Slovenski Pisatelj
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Slovenski pisatelj Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu Marijan Dović Ljubljana 2007 Studia litteraria Urednika zbirke: Darko Dolinar in Marko Juvan Marijan Dović Slovenski pisatelj Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu Recenzenta: Miran Hladnik, Marko Juvan Oblikovanje: Ranko Novak Stavek in prelom: Alenka Maček Izdajatelj: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Za izdajatelja: Darko Dolinar Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Tisk: Present d. o. o., Ljubljana Naklada: 400 izvodov ∞ 2007, Založba ZRC Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:929 82.0(497.4) DOVIĆ, Marijan Slovenski pisatelj : razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu / Marijan Dović. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. - (Studia litteraria / Založba ZRC, ZRC SAZU) ISBN 978-961-254-028-9 235594752 Vsebina 7 Predgovor 9 Uvod 15 Od avtorja do literarnega proizvajalca 16 Barthes in Foucault: odpiranje problema »avtor« 20 Od antičnega pevca do romantičnega genija 29 Literarni proizvajalec v Schmidtovi empirični literarni znanosti 36 Avtor v Bourdieujevem literarnem polju 43 Literarni proizvajalec v slovenskem literarnem sistemu 43 Modeli slovenskega literarnega proizvajalca 49 Predliterarna faza 59 Pisatelj-preroditelj 59 Anton Feliks Dev 73 Anton Tomaž Linhart 85 Valentin Vodnik 99 Pisatelj med preroditeljem in umetnikom 99 France Prešeren 116 Pisatelj med nastajajočim literarnim sistemom in nacionalno politiko 116 Josip Jurčič 129 Janez Trdina 143 Pisatelj-umetnik 143 Ivan Cankar 159 Zofka Kveder 173 Pisatelj-avantgardist 173 Anton Podbevšek 186 Srečko Kosovel 198 Pisatelj-disident 198 Edvard Kocbek 216 Drago Jančar 233 Pisatelj med umetnikom in proizvajalcem 233 Desa Muck 249 Klemen Pisk 263 Sklep 264 Avtonomizacija slovenskega literarnega sistema 264 Dominantne omejitve pri avtonomizaciji 267 Oblike cenzure in drugih zunanjih nadzornih mehanizmov 272 Problem »slovenskega kulturnega sindroma« 280 Razvoj literarnega repertoarja in specifično literarnih konvencij 285 Profesionalizacija slovenskega literarnega proizvajalca 286 Razmah novinarstva, založništva in bralske populacije 288 Problem honorarjev in pragovi profesionalizacije 297 Evolucija percepcij avtorjevega družbenega položaja 302 Avtor v Evropi in pri nas: od jasnovidca do obrtnika 305 Sodobni pisatelj: avtor ali le še proizvajalec? 311 Bibliografija 323 Stvarno kazalo 327 Imensko kazalo 337 Summary Predgovor njiga o slovenskem pisatelju je sad raziskav, ki deloma segajo še v čas mojega magistrskega in celo dodiplomskega študija. Tedanja pretežno Kteoretična spoznanja – prikazal sem jih v monografiji Sistemske in empi- rične obravnave literature, ki je izšla v prvem letniku te ambiciozne zbirke – sem v disertaciji skušal uporabiti kot orodje za raziskavo, ki jo je motiviralo predvsem opažanje, da sta se položaj in vloga pisatelja literature pri nas ireverzibilno spreme- nila. Za jasnejši vpogled v aktualne razmere je bilo treba seči globoko v zgodovino slovenske književnosti in na nov način premisliti razvoj pisateljske vloge v sloven- skem literarnem sistemu – vse od dobe prvih literarnih avtorjev v razsvetljenstvu do najmlajših avtorjev, ki ustvarjajo v razmerah kapitalističnega knjižnega trga. Da je knjiga – takšna, kot je – ugledala luč sveta, se moram najprej zahvaliti sode- lavcema in urednikoma zbirke Studia litteraria dr. Darku Dolinarju in dr. Marku Juvanu. Pri tem mi ne gre le za zahvalo pro forma; oba sta namreč za Slovenskega pisatelja naredila mnogo več kot zgolj sprejela knjigo v program ali opravila tisto, kar običajno razumemo kot uredniško delo. Marko Juvan mi je stal ob strani že od diplomske naloge naprej in le njegovi mentorski predanosti, še bolj pa zahtevnosti, je mogoče pripisati, da je knjiga veliko boljša, kot bi bila sicer. Darku Dolinarju pa dolgujem zahvalo za izjemno natančen in poglobljen pregled celotnega rokopisa, ki mi je pomagal odpraviti številne pomanjkljivosti – takšne, ki jih včasih porajajo nekoliko zaletave ali prenagljene hipoteze, a jih oko izkušenega literarnega zgodo- vinarja takoj razkrije. Seznam zaslužnih se s tem ne izčrpa. Predvsem sem hvaležen prav vsakemu izmed sodelavcev na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, kjer imam že sedmo leto vsak dan priložnost uživati ustvarjalno in sproščeno ozračje. Posebno zahvalo dolgujem Luki Vidmarju, ljubitelju baroka, razsvetljenstva in na- sploh starejših obdobij slovenske in evropske zgodovine, za kritične komentarje poglavja o preroditeljih. Nikakor ne smem prezreti niti Alenke Koron, ki me za- laga z novimi idejami in literaturo – čeravno s tem včasih zaplete zadeve, ki so bile videti že rešene. Gregorju Macedoniju, direktorju novomeške Založbe Goga, se zahvaljujem za koristne vpoglede v svet slovenskega založništva in komentarje 7 Marijan Dović: Slovenski pisatelj odsekov o sodobnem literarnem trgu. Hvaležnost vsekakor dolgujem še članoma komisije za zagovor disertacije, dr. Miranu Hladniku in dr. Igorju Krambergerju, ki sta me z umestnimi pripombami opozorila na nekatere pomanjkljivosti besedila, pa tudi ostalim profesorjem na podiplomskem študiju ter kolegom iz Slovenije in tujine, katerih delo sem spoznaval na kongresih; predvsem članom IGEL in ICLA sem hvaležen za inspiracijo, ki je morda najbolj dragocen nasledek takšnih sreče- vanj. Zahvala gre tudi Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, ki je podprla tako izdajo te knjige kot moj podoktorski projekt o evoluciji avtorskih vlog – šele ta mi je namreč omogočil nadgraditi in sintetizirati spoznanja doktorskega študija ter prikazati razvoj slovenskega pisatelja v širšem kontekstu. V času, ko sem snoval in pisal knjigo o slovenskem pisatelju – ki se mi danes zdi nekoliko predolga, a je nisem zmogel in znal napisati krajše –, se je število članov moje družine podvojilo. Najbrž bi zvenelo povsem neverjetno ali celo smešno, če bi napisal, da se dveletnemu Juriju in štiriletnemu Vidu zahvaljujem, ker sta me ne- sebično podpirala pri pisanju knjige. Če bi bil povsem iskren, bi moral priznati, da je bilo ravno nasprotno – in predvsem dragi ženi Tini se moram iskreno zahvaliti za vsak trenutek domačega miru, ko sem se lahko skril pred razgrajačema. Čeprav sta ta hip že zelo navdušena bralca, nisem prepričan, da bo kateri izmed njiju kdaj postal slovenski pisatelj. Pa vendarle – to knjigo posvečam prav njima. Marijan Dović Novo mesto, oktober 2007 8 Uvod osilni naslov raziskave – Slovenski pisatelj – namenoma uporablja dokaj izrabljeno sintagmo, ki je v ostrem kontrastu s podnaslovom Ra- Nzvoj vloge literarnega proizvajalca v literarnem sistemu. To ni naključje. Sin- tagma »slovenski pisatelj« sicer po jezikovni plati deluje kot nevtralni označevalec (recimo označuje osebo, ki piše literarna besedila v slovenskem jeziku), pa vendar se zdi, da njena raba v kulturnem in tudi znanstvenem diskurzu pogosto implicira nekatere specifične in za našo raziskavo pomembne konotacije – pisatelj ji je naj- prej ustvarjalec, privilegirano in hkrati odmaknjeno bitje, ki ima poseben dostop do intuitivnih uvidov, prave resnice o eksistencialnih in družbenih rečeh, njegovo delo pa je do zadnjega papirčka pravi kulturni in narodni zaklad. Tako pojmovanje av- torja ima dolge korenine, ki jih je treba postaviti v zgodovinski kontekst, če jih ho- čemo razumeti ali se jim, če je to potrebno, postaviti po robu. Vprašanja, povezana s »slovenskim pisateljem«, se torej nujno vpisujejo v širši kontekst problematike avtorja. Videnja pisatelja kot avtorja so se v zgodovini seveda spreminjala, poveza- na so s pomembnimi duhovnimi premiki v novem veku in tudi danes nikakor niso nekaj statičnega. Razvoj avtorja literature, tudi če ga omejimo na neko jezikovno skupnost in zgodovinsko obdobje, v tem primeru od razsvetljenstva do sodobno- sti, je nujno vpet v širše miselne in duhovne kontekste. Zato je eno od nujnih izho- dišč, od koder je treba zastaviti razmišljanje o slovenskem pisatelju, najsplošnejši problem avtorja, kot je značilen za zahodno kulturo in kot so njegovo genezo razi- skali filozofi, sociologi, zgodovinarji in literarni teoretiki zadnjih desetletij. Vzvišena figura slovenskega pisatelja je v podnaslovu degradirana na »literar- nega proizvajalca«, termin, ki je značilen za literarno sociologijo in za nove, em- pirično in sistemsko usmerjene obravnave literature in literarnega sistema, katerih metodologija se je izkazala za uporabno pri načrtovanju konkretnih raziskav iz slovenske literarne zgodovine. Omenjeni kontrast med naslovom in podnaslovom kaže predvsem na načelni odmik od (zgolj) tekstualno-interpretativne tradicije, ki je (sociološki) kontekst ne zanima. Raziskava, ki je trajala več let, se torej po- sveča razvoju vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu od razsvetljenstva do sodobnosti s posebnim ozirom na sistemskoteoretične vidike razvojnih stopenj slovenskega literarnega sistema. Pri tem upošteva doslej manj 9 Marijan Dović: Slovenski pisatelj poudarjene sociološke in ekonomske vidike, ki so povezani z vsakokratnim sta- njem sistema in delovalnih vlog v njem (proizvajanja, posredovanja, sprejemanja in obdelovanja), ter stopnje sistemske avtonomije in samoorganizacije. Pregled pote- ka po posameznih fazah, ki jih zastopajo izbrani avtorji in njihove specifične socio- kulturne situacije (od Antona Feliksa Deva do predstavnika najmlajše