PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Poštnina Plačana V Gotovini PLANINSKA ZVEZA VSEBINA: SLOVENIJE IZ GOVORA PREDSEDNIKA DR

PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE poštnina plačana v gotovini PLANINSKA ZVEZA VSEBINA: SLOVENIJE IZ GOVORA PREDSEDNIKA DR. MIHE POTOČNIKA 245 FIZIOLOŠKA VREDNOST HOJE Ing. Janez Šmitek je izdala v svoji založbi dolgo pričakovani VSAKO LETO NAM JE BLIŽJI Evgen Lovšin SESTOP ,,, VODNIK PO SLOVENSKIH Makso Meško PREČENJE 7 GORAH Jože Hočevar NEKEGA JESENSKEGA DNE ... ki vsebuje obširen opis poti po Jože Kodre DVA MANJ ZNANA VRHOVA SLOVENSKI PLANINSKI TRANSVERZALI Ivan Savli 261 ZIMSKA HOJA NA NANOS in krajši opis Pavel Stranj tudi turistični zemljevid 290 RAZGLED PO SVETU JULIJSKE ALPE IZREDNI PRISPEVEK ZA PLANINSKI VESTNIK .... 295 v merilu 1:50.000 NASLOVNA STRAN: KREDARICA - Foto Joco Balant Zemljevid prikazuje v posebni modernejši tehniki celoten masiv Julijskih Alp. Je kljub velikemu formatu primerno zložen ter prak- tičen. Namenjen je tako izletnikom, ki preživljajo svoj vikend v Julijcih, kot tudi tistim, ki so tem krajem namenili več časa.

Na zalogi so še zemljevid BOHINJSKE IN FUŽINSKE PLANINE v merilu 1 :20.000 ki je posebej koristen tistim ljubiteljem Bo- hinja, ki hočejo svoje bivanje v tem kraju popestriti z eno ali dvodnevnimi izleti po okoliških gorah in zemljevid KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE v merilu 1:50.000 ki prikazuje vršace med dolino Kokre in Zgornjo savinjsko dolino.

Na voljo so še tudi

.Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije Lovšinovi: GORSKI VODNIKI V JULIJSKIH Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni ALPAH (platno) urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Režkovi: STENE IN GREBENI (polplatno) m Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Pračkovi: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. MED GORSKIMI REŠEVALO 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se (karton) upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnino, celoten komplet po izredno znižani ceni. honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in kliseje izde- luje Tiskarna -Jože Moškrič- v Ljubljani / Letna naročnina Vse te edicije lahko zahtevate v planinskih je N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v st.r.h obrokih naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / Tekoči društvih, vseh planinskih domovih ter knji- račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo na- garnah. slova javljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po PLANINSKA ZALOŽBA SLOVENIJE možnosti s tiskanimi črkami. Ljubljana, Dvoržakova 9 Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. planinski vestnik glasilo planinske zveze Slovenije I. 1969 — št. 6

IZ GOVORA PREDSEDNIKA DR. MIHE POTOČNIKA na 9. redni skupščini PZS dne 20. aprila 1969

Za uvod v razpravo o našem bodočem planinskem delu bi rad ugotovil predvsem to, da smo v lanskem letu, jubilejnem letu slovenskega planinstva, imeli priložnost na mnogih prireditvah, na mnogih proslavah, akademijah, sestankih in delovnih akcijah pogledati nazaj v zgodovino slovenske planinske organizacije in obnoviti vse uspešne dosežke, dolgoletne želje, cilje in vizije slovenskega planinstva. Menim, da na današnji skupščini ne bi bilo primerno, če bi se preveč ukvarjali z zgodovino, s tistim, kar je bilo. Ukvarjajmo se toliko, kolikor je to še potrebno za naše bodoče delo in za utiranje naše nadaljnje poti, ki prav gotovo tako kot nikoli v 75-letni zgodovini ni bila in tudi v bodoče ne bo lahka ne gladka. Planinci smo navajeni premagovati ovire in biti potrpežljivi. Ne mislimo, da mora vse izvršiti ta generacija in vse čez noč. Ne bi se smeli vdajati samozadovoljstvu, če smo kake uspehe dosegli in če smo kako nalogo opravili zadovoljivo. Na delo moramo iti z nemirom, z večnim nezadovoljstvom, z voljo, da dosežemo še zadovoljivejše rezultate. Naslonjeni na kulturne, etične in moralne vrednote, ki jih daje prostovoljno delo v planinski organizaciji in pa življenje v naravi, moramo omogočiti delovnim ljudem, da lahko v prostem času obnavljajo svoje delovne sposobnosti, da se v neposrednem stiku z naravo navdihujejo za delovne naloge. Ne pozabimo, da smo samo del narave, iz katere nikoli ne bomo mogli uiti, kljub kozmonavtiki, elektroniki, mehanizaciji ip. Stara Šparta, stare Atene in stari Rim niso propadli zato, ker so živeli revno, skromno ali, kot pravimo, po špartansko. Ugonobilo jih je bogastvo, izobilje, ki ga niso znali pametno uporabljati, to je, najti pametno pot med blagostanjem, bogastvom in med zdravim življenjem. Lahko se navdušujemo nad fantastičnimi izumi znanstvenikov, lahko obožujemo avtomobile, pralne stroje, frižiderje, žičnice itd., ne pozabimo pa, da smo del narave, ne pozabimo tia svoje korenine, na večni stik z naravo, ki je ne bi smeli ne pretirano prenarejati in ne ponarejati, ampak učiti se od nje in živeti po njenih večnih zakonih, ki jih najbrž noben izum ne bo mogel spremeniti. Planinska organizacija naj posreduje tisočem in stotisočem ljudem zavest, da je narava človeku potrebna, da jo mora spoštovati, da se mora vanjo vračati, se učiti od nje in se z njo okoriščati na razumen način. Prav zato zahtevamo, da se delo naše organizacije pravilno ovrednoti, da se poudari družbeni pomen tega dela, saj planinstvo dandanes nič več ni samo idila in romantika, privatni konjiček nekaterih ljudi, ampak je zelo resen napor, da bi prispevali s svojim delom k družbenemu napredku in s tem vzpostavljali tudi pravične socialistične in človeške odnose. Mi se ne moremo pomiriti s tem, da bi bili kot ljudje in kot posamezniki samo številke ali samo ničle. Naša naloga je v tem, da iz vsakega človeka pomagamo ustvariti osebnost, ki se zaveda svojega človeškega poslanstva in ki svobodno odloča o svojih dejanjih, o svojih namerah in o svoji bodočnosti. Potrebujemo take ljudi, ki bodo lahko svobodno oblikovali boljšo bodočnost zase in za bodoče rodove. To pa je po mojem mnenju zadnji cilj socializma in končna postaja samoupravljalske družbe. S svojim planinskim delom opravljamo to poslanstvo. Mnogo se ukvarjamo z mladino. Razveseljivo je, da je v naših vrstah 23 000 mladincev in pionirjev, torej 39% članstva naše organizacije, ki je po letih svojega obstoja sicer dokaj stara, po sestavu svojega članstva pa izredno mlada. Naša naloga je, da iz te mladine razvijemo krepke, socialistično zavedne delavce in osebnosti, ki bodo lahko umno urejevale naše javne in svoje zasebne zadeve. Slovensko planinstvo je začetnik, je pionir slovenskega turizma. Planinstvo je danes med drugimi tudi sestavni del slovenskega turizma, naših turističnih prizadevanj in sestavni del turističnega gospodarstva. Opremljenost gorskega sveta je zelo velik turistični motiv za privabljanje domačih in tujih gostov. Srečni smo, če lahko ugotovimo, da tako urejenih gora zlepa nima kaka druga dežela na svetu. Toliko urejenih, lepo zaznamovanih in zavarovanih steza, ki jih je na desettisoče kilometrov, in 175 koč, ki nudijo gostoljubno streho mnogim gostom, to je veliko bogastvo in turistična privlačnost. V naših kočah imamo skoro 6000 sicer še skromnih ležišč. To je šestina, sedmina vseh slovenskih turističnih prenočninskih zmogljivosti in polovica toliko ležišč, kot jih imajo trenutno vsi slovenski hoteli. Naše gore je lansko leto obiskalo, to ugotavljamo iz vpisnih knjig, 880 000 planincev. To je sklad, ki ga turistično gospodarstvo Slovenije ne more več zanemarjati, kot ga je dosedaj. To pomeni, da imamo planinci probleme in potrebe, ki jih bo treba enakopravno vključiti v slovensko turistično gospodarstvo. Dosedaj se nam je dogajalo tako, da olajšave, ki jih je bilo mogoče pod firmo turizma dobivati gostincem, hotelirjem in celo privatnim podjetnikom, niso bile dostopne planinskim orga- nizacijam; retencijska devizna kvota, dolgoročni cenejši krediti, dotacije ip. Planinska organizacija bo v prihodnje morala izdatneje dobivati javno družbeno pomoč v obliki dotacij in subvencij, da bomo lahko modernizirali naše planinsko gospodarstvo in ga usposobili za turistične namene, ga prilagodili so- dobnim potrebam, to je, zmeraj bolj razvajenim obiskovalcem. Ne smemo pa pri tem pozabiti na negospodarsko stran planinstva. Večkrat se v naših krogih govori, kot da »pravo planinstvo« gospodarstvu nasprotuje. Menim, da se ti dve stvari med seboj ne izključujeta, ampak druga drugo izpo- polnjujeta. Ne bi smeli idealizirati »pravega planinstva«, ki bi ga verjetno v takem obsegu ne bilo, če bi ozko delali samo za to »pravo« planinstvo, ki bi ga bili deležni samo nekateri entuziasti, nekaj sto, morda nekaj tisoč ljudi, neka elita, ne pa desettisoči in stotisoči ljudi, kolikor jih danes zahaja v slovenske gore. Slovenske gore ne morejo biti rezervirane samo za neko žlahtno elito, za ožji krog, ki se ponavadi zmeraj bolj zapira in spreminja v privilegirane in profesionalne uživalce kake dobrine. Naše gore morajo biti odprte za vse ljudi. Kdor še ni vzgojen, kdor še ne zna živeti po naših navadah in po naših načelih, ga bomo morali pač vzgojiti. Tudi mi sami, ki se trkamo na prsi, da smo pravi planinci, smo bili nekoč najbrž tudi divjaki, neotesanci, neobdelan les, ki nas je pa šola planinstva in narava izoblikovala v tisto, kar nas, vsaj po našem mnenju, loči od tistih ljudi, ki tega privilegija, hoditi v gore, nimajo. Svoj čas so se posmehovali planincem, češ »gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor«, imeli so jih za nekoliko prismojene ljudi. Danes so se stvari obrnile, v sodobni stehnizirani družbi je vedno večji revež tisti, ki ne gre »gor« oziroma, ki ne gre »ven«. Planinstvo je danes potreba, dopolnilo življenja. V naši sodobni družbi igra pomembno vlogo telesna kultura. Mnogi si pod to telesno kulturo predstavljajo samo šport, mnogo je takih, ki si pod tem predstavljajo samo tekmovalni ali celo le spektakularni šport. Mi mislimo, da je pojem telesne kulture mnogo širši, mnogo bolj odprt in dostopen za vse, tudi za »navadne« ljudi. Nekateri v naši družbi pogosto delajo to napako, ko si predstavljajo, da je šport samo tekmovanje, da je šport samo doseganje republiških, zveznih, evropskih in svetovnih rekordov. Planinstvo se seveda po svoji dejavnosti v najširšem smislu besede lahko šteje tudi za šport. In v tem, mislim, smo planinci tudi sestavni del naše narodne telesne kulture. Zato ter- jamo, da smo tam, kjer se govori o razvijanju in o podpiranju telesne kulture, tudi planinci zraven. Smo proti temu, da se podpira samo profesionalni in spektakularni šport. Smo za pravilno vrednotenje telesne kulture, saj bi morali biti na neki lestvici razporejeni vsi za narodno skupnost, za duševno in telesno zdravje naroda pomembni športi. Na tej lestvici planinci ne bi smeli biti zadnji. Športe, ki so nacionalno pomembni, ki so za eksistenco naroda potrebni, bi morala družba predvsem podpirati. Ko smo obiskovali občinske skupščine, predsednike, funkcionarje socialistične zveze, partijske komiteje, so nas vsi sprejeli z vsem razumevanjem. Pripominjali pa so, da »planinci le redko kaj zahtevajo, da preveč čepijo v svojih kočah in mislijo, da jih bomo mi pri obilici svojega dela opazili«. To moramo popra- viti, to moramo skleniti danes. Važno se je pokazati, opozoriti nase, se oglasiti tudi v dolini, ne samo vriskati po gorah! Na koncu še to: Naša planinska dejavnost je taka, da je pomembna tudi spričo sodobnih zapletenih razmer. Mi podrobno poznamo našo deželo, njene gore, doline in gozdove, znamo hoditi 5 do 6 ur in več nepretrgoma, delamo ture po 10, 12, 16 ur na dan, plezamo v soncu, dežju, v viharjih, znamo prespati, če je potrebno, pod smreko, v visokogorskem bivaku, znamo živeti ob skromni hrani itd. To so stvari, ki so važne tudi za težke čase. V tem smislu, mislim, bi se morala naša društva vključiti v delo tistih, ki v občinah skrbijo za našo varnost, ki skrbijo za civilno zaščito in podobne reči, saj nam pri teh dejavnostih ne bo treba delati nobenih sprememb, nobenih »revolucij«, nobenih reorga- nizacij. Opravljali bomo le to svoje normalno pa zelo obsežno planinsko delo še vestneje in natančneje, kot smo ga dosedaj. Tako bomo storili svojo dolžnost kot državljani Jugoslavije, kot državljani republike Slovenije in kot dobri Slovenci, pripadniki tega majhnega naroda, ki ima v svojih rokah najlepšo deželo na svetu in mora zategadelj z njo še posebno skrbno in pametno gospodariti. V tem si slovenski planinci želimo dobro srečo in milo usodo tudi v bodoči dveletni poslovni dobi! FIZIOLOŠKA VREDNOST HOJE

Ing. Janez Smitek

rancoski sociolog George Friedmann študiju dela. Prenašanje bremen ali hoja z bre- je v svoji knjigi »Razdrobljeno delo« takole de- menom, kar prištevamo med najtežja telesna finiral perspektive razvoja človekovega poklic- dela, je najbolj neekonomično in škodljivo glede nega dela: »Znanstvena organizacija dela s na racionalno oblikovanje delovnih procesov. sodobnimi metodami racionalizacije, mehaniza- Študij dela terja, da vsako fizično delo pri pre- cije in avtomatizacije si prizadeva, da bi človek našanju bremen nadomestimo z mehanizacijo. čim lažje delal, zlasti, da bi potrošil pri delu Pri današnjem razvoju sredstev za mehaniza- čim manj lastne mišične energije. Zato bo moral cijo lahko vsako težko telesno delo pri trans- telesno energijo, ki je ni izkoristil pri poklicnem portu štejemo za tehnično zaostalost. delu, porabiti v prostem času, če bo hotel, da Ostane nam le to, da prenesemo hojo iz delov- bi njegov organizem deloval skladno, da bo nega časa v prosti čas, v področje rekreacije. vzdrževal ravnotežje med fizično in umsko de- Pri tem bomo uporabili ugotovitve fiziologije lovno sposobnostjo.« Na kratko bi mogli te dela za študij rekreacije. misli izraziti v geslu: »Lažje delo - težje raz- vedrilo.« V knjigi G. Hehmanna »Praktična fiziologija dela« so podatki o raziskavah Instituta za fi- Osnovna oblika človekovega gibanja je hoja. ziologijo dela v Dortmundu o potrošeni energiji Idejno vrednost hoje je definiral Ch. Morgen- pri hoji: stern v dveh stavkih: »Es ist der Schritt, der erobert« (Korak osvaja) in 1. Hoja brez bremena: »En marche« ist eines der schonsten Worte der Welt« (Hoditi, gibati se, je ena najlepših besed (Okoliščine: ravna, trdna cesta, lahka obleka in na svetu). obutev) Fiziološko vrednost hoje so že nadrobno anali- zirali na dveh področjih: v športni fiziologiji in Hitrost Potrošnja energije v delovni fiziologiji. Rezultate raziskav moremo (km/h) kal/min združiti in izkoriščati pri sodobnih metodah organizacije in študija o delu ter pri oblikovanju 2 1,2 zdravih, učinkovitih metod pri rekreaciji. Pri štu- 3 1,7 diju dela si prizadevamo čim bolj izločiti vse 4 2,1 oblike gibanja, ki povzročajo utrujenost in s tem 5 2,8 padec človekovega delovnega učinka. Torej 6 3,8 moramo izločiti tudi vsako odvišno hojo, ki ni 7 5,4 nujna za delovni proces. Nasprotno pa pri rekreaciji pomeni prav hoja najenostavnejšo, najcenejšo in tudi najučinkovitejšo obliko raz- 2. Hoja z bremenom na hrbtu: vedrila. (Pogoji: trdna cesta na ravnini) Pri oblikovanju delovnih procesov poskušamo izločiti hojo po osnovnem pravilu: »Delo na Breme Hitrost Potrošnja kg hoje energije delovnem mestu naj poteka v normalnem delov- km/h kal/min nem področju«. Normalno delovno področje pa 10 4 3,6 je tisto, ki je na dosegu obeh rok, ne da bi 30 4 5,3 premikali, upogibali ali obračali trup. 50 4 8,1 Torej bi utegnili sklepati, da ostane hoja kot 75 3,5 11,7 uporaben element pri delu samo za razno pre- 100 3 15,0 našanje. To pa se še posebno raziskuje pri 3. Vzpon z bremenom na hrbtu: trošnji energije pri statičnem naporu (hitrost (hitrost hoje 2,5 km/h) 0 km/h) za različne teže bremena. Nemška ustanova za študij dela »REFA« je po- Hitrost Potrošnja stavila za industrijsko delo kot zgornjo mejo Breme Strmina vzpona energije m viš/min kg kal/min potrošnje telesne energije 4,17 kal/min ali 2000 kal na 8 ur. Športni strokovnjaki pa priporočajo 0 4,9 za intenzivno rekreacijo hitro hojo (nad 6 km/h), 10° 20 7,24 8,1 torej potrošnjo energije nad 4 kal/min. Fried- 50 9,2 mannovo pravilo o oblikovanju dela bi lahko izrazili tudi v številkah: poklicno delo do 0 8,2 4 kal/min, intenzivna rekreacija nad 4 kal/min. 16° 20 11,5 10,5 50 16,0 2. Potrošnja energije pri vzponu: 0 13,3 25° 20 17,6 17,2 Ta diagram prikazuje odvisnost potrošnje te- 50 27,0 lesne energije od hitrosti vzpona (višinskih metrov v minuti) ali od nagiba strmine in teže bremena. Če te podatke pokažemo grafično, dobimo na- Spodnja linija v diagramu prikazuje teoretično slednja dva diagrama o potrošnji energije pri potrošnjo energije telesa pri vzponu. To je nam- hoji na ravnini in pri vzponu: reč grafično prikazan mehanski ekvivalent toplote (1 kal = 427 mkg) za telo, težko 70 kg. Ker je dejanska potrošnja telesne energije pri 1. Potrošnja energije pri hoji na ravnini: vzponu brez bremena približno 4-krat večja, Prvi diagram prikazuje odvisnost potrošnje od to pomeni, da je »eta« - faktor koristnosti člo- hitrosti hoje na ravnini in od teže bremena za veškega telesa približno 25% (četrtina toplotne statistično poprečnega moškega (teža telesa energije hrane se pretvarja v mehansko delo). 70 kg, višina telesa 170 cm, starost 35 let). Iz Tudi v tem diagramu je razvidna približna prema diagrama je razvidno, da potrošnja energije sorazmernost med potrošnjo energije in hit- pri določeni hitrosti hoje (4 km/h) narašča pri- rostjo vzpona, vsaj v področju razpoložljivih po- bližno sorazmerno s težo bremena in da je datkov. Tudi tu manjkajo podatki o statičnem tudi pri določenem bremenu približno premo naporu, ki bi nam omogočali prikaz presečišča sorazmerna s hitrostjo do 4 ali 5 km/h, nato pa linij z vertikalno osjo. Seveda pa posega ta pospešeno narašča. Diagram bi bil pregled- diagram v višja področja energije, saj bi nas nejši, če bi imeli na razpolago podatke o po- linija potrošnje pri nošnji bremena 50 kg pri

1. diagram Kal/min 10

: — 7 / / / / 5 /

3 J 1

4 Hitrost hcfc • - 1 1 S ** s C 7 ton/h 2. diagram kal/mi n 12

S **

1 2

4 HifrosT vzpone, vfč. m/mm 7 6 ? X> if ta 1& */ f£ /6 (8 TO' f6° A/aklor, 25" vzponu v strmino 25° in hitrosti hoje 2,5 km/h dom oskrbovali z mulo. Zato je ta pot dobila privedla do 27 kal/min. pomenljivo ime »osel-strada«. Fant pri 20 letih Pravilo racionalnega oblikovanja dela nas uči, jo bo premagal v 40 minutah, možaka pri 50 da moramo industrijsko delo oblikovati tako, letih bo pa tudi v 100 minutah dobro pogrela. da uporabljamo pri delu čim manjše mišične Iz diagrama bi dobili za to hojo brez bremena mase. Nasprotno pa pri vzponu sodelujejo naj- naslednje podatke: močnejše mišice nog, kar omogoča tudi veliko potrošnjo mišične energije. Zato je hoja navkreber tudi mnogo učinkovitejša oblika rekre- Čas hoje Hitrost Potrošnja energije min vzpona acije kot hoja na ravnini. m/min kal/min kal Če tudi pri drugem diagramu upoštevamo, da je področje učinkovite rekreacije nad spodnjo 40 15 450 11,2 mejo 4 kal/min, vidimo, da nam vzpon daje 60 10 430 7,2 na razpolago večje možnosti, saj smo pri vzpo- 100 6 400 4,0 nu brez bremena v tem področju že pri hitrosti 120 5 380 3,2 vzpona 6 višinskih metrov v minuti, z bremenom 20 kg pa že pri hitrosti 4 m/min. Posebno fizio- loško vrednost ima pri tem še znoj, naravno de- Čas hoje za določeno pot je torej merilo fi- tergent, ki raztaplja in izpira ostanke presnove zične zmogljivosti in podatek za potrošeno ener- ter odvaja odvišno toploto iz telesa. gijo. Pri nadaljni obdelavi navedenih podatkov Diagram potrošene energije pri vzponu pa je bi lahko sestavljali režim prehrane, da bi do- tudi zelo praktično merilo človekove telesne segli ravnotežje med kalorično vrednostjo hrane zmogljivosti. Kot fiziološki institut pri tem ra- in potrošnjo telesne energije. bimo naše gore, namesto z ergografom na pe- V dobi motorizacije, ko že otroci poznajo vse dala bomo v hribih preizkušali delovanje telesa, firme, modele, tipe, letnike in variante avto- zlasti vitalno kapaciteto dihalnega in krvnega mobilov, spoznavajmo tudi energetiko lastnega sistema. živega motorja - človeškega telelesa. To spo- Primer: Planinska pot iz Krope do Partizanskega znavanje nam bo omogočilo bolje vrednotiti doma Vodice na Jelovici obsega višinsko raz- pomen gibanja za telesno in psihično zdravje, liko 600 m. Dokler še ni bila speljana do doma svoj živi motor pa brez generalnih remontov avtomobilska cesta po Jelovici, so nekaj časa uporabljati do pozne življenjske dobe. VSAKO LETO NAM JE BLIŽJI Tako so bile v Zborniku zimske pomoči objav- ljene pod skupnim imenom »Na meji življenja in smrti« tri pesmi: »Prihod (Pavli2 v spomin na Evgen Lovšin sectio caesarea), »Na vrheh« (Planincu Joži Čopu v spominsko knjigo) in »V brezglasje«. Skupni naslov meni izročenega rokopisa pa je »Trizvok«. Ko sem pesnika prosil za posvetilo svoji triglavski knjigi, mi je dal kar dva na izbiro. oni je bilo 90 let od rojstnega dne pe- Seveda sem se odločil za oba: »V črno sem snika Otona Zupančiča,1 letos pa je že dvajset žalost zakopan« in »Zamaknjen v čisti soj naših let, odkar je za vedno odšel od nas. Vsako planin«. Potem pa je prepisal vse tri pesmi leto nam je bližji: »Z vetrom prišumi - med »Trizvoka«: »Na, to imej za spomin na ta su- nas - kot spev in vzdih«. rovi čas!« Z bistrostjo svojega uma in gorečnostjo srca je Pesnik ni bil tujec v deželi športov. Res, to velja podpiral vero v zmago nad mrakom, govoril posebej za mlada leta. Iz Gradca pri vojakih 0 upih in stremljenjih slovenskega naroda, o leta 1902 je pisal: »Ta čas smo naredili že lep njegovi dragocenosti in neukrotljivem pogumu, izlet: Šli smo streljat ostro v gornje štajerske pel o jasnosti resnice in pravice v najbolj planine - Eisenerzer Alpen - nad trinajsto mračnih dneh. metrov nad morjem. Čudovito krasen svet je to!« Sicer je bil pesnik vedrine, pesnik življenja, Ko se je vrnil konec leta 1910 iz Bregenza ob Bodenskem jezeru, kjer je bil dve leti domači spodbudnih, z zarjo oblitih juter in jasnih, ve- učitelj pri grofovski družini VValdburg, je hudo- selih dni, belih oblakov, ki hitijo v daljave novih mušno pripovedoval meni in mojemu bratu, ki doživetij, zlatega sonca, ki spleta mavrice sreče sva stanovala pri njegovih starših: »Ali vesta nad slapom, pesnik globokih človeških skriv- študenta, kaj so to smuči? Podaljšana stopala, nosti. da se noge ne grezijo v sneg, temveč hitijo čez Bil je mojster slovenskega izraza. Tudi ljubi- kot iskri vranci, zapreženi v sani.« teljem visoke prirode se je oglasil z visoko Pesnik je bil dober smučar. Spada med prve pesmijo. Ob Vodnikovem »Vršacu« in Gradni- Slovence - smučarje. »Tovariš« 1949, 1. št., 12 okvih izpovedih je njegova pesem »Na vrheh« mu priznava, da je bil tudi izurjen sankač. daleč presegla osebni pomen in se uvrstila Poleg Bele Krajine z Vinico in Vrtačami ter Sv. med najgloblja planinska doživetja: O čem že Barbaro nad Pribanjci (»Ah, Silvin, vem: teh mrmrajo v slovesnih, široko razproženih krogih krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je na- zbrani gorski velikani? Življenje in smrt enak sesal«), z Dragotušem (»rahlo je žuborenje Dol- imata slaj... zeča, studenca skritega v najtišji dragi sveta ...«) Pesem »Na vrheh« je pesnik zložil Joži Čopu so bili Ljubljana in kraji na gorenjski strani najbližji njegovemu srcu. Ljubljansko polje za njegovo petdesetletnico. Prvič priobčena pa (»Med pšenico tvojo in med ržjo sem hodil je bila I. 1944 v Lovšinovi knjigi »V Triglavu in slednji dan ...), Zasavje (»z gore razgleduje se njegovi soseščini« in isto leto tudi v »Zborniku Mati Marija, sijajna, pokojna zre svet pod zimske pomoči«. seboj«), bližnji Kamnik in Zaprice, kjer je na- Pesnik je dolgo premišljeval, preden se je od- pisal Veroniko Deseniško, Horjul, Polhov gradeč, ločil za objavo. Tisti čas je bil surov... »Zjutraj Sorško polje, Koča vas, slovensko morje ... za ne veš, kam bodeš drevi legel«, in ko sežeš vse je našel čudovito besedo. Bled z okolico ga svojim dragim v roko, si nemara za dolgo vzel je veliko let in počitnic priklepal nase. Tam slovo. Očitek, češ da si proti zimski pomoči, najbliže Triglavu... »tam zemlja je naša zaki- da ne želiš pomagati tistim, ki stradajo in pre- pela, zahrepenela, v nebo je hotela...« zebajo, ga je končno pritisnil ob zid. V težkih časih, ko so nastajale pesmi: »Na vr- »Povedal jim bom, zagnal v obraz, kar zaslu- heh«, »Ob uri brezupa«, »Surovi časi«, »Izjava« žijo,« je dejal. »Pel sem in sanjal zornejšo vam in druge, je večkrat dejal: »Še vedno upam, da bom nekoč prilezel vsaj v Vrata, da bom videl bodočnost... zdaj vame zij6 razdor, laž laja gore od blizu.« in krvoločnost...«

1 Oton Zupančič, roj. 23. I. 1878 v belokranjski Vinici, ^ Pavla je pesnikova snaha, žena sina Marka, sectio umrl 11. VI. 1949 v Ljubljani. coesarea pa je po slovensko cesarski rez pri težkih porodih. »A jutri pojdem na goro, /L da se oči mi napijo ...« /ža /srfLe^A^ Tisti jutri je bil še daleč za gorami. Burni ve- trovi, hudourni oblaki, viharno vreme - vse to ^r/ je divjalo nad domovino - bilo je tretje leto vojne, vendar omotna vonjava svobode se ni dala več prevetriti! v/z-i^ivu ČHAJ

»Glej večne so planine! Vihar nad njimi mine, zjasni se dan ...« 5-o vt^/čT^

Dvajset let je minilo od pesnikove smrti, a ves živ je tu med nami. J^JU+VULMA J-*- ^Js&Jd&t«- ^

% ' (J \ / Oton Župančič TRI ZVOK

Atfeuiunt.c- P r i h o d (Pavli v spomin na sectio caesarea) /X c.uyj. M, M, Zibala sem te mesecev devet v telesa svojega skrivnostni zibki, vsak gib tvoj spremljala, ko prsti šibki 5 rvfgo IcJj iz mene tipali so v vnanji svet. y «

In zdaj se zdi ti ta naš svet pretrd?

In da te vanj ponesti naj ne smem? in&n) r -— Oh, mora biti, in če treba v smrt, ljubezen moja odgovarja: Grem. ^ oUMJ^T^A

Naj moj život bo ena sama rana, fHCo* hočem te dati soncu in svobodi: prismej se v dan in jasna pota hodi: zemlja, nebo mi pojeta hozana.

Potem pa trdno trdno sem zaspala Tedaj so te iz skrivne zibke vzeli; in ko so te v naročje moje deli, si ti zaplakal, jaz sem se smehljala. S starim, s trpljenjem pridobljenim kolesom sem V brez glas ju privozil do Bleda. Tu me je počakal brat, po- budnik te ture. Šla sva na Triglav. Z vlakom O, tukaj v prsih mojih Gospa Sveta proti Mojstrani so potovali tudi Tominškovi: z zvonovi in orglami češčena prestoluje, Helena, Stanko in še mlajša sestra. Stanko je v nedotakljive glorije čisti soj odeta skrbno nad svojim spečim ljudstvom čuje, imel cepin, Helena palico. Malo skeptično si je mu lepše dneve snuje. ogledala moje sandale, ki sem jih sicer doma nekoliko okoval, češ, po produ ne bodo zdržali. Poleg ttje častitljiva kipi gomila, najžlahtnejše našega rodu v njej zagrebeno: sto let je pevec mrtev; neiztrohnjeno sto let srce, in pesem kot prvi dan vsa mlada, vsa mila nas vežo v eno.

Po mojih žilah šume slovenske reke, budeč neprestano mi dušo s tajnim trizvokom: v valove plakajo jelše in sklonjene beke, srdito jezovi grme, mostovi z drznim lokom ne vedo za zapreke.

Pel sem in sanjal zor nej šo vam bodočnost, vas klical skupaj od severa in od juga; zdaj vame zija razdor, laž laja in krvoločnost: in v meni je velika, silna tuga, in v meni je velika, mirna odločnost, in trdna vera v naroda poslanstvo. V meni je soj, obrnjen v onostranstvo: življenje v svetu tem mi je pregnanstvo: kaži v brezglasje pot, smrt, blaga druga.

Pa so le. Ne bi bilo ravno lahko voziti v oko- vankah do Bleda s kolesom, saj je nad 230 km. Še večja težava pa je bila v tem, ker jih sploh nisem imel. Ne vem, če sem še kdaj pozneje doživel v Alja- SESTOP* ževem domu in na Kredarici tako idealno planinsko vzdušje, kot je bilo tedaj. Drži pa tudi: Čim bolj se kaj od nas odmika, tembolj tisto Makso M e š k o nehote olepšujemo.

V letih krize po prvi svetovni vojni sva z oče- tom potovala iz Mojstrane v Bohinj čez vrh ol stoletja je minilo, bil sem še pa- Triglava, kjer sva v stolpu »prenočila«. Na vsej stirček, ko sem prvič v življenju videl navpično turi nista stopila niti pod eno streho. Ogibala steno iz kamna, to je zapadno steno Ravne sva se namreč graničarjev, ki so nekaj posumili, gore. Z velikim hrepenenjem sem gledal to svojo po krivici seveda, v najine planinske namene. prvo navpičnico in v srcu se mi je vzbudila pregrešna želja: Ko bi bil tukaj doma, bi po- skušal plezati čeznjo.

Dolga, dolga vrsta let je potekla, preden je Na Okrešlju so ravno dom obnavljali. Spal sem prišla ta stena na vrsto. na nekakem pragu. Še sreča, da je bilo tako. Prekoračil sem Ivančico in mik gore me je zajel. Naslednji večer dobim v koči na Kamniškem Hrepenenje po gorah je ostalo vedno živo. No- sedlu posteljo v sobi. Komaj zaspim, se začne bena gora se ne vidi iz naše doline. koncert. Pobegnem na skupno. Ob enajstih pride povodni konj, vrže svojih por ton no pograd, mojo opremo, Tudi moje samotno potovanje do se je koča v temeljih stresla, nato se začne mu ni ugajalo. Pravil mi je tudi nekaj o orien- razgovor menda s simpatizerji, ki so verjetno taciji. Pa se orientiraj, če vidiš komaj svoj nos, še ostali v Kamniški Bistrici. Opomnim strežnico, razov, grap in kaminov pa na tisoče! da ima vsaka koča hišni red. »Ja, pravi, saj Zbit sem bil tako, da nisem mogel dvigniti roke vso noč prihajajo.« Grem dol v jedilnico, kjer vrh glave, da bi si vsaj lase pogladil. Pa me sem se zaradi mraza prestavljal do jutra iz kota je čakala še vožnja s kolesom iz Vrat čez Ljub- v kot. ljano in Maribor v Prlekijo. V Ljubljani mi je prijatelj na vsak način želel posoditi hlače, pa jih nisem hotel sprejeti. Spotoma sem šel na jesenski velesejem. Kar je za menoj, me nič ne briga. Marsikateri gledalec je najbrž prišel do Prišel sem s Triglava s skupino in s tremi otroki prepričanja, da sem pobegnil iz Lepoglave. 9 do 12 let. Hotel Savica nima prenočišč. V Doma so me molče sprejeli. jedilnico nas ne sprejmejo. Koče »Savica« še ni bilo. Gremo v Zlatorog. Vse zasedeno. »Pro- sim, ali bi lahko ostal v hodniku z otroki pri mizi in klopeh.« »Ne, ven!« V dependansi so bratci pili, peli in plesali. In tu je bila svoj čas Nekoč sem nekaj časa živel sredi med gorami, planinska postojanka. Razumljivo, da ni naša bil sem namreč v tečaju v Poljčanah. Ob ne- planinska skupina nikdar več tukaj iskala go- deljah smo bili tečajniki vsaj deloma prosti in stoljubja. te nedelje sem porabil za gore. Z obžalovanjem ugotavljam, da se planinski S prijateljem sva sedela v kuhinji in se priprav- domovi in koče spreminjajo v hotele, posebno ljala za odhod. Pride k nama tečajnik, doma ob cestah, planinec ni več zaželen, če pokažeš izpod Pohorja, in vpraša, ali greva res na Tri- planinsko izkaznico, so skoro užaljeni, nahrbt- glav. Vem, da si človek naloži z začetniki pre- nik vzbuja pri izletnikih posmeh, ugodnosti se cejšnje breme, je pa bila v naši skupini dolga manjšajo, članarina pa raste. Planinci po večini vrsta začetnikov in tudi sam sem tako začel. niso bogati. Nisem pa imel te sreče, da bi našel mentorja, ki bi mi pokazal pot v gore. Tudi čopov Joža ni rekel: »Pojdi z menoj!« Iz Aljaževega doma smo odšli zjutraj ob treh. Bil sem prvič v severni steni Triglava. Mislil sem na vrhu smo bili ob tričetrt na osem, ob štiri- poiskati slovensko smer, pa sem že takoj od najstih pa že na vlaku v Mojstrani. Bilo je ne- začeka zavil preveč desno. Sestav stene me je navadno dosti snega. Triglavski dom je bil še prisilil, da sem še nadalje zavijal proti desni zaprt, metereologov pa še ni bilo. in se končno obupan zaplezal. Deževalo je, Ta moj sotečajnik je bil nepopisno srečen, da videl nisem nikamor, tone grušča je odletelo je bil na Triglavu. Ni vedel, kaj bi počel od pod mano v dolino, ko sem prečil zagruščene veselja. Skoda, naslednje leto se mu je pri ora- žlebove, plezal sem po kaminih, s snegom za- nju prevrnil traktor. Poškodbe so bile smrtne. prtih in od vode izjedenih. Bil sem sam, tako neskončno sam. Po desetih urah sem sestopil nekje pod Črnim grabnom na pot Vrata-Luknja. Skoraj bi se sam Vodil sem najmlajšo hčerko v gore. Stara je sebi smilil: Obleka vsa v capah, čevlji v raz- bila pet let. Na Kredarici nas je prosil pla- padu, hlač zadaj sploh ni bilo, iz vseh prstov ninec srednjih let, če se nam lahko pridruži pri na rokah mi je tekla kri, ker sem si jih obrabil vzponu na vrh. Z veseljem smo pristali. na mokrem kamenju. Mislil si je najbrž: Tile z otrokom gotovo ne V Aljaževem domu sem iskal po stenah ogle- bodo dirkali in bi v zmerni hoji morda le prišel dalo. Prepričan sem bil, da so mi lasje osiveli. na vrh. V sedelcu pod Domom pa pravi: Nimam No, pa niso. zraka! čudno se mi je zdelo, ker vsega drugega Oskrbnica Torkarjeva mi je takoj priskočila na je tukaj manj kot zraka. Danes se ne čudim pomoč z iglo in sukancem, pa kaj, tu bi samo več, ker prej ali slej pride vsak planinec do čudež lahko pomagal. tega, da mu zraka zmanjka. Na vrhu so imeli fotoaparati veliko dela, ker Imela sva še besedo z Jožo Čopom, ki se je tako majhna planinka, ki pride z lastnimi no- tedaj mudil v Domu. Malo pisano je pogledal gami iz Mojstrane na vrh in skozi Trento in čez bili za bolj lepo vreme, pa smo obrnili nazaj Vršič v Kranjsko Goro, je bolj redek pojav. V proti domu. Trenti sem jo vprašal, če bo še šla na Triglav, Pa se je pojavil na obzorju spaček. Kdo bo pa pravi: »Nikdar več!« Znamenje, da je pet gledal na vozni red in čakal na postajah? let za planinca še vseeno premalo. Vse ob Voziš kadarkoli in kamorkoli. Praktična zadeva, svojem času! Univerzitetni profesor iz Beograda kaj? Štirje smo se naložili s svojo planinsko nam je pozneje poslal sliko z vrha in še majhno opremo v vozilo s ciljem: Vrata, Aljažev dom. punčko za hčerko s pripombo, da Tanjica ne Vreme se je spet podrlo. Ze od Ormoža naprej bi drugič nosila tako velike bebe na Triglav. je močno deževalo. Dežja in vode na cesti je bilo vedno več. Sever je gnal cele valove vode po zraku in tc voda je nekako prišla v naše zavorne bobne. Na Vrholah je spaček začel Vračali smo se skozi Turški žleb na Okrešelj. kazati znamenja bolezni. Nekako je prišepal na Bila nas je običajna skupina, okrog šestnajst. Preioge, tedaj pa je svojo počasnost izredno Nekje zgoraj v žlebu se je sprožil kamen, ki pospešil, saj se cesta močno prevesi proti Ko- se ni hotel držati grape za odpadno kamenje njicam. Pred nami je vozil tovornjak s prikolico, med Turško goro in Rinko, ampak je zavil čez kateremu smo se z veliko naglico bližali. Ker serpentine poti in proti nam. Od daleč je bil je bil pred nami levi, nepregledni ovinek, pra- videti kamenček, ko pa se nam je v peklenskih vim: »Marija, zavoro, zavoro!« Nič, zavora ne poskokih in vrtenju približal, je bila že prav deluje, z ročno ni tudi nič, prestava v prvo, da poštena skala. Obstanem na poti, da bi se po bi zavrli z motorjem, ne prime. V stiski zavije možnosti umaknil na desno ali levo, skupina naša voznica na levo, da bi tovornjak prehiteli. pa plane v beg navzdol. Že je bil kamen tu, za cilj si je izbral planinca, ki je pravkar prišel V hipu se pojavi pred nami tovornjak, cisterna od vojakov. Zakričim: »Joško!« Hitro se vrže s prikolico - cesta ni bila prosta, tega pa zaradi pod velik balvan in ravno v ta balvan udari zavitega terena ni bilo videti. V trenutku je bilo kamen, da so drobci zažvižgali na vse strani. naše vožnje konec. Tovornjak, cisterna je ustavil Spet smo imeli srečo. takoj, ker je zaradi 18% vzpona vozil počasi, ujel nas je tovornjak s prikolico, ki je vozil dol, nas porinil pod cisterno in spačka zdrobil. Ker sem bil ujet v okvir vetrobranskega stekla, sem prosil voznika cisterne, ki nas je začudeno Nič ne očitam osebju v Planinskem domu v gledal iz svoje kabine, naj mi pomaga ven. Pa Logarski. Ne bom rekel, vselej smo bili dobro pravi Vinko, naš rejenec, ki je ravno dokončal sprejeti. Saj vem, da mi planinci ne povečujemo učiteljišče in je mislil zaključek šole in vstop aktivnosti domov in koč. Nelagodno pa se po- v življenje »proslaviti« na vrhu Triglava: »Zadaj čutiš, ko te pred domom izletnik sprejme z pojdite ven!« Pa res, saj ni bilo ne vrat ne opazko: »Evo jih za skupno ležišče!« strehe. Čudno, leva zavorna luč je še gorela, Nikdar nisem prišel v nasprotja s kako oskrb- desne strani pa tako ni biio. Domala nepoško- nico ali oskrbnikom. Občudujem jih, ker ohra- dovani smo pobirali iz razbitin svojo opremo, nijo v dostikrat težkem položaju toliko vedrine. jo zložili na cesti na kup, pokrili s polivinilom. Nato sem čuval ta kup krame med potoki vode, ki je drla po cesti v dolino. Nekaj z vozilom, ki je naložilo naše razbitine, Danes radi proslavljamo. Radio vedno napo- nekaj z vlakom in nazadnje peš smo še isti veduje različne obletnice in tako nazadnje še dan turo končali. »Kakor po čudežu!« piše ča- planinca napade ta nalezljiva bolezen - pra- sopis. »Imeli ste nadsrečo!« pravi prometnik. znovanje obletnic. Nisem praznoveren, ali vseeno, bil je petek. Vidite, pa me je ta napuh z manjšo skupino spravil na vlak, čeprav so nam ugodnosti po- pusta ukinili. Ze dolgo je bilo lepo in suho vreme, sedaj pa se je pokvarilo in je začelo Obljuba dela dolg. Napotiva se z znancem z deževati. V koči Savica v Bohinju smo tri dni motornim kolesom. Vreme ni bilo kaj prida. Ne čakali na izboljšanje, lilo je neusmiljeno, vode vem, zakaj sem imel tako srečo ali nesrečo z in moče ze bilo vsak dan več, opremljeni smo vremenom. V Vratih se nama pridruži Dunajčan, ki sam ni Po kratkem mirovanju so vse težave minile in upal na vrh. Vsakega kandidata za planine na vrh sem prišel z rokami v žepih. Bil je drugi sem vedno z veseljem sprejel. Tako smo v zmer- opomin. nem tempu pripotovali do studenca pod Be- gunjskim vrhom. Tukaj pa se je začela težava pri meni. Ni pomagal noben počitek, nobene moči nisem imel, dihal sem s težavo in najraje Jesen se je poslavljala. Vračal sem se proti bi se bil obrnil. Nobeden od mojih dveh sprem- domu. Na planoti med Veliko Nedeljo in Ormo- ljevalcev še ni bil na Triglavu. Komaj sem ju žem sem se ustavil. Vedno sem se tukaj ustav- pregovoril, naj gresta sama naprej. Ker bi se ljal, ker sem lahko za slovo pogledal vrhove radi še isti dan vrnili v dolino, bi moja počasna od Pohorja do Kalnika. Na vse me vežejo zelo hoja vzpon na vrh prav gotovo onemogočila. lepi spomini. Pogledam še italijanski avto, ki Po planinskih normah se skupina na noben je vozil mimo mene, dvosedežnik z goriško re- način ne bi smela ločiti, jaz sem pa imel vrh gistracijo. Nisem slutil, da bo čez par minut tako že večkrat v dobro. Tako smo se spora- kiižal mojo prednostno cesto v nepreglednem zumno ločili z upanjem, da se vidimo na Kre- križišču. Bil je petek! darici. Sedaj gledam naše gore skozi okno bolnišnice, Počasi in z veliko muko se vzpenjam, duškam kako žare v zahajajočem soncu. Tako blizu so, in spet hodim, skupine me prehitevajo, vmes in vendar - tako daleč za nas vse, ki sestopamo. enakopravnice brez nahrbtnikov, nobeden se ne zmeni zame, zdi se mi, da obračajo glave proč, Makso Meško je poslal te zapiske konec I. 1968. da ne bi videli mojega trpljenja. Niti žganja Doživel je prometno nesrečo, ki ga je spravila v ptujsko bolnišnico. 14. marca t. I. je avtor mi nobeden ne ponudi. Čeprav mi tudi v glavi članka umrl star 65 let (roj. 29. 9. 1903). Njegovo ni vse jasno, pomišljam, ali sem v svoji dolgo- slovo od gora objavljamo v njegov spomin. letni planinski dobi šel kdaj mimo pomoči po- Makso Meško je bil v prejšnjem desetletju so- trebnega. Ne spomnim se. Spomnim pa se, trudnik našega glasila. V živahno pisanih poto- kako sem na prvi turi na Triglav »našel« pod pisih je popisal svoje poti po gorah, na Dolič, v Prekmurju, na Ravno goro, objavil pesem Malim Triglavom v sneg zapičeno palico in jo Planinam in obenem s svojo ženo Erno izpo- odnesel v Dom, ker sem mislil, da jo je kak vedal v pismu, kaj ga žene v gore in planinsko planinec pozabil. Čez nekaj časa pa pride sku- organizacijo, njega, posestnika v Lahoncih pri pina z vrha, starejši planinec pa benti: »Kje je Ivanjkovcin, ki je leto in dan srkal vase zdravje moj štekeljc!« Pretiravati tudi v kavalirstvu ne svoje ljube Prlekije v neprestanem garanju na polju in v vinogradu. smeš. Po I. 1948 je vsako leto popeljal večjo družbo Po dolgih, mučnih urah sem le dospel na Kre- Prlekov v Julijce ali Grintovce. Pri 50 letih je sam preplezal triglavsko steno, ne da bi mu darico. Napol v spanju poiščem prostor za kdo kazal pot. Ljubezen do gora mu je vcepil mizo, si pokrijem lice z rokami in diham, diham. oče. Koč se je ogibal, ni se rad »postavljal« s Ne rečem, če bi potoval na Materhorn, ki je svojim kmečkim poreklom, kot sam pravi. Kakor tudi zame gora gora, čeprav sem ga videl samo on je bila tudi njegova žena Erna od 14. leta članica SPD v ruški, nato mežiški podružnici, na sliki. Da me pa že tu pod Kredarico gorska po vojni pa sta se oba vpisala v PD Ljubljana- bolezen lovi, pa mi nikakor ni šlo v račun. matica, obenem z vsemi sedmimi otroki. Ko so Dobil sem prvi opomin. I. 1952 ustanovili PD Ljutomer, se je vsa družina prepisala v domače društvo. Dal je tudi pobudo Ko sta se tovariša vrnila z vrha, smo pospe- za ustanovitev PD Ormož. PSJ ga je odlikoval šeno dirkali v dolino. Tudi dež je ponehal. z zlato značko, PZS pa s srebrno. Kako je pokojni Meško razširjal okoli sebe nav- dušenje za gore! Najprej seveda med svojimi otroki. Bilo jih je osem. Najmlajšo je pri sedmih mesecih že vpisal v PD. Deca si je v domačem Greva s sinom na Mangrt. Čakam, kdaj me bo gozdu Vukečjaku uredila svoj Triglav, si zazna- spet prijela višinska. Nič ni bilo, nobene težave movala Tominškovo pot, z lesenimi klini pot čez nisem čutil. Prag, svoj Jalovec, svojo Begunjščico. Ze I. 1952 je peljal 15 mladincev na Triglav, na Prisojnik. Cez dva tedna grem sam s sedla na vrh. Pol Za planinstvo je vnel celo težake-zadružnike, ure pod vrhom se začne potres. Vsaj meni se v vasici Lahoncih zbral 12 članov PD in bil je zdelo, da se Mangrt ziblje. Hitro se poteg- marljiv poverjenik PV. Nanj je bil naročen nepretrgoma oa I. 1935 dalje. nem v zavetje, kolikor je to sploh mogoče. Ne Bil je nečak pisatelja Fr. Ks. Meška, ki se je bi rad, da bi me reševalci iskali po prepadih. tudi štel med planince in nam sem in tja napisal kako poslanico za naše glasilo. Tudi nečaka in kot jaz se je tudi on ogrel za to idejo. Ogle- Maksa je mikalo leposlovje. Imel je lepo knjiž- dujeva si ta greben poleti, nato poizkusiva v nico, več sto knjig, med drugim mnogo planinskih, ki so romale iz rok v roke in duhovno zdru- zimi. Od Kurjega vrha preko Riglice, Rušice, ževale njegov planinski kmečki krožek. Makso Vrha nad Rudo do Frdamanih polic sva uspela, je tudi rad prijel za pero in se z uspehom po- nato pa sva morala sestopiti v dolino. To je skušal v verzih. Tako s planinstvom kakor z bilo pred letom dni. lepo pisano besedo se je zdaj pa zdaj vzdignil nad vsakdanjost »za nekaj drogocenih dni v Letos pa obračava vse zapiske in ugotoviva, da letu«. sama najlepše uspeva, če začneva na Vršiču. V svojem življenju je bil na vrhu Triglava 40-krat. Telefonirava in kot bi se domenili, so bili vsi Rad je šel na Uršljo goro, Peco, na Pohorje, vremenarji istega mnenja. Lepo vreme bo. na Kalnik, Ivančico in Boč. Na Ravni gori je Šrauf pravi: »Naj se skupaj spravi, kar se preplezal »svojo« smer in na vrhu vklesal »La- honsko pot«. hoče, mi gremo v Rakovo špico.« Gora njegovih sanj je bil Matterhorn. Z Jožetom naročiva še posebej šest dni lepega Ko je bil po prometni nesreči invalid, se je vremena in oprtava opremo. Uf, teža pa taka! trikrat na leto z mopedom peljal na Mangrtsko Nato odideva. sedlo. Zadnjič je bil tam gor oktobra I. 1968. Ko se je I. 1967 ponesrečil, je zapisal krhke Pot na Vršič mi ni pri srcu. Če ne bi bila spomine na polstoletni tesni telesni, še bolj pa upravnica Kristina tako ljubezniva in dobra za duhovni stik z gorami in jim dal pomenljivi alpiniste, bi le redko obiskal Erjavčevo kočo. naslov »Sestop«. Z njimi je še enkrat iz tihe Danes pa kot romarja počasi hodiva, gledava prleške doline poslal Triglavu navdušene po- le desno v greben in podcenjujeva Prisojnik in zdrave, kakor da bi bil slutil, da ga bo vsak čas prekrila rodna zemlja. Njo je imel rad kot Razor ter ugotoviva, da bova v enem dnevu na kmet in kot zaveden Slovenec na zelo ogrože- Razorju. Nad Rusko kapelico se ustaviva in nem delu domovine. Bil je eden tistih, po katerih vključiva oddajnik. Po nekaj minutah čakanja so tu nekoč zrasle naše moči za prvi slovenski se oglasijo fantje in povedo, da so pod steno shod, vreden vseh tistih, ki so vsak po svoje in se pripravljajo za bivak. Zmenimo se za delali za slovenstvo tega lepega dela Slovenije, Trstenjaka, Vraza, Miklošiča, Raiča, Meška in naslednjo oddajo, nato zaprem oddajnik. Po- vrste drugih. Bil je mehkega, a hrabrega, ple- stala sva resna. Sedaj pa ne smeva več odla- menitega srca. Ko je ležal na mrtvaškem odru, šati in pospešiva korak do koče. V koči ločiva je eden od planincev dejal: »Meško leži, kot še odvečno opremo, Dragici in Zofki zaupava da bi premagal najvišji vrh: utrujen, vendar oddajno sprejemno postajo in ob 20. uri se nasmejan in zadovoljen.« oglašamo: T. O. »Vršič javi se, kliče Rakova špica — sprejem.« Oglasimo se in povemo vremensko napoved. Zaželimo si srečno in lahko noč. Ob 21. uri sva že v postelji. Nikakor nisva mogla zaspati. 7. III. - prvi dan. Ob enih ponoči zazvoni ura PREČENJE tako glasno, da naju naravnost vrže iz po- stelje. Vzameva najina težka prijatelja na rame, pot pa pod noge. Ne vem, kdo si je Jože Hočevar spomnil, da je namesto nog nahrbtniku napravil pri rojstvu naramnice? Tako bi, če že ne pred nami, hodil vsaj za nami. Do vrha Vršiča nama sveti luna in naju hladi, nato pa se ogrejeva, počivati morava že pod -i grebenom. Ne vem, kolikokrat sva se usedla v Ifa—reme pa tako! Nasulo nam je to zimo sneg in počivala, preden sva prišla na vrh snega, da že dolgo ne toliko. Kot beli kristali Prisojnika 2547 m. Svetlika se že, zato nisva so bile gore prekrite z belo, debelo odejo. Vsak hotela čakati, saj pot po grebenu do Malega dan sprašujemo metereologe, kakšno bo vreme? Prisojnika je dolga. Ure minevajo, sestop v Odgovor pa vedno isti: »Vsaj še tri dni ne bo Mlinarico pa je neroden. Spuščava se po vrvi, snežilo.« Bilo pa je megleno in hladno. pa zopet prečiva strme snežne vesine, okrog Bliža se konec koledarske zime in postajamo roba čez grapo in zopet spust. Sonce pa ne- vse bolj nestrpni. Po neuspeli (pač, kakor se usmiljeno pripeka in uničuje ta čudoviti sneg. vzame) odpravi v Wališke Alpe so se mi grebeni Udira se nama vse globlje, vse več stopinj se nama spelje v dolino. Bolj varno bo, če poča- priljubili. Skoval sem si načrt, ga razložil Jožetu kava na naslednje jutro kar pod to skalo. Ura kopala polico za sedenje in kuhala juho, čaj je tri popoldne, ko urejava bivak. Po večerji, in še limonado. Ponoči naju je zeblo, ker sva ki nama je bila tudi kosilo in zajtrk, se kmalu bila premočena do kolen. poglobiva v sanje naslednjega dne. 10. III. - Do vrha Skrlatice nama je manjkalo 8. III. Vstaneva ob štirih in ob luninem svitu le tri raztežaje. »Pol ure bova počakala, da sestopava proti Mlinaricam. Res, nekaj spustov zveva, kaj je novega na Vršiču,« pravi Jože, po vrvi nama ni ušlo. V sedlu se le kratko »potem pa zopet garanje.« ustaviva, nato pa se poženeva v Razorjevo str- »Duhovnik - Hočevar javita se, kliče Vršič - mino. Sneg je postal suh, stopinje so vse glob- sprejem!« Kot kukavica v radiu, tako točno se lje in nazadnje rijeva kot krta po snegu. je oglašala Dragica. Široka in globoka brazda ostaja za nama. Majhna stena nad potjo naju zvabi, da sple- »Tukaj Duhovnik - Hočevar - sprejem!« zava po njej. Po nekaj metrih nama je žal, z »Je kaj novega z vama — sprejem?« vsakega oprimka sem sklesal led. Borih 70 m »Pred pol ure sva prišla na Škrlatico, sedaj nama je vzelo tri ure časa. Po strmi vesini bova odšla proti Rokavu po grebenu — spre- gaziva sneg, nato prečiva po polici. Tu nekje jem.« pelje poleti pot. Nešteto drsnic so že naredili »Rudi napoveduje poslabšanje vremena - spre- plazovi v dolino. Previdno prečiva do sedla jem.« med Razorjem in Planjo. Tik pod vrhom sva »Slišala sva po radiu in tudi vidiva, da se pri- pustila nahrbtnike in splezala na Razor 2601 m. bližujejo neke megle - sprejem.« Okrog 15. ure se že spuščava proti Kriški steni. »Kdaj je naslednja oddaja — sprejem?« Kline bova še rabila, zato sestopava kar pro- »Ob 19. uri zvečer - sprejem.« sto po severovzhodni strani. Ze v temi zasadiva Tako se poslovimo in nato tudi midva od vrha lopato v sneg in si skopljeva jamo za drugi Skrlatice 2738 m. bivak. Kuhalnik brni pozno v noč. Začelo se je praskanje, kopanje in sekanje. 9. III. Vstaneva ob sedmih, odideva na Križ Spuščava se po vrveh v Škrbino. Jože me več- 2410 m brez nahrbtnika, nato pa nad Kriško krat povpraša, če bom skopal pot do Oltarja. steno na Gamzovec 2401 m. Proti Dolkovi špici Kasneje se ni čudil, zakaj sem kopal. Vse vrste sva skoro telovadila. Padala sva do pasu v snega, kar si ga sploh morem misliti v dveh sneg, nato pa naju je zabil težki nahrbtnik še metrih, nato krušljiva skala. Z grebena pa sva globlje. Na Dolkovi špici sva hitro (2585 m) in porivala opasti, ki je visela zdaj v Dnino zdaj se po krajšem pogovoru z Dragico (Vršičem) v Kotel. Z vrha stebričkov sva se spustila po spustiva v Zadnji dolek. Prvič si kuhava kosilo vrvi. Dvanajst je ura, pa še vedno je daleč do (čaj in kavo). Na južni greben Skrlatice sva Rakova. Jože se spomni na kisle gobice. Ve- prišla po veliki grapi. Težave se prično, težki nomer govori o njih. Proti večeru sva pot skle- odstavki, včasih ledeni, drugič skalni, nahrbt- sala do Cigar. Obšla sva jih na desni strani nik pa naju vleče navzdol. Dereze gor, dereze in splezala raztežaj — nato pa še nekaj metrov dol, vse to nama jemlje čas. Sonce je že zdav- in že sva vrh Rakova 2645 m. Skopljeva si le- naj v zatonu, spušča se mrak, vse bolj se hladi. žišče, posteljeva si z mehkim snegom in kuhava. Visim sredi najtežjega odstavka, ko se zasliši Premočena do kolen zlezeva v vreče in se ogre- vrisk. Preplezali so Rakovo Spico. Kasneje vava. Nogavice sušiva v spalni vreči, čevlje pa nama hočejo dopovedati, da sva zašla v naj- v šotoru. Ob 19. uri se oglasiva Vršiču. Povedo težje. Visim na roki, po njej pa se cedi voda nama, da piha močan veter in da se bo vreme za rokav. Stiskam z vso silo, vlečem se kvišku. poslabšalo. Pihalo je vso noč, kot da naju bi Končno dosežem rob in nato snežno zavetje. hotelo odnesti v dolino. Jože je vse to početje potrpežljivo gledal, 11. III. - peti dan. Hotela sva počakati toplo čakal od sekunde do sekunde, kdaj bo stisnil sonce, toda zaman. Vse močneje je pihal za- vrv. Končno zavpijem: »Popusti!« Potegnem še padnik in prisiljena sva bila nadaljevati po ostalo prosto vrv in se zavarujem. Ko pripleza grebenu. Sneg, ki se je drobil pod derezami, do mene, mi zasopel pove, da bi se bil bal, če naju je bičal v obraz. Potrpežljivo sva plezala ne bi bila taka tema. Pa se je včasih naslonil proti Oltarju. Na vzhodni strani grebena led, nanjo, in je kar šlo. na zahodni pa pršič. In zopet kot pod Razor- Marjan Kralj je zanimivo vodil svojo oddajo jem sva ga tudi tukaj orala in pehala v Dnino, »V nedeljo zvečer«, tranzistorček pa nama je veter pa ga je vrtil in metal čez rob. Skale so vse to posredoval, medtem ko sva si z lopato bile pokrite s požledom. Po spustu okrog stolpa sva se prebijala nazaj mračna čakala, da nas popelje proti robu, kjer na greben. Dobri dve uri in pol sem porabil za se sonce lovi po orumenelih zelenicah Moličke borih 25 m. Jožetu ni šlo vse v račun. Za tistih planine in popoldne utrujeno izgine tam za 200 m grebena bi potrebovala celo popoldne. Planjavo. Spala bi na vrhu in še zeblo naju bi, če bi Mrak se spušča nad sotesko Savinje, ko sto- zvečer sploh še čutila noge. Goste megle so pamo proti Robanovi domačiji. Tiho je v jesen- se valile preko grebena. Ko sem hotel kasneje, skem gozdu, le škrtanje kamenja pod nogami ko sva se spuščala v Dnino, zabiti klin, mi je in pojemajoči hrup avtomobilov na cesti pod ostal prilepljen na prstih. Leve roke nisem več nami moti prihod noči. Še malo pa bo trda čutil. Ko sem jo hotel ogreti, me je speklo na tema. Še hip pa bo gozd utrujen od jesenskih prstih, prilepila se mi je na skalo. Šele tedaj sva uvidela, da sva storila edino pametno, ko vetrov in slan zaspal. In detel, ki ga je ne vem sestopava v dolino. Vrgla sva vrv čez rob, kaj zadržalo, da si mora na noč iskati večerjo, vendar jo je veter dvignil in nekaj časa motal, bo odletel. Le list za listom bo odpadal. Veter nato pa porinil v drugo smer. bo stresal macesne in zlatil tla pod njimi. Še V Dnini naju je zopet čakalo presenečenje, trenutek in stena pod Kotom bo postala sre- korak za korakom do kolena v sneg. Pri tem brna. Glej, mesec že prihaja tam izza roba pa naju je pridno zabijal še nahrbtnik. Zal nama je bilo sestopa, saj sva imela hrane

še za 5 do 6 dni, volje in kondicije polno, le V žlebu Foto J. Kodre čevlji so bili največji problem.

Oprema: 1 lopata, 1 šotor, stiropor, 1 spalna vreča, 1 slonova noga, 2 para smučar, palic, tranzistor, 1 cepin, 1 cepin-kladivo, 1 kladivo, 80 m in 40 m vrvi, 25 klinov, 2 stremeni, 15 vponk, 14 m pomožne vrvi, 21 bencina, 2 para derez, 1 baterija, snežni naočniki, 4 sveče, prva pomoč. Čistega plezanja 62 ur, od tega odpade 4 in pol ure na sestop z grebena do Pišnice in Erike.

NEKEGA JESENSKEGA DNE

Jože Kodre

Nekega jesenskega dne smo se odločili, da obiščemo samotno dolino in njeno steno, Ro- banov kot z vzhodno steno Ojstrice. Ni nam do ekstremnih težav v strmih stenah, le v tej zlati jeseni hočemo biti v tej steni nad Kotom. Še preden bo zapadel sneg in pobelil njene bele plati in gredine, pregnal gamse v dolino in napolnil Kot in vznožje stene z medlo sivino zgodnjega zimskega dne, jo moramo obiskati. Vršna stena bo žarela v oktobrskem soncu, pod nami pa nas bodo macesni v Kotu z zla- timi rokami vabili medse. Stena bo tiha in Stara Kocbekova koča na Molički planini

Križevnika in vrhovi Devic so odeti v srebro. mrcina, pusti nas spati, jutri bomo zgodaj Pred Robanovo domačijo smo. Stopimo k Jožu. vstali. Kaj te ni strah samega v hosti? Zato pa Vsakokrat se veselim srečanja z njim. Zdi se lajaš in si daješ poguma! Spet je vse tiho. Le mi, da nimam pravice stopiti v Kot in steno, veter se kdaj pa kdaj zažene v hlevček, da ne da bi se prej oglasil pri njem in spregovoril zabrne skodle na strehi in završi tam na oni z njim. Koliko modrosti je v njegovih besedah, strani jase med srebrnimi smrekami. Malce koliko ljubezni do Kota in vrhov okoli njega! premraženi se prebudimo. Na jasi se beli Se se bomo srečavali na planšariji, na Trav- slana. Kje je sonce, da bi nas ogrelo? Samo niku, v hostah, pod Krofičko. Saj se bomo, ali vrhova Ojstrice in Krofičke se kopljeta v soncu. ne, saj je Kot brez Jože pust. Koliko resnice je V Kotu pa je mraz. Tudi stena nad njim je v v teh trdih besedah: »Toliko časa bom živel, dokler bom lahko hodil na Krofičko. Ko ne senci. Le tam na vrhu, kjer je nekoč stala ka- bom mogel več na ta vrh, potem se moram pelica, se predejo sončni žarki in zlatijo gre- pripraviti na smrt.« Dajte, Joža, pojdite še kdaj ben. Skozi gozd stopamo proti hudourniku. Le pa kdaj gor, meni na ljubo, da se bova, ko kakšen osamljen in premražen ptiček se spre- pridem iz vojske, srečavala tam na planšariji, letava med drevjem. Tudi »moj« lisjak še spi. na Travniku, v hostah, pod Krofičko! Luči do- Ponočnjak! Nadaljujemo po hudourniku, ki se mačije so ostale za nami. Travnik se že koplje kmalu zoži v grapo. Levi bok stene prereže v bleščavi. Stena nad Kotom se vsa sveti. Ma- grapo, ki zgoraj prehaja v žleb. Ta te pripelje cesni in smreke za jaso trepetajo v nočnem na rob stene. To bo naša današnja smer. Prav vetru. Zakurimo ogenjček. Kako bi spal, pre- do ostankov nekdanje kapelice na robu te pri- lepo je v tej oktobrski noči. Tišina okoli nas, pelje. Joža pravi, da jo je pred leti pobrala le tam pod Križevnikom se oglaša lisjak. Nje- velikanska snežna opast, ki je z njo vred zgr- gov lajež še dolgo turobno odmeva v temni mela preko stene. Čez velikanske bolvane v hosti pod steno. Plamen pojema in hladno je grapi se motovilimo naprej. Grapa je zaprta z Na senu nad hlevom si napravimo ležišča. mokrim navpičnim pragom. Desno odkrijem Lisjak se zopet oglaša prav blizu planšarije. Njegov lajež ni prav nič prijeten. Izgini, »čudovit« kamin. Petrov je. Kakšne pol ure je trajalo, da je na vrhu. Skoraj za cel raztežaj ga je bilo. Pravi, da kaj tako težkega letos še DVA MANJ ZNANA VRHOVA ni plezal! Mi pa se lepo odvežemo in desno po skrotju pridemo nad kamin. Po lahkem svetu se hitro vzpenjamo. Tu in tam hodimo po Ivan š a v I i gamsjih stezicah, ki drže tja nekam na desno, kjer široka porasla gredina reže steno proti Škrbini. Zopet smo v grapi. Zoži se v žleb. Pred nekaj leti smo se mokrim in navpičnim mestom izognili na desno, danes pa hočemo 1. Livški Kuk naravnost navzgor. Zopet je levji delež »čudo- vitih« gladkih mest Petrov. Res je bilo nevarno Livški Kuk, 1243 m, je vrh blizu 23 km dolgega plezati po mokrih z algami porastlih pragovih. Matajurskega pogorja, ki se pričenja ob Na- Tam pa tam je kak kamen napravil zmedo diži pri Robiču in se vleče po državni meji proti med ostalo trojico, ki je hitela pobirati vrv in vzhodu in jugovzhodu do Volčanskih Rutov. tiščala glave pod nahrbtnike. In naše hlače in Livško sedlo, 720 m, deli pogorje na dva ne- nogavice so po vsakem takšnem mestu dobivale enaka dela, zapadni s Kukom je mnogo širši drugačne barvne odtenke - vse od ilovnate do in višji. Kuk je pokrit s košenicami, strmo se algasto zelene. Tudi sam si privoščim eno spušča proti Soči. Na beneško stran se pola- takšnih mest. »Čudovito«. Odkrijem celo klin goma spušča in cepi na več vzporednih hrbtov. Razgled s Kuka je prav lep na vse strani. Na na stojišču. Kdo ve, čigav je, ves je zdelan od jugu divna Beneška Slovenija, holmi, prijazna rje. Peter opravlja plemenito poslanstvo, saj naselja, bolj v daljavi Čedad, Videm, ob le- prigovarja nekomu od spodnjih. No, končno so pem vremenu tudi morje, na severu očarljivo drug za drugim pri meni. Tik pod vršnim gre- Krnsko in Kaninsko pogorje, na severozahodu benom smo. Levo se pne navpična in rdeča visočaki zgornje Terske pokrajine in Rezije. V stena, ki smo jo nekoč prej krstili za »Cimetov dolini vijugasta modra Soča. raz«. Seveda je še nepreplezana. Kakšnih 250 V prvi svetovni vojni je bil Kuk Italijanom po- metrov je visoka in strahovito strma. Nekaj membna strateška točka. Leta 1918 je dr. Hen- podobnega sem »odkril« v Brani. Na JZ strani rik Turna kot referent agrarnega odseka pri se ti blizu Kotličev nudi podoben pogled. Še odboru za obnovo Goriške moral pregledati bo prostora za prvenstvene in to prav v zgor- vse obmejne planine, gozdove in senožeti ter njem delu težavnostne lestvice. Po krušljivem ugotoviti njihov položaj. O Kuku je napisal: delu stene praskamo proti grebenu. Stena ni »Po slemenu Kolovrata in Kuka je imela itali- več hladna in mrka. Sončni žarki padajo tam janska armada glavne rezervne jarke, skrbno izza vrha Male Ojstrice in ivje po skalah se izdelane, globoko izkopane in večinoma zace- spreminja v bleščeče srebrne kapljice. Še malo mentirane. Prav tako so imeli tu tudi topove na in na vrhu pri kapelici smo. Par deset metrov zacementiranih tračnicah. Posebno je bil utrjen pod nami pri stari Kocbekovi koči se pasejo Kuk. Odkopali so del slemena, da so napravili gamsi. Preglasni smo bili. Kot vragci odpeke- ploščad, na kateri se je lahko zbiralo vojaštvo, tajo po grušču proti Zvižgovcu. Na ploščad ki je prihajalo iz doline, neprekopani del sle- porušene kapelice zmečemo nahrbtnike in ple- mena, ki je bil ves obrnjen proti severu in vzhodu, zalsko ropotijo. Nad nami je sinje nebo brez nas(proti) proti sovražniku, je molel kakor zid v oblačka, sončni žarki še zlatijo zelenice pod obrambo. Skozi ta prirodni okop pa so bili nami. In Kot utone v sivini oktobrskega popol- napeljani vstopi v jarke, ki so tekli po pobočju dneva. Še malo in mrak bo. še trenutek in ve- v dolino. Prvi bojni jarki so bili tik ob vznožju černe sence bodo legle v Kot. Noč bo. Lisjak Kuka globoko zariti. Iz teh jarkov so vodili izpod stene bo turobno zalajal. Samo še tre- stranski jarki, zakopani v pobočje, do vrhnjega nutek in stena nad njim bo zopet zasijala. rezervnega jarka. Ti jarki so bili pokriti z ve- Mesec izza Križevnika jo bo posrebril - osam- jevjem in ruševjem, da so bili sovražniku nevidni. Po dolgih gorskih hrbtih, ki se spu- ljeno in tiho. List za listom bo odpadal, nočni ščajo od Kuka, skoraj vzporedno med seboj veter bo stresal macesne in zlatil tla pod njimi. proti Furlanski ravnini, so bile speljane v viju- Le veter se bo kdaj pa kdaj pripodil izza gah ceste, po katerih so vojaški avtomobili vrhov, da bo završalo po hosti. Pred domačijo lahko drveli s polno hitrostjo iz ravnine na pa bo utihnil, samo nalahno bo zašumel in se fronto. potiho, potiho izgubil zad med smrekami. Tudi v zgodovini narodno osvobodilne vojne se nino, vzdržala je v boju ves dan, spravila na Kuk večkrat omenja. Dne 12. avgusta 1942 se varno svoje ranjence in se zvečer izvila iz je v Ozeljanu v Vipavski dolini ustanovil ba- italijanskih obročev. Partizani so imeli 19 mrt- taljon Simona Gregorčiča. Čez dva dni 14. av- vih, Italijani pa 296, kot je pokazalo v sep- gusta istega leta so čete Gregorčičevega tembru 1943. leta zaplenjeno italijansko poro- bataljona že prišle preko Kuka na Livek. Pri- čilo v Kobaridu. morski poročevalec št. 4 z dne 13. 5. 1943 je Ko je dahnil mir težko pričakovane svobode, zapisal: Zelo hude boje je imela druga četa ko se je življenje na Kobariškem normaliziralo tretjega severno-primorskega odreda na Kuku in ustalilo, se je pri PD Kobarid, v planinskem in Kolovratu. Sovražnik je obvladal višino. kotičku, porodila zamisel in želja, da bi po- Položaj za naše borce ni bil ugoden. Imeli so bočja tako lepega Kuka usposobili za čimboljšo 31 mož, bili so slabo oboroženi, manjkalo jim rekreacijo. Več let so kobariški planinci pro- je streliva. In vendar so partizani prebili obroč učevali padavinske razmere Kuka, dokler se ni z majhno izgubo. Z 200 naboji so pobili 105 končno pokazalo, da je osojna stran Kuka sovražnikov. Boj je trajal 8 ur. Preko Kuka je daleč bolj bogata s snežnimi padavinami kot morala Gregorčičeva brigada prodreti na nekateri drugi bližnji predeli in da. se končno ozemlje Beneške Slovenije. Pohod je imel na- tam sneg drži najdlje, daleč v marec in celo men zanetiti plamen osvobodilnega gibanja v april. Pobudniki za novo pridobitev na Kuku med tamkajšnjimi Slovenci. Po grebenu Kuka so dne 15. septembra 1967 v hotelu Zvezda v je divjala ena najhujših primorskih partizanskih Kobaridu sklicali širši sestanek raznih društev borb. Brigada se je umaknila na Kovačevo pla- in organizacij. Ustanovili so poseben odbor pri

Smučarska koča na Livku (855 m) kobariškem turističnem društvu, kot investitorju, Pobudniki se zavedajo, da je s tem storjen šele kamor so se naslonili. Načrti so zoreli in do- prvi korak, da jih čakajo še nove naloge. Novi bili končno podobo na papirju. Če je vse objekti pod Kukom kličejo po novih pridobit- dobro pripravljeno in preračunano, pomeni že vah na Kuku, po novih prenočiščih pri koči in polovico uspeha. Zato pot do uresničitve ni bila na Livku. dolga. Odbor je bil izredno delaven. Njegova Livška koča bo prav prišla planincem, ki delajo odlika je bila v tem, da je uspel pridobiti za transverzalo Kuk-Matajur. Planinci si lahko sodelovanje vse od posameznika do podjetij, ogledajo v Idrski planini, ob državni meji in ustanov in občinsko skupščino. Niso bili redki izviru studenca Tršca na nadmorski višini primeri, ko jim je uspelo zbrati na prostovolj- 1300 m, še neznano podzemsko jamo s kapniki, nem delu celo do dvesto ljudi, raznih poklicev ki jo jamarji še niso raziskali. Do nje pelje za in starosti od pionirjev, delavcev, kmetov, silo prevozna kamionska cesta. Jama ima dva zdravnikov, intelektualcev, miličnikov in voja- vhoda, v nekaterih odsekih se mora človek po kov. Delež prostovoljnega dela ter opravljenih njej plaziti, drugod pa lahko hodi povsem brezplačnih prevozov in storitev ni simboličen, zravnan. Jama ima nekaj velikih dvoran z vi- saj je presegel dvajsettisoč delovnih ur. Nje- sečimi kapniki. V njej je slišati tudi bobnenje govo vrednost so ocenili na več kot deset vode, ki se kot slap spušča v vodni bazen. Po milijonov S dinarjev, kar je dobra šestina ustnem izročilu so pred več leti našli v jami vrednosti vseh zgrajenih objektov. Svojega človeške kosti. Zanimivo je, da se 100 m od uspeha pa se niso veselili samo graditelji in vhoda v jamo nahaja zlato rumena ruda, ki so organizatorji. Na otvoritev, ki je bila v nedeljo jo strokovnjaki ocenili za pirit ali železov kršeč. dne 28. januarja 1968, je prišlo blizu tisoč lju- Za ogled jame rabiš okrog poldrugo uro. biteljev planinskega veselja in belih snežnih Vredno si jo je ogledati. poljan, iz Čedada, Gorice, Trsta in domačih Povratek iz našega obmejnega Matajurja je krajev. Prišli so župani sosednih italijanskih mogoč skozi Sužiško planino ter po senožetih občin, predstavniki občinske skupščine iz Tol- v Sužid in v Kobarid. mina in družbeno političnih organizacij, zastopniki iz Gorice in celo švicarski strokovnjak za (Se nadaljuje) visokogorski turizem Jean Isten. Zvrstili so se govorniki in izrazili svoje misli. Tiho so zapeli električni motorji, kolesa, kjer je bila speljana žica, so se premaknila. Napočil je slovesni trenutek otvoritve, krona vseh na- porov, prijetno zadoščenje graditeljem. Po po- ZIMSKA HOJA NA NANOS bočjih Kuka je začelo utripati novo življenje, Kuk se je odprl smučarjem planincem. Tri žič- nice, kjer se prva nadaljuje v drugo, druga v Pavel Stranj, Trst tretjo se vzpenjajo od nadmorske višine 760 m na 1037 m v skupni dolžini 1034 m, skoraj pod vrh Kuka.

Ob žičnicah se razprostira 2700 m dolgo smu- čišče, kjer dobi primerne terene vsakdo od fWwfjyHr| zasneženimi polji zasneženi gozd, začetnika do najbolj zahtevnega tekmovalca. nad gozdom zasnežena Nanosova Pleša in Prvi dve žičnici zmoreta po 400 vlek na uro, nekje v sredi te novoletne razglednice, na tretja pa potegne na najbolj zahtevne terene robu gozda, nad Razdrtim, dva mlada fanta, 120 smučarjev na uro. ki počivata, si pihata v prste in govorita o puncah. Na Ručniku pod Kukom so Hrastovi iz Livka Eden od teh dveh sem bil jaz, drugi pa Sergij. odstopili graditeljem potrebno zemljišče za lo- Pomenkovala sva se in uživala idiličen razgled, kacijo prve koče pod Kukom. Ta gorska posto- a delala sva se, kot da bi ga ne bilo, kot da janka ima premere 12X12 m, postavljena je v bi bil sam po sebi razumljiv, ker nekoliko višini 855 m nadmorske višine na čudovito lepi globlje sva vedela, da obema manjka prav terasi, kjer je nepozaben razgled v kraljestvo tista malenkost, tista slutnja sreče, ki daje idi- planin, Kobariško dolino in Breginjski kot ter ličnosti, kot vsaki drugi stvari, tudi lepoto. beneško hribovje Karnahte. Toda tega, ponavljam, si nisva pravila, saj nisva bila tako neprevidna, da bi s sentimental- Sergij je eden od tistih prijateljev, s katerim se nostjo okuževala tisti rajski mir. razumeva, ne da bi govorila; poznava se tako Do Pleše sva hodila še dobro uro in po poti se dobro, da natanko veva, kaj občutiva ob vsa- ni zgodilo nič posebnega. Jaz sem enkrat tve- kem novem položaju. Do takrat sva bila tudi gal in odprl vrata kletke svoje sentimentalnosti, prepričana, da je to dovolj za trdno prijatelj- ko sva stopila v zasneženi gozd, a posledice so stvo. bile iste, kot če bi odprl ogrado čredi neukro- Ko je Sergij videl, da grem naprej, se je ustra- čenih vrancev, minilo je dobre pol ure preden šil. Pognal se je za menoj, kmalu me je dohitel, sva jih spet spravila za plot in v tem času in me prehitel. nisva zinila niti ene besede. Potem je postajal Izginil je za grebenom in znašel sem se sam sneg vedno višji, v nekaterih klancih sva gazila v viharju. Tokrat je popadel strah mene. Sku- po njem do pasu, in iznad vrha se je zaletaval šal sem se pognati za njim, a noge me niso v naju ledeni veter. več držale. In padel sem v zasneženo travo. Ko sva prišla do vznožja Pleše, sva se vrgla v Začel sem laziti po vseh štirih proti vrhu, z eno zadnje zavetišče, katerega sva pričakovala do roko sem vlekel za sabo torbo in gnal sem se, koče, in zadnjič skušala pokazati drug drugemu, kot da bi me kdo zasledoval. Čutil sem nevar- kako znava molče prenašati trdo življenje v nost okoli sebe in v sebi; v viharju in v svoji neposrednem dotiku z naravo. To je eno red- utrujenosti. Zdelo se mi je, da mi je nekdo na- kih področij, kjer sva s Sergijem oba prepri- stavil past in da sem se po neumnosti znašel čana, da sva najboljša. Sergij je bil truden, ker v njej. To, da sem Sergiju zaklical »moraš«, je je še tisto jutro prišel pome iz Vojkove koče, bil že star, neprijeten spomin. jaz pa sem bil slabo oblečen. Jopa mi je zmrz- Na grebenu sem dohitel Sergija. Hodila sva po nila in zdela se je iz pločevine, v mojih mest- ozkem robu in oba sva bila prepričana, da ne nih rokavicah se je sneg topil ob prstih in isto prideva več v kočo, če zdrkneva z njega. Z se je dogajalo v čevljih. grebena sva se spustila v dolinico za kočo in zadovoljno rezala vsak svojo gaz, ker nog ni- Kljub vzdušju, ki je spominjalo na »molti ne- sva več čutila, sneg pa naju je podpiral, tako mici, molto onore«, nisva imela sile, da zapu- da sva lahko kar plula po snegu. stiva zavetišče. Medtem se je vzdignila megla Ko nama je prišel nasproti prijatelj, svež in in burja je pihala vse močneje. Ko nama je odpočit, s pipo v roki, sva bila skoraj ponosna, postalo popolnoma jasno, da tam ne moreva da sva doživljala tako napete trenutke, med- ostati, sva se spravila naprej. Vodil je Sergij, tem ko je on sedel na peči. Potem sva sedla ki je bil na Nanosu menda štiriinšestdesetič. Bil midva nanjo, verjetno oba pomislila na dve je preveč utrujen, da bi jo urezal naravnost upehani in utrujeni postavi, ki se plazita po proti anteni po strmini, zato se je obrnil na grebenu in sva raje molčala. Pravzaprav Ser- desno, da bi v daljšem polkrogu prišla na vrh gij je poskušal povedati prijateljem, kako je po položnejši poti. bilo, toda na peči ni imelo smisla. Zdelo se je Jaz sem stopal za njim in gledal nemo predse. prepoceni! Za nekoga drugega bi dejal, da je gledal topo; vsaka misel mi je zmrznila, še preden se je pojavila pred cenzuro. Bilo mi je kot takrat pod narkozo, ko sem bil prepričan, da sem pri popolni zavesti, le da se mi ni dalo misliti. Sergij je pred mano padel sključen na tla in jaz sem se ustavil pred njim. Nisem mislil, samo čutil sem, in razen mraza in utrujenosti nisem čutil ničesar. Nekaj se mi ni zdelo v redu v tem, da leži prijatelj tam na snegu. Mogoče se on tega ni zavedel, zato sem mu povedal, da tam ne more ostati. V viharju sem slišal, kako je ponavljal, da ne more, da je preutrujen. »Moraš!« sem mu zatulil in zazdelo se mi je, da mu lahko še najbolj pomagam z zgledom. Urezal sem jo naravnost po steni bledega ze- lenja proti grebenu in kmalu sem opazil, da je Sergij prihajal za mano. KAKO SO DOLOMITI DOBILI SVOJE IME ALI DEODAT DE DOLOMIEU

Gore so dobivale svoja imena, da bi jih, kakor ljudi, razločevali med seboj. Mnogo jih je bilo med njimi brez imena, in nekaj jih je še. Ko se je človek začel zanimati zanje, je takih bilo vedno manj. Ko je stopil na goro, ji je dal tudi ime. Prastara gorska imena kažejo, da je človek skoraj povsod vrhovom prisojal bivališče bogov ali nje same štel za božanstva, jih diviniziral. V Roba- novem kotu imamo, na primer, Device, v Švici, v Berner Oberlandu imajo Jungfrau, v Mehiki je lxtacihuatl (ležeča mrtva devica). Koliko dokazov za divinizacijo vrhov nudijo kavkaška in himalajska imena! V križih, simbolih krščanstva, ki so jih v Alpah toliko postavili po vrheh, lahko gledamo tudi pregon poganskih predstav, saj ni tako daleč čas sežiganja čarovnic. Mnogo vrhov je bilo krščenih z imeni imenitnih ljudi, ne nazadnje velikih raziskovalcev planeta. Italijanske ekspedicije v Ande menda prednačijo s tem, da poimenujejo tuje vrhove z italijanskimi topografskimi in drugimi pojmi. Imamo pa »Švico« tudi na Gronlandiji, na Novi Zelandiji pa Mt. Cook v čast moža, ki je odkril Avstralijo. Veliko imen so dobile gore po svoji obliki: Ali ni naša Široka peč soimenjak Breithorna, razni Spitzhorni Špiki, Rothorn Rdeči ker (med Logarskim in Matkovim kotom)? Kaj vse bi lahko še našteli!

Dolomiti pa so dobili ime po geologu Deodatu de Dolomieu, imajo torej francosko ime, čeprav so bili do konca prve svetovne vojne v avstrijski posesti, nato v italijanski. V Alpah so najstarejši, sežejo v geološko dobo trias, pomnijo torej 215 milijonov, medtem ko Centralne Alpe spadajo v terciar, nastale so torej pred 60 milijoni let. Dolomieu se je rodil I. 1750 v kraju Dolomieu, 50 km vzhodno od Lyona. Njegovo ime je dolgo, kot da bi bil ubožen španski plemič: Deodat-Guy-Silvain- Tancrede-Grattet de Dolomieu. Tudi plemiči Dolomieu so bili revni. Da bi se uveljavil, je šel Deodat v malteški red in se odločil »za mornarja in vojaka«. Pri 18 letih je v dvoboju pokončal nasprotnika in le mladost mu je pred sodnikom rešila življenje. V zaporu je začel študirati geologijo, po pomilostitvi pa je v Metzu s študijem nadaljeval. S 25 leti je napisal študijo o težnosti in zaradi nje postal dopisni član Academie des Sciences v Parizu. Izpopolnjeval se je na potovanjih po Španiji, Siciliji, Italiji, Egiptu, po Alpah, v Vogezih in v Auvergne. Bil je pri tem zelo odločen in pogumen. Na Etno se je povzpel »oborožen s steklenico chiantija, brez spremstva, v enajsturnem nočnem pohodu«. Rezultat potovanj je bila vrsta zabojev, polnih kamenin. Hranil jih je v raznih krajih. L. 1791 se je vrnil v Francijo, postal »citoyen Dolomieu«, objavljal raz- prave v »Journal de Physique«, I. 1796 pa je bil izvoljen za profesorja na Ecole de Mineš (rudarski šoli) in za člana inštituta. Napoleon je Dolomieua že od prej poznal, zato ga je I. 1798 vzel s seboj v Egipt kot znanstvenika. Ker se ni dobro počutil, se je I. 1799 spet vkrcal, zaradi viharja pristal v Tarentu, ki je pripadal tedaj Neapeljskemu kraljestvu. Ker je bilo to kraljestvo z Napoleonom v vojnem stanju, so moštvo francoske ladje zaprli. Dolomieu je bil tu posebej slabo zapisan, ker so ga očrnili tudi predstojniki malteškega reda. Zamerili so mu, ker je pri vrnitvi iz Egipta po Napoleonovem naročilu izsiljeval kapi- tulacijo reda. Dolomieu je ostal v tarentski ječi 21 mesecev. Maltežani so poskrbeli, da je okusil težko ječo. Kljub temu je v ječi na prazne liste biblije napisal razpravo o mineralih (Traite de Philosophie Minerale). Končno se ga je spomnil Napoleon in ga po čl. VII mirovne pogodbe v Marengu spravil na svobodo. Dolomieu je nato I. 1801 dobil profesuro mineralogije in še isto leto umrl za posledicami tarentske ječe in malteške jeze. L. 1791 je Dolomieu pisal sinu de Saussura: »Hvaležen sem Vam, da ste bili zadovoljni s študijem apnencev, ki sem jih pokazal prirodoslovcem.« Od tedaj so te kamenine dobile ime »dolomies«, po njih pa še pokrajina. Enciclopedia italiana pravi na kratko: »Dolomit je mineral, ki se imenuje po Dolomieuju.

Ta ga je prvi znal ločiti od apnenca.« Formula zanj je (Ca Mg [C03]2). Ni znano, ali je Dolomieu kdaj bil v Dolomitih, kjer je dolomita največ. Našel ga je lahko tudi v Auvergne, v Vogezih in drugod. Dandanes so Dolomiti predvsem geografski pojem in so jih, kakor vse Alpe, odkrili od I. 1860 do I. 1870 (Tuckett, Freshfield, Backhouse, Fox, Withwell). Potem so Dolomiti z leti napredovali v paradiž šeste stopnje, ne da bi pri tem prenehali biti ena najlepših pokrajin v Evropi in evropska turistična Meka.

PREKO NAJVEČJEGA NAPUSČA

Največji napušč (streho) imenujejo alpinisti v severni steni Zapadne Cine previs, ki moli 40 m onstran vertikale. Lani sta ta previs preplezala Gerhard Baur in VValter Rudolph, o čemer smo že na kratko poročali. Ze Amerikanca Yvon Chouinard in Royal Robbins, mojstra iz gladkih sten v Yosemite, sta se s tem previsom poskusila I. 1966. Vendar se jima je zdel veliki napušč preveč krušljiv. Zato sta izbila vse kline, ki sta jih tam zabila, in celo svedrovce, ki sta jih I. 1964 v napušč zabila VVulf Scheffler in Gerd Uhner, da bi popravila švicarsko smer v direttissimo. Tudi ta dva sta odnehala po treh raztežajih. Bauru in Rudolphu sta pomagala Baurov oče in Walterjev brat Erich. Brez »asistence« v vznožju stene pri takem početju ne gre. Prvi dan sta Gerhard in Walter v napušču napredovala za dva raztežaja, na kar sta se spustila iz stene po 80 m dolgi pritrjeni vrvi. Gerhardov oče jima je pripravil šotor in uredil opremo. Ponoči je snežilo, ob svitu pa se je zjasnilo. Plezalca sta se z mački (klupami znamke jumar) naglo vrnila v steno po pritrjeni vrvi in na- daljevala z delom. 15 m znotraj napušča je bila skala trdna, morala sta jo načeti s svedrovci. Bolele so ju roke, vrv se je napenjala, kot bi bila iz gumija. Ko sta razcefrala kladivo v iveri, sta bila vesela, da sta imela vzrok sestopiti. Tretji dan je plezal tudi Erich. Sedaj so se globine pod seboj že navadili, na- petost v njih je popustila. Četrti dan so plezali sproščeno, čeprav so za trinajst klinov rabili pet ur. Odločili so se za bivak, vendar je moral VValter še deset ur viseti v zankah - sedežne deščice (čičke) ni imel - preden so pripeli mrežo za netopirsko noč v steni. Walter je visel 35 ur onstran vertikale na robu napušča. Bauer in Erich se z njim zaradi vetra, ki je vlekel ponoči, nista mogla zgovarjati. Baurov oče je moral tisti večer domov, potem ko je uredil preostalo opremo in brašno ter oboje navezal na pritrjeno pomožno vrv. Peti dan zjutraj so očetov navezek potegnili k sebi: tri litre čaja, tri banane, kruh in tri jabolka - za dva dni bo moralo biti dovolj. Pred njimi je bil trd dan, morali so premagati prestop iz previsa v napeto steno nad njim. Hoteli so doseči vsaj Kasparekov bivak. Najbolj jih je mučila žeja, pred nočjo je bilo za tri korenjake le še pol litra čaja. Nič ne de, jutri se bodo v Cassinovi luknji lahko odžejali. Zjutraj so po vrvi spustili vso opremo v vznožje in brez vrvi s krožne police dosegli vrh. Pri sestopu so jim prijatelji prišli nasproti s polnim oprtnikom dobrot. Baur, ki je premagal v sebi strah pred tem orjaškim previsom, je star komaj 22 let, mehanik in fotograf, za seboj ima direttissimo v Veliki Cini, steber v Tofani, severno steno Matterhorna in štiri prvenstvene vzpone. Plezati je začel s 14. letom. Julija 1968 so veliki napušč premagali še trije Nemci (Angerer, Paul in Peter Vogler, prvi star 19 let, druga dva dobro leto več). Do Kasparekovega bivaka so rabili komaj 7 ur. Izjavili so, da je plezalsko delo v napušču velika storitev, da pa ni najtežja, kar je v Cinah oz. v severnem ostenju Cin. Ponovitev smeri Baur-Walter in Erich Rudolph za tehnično izurjenega plezalca ne pomeni nobene izredne težave. Lepa reč! »Blišč in beda« te vrste plezarije! Trojica mladih ponavljalcev je svojo izjavo slabo premislila. Plezalski ples v opremljenem, našpikanem previsu je gotovo vse kaj drugega kot osemdnevno garanje prvih plezalcev. Sicer pa je dobro, da ob tem še enkrat preberemo Casaro (gl. PV 1969, str. 43). T. O.

O PLANINSTVU da je bila ta odredba posledica zahrbtnega dejanja fašistov. Vlomili so v kraško jamo SLOVENSKEGA PRIMORJA Dimnico pri Slivju ter tu podtaknili vojaško puško. Na tej osnovi so inscenirali proces proti vodilnim članom podružnice in izdali potem (Nadaljevanje in konec) tisto odredbo, s katero so modro ugotovili, »da društvena dejavnost ne ustreza več pogo- jem svojega zakonitega obstoja«. S spletko so torej tedaj zatrli delo te podružnice. Ciril Zupane Za obstoj ajdovske podružnice se je v letih 1920-1922 kar uradno boril bančni uradnik Rudolf Brajnik. Pismeno in osebno je bil v sti- kih z oblastmi v Gorici, da bi izposloval urad- Med obema vojnama no dovoljenje za društveno delovanje, čeprav je vedel, da ne bo uspel. S tem je že na za- Prva leta po prvi svetovni vojni so pionirji pla- četku okupacije pred vso javnostjo razkrinkal ninstva hiteli obnavljat podružnice, da bi v na ta način italijanske okupacijske oblasti. njihovem okrilju planinstvo ponovno zaživelo Leta 1923 je končno dobil odgovor, da obstoj in da bi tako mogli organizirano delovati. podružnice ni dovoljen. Vneti ajdovski planinci Naselja od Tržiča do Trbiža je vojna vihra, ki pa so še naprej hodili v gore, v Dolomite, Ju- je tod divjala polnih 29 mesecev, porušila. Ko lijce in drugam ter tudi tako vzgajali mlajši so se ljudje že leta 1918 in 1919 izčrpani vra- rod. Doživeli pa so tudi tiho radost in zado- čali, so prihajali na razvaline in pogorišča. ščenje, ko je trgovec Zdravko Repič zgradil na Hkrati pa jih je čakala neznana in težka usoda Predmeji svoj hotel. Zelja, da bi podružnica tu okupacijskih let. imela svoj planinski objekt, je bila na dnevnem redu posvetovanj že leta 1909. V prikriti obliki Čeprav je delegat soške podružnice (Tolmin) jim je to vsaj na ta način sedaj le uspelo. Ta 16. nov. 1919 na zboru delegatov planincev v hotel je med zadnjo vojno pogorel. Ljubljani podal izjavo, da podružnica nima Idrijska podružnica je tudi takoj po vojni za- možnosti nadaljevati z delom, so ing. Franc živela in začela z delom. Z raznimi izleti in s Štrukelj, Viktor Sivec in Jože Abram (župnik pri skrbjo za Pirnatovo kočo na Javorniku so se Sv. Luciji) vendarle vodili društveno delo, ko- ukvarjali vse do leta 1925, ko je bila tudi ta likor se je pač dalo, tudi ilegalno, še vse do s posebno odločbo ukinjena. Načelnik je bil Jeta 1928. PV 1956 je objavil zanimiv zapis o tedaj Franc Vidmar, tajnik pa Lado Božič. Ob- ilegalnem delovanju tolminskih planincev v mejna lega Idrije je zaradi izredne številnosti obdobju okupacije. različnih italijanski oblasti društveno delo iz- Menda je prva ugasnila podružnica v Ilirski redno otežkočalo (glej Božičev članek v PV Bistrici. Večina njenih vodilnih članov, med 1968/12). temi tudi njen načelnik dr. Franc Kovca, se je umaknila v Jugoslavijo. 23. junija 1921 so še Goriška podružnica je morala z delom pre- imeli občni zbor, na katerem so se pismeno nehati, ko so tudi njo okupacijske oblasti s zahvalili svojim dotedanjim vodilnim članom, posebnim dekretom 4. nov. 1926 razpustile. potem pa je društveno delo zamrlo. Vilharjeva Član te podružnice je bil dr. H. Turna do avgu- koča je bila prav na mejnem terenu, kjer so sta 1924, ko se je odselil v Ljubljano, ker mu italijanske obmejne in vojaške oblasti postavile ital. oblasti niso hotele priznati državljanstva. svoje objekte, preprečile dostop civilnim ose- Obdobje fašistične okupacije pa za planinstvo bam in tako takoj s kraja podružnico osiro- slovenskega Primorja venaarle ni tako ne- mašile za ta prijazni objekt. plodno, kakor bi kdo utegnil sklepati. Tudi podružnica v Cerknem je kmalu zamrla. V to dobo spada dr. Klement Jug, veliki slo- Koča na Poreznu je bila na meji in italijanske venski alpinist. oblasti so jo kar posvojile. Rodil se je 19. nov. 1898 v Solkanu in je bil star V PV 1933 je točno opisano, da je bila za raz- 20 let, ko se je končala prva svetovna vojna. pust tržaške podružnice izdana posebna od- Doživljal je bridko usodo begunca, izgubljeno redba prefekture septembra 1923. Omenim naj, usodo vojaka v Tirolih in kadetnico. Razmeroma kmalu je promoviral in se že pri- verno triglavsko steno končno našel svoj mir. pravljal na nastop docentskega mesta na filo- Legenda o trentarskem lovcu je v tem dogodku zofski fakulteti v Ljubljani. Tako je, intenzivno oživela v vsej svoji nacionalni in čustveni tra- dozorevajoč, iz neposredne bližine spremljal giki. amputacijo dela lastnega naroda. Versajska Lani smo se spomnili 70-letnice dr. K. Juga. mirovna pogodba je Slovensko Primorje in Istro prisodila Italiji. Z rapalsko pogodbo je Dr. Julius Kugy (1858-5. II. 1944) je nad 40 let leta 1920 tudi Jugoslavija priznala Italiji posest raziskoval alpski svet. Okrog leta 1880 je prvič nad to deželo. prišel v Zajzero, kamor je potem dobesedno Naj še osvetlim Jugov življenjski nemir, ki ga zaljubljen v planinski svet prihajal še in še, je prevzemal v tistem obdobju in ga v usod- dokler je mogel. V Ovčji vasi na niši s številko nem poletju 1924 gnal v njegovo zavetje, v 25 je tržaška sekcija italijanskega alpskega gore, v stene. kluba (CAI) vzidala spominsko ploščo, na ka- Časopis Goriška straža je 20. nov. 1919 objavil teri (v italijanščini) piše: »V tej hiši je poleti uvodnik z naslovom: Našim dekletom. V njem preko dvajset let prebival dr. Julius Kugy, raz- med drugim takole roti slovenska dekleta: iskovalec Julijskih Alp, pesnik in pisatelj gorske »... Bodite našemu narodu pomlad, cvetoča narave.« pomlad, o kateri se našemu narodu ni bati, da Kot planinec in alpinist evropskega formata je bi tej pomladi ne sledila bogata jesen. Dekleta, vsej evropski in po njej svetovni javnosti od- bodite naše gore čisti listi, bodite naše lipe kril lepote naših Alp, dolino Zajzere in vrhove, zdravi cveti! V tem je našemu narodu zago- ki jo obdajajo, našo Trento in Triglav. Sočo je tovljeno prerojenje in pomlajenje. V tem ob- razglasil za najlepšo evropsko reko. staja veliko poslanstvo vašega življenja, slo- Kje vse je raziskoval planinsko floro, kaj vse venska dekleta! Ktero pa tega ne razume, ta je prehodil in preplezal! Kakih tridesetkrat je bodi izobčena iz vrst našega ljudstva! bil na Kaninu, štiridesetkrat na Triglavu, tri- Slovenska dekleta, kakor rade gojite cvetice na desetkrat na Višu, petnajstkrat na Skrlatici, svojih gredah, tako gojite skrbno tudi cvet vmes pa tudi po večkrat na drugih vrhovih domovinske ljubezni v svojih srcih. Glasno naj Julijcev. zveni glas slovenske govorice iz vaših ust, Ob njem in po njem je svet spoznal znamenite zvonko naj doni spev slovenske pesmi iz vaših gorjane, lovce in planinske vodnike, kot so bili: grl! Med vami naj ne bo nobene, ki bi poza- Anton Ojcinger, Andrej in Jože Komac, Anton bila govorico in spev slovenske matere! Tožbar-Špik, Matija Kravanja, pa še vodnika ... Po vas in iz vas naj se v prihodnjih ženah Peternelc in Rogar na Koroškem. ohranjuje rod, ki bo vedno pričal, da kar je Ko je leta 1933 pripravljal za tisk knjigo Julij- zibala slovenska mati, se tej materi nikoli ne ske Alpe v podobi, je v uvodu k tej knjigi za- izneveri!...« pisal veliko misel: Tako je tedaj časopisno uredništvo želelo do- »...Morda noben alpinist v preteklosti in se- volj zgodaj opozoriti na najhujše, kar bi moglo danjosti pa še teže v prihodnje ne bo imel te priti, in vnaprej zavarovati najdragocenejše, sreče, da bi prijateljsko zbral z istim navduše- kar narod ima - svoj rod in jezik. In Milka, njem, z istim neomejenim zaupanjem prispevek Jugova zaročenka, ki se je temu javnemu po- treh narodnosti, ki tu živijo in bodo vedno zivu izneverila tako kmalu, je bila celo sloven- živele druga ob drugi...« To plemenito misel ska učiteljica. Tehten razlog je imel Klement, je ta mož zapisal komaj nekaj let po Bazovici da je bil zadet v srce. (6. IX. 1930), ko so padle prve štiri naše žrtve, 13. julija 1920 je fašistična drhal zažgala naš ko je fašizem fizično uničeval vse, kar ni bilo Narodni dom v Trstu. Sledili so požigi narod- pokorno, ko sta bila SI. Primorje in Istra pre- nih domov v Rojanu, Barkovljan in pri Sv. plavljena z napisi, da se tukaj sme govoriti Ivanu. 9. febr. 1921 so fašisti zažgali v Trstu javno samo italijansko, ko Slovenec in Hrvat tiskarno in sedež uredništev časopisov »II. La- v teh krajih nista smela ne moliti ne kleti po voratore« in »Delo«. Pri državnih volitvah 15. domače. maja 1921 so skupine fašistov že terorizirale naše ljudi. Pretepale so jih z gumijevkami in Med obema vojnama je bil zakupnik lova v palicami ter jim vlivale ricinovo olje v usta. Trenti Albert Bois de Chesne. Po rodu je bil Oblasti pa so vse to brezbrižno gledale, koli- Francoz, ki je živel in umrl v Trstu. Bil je aober kor niso, v začetku vsaj prikrito, pri tem tudi Kugvjev prijatelj. Predvsem se je živo zanimal sodelovale. Za Slovence je nastopilo brez- za favno in floro. Od leta 1925 do tedaj, ko pravje. se je Italija začela pospešeno pripravljati na Klement Jug je bil zelo navezan na svoj dom, vojno proti Jugoslaviji, je osnoval in negoval na domače in na Solkan. Bil je pred življenjsko svoj planinski vrt v Trenti. Imenoval ga je odločitvijo. Zapustiti bi moral tiste jeseni vse »Alpinetum Juliana«. Tu je zbral in gojil rast- to. Treba bi bilo oditi v Ljubljano in tam ostati. line naših Alp in Krasa: dolinsko, gorsko, sub- Z ilegalnim ali pollegalnim prehajanjem preko alpsko in alpsko floro ter rastlinje melišč in prodišč. 1100 vrst trav in cvetja je tu zbral in meje ni bilo mogoče nadaljevati, z nabavo 2 rednih potnih dovoljenj pa so bile vedno večje gojil na površini 2572 m . težave in neprijetnosti. Po vojni je bil vrt dokaj zanemarjen. Zanj so V takem razpoloženju je bil Klement notranje se zavzeli Goriška turistična zveza, Zavod za ranjen in narodnostno močno prizadet. Polastil spomeniško varstvo Nova Gorica in Prirodo- se ga je neutolažljiv nemir. Zatekel se je v siovni muzej v Ljubljani. Ta zadnji ga ima v svoje stene, kjer je 11. avgusta 1924 pod se- oskrbi od leta 1949. V tem edinstvenem in čudovitem alpskem vrtu je zopet zbrano kakih vlada Ljudske republike Slovenije in ko je 7. 900 vrst gorskih in planinskin trav in rož. V maja v II. Bistrici moral položiti orožje 97. njem vrtnari Tožbarjeva (Špikova) družina, oče nemški korpus pred enotami naše IV. armade. Tone, žena Ančka in hči Marija. Naš vrtnar 46 000 žrtev je v tem obdobju dalo SI. Primorje Tone je sin tistega Tožbarja, ki je bil tako za svojo osvoboditev. zvest in tako uspešen gorski vodnik dr. J. Ku- Posejali smo naše kraje z neštetimi spomeniki gyju, in vnuk tistega Tožbarja, ki se je zadnji in spominskimi obeležji iz obdobja NOB. To v Trenti srečal in spopadel z medvedom. Špi- niso le formalni spomeniki in pomniki dogod- kov dom je svojevrsten planinski muzejček, ki kov, ampak so tudi opomin, ki bi nas moral hrani še sveže izročilo klasične dobe našega nenehno na nekaj opozarjati in nas učiti. Sredi alpinizma. Trnovskega gozda v Hudem polju (1000 m) stoji spomenik SVPB Pavli (Slovenska vojaška parti- zanska bolnišnica Pavla). Enostaven je, vendar Dokument iz dni pred zadnjo vojno po svoji obliki in sestavi grozljivo lep in ob vsakem času po svoje zanimiv, še pozimi, ko Janko Premrl iz Št. Vida (Podnanosa) je bil v gleda iz snežne odeje. V reviji ,ldrijski razgledi' začetku leta 1940 vpoklican k vojakom. Služ- (št. 4/1965) sem smisel in pomen tega spome- boval je na Siciliji in v Campaniji. Ko je ob nika takole opisal: »...Nekoč, ko bo zopet koncu februarja 1941 dobil nekaj dni dopusta, zima stisnila ljudi v tople izbe in živino v za- so mu ital. oblasti konfinirale starše in brata. vetne hleve, bo Podobnikov dedek v Čekovniku Bil je zaskrbljen in ogorčen. Pripravljala se je pravil radovednim vnukom, ki se bodo stiskali vojna z Jugoslavijo. 2. marca 1941 je prišel na okrog peči, pravljice o starih, hudih in lepih Slap pri Vipavi, kjer je zavedni Slovenki na- časih. Povedal jim bo tisto prigodo o škafarju, rekoval svojo pesem o Nanosu in zasužnjeni ki se mu je nekoč pred štiristosedemdesetimi Vipavski dolini. leti v škaf natočilo samo živo srebro; pa tisto o sovražnih besih v Trnovskem gozdu in vol- Goriški muzej hrani ta dragoceni, zanimivi do- kovih, ki so na Hudem polju trgali živino, pa- kument. Svoj dolg je izpolnil, ko je kot junak stirje in drvarje; pa o Turkih in kugi; o divjem Janko Premrl-Vojko smrtno ranjen umrl v noči lovcu, ki se še sedaj v viharnih nočeh roteče od 22-/23. februar 1943 v gozdarski koči na oglaša izpod Kozjih sten, kjer je pred stopet- Brinovem griču nad Idrijskim logom. desetimi leti zasledil črnega gamsa. Šestletnega Ceneka bo obšel strah. Potegnil bo noge na klop, da ga ne bi hudobni škrat ali Osvobodilni boj volkodlak prijel za pete. Z razgretimi lici, od- prtimi usti in neizmernim zaupanjem bo zrl v Lani septembra smo praznovali 25-letnico vse- dedka in lovil besede, ki se mu bodo motale Ijudske vstaje. Začetki NOB v SI. Primorju se- mimo stare pipice raz zapeček. gajo v tiste julijske dni leta 1941, ko je Anton Več bo vedel dedek povedati takih prigod, ki Velušček-Matevž začel v Gorici, na spodnjem so se slabo iztekle, le malo pa tistih lepih s Vipavskem, v Brdih, Kanalu, na Tolminskem in srečnim koncem. Ena od teh bo o velikanu, ki na Krasu snovati prve odbore OF. Končajo pa je prišel v te kraje v najhujših časih, ko živ- se z dogodki v maju 1945, ko sta bili 1. in 2. ljenje ni bilo varno ne doma ne v mestu ne v maja osvobojeni mesti Gorica in Trst, ko je naravi, nikjer. Povsod je regljala smrt in poži- bila 5. maja v Ajdovščini imenovana prva gala okupatorjeva krvava roka. Tedaj se je pojavil ta velikan. Kdo bi vedel, od kod se je vzel, pa je reševal ljudi. V divjih lazih in gra- * Vojkovi verzi so naslednji: pah pod Kozjimi stenami je postavil barake in bivake. Vodo je zajemal v izvirih Idrijce in Kak' polje Vipavsko razteza lepo, Bele. Tu je dve leti skrival in zdravil ranjene kak' Nanos iz njega se dviga visoko: višje in višje nad Svet'ga Miklavža, in bolne pa še živino. Nad tisoč življenj je tam je najvišji vrh — Nanosa glava. rešil.

Na levi, na desni drugi so svatje. Za njimi na vzhodu nešteti so bratje. Ko je nastal mir, je velikan okamenel in je V lepi so suknji zelenega gozda; njih zima, poletje in pomlad je večna. ostal med nami. Na Hudem polju je pustil svoje srce in ledvico. Srce se oglaša le, kadar Na levo stran razteza se, niža je nuda ura. Takrat brni in ječi. Ledvica pa je tako, da Čavnu se skoro približa. Oba sta si znanca stoletja nazaj, še kar naprej živa, živa seč se cedi iz nje. Če ko bila dolina še svoboden je raj. bo kdaj potrebno, bo zopet oživel in prišel med ljudi, da jim bo pomagal. Kadar pa bo Odkar od tujcev zastrupljena dolina, tovarištvo med ljudmi zamrlo, tedaj bo Nanos in Čaven veselja več nima. Kar prej bilo veselo in srečno vsak dan, tudi seč v velikanovi ledvici usahnila. Prišlo bo sedaj mi predstavlja to grob strašan. neizmerno hudo in pomoči ne bo od nobene strani. Na desni strani, kjer Nanos se zgublja, Pivka ob vznožju ponižno poljublja, Podobnikarica pa bo nejevoljna in bo rekla: iz zadnje kopice se nudi pogled ,Kaj begate otroke s takimi stvarmi! Kaj vese- na grad ljubljanski in okolice svet. lega in lepega jim povejte ali pa se spravite In spet na Primorsko obrnjeno stran spat, saj je že pozno!' dviga se Hieronima hram. In gleda čez kraške Vrhovske brege ,1 nu, če je pa res,' se bo zavzel dedek in otr- s solznim očesom Jadransko morje. kal pipo ob vogal pri peči.« Planinstvo v Slov. Primorju po osvoboditvi dr. Janko Vovk, Janko Renko, Boštjan Žagar in Zmago Bufon. Za povojno obdobje je značilno, da je družba 1. junija 1946 je bila planinska podružnica prevzela zavestno skrb tudi nad planinstvom. ustanovljena tudi v Bovcu, kjer so od začetka Ta skrb in odgovornost zanj sta očitni predvsem najbolj prizadevno sodelovali: Smielovski Gi- v naslednjem: Priznana in pravilno sta vred- zela, Kravanja Franc-Zajc, Emil Kravanja, Ciril notena družbena vloga in pomen planinstva, Jonko, Boris in Miran Ostan, Marka Alojz in očitna je materialna skrb za posamezna dru- nekoliko kasneje Zdenka Sozio. štva, pospešuje se vključevanje v planinska Junija 1946 so tudi v Ilirski Bistrici obnovili društva in priznana je izredno pomembna re- delovanje nekdanje planinske podružnice. Prvi odborniki so bili: Milan Sajn, Silvester, Dominik kreativna vloga planinstva. Obrambno narod- in Ida Maraž, Igor Klanšček, Anica Strle, Pepca nostni pomen, ki je bil posebno razvit že od Kastelic in Ivanka Renko. Društvo je do leta samih začetkov planinskega delovanja, se je 1957 bolj životarilo. umaknil v ozadje, ker ga politične razmere ne izzivajo. 19. aprila 1958 so imeli redni občni zbor, na 5. avgusta 1945 so v Ajdovščini tovariši Rudolf katerem so delo zastavili zelo podjetno. Skle- Brajnik, Zdravko Repič in Jože Nussdorfer nili so, da je treba čimprej postaviti posto- organizirali pripravljalni sestanek, s katerim so janko na Sviščakih in potem še na Snežniku. Za predsednika je bil izvoljen prof. Drago Ka- obnovili društveno dejavnost. Izvolili so odbor, rolin, za odbornike pa: Igor Klanšček, Milan mu naložili, da pripravi občni zbor ter da Sajn, Emil in Ida Maraž, Tršar Mici, Dušan in naveže stike s planinskim vodstvom v Ljubljani. Marija Tomaševič, Slavko Kos, Filip Zaje in Za predsednika so izvolili Brajnika. Janko Milavec. 12. sept. 1945 so imeli občni zbor, na katerem so obnovili društveno dejavnost. 9. in 10. julija 1946 je bila v Trstu, ob sodelovanju zastopnika Glavnega odbora Planinskega 16. decembra 1945 je bil v Gorici obnovitveni društva Slovenije in v okviru ,Ljudskega tabora' občni zbor planincev. Za predsednika je bil ustanovljena ,Zveza primorskih planinskih dru- izvoljen dr. Lambert Mermolja, prizadevnejši štev' oziroma ,Primorsko planinsko društvo'. člani pa so bili: Nande Rolich, Stanko Lupine, Obrazložitev in utemeljitev za tako organiza- Stanko Medvešček, Emil Hvala, dr. France Ma- cijsko obliko planinstva v SI. Primorju se glasi: rušič, Ludvik Zorzut in Danica Poberaj. »Do tega je prišlo zaradi potrebe, da tudi na 25. januarja 1946 se je tudi v Idriji obnovilo področju telesne vzgoje in še prav posebej na delo nekdanje planinske podružnice. Vendar področju planinstva izpričamo pripadnost Trsta pa se društvena dejavnost to in prihodnje leto zaledju, njegovo tesno povezanost z vsem SI. še ni kaj prida razmahnila, tako da intenziv- Primorjem in preko njega z vso Slovenijo. nejše delovanje te podružnice zapazimo šele Vse v coni A in B delujoče antifašistične in od leta 1948 dalje. napredne planinske organizacije so se zaradi 26. januarja 1946 je bil ustanovni občni zbor složnega varovanja skupnih in posameznih in- podružnice v Tolminu, ki dokaj točno_ sovpada teresov političnega in planinskega značaja s 50-letnico formiranja soške podružnice. Za združile v skupno zvezo, in sicer do nove predsednika so izvolili Karla Martelanca, pri- državno pravne ureditve vsega ozemlja. zadevnejši člani uprav, odbora pa so bili Janez Zveza sama po sebi zamre in njene organiza- Vidmar, Rajko Savli, Stanko Murovec, Ivan in cije postanejo hkrati podružnice Planinskega Milan Filli, Dragica Tomej in Tončka Kovač. društva Slovenije, ko se Primorje dokončno pri- 22. februarja 1946 so planinci v Postojni imeli ključi Ljudski republiki Sloveniji.« ustanovni občni zbor svoje podružnice. Pobud- Sedež Zveze primorskih planinskih društev je nik za ustanovitev podružnice je bil Stane bil v Trstu. Zvvolf. Prvi predsednik je bil dr. Alfred Serko 13. julija 1946 so tudi v Cerknem obnovili dru- ml., prizadevnejši člani upravnega odbora pa: štveno dejavnost. Med pobudniki in prva člana Miro Rink, Elo Garzarolli, Ivan Rozman, Miro upravnega odbora so bili tudi Peter Brelih, Jurca, Duša Skodič, Tončka Fajdiga in drugi. Jernej Stravs, Maks Stucin in Peter Jereb. Spomladi 1946 je bilo obnovljeno tudi planinsko društveno delovanje v Vipavi. Za predsed- 10. februarja 1947 je bila v Parizu podpisana nika so izvolili dr. Karla Ambrožiča, drugi agil- mirovna pogodba z Italijo. S tem aktom je SI. nejši člani upravnega odbora pa so bili: Ciril Primorje izgubilo, poleg znatnega dela narod- in Jože Božič, Ciril Skapin, Franc Bavčar, Ivan nostnega ozemlja, tudi mesti Gorico in Trst. Baje, Nada Mesesnel in Anton Stane. 7. julija Do ukinitve con A in B pa ni prišlo takoj, 1952 so ob sodelovanju tovarišev Nussdorferja ampak je bilo na to treba počakati do 15. sep- in Brajnika iz PD Ajdovščina na posebnem tembra 1947. Tedaj je Trst z obalnim področ- občnem zboru poživeli društveno dejavnost. Za jem od Tržiča do Miljskega polotoka ter z društveno delo so se tedaj najbolj zavzeli: neposrednim zaledjem na Krasu postal cona Janko Miklavčič, Milan Sepetavec in Bojan A; Koper, Buje in Umag z okolico pa cona B. Križaj. Taka razmejitev je ostala do 5. oktobra 1954, ko je bil podpisan kompromisni sporazum v Londonu, kjer so urejali ,Tržaško vprašanje'. 5. maja 1946 so tudi v Trstu obnovili planinsko 25. aprila 1948 je bil v Novi Gorici (Solkan) društveno dejavnost. Odborniki prvega uprav- meddruštveni sestanek primorskih planinskih in nega odbora tega društva so bili: Zorko Jelin- alpinističnih društev. Sklical ga je Odbor za čič, Milan Švab, Sandi Blazina, Jože Cesar, planinstvo in alpinistiko pri fizkulturni zvezi Lojze Horvatin, Breda Mrmolja, Mirko Pavlovič, Slovenije (OPA-FZS). Ker je nova državna meja Slava Pegan, dr. Boris Puc, dr. Sonja Mašera, ločila planince v Trstu in Gorici od Slovenije, AO je začel kar dobro delovati, saj je prav ta so na tem posvetu želeli najti novo in ustrezno veliko pripomogel k temu, da so vrhu Krna obliko delovanja in sodelovanja vseh planin- začeli graditi zavetišče. S smrtjo svojega vod- skih alpinističnih društev SI. Primorja, upošte- nika (sept. 1950.) pa je AO kmalu zamrl. vajoč pri tem nastali položaj. Tega posveta so Ker se je članstvo PD Tolmin razširilo vse do se udeležili zastopniki PAD Ajdovščina, Vipava, Deskel in Podbrda, je dozorela misel, naj bi se Postojna, Rihenberk, Gorica, Nova Gorica in v Mostu na Soči ustanovilo novo planinsko Trst. Odsotni pa so bili zastopniki PAD Bovec, društvo. To idejo so leta 1951 uresničili Jože Tolmin, Idrija, Divača in St. Peter na Krasu Stanič, Franc Mervič, Alojz Pavlič in Ivan Mu- (sedaj Pivka). rovec, ko so pripravili ustanovni občni zbor Iz poročila o tem posvetu zvemo torej, da sta društva. Leta 1952 in 1953 so si vneto prizade- tedaj obstajali tudi društvi v Divači in Rihen- vali, da bi obmejno karavlo na Črni prsti pre- berku (Branik). Dejavnost teh dveh društev pa uredili v prijazno planinsko kočo. Ze leta 1956 kasneje ni mogoče nikjer več zaslediti. PV št. pa je društveno delo zamrlo. Planinsko življenje 7/1953 je objavil ,Statistiko članstva planinskih v Baški grapi je spet vstalo 3. marca 1957, ko društev v razdobju 1946-1952', v kateri pa PAD je bilo ustanovljeno PD Podbrdo. Prvi odborniki Divača in PAD Rihenberk nista omenjeni. To so se zbrali okoli Ivana Anderleta. Arman Ivan pomeni, da nista bili prijavljeni, niti nista v st. in Ivan ml., Jože Ušaj, Albin Medja, Stane tem času odvajali kako članarino. Pajntar, Milan Ortar, Jože Mlakar, Ugo Jesenski, Za PAD Št. Peter na Krasu pa je v omenjeni Gvido Volf, Peter Drole, Herman Borovnik, Av- statistiki prikazano, da se je v letih 1949-1952 gust Beguš, Janko Valentinčič, Peter Kovač in število tamkajšnjega članstva gibalo takole: 76, Ciril Kusterle. 100, 160 in 21. Vsekakor je s prenehanjem tega društva del članstva prešlo v PD Postojna. 20. novembra 1952 je bilo ustanovljeno PD Se- Planinci obalnega področja in Nove Gorice so žana. Prvi predsednik je bil Šramel Maks, priza- morali svoje delo uravnavati v zvezi z razme- devnejši odborniki pa so bili: Janez Potočnik, jitvijo med državama. Planinci v Kopru in oko- Josip Lazar, Janko Pertot, Zdravko Štolfa in lici so se že leta 1947 zbirali in tvorili nekak Avgust Sovdat. pododbor SPD Trst. 4. marca 1949 so na obč- 14. decembra 1952 je bilo ustanovljeno PD Ko- nem zboru ustanovili lastno PD Koper. Naj- barid. Prvi predsednik je bila Zdenka Sozio, agilnejši člani vodstva tega društva so v za- prizadevnejši odborniki pa so bili: Mirko Fra- četku bili: dr. Viktor Vovk, dr. Božidar Zega, tira, Oskar Šturm, Uroš Gruntar in Franc Filipič. France Podlunšek, dr. Branko Šalamun in alpi- Leta 1951 je bil pri PD Tolmin ustanovljen alpinist Sandi Blažina. nistični odsek. Vodila sta ga alpinista Franc Ceklin in Peter Berginc. Njegova dejavnost pa Ko sta bila Solkan in Gorica ločena z državno je leta 1954 zamrla. Ponovno se je formiral alpi- mejo, so planinci dr. Franc Marušič, Marjan nistični odsek leta 1959 s sedežem v Tolminu, Zaharija in Srečko Ustar kot člani upravnega vendar to pot za planinska društva: Podbrdo, odbora SPD Gorica zbrali okrog sebe zveste Tolmin, Kobarid in Bovec. Vodi ga Peter Berginc. planince in planinke ter nadaljevali z delom. Leta 1961 se je v gornjem Posočju organizirala 14. marca 1949 so v osnovni šoli v Solkanu imeli tudi GRS z obveščevalnimi točkami od Podbrda ustanovni občni zbor novega PD Nova Gorica. do Kobarida. V začetku so jo vodili: Peter Za predsednika je bil izvoljen sodnik Kazimir Berginc, dr. Jože Andlovic in Roman Rutar. Škarabot, agilnejši člani odbora pa so bili: dr. Franc Marušič, Srečko Ustar, Marica Bašin, Alfred Hvala, Marjan Zaharija, Vlado Poberaj Gradnja planinskih postojank in Marica Franko. v Slovenskem Primorju Drugi meddruštveni (regionalni) posvet planinskih društev SI. Primorja je bil v Postojni 6. fe- L. 1946: bruarja 1949. - Bivak Globoko nad pl. Razor (1800 m), PD Navzoči so bili: zastopnik PZS, član Okrožnega Tolmin. oblastnega odbora za SI. Primorje, član komi- L. 1947: sije za turizem in gostinstvo pri tem odboru ter - Zavetišče Antona Bavčarja na Čavnu (1220 m), zastopniki naslednjih PD: Ajdovščina, II. Bi- PD Ajdovščina. Zavetišče je bilo urejeno v po- strica, Vipava, Postojna, Bovec, Št. Peter na sebnem prostoru gozdarske hiše. PD Ajdovščina Krasu (Pivka), Idrija, Tolmin, Cerkno in Nova je cel objekt odkupilo I. 1963 in ga opremilo Gorica. kot lastno planinsko postojanko. To posvetovanje pomeni dokajšnjo vzpodbudo L. 1948: in pomoč pri organizacijskem utrjevanju pla- -Zavetišče pri Blažonu na Nanosu (915 m), ninskih društev v SI. Primorju. Glede organiza- preurejeno 24. I. 1954, preseljeno k Abramu, ki cijskega delovanja so bili tu sprejeti dokaj je Blažonov sosed, I. 1961, PD Vipava. konkretni sklepi. Zanimiva je bila ugotovitev - Zavetišče na Sivki (1006 m), PD Idrija. zastopnika PZS, da je PZS namenila planinskim - Zavetišče na Jelenku (1106 m), PD Idrija. društvom SI. Primorja leta 1948 več denarja za - Planinski dom Zlatorog v Trenti (622 m), PD zgraditev planinskih postojank, kot so ga le ta Tolmin. Leta 1955 ga je prevzelo PD Bovec. mogla sprejeti. Seveda se kaj takega potem ni - Koča na Hleviških planinah (907 m), 20. VII. nikdar več dogodilo. PD Idrija, prenovljena I. 1955. Pri PD Nova Gorica je bil tega leta ustanov- - (11. IX.) koča na planini Razor (1333 m), pre- ljen alpinistični odsek, ki ga je vodil predava- urejena in pozidana 30. VII. 1961, PD Tolmin. telj gozdarske srednje šole tovariš Ivan Bučer. L. 1949: - Pl. dom Jalovec v Trenti (622 m), PD Tolmin. zgodovine ljudstva in planinstva se zrcali že L. 1955 ga je prevzelo gostinstvo bovške občine. samo v imenih teh številnih planinskih postojank. - (7. VIII.) Vojkova koča na Nanosu (1247 m), Vse te postojanke imajo sedaj predvsem izra- PD Postojna. zito rekreativen pomen, saj je npr. leta 1967 -(14. VIII.) Koča na Poreznu (1632 m), PD šlo čez vrh Krna okrog 1700 ljudi, Vojkovo Cerkno. kočo na Nanosu pa ie obiskalo nad 10 000 pla- L. 1950: nincev in turistov, vsen obiskov planinskih posto- - Iztokova koča pod Golaki (1300 m), PD Aj- jank v SI. primorju leta 1967 je bilo ca. 100 000. dovščina. Vendar pa je primorske planince v gradnji teh - Stjenkova koča na Trstelju (643 m), PD Nova objektov vodil še poseben nagib. Gorica (20. VIII.). V prvi vpisni knjigi Vojkove koče na Nanosu, L. 1951: ki so jo položili tržaški planinci, je v posvetilu - Gomiščkovo zavetišče na Krnu (2170 m), PD zapisano: Nova Gorica. »Štirideset let je čakal ta košček zemlje na Na- L. 1952: nosu na svojo kočo. Pasti sta morali ave cesar- - (18. V.) zavetišče na Robidenskem brdu (814 m), stvi; vrgli so ju narodi, ki so se borili za svoio PD Cerkno. svobodo. Danes pa je posijalo sonce svoboae - (20. VIII.) Pirnatov dom na Javorniku (1240 m), tudi na vrhove Nanosa. Legendarne borbe na- leta 1966 in 1967 obnovljen, PD Idrija. rodnega heroja Janka Premrla - Vojka in vseh - (24. VIII.) Pl. dom Petra Skalarja na Kaninu borcev za svobodo so ga oznanjale kot prva (1811 m), PD Bovec. zarja. - (4. V.) Koča pri izviru Hublja (210 m), PD Koča bo v spomin nanje in kažipot nam.« Ajdovščina. 24. avgusta 1952 je bil izročen svojemu namenu L. 1953: Dom Petra Skalarja na Kaninu. Ob tej prilož- - (3. V.) Pl. dom na Vršnem, PD Kobarid (610 m). nosti je tednik Nova Gorica (29. avg. 1952) - (19. VII.) Pl. dom dr. Klementa Juga v Lepeni priobčil tudi pesem o Kaninu. Pesem ima 7 kitic (680 m), PD Nova Gorica. in jo je napisal ,Stric Tona'. (Tone Kutin, učitelj, - Kekčeva koča nad Novo Gorico (320 m), po- roj. 1877 v Bovcu, umrl 1959 v Mariboru.) Zadnja zidana in preurejena v »Mladinski planinski dom kitica se glasi: Kekec« leta 1958, PD Nova Gorica. - Baraka v plazju na Mangrtskem sedlu (2072 m), PD Tolmin. Pozidana in preurejena v pl. kočo »Kanin, ti naš očak prastari, leta 26. 8. 1956, PD Bovec. varuj ta dom, varuj naš rod, naš rod na tej in oni strani, - Planinska razstava v Trenti (622 m), iz katere Slovence čuvaj nam povsod!« je nastal muzej, PD Tolmin. L. 1954: - Koča na Črni prsti (1844 m), 29. VIII. PD Most Tri osrednje gore v SI. Primorju imajo vsaka na Soči, leta 1960 jo je prevzelo in preuredilo svojo pesem, in sicer: Krn (Ludvik Zorzut, PV PD Podbrdo, 7. VIII. 1966 pa je bila prezidana 1933), Kanin (Stric Tona, NG 1952) in Nanos in preurejena v planinski dom »Zorka Jelinčiča«. (Janko Premrl - objavljena v tem spisu). L. 1955: Pomembno misel je izrekel dr. Marjan Brecelj - Pl. dom na Predelu (1156 m), PD Bovec. - predsednik PSJ ob otvoritvi Planinskega doma L. 1957: ,Zorka Jelinčiča' na Črni prsti 7. avgusta 1966. - Dom na Črnem vrhu nad Novaki (1288 m), PD Rekel je, da je simbolično in lepo, ker iz nekda- Cerkno (2. VII.). njih obmejnih vojaških objektov, kot so bili na - (7. VII.) Koča Mladika v Pečni rebri nad Po- Črni prsti, Poreznu, Črnem vrhu, Lepeni, Trenti, stojno (710 m), PD Postojna. Trstelju in še kje, urejamo in odpiramo planinske - (7. VII.) Tumova koča na Slavniku (1028 m), postojanke, ki bodo gostoljubno sprejemale vsa- PD Koper. kega planinca in človeka, ki bo sem prišel. Vsi - (1. IX.) Zavetišče na Petrovem brdu (804 m), vidimo v tem simboliko, po kateri naj bi se kar PD Podbrdo. najprej vsi vojni objekti na svetu spremenili v koristne objekte, ki naj služijo v človekoljubne L. 1958: namene, ne pa za pobijanje in uničevanje. - Prevzet v najem Dom na Predmeji (920 m), PD Ajdovščina. L. 1960: Važnejša povojna planinska dogajanja - Stara kmečka hiša na Vojskem preurejena v na Primorskem Pl. dom rudarjev (1080 m), rudnik živega srebra v Idriji. - Na skupščini PZS v Mariboru 3. in 4. aprila L. 1961: 1954 je predsednik Komisije za planinska pota - Cankarjeva koča na Sviščakih pod Snežnikom poročal, da je transverzala po slovenskih gorah (1242 m), PD Ilirska Bistrica. od Maribora do Kopra v glavnem urejena in - Koča na Velikem Snežniku (1796 m), PD II. vzpostavljena že od 1. avgusta 1953. Bistrica. Dokončna ureditev in praznična otvo- Planinska založba pri PZS je leta 1958 izdala ritev je bila 22. VIII. 1968. knjižico — Vodnik po slovenskih gorah. Ista za- - Zavetišče na Ravnah pri Cerknem (707 m), PD ložba je leta 1964 izdala ponatis tega vodnika, Cerkno. ki je izpopolnjen in dodala novi del ,Zasavska Pazljivemu bralcu vse to le pove, s kolikšno planinska pot od Kumrovca do Kuma'. V tej voljo in prizadevnostjo so primorski planinci drugi izdaji je objavljena tudi dosedanja lite- opravili svojo ,gradbeno sezono'. Dobršen kos ratura o transverzali', ki je za SI. Primorje važna zaradi tega, ker je tu navedeno kar pet spisov, ne bi utrpel preveč škode. Na povratku mu je ki se nanašajo na primorski del transverzale. na ledu zdrsnilo in ga razbilo na strmini. - Leta 1967 je bila vzpostavljena Slovenska pla- Friderik Furlan-Fric, trgovski poslovodja v Vi- ninska pot, ki z določenimi višinskimi točkami avi, star okrog 50 let, se je smrtno ponesrečil, zajema tudi SI. Primorje. PV št. 5/1967 je objavil o je neke lepe nedelje 20. januarja 1952 plezal opis te poti, navodila za dokumentacijo ter sam v steni Ture nad Gradiščem pri Vipavi. kriterij za priznavanje opravljene poti. Krhka skala se mu je odlomila in je padel čez - Meddruštveni posveti so že postali nepogreš- navpično polico. Naslednji dan je zaradi no- ljiva oblika delovanja in sodelovanja planinskih tranjih poškodb umrl. društev SI. Primorja. Anton Kravanja-Kopiščar iz Trente je 67-leten Ko so tolminski planinci 30. julija 1961 s slav- še z dletom in kladivom usekaval in nadelaval nostjo odprli povečano in prenovljeno kočo na planinsko pot v Koritih v Trenti. Pri tem delu planini Razor, se je tam, ob številni navzočnosti ga je 19. junija 1953 zadela kap. 11 mesecev zastopnikov planinskih društev SI. Primorja, poza znanim Kugyjevim vodnikom Antonom Tož- rodila misel, da bi z meddruštvenimi posveti barjem je tako tudi ta mož legel k večnemu pripomogli k boljšemu in usklajenemu delovanju počitku. planinstva. Ti posveti bi naj odpravili osamlje- nost in izoliranost posameznih društev, pomagali Joško Ščuka iz Barkovelj je nad 55 let star iskati skupne rešitve za zadeve gospodarskega, odšel na počitnice v naše Alpe. 13. avgusta 1953 organizacijskega, materialnega in vsakega dru- je izginil v nekem prepadu nad Martuljkom, od gega značaja ter dajali koristne napotke za koder so ga šele decembra, ko so ga našli, pre- pripravo na letne sezone in za izvedbo občnih nesli v dolino. Ko so ital. oblasti zatrle planinsko zborov. dejavnost, je bil član znamenitega planinskega Prvi tak meddruštveni posvet je bil 29. oktobra kluba ,Krpelj' v Tolminu. 1961 v planinskem domu Kekec nad Novo Volarič Ivan se je 7. avgusta 1955 smrtno po- Gorico. nesrečil, ko je na prehodu Skrbina-Krn ne- srečno padel. Naslednij meddruštveni posveti so se doslej zvrstili takole: Planinka Albina Kovač je 29. septembra 1956 13. maja 1962 v Tumovi koči na Slavniku, 7. ok- na Svinjaku pri Bovcu zašla s poti, padla v tobra 1962 v Vojkovi koči na Nanosu, 19. maja prepad in se ubila. 1963 v domu Zlatorog v Trenti, 27. oktobra 1963 Planinska samotarka Mara Luis iz Solkana, v koči pri izviru Hublia nad Ajdovščino, 24. maja komaj 29 let ji je bilo, je 7. januarja 1968 na 1964 v planinskem domu rudarjev na Vojskem, stezi pod kočo na Uskovnici zmrznila pri mrazu 27. septembra 1964 v koči na Črnem vrhu nad -28° C, ko je zaradi bolne noge opešala v Novaki, 30. maja 1965 v planinskem domu na snegu. Vršnem, kjer je bil za predsednika meddruštv. Ivan Sorli, star 30 let, doma iz Grahovega, je odbora izvoljen Janko Filli, 10. oktobra 1965 bil podpredsednik PD Podbrdo, ko je z dvema v osnovni šoli Podbrdom, 29. maja 1966 v pro- tovarišema šel pogledat, kako je z domom storih trg. podjetja »Preskrba« v Sežani, 16. ok- Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Na povratku 21. tobra 1966 v Domu JLA v Tolminu, 2. aprila januarja 1968 mu je na ledu nad Kalarskim 1967 v prostorih doma družbenih organizacij brdom zdrsnilo in ga potegnilo v prepad, kjer v Ilirski Bistrici. 23. oktobra 1967 v lovsko pla- je obležal mrtev. ninski sobi v Vipavi, 27., 28. aprila 1968 v Voj- kovi koči na Nanosu, 9., 10. novembra 1968 18-letna dijakinja Nevenka Trčon iz Kopra je v Tumovi koči na Slavniku. zmrznila v noči od 18. na 19. avgusta 1968 na razpotju pod Staničevo kočo in Kredarico. V Trbižu, kjer je vozlišče treh dolin: Savske, Soške in Ziljske, je živel, kakor ključar lepot Za- Spominjamo se jih hodnih Julijcev, naše gore plemeniti kamen zo- bozdravnik Dolhar. Njegov sin, zdravnik v Trstu, Najprej naj spomin velja tistim, ki so se kot dr. Rafko Dolhar je I. 1965 izdal simpatično planinci po tej vojni smrtno ponesrečili. knjigo ,Pot v planine', kjer je v posvetilu napisal Dr. Alfred Serko, zdravnik in filozof, je okrog tudi tole: »Za nastanek te knjige gre vsaj trojna 55 let star umrl, ko ga je 7. septembra 1948 zasluga mojemu očetu. Vcepil mi je ljubezen do zadela strela. Raziskoval kraško podzemlje v slovenske besede. Nadalje se imam očetu za- okolici Raše v Istri, ko se mu je pri vožnji z hvaliti, da me je že kot otroka jemal s seboj avtobusom pripetila ta nesreča. Tedaj je bil v gore, kjer sem mogel spoznati njih skrivnosti upravnik postojnske jame, načelnik Zavoda za in njih čar. Končno sem tudi prvi fotografski raziskave Krasa in predsednik planinskega dru- aparat in osnove fotografske tehnike dobil od štva Postojna. očeta ...« Zgled sta, kako gre plemenito izro- Ivan Bučer, predavatelj na gozdarski šoli, se čilo iz roda v rod. je 21. septembra 1950 smrtno ponesrečil v se- Dvanajst smrti je torej povojni krvni davek pla- verni triglavski steni. 24. septembra 1950 je za nincev SI. Primorja! Pa vendar to ni samo posledicami padca umrl. Bil je član UO in vodja davek, je tudi seme. Kar je s krvjo zapisano in AO planinskega društva Nova Gorica. potrjeno, je zakletev. Kraji, kjer so umrli in Ervin Gomišček iz Solkana, 31-letni mizarski padli naši člani, so svete točke našega planin- tehnik, se je 30. novembra 1950 smrtno pone- stva. Z različnimi spominskimi obeležji jih ozna- srečil pod zavetiščem na Krnu. Z dvema tova- čujemo in zapuščamo mlajšemu rodu. Dr. A. rišema je šel zavarovat objekt, da čez zimo Serko, pionir povojnega planinstva SI. Primorja je v svojih delih in kot organizator zapustil za vestno in nenehno oskrboval planinsko kočo na seboj neizbrisno sled. I. Bučer ima spominsko Višarjah. Koliko gostov je v tem času sprejel in ploščo na koči na Trstelju. Po E. Gomiščku se postregel, kolikim je napovedal vreme kar za imenuje zavetišče, pod katerim nam ga je uple- dva dni vnaprej! nila smrt. F. Furlana se vipavski planinci spo- Blažonova Ivanka Jež na Nanosu je tudi ena minjajo tako, da čez Ture nadaljujejo planinsko tistih naših redkih sokrbnic, ki se s tem delom stezo, ki jo bodo po njem poimenovali. To bo ukvarja nekako mimogrede in vendar nenehno obenem tudi najkrajša planinska pot iz Vipav- že od leta 1948, ko so pri njej doma prvič odprli ske doline na nanoško planoto. Na kraju smrti planinsko zavetišče. Leta 1961 se je primožila I. Sorlija je lepo urejena gomila planinskega K sosedovim, k Abramu, pa je zavetišče, kot cvetja. Novogoriški planinci se pripravljajo na da je del njene dote, šlo z njo. Tako tudi danes to, da bodo na kraju smrti M. Luisove vzidali prijazno postreže planincu in lovcu, potniku in spominsko ploščo in zasadili belo brezo. Ko- turistu, ki tod mimo gre. piščar, Ščuka, Volarič, Kovačeva in Trčonova Na Bovškem so trije taki oskrbniki, ki so postali pa bodo svoje spominske označbe še dobili. pojem obenem s svojo postojanko. Oskrbnik na Kaninu Kravanja Franc-Zajc, ki svoje delo skrbno in dobro opravlja že nad 15 let, ter Naše korenine oskrbnika doma Zlatorog v Trenti Slavica in Jaka Čebulj, ki sta tu 14 let ljubeznivo spreje- 80 let je lani praznoval dr. France Rapotec. Živi mala svoje planinske in druge goste. v Zagrebu in je častni član ,Slovenskega doma' Ta krog naj sklenem s starešino planincev SI. - društva zagrebških Slovencev. Je naš rojak, Primorja. To je Zdravko Štolfa iz Sežane, ki je saj je doma iz Kozine na Krasu. Čeprav je bil bil rojen 15. septembra 1879 in bo to jesen kot jurist vseskozi prezaposlen, si je vendar praznoval svojo 90-letnico. Mož je še čil in vedno našel čas, ki ga je posvetil planinstvu. zdrav (saj je vendar Zdravko!), še kolesari po V naši planinski javnosti je znan kot komponist Krasu in poje pri pevskem zboru. Torej kljub nekaterih planinskih skladb. starosti še ni prišel ,ob dober glas'. Ko je prišel L. 1967 je praznoval svojo 75-letnico, naš briški 7. avgusta 1966 na Črno prst k otvoritvi Pla- rojak, ki se je pod večer svojega življenja umiril ninskega doma Zorka Jelinčiča, je zadovoljno v Kanalu ob bistri Soči - planinski poet Ludvik rekel: »Samo da sem še enkrat prišel sem gor! Zorzut. Pravi tršati viharnik pa je nedvomno Tu sem sem moral priti!« Kolikšna predanost stari Johan Mešnik, ki je od leta 1931 do 1965 planinstvu in kolikšna volja!

TIHI PRIJATELJI Darinka Konc

Vsako jutro in vsak večer se pozdravim s tihimi prijatelji na velikem travniku. To so drevesa, ki rastejo na njem. Z močnimi koreninami v zemlji se ne pre- maknejo s svojega mesta. S svojimi vejami so vedno pripravljena za prijateljski objem. In listje na njihovih vejah in vejicah je vedno pripravljeno za razgovor ali zbrano poslušanje večerne pesmi, ki jo ubira v zelenih strunah veter z gora. Poslušam zgodbe in pesmi tihih dreves - prijateljev na svojem travniku, saj naših razgovorov ne moti utrip velike ceste, ves nemir je tako daleč od mojega travnika in zelenih prijateljev na njem. Zato smo na mojem travniku vse leto, pozimi in poleti, spomladi in jeseni lahko na počitnicah. Tudi sredi dolžnostnega dela, tudi takrat, ko se stemni nebo in zadivja nevihta, ko potegne severni veter in pritisneta zima in mraz. Na velikem travniku, tik pod mojim oknom je rastla do lani pritlična breskev. Drevo je vsako leto obrodilo, čeprav mu je manjkalo južnega sonca in prave zemlje. Drevo se je iz leta v leto izčrpavalo in hiralo. Ko so v jesenskem vetru udarjale umirajoče veje ob moje zaprto okno, sem vedela, da se poslavlja in bilo mi je težko. Zdaj drevesa ni več pod mojim oknom. Posekali so ga, ker ni bilo več koristno. Toliko tihe podobnosti in sorodnosti je med nami ljudmi in drevesi, mimo katerih hodimo. Da bi bili tudi mi ljudje trdno kakor naši prijatelji zakoreninjeni v svojo zemljo, svoje delo in poslanstvo. Da bi bili vedno zvesto pripravljeni za prijateljsko pomoč. Da bi nas viharji in težave življenja ne zlomili in vrgli kakor suhe veje ob tla. Da bi ne živeli kar tako zastonj, ampak prinašali sadove svojega dela in življenja. Od tihih prijateljev na velikem travniku se moram zelo mnogo naučiti. Morda več kakor od sebičnih ljudi. ^tk&^U ki jih je poznal tako temeljito kot pred njim le dr. Kugy in dr. JJJ^DRUŠTVENE NOVICE Tuma. Ni naključje, da mu je Planinska zveza Slovenije pred izdajo novega zemljevida Ju- lijskih Alp zaupala kontrolo od- Dr. LOJZETU DOLHARJU razpoložen. Ves nasmejan ni tisa, kar je opravil z njemu last- V SPOMIN mogel prehvoliti krasne smuke. no natančnostjo. Zal, na zmrzli gozdni strmali Zaradi visoke strokovnosti so »Dr. Dolhar je gorel in izgorel nad grapo Sneženjaka mu je pri njem iskali ljudje zdravniško za planine,« je dejal ob njego- zdrsnilo in omahnil je v smrt. pomoč od Tablja do Rablja, da, vem grobu predsednik Planinske Nesrečno naključje! Gore so celo prek meje. K dr. Dolharju zveze Slovenije dr. Miha Potoč- ugonobile človeka, ki jim je bil so prihajali v Trbiž poleg bol- nik. Res, mnogo prostega časa predan z vsem svojim plemeni- nikov kulturni in znanstveni de- je vse do tragične smrti posvetil tim srcem. lavci, turisti, predvsem pa šte- goram. Tisto usodno nedeljsko Pokojni doktor Lojze je v druž- vilni planinci, saj je imel širok jutro (23. 3. 1969.) smo se za ob- bi svojih otrok in mnogih, pred- krog prijateljev in znancev v letnico nesreče pod Mojstrovko vsem slovenskih prijateljev, pre- Italiji, Avstriji, naj več pa v Slo- zbrali gorniki zelo številno ob hodil, preplezal ter presmučal veniji in posebej na Gorenj- spominski plošči na Slemenu. nešteto gora v Avstriji, Švici in skem. Pomagal je vsakomur. Za Po majhni slovesnosti smo od- Italiji. Bil je na Matterhornu, vse je imel toplo besedo ali smučali po zasneženih pobočjih Breithornu, Grossglocknerju, Ce- strokovni nasvet. Prav zato je Mojstrovke proti Tamarju. Z vedalu, Marmolati, Adamellu, izguba tako narodno zavednega nami je bil tudi pokojni dr. Dol- Hochgurlu, Corvatschu, Paluju, Slovenca tudi težak udarec naši har, ki je smučal za svoja leta Piz Boe, Veliki Cini in neštetih narodni manjšini v zamejstvu. izredno zanesljivo in mladost- drugih vrhovih, najraje pa je Pred leti sva se s pokojnim dok- no. Tokrat je bil še posebno obiskoval domače Julijske Alpe, torjem Lojzetom spoznala v gorah. Od takrat smo skupaj pre- hodili in presmučali mnogo gora, poleti in pozimi, doma in v tujini. Nepozabni so spomini na skupne ture po grebenu Studi, na Grossglockner, v vz. grebenu Seekopfa, severovzhod- nem razu Belopotoške špice, Kugyjevi smeri v Montažu, severni steni Košute, grebenskem prečenju Rokavov do Oltarja, zimski vzponi na Prestreljenik, Triglav, Rjavino, Jalovec, Moj- strovko, čudoviti smuk z Marmo- late, z Višarij in drugih vrhov. Vedno znova pa se je spomi- njal našega vzpona I. 1967 na drzni stolp v Karnskih Alpah - na Campanile di Val Monta- naia. Rad se je odzval tudi na- šim vabilom na skupne ture, saj je bil dvakrat na spomin- skem pohodu na zasneženi Stol in na Titovi štafeti s Triglava. Takrat je v vpisno knjigo v Ko- vinarski koči napisal: »Srečen in zadovoljen sem, ker mi je bilo dano, da sem s šestimi križi z veliko žlico zajemal vse lepote triglavskega zimskega sveta.« Kolikokrat smo se pri njem v krogu njegove družine navduše- vali ob njegovih krasnih barvnih diapozitivih z gora, ki smo jih obiskovali skupaj. Na tolikš- no razumevanje in ubranost kot v tej družini nisem naletel nikjer. Pokojnik je bil družini več kot oče, več kot mož. In kakšno skrb je imel za bolnike, za ka- Dr. Lojze Dolhar tere mu ni bila nobena pot pre- težka! Ko sem ga obiskal po- Kostanjevice te vodi pot preko Izlet se je kljub temu vršil, di- zimi I. 1968, je pozno zvečer Orehovice do prve planinske jaki so vedeli, da bo prihodnjič odšel peš v snežnem metežu postojanke na Polomu. Kmalu tudi in res sem jih naslednjič sam v globokem snegu na obisk prideš do široke gozdne ceste, peljal čez 30. Ne smemo dovo- k hudo bolnemu pacientu v nato pa proti Trdinovemu vrhu liti, da se pretrga naše delo. skoro dve uri oddaljeno gorsko ali »Geri« kot jo imenujejo Hr- Kaj pa pravzaprav obsega delo vasico nad Belo pečjo. vati. Na razgledni stalp Trdi- planinskega krožka ali sekcije? Priznam, pokojni doktor Lojze novega vrha ne moreš, ker Naloga krožka ali sekcije naj me je s svojim skromnim kri- manjkata dve lestvi. bo v prvi vrsti razvijanje dveh stalnim značajem takoj osvojil. Z vrha pelje sedaj lepa avto- osnovnih dejavnosti t. j. izletov Postal mi je najboljši prijatelj mobilska cesta mimo Gospodič- in predavanj. Dober planinski v gorah, vzornik v vsakdanjem ne na glavno asfaltirano cesto krožek bo sodeloval pri gorski življenju, in zdravnik v vseh te- proti Novemu mestu. Pod raz- žavah, postal mi je brat in drugi glednim stolpom na Trdinovem straži, pri foto krožku (skupne oče ... Vem, isto so občutili tudi vrhu so še razvaline nekdanje razstave), prirodoslovnem krož- mnogi drugi njegovi prijatelji. cerkve Svete Jere, zraven pa ku (skupni izleti, predavanja) in Pokojnega doktorja Lojzeta ne teče tudi meja med Hrvatsko in s šolskim športnim društvom bo nikoli več mea nami. Nikoli Slovenijo. (orientacijska tekmovanja, šport- več si ne bomo na vrhovih gora ni dnevi itd.). Planinska sekcija vsi nasmejani segali v roke in Naslednji dan sem šel do kri- naj izdela načrt dela za vse skupaj občudovali lepote kam- žišča, kjer se odcepi cesta proti šolsko leto naprej. S seznamom nitega sveta. Te težke prerane Miklavževemu domu. Med potjo izletov in predavanj naj na ro- izgube ne bomo preboleli nisem opazil Rdeči kamen, v vi- diteljskih sestankih seznani star- koli, ne njegovi svojci ne prija- šini 923 m, iz I. 1676. Miklavžev še. Pritegnimo še čim več članov telji. Nenadomestljiva bo ostala dom upravlja tovarna avtomo- zbora, ki jih zanima priroda in izguba za ves slovenski živelj v bilov IMV iz Novega mesta. delo z mladino (prirodoslovce, zamejstvu in v naši domovini. Dom je na višini 980 m in je žal geografe, športnike in druge). dostopen iz Novega mesta tudi Dragi doktor Lojze! Skupaj s Zlasti se moramo zavedati, da prijalelji z gora obljubljam, da z avtomobilom. Končno sem za- gledal Pleterje in Šentjernej. je pravočasno obveščanje in te ne bomo nikoli pozabili. Kjer- seznanjanje dijakov z našimi koli bomo hodili po gorah in Stanko Skočir načrti osnovni pogoj za uspeh dolinah vedno boš v mislih z in udeležbo na izletih in preda- nami, vedno nam boš ostal, kot vanjih. Treba je takoj po usta- si nam bil, svetal vzornik in ne- PLANINSKE SEKCIJE ALI novitvi planinskega krožka najti pozaben prijatelj. KROŽKI NA NAŠIH na šoli prostor za planinsko vi- SREDNJIH ŠOLAH trinico, oglasno desko ali ka- Janez Krušic korkoli že to imenujemo. Tako Govorimo o vključevanju mla- vitrinico naj urejajo dijaki sami, dine v planinske organizacije, mi pa jim moramo svetovati in IZLET NA GORJANCE zato je nujno, da iščemo pla- jim pomagati. Če na primer or- ninski naraščaj prav po naših ganizirate izlet v nedeljo, mo- Gorjance bi lahko imenovali šolah. Praksa nam je pokazala, rate pričeti z obveščanjem že Dolenjsko Pohorje. Minilo je že da je tiskana propaganda ne- deset dni prej. Planinska vitri- več kot 50 let, ko sem kot dru- zadostna, pomanjkljiva in za- nica naj objavi nekaj slik ali gošolec novomeške gimnazije starela. Čas je, da najdemo zemljevid kraja, kamor bomo bil na majniškem izletu na Gor- oblike, ki so za mladino vab- peljali dijake. Poleg tega je pri- jancih. V Kandiji smo šli čez Ijivejše in primernejše. meren tiskan program izleta, ki zeleno Krko, čez kake tri ure Planinsko sekcijo ali krožek ga razdelimo po razredih. Ti- prišli do »Vaht«, kjer se odcepi lahko ustanovimo v okviru di- skan program izleta mora vse- ot proti koči »Pri gospodični«, jaških izvenšolskih dejavnosti ali bovati naslednje podatke: da- i še danes nosi tako ime. Po- pa pod okriljem šolskega šport- tum in čas izleta, cilj izleta, vzpeli smo se do sv. Jere, nato nega društva, če to obstaja. točen čas odhoda in prihoda, pa se zopet spustili na glavno Mentor ali vodja sekcije naj bo ceno izleta, prevozno sredstvo, cesto proti Metliki in se z vla- vsekakor pedagoa-planinec, ki program izleta s kratkim opi- kom odpeljali pod Gorjanci v v sebi združuje ljubezen do mla- som poti in počivališč, kraj zbi- Novo mesto. dine, do narave in gora. Poleg ranja, kdo vodi izlet in posebna Ze večkrat sem potem namera- tega mora biti dober organiza- navodila (suha hrana, obutev, val na Gorjance, a me je od- tor in vztrajen propagandist. oblačila itd.). V razredu naj tak daljenost zadrževala. Pa sem Zaradi obstoja krožka je važno, program prebere športni refe- šel jesenskega dne iz Loke z da vodja zbere okoli sebe maj- rent, razrednik ali pa aktivni vlakom do Krškega pa z avtom hen odbor pomočnikov. Začetek planinec. Take liste naj dobe na do Kostanjevice, ki leži v pod- delovanja planinskega krožka vpogled starši. Izkušnje so po- znožju Gorjancev. Nekdanje je povezan z mnogimi na videz kazale, da tako organizirani iz- majhno naselje (sicer pa mesto) nepremostljivimi težavami. Prav leti razbijejo še zadnje dvome se je v zadnjih letih prav lepo tu mnogo učiteljev obupa in staršev. razvilo. Kostanjevica je postala prepusti krožek razpadanju. znana kulturnemu svetu zaradi Vztrajnost bo poplačana šele v Na izletu morate skrbeti za var- forme vive, galerije in del na- dveh, treh letih. Nekoč sem pe- nost svojih varovancev, zato iz- ših umetnikov v osnovni šoli. Iz ljal samo dva dijaka na izlet. birajte le varne in znane poti. Pomagajo lahko starejši in iz- SKUPŠČINA PZS 1969 ter predlagal razrešnico staremu kušeni dijaki. Pred vsakim izle- odboru. Skupščina je nato skle- tom se prepričajte o opremi in 20. aprila t. I. se je v veliki pala o spremembah in dopol- obutvi dijakov. Zgodi se, da di- dvorani JLA, na Trgu OF št. 13 nitvah statuta PZS ter potrdila jaki pridejo na izlet v telovad- nasproti železniške postaje vr- odlikovanja s častnimi znaki in nih copatah. šila IX. redna skupščina Planin- pohvalami. Nato je izvolila nov Na izletu napravite vedno nekaj ske zveze Slovenije. Začela se je odbor, ki je prevzel odgovor- posnetkov za planinski arhiv in kmalu po osmi uri, končala pa nost za vodstvo slovenske pla- šolski album. Te slike boste po- ob štirih popoldne ob lepi ude- ninske organizacije za nasled- trebovali tudi za razstavo ob ležbi delegatov iz vse Slovenije, nji dve leti. V odboru so koncu šolskega leta. O izletih ki so že vnaprej dobili poročila naslednji: predsednik dr. Miha je treba voditi evidenco. Pro- komisij, zbrana v brošuri, ki je Potočnik, podpredsednik Fedor gram naj bo raznovrsten in za- obsegala 102 strani. Košir, podpredsednik in nač. nimiv. Izleti naj po možnosti ne Skupščini so s svojo navzoč- gospodarske komisije Tone Bu- bodo dragi, tako da se jih lahko nostjo in pozdravi dali poseben čer, tajnik Rado Lavrič, načelnik udeleže vsi dijaki. Izkoristimo poudarek predstavniki mnogih mladinske komisije Gregor Rup- popuste na železnici in avtobu- organizacij. Planinsko zvezo Ju- nik, načelnik propagandne ko- sih. Če organiziramo izlet s po- goslavije je zastopal njen pred- misije ing. Tomaž Banovec, sebnim avtobusom, oddajmo ne- sednik dr. Marijan Brecelj, re- načelnik kulturno-literarne ko- kaj sedežev socialno šibkim di- publiško konferenco SZDL njen misije Tonček Strojin, načelnik jakom, saj prav ti dostikrat naj- podpredsednik tov. Žiga Kimo- komisije za alpinizem Aleš Ku- bolj hrepene po lepih izletih. Na vec, PZH dr. J. Poljak in dr. Pero naver, načelnik komisije za izletih v maju ne pozabite na Lukič-Roki, PZ BiH tov. Mičo planinski turizem Mirko Fetih, tradicionalni planinski krst. Debeljak, PZ Vojvodino tov. Bog- načelnik komisije GRS Bine Mladi in novopečeni planinci dan Grujič, PZ Makedonijo tov. Vengust, načelnik komisije za žele biti krščeni, tega se bodo Kiro Nikovski, PZ Kosovo in Me- planinska pota Stanko Kos, na- vedno radi spominjali. tohijo ing. Sava Pantovič. Po- čelnik komisije za varstvo na- V zimskem času so zelo pri- sebej so delegati lahko pozdra- rave in GS Marko Selan, glavni merna oblika dela predavanja. vili zastopnike SPD Celovec (ing. urednik Planinskega Vestnika Predavanja naj zajemajo vso Kupper, Miklavčič), Trst (Joško Tine Orel, predsednica delovne tematiko planinskega udejstvo- Morel in Nadja Košuta), Gorica skupnosti tajn. PZS Anica Stra- vanja, potovanje, alpinizem, (Jožica Smet, Bernard, Rebec). žar, član UO pa so poleg tega varstvo narave, raziskovanje, Dr. Danilo Dovgan je zastopal Peter Soklič, ing. Pavle Šegula, odprave v tuje gore, floro, fav- Turistično zvezo Slovenije, tov. Franci Savenc in Janez Klinar. no itd. Za predavatelje ni težko, Franc Cvenkel Lovsko zvezo V GO PZS pa so poleg nave- saj Planinska zveza Slovenije in Slovenije, navzoči so bili tudi denih izvoljeni še naslednji: planinsko društvo zelo rada pri- predsednik komisije AO PZS Karel Benkovič, Marija Brudar, skočita na pomoč. tov. Dane Pavičevič, tov. Vlado Mirko Jamar, Janez Košnik, Pe- Zelo vzpodbudno je, če si pla- Dernač, tajnik komisije SRS za ter Ježek, Manca Rek, Ciril ninska sekcija zagotovi nekaj telesno kulturo, dr. Dušan Reya Kunstelj, prof. Marjan Krišelj, finančnih sredstev in nabavi je zastopal GO RKS, tov. Ivan Janez Lončar, Milan Mahovne, nekaj inventarja kot npr. nekaj Marout pa Zvezo prijateljev mla- Jože Melanšek, Miloš Poljanšek, cepinov, derez, vrv, krplje, dalj- dine. Pavle Stropnik, prof. Franček nogled ali celo lasten fotoapa- Skupščino je najprej pozdravil Vogelnik, Danilo Škerbinek, Tine rat. Spomnim se, da so nekje predsednik PZS dr. Miha Po- Lenarčič, Franci Šmajs, dr. Bojan dijaki vse to kupili z izkupič- točnik in nato povzel svojo Špicar, ing. Josip Teržan, ing. kom enega samega plesa. uvodno besedo, ki jo v izvlečku Janko Zigon, Janko Fili, dr. Dijaki kmalu vzljubijo planin- prinašamo na prvih straneh te Franci Golob, Franjo Klojčnik, sko sekcijo, ponosni so nanjo, številke. France Pengal, Franc Poderžaj, hvaležni za vsak izlet - to pa Ciril Verstovšek, Rajko Vute. Po njegovem govoru so pred- je za nas najlepše plačilo. Šole Nadzorni odbor: Predsednik stavniki organizacij pozdravili dostikrat nimajo denarja za ho- ing. Friderik Degen, člani Stanko skupščino in vsak s svojega sta- norar, toda to naj ne bo ovira Hribar, Janko Mirnik, Tone lišča zaželeli slovenskemu pla- za naše delo, če res ljubimo Škrajnar in Albin Torelli. ninstvu najlepši razvoj. Ker so mladino in gore. Pedagogi se Častno razsodišče: predsednik se delegati z vsebino poročil moramo zavedati izrednih vzgoj- dr. Teodor Tominšek, člani dr. seznanili že doma, je lahko sle- nih vrednot, ki jih nudi planin- Rupko Godec, Zivojin Prosenc, dila razprava, ki je trajala pol- ska dejavnost. Tovarištvo, skrom- Tone Škarja in Milan Zinauer. tretjo uro in dala mnogo pobud nost, ljubezen do narave in ži- Končno je skupščina na predlog za delo in več predlogov za vali, oblikovanje estetskega čuta komisije za sklepe sprejela še sklepe. Predsednik NO PZS ing. in vzgoja volje, vse to in še kaj priporočila, stališča in sklepe. Degen je v svojem poročilu ugo- vsebuje planinska vzgoja. V njih so seveda tudi vse po- tovil uspešen razvoj PZS, po- Planinska sekcija naj postane bude in stališča, ki jih je ute- sebej podčrtal pomen dela dr. tradicija šole, neobhodna po- meljeval v svojem govoru Mihe Potočnika za njen napre- treba in oblika izvenšolskega dr. Miha Potočnik, dokument dek in delo nekaterih komisij- udejstvovanja dijakov. komisije pa se v svoji končni med drugim je izrekel besedo obliki, ki je bila predložena priznanja tudi našemu glasilu - Rudolf Likar skupščini, glasi takole: STALIŠČA, PRIPOROČILA IN akcij in pravočasno sestavo lujejo v vseh odsekih ljudske SKEPI SKUPŠČINE PLANINSKE predračuna, zlasti tudi v zvezi obrambe in civilne zaščite. ZVEZE SLOVENIJE s proračuni družbeno-političnih 10. Skupščina soglaša s sklepom skupnosti. Skupščina naroča glavnega odbora, da se uvede Delo Planinske zveze Slovenije, planinskim društvom, da v tem poleg zlatega in srebrnega tudi planinskih društev in Planin- smislu spremenijo svoja pravila. bronasti častni znak PZS in da skega Vestnika bo v bodoči S tem v zvezi glavni odbor se v tem pogledu dopolni pra- mandatni dobi še naprej pote- PZS sodi, naj bi se volitve vilnik o podelitvi častnih zna- kalo predvsem po statutu PZS organov planinskih društev vr- kov. in drugih splošnih aktih planin- šile praviloma le vsako drugo 11. Komisija za GRS naj utrdi ske organizacije, kakor npr. leto, občni zbor pa vsako leto, in še bolj razvije preventivno po okvirnem pravilniku o po- proračunsko leto pa naj se dejavnost s tem, da sistematično slovanju in upravljanju planin- konča s septembrom ali okto- vključuje sredstva javnega ob- skih postojank, določbah o brom. veščanja in aktivno ukrepa v minimalnih tehničnih in sani- 4. Ponekod planinski mladini še vseh planinskih akcijah, zlasti tarnih pogojih za planinske vedno ni odrejeno pravo mesto v masovno organiziranih pla- postojanke, pravilnikih o mla- v društvih, zato skupščina ninskih pohodih poleti in po- dinskih vodnikih, o orientaciji, sklene, da so PD dolžna na- zimi. za pionirje in za delo z mla- mensko oddeliti nekaj svojih 12. Skupščina z zadovoljstvom dino itd. in po vsakokratnih sredstev za vzgojo mladine in sprejema poročilo o odpravah delovnih programih. Posebej pa vključiti vsaj dva predstavnika ter nalogah komisije za tuja je skupščina sprejela še spodaj MO v upravni odbor društva. gorstva ter ji naroča, da po- navedena priporočila, stališča 5. Uvede se »kakovostni znak« skrbi za nove odprave. Izvede in sklepe: za vse edicije planinske orga- naj 3. jugoslovansko himalajsko 1. Skupščina PZS sprejme po- nizacije. Podrobnosti se dolo- odpravo in 1. jugoslovansko ročilo upravnega odbora in čijo s posebnim pravilnikom, ki odpravo v Karakorum, obenem njegovih komisij ter predloge ga izdela upravni odbor, sprej- pa aktivno podpira in usmerja za sklepe, ki jih vsebujejo pome pa glavni odbor. Vse pla- manjše odprave planinskih dru- samezna poročila. ninske organizacije so dolžne štev. 2. Skupščina ugotavlja, da v v svojih postojankah in društ- 13. Skupščina glede dela alpi- pretekli poslovni dobi prizade- venih prostorih te izdelke na nističnih odsekov in alpinistov vanje za pridobivanje novih vidnem mestu razstaviti in jih opozarja na sklepe, ki so bili prodajati. Vse edicije planinske članov po planinskih društvih sprejeti dne 4. aprila 1969 na ni bilo enako intenzivno. Med- založbe morajo biti prav tako na razpolago pri vseh planin- zboru načelnikov alpinističnih tem ko so nekatera društva odsekov v Ljubljani, in pripo- pomnožila svoje članstvo, je po skih društvih in v njihovih postojankah. roča, da se dosledno izpolnju- drugih društvih ostalo na istem jejo. oz. je število celo občutno na- 6. Uvede se »dan slovenskih 14. Planinsko gospodarstvo je zadovalo. Skupščina PZS po- planincev«, ki bo vsako drugo važen sestavni del turističnega udarja potrebo po intenzivnem nedeljo v septembru. Upravni prizadevanju za pridobivanje gospodarstva Slovenije in se s odbor PZS bo zanj izdelal pro- tem vključuje v naše gospodar- novega članstva, pri čemer je gram v sodelovanju s planin- še posebej važno pridobivanje stvo. Zato mora biti deležno skimi društvi in meddruštvenimi vseh ugodnosti, ki jih ima tu- mladih članov med delavsko in odbori, tako da bo proslavlja- kmečko mladino, posebno pa nje dneva čim bolj množično. rizem, poleg teh pa še poseb- še v osnovnih in srednjih šolah. Vsako planinsko društvo na nih ugodnosti zaradi bistveno Ker se mladina zbira predvsem svojem področju naj na ta dan večjih stroškov pri gospodar- v šolah, je potrebno pridobiti priredi na vse važnejše vrhove jenju in vzdrževanju objektov v čim več pedagogov za mentorje vzpone, izlete ipd. gorah. V zvezi s tem je treba skupin mladih planincev. Mla- sodelovati z društvi, da dose- dinski odseki pri PD naj orga- 7. Skupščina glede na ugodne žejo finančno pomoč pri druž- nizirajo osnovne planinske šole rezultate planinsko-turističnega beno-političnih skupnostih, de- - planinske večere. Pri tem so prometa na mednarodno dogo- lovnih organizacijah idr. Pose- upravni odbori društev in dru- vorjenih planinskih prehodih bej pa je treba doseči redna štveni odseki dolžni, da jim (Peca, Stol) naroča upravnemu vsakoletna finančna sredstva iz pomagajo. Skupščina posebej odboru, da ukrene vse potreb- negospodarskih investicij repu- no za razširitev tega prometa opozarja na to, da so imela bliškega proračuna in zagoto- najboljše uspehe tista društva, in uvedbo novih planinskih mednarodnih prehodov. viti dolgoročne in druge turi- ki so pridobivala članstvo z stične kredite ob ugodnih osebnimi stiki in pobiranjem 8. Leto 1970 bo »svetovno leto pogojih. Za odplačevanje po- članarine na domu. varstva narave« pod okriljem sojil je treba izposlovati tudi Združenih narodov. Planinska družbeno pomoč in prispevanje. 3. Skupščina v zvezi s sklepi društva naj že letos pripravijo Vzdrževanje, obnova in novo- seje glavnega odbora pripo- podrobnejši program za to gradnje planinskih postojank roča, da se vršijo občni zbori leto. niso samo planinska, temveč planinskih društev v oktobru in 9. Skupščina naroča planinskim splošna družbena potreba ter novembru, ker je samo tako društvom, da se na svojem dolžnost, ki je v skladu s sploš- mogoče pravočasno pripraviti območju sama in s svojim član- nim načelom, da je treba omo- letni delovni program, koledar stvom aktivno vključijo in sode- gočiti čim širšemu krogu delovnih ljudi obisk naših gorskih 19. V bodoče naj PD, pred- bila, če bi planinski muzej predelov in s tem širiti tudi vsem pa MO planinsko dejav- dobil svoje prostore na ureje- planinski turizem. nost bolj usmerijo v gorstva nem Ljubljanskem gradu. Zato je treba nadaljevati delo bratskih republik. Temu naj 24. PZS naj si prizadeva pri na tem področju z lastnimi in pripomore MK tako, da orga- urejanju našega gorskega sve- družbenimi sredstvi. Vsa sred- nizacijsko in materialno pod- ta, da bi bile upoštevane stva za te namene pa je možno pre potovanja in pohode v veljavne smernice varstva na- uporabljati le po poprejšnji gorstva ostalih naših republik. rave, predvsem pa, da bi se odobritvi pristojnega upravnega 20. PD naj v večji meri sode- pri vseh gradnjah in urejanju odbora. luje z društvi v ostalih republi- prostora upoštevale sestavine 15. Planinsko gospodarstvo je kah. UO PZS naj za to sodelo- slovenske ljudske arhitekture in treba usmerjati po enotnejših vanje pripravi ustrezni postopek njenega duha ter potrebe po načelih in je zato treba do- in razpise. ohranitvi prvobitne narave. sledno izpolnjevati okvirni pra- 21. Dosedanje stanje planinske Prouče naj se delovne metode vilnik o poslovanju in uprav- publicistike je sicer dobro, če- in status GS, prouči naj se ljanju planinskih postojank, do- tudi večina te aktivnosti ne ustanovitev kluba prijateljev ločbe o minimalnih tehničnih temelji na založniških sredstvih narave idr. in sanitarnih zahtevah v pla- PZS. V bodoče bi naj PZS so- ninskih postojankah, obvezna 25. PZS naj s pomočjo MK po- delovala z ostalimi planinskimi skrbi zato, da bi v planinske navodila o poslovanju planin- jugoslovanskimi organizacijami skih postojank po posameznih vrste pritegnili čimveč mladine s skupnimi dogovori in založ- od pionirjev do starejših mla- skupinah (hišni red), upoštevati niškimi programi. kontni plan za planinska dru- dincev. Uporabiti je treba nove organizacijske oblike, nove štva, požarno-varstvene pred- 22. UO PZS naj razširi svojo pise, tehnične predpise o stre- spodbude in mikavne vzgojne lastno založniško dejavnost in prijeme v športnih društvih, v lovodih, pravilnik o spravljanju naj poskrbi zato, da bo pla- in shranjevanju kurilnega olja, šolskih skupnostih idr., razumeti ninska kultura v našem življenju in izrabiti najrazličnejše inte- pravilnik o uporabi tekočih pli- dobila tisti pomen, ki ji zaradi nov in druga navodila ter pri- rese, ki so pomembni za uva- našega turističnega gospodar- janje mladine v planinstvo, po- poročila gospodarske komisije stva in oblikovanja naše kul- oziroma upravnega odbora. skrbeti pa je treba tudi za turne zavesti gre. Zato naj se primerna sredstva, potrebna za Pri tem je treba predvsem skr- pri PZS ustanovi sklad za po- vzgojo mladine. speševanje planinske kulture. beti za najracionalnejše sodob- 26. Da bolj razvijemo planin- no gospodarjenje in oskrbo- 23. UO PZS naj podpira delo stvo v Gornjem Posočju, ga vanje, vskladiti odpiranje in za slovenski osrednji planinski moramo oživeti s planinskimi zapiranje planinskih koč tako, muzej v smislu dosedaj oprav- postojankami. PZS naj spo- da se podaljša tudi planinska ljenega prizadevanja ter po- razumno s PD Gornjega Po- in oskrbovalna sezona; sklepati skrbi, da muzej dobi dostojen sočja naredi načrt za to in se najemne pogodbe; vsklajevati sedež. Najugodnejša rešitev bi loti njegove realizacije. cene, obvezne cenike in poskrbeti za enotnost evidence. 16. Skupščina PZS jemlje na znanje sklep glavnega odbora, da bo naročnina za Planinski Vestnik od 1. I. 1970 30 N din, pri tem pa nalaga planinskim društvom in njihovim odborom, OBČNI ZBORI da okrepijo poverjeniško mrežo in pridobivajo nove naročnike ter podpirajo akcijo za prispevke v tiskovni sklad Planinskega SPD GORICA delovalo. Pristopilo je 40 novih Vestnika. članov (med temi tudi mladinci). Občni zbor je otvoril predsednik Odstopila sta dva člana zaradi 17. Skupščina naroča uprav- Slavko Rebec, v naši sredi je bolezni in starosti. Vseh članov nemu odboru, da ukrene vse pozdravil predstavnike Planin- je zdaj 290. Priredili smo 19 iz- potrebno za izid planinskega ske zveze Slovenije podpredsed- letov, ki se jih je udeležilo 718 »Priročnika«. nika Toneta Bučerja in ing. članov in prijateljev. Izleti so 18. Planinstvo sicer ni tekmo- Tomaža Banovca, tajnika PD bili naslednji: 31. marca 1968 valni šport, je pa v širšem po- Nova Gorica Cirila Magajneta, po občnem zboru - Vrh sv. Mi- menu tudi del narodne telesne predsednico PD Tolmin Tatjano haela in Sentmaver, 15. aprila kulture. Zato mora biti pravič- Sorli in predsednika koordina- 1968 tradicionalni popoldanski no upoštevano in udeleženo cijskega odbora primorskih pla- izlet z avtobusom (velikonočni tudi povsod tam, kjer družba ninskih društev Janka Filija. SPD ponedeljek, v Anhovo, ogled ce- daje pomoč in sredstva za raz- Trst sta zastopala Vojko Ban- mentarne, v Kanalu srečolov in voj in pospeševanje množične delj in Marko Lah, Slovensko prosta zabava. 12. maja 1968 - telesne kulture, za narodno- kulturno gospodarsko zvezo pa enodnevna nižja tura na pogor- obrambne in civilno zaščitne predsednik Gorazd Vesel. je nad Otlico, Ajdovščino in namene ter za namene zdrave Slovensko planinsko društvo je Vipavsko dolino, cilj Podrta rekreacije v gorski naravi. tudi v tej poslovni dobi uspešno gora in Sinji vrh (1001 m) (na tem vrhu je bilo prizorišče hu- Martinovanje je zelo dobro tabor 9. junija na Nanosu v dih bojev med osvobodilno uspelo. Udeležencev je bilo 165, počastitev 75-letnice slovenskega borbo). Povratek k izviru Hublja. med temi veliko mladine iz planinstva, 25-letnice smrti na- 9. junija - enodnevni družinski Štandreža, 16. februarja I. 1969 rodnega heroja Janka Premrla izlet z dvema avtobusoma na - popoldanski izlet v Boljunec, in 25-letnice priključitve Primor- Koroško, Trbiž, Osojsko jezero- Glinščico in v Milje na tradicio- ske k Jugoslaviji. Tabora sta se Beljak. 29. junija - visokogorski nalno maškarado. udeležila v imenu SPD Gorica vzpon na Rombon 2208, dostop Čeprav nam vreme ni bilo na- predsednik Rebec in podpred- iz Bovca preko planine Gori- klonjeno, smo izvršili 19 izletov sednik Doktorič. čica, mimo Čuklje ter pod sever- in sicer 8 visokogorskih vzponov, 27., 28., 29. in 30. avgusta se je no steno na vrh. Trud je bil 3 v nižje lege in 10 družinskih predsednik Rebec v imenu SPD poplačan z očarljivim razgledom izletov. Zaradi slabega vremena udeležil raziskovanja Pološke na vse vrhove Julijcev. 7. julija - so odpadli napovedani vzponi jame nad Tolminom s speleo- družinski izlet na Dolenjsko, Ra- na Kanjavec nad Doličem logi-raziskovalci jam iz raznih šica pri Turjaku, Kočevje, Rib- 2568 m, Prestreljnik 2499 m, krajev Slovenije. Proslave 25-letnica, Rakov Škocjan, 14. julija - Ouargnan, Tofana v Dolomitih, nice priključitve Primorske k Ju- vzpon na Montaž 2754 m z Ne- Mrzli vrh, Kobilna glava na Tol- goslaviji 15. septembra v Novi vejskega sedla do Planine Pecol, minskem in Kuk nad Livnom. Gorici se je udeležilo večje šte- vzpon po lestvi »Pipan«, žal, je Člani smučarji so izvršili od 3. vilo članov. Na zasedanju glav- vreme nagajalo. 28. julija - vi- marca do 29. novembra 1968 in nega sveta Slovenske kulturno- sokogorski vzpon na Mangart od 1. januarja do 23. februarja gospodarske zveze (katere član 2678 m z Mangartskega sedla v 39 smučarskih izletov na nasled- je SPD Gorica) 15. decembra steno po jugoslovanski poti na nja smučišča: Croda Rossa - 1968 v Trstu so zastopali društvo zasneženi vrh, povratek po ita- Val Pusteria, Passo Monte Croce štirje delegati: Rebec, Smetova, lijanski poti nad severno steno. Comelico, Kranjska gora, Zele- Leban in Koshuta. IV. planin- 3. in 4. avgusta - v Logarsko nica, Ljubelj, Višarje, Novegal- skega srečanja treh dežel v dolino ob planinskem taboru na Belluno, Mokrinje, Passo Pro- Beljaku 29. in 30. septembra se proslavo 75-letnice slovenskega molo, Vršič, Vogel, Marmolada, je udeležil za SPD Gorico pred- planinstva. Udeležilo se ga je Plaz pod Prisojnikom, Lokve, sednik Rebec. SPD Trst je pri- 7 planincev, med temi dva de- Livek in Ravascletto. 17. januarja redilo tretje zimsko-športne igre legata, ki sta zastopala SPD t. I. je predaval dr. Miha Potoč- na Črnem vrhu. Smučarskih te- Gorica (Rebec - Smetova). Po nik, predsednik Planinske zveze kem meseca januarja so se ude- končani veličastni proslavi so Slovenije, ob izidu svoje knjige ležili trije člani-smučarji. Na III. naši planinci odšli k slapu Rinka »Srečanja z gorami« s sodelo- mesto v slalomu se je plasiral in se povzpeli na Okrešelj, vanjem Cankarjeve založbe iz Aldo Bavcon, po skupinah pa je 1378 m, v Frischaufov dom. 10. Ljubljane. Predavanja se je ude- zasedlo SPD Gorica VIII. mesto. in 11. avgusta - vzpon na Tri- ležilo 130 članov in prijateljev. Predsednica SPD Trst dr. Ma- glav 2863 m, dostop iz Trente, Priredili smo dva planinska ve- šera je izročila Aldu Bavconu iz Zadnjice. 11. avgusta - dru- čera in sicer 26. februarja in osebno diplomo za SPD Gorica žinski izlet v Trento, izvir Soče 12. marca. Predsednik Rebec je pa predsedniku Rebcu. Upamo in na Vršič. 18. avgusta - od prikazal lepo število barvnih in želimo, da bi se taki in drugi Nevejskega sedla do planinske- posnetkov iz nekaterih društve- stiki med SPD Trst in Gorico ga doma »Gilberti« 1850, vzpon nih izletov (posnetki Rebec, utrjevali. Občnega zbora PD na Prestreljnik ni bil mogoč Vogrič, Doktorič) in 4 ozkotrač- Nova Gorica 21. fabruarja se zaradi zelo slabega vremena. ne filme o vzponih, izletih, pla- je udeležila tov. Jožica Smetova. 31. avgusta, 1. septembra - ninski flori ter 20-letnici obno- Naše društvo je prispevalo v vzpon na Kriške pode, Pogačni- vitve SPD Gorica. Pri obeh sklad za pomoč pri reševanju kov dom 2050 m, drugi dan na večerih je bilo lepo število ponesrečenih alpinistov v tujih vrh Razorja 2601 m. 1. septembra udeležencev. gorah Planinski zvezi Slovenije - družinski izlet: Pivka jama, Omeniti moramo pri vseh viso- in dalo prispevek za pozdravne Predjamski grad, Ilirska Bistrica. kogorskih vzponih lepo udeležbo razglednice odprave »Hindukuš 1. septembra - zaključni vzpon planincev-mladincev iz Štandre- 1968«. z Vršiča na Mojstrovko 2332 m. ža. Zal pa v našem društvu po- Na revijo Planinski Vestnik je 29. septembra - družinski izlet grešamo mladino iz študentov- naročenih 41 članov, letna na- v Cadore-Longarone-Belluno. skih krogov. ročnina znaša 1000 lir, na raz- 27. oktobra - zaključni izlet - Poudarjamo našo željo, da bi polago je še nekaj izvodov. mladi člani priskočili na pomoč družinski - v Istro, Portorož, Jožica Smetova Piran do starodavnega mesteca starejšim odbornikom, da bi Motovun. 17. novembra - tra- spoznali društveno organizacij- dicionalno društveno martino- sko delo in pripomogli k na- Op. ur.: Odbornica Jožica Sme- vanje, ki je bilo tokrat na Lok- daljnjemu delovanju kot bodoči tova, na katere ramenih že dol- vah v hotelu Poldanovec. Zal, odborniki na odgovornih mestih ga leta slonijo nešteta bremena da smo morali tokrat skrčiti šte- pri Slovenskem planinskem dru- in to ne samo planinska, je v vilo udeležencev, ker dvorana štvu Gorica. resnici zgled agilnega in vest- ni dovolj velika za našo prire- V poslovnem letu se je društvo nega tajnika. Novi odbor bo ditev. V naši sredi smo imeli udeležilo raznih prireditev, na pogrešal dolgoletnega zvestega predstavnika PZS Tineta Orla in katero je bilo vabljeno: PD Po- sodelavca Karla Kumarja, ki je predstavnike PD iz Nove Gorice. stojna je priredilo planinski na tem občnem zboru izstopil iz odbora. Tajnica Jožica se mu miselne tržaške planince poni dovolj velik? Novogoriški pla- je zahvalila za trud in požrtvo- zdravil zastopnik Planinske zve- ninci bodo poskrbeli za gozdno valnost in izrazila upanje, da bo ze Slovenije prof. Tine Orel. cesto. Celo o najetju cestarja društvo s svojim delom in zgle- Občni zbor so obiskali in pose nekaj menijo. Računajo, aa dom še naprej podpiral. zdravili tudi zastopniki Sloven- jim bo tudi Zavod za pogozdo- ske kulturne gospodarske zveze, vanje krasa v Sežani pri tem PD Koper, PD Sežana, SPD Go- kaj pomagal, kakor jim je vča- SLOVENSKO PLANINSKO rica, PD Nova Gorica in drugi. sih že. DRUŠTVO TRST Za predsednico je občni zbor ponovno izvolili dr. Sonjo Ma- Mladinski planinski dom Kekec šero, ki se je v svojem govoru nad Novo Gorico (320 m) ni V sredo 2. aprila t. I. je v Gre- prav nič več ,mladinski planin- gorčičevi dvorani v ul. Geppa 9 s toplimi besedami spomnila tudi lani umrlega dr. Viktorja ski dom', saj je v zakupu in ima zborovalo SPD Trst, ki ima v dvojni namen: gostinski, obe- svojih vrstah blizu 500 članov, Vovka, Tržačana po rodu in z vsem srcem planinca, ki je za- nem pa financira dejavnost pla- med njimi 180 mladih. Poročila ninskega društva. Ko je bila so bila razveseljiva, uvodno, ki obseglo vso Slovenijo, predvsem pa mu je tolklo za njeno lani septembra asfaltirana cesta ga je podala predsednica dr. zapadno mejo, in dr. Lojzeta (2 km) do tega objekta, je go- Sonja Mašera pa v svoji jedr- Dolharja, tudi Tržačana, ki se stišče s tem mnogo pridobilo. nati sklepni besedi, s katero je je sredi marca smrtno ponesre- Zakupnik Lojze Sorta tu posluje opredelila osnovno nalogo dru- čil pod Mojstrovko, velikega že tretje leto in kar dobro go- štva, slovesno ganljivo. Društvo planinca in Slovenca. Obema bo spodari. je doseglo članstvo v FIS I, ki je slovensko planinstvo ohranilo Na letošnjem občnem zboru je včlanjena v rimskem CONI in trajen spomin. si s tem priborila svoje mesto bolj živo kot prejšnja leta prišla v državni organizaciji športa in do veljave misel, da je priza- tekmovanja. Smučarski odsek, devanja za postavitev planinske ki ga dinamično vodi Joško Mo- koče pri Krnskem jezeru že letos NOVA GORICA relj, združuje 67 tekmovalcev, ki treba premakniti z mrtve točke. imajo za seboj 8 pomembnih Delo mladinskega odseka je do- 21. februarja 1969 so novogo- kaj dobro zaživelo. Zaradi šte- tekmovanj in več lepih uspehov. riški planinci imeli svoj redni O alpinističnem odseku je po- vilnosti mladega članstva, saj letni občni zbor. Sestali so se jih je pri vseh 780 članih nad ročal Igo Legiša. Odsek je zra- v veliki razpravni dvorani so- sel na izročilu alpinističnega de- polovico mladih, in sicer okrog dišča v Novi Gorici. 410, bodo imeli svoj mladinski lovanja v Glinščici, kjer je s slo- Upravni odbor je članstvu raz- venskimi plezalci plezal slavni občni zbor. Na rednem občnem grnil sliko svojega dela v pre- zboru je bilo prečitano poročilo Comici. Njegove čase dobro teklem letu in z zadovoljstvom pomni znani tržaški slikar Cesar, mladinskega odseka, ki ga je ugotovil, da je bilo delo uspeš- občni zbor potrdil in z manjšimi o katerem smo za njegov živ- no. Osredek dela in skrbi so ljenjski jubilej v našem listu ob- nagradami dal priznanje posa- vsekakor štiri planinske posto- meznim mladincem in mladin- širneje spregovorili. Slovenski janke. Gomiščkovo zavetišče na tržaški alpinisti, dobra desetina kam. Precejšnja zasluga za Krnu je že zaradi svoje višin- uspešno delo mladinskega od- jih je, so lani opravili 32 vzpo- ske lege (2170 m) poseben pro- nov, priredili tabor v Karniji, seka gre učiteljici Anici Uršič in blem. Lani se je tu ustavilo ne- ravnatelju Stojanu Fakinu, ki de- plezalne tečaje v Glinščici pod kaj nad 2000 ljudi, ki so bili Socerbom in pisali svoje lastno lujeta na osnovni šoli v Solkanu. sorazmerno kar dobro postre- Organiziranih je bilo menda glasilo, v katerem je že izšlo žem. Koča je zopet nekoliko po- nekaj opisov, ki presegajo utr- 8 predavanj, ki so jih obiskali pravljena, na ležiščih so jogi mladi in starejši člani v kar jene vzorce plezalskih opisov. vzmetnice in z drvmi je oskrb- Društvo se pripravlja na uredi- lepem številu. Predavanja so ljena. Letos bo najprej treba bila po dve (za mlajše in za tev primorske transverzale na obnoviti strelovod. črti Trbiž-Trst, ki bo dobila ime starejše) v Novi Gorici ter po Dom Klementa Juga v Lepeni eno v Mirnu in Dornberku. po dr. Lojzetu Dolharju. To je (680 m) bo letos razširjen s pre- vsekakor lepa zamisel, mikavna Pod strokovnim vodstvom alpi- urejeno depandanso, kar bo nista Sazonova se tukaj snuje - in to še kako - za vse trans- znatno povečalo nočitvene verzaliste iz Slovenije. Društvo alpinistična sekcija. zmogljivosti te lepe planinske 20-letnice društva pa se niso ima tudi svoj rekreacijski center postojanke. v Bazovici, v predelu, ki nudi spomnili le na občnem zboro- vanju. Jubilejno praznovanje vse lepote Tržaškega krasa. Stjenkova koča na Trstelju na Skratka, z vso svojo dejavnostjo bodo imeli proti koncu maja Krasu (643 m) bo letos tudi zno- letos pri Stjenkovi koči na Tr- društvo množi veliki delež, ki traj polepšana in treba ji bo ga je za napredek slovenskega stelju, kamor bodo povabili bliž- dobiti dobrega oskrbnika. Kar njo in daljnjo planinsko srenjo. planinstva doprineslo primorsko ni in ni mogoče dobiti podjet- planinstvo od Staniča, Turne, Je- Leta 1971 pa bo za planinsko nega Kraševca ali Vipavca, ki društva ob Soči sploh jubilejno linčiča in Juga pa do vseh tistih, bi tu prodajal znani kraški pršut ki so nekoč v Trstu zbrali inte- leto. To bo 75-letnica, ko je in točil zdravo kraško in vipav- bila 22. januarja 1896 ustanov- lektualne in moralne moči za sko vino. Mar je res standard ustanovitev SPD. V tem smislu ljena soška planinska podruž- že tako visok in zaposlitev to- nica v Tolminu. Bo pa tudi je marljive, požrtvovalne in do- likšna, da zaslužek v tej koči 60-letnica, ko je bila 28. novem- voja našega turizma od I. 1952 PD ŠKOFJA LOKA bra 1911 ustanovljena goriška dalje, je pravi nesmisel, če si podružnica SPD. Na občnem mesto Ljubljana in občina Kam- 20. marca t. I. je - po zapisniku zboru v Novi Gorici so se že nik nista toliko drug drugemu - predsednik poročal na obč- spomnili teh obletnic in se na- segli pod pazduho, da bi stekla nem zboru med drugim, da je čelno domenili, da jih bodo kar vsaj moderna cesta do Bistrice njihova prelepa postojanka na najlepše praznovali. 2 leti je kar - že pred leti. Kaj pomaga po- eni najlepših razglednih točk v pravšen rok, da se bodo na tako nosna nevesta Komna sredi smu- Sloveniji, na Lubniku, prvič, slavje dobro pripravili. škega paradiža, če danes na odkar stoji, poslovala z dobič- Zborovanja v Novi Gorici so se njeno okno ni pristavljena »le- kom. V postojanki, ki je I. 1967 udeležili in ga pozdravili: za- stev« v obliki vzpenjače, naslo- izkazala 1,3 milij. S din izgube, njene s spodnjo postajo na mo- so v I. 1968 zaposlili eno samo stopnica SPD Gorica, zastopniki dernizirano cesto v Ukane in PD Sežana, Vipava in Tolmin, osebo, ki so ji ob večjem obisku še malo dalj! Pa Zajezeram! Ko- prostovoljno pomagali člani UO predsednik medruštvenega od- liko gradbenih energij, zastav- bora PD Primorske in podpred- in njihovi prijatelji, vsako so- ljenih zdaj prav, zdaj napak, na boto in nedeljo in to po dolo- sednik PZS, ki je za 20-letnico učinek pa mora društvo čakati, društva prinesel še posebno po- dokler ne bodo uresničeni načrti čenem razporedu in celo urniku. hvalo naše zveze. o turistični eksploataciji na črti MO PD je poleg tega^ organi- ziral blagajniško službo pri Ciril Zupane Mojstrana-Bohinj, ki levo in desno od sebe razsipa edinst- moto-dirkah I. 1968 in s provi- vene lepote in priložnosti za to zijo od inkasa na kranjski vpad- in ono. nici društveni blagajni pridobil PD LJUBLJANA-MATICA blizu 300 000 S din. Dobro je Vendar občni zbor ni ostal samo uspela tudi planinska pustna pri- Konec marca je zborovalo ma- pri ramah, obloženih z butaro reditev. Gorska straža je delala tično ljubljansko društvo, še gospodarskih problemov. Pose- tako prizadevno, da jo je po- vedno najštevilnejša naša pla- gel je tudi v organizacijsko hvalila MK PZS. UO PD si je ninska enota z blizu 9000 člani, vprašanje: Čas bi bil, da se znal pridobiti svoje mesto v ki jih je v dvorani komunalnega spričo 20 000 ljubljanskih pla- javnem življenju škofjeloške ob- zavoda za socialno zavarovanje nincev v 7 društvih in 5 občinah čine, občinski organi pa planin- na Miklošičevi cesti na občnem osnuje planinski mestni odbor, ske potrebe razumejo, le občin- zboru zastopalo kakih sto, med da se osnujejo še nove mladinska zveza za telesno vzgojo se katerimi je bilo mnogo naših ske skupine po šolah, da razni preveč izkazala. Društvo je najzvestejših planinskih vetera- mislimo o tem, kako bi planin- pridobilo 100 novih članov, tako nov, ki pomnijo čase ljubljanske stvu v mestu Ljubljani dali večjo da šteje 1155 članov in se po planinske centrale med obema družbeno veljavo in družabno članstvu že uvršča med naša vojnama kot uspešni in zaslužni mikavnost z ustanavljanjem pla- največja društva. Mladine pa je njeni odborniki in sodelavci. ninskih klubov, kateri bi gojili sorazmerno malo, zato bo treba Občni zbor je odmeval od sta- in vzpodbujali različne planinske z delom pritisniti v MO in AO. rih in vedno novih velikih pro- interese. Vse kaže, da bo v Škof ji Loki blemov: Kredarica, Sedmera zaživel samostojen AO, poga- jezera, Komna, Kamniška Bist- Občni zbor je novemu odboru, njek, ki je zrasel iz korenine AO rica. Kako modernizirati in po- ki ga bo še nadalje vodil dr. Kranj. večati Triglavski dom, kako Bojan Spicar, naročil, naj o UO se ukvarja z mislijo, da je dokončati zidavo Za jezeri, vsem naštetem in še o drugih njegova gospodarska rešitev v kako narediti Komno donosno, nalogah razmišlja in ukrepa. cesti do vrha Lubnika in da bi kakor ji gre, kako narediti stari Mnogo sugestij in nasvetov je bila ta tudi dopolnitev škofje- dom v Bistrici dostojnejši in mu dal dr. Miha Potočnik, ko je loškega turizma. Zato se je PD dati mesto, kakršno mu pripada v imenu PZS pozdravil občni Škofja Loka včlanila v občinsko spričo bližine Ljubljane, vse to zbor. Na občnem zboru smo po- turistično zvezo. Kaže, da je in še kaj tare društvene gospo- grešali zastopnike občin in dru- občni zbor v celoti soglašal s darje. Štiri velike, mogočne po- gih forumov, ki jim ne more biti tem sklepom. stojanke terjajo investicije, ki jih vseeno, kako živi najštevilnejša Na PV je naročenih 75 članov. niti PD niti PZS ne zmoreta, so organizacija v glavnem mestu. Predsednik je v svojem poročilu pa vse take, da bi morale priti Občni zbor se je spomnil tudi glasilo PZS toplo priporočil. v splošni turistični gospodarski dveh odličnih planincev, ki sta AO šteje 2 člana in štiri pri- načrt naše republike. Prav je, da bila več desetletij redna gosta pravnike. Trije so leta 1968 si tudi PD beli glavo, kako priti osrednjih občnih zborov. Delov- opravili 75 vzponov, Polde Ta- do svojih sredstev, pa čeprav s ni predsednik tov. T. Orel je ler pa je od AO Kranj prejel samoprispevki, vendar je treba, zlati klin za požrtvovalno delo da novi odbor velikopotezneje predlagal, da občni zbor pošlje pismene pozdrave in voščila v odseku. Talerja, kandidata za zagrabi za gospodarsko krmilo kranjsko ekspedicijo v Kara- obolelemu dr. Jožetu Pretnarju, in si izposluje večje in cenene korum, bo društvo finančno pod- kredite zaradi posebnega zna- tov. Ivo Marsel pa je opomnil prlo s tem, da mu bo zbralo čaja planinskega gospodarstva. občni zbor na enako dolžnost samoprispevek k ekspediciji. To je bil eden od sklepov obč- do ing. Načeta Parka, zvestega Gorska straža ima 12 članov, nega zbora. Res je, spričo raz- gradbenega izvedenca OO SPD ki imajo bazo tudi v Zireh in in PD Ljubljana-matica. Železnikih. Vodi jih dolgoletni planinski delavec Vinko Hafner. delovnem programu PZS. Skle- vodnoinštalaterska dela v Domu Za predsednika je bil ponovno nili smo, da bomo delali za zvi- na Peci, pripravili elemente za izvoljen dosedanji predsednik šanje števila članstva, pridobi- pogonsko postajo sedežnice na tov. Miloš Mrak. PZS je zasto- vali nove naročnike PV, orga- Peci, popravili so električne na- pal ing. Pavle Segula, meddru- nizirali mladinske in pionirske prave, vsega za 2 milijona S din, štveni odbor tov. Drago Klojč- skupine ter vključevali mladino pri tem pa tvegali 500 ur pro- nik, občino pa je zastopal tov. v aktivno planinsko delo. Občni stovoljnega dela. Propagandni Jelovšek in občni zbor toplo po- zbor je sprejel sklep o spre- odsek je priredil tri izlete: v zdravil v imenu predsednika membi društvenih pravil, tako tov. Krvine, ki je planinstvu za- Dolomite, Logarsko dolino in na da traja mandat upravnemu in Triglav. Tu se jim je smrtno po- res naklonjen. nadzornemu odboru ter članom častnega razsodišča dve leti. nesrečil mladi Rudolf Ladinik. S ploskanjem je bil sprejet pred- PO je postavil tudi pregledni planinsko - turistični zemljevid PD BREŽICE log UO, da se izvoli Ivan Raz- bornik, roj. 1885, za častnega Gornje Mežiške doline, zares člana. lepa pridobitev. Izdelala sta ga Brežiški planinci so prav mar- prof. Lednik in Krivograd. Ob- ljivi. Letos so pripravili več sku- Razpoloženje na občnem zboru mejni prehod preko Kordeževe pinskih izletov v naše planine. je doseglo svoj višek, ko je za- glave je prinesel v ta predel Tako so lani priredili s pionirji novo življenje. Zavira pa ga kar 11 skupnih izletov. Največ- stopnik GO PZS tov. Poderžaj, krat jih je vodil učitelj Grgiče- predsednik meddruštvenega od- predpis, da se mora planinec vič. Več izletov je bilo po za- bora PD v Celju, izročil tov. tudi vrniti po isti poti. savski transverzali, eden na Francu Serbelu, bivšemu večlet- Več izletov je kljub temu šlo Zaarebačko goro, drugi celo v nemu predsedniku PD Ljubno, preko Holmca ali Viča do Pet- Polhograjske Dolomite. Da bi zlati častni znak PZS. zenkoniga, nato s sedežnico (ki pionirji raje obiskovali naše pla- je najdaljša v Evropi) do Sed- nine, je odbor sklenil, da bo Ivan Marovt merih koč, peš preko Kordeževe vsakemu obiskovalcu prispeval glave do Doma na Peci, od tu nekaj za nabavo planinskega pa do Miheva ali Škrubeja. klobučka. - V novem odboru sta PD RADEČE AO se je izkazal tudi v reševal- poleg drugih planincev ponovno ski službi na smučiščih ob se- izvoljena tov. Zorko kot pred- V Radečah je bila za občni zbor dežnici Štalekar. MO je priredil sednik, tov. Kramarič pa za dvorana v »Jadranu« nabito 9 izletov na Peco, Ribniško kočo, tajnika. polna. Vsa poročila so bila bo- Raduho, Logarsko dolino in na gata in izčrpna. Obe postojanki Smrekovec. Po občnem zboru je znani pla- tako Prehodavci, visoko pod Tri- ninec prof. Milko Kambič pri- glavom, kakor tudi Gašperjeva Vse postojanke so bile renta- kazal vrsto dobro posnetih dia- koča pod Vel. Kozjem sta bili bilne, čeprav je promet upadel pozitivov z naslovom: Nazaj v kar dobro obiskani. Število član- za 13%/ prav toliko pa so planinski raj. stva se je zvišalo za 60, v Loki narasli tudi stroški. Potrebe dru- pri Zidanem mostu za 26. Letos S. K. štva pa so bile tolikšne, da so je sklenil odbor, da bo skušal leto 1968 sklenili z malenkostno v svoje vrste vključiti čimveč pio- izgubo, ki so jo poravnali iz LJUBNO OB SAVINJI nirjev in mladincev, ki bi naj poslovnega sklada. PVP niso prirejali izlete v bližnjo okolico. vplačali, češ da imajo tudi sami Občni zbor se je vršil dne 1. Tudi letos so dali polno prizna- dve visokogorski postojanki in marca 1969 zvečer v »Planinki«. nje kolektivu Papirnice s tov. direktorjem Stanetom Koseljem da je zavetišče na Grohatu po- Obisk je bil dober in razprava trebno popolne obnove. Kdor zelo razgibana. na čelu, ki je bil že 19. leto izvoljen za predsednika. Enako ga pozna, bo temu rad pritrdil. Iz poročil sledi, da smo v jubi- priznanje za razvoj društva za- Občni zbor je za novo poslovno lejnem letu zvišali število član- služi tudi kolektiv cementarne dobo izvolil dosedanjega pred- stva za 70 %, z uspehom orga- Zidani most z obratovodjem sednika tov. Draga Vončina in nizirali planinska predavanja, Babičem. imenoval za častnega člana tov. društvene izlete na Olševo in Herberta Kališa. na tabor v Logarski dolini. Po Po občnem zboru je alpinist tov. zastopnikih se je UO PD ude- Sazonov navzoče popeljal z iz- ležil proslave 100-letnice I. slo- branimi diapozitivi po zasneženi MLADI PLANINCI IZ POLJČAN venskega tabora v Ljutomeru. Na seminar vodij planinskih poti na Triglav. pionirskih odsekov na šolah, ki St. Skočir V nedeljo 16. marca t. I. se je je bil 11. in 12. maja na Mrzlici, v osnovni šoli Zg. Poljčane smo poslali tov. Ternika, uči- zbralo rekordno število, kar 180 telja. Obnovili smo markacije PD MEŽICA mladih planincev iz Poljčan in na poti Struge-Koča na Loki in okolice. Ljubno-Smrekovec (preko Pen- Društvo upravlja precejšnja os- V letošnjem letu ima ta organi- turja) ter namestili nove kaži- novna sredstva in naprave, zato zacija 140 pionirjev in 57 mla- pote. v njem deluje poseben gradbeni dincev. Lahko bi z gotovostjo odbor. V pretekli poslovni dobi trdili, da so le redki mladinci iz Živahna je bila razprava o dru- so opravili več del pri trans- tega področja, ki se še niso štvenem delovnem načrtu in o portni žičnici, ključavničarska in vključili v to organizacijo. Da so mladi planinci iz Poljčan Sv. Duha, poldrugo uro pod Po- so jo pod imenom Zavetišče pod v preteklem obdobju dosegli za- točko zijalko, eno od prvih pa- Ojstrico Solčavani tudi lani po- vidljive uspehe, nam potrjujejo leolitskih postaj v Evropi. Pod- novno popravili in preurejevali. številne akcije: Šest enodnevnih, olševa je lani dobila cesto, eno Sicer pa so imeli dobre delovne 2 dvodnevna in dva trodnevna izmed tistih, o katerih smo več- stike s solčavsko šolo - ustanav- izleta po slovenskih vrhovih in krat pisali od I. 1952 naprej, ko ljajo na njej odsek Gorske stra- poteh planinske transverzale ter so začeli misliti na turističen že - izkazali so se tudi pri or- zasavske planinske poti, pet- razvoj Gornje Savinjske doline ganizaciji planinskega tabora deset dnevnikov za slovensko tudi drugi dejavniki, ne samo ob 75-letnici SPD v Logarski do- planinsko pot ter 90 za zasav- planinska organizacija. S tem je lini. Število članov 54, mladincev sko pot. Okoli 70 pionirjev je zrasel pomen koče, saj je cesta, 15 in 29 pionirjev, kar premajh- sodelovalo pri prenosu planinki je povezala Podolševo z Me- no število za področje, ki bi ske štafete preko Boča in Bo- žiško dolino gotovo ena od moralo imeti več od planinstva horja, obiskali so grob heroja naših najrazglednejših cest, in turizma, kakor ga ima zdaj. Save Kovačiča in Dragaš sedlo, prava galerija za tisti pogled na Problemi solčavskega planinstva kjer so sodelovali z dvema eki- Savinjske Alpe, ki ga centralna so namreč neločljivo povezani pama na orientacijskem teku, Slovenija tudi še danes prav s turističnimi in to že več kot kjer je pionirska ekipa zasedla malo pozna. Kočo pod Olševo sto let. Odbor PD Solčava zato drugo mesto, druga ekipa pa bo treba adaptirati za večji upravičeno upa, da bodo pri je zasedla peto mesto v jugo- obisk. Občni zbor je javno izre- turističnem gospodarjenju z slovanskem merilu. Z recitalom kel svojo voljo, da se to čimprej Gornjo Savinjsko dolino upo- »Vrnitev« so se v Belih vodah stori. Sicer pa so v pretekli dobi števane tudi njihove želje in in pri Zlebniku udeležili pro- na nekdanji Strelčevi domačiji potrebe. slave ob 25. obletnici smrti nekaj izboljšali, še več na nek- Karla Destovnika-Kajuha. Mar- danji Klemenškovi planšariji, ki Za predsednika je bil izvoljen kirali so vse poti na Boč. tov. Vlado Šavc. S to dejavnostjo so si priborili T. O. naziv najboljše organizacije PZ v občini pa tudi med ostalimi občinami. Tri prva mesta, dve drugi, štiri četrta, štiri peta, tri šesta in še mnoga druga priznanja so jim v minulem obdobju prinesla šest pokalov v trajno ALPINISTIČNE last in tri prehodne. Posebno zaslugo za tako velike NOVICE uspehe mladih poljčanskih planincev ima ustanoviteljica in dosedanja predsednica tega dru- BESEDA O KRPLJAH Tretja oblika krpelj je širša, zelo štva tov. Dragica Onič in njen podobna našim. Primerne so za stalni sodelavec tov. Franc Mali. Zanimivo je, kako različne obli- hojo navkreber in za gibanje v V sklopu te organizacije deluje ke krpelj lahko srečamo danes gozdnem svetu oziroma v pod- tudi poseben odsek gorske stra- po svetu. Obliko so preprostim rasti. že, ki je v preteklem letu štel izdelovalcem narekovale pred- Rombu podobne so po obliki 20 članov. Po opravljenem se- vsem oblike terena in najpogo- nove plastične krplje (tip 4). Prvi minarju pa se je število stra- stejše vrste snega. modeli so bili izdelani že pred žarjev gorske favne in flore na Pri nas bomo srečali predvsem leti, a šele po mnogih izbolj- Boču povečalo za novih 24. Ti dve vrsti - lesene podkvaste in šavah si je priborila ta vrsta so na tej konferenci sprejeli iz- ovalne z mrežo iz vrvi. krpelj prednost pred klasičnimi. kaznice. Na drugi strani velike luže pa Predvsem so trajnejše in zahte- poznajo celo vrsto različno obli- vajo manj noge. So lahke in kovanih krpelj, ki imajo svoje majhne. Na grobem skalnatem Velike zasluge, da je planinstvo prednosti pa tudi slabe strani. terenu, kjer bi v kratkem uničili med mladimi Poljčančani do- Izdelane so iz klasičnih mate- klasične krplje, se spodnja povr- seglo tako veliki obseg, ima rialov, iz lesa in konopljenih vrvi, šina plastičnih le opraska. To pa osnovna šola v Poljčanah in še in seveda - našemu času nado- pride pozneje prav, ker krplje posebej ravnatelj šole tov. Jože mestkov primerno - tudi iz pla- bolje »primejo« na trdem snegu. stičnih mas. Težak. Novost je tudi kombinacija derez in krpelj hkrati. Mnogi pre- Viktor Horvat Dolge, (tip 1) smučem podobne dobro poznajo sren in opoko, krplje z ukrivljeno konico so ko se z derezami udira skozi primerne za prečenje lahkih te- trdo vrhnjo plast, na hojo s sa- PD SOLČAVA renov posebno s težkimi tovori. mimi krpljami pa ni misliti, ker Sprednja krivina preprečuje na- drče. V teh primerih namestimo Društvo požrtvovalno skrbi za leganje snega na krplje. S temi dereze pod krplje, obročke za dve koči svoje najbližje okolice, krpljami se tudi dričamo po pritrditev jermena pa potegne- za Zavetišče pod Ojstrico, ki strmini. Seveda pri tem rabimo mo skozi pletež krpelj. stoji na Klemenčjih jamah uro smučarske palice, ki jih pri hoji Težji planinci se s plastičnimi hoda nad Logarsko dolino, in s krpljami nasploh priporočajo. krpljami pač ne bodo pohvalili, Kočo pod Olševo, ki so jo ure- Drugi tip je krajši in je vmesna saj se težjim od 75 kg vdira, ker dili v Strelčevi hiši pod cerkvijo stopnja med prvim in tretjim. imajo krplje premajhno površino. Demavendu, toda zadovoljiti se ČEŠKOSLOVAŠKA ODPRAVA V zadnjem času so se močno je morala z Norveško. Tu so V ANDE uveljavile krplje, ki so na sliki sicer dosegli lepe uspehe označeni s številko 5. So ožje od (smeri V in V, tež. stopnje), Ni še dolgo čas, ko so si alpi- tretjih in imajo ukrivljeno ko- toda nadaljevanja zopet ni nisti iz ČSSR zaman želeli v nico. Zlasti se odlikujejo pri hoji bilo. Vsako leto so posamično tuje visoke gore. Na razpolago v svežem in prhkem snegu. odhajali v Zahodne Alpe in jim je bil praktično le Kavkaz. Vezi za krplje se še vedno stal- upali na večje — težje cilje. Toda s prvo odpravo v Hin- no preizkušajo. To dokazuje, da Dva od njih (Jakič in Smerke) dukuš je prišlo do neverjetne še vedno ni zares dobre rešitve. sta se kasneje res priključila spremembe. Vsako leto se Uveljavljajo se čeljusti, kot so odpravi v Kavkaz, eden (Rotov- vrste številne odprave in vse bile pred leti v rabi za smuči, nik) je sodeloval v danski alpi- se vračajo domov z izrednimi pa tudi »sandali«, ki primejo nistični odpravi na Gronland, uspehi, ki pričajo o odlični pri- predvsem peto in gleženj. So na- toda samostojne akcije še niso ravljenosti. rejeni iz nylona in jih imajo dočakali. Ali se jim bodo sedaj predvsem plastične krplje. uresničile želje po Andih, onec preteklega leta je odšla Kdaj se bo katera od naših to- Gronlandu in Hindukušu? na pot tudi prva odprava v varn športne opreme odločila Ande pod vodstvom dr. Viča. za proizvodnjo modernih krpelj? S. F. Njen cilj je bila skupina Paine, kaže pa, da nameravajo nada- Peter Soklič ljevati še na Aconcagui. PRVI SLOVENEC Gore v tem predelu sicer niso NA ACONCAGUI visoke, toda ker se dvigajo iz HRVAŠKA ALPINISTIČNA doline visoke le 150-200 m, je ODPRAVA Zadnje dni januarja 1969 se je njihova absolutna višina prak- v Buenos Aires vrnil Peter tično tudi relativna. Tudi vre- V hrvatskem alpinizmu v zad- Skvarča, prvi Slovenec, ki je bil menske razmere so vse prej kot njem času opažamo močno iz- na Aconcagui (6959 m). Prav normalne in če prištejemo še raženo željo po alpinistični od- čudno je, da to ni uspelo Slo- veliko oddaljenost (le kakih pravi v tuje gore. To ni čudno. vencem že poprej. Znano je le, 300 km severneje Punta Arenas Doslej namreč še nobeni ge- da je pred njim poskušal isto - najjužnejše točke celine), po- geraciji ni uspela taka akcija, opraviti slovenski duhovnik Ka- tem je razumljivo, zakaj je to ki bi dostojno reprezentirala stelic, ki pa vzponu ni bil kos področje v zadnjem času postalo znano kot eden najtežjih doseženi hrvatski nivo. Bili so in je podlegel med njim. sicer lepi načrti in tudi nekaj alpinističnih terenov. Peter Skvarča se je za vzpon Prvi (13. II.) jim je uspel vzpon realizacij, toda v precej skrom- odločil kot raziskovalec. Na nem okviru. Uspeli so na Kili- na deviški zahodni vrh Paine mandžaru, ki pa v alpinistič- najvišji gori obeh Amerik je Chico (2600 m). Pri tem so so- nem smislu ne predstavlja proučeval zemeljski magnetizem delovali Petr Baudiš, Ludek posebnega dosežka. Naslednja in podobne pojave, kar mu Zahoransky, Pavel Klimša in generacija je razmišljala o spričo odlične kondicije ni bilo Leoš Horka. Druga skupina je težko. med tem pripravila tabor v Če k temu prištejemo še vzpon 3. Nova KA naj uredi naše dolini ledenika Olguin (ob je- Iztoka Furlana (SPD Trst), ki je vodništvo (revidira in poostri zeru Grey), 16. II. pa so se kot v navezi s Humbertom Javazzo pravilnik). prvi povzpeli (Tomčala, Sagan, (XXX. Ottobre) kot prvi pozimi 4. KA naj izplača honorarje za Volny) na najvišji vrh v gre- preplezal smer Comici-Razza v izdelavo gradiva, ki naj bi ga benu Cordon Olguin, visokem Innominati (4.-6. I.) potem do- uporabljali alpinistični inštruk- okoli 2150 m. Pavel Klimša, bimo 10 prvenstvenih zimskih torji. Leoš Horkov in chileanec Ga- vzponov (smeri in variant), kar 5. Na novo je potrebno pre- ston so 21. II. opravili še tretji je za sorazmerno slabo zimo gledati alpinistični pravilnik. Iz prvi pristop. Vrh je visok lep uspeh. njega naj se črta, kar je odveč 2450 m, leži pa v dolini reke Vsem tem vzponom moramo (alpinistični znak), ter razpošlje Rio del Frances. Ker sta bila prišteti še dva vzpona alpini- vsem AO. oba zadnja vrhova še neime- stov iz Dresdena (NDR). V času 6. Zaključiti je potrebno zbi- novana, so jim dali tudi imena: od 10. do 13. III. so Krauser, ranje gradiva za inštruktorje, prvemu Ostrava, drugemu pa nato pa naj prevzameio vzgojo Trono Blanco. Herman Bytika, Werner Runz in Helfrid Hering preplezali tisti, ki si na tem polju priza- F. S. smer Ogrin-Omerza v Ojstrici. devajo (in ne vrhunski aktivni Z vrha so se spustili na Koro- alpinisti, ki jih, tako kaže, to ško, ki pa so jo zaradi slabega ne mika). ZIMSKA SEZONA 1963/69 vremena lahko zapustili šele 7. Podpore po:amez.nim nave- čez dva dni (proti Lučam). 20. III. zam za kvalitetne letne (v Prvi prvenstveni zimski vzpon so Werner Runz, Herman By- tujih gorah) in zimske vzpone sta opravila Milan Meden in tika in Wolfgang Renk preple- so potrebne še v bodoče. Franci Kselman (Mb. Kozjak) in zali še raz Sv. Duha. Na 8. Ing. Stane Jurca naj kot so- sicer 21. decembra po »cen- Okrešlju se je mudila druga delavec komisije spremlja raz- tralni smeri« v Z steni Planjave. skupina (Werner Bohm, Heinz voj opreme in pripravlja zanjo Isto smer sta 28. XII. ponovila Heine, Dieter Rilker, VVolfgang napotke. še Bojan Polak in Janez Kosec Kirchner in dr. Heine Passer), 9. KA PZS se obveže, da bo v (Kamnik). 25. I. sta Tone Žagar poskušala smer Režek-Modec v začetku letne sezone organizi- in Milan File (Jesenice) preple- Štajerski Rinki, vendar ni šlo rala zvezni ledeniški tabor pod zala Deržajevo smer v Mali niti do polovice. Grossglocknerjem, jeseni pa Mojstrovki. Hkrati sta Gregor V zimski sezoni je znan tudi zvezni inštruktorski seminar iz Rupnik in Lovro Ušeničnik vzpon prek Triglavske stene po sredstev VVV. (AAO) prvič pozimi prečila za- slovenski smeri (Mlač s tova- 10. Za udeležbo na taborih v hodni hrbet Košute. 1. III. so riši) in več poskusov (kamniška ENSI in Tatrah bo razposlala Miha Koman, Peter Koren in v Štruci, Modec-Režkova v Šta- KA poseben razpis. Zvone Andrejčič (Radovljica) jerski Rinki, trikotnik v Dolgem Za načelnika je bil ponovno opravili prvenstveno zimsko va- hrbtu, itd.). izvoljen Aleš Kunaver. Za člane rianto radovljiške smeri v Vrhu KA so bili izvoljeni: Franci kraj sten (Prisojnik). Dan za Kselman (Maribor), Dušan Ku- tem so jo ponovili Janez Kun- SESTANEK NAČELNIKOV AO kovec (Koroška), Lojze Golob stelj - Janez Gradišar in Vasja (Celje), Franc Malešič (Kamnik), Doberlet - Greqor Rupnik (AAO). V petek 4. IV. se je v DSP Franci Ekar (Kranj), Uroš Zu- Od 6. do 8. Illl. so Janez Kun- »Zlatorog« v Ljubljani začel pančič (Gor. savska dolina) in stelj, Janez Gradišar in Gregor posvet načelnikov AO. V uvod- Vasja Doberlet, Janez Kunstelj Rupnik (AAO) plezali steber v nem poročilu je načelnik Aleš (Ljubljana), torej le eden manj, Križu. Toda zaradi pomanjka- Kunaver povedal nekaj sploš- kot j i n je bilo predlaganih. Na nja časa so se v sredini morali nih ugotovitev o stanju našega sestanku je sodelovalo 24 ude- umakniti na greben in po njem alpinizma in njegovih proble- ležencev iz 13 AO. na vrh. 7. do 9. III. so Stane mih. Pred odmorom je bilo nato Belak, Matija Maležič (Lj. Ma- načeto še vprašanje bodoče ko- Franci Savenc tica) in Mitia Košir (Jesenice) misije. Čeprav je bilo nekaj opravili prvi zimski vzpon prek močnih pripomb, je bilo že pred rdeče zajede v Rakovi šoici. volitvami videti, da so načelniki 7. III. sta Jože Duhovnik in Jože bolj za teritorialno zasedbo Hočevar (Medvode) pričela (navajali so tudi vzrok: delitve, prečiti greben Vršič-špik. Za- na katere ne morejo vplivati). radi slabeaa vremena sta morala žal končati pod Roka- Sklepi: vom (11. III.). III. sta Boris Kri- 1. Vodjem taborov je potrebno vic in Branko Komac (Lj. dati pooblastila, da lahko v Matica) preplezala smer po posebnih primerih navezam tudi stebru v Rakovi špici. Naveza prepovedo določene vzpone. Edo Benedek - Drago Kavnik 2. V propagandne namene naj (TAM) pa je zimsko sezono slo- KA in AO pripravijo lažje venskih alpinistov končala s skupne vzpone (I. in ev. II. prvenstvenim zimskim vzponom stopnje) v letnem in zimskem po smeri ZZ v Raduhi (17. III.). času. za življenje posebej važno. Za dihalne organe in za krvni obtok pri človeku je tak zrak že VARSTVO NARAVE močno nevaren, biociklus rastlin pa je zaradi dima močno ogrožen. Iglasti gozd je v Po- ruhrju že na robu propada, SLOVENKA V BOTANIČNEM ka. In glej, pokazalo se je, da gospodarjenje z njim ni več za- IMENOSLOVJU je imela srečno roko, kajti bo- nimivo. Z naraščanjem ogljiko- tanika Rechinger (najboljši po- vega dioksida v zraku se izpod- »La botanique est 1'art d'insul- znavalec perzijske flore) in driva kisik, z drugo besedo, ter les plantes en latin - bota- VVendelbo, ki sta obdelala zmanjšuje se možnost življenja. nika je umetnost zmerjati rast- njeno zbirko, sta v nabranih Kaj storiti? Zapreti izvire vse line po latinsko«, je nekoč vejicah spoznala ne samo novo tiste nesnage, ki kvari zrak: Po- izjavil neki duhovitež, ki mu vrsto, temveč kar nov rod iz trebne so čistilne naprave v in- rastlinska imena očitno niso družine ustnatic (Labiatae). Od dustriji, še višji dimniki, pred- bila kaj dosti pri srcu. Po na- odkriteljice si nista sposodila vsem pa previdno nameščanje šem mnenju pa latinskega samo priimka, temveč tudi ime: nove industrije, tako da bi one- botaničnega imenoslovja niso novi rod sta imenovala Zhu- čiščanje ne naraščalo, ter novi izumili za zmerjanje, temveč za meria majdae. Gotovo je zelo nasadi in ozelenitve, ki naj lo- natančno in nedvoumno poime- redek primer, če sploh je, da čijo bivališča od industrijskih novanje nepregledne množice nosi neka rastlina rodovno in zelenega kraljestva. Vsi botaniki vrstno ime po isti osebi, kot je se ne glede na lastni jezik z to v našem primeru. No, če ndustrija ogroža tudi vodo, saj njim odlično sporazumevajo. pravimo znani koroški rastlini je največ rabi in izrablja. Za Vsak od njih ve, da prvo ime Wulfenia carinthiaca koroška eno tono jekla je treba 20 ton pomeni rod, drugo pa vrsto. vulfenovka, bomo perzijski ust- vode, za eno tono umetne snovi Tako je Campanula zvončica, natici morda lahko rekli kar pa celo 750 ton, medtem ko se zoysii pa vrsta zvončic, ki se Majdina žumrovka. Toliko na- računa na nemškega mestnega imenuje po Karlu Zoisu, torej šim planincem o botaničnem prebivalca 300 do 400 I na dan. Zoisova zvončica. Tisti nesrečni imenoslovju, s katerim se sre- Talne vode velika mesta nima;o ipsilon v latinskem imenu, ki ga čujejo vsaj na letakih, ki opo- dovolj. Stuttgart jo že dobiva v Zoisovem imenu ni, je pač zarjajo na varstvo rastlin, in o iz Bodenskega jezera. V Kopen- uzakonjena napaka prvega bo- konkretnem primeru njegove hagnu imajo načrt, da bi nape- tanika, v našem primeru Wul- uporabe. ljali vodo za dansko metropolo fenova, ki se je pri pisavi imena iz švedskega jezera Vattern. tistega, ki ga je hotel počastiti, T. W. Talno vodo ogrožajo umetna malo zmotil. Po pravilih bota- gnojila, fosfati in nitrati, poleg ničnega imenoslovja pa se pr- tega pa različno industrijsko in drugo olje, ki odteka v odplake vič zapisano ime ne sme spre- »ZELENE« ČLOVEŠKE PRAVICE meniti ... in v zemljo. Reke same iahko »prebavijo« komaj 40% nesna- Pod tem geslom je nedavno v Znanstvena rastlinska imena ge, 60 % pa bi morale uničiti či- stuttgartskem - evropskem - stilne naprave. Najmanj 20% imajo zelo različen nastanek. glasilu »Naravni in narodni par- Ena so že stara, povzeta iz ostane v Nemčiji neočiščene ki«^ (1969 št. 25) obravnaval člo- vode, ki ogroža zdravo. Evtro- antike ali poznejših obdobij, veško pravico do naravnega druga spominjajo na botanike fija vod (bogatenje s hranilnimi okolja in človeško dolžnost, da snovmi) ni dovolj učinkovita. itd. Podobno velja za vrstna ga ohranja, Nemec Lenart Ber- imena, ki večinoma opozarjajo Zaloge čiste talne vode je za nadotte, lastnik gradu Mainau Nemčijo že danes premajhna, na lastnost dotične rastline, na ob Bodenskem jezeru. L. 1966 je njeno domovino ali pa so nare- površinska pa je toliko nesnaž- zapadnonemški parlament raz- na, da je le redko za pitje pri- jena po imenih botanikov ipd. pravljal o stroških, potrebnih za Razumljivo je, da je dandanes merna. Potrebna je največja ureditev zdravega življenjskega previdnost. Naravno čiščenje v predelih, ki so botanično že okolja spričo onečiščene vode, dobro znani, le še malo mož- voda je skoraj pri vseh nemških zraka in zemlje. 80 % vsega rekah doseglo svoj vrh, več na- nosti za odkritje novih vrst. žveplovega dioksida (vsega je Zato je tudi malo možnosti za rava ne more storiti. v zraku nad Nemčijo 5 milijonov Kaj storiti za čistejšo vodo? Po- poimenovanje po zaslužnih so- ton) odpade na VVestfalijo. In- dobnih privržencih botanične skrbeti z vodnim gospodarstvom štitut v Essenu je izračunal, da za to, da se ohranijo čiste po- vede. Več je upanja v manj je v Poruhrju zrak že toliko na- znanih predelih. V takem pre- vršine, pomembne za talno sičen z S02, da ga občutljivejše vodo, in čisti vodni toki, da se delu je botanizirala tudi naša rastline ne prenašajo več. Poleg rojakinja, Ljubljančanka Majda z vodami pometno gospodari, tega se 50% vsega prahu, ki kadar gre za turistične naprave, Zumer, inženirka gozdarstva. V se vzdigne nad Nemčijo, raz- letih 1965-66 je bila članica za dolinske zapore, zazidavo širja prav nad Poruhrjem, po in podobno. norveške ekipe za tehnično 2 do 4 tone letno na hektar, na pomoč Perziji. V perzijski po- dan 8 do 15 g/m2. Onečiščeni krajini Laristan je pri Gotha- prah jemlje Poruhrju 30% svet- Treba je ohraniti kvantitativni badu utrgala vejice nekega lobe, pri čemer gre v izgubo fond kulturne, rodovitne zemlje. aromatično dišečega polgrmič- prav ultravioletno sevanje, ki je V Nemčiji so od I. 1949 do leta 1966 zapravili z zazidavanjem in podrobno izrabo tal okoli redne pokrajinske, zgodovinske stvom 26,33 % Anglije in Wa- 545 000 ha. Zraven so vštete iz- in znanstvene vrednosti in v lesa, če pa prištejemo še druge gube zaradi erozije in ker so področja zavarovanih predelov bolj teoretično zaščitene ob- pomankljivo zavarovali zemljo (Nature Conservancy). jekte in predele, lahko rečemo, pri visokih, nizkih in podzemnih L. 1951 je 10 nacionalnih parkov da je pod varstvom 40% de- gradnjah. Poseben problem je obsegalo 13 618 km2, to je 9% žele. neobdelana zemlja zaradi od- Anglije in Walesa. V njih živi T. O. hajanja v industrijo, pri tem pa četrt milijona prebivalcev. Za- prebivalstvo narašča, s tem pa kon iz I. 1968 (Countryside Act) potreba po novih zazidavah in je razširil kompetence teh par- VARSTVO NARAVE novih industrijah. Izravnava med kov (Countryside Commission) V KAMNIŠKI BISTRICI vsemi temi in podobnimi potre- na vso Anglijo in Wales. Na bami in naravnim potencialom Škotskem velja podoben zakon Gre za komisijo za varstvo na- je v Zapadni Nemčiji nujna, iz I. 1967. rave, ki že nekaj let deluje v pravi Bernardotte. Za to iz- Področja naravnih znamenitosti PZS. Načelnik komisije tov. Božo ravnavo mora poskrbeti država obsegajo 7,35% površine An- Lavrič je namreč 29. marca v v velikem obsegu, poskrbeti za glije in VValesa, obalo južnega bistriškem domu zbral zastop- vsklajevanje pri zavarovanju ro- Walesa, Gower idr. nike gorske straže in nekaj akti- dovitne zemlje, kadar se grade Prvi zeleni pas so uredili v vistov varstva narave iz vse Slo- ceste, regulirajo in izrabljajo Londonu pred 35 leti. Brez za- vode, urejajo mesta, skratka po- venije. Po njegovem poročilu, konite podlage so hoteli zava- ki je zajelo predvsem delovanje skrbeti mora za smotrno ureje- rovati pokrajino okoli vele- vanje prostora na vseh ravneh. gorske straže - ta združuje mesta pred nadaljnjim pusto- zdaj že kakih 8000 mladih čla- šenjem. L. 1938 je parlament z nov, navdušenih ljubiteljev na- T. O. odlokom zaščitil 14 200 ha pred rave, pripravljenih tudi za nad- špekulativnimi manipulacijami. zorovalne akcije in varstvene Izjemno so kršili odlok po drugi svetovni vojni zaradi hitrega ukrepe zoper vandalsko trganje VARSTVO NARAVE IN gorske cvetane - je prišlo do POKRAJINE V ANGLIJI stanovanjskega programa. L. 1955 so zakon o zelenem pasu živahnega razgovora o nalogah razširili na druga angleška te najmlajše komisije PZS. Ali V Angliji so na varstvo narave naj goji predvsem gorsko stražo začeli misliti v drugi polovici mesta, da bi preprečili širjenje velemest, združevanje več vele- in jo naravnava v bolj ali manj 19. stoletja. K temu jih je silila »policijsko« delovanje ali pa naj naraščajoča industrializacija, ur- mest v eno in da bi ohranili historično podobo mest, kakor bo organ, ki bi imel svoj vpliv banizacija in naraščanje prebi- pri urejanju dežele, predvsem valstva. Sprva so zavarovali poso Oxford, Cambridge ali York. Doslej je uredilo zeleni pas njenega planinskega predela, samezne objekte, kmalu pa že pri konkretnihh odločitvah, pri tudi večje pokrajinske predele. 19 mest, vendar so v glavnem L. 1920 je bilo v Angliji milijon še v provizoričnem stanju, oz. večjih zadevah, ki ne morejo motornih vozil, za I. 1985 raču- izraz dolgoročne politike pla- mimo konservatorstva oz. zavo- najo, da jih bo 25 milijonov. Ze niranja. Področja izredne po- dov, ki jim je zaupano varstvo med obema vojnama je bil pri- krajinske zgodovinske ali znan- narave: da ohranimo čiste vode tisk na naravo pereč, vendar se stvene vrednosti so sicer zava- in čist zrak, da ne zazidavamo država ni lotila varstva. L. 1926 rovana z zakonom iz I. 1949, rodovitnega sveta vsevprek, da so privatniki ustanovili Council vendar varstvo v praksi ni poskrbimo za ohranitev divjine, for the Preservation of Rural dovolj strogo in se mu mnogi za »coniranje«, kakor danes England in se začeli zavzemati upirajo. Peto področje »Nature pravi varstvo narave, za nacio- za ustanovitev narodnih parkov. Conservancy« varuje prav tako nalne parke, rezervate, skratka, L. 1936 so ustanovili obenem zakon iz I. 1949. Vseh zavaro- za vse tisto, kar naj bi pri nas s Council for the Protection of vanih predelov je 150, 75% iih bilo uzakonjeno z zakonom o spada v N. C. Ti so večji del Rural Wales komite za nacio- varstvu narave, ki je končno tudi nalne parke, v katerega se je nenaseljeni, vstop je dovoljen s posebnimi dovoljenji. Krajev pri nas na skupščinski mizi. včlanilo 17 podobnih združenj Komisija mora seveda skrbeti za in zastopniki 10 nacionalnih posebne znanstvene vrednosti je 2000. prvo nalogo, ne more pa od- parkov. Vendar uspehi komiteja makniti roke od teh drugih, ki niso bili razveseljivi, najbolj je so še večjega pomena, saj po- ovirala delo gospodarska kriza Poleg države skrbe za varstvo segajo v osnovno gospodarstvo okoli I. 1930. Naloge varstva narave tudi privatniki. Med te z našim prostorom. V novi po- narave je Anglija odložila za spada National Trust in Oxford slovni dobi bo vodil komisijo več kot deset let. L. 1943, torej Preservation Trust. Oba se za- našata samo na svoje članstvo tov. Selan. Imel bo težko pa med vojno, so ustanovili mini- lepo nalogo, da komisijo uve- strstvo za Tovvn and Country in njihove prispevke. National Planning, v prvih povojnih letih Trust je lastnik 150 000 ha zava- ljavi s konkretnimi, dobro pre- pa so delo za varstvo narave rovanih zemljišč, 150 zgodovin- mišljenimi potezami. razdelili na pet vej: v nacional- skih spomenikov, 500 etnograf- Po razgovoru je predaval kustos ne parke, v naravne znameni- skih in drugih spomenikov in tov. Stane Peterlin o avstrijsko- tosti izredne lepote (areas of 500 km morske obale, ki jo jugoslovanskem nacionalnem Outstanding Natural Beauty), vzdržuje čisto. Svoje delovanje parku, o katerem smo v našem v zelene pasove, v področja iz- bo razširil na 1250 km obale. listu že poročali. Skupno je pod zakonitim var- T. O. TRIGLAVSKI STUDENEC ravnanje z naravo. L. 1966 so EVROPSKO LETO VARSTVA ustanovili 44 lovskih rezervatov, NARAVE 1970 Redki so planinci, ki ne po- obstoje tudi predpisi za ribolov, znajo triglavskega studenčka že I. 1918 pa je imela Španija Uvod v leto bo konferenca ev- pod Begunjskim vrhom. Tu vsi svoje nacionalne parke, vendar ropskega sveta za varstvo na- zadihani odvržejo nahrbtnike ne pod državno upravo, tako rave v februarju 1970 v Stras- raz sebe in si z malico med po- Montana de Covadonga s burgu. Konference se bo poleg čitkom nadomeščajo izgubljene 16 925 ha v Kataloniji in Valle 18 držav, včlanjenih v ta svet, kalorije. Embalaža leti na vse Ordesa ob reki Ara v Arago- udeležilo še vrsta drugih držav, strani, nekaj jo ostane v koritu, niji. L. 1955 so ustanovili 10 500 organizacij in ustanov. Konfe- nekaj pa, kamor pade. V 1.1968 ha obstoječi park Aigues Tortes renca bo skušala nekaj narediti je imelo to že preveč znano v Lago de San Mauricis. Zato za koordinacijo načel o ohra- smetišče nekoliko manjši kup, nimajo namena ustanavljati še nitvi in zboljšanju našega biva- kajti nekatere je napis na skali: nove nacionalne parke, češ da lišča. Izdelala bo deklaracijo, »Planine prosijo, pospravite za je za »bellezas naturales« za ki naj bi bila osnova za konven- zdaj poskrbljeno. Nacionalna cijo. seboj«, s puščico usmerjeno h parka sta tudi na Kanarskih oto- kamnitemu košu za smeti (delo kih. Prvi skrbi za Pico de Teide Evropski svet bo poskrbel za skupine GS pri Ljubljana-matica (3700 m) in obsega 11 000 ha ter vrsto drugih konferenc, razstav, v oktobru 1967), posvaril pred Caldera za provinco Santa Cruz za dokumentarne filme, za po- nekulturnim odmetavanjem od- de Teneriffe. sebne znamke, RTV programe padkov. Deloma je zaleglo. Zal ipd. še vedno ugotavljamo, da ne T. O. dovolj. Skupina GS je imela pri pregledu poti ob zaključku sezone 1968 še vedno dovolj dela. Upamo, da ga bo vsako leto manj in da ga kmalu ne bo več. Gregor Rupnik Z^SKEuim^

VARSTVO NARAVE PRED VRATI TRENTA IZ MLAKARJEVEGA »Globus« in je za Avčinovo NAHRBTNIKA »Kjer tišina šepeta« že druga Zapadno od mesta Trenta, turi- domača planinska knjiga v tej stičnega središča v dolini Adige, Natanko 15 let po smrti Janka zbirki, s katero Mladinska knji- je znano pogorje Monte Bon- Mlakarja, odbornika SPD, pisa- ga opravlja tudi za planince done, v njem pa Monte Cornetto telja, humorista in veleplaninca, zanimivo in pomembno založ- z dolinama Merlo in Calvai. so v založbi Mladinske knjige niško dejavnost. Trentinska pokrajinska vlada je Ljubljana ponovno izšli Mlakar- Janku Mlakarju - ki se nam v tem predelu zavarovala z jevi spisi, to pot pod naslovom predstavlja v knjigi - ni šlo ukrepi o varstvu narave 200 ha »Iz mojega nahrbtnika«. Izbral, zgolj za šaljive zgodbe. Med v višini 1580 m do 2179 m. Do- uredil in uvod je napisal Tine svojimi vrsticami vpleta marsi- lina je pristopna samo s severa, Orel. katero življenjsko izkušnjo in tu jo bodo zagradili, ogrado pa Ponatis izbranih spisov petnajst resnico. Nemalokrat s ponosom bodo nadzirali gozdarji. Po za- let po smrti priča o izredni razodeva svoj narodnostni čut varovanem svetu bodo turisti priljubljenosti avtorja. Ponatis in to v časih, ko slovenska lahko hodili samo po stezah in pa ima pomen tudi v tem, da državnost v okviru avstroogrske potih. Prepovedano je trgati dokazuje, kako so doživetja v monarhije še ni obstajala. Mla- cvetje, zbirati insekte, taboriti in gorah po svoje neminljiva in karja moramo šteti — ne samo kuriti. da planinstvo tako pred deset- zaradi njegovih potopisov - letji kot danes ni le krik časa. predvsem za eprovskega pla- Ob tej »planinski« potrebi za- ninskega popotnika in planinca, vzema važno vzgojno mesto ki se je kljub svojemu negativ- VARSTVO NARAVE V ŠPANIJI tudi Mlakarjeva planinska benemu stališču do alpinizma, seda. loteval za tedanje čase že skoraj alpinističnih podvigov. Nje- Španija je ena od držav, ki še Spise poživljajo fotografije Al- nima zakona o varstvu narave, gova gledanja na planinstvo berta Sušnika in Jaka Čopa. oz. alpinizem se v marsičem čeprav ima s svojimi 3144 km Ne morem se znebiti vprašanja, obale, s 3000 m visokimi gorami skladajo z njegovim poklicem, zakaj je potreben ponatis ne- zato mu je alpinizem tuj kot in visokimi planotami naravnih katerih že znanih fotografij iz lepot kakor malokatera država. ideologija, čeprav ga sam s Planinskih Vestnikov oz. foto- svojimi dejanji ne odklanja. Če L. 1968 je direkcija za gore, lov albumov? Mar res tako manjka in ribolov, prideljena kmetij- pomislimo, da so se še po II. novih motivov z gora? Poleg svetovni vojni vzponi na št i r i - skemu inštitutu, ustanovila pose- tega motivi fotografij ne sprem- tisočake po normalnih poteh v ben odsek za lov, ribolov in ljajo poglavij iz tujih gora. dobi živanne alpinistične dejav- nacionalne parke, ki zdaj pri- Knjiga obsega 270 strani. Okus- nosti šteli pri alpinistih za regi- pravlja zakon o varstvu narave. na je Premrujeva naslovna stracijo vzponov, potem Mla- Nekaj uredb že uvaja red v stran. Knjiga je izšla v zbirki karja kljub hudim besedam na da je v svojo zbirko za Avči- bil samo kot uspešen stavbenik, račun tistih, ki »prodajajo glavo novo »Kjer tišina šepeta« uvr- glas si je pridobil tudi kot etno- v stenah«, ne smemo šteti za stila tudi Mlakarjevo »Iz mo- graf. Zapustil je 40 zbirk s ski- tolikega nasprotnika alpinizma, jega nahrbtnika«. cami, s katerimi je ohranil ljud- saj mu je bil, če že ne s srcem, T. Strojin sko umetniško tvornost predvsem vsaj z dejanji blizu tudi po tem, v Hessenu. Zanimala ga je arhi- ko se je že srečal z Abraha- tektura, pohištvo, posodje, orod- mom, kakor sam pove. DARILO je, skratka vse, kar je v zvezi z Mlakar je dober opazovalec, etnografijo. Kot etnograf je do- za vse situacije najde ustrezen Mr. Dudley Stevens, gorski vod- bil tudi častni doktorat in bil humorističen izraz. Koliko hu- nik iz Caernarvonshira v North dopisni član mnogih znanstvenih morja je skritega - in resnice VValesu, je v PV št. 7/1968 ob- ustanov. v njej - v poglavju »Nekaj iz javil članek »Planinstvo v Veliki Pred petimi leti je navezal stike morfologije in biologije planin- Britaniji«. V pismu z dne 9. 1. tudi s Slovenijo in z našo redak- cev«! V spisu »Moje življenje« 1969 se je zahvalil za honorar cijo, bil sam dvakrat v Grintov- razkrije, kako je pravzaprav 240 N din in ga odstopil v sklad cih in ohranil pismeno zvezo z prišlo do izdaje njegovih spi- PV oz. ene od postaj GRS na nami vse do smrti. Iz njegove sov in svojo življenjsko pot. področju Vzhodnih Julijskih Alp. korespondence je razvidno, da Grossglockner je bila že od Mr. Dudley Stevens je redni gost se je zanimal tudi za našo etno- Staničevih časov »slovenska v naših Alpah in njihov navdu- grafijo in da mu niso bile ne- gora«, saj je v lepem vremenu šen propagandist. Želimo mu znane njene posebnosti in dela viden tudi z naših vrhov. Mla- zdravja in še čestokrat na svi- naših etnografov. V letih 1963 karja je zvabil nekajkrat. »Kar denje! do 1966 je poskrbel tudi za pro- se tiče poti na Grossglockner, T. O. pagandna predavanja sekcije je menda dva ne opišeta enako, Marburg a. Lahn (DAV) o naših pa imajo lahko vsi prav,« pri- gorah, ki jih je dvakrat spravil stavlja tudi kot opravičilo. DR. KARL RUMPF tudi v redni načrt sekcijskih tur. V izbranih spisih so zavzele Marburška sekcija DAV objavlja mesto Mlakarjeve ture na Stilf- Lani je umrl arhitekt dr. Kari predavanja in turni program v serjoch, Ortler, Watzmann, Rumpf, znan planinec, aktiven posebni publikaciji, ki nam jo Hochkonig, Dachstein, k Misu- smučar do svojega 75. leta. Do- je dr. Rumpf redno pošiljal. rini pri Rosengartnu ter tura na segel je starost 83 let. Znan ni Cima Tosa. Vsak vrh, vsaka tura T. O. je polna zgodovinskih podatkov, opisov vodnika in situacij, vse začinjeno s humorjem »hu- domušnega Janka«. Mlakar se vidno razživi v pripovedovanju ob pogledu na Jungfrau. Poglavje »Kako je Trebušnik hodil na Triglav« je ponarodelo in po naslovu znano planincu •ZGLED PO SV starejše in tudi mlajše genera- cije, če ne iz knjige, pa iz radia. MEDNARODNA NAVEZA V Amis de la nature), ki jih pove- EIGERJU. Severna stena Eiger- zujejo delavske organizacije. Mlakarjeva planinska in lite- ja je bila poleti 1968 še manj Jeseni I. 1968 je ta planinska rarna izpoved je »Pozabljena gostoljubna kot ponavadi. Vre- organizacija v Deurne - Ant- čutara«. V tem spisu odkriva menske razmere so delale te- vverpnu zbralo 200 delegatov bralcu, kje ga je v prejšnjih žave, s katerimi ta stena raz- iz 13 držav. Na dnevnem redu poglavjih literarna žilica za- sipa, še večje. Kljub temu sta kongresa je bilo tudi Medna- nesla. Svoj confiteor izpove Nemec Harry Rost in Čeh rodno posvetovanje prijateljev tam, kjer ga je tudi zagrešil - Oldfich Gult od 4. do 8. avgu- narave 1968, ki ga je vodil v spisih in spisu. 2e v poglavju sta prišla čez steno kot 63. na- Fritz Moravec, znani himalajec, »Moje življenje« pravi: »Vesel veza. Vstopila sta v sveže zaki ga poznajo tudi nekateri sem v družbi, šaljiv v predava- sneženo steno, vreme ni kazalo naši alpinisti. Posvetovanja se njih in spisih zgolj iz ljubezni najbolje. Rast je pri Hinterstois- je udeležilo 40 alpinistov iz 9 do bližnjega. Ljudje bi radi sli- serjevi prečnici izgubil ledno držav. Delavska planinska in- šali kaj veselega in kratkočas- kladivo, zato se jima je vzpon ternacionala povezuje s svojimi nega, jaz jim pa ustrežem, ker preko treh velikih snežišč še planinskimi organizacijami pre- jim ne morem odreči.« bolj zavlekel. ko 1 000 000 članov. Mlakar nam je ustregel in se še danes njegovi spisi dobro PLANINSKA INTERNACIONA- TRIJE POSLEDNJI PROBLEMI V bero. Tudi ankete »Planinskega LA. To ni samo UIAA (Union ALPAH. Matterhorn, Eiger, Vestnika«, kakšno pisanje žele internationale des associations Grandes Jorasses! Severne ste- bralci, še danes dvigajo oceno alpines), ki se je v zadnjem ne tega imena bodo ostale Mlakarjevim spisom na tisto veliki mejniki svetovnega alpi- mesto, ki mu v slovenski lite- desetletju res močno uveljavila in se razširila, to je tudi med- nizma in še vedno cilj najpo- raturi gre. Mladinski knjigi v gumnejših navez sveta. Poročali Ljubljani smo lahko le hvaležni, narodna organizacija »prijateljev narave« (Naturfreunde, les smo v zadnjih letih o solo vzponu Dieterja Marharta preko se- steni v 12 urah. V Tofana di ciji, to je pri stalnem tveganju verne stene Matterhorna, poro- Rozes je ponovil vse pomembne padca. A) naj pomeni oprem- čali o simpatičnem, skromnem smeri, kot četrti je zmogel jugo- ljanje s klini v zelo težkem Michelu Darbellayu, ki je sam vzhodno steno Cima Scotoni, svetu, bodisi da je skala trdna prišel preko severne stene za seboj je imel vzhodno steno ali krušljiva, A2 izredno težko Eigerja, lani julija pa je samo- Grand Capucin, severno steno opremljanje s klini navpičnega, hodec Alexandro Cogna zmo- Tour Rcnde, pa tudi nekaj pr- deloma previsnega sveta, A3 gel še Grandes Jorasses. Cogna venstvenih tur. skrajno težko opremljanje v ab- je zaslovel že I. 1967 s svojim V raz je vzel klienta Muratorija solutno previsnem svetu. zimskim vzponom preko seve- iz Genove, profesorja kazen- rovzhodne stene Piz Badile. V zaledenelih stenah in v zimskega prava, ki je bil kos teža- skih razmerah je lestvica I do Severno steno Grandes Jorasses vam V. stopnje, vendar kot je preplezal v 14 urah. Imel je VI v zagati. Do resnih težav drugi. Neka avstrijska naveza, pride v strminah nad 55°, če slabo vreme. Za samohodca, ki je dogodek opazovala z pravijo, to ni »dober čas«, ker imaš pod nogami dober sren. vrha Male Cine, 300 m stran, Če pa pride do požleda, je teje naveza v dveh prišla čez že ravi, da je do nesreče prišlo, v 12 urah. žavno že pri manjši strmini. Pri er Muratori ni čakal na vod- dobrih lednih oz. snežnih raz- Cogna je z Giovannijem Cal- nikovo povelje, zdrsnil in po- merah se pri strmini 75° že cagno lani poskusil narediti tegnil za seboj Dibono, ki še lahko govori o zimski VI. stop- novo smer v Matterhornovi se- ni varoval. Padla sta le 40 m nji. Za primerjavo navedimo, verni steni in sicer po 1200 m globoko, ker se je ujela vrv na da ima severna stena les Droi- visokem Zmuttskem stebru. Za- rogelj. Ker svet tu ni več hudo tes povprečno absolutno naklo- radi slabega vetra je moral strm, sta se plezalca tako po- nino 59°, Pallavicinijev ozebnik odnehati v višini 3800 m. 16 ur bila, da sta bila verjetno takoj 49°, severna stena Eigerja 64°. sta bivakirala, nato sestopila in mrtva. V nekaj urah so prišli po Zmuttskem grebenu prišla na mesto nesreče člani cortin- V 65° do 75° strmem ledu je že do koče Hornli. Nova smer bi skega kluba »scoiattoli«. Eden treba poseči po vseh mogočih potekala kakih 150 m desno od od njih, Lorenzo Lorenzi, je iz- klinih in po dvojni vrvi kot v Bonattijeve. javil, da je verjetno prišlo do skalnih previsih s tem razloč- nesreče zaradi padajočega ka- kom, da v led gre klin povsod, menja. Avstrijca da z vrha če je led le dovolj debel. KONKURENCA V INDUSTRIJI Male Cine nista mogla ničesar SMUČI. Dve veliki tvornici smu- K vsemu temu je dobro primer- videti. Pri analizi nesreče gre jati še mnenje dr. Severina Ca- či, znani po vsem svetu, Fischer tudi za ugled, zanesljivost in in Kastle, sta se odločili za so- sare, ki je izšlo 1969/1 (pre- preudarnost cortinskih vodnikov. vedel dr. ing. F. Avčin). delovanje. Poznavalci pravijo, Reševalci niso našli na vrvi no- da bo ta integracija pomenila bene vponke z izdrtim klinom. nevarnost za tretjo svetovno Utegnilo bi biti res, da se na- PLANINSKA ORGANIZACIJA V znano firmo, za Kneissl. Fischer veza zaradi lahkega sveta ni TURČIJI. Zadnja desetletja se in Kastle bosta torej imeli več varovala. evropski alpinisti vedno bolj za- skupni razvojni inštitut, skupaj nimajo tudi za veliki azijski pol- bosta racionalizirali produkcijo otok, Malo Azijo in njen raz- in enotno po posebni pogodbi OCENJEVANJE PLEZANJA sežni gorski svet. Turčija je raz- nastopali na zunanjem in no- »ONSTRAN VERTIKALE« IN meroma pozno spoznala pomen tranjem tržišču. Pravno bosta OCENJEVANJE ZIMSKIH VZPO- gorskega sveta za svoje medna- obe veliki firmi samostojno po- NOV. Ocenjevalna lestvica te- rodne odnose in za gospodar- slovali pod dosedanjim vod- žavnosti je že desetletja pred- stvo, saj je šele I. 1966 ustano- stvom. met velikih razprav. V zadnjem vila svojo planinsko zvezo. Vodi desetletju je k lestvici od I do jo ing. Latif Osman Čikigil v NESREČA V VELIKI CINI. Poro- + VI prišla še lestvica A, do Ankari. Zadnje dve leti smo tudi Slovenci obrnili oči v mikavni čali smo že o nesreči Ivana Di- A4. Uvedli so jo Francozi za bone, 23-letnega gorskega vod- plezanje velikih previsov in bližnji Orient, saj smo do I. 1968 nika, z imenom, ki je najtesneje streh, v katerih je vzpon mogoč zabeležili dve ekspediciji na Ararat. Verjetno nista zadnji. povezano s slovesom Dolomitov samo s tehničnimi sredstvi, s klini in vrvnimi manevri. Ker Zato je dobro vedeti za naslov in dolomitskega alpinizma. Ne- predsednika turške planinske sreča se je pripetila v zgornji pa normativi niso bili natančno določeni, je prišlo do kritike zveze: Ankara, Bayindir-Sokak tretjini severovzhodnega raza 64/3. Generalni sekretar Muva- Velike Cine, ki ga je I. 1909 tudi te »ekstremne« lestvice. Če ostanejo v »strehi« (napušču) flak Uyanik pa živi v Istambulu, pred 60 leti torej, prvi preplezal Resitefendi Sokak 66/3. Ivanov stari oče. Raz je visok vsi klini, svedrovci, zagozde, zanke, potem je za ponavljalca 550 m, težavnost IV, III, mesto- samo še naporno, nevarno, tve- ma še manj, povprečen plezalni gano, posebno, če tiče ta teh- COL NUDO V KARNIJSKIH AL- čas 2 do 5 ur. Smer je močno nična sredstva dalj časa v skali PAH. Italijani uradno govore o priljubljena, čeprav je v zad- in se pri večkratni uporabi tudi »Dolomitih vzhodno od Piave«, njih 20 letih v njej večkrat pri- razmajejo. Zato predlagajo se- Furlani, Nemci in mi imenujemo šlo do nesreč zaradi zapadnega daj samo tri stopnje A, do A3, ta alpski predel Karnijo, Alpe kamenja. Mladi Ivano je v Ci- medtem ko naj bi se A4 izognili, pa Karnijske. Col Nudo (2472 m) nah poznal vse smeri in je ker pomeni »nameščanje« teh- poznamo iz »Karnije«, ki jo je nekatere najtežje preplezal celo ničnih sredstev na mejni situa- v več letnikih PV popisoval dr. sam, tako direttissimo v severni Viktor Vovk. Gora se vzdiguje v zatrepu doline Vaiont, nad iz- prav je imel pri roki plezalsko Kangčendzongo in še za ducat virom vode, ki je zajezena po- družbo, iz reševalne skupine drugih vršakov, Angleži za Gau- vzročila longaronsko katastrofo, »Fiamme Gialle«. Padel je iz ri Sankar, Nampo in Langtrang dve uri od Cimolaisa in Longa- višine 200 m v vznožje. Kdor po- itd. Spomladi 1968 so se v Ne- rona. Ima 600 m visoko in 1500 zna od blizu ali iz spoštljive palu širile govorice, da so Ki- metrov široko severno steno. razdalje vzhodno steno Capu- tajci spet poskušali priti na Eve- Avgusta 1968 jo je preplezal kot cina, ve, da je moral biti takoj rest. Govorice so raznesle šerpe, prvi Dietrich Hasse z Leukro- mrtev. Vitki obelisk v Hudiče- ki tihotapijo med Nepalom in thom v 11 urah in jo ocenil s V, vem grebenu Mt. Blanc du Tacul Tibetom in ki so med Tingrijem V + in —VI. Hasse pravi, da je je postal znan v širokem svetu in Rongpujem večkrat opazili ta del Alp še neodkrit, čeprav I. 1951, ko ga je z L. Ghigom po več kamionov, kateri naj bi je o njem izšel imeniten vodnik. preplezal Walter Bonatti. Bo- skrbeli za kitajsko ekspedicijo nattijeva smer je bila med pr- na Everest. Nepalska vlada je vimi podobnimi v Evropi sploh. uradno izjavila, da o kitajskem MODERNO LETALSKO REŠEVA- Plezalci so jo vzljubili, ker^ jo vzponu na Everest 1968 ne ve NJE. Novi nemški tip helikop- je v dobrih razmerah možno nič, pač pa da so bili na delu terja beli UH - 1 D je že pravi preplezati v enem dnevu (višina kitajski geodeti in kartografi reševalni velikan, saj vzame na 500 m) in ker ni krušljiva. Reali (kakor I. 1966 in 1967). krov poleg 2 pilotov, mehanika je vstopil v lepem vremenu, do (ali letalskega reševalca) še 13 vznožja sta ga spremila dva fi- SEVERNA STENA SALCANTA- reševalcev. Če sedeže za te nancarja, ki sta bila očividca odstranijo, lahko spravijo vanj YA. Salcantay (6273 m) je znana nesreče. Padel je na razmeroma gora in smo jo v tem razgledu 6 ponesrečencev na nosilih. Re- lahkem mestu. Ali se mu je iz- ševalni helikopter ima 35,65 m že često omenili, verjetno prvič pulil oprimek, ga je zadel ka- I. 1954, ko se je na Salcantayu dolgo vrv na reševalnem vitlu men, ga oblila hipna slabost? z nosilnostjo 272 kg. Pravijo, da smrtno ponesrečil Fritz Kaspa- Je bil za hipec nepazljiv? Se ni rek, eden od četvorice, ki je I. je ta jekleni ptič za reševanje zavaroval? Karkoli že, ponesre- že skoraj - popoln. Seveda je 1938 prva zmogla severno ste- čil se je spet eden od velikih no Eigerja. Njemu v spomin je ta napredek v zvezi z izpopol- na mestu, kjer se objektivno ne njevanjem vojske in s sodelo- OAV I. 1968 priredil ekspedi- bi bilo treba, čeprav tudi na cijo v Ande, sestavljeno iz čla- vanjem med njo in gorsko reše- takih mestih preži objektivna valno službo. Poročali smo že, nov OAV in pridružene sekcije nevarnost, subjektivna pa je v Osterreichischer Gebirgsverein. da je nemška vojska najprej prepričanju, da bo šlo gladko, sodelovala s helikopterjem Si- Heinzel, Axt, Hawelka, Klaus: če ie šlo gladko na mnogo brucken in Saxinger so tedaj korsky H - 34 in Bristol syca- težjin. more B - 171, ki sta imela preplezali 1300 m visoko sever- »težko sapo« pri 2000 m višine, no steno Salcantaya. Stena so- nosila pa sta le po enega po- razmerno ni visoka, spada pa nesrečenca. Bell UH - 1 prinaša PRVA SPANSKA HIMALAJSKA med najznačilnejše v Andih. s seboj izkušnje iz Vietnama. ODPRAVA. Maja 1968 so barce- Naveza jo je zmogla v treh Lahko ga je pilotirati, leti s hi- lonski alpinisti odpotovali na dneh. trostjo 234 km na uro, zlahka ogledno odpravo v Himalajo s skromnejšimi alpinističnimi in doseže višino 10 000 m, je kos PLEZALNI PAS. Francozi so bremenu 2068 kg, akcijski radij znanstvenimi cilji. Vodil jih je pa znaša 322 km. Venancio de Ceballos, eden od prvi prišli do plezalskega pasu, članov je bil tudi Jorge Pons, ki ki je sestavljen iz sedeža in je z Josejem Anglado preplezal pasu. Rene Desmaison je spoznal, kaj pomeni tako navezo- NESREČA V GRAND CAPU- severno steno Eigerja. vanje plezalca v navpičnih in CINU. Renato Reali je bil eden Nepal, vrhovi so spet dovoljeni: previsnih »modernih« stenah, od najmlajših italijanskih ple- Makalu, Makalu JV in Kangčunt- spoznanje uresničil in s proiz- zalcev, ki so spadali v sodobni se 8481, 8010 in 7640 m), Lhotse vodom prišel na trg. Idejo je vrhunski razred. Star je bil ko- (8511 m), in Lhotse-Sar (8363 m), dobil pri letalskih padalcih, k maj 20 let, ko se je kot samo- Nuptse (7879 m) in P. 7703 m, delu pa ga je gnalo^ dejstvo, hodec ponesrečil v eni od naj- Everest (Sagarmatha 8848 m), da je bilo v stenah že precej slavnejših povojnih smeri. Po Pumo Ri (7145 m), Manaslu (8156 smrti zaradi dolgega visenja poklicu je bil mehanik, zadnje metrov), East Pinacle (7895 m), na vrvi, ki je preprečilo obtok leto pa vojaški inštruktor in fi- Peak 29 Dakura (7514 m), Himal- krvi in povzročilo notranje za- nancar v »Fiamme Giallo di Pre- čuli (7893 m), Lamjung Himal strupitve. Marsikateri nesrečnež dazzo«. Pozimi je preplezal »Via (6985 m), Annapurna Himal (12 je umrl, ne da bi bil kaj ranjen. Italija 1961«, »via Irma« v Piz vrhov), Dhaulagiri Himal (8 vr- Prva zasnova varnostnega pasu Cavazes, poleti vpisal skrajno hov), Khan Jerova Himal, Api je bila še vedno pomanjkljiva. težavno smer v Cima della Pala, (7132 m) in Nampa (6755 m). Zdaj pa je na trgu že pas, v v južni steni Cavalazza, preple- Poročilo nič ne govori, ali bo za katerem bo lahko plezalec ure zal vrsto najtežjih dolomitskih odprave veljal numerus clausus in ure čakal na rešitev, četudi smeri. L. 1967 je v Civetti zabe- na vse vrhove ali samo na ne- bi bil ranjen. Doslej še niso ležil prvenstveno »smer prija- katere, tudi še niso znane takse preizkusili, kako bi reagirala teljev«, v Catinacciu dve prven- in pristojbine. Vlog za odprave hrbtenica pri 20 metrskem stveni (VI), nato pa se je zagnal ima Nepal precej: DAV se po- padcu v takem pasu, ker ni v najtežje dolomitske smeri sam. teguje za Annapurno I (vzhodni bilo še »manekena«, ki bi pro- Tudi v Čapucinu je bil sam, če- greben), Japonci za Everest, za stovoljno »skočil v vrv« tako mitskih pokrajinskih lepot in to kratko že poročali. Več kot pol globoko. Pač pa so poskusi na gledana s severa in z juga. V leta po dogodku je vodilni mož 5 m globoko, tako pravijo, Crozzon di Brenta je francoski pri tem vzponu Michel Darbel- pravo veselje. steber, ocenjen z -VI. Preple- iay iz Orsieresa napisal v švi- Poleg tega tipa »Desmaison« zala sta ga leta 1965 Francoza carski reviji »Les Alpes« članek, je zdaj na trgu tudi tip Sport- Jean Frehel in Dominique Le- v katerem pravi, da je misel na Scheck iz Munchena. Pit Schu- prince Ringuet. L. 1966 sta ga ta zimski vzpon v njem zorela bert, eden od sodobnih nem- ponovila Heinz in žena Vitty cela štiri leta. Za tovariša je ških plezalskih vrhov, pravi, da Steinkotter, I. 1968 pa Werner izbral dva gorska vodnika: Ca- je Desmaisonova zamisel ime- in Pit Schubert. Ta dva sta iz- milla Bournissena (30 let) iz He- nitna, izvedba pa ima napako, javila, da je francoski najlepša smer v Brenti. remence in Daniela Troilleto posebno v pasu, medtem ko je (23 let) iz Orsieresa. 20. dec. sedež v redu. Nemška izvedba V Cima Su Alto je Piussi iz Tr- I. 1967 so si ne daleč od vstopa je skušala francosko kombina- biža I. 1967 splezal 800 m vi- cijo pasu s sedežem izboljšati. uredili bazo, v katero so vsak soki severozapadni raz in ga dan sestopali, dokler niso v ocenil s VI +. Avgusta I. 1968 srednjem snežišču napravili za- DIRETTISSIME TUDI V OLIMPU. so ga ponovili Cogna, Calcagno vetje. Ko so prišli 300 m visoko, Maja I. 1968 so grški alpinisti in Rusconi v dveh dneh. Drugič so ugledali štiri Italijane, ki so preplezali 250 m visoki osrednji pa je bila ponovljena smer v imeli enak namen: Armando iz steber v jugozapadni steni severni steni Civette, ki so jo Turina, Calcagno in Cogna iz Olimpa (2917 m), doslej naj- I. 1963 kot prvi preplezali Fran- Genove. Odločili so se, da si težjo smer v Olimpu in v Grčiji cozi George in Sonja Livanos, bodo delo delili: 22. decembra sploh. Rabili so 29 ur in ji dali Belleville, de Francesch, Mar- so dosegli prvi Cassinov bivak visoko oceno: V-VI, A , Ple- 2 tin in Negri. Ponovila sta jo Pit iz I. 1937 in stali pred tehtnimi zali so Spanoudis, Nastou in Schubert in VVerner. Eleftheriadis. težavami. Naslednji dan so se vzdignili komaj za dva razte- Aprila 1968 je Spanoudis z Bo- ISKANJE NOVEGA V STAREM. žaja. Vse je bilo požlejeno, utr- tinisom in Kapogiannatouvo Severna stena Dachla, znana ditev klinov je terjala cele ure preplezal 500 m visoko južno tudi mnogim našim alpinistom, napornega vbadanjo. 23. dec. steno Olimpa v 7 urah. Ocena: ki so plezali sosodne smeri v so se razporedili v tri naveze IV—V. Isti trije so lani naredili Gesause, ima smer z imenom po dvoje. Da bi si zavarovali v Olimpu še novo smer IV-V. »diagonala« (VI +). Jeseni leta 1 umik, so do srednjega snežišča Vodila je Z. Kapogiannatou, 1968 jo je sam v 5 /2 urah pre- steno opremili s pritrjenimi vrini, prva Grkinja s tako vlogo. plezal Leo Schlommer, ki je leta ker jim ni bilo do tega, da bi 1963 sam preplezal znamenito jih v steni blokirali plazovi, po- MRTVAŠKI PRT V GRANDES »smrtno zajedo« istotam. Sam leg tega pa ni mesta za biva- JORASSES. Severovzhodna ste- Schlommer pravi, da je diago- kiranje šestih oseb. Za božič na Grandes Jorasses, visoka nala težja od smrtne zajede. jih je nov sneg izgnal iz stene. Schlommer je s Pernerjem tudi 1100 m, je bila v avgustu I. Švicarji so šli domov, Italijani 1968 že tretjič ponovljena preko v Dachsteinu splezal direttissimo in zanjo porabil ves te- pa v kočo Sass Fura. Linceula (Mrtvaškega prta). Po- 28. decembra so Švicarji in Ita- navljala so bili: Čehi Blecha, den. Sedmič sta to smer v severni steni Dachsteina ponovila lijani spet pri srednjem snežišču. Bortel, Kanyar in Dieška. To Naslednji dan se pregrize'o spet zgovorno pričuje o nivoju VVeiss in Precht v 14 urah. Štiri češkega in slovaškega alpi- raztežaje pod vrhom sta mo- za dva raztežaja in bivakirajo nizma. Linceul sta prva zmogla rala zaradi snega bivakirati. v snežnem zavetišču. Vreme se Desmaison in Flematty in smo je poslabšalo, bali so se snež- o njunem vzponu obširneje V Wilder Kaiserju se je ponovno nih curkov. 30. decembra spra- poročali. s »prima feminile« uveljavila vijo podse še dva raztežaja. eigerjevka Daisy Leidig-Voog. S Sneži. Na silvestrovo dosežejo Poljaki Furmanik, Heinrich in Stufzigom je preplezal ugledno Cassinov drugi bivak iz I. 1937. Zdzifovviecki so julija I. 1968 v smer Noichl-VVorndl (VI +) v Zmanjkuje jim brašna, zato me- Grandes Jorasses, v severni vzhodni steni Fleischbanka. šana naveza odide v Bondo na- steni Pointe Young (3996 m), kupovat. 1. januarja I. 1968 jih preplezali novo smer. Pri se- ŠPANIJA USTANOVILA SMU- je zadržal kamin nad srednjim stopu so morali zaradi slabega ČARSKE CENTRE. Sončna Špa- snežiščem. Bivakirajo ločeno v vremena bivakirati na Col des nija hoče postati cilj zimskih tu- prvem in drugem Cassinovem Grandes Jorasses (3825 ml). ristov. Zato je pred dvema le- bivaku. 2. januarja izsilijo izston Vzhodno od nove poljske smeri toma ustanovila državni inštitut, pri vetru 100 km/h in pri - 30° C, je Couzyjeva smer v Pointe v katerega je povabila domače v vsaki ncvezi po en Švicar in Margherite. in inozemske strokovnjake za po en Italijan. zimske športe. Med tujimi vo- Res ni važno, kdo je stopil prvi NAJLEPŠA SMER V BRENTI. Sku- dijo Avstrijci, ki bodo v Španiji na vrh - zmagali so napore le pino Brenta štejejo mnogi ljubi- uvedli metode avstrijske smu- zato, ker so si tako tovariško de- čarske šole. telji Dolomitov za najlepšo do- lili delo in probleme. »Nismo lomitsko skupino. Res je po svoji več bili podobni ljudem, bili smo razčlembi, arhitekturi in indivi- PRVI ZIMSKI VZPON V SEVE- pošasti, ki jih je nosil vihar,« dualnih oblikah prava razstava ROVZHODNI STENI PIZ BA- pravi skromni Darbellay, in la- gorske lepote in posebej dolo- DILE. O tem vzponu smo na konično sklene svoj skromni za- pisek: »Prvi zimski vzpon v SV vprašali: »Kdo, za vraga, si je LISIČKA JE ENA ZVITA ZVER, steni Badila je bilo veliko de- izmislil elektriko?« Spomnili so »pod skalco ima svoj kvartir« janje. Vsi smo morali izkazati se večerov v Hoggarju in Sahari, in to tudi visoko v gori v vi- svoj pogum, moč in vztrajnost.« ki so jih prebili brez razsvet- šavah do okoli 3000 m. Najraje ljave in se ravnali po prvobitnih ima seveda hoste, dobrave, go- V GORAH JUŽNE SAHARE. Leta zakonih človeštva. ščave, skratka svet, kjer se vsak 1967 sta se dva švicarska para hip skrije in kjer je dosti njenega plena. Kdor pa je mnogo odpravila v Hoggar, pogosti cilj TRENKER O PREUSSU. Paul Pre- italijanskih in francoskih alpi- na gorskih poteh, jo utegne vi- uss se je rodil I. 1886 v Alta- deti, kako šviga med ruševjem nistov, zadnja leta tudi špan- ussee na Štajerskem. Oče je bil skih. Z ladjo so prekrižarili Sre- in slečem po planinah, zaide pa profesor glasbe, Madžar, mati tudi v pečevje npr. nad Okreš- dozemsko morje od Marseilla Francozinja. V hribe je začel ho- Ijem, kaj šele v samotnejša gor- do Alžira, z letalom so poleteli diti s 15 leti, kot gimnazijec je ska torišča, kjer ji pridejo prav nad Alžirom in Saharo, mimo že uril plezati svoje tovariše in miši, rege, žužki, črvi, pa tudi gorovja Tassili v Tamanrasset, to brez klinov in vrvi. Vrvi ni jagode in drugi sadeži. Pozna- na letališče, na katerem se pista uporabljal niti za sestop. Bil je valci pravijo, da ima najraje skoraj nikdar ne znebi puščav- neverjetno sposoben, talentiran, miši, le kadar ima mlade, jih skega peska. Pustinski pesek in obenem pa priden, vztrajen pri rada postreže s piščanci, če puščava je naredila nanje silen treningu. Živel pa je trezno, red- pride do njih. Pari se februarja, vtis. Pa kamele! Najbolj to, da no življenje. marca, nosi 53 dni, skoti štiri do so bile popolnoma drugačne, Opravil je preko 1200 vzponov, sedem slepih lisičk in jih zava- kot so si jih predstavljali. Bile med temi 300 sam, od teh je ruje s toplim gnezdom. Po 14 so divje, rjule so kot levi, brcale, 150 prvenstvenih. Poleg tega je dneh lisičke spregledajo. Po grizle, mendrale in se vrtele, v letih 1909 do 1.1913 diplomiral enem mesecu pa se speljejo na javkale, ko so jih okomatali, in promoviral iz prirodoslovnih sonce, in se igrajo, medtem, ko dokler niso začutile bremen. ved, vmes pa mnogo predaval stara opreza. Če zavoha nevar- Nato so šele bile kamele, ka- po Nemčiji, Franciji in Avstriji. nost, jih opozori z votlim »vru«. kršne si Evropci predstavljajo: Če se nevarnost bliža, je njen Kar je s predavanji zaslužil, je signal »jehjav«. Če se gnezdu V dolgi vrsti, s ponosnim ko- večji del podari! svojcem pone- rakom, z najmirnejšim in ponos- približa človek, lisica mladiče srečenih plezalcev. Bil je ljub- takoj premesti v rezervno za- nim izrazom, tihe, mirne. Zvečer ljenec Chamonixa, Courmayeura, morajo priti do paše, ne do vetje. Za hrano mladičev skr- Grodna in Kufsteina. bita oba, samec in samica. To vode, kot bi človek mislil. Na- Vse življenje je ostal zvest pro- pasti se morajo vsak dan, na- traja do poletja, ko stara dva stemu plezanju. Mnogi so ob začneta mladiče goniti na lov. pojiti ne. Kadar pa jim je treba njegovi nesreči menili, da je bila Do jeseni ostane družina še vode, jo požirajo v neznanskih taka smrt posledica njegovih zbrana, potem pa se morajo požirkih. alpinističnih nazorov. 31. janu- mladi sami spoprijeti z živ- Za cilj so si Švicarji izbrali naj- arja I. 1912 je bavarska sekcija ljenjem. prej Taredalt. To je gora, ka- Du '0'A sklicala sestanek najbolj kršnih je v Hoggarju več: Pe- znanih alpinistov, na katerem strih oblik, polna stolpov in polic je Preuss sijajno branil svoje na- Če lisice ne zadene nesreča, to v razsežnih strmih stenah. Ple- zore. Bil je nesporno priznan je past ali svinec, doseže sta- zanje jih je spominjalo na Do- kot največji mojster v skali pa rost 12 let. lomite, s tem razločkom, da je tudi v ledu, saj je preplezal tudi gora tu bolj divja, samotna, pre- Aiguille Noire de Peuterey, Mont SONAM GYATSO. Na to ime senetljiva s svojimi čudnimi po- smo že pozabili, čeprav je ko- Rouge de Triolet, Punta Isabella, maj dobra tri leta minilo, odkar javi. V stenah so naleteli na Aiguille Blanche de Peuterey, divje oljke, na suho travo, na so pisali o njem kot najstarej- slednjo sam. Prvi je smučal z šem članu indijske ekspedicije razčlenjenost, ki ji je morala Grand Paradisa, z Monte Rosa, dati njen obraz voda. V daljavi na Everest. Zdaj je umrl 45 let z Dreiherrenspitze, Grossvene- star. Udeležil se je mnogih hi- so bili puščavski griči videti kot digerja itd. L. 1911 je začel s ladje velikanke na peščenem malajskih ekspedicij, med njimi svojimi vzponi v Dolomitih. Tu dveh na Everest. Indijski hima- morju. Hodili so sem in tja po ga je v družbi plezalca Schmid- lajski inštitut mu je podelil zlato stezah, ki so jih shodili divji kunza spoznal Trenker. Kot gor- medaljo. Bil je prvi, ki je dobil osli, hodili po sledovih muflo- ski vodnik, ki mora prevzeti od- to visoko odlikovanje. nov, neverjetno plašnih živali. govornost za klienta, se ni mo- Gorski svet Hoggarja se jim je gel strinjati s Preussovimi nazori. zdel kot privid, nekaj vmes med TRI ŽIČNICE ZA 5 MILIJARD LIR. Dve leti nato se je Preuss smrtno Italijani so v enem letu postavili resničnostjo in snom, med stvar- ponesrečil v Mandlkoglu. Luis nostjo in bajko. Švicarji so nato tri velike žičnice: Nihalno žič- Trenker je zamolčal usodo Paula nico na Marmolato di Rocca prekrižarili daljni Hoggar, se Preussa 20 let po smrti, ko so po enem tednu izročili lastnikom (3259 m) iz Malga Ciapella (1446 skušali izbrisati njegovo ime iz metrov). Z belunške strani gre kamiona, ki jih je pritresel 1000 rasističnih razlogov. O tem smo kilometrov daleč v Alžir. In ko ta žičnica do Forcelle Serraute že poročali. Hias Rebitsch glede (2875 m). Druga žičnica gre iz so bili spet v Švici, so še bolj tega trdi, da Dummlerjeva trdi- razločno videli, da je urejena Madonne di Campiglio, tretja tev ne drži. On, Rebitsch, o Ba- pa je blizu Cortine d'Ampezzo kakor vrt. Ko pa jim je v domo- uerju ne more trditi kaj takega. vini sonce prvič zašlo, so se in gre na Tofano II (3243 m). VREME NA KREDARICI 26. apr.), najnižja mesečna tem- Puhar Jože, Kranj — Pavliček Nada, Ptuj — Pogačnik Jože, Celje — Arzen- peratura pa je znašala -16,7° šek Malči, Žalec — Blažej Anton, (dne 20. aprila). Absolutna tem- Zalokar Ludvik, Zupančič Mimi, Jese- V MARCU 1969 peraturna ekstrema Kredarice v nice — Pikalo Oto, Prevalje — Dolenc Bojan, Skrinjar Jože. Cilenšek Milan, aprilu v obdobju 1955-1967 pa Jože Marolt in P. D. »Kozjak«, Ma- Letošnji marec je bil po vsej sta: maksimum 12,2° izmerjen ribor — Cvetek Janez, Bohinj — Plešec Sloveniji hladen, padavine pa dne 30. aprila 1955, minimum Miro, Medvode — Zupan Franc, Jer- so bile neenakomerno razpore- mol Jože, Tolmin — Smrečnik Franc, -19,2° izmerjen 8. aprila 1956. Mežica — Roblek Branko, Logonder jene. Štajerska, Prekmurje in del V štirinajstih padavinskih dneh Tone, Škofja Loka — Kovač Franc, Dolenjske so bile zelo namo- Petrovče — Kožlin Marjan, Klavže — Ko- je padlo skupno 98 mm padavin vačič Zdenka, Videm — Herkovič čene, medtem ko na Gorenjskem ali 59% °d normalne vrednosti. Franc, Slov. gradeč — Gruden Poldi, padavine niso dosegle niti po- Padavine so padale izključno v Most na Soči — Šterbenk Darinka, Velenje — Ernst Marija, Jurčič Veko- lovice vrednosti, ki je normalna obliki snega, zato se je snežna slav, Čelap Branko, Zagreb — Teka- za ta mesec. odeja, ki je ležala ves mesec, vec Bogo, Martinovič Janko, Beograd Srednja mesečna temperatura nasproti prejšnjemu mesecu celo nekoliko okrepila. Njena naj- - Plan. dr. Bihač-Ribar Vlado, Zre- zraka je v mesecu marcu zna- njanin — Entraut Drago, Sarajevo. šala na Kredarici -7,5°. Bila je večja debelina je merila 392 cm. Skupaj 648 N din za 0,3° pod povprečkom obdob- Srednja mesečna oblačnost (5,7) ja 1955-67. se je nasproti marcu nekoliko Po 10 N din znižala. Zato je bilo več sonč- Divjak Jože, Stich Slavko, Mrak Vlado, Maksimalna dnevna temperatura nega sija. Heliograf na Kreda- Koblar Franc, Škerl Maks, Novak Ja- je znašala 0,2° (dne 12. marca), nez, Prime Tone, Šefman Elza, Primo- rici je reigstriral 181 ur sončnega žič Jure, Kobal Štefan, Marek Ivo, minimalna temperatura pa —15,4° sija, kar je 44% od maksimal- Škoda Josip, Prezelj Ivo, Pleničar Vla- (dne 30. marca). Obe vrednosti nega možnega trajanja. dimir, Šnajder Jože, Zivič Lovro, Frantar Vladimir, Klopčič Mitja, Ju- sta v mejah doslej izmerjenih vanc Milan, Tonja Ivo, Presl lika, marčnih temperaturnih ekstre- Peternel Jože, Geršak Pepca, Verbič F. Bernot Anton, Ljubljana — Tominc Janez, mov na Kredarici (maksimum Horjul — Bizjan Vlado, Polhov gradeč 7,5° dne 1. marca 1960, minimum — Križnik Otmar, Laško — Ferjančič -24,0° dne 12. marca c 1956). Vinko, Klinkon Angela, Lipušček Mi- Na Kredarici je v 13 padavinskih lan, Nova Gorica — Slevec Marjan, Radomlje — Kancilja Miro, Vuga dneh padlo komaj 48 mm pada- Olga, Vozel Mile, Kranj - Simčič vin, kar je samo 43 % °d nor- Viktor, Cveto Majdič, Čibej Marko, malne vrednosti. Padavine so Faganeli Borut, Trbovlje — Vovk Ma- padale v glavnem v obliki sne- rija, Koper - Torkar Albin, Podbrdo - Jenko Ivo, Čermelj Albin, Bled _ - ga, le enkrat je deževalo. Snež- Costa Anton, Tržič — Sovinšek Jože, na odeja je ležala ves mesec, IZREDNI PRISPEVEK ZA PLANINSKI Hrastnik — Kučan Ernest, Klemene VESTNIK Franc, Postojna - Škrinjar Francka, njena največja debelina je me- Od 1. I. do 31. III. 1969 Maribor - Drofenik Boris, Črna - rila 385 cm. Božičnik Mery, Senovo - Florjančič Prispevali so: Jože, Ruše — Zorko Franjo, Brežice - Srednja mesečna oblačnost (6,5) Glavač Tine, Novo mesto — Drganc je bila blizu normalne vrednosti Polde, Metlika - Smielovski Gizela, PO 6 N din Bovec — Uršič Stane, Stahovica — (6,4). Bila je tudi med najnižjimi Dr. Bohinc Valter, Kajzelj Mirko, Vi- Telcl Franc. Prevalje — Pavline Drago, vrednostmi, (6,4). Bila je tudi har Ervin, Rojnik Marija, Baraga Loče — Lipovšek Maja, Zidani most — Maks, Jug Albin, Gregorčič Evgen, Škoberne Stane, šušter Tone, Celje - med najnižjimi vrednostmi, ki so Kalin Franc, Razboršek Vinko, Mervec Oštrič Vlado, Zagreb - Božovič Dra- jih v marcu opazovali v Slove- Ciril, Prekoršek Branko, Slanovec gan, Beograd. niji, zato je imela Kredarica tudi Vlasta, ing. Lavrič Rudi, Vrhunec Miha, Švegl Majda, Stepišnik Edo, Verbič Anton, Ljubljana, Cankarjevo največ ur sončnega sija. Helio- Lipovšek Maja, Frančiškanski samo- nabrežje 1, na občnem zboru PD Ljub- graf je registriral 135 ur sonč- stan, 2argi Miran, Resnik Zdenka, Salberger Bogdan, Cvetko Štefan, ljana-matica 10 N din. nega sija, kar je 37% od mak- Ažman Tješivoj, Soštarič Viktor, Pečar Skupaj 620 N din simalnega možnega trajanja. Janez, Zupane Janez, Martinčič Saša, dr. Tepina Edo, Mojškrc Franc, Kušar Po 16 N din Kancijan, Jenčič Milka, Kelbič Miran, Dr. Zupančič Boris, Kramar Franc, Sturm Vida, Burja Ivo, Klinar Janez, Seme Stane, Hvastija Kancijan, V APRILU 1969 Potisek Ivo, Dimnik Franc, Gruden Boris, Juvan Ljubo, Cevc Tone, Trnove Ogrinc Boris, Kokalj Julka, Ljubljana Mara, Baumgartner Vinko, Mivšek — Leben Mija, Borovnica — Tratnik Janez, Tone Strojin, vsi Ljubljana. Zoran, Štore — Komerički Franc, Ro- Letošnji april je bil po vsej Slo- Božič Lado, Idrija — Janežič Lojze, gaška Slatina — Sardoč Sonja, Koper veniji hladen, saj so bile srednje Kočevje — Zupančič Silva, Ziri — Vi- - Zibert Franc, Pire Janko, Idrija — mesečne temperature zraka pod vod Štefan, Otočec — Šnofl Maks, Rebolj Šime, Mengeš — Pečnik Kri- Ruše — Leveč Dora, Trbovlje — Saje stan, Šk. Loka — Sušin Slavko, Bre- dolgoletnim povprečkom. Tudi Anica, Mirna peč — Pšeničnik Ana, žice — Prah Andrijan, Amerika. mesečne višine padavin v pre- Vojnik — Vršnik Jože, Solčava — Skupaj 256 N din težnem delu Slovenije niso do- Kramberger Beti, Ravne — Pisk Nada, Kravos Darinka, Nova Gorica — Sto- Po 20 N din segle normalne vrednosti. lica Marija, Kostrevnica — Pečar Ma- Srednja mesečna temperatura rija, Logatec — Križnik Antonija, Ta- Plan. krož. Osn. š. Vič, Kregar Janez, bor — Peterlin Tončka, Kožar Janez, Mastnak Jože, Bizovičar Tone, Škraj- zraka na Kredarici je znašala Dob — Kavčič Franc, Šter Blaž, Tržič nar Tone, Ljubljana — Magajne Ma- -5,0°, medtem ko znaša dolgo- — Hajne Viktor, Postojna — Plešnik rija, Bohinj — Bizjak Janez, Trbovlje Franc, Metka Rutar, Lesce — dr. Ro- — Cvetkovič Rado, Valjevo. letni aprilski temperaturni pov- sina, Ivančna gorica — Bizjak Zvonka, preček (obdobja 1955 do 1967) Podbrdo — Smolej Igor, Bled — Bizjak Skupaj 160 N din Marjan, Žirovnica — Pušenjak Dana, 4,3°. Lovrenc — Vidmar Franc, Plan. sekc. Po 26 N din os. š. »Simon Jenko«, Voljč Janez, Vondra Drago, Kmecl Matjaž, Orešnik Maksimalna dnevna temperatura Brigita, Sluga Tadej, Mihelčič Ivo, se je dvignila do do 7,1° (dne Zavodnik Franc, Žagar Boštjan, Kilar Mitja, Ljubljana — Šegula Marjan, Honorarje so odstopili: visi od snežnih razmer. Plezanje pripo- Jamnik Peter, Kranj — Leskovic Zdrav- Dr. Miha Potočnik 241,65 N din, Jarc ročljivo v mesečnih nočeh in ranih ju- ko, Koper — Vogelnik Franc, ing. Vlado 50 N din, Natek Milan 51 N din tranjih urah. Plezanje po 10. uri zaradi Drofenik Herbert, Lipold Franc, Ma- - vsi Ljubljana, Ravnik Stanko 93,35 N kamenja in plazov otežkočeno. Rela- ribor — Mecilovšek Jože, Rogaška din in Čop Jaka 100 N din — Jesenice, tivna višina smeri 900 m. Čas plezanja prvih plezalcev — ugodne Slatina - Kranjčič Slavko, Velenje - ing. Šmon Albin 15 N din — Domžale, Kapus Milica, Radovljica — Rapotec razmere 11 ur. Plezali Vinko Pretnar- Dudley Stevens 270 N din — Anglija. Franci Ekar spodnji del v letu 1962/63. Nada, Zagreb — Mrevlje Aleksander, Skupaj 821 N din Pinoza Mira, Ptuj. Končni vzpon po 4 letih iskanja ugod- Skupaj 520 N din nih razmer v celoti opravila Brane Prispevki od 1. I. 1959 do 30. III. 1969 Jaklič in Franci Ekar dne 21. 2. 1967. znašajo skupaj: 5391 N din. Po 30 N din Kos Stanko, Neimenovani, Ljubljana Popravek: Prispevek objavljen v Pla- — dr. Korun Anton, Slov. Gradec. ZAPADNI RAZ GREBENSKEGA STOLPA ninskem Vestniku št. 1169.: Planinska V SZ KOKRSKE KOČNE V ZIMSKIH sekcija »Iskra«, Ljubljana je darovala RAZMERAH Skupaj 90 N din 480 N din — in ne kakor pomotoma objavljeno 48 N din. Dostop: Iz Kokre mimo stare Povšne na Po 50 N din Planino poldrugo uro in od planine Kunaver Pavel, Ljubljana — Seme Ja- proti severozapadnemu delu Kočne, nez, Kranj — dr. Jože Hafner, Jesenice smer poteka po drugem grebenskem — prof. Kokol Gojmir, Koper — Pla- stolpu (gledano od leve proti desni). ninsko društvo. Čeme Vlado, Brežice Od Planine se držimo nekaj časa lov- — Titan Evgen, Murska Sobota — ske poti, nato pa iz smrečja prestopimo Ljudska teh. »Klima«, Celje — dr. Li- v pobočja in po strmem svetu do gre- beršek Pavel, Dobrunje - Planinsko ZIMSKA DIREKTNA V SEVEROZAPADNI benskeaa stolpa (vznožja stolpa). društvo Rimske Toplice — Nada šuš- STENI KOKRSKE KOČNE Opis: Čez strm odstavek v desno do- teršič, Zagreb. sežemo ozko ramo, naprej v rahlem Skupaj 550 N din Dostop: Iz Kokre od Povšnarja do stare dviganju in prečenju v levo do raza Povšne in še naprej po kolovozni poti — varovališče. Dalje nazaj v desno in 76 N din — Radio Ljubljana. do večje drče in plazišča ter po njem po naravnem prehodu navzgor — te- proti steni do glavne vpadnice. žavno, do skalnih zapor. Pod njimi v 85 N din - Ing. Štefanovič Ratimir, Opis: Spodnji kamin in skok obidemo levo do izrazitega raza in varovališče Dakar, Afrika. po levi strani. Nadaljujemo po ne pre- (k) naravnost navzgor v lažji svet dva več strmem svetu. Smer poteka proti raztežaja. Po 100 N din srčastim previsom, imenovanih Oltarji. Sestop: Možna je kombinacija, da Planinsko društvo, Podbrdo — Planinsko Pod njimi po polički v grapo, iz katere gremo naprej po severozapadnem gre- društvo, Vrhnika — Planinsko društvo. je možen v desno izstop na jugoza- benu do vrha Kokrske Kočne — 2 uri. padni greben. V tem področju je iz- Od tam moramo sestopiti mimo bivaka Polzela — Glazer Janko, Ruše — dr. redna nevarnost plazov in padajočega Glušič Tone, Zdolšek Jože, Brežice. v Kokro ali proti Kamniškemu sedlu. kamenja. Iz grape v ozko strmo sne- Lepša pa je kombinacija v levo naprej Skupaj 600 N din žišče, ki po zasneženi polici poteka nad po grebenu do vrha Jezerske Kočne. previsi Oltarji nazaj v desno. Nekaj- Hitrejši sestop je s kraja smeri nazaj 115 N din - Mlad. odsek Pl. društva metrski spust v kotel ali v najnevarnejšo Sevnica. po severozapadnem grebenu in po vpadnico celotnega zgornjega ostenja. zadnji grapi do Planine. Iz kotla po strmem žlebu navzgor 3 raz- Ocena: III, eno mesto IV+, višina pri- 150 N din — Planinsko društvo, Radov- težaje, nato prestop proti desni in do ljica. bližno 200 m. vrha Kokrske Kočne — težavno. Pod Čas: 2 uri. vrhom je izstop v desno, varianta v Po 250 N din levo je nekoliko lažja, vendar objek- Plezali: Tomaž Jamnik, Fedja Klavora, Planinsko društvo »Litostroj«, Ljubljana tivno nevarnejša. Franci Ekar dne 4. X. 1968. — Postaja GRS, Kamnik. Ocena: Spodnji del III mestoma IV, Smer primerna za plezanje v zgodnji Skupaj 500 N din gornji IV z mestom — V. Težavnost za- pomladi ali pozni jeseni.

D Severno-zap. greben p Raz grebenskega siol D Direkina zimska i) Jugo zapadni greben i) Juini greben > oliarji * PRI SONČENJU SE ZAŠČITITE -v- S KREMO -

P U T N I K JUGOSLOVANSKO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE LJUBLJANA, TRG OF 15 - Telefon 31 15 42, 31 48 89 PUTNIK, filialo Ljubljana organizira izlete, nudi vse usluge od prodaje vseh vrst vozovnic do rezervacij v hotelih v domovini in inozemstvu. Zahtevajte naše programe. Vse informacije dobite v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Slov. Bistrici, G. Radgoni, Št. Ilju in motelu Trebnje.

NE HODI DOMOV BREZ JuL&ca SEVNICA

IZDELKI, KI NE RAZOČARAJO NOBENE ŽENE!