Transformacije Identiteta I Redefiniranje Kulturnih Regija U Novim Političkim
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Ponovno iscrtavanje Ponovno izrisovanje granica: meja: okoliščinah transformacije identiteta transformacije identitet i redefiniranje kulturnih in redefiniranje kulturnih političnih političnih regija u novim političkim regij v novih političnih okolnostima okoliščinah 12. hrvatsko-slovenske etnološke paralele 12. slovensko-hrvaške etnološke vzporednice ISBN 978-953-55302-6-8 Ponovno iscrtavanje granica: transformacije identiteta i redefiniranje kulturnih regija u novim političkim okolnostima političkim novim u regija kulturnih identiteta transformacije i redefiniranje granica: iscrtavanje Ponovno novih v regij kulturnih redefiniranje identitet in transformacije meja: izrisovanje Ponovno Uredili: Marijana Belaj, Zoran Čiča, Anita Matkovič, Tita Porenta i Nevena Škrbić Alempijević Ponovno iscrtavanje granica: transformacije identiteta i redefiniranje kulturnih regija u novim političkim okolnostima 12. hrvatsko-slovenske etnološke paralele / Ponovno izrisovanje meja: transformacije identitet in redefiniranje kulturnih regij v novih političnih okoliščinah 12. slovensko-hrvaške etnološke vzporednice Uredili Marijana Belaj, Zoran Čiča, Anita Matkovič, Tita Porenta, Nevena Škrbić Alempijević © 2014 Ponovno iscrtavanje granica: transformacije identiteta i redefiniranje kulturnih regija u novim političkim okolnostima 12. hrvatsko-slovenske etnološke paralele Ponovno izrisovanje meja: transformacije identitet in redefiniranje kulturnih regij v novih političnih okoliščinah 12. slovensko-hrvaške etnološke vzporednice Izdavači: Hrvatsko etnološko društvo, Zagreb, Hrvatska Slovensko etnološko društvo, Ljubljana, Slovenija Urednici: Marijana Belaj, Zoran Čiča, Anita Matkovič, Tita Porenta, Nevena Škrbić Alempijević Recenzenti: Bojan Baskar, Melanija Belaj, Tanja Bukovčan, Joško Ćaleta, Jadranka Grbić, Nataša Gregorič Bon, Valentina Gulin Zrnić, Renata Jambrešić Kirin, Ljiljana Marks, Lidija Nikočević, Ana Perinić Lewis, Jaka Repič, Tihana Rubić, Lynette Šikić-Mićanović Lektura: Anita Celinić (hrvatski jezik), Kristian Lewis (hrvatski jezik), Irena Destovnik (slovenski jezik) Prijevod sažetaka: Karin Taylor, Nives Sulič-Dular Prijelom: Janko Belaj Naklada: 300 primjeraka Tisak: Tiskara Zelina d. d. Fotografija na naslovnici: © Goran Boričić: dance, 2013. ISBN: 978-953-55302-6-8 CIP zapis dostupan je u računalnom katalogu Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu pod brojem 889309. Zbornik je izdan uz potporu MZOS-a © 2014. Hrvatsko etnološko društvo, Zagreb, Hrvatska i Slovensko etnološko društvo, Ljubljana, Slovenija SADRŽAJ Bojan Baskar Regije in prečkanje „nevidnih“ meja: Cesta iz Kotorja na Cetinje . 5 Nevena Škrbić Alempijević Zašto trebamo Mediteran? Pozivanje na sredozemni imaginarij u suvremenoj Hrvatskoj . 27 Ivana Šarić Žic Maslina kao čimbenik transformacije identiteta . 49 Miha Kozorog Identitetne politike, evropsko povezovanje in slovenska etničnost v Benečiji . .. 71 Kristina Uzelac Gdje se u Zagrebu smjestila Europa? . 87 Špela Ledinek Lozej in Nataša Rogelja Vloga preprodajalk med osrednjo Istro in obalnimi mesti z začetka 20 . stoletja v procesih regionalizacije in nacionalizacije Istre . 109 Barbara Riman in Vesna Markelj „Živ Hrvat, mrtev Slovenec“: vpliv meje na prebivalstvo na primeru občine Ilirska Bistrica in Kvarnerja . 127 Marta Zorko, Ivan Šulc i Marko Kovačić Lokalni identitet i socijalna kohezija u pograničnome području Hrvatskoga zagorja . 149 Sanja Lončar Što i kako s Banijom ili Banovinom dva desetljeća poslije? Baština, sjećanje i identitet na prostorima stradalima u Domovinskome ratu (1991 . – 1995 ). 161 Jadranka Galiot Kovačić i Sandra Cvikić Ženske udruge Vukovarsko-srijemske županije u suvremenome procesu regionalne identifikacije . 199 Mojca Ramšak Telo v oglasih za promocijo zdravja: primer raka dojk . 221 Marjeta Pisk Meja kot ustvarjalka pomena fenomena slovenske ljudske pesmi . 245 Jelka Vukobratović Lokalna tradicija kao nositelj etničkog identiteta — novoiscrtane granice ojkanja . .. 263 O autorima . 275 Regije in prečkanje „nevidnih“ meja: Cesta iz Kotorja na Cetinje Bojan Baskar REGIJE IN PREČKANJE „NEVIDNIH“ MEJA: CESTA IZ KOTORJA NA CETINJE Prehod iz Kotorskega zaliva v hribe stare Črne gore, ki se strmo dvigujejo nad obalo, je eden najizrazitejših primerov medsebojnega prežemanja morja in hribov v Mediteranu. V zadnjih dveh stoletjih je ta kričeči kontrast dveh krajin, ki naj bi ga bilo mogoče opazovati blizu vrha v serpentinah speljane ceste, ki vodi iz Kotorja na Cetinje, v potopisih opisala dolga vrsta popotnikov. Neredko so ga opisovali kot kontrast med mediteransko kulturno krajino in aridnimi, jalovimi, brezupnimi prostranstvi Balkana. Upoštevajoč na vzhodni jadranski obali zelo razširjeno razmejevanje ljudi z obale od nekulturnih gorjancev nad njihovimi glavami, bi pričakovali, da bo kotorski prezir do gorjanskih Črnogorcev še posebej močan. Vendar pa etnografsko opazovanje ne potrdi tega pričakovanja; nasprotno, izkaže se, da je razmejevanje dokaj šibko. Njegov relativni izostanek je toliko bolj presenetljiv, če upoštevamo, da je cesta na Cetinje več stoletij prečkala mejo dveh držav (beneške in nato avstrijske na eni strani in črnogorske na drugi). Avtor bo v prispevku poskušal predložiti smiselno interpretacijo te „izjeme glede na pravilo“. Pri tem bo izhajal iz lastnega etnografskega opazovanja današnjih percepcij „starih“ Črnogorcev v Kotorskem zalivu, poglobil pa ga bo z obravnavo historičnih interakcij med obema populacijama. Te interakcije avtor obravnava kot izrazit primer mediteranske konektivnosti (Horden in Purcell 2000), ki hkrati nudi elemente za oblikovanje danes hegemonične mediteransko orientirane naracije o črnogorski nacionalni identiteti. Uvod V pričujočem članku obravnavam potopisne naracije o izkušnji prečkanja zamišljene kulturne meje ob vstopu v Črno goro. Za analizo smo izbrali tri opise, ki so vstop v Črno goro, se pravi izkušnjo prečkanja avstrijsko-črnogorske meje, artikulirali s pomočjo retoričnega toposa kontrastnega prehoda iz Mediterana na Balkan. Ta topos, katerega pripadnost dispozitivu balkanističnega diskurza je dokaj očitna, s svojo veliko evokativno močjo sugerira opozicijo, diskontinuiteto, nepovezanost dveh svetov: spodnjega in zgornjega, „mediteranskega“ in „balkanskega“, „civiliziranega“ in „barbarskega“. S takim učinkovanjem je prispeval nezanemarljiv delež k popačenju resničnih relacij med Kotorjem in Staro Črno goro, ki sta bila dolga stoletja tesno medsebojno povezana in soodvisna. V svoji analizi potopisnih opisov prehoda se ne bom omejil na tekstualno razsežnost balkanističnega diskurza. Pokazal bom, da 5 Bojan Baskar „vzhičenost“ popotnikov, ki se jim je na eni strani odprl kultivirani Mediteran, na drugi pa prostrani in aridni Balkan, ni bila zgolj retorična, saj je imela neposredno materialno podlago v izkušnji nestabilnosti, ki je bila posledica zavoja ceste v erozijski jarek. Popotniki so izkušnjo „nereda“ v erozijskem jarku pomešali z „balkanskim neredom“. To spoznanje mi je seveda omogočilo zanimanje za geografijo, zanimanje za materialnost t. i. avstrijske ceste, ki vodi iz Kotorja na Cetinje, in še posebej za geografijo tistega njenega segmenta, kjer je nekdaj stal mejni prehod. Odkritje, da je retorična vznesenost potopiscev imela prozaičen temelj v nestabilnih tleh, je prišlo na vrsto v sklepnem delu naše etnografske raziskave v Boki Kotorski.1 Opisi potovanj iz Kotorja na Cetinje so me gotovo zanimali že od samega začetka bivanja v Kotorskem zalivu, saj je želja po ponovnem etnogeografskem preučevanju percepcij in diskurzov mediteranskega kontrasta med obalo in gorami nad njo gotovo pomembno vplivala na izbiro terenske lokacije v Črni gori. Vendar pa je moral, tako kot za vsako stvar, preteči potreben čas za razumevanje, ki ga je moja akrofobija verjetno še podaljšala. Regionalizem – ki se v primeru Črne gore manifestira bolj s svojo odsotnostjo kakor prisotnostjo – se v današnjem času vse bolj uveljavlja kot optimalen institucionalni organizacijski okvir lokalnih razvojnih in ekonomskih pobud kakor tudi skrbi za kulturno dediščino. Invencija kulturnih meja se napaja bodisi iz nacionalizma bodisi iz regionalizma – in kadar je povezana z regionalizmom, so njene rabe bolj ali manj povezane z zamislimi o lokalnem/regionalnem razvoju, ekonomiji in kulturi. Čeprav v Črni gori te povezave – tako kot zvečine v Jugovzhodni Evropi – ni mogoče vzpostaviti, je povezava virtualna. V tem smislu je tudi zgodba o prečkanju „nevidne meje“ na vstopu v Staro Črno goro v pričujočem članku artikulirana z zornega kota evropske regionalizacije in regionalizma. 1 Na tem mestu se želim zahvaliti nacionalni raziskovalni agenciji (ARRS) za finančno podporo raziskovalnega projekta J6-9660, „Državne in kulturne meje v jugovzhodni Evropi (Integracija ekspertnega znanja in revizija politik odpravljanja konfliktov)“. Etnografska raziskava v Črni gori je bila v okviru projekta zastavljena kot študija konstrukcije kulturnih meja in politik kulturne dediščine ter turizma. Terenska raziskava je potekala v pomladnih mesecih v letih 2009 in 2010 in se podaljšala z obiski v naslednjih letih. 6 Regije in prečkanje „nevidnih“ meja: Cesta iz Kotorja na Cetinje Evropa in regije Ponovno oživljanje ali redefiniranje kulturnih meja v današnji Evropi se praviloma izraža bodisi v regionalistični bodisi v nacionalistični govorici. Potem ko so nacionalizmi po kulminaciji nacionalističnih čustev ob propadu komunističnih režimov in razpadu multinacionalnih federacij v Vzhodni in Srednji Evropi na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zgubili precej svoje agresivnosti