September Aktualno Aktualno

OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 7 letnik XIV - 2011 September aktualno aktualno

iz vsebine GRADNJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRON- »Življenje je tema, razen tam, kjer je zagon. GRADNJA DOMA UPOKOJENCEV STOJI ZARADI NEOSNOVANE PRITOŽBE 2 SKIH KOMUNIKACIJ V OBČINAH HRPELJE - KOZINA, GRADNJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ A vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje. V OBČINAH HRPELJE - KOZINA, ILIRSKA BISTRICA, KOMEN IN SEŽANA 3 In vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo. ILIRSKA BISTRICA, KOMEN IN SEŽANA GRADNJA KANALIZACIJE NA KOZINI SE NADALJUJE 5 In vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen.« ČEBELAM PRIJAZNA OBČINA 5 Kahil Gibran ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 6 preostanek pa v letu 2012. SPOMINSKI DAN RODIK – ARTVIŽE 6 Poudariti velja, da je bil naš skupni projekt visoko ocenjen, SLOVENIJA, VSE NAJBOLJŠE ZA 20 ROJSTNI DAN 8 saj je na drugem razpisu GOŠO 2 prejel 89,39 od možnih 100 POLETNI JULIJSKI POHODI 8 točk. EKO KOTIČEK 9 REDNO LETNO ŠPORTNO SREČANJE DRUŠTEV DIABETIKOV KRASA Vsem otrokom in mladim IN NOTRANJSKE V SEŽANI 9 Priprava na projekt in začetek izvedbe Obseg projekta PREŠKI GODCI NAGRAJENI 10 želim srečno ob začetku novega šolskega leta! Po večletnem čakanju je Ministrstvo za visoko šolstvo, zna- Po idejni zasnovi, na podlagi katere je bil FMC, d.o.o. izbran TABORJENJE NA KOZJEREJI BRDCA V VRHPOLJU 10 nost in tehnologijo 9. julija 2010 objavilo razpis za dodelitev kot zasebni partner, je predvideno, da bo projekt zajel skupaj DRUŠTVO KMETIC NA 41. PRAZNIKU TERANA IN PRŠUTA V 3.535 gospodinjstev v občinah Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistri- DUTOVLJAH 2011 11 Pogumno naproti k osvajanju novih znanj, evropskih in državnih sredstev za izgradnjo odprtih širokopa- DRUŠTVI PROIZVAJALCEV BRKINSKEGA SLIVOVCA IN KRAŠKEGA sovnih omrežij na območjih, kjer komercialni interes za izgra- ca, Komen in Sežana. BRINJEVCA NA SEJMU V GORNJI RADGONI 11 ki je neprecenljivo za življenje. dnjo takih omrežij ne obstaja (t. i. območja belih lis) GOŠO 2, Skupna dolžina načrtovane hrbtenične in primarne razvodne PA SMO PRIŠLI DO KONCA – IZ ŽIROV DO HRASTOVELJ ČEZ BRKINE 12 na katerega so se lahko prijavile vse lokalne skupnosti, ki so trase kabelske kanalizacije v okviru projekta znaša približno PLANINSKO DRUŠTVO BRKINI NA KAMNITEM LOVCU 12 Staršem in učiteljem 340 kilometrov, vanjo pa bodo delavci FMC, d.o.o. in njihovi RAZSTAVA V OBROVU 13 predhodno že izbrale zasebnega partnerja in skupaj z njim MATARSKI GASILCI NA TRIGLAVU 13 pripravile idejni projekt izgradnje omrežja. K prijavi na razpis podizvajalci s posebno tehnologijo vpihovanja kablov v cevi GLASNOST NEZNANIH IN PREŠKO OPASILO 14 pa obilo potrpljenja in razumevanja! Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za prido- vpihnili več kot 480 kilometrov optičnih kablov ustreznih RODIČANI ZA OPASILO OTVORILI NOVO OTROŠKO IGRIŠČE 15 bitev nepovratnih sredstev za realizacijo projekta so skupaj kapacitet, saj bo na nekaterih delih omrežja v eni cevi hkrati OPASILO V OCIZLI 16 potekalo več optičnih kablov. Potrebno pa bo zgraditi tudi EKSKURZIJA V BREZNU PRI ŠTRKLJEVICI 17 pristopile občine Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Komen in razvode do posameznih upravičenih gospodinjstev v dolži- SLOPARC MISTER KOPRA 17 Sežana, ki so že v letu 2008 objavile javni razpis za izbiro izva- PO PETDESETIH LETIH PONOVNO ZAPLESALI NA MRŠAH 18 jalca in soinvestitorja. ni okrog dodatnih 600 kilometrov, ki bo izvedeno pretežno z NAŠA MLADA PEVKA NINA POČKAJ PONOVNO ODLIČNA! 19 Zaradi spremenjenih pogojev drugega razpisa GOŠO 2 in uporabo samonosnih zračnih optičnih kablov. TORNADO NA KOZINI 19 spremenjenega števila belih lis s strani ministrstva je bilo v Upravičena območja za gradnjo odprtega širokopasovne- BALINARSKI TURNIR V HRPELJAH 21 ga omrežja (t.i. območja belih lis) s pomočjo nepovratnih BALINARSKI TURNIR V OBROVU 22 Župan Zvonko Benčič Midre letu 2010 potrebno izpeljati dodatne postopke javnih naročil, SILVA ČEPAR V MILJAH NAJBOLJŠA 22 in sicer postopke s pogajanji. sredstev je določilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in »NEKEGA OTROKA BURJA VZELA« 22 Kot najugodnejši ponudnik in ustrezni zasebni partner je bila tehnologijo, Direktorat za informacijsko družbo. Predmet so- 10. MEMORIAL VOJKA MAHNIČA 23 izbrana družba FMC, Sistemski integrator, d.o.o. iz Ljubljane, financiranja so namreč lahko le tista gospodinjstva in ostali REPORTAŽA 24 GRADNJA DOMA UPOKOJENCEV STOJI subjekti, katerim širokopasovna infrastruktura doslej ni bila OBISK ROJSTNEGA KRAJA KATRCE NA NJEN ROJSTNI DAN 24 ki je v začetku lanskega leta kot prva v Sloveniji uspešno za- dostopna oz. kjer obstoječa infrastruktura ne omogoča novih RENAULT 4 – »KATRCA« – 50 LET 25 ključila gradnje podobnega omrežja v Občini Komen. SREČANJE KATRC V SLAVONSKEM BRODU 26 ZARADI NEOSNOVANE PRITOŽBE V svoji končni ponudbi je FMC d.o.o. ponudil izgradnjo naj- širokopasovnih priključkov ter hkrati ne obstaja komercial- ALEŠ ABRAM, POWERLIFTER 27 sodobnejšega optičnega telekomunikacijskega omrežja ter ni interes s strani ponudnikov storitev, da bi takšno omrežje ŠPORTNO DRUŠTVO JADRAN BLUMARINE 29 Eden glavnih projektov občine: izgradnja centra starejših občanov »Bori« na Kozini zasebno investicijo v celoten projekt konzorcija štirih občin v zgradili in ga tržili v lastni režiji. NOVOROJENČKI V 2010 31 stoji v fazi pridobivanja dokumentov. Občina Hrpelje - Kozina je že pridobila gradbe- višini sedem milijonov evrov. Glede na velike dimenzije predstavlja projekt gradnje odprte- POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! 32 no dovoljenje za gradnjo centra, in sicer dne 15. 6. 2011, in je v postopku pridobitve PLANINSKI TABOR ČEZSOČA 2011 33 Drugi del operacije financira Evropska unija, in sicer iz Evrop- ga širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v šti- pravnomočnosti tega dokumenta. Postopek se je zaustavil zaradi ene same pritožbe LETOVANJE V KRANJSKI GORI 34 skega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja rih južnoprimorskih občinah enega večjih projektov gradnje solastnika parcel, ki želi nov postopek gradnje na sosednjih parcelah izkoristiti za pri- NA POČITNICAH BREZ SKRBI 34 v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvoj- odprtega širokopasovnega omrežja v Sloveniji doslej, ki se AKTIVNE ŠPORTNE POČITNICE V VRHPOLJAH 35 dobitev pravice do dostopa do svojih parcel. Možnosti dostopa in s tem pravice ter nih potencialov za obdobje 2007–2013, 2. razvojne prioritete: bo gradil na tako velikem območju in v tako kratkem obdo- SMOLA Z BOROVCEV NA VIDEŽU 36 služnosti poti pa na teh parcelah nikoli ni bilo, saj so bile tudi do sedaj pozidane s STARA FOTOGRAFIJA 37 Gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve: bju. Rok izgradnje namreč znaša zgolj 18 mesecev od odo- kompleksom vojašnic. Poleg tega ima pritožnik normalen dostop do svojih parcel z ZABAVNI FOTO UTRINKI 38 2.2. Informacijska družba, v skupni vrednosti 85 % od 10,5 mi- britve sredstev in sklenitve pogodbe med javnim partnerjem druge strani. POTOVANJE OB VODI 38 lijonov evrov. Republika Slovenija pa bo zagotovila preostalih – nosilno Občino Sežana ter Ministrstvom za visoko šolstvo, GRADITE HIŠO? 39 Neutemeljena pritožba občino zavira pri nadaljnjem delu v zvezi z izgradnjo doma. 15 % javnih sredstev. Občine bodo za čim bolj ekonomično znanost in tehnologijo. Pogodbeni rok izgradnje omrežja se PIOMETRA 39 Gre za velik projekt prioritetne narave, ki bo v večini financiran iz evropskih sredstev. izvedbo projekta brezplačno podelile služnosti na javnih po- izteče konec leta 2012. VAŠI ZANIMIVI FOTOUTRINKI IZ RASTLINSKEGA SVETA 40 Ker pa občina ne razpolaga s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, se na razpise MINUTKA ZA MISEL 42 vršinah in infrastrukturah v njihovi lasti. ne more prijaviti. Nastaja nenadomestljiva škoda. ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 43 V celotnem projektu zavzema delež sredstev za območje Ob- Potek izvajanja del INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JULIJU IN AVGUSTU 2011 44 Gradbeno dovoljenje je občina prejela 15. 6., sledila je pritožba. Konec junija smo na Rok za izvedbo projekta, ki znaša 18 mesecev, je začel teči v neutemeljeno pritožbo, ki nikoli ni bila podprta z dokazi, kot to predpisuje Zakon o čine Hrpelje-Kozina nekaj manj kot dva milijona osemsto ti- PROGRAM ZA SEPTEMBER V KNJIŽNICI KOZINA začetku junija 2011, ko je bila sklenjena pogodba med ob- 2. PRAZNIK BRKINSKEGA JABOLKA 48 graditvi objektov, odgovorili in tudi razložili pomen izgradnje doma. Od 61-ih lastni- soč sredstev brez vključenega davka na dodano vrednost, od činami ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehno- VONJI TER OKUSI KRASA IN BRKINOV 50 kov se je pritožil samo eden. katerega vlaga podjetje FMC d.o.o. zasebna sredstva v višini logijo. V tem času je ekipa projektantov FMC, d.o.o. skupaj z NOGOMETNA ŠOLA 50 Ker je splošno mnenje občine in javnosti, da je pritožba občana iz Divače neutemelje- milijon sto tisoč, preostanek sredstev v višini milijon sedem- NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ 51 občinskimi koordinatorji temeljito preverila idejno zasnovo, na in absurdna, bo občina sprožila odškodninsko tožbo proti pritožniku. sto tisoč pa predstavljajo javna sredstva Evropskega sklada AEROBIKA 51 izdelala idejni projekt ter na njegovi podlagi ter z ogledi in RAZNAŠANJE ČASOPISA 51 za regionalni razvoj in Republike Slovenije. Od celotne vrednosti projekta bo v letu 2011 realiziranih 20 % investicije, preveritvami na terenu končuje izdelavo projekta za izvedbo. Župan Zvonko Benčič Midre

2 3 aktualno aktualno

Ekipe FMC, d.o.o. so z izvajanjem del na območju vseh štirih bodo izbrali, zato bodo imeli na voljo širok nabor storitev in optični kabel do fasade stavbe. Občani bodo morali poskr- - v prostorih občinske stavbe v Hrpeljah, občin konzorcija pričele v mesecu juliju. Dela se izvajajo z ponudb različnih zainteresiranih operaterjev. beti, da na lastne stroške izvedejo hišno optično inštalacijo. - v javnih prostorih v Obrovu. najsodobnejšo mehanizacijo za izvajanje izkopov za kabel- Tako zgrajeno omrežje bo omogočalo hitrosti prenosa po- Nezavezujoč seznam možnih usposobljenih izvajalcev bo Izgradnja sodobnega telekomunikacijskega omrežja je za sko kanalizacijo, ki je bila za potrebe projekta GOŠO uvože- datkov do več Gbit/s, uporabniki pa bodo hitrosti prenosa občanom na voljo na občini in neposredno pri ekipah FMC vse sodelujoče občine velika pridobitev. Uspešno sodelova- na iz Združenih držav Amerike. Že izvedeni izkopi v projektu podatkov izbirali sami. Za hitrost prenosa podatkov se bodo d.o.o. na terenu. nje med izvajalcem del, Občino Hrpelje - Kozina in občani naj GOŠO 1 so se izkazali za zelo uspešne. lahko odločali glede na ponudbe in cene ponudnikov stori- Projekti za izvedbo (PZI) po posameznih krajevnih skupno- bo vodilo za uspešno realizacijo tega dolgoročnega razvoj- Projekt gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega široko- tev. stih so v sklepni fazi in jih bo Občina Hrpelje - Kozina po pre- nega projekta. pasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Hr- Omrežje bo poleg širokopasovnega dostopa do interneta jemu dala na vpogled predstavnikom krajevnih skupnosti. Dodatne informacije so na voljo pri vodji projekta na Občini pelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Komen in Sežana je partnerski zagotavljalo tudi možnost storitev IP telefonije, ki omogoča Gradnja omrežja se bo začela v septembru, in sicer v Ilirski Hrpelje - Kozina: Andrej Bolčič, višji svetovalec, tel.: 05 / 6800 projekt podjetja FMC d.o.o. in štirih občin, ki so kot nosilno več telefonskih linij hkrati, ter IP televizije, ki omogoča pre- Bistrici, Sežani ter nato spomladi nadaljevala še pri nas. 150 e-naslov: [email protected] občino izbrale Občino Sežana. nos visokoresolucijskih HD programov, nabor več kot sto Na območju Občine Hrpelje - Kozina sta določeni dve funk- Predmet partnerstva je v prvi fazi izgradnja sodobnega op- različnih televizijskih programov (kar bo odvisno od izbra- cijski lokaciji (t. i. centrali), ki se bosta nahajali: Andrej Bolčič, občinska uprava tičnega kabelskega omrežja, v drugi fazi pa tudi tekoče upra- nega ponudnika storitev), video na zahtevo, kar pomeni, da vljanje in vzdrževanje omrežja, saj bodo prek njega lahko bo uporabnik lahko kadarkoli sam izbral film ali oddajo, ki si ponujali storitve vsi zainteresirani ponudniki telekomuni- jo želi ogledati, ne glede na aktualen televizijski program (v kacijskih storitev (npr. T2, Telekom, Amis idr.). V partnerstvu kolikor bo to zagotavljal ponudnik storitev), poslušanje šte- GRADNJA KANALIZACIJE NA KOZINI SE NADALJUJE FMC, d.o.o. nastopa tako v vlogi soinvestitorja in izvajalca vilnih svetovnih radijskih programov in številne druge mo- gradnje tega omrežja kot tudi v vlogi bodočega upravljavca, žnosti. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega ki bo to vlogo opravljal še 20 let po izgradnji omrežja in v Širokopasovni dostop do interneta pomeni izjemno hiter sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Opera- tem času zagotavljal čim bolj nemoteno delovanje omrežja. prenos podatkov (v obe smeri), s čimer bodo uporabniki lah- tivnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov Končni uporabniki (gospodinjstva oz. poslovni uporabniki) ko brskali po svetovnem spletu, uporabljali številne spletne za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, pred- tako ne bodo imeli nikakršnih rednih obveznosti do FMC, klepetalnice in forume, videokonference (pogovor v živo s nostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Upravičeni Po izgradnji kanalizacije v Hrpeljah in v južnem delu Kozine stroški, ki se sofinancirajo, znašajo do 85 %. d.o.o., saj bodo za storitve plačevali neposredno ponudniku prenosom zvoka in slike v realnem času), številne e-storitve, ter po izgradnji nove čistilne naprave na Kozini, Občina Hrpe- Dela se bodo začela takoj po podpisu pogodbe in bodo konča- storitev, ki ga bodo izbrali sami. ki jih zagotavlja bodisi državna uprava bodisi zasebni sektor, lje - Kozina nadaljuje z investicijami na komunalnem področju na v roku šestih mesecev. Zgrajenih bo 1200 metrov fekalnega kot npr. e-uprava, e-zdravstvo, e-davki, e-izobraževanje, e- z gradnjo kanalizacijskega omrežja na osrednjem in severnem in 360 metrov meteornega omrežja. O omrežju -nakupovanje, e-bančništvo, prodaja storitev in blaga prek delu Kozine, in sicer na Istrski in Rodiški cesti vse do lokacije za V to prvo fazo gradnje kanalizacije na severu Kozine pa ne spa- Širokopasovno omrežje bo zgrajeno v optični izvedbi, v teh- spleta, storitve za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami dom starejših občanov (nekdanja vojašnica). da spojitev stare in nove čistilne naprave. Le-ta bo potekala v II. nologiji FTTH (Fibre To The Home) GPON, kar pomeni, da bo ter številne druge storitve. Gradilo bo podjetje Kraški zidar d.d. Sežana, ki je bilo izbrano na fazi gradnje, za katerega bo občina kmalu izbrala izvajalca. optični kabel potekal vse od izhodiščne točke, t. i. funkcij- javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik. Pogodbo sta župan Dela na Istrski in Rodiški cesti so že stekla. To jesen in del zime ske lokacije (kjer se omrežje priklopi na glavno hrbtenično Namen projekta Zvonko Benčič Midre in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje vas spet prosimo za potrpljenje, nenazadnje bo tudi končna po- omrežje), do končnega uporabnika (gospodinjstva oz. po- Namen projekta je s pomočjo finančnih instrumentov regio- že podpisala. Vrednost del je: 818.906,49 EUR brez DDV. Nadzor doba tega dela Kozine lepša in z novimi pridobitvami. nalne politike EU (Evropskega sklada za regionalni razvoj) in nad deli bo izvajalo podjetje Mani d.o.o. iz Begunj pri Cerknici, Republike Slovenije prispevati k zmanjševanju gospodarskih ravno tako izbrano na podlagi zbiranja ponudb. Aleksander Batič, občinska uprava in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega prostora ter vzpodbujati njihov uravnotežen in trajnostni razvoj. Odprto širokopasovno omrežje bo v lokalni skupnosti ČEBELAM PRIJAZNA OBČINA zgrajeno na vseh tistih območjih, kjer širokopasovno omrež- je še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebe- vitih, zdravilnih, začimbnih in dišavnih rastlin, ki jih lahko vsak omrežja. Tovrstna območja je določilo Ministrstvo za visoko larstvu prek akcije »Ohranimo čebele« osveščata ljudi o pome- posameznik zaseje kar na domačem vrtu. šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za informacijsko nu čebele za naše okolje in življenje. Izdali so zgibanko »Brez Da bi ljudi spodbudili k sajenju medovitih rastlin, je bilo zgiban- čebel ni življenja«, pri kateri je sodelovalo več strokovnjakov. ki priloženo tudi seme sončnice. Le tega so prejeli tudi župani družbo, ki se je pred tem posvetoval tudi s ponudniki stori- V zgibanki pa je bilo mogoče najti tudi nabor okrasnih, medo- vseh slovenskih občin, otroci iz čebelarskih krožkov, itd. Občine tev - operaterji. smo bile pozvane, da na svojih javnih površinah, kot so parki in zelenice, sadimo avtohtone, medovite rastline, ki predstavlja- IZVEDBA PROJEKTA GRADNJE ŠIROKOPASOVNE- jo dodaten vir medičine in cvetnega prahu za čebele in ostale GA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V opraševalce. Na njihovo pobudo – obiskal nas je čebelar Vlado OBČINI HRPELJE - KOZINA Pečar, doma iz Prešnice – se je odzvala tudi naša občina in na Na območju Občine Hrpelje - Kozina je predvidenih 573 pri- več krajih posadila sončnice. ključkov, in sicer za gospodinjstva, ki po podatkih ministr- »Zavedamo se, da so čebele pomemben in nenadomestljiv stva živijo na t. i. belih lisah. Gre za izgradnjo 80 kilometrov člen, saj je od opraševanja odvisna kar tretjina pridelane hrane, slovnega uporabnika). Do vsakega gospodinjstva in do po- kabelske kanalizacije. Ta bo povečini umeščena ob javni, zato na občini podpiramo tovrstne akcije in se jih tudi udele- slovnih uporabnikov bodo na zadnjem delu trase potekala predvsem cestni infrastrukturi, kjer pa bo iz projektne doku- žujemo,« poudarja direktorica občinske uprave Saša Likavec štiri optična vlakna. mentacije razvidno drugače, bo potrebno pridobiti služnosti Svetelšek. Sicer se na občini že nekaj let udeležujemo medenih zajtrkov v Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bo na voljo vsem zain- posameznih lastnikov zemljišč. Občina Hrpelje - Kozina ozi- vrtcu v Hrpeljah, ki ga kuharice odlično pripravijo. Med na naj- teresiranim ponudnikom, ki bodo želeli prek njega ponujati roma njeni pooblaščenci bodo lastnikom posredovali slu- različnejše načine, v kombinaciji z oreščki, sadjem … storitve, pod enakimi pogoji. Uporabniki/občani se bodo ob žnostno pogodbo in krili stroške njene overitve. priklopu na omrežje lahko sami odločili, katerega ponudnika Upravičenim gospodinjstvom bo v sklopu projekta pripeljan Ester Mihalič

4 5 med ljudmi med ljudmi

preprost in prisrčen način, ki nas je s priročnim odrom na ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA tovornjaku pospremil v tiste čase, ko so ljudje skromno, a srčno obeleževali pomembne dogodke. Zapel nam je tudi Kot ste že sami udeleženci v cestnem prometu verjetno ugo- Starše, ki svoje otroke pripeljejo s svojim prevoznim sred- zborček domačinov in prijateljev Artviž, z mentorico Janjo tovili, smo policisti v teh dneh povečali svojo navzočnost v stvom, naj opozorimo, da v vozilu, kjer ni vgrajenega zadrže- Konestabo, ki se je zbral prav ob tej priložnosti. Na tubo bližini osnovnih šol, kjer s svojimi preventivnimi in represiv- valnega sistema, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od 3 let, je zaigral mladi Tomaž Stančič. Predsednik KS, Darko Šker- nimi nalogami umirjamo promet in skrbimo za večjo varnost otrok, starejših od 3 let in manjših od 150 cm, pa se ne sme janc, pa je izkoristil priložnost za topel pozdrav in nagovor. pešcev, predvsem otrok. voziti na prednjih sedežih. Uporne Artviže so dale skozi vihre vojne, izseljevanje po S pričetkom septembra se je pričelo tudi novo šolsko leto, s Starši uporabljate varnostne pasove ob vsaki vožnji z osebnim njej, danes pa je povpraševanje po hišah na Artvižah spet katerim smo poleg učencev, staršev, učiteljev in ostalih pove- avtomobilom in bodite tako zgled svojim otrokom. veliko. Prisotne delegacije Občine Hrpelje - Kozina, krajev- zani tudi policisti. Ker se veliko naših otrok v šolo vozi z avtobusi in kombiji, naj nih skupnosti Artviže in Rodik ter Združenja borcev NOB Otroci se v prometu pojavljajo v različnih vlogah, zato naj spo- opozorimo ostale voznike, da so na omenjena vozila, ko se ta so položile vence, domačini pa so nas povabili še na šilce mnimo starše in ostale udeležence v prometu na nekaj osnov- ustavijo na avtobusnem postajališču, še posebej pazljivi, saj žganja in domače pecivo, ki so ga napekle žene ter dobro nih pravil. lahko otroci nenadoma stečejo iz vozila na cesto. znana slaščičarna Anite Resinovič na Ostrovici. Otroka zaradi njegove majhnosti v prometu hitro spregleda- Če je tako vozilo zaustavljeno na cesti, pa se moramo za njim Vrnili smo se v Rodik, kjer se je ob 18h pričela osrednja pro- mo. Kaj lahko ga skrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug zaustaviti. Otroci naj avtobus oziroma organiziran prevoz ve- pohodniki iz Rodika v nedeljo popoldne na Artviže. Nekje slava z Brkinsko godbo 2000 ter združenima moškima pev- predmet ob cesti, zato svetujemo uporabo svetlejših oblačil dno počakajo na avtobusni postaji ali na dogovorjenem var- na sredi poti je pričelo deževati kot za stavo in temperatura skima zboroma Lopar in Slavnik pod vodstvom Vladislava v živih barvah, uporabo rumene rutke in kresničke, ki naj jo nem mestu. Pred vstopanjem v avtobus naj vedno počakajo, se je spustila na 12 stopinj. Kolesarje je vreme odvrnilo od imajo otroci pripeto na zadnjem delu telesa ali na šolski torbi, da se vozilo popolnoma zaustavi. Vstopanje v avtobus naj po- gorske poti do Artviž, razen izkušenih Branka Dujmoviča da prosto niha in odseva svetlobo. Slednje velja predvsem v teka umirjeno in brez porivanja, isto pa velja tudi pri izstopa- in Ervina Dujmoviča. Ne glede na neusmiljeno vreme smo jutranjih in večernih urah ter ob zmanjšani vidljivosti. Starši nju iz njega. jih zbrani pri spomeniku NOB na Artvižah počakali in obu- morajo prvošolčke, na poti v in iz šole, ali otroke v vrtec spre- Opozoriti moramo vse starše, skrbnike in posvojitelje, da so dili spomin na tragične dogodke. Ob imenovanju Spomin- mljati osebno, lahko pa tako spremstvo zaupajo drugi odrasli odgovorni za prekrške, ki jih storijo njihovi otroci ali mladole- skega dne smo zaprisegli, da ne bomo pozabili na njihov osebi ali otroku, staremu nad 10 let. tniki, če je storjeni prekršek posledica opustitve dolžne skrbi pogum, na žrtev lastnega življenja za svobodni čas, v ka- Brez spremstva lahko hodijo v šolo prvošolčki le, če tako do- ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom. terem danes živimo – v prisotnosti župana Zvonka Benčiča volijo starši, vendar le v območju umirjenega prometa. Kadar Midreta, svojcev žrtev, domačinov ter gostov od vsepo- otroka spremlja po cesti, kjer ni pločnika, nekdo starejši, naj OTROKE POUČITE, DA CESTA NI IGRIŠČE, ZATO NAJ vsod. Artvižci so nam pripravili kratek kulturni program na ga vedno drži za roko. Otrok naj vedno hodi čim dlje od roba SPOŠTUJEJO ZGORAJ OMENJENA PRAVILA! ceste, tako da je kar najbolj oddaljen od vozil in smo odrasli med njim in vozili. Če ni pločnika, hodimo po levem robu ce- Lep pozdrav in varno udeležbo v prometu vam želi kolektiv Korošca in Andreje Hrvatin. Povezovalka Ana Godnik, nek- ste, tako da vidimo prihajajoče vozilo in se mu lahko pravoča- Policijske postaje Kozina. daj učiteljica v Rodiku, je čutno povzela pot trpljenja, krvi sno umaknemo. in solza, hrepenenja in sanj, po kateri je stopala naša ljuba Pri prečkanju ceste, kjer ni prehoda za pešce, moramo izbrati Pripravil: Slovenija do osamosvojitve. Najprej nas je nagovoril gosti- najprimernejše mesto, se pred samim prečkanjem zaustaviti, David Fabjančič Marjan Pelko telj župan Zvonko Benčič Midre, ki je vsem prisotnim ob preveriti na levo in desno stran, če proti nam prihaja vozilo, in vodja policijskega okoliša komandir policijske postaje tej priliki tudi s ponosom čestital ob 20-letnici samostojne če tega ni, prečkati cesto. Pri prečkanju moramo otroka opo- policist I policijski inšpektor I države. Slavnostni govornik Jerko Čehovin, predsednik Po- zoriti na pravilno prečkanje ceste in spremljanje prometa. krajinskega sveta borcev za vrednote NOB južnoprimorske regije, se je dotaknil tako podrobnih zgodovinskih dejstev o dogodkih 20. in 21. 7. 1944 kot tudi aktualnega doga- janja in medijskega vpliva na narod ter okrcal izvoljene SPOMINSKI DAN RODIK – ARTVIŽE predstavnike ljudstva. Sicer so Rodičani tudi sami pripravili verodostojen zapis dogodkov in se poimensko spomnili Letošnji Spominski dan Občine Hrpelje - Kozina je pote- posebnost bi lahko omenili: dež in mraz. Ne pomnim tako vseh žrtev. Polaganje vencev je počastila častna straža slo- kal nekoliko drugače kot druga leta. Razlika je bila v tem, slabega vremena na spominski dan. In vendar nas to ni venske vojske ter številni zvesti praporščaki. da je bila osrednja proslava samo ena, v Rodiku. In še eno ustavilo. Z zastavo v roki in harmoniko na rami so se podali Območno združenje borcev za vrednote NOB Sežana ter glavni odbor ZZB NOB Slovenije sta županu Zvonku Ben- čiču Midretu izročila srebrno plaketo za predano in uspe- šno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanja žrtev in ohranjanja kulturne dediščine NOB-ja ter vključevanja mladih rodov k uresničevanju programskih nalog zveze. Dež je počakal še ravno toliko, da smo šli lahko še na go- laž, ki so ga pripravili člani Veteranov vojne za Slovenijo. Za pomoč pa se zahvaljujemo lovskim družinam Kozina, Ma- terija in Obrov. Zahvala velja tudi gasilcem PGD Materija, Gostilni Race za nudenje gostoljubja nastopajočim v času proslave ter vsem Artvižcem in Rodičanom za sodelovanje in potrpljenje.

Ester Mihalič

6 7 med ljudmi med ljudmi

SLOVENIJA, VSE NAJBOLJŠE ZA 20. ROJSTNI DAN REDNO LETNO ŠPORTNO SREČANJE DRUŠTEV Pred 20 leti, ko se je Slovenija osamosvajala, sem imel okoli nike oblasti in jasno povedati, katera dejanja so popolnoma DIABETIKOV KRASA IN NOTRANJSKE V SEŽANI sedem let. Prelomnih zgodovinskih trenutkov se bolj medlo nedopustna in takšna tudi sankcionirati z vzvodi oblasti, ki jih spominjam. Takrat sem bil še otrok in po glavi so mi rojile dru- poznamo v razvitih družbah. V soboto, 18. junija, ob 9. uri smo se zbrali na športnem nje s pogovorom o stanju in problemih sladkornih bolnikov ge stvari. Pred izbruhom krize smo zapravljali preko svojih zmožnosti, z srečanju pri Domu upokojencev v Sežani člani sežanskega ter z izmenjavo izkušenj s to boleznijo, manjkala ni niti de- Zahodni veter iz razvitega sveta je že konec devetdesetih let denarjem, ki ga bomo šele zaslužili (krediti), kar je poganjalo in ilirskobistriškega društva diabetikov. bata o drugih stvareh, vezanih na bolezen. močno pihal v naša jadra. Prva močnejša sapica kapitalizma je celotno rast. Zlomilo se je gradbeništvo in verjetno se bo še Po jutranjem pozdravu in malici smo pričeli balinarji in ša- Med društvoma je dobro sodelovanje. Naslednje leto bo v naše kraje pripeljala mobilne telefone. Naivno bi lahko deja- kaj. Tako opevani nacionalni interes je dobil paleto čudovitih histi. V balinanju so tekmovale četvorke – moške in ženske. srečanje v Ilirski Bistrici. li, da nas je množična potrošnja začela osvobajati. Spone smo prispodob in zgodb. Nabor igralcev, ki bi ga lahko upodobi- Srečanje je bilo športno in prijateljsko, z izenačenimi izidi. trgali eno za drugo. Dokler leta 2004 nismo zakorakali med li, je zavidanja dolg. Nismo pa izigrali le samih sebe. Nekako Po končanih igrah smo ob dobrem kosilu nadaljevali sreča- Vojko Turk najbolj razvite države sveta, ki »poosebljajo svobodo, družbe- nas je izigrala zibelka demokracije in največji politični projekt no odgovornost in prosperiteto«. Nekaj let pozneje smo tolar vseh časov, Evropska unija, ki počasi postaja kronični bolnik, poslali na smetišče zgodovine in kot prva komunistična drža- ki zahteva vedno večje doze cepiv in zdravil, da se jo ohranja va v Evropi ponosno sprejeli pri življenju. Te doze cepiva evro. Spisana je bila sanjska zalagamo predvsem mi, dav- zgodba, manjkal ji je le še koplačevalci. Zdravniki pa še fantastičen zaključek. Bilo vedno ostajajo novodobni je le še vprašanje časa, kdaj čarovniki, ekonomisti. Do ta- naj bi svetilnik sredi Evrope krat bomo malopridne drža- EKO KOTIČEK začel goreti. Odrske luči so ve (države PIG: Portugalska, bile že prižgane, fanfare so Irska, Grčija) poskusili ohra- ODVOZ ODPADKOV – PRIJAVA, Kdaj moram izpolniti obrazec oz. bile tik pred tem, da iz sebe niti pri življenju, da celoten ODJAVA, SPREMEMBA ČLANOV sporočiti nove podatke? izvabijo najveličastnejši zvok organizem (EU) ne propade. GOSPODINJSTVA Občani so dolžni spremembe sporočiti in tudi za nepozaben ognje- Slovenija je medtem že ku- Kdo se je dolžan prijaviti v odvoz v primerih: met je bilo vse že pripravlje- pila karte za elitni franco- odpadkov? • priselitve na območje Občine Hrpelje - no. Govorilo se je: »Nikoli ne sko-nemški vlak, od koder V odvoz odpadkov se je dolžan Kozina, bomo največji, smo pa lahko bomo mahali tistim, ki ga prijaviti vsak, ki s stalnim ali • odselitve z območja Občine Hrpelje - najboljši!« A ostalo je le pri niso uspeli ujeti. Ne ve se le, začasnim bivanjem na območju Kozina, Občine Hrpelje - Kozina povzroča • preselitve med naselji Občine Hrpelje - odlokom o izvajanju gospodarskih besedah. Nekje je šlo nekaj kdaj in kje točno, in če sploh, javnih služb ravnanja z odpadki. hudo narobe … bomo vstopili na ta vlak. odpadke. Pri tem ni pomembno, Kozina, da gre za stalno bivališče, temveč • zmanjšanja števila članov gospodinj- Ugotovljene nepravilnosti označimo V dvajsetih letih se je veliko Pred 20 leti, ko se je Slove- z obvestilom na zabojniku za spremenilo. Iz bogatih slo- nija osamosvajala, sem imel je pomemben naslov, kjer oseba stva zaradi odselitve v Dom upokojen- dejansko biva in na tem naslovu tudi cev (priložiti potrdilo) ali smrti (priložiti odpadke. V kolikor se nepravilnosti ob venskih tal so vzniknili kilo- že skoraj sedem let. Bil sem ponovni kontroli ponovijo, pa takega metri novih avtocest, ki jih še majhen in vse je bilo lepo, povzroča odpadke. Od tega je tudi kopijo mrliškega lista), odvisna velikost zabojnika, ki pripada • povečanje št. članov gospodinjstva za- zabojnika ne smemo izprazniti in krasijo najnovejši in najboljši brezskrbno. Ne želim reči, da moramo o tem obvestiti Medobčinski avtomobili. Roka, ki je nekoč je bilo takrat bolje kot sedaj. nekemu gospodinjstvu, posledično radi rojstva. tudi število oz. volumen zabojnikov V kolikor so spremembe znane že inšpektorat in redarstvo, ki nam na sejala in žela, sedaj ne ve več, kaj sama s sabo. Samooskrbe s Vem le, da danes ni najboljše. Moral se bo najti pogumen in stroške povzročitelja lahko odredi poljščinami in sadjem skoraj ni več. Izdelke in surovine raje preudaren človek, ne tak, ki le lepo govori ali simbolično tolče na ekoloških otokih. Pozabiti ne v naprej, jih je potrebno sporočiti v smemo niti na prijavo novorojenčkov, naprej, v nasprotnem primeru pa čim praznjenje in sortiranje odpadkov iz uvažamo, naša polja se zaraščajo in kmalu bomo postali dru- s pestjo po mizi, da bo voz, ki je skrenil z napačne poti, ponov- takega zabojnika. Kontrole izvajamo z ga najbolj gozdnata država v Evropi. Bravo! Tovarne smo za- no obrnil v pravo smer, obenem pa iz njega sklatil vse tiste, ki ki v hišo prinesejo veliko veselja in prej po njihovem nastanku. tudi veliko pleničk. Prav tako so se Kaj pa študentje in dijaki, ki se med namenom opozarjanja na nepravilno prli, saj so naši delavci predragi. V tem času smo povsem raz- si ne zaslužijo biti na njemu. Tudi mladi moramo pokazati, da odlaganje odpadkov, saj želimo s vrednotili pojem delavca, ki ga je prejšnja ureditev vsaj cenila nam ni vseeno in da bomo prihodnost še naprej aktivno so- v odvoz odpadkov dolžni prijaviti tednom šolajo v drugem kraju? vsi, ki objekte uporabljajo zgolj Študentje in šolarji, ki zaradi šolanja tem doseči čim boljšo osveščenost in in v njem ni videla le potenciala za divje izkoriščanje. Žezlo ustvarjali. Kreativni in pogumni smo dovolj, upam le, da nam boljše rezultate ločenega zbiranja ter družbe je prevzela skupinica ljudi, ki jim ni nič sveto. Družba je ostalo dovolj časa, da spremenimo stvari na bolje. Zato že- občasno – »vikendi«. Izvajalci odvoza začasno bivajo v kraju izven območja odpadkov prijav, odjav in sprememb Občine Hrpelje - Kozina, lahko čim manjše količine odpadkov, ki se počasi izgublja upanje in zaupanje v sistem, v katerem živimo. limo Sloveniji vse najboljše ob 20. rojstnem dnevu in upamo, jih odloži na odlagališče. Vse skupaj zgleda že kot nekaj normalnega in vsakdanjega. da bo prihodnjih 20 let z našo pomočjo izkoristila še bolje. od upravne enote ne dobimo za njihov del storitev ravnanja z avtomatično, temveč so spremembe odpadki uveljavljajo 50 % znižanje Pa ni. To je nemoralno in sprevrženo. Aktivna civilna družba Komunalno stanovanjsko podjetje in mnenjski strokovnjaki bi bolj morali pritisniti na predstav. Matej Skočaj, univ. dipl. mikrobiolog dolžni prijaviti občani sami. plačila storitev ravnanja z odpadki, Kako se prijavim, odjavim ali in sicer tako, da izpolnijo prijavno- d.d. Sežana sporočim spremembo bivališča? odjavni obrazec, kot dokazila pa Vsako spremembo je potrebno priložijo veljavno potrdilo o šolanju sporočiti pisno. Na naši spletni in potrdilo o začasnem prebivališču. POLETNI JULIJSKI POHODI strani www.ksp-sezana.si si lahko v POMEMBNO! rubriki obrazci natisnete prijavno- KOTROLE ODPADKOV V soboto, 9. julija, smo opravili že tradicionalni pohod na hrib Ko- koder smo jo mahnili do koče na Snežniku, kjer smo se srečali odjavni obrazec »Ravnanje z odpadki Vse občane obveščamo, da bomo Prosimo, da cigaretnih ogorkov koš nad Lipico. Pohoda se je udeležilo 16 pohodnikov. Na vrhu z diabetiki iz Ilirske Bistrice. Pohoda se nas je udeležilo 10 poho- – prijava, odjava, sprememba«, ga pri odvozu ostanka komunalnih ne odlagate med biološke Kokoške smo se zadržali nekaj časa, da se odpočijemo. Medtem dnikov. Po povratku na Sviščake smo se odpeljali skozi gozdove izpolnite ter nam ga podpisanega odpadkov izvajali kontrole vsebine odpadke, saj so ogorki strupeni! smo se pogovarjali tudi o naši bolezni in si izmenjali izkušnje. Čas Mašuna do tamkajšnjega gostišča. Naužiti svežega zraka in polni vrnete na naslov KSP d.d. Sežana, zabojnikov. Kontrole odpadkov počitka smo tudi izkoristili za dogovor o pohodu na Snežnik. lepih občutkov smo se vrnili proti domu. Partizanska cesta 2, 6210 Sežana. izvajamo v skladu z Občinskim Tako smo se tudi naslednjo soboto odpravili do Sviščakov, od Vojko Turk

8 9 med ljudmi med ljudmi

njem vseh tudi postavili v idiličnem hrastovem gozdiču. uspešnem taborjenju. Darko, Peter, Samir, Vinko, Branko, Zoran, Ja- PREŠKI GODCI NAGRAJENI V njem je prenočevalo devet varovancev SVZ Dutovlje, pridružili nez, Albin in Angela so od navdušenja vzklikali hura in bili z mislimi pa so se jim še trije zaposleni. Trije dnevi taborjenja so hitro mini- že pri novih obiskih kozjereje in pri taborjenju prihodnje leto. Glasbena skupina WWTele iz Prešnice je 2. julija nastopila na držav- li v znamenju raznih aktivnosti in obiskov. Tako so tabor obiskali Seveda so hvaležni vsem, ki so doživeto verjeli, zahvala pa gre tudi nem tekmovanju malih sestavov za izbor »Zlate trobente Dravogra- odrasli skavti iz Postojne, ki so predstavili vse lepote skavtskega ži- KS Vrhpolje, ki jim je posodila žar in jim omogočila balinanje na va- da 2011« .V hudi konkurenci, kot so D´Palinka band, Fešta bend in vljenja, smisel in namene. Pa tudi zapeli so … Naslednji dan, ko je škem igrišču. podobni, so »teleta« iz Prešnice nastopili pred 2500 ljudmi in strogo zadišalo po jedeh iz žara, pa je za boljše razpoloženje s harmoniko Tomaž Ferluga žirijo ter prejeli zlato plaketo za doseženo četrto mesto. Seveda, Do- poskrbel Srečko iz Krvavega Potoka. men Benčina, Bogdan Česnik, Bernard Bolčič, Matjaž Pečar, Damjan Zadnji dan so pospravili šotore in veliko torto, ki so si jo zaslužili po Foto: Urška Sorta Kovač in Boštjan Ljubič Pečar, Marko Počkaj, Bojan Pečar in Gorast Radojevič bi težko pre- magali tremo in dali vse od sebe, če ne bi pred odrom stalo trideset Preščanov, ki so se izkazali kot pravi navijači in so ves čas nastopa skupino bodrili na vsa grla. Udeležbo sta podprli območna izpostava DRUŠTVO KMETIC NA 41. PRAZNIKU Javnega sklada za kulturne dejavnosti Sežana in KŠTD Prešnica. Pot v Dravograd smo izkoristili tudi za krajši izlet po Koroški, tako dušenjem in z odprtimi usti smo občudovali robota za molžo krav, ki TERANA IN PRŠUTA V DUTOVLJAH 2011 smo obiskali Kmetijo Klančnik in v 150 let stari kleti pokušali domače opravi potrebno delo brez prisotnosti ljudi. Našo pot smo zaključili salame in domač mošt. Ob prijetni vožnji z vlakcem smo lahko opa- v Libeličah, kjer smo si pogledali kostnico, črno kuhinjo in kmečko Z brkinskim vozom so osvojile prvo mesto med vozovi! zovali pašo damjakov in muflonov ter celotno posest kmetije. Z nav- zbirko starega kmečkega orodja. Ansambel WWTele je v svojem enoletnem delovanju velikokrat na- Društvo kmetic sežanske regije se je tudi letos predstavilo na 41. Voz so predstavile kar po domače: »Brkini so že od nekdaj znani stopil pred domačim občinstvom, predstavili pa so se tudi na dobro- prazniku terana in pršuta v Dutovljah. V osnovni šoli so na ogled po najbulših jabkih daleč naokoli in tudi danes je taku. Iz njih pri- delni prireditvi Rdečega križa Hrpelje - Kozina, na Prazniku rib, oljk in postavile razstavo z naslovom »Brkinsko jab'ko«, kjer so predsta- delujejo sok, jabolčnik, jseh in šnopc. Marsikdo jabka tudi posuši vina v Izoli, na izolskem Ribiškem prazniku in na otvoritvah slikarskih vile nekaj zgodnjih sort jabolk in različna peciva iz jabolk. V nede- al pa skuha marmelado, da o štrudlu nka ne govorimo, taku je razstav. S svojim delovanjem pa so fantje del preškega igralskega an- ljo, 14. avgusta, so sodelovale tudi v povorki kmečkih voz. Letos dobr. sambla v gledališki veseloigri »Ku lwnca pade na tjrmin«, ki se je uvrstila je bila konkurenca huda, saj je bilo vseh devet voz odličnih. In prav zatu smo se kmetice odločile, da prikažemo, da to tradi- na regijsko srečanje gledaliških skupin in prejela nagrado za režijo. Pred- Kmetice so tokrat predstavile »Brkinska jab'ka« od obiranja do cijo Brkinci še zmeraj ohranjajo, sej Kras ni taku daleč, da ne bi iz stavo si boste lahko ponovno ogledali 23. 9. 2011 v Kulturnem domu mletja na starem »malnu«, prešanju in shranjevanju v sodih ali Vinske ceste zavili na Brkinsko sadno cesto in se sami prepričali Hrpelje. »flaškonih« v hramu. o dobrotah, ki jih jmajo tudi tam. Ku ste pršli zraven voza, ste vle V zadnjem času pa skupina že izvaja projekt »Javne vaje od korte do kor- vidli, kaku in kaj se dela z jabki in pokušali vse dobrote od frišne- te«. Prva javna vaja se je odvila na Trentovi korti, sledila je vaja na Bertovi ga soka do raznih sladic, jsha in šnopca. Za pripravo vsega tega korti, od povabila pa je odvisno, na čigavi korti bo naslednji nastop. je potrebna posebna skrb, saj morajo bit jabka glih prav zrela in zdrava, to pomeni neč gnilih in plesnivih, in čista, zato jih mora- Zvonka in Gorast Radojevič mo najprej oprat, šele pole zmlet in sprešat. Iz tazga soka pole Foto: Maja Pečar lahko nrdimo kar čmo, al ga spijemo frišnega al pa ga damo zoret u sod al flaškon, sigurna bo ratalo nekaj dobrega.« Med vsemi vozovi so si kmetice prislužile prvo mesto! Seveda pa brez moških rok pri pripravi voza ne bi šlo, zato se ob TABORJENJE NA KOZJEREJI BRDCA V VRHPOLJU tej priliki v imenu kmetic zahvaljujem Robiju, Stojanu in Srečku, ki so vso to komando prenašali in tudi upoštevali. V socialno-varstvenem zavodu Dutovlje so se v želji po nenehni ševnem razvoju (in) ali zdravju. Vsem čestitamo! ponudbi novih vsebin stanovalcem doma in bivalnih enot odločili Dobre tri mesece so stanovalci prihajali na Kozjerejo Brdca, kjer so za obiskovanje Kozjereje Brdca v Vrhpoljah. Na kmetiji imajo s soci- opravljali različna dela; skrbeli so za živali, obnavljali kraške suho- Za kmetice napisala: Milena Štolfa alnim kmetijstvom že nekajletne izkušnje, tako da sprejem sedmih zide, posadili njivo krompirja ter nabirali bezgovo in lipovo cvetje. varovancev zavoda ni bila prehuda zadrega. Novopečeni »kmetje« so vsak pomladni ponedeljek z veseljem pri- Naravno okolje, prisotnost domačih živali in privlačno zastavljena hajali v Vrhpolje in bilo je logično, da se bo pilotni projekt nadalje- dela blagodejno vplivajo na počutje ljudi, tudi ljudi z motnjo v du- val in nadgradil. V juniju so na Kozjerejo Brda prišli kar za tri dni in se preizkusili v ta- DRUŠTVI PROIZVAJALCEV BRKINSKEGA SLIVOVCA IN borniških veščinah in v skavtskem načinu življenja. Sežanski skavti so namreč ljubeznivo posodili dva večja šotora, ki so jih s sodelova- KRAŠKEGA BRINJEVCA NA SEJMU V GORNJI RADGONI Na 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, ki je potekal od 20. do 25. avgusta v Gornji Radgoni, sta se predstavili tudi naši društvi: Društvo proizvajalcev Brkinskega slivovca in Dru- štvo proizvajalcev Kraškega brinjevca. Obe društvi je zastopal njun predsednik Franc Jelušič iz Slop, ki se zaveda, da je danes za prodajo pomembna tudi promocija. Na lično urejenem razstavnem prostoru so predstavili geograf- sko zaščiteni žganji Kraški brinjevec in Brkinski slivovec ter ob- močje, kjer se obe žganji pridelujeta. Obiskovalci so žganji lahko tudi poskusili in ugotovili, da si obe certifikat geografske zaščite tudi zaslužita.

Milena Štolfa

10 11 med ljudmi med ljudmi

združili na živi Višarski planini (1570 m), in Jalovec, proti severu pa so se bohotili PA SMO PRIŠLI DO KONCA – IZ ŽIROV kjer smo se že lahko naužili čudovitega avstrijski vršaci. Malica, ki so jo nekateri MATARSKI razgleda v dolino in na okoliške vršace. prinesli na vrh, je enkratno teknila, saj DO HRASTOVELJ ČEZ BRKINE Sledil je kratek postanek z malico, lahko smo je bili deležni tudi ostali. Seveda je GASILCI NA smo se posladkali s slastnimi borovni- pojesti košček kraljevske domače potice, Društvo ŠmaR – društvo šmarničnih pustilo Žiri in se po gozdnih poteh okoli glicami, ki so napovedovale popoldan- cami, Stanka pa je celo nabrala užitne ki jo je spekla in na vrh prinesla Magda, TRIGLAVU romarjev iz Žirov poleg krajših romanj Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš ski dež. Pri Senožečah smo jo mahnili jurčke. nepozabno doživetje. vsako leto organizira tudi eno daljše napotilo proti Logatcu in naprej mimo po travnikih proti letalskemu centru in Po nekaj letih smo se člani PGD Materija Sonce je ta dan pošteno žgalo, tako da Sledil je previden spust po skalnatem romanje. Letos smo si zadali za cilj obi- Planine do Postojne, kjer smo prenoči- Škocjanskim jamam. Do Motovuna in spet zbrali in dogovorili, da osvojimo Tri- nam je hoja po gozdni stezi in sever- pobočju, nato pa povratek po isti poti do skati slovito vasico Hrastovlje, ki leži na li. Blizu Planine smo občudovali pravo Škocjana, kjer smo prenočevali, so nam glav. V sredo, 10. avgusta, smo se zgodaj nem delu pobočja nudila prijetno sen- Sv. Višarij, kjer smo se odžejali in nakupili severozahodnem robu slovenske Istre prekmursko štorkljo – vitkonoga ptica oblaki pošiljali dež. Tretji dan smo se zjutraj z gasilskim kombijem odpeljali na co. Sprva je bila pot položna, nato se je spominčkov. Z gondolo smo se popelja- pod Kraškim robom. Romanje k tej cer- je gnezdila na dimniku. napotili proti gozdovom. Prečkali smo izhodišče, v dolino Krme. Še isti dan smo začela dvigovati, in tako smo se počasi a li v dolino, kjer smo se ponovno vkrcali kvici je trajalo tri dni. Petindvajset po- Drugi dan je bila prva večja postaja Raz- Brkine in se čez vasi Artviže in Marko- se preko Konjskega sedla in doma Plani- vztrajno bližali našemu cilju. Po dobri uri na avtobus. Že na vrhu je padla odloči- hodnikov je prvi dan zgodaj zjutraj za- drto. Nanos se je že zjutraj ovijal z me- vščina napotili proti Slavniku. V Artvižah ka povzpeli na vrh Triglava. Res smo imeli hoje smo prispeli do vznožja skalnatega tev, da bo naše kosilo v Lovskem domu smo bili deležni gostoljubnega spreje- srečo z vremenom in z najvišje točke Slo- pobočja Kamnitega lovca. Sledil je še v Žirovnici, kjer smo se obilno najedli in ma vaščanov; povabili so nas, da smo si venije smo lahko s prostim očesom obču- najtežji del poti, to je vzpon po samem si ogledali medveda Jaka in medvedko ogledali cerkvico na hribu. dovali morje in celo ladje na njem. Čeprav pobočju, na koncu smo celo plezali po Micko. Še posebej pa nas je bil vesel Cveto utrujeni, smo se na vrhu počutili odlično. skalah. Pogum in odločnost naših pla- Z lepimi občutki čudovito preživetega Stanonik, prijatelj enega od šmarničnih Podvig je bil čudovit in vsi smo se strinjali, nink sta bila občudovanja vredna. dne smo se varno pripeljali nazaj na Ko- romarjev. Razpoloženje je bilo na višku, da v bodoče osvojimo še kakšen vrh. Trud je bil poplačan, z vrha se je razprl ču- zino. ko je zapela še harmonika. Ko pa smo s dovit pogled na italijanski Viš in Montaž, Slavnika po zelo kamniti poti prišli do Za PGD Materija, Tina Zec na slovenski strani sta kraljevala Mangrt Branko Dujmovič Podgorja, kjer je doma, se je po obilni pogostitvi sprehodil z nami še zadnji del poti do Hrastovelj. Napori so bili po- plačani, veselje ob koncu pa se je dopol- nilo še s sklepno sveto mašo žirovskega RAZSTAVA V OBROVU župnika Igorja Jereba in z ogledom bo- gatega muzeja v vasi. Pot je bila dolga, a Vsak od nas nosi v sebi svoj svet, ki ga na so si ogledali bližnji prijatelji in sorodniki. na cilju se kar nismo mogli ločiti. Lepa je lasten način občuti in doživlja. Bogastvo Dogodek sta s čudovito melodijo po- ta slovenska zemlja! tega notranjega sveta si vsak izmed nas pestrila tudi prijatelja, glasbenika Luj in želi deliti tudi z drugimi, umetnost pa je Danijela. Milka Bokal najlepše sredstvo tovrstnega izražanja. Strinjali smo se, da bi bilo prijetno po- Tako sta nam svoj slikarski talent v pone- novno druženje v tako umetniškem deljek, 15. avgusta, predstavila tudi Kar- vzdušju, zato smo se odločili spodbuja- men Mikolj iz Javorja in Franci Čandek iz ti muze, da bi naša ustvarjalca pogosto Obrova. Razstava njunih del je potekala obiskovale. PLANINSKO DRUŠTVO BRKINI NA KAMNITEM LOVCU v zelo domačem okolju, na vrtu pri Čan- dekovih v Obrovu, slikarske stvaritve pa Ana Čandek Poletje je čas počitnic, tako na morju kot v hribih, nekateri so za lenarjenje na pla- ži, drugi se odpravijo raje v hribe ali na kolo. Prejšnji mesec je bilo naše društvo sprejeto v okrilje Planinske zveze Slove- nije, tako smo sklenili to proslaviti z enim lepim pohodom. Marjetina je bila ideja, Vse redkejši prizor v naših krajih: da se odpravimo na romarsko središče kombajn pri žetvi. No, v Rodiku je se- Sv. Višarje (1766 m) in še naprej na Ka- tev in žetev še vedno prisotna vsako mnitega lovca (2071 m), to pa zato, da leto na njivah Bogdana Čebohina, smo omogočili vzpon na Kamnitega lov- Dragota Babiča (bolj znan kot Karle- ca tudi tistim, ki bi težko prišli na vrh iz to), pa Radota Lukovca, Franeta Duj- doline (1500 m. n. v.), saj se na Sv. Višarje moviča in Silve Race. Letos je za svoje lahko popelješ z gondolo. potrebe turistične kmetije Pri Frišče- V zgodnjih jutranjih urah nas je mlada tovih posejal tudi Iztok Race. Bogdan šoferka Marinka z njenim mini busom največ poseje ječmena za živino, pa zapeljala z Mestnega trga na Kozini do tudi pšenico in tritikalo. Ostali bolj Trbiža, kjer smo imeli izhodišče pohoda. ali manj za svoje potrebe, nekaj pa Manjša skupina najbolj pogumnih se je se žita tudi proda. Karleto žito tudi na pot odpravila peš že od vznožja, ostali požanje. so se z gondolo popeljali na Sv. Višarje. Fotografijo je posnel Boštjan Bernetič. Po približno dveh urah sta se obe skupini

12 13 med ljudmi med ljudmi

prevrniti pločevink piva, ko so drveli GLASNOST NEZNANIH IN PREŠKO OPASILO skozi ''Češpov gaj'', pa mimo ovire Irokeze, bulerji, raztrgane majice, kovice, rabatini, ketne, ta- na tekma: Prešnica vs. Mulci. O rezultatih ne bomo pisali, po- ''Rio Grande'' z vodo, še najbolj pa so tuji, romantika in več energije skupaj, kot je proizvede 100 hvaliti je pa treba vse igralce na turnirju v malem nogometu. se morali potruditi čez ''zinzelco'' oz. jedrskih reaktorjev. To je samo pokušina tistega, kar ste za- Začelo se je ob 14.00 in boj je trajal do večera, ko smo po- skakalnico in premagovanju v blatu mudili, če se v petek in soboto (29. in 30. julija) niste udeležili delili pokale in preizkusili, ali držijo tekočino. Najbolje se je in vožnji v ''rikverc''. festivala »Glasnost Neznanih« v Prešnici. odrezala ekipa iz Zagorja ob Savi: Gamsi, ki so domov odnesli Po prvi vožnji je najbolje kazalo Brn- Že v zgodnjih popoldanskih urah je ''Buco'' pripeljal ozvoče- 1. mesto. Drugo mesto so osvojili Nikoli sami, tretji pa so bili četi, ki je za 3 sekunde vodil pred Lo- nje in ko smo se ''prštekal'', je začelo sekat in se trest, kot se letos zelo dobri Mulci. Nato sta se razvrstili še ekipi Črnotič in risom, tretji je bil Damjani. spodobi. Da smo bili vsi skupaj še nekoliko bolj usekani, so Prešnice. In kot bi rekel Srečko: ''fantje, kapo dol!'' Počaščeni smo bili tudi z obiskom v prvi vrsti poskrbeli jezni, romantični, nežni in grobi ženski dive ''Pam'' – Pamele Anderson, ki glasovi, ki so odmevali do neba. Pomagal je pa tudi šank in Z igrišča smo se takoj preselili na romantično prizorišče, ki je se je v ženski konkurenci pomerila lepe kelnarce. bilo lepo okrašeno z baklami, pod skalami. Takoj se je videlo, s Twno Papjčkovo. Videti je, da sek- da bo večer veliko bolj divji od prejšnjega. Za šankom in po si Pam ni imela že dolgo BCSke pod ''Pod nuč'' so bili naši reflektorji usmerjeni na ''balin plac'', celotnem prostoru je že kar mrgolelo obiskovalcev. nogami, saj jo je Twna premagala kar kjer je potekal turnir v balinanju po starem. Prvo mesto sta Že približno ob 21.00 so za orodje poprijele fantastične za 10 sekund. si prislužila Vojko Bolčič in Savo Černetič, ki sta bila boljša od PUNČKE. Zasedba žensk in Zagreba, ki žgejo. Po njihovem Napetost je naraščala in odgnala drugouvrščene ekipe, ki sta jo sestavljala Srečko Memon in ogrevanju je bilo še bolj divje, ko so se na odru zvijale punce tudi dež. Počilo pa je, ko je sodnik Damjan Kašca. Tretje mesto sta si pribalinala Damjan Pečar iz Rima: MIA WALLACE. Pokazale so nam nekaj pravega itali- spustil štart druge vožnje. Prvemu in Zoran Mihalič. janskega rocka. Kar na enkrat je pa na odru plapolala angle- preobratu smo bili priča, ko je lanski ška zastava in sprehajal se je sam ''Edi''. Vse je ponorelo že ob zmagovalec Rafko prišel iz osmega Po 21.00 se je začelo zares. Za inštrumente je zagrabila Za- otvoritvenem komadu ''The Trooper''. ''Te žjnske rasturajo'', mesta po prvi vožnji na četrto. Na grebška skupina ŽEN. Trio nas je v ekstazo popeljal z mistič- se je slišalo iz publike. DIAMONT BEAST so dobro uro pre- tretje mesto je padel Loris, Brnče je pa pri vožnji v rikverc za- V ponedeljek pa na kolo za zdravo pamet in telo. Popoldne nimi zvoki in video projekcijo, igravale heavymetalne ritme pravil zmago. Na koncu je za sekundo zaostal za Damjanijem, smo sopihali čez Podgorje, Kastelec, Socerb, Ocizlo in Kla- ob kateri smo vsi ostali odprtih skupine Iron Maiden. Naj tu ki je drugo vožnjo opravil fantastično. nec ter zaključili ''giro'' v Prešnici. ust. Po dobri uri letenja smo še omenim, da so punce edini Zmagovalec letošnje kmečke dirke, ki je potekala pod glav- Za zaključni večer letošnjega Preškega opasila so poskr- se komaj še zbrali in našli pot ženski cover-band Maidnov v nim sponzorstvom domačega podjetja Pretex d.o.o., je do- beli ''naši'' WWTELE, s katerimi smo žurali dolgo v torkovo do šanka. Po kozarčku rujne- Evropi. Res so nas presenetile, mov odpeljal kar frezo. Kar nekaj časa pa so morali obiskoval- jutro. ga se je začelo spet ''čupati''. cel performance, nastop, glas, ci čakati, da se je v igri Kozja ruleta koza ''podelala''. Parcelo z Pred odrom se je zopet zbrala energija in vzdušje na koncer- dragocenim kozjim iztrebkom je zakupil Jože Pečar, ki je bil Tole preško opasilo je bilo spet res en ''hot stuff''. Polni množica, ki je divje skakala na tu je bilo nepopisno. Zastave tako srečni dobitnik kozje rulete. vtisov in lepih spominov gremo naprej. melodije, ki so jih narekovale so plapolale, čupe so bile v ''vibratorke''. Spet ženska za- luftu in ni ga bilo junaka, ki bi Zvečer so za smeh še nadalje poskrbeli člani gledališke Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pri- sedba, VIBRATOR U RIKVERC, ki lahko ostal pri miru. Zaključile skupine iz Dekanov, ki so pripravili serijo najboljših skečev. pomogli k temu, da smo tudi letos izpeljali ta dogodek, je k nam prišla iz Beograda in so še rokerice iz Ilirske Bistrice, Gospodinjstva so prejela tudi koledar za leto 2011–2012 z še posebej pa KS Prešnica, Občini Hrpelje - Kozina, Zdra- je ''rasturala''. Punce so dobro 4EVA. Neverjeten glas pevke in naslovom ''Od opasila do opasila'' z motivi uspešne domače vstvenemu domu Sežana, Banki Koper, Tiskarni Artex, LD ogrele vse obiskovalce, ki so rock ritmi so sekali skoraj do gledališke skupine. Srečelov je prinesel dobitek z vsako sreč- Videž Kozina, LD Kojnik Podgorje in zlasti podjetju Pretex po nastopu zopet ostali od- jutra. ko. Največ sreče pri žrebu srečk pa je imel Kevin Turk, ki mu d.o.o. iz Prešnice. Hvala tudi vsem, ki so prispevali nagra- prtih ust. Za zaključno misel Ko se je zvrnil še zadnji glaž, je številka ena prinesla pršut. de za srečelov, nenazadnje pa še vsem članom društva, ki petka naj rečem le: ''Ženske ra- smo šli spet eni sem, drugi tja Zvečer smo nadaljevali s puncami. Dodobra so nam ogrele smo dneve in noči preživeli na prizorišču. sturajo''!!! Večer smo zaključili počakat nedeljo. podplate in srce ZAPELJIVKE. Do jutra so nam pele in igrale s pravo ''jam session'' zasedbo na harmoniko, mi smo se pa zibali v lepih ritmih narodnoza- naključno zbranih glasbenikov Že zjutraj je zadišalo po ben- bavnih viž. Za KŠTD PREŠNICA, Uroš Pečar in Iris Pečar na prizorišču, ki so sproti se- cinu in petrolu. Že zjutraj se je stavljali improvizirano glasbo zaslišal ''pok bink bum puf'' in v rock žanru in nas prevzeli do auspuh dirkalnika. In že zjutraj konca. smo vsi vedeli, da se nam obe- Tako, proti jutru smo si le ne- ta borčevska nedelja. Sodniki RODIČANI ZA OPASILO OTVORILI kako utrgali dve urici spanja. so kmalu popoldne postorili Nekdo v šotoru v kampu, drugi še zadnje malenkosti na letos NOVO OTROŠKO IGRIŠČE v avtu, nekateri kar za mizo ali zelo zanimivi progi in že se je na luknji od jazbeca, spet tre- lahko začel krog za ogrevanje. Dolgoletno čakanje in načrtovanje igrišča za rodiške otroke dnost celotne investicije skupaj z igrali je okrog 35.000 EUR. tji kar pod milim nebom. Ko je Še ne veste o čem govorimo? in mladino je končno obrodilo sadove. Za letošnje rodiško Trenutno se izvajajo še zadnje končne podrobnosti, kot so sonce zjutraj posijalo na utru- Začela se je tradicionalna dirka opasilo smo tako predali namenu lep kos prostora, primer- označbe, razsvetljava, postavitev klopi in drugo. jene veke, smo se nekako od- z BCS-kami. Na tekmi s kosil- no ograjenega, na katerem so vsa osnovna igrala, ob njem Zahvala velja v prvi vrsti posluhu župana Zvonka Benčiča vlekli do šanka, kjer se je že vse nico BCS iz leta 1978 lastnika pa je še igrišče s košem za košarko ter goli za mali nogomet. Midreta za tovrstne investicije krajevnih skupnosti in An- dogajalo. Muzika je že sekala, župca je tekla v potokih in kafe Branka Pečarja se je v spretnostni vožnji čez najrazličnejše Rodik je velika vas in po naših ulicah je lepo število otrok. dreju Bolčiču, občinska uprava, ki je projekt tudi koordini- je dišalo kot v reklami na TV. Obetala se je zanimiva sobota. ovire pomerilo kar 14 tekmovalcev. Številno občinstvo jih je Zadnji mesec, odkar je igrišče v uporabi, se je že izkazalo, ral. ob povezovalcu humoristu Vittoriju iz koprske radijske od- da je bila investicija upravičena. Gradbena dela je izvedla Otvoritev igrišča je pospremil program, ki ga je z malimi do- Turnir v nogometu: Začelo se je zgodaj popoldne, otvoritve- daje ''Du jest'' bodrilo pri vožnji skozi ovire, kjer niso smeli ekipa Andreja Resinoviča, asfalt je položilo CPK d.d. Vre- mačini pripravila Tadeja Cizl, vodila pa Ana Čepar, obogatile

14 15 med ljudmi med ljudmi

lojke Legll, Slovenke iz Avstralije, in sredstvi, ki so se zbrala čez in »Moja uslišana želja«, in po devetih letih, je Majda zapisala leto, naredili povsem novo bandero, posvečeno zavetnici naše novo zbirko pesmi in jih povezala v knjižico z naslovom »Vezi«. cerkve, sveti Mariji Magdaleni in svetemu Marku. Stara bande- Več o Majdinem ustvarjanju nam je predstavila uveljavljena pe- ra je bila izdelana leta 1888 in je bila že dotrajana. Bandero je snica Magdalena Svetina Terčon. Knjižico je slikovno opremila izdelal mojster Robert Golob, za slike pa je poskrbel priznani Tatjana Mihalič, ki je fotografije izbrala iz svoje bogate zbirke slikar Ivan Marinšek. Oba mojstra sta iz Ljubljane. dolgoletnega ustvarjanja. V kulturnem programu je nastopila Sveti maši, pri kateri so s petjem sodelovali tudi rodiški pevci z ljudska pevka Marjetka Popovski, pesmi je brala Mojca Grk. Edijem Racetom, je sledila predstavitev nove knjižice pesmi do- mačinke Majde Mihalič Tomaštove. Po prvih dveh, »Spomini« Ester Mihalič

EKSKURZIJA V BREZNU PRI ŠTRKLJEVICI (JD Hrpelje - Kozina in ŠKTD Zveza Ocizla) pa so ga še mažoretke iz Povirja. Videli smo najbolj prisrčne tirali pa tudi zaigrali na citre. Ob tej priložnosti sva z župa- točke malih Rodičanov in Rodičank, ki so nam zapeli, reci- nom tudi pozdravila prisotne, ki so prišli res v velikem števi- Naš cilj je bil ogled Brezna pri Štrkljevici na ocisko-socerbskem krasu, kaj težaven, saj spust do prve dvorane spremlja melišče s kar hudim lu. To je lep znak, kako pomembna je ta investicija in skrb za volja Jamarskega društva Hrpelje - Kozina in ŠKDT zveza Ocizla pa naklonom in omejenim odmikom. Dvorano zapolnjujejo kapniki či- otroke. Ob koncu programa smo nazdravili s šampanjcem je bila dovolj močna, da smo se zbrali in akcijo izpeljali, kot je treba. stega kalcita raznoraznih oblik – od stalagmitov do stalaktitov … pa in se posladkali s številnimi dobrotami. Vročina, težje dostopna pot in količina opreme, ki smo jo nesli do še disk smo našli med njimi (t. j. sigasta tvorba, podobna krožniku in Svet KS se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli poma- jame, nam niso vzele poguma, in tako smo se spustili skozi 13 me- pritrjena na steno), ki je prava redkost našega podzemlja. gali, posebej pa donatorjem: Vito Počkaj, Iztok Resinovič, trov globoko vhodno brezno, od koder se je začela ekskurzija. Od Kratka ožina povezuje prehod v naslednjo dvorano in tukaj začne Lucija Čebohin, TK »Linč«, Vinakras Sežana, Jordan Sosič in tu naprej se nadaljuje fosilni rov »nekdanja pot vodnega toka« v jama blesteti v pravi jamski lepoti. Na nekaterih mestih so opazni iz- Dušan Plejnšek. dolžino približno 250 metrov, z razgibanim profilom jame. Glede na redno lepi helektiti (vodoravni kristali), ki rastejo v različne smeri iz Rodiško opasilo smo nadaljevali na Linčevem borjaču sku- strukturo jame in njeno lego je v strokovnih virih potrjeno, da je ta kapnikov in tvorijo vsemogoče oblike. Najbolj pogosta je oblika jež- paj z razpoloženo klapo iz Voloskega, ki je pela in igrala poka, ki na površinah sedimentov dopolnjuje umetnost vode in časa. zno v noč … in mi z njimi. V bodoče bi vseeno veljalo razmi- Kombinacija svetlobe in teme pa naredi pravi speleološki učinek in sliti, da ohranimo opasilo na svojem prostoru na sredi vasi. ustvari podobe, za katere si lahko vzamemo čas in z malo domišljije V nedeljo smo po sveti maši spremljali Pleh muziko iz Slo- uzremo marsikatero zanimivo figuro. venske Istre, ki nam je zaigrala nekaj slovenskih narodnih. Naš sobotni izlet se je zaključil osemdeset metrov pod zemljo, kjer se jama konča s slabimi desetimi metri brezna, ki ima žal zasuto dno. Vili Sluga, Krajevna skupnost Rodik Brezno na Štrkljevici in Jamo v tunelu Kastelec ločuje 7 metrov kamnitega čepa, manjših in večjih skal, zagozdenih ob steno, ki bi jih lahko le s težkim delom odmaknili in vzpostavili prehod. Ob povratku smo še malo fotografirali jamo in tako ovekovečili prvi obisk tega kraškega bisera. OPASILO V OCIZLI Udeležencev je bilo šest, ob spremstvu dveh jamarjev, tako da je podvig kar hitro stekel. Navdušeni in polni lepih spominov smo se Po »močnem« tigrovskem pohodu v juniju, ko se je vsa vas raz- veselo rajanje z nagradami za vse udeležence. Po mnenju ko- v popoldanskih urah vrnili domov. Veliko nam pomeni tudi to, da so dajala in pripravila številne prireditve, se je opasilo v Ocizli po- misije so v svojih kategorijah najlepše slike narisali Jakob Fičur, bili udeleženci sami Ocizlani, torej domačini, ki jih zanima lepota do- vrnilo v svojo prvotno obliko – prijetno druženje med vaščani: Robert Grk in Klavdija Ujčič. mačega kraja tudi v podzemlju. za otroke tradicionalni ex-tempore, za moške balinarski turnir Tudi balinišče med poletjem ne sameva. Večerno balinanje po- in za ženske turnir v škrlah. Zvečer pa skupno srečanje ob ka- zno v noč na opasilo združi vse v turnir. Največ smeha pa je jama zgornja etaža kasneje odkrite jame v predorni cevi Koper–Lju- Davor Mesarec pljici dobrega, žaru, pesmi in pogovoru. Mladi resno jemljejo vseeno na igrišču za škrle. bljana (ime: Jama v tunelu Kastelec, kat. št. 8526). Začetek je bil do- JD Hrpelje - Kozina organizacijo, otroci pa resno jemljejo slikarsko ustvarjanje – in Novost letošnjega opasila je bila uresničitev že večkrat ome- tako nastajajo vedno nove slike in pogledi na Ocizlo. Pridružu- njene želje: ogled brezna na Štrklovici, o čemer piše jamar Da- jejo se mlajši in najmlajši in tako ob zaključku (letos smo v go- vor. ste povabili animatorja Borisa Kononenka) pride kot naročeno V nedeljo smo vaščani, z donacijo nove priseljenke, gospe Mi- SLOPARC MISTER KOPRA

V nedeljo, 17. julija, je v Kopru potekal že tradicionalni izbor za miss in mistra Kopra. Nanj se je prijavil tudi vaščan Slop, Renej Humar. Uvrstil se je v finalni izbor, za katerega je vložil veliko truda. Ta se mu je poplačal v polni meri, saj ga je žirija, v kateri je bil tudi naš podžu- pan Peter Boršič, izbrala za mistra Kopra 2011. Reneja sem po zaključku prireditve povprašal o občutkih. Dejal je, da je nad izborom zelo presenečen in predvsem zadovoljen za vloženi trud, a da mi bo kaj več povedal po pre- spani noči. Renej je na takem izboru sodeloval prvič, a že kaže, da ima dobre možnosti za prodor v svet mode, kar je tudi njegova želja. Na fotografiji je Renej skupaj z miss Kopra – Romino Ražem.

Filip Fabjančič

16 17 med ljudmi med ljudmi

ci in najstniki. Pogoj za vključitev na festival je prijava na razpis PO PETDESETIH LETIH PONOVNO ZAPLESALI NA MRŠAH s skladbo, ki še ni bila javno predvajana. Festival FeNS se je iz kategorije Nova scena, ki je bila nekoč v sklopu MMS, preobliko- Že nekaj let smo govorili, da bomo drugo leto za opasilo pri- le pari, dekleta so tako pokazala svoje nove obleke, moški pa so val v samostojni festival, ki je poleg glavne kategorije za odrasle pravili ples. Na Mršah ta vaški praznik vedno praznujemo bili v belih srajcah in imeli pripet rdeč nagelj. Muzikanti so pri- vključil še dve kategoriji, otroško in najstniško. Leta 2006 smo prvo nedeljo v avgustu, zavetnik vasi pa je sveti Panteleon, hajali od vsepovsod, iz Zalčev, Velike Bukovice, Povirja, včasih festival preimenovali v Festival novih skladb (kratica FeNS), da bi po kateremu je poimenovana tudi cerkvica med Hotično in tudi z Mislič. Ponavadi je bil trio: boben, harmonika in tromba. bil cilj festivala bolj jasen in širši: predstaviti nove skladbe, ne le Mršami. Pred dvema letoma smo praznovali obnovitev, ki je Na zadnjem plesu leta 1961 so igrali muzikanti iz Povirja in, ker nove izvajalce. Iz tujine so do sedaj na festivalu nastopili izvajalci trajala kar nekaj let. niso znali dosti pesmi, je bila ta peta pesem, ki so jo zaigrali, iz Italije, Hrvaške in Francije, pesmi na festivalu pa so bile izvaja- vedno ista. Vsem se je zdelo, da se pesmi ponavljajo kot stara ne v slovenskem, italijanskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V pokvarjena plošča. 15 letih je na festivalu nastopilo več kot 500 izvajalcev različnih Muzikanti so vedno prespali v vasi, kajti ob ponedeljkih je bil glasbenih zvrsti (od rocka, metala, jazza, popa …), med njimi ples le za domačine, v majhnem številu pa so prišli tudi iz oko- je kar nekaj takih, ki so danes uspešni na glasbenem področju: liških vasi. Godci so v vas ponavadi prišli z »bicikli«. Kingston, Tinkara Kovač, Lara Baruca, Ylenia Zobec, Siddharta, Včasih se je na plesu pilo le šnops, vino »jabkovc« pa tudi vino s katamaranom Prince of Venice, ki ji ga je podaril Kompas Por- Alya, Polona Furlan, Andraž Hribar, Monika Pučelj, Sound Attack, »tjepkovc«, kakšen bot pa tudi črno vino iz grozdja, ki je raslo v torož. Aleksandra Čermelj, Mambo Kings, Nude, Botri, Maja Slatinšek, okoliških vaseh, tako imenovano vino bakon po imenu vrem- Festival FeNS je bil 16. po vrsti. Otroški del se je odvil 23. julija v Johnny Bravo, Foxy teens, Eva Černe … ščina. Hrane nikoli ni bilo. diskoteki Planeta Tuš.

Do leta 1961 je bil na Mršah ples vsako leto, v Hotični pa nikoli Glasbeni festival FeNS je namenjen glasbenim izvajalcem iz Vsako leto o izboru prijavljenih pesmi in o zmagovalcih odločajo do takrat. Ples se je pričel ob 17. uri in je trajal do polnoči, prišla Slovenije in tujine z novimi skladbami različnih popularnih glas- strokovne žirije (znani in izkušeni glasbeniki ter glasbeni uredni- je ponavadi vsa mladina in ta poročeni iz okoliških vasi. benih zvrsti. Poteka v treh kategorijah: Otroški FeNS (nastopajo ki) in žirije poslušalcev radijskih postaj iz Slovenije in zamejstva. Včasih niso sedeli, vsi so stali in opazovali dogajanje – ponava- otroci, stari do 12 let), Najstniški FeNS (13–17 let) in glavni večer di so sloneli na »lujtranceh« okoli placa. Posebno radovedne so FeNS (odrasli). FeNS je po številu udeležencev največji festival Ester Mihalič bile starejše ženske iz vasi, ki so hitele opravljati. Rekli so, da je novih skladb v Sloveniji in edini festival, kjer nastopajo tudi otro- bilo »peštano žensk okrog brjarja«. Letošnji ples je bil tudi narejen po domače, z dobro voljo in z Na Mršah je bil včasih za opasilo ples vedno pred Skočajevo vsem navdušenjem. »NEKEGA OTROKA BURJA VZELA« hišo pri lipi. Zadnji ples pa so pripravili pred Juretovo hišo leta »Brjar« (plesišče) je bil narejen iz lesenega poda, ograjen je bil 1961. Mršanci pa so letos na soboto, 6. avgusta, za svojo okro- z lesenimi »lujtrancami« in brezami kot nekoč. Oder je bil po- Andreja Mihalič iz Nasirca je ob nedavnem pojavu »vrtinca« nad ki je v pošastnem plesu zavrtinčil še odpadlo listje, se zagnal v glo obletnico, 50 let, ponovno pripravili ples pred Juretovo stavljen na veliki traktorski prikolici, bogato napravljen, ampak Kozino izbrskala zapis Alojza Kocjančiča, duhovnika v Klancu krošnje dreves, upogibal in lomil veje, da so drevesa ječala do hišo, torej na istem mestu, kot je bil ta zadnji. na podoben način kot včasih. Skratka, celo Juretovo dvorišče pri Kozini, o podobni »hudi burji« v Nasircu in nam ga prinesla. korenin. Komaj 25-letna Andrejčkova mati je nagonsko začutila Zakaj med tem časom ni bilo več plesa? Hudi časi so prisilili, da je bilo zagrajeno z mrežo, le vhod je bil prost za pobiranje vsto- Zapis je bil objavljen v Družinski pratiki iz leta 1981. Kocjančič nevarnost za svojega najmlajšega in odvihrala ponj. Bilo je pre- je odšla vsa takratna mršanska mladina po svetu služit kruh, pnine. Kar iz garaže je bil potegnjen šank. Med mogočnimi je za zapis, katerega raziskovanje je spodbudila najprej ljudska pozno. Če vse mere silovit vrtinec je zarjul nad otroki, jih razme- največ v Avstralijo, Kanado, Trst, Koper in Izolo. Doma so ostali orehi pa so bile postavljene mize in klopi. Vse je bilo lepo raz- govorica, nato spomini neposrednih potomcev, našel tudi po- tal križem kražem, odsesal od zemlje Andrejčka, najmlajšega, samo otroci. svetljeno, da so cvetoče rože okrog hiše in po balkonu zasijale trditev v I. družinski in I. mrliški matični knjigi kaplanije sv. Elije ga bliskoma dvignil v zrak, se z njim zavrtel v blaznem plesu in Kako je bil včasih pripravljen »plac za plesat«? Po makadam- v vsej svoji lepoti. v Dragi. Iz zapisa objavljamo del resnične zgodbe tudi za naše ga odnesel. Prepadena mati in prestrašeni otroci so mogli samo skih cestah in kanalih okrog vasi so pobirali zemljo za pripravo Ljudje so se pričeli zbirati, ko se je stemnilo. Posebno starejši so glasilo: ugotoviti, da Andrejčka ni več ne na zemlji ne v zraku. Tistega prostora za plesanje, t. i. »sablon«. Zemljo so z lopatami steptali obujali spomine na ta zadnji ples in se čudili, kako je res lepo, dne je vse iskalo Andrejčka: Nasirčani, Mihelci in iz Krvavega in z vodo polivali, da se je utrdila in postala gladka kot cement. da se je na Mršah ponovno obudila ta stara tradicija, ki je lepo »Bilo je 19. oktobra 1873. Vaški otroci so se »na hribu« v gor- Potoka. Otroka pa nikjer! Ko so z iskanjem nadaljevali še v smeri Ko se je že nekaj ur plesalo, se je začelo kaditi od prahu. Potem uspela. Le dež je prezgodaj prekinil lepo prijetno in domače njem delu vasi igrali. Pihala je precejšnja burja in obleka je v proti Vrhpolju, so se iskalcem pridružili še Vrhpoljci. Po dolgem so z grabljami zravnali in ponovno polivali z vodo, da se prah ni vzdušje. Mnogi so prišli predvsem iz radovednosti. Tako je bil vetru frfotala, da je otroke zabavalo. Nepritrjena vrata, okna in iskanju so ga našli nekje med Vrhpoljami in Kačičami. Mrtvega. znova dvigal. Okrog plesišča so bile v zemljo zabite breze in na »brjar« poln zagretih plesalcev, ki so od veselja udarjali ob lese- polkna, kjer so jih kaj imeli, so začela v vetru nevarno loputati, Ko se je vihar unesel in je vrtinec izgubil svojo moč, je otrok z njih vmes privezane lesene »lujtrance«. Le na vhodu na plesišče na tla ob zelo prijetni glasbi ansambla Narcis iz Narina. da so jih takoj hiteli zapirati. Najmanjši v gruči otrok je bil dvele- višine padel kakor kamen in obležal mrtev.« je bila postavljena miza, pri kateri se je plačalo vstopnino. Kot Največja zahvala za pripravo tega prvega plesa po dolgem času tni Andrejček, sin Antona Racmana in Marije Mihalič. Otroci so dokaz plačila so pripeli košček enobarvnega blaga. Za oder je gre prirediteljem, to so vsi Šimonovi, Juretovi z zeti, Hmetovi, bili še na hribu, ko je od morja bliskovito privršal strašen vihar, Ester Mihalič bil postavljen kmečki voz, nanj so položili lesene plohe, s stra- pa tudi Skočajevi, Kazlevčevi in Bitegarjevi, pa Čotovi z Rjavč. ni pa postavili lesene kole in pokrili s »cerado«. Za razsvetljavo Hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali in nam dali korajžo, »placa za plesat« in odra so uporabljali »farale in karbiterce«. Na da je ples uspel. Mrše je prišla elektrika leta 1953 in takrat je bil v vasi postavljen Upamo, da se prihodnje leto spet vidimo in da nam dež takrat TORNADO NA KOZINI »en lantin s švoh žarnico«. ne bo nagajal. Na dan opasila ob nedeljah je bil vedno tudi ples v prvega, po Verjetno ga ni prebivalca Kozine in Hrpelj, ki ne bi vedel, da se iz nevihtnega ozračja izoblikovala kopenska tromba. Čisto sveti maši približno ob 12. uri. Zaigrali so le tri pesmi, plesali so Barbara Grželj in Slavka Cetin - Čufar je konec julija nad Kozino razvil tornado. O tem redkem pojavu, ta prava. Imel sem čas, da sem jo poslikal. vsaj pri nas, smo se pogovarjali z očividcem Markom Korošcem. Torej kopenska tromba, ne tornado? Marko je – glej ga zlomka – študent fizike in meteorologije, za- Tak je pravi izraz tega pojava. Za tornado je tu premalo pro- poslen pri DARS-u prav na področju zbiranja vremenskih po- stora, trombe pa se kar pojavljajo, še posebej vodne. Ko- NAŠA MLADA PEVKA NINA POČKAJ PONOVNO ODLIČNA! datkov. Torej je bilo moje prvo vprašanje povsem logično. penske manj. Ti pojavi potrebujejo veliko ravne površine, ki Marko, je možno, da ste tornado priklicali vi sami? je pri nas ni. Se pa zgodijo, čeprav nekateri trdijo, da jih v Med trinajstimi skladbami udeležencev z vseh koncev Slove- Pesem »1000 skladb za Piran«, ki jo je Nina zapela, je delo znanih (smeh in zagoneten odgovor) Mogoče pa res. Ne, zgodilo Sloveniji ni. Kot na primer pred nekaj leti južno od Ilirske nije je Nina Počkaj na Festivalu FeNS z novo pesmijo »1000 piranskih avtorjev Aleša Lavriča in Mojke Mehora Lavrič. Mojka se je res povsem slučajno. Ravno sem odhajal iz službe, ko Bistrice, kjer se je razvil pravi tornado, se premaknil nekaj skladb za Piran« prepričljivo osvojila prvo mesto v otroški ka- je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo festivala. Nina je za je ozračje postalo zelo zanimivo. Vzel sem si še nekaj časa in kilometrov in se potem razbil ob naslednji večji vzpetini. Ta tegoriji. ČESTITAMO! nagrado prejela 10 snemalnih ur v Studiu Vox ter izlet v Benetke postal pri stavbi ter opazoval nebo. Res se je prav pred mano pojav na Kozini je bil res skoraj čudežen splet dejavnikov,

18 19 med ljudmi med ljudmi

da so se nevihte tako sestavile in se je izoblikovala tromba. Lahko pri nas izživite to svoje zanimanje? Ampak sam veter ni imel dosti moči, ker ni bilo veliko škode. Ja. Vsaj nekaj zanimivih pojavov letno je. Tudi pri sosedih. Prostor Sem šel prav pogledat, vendar ni videti, da bi poškodoval med Sesljanom in Benetkami daje dobre pogoje za take pojave, drevesa in podobno. na morju pa sploh. Videl sem pravi tornado na morju pri Devinu. Pravite, da ste sredi študija fizike in meteorologije, vendar Vodnih tromb pa vidijo po Jadranu tudi deset in več letno. Re- lahko razberemo, da ste tudi drugače poznavalec takih hudih čemo jim pijavice. Drugače pa so pri nas problem ceste. Težko vremenskih pojavov. Kje nabirate znanje? prideš hitro z enega konca na drugi. Tako je, študiram v Ljubljani, drugače pa so mi nevihte, tornadi Prihajate s Krasa, točno iz Žirij. Po nonotu pa ste tudi naše in podobno zelo blizu. Sem samouk na tem področju, a se po- gore list, iz Ocizle. Kako se je začelo razvijati vaše zanimanje vezujem s podobno mislečimi. Med seboj smo povezani v glav- za vremenske pojave? nem prek interneta. Imamo tudi svojo internetno stran (www. Hm, že zgodaj v otroštvu. Že pri prvih poskusih v naravi, ki smo weather-photos.net), na kateri je glavna in edina tema prav to. jih izvajali v osnovni šoli pri spoznavanju narave in družbe. Taka In to mi je všeč, saj je veliko internetnih strani na to temo, a je merjenja, spremljanja naravnih pojavov, predvsem ekstremnih, zraven še veliko drugih tematik, mi pa se osredotočamo le na so mi zelo pri srcu. Kot na primer merjenje izredno nizkih tempe- nevarne ekstremne vremenske pojave. Največ znanja pa dobim ratur pri Plami v Podgradu, o čemer so se v medijih že razpisali. V na terenu. Zato grem skoraj vsako leto v deželo tornadov – ZDA. osnovi pa so mi najbolj pri srcu nevihte in tornadi. Tudi letos smo bili. Zaposleni ste na bazni postaji DARS-a na Kozini in, kolikor lah- Tornado v Kansasu, ZDA (maj 2008) ko razberem po fotografijah na steni (na steni ima Marko ču- dovit posnetek strele na morju, ki jo je fotografiral iz Sesljana je, meni kot laiku, zdel prava znanstvena fantastika. Zato se proti Devinu), je tudi vaša služba povezana z vremenom? mi zdi res zanimivo, da blizu nas živi nekdo, ki se s tem dejan- Na DARS-u spremljam vremenske postaje, ki so postavljene na sko ukvarja in o tem veliko ve. AC po vsej Sloveniji. Tu zbiramo podatke iz vseh postaj, jih anali- Želim ti vso srečo in, če je tvoja želja, da bi »ujel« še kakšen tor- ziramo in pripravljamo priporočila za vožnjo na cesti, ki jih posre- nado, potem ti želim tudi to! dujemo tudi operativcem. To je zanimivo predvsem takrat, ko so ceste spolzke, pozimi zaradi pluženja, ko je megla in podobno. Ester Mihalič Marko, res sem gledala tisti film o lovljenju tornadov in se mi Foto: Marko Korošec (www.weather-photos.net)

Marko Korošec BALINARSKI TURNIR V OBROVU Lovili ste tornade? Letošnjega 21. avgusta je v sončnem in pretoplem vremenu v Ja, tako kot v tistem filmu (smeh). Ne, res. Spremljaš ozračje, raz- Obrovu potekal tradicionalni mednarodni balinarski turnir, na biraš podatke, ki ti navadno že dan prej nakažejo, kje je največja katerem je sodelovalo dvanajst ekip iz občin Hrpelje - Kozina, verjetnost, da bo prišlo do nastanka tornada. In se premakneš Ilirska Bistrica, Komen, Pivka, Koper in Ljubljana. Turnirja sta se tja ter mu slediš. Res pa je, da je zato treba že ogromno znanja in Strele nad Istro (24. 8. 2008) udeležili še ekipi iz Bazovice in Jurdanov pri Opatiji. Po napetih izkušenj. Tam je ogromna ravnina in ti pojavi se razvijejo v velike izločilnih bojih je v finalu zmagala ekipa Trte iz Svetega Antona Kako je videti taka ekspedicija? Se povežete s kakšnim klubom rušilne gmote. Posneli smo ogromno fotografij, video posnetkov proti ekipi Zarja iz Ljubljane. Domača ekipa Gradna je v tekmi za v Ameriki, si sposodite opremo …? in zbirali podatke. Čas za tornade je med aprilom in julijem. Tam se tretje mesto premagala ekipo iz Ilirske Bistrice. V zbijanju bali- Zbrali smo se še s prijateljem iz Ljubljane in drugimi iz Italije in veliko ljudi ukvarja z njihovim raziskovanjem. Imajo dobro opre- na je zmagal Brezovec iz ekipe Trta, pri bližanju v krog pa Žužek Avstrije ter se odpravili za cel mesec, od srede maje do srede ju- mo, napovedovanje in tudi dobro razvit sistem za obveščanje. iz ekipe Pivka. Prirediteljem turnirja, ki so poskrbeli za pogosti- nija, v osrčje Amerike. Tistemu predelu pravijo Aleja tornadov. Ste bili že kdaj v nevarnosti? tev in prijetno druženje, so pri izvedbi finančno pomagali tudi Tam so ti pojavi precej pogosti in veliko ljudi jih raziskuje, saj Ja, velikokrat. Samo, če veš, kaj delaš in pravilno oceniš situaci- nekateri lokalni sponzorji, ki so prav tako ljubitelji balinanja in povzročijo ogromno škode. Najeli smo avto, opremo pa smo jo, se znaš izogniti. Je pa res, da so v Sloveniji lahko posledice druženja. imeli s seboj. Naredili smo ogromno kilometrov in uspeli ujeti predvsem materialna škoda (ker se razvije toča ali hud veter), v nekaj tornadov. Ameriki pa lahko izgubiš življenje. Zato s tem vsekakor ni heca. BK Obrov

SILVA ČEPAR V MILJAH NAJBOLJŠA Ni si težko zamisliti, kaj pomeni za dolgo- Letos so v ospredje postavili tekmovanje letno balinarko osvojitev pokala za naj- v različnih balinarskih in zabavnih družab- boljšo bližalko med 127-imi balinarkami! nih panogah, vseh 127 balinark pa se je Čestitamo! Silva Čepar, članica Balinarske- udeležilo tudi bližanja v krog. Postavljeni ga kluba Hrpelje - Kozina, pa ostaja skro- so bili trije krogi, vsak različno točkovan – mna in pravi, da se z rezultatom sploh ni vsaka bala, ki se dotakne balina, pa dobi 5 obremenjevala. točk. Vsaka tekmovalka je imela štiri bale. Tudi letos se je ekipa petih članic BK Hr- Prvi meti so Silvo spravili v ožji krog treh pelje - Kozina tradicionalno odpravila v Mi- balinark, kar se ji je zdel že velik uspeh, saj lje pri Kranju. V Miljah organizirajo dober v taki množici tekmovalk ni pričakovala Tornado pri Kozini (26. 7. 2011) Nevihta v Teksasu, ZDA (maj 2008) turnir in pripravijo pravo balinarsko fešto. večjih rezultatov. Nato so metale še en-

20 21 med ljudmi med ljudmi

krat po štiri bale in bile spet izenačene. V zadnji rundi metov Njen mož Frane, dolgoletni balinar, pa pravi, da je bilo ver- pa je imela Silva najbolj sproščeno roko in je enkrat vrgla jetno prav to odločilno, ker se ni obremenjevala in je igrala 10. MEMORIAL VOJKA MAHNIČA do balina, kar ji je prineslo zmago in veliko veselje zanjo in brez treme. 90 odstotkov meta bale je v glavi, še doda. njene kolegice! Vsekakor pa so pomembne tudi izkušnje – in Silvi res privo- V soboto, 20. avgusta, je potekal memorialni nogometni tur- Balinarke so prišle iz cele Slovenije. Številne se med sabo ščimo tak lep uspeh! nir v spomin na pokojnega Vojka Mahniča. že dobro poznajo in med njimi vlada prijateljsko vzdušje. Ester Mihalič Na letošnjem srečanju so nastopile naslednje ekipe: Tudi Silva pravi, da je igrala sproščeno, brez misli na rezultat. Članske ekipe: ESPERIA ANTHARES, TRST, VETERANI NOGOME- TNEGA KLUBA KOPER in JADRAN HRPELJE - KOZINA Veterani: NOGOMETNI KLUB SKORBA, HAJDINA PRI PTUJU VE- TERANI, JADRAN HRPELJE - KOZINA Mlajše selekcije: U-8 (dečki do 8 let): JADRAN DEKANI in JA- BALINARSKI TURNIR V HRPELJAH DRAN HRPELJE - KOZINA ter U-10 (dečki do 10 let): JADRAN DEKANI KOPER, KOPER in JADRAN HRPELJE - KOZINA BK Jadran Hrpelje - Kozina je 14. avgusta organiziral mednaro- Na letošnjem turnirju so sodelovale še ekipe: Jadran mladi, Gaja dni balinarski turnir trojk, kjer je nastopilo 16 ekip iz Slovenije, Padriče, Povir, Loška dolina, Gradišče, Trta Sv. Anton, Zarja Bazo- Tako je nastopilo med člani in veterani 60 tekmovalcev, med mladimi Italije in Hrvaške. Prvi del tekmovanja se je odvijal na baliniščih vica in Mlinar Padna. selekcijami pa 50 tekmovalcev. v Hrpeljah in v Obrovu, kjer sta nastopili dvakrat po dve skupini Memorial je s kratkim nagovorom odprl predsednik kluba Jadran Podelitev medalj najmlajšim s štirimi ekipami. Hrpelje - Kozina Slavko Mihalič. Posebna delegacija je odnesla cvetje na grob Vojka Mahniča. Slavko Mihalič je poudaril zasluge Vojka Mahniča za razvoj športa v Občini Hrpelje – Kozina, še posebej pa za razvoj nogometa. Prezgodnja smrt mu je preprečila mnoge načrte, predvsem pa izgradnjo stadiona v Občini Hrpelje - Kozina, kar je bil eden od Mahničevih življenjskih ciljev. Slavko Mihalič je še poudaril kontinuiteto aktivnosti v nogometnem klubu Jadran, ki je kljub ne- pravični izključitvi prvega moštva iz tekmovanja v II. slovenski ligi pred desetletjem ohranil aktivnosti, ki v zadnjem času izražajo željo po napredovanju v III. slovensko ligo. To je povezano tudi s prihodom novega trenerja Ljuba Modrijana, ki si je zadal ta cilj. Skupna fotografija jutranjega zbora vseh udeležencev (Foto: Ester Mihalič) Slavko se je zahvalil za prisotnost na memorialu vsaki ekipi posebej: Za uspešno izvedbo turnirja se zahvaljujemo naslednjim dona- ekipi Esperia Anthares iz Trsta, ki je memorialu pridala mednarodni torjem in pokroviteljem: značaj, ekipi veteranov Nogometnega kluba Koper, v kateri so nasto- Delegacija pri polaganju rož na grob pokojnega Vojka Mahniča Občina Hrpelje - Kozina, TK »Linč« Rodik, Ribarnica Cerkvenik, pili nekateri še pred kratkim slovenski reprezentanti kot so Rudonja, Skupna fotografija prvih štirih ekip (Foto: Damjan Kraševec) Bluemarine d.o.o. Koper, Albes d.o.o. Kozina, Pivovarna in gostil- Poljšak, Jermaniš in Bečaj. Z osvojitvijo prvega mesta so dokazali, da Po končanem predtekmovanju se je popoldne pred nadaljeva- na Mahnič, Mesnica in delikatesa »Rebru« Hrpelje, Slaščičarna so še vedno sposobni zaigrati s spoštovanja vrednim znanjem in hi- njem četrtfinalnih dvobojev vseh 16 ekip pomerilo v bližanju in »Vesna« Lokev, Vinarstvo »Korenika« Korte, Bubnič d.o.o. Povžane. trostjo. zbijanju balina, kjer je bila za zmagovalno ekipo glavna nagrada Ob tej priložnosti bi se člani BK Jadran Hrpelje - Kozina radi za- Ob koncu dneva so v soju reflektorjev odigrali svojo tradicionalno pršut. Pršut je osvojila ekipa Košane. hvalili tudi sponzorjem in pokroviteljem, ki vsako leto pomagajo tekmo veterani Jadrana in veterani Skorbe. Obenem so se tudi do- Sledili so četrtfinalni dvoboji, po katerih so se v polfinale uvrstile klubu tako finančno kot materialno: govorili, da bodo medsebojna srečanja postala tradicionalna z obeh ekipe: Frankopan, Košana, Orlek Javor in domača ekipa Jadran 1. strani. Po zaključku polfinalnih dvobojev je v boju za tretje mesto ekipa Vojko Mahnič Košane premagala ekipo Frankopana, medtem kot sta se za prvo Letos mineva 10 let od smrti velikega mesto udarili domača ekipa Jadran 1 in ekipa Orlek Javor iz Piv- ljubitelja nogometa in športa ke. Zmagovalci so postali člani ekipe Orlek Javor iz Pivke. nasploh, Vojka Mahniča. V letih 1998–2001 je bil tudi župan Turnirju je sledila podelitev pokalov in medalj za najboljše štiri Občine Hrpelje - Kozina. ekipe ter skupno druženje. PLASMANI EKIP: Rezultati četrtfinala: Mlajše selekcije: Frankopan : Jadran 2 13 : 9 Košana : Logatec 8 : 7 U-8 1. Jadran Hrpelje - Kozina Jadran 1 : Obrov 13 : 6 2. Jadran Dekani Kukuljanovo Orlek : Javor 2 : 13 Najmlajši nogometaši U-10 1. Jadran Dekani 2. Jadran Hrpelje - Kozina Rezultati polfinala: Podelitev priznanj je potekala najprej za najmlajše, po njihovem tek- 3. Nogometni klub Koper Frankopan : Orlek Javor 5 : 13 Zmagovalci turnirja ekipa Orlek Javor s predsednikom Čeparjem in pod- movalnem delu. Udeleženci mlajših selekcij so tako prejeli spominske Košana : Jadran 1 0 : 13 predsednikom Kristančičem, BK Hrpelje – Kozina (Foto: Damjan Kraševec) medalje, ki so se jih od srca razveselili. Višek večera pa je bila podelitev Članske ekipe: 1. Veterani Nogometni klub Koper Aleas d.o.o. Hrpelje, Andrej Resinovič s.p. Kozina, Mizarstvo Bol- pokalov sodelujočim ekipam. Pokale je podelila gospa Marija Mah- 2. Nogometni klub Jadran Hrpelje - Kozina Tekma za 3. mesto: čič Klanec, Guming Grzetič Gabrijela s.p. OIC Hrpelje, Gostilna nič, vdova po pokojnem Vojku Mahniču. 3. Esperia Anthares, Trst Košana : Frankopan 11 : 9 Mahorčič Rodik, TK »Pri Friščevih« Rodik, »Avtoexpert« Sandi Fa- Prvo mesto in pokal sta pripadla veteranom Nogometnega kluba Ko- bjančič s.p. Povžane in Lama Titus Dekani d.d. per, drugo mesto in pokal ekipi Jadran Hrpelje - Kozina, tretje mesto Veterani: Veterani Jadran Hrpelje - Kozina : Veterani Skorba Veliki finale: pa ekipi Esperia Anthares iz Trsta. Hajdina 0 : 3 Jadran 1 : Orlek Javor 6 : 13 BK Jadran Hrpelje - Kozina Sledilo je prijetno druženje vseh sodelujočih z želji po ponovnem sni- denju v naslednjem letu. Nogometni klub Jadran Hrpelje - Kozina

22 23 med ljudmi med ljudmi

Tudi naša, ki je prišla iz družinske kleparske delavnice in je niso kar je zelo spodbudno, saj je pri 22 letih in originalnem motorju REPORTAŽA serijsko delali, je bila prava atrakcija. Stekel je pogovor, izme- dokazala, da se tudi počasi daleč pride. njava izkušenj in spominov na bogato zgodovino R4. Ker nam Katrca morda ne nudi ugodja, kot smo ga drugače vajeni da- temu dogodku pridruživa tudi midva z našo R4, ki je unikaten je vreme tisti dan malček nagajalo, sva bila tudi edina, ki sva nes, nama je pa dala doživetje, ki se ga bova za vedno spomi- primerek, narejen doma, saj je krajšana in brez strehe. Naredila se srečanja udeležila z R4 Coupe Cabriolet. Od tu smo krenili njala. sva enako pot po mestu, kot prva katrca leta 1961. Avtoexpertova katrca po poti prve R4. Občutki na postankih pred semaforjih so bili Zahvaljujeva se predvsem staršem za podporo na tako dolgi Po nekajdnevnih pripravah in tudi tehtnih premislekih glede na praznovanju izjemni, pritegnili smo pozornost in mimoidoči so nam name- poti in prijateljem za spodbudo ter pomoč pri preobleki katrce. dolge poti s katrco brez strehe, klime, varnostnih blazin in menili tudi kakšen aplavz in hiter posnetek. Pot nas je peljala čez 50-letnice R4 v Parizu in glenk, sva se z bratom Sandijem v ponedeljek, 1. avgusta, vse- Elizejske poljane do Slavoloka zmage z obveznim postankom v Marinka Fabjančič eno odpravila proti Parizu. Naša katrca je bila v glasilu pred leti Slavonskemu Brodu Renaultovem salonu, kjer smo imeli kaj videti. Poleg zgodovine že predstavljena, vendar lahko spomnimo, da je vse delo skoraj Renaulta smo si ogledali tudi nazorno predstavitev električne- izključno delo domačih mojstrov Ivana in Sandija Fabjančiča. Potovanje z Renault 4 Coupe Cabriolet na relaciji ga vozila. Dala sta ji svoje barve in jo opremila po svoji duši. Katrca je ves RENAULT 4 – »KATRCA« – 50 LET Povžane–Pariz čas v uporabi, vendar pa še nikoli ni bila na tako dolgi poti. Zato 1961 (inovacija, evolucija) – 1992 (zadnja izdelana) sva s sabo vzela nekaj najosnovnejših kosov in škatlo orodja – a 50 let od rojstva legende Podatki o poti: na srečo nisva rabila ničesar. • Skupno prevoženih 3008 km V dopoldanskih urah sva krenila čez Italijo mimo Milana. Med Vse skupaj se je začelo s francoskim dirkačem Luisom Renaul- • Dosežena najvišja nadmorska višina 2005 m (Švica) potjo sva ves čas skrbela, da ni ostala brez goriva, za vsak slučaj tom. Že od mladih let so ga navduševali motorji in avtomobili, • Dosežena najnižja nadmorska višina 2 m (Italija) pa sva stalno pregledovala tudi olje in hladilno tekočino. Pot zato je že takrat veliko časa preživel v tovarni parnih avtomo- • Dosežena največja hitrost 108 km/h nas je peljala čez predor Mont Blanc do zimske vasice Chamo- bilov Serpollet. Leta 1898 je zgradil svoj prvi avtomobil, leta pa • Povprečna hitrost 83 km/h nix na francoski strani. Tu sva sebi in tudi katrci po več kot 800 je 1899 z bratoma Marcelom in Fernandom ustanovil družbo • Najdaljši predor na poti 11.611 m (Mont Blanc) prevoženih km privoščila nočitev. Renault Frères. • Najnižja temperatura: 16 °C (prelaz čez Švico) • Najvišja: 33 °C (center Pariza) Zakaj »katrca«? Katrco so na začetku Francozi poimenovali 4L, kar se izgovori »quatrel« oziroma kot se je v slovenščini kasneje Potnika: Sandi in Marinka Fabjančič iz Povžan ljubkovalno izgovorilo katrca. Po nekaj letih se je oznaka do- Prevozno sredstvo: doma izdelana katrca kabriolet končno oblikovala v znano legendarno ime Renault 4L.

Zgoraj navedeni podatki potrjujejo posebnost tega potovanja in upravičujejo prostor, ki mu ga namenjamo v glasilu. V prvem delu nam Marinka opisuje doživljanja na poti, v drugem delu pa nam Sandi približa legendarno katrco. Verjamemo, da jo vsi dobro poznamo, za marsikoga pa bo marsikateri podatek nov in presenetljiv.

Obisk rojstnega kraja katrce na njen rojstni dan

Pred 50-imi leti, natanko 3. avgusta 1961, so v tovarni Renault na otoku Ile Seguin v zahodnem Parizu svetu prvič predstavili model Renault 4L, po francosko Quatre el (beri: katr'el), zato se je kmalu tudi pri nas prijelo ime »katrca«. Na ta dan so iz proi- Cilj je bil pred Eifflovim stolpom, svetovno znano atrakcijo, kjer zvodne linije krenili iz Ile Seguin po pariških ulicah do Slavoloka smo s fotografijo sklenili našo avanturo. zmage (Arc de Triomphe) čez Elizejske poljane (Champs-Elyse- Sandi, kot pravi ljubitelj katrc, je v Parizu dobil veliko zanimi- Njena zgodba se začenja leta 1956, ko jo je Pierre Dreyfus pred- es) do Eifflovega stolpa, kjer si jo je javnost lahko ogledala. Ob vih informacij, nabavil knjigo o zgodovini katrce z izčrpnim sli- stavil kot idejni projekt »blue jeans car«, v slogu kasneje legen- njenem praznovanju Abrahama sva se z bratom odločila, da se kovnim materialom ter navezal stike z zanimivimi ljudmi širom darnih kavbojk. Zamislil si je uporaben, vsestranski, trpežen in Evrope. Naše srečanje zagotovo ni bilo zadnje. poceni avto. Naredili so 4L! Četrti dan sva si podrobneje ogledala znamenitosti Pariza in Na otoku Ile Seguin na območju Billancourt v Parizu so 4L zače- občutila dimenzije podzemnih železnic. Peti dan pa so sledile li izdelovati leta 1961, kjer so jo 3. avgusta predstavili javnosti Naslednji dan sva zgodaj zjutraj izpod zasneženih gora krenila že priprave na vrnitev proti domu. Na pot sva se podala v do- po pariških ulicah in nato še oktobra (1961) na pariškem avto- na pot in v poznih popoldanskih urah uspela izpolniti plan ter poldanskem času. Vožnja je bila zaradi slabega vremena bolj mobilskem salonu. S pogonom na prednja kolesa, z značilno prispela v Pariz. Nastanitev je vsekakor morala vključevati tudi pestra in je zahtevala večjo pozornost, vendar nič takega, kar kljuko menjalnika ob volanu, 4 cilindri v liniji, s čudnim, a po- primeren prostor za odprto katrco. Našla sva ga v podzemni ne bi mogla katrca uspešno premagati. Za nazaj sva si izbrala sebnim torzijskim vzmetenjem, drsnimi okni in stranskimi vra- garaži, tako da sva si še isti dan privoščila večerni ogled mesta. pot čez Švico, kjer sva se s katrco po nekaj zavojih povzpela na ti, ki ne ostanejo odprta, je navdušila širšo javnost. Že po šestih Naslednji dan je bil že dan skupnega srečanja in glavni del naji- 2005 m nadmorske višine čez prelaz Simplon. Tako sva na drugi letih je proizvodnja presegla milijon vozil, in tako je Renault 4 nega potovanja. Zbor smo imeli 3. avgusta ob 11.00 prav pred strani spet prišla v Italijo, kjer sva naletela na močne nalive in postal tretji najbolj prodajan model na svetu. Renaultovo tovarno. sva morala uporabiti vse izkušnje, da sva lahko nadaljevala pot Obstajale so tri različice: R3, R4 in R4L (L kot luksuz). Vanj so Zbrali smo se sami navdušenci »katrc« iz Nizozemske, Nemči- brez postanka. V zgodnjih sobotnih jutranjih urah sva po 21 vgrajevali motorje s prostornino 603, 747, 782, 845, 956 in je, Francije in midva iz Slovenije. Navdušeno smo si ogledovali urah in skupno prevoženih 3008 km končno prispela v sončno 1108 ccm. Skupna teža avtomobila je bila od 540 kg do 720 svoje R4, ki so bile vsaka zase nekaj posebnega in unikatnega. Slovenijo. Med potjo z našo katrco nisva imela nobenih težav, kg. Notranjost, nizki stroški vzdrževanja ter vsestranska prila-

24 25 med ljudmi med ljudmi

v dveh izmenah sestavijo več kot 600 vozil), proizvodni proces delov originalnih), najstarejšo, najlepšo in najbolj čisto. Tudi za sle- pa je bil popolnoma ročen. Francozi so vse nadzorovali, pozne- dnji dve sta nagradi prejela Slovenca. je pa so domačini hitro napredovali in so pri določenih podrob- Nagrada je zagotovo kronala vložen trud in ob 50-letnici prinesla nostih še nadgradili Francoze. še posebno zadovoljstvo. Je tudi spodbuda za delo s katrcami na- V Novem mestu so Renault 4 delali od leta 1972 do 3. decem- prej, saj imata Ivan in Sandi še zanimive načrte. bra 1992, ko se je proizvodnja končala. Izdelana je bila še po- Srečanje v Slavonskem Brodu je bilo pravo doživetje. Začutilo se sebna izdaja »Bye-Bye«, ki se je do leta 1994 še proizvajala v je spoštovanje in posebna ljubezen do katrce, ki je v teh krajih še Sloveniji in Maroku, vendar v majhnem številu. Zadnja katrca malo bolj prisotna in pogosto prevozno sredstvo. je imela proizvodno številko 575.824, to je bil tudi čisto zadnji Z glavnega trga so katrce v povorki, v spremstvu policijskih vozil, Renault 4 (v okviru skupine Renault jih je v 31 letih nastalo več odpeljale čez mesto do planinske koče, kjer je bila organizirana kot osem milijonov), natanko 8.135.424. avtomobilov. Zadnja podelitev nagrad ter program »Od sumraka do zore«. Fabjančiča Revozova katrca je bila rdeče barve, saj je bila med kupci naj- sta žal morala izpustiti večerno druženje in se vrniti, tako sta jo s bolj priljubljena. Naprodaj je bila v več kot 100 državah sveta, svojima katrcama po končanem programu in nepozabnem doži- godljivost so takoj postale vsesplošno priljubljene lastnosti vo- izdelovali pa so jo v 24 tovarnah. vetju mahnila proti domu. zila. Katrca je bila naprodaj v več različicah, vključno s tovorno Impresivno. Legendarno. Vsekakor ni rečeno, da Biščeve katrce ne bodo še kam poromale, izvedbo, štirikolesnim pogonom in kot kabriolet. Izkazala se je Sandi Fabjančič na kako podobno srečanje, čeprav, roko na srce, bi bil mogoče že kot gasilsko vozilo, servisno, pošto, policijsko, dostavno vozilo, čas, da se v Matarskem podolju organizira kaj podobnega (smeh). vozilo za vzdrževanje cest ter vozilo za pomoč na cesti. Za za- Družini Fabjančič se zahvaljujemo za izčrpno reportažo – navdušenja so spremljali občudujoče poglede. Sicer so podelili še bavo so tudi poskrbeli ter izdelali modele za prosti čas (Safari), želimo si, da bi lahko v glasilu objavili še več takih in po- štiri nagrade: za najbolj originalno katrco (v smislu, da ima največ Ester Mihalič za tek in rekreacijo (Jogging, Sixties), za mladino (Carte Jeunes) dobnih doživetij – in jim želimo srečno ter varno na cesti! in ter za ekologijo (GTL). Z enostavno katrco so se v zgodovi- Verjamemo, da nas bo izpod rok očeta Ivana in Sandija pre- ni avtomobilizma udeležili tudi najzahtevnejših preizkušenj. senetila še kakšna zanimiva varianta katrce. Leta 1963 se R4 udeleži prestižnega relija v Monte Carlu. V letih Uredništvo ALEŠ ABRAM, POWERLIFTER od 1979 do 1982 se je predelana in prilagojena R4 udeležila dirke Pariz–Dakar. Ekipa Renault Cross Elf pa je sodelovala na Čas je že, da v glasilu predstavimo Aleša Abrama, uspešnega rosti: juniorji (do 18 let), člani (od 18 do 40 let) in veterani (nad 40 tekmovanjih za pokal Cross France. Pogrešali je nismo niti pri Srečanje katrc v Slavonskem Brodu športnika v panogi POWERLIFTING. Čeprav ta športna panoga let). Naj še omenim, da se organizirajo tekme z opremo – ojača- reklamah in oglaševalnih video spotov, v katerih se je večkrat ni prav razširjena, Aleš ni prvi, ki ga v našem glasilu predstavlja- nimi dresi, ki jih tekmovalec obleče v posamezni disciplini in mu prikazala kot prava legendarna zvezda. mo v povezavi s powerliftingom. Pred nekaj časa smo pobliže dodatno pomagajo pri dvigu bremena, ter tekme brez opreme Težko se je bilo upreti srečanju spoznali njegovega mentorja Oskarja Cergola iz Postojne, po (RAW tekme), kjer je dovoljeno tekmovati le s pasom (ojačan pas katrc v osrčju stare Jugoslavije, rodu z Beke. za preprečitev poškodb) in povoji za kolena (pri počepu). »Bil je res edinstveno uporaben avto, ki ga ni mogoče po- Slavonskemu Brodu, ki je pote- noviti, ne le zaradi oblike, tudi zaradi visokih varnostnih in Aleš, nam lahko za začetek pobliže predstaviš to zvrst športa? kalo 27. in 28. avgusta. Tokrat Powerlifting je veja weightliftinga (olimpijskega športa, v kate- okoljskih standardov.« sta na 400 kilometrov dolgo pot »Katrca, ma to je bil avto življenja, poceni, preprosta za vzdr- rem se tekmuje v dveh disciplinah: nalog in sunek), vendar se odšla Sandi in oče Ivan Fabjan- od njega razlikuje v tem, da se pri powerliftingu tekmuje v treh ževanje in uporabna. Za nekatere manj premožne ljudi je čič, vsak s svojo katrco. Po skoraj bila predraga in je zato dobila ljubkovalno ime Dragica.« disciplinah: počep (»squat«), potisk s prsi (»bench press«) in vle- šestih urah mirne vožnje sta prika od tal (»deadlift«). Brkinske izjave: spela v hrvaški Slavonski Brod, »Avto sem kupil, da sem si domov zvozil ves gradbeni materi- Počep je disciplina, pri kateri je palica z utežmi na stojalu. Dvi- kjer so jih na prizorišče že od govalec si palico z utežmi naloži na zgornji del hrbta, počepne al za hišo in služil je kot družinski avto.« daleč usmerjali organizatorji – »Prvi sedež sem dal ven in naložil 40 železnih punt. Prva kole- globoko v počep (stegnenica mora biti pod vodoravno linijo) hrvaški Renault club. Zbor je bil ob 10.00 dopoldne na osrednjem ter poskuša dvigniti naloženo težo do popolne izravnave telesa so štrlela v zrak, a je vseeno prišla do cilja!« trgu, z organiziranim postrojem in zanimivim fotografiranjem. Vo- »Avto, ki je delu 'ku urca' in je bil za vsak dan.« sa, nato pa palico odloži na stojalo. Dvig mora biti kontinuiran, zniki so v enakih majčkah, ki so jih dobili tisti dan od organizatorja, kar pomeni, da se med dvigom ne sme delno ali popolnoma »S katrco se zelo težko zvrneš pri vožnji naprej, v rikverc pa oblikovali kratico »R4« in nastala je fotografija iz zraka, seveda z prej, kot si misliš.« zaustaviti. »okvirjem« iz katrc. Katrce so prišle iz Srbije, Hrvaške, Slovenije pa Potisk s prsi je disciplina, pri kateri dvigovalec leži na klopi, v tudi iz Madžarske in Poljske. Sandijeva je bila tudi tokrat kategorija Katrca je tudi vseslovenski osebni avtomobil. Na začetku so jo roke prime palico z utežmi, ki je nameščena na stojalu izza nje- zase. Požela je nemalo uspeha in tudi osvojila nagrado za najbolj gove glave. Palico dvigne s stojala, jo kontrolirano spusti na prsi Potisk s prsi izdelovali v tovarni Litostroj v Ljubljani, pozneje pa serijsko v atraktivno katrco. »Pa to ti je pravi sportski avto,« in drugi izrazi industrijski proizvodnjo tovarne IMV Novo mesto, sedanji Re- (palica se mora dotakniti prsi), nato pa naloženo težo dvigniti Tekmovalec ima v vsaki disciplini na voljo tri poizkuse. Najbolj- voz. Proizvodnja je na začetku obsegala 24 vozil na dan (danes tako, da so roke popolnoma iztegnjene. Tudi ta dvig mora biti ši dvig se zabeleži in upošteva v končnem rezultatu (total), ki kontinuiran. Ta vaja je v fitnesih najbolj priljubljena med moško predstavlja seštevek najboljših dvigov v vseh treh disciplinah. populacijo. Da bi lahko med seboj primerjali dvige npr. 60 kg težkega atleta Vleka od tal je disciplina, kjer je ročka z utežmi sprva na tleh. in npr. 125 kg težkega atleta, so uvedli t. i. Wilks točke. 60 kg Dvigovalec poskuša naloženo breme vzdigniti do popolne iz- težek atlet ima po Wilks točkah določen koeficient 0,85, 125 kg ravnave telesa. Tudi ta dvig mora biti kontinuiran, brez zausta- težek atlet pa 0,56. Njegov najboljši dvig v posamezni discipli- vljanja. Sliši se enostavno, vendar se največje teže na tekmah ni se pomnoži s koeficientom, kar doprinese določeno število dvigujejo ravno pri tej disciplini. točk. (Recimo, da v disciplini počep 60 kg atlet zabeleži najboljši Na tekmah lahko tekmovalec tekmuje hkrati v vseh treh disci- dvig 150 kg, 125 kg atlet pa zabeleži dvig 220 kg. Za 60-kg atleta plinah (prvi je na vrsti počep, sledi mu potisk s prsi, zadnja disci- velja 150 x 0,85 = 127,5 točk; za 125-kg atleta velja 220 x 0,56 = plina je vleka od tal) ali samo v disciplini potisk s prsi (takrat se 123,2 točk. S pomočjo Wilks točk ugotovimo, da je 60 kg težek temu reče »single lift«). Tekmovalci so razvrščeni v kategorije po tekmovalec glede na svojo telesno težo primerjalno več dvignil telesni teži (do 56 kg, do 60 kg, do 67,5 kg, do 75 kg, do 82,5 kg, od 125 kg težkega tekmovalca, pa čeprav je 125 kg tekmovalec do 90 kg, do 100 kg, do 110 kg, do 125 kg ter nad 125 kg) ter sta- fizično več dvignil.)

26 27 med ljudmi med ljudmi

Tekmuje se v posameznih organizacijah, ki imajo svoja pravila in sporede tekem (IPF, GPC, WDFPF ...). V Sloveniji tekme prirejata Razmišljam, da te ni, 10 let mineva, kar ni več med nami IPF in GPC. pa vendar vem, dragega sina in brata, Kdaj si se začel ukvarjati s tem športom in kaj te je navdušilo kot veter si, ki zvezde šteje, zanj? in preko časov in daljav Začetki ukvarjanja s powerliftingom segajo v leto 2004. Takrat si večni vonj cvetočih trav. sem živel na Postojnskem. Na povabilo sošolca s fakultete, ki je (L. Novy) Darka Cergola! tudi postojnski občan, sem neki dan prišel v njihov klub (Oskar & co. Powerlifting klub) in pričel s prvimi resnimi treningi. Leto kasneje sem se z družino preselil na Kozino, trenirati me je pričel Oskar Cergol, ki mi je med drugim sestavljal plane treningov in name prenašal svoje bogato znanje. Naj omenim, da sem se pred powerliftingom rekreativno ukvar- ZAHVALA jal z naravnim bodybuildingom, in tako mi je pričetek s power- V 61. letu starosti nas je zapustila liftingom predstavljal dopolnitev nekaterih vaj. naša draga žena, mama in nona Kako poteka trening? Kje treniraš in kdaj? Trening se od treninga bodybuildinga razlikuje v tem, da pri Vleka od tal powerliftingu redno treniramo vse tri tekmovalne discipline in Je katera nagrada, ki ti je posebej pri srcu? IVICA KATIČ – IVKA variacije teh disciplin. Govorimo o rangu ponavljanj od 1 do 3 za To je 3. mesto leta 2008 na turnirju v Postojni. Takrat sem v disci- (1. 9. 1950–14. 8. 2011). posamezno serijo za večje mišične skupine in 4–6 ponovitev za plini vleka od tal (v kategoriji do 82,5 kg) popravil 10 let star re- manjše mišične skupine. Tako treniram 8 mesecev, ostale 4 mese- kord Silva Bertonclja (nekdaj uspešnega weightlifterja), dvignil Ob nenadni, boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vaščanom, ce pa je bolj lahkoten trening z večjim številom ponavljanj (6–10) sorodnikom in prijateljem, sem 236 kg. Pol leta kasneje sem na državnem prvenstvu v Vr- ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. ter manjšimi težami. Pri bodybuildingu je trening ravno obraten. tojbi ta svoj rekord popravil na 250 kg (tudi v kategoriji do 82,5 Obstal je čas. Nastala je tišina. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, Poleg tega opravim tudi aerobni trening (sobno kolo, stepper). kg). Rekord je bil brez opreme, samo s pasom za dvigovanje, v A ti boš vedno napolnjeval naša srca. Pričel sem v klubskih prostorih, sedaj že peto leto treniram doma, članskih IPF slovenskih rekordih je ta rekord veljaven še danes. pogrebnemu podjetju Klun, Nenehno si v naših mislih. v kletnih prostorih. V Nemčiji sem nabavil varnostno kletko, ki te Kaj ti pomeni ta šport? cerkvenemu pevskemu zboru iz Brezovice Dokler ne bomo končno spet skupaj. in pevskemu zboru Slavnik. ščiti v primeru, da pri počepu ali potisku s prsi ne uspeš dvigni- Šport mi pomeni sprostitev po sedečem 7-urnem delu, veli- ti bremena. V kleti so poleg olimpijskih uteži (barvne uteži) tudi Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, ko pripomore k osebni zavesti, osebnemu razvoju in postavi. cvetjem in svečami. železne uteži, vse skupaj tehtajo okrog 450 kg. Prek spleta sode- S športom pridobiš samodisciplino, trdo voljo do dela, bolj si Žalujoči: mož Branko, sin David in lujem tudi s tekmovalcem slovenskega rodu Claudijem Rajtmajer- pripravljen na nove izzive, probleme. To velja za vsakogar, ki se hči Zdenka z možem Silvom ter vnuka Sven in Zala Oče Darjo, mama Nadja in sestra Elida z malo Aljo jem, ki živi in dela v Švici. Spoznala sva se osebno na turnirju, od ukvarja s športom, ne samo za powerlifterja. takrat zame nepogrešljiv faktor pri pripravi na tekmo. Svetuje mi, Kje vidiš prednosti tega športa oziroma s katerimi besedami analizira posamezne dvige in napiše plane treningov. bi nekoga navdušil zanj? Trenutno treniram štirikrat tedensko, saj se pripravljam na odprto Prednosti tega športa so v tem, da ga lahko treniramo doma, S tvojo močjo smo spoznali, GPC prvenstvo v Naklem, ki bo 27. novembra letos, izven pripra- v vsakem vremenu. Če smo navdušeni, da bi se z njim pričeli vljalne sezone pa dva- do trikrat tedensko. kako čudovito je lahko življenje, ukvarjati, nam je za začetek dovolj nakup 150 kg uteži, nekaj pa- kako so v življenju v resnici Pobuda za ta članek so pravzaprav tvoj uspešni nastopi, saj v lic, klop za potisk s prsi ter stojalo za počepe. To je v primerjavi najpomembnejše preproste stvari tem športu tudi tekmuješ. Kje vse si že nastopal in katere na- z letno fitnes karto bistveno ceneje, nakup svoje lastne opreme in da je bistvenega pomena to, grade si osvojil? pa je povrnjen že v nekaj letih. Ima pa powerlifting tudi slabosti, kako ravnaš z drugimi ljudmi. Najpomembnejši nastopi: kajti poškodbe (nategi mišic, bolečine v sklepih) so pogost spre- (Lisa Scully-O’Grady) 2005 – turnir v Postojni mljevalec tega športa. S tem se moramo sprijazniti. Ne glede na 2006 – državno prvenstvo v Novi Gorici (10. mesto) to so pozitivne strani ukvarjanja s tem športom veliko večje od 2007 – državno prvenstvo v Novi Gorici (10 mesto) negativnih. 2007 – turnir v Postojni (10. mesto) Kako tvoje udejstvovanje spremlja družina? Vem, da imaš ZAHVALA 2007 – single lift tekma v potisku s prsi v Naklem (14. mesto) majhno hčerko in sina, se že navdušujeta za ta šport? Veliko prezgodaj nas je tiho, nenadoma 2008 – turnir v Postojni (3. mesto) Starša sta bila na začetku nekoliko skeptična, saj sta verjetno in brez slovesa zapustila naša draga 2009 – državno prvenstvo v Vrtojbi (7. mesto) hotela, da bi se ukvarjal z drugim bolj »zdravim« športom, z leti 25. avgusta je minilo pet let, 2010 – državno prvenstvo v Vavti vasi (5. mesto) pa sta postala vedno bolj tolerantna, prišla sta tudi na turnir v Marija Benulič odkar nas je zapustil naš Postojno. Žena me spremlja na vseh tekmah in posname dvi- 12.07.1936–10.06.2011 ge, ki jih kasneje analiziram. Nudi mi absolutno podporo. Sin in župan in dragi kolega hčerka zaenkrat ne hodita na tekme, saj se znajo zavleči tudi do iz Markovščine. Albert Pečar. 6 ur. Sin gre velikokrat z mano v klet, kadar imam treninge, tam Ob boleči izgubi naše ljubeče žene, mame in none se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dviguje majhne kolute do teže 5 kg in jih razmeče po vsej kleti vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili ob teh težkih trenutkih ob strani Spominjamo se ga (smeh). Za ženske je to naporen šport, hčerka trenira balet in in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. rokomet, uteži jo zaenkrat ne zanimajo. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu »Klun«, obema govorcema, pevcem in gospodu župniku za in ohranjamo v prijetnem lepo opravljen pogrebni protokol, osebju Zdravstvene postaje Hrpelje, reševalne službe in Bolnišnice Hvala za pogovor in želimo ti še veliko uspehov in zadovoljstva Izola za hitro nudeno strokovno pomoč. Zahvala tudi vsem tistim, ki ste prispevali prostovoljne prispevke spominu. v korist oddelka intenzivne nege Bolnišnice Izola in tistim, ki ste darovali sveče in cvetje v njen spomin. pri tem športu! Nestrankarska lista Albert Pečar. Žalujoči: mož Jože, hči Jana in sin Leon z družinami Počep Ester Mihalič

28 29 med ljudmi med ljudmi

ŠPORTNO DRUŠTVO JADRAN BLUMARINE V sezoni 2010–2011 so Jadranovke ponovile najvišjo uvrsti- Zaobljuba tev kluba v zadnjih letih. Ali je to uspeh ali neuspeh, presodite sami. Dekleta so z odličnim prvim delom tekmovanja, kjer so Petre Valečič in Borisa Resinoviča bile na tretjem mestu, nakazale, da so zmožne poseči po viš- Letošnje poletje sta svojo skupno pot tudi uradno potrdila Petra jih mestih. A so v nadaljevanju prvenstva nekoliko popustile in osvojile končno 4. mesto. Valečič, doma iz Beke, in Boris Resinovič, doma iz Kozine. Njuno V sredo, 10. avgusta, ob 18h pa so Bluemarinke opravile prvi ljubezen je že kronal mali Teo, ki je na poročni dan staršev, 13. trening priprav. Že v juniju so prejele program predpriprav, kjer avgusta, tudi sam praznoval in prejel sveti krst. Mašo je obogatilo naj bi same nabirale kondicijsko moč, v avgustu pa so priprave petje Mešanega zbora Obala, v katerem poje tudi Petra. V veselem opravile kar doma. Tri treninge so opravile tudi v Krvavem Po- razpoloženju svatov, med katerimi so bili številni sorodniki obeh toku na nogometnem igrišču, kjer so izkoristile izjemne pogo- družin in prijatelji, sta si Petra in Boris obljubila zvestobo najprej je. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo NK Jadran Piv. Mahnič ter v cerkvi v Klancu, zatem pa še v prijetnem, naravnem okolju Anžetu in Jaki Dujmoviču. Novakovega mlina na Bistriškem. Poročnemu obredu je sledila V pripravljalnem delu bodo odigrale 6 prijateljskih tekem in prava zabava v obliki piknika, ob plesu in nagajivih igricah – vse dva turnirja. do poznih ur. Pred počitkom na skupnem domu na Vodovodni na Kozini (zanimivost: Petra je bila dolga leta edina punca na Beki, poročila pa se je na isti konec Kozine, od koder se je na Beko poročila druga punca; število žensk je tako ostalo enako, s to razliko, da zdaj Tradicionalni turnir prijateljstva bo letos 3. septembra v nista več punci, ampak ženi ☺), pa še obvezno stresanje jogija s tono športni dvorani v Hrpeljah, kjer se bodo Jadranovke pomerile s riža in z dobrimi željami svatov. Vsi prijatelji in svojci jima, skupaj z Sežano, Casano Magniano in RK Senj. Rokometno pot pa bodo malim Teom, želimo dolgo in srečno skupno življenje! na ta dan zaključile Martina Hrvatin, Mia Vouk, Tina Kompare in Nataša Čeranič. Letošnja ekipa je pomlajena, saj so omenjene Prijatelji igralke prenehale z aktivnim igranjem, pridružile pa so se igralke letnik 95' in 96'. Trenerki Nini se je priključila trenerka ml. selekcij Tanja Miklavec. Vroč poletni dan, 16. julij 2011, sta si za potrditev svoje www.sdjadran.com 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA ljubezni izbrala Metoda Grželj z Mrš in Danijel Babuder z Rjavč. Svatje so se najprej zbrali na Rjavčah, nato pa še JOŽETA IN ANICE SEGULIN na Mršah, kjer jih je pričakala nevesta. Preden je ženin IZ KOZINE lahko prevzel nevesto, se je moral še nekoliko potruditi, NOVOROJENČKI V 2010 za kar smo poskrbeli svatje neveste. Zlata prstana sta si Daljnega 24. junija 1961 je Jože Segulin zaprosil Anico Žnebelj izmenjala v poročni dvorani v Lipici, nato pa še v cerkvi Čeprav je že več kot polovica leta mimo, vseeno objavljamo pregled Vabimo pa vse novopečene starše, ki jih je naše oko mogoče po za roko. Spoznala sta se, kje drugje, kot na Baču pri Materiji, sv. Martina v Slivju. Poročno slavje smo nadaljevali v re- rojstev v naši občini, ki so bila objavljena v rubriki »Pozdravljeni, no- nesreči spregledalo, da se nam oglasite (Ester Mihalič: 051 677 017, kjer sta oba tudi rojena. Veliko plesov in izletov sta dala skupaj, vorojenčki« v letu 2010. [email protected] ali [email protected]) in z veseljem vas stavraciji v Matavunu, kjer nas je do jutranjih ur zabavala takrat še na motorju. Od tega je minilo že okroglih 50 let in V lanskem letu se je rodilo skoraj enako število deklic (29) in dečkov glasbena skupina Ku adn. bomo obiskali. letošnjega 24. junija sta skupaj s hčerko in sorodniki nazdravila (32), skupaj jih je bilo 61. V enaintridesetih družinah so dojenčkov Vsi, ki ju imamo radi, jima želimo, da bi se jima zakonsko Monika Zobec in Mojca Grk tej lepi in čudoviti obletnici. Da bi ta vez še dolgo trajala, so jima jok zaslišali prvič, drugorojenčkov je bilo štiriindvajset, za tretjega življenje odvijalo kot pravljica in da ljubezen nikoli ne bi nazdravili tudi sosedje. Oba se zahvaljujeta vsem, ki ste jima ta otroka so se odločili v štirih družinah, četrtorojenca pa sta bila dva. minila. dan polepšali in tudi slikovno zabeležili. Večina rojstev se je zgodila v postojnski porodnišnici, na drugem Svatje mestu je Izola, predstavili pa smo tudi novorojenčke, rojene v Lju- GIBALNE URICE ZA bljani, in enega, ki je na svet prijokal v Sežani. NAJMLAJŠE Največ novih občanov je doma v Hrpeljah (9), sledijo Kozina (7), Ro- dik (5), Obrov, Vrhpolje in Bač (3), Slope, Klanec in Prešnica (2) ter Obveščamo Vas, da bodo tudi letos potekale gibalne urice za Velike Loče, Javorje, Gradišče, Ocizla, Povžane, Brezovo Brdo, Rožice najmlajše, ki pričnejo 3. oktobra. Vadba osnovnih motoričnih in Skadanščina (1). Obiskali smo tudi nekaj novorojenčkov, ki s svojimi družinami živijo sposobnosti je namenjena otrokom, starim od 3 do 5 let. izven naše občine, in sicer iz Ljubljane, Podgrada, Hrušice in Kopra Vaje bodo potekale v večnamenskem prostoru Osnovne šole (2) ter iz Kolombana nad Ankaranom, Kastelca, Pivke in Sežane (1). DBB Hrpelje, in sicer ob ponedeljkih od 15.30 do 16.15. Va- In med katerimi imeni so izbirali starši? Za deklice: Elisa, Emi, Kori- bljeni vsi malčki, polni energije in željni druženja s sovrstniki. na Lana, Ajda, Ana, Janaja, Tea, Tiana, Katarina, Neli, Hanna, Živa, Prijavnice lahko dobite na oglasni deski Vrtca Zoja, Ela, Gloria, Julija, Mia, Eva, Nuša, Lilu, Pia, Veronika, Erin ter po Hrpelje. dvakrat Ema, Gaja in Lara. Za dečke pa: Maj, Tine, Sven Tomas, Jani, Vinke Antonio, Aleks, Nejc, Matej, Nai, Aleksander, Anel, Arne, Tosja, Vitan, Domen, Matija, Žan, Nemanja, Žiga, Matic, Rene, Teo, Eron, Športno društvo Jadran Bluemarine Klemen, Črt, Tim, Julian, Nik ter po dvakrat Tilen in Blaž. Martina Hrvatin in Nežka Dakskobler Naša želja je, da bi bila ta rubrika še naprej polna čudovitih otrok.

30 31 med ljudmi mladarije POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! ezsocˇ a 2011 Novorojenček je prepričanje Boga, Planinski tabor cˇ da se mora življenje nadaljevati. DOBRODOŠLI, Tudi letošnje poletje mladi planinci MO PD Slavnik nismo mirovali, C. Sandburg Tim, Erin, Blaž, Nik in Moja prva osebna izkaznica zato smo se na tabor podali. V dolini smaragdne reke so nas priča- Julian! kali šotori in v njih smo med 23. in 30. julijem domovali. Letošnjega Ime in priimek: BLAŽ LUKOVEC tabora se je udeležilo 27 otrok, ki so bili razdeljeni v tri skupine, za Rojen: 8. 6. 2011 v Postojni katere smo skrbeli vodniki (Zlatko, Irena, Vojko, Branko in Jerneja), Dolžina in teža: 57 cm in 3850 g mentorice (Majda, Karin in Vanja) ter ostali odrasli spremljevalci Starša: Judita in Janez (Kristjan, Maja in Tanja). Za naše vedno lačne želodčke sta skrbela kuharica Jožica in ekonom Zmago. In kaj smo počeli v osmih dneh? Mali Blaž je ves čas najinega obiska z bistrimi očmi in nasmejano opazoval Sobota je bila predvsem namenjena namestitvi in spoznavanju Moja prva osebna izkaznica vse okrog sebe. Spol ni bil presenečenje, ob rojstvu pa je bil prisoten tudi tata. Ime je prvorojencu izbrala mama. Starša ga pohvalita, da noč lepo Ime in priimek: TIM POVH prespi in pridno pridobiva na teži. Obožuje vodo in dolge sprehode po Ro- Rojena: 25. 6. 2011 v Izoli diku, kjer družinica stanuje. Dolžina in teža: 51 cm in 3150 g Starša: Nataša in Igor celinka«. V taboru nas je ta dan obiskal tudi župan Zvonko Benčič Sprva je kazalo, da mali Tim še ni pripravljen privekati na svet, saj ni prav do- Moja prva osebna izkaznica Midre, ki nas je presenetil z osvežilnimi lubenicami. Z zanimanjem sti pomagal mamici, nasprotno, na noge je dvignil celo zdravniško ekipo in ko si je ogledal in se seznanil, kako poteka življenje v taboru – od na- ni bilo več slišati srčka, je porodniški sobi sledila operacijska in carski rez brez Ime in priimek: ERIN DODIČ mestitve, do prehrane in aktivnosti, ki se izvajajo v samem taboru. predhodnih velikih priprav. Ko je tata Igor v roke dobil Tima, je bilo že vse v Rojen: 9. 3. 2011 V sredo smo si vsi privoščili prav poseben izlet, odpravili smo se na redu. Drugi dan je bil prava zvezda in po Apgarjevi lestvici je dosegel 10. Odlič- Dolžina in teža: 57 cm in 3980 g Kanin, kamor smo se popeljali z gondolo. Hitro smo se razkropili no, glede na prihod. Tudi doma je mali center pozornosti, saj je prvi v vrsti nove Starša: Marijana in Robert vsak na svojo stran, najmlajši smo se podali na Sedlo, druga skupina generacije, tako da ga res vsi »crtajo«. Mama pa ga vsako jutro in popoldne okolice (Soča, Boka, Čezsoča ...). V nedeljo so nas zbudile dežne odpelje na sprehod po Ocizli in odkar so se umirile kolike, ga ne more prehvaliti, Erin ni le po horoskopu ribica, temveč je zares zlata ribica, dodata starša. Že od drugega kaplje, ki so nam nekoliko obrnile dan na glavo, tako sta 1. in 2. kako priden fantek je. Pridno se doji in rase, pa tudi že zvedavo gleda naokoli in meseca spi celo noč, joka le, ko je lačna in sedaj, ko ji je prevroče. Spol prvorojenke bil do nje- skupina ostali v taboru in dopoldan preživeli v risanju na majice in radovedno spremlja dogajanje. nega prihoda na svet za starša skrivnost. Erin čez dan še zmeraj dosti spi, se pa zelo rada igra izdelavi tabornih oz. vremenskih dnevnikov. Tretja skupina je bila v igralnem centru in že spoznava svet z dajanjem stvari v usta. Tatko je bil prvi, ki je videl in nekoliko bolj mobilna in se je podala v trdnjavo Kluže, na izvir Soče prijel svojo hčerkico. Ime je izbrala mama, po filmu, ki ga je gledala še v rani mladosti, v kate- ... Po kosilu pa smo tudi ostali lahko izkoristili malce boljše vreme in Moja prva osebna izkaznica ri je igrala srčkana deklica po imenu Erin. Zelo rada se kopa in tako so med poletjem natočili najmlajši smo tako obiskali slap Boka, druga skupina je podrobneje mlačno vodo v banjico in dojenčico ohladili. Erin zelo uživa, ko jo držiš v naročju in plešeš, raziskovala okolico. Ime in priimek: NIK KASTELIC zelo se rada carta in dosti klepeta, seveda na svoj način. Družinica se največkrat sprehaja po Ponedeljek nam je naklonil lepo vreme in po zajtrku jo je vsaka sku- Rojena: 21. 6. 2011 v Postojni Obrovu, se pa radi odpeljejo v Dekane k babici in dedku, sprehodijo pa se tudi po promenadi pina mahnila na svoje. Prva skupina se je podala odkrivat ostaline Dolžina in teža: 3000 g in 49 cm v Kopru. Erin ima le enega bratranca, po imenu Domen. Domna gleda na drugačen način, prve svetovne vojne, največ zanimanja so poželi rovi in kaverne. Starša: Mateja in Simon prav stopi se, ko jo drži v rokah, pravita starša. Domen jo ima zelo rad, vsem se pohvali, da Druga skupina je osvojila Svinjak, tretja pa se je podala na nekoliko Sestrica: Mia ima sestrično in prav ponosno reče: »Kaj ni lepa, naša Erin?«. zahtevnejše odkrivanje slapa Boka. V torek smo na obisk dobili alpi-

Starša povesta, da sta za spol drugorojenca vedela samo onadva. Ime sta izbra- se je odločila, da se povzpne na Prestreljenik in Prestreljeniško okno, la skupaj. Srečnega dogodka tata ni zamudil. Doma je na svojega bratca čakala Moja prva osebna izkaznica dveinpolletna sestrica Mia, ki ima Nika zelo rada. Nik pusti svoja starša čez noč tretja pa jo je mahnila na zahtevnejšo turo na Visoki Kanin. V četrtek spati, podnevi pa deli nasmehe in radovedno opazuje, kaj se dogaja v njegovi smo se zopet razkropili vsak na svojo stran, prva skupina v škratovo Ime in priimek: dolino, druga jo je mahnila v Kluže, tretja pa je pripravljala orienta- okolici. Zelo rad ima pohajanje in vožnjo z vozičkom po Klancu, kjer so doma. JULIAN TATAI KOCJANČIČ Na svojega vnuka so ponosni tudi oba nonota in obe noni ter tri pranone. cijo, ki se je odvijala v petek dopoldan. Po kosilu smo imeli tekmo- Rojena: 27. 6. 2011 v Izoli vanje v kurjenju ognja, naši ustvarjalni prstki so pridno »filcali« in se Dolžina in teža: 53 cm in 3790 g pripravljali na zaključni večer s planinskim krstom. Teden dni je tako Starša: Adriana in Tomi hitro minil in polni vtisov smo se podali proti domu, kjer so nas že Moja prva osebna izkaznica Bratec: Mihael nestrpno pričakovali starši.

Ime in priimek: TIM ANTONČIČ Starša sta že pred njegovim rojstvom vedela, da se jima bo pridružil fantek. Mali Julian Rojena: 9. 3. 2011 v Postojni ima modre oči in okrogla lička. Čeprav je na svet prišel s carskim rezom, je čarobne Dolžina in teža: 55 cm in 3790 g trenutke rojstva sinka ujel tudi tatko. Takoj po porodu ga je pestoval več ur. Pri hišnih Starša: Kristina in Andrej opravilih in še posebej pri čuvanju Juliana zelo rad pomaga starejši bratec Mihael, ki bo kmalu dopolnil 8 let. Brez njega bi bilo vse težje, dodata starša. Julian je bilo edino ime, Tim je priden dojenček, ki si zelo rad ogleduje okolico, saj mu je vse zanimivo. Rad ki je bilo obema staršema všeč, pa še rok poroda je bil julija. Dodata, da njun fantič, če niste, ki so za nas pripravili plezalne aktivnosti, med čakanjem smo posluša in gleda, kaj se dogaja, najraje pa uživa v vožnji z avtom in na sprehodih nima krčev, ponavadi ponoči jé dvakrat in nato spi skoraj celo noč. Njun drugorojenček najmlajši izdelali mešanico za milne mehurčke in pripravili kres za po Vrhpolju, kjer družinica stanuje. Pri rojstvu svojega prvorojenca je bil prisoten za enkrat veliko spi, še posebej v avtomobilu, v budnem stanju pa malo »pase kravice«. družabni večer. Popoldan je potekal v znamenju miselnih iger (paj- tudi tata, ime pa sta mu starša izbrala skupaj. Dodata, da nista želela preseneče- Kot zanimivost starša povesta, da ima Julian »navado« polulat vsakega okoli sebe med kova mreža in leteča preproga) in kuhanja v kotličku (pripravili smo nja glede spola, zato sta že vnaprej povprašala po tem in izvedela, da pričakujeta previjanjem, pri zdravnici ... Družina se počasi navaja na klimo v Prešnici. Tudi teta Tanja kompot iz rastlin in plodov, ki smo jih našli na poti v tabor), spekli dečka, kar pa sta zadržala le zase. nestrpno pričakuje prispevek v glasilu. pa smo tudi prav posebno pico, ki smo jo poimenovali »kruhopi-

32 33 mladarije mladarije

Tudi v novem šolskem letu bomo organizirali planinske pohode, december: KOKOŠ (prečenje KOZINA–BAZOVICA) itnice prvič se bomo v svet gora podali že 3. nedeljo v septembru, ko se jan./feb.: DEKANI–TINJAN–OSP–SOCERB odpravljamo na Snežnik. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi marec: GRMADA (nad Polhovim Gradcem) Aktivne športne pocˇ na elektronski pošti: [email protected]. april: GORJANCI–TRDINOV VRH maj: VREMŠČICA v Vrhpoljah junij: ČRNA PRST (pripravljalna tura za tabor) Program pohodov Mladinskega odseka PD Slavnik: Tudi letos smo že osmič zapovrstjo organizirali teden AŠP – september: SNEŽNIK–MAŠUN aktivnih športnih počitnic. oktober: SLIVNICA Vanja Šturm - Lavrencija Te potekajo prvi teden po zaključku šolskega leta, da lahko november: KRIM otrok aktivno prične poletne počitnice in jih tako nadaljuje vse poletje. Veliko otrok namreč prej ali slej pade v dolgočas- je in počitniško brezdelje ali pa preveč svojega prostega časa preživi v skladu s sodobnim načinom življenja – pasivno pred računalnikom in TV. Prav zato smo želeli v okolju, ki sicer ponuja brezmejne mo- LETOVANJE V žnosti raziskovanja in druženja na svežem zraku, otrokom predstaviti, kar jim to okolje ponuja, da začutijo osnovno potrebo po gibanju na prostem in raziskovanju. KRANJSKI GORI AŠP smo pričeli zadnji ponedeljek v juniju, večinoma z jutra- njim pohodom, se nato okrepčali z malico, nadaljevali z igrami Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh, v eni roki nona prostem – nogomet, nekaj kickboxa, lov na lisico, kanu na sim sonce, v drugi roki zlati smeh ... Prav tako veseli in zadovoljni so bili otroci iz skupine Rožice, ki so se udeležili letovanja. Vsak dan je bil nekaj posebnega: igrali smo se pri reki, obiskali dolino Tamar, se odpravili v Kekčevo deželo, imeli „pižama party“, hodili na daljše sprehode do jezera Jasna in se igrali na igralih. Naj- bolj zanimivo pa jim je bilo, ko so bili v sobah s svojimi prijatelji.

Martina Hrvatin

NA POcˇ ITNICAH BREZ SKRBI Da bi mladi lahko odrasli v uspešne, srečne, samostojne in pono- sne osebe, jim moramo prisluhniti, preživljati čas z njimi in jim da- jati dober vzgled ter jim nuditi možnosti, da se preizkušajo in učijo. V skrbi za dobrobit otrok in mladine člani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana organiziramo raznovrstne dejavnosti in programe, ki so prilagojeni starosti, potrebam in interesom otrok. Programi potekajo v skupinah, skozi igro in delo, v praksi, v vsakdanjem življenju, na zabaven način in v družbi vrstnikov. V tem po- ligonu raznolikosti vsebin se otroci učijo medsebojnih odnosov, vzajemnega spoštovanja, strpnosti do različnih mnenj, izmenjuje- jo znanja in poglede. Od narave se učijo lepote, meditacije in har- monije, ki je nujna v današnjem iskanju notranjega miru – vse to pa počnejo pod vodstvom mentorjev, ki razigrani mladini nudijo prave okvirje, znotraj katerih se lahko varno in ustvarjalno gibljejo in pridobivajo nova spoznanja in znanja.

V organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana Veliko počitniških programov so se udeležili tudi osnovnošolci od sovpadale z Vrhpoljado in vrhpoljskim nogometnim turnir- je letos že zaključila predšolsko letovanje skupina 100 otrok, ki 1. do 5. razreda, letos so letovali v Pacugu od 21. do 28. 7. in od jem. Otroci so bili vključeni v otvoritev osemkilometrskega so letovali v Kranjski Gori v treh izmenah, in so letos zadnje leto 21. do 28. 8. ter mladina od 6. razreda dalje v Poreču od 5. do 12. 8. teka, namenoma pa so ga zaključili predčasno na travnatem obiskovali Vrtec Sežana, Dutovlje, Tomaj, Štanjel, Komen, Hrpelje, igrišču. Med tekmami na turnirju so sočasno napredovali v Materija, Senožeče, Divača, Lokev in Povir. Po njihovih pripovedih reki Reki, kopanje na Debelem Rtiču, štafetne igre na vrhpolj- Vse preostale termine v času počitnic so se otroci vključevali tudi v hoji po vrvi, za konec pa so si še ogledali predstavo. je bilo letovanje nepozabno, polno novih in lepih vtisov. Za dobro skem »saharskem pesku« in poligon pri cerkvi. Sandi Banovič celodnevno počitniško varstvo, se pomerili tako v športnih dejav- V upanju, da so otroci z aktivnimi počitnicami nadaljevali celo voljo in pester program so poskrbele njihove neutrudne spremlje- jim je pokazal zahtevne elemente gimnastičnih vaj ter parkur nostih kot v ustvarjalnih kotičkih, družabnih igrah in v celodnev- poletje, prilagamo fotografije, da jim osvežimo spomin. Vi pa valke in še dolgo bodo pripovedovali o izletu v Tamar, o vožnji s in nato so otroci sami nadgrajevali osnove gimnastičnih vaj nih izletih na kopanje. si boste lažje predstavljali, kako so videti počitnice v naši vasi. kočijo, igrah ob strugi reke Pišnice in dogodivščinah pravljičnih (prevali, premeti, stoja, hoja po vrvi, skok čez kozo …). junakov v Kekčevi deželi. Teden je tako minil zelo hitro in že je bil tu vikend, ko so AŠP Društvo prijateljev mladine ŠRD Vrhpolje

34 35 pretekli čas pretekli čas / za vsakega nekaj

gozdičih igrali in gozdni delavci niso več tako budno pazili na nas. kopala. Včasih, ko so bili dobro razpoloženi, so povabili na kopanje SMOLA Z BOROVCEV NA VIDEŽU Tako smo, ko ni bilo nikogar v bližini, hitro pospravili lončeno poso- tudi nas, Herpevce. Tako smo združili prijetno s koristnim. dico polno smole, jo zavili v star papir ali staro nonino nogavico in Borovo smolo so sicer najprej uporabljali v kemični industriji. Ven- Stanko Valenčič, doma iz Javorja, opravlja službo, ki v glav- Videža proti Polanščku kar nekaj teh pogozdovanih pasov. Pogoz- jo urno urezali proti domu. Eden za drugim. Ko so nas drugič gozdni dar so kmalu začeli uporabljati za isti namen »kalofonjo«, ki pa je nem poteka na terenu. In pri svojem delu naleti na zanimive dovali so z borom, ker se je ta pri tej borni zemlji izkazal za najpri- delavci vprašali o izginulih lončkih, mi o njih nismo znali prav nič. cenejša in ni odvisna od rasti borovega gozda. Gozdni delavci so predmete. Ti predmeti in drobci iz preteklosti, ki so zadnje mernejšega. Minilo je kar precej let in šele potem so se pokazali prvi Vendar tudi ti pobiralci smole niso bili od muh. Lončki so vedno iz- počasi nehali zarezovati borova drevesa in mi otroci pobirati lonč- priče zgodovine naših krajev, so mu pri srcu. V lično ureje- rezultati. Zrasel je še kar lep borov gozd. ginjali proti koncu jeseni in ob začetku zime. Torej v času klanja pra- ke. Najprej se je poskusilo kupiti »kalofonjo« v večjih trgovinah. Kaj nem prostoru na svojem domu hrani vrsto takih zanimivosti, No, nekatera drevesa so bila bolj kržljave podobe, vmes pa je bilo šičev. Tako so v tem času obiskovalcem kozinskega Videža posvečali kmalu pa si jo lahko kupil tudi v domačih trgovinah. In tako smo mi predvsem iz kmečkega in vojaškega življenja. Seveda veliko kar nekaj debelih borovcev. Tako so sčasoma začeli ta lep borov več pozornosti. Sedaj je bilo res zelo težko priti do lončka, polnega otroci izgubili izlete v borov gozd, ki se je precej hitro večal v kozin- stvari še nima svojega mesta, potrebna bi bila še ena hiša za gozd izkoriščati za pridobivanje smole. Za kaj so borovo smolo po- smole. Saj sta bila za enega prašiča potrebna vsaj dva lončka. Otro- skem Videžu. Črni bor namreč ni domorodna drevesna vrsta, ampak celo zbirko! Zadnjič me je opozoril na vrsto glinenih lončkov, trebovali, kmete ni brigalo. So pa kmalu ugotovili, da se z uporabo ci pa imajo ogromno domišljije. Zakaj bi mi pobirali lončke le pred so ga začeli že pred 150 leti saditi na tedaj goli, kamniti površini Kra- celih in razbitih, ki jih je našel na kozinskem Videžu. Lončke je smole lažje očisti ubitega prašiča. V starih časih so namreč ubitega zimo? Začeli smo izmikati lončke že pred poletjem. Tako smo si do sa. Bori so se dobro prijeli in se začeli sami razširjati, tako da danes povezal z zanimivim opravilom: pobiranjem smole, ki je bilo prašiča očistili ščetin tako, da so rženo slamo zažgali in z njo osmo- jeseni že vsi pripravili dovolj smole za čiščenje zaklanih prašičev in pokrivajo velike površine. Z zarezovanjem v debla borov so prido- nekdaj na Videžu zelo priljubljeno. Več o tem je zbral Vladimir dili. Tako so odstranili vse ščetine. Pri tem pa je precej ščetin ostalo mnogokrat še malo več. Vendar pa smole nismo nikoli pobirali prav bivali borovo smolo, ki je do uveljavitve nafte služila kot surovina v Grželj, Kusov iz Hrpelj. Takole je zapisal: na koži. Ker so pri prašiču praktično pojedli vse, razen parkljev, to poleti. V Videžu so imeli namreč Kozinci svoje kopališče. In to prav kemijski industriji. ni bilo prav prijetno. Vendar pa so naši ljudje, ki so delali po tujih lepo in globoko »Štirnico« s čisto vodo, kjer se je kozinska mladina Pripravila Ester Mihalič V starih časih je morda pri nas bilo kaj gozdnih površin. Vendar pa deželah, prinesli domov »kalofonjo« in doma pokazali, kako se s to sta v vojnah med Benečani in Tržačani obe vojski vedno zakurili goz- stvarjo prav lepo očisti ubitega prašiča ščetin. Na žalost pa je »kalo- dne površine in gmajno, da se ne bi v njih zadrževali nasprotni vo- fonje« kmalu zmanjkalo. Kmetje pa niso bili od muh. Ugotovili so, jaki. Tako je bila naša gmajna vedno gola. Kmetje so za gozd puščali da je smola naših borovcev prav taka, kot tista »kalofonja« iz tujine. STARA FOTOGRAFIJA določene predele gmajne, da se je zarasla in te predele imenovali In so začeli za čiščenje ubitih prašičev uporabljati kar smolo. To so prav ponosno »buoršt« (gozd). Teh površin je imel ponavadi vsak imeli v svoji bližini. Obraze na fotografiji iz prejšnje številke je prepoznala samo Olga kmet le nekaj ... enako se je dogajalo tudi v ostalih vaseh. Ker zemlja Za pridobivanje smole so v drevo postrani zasekali globoko zare- Dujmovič iz Rodika. Pravilno je povedala, da je na sliki pokojni ta- ni bila pokrita z rastlinjem, je močna burja odnašala rodovitno ze- zo, po kateri se je cedila smola in kapljala na tla. To so vsakič, ko so kratni novomašnik Milan Prelc, sestri Kristina in Anica ter njegova prišli mimo, pobrali in odnesli domov. Tako so do klanja prašičev mama in pokojni župnik iz Rodika, gospod Vidav. Slikano je na imeli doma dovolj smole. In sedaj v kozinskem Videžu zraste polno dan njegove nove maše v Rodiku – na domu v Podgradu pri Vre- debelih borov. Na njih so gozdarji ali gozdni delavci nastavili neka- mah. Zahvaljujemo se ji za rešitev in pošiljamo obljubljeno na- kšne posode, v katere se je cedila smola. Potrebno je bilo le pobrati grado. Dopolniti pa moramo še rešitelje iz junijske številke, takrat te posodice, ko so polne. Toda gozdni delavci, ki so pobirali smo- je Frane Čepar pravilno prepoznal in naštel vse na fotografiji, Jože lo (sedaj bi rekli, da so »smolarili«), so bili plačani po količini smole. Bernetič pa nam je sporočil še kraj in čas posnetka. Fotografija je Torej je vsaka ukradena posodica smole njim zmanjšala zaslužek. bila posneta v Košani ob priložnosti birme. Vsem se zahvaljujemo Zato so nanje budno pazili. Kmetje so za pobiranje posodic upora- za sodelovanje. bili mladino. Saj mladina vedno kroži nekje po gmajni, iskajoč jame, Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki spodmole, razne oblikovane kamne, ptičja gnezda in drugo. Ker so in kje je bila posneta. Morda se kdo celo prepozna? Odgovore se gozdni delavci na vse te otroke že navadili, so jim tudi pokazali, sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon: (05) 6800 kako se pripravi drevo za smolo. 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]. Tako so s posebnim nožem narezali v skorjo do samega debla po- ševno navzdol določeno število kanalov, ki so se vsi stekali v enega. Tako so naredili kanale z desne in z leve v en sam kanal. V ta sam GRADITE HIŠO? kanal so z dolgim debelim žebljem pritrdili tudi posodico narejeno iz lončevine, v katero se je stekla smola. Včasih se je smola strdila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je izdala letak s sedmimi Naredim dober načrt že v kanalih. Zato so imeli ti delavci pri sebi vedno posebno rezilo s nasveti dobrih graditeljev: Idejni projekt (oziroma IDP) je natančen načrt objekta z vsemi predvi- katerim so zasušeno smolo postrgali in spet odprli pot tekoči smoli. Poiščem si svetovalca denimi lastnostmi. Omogoči vam sodelovanje z drugimi projektanti In tu pridemo na vrsto mi – otroci. Mnogokrat smo se v teh borovih Obstajajo ljudje, ki gradijo vsak dan: arhitekti, gradbeniki, projektanti (projektant elektro in strojnih instalacij), katerih pomoč boste potrebo- električnih, strojnih in drugih načrtov. To so izkušeni in uradno uspo- vali pri pripravi projekta za gradbeno dovoljenje ter odločitvah, kot je sobljeni posamezniki. Njihovo sodelovanje lahko bistveno vpliva na denimo izbira najprimernejšega načina ogrevanja. boljšo gradnjo, v tehničnem, estetskem, varnostnem, zdravstvenem, Gradbeno dovoljenje dobim brez težav finančnem in energetskem smislu. Sodelovanje z usposobljenimi projektanti se vam v postopkih za pri- Preverim dejansko stanje dobitev gradbenega dovoljenja še posebno obrestuje, saj vam lahko mljo. In tako je bila naša gmajna še bolj revna. Nekje v letih 1890 pa Preden se odločite za nakup parcele ali začetek gradnje, pridobite vse pomagajo sestaviti kakovostno dokumentacijo (PGD) in olajšajo ko- so pri nas začeli s pogozdovanjem gmajne, da bi burja ne odnašala podatke o izbrani parceli in o tem, kakšen objekt je na njej sploh dovo- munikacijo z uradnimi osebami v upravnem postopku. zemlje. In tako bi se čez mnogo let na teh pogozdenih površinah ljeno graditi. Pridobivanje različnih informacij (kot je denimo lokacijska Ponudb ne zbiram na pamet ustvaril oz. zrasel nov, dober gozd. Za poizkus pogozdovanja so informacija) ter pravilno razumevanje podatkov in omejitev, ki so nave- Projekt za izvedbo (PZI) oziroma navodila za dejansko izvedbo vseh po- najprej vzeli kozinski Videž. To je hrib, ki leži prav nasproti vasi Hrpe- deni v teh informacijah bo lažje, če vam bo pri tem pomagal usposo- drobnosti s predlogi materialov, barv, načinov izvedbe in drugih rešitev lje. Res je imel zelo žalosten izgled. Hrpevska gmajna je bila polna bljen svetovalec. pomaga pridobiti ponudbe izvajalcev del, realno določiti končne stro- kamenja, a kozinska je kar pretiravala. Dobro, da je trgovec Počkaj Možnosti preverjam na papirju ške in se izogniti nepredvidenim povišanjem cene gradnje. prodajal kamenje v Trst za izgradnjo pristanišča in tudi za potrebe Pred začetkom gradbenih postopkov si priskrbite pomoč arhitekta in Gradnjo skrbno nadziram železnice. Tako se je kamenje na tej gmajni počasi manjšalo. Še ve- skupaj z njim izdelajte idejno zasnovo (oziroma IDZ). Z grafično pred- V času gradnje je bistveno nadzorovati izvajanje posameznih del in za- dno pa ga je bilo kar precej. In tako se je začelo s pogozdovanjem stavitvijo bo vaša ideja postala oprijemljiva in tako boste lažje (in najce- gotavljati, da poteka v skladu z načrtom. Arhitekt vam lahko pomaga Videža. Vendar se ni pogozdovalo kar počez. Z dogovorom samih neje) ugotovili, ali optimalno ustreza vašim potrebam in lokaciji. Idejna izbrati dobre podizvajalce, tolmačiti njihove ponudbe, ohraniti nadzor kozinskih kmetov so pogozdovali v pasovih. Tako je bilo od začetka Fotografija prikazuje zareze na borovem deblu za pridobivanje smole. zasnova bo tudi osnova za pridobitev soglasij za priključitev objekta. nad stroški in kakovostjo vgrajenih materialov ter sproti ocenjevati pri- mernost predlaganih rešitev.

36 37 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

Zabavni foto utrinki PIOMETRA Piometra je gnojno vnetje maternice, ki se najpogosteje pojavlja pri starejših (6–10 let) nesteriliziranih psicah – pojavnost je 60 %, pri mač- Na našo pobudo v prejšnji številki glasila ste se odzvali trije bralci in kah pa je povezana z aplikacijo kontracepcijskih zdravil. nam poslali štiri zanimive fotografije. Zahvaljujemo se vam, da ste Piometra nastane zaradi sprememb v hormonskem ravnovesju. Pro- z nami delili zabavne trenutke tega poletja! Po pošti bomo poslali gesteron spodbuja izločanje žlez v maternici ter zavira njeno krčenje. priložnostno darilo. Posledica je nabiranje tekočine v maternici. Ponavadi je ta tekočina Uredništvo inficirana z bakterijami, najpogosteje z Escherichia coli, ki v maternico pridejo med gonitvijo, ko je maternični vrat odprt. Infekcija je lahko Zaključek akcije in tako močna, da je ogroženo življenje živali. Klinični znaki se pojavijo v fazi diestrusa, to je 45–60 dni po gonitvi, podelitev nagrad ko je koncentracija progesterona najvišja, in so naslednji: psica več pije (polidipsija), povečana količina urina (poliurija), neješčnost, apa- V majski številki glasila smo vas povabili, da se prija- tičnost, izcedek iz vulve, bruhanje, driska, včasih povišana telesna temperatura. vite k akciji »Moja občina – lepa in urejena«. Letos se Glede na prehodnost materničnega vratu poznamo odprto in zaprto je komisija, ki je imenovana za izvedbo akcije, odloči- piometro. Pri odprti piometri je vrat maternice odprt in iz maternice la za razpis treh kategorij: najlepše urejen cvetoč bal- »Na morski obali v Istri Triglav malo drugače!« se izceja rožnat izcedek. Pri zaprti piometri pa zaradi nabiranja teko- kon, terasa ali okenska polica, najlepše urejen okrasni Pošilja: čine v lumnu obstaja nevarnost rupture maternice in posledično po- vrt in najlepše urejena okolica poslovne stavbe. Pre- Lea Grk, Slivje 22a, 6242 Materija java sepse. jeli smo skupno 26 prijav iz različnih krajev naše obči- Tri krave so hitrejše od 500 konjev. Diagnozo postavimo na podlagi kliničnih znakov ter rezultatov labo- Ne verjamete? Poglejte fotografijo, posneta je bila letos poleti na Pokljuki. ratorijskih preiskav. Ponavadi ima žival povečano število belih krvničk ne: Bač pri Materiji, Hotična, Markovščina, Slivje, Kov- Ferrarijevo nestrpno rohnenje krav ni prav nič motilo, mirno so hodile na- (predvsem nevtrofilcev), zmanjšane proteine v krvi in proteine v uri- čice, Javorje, Tatre, Artviže, Gradišica, Tublje, Slope, prej. He he, pa nas prehiti, če si upaš dobiti kopito v vrata! nu. Piometro potrdimo z ultrazvočnim pregledom abdomna. Hrpelje, Kozina in Klanec pri Kozini. Sedemčlanska (Foto: NMČ) Po postavitvi diagnoze žival stabiliziramo z intravensko tekočino (in- komisija je ocenjevala s točkami od 1 do 5 za vsako fuzija). Med tem časom začnemo tudi z antibiotično terapijo. Ko se merilo posebej, seštevek teh točk pa je prinesel konč- stanje stabilizira, je priporočljivo žival operirati: odstranijo se jajčniki in ni rezultat. Merila so: hortikulturna urejenost cvetja, maternica (ovarihisterektomija). Piometro lahko preprečimo z zgodnjo sterilizacijo psic. izvirnost, avtohtonost rastlin, bogatost, celoten vtis, usklajenost z objektom in večletno prizadevanje. Klemen Širca, dr. vet. med. Ocenjevanje je potekalo sredi avgusta. Pred nami je Veterinarska ambulanta Hrpelje razglasitev rezultatov, ki mu namenjamo večer s kul- turnim programom in diaprojekcijo ogledanih kotič- kov s strokovnim komentarjem.

»Počitek na morju, v pravem smislu besed!« Pošilja: Kdo je bolj prisrčen? Foto: Matej Hreščak iz Povžan Lea Grk, Slivje 22, 6242 Materija Vabljeni na zaključek akcije »Moja občina – lepa in urejena«, POTOVANJE OB VODI ki bo v ponedeljek, 26. 9. 2011, Poletni kulturni oddih v Knjižnici Kozina je minulo sredo razbli- himi barvicami, preizkusil pa se je tudi v slikanju z vodenimi nila slikarska razstava Potovanje ob vodi avtorja Stojana Ržka. barvicami. Navdih za ustvarjanje mu nudijo stare razglednice, ob 18.00 uri v KD Hrpelje! Kljub temu da naslov aludira na plažo, iz katerih črpa motive Kopra in sloven- obalo in morje, je motivika Ržkovih del ske obale, kar ne izključuje motivike, mnogo širša. ujete iz časopisov. Vsaki sliki vdahne ne- Ester Mihalič, občinska uprava Stojan Ržek, doma iz Podgrada, se že od kaj svojega, saj jo oblikuje na način, kot malih nog ukvarja z likovnim ustvarja- jo sam začuti. njem. Je samouk, nekaj malega pa se je Oblikoval je plakat za Premska srečanja, priučil na likovnih delavnicah in nateča- poleg tega pa sodeluje na skupinskih li- jih. Poleg likovne umetnosti se spogle- kovnih razstavah in literarnih večerih. V duje tudi z besedno, saj je izdal že tri pe- zadnjem času se preizkuša tudi v risanju sniške zbirke. Zaposlen je na Dnevnem karikatur. Razstava v Knjižnici Kozina, ki centru za starejše občane Mestne obči- je na ogled do konca avgusta, je njego- ne Koper, kjer vodi likovne delavnice ter va prva samostojna razstava. sodeluje pri kulturnem utripu centra. Stojan Ržek in v ozadju slika z motivom solin Izraža se z navadnim svinčnikom in su- (Foto: Rok Smrdelj) Rok Smrdelj

38 39 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

VAŠI ZANIMIVI FOTOUTRINKI Vojka Valenčič iz Ritomeč se vsako leto razveseli cve- IZ RASTLINSKEGA SVETA tenja svojega kaktusa, ki je po starosti pravi rekorder, saj uspeva že več kot 40 let. Zanj je skrbela že Vojkina mama Amalija v Malnih, odkoder so ga ob selitvi pre- nesli v Ritomeče, kjer ima že vsa leta svoje častno mesto pred hišo. Pozimi ga spravijo na verando, spomladi pa zopet ven – v dobi cvetenja se na njem razbohoti tudi več kot 200 cvetov. Na eni fotografiji sta Vojkina otroka Dunja in Dalibor ob kaktusu, ko je ta 'prebival' še v Mal- nih (posneta je bila leta 1976), na drugi pa je kaktus (ali bolje del kaktusa) letošnje poletje.

Le komu se oči ne zaiskrijo, ko po dolgem iskanju le najde jurčka? Če pa te pozdravi zdrav in kar 1,1 kg težek orjak, je veselje še večje! Prav to je devetega avgusta doživel Anton Čepar iz Rodika. Najdišče pa žal ostaja skrivnost. Verica Trimarco je letos pridelala čudovito zelenjavo.

Buče velikanke v Slopah pri družini Mikolj

Lepotci na balkonu pri Nevi Pečar v Hrpeljah Kaktusi na okenski polici Alojzije Poles iz Ritomeč se počutijo odlič- no in cvetijo kot za stavo!

MALI OGLASI

Prodajam cestni motor Aprilia ETX, letnik 1999. 125 ccm. Info: 070 723 881 *** Prijaznim ljudem oddamo morske prašičke, stare 2 meseca. Info: 041 395 551

*** Upokojenci! Osnovno rabo računalnika, kot so: internet, pi- sanje besedil, iskanje parcel, pošiljanje elektronske pošte in drugo vas naučim v nekaj urah. Info: 040 621 424

Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v spre- jemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do »Le kaj nam ponuja naša narava?« V eni roki pet, v drugi pa petka od 7.30 do 11.00, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: »Slika pove vse!« Pošilja: Jagode na vrtu Jožeta Barba na Kozini so v tako spretno urejeni gre- štirje jurčki. Pošilja: (05) 6800 150 Lea Grk, Slivje 22a, 6242 Materija dici rasle celo poletje in bile so res okusne! Dušan Grk, Slivje 22a, 6242 Materija

40 41 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

vsakdanjem življenju deluje v skladu lost in nemilost prepuščen njenim si- likopterjem uspeli rešiti skupino otrok, s postavljenimi normami, ter na pri- lam. Posameznik se je sposoben upreti žensk in starcev pred svojimi pobla- mer pri splošni javnosti, ki informaci- skupini. Zapisal je: »To, kar smo ugoto- znelimi soborci, ki so se zverinsko zna- je iz medijev nekritično sprejema kot vili, bi nas moralo skrbeti. Namreč, da šali nad civilisti; v Ruandi, kjer je bilo resnične, če le vsi mediji dovolj dolgo je nagnjenost h konformiranju v naši v pokolih po ocenah v treh mesecih »Ne boj se človeka, boj se ljudi.« širijo enake informacije. V vsakdanjem družbi tako močna, da so popolnoma ubitih 800.000 ljudi, je en hotelir sam življenju je določena mera konformiz- razumni in dobronamerni mladi ljudje rešil več kot tisoč ljudi … našega Toma Modrost, ki ne svari pred človekom tonov, je črta A ponovno enako dolga se ostalim ne bi zdeli »čudni«. ma nujna, da lahko ljudje živimo drug pripravljeni belo imenovati črno.« Križnarja in njegov boj v Sudanu pa kot posameznikom, ampak pred člo- kot osnovna črta. Ampak prva oseba Ta eksperiment je seveda preprost, ob drugem, problem se pojavi takrat, Tudi v uvodoma omenjenih grozo- verjetno ni treba posebej predstavljati. vekom, ki v brezoblični množici dru- izbere črto B. Zdi se vam malo nena- ampak lepo pokaže, da posameznik ko želi večina uveljaviti nekaj, čemur dejstvih so se našli ljudje, ki so ohranili gih ljudi izgubi svojo identiteto, se vadno, ampak s tem se ne obreme- skupini popušča in se ji prilagaja v pre- se mora manjšina prilagoditi, pa če je svojo integriteto in izstopili iz podivja- Naslednjič o zelo znanem Milgra- pusti manipulirati, postane nasilen, njujete. Tudi druga oseba izbere črto cej večji meri, kot si morda predstavlja- to prav ali ne. Koliko moči in samoza- nega toka večine. Med 2. sv. vojno so movem eksperimentu, kjer so ugota- se podredi, ne razmišlja več s svojo B. Pomislite, da verjetno oba ne vidimo. Mnenje skupine ima na posame- vedanja potrebuje takrat posameznik posamezniki reševali Žide pred gotovo vljali, v kolikšni meri legitimna avtori- glavo, ne prevzema odgovornosti, ta prav. Ko črto B izbereta tudi tretja znika velik vpliv, čemur pravimo tudi oz. manjša skupina, da se temu lahko smrtjo in tvegali svoje življenje, med teta (oblast) vpliva na posameznikovo nima čuta za sočloveka, pohodi vse in četrta oseba, ste že zmedeni. Nato socialni pritisk. Med številnimi razlogi upre! njimi na primer Irena Sandler, ki je prostovoljno izvajanje nasilja nad dru- vrednote, nima več vesti in kar je še črto B izbereta tudi peta in šesta ose- za podrejanje sta recimo želja, da bi Po Aschu ima vsakdo možnost, da se sama reševala židovske otroke iz geta gimi, ne da bi ta pri tem občutil krivdo. podobnega. ba. Vas pa že malo stiska. Razmišljate, bili sprejeti v skupini, in občutek, da je dvigne nad skupino in do nje zavzame (leta 2007 je bila nominirana za Nobe- Človek po svoji naravi naj ne bi bil kaj reči. Boste odgovorili po resnici in skupina bolje informirana. kritičen odnos. Sposobnost kritične lovo nagrado); v May Laiu, ki velja za Nives Mahne Čehovin slab in okruten. Kaj potemtakem izbrali črto A, čeprav so vse osebe pred Ponuja se še ena zanimiva primer- razdalje ga varuje pred tem, da bi ga največjo ameriško sramoto iz vietnam- žene množice, da se v vojnah in po- vami izbrale B? Boste tvegali in edini java: povabljeni ste na svečano večer- skupina posrkala vase in bi bil na mi- ske vojne, so trije ameriški vojaki s he- dobnih kriznih razmerah znašajo odgovorili drugače? Hm, je morda kaj jo in ob krožniku imate štiri različne nad drugimi, da dobesedno podiv- narobe z vašim vidom?! Ali boste raje vilice. Ko dobite na mizo prvo jed, se jajo in slepo ubogajo ukaze nadreje- rekli črta B, enako kot ostali, čeprav se vam niti sanja ne, katere izmed vilic nih. Holokavst, pokol civilistov v My zavedate, da je odgovor napačen? morate uporabiti. Večina med nami bo Laiu v Vietnamu, genocid v Ruandi, Vsem nam se zdaj zdi, da bi zagoto- pogledala okrog sebe in uporabila ti- genocid na Balkanu in genocid v vo izbrali pravo črto, v navedenem pri- ste vilice, ki so jih uporabili ostali – ker Dušica Kunaver: DOBER DAN, KRUH ne raste na Mercatorjevih policah. Si- nje, gorje, domačnost, bedo, blaginjo Sudanu, to je le pet pretresljivih primeru torej črto A. Vendar pa rezultati predvidevamo, da drugi vedo več o Kruh v slovenskem ljudskem izročilu cer pa je (in to še dandanašnji počne) in merilo dobrega, od tod izrek dober merov iz zadnjih sto let – v mračnih eksperimenta kažejo povsem drugače. tem kot mi, in ker ne želimo izstopati najboljši kruh spekla ujna v »šprgertu« kot kruh. Na slovenskih tleh so tako poglavjih zgodovine človeštva jih je Gre za Aschev eksperiment s črtami ali se osramotiti. Kaj pa če bi edini ve- Poslovni sistem ŽITO r.o. na drva. Tako. In morda še to, da kruha nastale pesmi - kolednice, ki so jih peli, še veliko. (izvajal ga je ameriški psiholog Solo- deli, katere vilice je treba izbrati, a bi Ljubljana 1991 že veliko let ne kupujem, ker se mi zdi, pa tudi kar nekaj besednih zvez je na- V tej številki glasila nekaj besed o mon Eliot Asch v 50. letih prejšnjega vsi ostali pri mizi izbrali druge. Bi tudi »Kraški svatovski kruh: 1 kg moke, 4 da jem, ko ga jem, spohano spužvo z stalo ravno ob takih priložnostih: biti konformizmu oz. podrejanju večini in stoletja), s katerim so ugotavljali kon- vi raje izbrali enake, da ne bi izstopali? dag kvasa, 10 dag masla, 2 rumenja- okusom rdečih mravelj. Tako. Kruh je kruha sit/lačen, kruha se preobjesti, o Ashevem eksperimentu, v naslednji formnost oz. podrejanje večini. Razi- Pripadati skupini je osnovna člove- ka, 2 žlici sladkorja, malo ruma, 2 žlici vedno skozi stoletja pomenil srečo in živeti ob kruhu in vodi. V starih slo- številki pa o še bolj zanimivem Milgra- skovali so posameznikovo sposobnost ška potreba. Evolucija nas je naučila, narezanih orehov, 2 pesti rozin. Iz vseh blaginjo, pomanjkanje kruha pa bedo venskih zgodbah kruh darujejo vodi movem eksperimentu o poslušnosti ... neodvisnega delovanja – v kolikšni da je možnost preživetja in uspeha viš- teh sestavin ugnetemo testo tako, kot in revščino. Egipčani so pred šest tisoč kot simbolu plodnosti. Šege darovanja Predstavljajte si, da sodelujete v ek- meri in pod kakšnimi pogoji je posa- ja, če živimo in delamo skupaj. Poleg bi delali domači kruh, oblikujemo štru- leti baje v grobove svojih faraonov po- vodi/ognju/vetru se od kraja do kraja sperimentu, kjer preučujejo sposob- meznik pripravljen popustiti mnenju tega želimo nekam pripadati in, čeprav co, pustimo dvakrat vzhajati in damo lagali zrnje žita in krasili stene grobnic razlikujejo in segajo v trinajsto stole- nosti vida. Ob dogovorjeni uri se pri- ostalih, čeprav je to mnenje očitno na- menimo, da smo individualna bitja, v peč.« s slikarijami peke kruha. Kruh sta člo- tje. Nastajale so zgodbe, podobne tej: kažete v sobi, kjer že čaka ostalih šest pačno in se z njim ne strinja. večinoma ne želimo preveč izstopati. Lahko bi začela, da sem bila majhna in veštvu podarila Oziris in njegova žena Bil je viničar, ki je stanoval v dimnici. udeležencev. Vstopi vodja eksperi- V prvotnem eksperimentu so sode- Na to med drugim vplivajo tudi naše pasla piške. Pa ne bom. Ker sem pasla Izis. Bil je obenem plačilno sredstvo, s Ponoči se je rad spravil spat na peč. menta in vam razloži, kaj boste počeli. lovali študenti, razdeljeni v skupine. V osebnostne lastnosti. Ljudje z nižjim krave in ne pišk. In po kruh sva s se- katerim so plačevali davke, kupovali Nekoč ga opolnoči zbudi prasketanje Vaša naloga je, da primerjate osnovno vsaki je bil seveda samo en “poskusni samospoštovanjem in tisti, ki si močno stro hodili enkrat na teden z nonoto- obleko, obutev. V Grčiji je bilo pride- ognja in drug ropot na ognjišču. Mož črto na levem kartonu s tremi črtami zajček”, vsi ostali udeleženci pa so bili želijo odobravanja drugih, bolj popu- vim vojaškim nahrbtnikom v bližnjo lovanje žita kult, združen s čaščenjem odpre oči in ugleda ob kaminu ženo na desnem kartonu in med temi tre- z eksperimentatorjem dogovorjeni, ščajo skupini. Pomemben vpliv pa ima vasico Javorje, kjer je takrat še obrato- bogov. Pri Rimljanih so kruh delili na prekrasnega obličja. Delala si je giba- mi izberete tisto, ki je enako dolga kot kako bodo odgovarjali. tudi kultura, v kateri živimo. vala vaška trgovinica »pr' Kovačovih«. kruh revežev in kruh bogatinov. »Kru- nice in jih pravkar začenjala peči. To je osnovna črta. Svoj odgovor morate, ko Rezultati so res zanimivi. Čeprav so bili Rezultatov eksperimenta seveda ni Na kruh, vedno istih dveh sort, nama ha in iger« je znani rek rimskih cesarjev bila božja deklica. (Kelemina, Bajke in ste na vrsti, povedati na glas. »No, to pravilni odgovori več kot očitni, je kar mogoče posplošiti, saj je Asch v njem je nona nato namazala kravjo smeta- in patricijev. Kruh so siromakom raz- pripovedke slovenskega ljudstva). Dar pa res ni nič takega,« si mislite, ko se 37 % poskusnih oseb v vseh primerih zajel le nekatere od dejavnikov, ki no s sladkorjem (ali po domače »škr- deljevali s pomočjo krušnih kart. Pri- kruha in soli je našim prednikom po- poskus prične in vodja pokaže prvo popustilo mnenju večine in odgo- lahko vplivajo na ravnanje osebe. Po- ljub«) in sva se mastili. Na nek način. voščili so si ne samo razkošne različice menil gostoljubje, zvestobo, vdanost, sliko. Odgovor je jasen: črta C. Prva vorilo napačno, čeprav so vedeli, da membno je poudariti tudi to, da Asch Ker je bilo meso na sporedu samo ob kruha, temveč tudi krofe in preste in neločljivo prijateljstvo. Zavezanost oseba izbere črto C, enako stori druga odgovor ni pravi. 75 % sodelujočih je v zvezi z eksperimentom ni uporabljal nedeljah. Ko so prišle na obisk tete s druge vrste slaščic. Mlinarji so bili več kruhu in prijateljstvu ostaja v rekih, oseba, tretja, četrta, peta in šesta ose- popustilo najmanj enkrat, najpogoste- besede konformizem (podrejanje veči- Trsta. In prinesle take bele hlebčke ali manj povezani s hudičem, ker nape- kot so: če želiš, da bi te kdo imel rad, ba. Enako storite tudi vi, ko ste na vrsti. je v primeru, ko je bil napačen odgo- ni), temveč je govoril o popuščanju. najboljšega okusa na svetu, ker drugih ljati vodo na mlinska kolesa je pomeni- mu daruj kruh. Da kruh ni bil vedno le Eksperimentator pokaže naslednji par vor bližje pravemu. Večina poskusnih Konformizem je od nekdaj sestavni tako ali tako ni bilo. V lončku s toplim lo zameriti se vodnim duhovom, mlini pozitivček, pove to, da je kos kruha in kartonov. Tudi tu nimate težav s pra- oseb je po zaključku eksperimenta del človeške družbe – lepo ga prikaže domačim mlekom so se v ustih kar to- na veter so predstavljali skrivnostne v njem skrit prstan potrdil nenapisano vilno rešitvijo, saj je črta A že na prvi dejala, da so se zavedali, da so odgo- že pravljica o cesarjevih novih obla- pile. Če bi dandanes komu govorila, pošasti. Rženi rožiček je okužil moko, pravilo, da mora deseti otrok od hiše. pogled enako dolga kot osnovna črta. vorili napačno, ampak so to storili, ker čilih – in je še vedno aktualna tema. da je bila smetana včasih debela tudi okužena moka je v srednjem veku Vemo tudi, da je imel kruh zdravilno Prva oseba izbere črto A, enako storijo so menili, da ima skupina prav, zaradi Konformizem je na primer prisoten pri par centimetrov, mi skorajda nihče ne povzročala strašne muke »Antonove- moč, saj je baje premagal mrzlico, gla- vse ostale osebe – in seveda tudi vi. Ko strahu pred posmehovanjem, da ne bi najstniku, ki se želi prilagoditi skupini, bi verjel – razen tistih starejših, ki še ga ognja« in nato smrt. Kruh je skratka vobol, bolečine v križu, božjast, uro- eksperimentator pokaže tretji par kar- pokvarili rezultatov ali pa zgolj zato, da da bi ga ta sprejela; pri odraslem, ki v vedo, da krave niso vijolične in da kruh pomenil svetost, žlahtnost, hrepene- čenost in še marsikaj. Spremlja ga ne-

42 43 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

šteto tabujev, kot npr. to, da noža, ko je torej bil, kdo ve, če še je, nezmotljiva najbolj znanih slovenskih alpinistov NJE POGREŠANE OSEBE V OKOLICI VASI režemo kruh, ne smemo pustiti obrnje- ločnica med vsakdanjikom in prazni- in himalajskih pionirjev, Aleš Kunaver. GOLAC nega z rezilom navzgor. Hlebec kruha kom. Da bi vam pa ravno vsega, kar v Naj naštejem samo nekaj njenih del, Gasilci iz Gasilske brigade Buzet (Republi- je bil tudi prvo darilo otrokovi materi, knjigi piše, ne izdala, si jo lepo preberi- če bi koga zanimalo kaj več: Čar vode, ka Hrvaška) so slovenske kolege zaprosili da bi bil otrok v življenju srečen, da ne te sami. Avtorica je vanjo vpletla nekaj Slovenska pesem v besedi in glasbi, za pomoč pri iskanju pogrešane osebe bi nikdar bil kruha lačen. In ker se vse fotografij in ilustracij, uglasbenih ljud- Slovensko narodno izročilo, Legenda na obmejnem območju, v okolici vasi Go- bolj bliža jesenski pust ali bolje marti- skih pesmi in pregovorov. o Krasu, Čarodejna moč rastlin, Čar ka- lac. Po pozivu RCO Postojna so se iskanja novanje morda še nekaj besed o njem. Dušica Kunaver je sicer samostojna mna, Zlatorog, Najlepši slovenski miti udeležili člani PGD Materija, ki so pregledali Martinovi starši so bili pogani, ajdi, on kulturna publicistka, profesorica an- in legende, Slovenske šege o božiču območje od vasi Golac do meje z Republi- pa misijonar v Galiji. Baje je bil dobro- gleščine in ruščine v pokoju, zbirate- in novem letu, Šege in pesmi pod lipo ko Hrvaško. Po približno dveh urah iskanja srčen gospodič, ob katerem godu se ljica ljudskega izročila in etnološkega domačo. so gasilci iz Buzeta našli truplo pogrešane je kmetovo delo zaključilo, zato ga je gradiva, avtorica in izdajateljica polju- Vabljeni k branju in odkrivanju sloven- osebe v bližini Buzeta, s čimer je bila iskalna bilo potrebno poprazničiti. Kmetje so dnoznanstvenih in leposlovnih knjig skega, ali tistega, kar se iz dneva v dan akcija zaključena. takrat povabili medse sosede. Obvezni ter pedagoških priročnikov. Rojena je bolj pozablja … so bili na takem dnevu martinova kaša, leta 1937 v Ljubljani, sicer pa njen rod Patricija Dodič Četrtek, 28. julij 2011, ob 00.17: PRO- proso in ostale dobrote iz kruha. Kruh prihaja s Krasa. Njen mož je bil eden METNA NESREČA NA AC PRI CESTNIN- SKI POSTAJI VIDEŽ Na avtocesti, pri cestninski postaji Videž na INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JULIJU IN AVGUSTU 2011 Kozini, se je zgodila prometna nesreča. Voz- nik osebnega avtomobila, ki je vozil iz sme- Sreda, 13. julij 2011, ob 13.21: VEČJI ri Ljubljana proti Kopru je neposredno pred POŽAR V NARAVI NA KOZINI cestninsko postajo trčil v kovinsko odbojno Ob železniški progi med Rodikom in Kozino ograjo, zatem pa se je vozilo prevrnilo in se je na več mestih vnel požar. Zagorela sta obstalo na strehi. V nezgodi je bil voznik te- podrast in grmičevje, zaradi izredno visokih lesno poškodovan. Po pozivu RCO Postojna temperatur (35 ºC) pa se je požar hitro raz- so na intervencijo izvozili štirje gasilci PGD širil in zajel tudi borov gozd. Po pozivu RCO Materija, ki so protipožarno zavarovali kraj Postojna je na intervencijo izvozilo 17 gasil- nesreče, odklopili akumulator na vozilu in cev PGD Materija, ki so ob prihodu na kraj pomagali pri odstranitvi vozila. Poškodo- zaprosili za pomoč ostala društva Kraške vanega voznika so v nadaljnjo zdravstveno gasilske zveze in Gasilske zveze Ilirska Bistri- oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. ca, kasneje pa še društva Obalne gasilske zveze Koper. Pri gašenju je tako sodelovalo Petek, 29. julij 2011, ob 12.37: POŽAR V skupno 66 gasilcev iz PGD Materija, Sežana, NARAVI NA KOZINI Komen, Podgrad, Ilirska Bistrica, Movraž, Ba- Ob železniški progi na Kozini sta zagorela biči, Pobegi - Čežarji ter ZGRS Sežana. S sku- suha trava in grmičevje. Po pozivu RCO Po- pnimi močmi so plamene uspeli pogasiti stojna je na intervencijo izvozilo sedem ga- gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so lu motorja. Po pozivu RCO Postojna je na ob 19.30, ponoči in v dopoldanskem času silcev PGD Materija in dva iz ZGRS Sežana, zdravstvenemu osebju pomagali pri oskr- intervencijo izvozilo sedem gasilcev PGD naslednjega dne pa so člani PGD Materi- ki so požar pravočasno pogasili in prepre- bi poškodovanca in požarno zavarovali Materija, ki so skupaj s poklicnimi gasilci ja izvajali še požarno stražo. Požar je zajel čili razširitev na borov gozd. Požar je zajel kraj nesreče. ZGRS Sežana požar dokončno pogasili in približno 10 ha površine. Zaradi gašenja in približno 200 m² površine. odklopili akumulator vozila. Zahvaljujoč gostega dima je bila lokalna cesta Kozina– Torek, 9. avgust 2011, ob 12.07: POŽAR prisebnosti voznika in hitri intervenciji ga- Rodik nekaj časa zaprta. Petek, 15. julij 2011, ob 18.06: OD- intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in Nedelja, 7. avgust 2011, ob 11.43: PRO- OSEBNEGA AVTOMOBILA NA AC PRED silcev, večja škoda na vozilu ni nastala. STRANJEVANJE SRŠENOV V HRPELJAH ZGRS Sežana, ki so do prihoda zdravstve- METNA NESREČA V PETRINJAH CESTNINSKO POSTAJO VIDEŽ Petek, 15. julij 2011, ob 08.19: POŽAR Na balkonu stanovanja v Hrpeljah so sršeni nega osebja ponesrečenki nudili prvo Na glavni cesti v Petrinjah sta trčila voz- Na avtocesti pred cestninsko postajo Videž Petek, 19. avgust 2011, ob 12.35: PROME- AVTOBUSA PRI ODCEPU ZA PREŠNICO postavili »roj« in s tem ogrožali stanovalce. pomoč, zavarovali kraj nesreče, odklopili nika osebnega avtomobila in motornega na Kozini je zagorel osebni avtomobil, ki je TNA NESREČA PRI ODCEPU ZA KLANEC Na glavni cesti Koper–Kozina, pri odcepu Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo akumulator na vozilu in reševalcem NMP kolesa. V nesreči je bil voznik motornega vozil iz smeri Koper proti Ljubljani. Voznik V križišču lokalne in glavne ceste pri od- za vas Prešnica, je zagorel avtobus, ki je vo- izvozilo šest gasilcev PGD Materija, ki so Sežana pomagali pri prenosu ponesre- kolesa telesno poškodovan. Po pozivu je vozilo pravočasno zaustavil in z gasil- cepu za Klanec pri Kozini sta trčila voznika zil iz smeri Petrinje proti Kozini. Po pozivu »roj« varno odstranili. čenke v reševalno vozilo. RCO Postojna so na intervencijo izvozili nim aparatom pričel gasiti požar v prede- osebnih avtomobilov. V nesreči je bil voz- RCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materija, ki so skupaj s Ponedeljek, 18. julij 2011, ob 07.24: Torek, 19. julij 2011, ob 15.36: POŽAR V poklicnimi gasilci ZGRS Sežana požar uspe- PROMETNA NESREČA PRI ODCEPU ZA NARAVI PRI ODCEPU ZA ROŽICE šno pogasili. Iz rezervoarja avtobusa je izte- HOTIČNO Ob glavni cesti Kozina–Obrov, pri odcepu klo tudi približno 100 l nafte, ki so jo gasilci Na glavni cesti Kozina–Obrov, pri odcepu za Rožice, sta zagorela podrast in grmičev- v sodelovanju z vzdrževalci cest ustrezno za Hotično, se je zgodila prometna neje. Po pozivu RCO Postojna je na interven- zavarovali in tako preprečili iztekanje v na- sreča. Voznica osebnega avtomobila, ki cijo izvozilo 10 gasilcev PGD Materija, ki ravo. Zaradi požara je bila glavna cesta med je vozila iz smeri Kozina proti Obrovu, je so požar uspešno pogasili. Požar je zajel Kozino in Petrinjami več ur zaprta. Interven- zapeljala z vozišča in trčila v obcestna dre- približno 500 m² površine. cija je bila zaključena ob 14.00. vesa. V nezgodi je bila voznica telesno po- škodovana. Po pozivu RCO Postojna so na Sobota, 23. julij 2011, ob 09.07: ISKA-

44 45 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

nik, ki je vozil iz smeri Kozina proti Kopru, njo zdravstveno oskrbo prevzeli reševalci ni, zdrsnil po vozišču in se pri tem telesno telesno poškodovan. NMP Sežana. poškodoval. Po pozivu RCO Postojna so na interven- Sreda, 31. avgust 2011, ob 07.12: PRO- Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo

cijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS METNA NESREČA NA KOZINI izvozili gasilci PGD Materija, ki so požarno Občina Comune di Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj V križišču glavne ceste pri Hotelu Admiral zavarovali kraj nesreče. Poškodovanega Hrpelje - Kozina OPĆINA LANIŠĆE San Dorligo della Valle nesreče in odklopili akumulator na vozi- na Kozini je voznik motornega kolesa, ki je motorista so v nadaljnjo zdravstveno oskr- lu. Poškodovanega voznika so v nadalj- vozil iz smeri Krvavega potoka proti Kozi- bo prevzeli reševalci NMP Sežana. V A B I L O V A B I L O Prostovoljno gasilsko Prostovoljno gasilsko društvo Materija društvo Materija in Območno združenje RKS Sežana Vas vabita, da se v petek, 7. oktobra 2011, Prostovoljno gasilsko udeležite krvodajalske akcije. društvo Materija Prijazno vabljeni v Čičarijo! Vas vabi, da se v petek, 16. sep- PGD Materija je v sodelovanju z OZ RKS Sežana lani prvič organiziralo krvodajalsko akcijo. Odziv tembra 2011, ob 19.30 je bil izredno dober, zato želimo s to plemenito gesto nadaljevati tudi v bodoče. Prav tako želimo 10. september 2011 udeležite strokovnega predavanja s tem dati poseben pomen mesecu oktobru, tj. mesecu požarne varnosti, saj se zavedamo, da so na temo »ločevanje odpadkov«, ki človeška življenja velikokrat odvisna ravno od darovane krvi. Tega dne bo možen prehod meje z osebno izkaznico za pohodnike in kolesarje: Krvodajalska akcija je v prvi vrsti namenjena vsem članicam in članom PGD Materija ter njihovim bo potekalo v dvorani gasilskega - na planinski poti čez Žabnik in Ostrič: v času od 8.00 do 18.00 ter najbližjim, izredno pa bomo veseli, če se bodo vabilu odzvali tudi drugi občani naše občine. doma v Materiji. - na cesti Golac–Vodice v času od 8.00 do 19.00. Kri bomo darovali v Splošni bolnišnici Izola, za vse darovalce pa bo tega dne organiziran brez- Gre za poučno, poldrugo uro plačen avtobusni prevoz. Avtobus bo izpred gasilskega doma v Materiji krenil v petek, 7. oktobra trajajoče predavanje o ločevanju 2011, ob 7.00, zaradi organizacije akcije pa vas naprošamo, da najkasneje do 30. septembra 2011 Skupinski pohod z vodenjem: ob 9.00 iz Vodic čez Ostrič do Golca odpadkov, ki ga bodo vodili stro- predsedniku PGD Materija Valterju Fabjančiču sporočite število udeležencev (tel. št. 041 697 545). Možen odhod z avtobusom: ob 8.00 z Golca do Vodic ter ob 14.00 iz Vodic do Golca. kovnjaki Komunalno stanovanj- Darovalci krvi ste v skladu z določili 2. odstavka 169. člena Zakona o delovnih razmerjih Info za skupinski pohod: PD Slavnik Hrpelje, Vojko Dobrila, 031 585 195 skega podjetja Sežana d. d. (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07) tega dne dela oproščeni. Za skupinsko kolesarjenje: Branko Dujmovič, 051 646 502 Vljudno vabljeni! Vljudno vabljeni!

Program: ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA, Partizanska cesta 24, 6210 SEŽANA Ob 12.00 pri dvignjeni rampi na cesti Golac–Vodice PROGRAM ZA prijateljski stisk roke sosednjih županov Občine Hrpelje - Kozina, Zvonka Benčiča Midreta, ŠTUDENTJE IN DIJAKI ter Općine Lanišće, Nevena Mikaca, ki se jima pridružuje pobudnica, SEPTEMBER prijateljska Občina Dolina, z županjo Fulvio Premolin. V KNJIŽNICI KOZINA: POZOR! Ob 13.00 • 20. 9. 2011 ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica V DISPANZERJU MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA V neformalno srečanje v Vodicah z Evo Maglica (po novem pravljično-ustvarjalne ZDRAVSTVENEM DOMU SEŽANA VAM V OBDOBJU urice ob torkih ob 18.00! AVGUST–DECEMBER 2011 NUDIMO 25 % POPUSTA • 23.09.2011 ob 18.00 srečanje s pesnikom Da- NA ZDRAVNIŠKI PREGLED ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL. Ob 15.00 na Golcu vidom Šušlom v Knjižnici Divača, pogovor vodi osrednji kulturni program s podpisom sporazuma o Odprti meji v Čičariji Patricija Dodič CENA PREGLEDA TAKO ZNAŠA 25 EUR. srečanje gasilcev in lovcev • 28. 9. 2011: 5. obletnica premestitve na novo Kraj osrednjega srečanja se bo letno izmenjeval med Golcem in Vodicami. lokacijo; ob 17.00 otvoritev razstave mladinskega NAROČITE SE LAHKO NA TEL.ŠT. 05 / 731 14 08 ilustratorja Zvonka Čoha v Knjižnici Kozina, ob VSAKO SREDO OD 15.00 DO 19.00. 18.00: pravljica za odrasle, Anja Štefan, v Kul- PREGLEDI SO MOŽNI VSAK DELOVNI DAN OD 7.00 DO 14.00, V kulturnem programu bodo nastopili: turnem domu Hrpelje, glasbeni vložek OB SREDAH PA OD 15.00 DO 20.00. Folklorna skupina Brkini, Ženska vokalna skupina Lanišće in • od 1. 9. do 25. 9. 2011: razstava domačih ust- TAMBURAŠKI ANSAMBEL SKD. F. PREŠEREN iz Boljunca varjalcev (Vesna Rems, Lea Benčič, Damjana Čermelj, Tilen Gerlica, Danila Stojnič, Lana Ceglar VABLJENI! Dodič, Marjeta Spasovič, Karmen Mikolj - mogoče še kdo), od 28. 9. do konca oktobra na ogled Direktorica: razstava Zvonka Čoha Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Ljubislava Škibin dr.med.spec.

46 47 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

Nedelja, 2. oktober 2011 - Prodaja na stojnicah od 12h dalje - Priprava in prodaja jabolčnih dobrot od 12h dalje - Program za otroke in nagrajevanje najboljših likovnih del - Kulturni program v izvedbi etno skupin Kulturno turistično društvo Škant skupaj s soorganizatorji v okviru projekta Promocija brkinske sadne ceste - Priprava jabolčne pite pod črepnjo - Izbor za 'Naj brkinski štrudelj' in podelitev nagrad vabi na - Povezovalec programa bo Boštjan Romih 2. PRAZNIK BRKINSKEGA JABOLKA, - Igrajo: Polka punce, Iskrice, Zapeljivke in Vesele Štajerke ki bo na Tatrah 1. in 2. oktobra 2011. V soboto in nedeljo bodo v vaškem domu na Tatrah na ogled razstave likovnih del otrok štirih osnovnih šol, fotografskega kluba Sušec in razstava sadja.

Namen prireditve je promocija Brkinske sadne ceste in njenih ponudnikov, Vsi, ki želite sodelovati v izboru za Naj brkinski štrudelj, lahko prinesete zato smo za vas pripravili vrsto dogajanj, ob katerih boste lahko okusili in kupili na ocenjevanje vzorec štrudlja v soboto, 1. 10., med 17.00 in 18.30, brkinske dobrote, se kaj novega naučili ali pa se preprosto zabavali z nami. razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa bo v nedeljo, 2. 10., med popoldanskim programom. Za sodelovanje na stojnicah so obvezne predhodne prijave Na predvečer praznika, v petek, 30. septembra, bo na gradu Prem potekal na telefon 070-740-405. Sodelujoči bodo natančne informacije prejeli po pošti! Brkinski kulinarični večer s Kettejem. V družbi kulturnikov se bodo z brkinskimi dobrotami predstavili ponudniki tipičnih produktov ter turistične kmetije na Brkinski sadni cesti, ki bodo naslednji dan odprli vrata svojih kmetij za obiskovalce. Podrobne informacije o vsem dogajanju lahko najdete tudi na www.praznikjabolk.si.

Sobota, 1. oktober 2011 Prireditev bo pod šotorom! Srečelov! - Dan odprtih vrat Brkinske sadne ceste – od 10h dalje: na kmetijah odprtih vrat boste lahko okusili tipične brkinske jedi in pijače ter se pozabavali ob različnih aktivnostih, Informacije: 070-740-405 ali [email protected] ki bodo pripravljene na začrtani poti. Poleg ponudnikov tipičnih produktov, se bodo predstavili tudi nekateri muzeji in druge zanimivosti. Organiziran bo tudi voden avtobusni prevoz od točke do točke. - Kolesarjenje po Brkinski sadni cesti – ves dan: začrtana kolesarska trasa VPIS V ROKOMETNO ŠOLO bo omogočila obisk kmetij odprtih vrat. Začetna točka bo na Tatrah, Spoštovani starši in otroci! V mesecu septembru vas vabimo k vpisu v rokometno šolo kjer bo tudi info točka o vsem dogajanju. RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina. V društvu imamo organizirano vadbo za vse selekcije od super mini (6–7 let), mini (8–9 let), mlajši dečki A in B (10–12 let), starejši dečki (13–14 let), - Strokovno predavanje na temo »Predelava sadja«, predavatelj Ivan Kodrič, kadeti (15–16 let) in mladinci (17–20 let). v vaškem domu na Tatrah ob 17h K vpisu posebno vabimo vse najmlajše (prvošolčke), ki bodo pod budnim očesom špor- tnih pedagogov na igriv in zabaven način spoznavali čudovit svet športa. Starostno obdo- - Nastop Tamburaške skupine Vremščica na prireditvenem prostoru na Tatrah ob 18.30 bje med 5. do 10. letom je z razvojnega vidika izredno specifično in pomembno. Za pravilno rast, telesno držo, razvoj koordinacije in drugih telesnih značilnosti je zelo pomemben - Kuharska delavnica z Damjanom Babičem ob 19.30 na prireditvenem prostoru na Tatrah pravilen izbor vaj in načrtovanje trenažnega procesa. Vse napake v procesu treninga so ravno v tem obdobju najbolj usodne. Omogočite svojemu otroku ustrezen nivo športne- - Zvečer: Lisjaki, Klapa KAMPANEL, NINA PUŠLAR – pod šotorom na Tatrah ga udejstvovanja ter hkrati zabave in osebnega razvoja. Vabljeni k obisku spletne strani www.rd-jadran.si!

48 49 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

URNIK KNJIŽNICE KOZINA: NK JADRAN ponedeljek: od 7.00 do 14.00, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Vonji ter okusi Krasa in Brkinov torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, Evropa investira v podeželje PIVOVARNA MAHNIČ četrtek in sobota zaprto. Tako smo naslovili skupen projekt občin Sežana, Hrpelje – Kozina in koordinatorice projekta Obrtne zbornice Sežana. V okviru projekta bomo izvedli 5 kulinaričnih Telefon: (05) 680 30 27 Nastopi NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ delavnic, zanimivih tako za gostince, kot za vse laike, ki radi dobro jejo in dobro pripravljajo hrano. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO v jesenskem delu tekmovanja v PNL 2011/12: tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected] TEMATSKE DELAVNICE IZVEDBA Delavnica namenjena spoznavanju primernih kombinacij med vini in kraškimi suhomesnatimi izdelki – Poroka terana in pršuta Hotel Maestoso Lipica, 6.9.2011 s pričetkom ob 14.00 uri, Dvorana Allegra 1. krog 10/9-2011 ob 17.00 KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 NK KOŠANA – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ in od 13.00 do 18.00. telefon: (05) 680 12 44 Delavnica namenjena spoznavanju plodov in zelišč ter njihovi uporabnosti v vsakdanji prehrani in pri pripravi jedi Gostilna Malovec, Divača, 4.10.2011 s pričetkom ob 14.00 ur 2. krog 17/9-2011 ob ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH Delavnica namenjena pripravi sladic iz kakijev in kostanja ter češpovih njokov Gostilna Mahorčič, Rodik, 18.10. 2011 s pričetkom ob 14.00 uri NK PLAMA PUR - NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ (na začetku obrtne cone): Delavnica namenjena spoznavanju ohrovta in zelene Štanjel, Kobjeglava, 15.11.2011 vsak torek od 14.00 do 17.00, 3. krog 24/9-2011 ob 16.30 vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in Delavnica namenjena spoznavanju kolerabe in jedi s kolerabo Januar 2012 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK KORTE vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.

Cena za udeležbo na delavnicah: 9,00 € z vključenim DDV. Število mest je omejeno. Prijave in dodatne informacije: Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana, 4. krog 1/10-2011 ob 16.00 Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127 Tel.: +386 (0)5 73 00 060, Fax.:+386 (0)5 73 42 002, e-mail: [email protected], Internet: http://www.ooz-sezana.si/ NK PORTOROŽ/PIRAN – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ 5. krog 8/10-2011 ob 15.30 Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Izdali smo katalog Dobrote Krasa in Brkinov, v sodelovanju s poznavalcem dr. Stanislavom Renčljem in vsemi potrebnimi informacijami. Dobite ga na vseh javnih turističnih NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK ŽELEZNIČAR Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00 točkah. V okviru projekta pa se bomo tudi letos udeležili Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, na katerega smo vas povabili že v poletni številki. Vabilo ponavljamo 6. krog 15/10-2011 ob 15.30 ned: zaprto s posebnim poudarkom na Dnevu Krasa in Brkinov, ki bo 9.9.2011, na katerega ste še prav posebej vabljeni. Avtobus letos, zaradi maloštevilnih prijav, ni organiziran. MND TABOR – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ Lekarna Divača: (05) 731 17 80 Članek ni bil lektoriran. Ester Mihalič 7. krog 22/10-2011 ob 15.00 pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK CERKNICA Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 8. krog 29/10-2011 ob 14.30 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 NK GAŽON – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 9. krog 5/11-2011 ob 14.30 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK POSTOJNA Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 NOGOMETNA ŠOLA Dežurstvo: neprekinjeno NK Jadran Hrpelje - Kozina ima organizirano šolo nogometa na nogometnem igrišču v Krvavem Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00 Domače tekme igramo ob SOBOTAH, gostovanja so ob sobotah nedelja in prazniki: 8.00–12.00 Potoku in malem nogometnem igrišču z umetno travo v Hrpeljah. Vodi jo Miloš Breznikar, nek- ali nedeljah, kar je odvisno od domačina, zato so še možne spremembe danji vrhunski nogometaš, ki ima dolgoletne izkušnje pri vodenju mlajših selekcij v NK Koper in terminov na gostovanjih, ravno tako tudi spremembe pričetka tekem. Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99 že tretje leto pri NK Jadran. Ima zahtevane kvalifikacije za treniranje vseh selekcij, ravno tako tudi Ljubitelje nogometa vabimo, da se udeležijo tekem domačega kluba Policija: 113 njegovi pomočniki, ki bodo pomagali v nogometni šoli (Anže Dujmovič, Isen Veseli in Luka Gaber). tako na domačem terenu kot tudi na gostovanjih! Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali Športni pozdrav! e-naslov: [email protected] V šolo nogometa so vključeni otroci v starosti od 5 do 14 let in so selekcionirani v selekcije U 6, U 8, U 10, U 12. Nogometaši, Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 starejši od 13 let, pa so vključeni v treninge članske ekipe po posebnem programu. NK JADRAN PIV. MAHNIČ PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: S pričetkom novega šolskega leta želimo povečati število otrok, vključenih v organizirano vadbo 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul nogometa, zato vabimo vse zainteresirane otroke, da se nam pridružijo. PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA AEROBIKA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 v HRPELJAH PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Šola nogometa poteka kombinirano na novem igrišču z umetno travo v Hrpeljah in na igrišču v Krvavem Potoku 2 x teden- Nova Gorica, enota Južne Primorske v večnamenskem prostoru OŠ DBB! sko, po selekcijah z naslednjim razporedom: PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: Vabljene vsak ponedeljek in sredo od 19.30 do 20.30! VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00 Otroci, starejši od 14 let, se lahko priključijo treningom s člansko ekipo po posebnem programu s trenerjem Namenjeno tako začetnikom kot tudi PLANINSKI POHODI: informacije, prijave na pohode in plačilo članarine Ljubom Modrijanom. izkušenim »aerobičarkam«! vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Ugodne cene. Info: Vojko, 031 585 195, [email protected] U 6 U 8 U 10 U 12 Info: 040 466 101 ali [email protected] TOREK ob 14.30 v Hrpeljah ob 17.00 v Hrpeljah ob 15.15 v Hrpeljah ob 17.00 v Kr. potoku AEROBIKA: vsak četrtek, od 19.30 do 20.30, v večnamenskem prostoru v OŠ DBB Hrpelje! ČETRTEK ob 15.00 v Hrpeljah ob 17.00 v Kr. Potoku ob 17.00 v Kr. Potoku ob 17.00 v Kr. Potoku NORDIJSKA HOJA vsak predzadnji četrtek v mesecu ob 18.00. Info: 031 321 324 Kontaktna oseba: trener Breznikar Miloš (tel. 041 685 008) RAZNAŠANJE GLASILA Vabljeni v čim večjem številu. Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453) da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na- PRIJAVNICA ZA VPIS V NOGOMETNO ŠOLO Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila slov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili nak- pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Učenec/ka ______, roj. ______nadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] na občini. Na voljo je tudi v elektronski obliki na internetni Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Stanujoč/a ______strani občine: www.hrpelje-kozina.si. Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected] se prijavljam v šolo nogometa, ki ga organizira NK Jadran Hrpelje - Kozina. Prihodnja številka bo izšla 11. oktobra (uredništvo si Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 1950 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič Telefonska številka staršev za kontakt s trenerjem: ______pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Rok za članke: 28. september 2011. Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tina Andrejašič • lektorica: Nives Mahne Čehovin, Podpis staršev:______Uredništvo tisk in oblikovanje: Tiskarstvo Vertis, Materija, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno

50 51 napovednik

SEPTEMBER

četrtek evropski dan jezikov 1 ponedeljek 26 ob18.00 uri v KD Hrpelje zaključek akcije 2 petek »Moja občina – lepa in urejena« 3 sobota 27 torek svetovni dan turizma ob 17.00 v KD Hrpelje, praznovanje 5. obletnice nedelja nove knjižnice na Kozini 4 28 sreda 5 ponedeljek svetovni dan srca četrtek 6 torek 29 petek 7 sreda 30 8 četrtek Mednarodni dan pismenosti Dan Krasa in Brkinov na 9 petek Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju OKTOBER GOLAC–VODICE Odprta meja v Čičariji Tatre PRAZNIK JABOLK 10 sobota sobota svetovni dan proti samomoru 1 svetovni dan glasbe, mednarodni dan ostarelih, svetovni dan arhitekture, teden otroka 11 nedelja svetovni dan prve pomoči Tatre PRAZNIK JABOLK 2 nedelja 12 ponedeljek svetovni dan stomistov, teden otroka 13 torek 3 ponedeljek svetovni dan otroka, teden otroka 14 sreda teden aktivnosti za preprečevanje kajenja 4 torek dan boja proti mučenju živali, teden otroka četrtek priključitev Primorske k matični domovini svetovni dan učiteljev, evropski dan donacije 15 5 sreda organov in transplantacij, teden otroka 16 petek svetovni dan ohranjanja ozonske plasti 6 četrtek svetovni dan bivalnega okolja, teden otroka 17 sobota mednarodni dan gluhih 7 petek evropski dan biomase, teden otroka 18 nedelja 8 sobota mednarodni dan zmanjšanja naravnih nesreč 19 ponedeljek 9 nedelja svetovni dan pošte 20 torek 10 ponedeljek svetovni dan duševnega zdravja mednarodni dan Alzheimerjeve bolezni in 21 sreda mednarodni dan miru 11 torek dan boja proti bolečini 22 četrtek evropski dan brez avtomobila 12 sreda ob 17.00 v KD Hrpelje – predstava za otroke ob 20.00 v KD Hrpelje, ponovitev predstave 23 petek Preške dramske skupine 24 sobota dan srca 25 nedelja