NAROD - POLITIKA - DRŽAVA Idejnopolitični Značaj Strank Na Slovenskem Od Konca 19
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
23 23 NAROD - POLITIKA - DRŽAVA Idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja Iz recenzije dr. Mateje Režek Zbrane razprave ponujajo celovit pregled slovenske strankarske zgodovine ter kompleksen vpogled v idejnopolitične in socialnogospodarske nazore posameznih strank in gibanj v časovnem loku od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja ter strankarskopolitične polarizacije v prvi jugoslovanski državi, raznolikih pogledov v Osvobodilni fronti, njenega poenotenja ter uvedbe enostrankarskega sistema po drugi svetovni vojni do obnovitve večstrankarstva in oblikovanja sodobnih političnih strank konec 20. in v začetku 21. stoletja. Pričujoče delo je dragocen in izviren prispevek k poznavanju novejše slovenske politične zgodovine in strankarskega življenja, hkrati pa odstira številna vprašanja o vlogi in delovanju političnih strank danes. Ob dejstvu, da odnos do preteklosti v Sloveniji ostaja v ospredju političnih in strankarskih delitev, lahko pretekle izkušnje pomagajo tudi pri premagovanju izzivov današnjega časa ter morda prispevajo k strpnejšemu in dialoško odprtemu soočanju s slovensko zgodovino. Prva stran: Zbrana množica 29. oktobra 1918 na Kongresnem trgu v Ljubljani ob razglasitvi odhoda Slovencev iz Avstrije in ustanovitvi Države SHS (levo; foto: Franjo Grabjec, hrani MNZS) in predstavitev Majniške deklaracije 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani 8. maja 1989 (desno; foto: Tone Stojko, hrani MNZS) NAROD - POLITIKA - DRŽAVA IDEJNOPOLITIČNI ZNAČAJ STRANK NA SLOVENSKEM OD KONCA 19. DO ZAČETKA 21. STOLETJA UREDILA JURIJ PEROVŠEK IN MOJCA ŠORN Ljubljana 2020 Narod - politika - država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja ZALOŽBA INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Odgovorna urednica dr. Mojca Šorn Založnik Inštitut za novejšo zgodovino Zanj dr. Jure Gašparič ZBIRKA VPOGLEDI 23 ISSN 2350-5656 Jurij Perovšek in Mojca Šorn (ur.) NAROD - POLITIKA - DRŽAVA: IDEJNOPOLITIČNI ZNAČAJ STRANK NA SLOVENSKEM OD KONCA 19. DO ZAČETKA 21. STOLETJA Recenzentki dr. Danica Fink-Hafner dr. Mateja Režek Jezikovni pregled dr. Andreja Jezernik Oblikovanje Barbara Bogataj Kokalj Tisk Medium d.o.o. Naklada 300 izvodov Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Za vsebino svojih prispevkov odgovarjajo avtorji. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 329(497.4)"18/20"(082) NAROD - politika - država : idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja / uredila Jurij Perovšek in Mojca Šorn. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2020. - (Zbirka Vpogledi, ISSN 2350-5656 ; 23) ISBN 978-961-7104-00-4 1. Perovšek, Jurij COBISS.SI-ID 304838912 © 2020, Inštitut za novejšo zgodovino Vse pravice so pridržane. Brez predhodnega pisnega dovoljenja izdajatelja je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, objavljanje, predelava ali katera koli druga oblika uporabe tega dela ali njegovih delov, bodisi s fotokopiranjem, tiskanjem, snemanjem ali shranitvijo in objavo v elektronski obliki. Narod - politika - država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja KAZALO Jurij Perovšek in Jure Gašparič, Narod - politika - država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja .................................................5 Jurij Perovšek, Idejnopolitični in socialnogospodarski pogledi meščanskega tabora od devetdesetih let 19. stoletja do druge svetovne vojne na Slovenskem ......................... 15 Vida Deželak Barič, Oris idejnopolitičnih in socialnogospodarskih usmeritev marksističnega tabora v letih 1896–1941 ............................................................................ 73 Filip Čuček, Nemški politični subjekti na Slovenskem v avstrijski ustavni dobi ...............101 Bojan Godeša, Raznolikost idejnopolitičnih in socialnogospodarskih pogledov v Osvobodilni fronti ................................................................................................................. 123 Aleš Gabrič, Od političnih strank do ene same stranke ...................................................... 161 Zdenko Čepič, Politika Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih (izbrane teme) ........ 175 Damijan Guštin, Organizacija ZKJ v JLA o poglavitnih vprašanjih državnega in idejnopolitičnega sistema v času razpadanja Jugoslavije (1986–1990): stališča in opredelitve ............................................................................................................ 211 Marko Zajc, Pragmatični, skeptični, drobnjakarski: ideološka in programska izhodišča ZSMS/ZSMS-LS v letih 1989–90 .........................................................................243 Tjaša Konovšek, Formiranje Liberalne demokracije Slovenije in njene politike (1992–1996) ......267 Jurij Hadalin, Brez dlake na jeziku: idejnopolitični in socialnogospodarski koncepti Slovenske nacionalne stranke v prvih 15 letih njenega delovanja ....................................281 Jure Gašparič in Simona Kustec, Stabilna nestabilnost ali idejnopolitični (ne)značaj slovenskih strank 1992–2018 ...........................................................................299 Seznam virov in literature ...................................................................................................... 315 Imensko kazalo .......................................................................................................................349 Podatki o avtorjih .................................................................................................................... 359 4 Narod - politika - država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja Narod - politika - država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja 5 Narod - politika - država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja Med raziskovalnimi usmeritvami v zgodovinopisju ima politična zgodovina še vedno enega od osrednjih položajev. In tako kot druga problemska polja tudi politično po svojih vsebinskih razsežnostih vodi k različnim obravnavam in teoretskim ter metodološkim načinom. Med njimi po svojem spoznavnem pomenu izstopa vprašanje idejnih in socialnih podlag modernega političnega življenja. Njihove glavne sistemske uresničevalke, politične stranke, so bodisi v že sklenjenem bodisi šele v včerajšnjem zgodovinskem obdobju s svojim značajem in ravnanjem izrazile ključne idejne, družbene in politične značilnosti posamezne narodne skupnosti. Njihovi učinki označujejo tudi današnjo dobo. Obravnave zgodovine političnih strank na Slovenskem so že prikazale njihov nastanek, razvoj in ravnanje v različnih obdobjih novejše dobe. Le redki avtorji pa so se doslej posameznim strankam ali političnim gibanjem in z njimi povezanim skupinam posebej posvetili. In tudi v tem primeru še nimamo zgodovinsko celostno zaokrožene podobe njihovega pojava. To velja za tradicionalne idejnopolitične tabore – katoliškega, liberalnega in marksističnega, ter ob njih oblikovane politične subjekte, za obdobje političnega monizma po drugi svetovni vojni in, kar je še razumljivo, za politične subjekte iz obdobja po ponovni vzpostavitvi pluralnega političnega življenja v Sloveniji konec osemdesetih let 20. stoletja. Da bi čim prej zmanjšali ta manko v slovenskem zgodovinopisju, ki ga standardne obravnave v drugih zgodovinopisnih sredinah v glavnem ne poznajo več, smo se na Inštitutu za novejšo zgodovino odločili načrtno raziskati razvoj političnih strank na Slovenskem od druge polovice oziroma konca 19. stoletja do začetka 21. stoletja. Raziskavo izvajamo v okviru raziskovalnega programa P6-0281 6 Narod - politika - država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju, ki ga fnancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, njen časovni potek pa smo uskladili z odobrenim programskim fnanciranjem za leta 2015–2020. Pri tem se zaradi časa, ki smo ga imeli na voljo, in v njem razpoložljivih kadrovskih moči nismo odločili za pripravo ločenih monografskih obravnav, ampak za skupno obravnavo političnih strank v navedenem obdobju. Člani programske skupine, ki izvaja omenjeni raziskovalni program, so političnostrankarski razvoj na Slovenskem razčlenili po zgodovinskih obdobjih – avstrijski dobi in prvi svetovni vojni, obdobju med svetovnima vojnama oziroma v času prve jugoslovanske države, v času druge svetovne vojne in nato druge jugoslovanske države ter v slovenski državi Republiki Sloveniji. S tako ustvarjenim zgodovinopisnim pogledom na gibala modernega političnega življenja na Slovenskem je poznavanje pojava, vloge in pomena političnih strank v novejši slovenski zgodovini in sodobnem času razširjeno in poglobljeno ter vodi k nadaljnjim raziskovalnim zahtevam in izzivom. Političnostrankarski razvoj na Slovenskem od druge polovice oziroma konca 19. stoletja do začetka 21. stoletja smo preučili skozi dve vsebinski stopnji. V prvi smo obdelali nastanek, organizacijsko strukturo, ozemeljski obseg, politični razvoj in notranjo dinamiko strankarskih subjektov ter drugih nazorskopolitičnih povezav na Slovenskem v tem obdobju. Začeli smo s pregledom organizacije slovenskih političnih taborov pred nastankom modernih političnih strank, ko v drugi polovici 19. stoletja klasičnega strankarstva še niso poznali. V obdobju po oblikovanju