1 2 SOMMARIO – KAZALO 0-44

O-44 EDITORIALE – UVODNIK Periodico dell’ANPI-VZPI 3 provinciale di Trieste »La casa è in fiamme« - verso lo sciopero del 27 settembre Glasilo pokrajinskega 4 Marinella Salvi VZPI-ANPI Trst 5 »Hiša v plamenih« - stavki 27. septembra naproti Editore – Založnik Verso un periodo di incertezza Comitato provinciale 8 Štefan Čok ANPI-VZPI - Trieste Napoveduje se obdobje negotovosti Pokrajinski odbor VZPI-ANPI - Trst 9 12 Liberté/égalité/fraternité spiegate al nipotino Direttore editoriale Gianni Marsilli Glavni urednik 13 Liberté/égalité/fraternité razložene vnučku Fabio Vallon Cinquant’anni di menzogne per nascondere la verità Direttore responsabile 14 Vojmir Tavčar Odgovorni urednik Petdeset let sistematičnega zavajanja javnega mnenja Dušan Kalc 15 Borgo San Sergio, S. Anna e Coloncovez Comitato di redazione 20 Dušan Kalc Uredniški odbor Naselje Sv. Sergija, Sv. Ana in Kolonkovec Franco Cecotti, Štefan Čok, 21 Stanka Hrovatin, Adriana Janežič, Eccidio di Monte Sole Dušan Kalc, Uroš Koren, 24 Marinella Salvi Boris Kuret, Pokol na Monte Sole Tom Marc, Dunja Nanut, 25 Vojimir Tavčar, Fabio Vallon 26 Come scrivere le statistiche della vittime della guerra Ivan Vogrič Stampa – Tisk Kako voditi statistiko žrtev vojne Tipografia Mljač, Divača (SLO) 27 Tiskarna Mljač Divača (SLO) Vladimir Gortan, primo fucilato dal Tribunale Speciale 28 Dušan Kalc Progetto grafico Vladimir Gortan, prva žrtev Posebnega sodišča Grafična zasnova 29 Magda Starec Tavčar Parlando di »Lili Marleen« / 1 32 Marta Ivašič Impaginazione – Prelom O pesmi “Lili Marleen” / 1 Lucija Klanac (Tiskarna Mljač) 33 Commiato da Drago Slavec Copertina – Platnica 36 Franco Cecotti Boris Pangerc Drago Slavec se je poslovil Vignette - Vinjete 37 Michele Colucci 40 Per un dizionario partigiano italiano-sloveno (XVIII) Sede legale – Sedež Marta Ivašič Direzione, redazione, 41 Za slovensko-italijanski partizanski slovar (XVIII.) amministrazione Ravnateljstvo, uredništvo, uprava 44 Tone Tomšič eroe nazionale Largo Barriera Vecchia 15 – Trieste Boris Kuret Stara mitnica 15 - Trst 45 Narodni heroj Tone Tomšič Tel. 040 661088 e-mail: [email protected] La storia dell’ANPI provinciale di Trieste (VII) www.anpits.it 48 Stanka Hrovatin Iscritto al n. 1259 del Registro 49 Zgodovina VZPI-ANPI tržaške pokrajine (VII.) Stampa del Tribunale ordinario di Trieste l' 8 novembre 2012 Dal 2 agosto 1944 al 1° maggio 1945 operò a I nuovi numeri della rivista 0-44 sono presenti Trieste la stamperia clandestina Morje 0-44 presso le seguenti librerie: Registrirano na sodišču v Trstu che stampava al ciclostile materiale informa- Nove številke revije O-44 so na razpolago v tivo e propagandistico e varie pubblicazioni naslednjih knjigarnah: s št.1259 z dne 8. novembra 2012 Tržaško knjižno središče – Centro Triestino del partigiane in italiano e sloveno. libro – piazza/trg Oberdan - TS Od 2. avgusta 1944 do 1. maja 1945 je EINAUDI – via/ul. del Coroneo 1/C - TS, delovala v Trstu ilegalna partizanska Antico Caffè San Marco – via/ul. Battisti 18 – TS tiskarna Morje 0-44, ki je na ciklostil tiskala KNULP – via/ul. Madonna del Mare 7a - TS slovenski in italijanski informativni in Tutti i numeri arretrati sono visibili, e scaricabili, propagandni material in razne partizanske dal sito www.anpits.it Vse stare številke so na ogled in uporabne na publikacije. spletni strani www.anpits.it EDITORIALE UVODNIK 3

IMPAREREMO MAI? SE BOMO KDAJ NAUČILI?

Fabio Vallon

ento anni fa, oltre a bruciare a Trieste il Na- oleg tega, da so zažgali Narodni dom, so se fa- rodni dom, i fascisti praticavano, contro chi šisti pred sto leti proti vsem, ki so javno upora- Cusava la propria madrelingua in pubblico, Pbljali svoj materin jezik, proti vsem, ki so izra- contro chi esponeva, o tentava di esporre, un’idea di- žali ali skušali izraziti drugačno prepričamje, znesli versa dalla loro, dei metodi violenti che sono noti: il z nasilnimi metodami, ki jih poznamo: pendrek in manganello e l’olio di ricino. Lo scopo era evidente: ricinusovo olje. Nameni so bili očitni: preprečiti svo- impedire la libera espressione delle idee, intimorire bodno izražanje idej, ustrahovati nasprotnike, tiste, e terrorizzare gli oppositori, quelli che non la pen- ki niso mislili kot škvadristi in tiste, ki se niso po- savano come gli squadristi, quelli che non si omo- dredili edini ideji, ki se je nato utrdila z uveljavitvijo logavano all’idea unica che si sarebbe poi consoli- Mussolinijevega režima. Udarci s pendrekom so bili data con l’affermarsi del regime mussoliniano. E di lahko tudi smrtni, kot se je pripetilo liberalcu Amen- manganellate si poteva anche morire, come accadde doli. Ricinusovo olje navadno ni bilo letalno, čeprav al liberale Amendola. Di olio di ricino normalmen- je lahko bilo usodno, če pomešano z oljem za motor- te no, anche se poi miscelato all’olio motore pote- je, kot je po hudih mukah okusil Lojze Bratuž, ker je va uccidere, come successe, dopo atroci sofferenze, med božično mašo vodil slovenski pevski zbor. Zgo- a Lojze Bratuž per aver diretto un coro sloveno che dovina se nikoli ne ponavlja, toda včasih se primeri, cantava a una messa per Natale. La storia non si ri- da se prilagodi časom in izkoristi nove tehnologije. pete mai uguale, ma capita talvolta che si aggiorni Sejalci sovraštva, ki želijo vsiliti drugim svoje ideje, e sfrutti le nuove tecnologie. Oggi i seminatori di da bi za svoje načrte ustvarili ugodno vzdušje, ter že- odio, quelli che vogliono imporre il proprio pensie- lijo hkrati izraziti gnev do drugih, uporabljajo danes ro agli altri, per creare un clima favorevole al loro na učinkovit način neke vrste digitalno ricinusovo pensiero e un comune sentire omologo al disprezzo olje: preko vešče mešanice lažnih accountov na so- degli altri, usano efficacemente una sorta di olio di cialnih omrežjih in preko veščih morilcev svobode ricino digitale: tramite una sapiente miscela di fal- izražanja se širijo najbolj odvratni komentarji - spol- si account sui social e di volonterosi carnefici della ne ali rasistične narave, z raznimi vulgarnimi žaljiv- libertà di espressione, rilanciano i più odiosi com- kami in kvantami – proti vsem, ki govorijo drugače menti – di tipo sessista o razzista, con offese volgari od njih in od njihovih voditeljev. Pretihotapijo se v e turpiloqui vari – contro chi esprime idee diverse besedila, fotografije in razprave po omrežjih, so ža- dalle loro e da quelle dei loro capi. Si intrufolano nei ljivi in sejejo obtožbe ter neresničnosti, obrekujejo in commenti, nelle foto e nelle discussioni on line, of- nebrzdano širijo svoje sovraštvo do bližnjega. Njihov fendono, spargono accuse, falsità, diffamano, urlano cilj je tudi danes očiten: plašiti in ustrahovati tiste, sguaiatamente il loro odio verso il prossimo. Anche ki mislijo s svojo glavo in izražajo drugačne misli, oggi lo scopo è evidente: intimorire e terrorizzare chi ter usmerjati konsenz v razširjeno sovraštvo. In to v pensa con la propria testa ed esprime idee diverse pravem Goebbelsovem duhu: če laž ponavljamo v dalle loro, ed incanalare il consenso verso l’odio dif- neskončno, postane za vse sprejemljiva resnica. Po- fuso, fedeli al precetto di Goebbels: una bugia ripetu- misliti bi bilo treba na lepe besede neke znane pesmi ta all’infinito diventa verità comunemente accettata. Peteja Seegerja: when we ever learn? Se bomo kdaj Per dirla con le belle parole di una nota canzone di naučili? Pete Seeger: when we ever learn? Impareremo mai? 4 GIUSTIZIA CLIMATICA 0-44

“LA CASA E’ IN FIAMME” - VERSO LO SCIOPERO DEL 27 SETTEMBRE Marinella Salvi

Non c’è più tempo da perde- preindustriali. Superare questo re”: sono le parole di António valore potrebbe portare a conse- “Guterres, Segretario Generale guenze molto più gravi in termini dell’ONU. Lo dicono gli scienzia- di desertificazione, cambiamenti ti che, all’unanimità, chiedono climatici, aumento del livello dei un drastico cambio di rotta. Lo mari e perdita di biodiversità. ripete l’ultimo rapporto dell’In- A chi tenta di minimizzare o tergovernmental Panel on Clima- addirittura negare questa emer- te Change dell’ONU - il principa- genza - perché gli interessi eco- le organismo internazionale per nomici in gioco sono grandi e la valutazione dei cambiamenti certo sono elevati i costi per po- climatici -, ricordandoci che ab- ter intervenire concretamente biamo meno di 11 anni prima di – questa nuova leva di studenti superare il punto di non ritorno. e giovani impegnati risponde E ce ne accorgiamo ogni giorno “la parola deve essere presa dai con il caldo esasperato, i tem- cittadini e dalla lotta comune”. porali sempre più violenti… e, teri di equità, facendo pagare a L’obiettivo è un’economia, una guardando un poco più in là, la chi ha inquinato il prezzo della produzione e uno sviluppo non carenza sempre più vistosa di riconversione e non scaricandolo orientati al profitto, ma al benes- acqua e di cibo che spinge alla sulle classi sociali più deboli. sere dell’umanità e nel rispetto migrazione intere popolazioni “Giustizia climatica” è lo slogan dell’ambiente. Un mondo nuovo dalle zone desertificate del sud con cui Fridays For Future chia- e migliore da conquistare e per del mondo. ma tutti alla mobilitazione rivol- cui combattere. Con la consape- Il 27 settembre sarà giornata gendosi agli studenti, agli inse- volezza che l’alternativa è l’an- mondiale di sciopero per il cli- gnanti, ad ogni singolo cittadino, nientamento del nostro pianeta. ma, chiesta a gran voce dai ra- coscienti che salvare il pianeta In vista del 27 settembre, Fridays gazzi di Fridays For Future - con può e deve essere occasione di For Future ha rivolto una lettera l’adesione di tante organizzazio- innovazione, di sviluppo, di la- aperta alle organizzazioni sinda- ni ecologiste - perché i Governi voro e di opportunità. cali e a tutti i lavoratori: mettano i disastri ambientali al Poco più di dieci anni per dimezza- “Noi giovani siamo la futura gene- centro dell’agenda politica, con re le emissioni di gas serra e 30 per razione di lavoratori che nei pros- la consapevolezza che sono disa- annullarle del tutto: queste sono simi anni affronterà le avversità stri umanitari. le raccomandazioni che arrivano di un mondo sempre più ostile. Una giornata con gli studenti in dai climatologi se si vuole conte- Gli scienziati del clima indicano piazza a chiedere un cambia- nere l’aumento della temperatura che forse non avremo nemmeno mento radicale fatto secondo cri- entro 1,5 gradi rispetto ai livelli l‘opportunità di mettere in pratica ciò che oggi stiamo studiando. ​Settori interi dell’economia, del- la società e la stessa civiltà uma- na per come l’abbiamo conosciu- ta rischiano il tracollo. In questo scenario catastrofico le disugua- glianze sociali si faranno ancora più estreme, poiché il fardello dei costi ambientali si scarica su- gli ultimi anelli della piramide: i lavoratori, i disoccupati, gli stu- denti, i migranti. PODNEBNA PRAVIČNOST 5

“HIŠA V PLAMENIH” - STAVKI 27. SEPTEMBRA NAPROTI

Dovolj je izgube časa”: tako pravi António Guterres, ge- “neralni tajnik OZN. Tako pravijo tudi znanstveniki, ki so- glasno zahtevajo odločno spre- membo smeri. In to ponavlja za- dnje poročilo Intergovernmental Panel on Climate Change OZN – glavni mednarodni organizem za preverjanje klimatskih spre- memb, ki nas hkrati opozarja, da manjka še 11 let do prestopa kri- tične točke nepovratka. Sicer se tega zavedamo vsak dan zvišanje temperature pod 1,5 sto- sektorji gospodarstva, družbe in ob neznosni vročini, ob vse silo- pinje glede na predindustrijske same človeške civilizacije, ka- vitejših nevihtah... in, če pogleda- vrednosti. Preseči to vrednost bi kršno smo poznali, tvegajo pro- mo nekoliko dlje, ob vse vidnej- privedlo do veliko hujših posle- pad. Ob takšnem katastrofalnem šem pomanjkanju vode in hrane, dic, kar zadeva širjenje puščave, scenariju bodo postale družbe- kar sili cele narode iz izsušenih podnebne spremembe, zvišanje ne razlike vse večje, kajti breme južnih krajev v emigracijo. morske gladine in izgubo biolo- okoljskih stroškov bo padlo na 27. septembra bo svetovni dan ške različnosti. rame zadnjih plasti piramide: na stavke za podnebje, ki jo ob pod- Tistim, ki skušajo omalovaževa- delavce, brezposelne, študente, pori mnogih okoljevarstvenih or- ti ali celo zanikati problem – ker migrante. ganizacij glasno zahtevajo člani so ekonomski interesi v igri pač Italijanske inštitucije še naprej Fridays For Future z zahtevo, da ogromni in stroški za konkretne prezirajo mnenja izvedencev in bi vlade postavile naravne ujme posege veliki – ta nova generaci- obravnavajo veliko mobilizacijo v središče svoje pozornosti ob ja angažiranih študentov in mla- o podnebju z neko mešanico jeze zavesti, da gre za humanitarne dincev odgovarja, da morajo ime- in popustljivosti. Nedavna gesta ujme. ti besedo državljani v skupnem senata Republike, ki ni priznal To bo dan s študenti, ki bodo na boju. Cilj je oblikovanje takšne podnebne emergence za itali- ulicah in trgih zahtevali korenite ekonomije, proizvodnje in ra- jansko državo, je le zadnji izraz spremembe po načelih pravično- zvoja, ki ne bodo zasledovali do- neke politike, ki se je odločila, da sti ter terjali od onesnaževalcev bička, pač pa dobrobit človeštva ne bo ukrepala. pravično odškodnino, ne da bi ob spoštovanju okolja. Doseči je Toda mi ne moremo zgolj opazo- prizadeli šibkejše družbene sloje. treba nek nov, boljši svet in se vati »naše hiše v plamenih«. Nih- »Podnebna pravičnost« je geslo, zanj boriti, ob zavesti, da je alter- če tega ne more. Iz tega razloga s katerim Fridays For Future po- nativa uničenje našega planeta. naše gibanje Fridays For Future, ziva vse k mobilizaciji in se pri V pričakovanju 27. septembra je ki so si ga omislili in ga vodijo tem obrača na študente, šolnike Fridays For Future naslovila na mladi in študentje, poziva vse, in posameznike, ki se zavedajo, sindikalne organizacije in delav- da se pridružijo našemu boju: da mora biti reševanje planeta ce odprto pismo: boj, ki ne pozna starosti, kate- priložnost za inovacijo, razvoj, »Mi mladi smo bodoči rod dela- gorij, skupin ali posameznikov. zaposlitev in ugodnosti. vstva, ki se bo v prihodnjih letih Podnebna nuja zadeva vse brez Malo več kot deset let za razpo- spopadlo z vse večjimi težavami razlik. lovitev izžarevanja toplogrednih sveta. Raziskovalci podnebja me- Delavke in delavci: za nas ste ne- plinov in 30 let za njihovo po- nijo, da morda ne bomo sploh izogibni sogovorniki. To, kar lah- polno izničenje: to so priporočila imeli možnosti udejanjiti tega, ko ogrozi našo prihodnost in pri- klimatologov, če želimo zadržati kar danes proučujemo. Celotni hodnost vaših otrok in vnukov, je 6 GIUSTIZIA CLIMATICA 0-44

Le istituzioni italiane continuano tutti i lavoratori delle attività più deboli della popolazione. a ignorare la voce degli esperti e dannose per l’ecosistema e per Chiediamo ai governi investi- trattano la grande mobilitazione la salute della popolazione. Sap- menti ed incentivi per la transi- sul clima di questi mesi con un piamo che sono loro, già ora, le zione ecologica che al contempo misto di irritazione e condiscen- prime vittime di questo sistema, rispettino i principi di giustizia denza. Il recente diniego da par- poiché c’è una interconnessio- sociale, ambientale e climatica. te del Senato della Repubblica di ne strutturale tra il sistema che Sappiamo che questa trasforma- dichiarare l’emergenza climatica estrae forsennatamente le risorse zione socio-economica radicale per lo Stato Italiano è stato solo del pianeta, ignorando i limiti è l’unica che potrà portare pro- l’ultimo gesto di una politica che imposti dalla natura, e il sistema spettive diverse di occupazione ha scelto di non agire. iniquo in cui ad essere estratte e, contrariamente all’opinione ​Ma noi non possiamo stare a sono le risorse umane dei lavo- comune, può creare più lavoro. guardare mentre “la nostra casa è ratori. Insieme stanno portando Soprattutto lavoro migliore per in fiamme”. Nessuno può. al collasso del nostro ecosistema tutti, persone e ambiente. ​E’ per questo motivo che il mo- e della nostra società. Costruire un percorso comune vimento Fridays For Future, nato ​Siamo certi che i sindacati che di pressione politica e consape- e guidato da giovani e studenti, vi rappresentano e vi tutelano, i volezza sociale è quanto Fridays invita tutti ad unirsi a questa lot- sindacati che già conoscono e in For Future propone ai lavoratori ta: una lotta che non conosce età, alcune occasioni hanno abbrac- tutti, a partire dalle piazze e dal- categoria, gruppo o singoli. L’e- ciato le istanze e le rivendicazio- le manifestazioni in cui unire le mergenza climatica ci riguarda ni di Fridays For Future, vorran- nostre forze e i nostri numeri. È tutti, indistintamente. no farsi parte attiva per tutelarvi l’unica, ultima possibilità, per il ​Lavoratrici e lavoratori: per noi in questa vostra decisione, e non nostro e il vostro futuro. siete interlocutori ineludibili. si risparmieranno in sforzi per ​Vi invitiamo, quindi, in piazza e Ciò che rischia di pregiudicare avviare già oggi il cambiamento nelle strade nella giornata del ter- il futuro nostro, dei vostri figli e di paradigma necessario. Le due zo sciopero globale per il clima, dei vostri nipoti, è un’emergen- lotte, quella per un pianeta vivi- indetto per il 27 del prossimo set- za planetaria che innanzitutto bile e quella per i diritti dei la- tembre. Unitevi a noi e se le isti- pregiudica il vostro presente. In voratori e delle lavoratrici, sono tuzioni non vorranno riconoscere questi mesi abbiamo conosciuto intimamente connesse, anzi: lo stato di emergenza in cui ci tro- la lotta di lavoratrici e lavoratori inscindibili. La necessaria con- viamo, sarà la nostra azione, con dell’industria pesante, dell’estra- versione a un sistema ecologica- un’unica voce, a decretarlo.” zione dei combustibili fossili, mente sostenibile deve andare di “Noi ci saremo, perché ci riguar- del petrolchimico, dell’edilizia e pari passo con la tutela dei diritti da” dicono i giovani “Vi chiedia- dell’industria agroalimentare e di dei lavoratori e delle fasce più mo di esserci, perché vi riguarda”.

CONTRO I FILI SPINATI i è svolta il 5 luglio al valico di Rabuiese, a Muggia e successivamente a una mobilitazione unitaria promossa da ANPI-VZPI assieme al Consiglio sindacale interregionale Friuli-Venezia Giu- Slia- (Cgil, Cisl e Uil e i corrispettivi sindacati sloveni), ai partiti di centro sinistra e all’asso- ciazionismo antifascista dei due Paesi “per riaffermare i valori dell’Europa, della libera circolazione, la pacifica convivenza dei popoli” e contro la chiusura dei confini prospettata da Fedriga e Salvini, presen- te proprio quel giorno a Trieste per la firma di un accordo con l’Ungheria di Orban sul porto di Trieste e di due protocolli su “legalità e rimpatri”. Ad appoggiare le manifestazioni unitarie è stata anche la presidente nazionale dei partigiani Carla Nespo- lo che ha dichiarato: »Tornare a parlare di muri e barriere su di un territorio che più di ogni altro ha soffer- to terribili lacerazioni e inenarrabili drammi è incomprensibile e sbagliato. Lo è ancora di più alla luce del dichiarato intento di credere di risolvere così il problema dei richiedenti asilo. L’Europa che vogliamo non è quella del filo spinato, ma quella dei ponti e della vicinanza. Così si fa davvero l’interesse nazio- nale, che è quello della libera circolazione e della pacifica convivenza dei popoli delle terre di confine”. PODNEBNA PRAVIČNOST 7

planetarno izredno stanje, ki lah- ko ogrozi zlasti vašo sedanjost. V teh mesecih smo spoznali boj delavk in delavcev v težki indu- striji, v rudnikih, v petrolkemiji, v gradbeništvu, v prehrambeni industriji, skratka boj vseh, ki so zaposleni v dejavnostih, ki so najbolj škodljive za ekosistem ter za zdravje prebivalstva. Vemo, da so prav oni že sedaj prve žrtve tega sistema, ker je neka struktu- ralna povezava med sistemom, ki brezvestno izkorišča bogastva planeta in se požvižga na omeji- tve, ki jih veleva narava, ter ne- Greta Thunberg pravičnim sistemom, ki izkori- šča človeško bogastvo delavstva. mora stopati istočasno z zaščito zavesti – to predlaga Fridays For Skupaj vodita v pogubo našega pravic delavcev in najšibkejših Future vsem delavcem, začenši ekosistema ter naše družbe. slojev prebivalstva. z javnimi manifestacijami, kjer Prepričani smo, da se bodo sindi- Od mladih pričakujemo naložbe je treba združiti vse naše moči. kati, ki vas predstavljajo in ščitijo, in spodbude za ekološko tranzi- To je edina in zadnja možnost za sindikati, ki že poznajo in ki so ob cijo, hkrati pa, da bodo spošto- našo in vašo prihodnost. nekaterih priložnostih že podprli vali načela družbene, okoljske Vabimo vas zato na trge in ulice zahteve Fridays For Future, aktiv- in podnebne enakosti. Vemo, da ob tretji globalni stavki za podne- no zavzeli za vašo zaščito pri teh le radikalna družbeno-gospodar- bje, ki je napovedana za 27. sep- vaših odločitvah in ne bodo štedi- ska preureditev lahko privede tember. Pridružite se nam in če li s svojimi močmi, da bi že danes do drugačnih zaposlitvenih per- inštitucije ne bodo hotele priznati sprožili spremembe prepotrebne spektiv, hkrati pa, v nasprotju s izrednega stanja, v katerem smo paradigme. Prizadevanje za pla- splošnim mnenjem, lahko ustva- se znašli, ga bomo z našo akcijo net, ki bo primernejši za življenje, ri več zaposlovanja. Predvsem enoglasno priklicali v zavest.« in prizadevanje za pravice delavk boljše delovne razmere, tako za »Mi bomo prisotni, ker se nas za- in delavcev sta intimno poveza- ljudi kot za okolje. deva tiče«, pravijo mladi. »Bodi- na, pravzaprav neločljiva. Nujni Oblikovati neko skupno pot po- te zraven tudi vi, ker se tiče tudi prehod v ekološko trajnejši sistem litičnega pritiska in družbene vas.« PROTI BODEČIM ŽICAM ne 5. julija je potekala na mejnem prehodu pri Rabujezu in zvečer v Gorici enotna manifestacija, ki jo je priredilo VZPI-ANPI skupaj z Meddeželnim sindikalnim svetom Furlanije-Julijske krajine in DSlovenije (CGIL,CISL,UIL in slovenski sindikati), levosredinskimi strankami in antifašističnimi or- ganizacijami obeh držav za »potrditev vrednot Evrope, prostega pretoka ljudi in miroljubnega sožitja med narodi« ter proti zapiranju mej, kot sta nameravala Fedriga in Salvini, ki je bil prav tistega dne v Trstu, kjer je podpisal sporazum o tržaškem pristanišču z Orbanovo Madžarsko ter dva protokola o »legalnosti in repatrijaciji«. Enotno manifestacijo je podprla tudi vsedržavna predsednica partizanskega združenja Carla Nespolo, ki je med drugim dejala, da »je nerazumljivo in zgrešeno znova načenjati vprašanje zaprek na teritoriju, ki je bolj kot katerikoli drug doživljal nekdanje bridkosti in nepopisne tragedije. Še bolj zgrešeno pa je ob prepričanju, da na ta način lahko rešujemo probleme prosilcev za azil. Želimo si Evropo brez bodeče žice, Evropo mostov in bližine. Le tako bomo izpolnili državni interes, to je prosti pretok ljudi in sožitje narodov ob mejah.« 8 ELEZIONI EUROPEE 0-44

VERSO UN PERIODO DI INCERTEZZA Štefan Čok

e elezioni europee del maggio scorso sono state molto signi- Lficative per una serie di fatto- ri: appariva evidente che avrebbe- ro portato a un cambiamento nel rapporto di forze nel parlamento europeo, dominato sino a quel momento dai due partiti maggio- ri, popolare e socialista, detentori della maggioranza assoluta e che quindi governavano sulla base del modello della grande coali- zione, la crescita di nuovi par- Manfred Weber titi e movimenti avrebbe potuto proposti dai vari partiti europei zo gruppo era quello dei conser- determinare un cambiamento di come presidente della commis- vatori e riformisti (di cui facevano questa situazione; ci si attende- sione, ha avuto successo; nel parte i conservatori inglesi) con va una crescita dei partiti popu- Regno Unito infine le elezioni 77 seggi, ovvero il 10,28%, nel listi, ma soprattutto euroscettici europee sono state vinte in ma- nuovo troviamo al terzo posto il e di destra; appariva evidente il niera netta da un partito il cui gruppo Renew Europe, composto sistema degli Spitzenkandidaten, unico punto programmatico è la da liberali e dal partito del presi- affermatosi nella precedente con- Brexit. dente francese Macron, in questo sultazione e che prevedeva il fatto Per comprendere i rapporti di for- gruppo troviamo 108 deputati, che i singoli partiti europei nomi- za nel nuovo parlamento europeo ovvero il 14,38% del totale, se- nassero il proprio candidato pre- bisogna innanzitutto partire dai guono i Verdi con 74 deputati, sidente della commissione prima numeri. Il PPE si conferma forza ovvero il 9,85%. Identità e de- delle elezioni, veniva messo in di maggioranza relativa, benchè mocrazia, il gruppo di cui fa parte discussione; le elezioni erano in- passi dai 216 deputati (28,84% anche la Lega, la vincitrice delle fine particolari anche perché vi del parlamento) del precedente elezioni in Italia, è solo il quinto partecipavano i cittadini di uno mandato a i 182 deputati (24,23% gruppo con 73 deputati, ovvero il stato, il Regno Unito, i cui governi del parlamento) del nuovo man- 9,72%. I primi quattro gruppi, che già da tre anni cercano inutilmen- dato. I socialisti e democratici sono perlomeno in linea di prin- te di far uscire il paese dall’Unio- restano secondi, passando però cipio europeisti, contano assieme ne Europea. da 185 deputati, ovvero il 24,8% a quasi il 70% dei seggi, ovvero 518 Analizzando i risultati alla luce 154 deputati ovvero il 20,51%. In- deputati su 750. Ciò naturalmen- delle questioni precedentemente teressante è il cambiamento al ter- te non significa che questi gruppi citate possiamo constatare alcu- zo posto, anche perchè ci mostra siano in grado di formare una ni elementi: popolari e socialis- in maniera evidente come si pos- maggioranza solida, ma ci mostra ti hanno effettivamente perso sa guardare in maniera diversa a quanto i risultati italiani si diffe- la maggioranza assoluta, ma la queste elezioni se si sceglie una renzino dai risultati nella maggior loro perdita di voti è stata pro- prospettiva italiana o europea. parte dei paesi europei, compresa babilmente inferiore al previsto; Nel precedente parlamento il ter- la Slovenia. i movimenti euroscettici hanno Se guardiamo ai risultati italiani effettivamente conosciuto un’im- dobbiamo considerare due as- portante crescita dei consensi, petti: il primo è quello dei meri senza però nemmeno sfiorare la numeri e testimonia una grande possibilità di diventare un fatto- vittoria della Lega di Salvini, una re significativo nel nuovo parla- sconfitta del Movimento 5 ste- mento europeo; il sistema degli lle e di un PD che naturalmente Spitzenkandidaten è di fatto fi- non conferma i dati del 2014 ma nito, dato che nessuno dei nomi mostra piccoli segnali positivi se EVROPSKE VOLITVE 9

NAPOVEDUJE SE OBDOBJE NEGOTOVOSTI Štefan Čok

vropske volitve, ki so se od- Če analiziramo rezultate volitev vijale maja, so bile pomemb- v luči zgoraj omenjenih vpra- Ene iz več razlogov: jasno je šanj lahko ugotovimo sledeče: bilo, da bodo prinesle spremem- ljudska stranka in socialistična bo razmer moči v evropskem stranka sta res izgubili absolu- parlamentu, kjer sta do zdaj naj- tno večino, njuna izguba glasov večji evropski stranki, Ljudska pa je bila verjetno manjša od pri- in socialistična stranka, skupaj čakovanega; evroskeptična giba- imeli absolutno večino in upra- nja so res doživela pomemben vljali delo parlamenta po modelu porast glasov, sploh pa se niso Ursula von der Leyen velike koalicije, porast novih raz- približala možnosti, da bi posta- ličnih gibanj in strank pa je kazal la pomembni dejavnik v novem (24,23% poslanskih mest). Soci- na možnost, da se bo ta situacija evropskem parlamentu; sistem alisti in demokrati ostajajo dru- spremenila; pričakovati je bilo Spitzenkandidatov je dejansko ga največja sila, kljub padcu od porast populističnih, predvsem propadel, saj ni nihče izmed 185 mest (24,8% parlamenta) na pa desničarskih evroskeptičnih imen, ki so jih različne evrop- 154 mest (20,51% parlamenta). strank; pod vprašajem je bil mo- ske stranke predlagale za mesto Zanimiva pa je sprememba na del tako imenovanih Spitzenkan- predsednika komisije, prodrl; v tretjem mestu, ki nam tudi na- didatov, ki je stopil v veljavo na Združenem kraljestvu pa je na zorno prikazuje kako lahko na prejšnjih evropskih volitvah, to evropskih volitvah prepričljivo drugačen način gledamo na te je načela, po katerem so evropske zmagala stranka, katere edini volitve iz italijanske ali iz evrop- stranke imenovale svojega kan- program je Brexit. ske perspektive. V prejšnjem didata za predsednika evropske Za razumevanje razmerja sil v parlamentu so bili konzerva- komisije pred samimi volitvami; novem evropskem parlamentu tivci in reformatorji (skupina volitve pa so bile posebne tudi je treba seveda kot prvo štarta- v katero je spadala predvsem ker so pri njih sodelovali drža- ti od številk. Evropska ljudska angleška konzervativna stran- vljani države, Združenega kra- stranka je potrdila svojo relativ- ka) tretja največja skupina z 77 ljestva, katerega vlade se že tri no večino kljub manjši podpori, poslancev oz. 10,28% parla- leta dokaj neuspešno trudijo, da ki je je bila deležna, saj je prešla menta), v novem parlamentu bi država izstopila iz Evropske od 216 poslanskih mest (28,84% pa je na tretjem mestu skupina unije. parlamenta) na 182 poslancev Renew Europe, ki jo sestavljajo liberalci ter stranka francoske- ga predsednika Macrona, v tej skupini je 108 poslancev oz. 14, 38% poslanskih mest), sledijo ji Zeleni, ki so dobili 74 poslancev oz. 9,85% vseh poslanskih mest. Identiteta in demokracija, sku- pina h kateri je pristopila tudi Liga, zmagovalka volitev v Itali- ji, je le peta največja skupina v evropskem parlamentu in raz- polaga z 73 poslanci oz. 9,72% poslanskih mest. Prve štiri naj- večje skupine evropskega parla- menta so torej, vsaj iz načelnega vidika, proevropsko usmerjene in skupaj štejejo skoraj 70% par- lamenta oz. 518 poslancev na David Sassoli 750. To seveda še ne pomeni, da 10 ELEZIONI EUROPEE 0-44

paragonati alle politiche dell’an- ropea si sono da subito rivelate è capito che il presidente della no scorso. L’altro aspetto ci fa però difficili: la grande frammenta- Commissione non sarebbe stato comprendere la crescente impor- zione del nuovo parlamento ha il tedesco Weber, candidato del tanza del contesto politico euro- infatti condizionato una partita PPE. La candidatura dell’olan- peo in cui sono inseriti i partiti complicata, in cui anche il ru- dese Timmermans, proposto dai nazionali: la vincitrice relativa, la olo dei governi nazionali è un socialisti, non ha resistito al veto Lega, si è ritrovata fuori da tutte le fattore importante. Ben presto si di molti governi dell’Europa cen- trattative per le future cariche eu- troorientale nonchè di quello ita- ropee, dato che le trattative sono liano. Alla fine è passato il nome guidate dalle forze europeiste; il di Ursula von der Leyen, attua- movimento 5 stelle non è riuscito le ministro della difesa tedesco, a trovare i partner con cui forma- che ha ottenuto però solo nove re un gruppo parlamentare, la sua voti di maggioranza. Le elezioni forza negoziale nel parlamento ne europee si sono così concluse soffrirà molto, contemporanea- con un parlamento europeo in mente però si è rimesso in gioco cui le forze europeiste contano sostenendo la candidata a presi- su una forza ben maggiore di dente della commissione; il PD quelle euroscettiche ma la loro infine è riuscito addirittura a far diversificazione e l’instabilità eleggere il nuovo presidente del istituzionale che contraddistin- parlamento europeo grazie alla gue i rapporti fra parlamento, sua appartenenza a una grande commissione e governi nazionali famiglia politica europea. sembra suggerire un periodo di Le trattative per la formazione incertezza il cui esito è ancora della nuova commissione eu- difficile prevedere.

MANIFESTO PER UNA TRIESTE PLURALE E MULTICULTURALE CONTRO IL NEOIRREDENTISMO

a Giunta Comunale di Trie- tro la collocazione della statua. confinanti ed i diversi popoli che ste nello scorso mese di Dalle motivazioni addotte dal abitano queste terre, dall’una e Lmaggio ha deliberato la re- Comune per giustificare tanto dall’altra parte del confine. alizzazione della mostra “Disob- la mostra quanto il monumento bedisco. La rivoluzione di D’An- non emerge alcuna considerazio- nunzio a Fiume 1919 – 1920”; ne relativa a D’Annunzio poeta nella stessa delibera il Comune ed artista, ma esclusivamente il si impegna inoltre “a farsi carico suo ruolo nell’occupazione del- della produzione e collocazione la città di Fiume il 12 settembre in luogo da individuare di una 1919, occupazione che fu un statua di Gabriele D’Annunzio”. vero e proprio atto di pirateria La spesa complessiva prevista è nei confronti delle nazioni che di 382.190,00 €, di cui 20.000,00 negoziavano il Trattato di pace € per la collocazione del monu- ed un attacco alla diplomazia ed mento. Le organizzazioni antifa- al diritto internazionale. Pertan- sciste di Trieste hanno espresso to non si tratta di un’operazione la completa contrarietà a questo culturale, quanto di un’opera- intento e hanno stillato un Mani- zione meramente politica, che festo con la raccolta di firme con- rischia di offendere le nazioni EVROPSKE VOLITVE 11

so te skupine v stanju, da bi iz- ske sile; gibanje petih zvezd ni ljudske stranke. Kandidatura oblikovale solidno večino, priča bilo sposobno dobiti partnerjev, nizozemskega socialista Tim- pa o tem, da so rezultati volitev ki bi mu omogočili oblikovanje mermansa ni preživela vetu šte- v Italiji dokaj različni od izidov poslanske skupine, njegova po- vilnih vzhodnoevropskih vlad v večini drugih evropskih držav, gajalska moč v parlamentu bo in nenazadnje tudi italijanske vključno s Slovenijo. torej močno okrnjena, hkrati pa vlade. Na koncu je prodrla Ur- Če se dotaknemo italijanskih re- se je ponovno vključil v evrop- sula von der Leyen, dosedanja zultatov volitev moramo namreč sko igro s podporo kandidatki nemška obrambna ministrica, upoštevati dva vidika: prvi je ve- za mesto predsednice evropske ki pa je bila izvoljena le z deve- zan na gole številke in nam priča komisije; Demokratska stranka timi glasovi večine. Evropske o veliki zmagi Salvinijeve Lige, pa je zaradi njene pripadnosti volitve so se tako zaključile s o porazu gibanja petih zvezd ter veliki evropski politični skupini parlamentom, v katerem imajo o Demokratski stranki, ki seveda celo izvolila novega predsedni- proevropske sile znatno večjo ne potrdi rezultatov iz leta 2014, ka evropskega parlamenta. težo od evroskeptičnih; njihova pokaže pa majhne pozitivne si- Pogajanja za oblikovanje nove razčlenjenost in institucionalna gnale v primerjavi z lanskimi evropske komisije pa so se takoj nestabilnost, ki zaznamuje od- političnimi volitvami. Drugi vi- izkazala za zahtevna: velika raz- nose med parlamentom, komisi- dik pa nas opozarja na narašča- drobljenost novega parlamenta jo in državnimi vladami pa kaže jočo pomembnost evropske poli- je namreč botrovala kompleksni na obdobje negotovosti, katerega tične scene, v katero so vpletene igri, kjer predstavlja tudi vloga izid ne moremo še predvidevati. državne stranke: relativna zma- državnih vlad pomembni de- govalka evropskih volitev, Liga, javnik. Kmalu se je izkazalo, da se je znašla izven vseh pogajanj novi predsednik komisije ne bo za bodoče evropske funkcije, saj nemec Weber, vodilni kandidat imajo škarje in platno proevrop- relativne zmagovalke Evropske

PROGLAS ZA RAZNOLIK IN VEČKULTURNI TRST PROTI NEOIREDENTIZMU

ržaški občinski odbor je pre- gam. D’Annunzijeva revoluci- 12. septembra 1919, zasedbi, ki teklega maja sklenil, da bo ja na Reki 1919-1920«. V istem je bila pravi in resnični piratski Tpriredil razstavo »Ne ubo- sklepu se je Občina zavzela, «da podvig proti državam, ki so se poskrbi za izdelavo in postavitev pogajale za mirovno pogodbo, ter na še nedoločenem mestu kipa napad na diplomacijo in medna- Gabrieleja D’Annunzia«. Predvi- rodno pravo. Zatorej ne gre za den je skupni strošek 382.190,00 kulturno pobudo, temveč za či- eurov, od katerih 20.000 eurov za sto politično operacijo, ki utegne postavitev spomenika. Tržaške užaliti sosednje narode in razne antifašistične organizacije so se narodnosti, ki živijo na tem oze- odločno zavzele proti sklepu in mlju, na obeh straneh meje. objavile razglas z zbiranjem pod- pisov proti postavitvi spomeni- ka. Občina se namreč ni odločila za razstavo in spomenik zaradi D’Annunzijevih pesmi in ume- tnost, temveč izključno zaradi njegove vloge pri zasedbi Reke, 12 DUE SECOLI DALLA RIVOLUZIONE FRANCESE 0-44

LIBERTÉ/ÉGALITÉ/FRATERNITÉ SPIEGATE AL NIPOTINO Gianni Marsilli

onno, come diceva quella Il nipotino ci pensa e sbotta: ciale, un’idea della fiscalità che poesia, liberté/égalité/fra- quindi libertà e eguaglianza non é uno dei lasciti più importanti Nternité? mi chiede il mio possono stare insieme. della Rivoluzione, mai realizzata nipotino che sta ripassando Sto- Non é vero, rispondo. Nel 1793 compiutamente, tantomeno in ria. in Francia nacque la prima Co- Italia... Non é una poesia, gli dico. Sono stituzione democratica d’Europa, Al ragazzo non sfugge nulla, e principi, valori che hanno ispira- la scrisse un certo Condorcet. dice: ma allora da più di due se- to la Rivoluzione francese più di Introduceva l’educazione ele- coli a questa parte non é cambia- duecento anni fa, che molti altri mentare obbligatoria, e Condor- to un granché. Paesi hanno fatto propri, soprat- cet spiego’ che per preservare la Te l’ho detto, rispondo: le idee, i tutto europei. libertà di ciascuno, tutti, maschi principi non sono decreti, ci vuo- E l’America no? e femmine dovevano andare a le molto tempo per trasformarli Anche, ma laggiù hanno messo scuola. Per essere liberi bisogna in realtà, a volte si fa un passo l’accento soprattutto sull’idea di saper leggere e scrivere, e farsi la avanti e due indietro, pensa alla libertà. propria idea del mondo. Quindi fraternité. Beh, hanno fatto bene, no? eguaglianza nell’accesso all’i- Eh, volevo giusto chiedertelo... Si, hanno fatto bene, ma credo struzione come garanzia di liber- Sai come si salutavano i rivolu- che abbiano esagerato. tà. Vedi che liberté e egalité pos- zionari tra di loro, alla fine del Cioè? sono e devono convivere? Certo, ‘700? “Salut et fraternité”, cosi’ Diciamo che la loro idea di li- concedo, é una battaglia che non si dicevano l’un l’altro. E’ a quei bertà sconfina spesso nell’in- é mai finita, é sempre di attualità tempi che si formo’ l’idea univer- dividualismo senza freni. Per e sempre lo sarà, ma per fortuna sale di fraternità, che poi sarebbe esempio é alla base della vendita c’é un principio al quale ispirar- la politica della mano tesa, della libera e dell’uso delle armi ai pri- si. Vedi, la Rivoluzione é stata solidarietà, in Francia e nel mon- vati cittadini, nella convinzione figlia delle condizioni economi- do. che difendersi sparando sia un che disastrose in cui versava la Anche qui in Italia? diritto costituzionale. gran parte del popolo, ma an- Si’, naturalmente. Anche se re- Perché, non é forse vero? che il frutto di un movimento di centemente si é fatto un passo Non proprio, gli rispondo. La tua idee, l’Illuminismo. Senza quelle indietro, e presto bisognerà farne libertà non é senza limiti, finisce idee i tre principi che citavi non due in avanti per onorare quel dove comincia quella dell’altro, avrebbero mai visto la luce: oggi principio...Sai, quelle tre parole altrimenti l’unica legge sarebbe liberté/egalité/fraternité sta scrit- sono come la bicicletta: per farle quella della giungla. E poi non to sulla facciata di tutti i comuni vivere non devi star fermo, devi tutti sanno cosa fare di un fucile di Francia. Certo, la loro realiz- pedalare. Altrimenti cadi. mitragliatore, infatti negli Stati zazione é uno sforzo continuo, Ah, adesso ho capito… Uniti c’é una strage dopo l’altra, mai concluso. A questo punto mi Speriamo, dico tra me e me. centinaia di morti ogni anno. infervoro un po’: e poi, gli dico, Ci pensa e obietta: pero’ gli ame- quella Costituzione del 1793 in- ricani sono ricchi… trodusse l’idea della fiscalità pro- Non tutti, mio caro. Molti sono gressiva. poveri, non hanno diritto alle Fiscalità? cure sanitarie, vivono malissimo, Esatto. Si tratta dell’idea che tut- senza istruzione, senza prospet- ti paghino le tasse, ma a seconda tive. Il principio di eguaglian- del reddito. Prima della Rivolu- za é stato sacrificato sull’altare zione i ricchi non pagavano, e i di quello della libertà: in pochi poveri erano tartassati. Questa troppo ricchi, in molti troppo po- é una forma di eguaglianza so- veri. PO DVEH STOLETJIH OD FRANCOSKE REVOLUCIJE 13

LIBERTÉ/ÉGALITÉ/FRATERNITÉ RAZLOŽENE VNUČKU Gianni Marsilli

edek, kako se glasi tista po- nikoli zaključen napor. Pri tem se ezija, liberté/égalité/frater- nekoliko ogrejem: in tista ustava Dnité? me vprašuje vnuček, iz leta 1793, pravim, je uvedla ki se uči zgodovino. idejo o postopnem davčništvu. Ni poezija, mu odvrnem. Gre za Davčništvu? načela, vrednote, ki so navdiho- Točno. Gre za idejo, da vsi pla- vale Francosko revolucijo pred čajo davke, a glede na dohodke. več kot dvesto leti, in ki si jih Pred revolucijo bogataši niso pla- je prisvojilo več drugih, zlasti čevali, reveže pa so gnjavili. To je evropskih držav. oblika družbene enakosti, davč- Amerika pa ne? na ideja, ki je ena najpomemb- Tudi, vendar tam so poudarjali nejših zapuščin revolucije in ki zlasti načelo svobode. ni bila nikoli popolnoma uresni- No, saj so prav storili, ali ne? čena, zlasti ne v Italiji... Da, prav so storili, vendar mi- Fantu ne uide nič in pravi: po več slim, da so pretiravali. kot dveh stoletjih od takrat se ni In sicer? veliko spremenilo. Recimo, da njihova ideja o svo- Kot sem rekel, pravim: ideje, bodi meji često na skrajni indi- načela niso odloki, za njihovo vidualizem. Na njej je na primer v Franciji nastala prva evropska uresničitev je potrebnega veliko osnovana prosta prodaja orožja demokratična ustava, sestavil časa, včasih gremo korak naprej zasebnim državljanom in upo- jo je neki Condorcet. Uvedla je in dva nazaj, pri tem mislim na raba orožja v prepričanju, da je obvezno osnovno vzgojo in Con- fraternité. streljanje v obrambne namene dorcet je razlagal, da morajo vsi, Eh, ravnokar sem te hotel vpra- neka ustavna pravica. fantje in dekleta obiskovati šolo, šati… Kaj, a ni morda res? če želimo ohranjati svobodo člo- Veš kako so se med sabo pozdra- Seveda ni, mu odgovorim. Tvoja veka. Če želimo biti svobodni, vljali revolucionarji ob koncu svoboda ni brezmejna. Končuje moramo obvladati branje in pi- 18. stoletja? “Salut et fraternité”, se tam, kjer se začenja svoboda sanje in imeti neko svojo idejo tako so nagovarjali eden druge- onega drugega, sicer bi obveljal o svetu. Torej enakost pri uva- ga. Tedaj se je oblikovala splošna zakon džungle. Poleg tega pa vsi janju pouka kot jamstvo za svo- ideja o bratstvu, ki v bistvu po- ne vedo, kaj storiti s puškomi- bodo. Vidiš, da liberté in egalité meni politiko pomoči, solidarno- traljezom, dejansko smo v ZDA moreta in morata živeti skupaj? sti, v Franciji in v svetu. priča enemu pokolu za drugim, Priznam, da gre za boj, ki se ni Tudi tu v Italiji? vsako leto stotine mrtvih. nikdar zaključil, da je in bo zme- Seveda. Čeprav smo šli v za- Malo pomisli in oporeka: toda raj aktualen, toda k sreči je nek dnjem času korak nazaj in bo Američani so bogati… princip, na keterega se lahko treba čimprej storiti dva naprej, Ne vsi, dragi moj. Veliko je rev- naslonimo. Veš. Francoska revo- da počastimo tisto načelo… Veš, nih, nimajo pravice do zdra- lucija je bila hči poraznih gospo- tiste tri besede so kot bicikel: če vstvenih uslug, živijo slabo, brez darskih pogojev, v katerih je bila želiš, da bodo živele, ne smeš mi- izobrazbe, brez perspektiv. Nače- prisiljena živeti večina ljudstva, rovati, moraš poganjati pedale. lo enakosti je bilo žrtvovano na bila pa je tudi sad nekega gibanja Sicer se zvrneš. oltar načela svobode: redki pre- idej, iluminizma. Brez tistih idej Ah, sedaj sem razumel… več bogati, mnogi preveč revni. bi omenjena tri načela nikoli ne Upajmo, si rečem sam pri sebi. Vnuček pomisli in bruhne: svo- zaživela: liberté/egalité/fraternité boda in enakost torej ne gresta piše danes na pročeljih vseh ob- skupaj. činskih palač v Franciji. Njihovo Ni res, odgovorim. Leta 1793 je uresničevanje je sicer stalen in 14 ANNIVERSARIO DELLA STRAGE DI PIAZZA FONTANA 0-44

CINQUANT’ANNI DI MENZOGNE PER NASCONDERE LA VERITÀ Vojmir Tavčar

lle 16.37 del 12 dicembre 1969 nel salone centra- Ale della Banca Nazionale dell’Agricoltura in Piazza Fonta- na a Milano l’esplosione di un ordigno ad alto potenziale ucci- deva 17 persone e ne feriva 90. L’attentato, mai rivendicato, è stato il più cruento nella giova- ne repubblica italiana ed uno dei più grandi anche nell’Europa del dopoguerra. Non si trattò di un Giovanni Ventura Franco Freda fatto isolato ma di un disegno criminale molto più articolato: treni per citare solo gli episodi più attive era la cellula di Ordi- alcuni minuti prima in Piazza più gravi. L’onda lambì anche la ne nuovo del Veneto, guidata dal della Scala era stata ritrovata una nostra regione: la notte del 4 ot- medico veneziano Carlo Maria borsa con un ordigno inesploso, tobre venne posta sulla finestra Maggi e nella quale avevano un poco più tardi, a 600 km di di- della scuola elementare slovena ruolo apicale il libraio Franco stanza, a Roma esplosero altre di San Giovanni a Trieste una Freda e l’editore Giovanni Ven- tre bombe. La prima esplosio- cassetta metallica con numero- tura, mentre il lider nazionale di ne ferì 14 impiegati della Banca si candelotti esplosivi. L’ordigno Ordine Nuovo era Pino Rauti. Nazionale del Lavoro in Via San non esplose perché l’umidità Nonostante gli indizi portassero Basilio, le altre due bombe esplo- danneggiò l’innesco, come anche alla pista neofascista, gli inqui- sero, senza grosse conseguenze, quello di un ordigno analogo, de- renti milanesi imboccarono la nel complesso del Vittoriano. Se posto qualche ora prima vicino pista anarchica, già seguita per anche gli altri attentati avessero al cippo di confine tra Gorizia e i precedenti episodi di violenza. provocato dei morti, il paese ne . Solo alcune ore dopo l’attentato sarebbe stato destabilizzato, il Oggi è ormai acclarato che l’of- di Piazza Fontana il prefetto di governo sarebbe stato costretto fensiva è stata opera di organiz- Milano Libero Mazza in un tele- a proclamare lo stato di emer- zazioni dell’estrema destra (tra il gramma al presidente del consi- genza, le forze armate avrebbe- 1969 e il 1974 ci furono in Italia glio Mariano Rumor affermava ro assunto un ruolo politico. Il circa 4.000 episodi di violenza che secondo un’ ipotesi fondata i piano non ebbe successo perché terrorista, l’85 per cento dei qua- colpevoli dovevano essere cerca- i cittadini reagirono con una fer- li di chiara matrice neofascista). ti tra gli anarchici. In poco tempo ma compostezza, ma la strage di Tra le organizzazioni neofasciste iniziò una ridda di perquisizioni, Piazza Fontana marca comunque in tre giorni a Milano vennero una cesura nella storia del paese fermati 86 sospetti, dei quali sol- perché inaugura una stagione si tanto 2 erano militanti dell’estre- stragi neofasciste. ma destra. Complessivamente Gli attentati di Milano e Roma gli agenti perquisirono 81 sedi furono il culmine di un’ondata di di organizzazioni politiche, ese- violenza terrorista, iniziata nei guirono 367 perquisizioni domi- primi mesi dell’anno a Padova ciliari e fermarono 244 sospetti. con un attentato allo studio del La tesi che i colpevoli dovessero rettore dell’Università di Pado- essere cercati tra gli anarchici, va Enrico Opocher, continuata Pino Rauti con il segretario del MSI non convinse del tutto il capo con gli attentati alla fiera di Mi- Giorgio Almirante / Pino Rauti s tajnikom della polizia Angelo Vicari che lano e una serie di attentati ai MSI Giorgiom Almirantejem avrebbe preferito imboccare la OBLETNICA POKOLA NA TRGU FONTANA 15

PETDESET LET SISTEMATIČNEGA ZAVAJANJA JAVNEGA MNENJA Vojmir Tavčar

petek, 12. decembra 1969 je lizacijski udarec, da bi bila vlada Gorico in Novo Gorico. v salonu Nacionalne kmeč- prisiljena proglasiti izredne raz- Danes je jasno, da so omenjene V ke banke na Trgu Fontana mere, kar bi bilo dalo vojski po- atentate in tiste, ki so jim sledili v Milanu, ob 16.37, odjeknila litično vlogo tudi na vsedržavni (v obdobju 1969 - 1974 so našteli silovita eksplozija. V atentatu ravni. To je bil cilj, ki so ga želeli v Italiji okoli 4.000 nasilnih izpa- je bilo ubitih 17 ljudi, 90 jih je doseči avtorji napada. V novinar- dov, 85 odstotkov katerih je ime- bilo ranjenih. Napad, najbolj kr- skem žargonu je bila morija na lo neizpodbiten fašistični pečat), vav v mladi italijanski republi- Trgu Fontana označena kot »mati izvedli pripadniki neofašističnih ki in eden od najbolj krvavih v vseh terorističnih napadov«, ki organizacij, med katerimi je bila povojni Evropi, ni bil osamljen, so v sedemdesetih letih okrvavili zelo aktivna celica Ordine nuovo ampak je bil del širše zasnovane- Italijo. iz Veneta, ki jo je vodil zdravnik ga terorističnega načrta. Le nekaj Eksplozivni atentati v Milanu in Enrico Maria Maggi in v kateri minut prej so na bližnjem Trgu v Rimu niso bili muha enodnev- sta imela vodilni vlogi knjigarnar della Scala pred podružnico za- nica, ampak posledica vala nasi- Franco Freda in založnik Giovan- voda Banca Commerciale Itali- lja, ki se je začel v prvih mesecih ni Ventura. Maggi je bil v stiku ana našli torbo z eksplozivnim istega leta z ekplozijo v pisarni z obveščevalnimi službami vo- telesom, slabe pol ure po napadu rektorja univerze v Padovi Enrica jaške povezave Nato, vsedržav- v milanski banki pa so v 600 km Opocherja, nadaljevali z napa- ni vodja Ordine nuovo pa je bil oddaljenem Rimu eksplodira- di na milanskem velesejmu, na rimski politik Pino Rauti. la tri eksplozivna telesa: prvo je vlake. Val je zajel tudi naše kraje: Kljub dejstvu, da so mnogi indici ranilo 14 uradnikov podružnice v noči na 4. oktober so na okno kazali, da bi morali storilce iskati zavoda Banca Nazionale del La- osnovne šole pri Sv. Ivanu v Tr- v neofašističnih krogih, so prei- voro v Ul. San Basilio, ostali dve stu postavili eksplozivno telo, skovalci ubrali povsem različno pa v spomeniškem kompleksu ki k sreči ni eksplodiralo, ker je sled in odgovornost za krvave Il Vittoriano. Načrt je bil očitno odpovedal sistem za tempiranje, napade pripisali anarhistom. Še širokopotezen. Ko bi tudi ostali kot je odpovedal tudi zažigalni preden so policisti začeli sploh atentati zahtevali človeška ži- sistem eksplozivnega telesa, ki zbirati obvestila, je milanski pre- vljenja, bi italijanski družba in so ga napadalci nekaj ur prej po- fekt Libero Mazza v brzojavki država doživeli tako hud destabi- stavili k obmejnemu kamnu med takratnemu predsedniku vlade

Dopo la strage nella Banca Nazionale dell’Agricultura in piazza Fontana a Milano/Po pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu 16 ANNIVERSARIO DELLA STRAGE DI PIAZZA FONTANA 0-44

non si è distinta nella ricerca nizzazioni degli industriali. Que- dei colpevoli e dei mandanti mai sto è il risultato del lavoro merito- individuati e puniti. Uniche ec- rio di alcuni funzionari di polizia, cezioni la strage di Peteano (31 ufficiali dei carabiniere e di ma- maggio 1972), nella quale per- gistrati (il commissario Pasquale sero la vita tre carabinieri della Juliano, i giudici Giancarlo Stiz, stazione di Gradisca, per la quale Pietro Calogero, Emilio Allessan- è stato condannato all’ergastolo drini, Luigi Fiasconaro, Gerardo il reo confesso Vincenzo Vinci- D’Ambrosio, i giudici e i giurati guerra, e la strage di Piazza del- della Corte d’Assise di Catanzaro) la Loggia a Brescia, per la quale che svolsero con scrupolo il pro- è stato condannato all’ergastolo prio lavoro, pagando peraltro un in via definitiva nel 2017 l’espo- alto prezzo per aver adempiuto nente dell’Ordine nuovo del Ve- il proprio dovere e aver tenuto la neto Carlo Maria Maggi. A causa schiena dritta. Un contributo alla dell’età e della salute cagionevo- verità è stato dato dai giornalisti, le Maggi ha scontato la pena agli dai politologi e dagli storici con i Pietro Valpreda arresti domiciliari fino alla morte loro servizi, gli approfondimenti il 28 dicembre del 2018. e le analisi. Detto questo va però pista neofascista ma che si ade- Il bilancio della giustizia non è rilevato anche che negli anni del- guò di buon grado alle direttive positivo neanche nelle inchieste la strategia della tensione (così del ministro degli interni Franco sui vari tentativi di colpo di sta- venne definita dal giornalista Restivo. to (il golpe Borghese, la Rosa dei dell’Observer Leslie Finner che in Uno dei fermati era l’animatore Venti, il golpe bianco di Edgardo una sua corrispondenza del 14 di- del circolo anarchico Ponte della Sogno). Le istruttorie sono state cembre 1969 puntò il dito contro Ghisolfa Giuseppe Pinelli, tratte- sottratte dalla cassazione ai giu- le forze di destra e contro coloro nuto in questura ben oltre le 48 dici naturali di Roma, Padova e che indussero la destra a sceglie- ore regolamentari. Durante un Torino e riunite in un unico pro- re la via del terrorismo) non pochi interrogatorio nella tarda sera del cedimento “Orlandini + 77” che alti ufficiali dei carabinieri, della 15 dicembre Pinelli cadde dalla ha portato all’assoluzione di tut- guardia di finanza e delle forze finestra al terzo piano della que- ti gli imputati. Il giudice Guido armate, non pochi funzionari di stura riportando ferite mortali. Salvini che negli anni ’90 con- polizia abbiano dimostrata una La dinamica della sua morte non dusse due ulteriori istruttorie sui scarsa lealtà allo stato e alla co- venne mai chiarita. Il questore fatti eversivi degli anni ’70 rilevò stituzione che avevano giurato di Marcello Guida disse ai giorna- che “vennero assolti anche i rei servire. Il filosofo Norberto Bob- listi che il fermato si era suici- confessi”. bio ha commentato amaramente dato quando gli fu comunicato Oggi la responsabilità delle orga- che la degenerazione del sistema che il colpevole della strage era nizzazioni neofasciste è acclarata italiano è iniziata, perché non è l’anarchico Pietro Valpreda. L’in- ed è dimostrato che godettero del- stato capace di rivelare la verità chiesta smentì il questore, ma la la copertura dei servizi segreti ita- sugli avvenimenti di quel perio- dinamica della caduta e le pos- liani, di servizi e di strutture della do. sibili responsabilità non vennero Nato, dell’appoggio indiretto di Non va inoltre sottaciuta la re- comunque mai chiarite. Pinelli alcune forze politiche, delle orga- sponsabilità degli alti gradi della può essere considerato a ragione magistratura: il capo della procu- la 18. vittima della strage. ra di Milano Enrico De Peppo si Ripercorrere la storia delle in- adoperò affinchè l’inchiesta ed chieste e dei processi della stra- il processo non si svolgessero a ge di Piazza Fontana e degli Milano, la Corte di cassazione altri attentati terroristici che in- è intervenuta spesso, riunendo sanguinarono l’Italia negli anni vari procedimenti ed affidando successivi, ci porterebbe troppo il processo alla corte d’assise di lontano e richiederebbe uno spa- Catanzaro a mille km da Milano, zio eccessivo (*). Va comunque alcuni magistrati romani han- rilevato che la giustizia italiana Giuseppe Pinelli no seguito in maniera acritica la OBLETNICA POKOLA NA TRGU FONTANA 17

Marianu Rumorju zapisal, da »po da je za atentat odgovoren nje- kro ocenil, da »so bili oproščeni verodostojni hipotezi« je treba gov somišljenik Pietro Valpreda. tudi tisti, ki so krivdo priznali«. storilce iskati med anarhisti. V Preiskava je Guido postavila na Če je danes odgovornost tedanjih nekaj minutah se je začela vrsta laž, vendar okoliščine smrti niso neofašističnih skupin nesporna preiskav, v treh dneh so v Milanu bile nikoli pojasnjene, odgovor- in je ugotovljeno, da so uživali priprli 86 osumljenih, od katerih ni niso bili ugotovljeni, Pinellija podporo ali vsaj kritje italijanskih sta bila dva pripadnika skrajne zato lahko povsem upravičeno obveščevalnih služb, nekaterih desnice, ostali pa aktivisti skraj- štejemo kot 18. žrtev napada na političnih sil, dobrega dela zve- ne levice in anarhistov. Skupno Trgu Fontana. ze industrijcev, pa tudi vojaških so preiskali 81 sedežev poli- Obnavljanje preiskave in pro- krogov zveze Nato, gre zasluga tičnih organizacij, opravili 367 cesov o atentatu v Nacionalni nekaterim policistom, karabinjer- hišnih preiskav in priprli 244 kmečki banki v Milanu in ostalih jem in sodnikom (naj omenimo ljudi. Teza, da so za napade kri- bombnih napadov, ki so okrvavi- padovanskega policijskega komi- vi anarhisti, ni sicer prepričala li Italijo v prvi polovici sedem- sarja Pasqualeja Juliana, sodnike šefa policije Angela Vicarija, po desetih let prejšnjega stoletja bi Giancarla Stiza, Pietra Calogera, katerem bi storilce morali iskati nas zavedlo predaleč, saj bi zah- Emilia Alessandrinija, Luigija Fi- med neofašisti, vendar se je brez tevalo veliko več prostora, kot asconara, Gerarda D’Ambrosia in prehudega ugovarjanja podredil ga premore revija (*). Italijanska člane sodnega senata porotnega navodilom notranjega ministra pravica se z iskanjem storilcev sodišča v Catanzaru), ki so za svo- Franca Restiva. in tistih, ki so teroristične načrte jo pokončno držo plačali visoko Med zaslišanimi anarhisti je bil snovali, ni izkazala, saj storilcev ceno. Veliko pa so s svojimi poro- tudi vodja milanskega svobo- niso odkrili, z izjemo atentata v čili in analizami prispevali tudi dnjaškega krožka Ponte delle Petovljah na Goriškem (31. maj novinarji, publicisti in zgodovi- Ghisolfa Giuseppe Pinelli, ki so 1972), v katerem so izgubili ži- narji. Ob tem pa ni mogoče tudi ga v nasprotju s predpisi več dni vljenje trije karabinjerji in zaradi mimo pretresljive ugotovitve, da pridržali na kvesturi. Nekaj mi- katerega je bil obsojen na dosmr- je dolgoletna strategija napetosti nut pred polnočjo 15. decembra tni zapor Vincenzo Vinciguerra, (definicijo je skoval britanski no- je Pinelli med zasliševanjem v ki je sodelovanje pri napadu sam vinar Observerja Leslie Finner, še nepojasnjenih okoliščinah pa- priznal, in teroristični napad na ki je 14. decembra 1969 s prstom del z okna v tretjem nadstropju Trgu della Loggia v Brescii (28. pokazal na »vse desničarske sile« kvesture in smrtno poškodovan maj 1974, osem mrtvih na de- in na tiste, ki so skrajno desnico obležal na dvorišču. Milanski setine ranjenih), zaradi katerega spodbudili, da »se je opredelila za kvestor Marcello Guida je no- je bil s pravnomočno sodbo leta terorizem«) pokazala kako skro- vinarjem izjavil, da si je Pinelli 2017 obsojen beneški voditelj mna je bila lojalnost nekaterih vzel življenje, ko naj bi spoznal, Ordine nuovo Carlo Maria Maggi visokih oficirjev (karabinjerjev, (kazen je zaradi starosti in bole- vojske in finanlne straže) in tudi zni prestajal v hišnem priporu in policijskih funkcionarjev navzlic 28. decembra lani, slabo let po zaprisegi, da bodo zvesti državi in dokončni obsodbi, umrl). ustavi. Norberto Bobbio je grenko Prav tako se pravica ni izkazala komentiral, da se je degeneracija s preiskovanjem poskusov dr- italijanskega demokratičnega sis- žavnega udara (spodleteli puč tema začela, ker ni bil sposoben »črnega« princa Borgheseja, pri- razkriti resnice o tem obdobju. mer Vetrovnice, »beli« puč Ed- Veliko odgovornost imajo tudi garda Sogna). Preiskave so bile mnogi visoki sodniki (na primer odvzete rimskim, padovskim in vodja milanskega državnega to- turinskim sodnikom, vse je bilo žilstva Enrico De Peppo, ki ni združeno v en sam postopek »Or- hotel, da bi preiskavo vodili mi- landini + 77«, ki se je končal z lanski sodniki; člani kasacijskega oprostitvijo vseh obtoženih. So- sodišča, ki so proces obtoženim dnik Guido Salvini, ki je v devet- sodelovanja pri atentatu dodelili desetih letih s svojima preiska- sodišču v Catanzaru, nekaj prizi- vama osvetlil marsikatero plat vov pa Bariju; rimski sodniki, ki prevratniškega dogajanja, je pi- so dokaj nekritično sprejeli tezo 18 ANNIVERSARIO DELLA STRAGE DI PIAZZA FONTANA 0-44

pista anarchica. Secondo Bene- della corruzione politica, mentre detta Tobagi non si è trattato di una serie di traffici criminali ha depistaggi di aiuto, come ritene- visto formazioni di destra alleate va la giornalista Carla Mosca, ma alla mafia e ad altri gruppi di cri- di espressione di una mentalità minalità organizzata, cosa che ha diffusa e di uno spirito di corpo scavato una traccia durevole nel anche se, sul piano pratico i loro corpo sociale. impedimenti abbiano avuto ef- Alla fine degli anni ’70 è calata fetti depistatori. l’attenzione mediatica per gli at- Lo storico Aldo Giannuli che ha tentati terroristici anche a causa collaborato, in qualità di esper- dell’offensiva delle Brigate rosse to, con numerosi giudici e con la e degli altri gruppi a loro affini. commissione stragi, ritiene che Questo è stato anche il frutto di Carlo Maria Maggi la strategia della tensione non sia un tacito accordo tra le forze poli- stata solo italiana e abbia inve- di Salazar, e che era stata fonda- tiche che venne meno negli anni stito il quindicennio 1960-1975 ta dal ex appartenente dell’OAS ’80, quando il PCI venne confina- che coincide con la fase più tur- (l’organizzazione francese che to nuovamente all’opposizione e bolenta della guerra fredda. Le riuniva militari e civili che ave- scelse la politica dell’alternativa due grandi potenze si confronta- vano combattuto contro la deco- democratica. Il velo sugli anni rono con una “strategia indiret- lonizzazione dell’Algeria) Yves della tensione venne in parte ri- ta” per conquistare i paesi nella Guillov, conosciuto come Guer- mosso dalla commissione parla- propria orbita o confermarne rin Serrac, e dai suoi sodali. L’A- mentare d’inchiesta sulla loggia l’appartenenza: l’URSS con l’ap- ginter Press aveva stretti contatti P2, presieduta da Tina Anselmi, e poggio alle guerriglie anticolo- con i neofascisti italiani. successivamente dal lavoro della niali e altre forme di insorgenza, Per la NATO l’Italia era il proble- commissione stragi, presieduta la NATO invece con la dottrina ma più complesso per la presen- dal1988 al 1994 dal repubblicano della “guerra rivoluzionaria” che za del maggior partito comunista Libero Gualtieri e successivamen- riprendeva il modello spagnolo dell’Occidente, per i socialisti te, fino alla scadenza del manda- basato sulla cooperazione civili- più a sinistra e per le frazioni di to da Luigi Pellegrino del PDS. La militari, sull’edificazione di “dit- sinistra nella DC, non margina- commissione condotta da Pelle- tature sovrane” e sull’eliminazio- li anche se minoritarie. Queste grino, non è riuscita a concordare ne fisica degli oppositori come in forze determinarono nel 1960 la una relazione finale (Pellegrino Cile e in Indonesia. caduta del governo Tambroni, pubblicò le sue riflessioni in un Questa strategia, che aveva come sostenuto dal MSI. Per questo i libro intervista). Sembra quasi strumento centrale la guerra psi- comandi militari auspicarono incredibile che le forze politiche, cologica, era stata pensata soprat- uno spostamento a destra, con- un decennio abbondante dopo la tutto per i paesi del sud del mon- trastato però dalla DC. L’inse- caduta del muro di Berlino, non do, dove le sfere di influenza non diamento del governo di centro- siano riuscite a dare una risposta erano chiaramente delimitate. sinistra guidato da Aldo Moro, alla istanze di verità e di giustizia Successivamente ebbe un rifles- contribuì ad acuire il conflitto della gente. so europeo per i paesi che come dietro le quinte, venne organizza- Alcuni dei problemi e delle dif- la Francia, la Grecia e l’Italia, ma to il simposio nell’albergo roma- ficoltà con le quali l’Italia si con- in parte anche la Germania per la no Parco dei principi, il servizio fronta ancor oggi, fondano le loro sua Ostpolitik, per varie ragioni, segreto militare iniziò in manie- radici anche nelle incoerenze di provocavano maggiori preoccu- ra improvvida a collaborare con quella stagione politica. pazione alla NATO. Verso questi Ordine nuovo, mentre Alleanza paesi vennero applicati protocol- nazionale, anch’essa di impronta * Questi temi possono essere ap- li differenziati con l’estensione neofascista, trovò i suoi referen- profonditi con i saggi di Benedetta Tobagi Piazza Fontana (il proces- del piano Chaos. ti nell’Ufficio affari riservati del so impossibile), Aldo Giannuli La In Europa questa strategia ven- ministero degli interni. strategia della tensione, Giuliano ne coordinata in modo informa- Secondo Giannuli la strategia Turone Italia occulta e Mimmo Fran- le dall’agenzia Aginter Press che della tensione si è incrociata con zinelli La sottile linea nera, ancora aveva sede in Portogallo, dove un feroce scontro di potere che molto attuale anche se uscito qual- era al potere il regime fascista ha coinciso con una esplosione che anno addietro. OBLETNICA POKOLA NA TRGU FONTANA 19

o odgovornosti anarhistov), ven- obrodila želenih sadov in vodja denarja, izvoz kapitalov) poveza- dar po oceni Benedette Tobagi ti ameriške obveščevalne službe le z organiziranim kriminalom, visoki sodniki niso metali pravna Cia Colby jo je leta 1975 ukinil, kar je pustilo znatno sled v druž- polena pod noge preiskovalcem, potem ko je afera Watergate spo- beni ureditvi. da bi jim onemogočili delo, ka- dnesla takratnega ameriškega Ob koncu sedemdesetih let je po- kor so to storili pripadniki pre- predsednika Richarda Nixona, stopno zamrla medijska pozor- iskovalnih služb, ampak je bilo s katerim je zašla tudi politična nost za bombne teroristične napa- njihovo ravnanje odraz prevla- zvezda Henryja Kissingerja. de in za poskuse državnega udara, dujoče konservativne miselnosti V Evropi je strategijo Chaos ne- to dogajanje je zasenčila ofenziva in cehovskega duha starejše ge- formalno koordinirala agencija rdečih brigadistov in njim soro- neracije, s praktičnega vidika pa Aginter Press, ki je imela svoj se- dnih skupin. Manjša odmevnost so s svojimi posegi prispevali k dež v takrat še fašistični Portugal- strategije napetosti je bila sad ti- iztirjenju preiskave. ski in ki jo je skupaj s somišljeniki hega dogovora med strankami, ki Zgodovinar Aldo Giannulli, ki je OAS (francoska desničarska orga- je popustil v osemdesetih letih, kot izvedenec sodeloval z mno- nizacija, ki je združevala vojake ko je bila KPI znova potisnjena gimi sodniki in s parlamentarno in civiliste in ki se je borila proti v opozicijo ter se je opredelila komisijo za raziskovanje pobojev, osamosvojitvi Alžirije) ustanovil za politiko demokratične alter- meni, da »strategija napetosti« ni Yves Guillov, ki je bil poznan z native. Ozadje je najprej delno bila samo italijanski pojav, am- vzdevkom Ralf Guerrin Serrac. razkrila parlamentarna preisko- pak obsega petnajstletno obdobje Aginter Press je imel tesne stike valna komisija o rovarjenju tajne 1960 – 1975, ko je bila hladna voj- tudi z italijanskimi neofašisti. framazonske lože P2, ki ji je pred- na najbolj turbulentna. Strategija Italija je bila za zvezo Nato naj- sedovala Tina Anselmi, svoje pa je težila k ustvarjanju napetosti bolj kompleksno vprašanje, saj je prispevala tudi parlamentarna med blokoma, da bi zadržali šir- so v nji delovali največja komu- komisija za raziskovanje pobojev, jenje vpliva komunizma. Glavno nistična partija zahodnih držav, ki jo je v obdobru 1988 – 1994 vo- orožje je bilo psihološka vojna. najbolj levo usmerjeni socialisti dil republikanec Libero Gualtieri, Velesili sta na svetovni šahovni- in tudi, sicer manjšinske, vendar od leta 1994 do konca mandata pa ci merili moči, Sovjetska zveza ne obrobne levo usmerjene frak- član Demokratične stranke levice je skušala ošibiti zahodni tabor cije krščanske demokracije. Te Luigi Pellegrino. Ta komisija je s podporo protikolonjalističnim sile so leta 1960 dejansko prisi- končala delo brez zaključnega po- in drugim gverilskim vstajam, lile k odstopu desničarsko Tam- ročila (Pellegrino je svoje poglede zveza Nato pa se je opredelila za bronijevo vlado, ki je dobila zau- objavil v knjigi intervjujev), za- »revolucionarno vojno«, ki se je pnico s podporo MSI. Prav zaradi nimivo pa je dejstvo, da tudi leta zgledovala po takratnem špan- tega naj bi se vojaška poveljstva 2001 – več kot desetletje po pad- skem modelu s sodelovanjem zavzela za zasuk na desno, ki pa cu Berlinskega zidu – politika ni vojakov in civilistov, uvajanjem ga je preprečila KD. Izvolitev le- uspela uskladiti pogledov in obli- diktatorskih režimov in z likvi- vosredinske vlade, ki jo je vodil kovati prepričljivega odgovora, ki dacijo opozicije (kot na primer v Aldo Moro, je zakulisni konflikt bi zadostil zahtevi ljudi po resnici Čilu in v Indoneziji). zaostrila, organiziran je bil sim- o obdobju strategije napetosti in Ta strategija je bila zamišljena pozij v rimskem hotelu Parco dei »svinčenih« letih. predvsem za južne in revne dr- Principi, vojaška obveščevalna Nekatere težave in problemi, s žave, v katerih velesili nista ime- služba Sifar je začela sodelovati katerimi se Italija spoprijema še li točno razmejenih influenčnih z Ordine nuovo, medtem ko je bil danes, imajo svoje korenine tudi sfer, nato pa je bila vzporedno »urad za rezervirane zadeve« pri v nemoči tedanje politike. s poskusi popuščanja napetosti notranjem ministrstvo povezan s uporabljena tudi v Evropi, v ka- prav tako neofašistično usmerje- (*) Bolj poglobljeno analizo dogajanja teri so nekatere države Washing- no Alleanzo Nazionale. zainteresirani lahko dobijo v esejih tonu in zvezi Nato povzročale Strategija napetosti, ki se je križa- Benedette Tobagi Piazza Fontana (Il processo impossibile), Alda Giannul- kar nekaj preglavic kot Francija, la z ostrim spopadom za oblast, lija La strategia della tensione, upo- Grčija in Italija, pa tudi Nemči- je po oceni Giannulija sovpadla kojenega sodnika Giuliana Turoneja ja zaradi Brandtove Ostpolitik. tudi s širitvijo sistemske korup- Italia Occulta, in Mimma Franzinelli- V teh državah so uvedli različne cije, skrajno desničarske skupi- ja La sottile linea nera, ki je izšel pred posege, ki pa so se vsi zgledova- ne pa so se zaradi svojih poslov nekaj leti, a je še vedno aktualen. li po načrtu Chaos. Strategija ni (prekupčevanje orožja, pranje 20 SEZIONI ANPI-VZPI NELLA PROVINCIA DI TRIESTE 0-44

BORGO SAN SERGIO, SANT’ANNA E COLONCOVEZ Dušan Kalc

asta uno sguardo alla real- Sergio, mentre c’è quello di Ser- nato un gruppetto di soci della tà delle sezioni locali del vola, che nella lotta di liberazio- sezione VZPI-ANPI ad affrontare BVZPI-ANPI, nella quale ne era collegata con Coloncovez concretamente il problema alle trovano sintesi il ricordo storico e Sant’Anna. radici. Correva l’anno 2012 e in e l’anelito a un mondo migliore, Ma è proprio a San Sergio che una fredda sera d’inverno, in una per renderci conto del forte radi- si trova oggi la sezione locale osmiza di Longera, riscaldati da camento ai valori della resisten- dell’associazione partigiana. La un buon bicchiere, è nata l’idea za antifascista del passato e allo ragione va ricercata nel fatto che di una brigata di lavoro. A Co- stesso tempo dell’impegno per l’edificio che la ospita è la Casa mari e Sirotti si sono aggregati mantenere tali valori vivi anche del popolo Palmiro Togliatti, eret- Bruno Lobascio e Laokratis Pa- nella resistenza di oggi contro ta a suo tempo dall’ex PCI proprio schos ed ecco il primo nucleo le nuove forme di fascismo. Tale a S. Sergio. Parlando della storia della brigata, a somiglianza di ricordo e tale anelito assumono e dell’attività della sezione dob- quelle che costruirono la Šamac- nelle varie sezioni aspetti diversi biamo quindi necessariamente Sarajevo e la Brčko-Banovići. che vale la pena di comprendere accennare anche alla Casa del Vennero preparati dei manifesti e considerare. popolo, che dopo lo scioglimen- simili a quelli che propaganda- La sezione di Borgo San Sergio, to del partito, come tutte le strut- vano le campagne di lavoro vo- Sant’Anna e Coloncovez possie- ture dello stesso tipo, conobbe lontario nell’ex Jugoslavia, con i de senz’altro una sua specificità. vicende assai incerte, quasi un quali si invitava la popolazione Essa opera infatti nel più esteso lento decadimento. di S.Sergio a partecipare al sa- rione periferico di Santa Maria Un bicchiere di bibita rinfre- bato dalle 9 alle 12.30 al lavoro Maddalena inferiore, che com- scante ha introdotto la chiac- volontario di ristrutturazione e prende sia quelli che erano gli chierata con il presidente della manutenzione della Casa del po- insediamenti prevalentemente sezione di S.Sergio, Coloncovez polo. La risposta all’appello fu sloveni di Coloncovez, Raute e e Sant’Anna Maurizio Comari e incoraggiante e la brigata portò a Sant’Anna, sia i nuovi insedia- il vicepresidente Giorgio Sirotti, termine un buon lavoro che na- menti, nati nel dopoguerra, di dalla quale volevo ricavare per i turalmente favorì l’attività della Altura (Judovec), San Sabba e nostri lettori un quadro il più fe- struttura. Nell’estate del 2014 San Sergio. E’ interessante notare dele possibile della sezione. Ma vi si tenne addirittura il festival che Borgo San Sergio nacque nel fin dalle prime parole è emerso il provinciale del VZPI-ANPI, che 1956 su progetto del famoso ar- problema della Casa del popolo ebbe un buon successo. In segui- chitetto Ernesto Nathan Rogers, Palmiro Togliatti: un luogo che to a ciò la sezione locale divenne progetto che prevedeva la na- avrebbe dovuto servire per riu- una specie di esempio da imitare scita di una vera e propria città- nioni, conferenze, per eventi cul- a livello provinciale. Ma nono- satellite, dotata di ogni possibile turali, sociali e politici, per le ne- stante l’impegno del gruppo, non infrastruttura, uffici e servizi, ma cessità del movimento partigiano si riuscì a mantenere viva l’atten- che venne realizzato solo in pic- e antifascista, cioè perchè la gen- zione della comunità locale per cola parte. te si incontrasse e sensibilizasse, lo sviluppo del centro e per il su- Se quindi oggi possiamo parla- ma che invece, a causa dei dissi- peramento delle divisioni sia po- re di Coloncovez e di Sant’Anna di politici, è sempre più trascura- litiche che personali. Con l’ecce- come di quartieri che erano at- to e abbandonato. Ma proprio la zione dell’allora presidente della tivamente inseriti nella lotta di necessità di far rivivere l’attività cooperativa per la gestione del liberazione, pagando un pesante della Casa del popolo come con- centro Sergio Perini, gli altri soci, tributo di sangue, lo stesso non dizione di sviluppo dello stesso ma anche i rappresentanti poli- vale per Borgo San Sergio, che movimento partigiano e la con- tici e sociali non dimostrarono e all’epoca nemmeno esisteva. An- vinzione che occorresse instaura- non dimostrano grande interesse che sul monumento ai 130 ca- re rapporti nuovi e più tolleranti per il problema. Anche la lettera duti, eretto nel cimitero di San e costruttivi nella sinistra divisa, con cui i quattro promotori del- Sabba, non c’è il nome di San sono stati la molla che ha spro- la brigata di lavoro lanciavano SEKCIJE VZPI-ANPI V TRŽAŠKI POKRAJINI 21

NASELJE SV. SERGIJA, SV. ANA IN KOLONKOVEC Dušan Kalc

ogled na stvarnost krajevnih za združevanje in ozaveščanje sekcij VZPI-ANPI, kjer se ljudi, ki pa je zaradi političnih Pzgodovinski spomin in želja razprtij vse bolj opuščen in zane- po boljšem spajata v celoto, nam marjen. Prav potreba po ponov- v splošnem priča o veliki nave- ni oživitvi dejavnosti Ljudskega zanosti na vrednote nekdanjega doma, kot predpogoju tudi za ra- antifašističnega odporništva in zvoj samega partizanskega zdru- hkrati o prizadevanjih za ohra- ženja, pa tudi zavest, da je treba njanje teh vrednot v današnjem vzpostaviti nove, bolj spravljive odporništvu proti novim oblikam in tvorne odnose na razklani le- fašizma. Ta spomin in želja pa za- vici, je bila vzmet, ki je sprožila dobivata v posameznih sekcijah pripravljenost majhne skupinice specifične oblike, ki jih velja ra- članov krajevne sekcije VZPI- zumeti in upoštevati. -ANPI, da se korenito spopade s Sekcija Naselja Sv. Sergija, Sv. problemom. Teklo je leto 2012 in Ane in Kolonkovca ima prav go- v neki lonjerski osmici je mrzlega tovo posebno specifiko. Deluje zimskega večera ob kozarčku, ki namreč v najbolj obsežnem pred- ogreje dušo in srce, vzklila ideja mestnem rajonu Sv. Marije Mag- o delovni brigadi. Comariju in Si- dalene Spodnje, ki obsega nekdaj rottiju sta se pridružila še Bruno pretežno slovenska naselja Ko- Filippo »Pippo« Pezza Lobascio in Laokratis Paschos in lonkovec, Rovte in Sv. Ano ter po mara ta, da je njen sedež v Ljud- nastal je zametek delovne briga- vojni nastale naselitvene predele skem domu Palmiro Togliatti, ki de po vzoru delovnih brigad Ša- Judovec (Altura), Sv. Sobota (S. ga je nekdanja KPI postavila prav mac-Sarajevo in Brčko-Banovići. Sabba) in Sv. Sergij. Zanimivo je, pri Sv. Sergiju. Zato, ko obravna- In dejansko so pripravili plakate da je Naselje Sv. Sergija nastalo vamo zgodovino in dejavnost te s podobo prostovoljnih delovnih leta 1956 po načrtu slovitega ar- sekcije, ne moremo mimo omem- akcij v nekdanji Jugoslaviji ter s hitekta Ernesta Nathana Roger- be Ljudskega doma, ki ga je po tem pozvali javnost Naselja Sv. sa. Načrt je predvideval nasta- razkroju nekdanje komunistične Sergija, da se ob sobotah, od 9. ure nek pravega satelitskega mesta z partije doletela, kot vse tovrstne do 12.30 udeleži prostovoljnega vsemogočimi infrastrukturami, objekte, nekakšna negotovost dela za vzdrževanje in primerno objekti in službami, vendar se je usode, če že ne počasno hiranje. preureditev Ljudskega doma. uresničil v znatno manjši meri. Ob kozarcu osvežujoče pijače Odziv je bil kar spodbuden. De- Če torej danes lahko govorimo o sem se zapletel v kramljanje s lovna brigada je opravila precej Kolonkovcu in Sv. Ani kot o pre- predsednikom sekcije Naselja Sv. koristnega dela, kar je seveda delih, ki so bili aktivno vključeni Sergija, Sv. Ane in Kolonkovca ugodno vplivalo na dejavnost v narodoosvobodilno borbo in Mauriziom Comarijem in pod- Ljudskega doma. Poleti 2014 so zanjo plačali visok krvni davek, predsednikom Giorgiom Sirotti- v njem uspešno in odzivno pri- ne moremo istega trditi o Naselju jem, da bi iz pogovora sestavil kar redili celo pokrajinski festival Sv. Sergija, ki med NOB sploh ni najbolj verno sliko sekcije za naše VZPI-ANPI. Vsled vsega tega je obstajalo. Tudi na spomeniku 130 bralce. Že prve besede so se do- tudi krajevna sekcija združenja padlim, ki so ga postavili pred po- taknile Ljudskega doma Palmiro VZPI-ANPI postala nekakšen kopališčem pri Sv. Ani, seveda ni Togliatti kot osnovnega problema, zgled na pokrajinski ravni. Toda imena Sv. Sergija, pač pa je ime kot prostora, ki bi moral služiti kljub vsem naporom skupini ni Škednja, ki je bil med NOB pove- za zborovanja, za predavanja, za uspelo, da bi trajneje zapečatila zan s Kolonkovcem in Sv. Ano. razne kulturne, pa tudi družbene zanimanje krajevne javnosti za Kljub temu je Sv. Sergij danes in politične dejavnosti, ne naza- razvoj objekta in hkrati za čim središče sekcije partizanskega dnje za potrebe partizanskega uspešnejše premoščanje politič- združenja. Glavni razlog je ne- antifašističnega gibanja, skratka nih in zasebnih razprtij. Če iz- 22 SEZIONI ANPI-VZPI NELLA PROVINCIA DI TRIESTE 0-44

anche dei compagni sloveni. Ma questo fatto non rappresen- ta certamente un qualche osta- colo dal sapore nazionalistico, dato l’impegno della sezione fin dalla sua nascita a favorire la comprensione, il rispetto e la convivenza, come si rileva an- che dalle numerose conferenze sui pericoli del nazionalismo e dai molti incontri con operatori culturali e politici sloveni. Tra gli ospiti della sezione ci sono stati di recente Stojan Spetič, Jože Pirjevec, Gorazd Bajc, San- di Volk, Dunja Nanut e altri. La La casa a Coloncovez nella quale vennero stampati opuscoli illegali nel 1941 convivenza è stata anche ogget- Hiša v Kolonkovcu, kjer je bila leta 1941 nastavljena ilegalna tiskarna to di grande attenzione nell’ul- timo congresso della sezione in un appello per rapporti migliori e più collaborati- cui è stato anche approvato un ordine del giorno vi nella sinistra, inviata nel febbraio del 2015 alla a favore dell’introduzione dell’insegnamento facol- cooperativa e ai partiti, non sortì alcun effetto. La tativo della lingua slovena nelle scuole italiane di lettera si concludeva con l’augurio che la Casa del Trieste. popolo di S. Sergio ospitasse quanto prima nuove L’importante è mantenere e curare i rapporti frater- occasioni di discussione, a cominciare dalla classi- ni che si sono creati nei tempi difficili della comu- ca questione posta da Lenin “Che fare?” ne lotta partigiana di liberazione dal nazifascismo, Il presidente Comari, i vicepresidenti Sirotti e Lo- afferma Pippo Pezza, che era entrato nella Resisten- bascio, i membri del Comitato della sezione VZPI- za a soli tredici anni e vi aveva combattuto fino ANPI di S. Sergio, Coloncovez e Sant'Anna (che alla liberazione, che nel dopoguerra aveva parteci- conta circa 50 soci) Franco Russignan, Daniela pato alle azioni di lavoro Šamac-Sarajevo e Brčko- Grimaldi, Leo Curri, Sergio Marchesini, e i reviso- Banovići e successivamente aveva preso parte a ri Laokratis Paschos, Ranica Stanojevich e Claudio tutte le lotte dei lavoratori triestini, divenendo agli Zaccai sanno peraltro fornire parecchie risposte occhi degli antifascisti di Borgo S.Sergio e di tutto alla domanda di Lenin. Ne sono la prova le mol- l’antifascismo triestino una autentica leggenda. teplici iniziative che nonostante tutto si svolgono La sezione cura dunque tali rapporti e mantiene nella Casa del popolo o davanti ai monumenti. Ci- vivo il ricordo della lotta comune contro il nazifa- tiamo solo quelle svolte o in programma nel corso scismo, che nella zona di Santa Maria Maddalena del 2019: la presentazione del libro Bora scura di inferiore fu particolarmente vivace. A Coloncovez Leandro Lucchetti (intervistato da Stojan Spetič), le azioni contro il fascismo iniziarono già nel 1941. la presentazione del libro di Claudia Cernigoi Ope- Nella casa di Josip Cerkvenič – Dušan, ad esempio, razione Plutone, la presentazione della nuova edi- preparavano i volantini di propaganda, come quel- zione del libro di Livio Sirovich Cime irredente, la a favore di Pinko Tomažič e gli altri condannati la conferenza di Piero Purini sulla Giornata della del secondo processo triestino. Nel maggio del 1942 memoria, l’incontro con Riccardo Goruppi e Dunja apparvero i primi comitati OF. Dopo l’8 settembre Nanut con la presentazione del libro di ricordi del ‘43 gli attivisti locali procurarono armi e muni- degli anni da partigiano e della deportazione, la zioni dalla vicina caserma di S. Anna e iniziarono proiezione del documentario cubano Canto de la le adesioni in massa ai gruppi partigiani, mentre i vida dedicato a Ondina Peteani, deportata ad Au- giovani che erano stati inseriti nei battaglioni spe- schwitz, la presentazione di Dunja Nanut del libro ciali si univano alle Brigate d’oltremare. Va anche ri- di Lida Turk su Zora Perello, partigiana morta a Ra- cordato che a Santa Maria Maddalena inferiore al n. vensbruck. 522 operò per lungo tempo la stamperia clandestina Una delle specificità della sezione consiste anche a ciclostile Morje 0-44-1, (da cui prende il nome il nel fatto che la sua dirigenza è quasi completamen- nostro giornale), dove venivano stampati giornali e te di nazionalità italiana, anche se tra i soci ci sono materiali di propaganda nelle due lingue. SEKCIJE VZPI-ANPI V TRŽAŠKI POKRAJINI 23

vzamemo takratnega predsednika zadruge za upra- Plutone«; predstavitev dopolnjene izdaje knjige Li- vljanje doma Sergia Perinija, so drugi zadružniki, via Sirovicha »Cime irredente«; konferenca Piera pa tudi družbeni in politični predstavniki pokazali Purinija o Dnevu spomina; srečanje z Riccardom in še kažejo do tega problema precejšnjo mlačnost. Goruppijem in Dunjo Nanut ter predstavitev knji- Tudi pismo s pozivom po oživljanju Ljudskega ge spominov na partizanska leta ter na deportacijo; doma kot jamstva za boljše, tvornejše in enotnej- projekcija kubanskega dokumentarca »Canto de la še odnose ter za trajnejše sodelovanje na levici, ki vida« o Ondini Peteani, ki je bila deportirana v Au- ga je februarja 2015 četverica pobudnikov delovne schwitz; predstavitev knjige Lide Turk o Zori Perel- brigade naslovila na zadrugo in politične stranke, lo, partizanki, ki je umrla v Ravensbrucku. ni veliko zaleglo. Pismo se zaključuje z voščilom, Specifika sekcije se kaže tudi v tem, da je njeno vod- da bi v Ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija prišlo stvo skoraj v celoti italijanske narodnosti, čeprav je čimprej do novih priložnosti za diskusijo, začenši s med članstvom kar nekaj slovenskih tovarišev. To klasičnim Leninovim vprašanjem »Kaj storiti?« pa ne predstavlja nikakršne ovire s nacionalistič- Odgovorov na to vprašanje predsedniku Coma- nim priokusom, kajti sekcija si od samega začetka riju, podpredsednikoma Sirottiju in Lobasciu, ter prizadeva za popolno razumevanje, spoštovanje in drugim članom odbora sekcije VZPI-ANPI Sv. Ser- sožitje, kar se kaže tudi v številnih predavanjih o na- gij, Kolonkovec, Sv. Ana, ki šteje okrog 50 članov, cionalističnih nevarnostih ter v prav tako pogostih (Francu Russignanu, Danieli Grimaldi, Leu Curriju, srečanjih s slovenskimi kulturnimi in političnimi Sergiu Marchesiniju ter nadzornikom Alessandru delavci. Med gosti sekcije so bili v zadnjem razdo- Maurichu, Ranici Stanojevich in Claudiu Zaccaiu) bju med drugimi Stojan Spetič, Jože Pirjevec, Gora- sicer ne manjka.To se kaže v raznih pobudah, ki se zd Bajc, Sandi Volk, Dunja Nanut. Vprašanju sožitja vseskozi in kljub vsemu vrstijo v prostorih Ljud- je namenil veliko pozornost tudi zadnji kongres sek- skega doma ali pred spomeniki padlim. Naj ome- cije, na katerem so med drugim sprejeli resolucijo z nimo le tiste, ki so stekle ali so v načrtu za leto zahtevo po uvedbi neobveznega poučevanja sloven- 2019: predstavitev knjige »Bora scura« Leandra Lu- skega jezika v italijanskih šolah na Tržaškem. cchettija (pogovor z avtorjem Stojanom Spetičem); Bistveno je ohranjati in gojiti bratske odnose, ki so predstavitev knjige Claudie Cernigoi »Operazione v hudih časih nacifašističnega nasilja označevali skupno partizansko borbo za osvoboditev, pravi Pi- ppo Pezza, ki se je kot trinajstletni deček pridružil partizanski vojski ter se v njej boril do osvobodi- tve, ki se je po vojni udeležil delovnih akcij Brčko- -Banovići in Šamac-Sarajevo ter nato sodeloval v vseh tržaških delavskih bojih in ki je za antifašiste Naselja Sv. Sergija ter za širšo tržaško antifašistič- no javnost prava legenda. Sekcija zato goji te odnose in ohranja spomin na skupno borbo proti nacifašizmu, ki je bila na obmo- čju Sv. Marije Magdalene Spodnje nadvse živahna. Na Kolonkovcu so že leta 1941 vodili antifašistične akcije. Na domu Josipa Cerkveniča- Dušana so na primer razmnoževali letake za propagandne akcije, med katerimi velja omeniti zlasti akcijo v podporo Pinka Tomažiča in drugih obsojencev na drugem tržaškem procesu. Maja 1942 so se pojavili prvi od- bori OF. Po 8. septembru 1943 so domači aktivisti priskrbeli strelivo in orožje iz vojašnice pri Sv. Ani in začeli so se množični odhodi v partizane, med- tem ko so se fantje iz posebnih bataljonov vključe- vali v Prekomorske brigade. Posebej velja omeniti, da je pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji na številki 522 dalj časa delovala ciklostilna tehnika »Morje 0-44-1«, kjer so tiskali časopisje in propagandni material v obeh jezikih. Po tehniki Morje 0-44 nosi naslov tudi naše glasilo. 24 MARZABOTTO 75 ANNI FA 0-44

ECCIDIO DI MONTE SOLE Marinella Salvi

alentina Cuppi è stata eletta educazione alla pace, il Centro Il 29 settembre del 1944 Reder si quest’anno Sindaca di Mar- Visite con l’aula didattica de- spinse in Emilia e con migliaia Vzabotto con l’80% dei voti. dicata a Dossetti (che è sepolto di SS cominciò a risalire le pen- La serata di chiusura della cam- quassù, nel cimitero di Casaglia, dici di Monte Sole. E’ conosciuta pagna elettorale l’ha vista parlare proprio dove 75 anni fa furono come la “strage di Marzabotto” di lavoro, turismo responsabile, trucidate 80 persone) e itinerari ma fu la distruzione di centina- cura del territorio, scuola, cultu- ben segnati, cippi, targhe, ruderi. ia di nuclei abitati: sette giorni ra, sport, accoglienza… Alla fine E’ il Parco Storico di Monte Sole: durante i quali i tedeschi fuci- del suo intervento ha sorriso alla 6300 ettari di boschi, declivi, larono e bruciarono senza inter- folla dicendo “Adesso fatemi un anfratti, nella morbida dorsale ruzione né distinguo. Frazioni, regalo. Cantiamo tutti assieme” e appenninica tra il fiume Reno casolari sparsi, chiese, fienili, la piazza tutta ha cantato con lei e il torrente Setta, con il grande piccoli borghi. Donne, bambini, “Bella Ciao”. prato sotto la cima che accoglie, preti, uomini e animali. Centina- Perché Marzabotto continua a soprattutto il 25 aprile, migliaia ia di corpi straziati dalle bombe coniugare pragmatismo e me- di persone – e tanti, tanti giovani a mano, smembrati e carboniz- moria. Perché, come tutte le co- - che risalgono i sentieri da ogni zati, rimasero per mesi sepolti munità che hanno vissuto espe- lato in un pellegrinaggio antifa- dalle macerie dal fango e dalla rienze estreme di persecuzione e scista. Perché Monte Sole è sta- neve. Solo dopo il maggio 1945 ferocia, si è ricostruita con una to teatro della più efferata strage fu possibile stilare un qualche coesione speciale. L’orrore resta nazifascista d’Europa. elenco delle vittime individuate strettamente legato ai valori di Nel settembre 1944 da Mon- e ricomposte. I partigiani della chi quell’orrore ha voluto com- te Sole gli uomini della Brigata Brigata “Stella Rossa”, drammati- battere ed ogni scelta segue il “Stella Rossa” potevano vedere camente inferiori come numero e solco tracciato dalla lotta per la la V^ armata americana ferma capacità di fuoco, lasciarono sul libertà, la democrazia, la pace. nella valle del Reno e sperava- terreno 250 uomini. Il corpo del Marzabotto, vista da fuori, mo- no, credevano, che finalmente la loro comandante, Mario Muso- stra un suo nucleo di apparente guerra sarebbe finita e la libertà lesi “Lupo”, fu ritrovato soltanto diffidenza ma poi si scopre che è conquistata. Per mesi si erano un anno dopo. Marzabotto fu li- capace di ascoltare, di includere scontrati con le truppe tedesche bera il 19 aprile 1945. e condividere, di avere profonda nello sforzo costante di sabotarne consapevolezza di cosa signifi- i rifornimenti e di interrompere chi “bene comune”. Non è per la fortificazione della Linea Go- caso che l’Iftar di fine Ramadan, tica che tagliava orizzontalmente ma non è l’unica occasione, met- l’Italia dal Tirreno all’Adriatico. ta a tavola centinaia di persone Da Monte Sole, da lassù, si domi- a scambiare il proprio cibo con nava la strada ferrata e due delle quello cotto nelle tajine di coccio tre strade che uniscono Firenze delle famiglie musulmane che a Bologna. Un ultimo sforzo e si qui hanno trovato casa. E poi gli sarebbe tornati a casa, liberi. spettacoli estivi nel teatro di pa- Non andò così. Non subito, alme- glia della zona archeologica, la no. Scuola di Pace a Monte Sole, le L’eccidio di Monte Sole fu la tra- bottiglie di alluminio per elimi- gica tappa finale di una «marcia nare la plastica…piccole e grandi della morte» che il 16° Panzer- iniziative che parlano di cultura, grenadier SS «Reichsfuhrer», al solidarietà, amore per il proprio comando di Walter Reder, aveva territorio… iniziato il 12 agosto in Versilia Già, la Scuola di Pace con l’osser- per lasciare dietro di sé, come vatorio permanente sulle cause aveva ordinato Kesserling, “terra dei conflitti e il laboratorio di bruciata”. MARZABOTTO PRED 75 LETI 25

POKOL NA MONTE SOLE Marinella Salvi

alentino Cuppi so letos iz- volili za županjo Marzabot- Vta z 80 % glasov. Zvečer ob zaključku volilne kampanje je še govorila o delu, o osveščenem tu- rizmu, o pozornosti za teritorij, o šoli, športu, sprejemanju tujcev... Na koncvu svojega posega se je nasmehnila množici rekoč: »Se- daj me obdarujte. Zapojmo vsi skupaj« in množica je z njo zape- la »Bella ciao«. Marzabotto namreč še vedno združuje pragmatizem s spomi- nom. Kajti, kot vse skupnosti, ki Monumento ai martiri dell’eccidio di Marzabotto/Spomenik žrtvam pokola v Marzabottu so doživele ekstremne izkušnje preganjanja in nasilja, se je pre- 75 leti pobili 80 ljudi), pa dobro Pokol na Monte Sole je bil za- tvorila v posebno povezanost. označene poti, nagrobniki, plo- ključna tragična etapa »pohoda Grozote ostajajo tesno povezane šče, razvaline. Pa Zgodovinski smrti«, ki ga je 16. Panzergrena- z vrednotami tistih, ki so se tem park v Monte Sole: 6300 hektarov dier SS «Reichsfuhrer» pod po- grozotam uprli, in vsakršna izbi- gozdov, vzpetin, globeli na meh- veljstvom Walterja Rederja začel ra sledi brazdi, ki jo je zaznamo- kem apeninskem hrbtu med reko 12. avgusta v Versiliji, da bi pu- val boj za svobodo, demokracijo Reno in potokom Setta, z velikim stil za sabo »pogorišče«, kot je za- in mir. Gledano od zunaj Marza- travnikom pod vrhom, kjer se zla- ukazal Kesserling. botto kaže neko svoje jedro navi- sti 25. aprila zberejo tisoči ljudi 29. septembra 1944 je Reder pro- dezne nezaupljivosti, vendar se – predvsem veliko mladih – ki se drl v Emiliji ter se začel s tisoči izkaže, da je sposoben prisluh- z vseh strani zgrinjajo na antifa- esesovci vzpenjati po pobočjih niti, vključevati in združevati in čističnem pohodu. Monte Sole je Monte Sole. Poznan je kot »pokol da se globoko zaveda, kaj pomeni bilo namreč prizorišče enega naj- v Marzabottu«, vendar je šlo za »skupno dobro«. Ni naključje, da bolj okrutnih nacifašističnih po- uničenje več sto naselij: sedem iftar (večerja) ob koncu ramada- kolov v Evropi. dni brez oddiha so Nemci pobi- na privabi k mizi več sto ljudi, ki Septembra 1944 so borci brigade jali in požigali. Vasi, kmečke hiše izmenjujejo svojo hrano s hrano, »Stella Rossa« lahko opazovali na samem, cerkve, senike, mala pripravljeno v glinastih posodah z višave Monte Sole 5. ameri- naselja. Ženske, otroke, duhovni- muslimanskih družin, ki so se tu ško armado, razmeščeno v doli- ke, ljudi in živali. Več sto trupel, nastanile. Pa poletne prireditve ni Rena, ter upali in verjeli, da ki so jih raztrgale in pooglenele v slamnatem gledališču v arhe- bo končno konec vojne in da bo ročne bombe, je ostalo več mese- ološkem območju, Šola miru v svoboda zagotovljena. Mesece in cev pokopanih pod ruševinami, kraju Monte Sole, aluminijaste mesece so se spopadali z nemško pod blatom in snegom. Šele po 1. steklenice za odpravo plastič- vojsko ob nenehnih naporih, da maju 1945 je bilo mogoče sesta- nih... male in velike pobude, ki bi sabotirali oskrbovanje ter utr- viti približen seznam žrtev. Parti- govorijo o kulturi, solidarnosti, jevanje Gotske črte, ki je vodo- zani brigade »Stella Rossa«, ki so ljubezni do lastnega teritorija... ravno rezala Italijo od Tirenske- bili po številu in oborožitvi ne- Da, Šola miru s stalno opazoval- ga do Jadranskega morja. Z vrha primerno šibkejši, so pustili na nico, ki proučuje vzroke konflik- Monte Sole se je dalo nadzirati bojišču 250 borcev. Truplo njiho- tov, ter z laboratorijem za vzgojo k železniško progo ter dve cesti, ki vega poveljnika Maria Musolesi- miru, Obiskovalni center z didak- povezujeta Firence z Bologno. Še ja »Lupa« so našli šele po enem tično avlo, posvečeno Dossettiju zadnji napor in bi se lahko vrnili letu. Marzabotto je bil osvobojen (ki je pokopan tu, na pokopališču svobodni na svoje domove. 19. aprila 1945. v Casaglii, prav tam, kjer so pred Toda ni šlo tako. Vsaj ne takoj. 26 L’ELENCO DELLE VITTIME DELLA SECONDA GUERRA MONDIALE IN SLOVENIA 0-44

COME SCRIVERE LE STATISTICHE DELLE VITTIME Ivan Vogrič ’Istituto di Storia Contem- perquisizione, trovarono mate- nata nel 1913 a Trieste e poi stabi- poranea di Lubiana sta ge- riale comunista che nasconde- litasi a Maribor per circa vent’an- Lstendo dal 1997, sistemati- va); dieci anni prima anche lei ni. Alcuni mesi prima dell’attacco camente, l’elenco delle vittime si trasferì a Lubiana assieme ai contro la Jugoslavia, nell’autun- della seconda guerra mondiale familiari. Dell’elenco non fanno no 1940, iniziò a lavorare come in Slovenia. I risultati di questo parte invece numerosi sloveni di insegnante presso il ginnasio di lavoro sono consultabili sul por- Trieste, di Gorizia e della provin- Kosovska Mitrovica dove venne tale www.sistory.si, dove sono cia di Udine, nati, come Tomšič fucilata nel 1942 come attivista. pubblicati i nominativi delle per- e la Pregarc, nell’area che rientra Bogomir Puc, classe 1917 di sone perite. L’elenco viene man sotto l’Italia e morti nel territorio Koroška Bela presso Jesenice, vis- mano aggiornato: attualmente vi della Slovenia. In questa catego- se gli anni della gioventù ad Auri- sono circa 100.000 nominativi. ria rientrano, per esempio, molti sina. Successivamente si trasferì L’arco di tempo preso in esame combattenti delle brigate d’oltre- nel luogo natale dove (in quanto inizia con l’aprile 1941 (l’attacco mare che persero la vita durante cittadino jugoslavo) venne arruo- contro la Jugoslavia) e si conclu- la liberazione della Jugoslavia (e lato nel regio esercito. Durante de con il gennaio 1946 (gli ultimi della Slovenia), dove però, prima l’attacco alla Jugoslavia nel 1941 eccidi post-bellici). Per la parte della guerra, non avevano dimo- venne fatto prigioniero dai tede- del Litorale; che rientra ora sotto ra. Essendo residente in quello schi e mandato ai lavori forzati la giudisdizione slovena, questo che è l’attuale territorio sloveno a Belgrado dove morì nel 1943. arco di tempo si estende al 10 figura invece in queste statisti- Nell’elenco delle vittime in un giugno 1940 (data dell’entrata che il sacerdote Lado Piščanc, primo momento non venne inse- dell’Italia in guerra). Il progetto nato a Barcola nel 1914 e morto rito; questo venne fatto dopo che i comprende tutti i residenti che a Cerkno nel 1944, subito dopo familiari segnalarono l’anomalia. persero la vita a causa delle vio- l’attacco tedesco contro i parte- A dimostrazione che la statistica lenze di guerra e delle relative cipanti della scuola di partito in può essere bizzarra. conseguenze (eccidi extra-giu- tale località. A Cerkno, dove era Come dichiarò in un’intervista diziari). Dal punto di vista geo- cappellano, fu ucciso, insieme al Delo di Lubiana nel 2012 la grafico è limitato all’area dell’at- ad altri, per mano partigiana in responsabile del progetto, Vida tuale Repubblica di Slovenia: ciò quanto sospettato di tradimento Deželak Barič, il metodo adope- significa che non comprende le (ancor oggi se ne sta discutendo). rato in questa ricerca consente vittime all’infuori dei suoi confi- Sorprendono forse i casi quali di »avvicinarci in maniera abba- ni sebbene in molti casi fossero quello della scrittrice Mara Hus, stanza precisa« al numero delle di nazionalità slovena e invece si nata a Sesana nel 1900 e morta vittime. Ciò significa che alcuni calcolano le vittime di altre na- nel 1944 a Banjaluka sotto il fuo- dati (nonostante il fatto che i ri- zionalità (tedesca, italiana, ecc.) co dei tedeschi: viveva in Bosnia cercatori si avvalgono dei registri che erano residenti negli ambiti gli ultimi anni di vita e prima si parrocchiali e siano presenti in dell’attuale Slovenia. era stabilita in Macedonia, a Bel- loco) continuano ad essere non Ecco alcuni esempi. Nelle stati- grado e a Lubiana. Anch’essa non del tutto attendibili. In pratica stiche delle vittime troviamo il figura nell’elenco in questione in non si giungerà mai in fondo alla noto antifascista Tone Tomšič, quanto durante la guerra risiede- cosa. E’ chiaro però questo: il nu- nato a Roiano nel 1904 e ucciso va all’infuori dei confini dell’at- mero delle vittime continua a sa- nel 1942 nella famigerata Gra- tuale Slovenia (sebbene nell’ex lire in quanto dal 2012 ad oggi è mozna jama (Cava di Ghiaia) di stato comune). Infatti la residenza aumentato di altri duemila nomi. Lubiana, città dove si trasferì con durante la guerra, com’è ricorda- La somma di centomila, che la famiglia nel 1920. Parimen- to in precedenza, è il criterio di comprende le vittime dell’una ti figura Vida Pregarc, nata nel fondo per l’inclusione nella lista, e dell’altra parte, civili ed altri, 1920 a San Giacomo e fucilata a prescindere dall’appartenenza e rappresenta il 6,7% dell’inte- nel 1942 davanti alla fabbrica nazionale della vittima. Proprio ra popolazione, è paurosamente lubianese dove lavorava (presso per questo da essa rimase fuori alta. Anche in base ai criteri di la quale i fascisti, durante una l’eroe nazionale Silvira Tomasini, oggi. POPIS ŽRTEV DRUGE SVETOVNE VOJNE NA SLOVENSKEM 27

KAKO VODITI STATISTIKO ŽRTEV VOJNE Ivan Vogrič nštitut za novejšo zgodovi- mejcev), rojenih, kot Tomšič in kjer so ga (ker je bil jugoslovan- no v Ljubljani od leta 1997 Pregarčeva, na ozemlju, ki spada ski državljan) vpoklicali v kralje- Isistematično popisuje žrtve pod današnjo Italijo, in umrlih vo vojsko. Med napadom na Ju- druge svetovne vojne na Sloven- na ozemlju Slovenije. Sem spa- goslavijo leta 1941 so ga Nemci skem. Rezultat tega dela je raz- dajo npr. mnogi prekomorci, ki ujeli in poslali na prisilno delo v viden na portalu www.sistory.si, so izgubili življenje pri osvobaja- Beograd, kjer je umrl leta 1943. kjer je objavljen imenski seznam nju Jugoslavije in Slovenije, kjer Na seznam žrtev prvotno ga niso smrtnih žrtev. Seznam se sproti pa pred vojno niso imeli prebi- uvrstili; to so storili potem, ko so osvežuje; trenutno je vseh imen vališča. Ker je imel prebivališče svojci opozorili na to. To je do- okrog 100.000. Časovni okvir se na ozemlju današnje Slovenije, kaz, kako je statistika lahko bi- začne aprila 1941 (z napadom je, po drugi strani, v to statistiko zarna. na Jugoslavijo) in konča januar- vključen duhovnik Lado Piščanc, Kot je izjavila v intervjuju za ja 1946 (ko so izvedli zadnje po- rojen leta 1914 v Barkovljah, ljubljansko Delo leta 2012 vod- vojne poboje). Za del Primorske, umrl pa v Cerknem 1944 takoj po ja projekta Vida Deželak Barič, ki spada zdaj pod Slovenijo, je znanem nemškem napadu na te- nam metoda, uporabljena za to ta okvir širši, saj upošteva čas od čajnike tamkajšnje partijske šole; raziskavo, omogoča, da, glede 10. junija 1940 (datuma vstopa v Cerknem, kjer je kaplanoval, je števila žrtev, pridemo do “precej Italije v vojno). Projekt zajema bil, skupaj z drugimi, žrtev parti- natančnega približka”. To pome- vse stalno bivajoče osebe, ki so zanske roke, ker je bil osumljen ni, da so nekateri podatki (kljub izgubile življenje zaradi vojnega izdaje (še zdaj potekajo razprave temu, da so raziskovalci pregle- nasilja ter zaradi posledic vojne o tem). dali matične knjige in šli na te- (povojni poboji), geografsko pa Mogoče presenečajo prime- ren) še vedno izmuzljivi. Nikoli je zakoličen na območje dana- ri kot je npr. pisateljica Mara ne bomo torej prišli čisto do dna šnje Republike Slovenije. To po- Hus, rojena v Sežani leta 1900 glede števila žrtev. Je pa jasno meni, da ne upošteva žrtev zu- in umrla leta 1944 v Banjaluki nekaj: števec žrtev še vedno teče, naj njenih meja, čeprav so bili v pod ognjem nemških vojakov; saj se je od 2012 do danes zvišal mnogih primerih tudi slovenske v Bosni je živela zadnja leta ži- za nadaljnjih dvatisoč imen. Šte- narodnosti. Po drugi strani upo- vljenja, pred tem v Makedoniji, vilo sto tisoč, ki obsega žrtve na števa žrtve drugih narodnosti Beogradu in Ljubljani. Tudi nje eni in drugi strani, civiliste idr., (npr. nemške, italijanske, itd.), ni na seznamu žrtev, ker je med oz. 6,7% celotnega prebivalstva, ki so stalno prebivale v okviru vojno prebivala zunaj današnje pa je grozljivo visoko. Tudi po se- današnjih meja Slovenije. Slovenije (čeprav v nekdanji danjih merilih. Nekaj primerov. V statistiki žrtev skupni državi). Prebivališče med najdemo obče znanega Toneta vojno pa je, kot rečeno, kriterij Tomšiča, rojenega v Rojanu leta za uvrstitev na seznam, ne glede “E importante cercare le cose 1904 in umorjenega leta 1942 v na narodnost žrtve. Prav zaradi che hanno un vero valore: zloglasni Gramozni jami v Lju- tega je iz njega izpadla narodna la giustizia, la solidarietà, bljani, kamor se je z družino herojka Silvira Tomasini, rojena l’accoglienza, la fraternità, preselil leta 1920. Prav tako naj- leta 1913 v Trstu in živeča v Ma- la pace, tutte cose che costi- demo Vido Pregarc, rojeno leta riboru približno dve desetletji. tuiscono la vera dignità 1920 pri Svetem Jakobu v Trstu Nekaj mesecev pred napadom dell’uomo”. in ustreljeno leta 1942 na dvo- na Jugoslavijo, jeseni 1940, se je “Pomembno je iskati stvari, ki rišču ljubljanske tovarne, kjer je zaposlila kot učiteljica na gim- imajo pravo vrednost: pravič- bila zaposlena (in kjer so fašisti, naziji v Kosovski Mitrovici, kjer nost, solidarnost, sprejeman- pri preiskavi, našli partijsko li- je bila ustreljena leta 1942 kot je, bratstvo, mir. To so stvari, teraturo, ki jo je skrivala); deset aktivistka. ki tvorijo pravo dostojanstvo let prej se je tudi ona preselila tja Bogomir Puc, rojen leta 1917 človeka”. skupaj s svojci. Ni pa v seznamu na Koroški Beli pri Jesenicah, je Papa Francesco žrtev številnih tržaških, goriških mlada leta preživljal v Nabrežini. Papež Frančišek in beneških Slovencev (t.i. za- Nato se je preselil v rodne kraje, 28 90° ANNIVERSARIO 0-44

VLADIMIR GORTAN PRIMO FUCILATO PER ORDINE DEL TRIBUNALE SPECIALE Dušan Kalc

ovanta anni fa moriva sot- rare dal fascismo, ovvero Trieste, cabina elettorale e il si deposto to il piombo della milizia Istria, Gorizia e Rjeka). Nell’ille- in un’ urna sotto il controllo dei Nfascista Vladimir Gortan, galità i Tigrovci organizzavano la scrutinatori. Rendendo palese prima vittima del regime di Mus- propaganda antifascista, organiz- il voto le elezioni avevano un solini nell’allora Venezia Giulia. zando corsi di insegnamento del- carattere fortemente intimidato- Il Tribunale speciale per la difesa le lingue proibite, diffondendo la rio. Le votazioni dovevano per- dello Stato l’aveva condannato a stampa clandestina, ma anche at- ciò essere boicottate “con tutti i morte il 16 ottobre 1929 al pro- tuando azioni di sabotaggio con- mezzi”. Il compito venne asse- cesso di Pola. L’esecuzione ebbe tro le scuole italiane, caserme e gnato a Gortan, che si era avvi- luogo la mattina del giorno se- altre strutture fasciste. cinato all’organizzazione Borba guente. Uno dei momenti cruciali dell’i- (un ramo del TIGR di Trieste), nacque a Beram vicino a Pisino niziale rivolta antifascista in e ad altri compagni. Per boicot- il 7 giungo 1904 da una umile Istria furono le elezioni parla- tare le elezioni decisero di adot- famiglia contadina e, come mol- mentari del 1929, decisive per tare lo stesso metodo usato dai ti altri giovani patrioti, si oppose il rafforzamento del potere fa- fascisti nelle votazioni del 1921 alla violenta politica di snazio- scista. Le votazioni dovevano e del 1924 quando avevano im- nalizzazione del regime fasci- avere un carattere plebiscitario pedito alla gente di votare “con sta. In un discorso pronunciato tanto che gli elettori potevano tutti i mezzi”, usando bastoni e al Teatro Ciscutti di Pola il 20 esprimersi con un si o un no su fucili per impedire alla gente di settembre 1920 Mussolini si era una lista bloccata di 400 nomi esprimersi contro le camice nere. vantato, con il suo stile sprez- dei più fedeli rappresentanti del Decisero così di disperdere con zante, della “brillante” azione regime. Ogni elettore ( le donne spari in aria le colonne di votanti dell’incendio del Narodni dom non avevano diritto di voto) ve- che i fascisti stavano conducen- di Trieste e delle altre “imprese” niva fornito di due schede, una do in modo coatto verso Pisino. squadristiche ribadendo che “ di per approvare la lista, l’altra per Vennero predisposti due agguati fronte a una razza come la slava, respingerla. Le schede venivano sulle strade verso Pisino. Nel pri- inferiore e barbara, non si deve poi depositare in due urne sepa- mo Gortan riuscì, con la compli- seguire la politica che dà lo zuc- rate, il no veniva lasciato nella cità di alcuni compagni adegua- cherino, ma quella del bastone”. tamente informati, a disperdere i Tutto ciò portò inevitabilmente votanti sparando in aria, mentre al “genocidio culturale”, come nel secondo agguato, condotto lo definì lo storico Elio Apih. Il da Viktor Bačač, Dušan e Vjeko- divieto dell’uso della lingua slo- slav Ladavac, una pallottola de- vena e croata nelle scuole, nei viata uccise, per fatalità, Ivan Tribunali, negli uffici pubblici e Tuhtan e ferì un altro elettore. La addirittura nelle chiese, l’italia- reazione fascista fu immediata: nizzazione dei nomi dei luoghi più della morte di Tuhtan, subi- e dei cognomi, la soppressione to proclamato martire, sebbene di tutte le organizzazioni e isti- notoriamente antifascista, il re- tuzioni slovene e croate di carat- gime volle stroncare ogni forma tere culturale, ricreativo ed eco- di insurrezione. Venne messa nomico portò inevitabilmente una taglia di 50.00 lire sulla testa ad una reazione antifascista. In dei leader della rivolta contro le tutto il Litorale e in Istria comin- elezioni. Gortan venne arrestato ciarono a formarsi i nuclei del- a seguito di una delazione già a le organizzazioni Borba e TIGR fine marzo, durante un tentativo (acronimo formato dalle iniziali di fuga oltre confine, e rinchiuso delle città e dei territori da libe- Vladimir Gortan nelle carceri di Pola dove fu tor- 90. OBLETNICA SMRTI 29

VLADIMIR GORTAN, PRVA ŽRTEV POSEBNEGA SODIŠČA Dušan Kalc

red 90 leti je pod streli faši- stične milicije padel Vladi- Pmir Gortan. Bil je prva žrtev Mussolinijevega režima na tleh tedanje Julijske krajine. Poseb- no fašistično sodišče za državno varnost je na procesu v Pulju, 16. oktobra 1929, po hitrem postopku izreklo smrtno kazen, ki so jo iz- vedli že naslednjega dne zarana. Vladimir Gortan, doma iz Berama pri Pazinu, kjer se je rodil 7. juni- ja 1904 v revni kmečki družini, je bil eden od številnih mladih do- moljubov, ki so se uprli nasilni ra- znarodovalni politiki fašističnega režima. Že 20. septembra 1920 se Campagna elettorale per Mussolini nel 1929/ Volilna kampanja za Mussolinija leta 1929 je Mussolini med govorom v pulj- skem gledališču Ciscutti bahal nad ti italijanskim šolam, vojašnicam se je odločil z “da” ali “ne” pa je “briljantnim” požigom Narodnega in drugim objektom s fašističnim moral ob izhodu izročiti skruti- doma v Trstu in drugimi kriminal- predznakom. natorjem “skrbno zapečateno”, nimi skvadrističnimi “podvigi” ter Eden ključnih trenutkov začetne- kar je prav gotovo na marsikoga v svojem prezirljivem slogu ugo- ga antifašističnega odpora v Istri delovalo ustrahovalno. tavljal, da “spričo manjvredne in so bile parlamentarne volitve Volitve je bilo treba na nek način barbarske slovanske rase ne gre leta 1929, ki so bile odločujoče- bojkotirati »z vsem sredstvi« in uporabljati politike sladkorčka, ga pomena za utrditev fašistične Gortan, ki se je konec leta 1928 temveč gorjače.” To je neizbežno oblasti. Volitve so imele značaj pridružil organizaciji Borba, veji vodilo v “kulturni genocid”, kot ga plebiscita, saj se je bilo treba le Tigra na Tržaškem, si je skupaj z je imenoval zgodovinar Elio Apih. z “da” ali “ne” izreči za fašistič- drugimi tovariši prevzel to nalo- Prepoved uporabe slovenskega in no kandidatno listo s 400 imeni go. Odločili so se, da bodo sku- hrvaškega jezika na šolah, na sodi- najzvestejših predstavnikov reži- šali s streljanjem razgnati kolone šču, v javnih uradih in celo v cer- ma. Vsak volivec (ženske takrat volivcev, ki so jih fašisti prisilno kvi, poitalijančevanje krajevnih še niso glasovale) je na volišču vodili na volišče v Pazin. Izbra- imen in priimkov, ukinitev vseh dobil dve glasovnici. Eno (tisto, s li so isto metodo, ki so jo fašisti slovenskih in hrvaških kulturnih, katero se ni strinjal) je moral pu- uporabili za volitve v letih 1921 in športnih in gospodarskih društev stiti v žari, drugo (tisto, s katero 1924, ko so »z vsemi sredstvi«, s in ustanov so neizbežno privedle puškami in gorjačami, preprečili do antifašistične reakcije. Po vsej ljudem, da bi glasovali za liste, ki Primorski in Istri so začele nasta- niso bile po godu črnosrajčnikom. jati tajne celice organizacij Borba Gortan in tovariši so pripravili in TIGR (po začetnicah krajev, dve zasedi na cestah, ki sta vodili ki bi jih bilo treba osvoboditi fa- v Pazin. Gortanu je v prvi zasedi šizma, to je Trsta, Istre, Gorice in samemu uspelo, da je s strelja- Rijeke) in se ilegalno posvečale njem v zrak razgnal kolono, v ka- antifašistični propagandi, prireja- teri so nekateri volivci vnaprej do- nju tečajev prepovedanih jezikov, govorjeno sprožili preplah. Hudo širjenju ilegalnega tiska, pa tudi La casa natale di Gortan a Beram pa se je zapletlo z drugo zasedo, v raznim sabotažnim akcijam pro- Gortanova rojstna hiša v Beramu kateri so bili Viktor Bačač ter Du- 30 90° ANNIVERSARIO 0-44

turato. Altri quattro membri della cellula del Borba di Berm vennero arrestati un mese dopo, oltre ai tre menzionati venne arrestato anche Živko Gortan. Tutti vennero poi condotti nelle carceri di Regina Coeli a Roma. Il regime fascista ebbe un’occasio- ne unica per stroncare ogni reazione antifascista. Prima ancora del processo del Tribunale speciale, spostato per l’occasione da Roma a Pola, fu chiaro che le pene sarebbero state esemplari. Il Presiden- te del Tribunale speciale accingendosi a raggiun- gere Pola si espresse in questi termini: “andiamo a sparare.” Il regime intendeva mandare a morte i cinque arrestati ma, come si è saputo in seguito, il fratello di Živko Gortan, avvocato a Zagabria, aveva La brigata partigiana che ha preso il nome di Vladimir Gortan chiesto al nunzio apostolico di Belgrado Pelegrinet- Partizanska brigada, ki so jo poimenovali po Vladimiru Gortanu ti di intercedere presso il Papa Pio XII in favore dei processati. Il Papa era intervenuto presso Musso- Gortan, sebbene innocente per la morte del Tuhtan, lini, che non volendo inimicarsi il clero, conside- ed emanò la pena di trenta anni di carcere per gli rando che avevano appena stipulato il Concorda- altri quattro. Il manifesto con la notizia della fuci- to tra il Vaticano e lo Stato italiano, acconsentì di lazione del Gortan venne esposto in ogni comune graziare quattro arrestati chiedendo però la testa di dell’Istria. Così si concluse il primo atto dell’attivi- Vladimir Gortan considerato il “capo della banda tà delittuosa del Tribunale speciale per la sicurezza terroristica”. Il Tribunale speciale mandò a morte dello Stato nella Venezia Giulia. PARTE DEI LOCALI DI VIA COLOGNA SARÀ PROPRIETÀ DELLA NOSTRA ASSOCIAZIONE arte dei locali nella cantina e magnanimità, ma anche che un per la dimostrazione del pieno nel pianoterra dell’immobi- singolo imprenditore possa esse- rispetto per la lapide commemo- Ple di via Cologna, dove negli re ben più comprensivo, genero- rativa che nel 2010 è stata posta anni 1944/45 operava l’ispettora- so e giusto degli amministratori sulla facciata dell’edificio, allora to nazifascista per l’ordine pub- locali, bravi a parlare in pubbli- di proprietà della Provincia. » Qui blico nel Friuli Venezia Giulia co, ma di fatto indisponibili a sangue e dolore la nostra e la e dove gli uomini della tragica- dare o fare qualcosa. tua libertà hanno riscattato« re- mente nota banda Colotti hanno Il direttivo provinciale dell’ANPI/ cita la scritta in italiano, sloveno, torturato barbaramente centinaia VZPI ha espresso soddisfazione friulano e tedesco. di civili, diventerà adesso pro- prietà dell’associazione partigia- na ANPI/VZPI. Così ha affermato ai primi di agosto l’imprenditore edile Giulio Comelli, che ha ac- quistato l’intero immobile a fini residenziali. »Non vedo perche non dovrei regalare qualcosa che personalmente non mi serve e sta invece a cuore ad altri« ha rispo- sto Comelli a chi gli ha posto la - Jaz obiskujem zasebno šolo... domanda durante la conferenza - Ne samo da moraš v šolo, stampa, dimostrando con questo zanjo moraš celo plačat. non solo la grande sensibilità e Saj si neumen... 90. OBLETNICA SMRTI 31

šan in Vjekoslav Ladavac. Prvo streljanje v zrak ni sednik Posebnega sodišča Cristini je še pred priho- sprožilo pravega preplaha in volivci so se razbežali dom v Pulj izjavil, »da gremo streljat!«. Namen reži- šele takrat, ko so se streli približali koloni, kar pa ma je bil, da obsodi na smrt vseh pet aretirancev, pa je imelo dokaj tragičen epilog. Ena krogla naj bi se se je na koncu odločil samo za Gortana, kot »vodjo odbila od obcestnega kamna in zadela dva volivca, teroristične bande« in glavnega krivca »atentata na enega, Ivana Tuhtana, do smrti. varnost država«, čeprav v resnici sploh ni bil kriv Fašistična oblast je takoj reagirala. Bolj kot smrt Tuh- za nenamerno Tuhtanovo smrt. Kot se je kasneje iz- tana, ki so ga sicer proglasili za svojega mučenca vedelo, je brat Živka Gortana, ki je bil odvetnik v in mu postavili spomenik, čeprav je bil za življenja Zagrebu, zaprosil zadnji dan procesa papeževega prepričan antifašist, je fašiste razkačilo dejstvo, da nuncija v Beogradu, naj poseže pri papežu. Nuncij so se nekateri postavili po robu njihovemu nasilju. Pelegrinetti je takoj poslal telegram v Vatikan in pa- Na glave voditeljev protivolilnega upora so razpisali pež Pij XI. je posegel pri Mussoliniju. Prav v tistem nagrado 50.000 lir. S pomočjo izdaje so Gortana uje- razdobju je prišlo do konkordata med Vatikanom in li že konec marca, ko je skušal pobegniti čez mejo, in italijansko vlado, zato se Mussolini ni hotel preveč ga v puljskem zaporu hudo mučili, ostale štiri člane zameriti kleru, hkrati pa ni hotel izpasti preveč po- beramske celice Borbe pa mesec dni kasneje. Poleg pustljiv in je poslal telegram v Pulj, naj vsaj enega že omenjenih treh so aretirali tudi Živka Gortana. »terorista« usmrtijo. Vse so nato odpeljali v rimske zapore Regina Coeli. Gortana je Posebno sodišče obsodilo na smrt, osta- Režimu se je tako ponudila odlična priložnost, da le štiri na 30 let ječe. Razglas o njegovi usmrtitvi stopi krepko na prste antifašističnemu gibanju. Že so razobesili po vseh istrskih občinah. Tako se je pred samim procesom pred Posebnim sodiščem, ki zaključilo šele prvo poglavje zločinske dejavnosti so ga za to priložnost privedli iz Rima v Pulj, je bilo posebnega fašističnega sodišča za varnost države v dokaj jasno, da bodo kazni zgledne. Zloglasni pred- Julijski krajini. DEL PROSTOROV V UL. COLOGNA BO LAST NAŠEGA ZDRUŽENJA el kletnih in pritličnih pro- vajoč, širokogruden in pravičen 2010 postavljen na pročelje ku- storov poslopja v Ul. Co- od javnih upraviteljev, ki si radi pljenega poslopja, ki je tedaj pri- Dlogna, kjer je med letoma polnijo usta, a ne dajo od sebe po- padalo Tržaški pokrajini. »Tu smo 1944/45 deloval nacifašistični in- čenega groša. v krvi in mukah odkupovali vašo špektorat za javno varnost Julijske Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI svobodo,« je v italijanščini, slo- krajine in kjer so pripadniki zlo- je izrazilo zadovoljstvo, da je bil venščini, furlanščini in nemščini glasne Colottijeve tolpe zverinsko tako upoštevan napis, ki je bil leta zapisano na obeležju. mučili na stotine civilistov, bo po- stal last državnega partizanskega združenja VZPI-ANPI. Tako je v začetku avgusta napovedal grad- beni podjetnik Giulio Comelli, ki je odkupil to poslopje, da bi ga preuredil v stanovanjske name- ne. »Ne vidim, zakaj ne bi smel podariti nečesa, česar ne potre- bujem, drugim pa je pri srcu«, je med drugim odgovoril Comelli na vprašanja novinarjev ter s tem do- kazal ne le izredno občutljivost in srčno širino, temveč tudi dejstvo, da zna biti podjeten posameznik včasih neprimerno bolj razume- 32 CANZONI DEL PERIODO BELLICO 0-44

PARLANDO DI „LILI MARLEEN“ / 1 Marta Ivašič

Vor der Kaserne Vor dem ai soldati tedeschi feriti. Allora Belgio, altrove, e anche a guer- großen Tor...“ - davanti alla cantò questa canzone, in am- ra finita in Germania. Ma mol- „caserma, alla grande porta bedue le lingue, anche ad un ti tedeschi anche più tardi non … Marleen, Marlene, Marlen. concerto a Biella (frammenti- le perdonarono tutto ciò. Oggi Su questa canzone troviamo oggi distoriabiellese.it). Dal suo tar- le dedica un’esposizione positi- - accanto a molti scritti, fotogra- do romanzo autobiografico del va, tra gli altri, anche il museo fie e sonori - anche pagine web 1972 il regista tedesco Rainer Deutsche Kinemathek di Berli- a essa dedicate ai siti ingeb.org e Fassbinder trasse nel 1980 il no. antiwarsongs.org. La sua storia è film Lili Marleen che fu proiet- Nella Jugoslavia occupata la allora adatta anche ad un foglio tato anche in Italia e in Jugosla- canzone rimase per tutti gli anni partigiano. via. della guerra la voce delle forze Il testo originale risale al 1915 e Nonostante le prime esitazioni naziste di occupazione. Fu can- racconta con malinconia di un ne nacquero già durante la guer- tata o riprodotta in musica e ce- soldato che sta partendo per il ra anche da parte alleata alcune lebrata anche nella Lubiana oc- fronte e alla sera alla luce fioca versioni inglesi, che si diffusero cupata italiana (Jutro, 23.4.1942 di una lanterna dice addio alla tra i soldati inglesi e statuniten- – Dlib.si). Questa connotazio- sua amata. L’autore del testo è si. In particolar modo dopo che ne negativa le rimase per lungi Hans Leip di Amburgo, maestro dagli Stati Uniti si diffuse la ver- anni anche nel dopoguerra e la di scuola e scrittore. Nel 1915 sione interpretata dall’attrice ci- canzone fu proibita. Incontria- era stato richiamato e mandato nematografica Marlene Dietrich. mo Lili Marlen in Jugoslavia nei in guerra. Un affermato auto- L’attrrice si era trasferita già film sulla guerra: nei film Bitka re di musiche tedesco, Norbert prima della guerra negli USA e za južno progo (La battaglia per Schulz, la musicò nel 1938. Per i ne ebbe presto la cittadinanza. la ferrovia del sud) del 1978, nazisti tedeschi dapprima appar- Rifiutò l’invito di Hitler a ritor- Balkan Express del 1983, Un- ve troppo malinconica e nulla nare in Germania e dall’entrata derground del 1995. Nel 1983 militarista perché potessero farla in guerra degli Stati Uniti si im- sulla melodia di Lili Marlen fu propria. Il ministro della propa- pegnò nel sostegno alla guerra composto in Slovenia un canto ganda Joseph Göbbels la rifiu- antinazista. Alla fine del 1943 o amaro e ribelle di Esad Babačić tava. Ai soldati lontani da casa all’inizio del 1944 accolse l’invi- e del gruppo Via Ofenziva. I suoi venne invece a cuore. Piaceva to del servizio segreto america- primi versi recitano, qui tradot- anche al generale Erwin Rom- no OSS e registrò alcune canzo- ti: “Mani operaie per il pane sve- mel. ni e appelli ai soldati. Registrò gliano la notte, sono duri i mat- Nell’estate del 1941, con mol- anche la canzone Lili Marlene / tini quando tu vai al lavoro...”. ta probabilità dal 18 agosto, la Marlen, sia in inglese che in te- Oggi la versione slovena tratta canzone era trasmessa regolar- desco. Cantò per i soldati alleati dall’originale tedesco di “Lili mente dalla stazione radio tede- e per i soldati tedeschi prigio- Marlene” cantata dal cantautore sca nella Belgrado occupata – la nieri anche dal vivo, nell’Africa sloveno Vlado Kreslin ci invita Soldatensender Belgrad. La tra- Settentrionale, in Italia, Francia, all’ascolto. smettevano ogni sera alle 21.55 I soldati italiani conobbero la prima della trasmissione dedi- versione tedesca, molto proba- cata ai saluti per e da parte dei bilmente, anche in Russia, e ov- soldati. La stazione radio aveva viamente in Africa. Ma anche in il più potente trasmettitore ad Italia. La versione in italiano del onde medie in Europa e veniva testo originale risale al 1941 ed è ascoltata anche nell’Africa Set- di Nino Rastelli, autore di molte tentrionale. canzoni di successo italiane sia Proprio con “Lili Marleen” di- prima che dopo la guerra. La ventò celebre la cantante Lale canzone appare nelle memorie Andersen che durante la guerra dell’inviato di guerra Lamberti partì anche per alcune tournée. Sorrentino – Da Bel Ami a Lili In Liguria nel 1942 fece visita Marlene, pubblicate nel 1980 PESMI IZ VOJNEGA ČASA 33

O PESMI „LILI MARLEEN“ / 1 Marta Ivašič

Vor der Kaserne Vor dem glasbo igrali tudi v okupirani Lju- großen Tor...“ - tam pred ka- bljani, tudi na italijanskih prire- „sarno pri velikih vratih... ditvah (Jutro, 23.4.1942 – dlib.si). Marleen, Marlene, Marlen. Danes Pesem srečamo v filmih o vojnem ima pesem ob mnogih člankih, času v Jugolsaviji: v filmih Bitka fotografijah in zvočnih posnetkih za južno progo iz leta 1978, Bal- tudi svoje spletne strani na porta- kan Express iz leta 1983, Under- lih ingeb.org in antiwarsongs.org. ground v letu 1995. Leta 1983 je Njena zgodba je torej primerna na melodijo Lili Marlen v Sloveni- tudi za partizansko glasilo. ji nastala trpka uporniška pesem Izvirno besedilo pesmi sega v Esada Babačića in skupine Via leto 1915 in otožno pripoveduje Ofenziva, katere prvi verzi pravi- o vojaku, ki odhaja na fronto in se jo: “Delavske roke za kruh budijo v temi, v soju lanterne poslavlja noč, težka so jutra, ko k delu poj- od ljubljenega dekleta. Avtor be- deš ti...“ Vlado Kreslin nas vabi k sedila je Hans Leip, učitelj in pi- poslušanju svoje slovenske verzi- satelj iz Hamburga, ki je bil leta tudi v Italiji in Jugoslaviji. je Lili Marlen iz leta 1992. 1915 vpoklican v vojsko. Prizna- Kljub začetnim pomislekom je Italijanski vojaki so pesem v nem- ni nemški avtor popevk Norbert pesem kmalu dobila angleško ški verziji, kar je verjetno, slišali Schultz je pesem uglasbil leta zavezniško verzijo in se je širila tudi v Rusiji, in seveda v Afriki. 1938. Nemškim nacistom je bila med angleškimi in ameriškimi Pa tudi v Italiji. Italijanska ver- sprva preveč melanholična in ne četami. Posebej od takrat, ko jo zija besedila, ki ohranja ime Lili militaristična, da bi jo sprejeli za je iz ZDA pela nemška filmska Marlen, je nastala leta 1941. Po svojo. Propagandni minister Jo- igralka Marlene Dietrich. Igral- izvirniku je italijansko besedilo seph Göbbels jo je zavračal. Vo- ka je že pred vojno odšla v ZDA priredil Nino Rastelli, avtor bese- jakom, tam daleč od doma, pa se in postala ameriška državljanka. dil mnogih italijanskih popevk, je priljubila. Rad jo je imel tudi Zavrnila je Hitlerjevo vabilo k ki so nastale in zaslovele pred in general Erwin Rommel. povratku. Od vstopa ZDA v voj- po vojni. O pesmi pripoveduje v V poletju 1941, najverjetneje od no je podprla protinacistično svojih spominih tudi italijanski 18. avgusta, je pesem redno pred- vojskovanje. Ob koncu leta 1943 vajal radio nemških sil v okupi- ali v začetku leta 1944 je spreje- ranem Beogradu - Soldatensen- la vabilo ameriške tajne službe der Belgrad. Oddajali so jo vsak OSS in posnela vrsto pesmi in večer ob 21.55 pred pozdravnimi pozivov vojakom. Posnela je tudi sporočili, ki so jih dobivali in po- pesem Lili Marlene, v angleščini šiljali vojaki. Postaja je imela naj- in v nemščini. Zavezniškim vo- močnejši srednjevalovni oddaj- jakom in nemškim ujetnikom je nik v Evropi, da so jo slišali tudi pela tudi v živo, v Severni Afriki, v Severni Afriki. S pesmijo je za- Italiji, Franciji, Belgiji, drugje, in slovela Lale Andersen, ki je med še po koncu vojne v Nemčiji. Vse- vojno odšla tudi na turneje. V Li- ga tega ji mnogi v Nemčiji tudi guriji je leta 1942 obiskala nem- kasneje niso odpustili. Danes ške ranjence. Pesem je v obeh ji pozitivno pozornost posveča, jezikih takrat zapela na primer med drugimi, tudi berlinski mu- tudi na koncertu v piemontskem zej Deutsche Kinemathek. Ritratto di Marlene Dietrich: il francobol- lo è del 1997 e fa parte della serie de- mestu Biella (frammentidistori- V okupirani Jugoslaviji je pesem dicata dalla Republica Federale di Ger- abiellese.it). Po njenem poznem ves čas vojne ostala glas nemških mania alle donne nella storia tedesca. avtobiografskem romanu iz leta nacističnih okupacijskih sil in Portret Marlene Dietrich: poštna znamka 1972 je nemški režiser Rainer ta prizvok ji je dolgo še po vojni je izšla leta 1997 v seriji, ki jo je Zvezna Fassbinder leta 1980 posnel film ostal, da je bilo njeno predvajanje republika Nemčija posvetila ženskam v Lili Marleen, ki so ga predvajali prepovedano. Peli so jo ali njeno nemški zgodovini 34 CANZONI DEL PERIODO BELLICO 0-44

(p. 208, 292). Al Festivalbar del desco, della cantante e attrice dentale che nella Germania Est. 1965 la cantarono I Marcellos teatrale Milva, che è conosciuta Durante la guerra e anche dopo a Ferial (sul disco a 45 giri la tro- anche per le sue interpretazioni “Lili Marleen” si ispirarono mol- viamo assieme ad una versione, delle opere di Bertold Brecht. te parodie, sia partigiane che al- per niente partigiana, di Bella La registrò per la prima volta tre. Anche nelle nostre zone. ciao). Struggente è l’interpreta- nel 1977: in quegli anni si esibì zione, sempre solamente in te- spesso sia nella Germania Occi- (continua)

LE PAROLE DI DANILO DEVETAK ALLA COMMEMORAZIONE IN RISIERA PER IL 25 APRILE DOPO LA VISITA AD AUSCHWITZ AMO ANCORA DI PIÙ LA VITA E LA LIBERTÀ

n saluto a tutti i presenti sere umano, non diverso da me o ha mi ha fatto riflettere sul sen- Sono Danilo Devetak, uno voi, che anche lui viaggiava con so della mia esistenza di uomo, Ustudente di giurispruden- la valigia, utilizzava gli occhia- ho iniziato ad amare ancora di za dell’Università degli Studi di li e lo spazzolino da denti. Mi più la vita e la libertà che oggi Trieste. A febbraio insieme ad sono reso conto che i prigionieri celebriamo. Si può vivere piena- altri studenti ho iniziato un viag- dei campi erano persone norma- mente soltanto se si è liberi. E gio, che in realtà non è mai fini- li, ciascuna con la sua storia, le liberi significa ricordare e pren- to. Perché una volta che si va ad sue paure e sogni. Paure e sogni dere atto degli orrori ed errori Auschwitz e Birkenau, si torna che hanno cessato di esistere con del passato, criticare e contesta- diversi, con il peso della consa- loro. Allora è spontaneo chieder- re le ingiustizie nonostante si pevolezza. si: Perché loro sono stati uccisi e sia in minoranza, difendere i più La giornata della visita dei campi le loro ceneri sono destinate a ri- deboli e non incolparli perché è di Auschwitz e Birkenau è stata manere lì per sempre, mentre io più semplice, avere il coraggio una delle più intense della mia ho avuto la fortuna di entrare e di combattere l’indifferenza. vita: mai avrei pensato di pro- poter uscire da uomo libero? L’indifferenza che può portare a vare contemporaneamente tante Dopo una tale esperienza che disgrazie come Auschwitz. emozioni così profonde e diverse tra loro. All’inizio si parte pieni di certezze, vuoi quelle imparate a scuola, vuoi quelle lette in un libro o viste in un documentario. Arrivati là si sgretolano tutte in un istante, e il loro posto viene preso da interrogativi senza ri- sposta: Perché l’uomo è capa- ce di inventare macchine della morte? Perché in quel luogo si è cercato il modo più efficace per uccidere persone e non salvarle? Ed insieme a queste domande è emersa tanta rabbia: per tutti gli omicidi e violenze che sono stati lì volutamente commessi. Quan- do si parla degli uccisi nei campi di concentramento, si è abituati a pensare in numeri. Visitando quei luoghi, mi sono reso conto che dietro ogni numero c’è un es- Danilo Devetak (Foto Balbi) PESMI IZ VOJNEGA ČASA 35

vojni poročevalec Lamberti Sor- priredbo pesmi Bella ciao). Srce nastopala v Nemčiji, tako na Za- rentino v knjigi iz leta 1980 „Da parajoče pa jo v svoji, vedno le hodu kot na Vzhodu. Bel Ami a Lili Marlene“ (str. 208, nemški izvedbi, poje italijanska Med vojno in po njej so na pesem 292). Na prireditvi Festivalbar pevka in gledališka igralka Mil- Lili Marleen nastale mnoge parti- so leta 1965 pesem peli I Mar- va, ki jo poznamo po vlogi v Bre- zanske in druge parodije. Tudi v cellos Ferial (na plošči jo najde- chtovih igrah. Posnela je pesem naših krajih. mo ob popevki z nič partizansko leta 1977: v tistih letih je veliko (se nadaljuje)

BESEDE DANILA DEVETAKA NA SVEČANOSTI V RIŽARNI OB 25. APRILU ODKAR SEM BIL V AUSCHWITZU, ŠE BOLJ LJUBIM ŽIVLJENJE IN SVOBODO

ozdrav vsem prisotnim pak in grozot preteklosti, upreti jo, ne biti ravnodušni, kajti Sem Danilo Devetak, se krivicam, čeprav jih večina prav ravnodušnost pripomore k Pštudent prava na tržaski dovoljuje, braniti šibkejše, ki najhujšim človeškim grozotam, Univerzi. jih najlaže nepravično krivi- kakor je Auschwitz. Februarja smo z drugimi študenti šli na Poljsko, da bi si ogledali taborišči Auschwitz in Birke- nau. Zame to potovanje se še nadaljuje, kajti tovrstna izkušnja ANALOGIE INTERESSANTI spremeni tako tebe kot tudi tvoj pogled na svet za vedno, in sicer ZANIMIVE ANALOGIJE z ozaveščanjem. Dan, ko smo šli »Per le giovinezze intrepide, inquiete ed aspre che si v poljski taborišči, imam za ene- ga najpomembnejših v svojem affacciano al crepuscolo mattinale della nuova storia življenju, saj so se takrat v meni ci sono altre parole che esercitano un fascino molto spojile zelo različne emocije in maggiore, e sono: ordine, gerarchia, disciplina«. globoke misli. Odpotoval sem Benito Mussolini (Gerarchia, marzo 1923) na Poljsko s številnimi resnica- mi, ki so se po povratku spre- »Questo paese ha bisogno di regole, ordine e disciplina«. menile v dvome in vprašanja: Čemu take grozote? Čemu najti Matteo Salvini ( l’8 agosto 2019 a Pescara način za čim učinkovitejši po- nell’annunciare la crisi di Governo e invocare boj ljudi? Zavedal sem se, da »pieni poteri«) vsaka številka, ki nam nakazuje število žrtev, predstavlja v resni- ci človeka, to kar smo vsi mi: na- vadni ljudje. Postavil sem si zato »Neustrašno, nemirno in strogo mladino, ki se poraja v ju- vprašanje, katera je razlika med mano in tistimi ljudmi, ki so jih tranjem somraku nove zgodovine, privlačujejo veliko bolj v taboriščih ubili. Zakaj je bilo druge besede, in sicer: red, hierarhija in disciplina«. meni dano oditi iz tistih krajev Benito Mussolini (Gerarchia, marec 1923) kot prost človek, njim pa ne? Odkar sem bil v Auschwitzu, »Ta država potrebuje pravila, red in disciplino«. še bolj ljubim življenje in svo- bodo. Svobodo, ki jo danes Matteo Salvini (8. avgusta 2019 v Pescari, tu proslavljamo. Le v svobodi kjer je napovedal vladno krizo ter terjal lahko živimo popolno. Biti svo- »polno oblast«) boden pomeni spomniti se na- 36 L’ULTIMO SALUTO 0-44

COMMIATO DA DRAGO SLAVEC (1926-2019) Boris Pangerc

l 4 maggio 2019 a Dolina abbiamo dato l’ultimo saluto al leggendario partigiano Drago Slavec. L’ur- Ina era esposta presso il monumento al centro del paese, dove si è svolta la cerimonia funebre, con la guardia d’onore della sindaca e dei sindaci ed il canto del coro maschile Valentin Vodnik. Il corteo funebre era accompagnato dal suono dell’orchestra di fiati Breg, l’orazione funebre è stata tenuta da Stojan Spetič. Parole di commiato dal nonno sono state lette dalla nipote Jasna.

*** Quando ogni lavoratore sarà un uomo quando ogni uomo sarà un lavoratore Srečko Kosovel

Drago si è accommiatato. Verreb- si intessevano relazioni e raffor- dato da fare per realizzare la stal- be quasi da dire che ha lasciato zava l’amicizia tra persone del- la cooperativa di Dolga krona, il un grande vuoto. Se n’è andato, le più diverse provenienze, dei suo entusiasmo e il suo ottimi- ma quello spazio dove si dovreb- più diversi ceti sociali, delle più smo avevano contagiato tutti in- be aprire questo gran vuoto, è in diverse convinzioni politiche, fondendo passione e serenità. E realtà del tutto pieno della vita- professioni, nazionalità, lingue quando a Dolina spirava il vento lità e dell’energia che Drago irra- e culture. Attorno al tavolo, d’in- della majenca, era sempre lui la diava, tanto che ci sembra quasi verno presso il caldo forno del guida affidabile e inflessibile che di sentire il suo palpito, la sua pane, d’estate sotto la rigogliosa sovrintendeva a tutto ciò che ac- presenza, ci sembra di vederlo pergolata, si ritrovavano tutti: cadeva attorno ai preparativi per dovunque, alla Šija, sulla Gorica, partigiani, coristi, politici, i gio- il maj, coronando il suo impegno davanti al monumento, a Dolga vani organizzatori della majenca, per la majenca con la cerimonia Krona, alla majenca, nell’asso- i membri del direttivo dell’as- dell’innesto del ciliegio sulla ciazione, alle commemorazioni, sociazione Vodnik, il direttore, ljentena (palo), compito questo dovunque con il suo entusiasmo ingegneri e dirigenti della vici- che ha svolto per ben 55 anni ed il suo autentico senso per la na SIOT, i membri del gruppo con proverbiale precisione e re- comunità, sia paesana che in d’intervento Prorep, i soci della sponsabilità, con grande dignità senso più ampio, spronava i suoi cooperativa Dolga krona, i com- e dedizione. conterranei ad adoperarsi con pagni del PCI, gli assessori e i Quando poi Drago parlava della generosità per il bene comune. consiglieri comunali di Dolina, sua epopea partigiana, l’atmo- Drago se ne è andato, dopo che sindaci, senatori, compaesani – sfera si faceva solenne. I suoi di- per lunghi decenni si era altru- tutti amici. scorsi coinvolgevano sia i giova- isticamente e con passione spe- Dalla sua casa a Šija le strade ni che i meno giovani, ed aveva so laddove c’era bisogno di far portavano Drago in tutte le dire- molto successo anche quando in qualcosa di utile a duraturo per zioni a prodigarsi. Tutto cio che qualche occasione, con il berret- Dolina, per il Breg, per il comu- faceva lo faceva nella convinzio- to partigiano in testa e con quel ne, per i giovani, per i valori per ne di lavorare per la sua Dolina, suo caratteristico sorriso, con la quali aveva combattuto e nei per la sua gente, per la sua ori- sua narrazione scintillante carpi- quali credeva con rara dedizione. gine slovena. E non solo trovava va l’attenzione entusiastica degli Egli credeva nell’amicizia e nella sempre il tempo per tutto, ma era scolari della scuola elementare fratellanza, le cui profonde radi- anzi quasi dappertutto il promo- Voranc, i quali non lo volevano ci si potevano avvertire nella sua tore, l’ideatore e il sostenitore lasciare andar via, moltiplicando cantina, un luogo non solo di in- dell’azione. Dovunque volgiamo per tre la durata dell’ora di storia. contri saltuari accompagnati da lo sguardo, troviamo i segni della Drago aveva innata la qualità di un buon bicchiere, ma un’auten- sua opera. E quando si metteva saper influire sui giovani, soprat- tica fucina di idee, di progetti, di al lavoro, era difficile star die- tutto sui giovani di Dolina, sia iniziative, un luogo ospitale dove tro al suo slancio. Quando si era nell’associazione che nel qua- ZADNJI POZDRAV 37

DRAGO SLAVEC SE JE POSLOVIL Boris Pangerc

Dolini smo 4. maja 2019 pospremili na zadnjo pot legendarnega partizana Draga Slavca. Žara je V bila izpostavljena ob vaškem spomeniku sredi vasi, kjer je potekala tudi pogrebna svečanost ob ča- stni straži dolinskih županje in županov in petju MoPZ Valentin Vodnik. Na zadnji poti so ga spremljali tudi zvoki pihalnega orkestra Breg, ob odprtem grobu pa mu je spregovoril Stojan Spetič. Poslovilne besede nonotu v pozdrav je ob spomeniku prebrala vnukinja Jasna.

*** ko bo vsak delavec človek, ko bo vsak človek delavec. Srečko Kosovel

Drago se je poslovil. Samo od sebe ti pride, da bi rekel, da je za njim ostala velika praznina. Drago je odšel, a je tisti prostor, v katerem bi se morala za njim od- preti velika praznina tako poln vsebine, življenja in energije, ki jo je izžareval, da je še čutiti nje- gov utrip in je v vsakem izmed nas prisoten in vsakdo izmed nas ga čuti na Šiji, na Gorici, pri spo- meniku, na Dolgi kroni, na ma- jenci, v društvu, na proslavi in povsod tam, kjer je s svojo goreč- nostjo in pristnim čutenjem za vaško in za širšo skupnost spod- bujal rojake za predano delo za la nova poznanstva in utrjevala je opravljal, je opravljal z misli- skupno stvar. prijateljstva med ljudmi iz najra- jo, da dela za svojo Dolino, za Drago se je poslovil, potem ko zličnejših sredin, najrazličnejših svoje ljudi, za svoje slovensko se je desetletja in desetletja ne- slojev, najrazličnejših prepričanj, poreklo. In ne samo da je vedno sebično in polnokrvno razdajal poklicev, narodnosti, jezikov in našel čas za vse, skoraj povsod je povsod tam, kjer je bilo potrebno kultur. Okrog mize pri topli kru- bil tudi pobudnik, nosilec ideje, nekaj narediti, zato da bo ostalo šni peči pozimi in pod bujnim la- zavzet zagovornik akcije. Kamor nekaj trajnega in koristnega za tnikom poleti so se zgrinjali vsi, se ozremo, zasledimo stvarne Dolino, za Breg, za Občino, za partizani, pevci, politiki, mladi dokaze njegovega dela. Ko se je mladino in za vrednote, za kate- organizatorji majence, odborniki predajal udarniški akciji, je bilo re se je boril in v katere je tako društva Vodnik, direktor in in- težko dohajati njegovo zagna- močno in prepričano verjel kot ženirji ter vodilno osebje družbe nost. Ko je uresničeval zamisel o malokdo med nami. Verjel je v SIOT, člani intervencijske skupi- zadružnem hlevu na Dolgi kroni, prijateljstvo in tovarištvo, ki je ne Prorep, zadružniki Dolge kro- je s svojo gorečnostjo in optimiz- imelo globoke korenine v njegovi ne, somišljeniki KPI, odborniki mom oplajal somišljenike, da kantini, ki ni bila samo priložno- in svetovalci Občine Dolina, žu- so se še sami navzeli njegovega stno shajališče na kozarec vina, pani, senatorji, vaščani – prijate- ognja in njegove vedrine. Ko je ampak je bilo pravo vrelišče, kjer lji vsi. v Dolini vel čas majence, je bil so se varile zamisli, kovali načr- Iz njegovega doma na Šiji so Drago tisti tihi, a trdni neomaj- ti, rojevale ideje, in so se ob go- Draga poti vodile v vse smeri, ni vodnik, ki je kakor veliki duh stoljubju in družabnosti sklepa- zato da se je razdajal. Vse, kar bdel nad vsem, kar se je dogajalo 38 L’ULTIMO SALUTO 0-44

dro della majenca. In compagnia nista nella sua interezza. Nel co- dei giovani non era mai stanco, munismo vedeva l’affermazione e neanche vecchio: egli godeva dell’uomo come lavoratore, del sinceramente della loro compa- lavoratore nella pienezza della gnia, con loro beveva un bicchie- sua dignità di uomo. Come nel re, chiacchierava un po’, e qua famoro verso di Kosovel: quan- e là, senza farlo pesare, ma con do ogni lavoratore sarà un uomo, spontaneità e naturalezza, spar- quando ogni uomo sarà un lavo- geva attorno a sé buoni consigli ratore. e saggezza di vita. Il suo esem- A Dolina e ovunque Drago era co- pio era contagioso. “Con la gente nosciuto, rispettato e apprezzato, occorre avere pazienza,” diceva è oggi un giorno speciale. La ter- spesso, soprattutto quando sor- ra di Dolina accoglie oggi nel suo geva qualche difficoltà in paese o seno uno dei suoi figli più amo- negli ambiti nei quali era attivo. revoli. La lunga strada da lui per- Se qualcuno del vicinato in oc- corsa è descritta nel libro Zgodba casione della majenca chiedeva preso da quello che stava facen- mojega življenja (La storia della polemicamente perchè occorres- do che si dimenticava di tutto mia vita), uscito sette anni fa e di se sacrificare il più bel ciliegio ciò che lo circondava. Ed era bel- cui Drago si rallegrò molto; la sua per il maj, rispondeva sempli- lo starlo a guardare, sembrava di presentazione qui, nel centro del cemente: “Non c’è guerra senza vedere un balletto con movenze paese, si trasformò in una vera vittime”, e in questa maniera spi- scolpite dalla realtà. Faceva tut- festa popolare. “Ciò che è scritto ritosa riusciva spesso a mitigare to con incredibile convinzione e non sarà cancellato”, scrisse Ivan qualche dissenso paesano troppo dedizione che sembravano scatu- Cankar. Le parole del libro sono aspro. rire da una sorta di infallibilità. quelle scaturite direttamente dal Esemplare e contagioso era an- Nelle sue convinzioni era incrol- racconto di Drago. che il suo rapporto con il lavo- labile, magari anche testardo. Era Oggi Drago se ne è andato. Ma ro: “Quando lavoro sono felice,” veramente un comunista. La sua si è solo accommiatato, non è diceva spesso, magari con un po’ fede nel comunismo non deriva- morto. Da oggi vive tra noi da di commozione e di orgoglio. A va però da elaborazioni teoriche, partigiano, da combattente, da volte, lavorando – facendo il suo ma era tutta rivolta alla difesa attivista, da lavoratore e da co- mestiere di muratore o durante della dignità del lavoro come munista, da compaesano esem- i lavori di volontariato – quasi diritto primario di ogni uomo. plare. Da oggi vive tra noi e con smetteva di respirare, tanto era Drago viveva la sua fede comu- noi da leggenda.

UN INCONTRO INDIMENTICABILE A VILLORBA er tutti quelli che il 2 giugno, nel giorno della festa della nascita della Repubblica italiana, si sono Pritrovati a Villorba vicino a Treviso davanti al monumento dedicato a Pinko Tomažič e compagni, condannati a morte al secondo processo triestino dal Tribunale speciale e dopo l’esecuzione portati a Villorba e ivi seppelliti, questo incontro è stato uno di quelli che non si dimenticano. E’ stata la di- mostrazione che persone di lingua, tradizioni culturali e visioni politiche diverse possono capirsi e guardare senza pregiudizi, alla storia passata e anche ai difficili giorni di oggi. Davanti al monumento sventolavano infatti stendardi diversi ed hanno parlato persone diverse: il rap- presentante della locale associazione dei veterani della fanteria italiana Sergio Amodio, il vicesindaco leghista del comune Giacinto Bonan, il presidente della nostra associazione provinciale Fabio Vallon e il rappresentante dell’Organizzazione per la difesa delle tradizioni patriottiche del Litorale TIGR Lucjan Pelicon. Con la partecipazione del coro partigiano triestino Pinko Tomažič. In tempi in cui si moltiplicano idee nazionaliste e populiste e in cui crescono manifestazioni a carat- tere neofascista, incontri come questi, dove si rafforza l’amicizia, ci restituiscono la speranza in un futuro migliore. ZADNJI POZDRAV 39

okrog priprav na maj in kronal kakšne sitnosti v vasi ali v sredi- prvobitna pravica vsakega člove- svojo daritev majenci z obredom nah, v katerih je bil aktiven. ka. Drago je svoje prepričanje ko- cepljenja češnje na lentjeno, ki Kadar mu je kdo od znancev iz munista živel v vsej njegovi pol- ga je 55 let opravljal s pregovor- sosednjih krajev za majenco opo- nosti; v komunizmu je zaznaval, no natančnostjo in odgovorno- rekal, da zakaj je treba žrtvovati da se je končno uveljavil človek stjo, s posebno posvečenostjo in najlepšo češnjo za maj, je pre- kot delavec in da mora vsak de- dostojanstvenostjo. prosto rekel: »Ni vojske brez žr- lavec biti deležen človeškega do- Prav tako svečano se je zaiskrilo tev!« in na podoben duhovit na- stojanstva. Tako nekako kot pravi vzdušje, ko je spregovoril o svoji čin večkrat omilil kakšno preveč znameniti Kosovelov verz: ko bo partizanski epopeji. Njegove be- vroče nestrinjanje s kakšno vaško vsak delavec človek, ko bo vsak sede so prevzele tako mlade kot nevšečnostjo. človek delavec. manj mlade, velik uspeh pa je Zgleden in nalezljiv je bil njegov V Dolini in daleč naokrog, koder imel tudi ob nekaj priložnostih, odnos do dela. »Jaz sem srečen, je bil Drago poznan, spoštovan ko je s titovko na glavi in tistim kadar delam,« je večkrat izjavil, in cenjen, je danes poseben dan. svojim značilnim nasmehom, s tudi s kančkom ganjenosti in po- Dolinska zemlja sprejema danes svojo iskrivo pripovedjo izzval nosa zraven. Včasih, ko je delal – v svoje nedrje enega svojih naj- navdušeno sodelovanje učencev ali pri opravljanju svojega zidar- bolj ljubečih sinov. Njegova dol- osnovne šole Voranc, ki ga niso skega poklica ali pri udarniških ga pot je popisana v knjigi Zgod- spustili iz rok in se je ura zgodo- akcijah – ni niti dihal. Tako je bil be mojega življenja, ki jo je Drago vine podaljšala za trikrat. prevzet in zatopljen v delo, ki ga dočakal in se je razveselil pred Drago je imel prirojeno lastnost, je opravljal, da se je kot oddvojil sedmimi leti; njena predstavitev da je imel močan vpliv na mlade, od okolice. In lepo ga je bilo gle- tukaj, sredi vasi, se je sprevrgla v predvsem na mlade Dolinčane v dati, saj je bilo kot gledati baletno pravi ljudski praznik. »Kar je na- krogu majence in društva. Nikoli predstavo z gibi sklesanimi iz re- pisano, ne bo izbrisano,« je rekel ni bil utrujen in nikoli ni bil star, sničnosti. Vse je delal z neverje- Ivan Cankar. Beseda v knjigi je iz ko je bil v družbi mladih; iskreno tnim prepričanjem in s predano- živega vrelca Dragove pripovedi. se je veselil z njimi, kaj popil, kaj stjo, ki je zgledalo kot da izvira Danes je Drago odšel. Samo po- povedal in mimogrede, nevsilji- iz nezmotljivosti. V svojih pre- slovil se je, a ni umrl. Od danes vo, pristno in občuteno, natrosil pričanjih je bil neomajen, trmast dalje živi med nami kot partizan, dobrih naukov in življenjskih tudi. Bil je res komunist. Njegova kot borec, kot aktivist, kot de- modrosti. Njegov zgled je prije- vera v komunizem ni izvirala iz lavec in komunist, kot zgleden mal povsod. »Z ljudmi je treba teoretične izpeljave, temveč je vaščan. Od danes dalje živi med imeti potrpljenje,« je često po- slonela na častni zapriseženosti nami in z nami kot legenda. navljal, posebno ko so nastajale na delavsko dostojanstvo, ki je

NEPOZABNO SREČANJE V VILLORBI se, ki so se letošnjega 2. junija, na praznik rojstva Italijanske republike, zbrali v Villorbi pri Trevisu, Vpred spomenikom Pinku Tomažiču in tovarišem, obsojenim na smrt na drugem tržaškem procesu pred Posebnim sodiščem in po usmrtitvi pripeljanim v Villorbo ter tam pokopanim, je bilo srečanje prav gotovo veliko doživetje, ki se ga ne da kar tako pozabiti. Potrdilo je, kako se ljudje različnih jezi- kov, kulturnih navad in političnih pogledov lahko izvrstno razumejo med sabo in kako se lahko sku- paj, brez predsodkov zazrejo v zgodovino ter hkrati v današnji nelahki čas. Pred spomenikom so namreč plapolali različni prapori in spregovorili so različni ljudje: predstavnik krajevnega združenja veteranov italijanske pehotne vojske Sergio Amadio, podžupan legistične ob- čine Giacinto Bonan, predstavnik tržaškega združenja partizanov Italije Fabio Vallon in predstavnik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Lucjan Pelicon. Zapel je Trža- ški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.

V času prodiranja nacionalističnih in populističih idej ter naraščanja neofašističnih pojavov, nam takšna srečanja, na katerih se utrjujejo prijateljstva, vlivajo nova upanja. 40 STORIA 0-44

PER UN DIZIONARIO PARTIGIANO ITALIANO- SLOVENO (XVIII) Marta Ivašič

nomi delle unità partigiane – Isontina. Ne faceva parte anche Con le sue poesie e la sua gio- prima parte. I nomi dati alle il Battaglione Internazionale con vinezza Srečko Kosovel (Sesa- I divisioni, alle brigate e ai bat- la compagnia di combattenti slo- na 1904 – Tomaj 1926) divenne taglioni partigiani parlano delle veni e croati e la compagnia di per gli sloveni l’espressione del radici storiche e degli obiettivi combattenti sovietici. Per un pe- suo Carso natale e al contempo posti dal movimento di libera- riodo ospitò soldati inglesi redu- dell’ampia realtà europea del suo zione. Spesso sono nomi di per- ci dalla prigionia. tempo. È stato più volte tradotto sonalità che si volevano onorare Simon Gregorčič (Vrsno 1844 - in italiano. e indicare come esempio. Le de- Gorizia 1906), sacerdote e poeta nominazioni esprimono anche di orizzonti liberali, divenne l’e- Bazoviška: fu così denominata quanto di comune e di differente spressione e il simbolo dell’ani- il 24 aprile 1944. Come 2a Bri- ci fosse nei movimenti di libe- ma goriziana slovena. gata Isontina era stata fondata il razione nazionale. Iniziamo con 1 ottobre 1943 durante l’insurre- una scelta di unità partigiane slo- Kosovelova: l’ordine di trasfor- zione popolare scoppiata alla ca- vene che combatterono nel Lito- mare il Primo Battaglione Car- pitolazione dell’Italia. Ne faceva rale sloveno. sico in Brigada Srečka Kosovela parte come Battaglione Interna- Della 30a divisione del IX Cor- venne emanato il 23 settembre zionale il Battaglione Russo. Nel- pus, costituito il 13 dicembre 1943. Nelle primavera del 1945 la primavera del 1945 partecipò 1943 come parte delle unità chia- partecipò alla liberazione di Trie- alla liberazione di Trieste. mate Esercito di Liberazione e ste. Basovizza è un villaggio nei Distaccamenti partigiani di Slo- venia / Jugoslavia facevano parte le brigate 5˚ /17˚ Gregorčičeva, 18˚ Bazoviška e 19˚ Kosovelova, della 31˚ divisione le 3˚ ossia /6˚Gradnikova, 7˚ Prešernova e 16˚ Vojkova. La costituzione e la denomina- zione veniva deliberata a volte dal Comando operativo di zona, ma per la maggior parte del- le volte dal Comando Generale dell’Esercito di Liberazione slo- veno. Alcune portavano il nome di Brigata di liberazione nazio- nale slovena d’assalto. (Fonti: En- ciklopedija Slovenije; Klanjšček, Deveti korpus.)

Gregorčičeva brigada: tre briga- te partigiane portarono di seguito questo nome: la prima fu costi- tuita il 1 maggio 1943 con la ri- organizzazione del Distaccamen- to della Primorska meridionale; una nuova il 9 settembre 1943. Alla costituzione del IX Corpus ne prese il nuovo nome la brigata ZGODOVINA 41

ZA SLOVENSKO-ITALIJANSKI PARTIZANSKI SLOVAR (XVIII.) Marta Ivašič

oimenovanja partizanskih 1943, so bile 5. oz. 17. Gregorči- je Srečko Kosovel (Sežana 1904 enot – prvi del. Imena par- čeva, 18. Bazoviška in 19. Koso- – Tomaj 1926) Slovencem izraz Ptizanskih divizij, brigad velova; v sestavu 31. divizije 3. domačega Krasa in obenem širo- in bataljonov sporočajo o zgo- oz. 6. Gradnikova, 7. Prešernova ke evropske stvarnosti njegove- dovinskih koreninah in ciljih, in 16. Vojkova. ga časa. Večkrat je bil preveden ki si jih je osvobodilno gibanje Sklepe o ustanovitvi in poime- v italijanščino. postavljalo. Pogosto so to oseb- novanju je izdajal včasih Štab nosti, ki so jih želeli s poime- Operativne cone, sicer pa GŠ Bazoviška brigada: slavnostno novanjem počastiti ter postaviti NOV in POS (Generalni štab Na- je bila poimenovana 24. aprila za zgled. Poimenovanja povedo rodnoosvobodilne vojske in Par- 1944. Enota je bila kot 2. Soška tudi o podobnostih in razlikah tizanskih odredov Slovenije / brigada ustanovljena 1. oktobra med narodnoosvobodilnimi gi- Jugoslavije). Nekatere brigade so 1943, ob vseljudski primorski banji. Začnimo z izborom slo- nosile ime SNOUB - Slovenska vstaji, ki je sledila kapitulaciji venskih partizanskih enot, ki so narodnoosvobodilna udarna Italije. se bojevale na Primorskem. brigada. (Viri: Enciklopedija Slo- V njenem sestavu je bil tudi V sestavu 30. divizije IX. Korpu- venije; Klanjšček, Deveti korpus.) Mednarodni – t.i. Ruski bata- sa NOV in POS - Narodno osvo- ljon. Spomladi 1945 je sodelova- bodilne vojske in Partizanskih Gregorčičeva brigada: tri parti- la v bojih za osvoboditev Trsta. odredov Slovenije / Jugoslavije, zanske enote so zaporedoma no- Bazovica je vas pri Trstu. Na ustanovljenega 13. decembra sile to ime: prva je 1. maja 1943 bližnjem vojaškem strelišču so nastala iz Južnoprimorskega bili 6. septembra 1930 ustreljeni odreda, nova pa 9. septembra štirje na smrt obsojeni pripadni- 1943. Ob ustanovitvi IX. Korpu- ki tajne organizacije Borba. Ba- sa je ime dobila dotedanja Soška zovica je postala simbol uporne brigada. V sestavu je imela tudi Primorske in Istre. Mednarodni bataljon s četama Gradnikova brigada: bila je slovenskih in hrvaških borcev ustanovljena iz Severnoprimor- ter borcev Sovjetske zveze, ne- skega odreda, 26. aprila 1943. kaj časa pa so bili pri brigadi Po pohodu čez Vipavsko dolino tudi angleški vojaki, nekdanji je 1. maja 1945 osvobodila Tržič. ujetniki. Ivan Gradnik, s pravim ime- Simon Gregorčič (Vrsno 1844 nom Ivan Miklavčič, je bil v letu - Gorica 1906), duhovnik in pe- 1713 med voditelji Tolminskega snik, svobodomiselnih pogle- kmečkega upora. Bil je med de- dov in ravnanj, je postal izraz in vetimi na smrt obsojenimi, ki so simbol slovenske goriške duše. bili 20. aprila 1714 usmrčeni na Travniku v Gorici. Kosovelova brigada: ukaz, da se iz 1. Kraškega bataljona ustano- Prešernova brigada: iz Go- vi brigada Srečka Kosovela je bil renjskega odreda je bila usta- izdan 23. septembra 1943. Ob novljena 12. julija 1943. Boje- koncu vojne je sodelovala v bo- vala se je tudi na Primorskem, jih za osvoboditev Trsta. predvsem od zime 1944-45. S svojimi pesmimi in mladostjo Spomladi 1945 je sodelova-

Giuramento solenne della Kosovelova brigada a Otlica sopra Aidussina il 15 ottobre 1944. / Svečana zaobljuba Kosovelove brigade, 15. oktobra 1944, pri Otlici nad Ajdovščino (Klanjšček, Deveti korpus) 42 STORIA 0-44

pressi di Trieste. Al vicino po- 20 aprile 1714 al Travnik di Go- nordest di Lubiana) fu costituita ligono militare il 6 settembre rizia. il 1 ottobre 1943. Per un periodo 1930 furono fucilati i quattro ne fece parte anche una compa- condannati a morte dell’orga- Prešernova: fu costituita il 12 gnia di combattenti francesi. Alla nizzazione clandestina Borba luglio 1943 con la trasformazio- liberazione, dopo aver combattu- (La Lotta). Basovizza divenne il ne del Distaccamento della Go- to nella zona carsica ad ovest di simbolo della Primorska e dell’I- renjska, la regione slovena a Nord Trieste prese quartiere a Monfal- stria ribelli. di Lubiana. La brigata combattè cone. anche nella Primorska, il Litorale Janko Premrl (Šenvid / Podna- Gradnikova: fu costituita il 26 sloveno, soprattutto dall’inverno nos 1920 - Brinov Grič nei pres- aprile 1943 come trasformazio- 1944-45. si di Črni Vrh 26 febbraio 1943), ne del Distaccamento della Pri- France Prešeren (Vrba nella Go- nome di battaglia Vojko. Dopo morska settentrionale. Dopo aver renjska 1800 – Kranj 1849), espo- essere fuggito dall’esercito ita- attraversato la valle della Vipava nente del romanticismo europeo, liano entrò nelle file partigiane. il 1 maggio 1945 liberò Monfalco- è riconosciuto il maggiore poeta Quando cadde, la sua figura era ne. sloveno. È sua anche la Zdravlji- già diventata leggendaria. Ivan Gradnik, il suo vero nome ca, un canto dalla storia impor- era Ivan Miklavčič, fu uno dei di- tante. rigenti della rivolta contadina di Vojkova: dalle unità del Distac- Tolmino del 1713. Fu tra i nove camento di Idria e del Distacca- condannati a morte giustiziati il mento dei Dolomiti (montagne a

RICORRENZE SETTEMBRE, OTTOBRE, NOVEMBRE E DICEMBRE 1-9-1939 – Germania invade la Polo- tuzione delle Brigate d’Oltremare 11-11-1944 – arrestato e seviziato nia, inizio della 2˚ guerra mondiale 30-9-1947 – condanne per i criminali viene assassinato in Risiera Vincen- 6-9-1930 – a Basovizza i fascisti fuci- di guerra nazisti al processo di No- zo Gigante, membro del CC del PCI larono i quattro condannati al primo rimberga 12-11-1920 – la firma del Trattato di processo di Trieste Ferdo Bidovec, 1-10-1923 – con il decreto n. 2185 (re- Rapallo Franjo Marušič, Zvonimir Miloš e forma Gentile) le scuole slovene in 20-11-1944 – a Topolovec presso Ku- Alojz Valenčič Italia furono condannate a morte cibreg in uno scontro con i tedeschi 7-9-1944 – i fascisti fucilarono a De- 2-10-1943 – i nazisti incendiarono il viene distrutto il battaglione »Alma kani la maestra partigiana Elvira Va- villaggio di Caresana nel Comune di Vivoda« tovec assieme alla sorella Marija Dolina – San Dorligo della Valle 22-11-1944 – sei antifascisti vengono 8-9-1943 – capitolazione dell’Italia 3-10-1943 – a Lipnik presso Zazid fucilati per rappresaglia a Opicina fascista e inizio della Guerra di Li- sopra Capodistria i nazisti fucilarono 25-11-1926 – con la legge n. 2008 berazione in Italia dieci uomini di Caresana e due solda- viene istituito il Tribunale speciale 9-9-1943 – ai piedi del monte Treb- ti dell’Esercito Italiano fascista jesa in Montenegro tuona il primo 6-10-1908 – annessione della Bosnia 28-11-1943 – la Conferenza Chur- colpo di cannone della neonata Divi- ed Erzegovina all’impero Austroun- chill-Roosvelt-Stalin a Teheran sione Italiana Partigiana Garibaldi garico 12-12-1943 – istituzione della brigata contro una colonna tedesca 8-10-1953 – i governi degli USA e del- partigiana »Garibaldi« nel Monteneg- 9-9-1943 – occupazione tedesca del- la Gran Bretagna dichiarano di voler ro la città di Trieste. Il generale Ferre- cedere l’Amministrazione della Zona 12-12-1969 - esplosione di un ordig- ro con 60.000 uomini ai suoi ordini A all’Italia no nella Banca Nazionale dell’Agri- consegna la città a non più di 700 17-10-1929 – i fascisti fucilarono a coltura a Milano tedeschi dopo aver rifiutato le armi Pola l’antifascista Vladimir Gortan 15-12-1941 – al poligono di tiro di agli operai 17-10-1944 – dopo le torture viene Opicina i fascisti fucilarono i cinque 18-9-1938 – Benito Mussolini annun- fucilato alla Risiera Luigi Facchin, condannati al secondo processo di cia a Trieste le leggi razziali fasciste appartenente al 4° battaglione GAP e Trieste Viktor Bobek, Simon Kos, 24-9-1943 – presso Cerkno costruita dirigente del partito comunista Ivan Ivančič, Pinko Tomažič e Ivan la prima baracca dell’ospedale parti- 7-11-1943 – cade in combattimento a Vadnal giano Franja Mune in Istria il comandante del pri- 20-12-1944 – costituzione della Bri- 29-9-1938 – a Monaco di Baviera mo battaglione “Trieste” Giovanni Zol gata “F.lli Fontanot” incontro di Hitler e Mussolini con (3° Btg dell’Istrski odred) 29-12-1918 – i nazionalisti italiani Chamberlain e Deladier in merito 11-11-1918 – armistizio tra la Germa- attaccano per la prima volta la ti- alla questione dei Sudeti nia e le potenze alleate – fine della pografia e la redazione del giornale 29-9-1943 – a Bari ha inizio la costi- prima guerra mondiale Edinost ZGODOVINA 43

la pri osvoboditvi Gorice. Vojkova brigada: iz enot Idrij- Janko Premrl (Šenvid / Podna- France Prešeren (Vrba na Go- skega in Dolomitskega odreda nos 1920 - Brinov Grič pri Čr- renjskem 1800 – Kranj 1849), je bila ustanovljena 1. oktobra nem Vrhu 26. februar 1943), predstavnik evropske romanti- 1943. V svojem sestavu je nekaj partizansko ime Vojko. Po begu ke, velja za največjega sloven- časa imela tudi četo francoskih iz italijanske vojske je februarja skega pesnika. Njegova je tudi borcev. Spomladi 1945 se je po 1942 stopil v partizane. Ko je pa- pesem Zdravljica s svojo po- bojih na zahodnem Tržaškem del, je bil že legendaren. membno zgodovino. Krasu nastanila v Tržiču.

Simon Gregorčič Srečko Kosovel Igo Gruden France Prešeren

SPOMINSKI DATUMI SEPTEMBER, OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER 1.9.1939 – Nemčija napadla Poljsko, Mussolinija ter Chamberlaina in De- in antanto – konec 1. svetovne vojne začetek 2. svetovne vojne ladiera na konferenci v Münchnu v 11.11.1944 – v Rižarni so po hudem 6.9.1930 – na bazovski gmajni so zvezi s sudetskim vprašanjem mučenju umorili člana CK KPI Vin- usmrtili obsojence prvega tržaškega 29.9.1943 – v Bariju nastanek Preko- cenza Giganteja procesa Ferda Bidovca, Franja Ma- morskih brigad 12.11.1920 – podpis rapalske pogod- rušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza 30.9.1947 – sodišče v Nürenbergu ob- be Valenčiča sodilo nacistične vojne zločince 20.11.1944 – v Topolovcu pri Kučib- 7.9.1944 – v Dekanih so fašisti 1.10.1923 – z dekretom št. 2185 (Gen- regu je bil v spopadu z okupatorjem ustrelili partizansko učiteljico El- tilejeva šolska reforma) so bile slo- uničen bataljon Alme Vivoda viro Vatovec skupaj s sestro Marijo venske šole v Italiji obsojene na smrt 22.11.1944 – na Opčinah so nacisti 8.9.1943 – kapitulacija fašistične 2.10.1943 – Nemci so zažgali breško usmrtili šest antifašistov Italije in začetek osvobodilnega vas Mačkolje v dolinski občini 25. 11.1926 – z zakonom št. 2008 boja v Italiji 3.10.1943 – na Lipniku pri Zazidu ustanovljeno posebno fašistično 9.9.1943 – ob vznožju gore Trebjasa nad Koprom je nacistični okupator sodišče v Črni gori odjeknil prvi topovski zajel in ustrelil deset moških iz Mač- 28. 11. 1943 – v Teheranu konferen- strel novonastale Italijanske par- kolj in dva povratnika iz italijanske ca Churchill-Roosevelt-Stalin tizanske divizije Garibaldi proti vojske 12. 12. 1943 – v Črni Gori ustanovi- nemški koloni 6. 10. 1908 – priključitev Bosne in li partizansko brigado Garibaldi 9.9.1943 – nemška okupacija mesta Hercegovine avstroogrskemu cesar- 12.12.1969 – bombni atentat v Kme- Trst. General Ferrero, ki je povelje- stvu tijski banki v Milanu val 60.000 vojakom, je izročil mesto 8. 10. 1953 – vladi ZDA in VB objavi- 15.12.1941 – na openskem strelišču ne več kot 700 Nemcem, potem ko li, da prepustita upravo cone A Italiji so fašisti ustrelili obsojence druge- je odklonil prošnjo, da bi oborožil 17.10.1929 – fašisti so v Pulju usmrti- ga tržaškega procesa Viktorja Bob- delavstvo li Vladimirja Gortana ka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, 18. 9. 1938 – Benito Mussolini je v 17.10.1944 – v Rižarni so po hudem Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala Trstu razglasil fašistične rasistične mučenju umorili voditelja KPI in čla- 20.12.1944 – ustanovitev brigade zakone na 4. Bataljona GAP Luigija Facchina F.lli Fontanot 24. 9. 1943 – postavljena v grapi pri 7.11.1943 – v Munah je v boju padel 29.12. 1918 – italijanski nacionalis- Cerknem prva baraka bolnice Fran- komandant bataljona Trieste Giovan- ti prvič napadli tiskarno in uredni- ja ni Zol (3. bataljon Istrskega odreda) štvo Edinosti 29. 9. 1938 – srečanje Hitlerja in 11. 11. 1918 – premirje med Nemčijo 44 PERSONAGGI 0-44

TONE TOMŠIČ EROE NAZIONALE Boris Kuret

one Tomšič nacque il 9 gi- ugno del 1910 a Trieste, Tnell’allora rione di Scorco- la – San Pietro al numero 101, oggi corrispondente all’indirizzo di via Sara Davis 58. Qui sorge- va un edificio a due piani, allo- ra proprietà dello zio di Tone e della zia materna. Qualche anno fa l’edificio venne demolito e al suo posto costruita una casa nuo- va. L’edificio contava allora sei appartamenti monolocali, i Tom- šič erano subaffittuari di quello al pianterreno. Tone era il secondogenito di Mi- hael e Ivana Tomšič, i quali dopo il matrimonio avvenuto nel 1907 si erano trasferiti da Bača pri Knežaku nei pressi di Pivka a Tri- Il monumento dedicato a Tomšič davanti alla scuola Poljane a Lubiana este, dove andarono temporanea- Spomenik narodnemu heroju Tonetu Tomšiču pred šolo Poljane v Ljubljani mente ad abitare presso i parenti fece traboccare il vaso fu lo scio- SKOJ (l’organizzazione giovanile Kariž. Tone venne battezzato nel- pero generale dei ferrovieri nel- del partito) e un anno più tardi la chiesa di Roiano con il nome la Venezia Giulia, cui partecipò del Partito comunista. di Anton Janez Tomšič. anche il padre di Tone Mihael, A causa dell’attività politica già Qualche anno dopo la nascita di che per questa ragione perse non nel 1932 fu condannato a due Tone la famiglia comprò casa nel- solo il lavoro, ma anche qualsiasi anni di prigione che scontò a la vicina via del Pratello 9 e vi si possibilità di un’altra occupazio- Sremska Mitrovica. Uscito di pri- trasferì. Il padre di Tone faceva il ne. gione riprese il lavoro di partito capotreno, mentre la madre ave- Probabilmente fu questo il moti- con ancora maggiore determina- va un negozietto di manifatture vo principale per cui la famiglia zione, per cui nel 1935 fu nuo- in piazza tra i Rivi 10, dietro la Tomšič si trasferì a Lubiana. Da vamente condannato a due anni, chiesa di Roiano. profughi dal fascismo trovaro- anche questi passati a Sremska Nel 1914 il padre Mihael fu ri- no una sistemazione provvisoria Mitrovica. Entrambi i soggior- chiamato alle armi e mandato nelle baracche del campo alle- ni in carcere furono per Tomšič con l’esercito austriaco sul fronte stito per i profughi del Litorale l’occasione per tessere rapporti russo, dove fu fatto prigioniero e in via Ressel. Successivamente, con i vari comunisti che come lui successivamente partecipò alla venduta la casa e tutto quanto an- scontavano pene simili facendo rivoluzione d’ottobre, esperienza cora possedevano a Roiano, con progetti politici per un futuro di questa di cui raccontava volenti- il ricavato comperarono una casa libertà. eri al piccolo Tone, che ascoltava in quella che è oggi la via Trubar Nel 1937, scontata la pena, entrò con attenzione. al n. 40, dove la mamma di Tone a far parte del Comitato centrale Gli inquieti anni del dopoguerra aprì un negozio di manifatture. del PC Sloveno e l’anno succes- non hanno risparmiato la famiglia Dopo le elementari Tone frequentò sivo fu nominato segretario or- Tomšič. L’avvento del fascismo e il ginnasio, dove conobbe i futuri ganizzativo del comitato. In tale le conseguenti persecuzioni degli dirigenti del partito Boris Kidrič, veste partecipò quale rappresen- sloveni hanno duramente colpi- Boris Kraigher e Boris Ziherl, tante della Slovenia alla quinta to una famiglia come quella dei quindi si iscrisse all’università conferenza del PC Jugoslavo a Tomšič, in cui così forte era il sen- alla facoltà di giurisprudenza. Zagabria. timento nazionale. La goccia che Nel 1929 divenne membro dello Nel frattempo, il 13 dicembre del OSEBNOSTI 45

NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ Boris Kuret

one Tomšič se je rodil 9. juni- To je bil verjetno poglavitni ra- najpomembnejšimi vodilnimi ja 1910 v Trstu, v nekdanjem zlog, da so se Tomšičevi preselili osebnostmi pri organizaciji vstaje Tokraju Sv. Peter v Škorklji, v Ljubljano. Odšli so kot begunci v Sloveniji. V njegove roke so se na št. 101, (Scorcola - San Pietro), pred fašizmom in v Ljubljani na- stekale niti celotnega podtalne- sedaj je to ulica Sara Davis 58. šli zasilno bivališče v barakah za ga organizacijskega mehanizma Bila je to dvonadstropna stavba, primorske begunce, ki so bile na NOB; spodbujal je ustanavljanje last Tonetovega strica oziroma Resljevi cesti. Pozneje, ko so pro- in razvijanje odborov OF kot no- tete po materi, ki so jo pred ne- dali hišo in vse ostalo imetje, ki silcev enotnega odpora proti oku- kaj leti porušili in na istem mestu so ga imeli v Rojanu, so si s tem patorju. Vodil je priprave na kon- zgradili novo. V hiši je bilo šest denarjem kupili hišo na današnji ferenco predstavnikov okrožnih enosobnih stanovanj, Tomšičevi Trubarjevi 40, v kateri je Tonetova komitejev, ki je bila prve dni ju- so kot podnajemniki živeli v pri- mati odprla manifakturno trgovi- nija 1941 v Ljubljani, na kateri je tličnem stanovanju. no. govoril o kadrovskih vprašanjih, Tone je bil drugi otrok Mihaela in Po osnovnošolski izobrazbi je medtem ko sta Edvard Kardelj in Ivane Tomšič, ki sta se po poroki Tone obiskoval gimnazijo, kjer se Aleš Bebler poročala o organizaci- leta 1907 v Trst priselila iz Bača je družil s poznejšimi partijski- ji NOB in o pripravah na splošno pri Knežaku na Pivškem in se, mi voditelji Borisom Kidričem, vstajo. kot smo videli, začasno naselila Borisom Kraigherjem in Borisom Takoj po konferenci se je Tomšič pri sorodnikih Kariževih. Krščen Ziherlom. Za tem se je vpisal na še podrobneje dogovarjal s po- je bil v cerkvi v Rojanu z imeni pravno fakulteto. Leta 1929 je po- sameznimi udeleženci o ustana- Anton Janez Tomšič. stal član SKOJa, leto dni kasneje vljanju partizanskih čet in o obo- Kako leto po Tonetovem rojstvu pa član KP. roženem boju. si je družina kupila lastno hišo v Zaradi politične aktivnosti je bil Med ostalim je Tomšič vodil pri- bližnji ulici del Pratello št. 9 in leta 1932 obsojen na dve leti za- morsko komisijo CK KPS, ki je se tja preselila. Tonetov oče je bil pora, ki ga je prestal v Sremski pripravljala in pošiljala partijske po poklicu vlakovodja, mati pa je Mitrovici. Ko je prišel iz zapora, kadre na delo v Slovensko pri- imela v Rojanu na trgu Tra i Rivi se je še bolj zagrizeno lotil partij- morje, in tudi vsklajal obsežen 10 za cerkvijo, manjšo manifak- skih nalog, zaradi česar je bil leta podtalen aparat Centralne tehni- turno trgovino z metražnim in 1935 ponovno obsojen na dve ke KPS z njenimi številnimi delu- drugim blagom. leti zapora v Sremski Mitrovici. jočimi sektorji. Leta 1914 je bil oče Mihael mobi- Obe zaporniški kazni sta bili za Kljub številnim tiralicam so Tom- liziran v avstrijsko vojsko in po- Tomšiča priložnost, da je navezal šiča šele s pomočjo izdajalke are- slan na rusko bojišče, kjer je bil stike z drugimi komunisti, ki so tirali agenti nemške in italijanske zajet in se nato udeležil oktobr- tako kot on prestajali podobne ka- policije 10. decembra 1941 sku- ske revolucije, o čemer je pozne- zni in kovali politične načrte za paj z ženo Vido, do 16. januarja je rad pripovedoval in ga je Tone čas, ko bodo na svobodi. ga hudo, a brezuspešno mučili v pozorno poslušal. Po prestani kazni je leta 1937 zaporih na kvesturi v Ljubljani, Nemirna povojna leta niso priza- postal član centralnega komiteja 23. januarja 1942 ga z ženo Vido, nesla Tomšičevi družini. Nastop KP Slovenije, naslednjega leta pa Mihom Marinkom in Pepco Kar- fašizma in splošno preganjanje organizacijski sekretar komiteja. delj predali gestapu, ki jih je za- slovenskega življa v Trstu je na- Kot tak je zastopal KP Slovenije prl v Begunjah. Potem ko so jih rodno zavedno družino hudo na peti konferenci KPJ v Zagrebu. ločili, so Tomšiča zaprli v Rado- prizadela. Kaplja, ki se je prelila V tem času se je 13. decembra vljiške zapore in ga tam držali do čez rob, pa je bila splošna stav- 1937 v Frančiškanski cerkvi v meseca marca, ko so vse štiri zo- ka železničarjev v Julijski krajini, Ljubljani poročil z Vido Bernot. pet predali italijanskim vojaškim ki je trajala od 1. do 10. februarja V zakonu se jima je 10. avgusta oblastem in jih zaprli v ljubljan- 1919, katere se je udeležil tudi To- 1941 rodil sin Mihael. ske zapore. netov oče Mihael, zaradi česar je Med okupacijo je bil Tomšič kot CK KPS in VOS sta organizirala izgubil službo in vsako možnost organizacijski sekretar CK KPS (z več akcij za Tomšičevo rešitev, takšne ali drugačne zaposlitve. ilegalnim imenom Gašper) med med katerimi najobsežnejšo v 46 PERSONAGGI 0-44

1937, sposò nella chiesa france- rale riguardo alla lotta armata. zarono diverse azioni per tentare scana di Lubiana Vida Bernot, da Tomšič dirigeva tra l’altro anche di liberare Tomšič, la più estesa cui ebbe il figlio Mihael, nato il la commissione del CC del par- nel maggio 1942, ma senza su- 10 agosto del 1941. tito per la zona del Litorale, la ccesso. Durante l’occupazione fu Tomšič, quale curava la preparazione dei Il 16 maggio del 1942 il tribu- nome clandestino Gašper, nella quadri del partito che venivano nale militare italiano condannò veste di segretario organizzativo mandati nel Litorale sloveno, e Tomšič a morte e la sentenza fu del CC del PCS uno dei più im- inoltre coordinava l’esteso appa- eseguita il 21 maggio in gran se- portanti leader dell’insurrezione rato clandestino della stamperia greto nella Gramozna jama (Cava in Slovenia. Nelle sue mani pas- centrale del partito e di tutti i di Ghiaia). Le sue spoglie sono savano i fili dell’intero meccani- suoi numerosi settori di lavoro. state trasferite dopo la guerra nel smo organizzativo sotterraneo del Nonostante contro Tomšič fossero mausoleo degli eroi nazionali a movimento di liberazione, ma si stati emessi numerosi mandati di Lubiana. deve a lui anche la fondazione e cattura, egli fu arrestato da agen- Il 25 ottobre del 1943 gli venne lo sviluppo dei comitati OF come ti della polizia tedesca e italiana conferito postumo l’Ordine di assi portanti della rivolta unitaria solo il 10 dicembre del 1941 as- eroe nazionale. Già precedente- contro l’occupatore. Fu lui a diri- sieme alla moglie Vida in seguito mente il comando generale delle gere i preparativi per la conferen- ad un tradimento. Nelle celle del- truppe partigiane slovene ave- za dei rappresentanti dei comitati la questura di Lubiana fu invano va dato l’ordine di costituire il distrettuali, che si svolse all’inizio barbaramente torturato fino al 16 battaglione d’assalto intitolato a di giugno a Lubiana. Tomšič fece gennaio, il 23 gennaio venne con- Tone Tomšič, più tardi fu fonda- un intervento riguardo al proble- segnato alla Gestapo insieme alla ta anche la Prima brigata slovena ma dei quadri, mentre Edvard moglie, a Miha Marinko e Pepca Tone Tomšič. Kardelj e Aleš Bebler riferirono Kardelj e rinchiuso a Begunje. A Tomšič sono intitolate mol- sulla organizzazione del NOB e Tomšič venne poi separato dagli te vie, associazioni e scuole. sui preparativi per l’insurrezione altri e mandato alle carceri di Ra- Sono intitolati a Tomšič anche generale. dovljica, dove rimase fino a mar- il Coro accademico di Lubiana, Finita la conferenza a Tomšič zo, quando tutti e quattro furono l’associazione di tiro di Pivka, la spettò il compito di accordarsi riconsegnati alle autorità militari Federazione degli ex combattenti nel dettaglio con i singoli parte- italiane che lo rinchiusero nelle di Maribor, e altri. La sua statua cipanti circa la costituzione delle carceri di Lubiana. si trova invece a Lubiana davanti formazioni partigiane e in gene- Il CC del partito e il VOS organiz- alla scuola elementare di Poljane.

L’ETERNA ATTESA PER IL PARCO DELLA PACE

l sindaco di Trieste Rober- il comune delegherà all’ANPI- dalle conduture idriche, elettri- to Dipiazza ha convocato, a VZPI provinciale la gestione del che e fognarie, per non parlare Imetà luglio, una conferen- sito consegnando finalmente le della sistemazione complessiva za stampa nella quale, senza chiavi di accesso al monumen- del sito. Quando avremo tutto aver invitato i diretti interes- to di Tomažič e compagni. Con questo? L’associazione (che co- sati – l’associazione partigiana questo atto, il sindaco ritiene di munque due mesi dopo la con- – presentato con grande pompa aver compiuto il passo definiti- ferenza stampa non ha ancora la (quasi)soluzione dell’annosa vo per il Parco della Pace. le chiavi), vorrebbe avere una ri- questione del Parco della Pace sposta direttamente dal sindaco, al poligono di Opicina, perchè L’ANPI/VZPI vede le cose in ma- che però a tutt’oggi non ha rispo- le autorità militari hanno final- niera diversa. L’annuncio del sto alla richiesta di un incontro. mente passato la proprietà al sindaco è sicuramente un passo Comune di Trieste. Quando il avanti, secondo il direttivo pro- passaggio sarà registrato al ca- vinciale, ma non può essere con- tasto (probabilmente nel termi- siderato l’ultimo. Mancano anco- ne di 30 giorni), così Dipiazza, ra parecchi interventi, a partire OSEBNOSTI 47

maju 1942, ki pa se ni tudi 1. slovenska narodnoosvo- posrečila. bodilna brigada Toneta Tomšiča. Dne 16. maja 1942 je Po Tonetu Tomšiču so poime- italijansko vojaško so- novane mnoge ulice, društva in dišče Tomšiča obsodi- šole. Tomšičevo ime nosi tudi lo na smrt in 21. maja Akademski pevski zbor v Lju- je bil v strogi tajnosti bljani, Strelska družina na Pivki, ustreljen v Gramozni Zveza združenj borcev v Maribo- jami. Po vojni so nje- ru itd. Pred osnovno šolo Poljane gove posmrtne ostan- v Ljubljani pa stoji njegov kip. ke prenesli v grobnico narodnih herojev v Viri: Ljubljani. Občina Trst – Comune di Trie- 25. oktobra 1943 je ste, servizi demografia bil Tomšič posmrtno Alenka Nedoh, Tone Tomšič, Bo- rec, 1980 odlikovan z redom Alenka Nedoh, Tone Tomšič, Slo- narodnega heroja. Že venski biografski leksikon pred tem je glavno Dj. Planjavec, Veliki revolucionar poveljstvo slovenskih in heroj Tone Tomšič…, Primor- partizanskih čet izda- ski dnevnik, 21.5.1972, št. 120 lo ukaz za ustanovitev Vodnik po partizanskih poteh, 1. udarnega bataljona Borec, Ljubljana 1978 Ivan Kolar, Literarni sprehod po La casa dei Tomšič a Roiano, in via del Pratello Toneta Tomšiča, nato Ljubljani Tomšičeva hiša v Rojanu v ulici del Pratello, 9 pa je bila ustanovljena

NESKONČNO ČAKANJE NA SPOMINSKI PARK MIRU ržaški župan Roberto Dipi- čilo predstavlja sicer korak na- ureditvi celotnega območja. Kdaj azza je sredi julija sklical ti- prej, meni pokrajinsko vodstvo, bo do tega prišlo? Združenje (ki Tskovno konferenco, na kateri žal pa to ne more biti zaključni sicer po dveh mesecih od tiskov- je, ne da bi povabil nanjo nepo- korak. Za dokončno ureditev ne konference še nima ključev v srednega interesenta - partizan- Parka miru manjka še cela vrsta rokah), bi to rado izvedelo iz ust sko združenje, z zmagoslavnim posegov, začenši z vodovodno, samega župana, ki pa se doslej ni tonom napovedal skorajšnjo greznično in električno napelja- odzval zahtevi po neposrednem rešitev dolgoletnega vprašanja vo, da ne govorimo o ustrezni srečanju. ureditve Spominskega parka miru na openskem strelišču, češ da je vojaška oblast končno pre- pisala območje na Občino Trst. Ko bo območje vpisano v zemlji- ško knjigo (predvidoma v roku 30 dni!), je izjavil župan, ga bo Občina predala v upravljanje po- krajinskemu VZPI-ANPI in mu končno izročila ključe spomeni- ka Tomažiču in tovarišem. S tem naj bi bil po županovem mnenju storjen dokončen korak glede Spominskega parka miru. Mnenje VZPI-ANPI pa je neko- liko drugačno. Županovo sporo- Il monumento a Tomažič e compagni / Spomenik Tomažiču in tovarišem 48 RADICI 0-44

LA STORIA DELL’ANPI-VZPI PROVINCIALE (VII)

Stanka Hrovatin

ell’introdurre la nascita di Dal 12 giugno 1945, quando l’ar- Ukmar, il leggendario liberatore un’ associazione combat- mata jugoslava lasciò Trieste, di Genova, segretario Eugenio Ntentistica, che riunisce ex ebbe inizio una lotta politico- Laurenti. La data precisa ci sfug- partigiani combattenti nelle file amministrativa tra i sostenito- ge: agosto secondo le memorie di dell’EPLJ, attivisti, staffette, GAP, ri dei poteri popolari e il GMA. tanti compagni, come Nello Gri- perseguitati dal regime fascista, L’Accordo di Belgrado prevedeva soni, ma forse prima, in luglio. partecipanti all’insurrezione del infatti di lasciare in funzione le Sul Primorski dnevnik del 22 lu- 1° maggio a fianco delle formazio- amministrazioni funzionanti, glio 1945 leggiamo infatti tra l’al- ni partigiane - tutti coloro, cioè, invece il Decreto n.1 del GMA tro: Come in altri Paesi anche a che con gli alleati anglo-ameri- imponeva la legislazione vigen- Trieste, territorio sotto il controllo cani avevano sconfitto l’esercito te prima dell’8 settembre 1943. del GMA, si è costituita l’Associa- tedesco e i suoi alleati - accenno Furono respinte tutte le proposte zione partigiana che unisce tutti brevemente al periodo che segna di amministrazione alleata o mi- coloro che nelle formazioni par- il passaggio dei poteri popolari sta e per il Comune di Trieste, lo tigiane slovene e italiane combat- dalle zone libere partigiane alle stesso GMA dovette trovare un terono contro i tedeschi e i fascisti città che, dopo gli accordi firmati compromesso con i poteri popo- per la libertà e la democrazia. La a Belgrado (9.6.1945) nonché a lari e delegare loro l’amministra- ricerca storica continua. Duino (20.6.1945), prevedevano zione dei comuni a prevalenza L’ambito territoriale cui l’Asso- la divisione della Venezia Giu- slovena. ciazione si rivolgeva era molto lia in due zone di occupazione A Muggia invece il potere fu vasto: al suo comitato regionale (Zona A e Zona B), e l’ammini- assunto da un Comitato misto, facevano riferimento le sezioni strazione anglo-americana della composto in maggioranza da co- di Trieste, Gorizia, Monfalcone, Zona A (GMA). munisti e da rappresentanti delle Capodistria e Pola. Dal 1° maggio al 12 giugno 1945 organizzazioni di massa, con la La sezione di Trieste, presidente il Comitato regionale di libera- partecipazione di due socialisti e Bartolomeo (Romeo) Verginella e zione nazionale per il Litorale un democristiano, comitato che Francesco Dilizza segretario, era (PNOO) esercitò in pieno i poteri nel mese di dicembre dello stes- divisa in cinque rioni, suddivisi popolari su tutta la Venezia Giu- so anno venne sostituito da una a loro volta in settori. lia, delegando sin dal 1° maggio giunta comunale d’investitura Senza conteggiare il 5° rione (i 1945 al Comando città di Trieste del GMA. paesi) e Muggia, Trieste contava il potere di amministrare la città: Da sottolineare la grande fiducia 855 partigiani e 1200 attivisti, il potere militare che il 13 maggio nei poteri popolari di tutti coloro 5° rione (con Sežana) 450 parti- passò gran parte delle sue fun- che facevano riferimento alla lot- giani e 292 attivisti, Muggia (con zioni al CEAIS, (Comitato esecu- ta di liberazione. Comprensibili Škofije) 458 partigiani e 231 atti- tivo antifascista italo-slavo), co- le tensioni in ambito locale cau- visti. Ogni rione aveva il proprio stituito a metà aprile dello stesso sate dalle divergenti aspettative comitato, non tutti i rioni aveva- anno e dal 7 maggio denominato nazionali e ideologiche riguar- no la propria sede. Consiglio di Liberazione di Trie- danti l’appartenenza territoriale Il programma immediato del ste. della Venezia Giulia. Da non di- suo statuto, considerato ancora Il 17 maggio nella sala del Poli- menticare la guerra fredda. “provvisorio” in una lettera al teama Rossetti ebbe luogo la sto- In questo contesto nascono a GMA del novembre 1947, cioè rica assemblea dei 1.384 delegati Trieste le associazioni partigiane: dopo il Trattato di pace, firmato che elessero la Consulta della l’11.10.1945 l’API (Associazione il 10 febbraio 1947, comprende- città di Trieste: una specie di Partigiani Italiani), presidente va “la tutela degli interessi e dei piccolo parlamento costituito da Antonio Fonda Savio, e la nostra, diritti dei combattenti, degli atti- due terzi di italiani e un terzo di precursore dell’odierna ANPI- visti e degli invalidi; la sepoltura sloveni. L’incarico di presidente VZPI: l’Associazione Partigia- e la traslazione sul suolo natio passò dal dott. Umberto Zoratti ni Giuliani-Zveza primorskih dei caduti, l’impegno di aiutare i all’avv. Giuseppe Pogassi. partizanov, presidente Anton compagni disoccupati, la conser- KORENINE 49

ZGODOVINA VZPI-ANPI TRŽAŠKE POKRAJINE (VII.)

Stanka Hrovatin

b opisu nastanka borče- 13. maja večji del svojih funkcij medtem ko je ukaz št. 1 ZVU vske organizacije, ki naj poverila civilni upravi CEAIS vsilil veljavno zakonodajo pred Ozdružuje bivše partizane (Izvršni italijansko-slovanski 8. septembrom 1943. Odtod za- v vrstah FLRJ, aktiviste, kurirke antifašistični odbor), odboru, ki vrnitev zavezniške uprave same, in kurirje, gapovce, antifašistič- je nastal sredi aprila istega leta kakor tudi t.i. mešane (zavezniki ne preganjance, vstajnike 1. maja in je bil 7. maja preimenovan v in ljudska oblast). V Občini Trst 1945 – torej vse, ki so z anglo- MOS (Mestni narodnoosvobo- je ZVU prišla celo do kompromi- -ameriškimi zavezniki premagali dilni svet). sa, saj je ljudski oblasti poverila nemško vojsko in njene kolabo- 17. maja je bila v gledališču Po- upravo občin s pretežno sloven- rante, le krajši zapis o obdobju liteama Rossetti zgodovinska skimi prebivalci. od prehoda ljudske oblasti, ki jo mestna skupščina, ki je s svojimi V Miljah pa je oblast prevzel me- je PNOO vodil od svoje izvolitve 1.384 delegati izvolila Konzulto šani odbor, ki so ga sestavljali v dalje, pa do sporazumov podpi- mesta Trst, neke vrste parlament večini komunisti in predstavniki sanih v Beogradu (9.6.1945) in v malem, ki ga je sestavljalo dve masovnih organizacij, poleg njih nato še v Devinu (20.6.1945), ki tretjini Italijanov in ena tretjina še dva socialista in en demokri- so določali razdelitev Julijske Slovencev. Ob tej priložnosti je stjan. Že decembra istega leta pa krajine v okupacijski coni A in B predsednika dr. Umberta Zorat- je ZVU nadomestila ta mešani pod angloameriško upravo. tija zamenjal odv. Giuseppe Po- odbor s svojim. PNOO - Pokrajinski narodnoo- gassi. Pri vsem dogajanju gre podčrtati svobodilni odbor za Slovensko Po 12. juniju 1945, ko je jugoslo- veliko zaupanje pristašev NOB v primorje in Trst (med vojno le za vanska vojska zapustila Trst, smo ljudsko oblast. Slovensko primorje) je od 1. maja priče nekajletnemu politično- Na Tržaškem so seveda razumlji- do 12. junija 1945 izvajal popol- -upravnemu boju med privrženci ve napetosti zaradi različnih na- no ljudsko oblast nad vso Julij- ljudske oblasti in ZVU. Beograj- rodnih in ideoloških pričakovanj sko krajino. Že 1. maja je admi- ski sporazum namreč ni predvi- glede bodoče državne pripadno- nistracijo mesta poveril Komandi deval odstopanja od dotedanjih sti Julijske krajine. In nenazadnje mesta Trst, vojaški oblasti, ki je že utečenih upravnih organov, ne gre pozabiti hladne vojne. V ta kontekst se v Trstu uvršča ustanovitev partizanskih zdru- ženj: 11.10.1945 API (Združenje italijanskih partizanov), pred- sednik Antonio Fonda Savio in naše, predhodnice današnje VZPI-ANPI: Zveza primorskih partizanov-Associazione Par- tigiani Giuliani, predsednik Anton Ukmar, legendarni osvo- boditelj Genove, tajnik Eugenio Laurenti. Točen datum nam ni še znan, raziskava se nadaljuje. Pri branju spominov mnogih tovari- šev se omenja avgust. Tako Nello Grisoni. Morda pa je bilo že prej, kajti v Primorskem dnevniku 22. julija 1945 beremo: „Kakor po L’arrivo della delegazione internazionale per la demarcazione nel marzo del 1946 mnogih drugih državah se je pred (foto dalla Fototeca del Museo di Storia recente della Slovenia) kratkim tudi v Trstu in na ozemlju Prihod mednarodne razmejitvene komisije marca 1946 (foto iz fototeke Muzeja novejše pod kontrolo AMG ustanovila zgodovine Slovenije) partizanska zveza, ki druži vse, 50 RADICI 0-44

vazione dello spirito partigiano, nonché la costituzione nel suo ambito della già esistente Asso- ciazione degli invalidi di guerra del Friuli Venezia Giulia”. Sin dall’inizio le due associazioni operavano unitariamente. Con la nostra associazione s’in- treccia pure la storia dell’Unione degli ex perseguitati politici an- tifascisti costituita il 27 ottobre 1946. Per iscriversi all’Associazione si doveva certificare di aver fat- to parte di una formazione par- tigiana da “prima del 1 febbraio 1945, e di avervi poi fatto parte senza interruzione”. Si poteva- no iscrivere pure, come patrioti, quanti avevano collaborato con i Tessera per il Congresso Costitutivo dell’Unione Partigiani del Territorio di Trieste del 1948 partigiani o avevano “partecipa- Izkaznica za ustanovni kongres Zveze partizanov Tržaškega ozemlja to all’insurrezione del 1 maggio 1945 a fianco delle formazioni sezione di Trieste. renza 280 partigiani delle zone partigiane”. Riguardo al Congresso costituti- A e B che elessero un comitato La lettera sopra citata del 29 no- vo dell’Unione Partigiani del Ter- di 45 compagni: 14 dalla zona B vembre 1947 al GMA ci rende ritorio di Trieste, il nostro archi- e 31 dalla zona A. Il 4 febbraio nota la composizione del comita- vio possiede un invito ai delegati venne eletto il comitato esecuti- to della nostra associazione che per la partecipazione al Congres- vo composto da: Ukmar Antonio sarebbe rimasta in carica fino al so costitutivo del Territorio di e Laurenti Eugenio, rispettiva- Cominform, ossia fino al 1° Con- Trieste nei giorni 26 e 27 giugno mente presidente e segretario, gresso dell’Associazione Partigia- 1948 (la data scritta a penna ri- Lipovec Francesco, Caharija Leo- ni del Territorio Libero di Trieste, copre quella di aprile). La riso- poldo, Gurjan Antonio e Medica il 18 dicembre 1949, a Muggia, luzione del Cominform è del 28 Erminio vice presidenti. presso la Casa del Popolo (co- giugno 1948. Da un documento Sul tragico periodo durante il Co- minformisti) e alla conferenza del 15.12.1948, firmato da Tine minform nel prossimo numero. dei Partigiani del TLT, il 22 gen- (Francesco Lipovec) il congresso naio 1950, nella sala dello stadio si è svolto e ha eletto il proprio Continua “1° Maggio” a Trieste (titini). comitato centrale e in seguito, il La composizione del comitato 1° agosto, il comitato direttivo. Bibliografia/Bibliografija “provvisorio” anteriore alla scis- Di più finora non ne sappiamo. Metka Gombač, Pokrajinski narod- sione fu la seguente: Ciò non toglie che il primo Con- noosvobodilni odbor za Slovensko Ukmar Antonio e Laurenti Euge- gresso dell’Associazione Partigia- Primorje in Trst 1944-1947, Ljubl- jana, Arhiv Republike Slovenije, nio, rispettivamente presidente ni del Territorio di Trieste, tenuto 2003 e segretario (anche del Comita- nel 1949 a Muggia, sancisca l’esi- Mario Pacor, Confine orientale, Fel- to regionale), Ukmar Armido, stenza di due associazioni, quel- trinelli, Milano, 1964 vicesegretario, Verginella Barto- la filo Cominform e quella filo Comitato cittadino U.A.I.S, Trieste lomeo, segretario organizzativo, jugoslava. L’elenco del comitato nella lotta per la democrazia, Tries- Barbo Ernesto, cassiere, Cossutta centrale di quest’ultima, comita- te, 1945 Ester, referente assistenza caduti to eletto il 22 gennaio 1950, ven- Arhiv/archivio NŠK OZE, fond e dispersi, Cerovaz Rado, Vigna ne inviato il 2.3.1950 alla Polizia, NOB, škatla 9a Orfeo, Malalan Enrico e Dilizza in via XXX Ottobre, definendosi Arhiv/archivio ANPI-VZPI Trieste/ Francesco, membri consultori, la continuazione dell’Associazio- Trst Buzzi Carlo e Ukmar Armid, pre- ne Partigiani Giuliani. Oltre agli sidente e segretario per la sola invitati presero parte alla confe- KORENINE 51

kar se jih je v slovenskih in ita- lijanskih partizanskih formacijah borilo za svobodo in demokracijo proti Nemcem in fašistom.“ Teritorialno območje Zveze pri- morskih partizanov je bilo dokaj široko, njen pokrajinski odbor so pokrivale sekcije Trst, Gorica, Tržič, Koper in Pula. Sekcijo Trst, predsednik Bartolo- meo (Romeo) Verginella in tajnik Francesco Dilizza, je sestavljalo pet rajonov ali okrajev, ki so bili razdeljeni na sektorje. Sekcija Trst brez V. Okraja (vasi) in Milj je štela 855 včlanjenih partizanov in približno 1200 ak- tivistov, 5. okraj (s Sežano vred) Manifestazione per l’annessione di Trieste alla Jugoslavia il 2 maggio 1946 (foto 450 partizanov in 292 aktivistov, dalla Fototeca del Museo di Storia recente della Slovenia) Milje 458 partizanov in 231 akti- Manifestacija za priključitev Trsta Jugoslaviji, 2. maja 1946 (foto iz fototeke Muzeja vistov (tudi iz Škofij). Vsak okraj, novejše zgodovine Slovenije) mnogi brez sedeža, je imel svoj odbor. ki je deloval do Kominforma, bo- datumu kongresa. Po dokumentu Kot je razvidno iz pisma, ki ga je lje rečeno do 1. kongresa Zveze z dne 15.12.1948, ki ga je pod- Zveza v novembru 1947 odposla- partizanov STO, 18. decembra pisal Tine (Franc Lipovec) izve- la ZVU, torej po Mirovni pogod- 1949 v Ljudskem domu v Miljah mo, da se je kongres vršil, da je bi, podpisani 10. februarja 1947, (prokominformski tabor) in kon- bil izvoljen glavni odbor, ki je 1. je bil statut še vedno začasen. ference Partizanov STO, 22. ja- avgusta izvolil še izvršnega. Kaj Vključeval je „skrb za zaščito ko- nuarja 1950 na stadionu 1. maja več do danes ne vemo. Neglede risti in pravic borcev, aktivistov in v Trstu (projugoslovanski tabor). na to pa nam prvi Kongres par- invalidov; pokop in prenos v do- Sestava začasnega odbora pred tizanov STO leta 1949 v Miljah mače kraje vseh padlih, skrb za kominformovskim razkosanjem potrjuje obstoj dveh zvez, ene brezposelne tovariše, ohranjanje je bil sledeči: filokominform in druge filoju- partizanskega duha in v okviru Anton Ukmar in Eugenio Lau- goslovanske. Odbor slednje, iz- Zveze ustanovitev Udruženja voj- renti, presednik in podpredse- voljen 22. januarja 1950, je bil nih invalidov Julijske krajine, ki dnik (to je veljalo tudi za deželni prijavljen 2.3.1950 policiji na ul. je sicer že obstajalo.“ Obe Zvezi odbor), Bartolomeo Verginella, XXX Ottobre kot naslednik Zve- sta od samega začetka delali eno- organizacijski tajnik, Ernesto ze partizanov. Poleg povabljenih tno. Barbo blagajnik, Ester Cossutta, se je konference udeležilo 280 Z našo Zvezo partizanov se pre- referentka za skrbstvo padlih in partizanov obeh con, A in B, ki pleta tudi zgodovina Zveze bi- pogrešanih, Rado Cerovaz, Orfeo so izvolili odbor 45 tovarišev: 14 vših političnih antifašistov, ki je Vigna, Riko Malalan, Francesco iz cone B in 31 iz cone A, nato nastala 27. oktobra 1946. Dilizza, svetniki; Carlo Buzzi in so 4. februarja izvolili še izvršni Za vpis v Zvezo partizanov si Armid Ukmar, predsednik in taj- odbor, ki so ga sestavljali predse- moral dokazati, „da si bil v parti- nik tržaške sekcije. dnik Anton Ukmar, tajnik Euge- zanih nepretrgoma od 1. februar- Kar se tiče datuma ustanovnega nio Laurenti in podpredsedniki ja 1945 pa do konca vojne“. Lah- kongresa Zveze partizanov Tr- Franc Lipovec, Leopold Caharija, ko pa so se vpisali kot patrioti vsi žaškega ozemlja, naš arhiv hra- Anton Gurjan in Erminio Medi- oni, ki so sodelovali s partizani ni namreč vabilo delegatom na ca. ali „so se udeležili vstaje 1. maja udeležbo v dneh 26. in 27. ju- O tragičnem obdobju kominfor- s partizanskimi formacijami.“ nija 1948 (datum v aprilu je po- ma prihodnjič. Omenjeno pismo z dne 29. no- pravljen s peresom). Resolucija vembra 1947 ZVU nam odkrije Informbiroja je bila 28. junija Se nadaljuje sestavo odbora naše organizacije, 1948, torej dan po predvidenem 52 I NOSTRI COMBATTENTI IN SPAGNA 0-44

IL TESORO SALVATO Leopold Caharija

uando in seguito al ritiro dalla Spagna, ci tra- sferirono dal campo di concentramento fran- Qcese Gours al campo di Vernet, la polizia ci perquisì pedantemente al fine di trovare dei docu- menti oppure dei materiali a lei non favorevoli. In tali condizioni fu difficilissimo nascondere qualsi- asi cosa, poiché rovistarono in tutte le tasche e in quel poco bagaglio che avevamo. Dalla Spagna sono riuscito a salvare il (foglio) li- bretto militare, ricevuto dal Comando delle Briga- te Internazionali, la lettera di smobilitazione dalla 86° brigata ed alcune foto, tra le quali anche quella dalla scuola di ufficiali a Pozorubbio. Tutto ciò rap- presentava per me un prezioso materiale ed avrei 21 novembre 1954 – da Sindaco proclama Tito cittadino onorario di Capodistria/Župan je proglasil Tita za častnega občana Kopra sofferto se avessi dovuto distruggerlo. Prima di essere trascinati via da Barcellona, pen- me e perciò il lavoro si protrasse così a lungo. savo dove avrei potuto nascondere il tutto. Nella Ora dovevo trovare ancora solo un po’ di colore per parte interna dei pantaloni ho cucito una tasca spe- tingere il bauletto per non attirare l’attenzione sul ciale dove sono riuscito a nascondere il mio tesoro. suo fondo e l’occasione si presentò ben presto. Portai gli stessi pantaloni ancora a lungo, addirit- Nel campo venivamo spesso fotografati e in una tura ancora nel campo di concentramento di Ver- di queste “visite” dal fotografo vidi su una finestra net. Mi hanno lacerato le gambe fino a sangue e una scatola piena di colori. La presi di nascosto, dovevo trovare un’altra soluzione. Con i compagni nascondendola sotto la giacca e la portai nella ba- carcerati abbiamo iniziato a realizzare dei piccoli racca. Dipinsi il bauletto così bene che nemme- aeroplanini e cornici per le foto (a casa conservo no io non riuscivo a scoprire il mio nascondiglio. ancora un esemplare) per spedirli in vari Paesi. Anche battendo sul fondo non dava nessun suono Facevamo questi oggetti dai pezzi di alluminio, re- strano in quanto lo spazio era piccolo e colmo. Ma cuperati dagli aerei militari distrutti e dispersi nel la paura di essere scoperto durante le numerose campo. Come scambio ricevevamo dei pacchi con perquisizioni rimaneva sempre. cibo, per lo più dalla Jugoslavia, ed erano benve- La paura crebbe alla notizia che con altri 36 com- nuti in quanto il cibo del campo scarseggiava o era pagni italiani (di nazionalità italiana, ma sloveni immangiabile. come me) dovrò andare fino alla frontiera franco- Riponevamo gli attrezzi usati per confezionare italiana per essere consegnato alla polizia fascista questi oggetti in una specie di bauli di legno e uno italiana. di questi mi colpì particolarmente mentre pensavo Sapevo ormai che avrebbero rovistato l'ennesima sempre dove e come nascondere e salvare i miei volta tra quelle piccole cose che portavamo addos- preziosi documenti . Lo presi, lo smontai e rifeci so. Infatti, i controlli continuarono, ma non fu tro- il fondo con due tavolette con meno di due centi- vato nulla. Ripresi anche il mio bauletto. Indossavo metri di spessore. In entrambe le parti scavai con ancora la mia uniforme spagnola da ufficiale, or- uno scalpelletto (lo ricavai da un grosso chiodo) mai logora che mi servì ancora per un certo periodo un buco ricavando uno spazio sufficiente per na- anche tra i partigiani. Il resto del mio bagaglio era il scondervi il mio piccolo grande tesoro. Purtroppo mio prezioso bauletto con arnesi ed alcuni piccoli ho dovuto togliere la copertina del libretto milita- aerei. re, troppo grossa per quel piccolo spazio nascosto, La polizia italiana ci prese al confine italiano, al- quindi misi tutto il resto in quel buco. Ho incollato lora a Mentone. I fascisti ci ammanettarono e le- le due tavolette e dopo un mese di lavoro ho potuto garono con catene, come dei peggiori e pericolosi respirare liberamente: il tesoro era al sicuro e ho criminali. Ci trascinarono in prigione e il giorno evitato ogni pericolo che la polizia o altri, potessero successivo, il 29 agosto 1941, venne un ufficiale scoprire la mia fatica. Ho lavorato sempre solo nei militare e mi chiamò per l'interrogatorio. Ho con- momenti in cui non c’era proprio nessuno vicino a statato subito che era molto bene informato in me- NAŠI ŠPANSKI BORCI 53

REŠEN ZAKLAD Leopold Caharija

o so nas po umiku iz Španije premestili iz sem zaboj lepo pobarval, tako da sam nisem opazil, francoskega taborišča Gurs v Vernet, nas je da je kaj narobe z njim. Tudi če si udaril po dnu, Kpolicija natančno pregledala, da bi našla kake ni nič zadonelo, ker je bil prostor majhen in čisto dokumente ali kakšno zanje nezaželeno gra­divo. natla­čen. Vendar sem se vseeno še bal, da ne bi pri Težko je bilo kaj skriti pred njimi, saj so nam prebr- prepogostnih natančnih pregledih vendarle kaj od- skali vse žepe in tisto malo prtljage, ki smo jo imeli krili. s seboj. Strah se je še bolj stopnjeval, ko so nam sporočili, Iz Španije sem prinesel vojaško knjižico, ki sem jo da me bodo skupaj s 36 italijanskimi tovariši po- dobil od štaba mednarodnih brigad, odslovilno pi- slali do francosko-italijanske meje, kjer nas bodo smo iz 86. brigade in nekaj slik, med njimi eno iz izročili italijanski fašistični policiji. oficirske šole. Vse to mi je veliko pomenilo in težko Vedel sem, da se bodo spet začela brskanja po tistih bi mi bilo, če bi moral vse to uničiti. maloštevilnih stvareh, ki smo jih imeli pri sebi. No Preden so nas odvedli, sem premišljal, kam bi to in res, pregledi so se nadaljevali, vendar niso k sre- skril, da bi bilo na varnem. Na notranji strani hlač či nič našli. Odpravil­ sem se in pobral kovček. Še sem si sešil poseben žep, kamor sem vse spravil. Te vedno sem nosil oficirsko, že čisto obrabljeno uni- hlače sem dolgo nosil, še potem, ko smo že bili v formo iz Španije (služila mi je še nekaj časa v par- taborišču Vernet. Nogo so mi odrgnile do krvi, zato tizanih), druga prtljaga pa je bila še moj dragoceni sem moral najti drugo rešitev. Med nami se je tedaj zabojček z orodjem in nekaj malih letal. razširilo izdelovanje malih letal in podstavkov za Italijanska policija nas je prevzela na takratni ita- slike (doma imam še enega) in smo jih potem po- lijanski meji v mestecu Mentone. Fašisti so nam šiljali v razne dežele. Te predmete smo izdelovali nataknili lisice in nas navezali na verige, kot naj- iz aluminija, kate­rega smo dobili iz uničenih voja- hujše in nevarne zločince. Peljali so nas v zapor in ških letal. Za zamenjavo zanje smo dobivali pakete naslednjega dne, 29. avgusta 1941, je že prišel vo- s hrano, največ iz Jugoslavije, ki so nam bili dobro- jaški oficir in me poklical na zaslišanje. Kmalu sem došli, ker je bila hrana pičla in neužitna. opazil, da je že dobro obveščen o moji dotedanji Orodje, ki nam je služilo pri tej »industriji«, smo aktivnosti, vendar me je vse po vrsti spraševal in sprav­ljali v posebne lesene zaboje in prav v enega ironično dopolnjeval moje odgovore. Kot sem razu- takih zabojev sem se zastrmel, ko sem premišljeval, mel, so moje podatke dobili od fran­coske vojaške kam bi skril dokumente. Razstavil sem ga in nato policije, ta pa od nekega izdajalca, ki je bil v Španiji sestavil dno iz dveh manj kot dva centimetra de- med nami. Oficir je nato še pregledoval vse, kar belih deščic. Na vsaki strani sem z malim dletom sem imel s seboj. Zanimala ga je vsebina zabojč- (naredil sem si ga iz debelega žeblja) izdolbel na ka. Z navdušenjem je ogledoval lepa mala letala. obeh deščicah na dnu luknjo in tako dobil dovolj Vzel je eno in dejal: »Saj mi podariš tega? Ti jih velik prostor, da sem vanj lahko spravil svoj mali tako ne boš nikoli več potreboval, ker vas bomo vse zaklad. Prej sem moral, žal, odtrgati platnice voja- postrelili kot izdajalce Italije. Ravno včeraj smo po- ške knjižice, ker so bile predebele za tisti skrivni strelili 16 vaših kompanjonov«. Na to izjavo nisem prostorček, nato sem vse potisnil v vdolbino. Po- mogel molčati. Takoj sem mu odgovoril: »Mi nismo tem sem deščici zlepil in po mesecu dela sem se nikogar izdajali, smo se pa borili proti fašizmu in se lahko oddahnil: zaklad je bil na varnem in tudi ni bomo še, če bomo le mogli.« bilo več nevarnosti, da bi me pri delu zalotila poli- V tem zaporu smo bili do 10. septembra 1941. Tega cija ali kdo drug. Vedno sem delal, ko ni bilo niko- dne so nas spet uklenili v verige in odpeljali v celič- gar v bližini, zato se je delo zavleklo. ne vagone in od tod v zapor Ventimiglia. Na tej žele- Sedaj sem moral še nekje stakniti barvo, da bi za- zniški postaji je dobil še vsak za spremstvo po enega bojček lepo prebarval in tako še bolj odvrnil pozor- karabinjerja, čeprav smo bili še vedno vklenjeni. nost od njegovega dna. Kmalu sem dobil priložnost Zabojček sem tiščal vedno ob sebi in noge sem imel za to. čisto obtolčene. Zaradi verig in zabojčka sem ko- V taborišču so nas večkrat fotografirali in ko smo maj hodil. Vedel sem, da me bodo gotovo peljali bili nekoč pri fotografu, sem na nekem oknu zagle- še v kake zapore. In res so me pozneje poslali še v dal škatlo, polno barve. Skrivaj sem jo pobral, jo zapore v Milano, Benetke (Ponte dei sospiri) in 2. skril pod suknjič in jo odnesel v barako. Z barvo oktobra 1941 sem prišel še v tržaški zapor Coroneo. 54 I NOSTRI COMBATTENTI IN SPAGNA 0-44

rito alla mia precedente attività, ma continuava a zato in Leopoldo Zaccaria), combattente di Spagna chiedere e richiedere e sogghignare ironicamente sloveno nelle Brigate internazionali di volontari e alle mie risposte. Capii che aveva ricevuto i dati in seguito partigiano e dopo la liberazione primo dalla polizia militare francese e questa da una spia, sindaco sloveno di Capodistria. E’ nato il 18 ago- introdotta tra noi in Spagna. L'ufficiale mi perqui- sto del 1905 a Nabrežina (Aurisina) vicino a Trieste sì nuovamente mostrando un particolare interesse (allora Impero Austroungarico, ora Italia). E’ morto per il mio bauletto. Ammirò compiaciuto i miei il 2 agosto del 1995 a Koper Capodistria. piccoli aeroplanini e ne prese uno, dicendo: »Me Dopo una difficile infanzia, fu profugo con la fami- lo regali, vero? Tu comunque non ne avrai più bi- glia a Ločica presso Zidani most durante la prima sogno. Sarete tutti fucilati come traditori dell'Italia. guerra mondiale, tornò a Nabrežina, nella loro casa Proprio ieri abbiamo fucilato 16 vostri »camerati«. semidistrutta e saccheggiata di Nabrežina. Dai pri- Allora io non mi trattenni dicendo: »Noi non ab- mi anni della fondazione del Partito comunista ita- biamo tradito nessuno, abbiamo combattuto il fa- liano fu suo membro e naturalmente odiato dal re- scismo e lo rifaremo, se solo avremo l'opportunità.« gime fascista. Quale antifascista e patriota sloveno Rimanemmo in quella prigione fino al 10 settem- convinto, durante il regime non trovò lavoro e nel bre 1941. Quel giorno ci incatenarono di nuovo e 1928 emigrò in Argentina dove diventò capo car- ci trascinarono fino ai vagoni – cellule e da lì nella pentiere durante la costruzione dell’hotel in Plaza prigione di Ventimiglia. Alla stazione ciascuno di de Mayo. Collaborò nella rivolta contro gli sfrut- noi ebbe la scorta di un carabiniere, benché fossi- tatori degli operai e venne incarcerato e torturato mo tutti incatenati. anche con la corrente elettrica per ben 33 mesi. Tenevo il bauletto ben stretto eavevo le gambe tutte Nel 1939 si unì alle Brigate internazionali nella piene di lividi a causa delle catene e del bauletto. guerra civile di Spagna e divenne comandante del- Sapevo che sarei finito ancora in qualche altra pri- la Brigata Garibaldi. Nel 1939, vicino a Barcellona gione. Infatti, mi trasportarono ancora nelle prigioni fu catturato quale cittadino italiano e inviato nei di Milano, di Venezia (Ponte dei Sospiri) e il 2 otto- campi di concentramento francesi Gours e Vernett, bre del 1941 finii al Coroneo di Trieste. Con questo poi incatenato trasferito a Trieste e rinchiuso nel peso non ero praticamente più in grado di cammi- Coroneo. Insieme al socialista Sandro Pertini fu poi nare. E ancora a Ventimiglia pregai la direzione del mandato al confino a Ventotene presso Napoli, da carcere di spedire il mio bauletto a casa a Nabrežina dove nel 1943 fuggì per unirsi ai partigiani slove- e lo fecero, sempre con il sogghigno ironico, che non ni. Combatté nella Brigata Kosovel e nella Brigata avrei comunque avuto mai più bisogno del conte- Gradnik e prese parte alla liberazione di Trieste. nuto e che mi stavano esaudendo l'ultimo desiderio Dopo la seconda guerra mondiale rimase per un mandando ai miei l'ultimo ricordo del figlio. anno a Lubiana come comandante di polizia e Il bauletto arrivò veramente a casa e i miei lo guar- poi fu trasferito a Koper - Capodistria. Fece parte davano meravigliati, quando all'interno trovarono del Governo militare del TLT (Territorio Libero di alcuni attrezzi e degli aeroplanini di alluminio e Trieste), quindi lasciò l’uniforme e divenne primo null'altro, nemmeno una qualsiasi parola di me o sindaco sloveno di Koper-Capodistria fino al 1954 su di me. Furono convinti che non mi avrebbero quando proclamò Josip Broz Tito cittadino onorario mai più rivisto. della città. Anche lui divenne cittadino onorario Conservarono il bauletto in soffitta, dove mi aspettò di Capodistria, come Anton Ukmar, Mario Abram quando dopo lunghi e difficili 17 anni e dopo la libe- e altri, quindi fu per alcuni anni vicesindaco del- razione di Trieste tornai a casa. Eravamo tutti felici, la cittàe da pensionato per altri 17 anni ufficiale la guerra era finita e finalmente ci ritrovammo tutti di stato civile (fino al 1973) sposando più di 4000 insieme. Allora i miei mi chiesero curiosi cosa mai coppie. Da pensionato rimase attivo in vari settori mi fosse venuto in mente, dopo tutto quel tempo e fino all’ultimo respiro, quando nella notte tra il 2 dopo tutto quello che mi era capitato, di mandare e 3 agosto del 1995 morì d’infarto (solo dopo alcu- a casa un bauletto di legno con degli attrezzi, degli ni giorni, il 18 agosto 1995 avrebbe compiuto 90 aeroplanini e nemmeno una parola. In un attimo il anni). bauletto si trovò sul tavolo della cucina e rivelai il Tra i documenti salvati e oggi conservati dalla figlia suo vero contenuto. Ho tagliato la parte del fondo Lea Caharija, si trova anche il libretto militare delle tirando fuori il mio tesoro. Allora hanno capito e fu- Brigate internazionali, molto probabilmente l'uni- rono fieri della mia ingegnosità. co conservato al mondo. Biografia P.s. Anche il testo qui presente è stato tradotto dalla Leopold Caharija (durante il fascismo fu italianiz- figlia. NAŠI ŠPANSKI BORCI 55

Življenjepis Leopold Caharija, slovenski španski borec in kopr- ski župan. Rodil se je 18. avgusta 1905 v Nabrežini pri Trstu (takrat Avstroogrska). Umrl je 2. avgusta 1995 v Kopru. Po težki mladosti in begunstvu v Ločici pri Zida- nem mostu med prvo svetovno vojno, se je vrnil v izropano domačo hišo v Nabrežini. Že od prvih let ustanovitve italijanske Komunistične partije e bil njen član in trn v peti fašističnemu režimu. Kot zaveden Slovenec in protifašist pod fašističnim režimom ni našel dela in se je leta 1928 izselil v Argentino, kjer je postal vodja tesarjev, ki so gradili hotel na Plaza de Mayo. Sodeloval je v uporu proti izkoriščevalcem delavcev in zato prebil 33 mese- cev v argentinskih zaporih, kjer so ga mučili z ele- ktričnim tokom. Leta 1939 se je pridružil mednarodnim brigadam v španski državljanski vojni, kjer je postal koman- dant v Brigadi Garibaldi. Pri Barceloni so ga zajeli kot italijanskega državljana in poslali v francoski taborišči Gours in Vernet, nato so uklenjenega od- peljali v Trst, kjer so ga obsodili na Coroneo. Sku- paj s socialistom Sandrom Pertinijem so ga konfi- nirali na Ventotene pred Neapljem, od koder je leta 1943 zbežal v partizane. Boril se je v Gradnikovi Libretto militare / Vojaška knjižica in Kosovelovi brigadi in sodeloval pri osvoboditvi S tem bremenom nikakor ne bi uspel več hoditi. Trsta. Po drugi svetovni vojni je bil eno leto v Lju- Domislil sem se, da bi zaprosil upravo zapora v bljani komandant policije, nato so ga premestili v Ventimigli, naj mi pošlje zabojček domov v Nabre- Koper. Bil je v Vojni upravi v času STO, nato je opu- žino. Ustregli so mi, seveda še vedno z ironičnimi stil uniformo in postal župan Kopra (do leta 1954). pripombami, da mi to tako ne bo več koristilo in Josipu Brozu Titu je takrat predal častno meščan- da mi pač izpolnijo poslednjo željo, doma pa bodo stvo. Tudi sam je postal častni meščan Kopra kot imeli spomin na svojega sina. npr. Anton Ukmar in Mario Abram in drugi. Nekaj Zabojček je res prispel domov in naši so čudno gle- let je bil tudi podžupan. Po upokojitvi je bil še 17 dali, ko so v njem zagledali nekaj orodja in letal iz let matičar (do 1973) in poročil preko 4000 parov. aluminija in čisto nič drugega, niti kakega obvestila V pokoju je bil aktiven do svojega zadnjega diha, ko o meni. Ničesar jim nisem mogel napisati in so mi- ga je v noči med 2. in 3. avgustom 1995 (tik pred slili, da me ne bodo več videli. 90-tim rojstnim dnem) zadela kap. Zabojček so domači spravili na podstrešje, kjer me Med ohranjenimi in shranjenimi dokumenti (hrani je počakal, ko sem se po dolgih in mučnih 17 letih jih hči Lea Caharija) je izkaznica pripadnika Med- ob osvoboditvi Trsta vrnil domov. Vsi smo bili sreč- narodnih brigad, ki je verjetno edina ohranjena na ni in veseli, kajti vojne je bilo konec in spet smo svetu. bili skupaj. Ob ponovnem svidenju so me domači P.s. Tudi prevod objave v knjigi Naši Španci je delo vprašali, kaj neki mi je padlo v glavo, da sem jim hčerke Lee Caharija. pri vsem, kar sem doživel, in po tolikem času, ko niso dobili od mene nobenega glasu, poslal domov Antologia orodje v lesenem zaboju brez kakega sporočila. Ta- Editore Borec koj je bil zabojček na mizi in tudi njegova prava Lubiana 1978 vsebina. Razrezal sem del dna, tam seveda, kjer sem spravil omenjeni zaklad. Takrat so razumeli in Zbornik ponosni so bili na mojo iznajdljivost. Založba Borec Ljubljana 1978 56 INVITO AI LETTORI 0-44

COLLABORIAMO ALL'AMPLIAMENTO DELL'ARCHIVIO STORICO DELL'ANPI- VZPI L’Archivio storico si conserva e si divulga conoscere tale patrimo- dell’Anpi-Vzpi provin- attraverso i documenti e nio, a portarlo presso la ciale di Trieste conserva le immagini, quindi sede dell’Anpi-Vzpi e e mette a disposizione INVITIAMO permettere la riprodu- dei soci, dei ricercatori tutti i soci e i lettori zione tramite scanner e degli storici una va- che conservano in fa- in modo da conservare sta documentazione sia miglia fotografie e do- una copia della docu- scritta che fotografica, cumenti sulla lotta par- mentazione famigliare che può essere ampliata tigiana, sulla seconda nell’Archivio storico con nuove acquisizioni. guerra mondiale in gene- dell’Associazione. Per La memoria del movi- rale, sui bombardamen- contatti telefonare alla mento partigiano e la ti e sulla vita durante e segreteria 040661088. storia della Resistenza dopo il conflitto a far TRIESTE, 10 GIUGNO 1944 - RICORDI DI FAMIGLIA I bombardamenti di Trieste visti attraverso gli occhi di mia nonna bambina e le fotografie di suo padre Agnese Scarpa

002, ho dieci anni. corsi nel rifugio. Io sono anche famiglia. Tra queste un centina- “Nonna, raccontami di stata ferita sai?!” La nonna rad- io di fotografie in bianco e nero: 2quando eri bambina.” drizza un po’ la schiena, con or- case distrutte, fumo che sale dal “Quando io ero bambina c’era il goglio, fiera di aver superato quel- mare, macerie. fascismo, poi la guerra.” la prova. Indica un punto non “Nonna, che foto sono queste?” “La guerra? E avevi paura?” preciso del petto “Qui, ma non “Ah, quelle devono essere di mio “Sì, ma sono stata fortunata per- me ne sono accorta finché non ho papà, sono foto della guerra” ché siamo sopravvissuti tutti e il sentito il sangue che mi bagnava “Posso guardarle?” mio papà, il tuo bisnonno, non è i vestiti. La mia mamma voleva “Se vuoi prendile” dovuto andare in guerra.” conservare la sottoveste che in- “No no, le guardo solo, sono pre- “Perché?” dossavo, come prova, ma non ne ziose” “Perché era un fotografo, lavora- avevo altre e abbiamo dovuto la- La mia nonna Licia è nata il 4 va per l’Ospedale e nello studio varla e rammendarla.” marzo del 1931, suo padre, foto- fotografico “Avanzo”, e allora non 2010, sto aiutando la nonna a grafo, appassionato di biciclette è dovuto andare a combattere.” sistemare alcuni armadi. Trovia- e aviere, era del 1903. Si chia- “Avevi paura delle bombe?” mo delle scatole piene di foto, in mava Giuseppe Tomasi, ma da “Sì, soprattutto dopo il 10 giugno. bianco e nero e a colori, tutte me- noi in famiglia era conosciuto Dal cielo sono cadute le bombe e scolate. La nonna bambina con i come Nonno Pino. Mia mamma noi siamo scappati... Stavamo al suoi fratelli, mia mamma con la e la nonna lo ricordano come Vaticano, a San Giacomo, e siamo zia, io e le mie sorelle, foto di una persona allegra, che ama- POZIV BRALCEM 57

PRISPEVAJMO K ŠIRJENJU ZGODOVINSKEGA ARHIVA VZPI-ANPI Zgodovinski arhiv po- mo in širimo preko do- VZPI-ANPI in dovolijo krajinskega VZPI-ANPI kumentov in slik, zato njegovo reprodukcijo v Trstu hrani in daje na POZIVAMO s skeniranjem, tako da razpolago članom, raz- vse člane in bralce, ki bo kopija te družinske iskovalcem in zgodo- hranijo v družinskem dokumentacije lahko vinarjem, široko, tako krogu fotografije in doku- ostala shranjena v Zgo- pisno kot fotografsko mente o partizanskih bo- dovinskem arhivu zdru- dokumentacijo, ki bi jo jih, o drugi svetovni vojni ženja. lahko obogatili z novim na splošno, o bombardi- Za zvezo telefoniraj- materialom. ranjih ter o življenju med te tajništvu na številko Spomin na partizansko in po vojni, da to gradi- 040661088. gibanje in zgodovino vo posredujejo bralcem, Odporništva ohranja- da ga prinesejo na sedež TRST, 10. JUNIJA 1944 – DRUŽINSKI SPOMINI Bombardiranje Trsta skozi pogled moje babice, ko je bila še otrok, ter skozi fotografije njenega očeta Agnese Scarpa

002, stara sem 10 let. ranjena?!” Babica s ponosom ne- morja, razvaline.“Nona, kaj so to “Nona, povej, kako je bilo, koliko vzravna hrbet, zadovoljna, za ene slike?” 2ko si bila še otrok?” da je prestala takšno preizkušnjo, “Ah, te naj bi bile slike mojega “Ko sem bila otrok, je bil fašizem, in pokaže na neko točko na prsih. očeta, vojne slike .” nato je prišla vojna.” »Tu, toda nisem se zavedla, do- “Jih lahko pogledam?” “Vojna? In te je bilo strah?” kler nisem začutila, da mi je kri “Vzemi jih, če želiš.” “Da, a imela sem srečo, ker smo vsi omočila obleko. Spodnje perilo, “Ne, ne, samo pogledam jih, dra- preživeli, in moj ata, tvoj praded, ki sem ga nosila, je mama hotela gocene so.” ni bil prisiljen, da gre v vojno.” ohraniti kot dokaz, a ker nisem Moja babica Licia se je rodila 4. “Zakaj?” imela drugega perila, je bilo tre- marca 1931, njen oče, fotograf, “Ker je bil fotograf, delal je za ba zato ono oprati in zašiti.” navdušen nad kolesi in letalec, se bolnišnico in v fotografskem ate- 2010, noni pomagam pospraviti je rodil leta 1903. Ime mu je bilo ljeju “Avanzo”, in tako mu ni bilo razne omare. V njih so škatle pol- Giuseppe, vendar pri nas v druži- treba v vojsko.” ne črnobelih in barvnih fotogra- ni smo mu rekli Nono Pino. Moja “Si se kaj bala bomb?” fij, pomešanih med sabo. Nona mama in nona se ga spominja- “Da, zlasti po 10. juniju. Z neba kot otrok s svojimi brati, moja ta kot veselega človeka, ki je rad so se vsule bombe in mi smo be- mama s teto, jaz z svojimi sestra- pel, bil je brezskrben. Krožil je po žali... Bivali smo na Vatikanu pri mi, družinske slike. Med njimi Trstu s kolesom in posnel veliko Sv. Jakobu in zatekli smo se v za- je kakih sto črnobelih fotografij: fotografij, od katerih je ostalo, raz- klonišče. A veš, da sem bila tudi porušene hiše, dim, ki se dviga z tresenih po raznih škatlah v no- 58 INVITO AI LETTORI 0-44

va cantare, un tipo spensierato. Girava per la città di Trieste in sella alla sua bicicletta e scatta- va moltissime fotografie, di cui resta, sparpagliato in varie sca- tole nella casa della nonna, un piccolo corpus di un centinaio di pezzi relativi ai bombardamenti che colpirono Trieste in diversi momenti nel 1944. Ho portato queste fotografie all’ANPI–VZPI di Trieste, le abbiamo scansiona- te e analizzate. È molto probabile che alcune siano state scattate dal mio bisnonno, mentre altre dovettero arrivare tra le sue mani tramite lo studio fotografico dove lavorava. Forse per interesse per- sonale o per altre motivazioni ne conservò delle copie. Le fotografie rappresentano un contributo iconografico alla ri- costruzione degli eventi tragici che colpirono Trieste nel 1944 e sono la testimonianza della tragedia che, seppur marginal- mente, colpì mia nonna e la sua famiglia nel corso della guerra, e come lei colpì moltissime al- tre famiglie. I bombardamenti del 10 giugno 1944 fecero circa 400 vittime e poco meno di 2000 feriti nella città. Mia nonna mi raccontò che pochissimi dopo il suono dell’allarme erano cor- si nei rifugi, perché nessuno si aspettava un bombardamento di quelle proporzioni, che avrebbe colpito il centro cittadino e in special modo i civili. Conserva- te per 75 anni dalla mia famiglia, ora quelle fotografie sono state digitalizzate e sono a disposizio- ne di chiunque voglia vederle. E chissà che altri fortuiti ritrova- menti non vadano ad aggiunger- si a questa piccola, interessante, documentazione storica.

Le foto del bombardamento di Trieste Fotografije o bombardiranju Trsta POZIV BRALCEM 59

nini hiši, manjši vzorec kakih sto posnetkov o bombardiranjih Trsta IN SETTEMBRE NUOVO BANDO PER I VOLONTARI DEL SERVIZIO CIVILE v raznih trenutkih leta 1944. Sono stati finanziati i progetti presentati da Arci Servizio civile, Te slike sem nesla na tržaško tra i quali il progetto dal titolo “La memoria dalle storie locali VZPI-ANPI, kjer smo jih skeni- all’educazione alla pace” che prevede due posti, uno per l’ attività rali in analizirali. Zelo verjetno presso la sede provinciale dell’ANPI-VZPI e l’altro presso la sede je, da je nekatere posnel moj pra- dell’Istituto Regionale per la Storia della Resistenza . ded, medtem ko so druge prišle v I requisiti richiesti per candidarsi sono l’età tra i 18 e i 28 anni, njegove roke preko foto ateljeja, non aver subito condanne di primo grado per reati penali, essere kjer je bil zaposlen. Iz osebnih cittadini italiani, cittadini di uno dei paesi UE oppure stranieri interesov ali drugih razlogov sem regolarmente soggiornanti Italia. Novità di quest’anno è che le do- ohranila kopije. mande dovranno essere effettuate esclusivamente su piattaforma Fotografije predstavljajo ikono- digitale dopo essersi registrati tramite SPID (Sistema Pubblico di grafski prispevek rekonstrukciji Identità Digitale). tragičnih dogodkov, ki so zajeli Per ulteriori informazioni ci si può rivolgere agli uffici di Arci Trst leta 1944 in pričajo o tragedi- Servizio Civile in via Fabio Severo 31 a Trieste, ogni giorno dalle ji, ki je sicer obrobno zadela mojo 09.00 alle 12.00 e dalle 15.00 alle 17.00 ( mail friuliveneziagiu- nono in njeno družino med vojno, [email protected]). kot tudi številne druge družine. Bombardiranja 10. junija 1944 so SEPTEMBRA NOV RAZPIS ZA PROSTOVOLJCE CIVILNE SLUŽBE zahtevala okrog 400 žrtev in ne- Projekti, ki jih je predstavila ustanova Arci Civilna služba, so bili kaj manj kot 2000 ranjenih v me- deležni finančnega kritja. Med njimi je projekt z naslovom »Spo- stu. Nona mi je povedala, da so se min od krajevnih zgodb do mirovne vzgoje«, ki predvideva dve po alarmnem opozorilu sirene le mesti, eno za delo na pokrajinskem sedežu VZPI-ANPI v Trstu in redki zatekli v zaklonišča, ker ni drugo na sedežu Deželnega inštituta za zgodovino odporništva. nihče pričakoval bombardiranja Upoštevali bodo le kandidate med 18. in 28. letom statosti, ti- tistih razsežnosti, saj je zajelo me- ste, ki nimajo prvostopenjskih sodnih obsodb zaradi kaznivih stno središče in prizadelo pred- prekrškov, tiste, ki so državljani Italije ali ene od držav EU, ali vsem civilne osebe. Potem ko jih pa so tujci z rednim bivanjem v Italiji. Letošnja novost je, da bo je moja družina hranila 75 let, so treba vse prošnje izpolniti izključno na digitalni podlagi, potem te digitalizirane slike na razpola- ko se bo treba registrirati preko SPID (Javnega sistema za digitalno go vsakomur, ki jih želi videti. In istovetnost). kdove, če se ne bodo v prihodnje Za dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na urade Arci druga naključna odkritja pridru- Civilna služba v Ul. Fabio Severo 31 v Trstu, vsak dan od 9. do žila tej majhni, zanimivi zgodo- 12. ure in od 15. do 17. ure ( mail [email protected]). vinski dokumentaciji.

- Urad za izseljence - Kaj bi se pritoževali, bilo je premalo denarja. 60 0-44

Storie dai tempi bui Zgodbe iz mrkih časov

Antonio Scurati M. IL FIGLIO DEL SECOLO Ed. Bompiani Il libro è la storia dell’ascesa inarre- stabile al potere di Benito Mussolini ed è il primo di una trilogia. Inizia nel 1919, l’anno in cui Mussolini fondò il movimento dei Fasci ita- liani di combattimento, e si chiude con il discorso in parlamento del 1925, con cui cominciò la dittatura fascista. Si tratta di un romanzo che Giacomo Scotti Metka Gombač racconta fatti storici, che contiene LA PRIMA DONNA ROSSA COMITATO REGIONALE DI documenti d’epoca come stralci di ISTRIANA LIBERAZIONE NAZIONALE PER discorsi del Duce e articoli di gior- Vita, opera politica e letteratura di IL LITORALE E TRIESTE 1944- nale, che il suo autore ama definire Giuseppina Martinuzzi 1947 “romanzo documentario” proprio Ed. Vita Activa Ed. Archivio della Repubblica di Slovenia per sottolineare la formula ibrida. Il La vita e l'opera di Giuseppina Mar- Il libro approfondisce il sapere sul libro si è aggiudicato il Premio Stre- tinuzzi (Albona 1844-1925) sono Comitato regionale di liberazione ga 2019. emblematici della maturazione ide- nazionale per il Litorale (PNOO), ale di una donna che, educata nello dandogli una dimensione nuova, e spirito del nazionalismo borghese, cioè quella di storia della vita quo- si sviluppa in combattente senza tidiana locale vissuta giorno dopo compromessi contro lo sciovinismo giorno dal 1944 al 1947. L’autrice per l’uguaglianza nazionale, per il ci propone una soluzione inedita, riscatto sociale dei lavoratori, e con- secondo lei furono proprio i retico- tro un sistema economico–sociale li delle istituzioni amministrative e “contrario ai diritti di natura ed al politiche del Comitato PNOO a de- libero umano svolgimento della ci- terminare la linea di confine, che viltà” come lei stessa dice, “contro nel 1947 e nel 1954 divise l’Italia il privilegio, contro lo sfruttamento, dalla Jugoslavia. contro tutte le ingiustizie sociali in genere”.

POKRAJINSKI PRVA RDEČA ISTRSKA ŽENSKA NARODNOOSVOBODILNI ODBOR Življenje, politično delo in literatu- M. SIN STOLETJA ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN Zal. Bompiani ra Giuseppine Martinuzzi TRST 1944-1947 Zal. Vita Activa Knjiga je prvi del trilogije in pripove- Zal. Arhiv Republike Slovenije Življenje in delo Giuseppine Marti- duje o neustavljivem pohodu Benita Knjiga poglablja znanje o Pokrajin- nuzzi (Labin 1844-1925) ponazarja- Mussolinija na oblast. Začne se leta skem narodnoosvobodilnem odboru ta idealno zorenje ženske, ki je bila 1919, ko je Mussolini ustanovil giba- za slovensko Primorje (PNOO), ki ga vzgojena v duhu buržuaznega naci- nje Fasci italiani di combattimento prikazuje v novi razsežnosti, in sicer onalizma in se je razvila v brezkom- in se zaključi z njegovim govorom v s prikazom vsakdanjega krajevne- promisno bojevnico proti šoviniz- parlamentu leta 1925, ko se začenja ga življenja, kot je potekalo dan za mu, za narodno enakopravnost, za fašistična diktatura. Gre za roman, dnem od leta 1944 do 1947. Avtorica družbeni preporod delavcev in proti ki govori o zgodovinskih dejstvih, nam predlaga nov pogled, po kate- družbeno-gospodarskemu sistemu, obsega dokumente iz tistega časa, rem naj bi prav mreže upravnih in »ki je nasprotoval pravicam narave kot so odlomki iz Ducejevih govorov političnih inštitucij Odbora PNOO in svobodnemu človeškemu napred- in časopisni članki, zaradi česar ga vplivale na določitev meje, ki je leta ku«, kot je sama zatrjevala, in proti avtor rad definira kot »dokumentarni 1947 in 1954 ločila Italijo od Jugo- privilegijem, proti izkoriščanju, proti roman«, da bi s tem podčrtal njegovo slavije. vsem družbenim krivicam sploh.« hibridno obliko. Roman je prejel na- grado Strega za leto 2019.