DOCSLIB.ORG

Prispevki Za Novejšo Zgodovino

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prispevki Za Novejšo Zgodovino INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XLII Ljubljana 2002 Številka 3 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), dr. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), dr. Boris Mlakar, dr. Jože Pirjevec, dr. Janko Prunk, dr. Franc Rozman Redakcija zaključena 2. 12. 2002 Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Prevodi: Andrej Turk - angleščina, Sabine Rutar - angleščina Bibliografska obdelava: Nataša Kandus Izdaja: Inštitut za novejšo zgodovino SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija tel. (386) 01 200 31 20, fax (386) 01 200 31 60 e-mail (glavni urednik) [email protected] Založil: Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Računalniški prelom: MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk: Grafika - M s.p. Cena: 3000 SIT Zamenjave (Exchange, Austausch): Inštitut za novejšo zgodovino SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Prispevki za novejšo zgodovino so indeksirani v bazi Historical Abstract Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 3/2002 3 Kazalo RAZPRAVE - ARTICLES Zvonko Bergant, Ivan Tavčar in narodno vprašanje: od slovenstva k jugoslovanstvu .......................................................................................... 5 Ivan Tavčar and the National Question: from Slovenism to Yugoslavism UDK 929 Tavčar I.:323.1(=163.6) Sabine Rutar, Emancipacija s pomočjo izobrazbe : italijanska in slovenska socialdemokratska izobraževalna društva v habsburškem Trstu (1899-1914) ............................................................... 21 Emancipacion with a help of Education : Italian and Slovene Social Democrat Educational Circles in Austro-Hungarian Trieste (1899-1914) UDK 329.14:374.73(450.361 Trst)"1899/1914" Jure Gašparič, Finis Austriae et Hungariae (Razpad Habsburške monarhije in oblikovanje nasledstvenih držav - Republike Češkoslovaške in Kraljevine SHS) ....................................................................................... 37 Finis Austriae et Hungariae (The Disintegration of the Habsburg Monarchy and the Formation of States-successors: the Czechoslovak Republic and the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes) UDK 321(497.1+437)"1918" Jurij Perovšek, Jugoslovanska nacionalna stranka in vprašanje slovenske banovine 1939-1941 ................................................................... 49 The Yugoslav National Party and the Question of a Slovene Banovina (1939-1941) UDK 329.12 JNS:323(497.1)"1039/1941" Nevenka Troha, Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja ..................................................................... 61 Elections in the Koper District in Zone B of the Free Territory of Trieste UDK 324(497.4-15 STO)"1950/1952" Marija Čipić Rehar, Priprava, sprejem in pomen protokola med SFRJ in Svetim sedežem ....................................................................... 75 The Preparation, Adoption and Significance of the Protocol between the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the Holy See UDK 261.7(497.1)"1964/1966" 4 Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 2/2002 OBLETNICE - JUBILEES Janko Prunk - šestedesetletnik (Ervin Dolenc) ............................................. 91 IN MEMORIAM Zdravko Klanjšček (Damijan Guštin) ........................................................... 95 OCENE IN POROČILA - REPORTS AND REWIEWS Andrej Rahten, Pozabljeni slovenski premier (Peter Vodopivec) .................. 99 Janez A. Arnež, Slovenska ljudska stranka 1941-1945 (Boris Mlakar) ......... 103 Božo Repe, Jutri bo nov dan (Zdenko Čepič) .............................................. 106 Slovenska osamosvojitev 1991 : pričevanja in analize (Metka Gombač) ...... 118 Posavje v letih 1989-1991 : spominski zbornik (Damijan Guštin) ............... 122 Mark Mazower, Temna celina (Janko Prunk) .............................................. 125 Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 3/2002 Uredniška navodila avtorjem1 1. Prispevki za novejšo zgodovino so znanstvena revija, izdaja jo Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Kongresni trg 1. Revija objavlja izključno članke s področja novejše zgodovine. 2. V reviji so objavljeni prispevki v slovenskem jeziku, povzetki (summary) pa v angleškem ali nemškem ali italijanskem ali francoskem, izvleček (abstract) pa v angleškem. 3. Prispevek oddan uredništvu lahko obsega do 24 enostransko tipkanih strani s po 30 vrsticami na stran (43.200 znakov). Prispevek mora biti oddan na disketi (z navedbo urejevalnika) in v odtisu. Avtor mora navesti sledeče podatke: ime in priimek, akademski naslov, delovno mesto, ustanovo zaposlitve, njen naslov in morebitni naslov elektronske pošte (e-mail). 4. Oddani prispevek mora imeti tudi izvleček in povzetek (praviloma do 3000 znakov - 45 vrstic). Izvleček (do 250 besed) mora biti razumljiv sam po sebi brez branja celotnega besedila članka; pri pisanju se uporabljajo celi stavki; izogibati se je treba slabše znanim kraticam in okrajšavam. Izvleček mora vsebovati avtorjev primarni namen oziroma doseg članka, razlog zakaj je bil napisan ter opis tehnike raziskovalnega pristopa (osnovna metodološka načela). K izvlečku mora avtor dodati ključne besede, ki odražajo vsebino prispevka in so primerne za indeksiranje. Oddani prispevek mora imeti navedbo ustrezne klasifikacije - kategorije uveljavljene v sistemu COBISS (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, poljudni članek, ...). 5. Besedilo prispevka mora biti pregledno in razumljivo strukturirano, tako da je mogoče raz- brati metodo dela, rezultate in sklepe. Na koncu mora biti navedena uporabljena literatura in arhivski fondi. 6. Opombe morajo biti pisane enotno. So vsebinske (avtorjev komentar) in bibliografske (na- vedba vira, uporabljene - citirane literature). Bibliografska opomba mora ob prvi navedni vsebovati celoten naslov oz. nahajališče: ime in priimek avtorja: naslov dela (ko gre za objavo v reviji ali zborniku naslov le-tega), kraj in leto izida, strani (primer: monografija: Jurij Perovšek: Liberalizem in vprašanje slovenstva : nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918-1929. Ljubljana: Modrijan, str. ...; revija/zbornik : Ervin Dolenc: Slovensko zgodo- vinopisje o času med obema vojnama in kulturna zgodovina. V: Prispevki za novejšo zgo- dovino, 38, 1998, št. 1-2, str. 43-57.), nato pa se uporablja smiselna okrajšava (navajati: dalje ...). Pri navajanju arhivskih virov je treba navesti najprej arhiv (ob prvi navedbi celotno ime, v primeru da ga uporabljamo večkrat nevesti okrajšavo v oklepaju), ime fonda ali zbirke (signaturo, če jo ima), števiko fascikla (škatle) in arhivske enote; mogoče ja navesti tudi naslov navajanega dokumenta. 7. Prispevki so recenzirani; recenzije so anonimne. Na osnovi pozitivnega mnenja recenzentov je prispevek uvrščen v objavo. 8. Za znanstveno vsebino prispevka in točnost podatkov odgovarja avtor. 9. Uredništvo prejete prispevke lektorira, avtor lekturo pregleda in jo avtorizira. Uredništvo po- sreduje avtorju prvo korekturo prispevka, ki jo mora vrniti uredništvu v roku treh dni. širjenje obsega besdila ob korekturah ni dovoljeno. Pri korekturah treba uporabljati korek- turna znamenja navedena v Slovenski pravopis (1962), Slovenski pravopis 1. Pravila (1990). Drugo korekturo opravi uredništvo. 10. Dodatna pojasnila lahko dobijo avtorji na uredništvu. 1 Periodična publikacija mora redno (v vsakem zvezku) objavljati navodila avtorjem, v katerih uredništvo avtorjem definira svojo uredniško politiko ter jim predstavi svoja vsebinska in tehnična na- vodila, katerih se morajo pri pripravi prispevka držati. Navodila avtorjem v znanstveni reviji Prispevki za novejšo zgodovino temeljijo na Navodilih za oblikovanje znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij, ki jih sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije (glej v spletni strani MŽZŠ: http//www.mszs.si/slo/znanost/sifranti/sifranti10.asp). Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 3/2002 5 1.01 UDK 929 Tavčar I.:323.1(=163.6) Prejeto 26. 4. 2002 Zvonko Bergant* Ivan Tavčar in narodno vprašanje: od slovenstva k jugoslovanstvu IZVLEČEK Kot mnogi njegovi sodobniki v avstroogrski državi je tudi eden izmed voditeljev kranjskih naprednjakov Ivan Tavčar pri vprašanju narodnosti v ospredje postavljal zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika v šolah in drugih javnih institucijah. V omiki v maternem jeziku je namreč videl pomemben temelj za uveljavitev trdne slovenske zavesti. A iz pristaša slovenstva se je Tavčar po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev preobrazil v zagovornika jugoslovanstva. Njegovo delovanje je bilo tudi z narodnega vidika močno strankarsko pogojeno, temeljni cilj je tako videl v ohranitvi pozicije stranke, ideologije in sloja, katerim je pripadal oziroma jih zastopal. Vendar je Tavčar z naglaševanjem višje meščanske omike, ki je bila možna tudi na temelju slovenske kulture in jezika, pomembno prispeval k poslovenjenju oziroma utrditvi slovenske narodne zavesti mestnega prebivalstva na Kranjskem. Ključne besede: Ivan Tavčar, liberalizem, narodno vprašanje, slovenstvo, jugoslovanstvo ABSTRACT IVAN TAVČAR AND THE NATIONAL QUESTION: FROM SLOVENISM TO YUGOSLAVISM Like many of his contemporaries in the Austro-Hungarian State, Ivan Tavčar, one of the leading Carniolan
Load more

Recommended publications
  • Conference Report 2007
    EUROPEAN UNION 2020: ENLARGING AND INTEGRATING CONFERENCE REPORT 1 CONTENT Preface 4 MISSION Conference Report 6 Programme 8 Selected Keynote Speeches 10 Participants 80 Slovenian Prime Minister Janez Janša and Slovenian Sponsors 82 The Forum aims to bring together top political Minister of Foreign Affairs Dimitrij Rupel with Confer- leaders, business executives, and experts, and to ence participants at Bled castle Organisers 84 generate commitments for implementation of new strategies designed to allow Europe to better use its strategic weight and space. 2 3 PREFACE The Second Bled Strategic Forum, which convened just As such, it is necessary to make clear what we can offer This leads me to my final point: When we came up with months before the start of the first Slovenian EU presi- to those Eastern European neighbours who are cur- the idea of establishing the Bled Strategic Forum, our dency, hoped to accomplish some important priorities. rently part of the European Neighbourhood Policy. intention was to create an informal platform where high Among these priorities was a vision for the EU’s future, Does the ENP provide the appropriate answers to the level participants from different backgrounds could which was reflected in the forum’s title “European Union aspirations of these countries and furthermore, how gather and discuss a variety of pertinent challenges con- 2020: Enlarging and Integrating”. The title alludes to can the ENP be improved? What are the borders of fronting Europe. I think we have again succeeded in an old dilemma discussed by politicians and in academic Europe, and is it at all possible to define them? In our achieving this goal.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • News from Slovenia
    Vol 2, No 42 4 December 2000 CER INFO News from Slovenia front page All the important news overview Andrea Mrozek since 25 November 2000 our awards The Nation's Culture CER cited Brian J Požun subscribe Sam Vaknin Misreading Serbia advertising classifieds Slovenia gets its sixth Brian J Požun submissions government Ljubljana jobs at CER For the fourth time, Janez Drnovšek was confirmed last internships week as Slovenia's Prime Minister. Late this week, he Catherine Lovatt CER Direct secured parliamentary approval for his ministerial candidates Romania's Choice e-mail us by 66 votes to 20. The governing Liberal Democrats (LDS), United List of Social Democrats (ZLSD), SLS+SKD Slovene Wojtek Kość People's Party and Pensioners' Party (DeSUS) coalition Missing the Point ARCHIVES holds 58 of the 90 seats in the National Assembly. The new year 2000 government should officially assume power on Monday. Focus: year 1999 The most recognizable of the new (old) names include Fischerová by subject Dimitrij Rupel, who is now foreign minister for the third time, Madelaine Hron by author and Igor Bavčar, who is the minister of European Affairs for Interviewing Daniela EU Focus the second time. Drnovšek's LDS hold eight of the 14 Fischerová kinoeye ministerial posts, while the ZLSD and SLS+SKD each hold books three. DeSUS, with only four seats in the Assembly, were Daniela Fischerová not accorded any ministerial posts. A Letter for press President news Eisenhower search Austria still unsatisfied with Krško Madelaine Hron Fingers Pointing MORE The European Commission's PHARE program released a Somewhere Else ebookstore study this week which shows that the nuclear power plant in pbookshop the city of Krško (Jederska Elektrarna Krško, JEK) is sitting on geologically stable land.
    [Show full text]
  • Nekaj Utrinkov Iz Političnega Življenja Na Svobodnem Tržaškem Ozemlju (1947–1954), 677–692 2019
    2019 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 308:327(450.361)"1947/1954" Prejeto: 3. 8. 2019 Nevenka Troha dr., znanstvena svetnica v p., Zgornje Pirniče 133, SI–1215 Medvode E-pošta: [email protected] Nekaj utrinkov iz političnega življenja na Svobodnem tržaškem ozemlju (1947–1954) IZVLEČEK Članek obravnava politično organiziranost v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja s poudarkom na posledicah razcepa v komunističnih vrstah po objavi resolucije Informbiroja junija 1948. Obravnava tudi nekatera druga ključ- na dogajanja v času obstoja STO (1947–1954), kot so občinske volitve v letih 1949 in 1952 ter dogajanja v času pogajanj za njegovo razdelitev med Italijo in Jugoslavijo. KLJUČNE BESEDE Svobodno tržaško ozemlje, cona A STO, Komunistična partija STO, Informbiro, Londonski memorandum, Slovenci v coni A STO, Italijani v coni A STO, slovensko (jugoslovansko)-italijanska meja ABSTRACT A FEW IMPRESSIONS ON THE POLITICAL LIFE IN THE FREE TERRITORY OF TRIESTE (1947–1954) The article presents the political organization in Zone A of the Free Territory of Trieste (FTT), with an emphasis on the aftermath of the split in the communist ranks following the publication of Informbiro’s resolution in June 1948. The article also addresses a few other crucial developments that punctuated the existence of FTT (1947–1954), such as municipal elections in 1949 and 1952, as well as events surrounding the negotiations for the division of the territory in question between Italy and Yugoslavia. KEY WORDS Free Territory of Trieste, Zone A FTT, FTT Communist Party, Informbiro, London Memorandum, Slovenes in Zone A FTT, Italians in Zone A FTT, Slovenian (Yugoslav) border, Italian border 677 NEVENKA TROHA: NEKAJ UTRINKOV IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU (1947–1954), 677–692 2019 Uvod ne Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, je tako ostala pod upravo anglo-ameriške Za- S podpisom mirovne pogodbe med pridruženimi vezniške vojaške uprave (ZVU), cona B, ki je obse- silami in Italijo 10.
    [Show full text]
  • A Long Way Home: Representations of the Western Balkans in Political And
    Dolga pot domov tanja petroviæ tanja isbn 961-6455-55-8 12,00 eur 12,00 9 789616 455558 DOLGA POT DOMOV Reprezentacije zahodnega Balkana v politiènem in medijskem diskurzu Political and Media Discourses Media and Political Representations of the Western Balkans in in Balkans Western the of Representations A LONG WAY HOME WAY LONG A 9 789616 455558 789616 9 12,00 eur isbn 961-6455-55-8 isbn tanja petroviæ A Long Way Home A Long Way oovitek.inddvitek.indd 1 226.10.20096.10.2009 112:46:272:46:27 doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, roman kuhar jef verschueren, igor þ. þagar Medijske podobe homoseksualnosti Retorika begunske politike v Sloveniji Media the in Violence sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, petrovec dragan breda luthar brankica petkoviæ Politika teletabloidov Medijsko lastništvo Up Her Making valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc urša legan, jerca vendramin, valerija darren purcell jernej rovšek drglin, zalka vidmar, h. ksenija hrþenjak, majda Slovenska drþava na internetu Zasebno in javno v medijih Freedom of Non-accountability of Freedom tonèi a. kuzmaniæ mitja velikonja bervar gojko Bitja s pol strešice Evroza Serving the State or the Public the or State the Serving karmen erjavec, sandra b. hrvatin, brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, hrvatin b. sandra barbara kelbl lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, s 1990 the in Slovenia in Policy Media Mi o Romih marko prpiè, roman kuhar Perceptions and Preferences Media sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ marko hrvatin, b. sandra Mediji za drþavljane hrvatin b. sandra nahtigal, neva matevþ krivic, simona zatler prpiè, marko petkoviæ, brankica Svoboda tiska in pravice posameznika brankica petkoviæ, sandra b.
    [Show full text]
  • H Is to R Ič Ni S E M In
    12 Jure Volčjak 12 Lilijana Žnidaršič Golec Irena Selišnik Gentiana Kera Mojca Žagar Karer Anja Benko Historični seminar Silvo Torkar 15 € Historični seminar 12 http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf HISTORIČNI SEMINAR http://zalozba.zrc-sazu.si HS_12_OVITEK.indd 1 11. 04. 2016 12:34:21 Historični seminar 12 Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Ljubljana 2016 HS_12_konec.indd 1 11. 04. 2016 12:32:14 HISTORIČNI SEMINAR 12 Uredniški odbor Katarina Keber, Katarina Šter, Luka Vidmar, Mojca Žagar Karer Znanstvena monografija je recenzirana. Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Jezikovni pregled slovenskih delov besedila Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Prevod in jezikovni pregled angleških delov besedila Mitja Trojar Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Založil Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada 150 Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-902-2, COBISS.SI ID=284384512. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.1(082) 930.85(082) HISTORIČNI seminar 12 / uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer ; [prevod Mitja Trojar]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 Dostopno tudi na: http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf ISBN 978-961-254-901-5 1. Šter, Katarina 284384000 © 2016, Založba ZRC, ZRC SAZU Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).
    [Show full text]
  • Dve Two Domovini Homelands
    DVE 9 DOMOVINI TWO HOMELANDS Dve domovini / Two Homelands 9 Razprave o izseljenstvu Migration Studies Uredniški odbor dr. Marjan Drnovšek, akad. dr. Ferdo Gestrin (odgovorni urednik), Aleksej Kalc, dr. Matjaž Klemenčič, akad. dr. Rado L. Lenček, akad. dr. Janez Stanonik, dr. Andrej Vovko, mag. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik (glavna urednica) Tehnični urednik Jure Žitnik Prevod in lektoriranje AMIDAS, Ljubljana Naslov uredništva Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Tisk Kurir d. o. o., Ljubljana Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Slika na naslovnici: Slovenska nostalgija po urugvajsko: južnoameriška torba za mate čaj s slovenskim grbom (Foto: Zvone Žigon) Revija je izšla s finančno pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija šteje med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov (po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, št. 415-01-17/95 z dne 16.2.1995). KAZALO - KONTENTS Janja Žitnik SPREMNA BESEDA ...................................................................................... 7 FOREWORD.....................................................................................................9 100. OBLETNICA ROJSTVA LOUISA ADAMIČA (THE 100™ BIRTH ANNIVERSARY OF LOUIS ADAMIC) Rozina Svent POMEN OSEBNIH PISEM (KORESPONDENCE) IN DNEVNIKOV PRI PREDSTAVITVI CELOSTNE PODOBE UMETNIKOV 13 (THE SIGNIFICANCE OF PERSONAL LETTERS (CORRESPON­ DENCE) AND DIARIES IN A COMPREHENSIVE PRESENTATION OF AN ARTIST)..............................................................................................26
    [Show full text]
  • 20. the Role of Strategic Planning in Development of Ljubljana
    GeograFF 8 20. The role of strategic planning in development of Ljubljana Nataša Pichler-Milanović From 1918 - 1991 Ljubljana was the principal city of the Socialist Republic of Slovenia, the most economically developed republic in the former Yugoslavia. Due to polycentric development policies in 1970s and 1980s Ljubljana developed as a medium-size city con- trary to Belgrade and Zagreb.85 In year 1991 Ljubljana became the capital city of inde- pendent Slovenia and in 2004 one of the EU capital cities. Since the end of 1990s Ljubljana has been one of the most competitive cities in Central and Eastern Europe, without enter- ing the process of more intensive city internationalisation, until the accession to the EU in year 2004. As a result of successful macro-economic policies and comprehensive and relatively well coordinated sectoral policies by the Government of Republic of Slovenia (1992 - 2004) - the Urban Municipality of Ljubljana (NUTS 5) and Ljubljana urban region (NUTS 3) became the most important location of economic activities in Slovenia, with relatively high economic and social cohesion, and quality of life of local citizens. But urban planning and strategic urban development was neglected since 1991 because of the priorities of macro-economic reforms, and the connotation of such planning with the former socialist regime. Market forces, not planning prevailed until the end of 1990s, when the need for planning regulation was recognised to control and direct the spatial development of the Urban Municipality of Ljubljana and Ljubljana urban region. 20.1. “Capital city” formation and internationalisation of Ljubljana Ljubljana became the capital city in year 1991 after independence of the Republic of Slovenia from the Yugoslav Federation.
    [Show full text]
  • Transformacije Identiteta I Redefiniranje Kulturnih Regija U Novim Političkim
    Ponovno iscrtavanje Ponovno izrisovanje granica: meja: okoliščinah transformacije identiteta transformacije identitet i redefiniranje kulturnih in redefiniranje kulturnih političnih političnih regija u novim političkim regij v novih političnih okolnostima okoliščinah 12. hrvatsko-slovenske etnološke paralele 12. slovensko-hrvaške etnološke vzporednice ISBN 978-953-55302-6-8 Ponovno iscrtavanje granica: transformacije identiteta i redefiniranje kulturnih regija u novim političkim okolnostima političkim novim u regija kulturnih identiteta transformacije i redefiniranje granica: iscrtavanje Ponovno novih v regij kulturnih redefiniranje identitet in transformacije meja: izrisovanje Ponovno Uredili: Marijana Belaj, Zoran Čiča, Anita Matkovič, Tita Porenta i Nevena Škrbić Alempijević Ponovno iscrtavanje granica: transformacije identiteta i redefiniranje kulturnih regija u novim političkim okolnostima 12. hrvatsko-slovenske etnološke paralele / Ponovno izrisovanje meja: transformacije identitet in redefiniranje kulturnih regij v novih političnih okoliščinah 12. slovensko-hrvaške etnološke vzporednice Uredili Marijana Belaj, Zoran Čiča, Anita Matkovič, Tita Porenta, Nevena Škrbić Alempijević © 2014 Ponovno iscrtavanje granica: transformacije identiteta i redefiniranje kulturnih regija u novim političkim okolnostima 12. hrvatsko-slovenske etnološke paralele Ponovno izrisovanje meja: transformacije identitet in redefiniranje kulturnih regij v novih političnih okoliščinah 12. slovensko-hrvaške etnološke vzporednice Izdavači: Hrvatsko etnološko društvo,
    [Show full text]
  • Download Download
    8 Prispevki za novejšo zgodovino LVI - 2/2017 1.01 UDK: 929Fornazarič S Goranka Kreačič* Mož od Soče: portret dr. Slavka Fornazariča, borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev IZVLEČEK V pričujočem prispevku je avtorica poskušala z biografsko pripovedjo omogočiti vpogled v osebnost in delovanje dr. Slavka Fornazariča (Bilje 21. junij 1888 – Ankaran 19. november1969), narodnozavednega primorskega Slovenca, odvetnika in begunca iz Julijske krajine. Z zbiranjem in analizo ustnih virov, skopih podatkov iz literature in časopisja, vpogledom v arhivske vire in predvsem v dokumente in dnevnik iz osebne Fornazaričeve zapuščine je avtorica predstavila življenje in delo tega pozabljenega borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev. Fornazariča namreč ne omenja noben slovenski leksikon ali enciklopedija. Avtorica upa, da bo s pričujočim člankom ta primanjkljaj odpravljen. Ključne besede: dr. Slavko Fornazarič, sokolstvo v Sloveniji, politično društvo Edinost, društvo primorskih Slovencev Jadran v Mariboru, Pisarna za zasedeno slovensko ozemlje, britanska uprava za posebne operacije – SOE ABSTRACT THE SOČA RIVER MAN: POTRAIT OF DR. SLAVKO FORNAZARIČ, FIGHTER FOR THE NATIONAL RIGHTS OF SLOVENIANS IN THE PRIMORSKA REGION In the following article, the author attempted to provide a biographical insight into the personality and activities of Dr Slavno Fornazarič (1888–1969), a nationally-conscious Slovenian from the Primorska region, lawyer and refugee from Venezia Giulia. The author presented the life and work of this forgotten fighter for the national rights of the Primorska region Slovenians by collecting and analysing oral sources as well as scarce information from literature and newspapers, archival sources, and especially from the documents and journal, which are a part of Fornazarič’s personal heritage.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Kritika
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA KRITIKA OBLASTI V SLOVENSKI IN ŠPANSKI POVOJNI DRAMATIKI Neža Gaberšček Delo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom, pod mentorstvom red. prof. dr. Branke Kalenić Ramšak in izr. prof. dr. Mateje Pezdirc Bartol. Ljubljana, 2013 POVZETEK Špansko in slovensko povojno obdobje sta minili v znamenju kulturne represije. Gledališče in dramatika sta se v začetnih letih znašli pod strogim cenzurnim nadzorom, ki je skozi leta dobival liberalnejšo podobo, ob koncu režima pa se ponovno zaostril. Medtem ko je bila slovenska gledališka cenzura neuradna, je bila španska uradna. Da bi ustvarjalce puščala v večni negotovosti in tako pridobivala na moči, nobena ni vzpostavila jasnih norm. Ker so državna gledališča sledila togi uradni kulturni politiki, je v obeh državah nastala razvejana mreža eksperimentalnih gledališč. Takrat so španski in slovenski gledališki prostor končno napolnili sodobni evropski tokovi. V obeh državah sta se v povojnem času razvila socialni realizem, drama absurda in ostale novejše gledališke smeri, zanimiva pa je tudi primerjava med slovensko poetično in špansko simbolistično dramo. Ideološko enoumje, ustrahovanje in slab položaj kulturnikov sta mnoge dramatike spodbudila k pisanju kritične dramatike. Da bi prelisičili cenzuro, so nekateri avtorji kritiko zavili v neprebojen plašč metaforike, drugi pa so ostajali eksplicitni. Diplomsko delo se ukvarja z interpretacijo in primerjavo španskih in slovenskih dram, ki so se lotevale kritike enakih področij ali so kritiko izražale na podoben način, to so Las Meninas Antonia Buera Valleja in Disident Arnož in njegovi Draga Jančarja, Antigona Dominika Smoleta in Antígona ¡cerda! Luisa Riaze, En la Ardiente oscuridad Antonia Buera Valleja in Veliki briljantni valček Draga Jančarja, La doble historia del doctor Valmy Antonia Buera Valleja in Dialogi Primoža Kozaka.
    [Show full text]
  • A Mountain Climb
    A Mountain Climb, exhibition catalogue of Slovenian Alpine Museum Content Experience the museum alpine path .............................................................................................................. 4 1. Audiovisual contents for the inquisitive visitor ................................................................................... 4 2. Fun games and experiences................................................................................................................ 4 3. Documentaries ................................................................................................................................... 5 A Mountain Climb .......................................................................................................................................... 6 1. Mountains are Calling Me .................................................................................................................. 6 2. I am a Member of a Mountaineering Organisation ............................................................................. 8 3. Choosing the Destination and Route .................................................................................................10 4. I’m Getting Ready for the Trip ...........................................................................................................12 5. A Mountain Guide Will Take Me to the Mountains ............................................................................13 6. I Hike the Mountains and Learn About Them .....................................................................................15
    [Show full text]