občina - Na stičišču treh svetov Občina Hrpelje - Kozina Hrpelje, Reška cesta 14 6240 Kozina Telefon: 00386 (0)5 6800 150 www.hrpelje-kozina.si [email protected]

Kratka predstavitev občine biserih naše neokrnjene narave, ogled številnih naravnih in kultur- nih znamenitosti ali kolesarjenje po urejenih in označenih kolesar- Na križišču cest, ki vodijo iz Trsta proti Reki in iz Ljubljane proti skih poteh. Prijazne gostilne s tradicijo in turistične kmetije vam Kopru, se na 196 km2 razprostira Občina Hrpelje - Kozina. Leži na nudijo oddih in dobrote iz domače kuhinje, po katerih so znane zanimivem stičišču treh svetov: Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. daleč naokoli. Ugodne klimatske razmere in naravne danosti daje- Na stiku Brkinov z apnenčastim Matarskim podoljem lahko obču- jo sadju Brkinov posebno vrednost. Naši sadjarji so vključeni v Br- dujete slikovito pokrajino s številnimi potoki, kraškimi pojavi in pe- kinsko sadno cesto. Spoznajte skrivnosti žganjekuhe in pridelave strostjo podzemnega sveta. Biser Malega Krasa je dolina Glinščice, kakovostnega sira in drugih mlečnih izdelkov. Poleg govedoreje in ki je zaznamovana kot krajinski park. Posebnost te doline se kaže drobnice je v prostoru čedalje bolj prisotna tudi konjereja z med- v njeni raznolikosti živalskih in rastlinskih vrst in pestrosti naravnih narodnimi konjeniškimi tekmovanji in jahalnimi šolami. okolij. Z vstopom v schengensko območje je ta prostor s sosednjo Domačini vam bodo radi povedali, kako so se v preteklosti pre- Italijo prosto prehoden in idealen za rekreativce. Če vas pot zapelje življali z oskrbo velikih mest, predvsem Trsta. Furmanstvo je do Čičarije, se čas v tem obmejnem pasu s sosednjo Hrvaško ustavi v različnih zgodovinskih obdobjih dajalo ljudem in krajem po- v komaj sluteni preteklosti tega že od nekdaj pomembnega prostora. sebno pestrost in živahnost. Občutili boste zrak, bogat z zdravjem, in prijaznost ljudi. Ne bo Naši kraji in ljudje vas vabijo, da jih obiščete. Verjamemo, da bos- vam odveč sprehod po označenih poteh, speljanih ob najlepših te mir in lepote krajev polno doživeli in se radi vračali. lepote

Naši kraji in ljudje vas vabijo, da jih obiščete.

Verjamemo, da boste mir in lepote krajev polno doživeli

in se radi vračali. v prehrani ljudi nepogrešljivi jabolčni krhlji, kis in sok. Med Dobrote našega prostora ponudbo boste zagotovo našli odličen jabolčni štrudel (zavi- Sadje tek). Pridelovalci sadja so vključeni v Brkinsko sadno cesto. Brkini so znani po pridelavi kakovostnega sadja, pred- vsem jabolk in češp. Na podnebje odločilno vpliva lega Brkinski slivovec hribovite pokrajine na prehodu med mediteranskim »Ena češpa – en glažič«, modrujejo možje, ko v zimskem svetom in celinskim delom Slovenije. Prve zametke sad- času posedajo ob bakrenih kotlih in kuhajo Brkinski sli- jarstva zasledimo v 18. in 19. stoletju. Brkinska jabolka so vovec, ki ima od leta 2009 zaščiteno geografsko poreklo. bila znana daleč naokoli, prodajala so se tudi na Duna- ju, v Parizu in Londonu. Poleg plantažnih sadovnjakov Kraški brinjevec … tipično podobo Brkinov ustvarjajo travniški sadovnjaki je zdravilo. Pridelava brinjevca je na Krasu in v Brkinih po terasah in posamično drevje ob njivah. znana najmanj 200 let in že od nekdaj je cenjen kot zdra- Slive uporabljamo na raznovrstne načine: od marmelade in vilo za številne težave. Za en liter brinjevca je potrebno kompotov do nadevov za sladice, vsekakor pa so nepogreš- nabrati 10 do 15 kilogramov brinovih jagod. Zaščita geo- ljive v domačih kuhanih njokih. »Jabolko na dan, odžene grafskega porekla za Kraški brinjevec temelji na nabiranju zdravnika stran«, znajo pri nas povedati že otroci. Jabolko jagod na točno določenih področjih, enotni tehnologiji je bogat vir vitaminov, naravnih sladkorjev, organskih ki- izdelave in enotnem označevanju. Ponudnike najdete na slin, pektinov, taninov in mineralnih snovi. Že od nekdaj so priloženem zemljevidu in na zadnjih straneh brošure. Med … Kulinarika je pol hrana, pol zdravilo. Kraški medovi so zaradi podneb- Ob stari furmanski poti Reka–Trst so zrasle številne go- nih razmer in mikroklime po svoji vsebini suhi in zreli, stilne z dolgo tradicijo (jota, njoki z divjačinskim gola- zelo bogati z minerali in rudninskimi snovmi ter encimi. žem, češpovi njoki, stare slovenske jedi, štrudel). Danes Tipični kraški medovi so rešelika, divja češnja, akacija, trav- ponudbo dopolnjujejo restavracije s picami, peko odoj- niška kadulja, kostanj, hrast, lipa, ajda in žepek ter bršljan. ka ter nekaterimi primesmi dalmatinske kuhinje, pivnice s tipično hrano ter ponudba turističnih kmetij z domačo Sir in suhe mesnine hrano, pridelano doma. Veščina in tradicija reje koz, ovc in goveda je doma tudi v slepih dolinah in na slemenih Brkinov, na kraških trav- Pivovarne nikih na pobočju Slavniškega pogorja ter na Malem Kra- V zadnjem obdobju so v naših krajih svoj kamenček su. Nekdaj edini vir preživljanja, danes pa igra ključno v mozaiku gostinske ponudbe dodale tudi pivovarne in vlogo pri ohranjanju življenjskega ciklusa tega naravnega pivnice, saj lahko pri nas poskusite kakovostna domača prostora. Pridelava mleka in izdelava sira ter drugih piva kar šestih pivnic: pivnici Mahnič in Tonca na Kozini, mlečnih dobrot imata v teh krajih svojo tradicijo, kloba- Pivnica Flora v Krvavem Potoku, Križman v Tubljah pri se, pršut, panceta in druge mesne dobrote pa posebno Hrpeljah, Svarog v Hrpeljah in Pivnica Finida pri Obro- mesto v skoraj vsakem gospodinjstvu po vaseh. vu. Vsako ima svoj okus. Vabimo vas, da jih poskusite. naravaNe bo vam odveč sprehod po označenih poteh, speljanih ob najlepših biserih

naše neokrnjene narave. Zanimive destinacije suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Jama Dimnice Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame Redni obiski po turističnih poteh: vsako nedeljo ob 15.30 uri z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega ali po dogovoru (tudi naravoslovni dnevi in jamski trekingi): z normalnim reliefom in podzemlja s površjem, različnih Jamarsko društvo Dimnice procesov, ki oblikujejo kraške votline, kapniških tvorb za Info: 00386 (0)41 693 014 Guinnessovo knjigo rekordov in dokazov človekovega GPS N 45.5637 E 14.0401 sožitja z naravo in preteklostjo.

Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina–Reka, sta dve okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje brezno in skozi manjšega iztiska toplejši jamski zrak. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Nekdaj so okoličani domne- vali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice. Dimnice je okoli osem kilometrov dolga in 180 m globo- ka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so Cerkev s freskami Toneta Kralja v Slivju Krajinski park doline Glinščice http://www.hrpelje-kozina.si/za-obiskovalca/ http://www.hrpelje-kozina.si/za-obiskovalca/ GPS N 45.5714 E 14.0449 GPS N 45.6012 E 13.9258 (izhodišče)

Velika župnijska cerkev v Slivju je posvečena svetemu Slikovita dolina in kanjon, ki ga je ustvaril tok reke, priva- Martinu. Zgrajena je bila leta 1697, večinoma v roman- bljata številne ljubitelje narave, jamarje in plezalce. Lepo skem slogu. Cerkev ima podolgovato ladjo s stranskima urejena sprehajalno-kolesarska pot in druge pešpoti, ki nišama. Njena posebnost je poslikava stropa in zgornjega so speljane skozi pestro krajino z ilirskim, sredozemskim dela leve in desne stene osrednjega dela cerkve s freska- in alpskim rastlinstvom, vodijo do jam s starodavnimi na- mi znanega slovenskega umetnika, velikega domoljuba pisi ter do izvirov in razglednih točk z edinstvenim pog- Toneta Kralja. Tone Kralj je v letih 1943–44 drzno upo- ledom na Tržaški zaliv. Izredno slikovit je tudi 36-metrski dobil negativne like iz biblijskih zgodb kot fašistične ter slap Supet, ki včasih pozimi poledeni. Ostanki rimskega v okroglih reliefih križevega pota prikazal grozoto vojne vodovoda, razvaline gradu Lorencon, Muhovega gradu in trpljenje slovenskega naroda. in starih mlinov ter cerkev svete Marije pričajo o bogati zgodovini teh krajev. Po vsej dolini so označene poti. Ena osrednjih rekreacijskih poti je speljana po opušče- ni trasi stare železnice. Pot se pričenja bodisi na odcepu glavne ceste Kozina–Koper za Klanec, bodisi pod vasjo Naravoslovno-zgodovinska učna pot Hrpelje ali pod Mihelami, odvisno, kako dolgo se želite Info za obisk: Vladimir Grželj, 00386 (0)31 539 028, sprehajati ali kolesariti. Poteka po krajinskem parku do- in Darij Jelušič, 00386 (0)41 282 453 line Glinščice na območju Občine Hrpelje - Kozina in GPS N 45.6033 E 13.9469 (izhodišče) sosednje Občine Dolina v Italiji. Pot se prične pri osnovni šoli v Hrpeljah. Dolga je 4,5 km in pelje mimo zanimivosti naravne in kulturne dediščine Hrpelj: vaški vodnjaki v vasi, cerkvica sv. Antona na hribu, »kalonje« starih domačij, Lijakov kal, Štirn’ca – nekdaj edi- ni vodni vir, kamor so žene hodile po vodo, spodmol, kjer danes domuje jazbec, pečina, ki je pastirjem služila za zave- tišče, ter »škavnice« z vodo. Pot je označena s kamni, posli- kanimi s kuščarjem zelencem. Drevesa in grme prepoznamo Spodnji slap na Glinščici v soteski Botač. Vir: www.klanec.si/Glinscica s pomočjo tablic s slovenskimi in latinskimi imeni. Prijazni Stoletna lipa pred cerkvijo v Klancu z obsegom 710 cm vodiči vam bodo pripovedovali legendo o skrivnostni »sto- zaseda tretje mesto med lipami v Sloveniji. penjci« Matere božje, o skritem zakladu, o zgodovini apne- Vir: www.klanec.si/Glinscica nic in ledenic ter še o marsičem. V vsakem letnem času! Spominska tigrovska krožna pot –Beka Brkinska sadna cesta Info: Joško Povh, 00386 (0)31 423 952 www.sadjarji.eu GPS N 45.5903 E 13.9086 (izhodišče) V brkinskem sadnem okolišu se s sadjarstvom ukvarja V Ocizli so v spomin na domačine Tigrovce, prve bor- okoli 120 sadjarjev. Skupaj imajo zasajenih 153 ha sadov- ce za slovensko zemljo in besedo, uredili pot ob narav- njakov jablan, hrušk, češpelj, lesk, višenj, breskev in če- nih in kulturnih znamenitostih Ocizle in Beke (4 km od šenj. Veliko kmetij ima dobro ponudbo sadja, odličnega Kozine). Pot je dobro označena, prične se sredi vasi ob jabolčnega kisa in soka ter suhega sadja in sadnih žganj. informacijski tabli in zahteva dve uri zmerne hoje. Rume- V septembru poteka Festival brkinske sadne ceste s šte- ne markacije nas vodijo mimo izvira vode Luze, razvalin vilnimi aktivnostmi (www.visitbrkini.com). mlinov, naravnega mostu z Miškotovo jamo, Maletove jame s slapom na vhodu, čudovitega Blaževega spodmo- la, Ociske jame, slapa pod Beko, »ščedenc« in drugega. Enkrat letno se organizira skupinski pohod (na nedeljo, najbližjo 10. juniju), ko je možen tudi ogled spodmola ob spremstvu jamarjev, za pohodnike pa se pripravi tudi okrepčilo. Arheološko najdišče Ajdovščina nad Rodikom Tabor in cerkvica sv. Jurija http://www.hrpelje-kozina.si/za-obiskovalca/ http://www.hrpelje-kozina.si/za-obiskovalca/ GPS N 45.6246 E 13.9809 (izhodišče vas ) GPS N 45.5881 E 14.0006

Prazgodovinsko in antično nahajališče s poselitvijo v 1. in Dober kilometer od Bača proti Gradišici stoji obrambni 2. stoletju našega štetja je na dominantni vzpetini nad kompleks, ki zajema tudi podružnično cerkev sv. Juri- Rodikom. Naselbina je izredno velikega obsega in je ja. Od obrambnega sistema se je delno ohranil okrogel močno utrjena. Obrambni sistem je bil obnovljen v an- stolp, severno od njega pa so še vidni fragmenti spremlja- tičnem času, iz tega obdobja izvira tudi današnja znana jočih prostorov. Celoten kompleks stoji na skali, ki se na urbanistično premišljena in dognana zasnova naselja, ki severni steni prepadno spušča. Cerkev stoji nedaleč od je razvidna iz ruševinskih grobelj in še vidnih notranjih obrambnega stolpa in je s prezbiterijem usmerjena proti povezav. Ajdovščina je ena najbolj ohranjenih antičnih severu. Po številnih vklesanih letnicah lahko sklepamo, višinskih postojank pri nas. Na tem področju občina ure- da je cerkev nastala v 17. stoletju, na tem mestu pa je stala ja edinstven »Mitski park«. že njena prednica. Dinozavri na Kozini

Med gradnjo avtoceste Kozina–Koper so raziskovalci odkrili kosti in zobovje dinozavrov. Najdba je nadvse po- membna, saj plasti kamna, v katerih kosti ležijo, veliko povedo tudi o geografiji in podnebju v kredi, to je v času dinozavrov, pred približno 70 milijoni let. Najdene kosti so pripadale trem vrstam rastlinojedih dinozavrov, trem vrstam mesojedih in štirim vrstam krokodilov ter različ- nim vrstam ostalih vretenčarjev. Najdbe hrani Paleon- tološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani.

tradicijaTradicija

Stara razglednica prikazuje turistični utrip na Kozini in v Hrpeljah nekdaj. Razglednica je iz arhiva Elise Polli. Tradicionalne prireditve »Opasilo v Vrhpoljah«, prvi vikend v juliju ŠRD Vrhpolje, www.srdvrhpolje.si »Odprta meja Beka–Botač«, sobota, najbližja 21. marcu »Opasilo v Prešnici«, tretji vikend v juliju Občina Hrpelje - Kozina, 00386 (0)5 6800 150, KŠTD Prešnica www.hrpelje-kozina.si »Pohod po Tigrovski spominski krožni poti Ocizla«, »Spominski dan Občine Hrpelje - Kozina«, nedelja, najbližja 10. juniju nedelja, najbližja 21. juliju ŠKTD Zveza Ocizla, www.drustvo-ocizla.si Občina Hrpelje - Kozina, 00386 (0)5 6800 150, www.hrpelje-kozina.si »Opasilo v Rodiku«, tretji vikend v juliju TD Rodik, www.rodik.si »Nočni pohod na Slavnik«, sobota ob prvi polni luni v juniju »Koncert v Tinjelovi pečini«, PD Slavnik, [email protected], prvi petek v avgustu www.hrpelje-kozina.si Občina Hrpelje - Kozina, PGD in JD Dimnice Slivje, 00386 (0)5 6800 150, www.hrpelje-kozina.si »Otroški slikarski ekstempore ob opasilu«, Kulturni utrip zadnja sobota v avgustu ŠKTD Zveza Ocizla, www.drustvo-ocizla.si Brkinska godba 2000 www.brkinskagodba2000.si Občinski praznik in Odprta meja v Čičariji, prvi vikend v septembru Folklorna skupina Brkini Občina Hrpelje - Kozina, 00386 (0)5 6800 150, www.folklora.brkini.si www.hrpelje-kozina.si Moški pevski zbor Slavnik Praznik brkinskega jabolka, www.hrpelje-kozina.si prvi vikend v oktobru vsako drugo leto KTD Škant Tatre, www.praznikjabolk.si Vokalna skupina Karina [email protected], 00386 (0)40 422 936 »Kostanjev praznik«, [email protected], 00386 (0)31 809 770 druga sobota v oktobru TD Rodik, www.rodik.si Učiteljski zbor Dotik [email protected] Čička noša  legaIzjemna geografska lega Gospodarski utrip Zanimive internetne povezave:

Občina Hrpelje - Kozina leži med tremi pomembnejšimi www.visitbrkini.com severno-jadranskimi pristanišči: Koper, Reka in Trst. Leži www.visitkras.info na križišču prometnic –Koper in Reka–Trst ter www..info ima ugodno avtocestno in železniško povezavo. Meji na Italijo in Hrvaško in je v neposredni bližini razvojnih in Turistična agencija AUTENTICA znanstveno-raziskovalnih ustanov. Gospodarski razvoj ISTRANKA d. o. o. Turistično razvojna agencija v občini se koncentrira v Obrtno-industrijski coni Hrpe- Ukmarjev trg 7 d. o. o. lje, ki obsega 150.000 kvadratnih metrov zemljišča in leži 6000 Koper Ulica Danila Zelena 1 vzhodno od Železniške postaje Hrpelje - Kozina. [email protected] 6000 Koper [email protected] Gasilci

Prostovoljno gasilsko društvo Materija (ustanovljeno leta 1908) Info: www.pgdmaterija.si Občutili boste zrak ,bogat z zdravjem,

in prijaznost ljudi.

ljudje Namigi za pohodnike slovenski planinski poti iz Prešnice na 817 m) – Mrše – Slivje – Markovšči- V sklopu poti Istrskega odreda sta ozna- vrh Slavnika. Hoje: 2 h 30 na – Skadanščina – Slavnik – Prešnica – čeni tudi pot z Žabnika do ribnika pod (lahka hoja) ­ – . Hoje: 6 h Koritnjakom ter do Zagrada. Pot je mo- Navedene poti so vse označene in re- Iz Povžan na Slavnik žna tudi iz Skadanščine, kjer se odcepi gistrirane v katastru slovenskih planin- Pot se prične v Povžanah pri Materiji, Pot vezistov in kurirjev od Slovenske planinske poti na levo, skih poti. nasproti gasilskega doma, nadaljuje ob Tatre – Orehek – Slivje. Tu se pridruži proti poti na Mala Vrata, kjer se naveže Jegnu čez Radine in se priključi slo- slovenski planinski poti na vrh Slavnika. na pot Istrskega odreda. Via Alpina venski planinski poti iz Prešnice na vrh Dobro označena pot s tablicami in sme- Slavnika. Hoje: 2 h 15 Pot Istrskega odreda rokazi povezuje sedem alpskih evrop- (Slavnik–Žabnik) skih dežel. Prične se v Monaku. V Slo- Skadanščina–Kal pri Jegnu Slavnik – čez Mala vrata – Velika Ple- venijo pride čez Pesek in našo občino šivica – Velika vrata – Mala Plešivi- prečka po naslednji poti: Evropska pešpot E6 ca – Razsušica (najvišji vrh v naši ob- Pesek – – čez Golič na Do Pregarja pride iz ilirskobistriške čini, 1083 m) – Medvižica – Žabnik (ali sveti Tomaž – Veliko Gradišče do pla- občine in se nadaljuje čez Gabrk – Ostrič). Hoje: 5 h. ninske koče na Kokoši. Od tu se pot Rjavče – – pri Krkovcu – nadaljuje proti Lipici. Hoje: 1 h 15 mimo Ritomeč do jame Dimnice, kjer se priključi slovenski planinski poti, ki Planinska pot Hrpelje–Slavnik pelje čez Markovščino na vrh Slavnika. Ena prvih markiranih poti na Primor- Hoje: 5 h skem, od 1953. leta. Označili so jo osnov- nošolci pod vodstvom učitelja Potočni- Slovenska planinska pot ka. Prične se v Hrpeljah pri osnovni šoli Maribor–Ankaran in krene v pobočje Hrpeljske gore, nad V našo občino pride iz Škocjanskih jam žlebe, nad bivak pri Lipi in čez Bukovce in se nadaljuje preko Podgrada pri Vre- na Jegen, nato se pod Grmado priključi mah – Artviže (najvišja točka v Brkinih, Namigi za kolesarje jame Brinšce pod Brezovico ter dalje jemo do Markovščine. Obiščemo vhod jeni trasi se z Golca podamo na Polja- do Tabra nad Materijo, na Gradišico v jamo Dimnice, nato proti Slivju in ne. Vračamo se proti Obrovu, tako da in Artviže. Vračamo se čez Križandrev zavijemo na požarno pot, ki nas vodi prečkamo cesto – in skozi 1. K kolesarjenju kar vabi ravninska v Rodik in Hrpelje. do Bača oziroma cerkvice pri Tabru. gozd pridemo do Gradišča. Mimo Rito- cesta iz Kozine v Rodik in nazaj v dolži- 6. Od hotela Admiral na Kozini po ­Nadaljujemo po gozdni poti do Slop, meč se povzpnemo na Kovčice, nato na ni 4 km v eno smer. stari cesti v Nasirec in . Pri po- takoj za vasjo zavijemo levo po gozdni Orehek, nadaljujemo proti Artvižam in 2. Mimo nekdanje farme ter po kolo- kopališču se spustimo na traso nekdanje poti in mimo zeležnice na izhodišče. se mimo Ajdovščine spustimo v Rodik, vozu mimo Trnovc in Ciganskega dola železnice in se vrnemo na izhodišče. 12. Iz Hrpelj mimo Elektro Primorska od tu pa mimo rodiškega polja in ob že- v Tublje. Prečkamo regionalno cesto 7. Iz Markovščine po stari medvaški ob železniški progi do Rodika, nato se leznici do izhodišča v Hrpeljah. Reka–Trst ter nadaljujemo v Slope in poti na Golac, Brdo, v Gojake in Zagrad povzpnemo mimo Ajdovščine na Artvi- 14. Iz Kozine na Videž mimo izvira Rodik. Vračamo se lahko po cesti ali pa ter dalje na Žabnik. Vračamo se po isti že, do cerkvice Sv. Socerb, ki je tudi naj- Vroče na Kokoš, nato se spustimo do mimo rodiškega pokopališča, čez Debe- poti ali proti Obrovu. višja točka Brkinov (približno 815 m). Gročane, prečkamo glavno cesto Reka– lo grižo v Hrpelje. 8. Iz Slivja na Mrše, mimo kala in na Nadaljujemo po slemenski cesti do vasi Trst pri cerkvici na Pesku in se spustimo 3. Od hotela Admiral na Kozini kole- prvem odcepu levo proti Hotični ter Mrše, kjer pri kalu pred vasjo zavijemo proti vasi Draga. Vračamo se po stari že- sarimo po stari cesti v Krvavi Potok ter naprej v Slivje. desno in se po lepi gozdni poti spustimo lezniški progi nazaj na izhodišče. po vojaški cesti čez Golič na Tomaža in 9. S Kozine kolesarimo na Beko, se do Hotične. Nadaljujemo po požarni Kokoš. Vračamo se čez Vroče in Veliko po kolovozni poti (Pot prijateljstva) poti do Bača, naprej do Tabra, Slop in Gradišče, od koder se v lepem spustu spustimo v Botač, vzpnemo do trase spet do Hrpelj. pripeljemo na izhodišče. stare ozkotirne železnice in se po njej 13. Iz Hrpelj po novo urejeni poti proti 4. Od občinske stavbe v Hrpeljah po vrnemo na Kozino. Tubljam, nato mimo Slop do Tabra, na- gorski cesti na Slavnik, spust v Podgorje, 10. S Kozine v Klanec, Ocizlo in čez daljujemo po požarni poti nad Bačem, po cesti ob železnici v Prešnico, vzpon Krasje v Petrinje. Vračamo se po stari do Hotične. Obiščemo vhod v jamo do koče na Glavici in spust v Hrpelje na cesti na Kozino. Dimnice in po gozdni poti do Ritomeč. izhodišče. 11. Iz Hrpelj proti Slavniku proti lo- Zavijemo proti Orleku, se spustimo nad 5. S Semnja v Hrpeljah po stari med- vski koči Lipa naprej na planino Jegno Gradišče do glavne ceste Reka–Trst in vaški poti v Slope, čez Debelo grižo do (Štale), spust do Skadanščine, nadalju- po gozdni poti do Golca. Po novo ure- Ponudniki Kozina Turistična kmetija »Pri Filetu« Gostilna in pizzeria »Ž2« legenda: Slope 20 a, 6240 Kozina Obrov 54, 6243 Obrov Hotel & Casino Resort »Admiral« – Gostilna, restavracija, turistična 00386 (0) 41 927 230 00386 (0)5 688 88 88, Bazoviška 23, 6240 Kozina kmetija in drugo s kulinarično [email protected] 00386 (0)31 649 265 00386 (0)5 6890 700 ponudbo www.tk-file.si [email protected] [email protected] – Picerija www.admiral.si – Pivnica Velike Loče Golac – Prenočišče

– Hostel Turistična kmetija »Babuder« Turistična kmetija Sobe Robert Višnjevec s.p. Obrtniška ulica 1, 6240 Kozina Mihele Velike Loče 3, 6242 Materija »Pri Cepčovih« 00386 (0)5 687 40 34, Golac 4, 6243 Obrov 00386 (0)41 818 714 00386 (0)40 847 617 00386 (0)51 315 120, [email protected] Izletniška kmetija »Pri Čukovih« [email protected] 00386 (0)5 6888 083 Mihele 14, 6240 Kozina www.sloveniaholidays.com/turisticna [email protected] 00386 (0)41 504 456 -kmetija-babuder-materija.html www.golac.si Picerija in ošterija »Tonca« [email protected] Bazoviška cesta 20, 6240 Kozina Obrov Gojaki 00386 (0)31 322 884 Slope [email protected]

Turistična kmetija s prenočišči Dobra hiša zdravja Čičarija Turistična kmetija »Pri Damjanu« »Finida« Golac 83, 6243 Obrov Pivovarna in gostilna »Mahnič« Slope 12, 6240 Kozina Obrov 76, 6243 Obrov 00386 (0) 5 991 71 46 Kolodvorska 4, 6240 Kozina 00386 (0)41 753 218 00386 (0)5 688 60 51 www.dobrahisa.com 00386 (0)5 680 01 00, www.damjan-slope.si [email protected] 00386 (0)41 69 22 11 [email protected] www.finida.net [email protected] Materija »Na burji« gostinstvo d.o.o. Gostilna Amfora Turistična kmetija »Pri Friščevih«

Istrska ulica 38, 6240 Kozina Hrpelje, Reška c. 31, 6240 Kozina Iztok Race Sobe Godina 00386 (0)51 646 333 00386 (0)40 794 061 Rodik 40, 6240 Kozina Materija 2a, 6242 Materija [email protected] [email protected] 00386 (0)51 637 890 00386 (0)5 6874 052, [email protected] 00386 (0)31 343 707 www.turizem-race-rodik.si [email protected] Hostel Kozina Pivovarna in pivnica »Svarog« Istrska ulica 2, 6240 Kozina Hrpelje, Reška c. 43, 6240 Kozina Krvavi Potok 00386 (0)40 289 329 Gostilna Race Ocizla [email protected] Rodik 25, 6240 Kozina Pivnica, pivovarna Flora 00386 (0)5 680 13 60

Tublje pri Hrpeljah Krvavi Potok 19, 6240 Kozina Hostel »Ociski raj« 00386 (0)5 680 20 09 Ocizla 1c, 6240 Kozina [email protected] Gostilna Trost 00386 (0)40 874 745 Gostilna s prenočišči »Pri Križmanu« www.pivnica-flora.si Rodik 97, 6240 Kozina [email protected], www.hostel-ocizla.si 24, 6240 Kozina 00386 (0)5 680 12 00 00386 (0)5 6800 700 Rodik [email protected] Hrpelje [email protected] www.prikrizmanu.si Gradišče pri Materiji Gostilna Mahorčič Motel in restavracija Jadranka Rodik 51, 6240 Kozina Hrpelje, Ulica Dragomirja B. Brkina 1, 00386 (0)5 6800 400, Gostilna Juriševič 6240 Kozina 00386 (0)41 679 588 Gradišče pri Materiji 3, 6243 Obrov 00386 (0)5 6800 450 [email protected] 00386 (0)5 688 80 17 [email protected] www.gostilnamahorcic.wordpress.com www.motel-jadranka.si Bač pri Materiji Kmetije s ponudbo Posestvo Brgod legenda: Lučetovi Prešnica 69 (Brgod), 6240 Kozina Pizzerija »Amico« Pečar Silvo 00386 (0)41 784 679 Bač pri Materiji 4, 6242 Materija – sadjarska kmetija Prešnica 11, 6240 Kozina [email protected] 00386 (0)5 687 41 50 – ponudba domačih pridelkov 00386 (0)41 280 973 www.brgod.si 00386 (0)51 210 543 – čebelar [email protected] – ponudba mesnih izdelkov Vrhpolje Bolčič Rado – sirar Markovščina Klanec 39, 6240 Kozina Anja Stopar Pangerc s.p. 00386 (0)40 343 778 Vrhpolje 20, 6240 Kozina Gostilna Baša [email protected] Markovščina 36, 6242 Materija Ekološka kmetija Železnik Paliska Mirko 00386 (0)5 687 41 03 Prodaja svežih in suhih mesnih Brkinska 8, 6240 Kozina 00386 (0)51 309 103 izdelkov 00386 (0)41 336 275 [email protected] Artviže 5, 6242 Materija http://www.sloveniaholidays.com/ 00386 (5)687 62 40, 00386 (0)41 583 883 gostilna-basa-materija.html www.ekokmetija-zeleznik.si Segulin Angel Slope 26, 6240 Kozina Prešnica 00386 (0)5 680 29 74 Sadjarska kmetija Pečar Prešnica 71, 6240 Kozina Izletniška kmetija »Pr' Birtovih« 00386 (0)31 666 894 Prešnica 39, 6240 Kozina Turistična kmetija »Pri Damjanu« [email protected] 00386 (0)41 437 104 Marsič Damjan [email protected] Slope 6, 6240 Kozina www.pr-birtovih.si 00386 (0)41 753 218 www.damjan-slope.com Kmetija Tomažič Boštjan Bernetič Jože Opara Tatre 9, 6243 Obrov Rodik 3f, 6240 Kozina Slope, 6240 Kozina 00386 (0)31 477 844 00386 (0)31 537 191 00386 (0)5 734 55 95 Renko Milan Slivje 14, 6242 Materija 00386 (0)41 687 110 Kmetija Brhanovi Damijan Bogataj Stane Ukovič [email protected] Bogdan Drožina Rodik 1, 6240 Kozina Materija 17b, 6242 Materija Gradišica 8, 6242 Materija 00386 (0)31 650 885 00386 (0)5 687 40 56 00386 (0)51 228 065 Šiškovič Igor www.kmetija-brhanovi.si Slivje 21, 6242 Materija Vladimir Bolčič Frane Kavre 00386 (0)41 729 561 Brkinska ulica 5, 6240 Kozina Jamska ulica 10, 6240 Kozina [email protected] Mahne Albin 00386 (0)5 995 62 13 00386 (0)5 680 27 70 Tatre 32, 6243 Obrov 00386 (0)31 451 025 Turistična kmetija »Pri Filetu« [email protected] Rado Lukovec Zvonko Sedmak Jelušič Franc www.mahne.si Rodik 5a, 6240 Kozina 17a, 6240 Kozina Slope 20 a, 6240 Kozina 00386 (0)5 6802 767 00386 (0)5 680 36 13 00386 (0)5 680 20 16 [email protected] Zdenko Benčič Vrhpolje 11, 6240 Kozina Vlado Pečar 00386 (0)31 321 324 Prešnica 43a, 6240 Kozina Kovačič Vijolica in Zvonko 00386 (0)5 680 12 98 Beka 1, 6240 Kozina 00386 (0)40 262 070

Predstavitvena brošura Občine Hrpelje - Kozina

Uredila: Ester Mihalič Besedilo: Ester Mihalič, Robert Kastelic, arhiv OHK Fotografije: Andrej Bolčič, Ester Mihalič, Dajana Čok, Metka Čok, Dejan Bernetič, Jadran Čeh, Ana Čeh, Nejc Ivančič, Darij Jelušič, Ivan Likar, Božica Mihalič, Tatjana Mihalič, Franc Malečkar, Slavko Gerželj, Mojca Filipčič, Marija Maruša Maraž, Minka Kos, Helena Race, Sadjarstvo Pečar, Andrejka Cunjac, Jaka Ivančič, arhivi društev in Občine Hrpelje - Kozina Namigi za pohodnike: Planinsko društvo Slavnik, Vojko Dobrila Namigi za kolesarje: Zmago Resinovič, Majda Rodica in Branko Dujmovič Lektoriranje: Nives Mahne Čehovin Oblikovanje: Jerneja Rodica

Viri: »Brkinska sadna cesta«, Društvo brkinskih sadjarjev, 2007 »Jama Dimnice«, Franc Malečkar, 2004 »Prazgodovinska gradišča«, Katja Hrobat, 2004

Izdajatelj: Občina Hrpelje - Kozina Tisk: Tiskarna Vek, Koper

Hrpelje, avgust 2015 Naši kraji in ljudje vas vabijo,

da jih obiščete.