Slovensko Nacionalno Vprasanje.Indd
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana 2006 Bojan Godeša SLOVENSKO NACIONALNO VPRAŠANJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO ZBIRKA RAZPOZNAVANJA/RECOGNITIONES 2 Bojan Godeša SLOVENSKO NACIONALNO VPRAŠANJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Urednik: dr. Žarko Lazarević Izdal in založil: Inštitut za novejšo zgodovino Za založnika: prof. dr. Jerca Vodušek Starič Recenzenta: prof. dr. Jerca Vodušek Starič, dr. Stane Granda Oblikovalec: Andrej Verbič Prevod povzetka: Andrej Turk Računalniški prelom: Uroš Čuden, MEDIT d.o.o. Tisk: Grafika-M s.p. Izid knjige so podprli: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)”1941/1945” 323.1(497.4)”1941/1945” GODEŠA, Bojan GOSlovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vprašanje / Bojan Godeša ; [prevod povzetka Andrej Turk]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 2 ISBN-10 961-6386-08-5 ISBN-13 978-961-6386-08-1 229902080 Petri, Matiji in Ani Pregled vsebine PREDGOVOR 9 OSVOBODILNA FRONTA, REVOLUCIJA IN NACIONALNO VPRAŠANJE 15 Priprave na revolucijo 17 Ustanovitev Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora 45 Dolomitska izjava 65 Izza kočevskega zbora – med pričakovanji in stvarnostjo 126 Kocbekova misija v Rimu poleti 1944 138 PRIMORSKA – SLOVENSKI KOMUNISTI MED NACIONALIZMOM IN INTERNACIONALIZMOM 159 “Naš odnos do Italijanov naj bo miren in dostojen, toda nič več”. Slovenski komunisti in Italijani na Primorskem 161 Primorska sredina in predvojni primorski protifašizem v očeh slovenskih komunistov med drugo svetovno vojno 185 7 KATOLIŠKI TABOR MED BALKANOM IN SREDNJO EVROPO 199 Slovenska ljudska stranka in vprašanje državnopravnega položaja Slovenije po napadu sil osi na Jugoslavijo 201 Pobuda patra Kazimirja Zakrajška za ustanovitev slovenske države poleti 1941 v Združenih državah Amerike 245 Ehrlich in zasnova slovenske države 268 Škof Rožman in vprašanje državnega okvira med drugo svetovno vojno 306 New York Times o načrtih za samostojno slovensko državo med drugo svetovno vojno 315 Srednjeevropski integracijski načrti med letoma 1918 in 1945 ter Slovenci 335 POVZETEK 355 SUMMARY 369 VIRI IN LITERATURA 383 OSEBNO KAZALO 403 8 Predgovor Pričujoča knjiga je rezultat večletnega raziskovalne- ga dela, ki ga – ob drugih raziskovalnih temah – izvajam na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, njegove izsledke pa sem sproti objavljal v znanstvenih revijah oziroma predstavil na znanstvenih srečanjih. V knjigi obravnavana problematika reševanja bodočega državno- pravnega okvira Slovenije med drugo svetovno vojno in s tem povezanega slovenskega nacionalnega vprašanja predstavlja tematiko, ki je imela v vseh obdobjih sloven- ske novejše zgodovine pomembno mesto. Kljub temu da je bilo to eno od osrednjih vprašanj problematike druge svetovne vojne na Slovenskem, po ideološki sprostitvi in padcu komunizma konec osemdesetih let ta problem ni bil v središču pozornosti slovenske strokovne pa tudi ne širše javnosti. Zasenčila so ga druga vprašanja, ki so se zdela pomembnejša in aktualnejša, morda pa tudi pripravnejša v oživljenem kulturnobojnem ozračju, ki je na Slovenskem zavladalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani velja opozoriti, da se vprašanja, ki jih obravnava pričujoča knjiga, na prvi pogled verje- tno tudi niso zdela preveč vznemirljiva in sporna, da bi jih bilo potrebno na novo osvetliti. Kljub temu, da se je v Sloveniji v času okupacije med letoma 1941–1945 raz- vnel tudi notranji spopad med dvema taboroma (Osvo- bodilno fronto pod vodstvom komunistov in protirevo- lucijo) in da je med njima vladala nespravljivost, se je tekom okupacije razvil na obeh straneh v bistvu zelo podoben narodnopolitični program. Ta je še vedno bil PREDGOVOR 9 Zedinjena Slovenija, nepresežen narodnopolitični ideal iz leta pomladi narodov 1848, v federativno obnovljeni in razširjeni jugoslovanski državi. Ob teh v slovenskem zgodovinopisju že uveljavljenih ugotovitvah pa podrob- nejša razčlemba dilem, ki so se pojavljale pri oblikova- nju narodnopolitičnih programov – te so bile dostikrat prezrte oziroma včasih celo namenoma zamolčane – ka- že celotno problematiko v nekoliko drugačni podobi kot smo jo bili doslej vajeni. Razkrije se nam, da so se v obeh med vojno sprtih taborih (v protirevolucionarnem velja to le za katoliško stran) pojavljale najrazličnejše dileme in predlogi, povezani z vprašanjem bodočega državno- pravnega Slovenije (povezovanje na Balkan ali v Srednjo Evropo), tako da sprejetje jugoslovanskega državnega okvira ni bilo povsem samoumevno kot bi lahko skle- pali na podlagi dosedanjih raziskav. Pot do odločitve za jugoslovanski državni okvir je bila pri obeh taborih sicer samosvoja, toda za obe strani velja, da je bila komple- ksna in protislovna. Po drugi strani je potrebno poudariti dejstvo, da sem se zastavljene problematike skušal lotiti čimbolj celovito. Tako sem pri obravnavi upošteval oba sloven- ska tabora, kar bi sicer moralo biti samoumevno, a so v dosedanjih raziskavah nacionalne problematike med drugo svetovno vojno – velika večina jih je nastala v ča- su pred vzpostavitvijo demokracije, ko verodostojne pri- merjave med vojno sovražnih taborov niso bile zaželene – skoraj izključno prevladovali pogledi med vojno zma- govite strani. Pri tem sem mi je zdelo zelo pomembno, da sem nacionalno problematiko umestil v širši okvir medvojnega dogajanja na Slovenskem, katerega podo- ba se je od konca osemdesetih let dvajsetega stoletja naprej v mnogočem spremenila, predvsem kar zadeva prehod iz črnobelega prikazovanja v kompleksno in po- globljeno znanstveno-kritično obravnavo. V kontekstu takšnega pristopa raziskovanja se je izkazalo, da so z drugo svetovno vojno Slovenci postali nacionalno bolj zreli. To obdobje predstavlja pomembno prelomnico v nacionalnem pogledu, saj z opredelitvijo slovenskih liberalcev za federativno ureditev na slovenskem po- litičnem prizorišču ni bilo več politične skupine, ki bi zagovarjala unitarizem in centralizem. Uresničitev na- 10 cionalnih ciljev je spričo znanega medvojnega razpleta pripadla slovenskemu osvobodilnemu gibanju. Tako so na podlagi pravice narodov do samoodločbe sprejeti avnojski odloki o federalni ureditvi nove jugoslovanske države pomenili pomemben odmik od Karadjordjevićeve predvojne Jugoslavije in korak k formalno-pravni vzpo- stavitvi slovenske državnosti. V državnopravnem pogle- du so Slovenci v novi jugoslovanski skupnosti pridobili nekatere pomembne atribute državnosti pa tudi pomen in vpliv Slovenije in Slovencev je bil novi državi večji kot pa v predvojni monarhiji. A vse te nesporne pridobitve v isti sapi relativizira dejstvo, da je bila odločitev za Ju- goslavijo sprejeta brez vsakršnih vnaprejšnjih zagotovil o položaju Slovenije v novi državni skupnosti. Avnojske odloke, na katerih je temeljila povojna jugoslovanska država, lahko ocenimo za kompromis med različnimi koncepti povojne notranje ureditve države, ki so se te- daj pojavljali v jugoslovanskem vodstvu osvobodilnega gibanja. Razhajanja se niso bistveno razlikovali od di- lem, ki so se porajale ob nastanku nove južnoslovanske države leta 1918. Po vojni sta se nasprotna pogleda na notranjo ureditev Jugoslavije le še izkristalizirala in se nato spopadala s spremenljivo srečo ves povojni čas, sprva sicer res prikrito, prvič javno pa v polemiki med Dušanom Pirjevcem in Dobrico Ćosićem. Nato se je spor le še stopnjeval in po Titovi smrti, ko ni bilo več naj- pomembnejšega blažilca teh razlik, dosegel vrhunec v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja, ko je jugo- slovanska država razpadla. V prelomnih devetdesetih letih preteklega stole- tja ni prišlo le do uvedbe parlamentarne demokracije, temveč tudi do državne osamosvojitve Slovenije, zato se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj ni do tega do- godka prišlo že po drugi svetovni vojni. Večkrat se je pokazalo, da so možnosti korenitejših sprememb meja in državnih okvirov izvedljive le ob večjih mednarodnih prelomnicah, med katere sodi tudi druga svetovna voj- na. Izsledki raziskave prikažejo, da je bilo med politič- nimi dejavniki odprtih več različnih opcij glede rešitve slovenskega državnopravnega okvira, med katerimi ni bila izključena niti misel na slovensko državo. Pri tem je potrebno dodati, da je šlo le izjemoma (nekaj časa PREDGOVOR 11 pri slovenskih komunistih, pri Lambertu Ehrlichu) za zamisli, ki so bile conditio sine qua non njihovega tre- nutnega političnega delovanja, prevladovalo je namreč razmišljanje o samostojni slovenski državi kot zasilni možnosti rešitve slovenskega vprašanja, če Jugoslavi- je zaradi morebitnih mednarodnopolitičnih razlogov ter sporov med Srbi in Hrvati ne bi bilo mogoče obnoviti. Ta- ko stališče je zagovarjala zlasti katoliška stran (z izjemo “stražarjev”), medtem ko so bili liberalci edina politična sila na Slovenskem, ki so vseskozi vztrajali izključno na Jugoslaviji pod Karadjordjevićevim žezlom ter niso iskali drugih alternativ. Značilno je, da so v Slovenski ljudski stranki obstoj omenjenih alternativnih načrtov vedno prikrivali, tako med vojno kot tudi po njej. Med vojno se je to dogajalo predvsem zaradi bojazni pred od- zivi srbskih politikov, po vojni pa zlasti zaradi sporov s “stražarji”, ki so se zavzemali za samostojno slovensko državo. Pri tem je potrebno še posebej poudariti, da je ne le neugoden mednarodnopolitični okvir med in po drugi svetovni vojni, ki ni bil naklonjen pobudam kot je ustanovitev samostojne slovenske države, temveč tudi zelo skromno zaupanje v zmožnost obstoja in prežive- tja samostojne slovenske