarstva. — Valorizacija ustvarjalcev arhivskega gradiva - teze. - IV/1981 št. 1-2 str. 46-49 III/1980št. 1-2 str. 18-19 — Gradivo družbenopoliti=nih organizacij in društev — Društveni arhivi, strokovna obdelava in izdelava v nekaterih drugih fondih. - VI/1983 št. 1-2 str. pripomo=kov za uporabo arhivskega gradiva društev. - 87-90 VI/1983 št. 1-2 str. 50-54

Kološa Vladimir Rosa Jurij

Problemi popisovanja in izdelave informacijskih pripo- Arhivska problematika gradiva zavodov za varstvo na- mo=kov za uporabo tehni=ne dokumentacije v sovjet- ravne in kulturne dediš=ine. - VIII/1985 št. 1-2 str. skih državnih arhivih. - IX/1986 št. 1-2 str. 76-77 46-51 — Vrednotenje dokumentarnega gradiva krajevnih skup- nosti. - X/1987 št. 1-2 str. 35-41 Kopa= Janez

Analiza referatov s posvetovanja o tehni=ni dokumen- taciji. - X/1987 št. 1-2 str. 14-17 ARHIVI XI 1988 153

Rozman Boris Žumer Vladimir

Urejanje, odbiranje, popisovanje in izro=anje arhivskega Evidence službe varstva arhivskega gradiva pred prevze- gradiva društev arhivu. - VII/1984 št. 1 -2 str. 47-51 mom v arhiv. - III/1980 št. 1-2 str. 21-23 - Arhivsko gradivo zdravstvenih domov. - VIII/1985 Navodila za odbiranje in izro=anje arhivskega gradiva št. 1-2 str. 28-31 osnovnih in srednjih šol na obmo=ju Zgodovinskega arhi- - Valorizacija društev. - X/1987 št. 1-2 str. 57-60 va Ljubljana.- IV/1981 št. 1-2 str. 135-136 Kriteriji valorizacije dokumentarnega gradiva družbe- nih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo Skrabl Zorka prevzema Zgodovinski arhiv Ljubljana. - V/1982 št. 1-2 str. 14-23 Valorizacija gradiva samoupravnih interesnih skupnosti Valorizacija dokumentarnega gradiva v Sovjetski zve- družbenih dejavnosti na primeru ob=ine Novo mesto. - zi. - V/1982 št. 1 2 str. 38-42 X/1987 št. I -2 str. 46-48 — Problemi valorizacije zapisov ra=unalniških informa- cij. VII/1984 št. 1-2 str. 24-26 Informacija o valorizaciji tehni=ne dokumentacije v Samper! Kristina Sovjetski zvezi. - IX/1986 št. 1-2 str. 72-75

Akccsijska knjiga. - III/1980 št. 1 -2 str. 24-25 - Valorizacija gradiva magistratne uprave mesta Ormo- Informacija o stanju in problemih valorizacije arhivskega ža in Ptuja v letih 1750 do 1850. - X/1987 št. 1-2 str. gradiva v SR Sloveniji. - 11/1979 št. 1-2 str. 76-80 18-21

930.251.004.6 Konservacija in restavracija .Šuštar Branko Majcen Nada Problem vrednotenja in popisovanje tehni=ne dokumen- tacije za graditev objektov. - IX/1986 št. 1-2 str. Ob prehodu konservatorsko restavratorskega oddelka 45-49 Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Arhiv SR Sloveni- Prikaz arhivskih presoj sodobnega gradiva ob=in - je. - 11/1979 št. 1-2 str. 92-93 X/1987 št. I-2 str. 25-33

930.251.005 Oprema in ureditev prostorov Tul Vlasta Mari=i= M., Zivorad Mari=i= Arhivska problematika gradiva izobraževalnih ustanov. - VIII/1985 št. 1-2 str. 20-22 Proizvodni program Aluminija Komen prirejen za arhiv- - Valorizacija gradiva organizacijskih enot Zavoda SR ske potrebe. - IV/1981 št. 1-2 str. 122-129; ilustr. Slovenije za šolstvo X/1987 št. 1 -2 str. 53-56

Štefanac Miroslav, Nataša Risti= Zagradnik Maruša Oprema arhivskih skladiš= delovnih organizacij. - IV/ Dokumentarno in arhivsko gradivo Osrednje knjižnice 1981 št. 1-2 str. 132-134 Sre=ka Vilharja v Kopru. - VIII/1985 št. 1-2 str. 56-60 930.251.007 Arhivsko osebje

Zaje -Cizelj Ivanka Arhivski delavci v letih 1945-1977. - 1/1978 št. 1 str. 73-84 Gledališ=e - ustvarjalec arhivskega gradiva. - VIII/ 1985 št. 1-2 str. 41-43 Kadrovske spremembe v letih 1977-1979. - 11/1979 št. 1-2 str. 114-116 Žontar Jože

Perspektive arhiva kot udeleženca v varstvu kulturne Kadrovske spremembe 1.10.1979 - 1.9.1980. - III/ dediš=ine.-III/1980 št. 1-2 str. 41-45 1980 št. 1-2 str. 85-86 - Urejanje in popisovanje arhivskega gradiva - temelj- na vprašanja metodologije in postopka. - V/1982 št. 1-2 str. 5-14 Kadrovske spremembe v arhivih za =as 1. septembra - Stanje in problemi raziskav na podro=ju arhivistike. 1980 do 31. januarja 1985. - VIII/1985 št. 1-2 str. -VI/1983 št. 1-2 str. 15-18 167-168 - Težiš=e dela in strokovni problemi arhivov v Sloveni- ji. - VIII/1985 št. I-2 str. 86-90 154 ARHIVI XI 1988

930.251.008 Organizacija poslovanja, planiranje Drnovšek Marjan

Usmeritev arhivske službe v SR Sloveniji v letih 1981 Prikaz gradiva Mestne ob=ine ljubljanske za registratumo 1985. - III/1980 št. 1 2 str. 45-49 obdobje 1898-1930 na primeru leta 1901. - 11/1979 št. 1 2 str. 59 64 Novoletni govori župana Ivana Hribarja ljubljanskemu 930.253 Arhivi in njihovi fondi ob=inskemu svetu 1896 1909. VI/1983 št. 1-2 str. 100-1 11 Adami= Marjeta Novoletni govori župana Ivana Hribarja ljubljanskemu ob=inskemu svetu 1896-1909. -• VII/1984 št. 1-2 Pregled pomembnejšega arhivskega gradiva 0 gospo- str. 34 46 darski dejavnosti med NOÜ v Sloveniji v gradivu naro- dnoosvobodilnih organov in ustanov v Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. - IV/1981 Fe rene Tone št. 1 2 str. 93-95 - Gradivo Antifašisti=ne fronte žena Slovenije po letu Gradivo za zgodovino narodnoosvobodilnega boja na 1945 v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja Slovenskem v arhivih zunaj Slovenije. - 1/1978 št. 1 v Ljubljani. -VI/1983 št. 1-2 str. 93-96 str. 36 39 Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo. 11/1979 št. 1-2 str. 47-51 Bahun Dušan

Arhivsko gradivo o vodnih napravah na kamniškem in Gomba= Metka domžalskem obmo=ju. V/1982 št. I - 2 str. 34—35 Upravni organi in njihovo gradivo v Slovenskem primor- ju 1945-1947. - 11/1979 št. 1 2 str. 56 59 Ikzlaj-Krevcl Ljudmila - Gradivo s podro=ja gospodarstva pokrajinskega narod- noosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst. Tehni=na dokumentacija kot sestavni del enotnega arhiv- goriškega in tržaškega okrožja ter okrajev. IV/1981 skega fonda v

Hernja-Masten Marija Blaznik Pavle Pregled gradiva družbenopoliti=nih organizacij in dru- O virih za freisinško in briksenško posest na Slovenskem. štev v Zgodovinskem arhivu Ptuj. - VI/1983 št. 1-2 - 1/1978 št. 1 str. 17-18 str. 91-93

Ciglar Liljana Isajlovi7 Mirjana

Gradivo družbenopoliti=nih organizacij v Zgodovinskem Gradivo ekonomskega oddelka Glavnega štaba Sloveni- arhivu Ljubljana. - VI/1983 št. 1 -2 str. 55-57 je. -IV/1981 št. 1-2 str. 96

Campa Marjeta Jeraj Mateja

Zbirka NOB tiska v Arhivu IZDG v Ljubljani. - IV/ Arhivsko gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov 1981 št. 1-2 str. 100-101 Slovenije s predhodniki. - VI/1983 št. 1-2 str. 75-81 - Narodnoosvobodilni tisk v Sloveniji. - V/1982 št. 1-2 str. 24-30 - Slovenski narodnoosvobodilni tisk o šolstvu, zdrav- Jurkovi= Nada stvu in kulturi. - VIII/1985 št. 1-2 str. 76-77 Razvoj otroškega varstva na ptujskem podro=ju od 19. stoletja do danes. -VIII/1985 št. 1—2 str. 12-13 Drnovšek Darinka. Martin Ivani7

Prikaz gradiva Zveze komunistov Slovenije po osvobo- ditvi. - VI/1983 št. 1-2 str. 63-75 ARMIVI XI 1088 155

• a fol Miran vine z vinom na podro=ju Ptuja na daljše =asovno raz- dobje. - IV/1981 št. 1—2 str. 71-75 Prikaz gradiva Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana na primeru leta I960. - H/1479 št. 1 2 str. 65-67 Oblak-Carni Marija

Klasinc Peter Pavel Organi ljudske oblasti na Slovenskem med leti 1941- 1944 ¡n njihovi arhivski fondi. - H/1979 št. 1-2 str. Gradben na=rti v Pokrajinskem arbivu Maribor. - IX/ 51-56 1986 št. 1- 2 str. 54 56

Otorcpcc Bo/.o Kobal Nada Gradivo za starejšo zgodovino Ljubljane v nekaterih ita- Diskusija o arhivskem gradivu visokega komisarja za lijanskih in avstrijskih arhivih. - 1/1978 št. 1 str. 19 Ljubljansko pokrajino. II/1979 št. 1-2 str. 69-70 Emona: zavod za kmetijstvo in nepremi=nine (Insti- tuto agricolo immobiliare di Lubiana). IV/1981 št. 1-2 str. 98-100 Pahor Samo - Fašisti=ne organizacije pod italijansko okupacijo Lju- bljanske pokrajine. - VI/1983 št. 1- 2 str. 96-99 Pregled arhivov na Tržaškem. - 1/1978 št. 1 str. 21- - Slovensko šolstvo v Ljubljanski pokrajini 1941 - 23 1943. VIN/1985 št. 1- 2 str. 22-25

Pogorele Breda Kološa Vladimir Arhivsko gradivo za prou=evanje zgodovine slovenskega Banska uprava Dravske banovine in njeno gradivo. jezika. 1/1978 št. 1 str. 39-40 11/1979 št. 1 2 str. 41 47 - Arhivsko gradivo najvišjih upravnih organov v Sloveni- ji za podro=je industrije, obrti in trgovine 1981-1941. Prin=i= Jože IV/1981 št. 1-2 str. 49-53 Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944 1946). organi- zacija, pristojnosti in arhivsko gradivo. III/1980 št. I- Kolšck Tone 2 str. 8-12

O tehni=ni dokumentaciji v nekateri italijanski arhivis- Kopa= Janez ti=ni literaturi. - IX/1986It 1-2 str. 70 71

Gradivo o meš=anskih politi=nih strankah od leta 1941 v fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - VI/1983 št. Ribnikar Peter I-2 str. 84-87 Arliivsko gradivo namestništva in deželne vlade V Ljublja- ni 1850 1918.- 11/1979 št. 1-2 str. 32-36 Lcskovcc Antoša Rudarsko glavarstvo 1858-1945 in pomeni njegovega arhivskega gradiva za zgodovino. - IV/1981 št. 1-2 Gradivo za zgodovino Slovencev v upravnih fondih, ki str. 53-59 jih hranita županijska arhiva v Szombatliclyju in Zala* Dve novi pridobitvi Arhiva SR Slovenije. - V/1982 egerszegu.- 1/1978 str. 29-30 št. 1 2 str. 35-36

Mladcnovi= Ratomir Rozman Boris

Informacija o gradivu sitarske in žimarske zadruge v Stra- Arhivsko gradivo društev na obmo=ju Zgodovinskega ar- ziseli pri Kranju. - V/1982 št. 1-2 str. 32-33 hiva Ljubljana po letu 1945. - VI/1983 št. 1-2 str. 57-59 - Kateremu viru verjeti? - X/1987 št. 1-2 str. 87 Oblak Brane. Marija Menija -Masten. Kristina Šampcrl- Purg

Vsebinska analiza, valorizacija in evidence prispelih ra- =unov - kategorije gradiva iz gospodarstva in sicer trgo- 156 ARHIVI XI 1988

Rozman Franc Tovšak Slavica

Viri za zgodovino delavskega gibanja pri Slovencih v av- Pregled fondov družbenopoliti=nih organizacij v Pokra- strijskih arhivih. - 1/1978 št. 1 str. 28 jinskem arhivu Maribor. - VI/1983 št. 1-2 str. 62-63 — Diskusija o virih za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem. -II/1979 št. 1-2 str. 69 Trebšc-Stolfa Milica

Sari7 Šamija Arhivsko gradivo društev slovenskih izseljencev. - X/ 1987 št. 1-2 str. 61-64 Prispevek k preu=evanju kolonizacije Slovencev v Neod- visni državi Hrvatski (1941-1945). - VI/1983 št. 1-2 str. 114-117 Tul Vlasta, Jurij Rosa

Arhivsko gradivo društev in družbenopoliti=nih organi- Simoniti Vaško zacij na podro=ju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. -Vil/1984«. 1-2 str. 29-33 Prispevek k poznavanju virov za zgodovino turških vpa- dov v letih od 1580-1589. - IV/1981 št. 1-2 str. 109-119 Umck E ma

Raziskovanje, evidentiranje in snemanje arhivskega gra- Smole Majda diva v tujih arhivih. - 1/1978 št. 1 str. 14-16 Gradivo za zgodovino Slovencev v splošnem uprav- Popis arhiva maršala Marmonta v Municipalni knjižnici nem arhivu na Dunaju. - III/1980 št. 1-2 str. 13-17 v Chatillon sur Seine. - 1/1978 št. 1 str. 64-69 — Gradivo v fondu •. kr. Finan=nega ministrstva na Du- - Deželnoknežji upravni organi za Kranjsko v 18. sto- naju. - IV/1981 št. 1-2 str. 119-120 letju. - II/1979 št. 1-2 str. 28-32 - Ljubljana z okolico v lu=i jožefinskih deželnih mer- jenj. - VIII/1985 št. 1-2 str. 91-94 — Zgodovina, organizacija in arhivski fondi v Sloveniji. Stiplovšek Miro - VIII/1985 št. 1-2 str. 83-86

Gradivo za zgodovino Slovencev med dvema vojnama v jugoslovanskih arhivih zunaj Slovenije. - 1/1978 št. 1 Voje Ignacij str. 32-35 Regesti pisem Mihaela Suttaka, upravitelja posesti kne- zov Batthyanyjcv v Prekmurju. - X/1987 št. 1-2 str. Šamperl-Purg Kristina 79-82

Predstavitev arhivskega gradiva, vrnjenega iz avstrijskih arhivov na osnovi jugoslovansko-avstrijskcga sporazu- Vovko Andrej ma iz leta 1923: vrnjeno arhivsko gradivo je Zgodovinski arhiv v Ptuju prevzel 6. julija 1983 iz Arhiva SR Sloveni- Arhiv Slovenskega šolskega muzeja. - IV/1981 št. 1-2 je. - VII/1984 št. 1 -2 str. 87-88 str. 120-121 - Iz arhivske zakladnice. - X/1987 št. 1-2 str. 86

Vrbnjak Viktor Šebjani= Franc Društvena zakonodaja in kategorije arhivskega gradiva Evidentiranje virov za zgodovino Prckmurja. - 1/1978 društev s poudarkom na Štajerskem. - VI/1983 št. 1-2 št. 1 str. 27-28 str. 39-45

Šorn Jože Zajc-Cizclj Ivanka

Gradivo za našo zgodovino industrije od 1720 do 1860 v Družbenopoliti=ne organizacije in njihovo arhivsko gra- nekaterih avstrijskih arhivih. - 1/1978 št. 1 str. 23-26 divo na obmo=ju Zgodovinskega arhiva v Celju. - Vi/ 1983 št. 1-2 str. 59-61

Titti Julij

Viri za prou=evanje revolucionarnega leta 1919 v Prek- murju. - 1/1978 št. 1 str. 31-32 ARMIVI XI 1988 157

¿limer Vladimir 941/949 Zgodovina evropskih držav in dežel

Arhivski prostori za obmo=je ob=ine Kamnik. - III/ Jurkovi= Nada 1980 št. 1-2 Str. 51-52 Arhivsko gradivo gospodarskih organizacij od srede (Šestnajsti) XVI. mednarodni kulturnozgodovinski sim- 19. stoletja dalje v slovenskih arhivih. - IV/1981 si pozij Modinci'84. - VII/1984 št. 1-2 str. 85-86 1-2 str. 41-45 Klasinc Peter Nove pridobitve slovenskih arhivov. - 1/1978 št. 1 800 letnica Varaždina znanstveno sre=anje. - IV/ str. 70-71 1981 št. 1-2 str. 165 - Ormož v zgodovini. - VIII/1985 št. 1-2 str. 9-12 Nove pridobitve slovenskih arhivov. - 11/1979 št. 1-2 str. 101-108 Kafol Miran

Nove pridobitve slovenskih arhivov 1977-1980. - III/ Razstava publikacij o zgodovini mesta Ljubljane. - 111/1980 št. 1-2 str. 55 1980 št. 1-2 str. 79-80

Nove pridobitve slovenskih arhivov. - IV/1981 št. 1-2 Mlinaric Jože str. 194-196 Obmo=je Gornje Radgone do za=etka XVII. stoletja. - 11/1979 št. 1-2 str. 8-12 Nove pridobitve slovenskih arhivov. - V/1982 št. 1-2 - Salzburško Posavjc do konca 16. stoletja. - VI/1983 str. 117-121 št. 1-2 str. 26-30

Nove pridobitve slovenskih arhivov. VI/1983 št. 1-2 Vurccr Jože str. 168-171 Nacisti=ne deportacije slovenskega prebivalstva obsav- skega in obsotclskcga obmo=ja brežiškega okrožja Nove pridobitve slovenskih arhivov. - VII/1984 št. 1-2 1941-1942. - VI/1983 št. 1-2 str. 31-34 str. 104-106 Neuvrš=eni =lanki Nove pridobitve slovenskih arhivov. - VIII/1985 št. 1-2 str. 160-162 Drnovšek Marjan Ob prvi številki. - 1/1978 št. 1 str. 5-6 Nove pridobitve slovenskih arhivov. — X/1987 št. 1—2 str. 118-120 Suki7 Karel

930.271 Epigrafika Pozdravni govor na IX. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije. - 11/1979 št. 1-2 str. 7-8 Kos Janez

Lucij Publicij Apro, cmonski arhivar. - V/1982 št. 1 Uredniški odbor str. 30-31 Arhivom na pot. - 1/1978 št. 1 str. 5 158 ARMIVI XI 1988

ABECEDNOIMENSKO KAZALO Ja=ov Marko 346 Jare Janko 65, 347 Adami= France 27 Jaroschka Walter 359 Adami= Marjeta 63. 140. 141. 142. 143. 144. 145,328, Javcršck Marija 83 456,457 Jeraj Mateja 115.409,478 Jurkovi7 Nada 173, 174, 1 75. 176. 177,178. 179.336, B. Š. glej Šuštar Branko 337,479.540 Bahun Dušan 28.401.402.458 Benedi=i= Darinka 280 Kafol Miran 17,480.543 Ber=i= Branko 1 Klasinc Anton 66 Bezek Vanda 107 Klasinc Peter Pavel 31. 90. 116. 180. 243. 244, 245. Bezlaj-Krevel Ljudmila 14, 15, 70,80. 108. 146. 147, 246, 247, 286, 287, 288, 289, 290. 291, 292,293, 148,149.281,458,459 294. 295, 296, 297, 298, 299, 410,411,481, 541, Biber Dušan 460 542 Bijeli= Vlado 29 Kobal Nada 300,330.482.483,484,485 Bizjak Milan 86 Kocbek Jelka glej Pirkovi= Kocbek Jelka Bizjak Žarko 403 Kološa Vladimir 117. 118. 119. 181. 182. 183, 184. Blaznik Pavle 62,461 185.186,248,301.302,324,325,412.486.487 Brcnk France 54 KolšckTonc67,488 Komclj Ivan 51 Ciglar uljana 282,404,462 Komclj Mil=ck 187 Cizelj Ivanka glej Zajc-Cizclj Ivanka Kopa= Janez 32.114.120.343,413,489 Cova Ugo 16 Korošec Branko 60 Curk Iva 405 Kos Janez 72,83.84,188,189, 190. 191,538,539 Kozina Brane 18 Campa Marjeta 109, 110. 150, 151,463.464.465 Krc=i= Peter 52 Carni Marija glej Oblak-

Fajmut Stefan 88 Ma=ek Marija 342 Fekonja Andrej 66, 285, 344 Majcen Nada 123,252,253,254,305,448 Fcrcnc Tone 470. 471 Malbaši= Jelena 198, 199 Ficko Majda 164, 165 Mari7i7 M. 449 Fischer Jasna 6 Mari7i7 Živorad 449 Fister Peter 50 Marovt Ivan 91 Furlan Maks 332. 345 Masten Marija glej IIcrnja-Masten Marija Mclik Jelka 20,21,200 Gestrin Ferdo 62 Melik Vasilij 79,201,255 Gomba= Boris 166 Miheli= Breda 33 Gomba= Metka 167,329,472,473,474.475 Mihcli= Darja 26 Grabnar Marija 89, 168, 323,408 Milost Aleksandra glej Pavši= Milost Aleksandra Grafenauer Bogo 85. 169, 352 Mladcnovi= Ratomir 34, 256,491 GrandaStane7,65, 170 Mlinaric Jože 544, 545 Gregori= Jože 171 Mrgole Tjaša 415 Grobovšek Jovo 30 Murko Ivo 69 Gruber Gabrijel 64 Murovcc Stanislav 70, 202

Ilainz Primož 241 Ne7ak Dušan 8 Hauptman Meta 242 Ncmani7 Ivan 55, 56, 57, 58, 92, 124, 125, 203, 204, Hernja-Masten Marija 476,492 205.416 Horvat Jasna 3 Novak Miroslav 335

Isajlovi7 Mirjana 477 Oblak Branko 35, 206, 207 20Í ,417,4<, 2 Ivani7 Martin 172,465 ••••-Carni Marija 9 68 71 81,93, 126. 127, 128,

A ARHIVI XI 1988 159

209.210.211.212.257.258.418.493 Štcfanac Miroslav 450 Otorepcc Božo 213.494 Štolfa Milica glej Trcbsc-Štolfa Milica Ožinger Anion 5 Štukl France 11.221.222 Subie Anton 76 Pahor Samo 495 Šuštar Branko 136. 223. 224, 225. 311. 312. 313.314, PavSi= Milost Aleksandra 36,331.419 315,431,432 Petko Marija 420 Pirkovi= -Kocbek Jelka 37. 53 Titti Julij 515 Pogorele Breda 496 Tovšak Slavica 226,516 Pollar Miran 38 Trcbšc -Štolfa Milica 49. 137. 333, 350. 517 Poleniek Marko 22 Tul Vlasta 227. 228, 229. 230, 231. 232. 233. 433. Popovi7 Jovan 129. 306, 353 434,518 Preatoni Zdenka 71 Prin=i= Jože 214.497 Udovi= Katarina 47 Puccr Alberto 498 Umek Duša glej Krnel- Umck Duša Purg Kristina glej Šampcrl- Purg Kristina Umek Ema 61, 83, 95, 115, 138, 234, 235. 247, 267, 268. 269. 270, 271. 272, 316, 317.406.519.520, Ribnikar Peter 39. 72. 74. 76. 130, 131. 132, 215. 259. 521.522.523 260.261,307.326.421.422.499.500.501 Uscnik Ivan 42 Richter Jakob 73 Ušeni=nik Vinko 43 Risti7 Nataša 450 Rosa Jurij 423.424 Valcn=i= Vlado 77 Rotar Jože 40 Voje Ignacij 524 Rozman Boris 97. 136. 216, 262.308.425.426,427. Vovko Andrej 13.525 502.503 Vrbnjak Viktor 318. 526 Rozman Franc 504. 505 V u ree r Jože 546 Rub7i7 Darko 41 Zagradnik Maruša 44. 435 Sari7 Šamija 506 Zajc-Ci/clj Ivanka 436. 527 Savnik Roman 61 Zalctelj Ana 25, 273. 274. 275. 276. 354 Sedmak Franc 67. 133.349 Zelcnik Franc 78 ScršcSaša 134.339 Zorn Tone 12.79.236 Sc/un Traute 75 Zorzut Ludvik 80 Simoniti Vaško 507 Zupan=i= Marjan 45. 247. 277. 304. 320. 327 Skrabl Zorka 428 Zwitter Fran 69.81 Smole Majda 135.508.509 Stiplovšck Miroslav 217.510 Žitck Boris 82 Slikic Karel 548 Zivkovi7 Vukosav 46 Sun=i= Vladimir 10 Zontar Jože 23. 77. 82. 237. 238. 278. 279, 319. 355. 437.438.439.440 Sampcrl Purg Kristina 59. 94. 218. 219. 220, 263. Zumcr Vladimir 139, 351, 441, 442, 443. 444, 445, 264. 265, 266, 309, 310. 340. 341.429,430,492! 446.528.529 511.512 Sebjani= Franc 513 Skcrl France 74 Som Jože 75. 514

UDK 930.25:719(497.12 Kranjska)"1873/1918" UDK 323.15(4=863):930.253(450) Jože 2ontar, dr., ravnatelj. Zgodovinski arhiv Ljubljana. 61000 Ljublja- Ferdo Gestrin, dr.. redni profesor v pokoju. Univerza Edvarda Kardelja. na, Mestni trg 27. YU Filozofska fakulteta. Ljubljana, Ašker=eva 12.61000 Ljubljana. YU

Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike Gradivo za zgodovino Slovencev v italijanskih arhivih Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem Arhivi. Ljubljana, XI/1988. št. 1-2, str. Arhivi. Ljubljana. XI/1988. št. 1-2. str. Avtor obravnava pomen arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v Avtor prikazuje delovanje Centralne komisije za prou=evanje in ohran- italijanskih arhivih (državni arhivi, ob=inski arhivi, ob=inske javne knjiž- janje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Kranjskem od leta nice, notariatski arhivi). Posebej opozarja na serije virov kot so listine, 1873 dalje, potem ko je vklju=ila v svoj program tudi varstvo arhivske- notarske knjige, gradivo mestne samouprave in njenih institucij ter na ga gradiva. Njeno delovanje je bilo povezano z nastankom deželnega ar- gradivo v zvezi s pomorstvom in trgovino. hiva (1887), sicer pa je pospeševala preglede in inventariziranje arhi- vov, ki so ga opravljali konservatorji in korespondenti Komisije.

UDK 930.253(456.31 ):949.712 UDK930.253(100):949:712 France M. Dolinar, dr., svetovalec direktorice. Arhiv SR Slovenije, France M. Dolinar. dr.. svetovalec direktorice. Arhiv SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, YU 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1, YU

Gradivo za zgodovino Slovencev v Vatikanskih arhivih Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije Arhivi, Ljubljana, XI/1988, št. 1-2, str. Arhivi, Ljubljana, XI/1988, št. 1 -2. str. V sestavku je podana kratka analiza dosedanjih raziskav slovenskih zgo- dovinarjev v Vatikanskih arhivih. Navedeni so pripomo=ki, ki so razis- V pri=ujo=em sestavku je podan kratek prikaz opravljenega dela na pod- kovalcu na voljo v =italnici arlüva in predstavljen program raziskave v ro=ju evidentiranja arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih Vatikanskih arhivih, ki ga vodi Arhiv Slovenije. izven Slovenije. Avtor pa opozori tudi na nekatere probleme, ki so s tem evidentiranjem povezani. UDC 323.15(4=863):930.253(450) UDC 930.25:719(497.12 Kranjska)"1873/1918" Ferdo Gestrin. Dr.. Retired Professor in Ordinary. University of Edvard Jože Žontar, Dr., Director. Historical Record Office Ljubljana. 61000 Kardelj. Faculty of Arts and Sciences. 61000 Ljubljana. Ašker=eva 12. Ljubljana. Mestni trg 27. YU YU Activities of the Central Commission for Art and Historical Monuments Archives for the History of the in Italian Record Offices of the Archive Council and Record Offices in Carniola

Arhivi (Archives). Ljubljana. XI/1988. No. 1-2, pp. Arhivi (Archives). Ljubljana. XI/1988. No. 1-2, pp.

The author deals with the significance of the archives for the history The author describes the activities of the Central Commission for Study of the Slovenes in Italian record offices (state record offices, commu- and Preservation of the Art and Historical Monuments in Carniola from nity public reading-rooms, archives of the offices of a notary). Es- 1873 on. after having included archives protection in its programme. Its pecially he points out to the series of sources such as documents, no- activities were connected with foundation of the Regional Record Offi- tary books, records of the city selfmanagement and its institutions, ce (1887). otherwise it. however, furthered surveys and inventarisation and to the records referring to sea-business and sea-trade. of the archives, being performed by the conservators and correspon- dants of the Commission.

UDC930.253(100):949.712 UDC 930.253(456.31):949.712 France M. Dolinar, Dr.. Adviser to Directress. Record Office of the SR France M. Dolinar. Dr.. Adviser to Directress. Record Office of the SR Slovenia. Zvezdarska 1. 61000 Ljubljana. YU Slovenia. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1, YU

Keeping Record of the Archives for the History of the Slovenes in Re- Archives for the History of the Slovenes in the Vatican Record Offices cord Offices outside Slovenia Arhivi (Archives). Ljubljana. XI/1988. No. 1-2. pp. Arhivi (Archives). Ljubljana. XI/1988. No. 1-2, pp. The author gives a short survey of the up till now researches of the Slo- The author gives a short survey of the performed work concerning the vene historians in the Vatican record offices. He gives the instruments, keeping record of the archives being of importance for the history of being at disposal to researchers in the reading—room of the record of- the Slovenes in record offices outside Slovenia. The author also points fice, and describes the programme of the research in the Vatican Re- out to some problems, connected with that keeping record. cord offices, being led by the Record Office of the SR Slovenia. UDK 930.253:262.3(497.12 Ljubljana)" 17/20" UDK 929 Kova= K. France M. Dolm.tr. dr., svetovalec direktorice. Arhiv SR Slovenije, Ignacij Voje, dr., redni profesor, Univerza Edvarda Kardelja, Filozofska 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1. YU fakulteta, 61000 Ljubljana, Ašker=eva 12, YU

Nadškofijski arhiv v Ljubljani od Tomaža Hrena do Maksa Miklav=i=a Delo dr. Karla Kova=a v dubrovniškem arhivu

Arhivi, Ljubljana, XI/1988, št. 1-2, str. Arhivi, Ljubljana, XI/1988, št. 1-2, str.

V sestavku je podan pregled urejanja arhivskega gradiva Nadškofijskega Avtor obravnava delo Karla Kova=a (1880-1917), rojenega v Ljubljani, arhiva v Ljubljani od škofa Tomaža Hrena (1597—1630) do dr. Maksa ki je po študiju zgodovine v Gradcu in Innsbrucku ter arhivskem študiju Miklav=i=a (1937-1971). Maks Miklav=i= je položil temelje današnji v Rimu, od leta 1911 do 1914 na=eloval dubrovniškemu arhivu ter v sodobni ureditvi Nadškofijskega arhiva v Ljubljani po na=elih proveni- kratkem obdobju poleg vzornega arhivskega strokovnega dela objavil ence. številne arhivske vire in zgodovinske študije, vezane zlasti na zgodovino srednjeveškega Dubrovnika, delno pa tudi na južnoslovansko zgodovi- no.

UDK353(497.12):930.253 UDK 929 Mal J. Brane Kozina, samostojni svetovalec-arhivist, Arhiv SR Slovenije, Peter Ribnikar. arhivski svetnik. Arhiv SR Slovenije, 61000 Ljubljana, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Zvezdarska 1, YU

Problemi valorizacije gradiva republiških upravnih organov po letu Dr. Josip Mal, njegovo delo v arhivu in za razvoj arhivistike 1945 na primeru Ministrstvo za prosveto Arhivi, Ljubljana, XI/1988, št. 1 -2, str. Arhivi, Ljubljana. XI/1988, št. 1-2, str. V =lanku podaja avtor zgodovinsko vlogo dr. Josipa Mala, slovenskega V prispevku so prikazane spremembe v razvoju republiških upravnih or- zgodovinarja in državnega arhivarja v Državnem arhivu pri Narodnem ganov po letu 1945 in na primeru Ministrstva za prosveto problemi. muzeju v letih 1909 - 1945. njegov pomen za razvoj arhivov in arhi- ki se kažjo pri valorizaciji gradiva iz tega obdobja. vistike v Sloveniji. UDC 929 Kova= •. UDC 930.253:262.3(497.12 Ljubljana)"17/20" Ignacij Voje, Dr., Regular Professor, University of Edvard Kardelj, France M. Dolinar, Dr.. Adviser to Directress, Record Office of the SR Faculty of Arts and Sciences, 61000 Ljubljana, Ašker=eva 12, YU Slovenia, 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1, YU

Activities of Dr. Karel Kova= in Dubrovnik Record Office Archbishop Record Office in Ljubljana from Tomaž Hren to Maks Mik- lav=i= Arhivi (Archives), Ljubljana, XI/1988. No. 1-2, pp. Arhivi (Archives), Ljubljana. XI/1988. No. 1-2, pp. The author deals with the activities of Karel Kova= (1880-1917), born in Ljubljana, who after studies of history in Graz and Innsbruck The author gives a survey of classification of the archives of the Archbi- and after archive studies in Rome headed the Dubrovnik Record Offi- shop Record Office in Ljubljana from the bishop Tomaž Hren (1597- ce from 1911 to 1914. During a very short period he in addition to 1630) to Dr. Maks Miklav=i= (1937-1971). Maks Miklav=i= has laid perfect archival expert activities published numerous archival sour- foundations to the contemporary classification of the Archbishop Re- ces and historical studies, being connected most of all to the history cord Office in Ljubljana according to the provenance principles. of medieval Dubrovnik, partly, however, also to the history of Sout- hern Slavs.

UDC 929 Mal Y. UDC353(497.12):930.253 Peter Ribnikar, Archive Councillor. Record Office of the SR Slove- Brane Kozina. Archivist. Record Office of the SR Slovenia. 61000 nia, 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1. YU Ljubljana, Zvezdarska 1, YU

Dr. Josip Mal, His Work in the Archives and for Development of the Problems Concerning the Appraisal of the Records of Republic Admi- Archive Science nistrative Organs after 1945 - the Instance of Board od Education

Arhivi (Archives), Ljubljana, XI/1988. No. 1-2. pp. Arhivi (Archives). Ljubljana. XI/1988. No. 1-2, pp.

In his contribution the author deseribes historical role of Dr. Josip Mal. The contribution describes the changes in development of republic ad- the Slovene historian and state archivist in the State Record Office at ministrative organs after 1945. The instance of Board of Education is National Museum in Ljubljana in the years 1909-1945. his significan- given to present the problems, being evident at the appraisal of the re- ce for development of archives and archive science in Slovenia. cords from that period. UDK 347.99:930.253 UDK 336.126.55:930.253 Jelka Melik, samostojni svetovalec-arhivist. Arhiv SR Slovenije. 61000 Peter Ribnikar, arhivski svetnik. Arhiv SR Slovenije. 61000 Ljubljana, Ljubljana, Zvezdarska 1. YU Zvezdarska 1, YU

Valorizacija gradiva rednih sodiš= Valorizacija dokumentarnega gradiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, centrala Ljubljana Arhivi, Ljubljana, XI/1988. št. 1-2. str. Arhivi, Ljubljana. XI/1988. št. 1-2. str. Arhivsko gradivo sodiš= je zelo obsežno in bogato. Zaradi svoje nepo- srednosti je zanimivo za osvetlitev raznovrstnih življenjskih podro=ij.

UDK 347.79:930.253 UDK 651:930.253 AnaZeletelj, Vladimir Žumer, arhivist. Arhiv SR Slovenije. 61000 Ljubljana. Zvez- darska 1. YU Valorizacija dokumentarnega gradiva organov za postopek o prekrških Problemi valorizacije dokumentarnega gradiva s podro=ja gospodarstva Arhivi, Ljubljana, XI/1988. št. 1 -2. str. Arhivi, Ljubljana, XI/1988. št. 1 -2. str. Prispevek predstavlja »iste dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških na I. in II. stopnji, njegovo vsebino ter Avtor opozarja na potrebo po spremembi kriterijev za selekcijo ustvar- predlog za valorizacijo tega gradiva glede na njegovo vsebino. jalcev arhivskega gradiva s podro=ja gospodarstva, ter spremembo sploš- nih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva za to podro=je, zlasti na rešitev vprašanja dupliranja gradiva med arhiv- skimi fondi in dopolnitev kriterijev za odbiranje novih vrst arhivskega gradiva. UDC 336.126.55:930.253 UDC 347.99:930.253 Peter Ribnikar. Archive Councillor. Record Office of the SR Slovenia, Jelka Melik, Archivist, Record Office of the SR Slovenia, 61000 Ljub- 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1. YU ljana. Zvezdarska 1 ,YU

Apprasial of the documentary Records of the Social Accountancy Records Appraisal of Regular Law—Courts Service Arhivi (Archives). Ljubljana. XI/1988. No. 1-2, pp. Arhivi (Archives), Ljubljana, XI/1988. No. 1-2, pp. Archives of the law—courts are very extensive and rich. Due to their The article gives data referring to foundation, competences and organs directness they are interesting for enlightment of different life fields. of the Social Accountancy Service, its organizational units. It also des- The appraisal demands good knowledge of the lawcourt activities on cribes procedures of documentary records evaluation in the years one side and knowledge of the possibilities of usage of these archives 1975-1984 with presentation of archives cathegories arising from its on the other. Law history is namely far from being the only user, on activities. the contrary, it is one of the less important ones.

UDC 651.5:930.253 UDC 347.99:930.253 Vladimir Žumer, Archivist. Record Office of the SR Slovenia. 61000 Ana Zaletelj, Ljubljana. Zvezdarska 1, YU Appraisal of Documentary Records of the Organs for Offence Proce- Problems Concerning the Appraisal of the Records from the Econo- dure mic Sphere Arhivi (Archives), Ljubljana, XI/1988, No. 1-2. pp. Arhivi (Archives). Ljubljana. XI/1988. No. 1-2, pp. The contribution describes the kinds of documentary records, arising The author points out to the necessity of criteria alteration, referring from the activity of the organs for offence procedure on the first and to selection of archives creators from the economic sphere, as well as second degree, their contents, as well as the suggestion concerning the to alteration of common instructions for that sphere. Especially he evaluation of those records referring to their contents. points out to the necessary solution of the problem of archives redoub- ling among archive fonds and to the completion of criteria concerning the outweeding of new kinds of archives. UDK 353(497.12 Kranjska):930.253 UDK 930.251.001:35.076.12:061.5(497.12) Saša Serse, arhivist - samostojni svetovalec, Arhiv SR Slovenije, 61000 Maruša Zagradnik, arhivist. Pokrajinski arhiv Koper, 66000 Koper,

Deželni zbor in odbor za Kranjsko Valorizacija dokumentarnega gradiva samoupravnih interesnih skupno- sti materialne proizvodnje Arhivi, Ljubljana, XI/1988, št. 1 -2. str. Arhivi, Ljubljana, XI/1988, št. 1-2, str. Ustvarjalec (Deželni zbor in odbor za Kranjsko) je deloval na upravni stopnji dežele v drugi polovici 19. stoletja in ob njegovem poslovanju V referatu je obravnavana valorizacija ustvarjalcev na podro=ju samo- je nastala velika koli=ina gradiva. Potreben bo kriti=en pristop k izlo- upravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje ob upoštevanju =anju, ki bi bilo izvedeno na podlagi predhodne primerjave z gradivom njihove pristojnosti in podro=ij, za katere delujejo, ter valorizacija fondov ustvarjalcev takratne dobe. gradiva, ki nastaja pri njihovem delu.

UDK 651.5:329(497.12) SZDL mag. Milica Trebše—Štolfa, arhivski znanstveni svetovalec. Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran, 66330 Piran, Bolniška 30, YU

Arhivsko gradivo osnovnih organizacij družbenopoliti=nih organizacij — Socialisti=na zveza delovnega ljudstva

Arhivi, Ljubljana, XI/1988. št. 1-2, str.

Avtorica v referatu prikazuje izkušnje pri ugotavljanju in pregledovanju fondov dokumentarnega gradiva organizacij Socialisti=ne zveze v Pok- rajinskem arhivu Koper. Opozarja na problematiko ohranjanja in ohran- jenosti dokumentarnega gradiva osnovnih organizacij družbenopoliti=- nih organizacij. Izkušnje izvaja na osnovi dokumentarnega gradiva SZDL v ob=ini Izola. UDC 930.251.001:35.076.12:061.5(497.12) UDC 353(497.12 Kranjska):930.253 Maruša Zagradnik, Archivist, Regional Record Office Koper. 66000 Saša Serse, Archivist, Record Office of the SR Slovenia, 61000 Lju- Koper,

Documentary Material Valorisation of Self-Management Communi- Provincial Diet and Committee for Camiola ties of Interests of Material Production Arhivi (Archives), Ljubljana, XI/1988. No. 1 -2. pp. Arhivi (Archives), Ljubljana, XI/1988, No. 1-2. pp. The creator (Provincial Diet and Committee for Camiola) was active The report deals with valorisation of creators in the field of self—ma- on the administrative level of the country in the second half of the nagement communities of interests of material production, taking into 19 century. A great quantity of records arose from its activities. account their competences and fields of interests, as well as valorisati- A critical accession to the weeding will be necessary. It would be on of the material arising form their activity. carried out on the basis of previous comparison with the records of the fonds of the creators of that time.

UDC 651.5:329(497.12) SZDL Milica Trebše—Štolfa, M. A., Archive Scientific Adviser, Regional Re- cord Office Koper, Koper Unit, 66330 Piran. Bolniška 30. YU

Archives of Basic Organizations of Socio-political Organizations — Socialist Alliance of Working People

Arhivi (Archives), Ljubljana. XI/1988, No. 1-2. pp.

The authoress in her report describes experiences with stating and sur- veying the fonds of documents any material of the organzations of the Socialist Alliance in the Regional Record Office in Koper and on te- rrain. She points out to the problems of preserving and preservation of the documentary material of basic organizations of socio-politi- cal organizations. She derives the experiences on the basis of the do- cuments of the Socialist Alliance of Working People in the commune Isola.

ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU ARHIV SR SLOVENIJE 63000 Celje, Trg svobode 10, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, Tel.:(063)25-546.25-552 Tel.: (061)216-564,216-524 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA POKRAJINSKI ARHIV KOPER ZA NOTRANJE ZADEVE 66000 Koper,