Palež U Sjećanjima Vžgano V Spominih Le Memorie Degli Incendi Katalog Izložbe • Katalog Razstave • Catalogo Della Mostra

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Palež U Sjećanjima Vžgano V Spominih Le Memorie Degli Incendi Katalog Izložbe • Katalog Razstave • Catalogo Della Mostra Palež u sjećanjima Vžgano v spominih Le memorie degli incendi Katalog izložbe • Katalog razstave • Catalogo della mostra Pula – Pulj – Pola, 2017. ISBN 978-953-59439-0-7 Palež u sjećanjima Vžgano v spominih Le memorie degli incendi Pula – Pulj – Pola, 2017. www.burntinmemories.eu www.ipd-ssi.hr Fotografska izložba dio je istoimenoga projekta financiranoga iz programa EU „Europa za građane“. Voditelj je projekta Znanstveno-raziskovalno središče Koper, a partneri Associazione 47|04, Associazione Kinoatelje, Istar- sko povijesno društvo, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Občina Dolina – Comune di San Dorligo della Valle i Udruga „Žejane“. Realizator je izložbe Istarsko povijesno društvo, kojemu su pomogli i Krajevna skupnost Šmarje pri Kopru, Memorijalni centar Lipa pamti, Osnovna škola Vladimira Gortana Žminj, Slovensko kulturno društvo Primorsko Mačkolje, Slovensko prosvetno društvo Mačkolje i Zveza borcev, Krajevni odbor Šmarje. Fotografska razstava je del istoimenskega projekta financiranega iz programa EU „Evropa za državljane“. Projekt vodi Znanstveno-raziskovalno središče Koper, ostali partnerji so: Associazione 47|04, Associazione Kinoatelje, Istrsko zgodovinsko društvo – Istarsko povijesno društvo, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Občina Doli- na – Comune di San Dorligo della Valle in Udruga „Žejane“. Razstavo je pripravilo Istrsko zgodovinsko društvo v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje, Slovenskim kulturnim društvom Primorsko Mač- kolje, Zvezo borcev, Krajevni odbor Šmarje, Krajevno skupnostjo Šmarje pri Kopru, Spominskim centrom Lipa pamti in Osnovno šolo Vladimirja Gortana Žminj. La mostra fotografica è parte dell’omonimo progetto finanziato dal programma UE “Europa per i Cittadini”. Il progetto è stato realizzato da Znanstveno-raziskovalno središče Koper, mentre i partner sono Associazione 47|04, Associazione Kinoatelje, Società storica istriana – Istarsko povijesno društvo, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Občina Dolina – Comune di San Dorligo della Valle e l’Associazione „Žejane“. La mostra è realizzata dalla Società storica istriana in collaborazione con Associazione dei combattenti (Associazione locale di Monte di Ca- podistria), Centro memoriale Lipa pamti, Comunità locale di Monte di Capodistria, Scuola elementare Vladimir Gortan di Gimino, Slovensko prosvetno društvo Mačkolje e Slovensko kulturno društvo Primorsko Mačkolje. Nakladnik | Založnik | Editore: Istarsko povijesno društvo – Società storica istriana – Istrsko zgodovinsko društvo I. Matetića Ronjgova 1, HR-52100 Pula, [email protected]; www.ipd-ssi.hr Odgovorni urednik | Direttore responsabile:Gašper Mithans Glavni urednik | Caporedattore:Maurizio Levak Autori | Avtorji | Autori: Željko Cetina, Robert Doričić, Vana Gović, Igor Jovanović, Petra Kavrečič, Miha Kosmač, Nikša Minić, Gašper Mithans, Milan Radošević, Igor Šaponja Prevoditelji | Prevajalci | Traduttori:Urška Lampe, Maurizio Levak, Martina Rameša, Sarah Zancovich Lektorica za slovenski jezik: Vladka Tucovič ISBN 978-953-59439-0-7 Sadržaj • Vsebina • Indice Uvodna riječ 5 Pazinština, listopad 1943. 33 Uvodna beseda Pazin z okolico, oktober 1943 Introduzione Pisino e dintorni, ottobre 1943 Palež u sjećanjima 10 Pokolj u Kresinima, 7. listopada 1943. 35 Vžgano v spominih Pokol v Kresinih, 7. oktobra 1943 Le memorie degli incendi Il massacro di Kresini, 7 ottobre 1943 Spaljena zemlja 16 Spaljivanje Barbića, 7. listopada 1943. 36 Požgana dežela Požiganje Barbićev, 7. oktobra 1943 Il paese bruciato L'incendio di Barbići, 7 ottobre 1943 Prve paleži u Brkinima 21 Pokolj u Šajinima, 8. – 9. siječnja 1944. 38 Prvi požigi v Brkinih Pokol v Šajinih, 8. – 9. januarja 1944 I primi incendi a Brkini Il massacro di Saini, 8 – 9 gennaio 1944 Prve paleži sela u Goričkoj i Goričko bojište 24 Pokolj u Bokordićima, 9. siječnja 1944. 39 Prvi požigi vasi na Goriškem in goriška fronta Pokol v Bokordićih, 9. januarja 1944 Primi incendi dei villaggi di Goriziano e il fronte di Gorizia Il massacro di Boccordici, 9 gennaio 1944 Palež Mačkolja 27 Ubojstva i palež u Maloj Gajani, 27. siječnja 1944. 41 Požig Mačkolj Uboji in požig v Mali Gajani, 27. januarja 1944 L’incendio di Caresana Omicidi e incendi in Gaiano Piccolo, 27 gennaio 1944 Listopadska paljevinska ofenziva u slovenskoj Istri 30 Akcije paleži na Krasu 42 Oktobrska požigalna ofenziva v slovenski Istri Požigalne akcije na Krasu L’offensiva incendiaria d’ottobre nell’Istria slovena Le campagne incendiarie nel Carso Bombardiranje i spaljivanje Brgudca, 14. travnja i 6. lipnja 1944. 45 Gorička pod njemačkom okupacijom 70 Bombardiranje in požig Brgudca, 14. aprila in 6. junija 1944 Goriška pod nemško okupacijo Il bombardamento e l’incendio di Bergozza, 14 aprile e 6 giugno 1944 Gorizia sotto l’occupazione tedesca Lipa 46 Drugi palež Šmarja kod Kopra 73 Lipa Drugi požig Šmarij pri Kopru Lippa Il secondo incendio di Šmarje (Capodistria) Stradanje Lisca, Breze i Studene 1. – 4. svibnja 1944. 51 Napadi na sela istarskoga Krasa, 10. kolovoza 1944. 77 Napadi na vasi Lisac, Breza i Studena 1. – 4. maja 1944 Napadi na vasi istrskega Krasa, 10. avgusta 1944 L’aggressione sui villaggi Lisac, Breza e Studena, Gli attacchi ai villaggi del Carso istriano, 10 agosto 1944 dall’1 al 4 maggio 1944 Palež četiriju sela u okolici Trsta 1944. godine 79 Žejane 54 Požig štirih vasi iz okolice Trsta leta 1944 Žejane Gli incendi dei quattro villaggi nei dintorni di Trieste nel 1944 Seiane Život ide dalje 81 Vele Mune i Male Mune 58 Življenje gre naprej Vele Mune in Male Mune La vita continua Mune Grande e Mune Piccolo Izvori i literatura 84 Brkini za njemačke okupacije 63 Viri in literatura Brkini pod nemško okupacijo Fonti e bibliografia Brkini sotto l’occupazione tedesca Zahvale 85 Palež Gabrovice kod Črnoga Kala 67 Zahvale Požig Gabrovice pri Črnem Kalu Ringraziamenti L’incendio di Gabrovica (Črni Kal) Uvodna riječ Uvodna beseda Introduzione otografska izložba, potkrijepljena pratećim otografska razstava, podkrepljena z zgodovinski- a mostra fotografica, accompagnata da descrizioni Fpovijesnim opisima na hrvatskom, slovenskom i Fmi opisi v slovenskem, hrvaškem in italijanskem Lstoriche in lingua croata, slovena e italiana, imprime talijanskom jeziku, već svojom slikovnom sadržajem jeziku, že s svojo slikovno podobo pusti močan vtis. una forte impressione già partendo dal suo contenuto ostavlja snažan utisak. Prizori u dobroj mjeri govore Prizori v dobršni meri govorijo sami zase, ljudje lahko figurativo. In grande misura le scene parlano da sé, il sami za sebe, ljudi među ruševinama prepoznaju svoj med ruševinami prepoznajo svoj kraj, celo svojo hišo pubblico riconosce nelle macerie il proprio paese, la kraj, svoju kuću, uspoređuju kako se je kroz vrijeme primerjajo, kako se je skozi čas spremenilo okolje, v propria casa, comparando come sia cambiato nel tempo promijenila okolina u kojoj žive. katerem živijo. l’ambiente in cui vive. Ova putujuća izložba predstavlja prvi pokušaj Pričujoča potujoča razstava predstavlja prvo po- Questa mostra itinerante rappresenta un primo ten- koji uključuje širi zemljopisni prostor, na kojem su budo, ki vključuje širši geografski prostor, kjer so se v tativo di unificazione di uno spazio geografico più ampio se u vrijeme Drugoga svjetskog rata događale slične času druge svetovne vojne dogajale sorodne tragedije. che nel corso della Seconda guerra mondiale ha visto tragedije – priče brojnih krajeva, sela i zaselaka Zgodbe številnih krajev, vasi in zaselkov iz Goriške, svolgersi nei suoi confini tragedie simili tra loro – storie Goričke, idrijsko-cerkljanskoga područja, Krasa, Idrijsko-Cerkljansko območja, Krasa, dela Notranjske, di numerosi paesi, borghi e villaggi della zona goriziana, dijela Notranjske, Trsta i okolice, slovenske i hrvatske Trsta z okolico, slovenske in hrvaške Istre, Brkinov in idrio-circhina, del Carso, di parte della Carniola interna, Istre, Brkina i Ćićarije. To je područje u doba rata Čičarije. To območje je v času vojne doletela podobna di Trieste e dintorni, dell’Istria croata e slovena, dei colli zadesila slična sudbina, koja je dosad bila obrađiva- usoda, ki je bila do sedaj obravnavana in raziskana Birchini e della Cicceria. Durante la guerra, questa zona na i istraživana većinom zasebno, prema današnjoj večinoma s strani posameznih držav in regij, ne pa era stata colpita da un destino analogo che finora è sempre pripadnosti pojedinim državama i regijama, ali ne i u celostno, kot fenomen, ki se je odvijal v tem prostoru. stato trattato separatamente, in base all’odierna divisione cijelosti kao pojava koja se odvijala na tom prostoru. Projekt Burnt in memories / Vžgano v spominih ima tra i singoli paesi e regioni, e mai in maniera totalmente Projekt Burnt in memories / Palež u sjećanjima ima na ta način povezovalni učinek. Trpljenje se večkrat comprensiva dell’avvenimento che ha avuto luogo in na taj način povezujući učinak. Patnja se većinom doživlja individualno ali v krogu skupnosti, iz razstave questa zona. Il progettoBurnt in memories / Le memorie doživljava pojedinačno ili u krugu zajednice, dok je iz pa je dobro razvidno, da je bilo takšnih žarišč veliko. degli incendi possiede invece tale effetto unificante. La izložbe dobro vidljivo da je bilo puno takvih žarišta. Tako tudi dobre poznavalce lokalne zgodovine sez- sofferenza, per la maggior parte, viene vissuta come fatto Tako i dobre poznavatelje lokalne povijesti upoznaje nanja z medvojnim dogajanjem v drugih delih regije, individuale o condiviso all’interno del cerchio della s ratnim događanjima u drugim dijelovima regije koja ki
Recommended publications
  • Merilna Mesta Za Javno Razsvetljavo in Poslovne Prostore V Ob Čini Ilirska Bistrica
    MERILNA MESTA ZA JAVNO RAZSVETLJAVO IN POSLOVNE PROSTORE V OB ČINI ILIRSKA BISTRICA Pla čnik za merilna mesta za javno razsvetljavo (od zaporedne št. 1 do 113) je Ob čina Ilirska Bistrica. JAVNA RAZSVETLJAVA MERILNO IME IN NASLOV MERILNEGA MESTA MESTO 1 6827 JR KORITNICE KORITNICE KORITNICE BŠ 6253 KNEŽAK 2 6891 JR BA Č I BA Č BA Č 2 6253 KNEŽAK 3 6892 JR BA Č II BA Č BA Č BŠ 6253 KNEŽAK 4 6893 JR BA Č III BA Č BA Č BŠ 6253 KNEŽAK 5 6921 JR KNEŽAK I KNEŽAK KNEŽAK BŠ 6253 KNEŽAK 6 6922 JR KNEŽAK II KNEŽAK KNEŽAK BŠ 6253 KNEŽAK 7 6981 JR KILOV ČE KILOV ČE KILOV ČE BŠ 6255 PREM 8 6982 JR RATE ČEVO BRDO RATE ČEVO BRDO RATE ČEVO 6255 PREM BRDO BŠ 9 7015 JR ZUPAN ČIČEVA ILIRSKA BISTRICA ŽUPAN ČIČEVA 6250 ILIRSKA ULICA 1 BISTRICA 10 7024 JR ŠOLA ILIRSKA BISTRICA ŽUPAN ČIČEVA ULICA BŠ 6250 ILIRSKA BISTRICA 11 7027 JR DOM NA VIDMU ILIRSKA BISTRICA 6250 ILIRSKA GREGOR ČIČEVA CESTA BŠ BISTRICA 12 7062 JR CENTER ILIRSKA BISTRICA BAZOVIŠKA CESTA BŠ 6250 ILIRSKA BISTRICA 13 7065 JR DOBROPOLJE DOBRO POLJE DOBRO POLJE BŠ 6250 ILIRSKA BISTRICA 14 7066 JR DOBROPOLJE II DOBRO POLJE DOBRO POLJE BŠ 6250 ILIRSKA BISTRICA 15 7067 JR ZARE ČICA ZARE ČICA ZARE ČICA BŠ 6250 ILIRSKA BISTRICA 16 7068 JR SABONJE SABONJE SABONJE BŠ 6244 PODGRAD 17 7093 JR PODGRAD PODGRAD PODGRAD BŠ 6244 PODGRAD 18 7100 JR HRUŠICA I HRUŠICA HRUŠICA BŠ 6244 PODGRAD 19 7101 JR HRUŠICA II HRUŠICA HRUŠICA BŠ 6244 PODGRAD 20 7103 JR MALE LO ČE MALE LO ČE MALE LO ČE BŠ 6244 PODGRAD 21 7111 JR KOSEZE KOSEZE KOSEZE BŠ 6250 ILIRSKA BISTRICA 22 7113 JR VELIKA BUKOVICA VELIKA BUKOVICA VELIKA 6250
    [Show full text]
  • Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
    GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred­ stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo­ ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla­ sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra­ dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po­ znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo
    [Show full text]
  • Komunalno Stanovanjsko Podjetje D. D. Partizanska Cesta 2, 6210 SEŽANA, Tel.: 05/73 11 200, Fax: 05/73 11 201 [email protected]
    komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Partizanska cesta 2, 6210 SEŽANA, tel.: 05/73 11 200, fax: 05/73 11 201 www.ksp-sezana.si, [email protected] gospodinjstva z individualnimi zabojniki JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 1 2 3 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 24 25 26 27 28 29 30 28 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 31 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 25 26 27 28 29 30 31 29 30 31 30 31 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 12 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 28 29 30 26 27 28 29 30 31 31 V kolikor zabojnik na predvideni dan ni bil izpraznjen, ga pustite na prevzemnem mestu do izpraznitve.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Ostanka Komunalnih Odpadkov 2021 Občina Hrpelje-Kozina
    URNIK ODVOZA OSTANKA KOMUNALNIH ODPADKOV 2021 OBČINA HRPELJE-KOZINA Bač pri Materiji, Brezovica, Gradišica, Hotična, Materija, Odolina, Povžane, Rožice, Skadanščina, Tublje pri Hrpeljah Partizanska cesta 2 6. januar, 3. februar, 4. marec, 1. april, 4. maj, 1. junij, 29. junij, 27. julij, 24. avgust, 6210 Sežana 21. september, 19. oktober, 17. november, 15. december URADNE URE IN KONTAKTI Beka, Brgod, Klanec pri Kozini, Ocizla, Petrinje, Prešnica, Rodik, Slope sreda 8h - 11h in 13h - 16h 21. januar, 22. februar, 22. marec, 20. april, 19. maj, 16. junij, 14. julij, 11. avgust, tel: 05 73 11 200 8. september, 6. oktober, 4. november, 2. december, 30. december fax: 05 73 11 201 [email protected] www.ksp-sezana.si Artviže, Brezovo Brdo, Kovčice, Mrše, Orehek pri Materiji, Ostrovica, Ritomeče, Tatre 14. januar, 15. februar, 15. marec, 13. april, 12. maj, 9. junij, 7. julij, 4. avgust, Ravnanje z odpadki: 1. september, 29. september, 27. oktober, 25. november, 23. december 05 73 11 240 Prijava - odjava: Gojaki, Golac, Gradišče pri Materiji, Javorje, Markovščina, Obrov, Poljane pri 05 73 11 245 Podgradu, Slivje, Velike Loče, Zagrad Računi: 05 73 11 238 13. januar, 11. februar, 11. marec, 12. april, 11. maj, 8. junij, 6. julij, 3. avgust, 31. avgust, 28. september, 26. oktober, 24. november, 22. december CERO SEŽANA Hrpelje, Kozina, Krvavi Potok, Mihele, Nasirec, Vrhpolje (ob cesti Sežana - Vrhovlje) 11. januar, 9. februar, 9. marec, 7. april, 6. maj, 3. junij, 1. julij, 29. julij, 26. avgust, v poletnem obdobju 23. september, 21. oktober, 22. november, 20. december (od 1.5. do 30.9.) vsak delavnik od 6h do 19h v soboto od 8h do 13h v zimskem obdobju (od 1.10.
    [Show full text]
  • Drinking Water Supply from Karst Water Resources (The Example of the Kras Plateau, Sw Slovenia)
    ACTA CARSOLOGICA 33/1 5 73-84 LJUBLJANA 2004 COBISS: 1.01 DRINKING WATER SUPPLY FROM KARST WATER RESOURCES (THE EXAMPLE OF THE KRAS PLATEAU, SW SLOVENIA) OSKRBA S PITNO VODO IZ KRAŠKIH VODNIH VIROV (NA PRIMERU KRASA, JZ SLOVENIJA) NATAŠA RAVBAR1 1 Karst Research Institute, SRC SASA, Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenia e-mail: [email protected] Prejeto / received: 23. 9. 2003 Acta carsologica, 33/1 (2004) Abstract UDC: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Drinking water supply from karst water resources (The example of the Kras plateau, SW Slovenia) In the past the biggest economic problem on the Kras plateau used to be drinking water supply, which has also been one of the reasons for sparsely populated Kras plateau. Today the Water Supply Company provides drinking water to households and industry on the Kras plateau and the quantity is suffi cient to supply the coastal region in the summer months as well. Water supply is founded on effective karst groundwater pumping near Klariči. Some water is captured from karst springs under Nanos Mountain as well. In water supply planning in future, numerous other local water resources linked to traditional ways of water supply need to be considered. Eventual rainwater usage for garden irrigation or car washing, for communal activity (street washing) or for the needs of farming and purifi ed wastewater usage for industry (as technologi- cal water) is not excluded. Key words: karst waters, human impact, drinking water supply, Klariči water resource, Kras plateau. Izvleček UDK: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Oskrba s pitno vodo iz kraških vodnih virov (na primeru Krasa, JZ Slovenija) Na Krasu je bil od nekdaj največji problem oskrba s kakovostno pitno vodo, ki je omejevala poselitev in gos- podarski razvoj območja.
    [Show full text]
  • Ars & Humanitas
    ARS & HUMANITAS Revija za umetnost in humanistiko / Journal of Arts and Humanities revija za umetnost in humanistiko XIII/1 V/1-2 Spomin, II Memory, II 2019 2010 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 1 26.8.2019 11:15:31 Ars 5.indb 1 20.12.2010 19:01:22 ARS & HUMANITAS Revija za umetnost in humanistiko / Journal of Arts and Humanities Založila / Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani / Ljubljana University Press, Faculty of Arts Za založbo / For the Publisher Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete / the Dean of the Faculty of Arts Glavni urednici / Editors-in-Chief Vanesa Matajc, Špela Virant Tematski sklop sta uredili / Thematic section was edited by Katja Mahnič, Nataša Golob Uredniški odbor / Editorial Board Milica Antić Gaber, Tine Germ, Nataša Golob, Branka Kalenić Ramšak, Lev Kreft, Katja Mahnič, Marko Marinčič, Jasmina Markič, Florence Gaçoin Marks, Tatjana Marvin, Janez Mlinar, Borut Ošlaj, Blaž Podlesnik, Boštjan Rogelj, Irena Samide, Peter Simonič, Maja Šabec, Matej Šekli, Nataša Vampelj Suhadolnik, Alojzija Zupan Sosič Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board Jochen Bonz (Bremen), Parul Dave-Mukherji (New Delhi), Thomas Fillitz (Dunaj), Karl Galinsky (Univ. of Texas), Hermann Korte (Siegen), Douglas Lewis (Washington), Helmut Loos (Leipzig), Bożena Tokarz (Katowice), Johannes Grabmayer (Celovec), Mike Verloo (Nijmegen) Urednica recenzij / Reviews Editor Špela Virant Oblikovanje in postavitev / Graphic design and type setting Jana Kuharič, Lavoslava Benčić Lektoriranje / Language Editing Rok Janežič, Paul Steed Tisk / Printed by Birografika Bori d.o.o. Naklada / Number of copies printed 150 Cena / Price 12 EUR Naslov uredništva / Address Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI–1000 Ljubljana Tel.
    [Show full text]
  • QUALESTORIA Rivista Di Storia Contemporanea 1
    ISTITUTO REGIONALE PER LA STORIA DEL MOVIMENTO DI LIBERAZIONE NEL FRIULI VENEZIA GIULIA QUALESTORIA Rivista di storia contemporanea 1 Sconfinamenti storiografici e attraversamenti di confini a cura di Marta Verginella qs Anno XLIV, N.ro 1, Giugno 2016 «QUALESTORIA» 1- 2016 Rivista di storia contemporanea Periodico semestrale Realizzata con il contributo della Comitato di direzione Francesca Bearzatto, Fulvia Benolich, Irene Bolzon, Marco Bresciani, Tullia Catalan, Franco Cecotti, Diego D’Amelio, Patrick Karlsen, Giulio Mellinato, Gloria Nemec, Lorenzo Nuovo, Mila Orlic, Monica Rebeschini, Roberto Spazzali, Fabio Todero Comitato scientifico Giuseppe Battelli, Marco Bellabarba, Massimo Bucarelli, Andrea Di Michele, Marco Dogo, Gabriele D’Otta­ vio, Paolo Ferrari, Aleksej Kalc, Giorgio Mezzalira, Marco Mondini, Luciano Monzali, Egon Pelikan, Giovan­ na Procacci, Raoul Pupo, Silvia Salvatici, Nevenka Troha, Marta Verginella, Rolf Wörsdörfer Direttore Diego D’Amelio Redazione Francesca Bearzatto Direzione, redazione e amministrazione Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia Salita di Gretta 38, 34136 Trieste telefono: 040.44004 fax: 0404528784 mail: [email protected] sito: http://www.irsml.eu/qualestoria/ Editing testo in inglese Genni Gunn «Qualestoria» è la rivista dell’Irsml FVG, fondata nel 1973 come «Bollettino dell’Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia». Ospita contributi di autori italiani e stranieri, promuo­ vendo la pubblicazione di numeri monografici e miscellanei. La rivista propone tradizionalmente tematiche legate alla storia contemporanea dell’area alto­adriatica e delle zone di frontiera, rivolgendo particolare atten­ zione allo studio e alla storiografia dei paesi dell’Europa centro-orientale e balcanica. Le proposte di pubblica- zione vanno inviate all’indirizzo e­mail della redazione.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo Pokopališča
    lurwnlm turnyuiltfro Wdls[e d.il. Paiizanska cesta 2, 6210 Serana, tel.: 0 73 11 2OO, fax: 05n3 fi 2O1, www.ksp-sezana.si:I e-!oita: [email protected] E oecrnr HBPEI.JE KOZINA P,eisto: KSP d. d. SEZANA hovno mssto: -03- 2 7 2019 Partizaaska cesta 2 Sitra zaceve: Prilog€: 6210 SEZANA Vredd: 3st- l3 btc- SeZana, dne 26. 3. 2Ol9 OBEINA HRPEIJE-KOZINA Re5ka cesta 14 6240 IdOZTNA Zadeva: ktno poro6ilo koncesionaria o izvaianiu eospodarske iavne sluZbe ,ureianie in vzdrZevanie pckopaliSd" Pozdravljeni. V prilogi vam skladno s koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne sluZbe - urejanje in vzdrZevatje pokopali5c v obdini Hrpelje- Kozina, poSiljamo letno porodilo koncesionarja (KSP d. d. SEZANA) o izvajanju o izvajanju gospodarske javne sluZbe s podrocja urejanja in vzdtZevanja pokopaliS6. Za pojasnila ali odgovore na morebitna vpraSanja smo vam na voljo. l*p pozdrav. Pripravila: ca MaEazie STANOVANJ SKO KOMUN AINO PODJETJE d.d. ar cesta 2 EIf*E 1 SEZANA' /1 () a;q;;#ffi=-xglBr c€rlifld obrbnj.n:23 r0 2017 rHurb vciffir peste preko oR rod€. tuu1ba ie vpisana v so<tni r€gistet pn OL,1o nem sodii,u v Kopru, St. vlozke: 10032500: Znesek osnovnega kapitala: 663.743.07 EUR, Matlina Stevilka: 5073260 lD 2a DDV: Sl 77266595: Prcdsednik naclzomega sveta: Bois HlaCar LETNO POROEILO KONCESIONARJA tllt lti H il.il, PErtizErlgl€ cGte ?, 6210 SG2,N lea.: 05f/3 11 200, ffir3 11 20r " O IZVAJANJU GOSPODARSKE JAVNE SLUZBE ))UREJANJE IN VZDRZCVRruIT POKOPALISE( V OBEINI HRPEUE.KOZINA ZA LETO 2OL8 Na podlagi 39. dlena Koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne sluibe urejanje in vzdrievanje pokopaliSi v obiini Hrpelje-Kozina, v nadaljevanju prilagamo poroiilo o izvajanju gospodarske javne sluZbe za leto 2018.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 12. SNOPI< Pirjevec - Rebula Uredil Martin Jevnikar GORICA 1986 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Z 12. snopi=em se za=enja III. knjiga Primorskega slovenskega biografskega leksikona. SODELAVCI 12. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s kriicem) Ade. dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, mag. med., Zdrav, dom, N. Gor. B. Kolar Bogdan Kolar, salezijanec, Lj. - Rakovnik B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gorica B. Mar. Branko Maruši=, ravn. Gor. muzeja, Nova Gorica B. S. ini. Boris Sancm, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši=, asistent. ZRC, SAZU, Lj. B. Z. Božo Zuanella, župnik, Tr=mun Cei=. dr. Marija =eš=ut, prof., Gorica Drago Baje dr. Drago Baje, prof., Trst Edv. Gardlna Edvilijo Gardina, kustos. Pokraj, muzej, Koper F. Sallmbeni dr. Fulvio Salimbeni, univ. prof., Trst Gorjan dr. Klara Gorjan, prof., Gorica Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gorica y Ivo Jevnikar, <asnikar na RAITrstA, Trst Jan Zoltan Jan, prof., Nova Gorica Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Kandut dr. Jakob Kandut, pravnik in prof. v p.. Trst Koren Jože Koren, =asnikar, Trst Kosma= dr. Angel Kosma=, župnik, Ricmanje Kralj Franc Kralj, prof. na Srednji verski šoli, Vipava L. B. dr. Lojzka Bratuž, asistent na Univ. v Vidmu, Gorica Le. Ljubomir A. Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Drole, prof. v p., Gorica Idt Uda Debelli Turk, urednica RAITrstA, Trst LeljaRehar Lei j a Rehar Sancin, prof., Trst Lfl.Trampuž Lilijana Trampuž, asistent, IZDG, Ljubljana mak dr.
    [Show full text]
  • Na Stičišču Treh Svetov
    občina Hrpelje-Kozina Na stičišču treh svetov Občina Hrpelje - Kozina Hrpelje, Reška cesta 14 6240 Kozina Telefon: 00386 (0)5 6800 150 www.hrpelje-kozina.si [email protected] Kratka predstavitev občine biserih naše neokrnjene narave, ogled številnih naravnih in kultur- nih znamenitosti ali kolesarjenje po urejenih in označenih kolesar- Na križišču cest, ki vodijo iz Trsta proti Reki in iz Ljubljane proti skih poteh. Prijazne gostilne s tradicijo in turistične kmetije vam Kopru, se na 196 km2 razprostira Občina Hrpelje - Kozina. Leži na nudijo oddih in dobrote iz domače kuhinje, po katerih so znane zanimivem stičišču treh svetov: Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. daleč naokoli. Ugodne klimatske razmere in naravne danosti daje- Na stiku Brkinov z apnenčastim Matarskim podoljem lahko obču- jo sadju Brkinov posebno vrednost. Naši sadjarji so vključeni v Br- dujete slikovito pokrajino s številnimi potoki, kraškimi pojavi in pe- kinsko sadno cesto. Spoznajte skrivnosti žganjekuhe in pridelave strostjo podzemnega sveta. Biser Malega Krasa je dolina Glinščice, kakovostnega sira in drugih mlečnih izdelkov. Poleg govedoreje in ki je zaznamovana kot krajinski park. Posebnost te doline se kaže drobnice je v prostoru čedalje bolj prisotna tudi konjereja z med- v njeni raznolikosti živalskih in rastlinskih vrst in pestrosti naravnih narodnimi konjeniškimi tekmovanji in jahalnimi šolami. okolij. Z vstopom v schengensko območje je ta prostor s sosednjo Domačini vam bodo radi povedali, kako so se v preteklosti pre- Italijo prosto prehoden in idealen za rekreativce. Če vas pot zapelje življali z oskrbo velikih mest, predvsem Trsta. Furmanstvo je do Čičarije, se čas v tem obmejnem pasu s sosednjo Hrvaško ustavi v različnih zgodovinskih obdobjih dajalo ljudem in krajem po- v komaj sluteni preteklosti tega že od nekdaj pomembnega prostora.
    [Show full text]