občina Hrpelje-Kozina Na stičišču treh svetov Občina Hrpelje - Kozina Hrpelje, Reška cesta 14 6240 Kozina Telefon: 00386 (0)5 6800 150 www.hrpelje-kozina.si [email protected] Kratka predstavitev občine biserih naše neokrnjene narave, ogled številnih naravnih in kultur- nih znamenitosti ali kolesarjenje po urejenih in označenih kolesar- Na križišču cest, ki vodijo iz Trsta proti Reki in iz Ljubljane proti skih poteh. Prijazne gostilne s tradicijo in turistične kmetije vam Kopru, se na 196 km2 razprostira Občina Hrpelje - Kozina. Leži na nudijo oddih in dobrote iz domače kuhinje, po katerih so znane zanimivem stičišču treh svetov: Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. daleč naokoli. Ugodne klimatske razmere in naravne danosti daje- Na stiku Brkinov z apnenčastim Matarskim podoljem lahko obču- jo sadju Brkinov posebno vrednost. Naši sadjarji so vključeni v Br- dujete slikovito pokrajino s številnimi potoki, kraškimi pojavi in pe- kinsko sadno cesto. Spoznajte skrivnosti žganjekuhe in pridelave strostjo podzemnega sveta. Biser Malega Krasa je dolina Glinščice, kakovostnega sira in drugih mlečnih izdelkov. Poleg govedoreje in ki je zaznamovana kot krajinski park. Posebnost te doline se kaže drobnice je v prostoru čedalje bolj prisotna tudi konjereja z med- v njeni raznolikosti živalskih in rastlinskih vrst in pestrosti naravnih narodnimi konjeniškimi tekmovanji in jahalnimi šolami. okolij. Z vstopom v schengensko območje je ta prostor s sosednjo Domačini vam bodo radi povedali, kako so se v preteklosti pre- Italijo prosto prehoden in idealen za rekreativce. Če vas pot zapelje življali z oskrbo velikih mest, predvsem Trsta. Furmanstvo je do Čičarije, se čas v tem obmejnem pasu s sosednjo Hrvaško ustavi v različnih zgodovinskih obdobjih dajalo ljudem in krajem po- v komaj sluteni preteklosti tega že od nekdaj pomembnega prostora. sebno pestrost in živahnost. Občutili boste zrak, bogat z zdravjem, in prijaznost ljudi. Ne bo Naši kraji in ljudje vas vabijo, da jih obiščete. Verjamemo, da bos- vam odveč sprehod po označenih poteh, speljanih ob najlepših te mir in lepote krajev polno doživeli in se radi vračali. lepote Naši kraji in ljudje vas vabijo, da jih obiščete. Verjamemo, da boste mir in lepote krajev polno doživeli in se radi vračali. v prehrani ljudi nepogrešljivi jabolčni krhlji, kis in sok. Med Dobrote našega prostora ponudbo boste zagotovo našli odličen jabolčni štrudel (zavi- Sadje tek). Pridelovalci sadja so vključeni v Brkinsko sadno cesto. Brkini so znani po pridelavi kakovostnega sadja, pred- vsem jabolk in češp. Na podnebje odločilno vpliva lega Brkinski slivovec hribovite pokrajine na prehodu med mediteranskim »Ena češpa – en glažič«, modrujejo možje, ko v zimskem svetom in celinskim delom Slovenije. Prve zametke sad- času posedajo ob bakrenih kotlih in kuhajo Brkinski sli- jarstva zasledimo v 18. in 19. stoletju. Brkinska jabolka so vovec, ki ima od leta 2009 zaščiteno geografsko poreklo. bila znana daleč naokoli, prodajala so se tudi na Duna- ju, v Parizu in Londonu. Poleg plantažnih sadovnjakov Kraški brinjevec … tipično podobo Brkinov ustvarjajo travniški sadovnjaki je zdravilo. Pridelava brinjevca je na Krasu in v Brkinih po terasah in posamično drevje ob njivah. znana najmanj 200 let in že od nekdaj je cenjen kot zdra- Slive uporabljamo na raznovrstne načine: od marmelade in vilo za številne težave. Za en liter brinjevca je potrebno kompotov do nadevov za sladice, vsekakor pa so nepogreš- nabrati 10 do 15 kilogramov brinovih jagod. Zaščita geo- ljive v domačih kuhanih njokih. »Jabolko na dan, odžene grafskega porekla za Kraški brinjevec temelji na nabiranju zdravnika stran«, znajo pri nas povedati že otroci. Jabolko jagod na točno določenih področjih, enotni tehnologiji je bogat vir vitaminov, naravnih sladkorjev, organskih ki- izdelave in enotnem označevanju. Ponudnike najdete na slin, pektinov, taninov in mineralnih snovi. Že od nekdaj so priloženem zemljevidu in na zadnjih straneh brošure. Med … Kulinarika je pol hrana, pol zdravilo. Kraški medovi so zaradi podneb- Ob stari furmanski poti Reka–Trst so zrasle številne go- nih razmer in mikroklime po svoji vsebini suhi in zreli, stilne z dolgo tradicijo (jota, njoki z divjačinskim gola- zelo bogati z minerali in rudninskimi snovmi ter encimi. žem, češpovi njoki, stare slovenske jedi, štrudel). Danes Tipični kraški medovi so rešelika, divja češnja, akacija, trav- ponudbo dopolnjujejo restavracije s picami, peko odoj- niška kadulja, kostanj, hrast, lipa, ajda in žepek ter bršljan. ka ter nekaterimi primesmi dalmatinske kuhinje, pivnice s tipično hrano ter ponudba turističnih kmetij z domačo Sir in suhe mesnine hrano, pridelano doma. Veščina in tradicija reje koz, ovc in goveda je doma tudi v slepih dolinah in na slemenih Brkinov, na kraških trav- Pivovarne nikih na pobočju Slavniškega pogorja ter na Malem Kra- V zadnjem obdobju so v naših krajih svoj kamenček su. Nekdaj edini vir preživljanja, danes pa igra ključno v mozaiku gostinske ponudbe dodale tudi pivovarne in vlogo pri ohranjanju življenjskega ciklusa tega naravnega pivnice, saj lahko pri nas poskusite kakovostna domača prostora. Pridelava mleka in izdelava sira ter drugih piva kar šestih pivnic: pivnici Mahnič in Tonca na Kozini, mlečnih dobrot imata v teh krajih svojo tradicijo, kloba- Pivnica Flora v Krvavem Potoku, Križman v Tubljah pri se, pršut, panceta in druge mesne dobrote pa posebno Hrpeljah, Svarog v Hrpeljah in Pivnica Finida pri Obro- mesto v skoraj vsakem gospodinjstvu po vaseh. vu. Vsako ima svoj okus. Vabimo vas, da jih poskusite. naravaNe bo vam odveč sprehod po označenih poteh, speljanih ob najlepših biserih naše neokrnjene narave. Zanimive destinacije suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Jama Dimnice Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame Redni obiski po turističnih poteh: vsako nedeljo ob 15.30 uri z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega ali po dogovoru (tudi naravoslovni dnevi in jamski trekingi): z normalnim reliefom in podzemlja s površjem, različnih Jamarsko društvo Dimnice Koper procesov, ki oblikujejo kraške votline, kapniških tvorb za Info: 00386 (0)41 693 014 Guinnessovo knjigo rekordov in dokazov človekovega GPS N 45.5637 E 14.0401 sožitja z naravo in preteklostjo. Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina–Reka, sta dve okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje brezno in skozi manjšega iztiska toplejši jamski zrak. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Nekdaj so okoličani domne- vali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice. Dimnice je okoli osem kilometrov dolga in 180 m globo- ka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so Cerkev s freskami Toneta Kralja v Slivju Krajinski park doline Glinščice http://www.hrpelje-kozina.si/za-obiskovalca/ http://www.hrpelje-kozina.si/za-obiskovalca/ GPS N 45.5714 E 14.0449 GPS N 45.6012 E 13.9258 (izhodišče) Velika župnijska cerkev v Slivju je posvečena svetemu Slikovita dolina in kanjon, ki ga je ustvaril tok reke, priva- Martinu. Zgrajena je bila leta 1697, večinoma v roman- bljata številne ljubitelje narave, jamarje in plezalce. Lepo skem slogu. Cerkev ima podolgovato ladjo s stranskima urejena sprehajalno-kolesarska pot in druge pešpoti, ki nišama. Njena posebnost je poslikava stropa in zgornjega so speljane skozi pestro krajino z ilirskim, sredozemskim dela leve in desne stene osrednjega dela cerkve s freska- in alpskim rastlinstvom, vodijo do jam s starodavnimi na- mi znanega slovenskega umetnika, velikega domoljuba pisi ter do izvirov in razglednih točk z edinstvenim pog- Toneta Kralja. Tone Kralj je v letih 1943–44 drzno upo- ledom na Tržaški zaliv. Izredno slikovit je tudi 36-metrski dobil negativne like iz biblijskih zgodb kot fašistične ter slap Supet, ki včasih pozimi poledeni. Ostanki rimskega v okroglih reliefih križevega pota prikazal grozoto vojne vodovoda, razvaline gradu Lorencon, Muhovega gradu in trpljenje slovenskega naroda. in starih mlinov ter cerkev svete Marije pričajo o bogati zgodovini teh krajev. Po vsej dolini so označene poti. Ena osrednjih rekreacijskih poti je speljana po opušče- ni trasi stare železnice. Pot se pričenja bodisi na odcepu glavne ceste Kozina–Koper za Klanec, bodisi pod vasjo Naravoslovno-zgodovinska učna pot Hrpelje Nasirec ali pod Mihelami, odvisno, kako dolgo se želite Info za obisk: Vladimir Grželj, 00386 (0)31 539 028, sprehajati ali kolesariti. Poteka po krajinskem parku do- in Darij Jelušič, 00386 (0)41 282 453 line Glinščice na območju Občine Hrpelje - Kozina in GPS N 45.6033 E 13.9469 (izhodišče) sosednje Občine Dolina v Italiji. Pot se prične pri osnovni šoli v Hrpeljah. Dolga je 4,5 km in pelje mimo zanimivosti naravne in kulturne dediščine Hrpelj: vaški vodnjaki v vasi, cerkvica sv. Antona na hribu, »kalonje« starih domačij, Lijakov kal, Štirn’ca – nekdaj edi- ni vodni vir, kamor so žene hodile po vodo, spodmol, kjer danes domuje jazbec, pečina, ki je pastirjem služila za zave- tišče, ter »škavnice« z vodo. Pot je označena s kamni, posli- kanimi s kuščarjem zelencem. Drevesa in grme prepoznamo Spodnji slap na Glinščici v soteski Botač. Vir: www.klanec.si/Glinscica s pomočjo tablic s slovenskimi in latinskimi imeni. Prijazni Stoletna lipa pred cerkvijo v Klancu z obsegom 710 cm vodiči vam bodo pripovedovali legendo o skrivnostni »sto- zaseda tretje mesto med lipami v Sloveniji. penjci« Matere božje, o skritem zakladu, o zgodovini apne- Vir: www.klanec.si/Glinscica nic in ledenic ter še o marsičem. V vsakem letnem času! Spominska tigrovska krožna pot Ocizla–Beka Brkinska sadna cesta Info: Joško Povh, 00386 (0)31 423 952 www.sadjarji.eu GPS N 45.5903 E 13.9086 (izhodišče) V brkinskem sadnem okolišu se s sadjarstvom ukvarja V Ocizli so v spomin na domačine Tigrovce, prve bor- okoli 120 sadjarjev. Skupaj imajo zasajenih 153 ha sadov- ce za slovensko zemljo in besedo, uredili pot ob narav- njakov jablan, hrušk, češpelj, lesk, višenj, breskev in če- nih in kulturnih znamenitostih Ocizle in Beke (4 km od šenj.