24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 1

24. december 2014 solkanski časopis Leto XXI, številka 83

Iz vsebine Drage Solkanke in Solkanci! December velja za najlepši mesec v letu, ko pisana umetna KS Solkan svetloba preganja temo, ko se poslavljamo od starega in v sebi Novi se je slikal, stari je podal poročilo nosimo upanje, ki nam ga podarja novo leto. Smo na pragu o opravljenem delu. Zraven še o volilnih sprememb za katere vemo, da morajo priti, sprememb, ki nam izbirah Solkancev. bodo vrnile sodelovanje, poštenje, zaupanje, tovariško pomoč Na straneh 2 - 3 in višji nivo zavesti. To je obdobje, ko si podarimo čas in pozornost, v današnjem Fotozgodba hitrem tempu življenja dragoceno darilo. Je čas poglabljanja Nov član uredniškega odbora Jure vase in tihega obračuna z življenjem v preteklem letu. Je tudi čas Batagelj je zadolžen za pisanje zgodb daril in veselja, je čas dobrote in zavesti o minljivosti. s fotoaparatom. Tokrat jo je pisal na Člani sveta KS Solkan, tega tako starosvetnega kraja, se bomo desnem bregu Soče, kjer nastaja trudili po svojih najboljših močeh, da bomo imeli posluh za kolesarska pot Solkan-Plave. potrebe kraja, delali v dobro vseh krajanov in krajank v skladu Na straneh 11 s svojimi pooblastili in možnostmi. Božič, praznik rojstva in družine, naj vam prinese notranji mir, Intervju ljubezen do sebe in drugih ter prijateljstvo. Ne ravno vsega, toda marsikaj tega, Dan samostojnosti in enotnosti Slovenije, naše edine domovine kar je dobro vedeti o kruhu, tudi res ve. nad katero smo zaradi sprevrženih dejanj tistih, ki bi nam Naš sogovornik je Karel Arenšek, ki nas morali biti za zgled, razočarani in tudi jezni, je vendar praznik, bo mimogrede naučil predeleti domačo ki bi moral biti svetel in ponosen. To je bil dan, ko smo stopili pečico v (skoraj) pravo krušno peč. skupaj, uresničevali sanje prednikov v zavesti, da njihove žrtve Na straneh 14 - 15 niso bile zaman in verjeli v lastno moč in znanje. Tudi sedaj je čas, da začnemo zahtevati od odgovornih domovino kot si jo zaslužimo in ne domovino brez perspektive za naše otroke in Prazmično branje vnuke. Sabotin v spominih in doživetjih Tomaža Vuge. Od golih reber, podobnih Na Dan samostojnosti je v Solkanu organiziran tudi božični kadarvru, do z rastlinjem bogatega koncert ob prazniku zavetnika Solkana sv. Štefana, prijazno hriba, od razuzdanih patrov do legend vabljeni! o kači velikanki in naprej. V imenu sveta KS Solkan vam voščimo doživet Božič, čestitamo Na straneh 11 - 13 ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter za novo leto želimo svež pogum, ki naj bo kot jutranje sonce.

Obledele fotografije Foto: Aleš Srnovršnik mag. Darinka Kozinc, predsednica sveta KS Solkan O solkanski grofici Liduški de Nordis Hornik, ki je bila prva leporica. In tudi poslovna ženska. Karte je znala obračati sebi v prid. Tudi zemljevide! Krajevna skupnost Solkan Na strani 17 vas v prazničnih dneh vabi na

Potopis B O Ž I Č N I K O N C E R T Kamor Franček ni bil, gre Franc, ali v petek, 26. decembra 2014, ob 19. uri upokojenci potujejo in spoznavajo nekdanjo domovino. Tokrat so bili v v cerkev sv. Štefana v Solkanu. Fojnici, Travniku, Sarajevu... Več na strani 19 V programu sodelujejo: Ženska vokalna skupina Barkovlje pri Trstu, zborovodja Aleksandra Pertot In še marsikaj do Križanke Tatiana Donis, harfa Na strani 24 * Če se po jutru dan pozna, naj se po 1. januarju celo leto. Lep dan in še lepše leto Frančiškanski samostan Sveta Gora Polona Božič, violina vam želi uredništvo 1001 solkanskega časopisa. (Foto: Aleš Srnovršnik) in Zavod Domus gratiae v sodelovanju s 13.učenka RAZSTAVO glasbene šole Nova JASLIC Gorica Ne prezriteKrajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan in Odprtje razstave Zapisovin Združenjem v rubriki KS krajše Pevma in - Štmaverdaljše, - Oslavje Matej Faganel, kitara Strani 4 - 10 vabita na nedelja, 21. december 2014, ob 15. uri Bilo je nekoč v Solkanu Solkanske večernice kapela prikazanja v baziliki na Sveti Gori Stran 16 Priložnostni nagovori: OŠ Solkan Stran 20 - 21 p. Pepi Lebreht gvardijan, Najlepša leta Stran 22 - 23 Ana Zavratnik Ugrin mestna svetnica Mestne občine Nova Gorica,

mag. Darinka Kozinc solkanskipredsednica časopis Sveta KS Solkan, ISSN 2335-4143  Izdaja: KS Solkan Zanjo: Darinka Kozinc Pevski zbor Sonček Odgovorni urednik: Toni Gomišček Uredniški odbor: Jure Batagelj,Kluba upokojencevErika Grosar, iz Ljubljane/Ig, Darinka Kozinc, Jožef Leban, Božidar Markič, dr. Branko Marušič, Nika Šuligoj Jelko Črv Likovni urednik: Bojan Bole December, koline, čas ko so gospodarji preverjali enoletni trud gospodinj. Če je šlo vse zborovodja. 13. Razstava jaslic na Sveti Gori DTP: ArtTECH po sreči, so v klet obesili vsaj dva pršuta, rešto klobas in kar se je dalo šalamov. Zgodbo Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica bo odprta do 11. januarja 2015 Naklada: 1500 izvodov Program- december bo vodila2014 Vesna Bašin. o kolinah po sukensko preberite na strani 18. (Foto: Aleš Srnovršnik) Urnik razstave Razstava bo na ogled v Frančiškovi dvorani ob nedeljah in praznikih 09:00 ‒ 18:00 ob delavnikih 10:00 ‒ 17:00 do 11. januarja 2015. od 22. do 24. 12. 2014 in od 7. do 10. 1. 2015 14:00 ‒ 17:00

Plakat_Jaslice_A3_2014.indd 1 24.11.2014 23:07:54 2 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 KS Solkan Lokalne volitve 2014 v Solkanu V Solkanu je na lokalnih volitvah zmagala Lista za Solkan Na štirih voliščih v KS Solkan je skupno glasovalo 1189 volivcev in sicer: Na volišču 01 – Dom KS Solkan 272 volivcev 02 – OŠ Solkan 392 volivcev 03 – Vrtec Julke Pavletič 363 volivcev 04 – AMD – C. IX. Korpus 162 volivcev

Posamezne liste kandidatov so v KS Solkan dobile naslednje število glasov: 1. Lista za Solkan 239 glasov 2. Lista Mateja Arčona 156 glasov 3. Goriška.si, pobuda Luke Manojloviča 123 glasov

Za župana MONG so volivci v Solkanu oddali največ glasov: 1. Mateju Arčonu 534 glasov 2. Luki Manojlovič 211 glasov 3. Andreju Miški 121 glasov

Ostale razvrstitve si lahko ogledati na spletni strani MONG – volitve 2014. Doroteja Golob

V Svet KS Solkan so bili na volitvah 5. 10. 2014 izvoljeni: Miran Franko, Aleš Ušaj, Radovan Grapulin, Jožef Abramič, Tomaž Leban, Branko Belingar, Vesna Bašin, Evelin Bizjak, Tatjana Černe, mag. Darinka Kozinc, Doroteja Golob Projekti in naloge

Na 1. seji Sveta KS Solkan dne 27. Za glavnega urednika solkanske- zadeve Jožef Abramič, za predsednika za KS Solkan v letu 2015 10. 2014 je bila za predsednico Sveta ga časopisa je bil ponovno imenovan Odbora za urbanizem, gradbene zade- Po statutu Mestne občine Nova Na Mestni občini je bil sestanek, KS izvoljena mag. Darinka Kozinc za Anton Gomišček, za predsednico ve in cestno infrastrukturo Aleš Ušaj, Gorica so na območju občine orga- kjer je bil podan predlog za kategori- obdobje 27. 10. 2014 – 31. 12. 2015, Komisije za upravljanje pokopali- za predsednico Komisije za prireditve nizirani ožji deli občin-krajevne sk- zacijo cest in ulic v Solkanu. Pripombe za namestnika predsednice v tem ob- šča Doroteja Golob, za predsednika Vesna Bašin, za predsednico Komisije upnosti (6. člen) in KS Solkan je ena na predlog in dopolnitve smo podali v dobju pa Radovan Grapulin. Komisije za sodelovanje z zamej- za socialne zadeve Tatjana Černe, za izmed 19 krajevnih skupnosti, vendar predpisanem roku. Za predsednika je bil za obdobje ci Branko Belingar, za predsednika člana Komisije za komuniciranje (in- druga največja krajevna skupnost, ta- Mestna občina je preko EZTS - od 1. 1. 2016 do konca mandata v Komisije za urbanizem, komunalne in ternet) Radovan Grapulin in Evelin koj za Novo Gorico. Evropskega teritorialnega združenja letu 2018 izvoljen Radovan Grapulin, gradbene zadeve, ekologiijo in cestno Bizjak Delovanje krajevnih skupno- (vanj sta vključeni še občini Gorica- mag. Darinka Kozinc pa njegova na- infrastrukturo Aleš Ušaj, za predsedni- sti ureja Odlok o krajevnih skupno- Italija in Šempeter-Vrtojba) pridobila mestnica. ka Odbora za ekologijo in komunalne Darinka Kozinc sti v Mestni občini Nova Gorica (UL evropska sredstva, z delom sredstev RS, št.52/2013), svet KS Solkan pa naj bi urejali športni center ob Soči. pri svojem delu smiselno uporablja Predlagali smo, da se iz teh sredstev Poslovnik Mestnega sveta Mestne financira izgradnja mostu čez Sočo za Svet KS Lista za Solkan občine Nova Gorica (UL RS, št.: kolesarje in pešce. 108/2012). Predvidena je tudi ureditev pov- Volilna enota 01 – Dom KS V okviru sveta krajevne skupnosti je lo v Solkanu 239 volivcev, razliko pa ezovalne poti do Gorice, Pevme, 1. Miran Franko 109 glasov na pobudo članov sveta KS bila usta- so doprinesli glasovi iz drugih volilnih Svet KS Solkan se je sestal na 1. Goriških Brd in Kanala ter dokončanje 2. Darinka Kozinc 71 glasov novljena Lista za Solkan, ki je samo- enot MONG. redni seji 27. oktobra 2014. Sprejeli povezovalne poti od Kajak centra do 3. Doroteja Golob 61 glasov stojno nastopala na letošnjih lokalnih Lista za Solkan si bo prizadevala zago- smo poročilo volilne komisije o volit- športne cone Žogica. volitvah za mestni svet MONG. Lista varjati vse realne načrte vah članov Sveta KS Solkan, obrav- Preselili bomo zbirni center za Volilna enota 02 – OŠ Solkan za Solkan je na volitvah 5. oktobra - za večjo vlogo Krajevnih skupnosti navali in sprejeli Poročilo o delu sveta odpadke iz Soške ulice (lokacija je 1. Branko Belingar 138 glasov 2014 prejela 318 glasov, kar je zado- v občini; KS Solkan za obdobje 2010-2014 ter moteča zaradi vstopa v Solkan) in ure- 2. Vesna Bašin 136 glasov stovalo da bo nosilec liste Jožef Leban - za spoštovanje mnenja krajanov se seznanili z odprtimi nalogami kot dili prostor za avtodome. 3. Jožef Abramič 89 glasov zastopal Listo za Solkan v mestnem - za racionalno porabo denarnih sred- so dokončanje muzejske zbirke v hiši Skrajni čas je tudi, da se uredi svetu naslednja 4 leta. stev in se zavzemala za konkretne na Soški cesti, dokončanje protihrup- vodovod in dostop do pitne vode za Volilna enota 03 – Vrtec Julke Rezultati volitev po volilnih enotah v projekte; ne ograje ob obvoznici, prometna krajane na Prevalu. Uredili bomo tudi Pavletič Solkanu je bil naslednji: - za več zelene barve in večjo kakovost ureditev po elaboratu Ceste IX. Kor- povezovalno pot med ulico Pot na 1. Tomaž Leban 156 glasov Volišče: bivanja v KS; pusa, Šolske ulice in Ulice Borisa Ka- Breg in poslovno cono Solkan. Pos- 2. Tatjana Černe 99 glasov 01 Solkan – Dom KS 87 glasov - za več turizma v KS. lina, premestitev zbirnega centra za vetili se bomo hortikulturni ureditvi 3. Aleš Ušaj 87 glasov 02 Solkan - OŠ Solkan 48 glasov odpadke, urejanje ekoloških otokov. Solkana, ki zajema celostno ureditev 03 Solkan - Ob tej priliki se kot predlagateljica Poleg tega pa je potrebno še spreml- parka ob bencinskem servisu in ured- Volilna enota 04 – AMD, C.IX. Vrtec Julke Pavletič 83 glasov Liste za Solkan zahvaljujem vsem in jati OPN (Občinski prostorski načrt) itev vstopa v kraj Solkan. Predvidena Korpusa 04 Solkan - vsakemu posebej za glas posebno pa in skrbeti za vzdrževanje pokritega je ureditev celostne podobe športno- 1. Evelin Bizjak 59 glasov AMD, C. IX. Korpus 21 glasov bi se zahvalila Društvu upokojencev, kotalkališča. kulturnega centra (karavla), kot tudi 2. Radovan Grapulin 51 glasov ki so podprli listo za Solkan. Na 2. redni seji, ki je bila 12. no- ureditev okolice ob mrliški vežici. Doroteja Golob Za Listo za Solkan je skupno glasova- Doroteja Golob vembra 2014, je svet KS Solkan imen- Svet KS Solkan bo organiziral že oval delovna telesa in člane komisij in utečene prireditve v kraju kot tudi odborov, potrdil finančni načrt za leto podpiral različne kulturne, športne 2015 in obravnaval tekoče zadeve. in druge prireditve v organizaciji Državnozborske volitve v Solkanu Za leto 2015 smo oblikovali predlog društev in posameznikov ter poskrbel projektov in nalog širšega pomena, ki se za izvajanje dejavnosti na področju V volilnem imeniku je bilo za rezultate ogledate na spletni strani z 8,61 %, četrti Socialni demokrati bodo izvajale neposredno iz proračuna sociale, urejanja pokopališča in druge državnozborske volitve vpisanih Državne volilne komisije http:// (8,18 %), peto Zavezništvo Alenke Mestne občine Nova Gorica. Med tekoče naloge v okviru njegovih pris- 2572 volivcev, ki so glasovali www.dvk-rs.si, v našem časopisu Bratušek (7,02 %), šesta Združena pomembnejše naloge sodi dokončanje tojnosti. na štirih voliščih (Dom KS, OŠ priobčujemo le nekaj podatkov. levica (6,66%), v Solkanu pa je prometne ureditve skozi Solkan, ki Solkan, vrtec Julke Pavletič, AMD). Solkanska zmagovalka volitev je prag parlamenta prestopila tudi vključuje tako Vojkovo ulico, Šolsko Darinka Kozinc, Glasovalo je 1398 oziroma Stranka Mira Cerarja (34,95%), Nova Slovenija (5,14%). ulico in Ulico Borisa Kalina. predsednica sveta KS Solkan 53,32 % volivcev, 16 glasovnic je ki ji sledi Slovenska demokratska bilo neveljavnih. Podrobno si lahko stranka (21,85%), tretji je DeSUS Podatke zbral TG

Delovni list1Rezultati predčasnih državnozborskih volitev po voliščih v Solkanu Delovni list1

volivcev veljavnih desus dl Ed-ns zl lgs nsi pss ps sd sds sns sls smc shs verjamem zaab zs solkan dom ks 518 299 27 0 0 12 0 20 5 14 30 49 3 8 110 0 2 19 0 solkan OŠ 798 459 35 0 0 38 0 25 6 7 37 110 1 4 151 0 7 35 3 solkan vrtec 826 428 39 1 0 28 0 14 9 5 33 105 2 3 158 0 1 28 2 solkan AMD 385 196 18 1 0 14 0 12 4 11 13 38 3 0 64 0 2 15 1 SOLKAN 2527 1382 119 2 0 92 0 71 24 37 113 302 9 15 483 0 12 97 6

Veljavne glasovnice je oddalo 54,69 % vseh upravičencev v odstotkih : 100 8,61% 0,14% 0,00% 6,66% 0,00% 5,14% 1,74% 2,68% 8,18% 21,85% 0,65% 1,09% 34,95% 0,00% 0,87% 7,02% 0,43%

Stran 1 Stran 2 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 3 Krajše in daljše Poročilo o delu Sveta KS Solkan 2010 – 2014

KS Solkan deluje že 47 let kot ožji misije za ekologijo ter vodstvom Sveta - sodelovali pri ureditvi vrste klančin Solkan. Velik pomen imata delovanje 3. Aktivnosti in spremljanje sprejema- del Mestne občine Nova Gorica. S KS – tako s stališča urejanja tekočih po pločnikih v Solkanu in aktivnosti KK Soške elektrarne in nja OPN za MONG, OPPN za Ka- približno 3500 krajani in 1150 gospo- razmer in aktivnostih za zmanjševanje - sodelovali pri urejanju krožišč v Sol- KK Perla. mnolome. dinjstvi je druga največja krajevna sku- onesnaževanja kot s stališča razvojnih kanu V zadnjem času so zelo aktivne sol- 4. Nadaljevati z aktivnostmi za sprejem pnost v občini. V KS Solkan so vključe- vprašanj, zlasti glede prenosa celotne 6. Socialna dejavnost kanske mažoretke. OPPN starega jedra Solkana. na tri naselja: Solkan, Štmaver in Sveta proizvodnje iz Solkana v kamnolom. V vseh 4 letih je bil sprejet in v ce- KS si prizadeva, da skupaj z drugimi 5. Nadaljevanje ureditve stavbe na So- Gora. V Solkanu imamo več gospodar- Po stečaju SIA in prenehanju proizvo- loti izveden program aktivnosti Komi- društvi omogoča čimvečjo udeležbo ški cesti 31 – Muzejska zbirka Sol- skih podjetij in vrsto obrtnikov. dnje so se aktivnosti osredotočile le na sije za socialne zadeve. Iz leta v leto krajanov v športnih aktivnostih. kan. V kraju se srečujemo s starim delom kamnolom. ugotavljamo, da imamo več starejših 6. Okoljevarstvena vprašanja – Livarna Solkana in novimi naselji, kar povzroča Z vodstvom Livarne Gorica smo krajanov, kar je pohvalno, seveda pa 9. Pokopališče Gorica, Kamnolomi in promet. vrsto komunalnih, okoljevarstvenih in imeli več razgovorov s poudarkom to zahteva tudi večjo aktivnost na po- V letih 2010 – 2014 so bile izvede- 7. Komunalne zadeve: razvojnih problemov. Prometna pro- na onesnaževanju in vplivu na okolje. dročju socialne dejavnosti, še posebno ne investicije v obnovo zidu, mrliške - na področju odpadkov: urejanje blematika je še prisotna, ker predsta- Razgovori so pripeljali do tega, da so v kriznih razmerah, ki posredno za- vežice ter poti med grobovi. Zaključe- ekoloških otokov, preselitev zbir- vlja Solkan vpadnico iz Soške doline, se razmere zelo izboljšale. devajo tudi starejše krajane. V aktiv- na je bila ureditev žarnega pokopališča nega centra za odpadke in ureditev trnovsko banjške planote in Goriških S preusmeritvijo tovornega prome- nosti komisije ne sodi samo odnos do s ureditvijo spominskega obeležja ter parkirišča za avtodome Brd v Vipavsko dolino in Kras. Z odpr- ta na Lavričevo ulico smo dosegli ob- starejših krajanov domà in v domovih urejena zunanjost pokopališča. - na področju javne razsvetljave: pri- tjem obvoznice se je še vedno reševala čutno razbremenitev dobršnega dela upokojencev, ampak tudi aktivnosti S tekočim vzdrževanjem pokopa- stop k pripravi ureditve celovite jav- prometna problematika. Kot del mesta kraja. do materinskega doma – VDC Sol- lišča skrbimo, da imamo eno najbolj ne razsvetljave v Solkanu Nove Gorice bi moral Solkan s svojimi kan, obiski socialno ogroženih družin urejenih pokopališč daleč naokoli. - kanalizacija in vodovod: vodni ka- zgodovinskimi in kulturnimi znameni- 2. Komunalna problematika je stalnica in drugih ustanov na našem območju. Treba je poudariti zelo uspešno delo nal v Sočo tostmi imeti večjo vlogo tako pri mestu v aktivnostih komisije, posameznikov Vsako leto je bilo skupaj z Društvom komisije. 8. Vzdrževanje pokritega kotalkališča kot pri MO Nova Gorica, kar bi mora- in Sveta KS. upokojencev Solkan uspešno organizi- Informiranje – izdaja časopisa po navodilih izvajalcev. lo imeti svoj odraz tudi pri možnostih V navedenem obdobju smo veliko rano srečanje starejših krajanov. Poseben poudarek je bil v celotnem 9. Projekti širšega pomena: razvoja in zagotavljanju sredstev za te naredili pri urejanju ekoloških otokov. V letu 2014 smo VDC namestili kar 4-letnem obdobju dan informiranju - most (brv) čez Sočo pri Kajak cen- namene. Kot primestna KS se srečuje Glavni dosežek je bil dosežen s preme- v našo veliko dvorano , ker se njihov krajanov tako preko našega časopisa in tru z vrsto problemov, ki se ne zaključu- stitvijo otoka na trgu M. A. Plenčiča na objekt adaptira. drugih sredstev javnega obveščanja. - sodelovanje pri aktivnostih za kole- jejo na mejah KS in bi jih morali reše- novo lokacijo. Žal, a ne po naši krivdi, Na tem področju je zelo aktivno Prenovili smo tudi spletno stran, ki sarsko stezo Solkan - Plave vati z večjo vlogo organov MO Nova nismo bili uspešni pri ureditvi ekolo- Društvo upokojencev Solkan, ki v omogoča krajanom hitrejši dostop do - prireditveni prostor pod mostom Gorica, mestne in primestnih KS. Pre- škega otoka v Ulici XXX. divizije in v okviru svojega programa ponuja sta- informacij. Na tej strani najdemo tudi - sodelovanje pri izgradnji centra za pričani smo, da bi s takšnim načinom poslovni coni. Pohvaliti moram delov- rejšim krajanom vrsto aktivnosti. solkanski časopis v barvah. šolske in obšolske dejavnosti – mla- dela, ki smo ga predlagali, to vprašanje no skupino za zelo uspešno delo. Zelo uspešna je bila tudi Komisija Vsako leto izidejo 4 številke časo- dinski hotel ob Soči uspešneje reševali v zadovoljstvo vseh za socialne zadeve. pisa. - dokončanje vzdrževalne in pešpoti krajanov. 3. V pripravi je OPPN za staro jedro Posamezne številke so imele vse- od Kajak centra do Žogice Krajevna skupnost je etažni lastnik Solkana, ki zajema del okoli solkanske 7. Kultura in šport binski poudarek, vezan na določene - sodelovanje pri aktivnostih za celo- dela objekta na Cesti IX. Korpusa 46. cerkve, bivšo trgovino Mercator, Trg V KS Solkan dajemo velik pomen dogodke in aktivnosti. Informiralo se vito delovanje Kajak centra. Lastniki smo tudi objekta na Soški ce- Jožeta Srebrniča in Mizarsko ulico. Na tudi aktivnostim na kulturnem, špor- je o vseh različnih dejavnostih v Sol- sti 29 in 31, kompleksa bivše solkan- osnovi pripravljenega načrta je bila or- tnem in družabnem področju, kar kanu, kar predstavlja vsebinsko urav- Zaključek ske karavle, zemljišča žarnega pokopa- ganizirana širša razprava, da bi lahko veliko prispeva k dogajanjem v kraju. novešenost posredovanih informacij. Zaključujemo štiriletno obdobje lišča, parkirnega prostora za Domom krajani izrazili svoje mnenje. Ponovno Moramo poudariti uspešno delovanje Urednik Mitja Marussig je prosil, da – naš mandat Sveta KS. Delo je bilo KS ter več parcel gozda na Skalnici. poudarjamo vlogo MO Nova Gorica, društev in organizacij v Solkanu. Vsa- ga razrešimo. Tako smo na 6. seji Sve- prežeto s številnimi aktivnostmi, ki Z lastnino odgovorno razpolagamo. saj se od omenjene razprave ni zgodilo ko leto je bil v celoti izveden sprejeti ta KS dne 20. 4. 2011 dobili novega zadevajo življenje in delo prebivalcev Zato smo prostore, ki so primerni za nič novega. program prireditev, kar je zahtevalo urednika Antona Gomiščka. Časopis Solkana. Vloženo je bilo veliko napora uporabo, dali v najem in imamo z na- V pripravi je OPPN za kamnolom. angažiranost komisije in organizator- je Solkancem pomemben vir informi- članov Sveta, komisij, odborov in po- jemniki sklenjene pogodbe. Z MONG V te aktivnosti je vključena tudi KS. jev. ranja. Imajo ga radi in tudi prispevajo sameznikov. Ugotovimo lahko, da smo smo uredili odnos upravljanja Doma To so zelo pomembni dokumenti, od To pa ne bi bilo mogoče brez aktiv- del sredstev za izdajo časopisa. Zato uspeli realizirati zelo veliko postavlje- KS. Naša želja je, da bi MONG prene- katerih bo odvisen razvoj Solkana. Po nega odnosa posameznikov, sponzor- je pomembno tudi v bodoče časopisu nih nalog. Z nekaterimi pa bo potreb- sla lastništvo doma KS ponovno na KS. menjavi vodstva v Salonitu Anhovo so jev in donatorjev. dati vso potrebno pozornost. no nadaljevati, saj se z mandatom ne KS ima sklenjeno pogodbo o stavbni razgovori ponovno stekli in se prema- Ko govorimo o kulturnem delo- zaključijo. pravici za del kompleksa športne cone knili z mrtve točke. vanju v Solkanu ne moremo mimo 10. Turistično društvo Solkan V poročilu smo želeli dati oceno do leta 2041. KS izvaja vzdrževanje Kulturnega društva Slavec Solkan, v Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, dela na posameznih področjih, ki so športnih objektov in investicije. 4. V letu 2013 so bila prizadevanja okviru katerega deluje pevski zbor Sla- da se uspešno delovanje Turističnega bili predmet naše aktivnosti, opozorili Zaključujemo 4-letno obdobje de- krajanov in KS, da se obnovi vrtec Jul- vec. Pomemben je njihov prispevek in društva Solkan odraža pri prireditvah, smo na probleme in ovire s katerimi lovanja Sveta KS od 2010 do 2014. Z ke Pavletič, uresničena. Vrtec je zelo udeležba v posameznih kulturnih do- ki jih organiziramo v KS Solkan. Or- smo se srečevali ter opozorili na aktiv- delovanjem članov Sveta, ki se je sestal lepo urejen, poleg njega pa še Slokar- godkih v Solkanu in širše. ganizirajo pa tudi vse več lastnih pri- nosti, ki jih je potrebno nadaljevati v na 26 rednih sejah, 1 izredni in 18 ko- jeva ulica. V sklopu društva Slavec je najprej reditev, ki zadovoljujejo sodelujoče in prihodnjem obdobju. respondenčnih sejah, delovanjem ko- delovala lutkarska sekcija, v zadnjem obiskovalce. Vse te aktivnosti so podrobneje ob- misij in odborov, pa tudi krajanov pri 5. Investicije: času pa je zelo aktivna dramska sku- delane v letnih programih Sveta, komi- posameznih aktivnostih, lahko rečemo, V obdobju od oktobra 2010 do no- pina. 11. Z zamejci iz Štmavra ves čas zgle- sij in odborov in zapisnikih sej Sveta da smo zelo uspešno zaključili vrsto vembra 2014 smo v KS izvedli nasle- Ker nimamo večnamenske dvora- dno sodelujemo. Poleg informiranja o KS. Ocene aktivnosti in problemi pri nalog, ki smo si jih zastavili v progra- dnje investicije: ne, so določene aktivnosti omejene ali aktivnostih ima pomembno mesto tudi izvajanju pa so v letnih poročilih, zapi- mih dela. Na določenih področjih, ki - pokrili smo kotalkališče na karavli, povezane z velikimi stroški, predvsem udeležba na prireditvah. Pomembno je snikih in drugih dokumentih, ki so na so vezana na odnos MO Nova Gorica zgradili tribune in betonirali okolico pa zahtevajo dodatne aktivnosti, , da izpostaviti pogosto aktivnost z sloven- razpolago v arhivu KS. in državnih organov, pa nismo dosegli kotalkarske plošče se posamezne planirane prireditve iz- skim društvom iz Štmavra. Z Rajon- Poleg obravnavanih področij v po- vseh zastavljenih nalog, posebno tistih - uredili mini vodnjak pred sedežem vedejo. Zato ponovno poudarjamo, da skim svetom Gorica so bile aktivnosti ročilu smo se vsakodnevno srečevali s ne, ki so vezana na zagotovitev materi- KS v Solkanu potrebujemo večjo dvorano v letu 2011 , kasneje pa jih ni bilo več, problematiko in aktivnostmi, ki so jih alnih sredstev za realizacijo programov - sodelovali pri prometni ureditvi Sol- za kulturne prireditve. ker je sosednja država rajonske svete predlagali krajani, jim pomagali reše- in urejanja dokumentacije. kana Vse bolj pa se uspešno vključuje v ukinila. vati ali pa jih usmerjali na poti razre- Za uspešno delo in dosežke KS vsa- - sodelovali pri ureditvi Poti na Breg kulturna dogajanja avla hotela Sabo- Ni zaživelo večje sodelovanje s KS, ševanja. Tudi razreševanja so prav tako ko leto podeljuje priznanje zaslužnim - sodelovali pri ureditvi Slokarjeve uli- tin. ki mejijo na našo KS, čeprav smo več- pomembna, saj razrešuje problem, ki posameznikom in organizacijam. V ce Svoj prispevek je dala ureditev vile krat dali pobudo za sodelovanje. ga ima posamezni krajan. Veliko časa tem mandatnem obdobju smo podelili - sodelovali pri ureditvi Ulice M. Štru- Bartolomei, še večji pa bo dala uredi- V celotnem mandatnem obdobju so nam vzele te aktivnosti in ni nam 14 priznanj KS. kelj tev starega jedra Solkana. je bilo med KS Solkan in predstavniki žal, saj so majhni problemi za človeka Osnova za delo so sprejeti programi - sodelovali pri odkupu zemljišč na Vsako leto smo izvedli vse načrto- Frančiškanskega samostana Sveta Gora zelo veliki. dela Sveta KS, komisij in odborov. Trgu M. A. Plenčiča za potrebe par- vane prireditve. Določene so že tra- in Župnijskega urada Solkan uspešno Po letnih poročilih smo v nekaj toč- Čeprav bomo navedli aktivnosti po kirišč dicionalne in vezane na posamezne delo in sodelovanje, še posebno pri kah opozorili na vprašanja, ki so po posameznih letih želimo v tem delu - sodelovali pri preusmeritvi tovornega dogodke. Dvakrat smo gostili izredno organizaciji koncertov, razstav in na našem mnenju pomembna, če želimo, opozoriti na tista vprašanja, ki so bila prometa iz Solkana uspešen MPZ F. Prešeren iz Skopja in drugih področjih. da se bodo razmere za življenje in delo v ospredju delovanja v celotnem obdo- - preuredili in uredili stavbo na Soški sodelovali s številnimi društvi ter orga- v Solkanu spreminjale na boljše, da bju našega mandata. cesti 31 v Muzejsko zbirko Solkan, nizacijami pri izvedbi številnih kultur- Področja dela, na katerih je nam bo življenje v Solkanu lepo. kjer so našli svoje mesto solkanski nih in športnih prireditev v Solkanu. potrebno nadaljevati aktivnosti in Zato vzemite to kot pomoč novim 1. Okoljevarstvena problematika je mizarji in upam, kmalu tudi zbirka 1. Pohvaliti moram komisijo za priredi- jih vključevati v program dela: članom Sveta pri pripravi vašega pro- pomembno področje aktivnosti s pou- svetovne vojne. Pri tem moram pose- tve. grama dela. darkom na treh področjih – aktivnosti bej pohvaliti društvo RIRD Solkan z 1. Solkanska obvoznica: namestitev Želimo vam veliko uspeha. v povezavi z delovanjem Livarne Go- Jožkom Markičem na čelu. 8. Na športnem področju svojo vlogo protihrupne zaščite na mostu pred Še enkrat velika hvala vsem članom rica, SIA in Kamnolomi ter promet – - sodelovali pri ureditvi pešpoti od Ka- odigravajo društva in klubi, s katerimi predorom in na mostu ob pokopali- Sveta, komisij, društev, sponzorjem in predvsem tovorni. jak centra proti Žogici KS sodeluje pri organiziranju in ude- šču ter sanacija zdrsov zemlje. posameznikom. Z vodstvom Solkanske industrije - sodelovali pri ureditvi otroškega igri- ležbi na prireditvah kot so razni po- 2. Prometna ureditev v Solkanu: na- Vsi ste veliko prispevali, da je Sol- apna, Kamnolomi ter lastnikom Salo- šča za spomenikom hodi ali Soška regata itd. Pomembno daljnje izvajanje sprejetega progra- kan v tem času naredil korak naprej. nit Anhovo smo v celotnem obdobju - sodelovali pri ureditvi otroškega igri- vlogo pri tem ima tudi športna dejav- ma ureditve prometa v Solkanu po Jožef Leban imeli več razgovorov in aktivnosti Ko- šča v parku ob vrtcu J. Pavletič nost v okviru Društva upokojencev sprejetih strokovnih podlagah. predsednik sveta KS Solkan 2010-2014 4 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Krajše in daljše Eko dan ob Soči Cvetje vojaku na grob In Memoriam

JULIJ SREBRNIČ

Sivi in deževni novembrski dan Že tretje leto zapored je bil tudi le- rokavicami in vrečkami sprehodili po nam je prinesel žalostno vest, da nas tos v Solkanu organiziran Eko dan ob novi poti od Solkanskega jeza do žele- je v svojem oseminosemdesetem letu Soči. Poleg KS Solkan in Kajak centra zniškega mostu in pobrali smeti. Proti zapustil dr. Julij Srebrnič. V sredo, 19. Solkan so tokrat v akciji sodelovali še nadaljnjemu napačnemu ravnanju so novembra 2014, pa je Solkan obsija- Inštitut za varovanje naravne dedišči- porisali lesene table, ki se bojo z novo lo sonce in v velikem številu smo se ne Lutra, Goriška lokalna energetska sezono obesile na drevesa in opozarja- zbrali, da bi se na solkanskem poko- agencija GOLEA, Osnovna šola Ivana le sprehajalce in kopalce na brezčasno V nedeljo, 26. oktobra ob 11. uri na pališču spoštljivo poklonili spominu Roba, Univerza v Novi Gorici, Zveza sodelovanje z naravo. vojaških pokopališčih iz 1. sv. vojne na sokrajana, plemenitega zdravnika prijateljev mladine Nova Gorica in Organizatorji opažajo, da se je v od Trente do Krasa, so na pobudo in dragocenega prijatelja ter izrazili Triglavski narodni park. Obseg akcije treh letih smetenje bregov reke Soče Goričank-sekcije mestnih žena Nove sožalje njegovi družini. Mašno dari- je bil večji, namen pa je ostal enak: zmanjšalo, zato upajo, da se bo priho- Gorice, položili vence na grobove vo- tev za blagega pokojnika je opravil povečati število ekološko ozaveščenih dnje leto EKO dneva udeležilo še več jakov, ki so umrli v tej krvavi vojni. solkanski župnik gospod Jožko Bric, ljudi. otrok in mladih, saj lahko le ljudje s Brez posebno velikih komemorativ- o liku zdravnika in cenjenega kolega Na stojnicah ob Kajak centru so se ekološkim delovanjem poskrbijo za nih slovesnosti, le v tihem spoštljivem pa je spregovoril dr. Bogdan Gregor- mladi lahko poučili o pomembnosti ohranjanje čiste narave za prihodnje spominu, je Vida Škrlj, članica sekcije čič, predstojnik Očesnega oddelka izkoriščanja naravnih virov energije, generacije. Opozarjajo pa na problem Goričank, položila venec na vojaškem šempetrske Splošne bolnišnice Dr. recikliranju smeti in skrbi za naravo. prostega izliva kanalizacije v reko pokopališču v Solkanu, kjer so prete- Franc Derganc, ki je med drugim de- Ker človeka definirajo dejanja in ne Sočo, ki zahteva rešitve na višji ravni. žno pokopani vojaki madžarske naro- jal: »Dr. Srebrnič je bil ključna oseba besede so mladi zavihali rokave in se z Nika Šuligoj dnosti. V svojem kratkem nagovoru v razvoju oftalmologije na Severnem je opozorila na nesmiselnost vojne, Primorskem; bil je prvi v Sloveniji iz- na bolečino mater, ki so izgubile svo- šolani oftalmolog na našem območju. je sinove in zaključila z željo, da se ti Že leta 1963 je pričel z rednim de- žalostni dogodki ne bi nikoli več po- lom v ambulanti zdravstvenega doma novili. v Solkanu, v letu 1965 pa je zaživel V mestni občini Nova Gorica je Dru- očesni oddelek v začasnem objek- štvo Soška fronta zabeležilo 31 krajev, katerimi je bilo veliko fantov in mož tu ob šempetrski bolnišnici, od leta kjer je pokopanih 19 122 tisoč žrtev, v slovenske narodnosti. 1976 dalje in še danes pa oddelek de- glavnem avstro-ogrskih vojakov, med (DK) luje v stari bolnišnici. Od prvega dne in vse od svoje upokojitve je oddelek vodil dr. Julij Srebrnič. Skupaj s ko- legi je razvil šempetrsko šolo očesne mikrokirurgije, za katero je bila zna- Martinova furenga v Solkanu čilna eleganca in prefinjenost, ki sta vedno krasili dr. Srebrniča kot oseb- nost.« Dr. Gregorčič je še dodal, da je bil kolega zdravnik specialist tudi po upokojitvi še dolgo aktiven v stroki. Skupaj z drugimi upokojenimi kolegi se je sredi devetdesetih let ob menjavi generacije odzval prošnji za pomoč in enkrat tedensko prihajal pomagat mladim kolegom. »Rad je prihajal na oddelek, včasih le na prijazen klepet, in se veselil napredka našega oddelka. Nemalokrat ni mogel skriti solz sre- če. Tudi ko je sam potreboval poseg oftalmologa je pomoč poiskal pri nas, na kar smo bili še posebej ponosni.« Dr. Gregorčič se je v svoji sklepni be- sedi, v imenu Splošne bolnišnice Dr. Franc Derganc, očesnega oddelka, očesne klinike in Združenja oftalmo- logov Slovenije še enkrat zahvalil za velik prispevek dr. Srebrniča k razvo- ju stroke in poudaril, »da brez njega oftalmologija na Goriškem ne bi bila to, kar danes pomeni v slovenskem in tudi v svetovnem prostoru«. Sonce je v jesenskih odtenkih še barvalo pobočja Sabotina, Svete Gore in Sv. Katarine, ko smo se poslovili od prijatelja, ljubitelja vsega lepega in dobrega, prijaznega sokrajana, ki je zvesto spremljal utrip svojega Sol- kana in poleg razvoja v lastni stroki sledil tudi dosežkom v naši umetno- sti in kulturi; kot nekdanji tenorist v Akademskem zboru primorskih študentov Vinko Vodopivec pa je še posebej rad prisluhnil lepemu petju... Zapustil nas je, ostajajo pa nam lepi Najprej so godci zaigrali, potem je sledila pokušina novega vina, seveda brez klobas tudi in žlahtni spomini. ni šlo. (Foto: Branko Belingar) Alenka Saksida 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 5 Krajše in daljše Obnovljeno spominsko obeležje Kaj se dogaja na Mostovni?

Mostovne je priljubljena destinacija stage« dogodkih. Poleg tujih priznanih lokalne mladine, glas o dobrih »žurih« tujih skupin kot so Canibal corpse, Lag- pa je razširjen po vsej Sloveniji in tudi v wagon, Samael, Unida, Suisidal tenden- bližnji Italiji. Kaj pa se tam pravzaprav si, Hatebreed, Deicide, Dubioza kolek- dogaja? tiv, Edo Majka in drugih, so na velikem Prostorske kapacitete velike indu- odru zasedale tudi slovenske skupine strijske hale ponujajo razvoj in obstoj Zmelkoov, Siddartha, Elvis Jackson, ne le glasbene, temveč celotne alterna- Scuffy dogs, Lačni Franz,... V priho- tive kulturne scene na Goriškem. Pod dnjem letu lahko pričakujemo veliko okriljem osemletnega direktorja Edvin zanimivih dogodkov za vse generacije, Pozderoviča mlade ekipe razvijajo svoje med drugim tudi koncert Nece Falk. tehnične sposobnosti, kreativne ideje in Več informacij o programu Mostovne organizatorske veščine. lahko spremljate na internetni strani V Galeriji TIR Mostovna ponujajo www.mostovna.com obiskovalcem razstave likovnih, foto- Nika Š. grafskih, kiparskih, modnih in drugih ustvarjalcev. Oktober je bila na ogled Napovednik Galerija TIR Mostovna fotografska raztava Studiocapsule »Se- 2015: arching for Kakula, novembra razstava 8.1. - 31.1. Nežka Zamar - Majhne 11. oktobra smo se sorodniki, potomci 8 bratov in sester Josipa Gabrijelčiča, ki je bil pokopan na Sveti gori 1909, zbrali slik Maje Polanec, trenutno pa si lahko razlike v začetnih pogojih ali potencial ob njegovem grobu, da mu postavimo spominsko obeležje, saj je bil izvirni nagrobni spomenik med 1.vojno porušen. ogledate fotografsko razstavo Roberta jutranje kave (slikarska razstava) Bilo nas je pa blizu 200. Bogoslužje je obogatil solkanski cerkveni pevski zbor, ki je (zelo lepo!!!) pel latinsko mašo. Battistona »Mental Borders". 5.2. - 28.2. Nina Bric in Gregor Baloga Ester Kralj V mali hali so organizirani večeri slo- - Lepus mundi (slikarska razstava) venske Stand-up komedije in gledališke 5.3. - 28.3. Roberta Busechian - Kiber- igre. Že tretje leto poteka tečaj gledali- netski Raj 0.1 (zvočna razstava) ške improvizacije skupine Đenny. Ta po- 2.4. - 25.4. Društvo delikatesa leg improvizacijskih večerov, vsako leto 30.4. - 23.5. Maša Gala Še ena uspešna sezona pripravi igro za otroke za pustovanje in 28.5. - 20.6. Prizadeto območje noč čarovnic. 25.6. - 28.7. Suzana Švent (slikarska Kajak kluba Soške elektrarne Ob vikendih se zidovi Mostovne za- razstava) tresejo ob zvokih punka, metala, hipho- Ogledi razstav so mogoči vsak če- Kajak klub soške elektrarne je tudi pa, rocka, bluesa, elektronske glasbe in trtek 17.00-19.00 in ob vikendih za letos zapolnil urnik solkanske kajaka- še in še. Neuveljavljene skupine imajo obiskovalce razpisanih dogodkov od ške proge. Gostili so državno prven- možnost preboja iz »garaže« na »Open 21.00-23.00. stvo v kajak sprintu na mirnih vodah (Most na Soči), EURO CUP evropsko prvenstvo v raftingu (Solkan), ICF svetovne serije v kajak-slalom, držav- Mostovna halloween no prvenstvo v kajak-spustu, mladin- sko državno prvenstvo v kajak-sla- Wonderland ekipa je že četrto leto sale pod razbitinami piratske ladje, lomu, ECA Junior Cup in slovenski zapored za noč čarovnic veliko dvo- med hobotnicami, kiti, meduzami in pokal mlajše kategorije v kajak-slalo- rano Mostovne spremenila v srhljivi morskimi deklicami, v elektronskih mu. Pomembnejši tekmi sta bili med- podvodni svet. Popoldan je skupina ritmih slovenskih DJ-jev: DJ Alila, narodna članska tekma IFC ranking, improvizacijske igre Đenny zaigrala DJ PlankTona, DJ Nova deViatorja z udeležbo tekmovalcev svetovnega otrokom igro Začarana ladja. Zve- in DJ Lookasa. Le kaj bodo pripra- pokala in ECA junior cup za mlade čer so izvirne grozljive maske ple- vili za pusta? tekmovalce. Poleg tekmovanj so KKSE dogaja- nje ob Soči popestrili s serijo različnih dogodkov. Sezona se je marca začela z Oviratlonom za otroke. V juniju se je odvijal Soča fest, ki je namenjen pred- stavitvi športov ob Soči. Tudi letos so ponudili izposojo kajakov, ekipa WBLC je predstavila wakebording, po klancu pa so se spuščali z longboardi. Soča fest je gostil slovenski pokal v SUP-u (stand up paddeling). Prav tako v juniju se je mednarodnega kolesar- skega spinning maratona, ki poteka na strehi kajak kluba, udeležilo preko 100 ljudi. V septembru so se mladi lahko udeležili EKO dneva, oktobra pa se je v Perli praznovalo Dan Soče s predstavitvijo dejavnosti v Posočju. Septembra se je odvijala tudi tradicio- nalna Soška regata. V kajak klubu so posebej zadovo- ljeni z uspešno izpeljanim tečajem reševalca iz divje vode, ki se je odvijal od marca do junija, saj se ga je ude- ležilo in uspešno zaključilo rekordno število ljudi. Nika Šuligoj PRAVLJICLEE TOOBS 2T0A1J5AJO,LE VERJETI JE TREBA VANJE.

NAJ VAS V PRAVLJIČNI SVET POPELJE IN 6 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 HURVAESLNAI Č KI EVRA ŠDEE SLKIMRI TMEO ŽJEOL JPER . AVLJICO Z VAMI Krajše in daljše VAŠA CVETLIČARNA »POD KOLONCAM I. .« Obletnice v letu 2015 Jota z vonjem po smodniku

se je spremenila tudi rapalska meja, postavljena leta 1920. K spremembi meje je odločilno doprinesel parti- zanski narodnoosvobodilni boj in njegovo sodelovanje v zavezniškem protinacističnem taboru. Solkan je 15. septembra 1947 postal sestavni del jugoslovanske države in Ljud- ske republike Slovenije, potem ko je prenehala italijanska suverenost in s koncem vojnePRA tudiVLJICE začasna OBS okupacijTAJA-JO, ska oblast NemčijeLE VER (1943-1945)JETI JE TREB terA VANJE. anglo-ameriškeNA J V zavezniškeAS LETO 2015 vojaške V uprave (1945-1947).PRAVLJIČNI SVET POPELJE IN URESNIČI VAŠE SKRITE ŽELJE. 3. Pred šestdesetimi leti. 20. avgusta 1955 je bil podpisan videmski spora- zum o maloobmejnem prometu med Kralj Karel I med obiskom soške fronte. Skrajno levo general Svetozar Bororojević von Italijo in Jugoslavijo. Podpis je sledil Bojna, Raportira Feldmarschalleutnant Alfred Edler von Schenk. VAŠA CVETLIČARNA »POD KOLONCAMI« rešitvi »tržaškega vprašanja«,HV karALA je KER DELIM MOJO PRAVLJICO Z VAMI. omogočil londonski memorandum 1. Pred sto leti. 26. aprila 1915 je vljen, ker so ZDA želele upoštevati (5. oktober 1954). Videmski spora- kraljevina Italija z antantnimi silami, južnoslovanske ozemeljske zahteve, a zum je začel novo poglavje v italijan- Vojaki in medicinske sestre 1. svetovne vojne strežejo joto z državami Velike Britanije, Francije je vendar odločilno vplival na potek sko-jugoslovanskih odnosih in podrl in Rusije, podpisala tajni sporazum, državne meje med Italijo in državo »berlinski zid« na zahodni meji Slo- Ob 100. obletnici 1. Svetovne vojne, so se v Ošteriji Žogica odločili čez poletja imenovan londonski pakt. S pod- Kraljevino SHS na podlagi Rapalske venije in Jugoslavije. Solkan je tako od 2014-2018 kot opomin na grozote,gostom kuhinjo predstaviti malo druga- pisom se je Italija zavezala, da bo v pogodbe (1920). Ta mednarodni akt mogel obuditi vezi, ki so ga stoletja če. V vojaškem »bunkerju«, kjer sedi vojak in ob gromenju bombnega napada, roku enega meseca napovedala vojno je Italiji prisodil tretjino slovenskega povezovale z Gorico in te vezi prila- vojaški kuhar, oficirji in medicinke sestre strežejo skupinam kosilo. centralnim silam (Nemčija, Avstro- etničnega ozemlja, ki ga je, zlasti z goditi spremembam časa. Nika Š. Ogrska in njuni zavezniki). Za vstop nastopom fašizma (1922), upravlja- PRAVLJICE OBSTAJAJO, LE VERJETI JE TREBA VANJE v vojno pa bi Italija v primeru zma- la z močnim nacionalističnim priti- 4. Pred štiridesetimi leti. 10. novem- ge pridobila naslednja ozemlja: Trst, skom. Takrat je tudi Solkan postal del bra 1975 so bili v italijanskem mestu NAJ VAS LETO 2015 V PRAVLJIČNI SVET POPELJE Trident, Gorico, Istro, protektorat italijanske kraljevine, kar je formalno Osimo podpisani sporazumi, z njimi IN URESNIČI VAŠE SKRITE ŽELJE nad Albanijo, pristanišče Vlorö v ostal do 15. septembra 1947. je bila dokončno določena državna VAŠA CVETLIČARNA »POD KOLONCAMI« Albaniji, Dodekanešlke otoke, Zdar, meja med Italijo in Jugoslavijo. Po- HVALA KER DELIM MOJO PRAVLJICO Z VAMI. dele Dalmacije in del ozemlja afro- 2. Pred sedemdesetimi leti. S kapi- stavili so tudi nove temelje, zlasti go- azijskih nemških kolonij. Italija je 23. tulacijo Nemčije (8./9. 5. 1945) in spodarskega sodelovanja med obema maja 1915 napovedala vojno Avstro- Japonske (2. 9. 1945) se je končala državama. Uveljavljanje in uresniče- Ogrski. Posočje se je s tem spremeni- druga svetovna vojna. Prinesla je ve- vanje sporazumov je ob vsem dru- PRAVLJICE OBSTAJAJO, PRAVLJICE OBSTAJAJO, LE VERJETI JE TREBA VANJE. lo v bojno polje in v vojna dogajanja liko sprememb, tudi menjavo držav- gem spremenilo zlasti urbanistično LE VERJETI JE TREBA VANJE. NAJ VAS LETO 2015 V PRAVLJIČNI SVET POPELJE je neposredno vpleten tudi Solkan. nih meja. Na podlagi določil mirove podobo severnega dela Solkana. NAJ VAS LETO 2015 V PRAVLJIČNI SVET IN URESNIČI VAŠE SKRITE ŽELJE. Londonski pakt ni bil povsem uvelja- pogodbe z Italijo (10. februar 1947) Branko Marušič POPELJE IN URESNIČI VAŠE SKRITE ŽELJE. VAŠA CVETLIČARNA »POD KOLONCAMI« HVALA KER DELIM MOJO PRAVLJICO Z VAMI. VAŠA CVETLIČARNA »POD KOLONCAMI« Fotografska razstava Drevo življenja HVALA KER DELIM MOJO PRAVLJICO Z VAMI.

zi njegove oči, njegovo perspektivo in zgodbo, ki jo sam pripoveduje. Fototerapija na osnovni šoli Koza- ra deluje že tretje leto, pod okriljem fundacije Silvana Furlana, za njimi pa je že kar nekaj uspešnih razstav. Na otvoritev pa tokrat nadebudni fotografi niso prišli sami, pridružili so se jim sošolci, ki so z mentori- cami dogodek popestrili s pesmijo, glasbo, skečem in za konec pravo kmečko veselico kar zunaj na cesti, saj je bila mizarska delavnica pre- majhna za vse.

Rezbarsko, intarzijsko in resta- vratorsko društvo Solkan se zahva- ljuje razstavljalcem, njihovim so- PRAVLJICE OBSTAJAJO, LE VERJETI JE TREBA VANJE. šolcem in mentoricam, Aniti Zelić, NAJ VAS LETO 2015 V PRAVLJIČNI SVET POPELJE ravnatelju osnovne šole Kozara Ed- IN URESNIČI VAŠE SKRITE ŽELJE. Vse se je začelo z željo Mirana ustvarjalno tehniko v procesu psiho- vardu Vrabiču in seveda vsem, ki ste VAŠA CVETLIČARNA »POD KOLONCAMI« Brumata, podariti fotoaparat neko- socialne pomoči, njen cilj pa ni do- se dogodka udeležili. HVALA KER DELIM MOJO PRAVLJICO Z VAMI. mu, ki ga zares potrebuje. Obdaro- vršena umetniška stvaritev, temveč Jožef Markič, predsednik RIRDS- val je učence osnovne šole Kozara v osebnostna integracija in samo-razi- a, je poudaril, da si lepše prve raz- Novi Gorici, ki obiskujejo fototera- skovanje, saj spodbuja simbolično in stave v teh prostorih ne bi mogli že- pijo. metaforično komunikacijo, tako, da leti. Zato vas v našo sredino vabimo Tam se mu je porodila nova ideja otrok, ki ni spreten v besednem iz- vse sobote in nedelje v decembru, o foto-razstavi. Zamisel sta uresniči- ražanju, lahko opiše svojo realnost. med 10.00 in 12.00 uro, ob tej in Solkanska sapica prinaša la z Jožkom Markičem in učence ter Omogoča nam, da spoznamo svet naslednji razstavi. mentorico Anito Zelić, povabila, da otroka s posebnimi potrebami sko- Ljubomira Bevc nov pridih v svet lepote in zdravja. svoja dela predstavijo v prostorih Naj vas kolektiv Hiše Lepote Merci »Stare solkanske mizarske delavni- pospremi v zdravju prijazno novo leto. ce«, v Solkanu ob pokopališču. Razstavo spremlja prodajna razstava NAKITA IN OKRASNIH Na temo »Drevo življenja« so na- PREDMETOV iz fimo mase in gline ustvarjalke Tadeje Štanta Mozetič. stale fotografije, ki lahko nastanejo V drugi polovici decembra pa naš član Miran Brumat pripravlja razsta- le, ko drevo gledaš s srcem. Na da- vo STARE SOLKANSKE VEDUTE. Slike v reliefni tehniki predstavlja- našnji otvoritvi so nam predstavili jo vedute solkanskih zanimivosti pred stoletjem, v času preloma stoletja svoje videnje dreves, svoja čustva, in v času prve svetovne vojne. Nekatere upodobitve takratnega časa so ki so se jim ob tem porodila in ra- zanimivo prikazane s pomočjo sodobnih video grafičnih tehnik. zložili, kako je, ko drevo objameš. Mentorica Anita Zelić, pionirka na Razstave si lahko ogledate do 6. januarja 2015, vse sobote in nedelje področju fototerapije, nam je pove- od 10.00 do 12.00 ure. dala, da je fototerapija umetnostna terapija, ki fotografijo uporablja kot 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 7 Kaj kopljejo Drago Gravnar je že več kot po solkanskih ulicah pol stoletja pri Oddihu

Solkanci sprašujejo, kaj se dogaja z preden so urejeni vsi odnosi z ske gostilne v Solkanu, in seveda tudi Med pogovorom pijeva vodo: je iz nedokončano Ulico Milojke Štrukelj zaključevanjem del, financiranih z najdaljšo tradicijo hišnih receptov, domačega izvira, povem brez klora, in in kaj so v drugi polovici novembra iz evropskih sredstev. Zagotavljajo med katere poleg že omenjene krače po oceni poznavalcev ena najboljših v kopali po Cesti IX. Korpusa. nam, da so ustrezni akti v zaključni sodi tudi prav posebna cvrto-pečena Sloveniji. Potem omeni, da je njegov Na podlagi poizvedb na Javnem fazi, tako da lahko pričakujemo novo palačinka. Pa tudi s pohanjem so bili vinograd, urejen za gostilno, najbolj podjetju Vodovodi in Kanalizacija, podobo urejene ulice in zahodnega prijetna popestritev gostilniške po- zahoden v Vipavski dolini. Posebno ki je naročnik teh del povzemamo pločnika najkasneje do konca januarja nudbe, ki je slonela bolj na mineštrah je ponosen na chardonnay: svež veter, naslednjo informacijo: prihodnje leto. in pečenkah. Nekaj prašičev so redili ki brije po Soški dolini, značilnostim V okviru projekta izgradnje nove V okviru istega projekta je bilo treba doma, večji del mesa pa je bilo potreb- tega vina lahko celo bolj koristi kot čistilne naprave za Novo Gorico, tudi deloma sanirati kanalizacijo po no kupiti in s krajevnimi mesnicami škodi, je prepričan Drago, ki je član Solkan, Šempeter, Vrtojbo, Miren Cesti IX. Korpusa. Dela so se nanašala so bili v tako dobrih odnosih, da jim slovenskega reda vinskih vitezov. in Orehovlje (gradi se na spodnjem na preureditev dveh razbremenilnikov, svinjskih krač in perutnine ni nikoli »Vino moramo predvsem spoštovati,« robu Vrtojbe) je treba obnoviti ali na enega v krožišču z Vojkovo, drugega zmanjkalo, drugo pa je bilo včasih po- navrže in pove, da vitezi skrbijo za novo zgraditi tudi vso kanalizacijo pa pred odcepom ulice Klanec. trebno kupiti na zalogo takrat, ko je širjenje vinske kulture. Na hitro doda, v navedenih naseljih. Vsi ti posegi Razbremenilniki so potrebni zato, ker bilo v trgovinah ali skladiščih. da je pokojni Zvonimir Simčič pripa- skupaj s čistilno napravo so vredni imamo na našem območju mešano Drago je z datumi natančen. Spo- dal panononsko-gradiščanskemu redu skoraj 50 milijonov evrov, ki so v kanalizacijo, fekalne in meteorne vode minja se prvega večjega navala itali- vitezov vina, tako da bi v Solkanu lah- večjem delu zagotovljeni iz evropskih se zbirajo v istih kanalih. Ker pa je ob janskih gostov, ki je sledil sprostitvi ko naredili viteški turnir! sredstev, deloma iz državnih, le v dežju lahko meteornih voda preveč, prehodov meje s prepustnicami. Prej Drago je prepričan, da se še vedno manjšem delu pa iz sredstev občin je treba urediti razbremenilnike, v štirje prehodi na mesece so postali ne- splača sloneti na izročilu babičine ku- Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba in katerih se iz prepolne cevi odvečna, omejeni, prej so zamejci prihajali bolj hinje, čeprav je potrebno v pripravi Miren – Kostanjevica. v glavnem meteorna voda, preliva v Gostišče Oddih je v spominu da- ali manj po nakupe med tednom, od in še zlasti postavitvi jedi na krožnik Na območju Solkana je bil drugo cev in po njej v najbližji potok, našnje že bolj zrele generacije zapisa- takrat dalje pa so pogosteje zavili tudi upoštevati nove trende. Sem ter tja pa najzahtevnejši poseg celovita prenova v našem primeru iz razbremenilnika v no kot tisto, kamor so te starši peljali v gostilne. Oddihova ponudba jim je si je dobro kaj novega domisliti. Kat kanalizacije v Ulici Milojke Štrukelj, krožišču v meteorni kanal v Vojkovi na pašareto in pohanega piščanca, ustrezala: domače testenine in krom- izvirna hišna recepta omeni še bolonj- ki bo med drugim odpravila tudi ulici, iz gornjega razbremenilnika ko smo se vračali z romanja na Sveto pirjevi njoki, mineštre, divjačina in si- ski in parmski zrezek, ki imata tako stare probleme zalivanja kleti hiš na pa v meteorni kanal po Klancu. S goro, ki je bilo seveda obvezno peš, ceršnji mesni izbor so bili dobra vaba ime, kar so ju navdihnile sestavine, spodnjem delu ulice. Kanalizacija sanacijo razbremenilnikov so dvignili ali s krajšega potepanja po pobočjih za nedeljske izletnike in obiskovalce značilne za te kraje. je bila zaključena že pred časom, prag preliva, tako da se preliva le zelo Kekca, ki se je zaključilo z vrnitvijo v med delavnikom. Gostilno so zato »Ne spreminjajo se samo prehram- ni pa še končana ureditev gornjega razredčena voda, vgrajene pa so bile Solkan čez Kramarco in stoječim po- Gravnarjevi postopoma povečevali, bene navade, ampak sploh način ži- ustroja ulice. Razlogi za to so povsem tudi rešetke, ki preprečujejo večjim stankom za šankom. Ker bi naju z no- uredili zunanje plesišče, po septem- vljenja,« pove Drago čisto resnico. birokratski, vsa opravljena dela so trdim delcem, da bi prišli v meteorni notom v tem primeru doma že čakala bru 1973, ko je Drago prevzel vajeti Gostje so nekdaj prihajali peš, danes financirana iz sredstev projekta za odvodnik. S tem je zagotovljeno večerja, sem le poželjivo gledal števil- v svoje roke, so zgradili še nadstropje se pripeljejo. Nekdaj so rekreativci čistilno napravo, zahodno polovico bistveno zmanjšanje onesnaženosti ne goste, ki so se mastili s svinjskimi s prenočišči: gostilna je tako postala tekali po gozdu in se vozili po cesti, ulice pa mora financirati Mestna vode, ki v končni fazi konča v Soči. kračami, paradnim konjem kuharic gostišče. danes tečejo po asfaltu in z motorji občina, teh del pa ni mogoče začeti T.V. na Sklaniški cesti. Tudi sam bi se... V Priprava jedi iz divjačine in sploh divjajo po stezah in gozdnih poteh. kasnejših letih so se tam vrstile poro- lov ima pri Gravnarjevih častno me- Nekdaj smo gradili prihodnost, danes ke in razna slavja, uredili so plesišče z sto. Trofej sicer ne razkazujejo go- odkrivamo preteklost. Kar za gostilno živo glasbo, tudi valete ob zaključku stom, njih raje razveselijo s kakim na Skalniški cesti sploh ni slabo, saj osemletke smo imeli pri Oddihu. In golažem, ko pa začne Drago govoriti se pri Oddihu vstavljajo obiskovalci Utrinek s komemoracije naši otroci tudi. Doslej najlepšo oble- o puškah in lovskih dogodivščinah, se bojišč prve, pa tudi druge svetovne tnico zaključka osnovne šole smo tudi mu v očeh kar zabliska. In kot anek- vojne. »Preseneča me število Rusov imeli tam, vsaj od tistih, ki se jih spo- doto pove, da je svojega največjega, oziroma prebivalcev nekdanjih sov- minjam in na katerih sem bil. 110 kg težkega merjasca, ubil kar na jetskih republik, ki se prihajajo po- Navade gostov so se spremenile, parkirišču gostišča, kamor je večji trop kloniti njihovim padlim med drugo pravi Drago Gravnar, letnik 1952. ščetinarjev prihajal rabutati jabolka. svetovno vojno. V zadnjih letih se mi Ko je njegov oče 27. aprila 1962 nje- Kasneje mi pokaže izjemno ostrostrel- zdi, da je največ pozornosti deležen gov oče kupil gostilno, znano kot Pri no lovsko puško, ki jo je naredil Jo- azerbajdžanski narodni heroj Mehdi Atetu in ki je imela tradicijo od leta seph Just iz Borovelj, in ki obstaja v Huseynzadeh – Mihajlo, pokopan v 1896, je bil torej Drago še otrok, ven- vsega treh primerkih. »Orožar Just je Čepovanu. Sicer pa se tu ustavljajo dar je že od malih nog pomagal za rad zahajal k nam v gostilno in več- obiskovalci s celega sveta,« zaključi. pultom. Mati je bila izučena kuharica, krat šel z očetom v lovišče. Enkrat je Zdaj še vedno po malem okreva po ki je pred tem delala v Parku, oče se omenil, da bo delal puško za maršala težki bolezni in se utrudi prej, kot je je ukvarjal s furmanstvom, ko pa so Tita. Beseda je dala besedo in oče se je bil vajen, toda to starega garača ne konjske vprege vse bolj nadomeščali dogovoril, da naredi še eno zanj, tre- vrže s tira. »Še bom šel na lov,« odloč- tovornjaki, je ostal brez dela. Tako tjo pa je Jospeh obdržal zase. Ta pu- no pove, ko z vso pozornostjo spra- sta se odločila, da se poskusita v go- ška je verjetno najdražji predmet, ki vlja lovske puške na varno. stinstvu. Danes se lahko pri Oddihu ga imamo v hiši,« mi pove eno lovsko, pohvalijo z najdaljšim stažem družin- ki pa drži do zadnje besede. Toni Gomišček

Na tradicionalni komemoraciji padlim se jim je z nagovorom poklonil Radovan Grapulin, ki je poudaril, da je takratni rod videl podobo sveta, ki je bil dosegljiv. In za to podobo se je bilo vredno boriti in žrtvovati tudi tisto najbolj dragoceno - življenje. Danes pa se zdi, da nam podoba novega sveta ni več jasna, kar pa ne sme biti izgovor, da ne bi imeli poguma in volje spreminjati takšnega sveta. 8 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Krajše in daljše Narasla Soča Test v prepoznavanju besed Nagradni test - Solkanski izrazi Knjižne besede Ker smo že zakoračili v zimo, si rešitve balinjéra lahko preganjate dolge večere z Solkanski izrazi Knjižne besede bandár brskanjem po Malem solkanskem 1 bi~ár domači klavec b]r{tulín besednjaku ( 81. št. Solkanskega 2 buláda bahač bi{~áda časopisa) ali po Solkanskem mi- bí`ulje zarskem in kmečkem besednjaku 3 ~}mpar levičar bokét (Soukan an Sukenci u sukenščini), 4 f]r{~álca kresnička kjer boste našli vse besede. cíngula 5 gús]nt ziniti Pa uspešno! gospodí~]nc]ə 6 gúzn] naramnice gu}r]ə 7 káculje akacija Pripis 8 kalandíndja bambus ícast Solkanske besede se še vedno zbirajo. 9 k]rcút zajemalka konín~č Zadnji čas smo se spomnili nekaterih 10 kór~ki ciklame mezát besed, ki jih doslejšnji besednjaki še me(])`ílka niso zabeležili. 11 m]d]rjólca beli vratič tújca 12 ognjénca vročina ka{etín bú{a – krava 13 p]rj}v]nca perilnik k]rj}nca d}nca – dolgovezna zgodba 14 pi~ulát puran kóce kalajbéz – zanemarjen človek 15 piskálc] trobentice lú{tranje obúblan – pijan 16 {pérla urni kazalec pasá~ oplájhan – ponižan, razkrinkan 17 {u}ba ustnica pa{amán p]camu}tnjek – zavlačevalec pri 18 vidu}ni stiskalnica {aju}n delu (megla) 19 `lavadu}r zalivalnik poklafú~en – potrt {kabél 20 `varcét golaž t] gl}da múkul – izraz, ko kdo trom}rji jezno zavrne izpolnitev ukaza vede(])rjúl Prispele so tri rešitve. Srečna izžrebanka je Ana Kobal. Nagradni víntula Veseli bomo, če boste še ne zaharéjen zabeležene besede posredovali na bon bo prejela po pošti. Gospe Ani `]tj}v]nca e-naslov: [email protected] želimo veliko ugodja pri pokušnji Obilno deževje je tudi letošnjo jesen botrovalo dvigu gladine Soče krepko preko `igulár ali oddali na Krajevno skupnost specialitet s plošče Preval in družbi, parapeta. (Foto: MP) `órh v kuverti s pripisom: solkanščina ki si jo bo izbrala za to priložnost. `uramán (kv) Uredništvo Seznam jaslic 2014/ 2015

Kot že vrsto let je tudi letos Turi- različnih materialov: les, tekstil, glina stično društvo Solkan v sodelovanju semena, čipke steklo…. Škabrijelska srečanja s KS Solkan in Frančiškanskim samo- Nahajajo se v izložbenih oknih stanom na Sveti Gori postavilo jasli- podjetij, na okenskih policah in v par- ce po Solkanu. Jaslice so narejene iz kih krajanov.

1. CAFE BAR , MEMEDI ABDULA Trg J. Srebrniča 6 2. CVETLIČARNA KAVDIJ JAKONČIČ Soška c. 8 3. CVETLIČARNA ANITA c. IX. Korpus 86 4. CVETLIČARNA POD KOLONCAMI Soška c. 29 5. DANILO ČADEŽ Soška c. 1 6. FOTO ATELJE PAVŠIČ ZAVADLAV Ob parku 1 7. FRANKO JUG Ščedne 5 8. FRIZERSKI SALON JASMINA Trg j. Srebrniča 1 9. BORIS UGRIN ,GLAS D.o.o. c. IX. Korpus 2, 10. GOSTILNA PIZZERIJA ZVEZDA c. IX. Korpus 65 11. GOSTILNA PRI MIKIJU Prvomajska 122 12. GOSTILNAA NA PREVALU- IZTOK SIMONČIČ Skalniška c. 14 c 13. HERBALISE, PREDSTAVNIŠTVO Trg. J. Srebrniča 4 14. HOTEL SABOTIN c. IX. Korpus 35 15. INVINOVERITAS. SI c. IX. Korpus 29 16. JOŽICA BREZIGAR Soška c. 14 A 17. KAVARNA PIZZERIJA SOČA ,KOKOL OLGA Trg J. Srebrniča 10 18. LEKARNA SOLKAN Soška c. 1 A 19. LES 33 TRGOVINA c. IX. Korpus 55 20. LOTOS, KNJIGOVODSKI SERVIS c. IX. Korpus 100 21. MARTA ZAVRTANIK Trg J. Srebrniča 2 A 22. MESNICA DAMJAN KOVAČIČ c. IX. Korpus 18 23. MESNICA DELIKATESA CIJAN-SEMOLIČ Med ogradami 3 24. GOSTIŠČE ODDIH Skalniška c. 10 25. OLGA SREBRNIČ Za Spomenikom 17 26. PEKARNA KUKAJ Trg J. Srebrniča 5 27. PIANO BAR ARENA Milojke Štrukelj 8 28. RESTAVRACIJA PRIMULA Soška c. 40 29. SOLKANSKA KLET RESTAVRACIJA PIZZERIJA Trg. J. Srebrniča 7 30. ŠIVILJSTVO BARBARA MILADIČ Soška c. 6 31. TANJA MATJAŽ Soška c. 18 32. TRAJANKA STOJANOVA c. IX. Korpus 50 33. TRGOVINA STEGAS MILENA STERGULC c. IX. Korpus 61 34. TURISTIČNO DRUŠTVO SOLKAN c. IX. Korpus 56

Kaj obleči za pustno rajanje, Grajsko večerjo, srednjeveško prireditev, izlet z muzejskim vlakom, rojstnodnevno zabavo ali samo zato, ker se danes počutite kraljevsko? Pri srednjeveški šivilji in turistični vodnici se marsikaj skriva že v omari in čaka na izposojo. Česar ni, se pa po meri in želji gospode naredi. velin !izjak s.p. Predhodne najave: 040 577 255, Klanec 6a, Solkan Dobremu fotografu pozirajo še najbolj plahe živali. (Foto: Aleš Srnovršnik) 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 9 Krajše in daljše Ko zadiši po praznikih…

co sadnega čaja. K domačemu sadne- pri otožnosti in pri izgubi odvečnih mu čaju se tudi poda kolobarček sve- kilogramov. žega ingverja, citronka in melisa. Čaj iz jabolčnih olupkov pomirja, odganja Klinčki depresijo in prikliče spanec. Zdravilni učinki klinčkov so pro- ti posledicam stresa, nespečnosti in Kuhano belo vino tesnobi. Nekateri jih priporočajo za Na stojnicah, ki jih postavijo v ve- žvečenje namesto žvečilnega gumija, selem decembru, ko nas kljub plašču saj so koristni za zobe in dlesni. zazebe, diši po kuhanem vinu. Ku- hano vino si lahko pripravimo tudi Poleg teh dveh naštetih začimb se v doma, in da nam bo lepše, na obisk naši kuhinji uveljavlja tudi kardamom. povabimo prijatelje. Odlikuje ga topel vonj, dodajamo Vzamemo 1 liter belega vina, pol ga k prazničnemu pecivu, sadnim Cimet: Skorja izjemnega vonja litra vode, 300 g sladkorja, 2 cimetovi solatam, likerjem, jogurtom in kavi. palčki, 10 klinčkov in 1 limono. Vino Uporablja se v sladkih in slanih jedeh Za mnoge je december najlepši čas v nalijemo v posodo, dodamo vse sesta- ter je ena od sestavin karija. Arabci in letu, zato ker je povezan s prazniki, vine, pristavimo na ogenj, mešamo in Indijci ga dodajajo kavi. Kardamom darili, srečevanji s prijatelji in preden zavre, odstavimo. Pustimo, da spodbuja koncentracijo podobno kot Klinčki: celi ali strti v možnarju dajo okus vsaki jedi in pijači poslovnimi partnerji, obenem pa je se malo ohladi, precedimo in nalije- kava, vendar brez stranskih učinkov to tudi čas, ko doma prav prijetno mo v primerne kozarce (lepi so kozar- razbijanja srca. zadiši, ne zgolj po čaju, pač pa ci, ki imajo izdelan obod iz lesa). Na Že pregovor pravi, da nikoli ne tudi po različnih začimbah, ki jih zdravje! smemo z ničemer pretiravati, to toli- uporabljamo pri peki, kuhanemu ko bolj velja za vsa zdravilna zelišča vinu ali kot dodatek k čajem. Dovolite mi še nekaj besed o in tudi za začimbe, še zlasti previdne Poletni utrinek cimetu morajo biti nosečnice. Sadni čaji Čar cimeta je nedvomno v njegovi Tisti, ki bi radi shujšali tega seveda V hladnih zimskih dneh tekne to- topli in mikavni aromi. V kulinariki ne bodo dosegli zgolj z uživanjem ci- pel čaj, ki pogreje premrzle prste, telo je nepogrešljiv pri pripravi jabolčne- meta, pač pa morajo spremeniti tudi in dušo. ga zavitka, medenjakov in drugega slog življenja. Naše babice so bile zelo iznajdljive, božičnega peciva. Cimet ima mnogo Naj toplo in prijetno zadiši po pra- saj jih je k temu silila revščina. Najbrž zdravilnih učinkov, v resnici pomaga znikih v vaši domači kuhinji! danes malokdo ve, da so olupki jabolk zelo uporabni za čaj ali pa čajne me- šanice, seveda priporočamo jabolka iz ekološke pridelave ali še bolje z doma- čega vrta. Letos je bila dobra sezona jabolk, žal pa so bili sadeži podvrženi gnitju. Tanke olupke jabolk posušimo (lahko v sušilniku), če imamo zelo suho klimo v stanovanju (centralna kurjava), jih v manjših količinah lah- ko posušimo kar v domači kuhinji. Olupke jabolk po želji mešamo z ostalimi zelišči ali drugimi sušenimi plodovi (črni bezeg, borovnice, bru- snice…), lahko pa uporabimo le ja- bolčne olupke in zdrobljene posušene krhlje, dodamo malo limone in cime- ta ali klinčkov, če želimo sladkamo z V dvoje je lepše. (Foto TG) medom in popijemo odlično skodeli- Kardamon: dobrota je v semenih

Vese�e �o�ič�e �r���i�e i� sreč�o �ovo �e�o 2015!

Ob parku1, 5250 Solkan

Rešitev križanke iz številke 82 ŠKRTOST, KVARTAR, KRAJEVNI, POLK, MAJA, AFERA, ACI, AD, RE- ZALO, ISKRA, HR, ZAPLATA, IRAN, ION, ROP, VANILJA, EARL, AREKA, RASTJE, RIM, SMART, AV, IGOR, TETKA, VEKA, KAIRO, RG, TRENČ, PAR, TIK, AVTORICA, APRIL, OKOLIŠ, ČTIVO, NAGODA. 10 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Krajše in daljše Akcija Ogledalo mojega okolja 2014 Še pomnite, tovariši?

ZRC SAZU Nova Gorica izdal knjižico O narodnoosvobodilnem boju na Pri- morskem. Gre za kratek pregled, sko- rajda opomnik, ki je dejansko dopol- njen samostojni ponatis prispevka dr. Branka Marušiča, ki je izšel v mnogo zajetnejšem zborniku istega založnika (Spominski park NOB Trnovo pri Go- rici, Nova Gorica, 2013). Žepna izda- ja in omejen obseg 63. strani seveda ne odpirata velikih vprašanj, vendar nas zgoščeno popeljeta v čas, za kate- rega se iz dneva v dan bolj sprašujemo, koliko je vtkan in koliko je oddaljen od našega zdajšnjega dojemanja sveta. Avtorjevo stališče je jasno: distancira se od potreb, ki izhajajo iz političnega vsakdana in ki želijo spreminjati raz- merja in vrednote. «Novi pogledi ne morejo menjati temeljnih značilnosti primorskega partizanskega gibanja in Območni odbor Združenja borcev njegovih ciljev,» je zapisal, v knjižici za vrednote NOB Nova Gorica je v pa jih je v strnjeni obliki in na berljiv sodelovanju z Raziskovalno postajo način tudi prikazal. (TG) Skupna slika vseh nagrajencev (Vse foto: Vasja Podbršček)

Tudi letos je bila v organizaci- stavbe, Frančiškanski samostan Sveta ji turističnih društev Nova Gorica, Gora za urejenost romarskega sredi- Mojstrovina narave Solkan in Šempeter-Vrtojba že 28. šča in izvajanje različnih prireditev akcija Ogledalo mojega okolja. Glav- ter Žarko Cijan s.p. za novo mesnico no besedo so imeli člani treh komi- in delikateso z novostmi, s katerimi sij, sestavljenih iz članov vseh treh so popestrili ponudbo v kraju. Po- turističnih društev. Ob zaključku, ki sebno priznanje za 20-letno delo je so ga prve dni decembra pripravili v prejel Piano bar Arena za popestritev dvorani MONG so podelili priznanja gostinske ponudbe, ki jo ob petkih za urejenost stavb in okolice, pa tudi dopolnjujejo s prijetnimi srečanji ob dva osata. glasbi. Kar deset učencev OŠ Solkan Dobršno bero priznanj je letos po- pa je prejelo nagrade za sodelovanje novno odnesel Solkan in sicer Gori- v natečaju na temo 1.svetovna vojna. ški muzej za urejenost nove upravne Ponovno je bil podeljen osat Sloven-

Rok Šuligoj, prvi javni nastop

skim železnicam za neurejeno posta- jališče v Solkanu z željo, da lastnik poskrbi za zgradbo in okolico. Vsem prejemnikom priznanj v imenu našega časopisa iskreno česti- tamo, osatu pa željo, da bi se konč- no prijel. Na prireditvi, ki jo je letos pripravilo TD Solkan so v kulturno- zabavnem programu sodelovali tudi mladi iz Solkana. Nagrajeni učenci OŠ Solkan Urška Testen

Pri Golobovih so ta stari mislili, da so na tram nekaj obesili ta mladi, ta mladi pa so isto dejanje pripisali ta starim. Ko so pogledali od blizu, jih je čakalo veliiiko presenečenje - sršenje gnezdo. (Foto: Dorica Golob)

���������� ��������������������� ���������������������������� Tel.: 040 799 519 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 11 Fotozgodba: Kolesarska pot

Vse foto: Jure Batagelj

IX. Korpus 5, Solkan

Tel.: 05 99 79 269

Obvestila Vesele božične praznike - Srečno 2015!

Naslednja številka 1001 – solkanskega časopisa bo izšla 27. marca 2015. Članke in IX. Korpus 5, Solkan fotografije je potrebno oddati naj- Soška cesta 52, Solkan kasneje do 3. marca na e-naslov: Tel.: 05 99 79 269 [email protected]. Besedil, ki Tel.: 05 300 52 40 niso v elektronski obliki, ne moremo sprejemati. Slike oddajte ločeno v jpg formatu. Navedite tudi vsebino slike in ime avtorja fotografije. Ime datote- Cenjenim gostom želimo vesel božič Vesele božične praznike - Srečno 2015! ke z besedilom naj bo usklajeno s pri- in srečno novo leto! padajočimi slikami. Kontaktna številka urednika: 040 201 213.

Soška cesta 52, Solkan

Tel.: 05 300 52 40

Cenjenim gostom želimo vesel božič in srečno novo leto! 12 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Intervju Karel Arenšek, človek s kruhom

Arheologi pravijo, da so naši predniki soten kot en velik klobčič. Z obdelavo znali peči kruh že pred 30.000 leti. Ne testa ga najprej raztegnemo, razpremo nujno iz žita, mogoče celo predvsem iz in oblikujemo niti, ki se potem ponov- škroba, ki ga rastline imajo shranjenega no povežejo in ki so sposobne zadržati v koreninah, toda pekli so ga. Zato naj- pline. Kvas bi v vsakem primeru delo- demo reke, povezane s kruhom, v skoraj val, toda če ni glutena, ali če ga nismo vseh jezikih sveta: dober kot kruh, če dovolj razprli, bi plini uhajali skozi pore pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi v njem. ga, rezati kruh, daj nam danes naš vsak- danji kruh, kruh in voda, kruha sit, kru- Je to lažje doseči z ročnim gneten- ha lačen... In na kaj pomisli Karel Aren- jem ali s strojnimi mešalniki? šek ob besedi kruh? Arenšek se je kruhu Pekarne imajo hitrohodne mešalni- zapisal s prvo službo, ki jo je, Gorenjec, ke, ki testo obdelujejo z visoko hitrostjo našel na Goriškem, v Gostolu. Že vrsto vrtenja ene ali dveh spiral in ki lahko v let je naš sokrajan, s kruhom pa je pre- kratkem času pripravijo visoko razvito potoval cel svet. testo, ki pa mora potem še zoreti, da se oblikujejo disulfitne vezi, ki dajo guma- Mislim, da v določeni Kruh je najbolj razširjen prehranski sto strukturo, da lahko kruh raste, raste, artikel, s katerim si lahko pomagamo raste... Z ročnim gnetenjem tega ni mo- meri razvijamo Slovenci trikrat, štirikrat, ali celo večkrat dan. goče doseči. Predvsem francoska tehno- Meni je zanimiv tudi zaradi različnih logija da testu tako energijo, da kruh v lastni tip kruha. Res tehnologij, ki sem jih spoznaval od Ru- peči naraste še za polovico! pa je, da se marsikdaj sije preko Nemčije do Kitajske, afriških držav... Danes mnogi po kruhu dobese- Kaj je posebnost francoske šole išče kompromise med dno pljuvajo. Najbolj jih moti gluten, priprave testa? čez da se lepi po črevesju in da je zdravju Že francoska moka, pripravljena iz znanjem in možnostjo, škodljiv. Če se komu to dogaja, naj se ozimnih žit, ima povišan gluten. Poleg ki jo daje strojna oprema kruhu odpove, naj je koruzno ali ajdovo tega dodajajo mnogo več vode v testo, polento, riž, toda naj ne obsoja kruha. tudi do 65 %, vendar je s takim testom priprave kruha. Drugače več dela. Testo je izredno mehko, zahte- Pogovarjava se prav na dan, va izključno ročno zaključno obdelavo, povedano: strojna ko je začela veljati odredba o s tem pa se večina drugih pekov noče ali obdelava omogoča označevanju alergenov v artiklih, ne želi ukvarjati. Se pa na ta način dobi namenjenih prehrani. Mnoga žita okusen in voluminozen kruh, ki mu pripravo le določenih (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, simpatične zareze še povečajo dopadlji- kamut...) in z njimi moke, kosmiči vost. Narediti prave zareze je umetnost, tipov kruha. Mislim, da ali kruh, so tudi na spisku hrane, ki ki jo obvladajo zgolj Francozi. Sam sem so se v Sloveniji znali ima alergene. Mogoče je prav, da se te veščine dolgo učil, ne pa tudi po- ob tem poveva, da je prehranska vem naučil. najbolj približati visoki alergija nenormalen odziv našega telesa na popolnoma neškodljivo Januarja sem občudoval peka v kvaliteti ročne obdelave v hrano, ki večini ljudi ne povzroča mali boulangerie (pekarni), ki je Žitu in Pekarni Grosuplje. težav, alergeni pa so snovi, ki tak pred kupci dokončeval pripravo odziv izzovejo. Pa nam povej, kako tradicionalnih baguettes. V klepetu Karel Arenšek v mladih letih (Foto: osebni arhiv) »Jelenov kruh« ostaja nastane kruh, in pogovarjajva mi je dejal, da je tri leta hodil v verjetno najboljši kruh iz se kot dva, ki nimata težav z poklicno šolo za peka. ceni in 50 % v kakovosti. Kako mi tudi Nemci. Italijani pa imajo pov- glutenom! Verjamem. Če hočeš zares spoznati pride do teh razlik? Misliš, da sem drugačno zgodbo. Oni izhajajo iz slovenskih pekarn. Najprej potrebujemo moko. Nič ni- njihovo tehnologijo, moraš do obisti uporablja različno moko? suhega, trdega testa, vendar dosežejo, mam proti sodobnim valjastim mlinom, poznati testo in predvsem se naučiti pra- Moka je pri tem brez pomena. Do da jim naredi velike luknje. Se pa nji- ki dajo prav dobro moko, če je seveda vih rezov. Doma zorimo testo predvsem razlike pride prav na osnovi hladnega hov kruh začne drobiti takoj, ko se malo kvaliteta žita ustrezna. Postopek v so- na toplem, v pekarnam pa se ponekod zorenja kvašenega testa. Testo z dolgo osuši. Tudi zato ostajam prepričan, da dobnih mlinih zagotavlja celo večjo či- uporablja tudi hladno zorenje, zorenje v fermentacijo porumeni in posivi, pred- najboljši kruh dobimo iz zrelega meh- stost zrna, seveda pa lahko samo upamo, hladilnici. Teh formul je toliko, da jih je vsem pa razvije arome, ki dajo kruhu kega testa. da ni (preveč) sledov pripravkov, ki jih potrebno dobro poznati, če jih hočemo dadatni okus. Ta kruh, ki je dejansko uporablja sodobno kmetijstvo. Kvaliteto uporabiti v svoj prid. boljši, zahteva več dela, zato je višja Kako si sploh začel ukvarjati s same moke predstavljajo vsebnosti škro- cena upravičena. kruhom? ba, vlage, beljakovin in gluten. In prav Če se vrnem k mojemu Na Gostol sem prišel kot živilski gluten je tisti, ki da pekarskemu izdelku francoskemu peku: pripravljal Mnogo si potoval. Kateri kruh te je, tehnolog. Moja vloga je bila zagonska podobo kruha, ki smo je vajeni, sicer bi je dve vrsti baget, ena je bila s poleg francoskega, najbolj očaral. asistenca pri postavljanju pekarskih li- dobili iz peči eno veliko kepo, en njok. povsem belo sredico, druga je Hja, začel bi z Rusi. Imeli so primi- nij. Če hočeš to delo dobro opravljati, bila barve slonove kosti; slednji tivno opremo, vendar so se na univer- moraš obvladati vse nastavitve posa- Vendar gluten potrebuje kvas... kruh je bil dražji, po njegovem zitetnem nivoju ukvarjali s tehnologijo meznih komponent v liniji in poznati V pekarnah moramo gluten obdelati. pripovedovanju tudi boljši. In res, peke in v teoriji so imeli vse dorečeno želje kupca. Kljub fakultetni izobrazbi Predstavljajte si, da je sprva v testu pri- razlika med njima je bila 20 % v do najmanjše podrobnosti. Zanimivi so je bilo moje začetno znanje v pekarstvu ena sama velika črna luknja. Gostol me je poslal na uvajanje k Žitu, kjer sem pol leta pridobival praktična znanja in zbral gradivo za diplomo (Vpliv števi- la obratov mešalcev testa na kakovost kruha, Biotehnična fakulteta v Ljublja- ni, 1972). Potem so bili sejmi, kjer sem dobesedno spoznaval svet. Ko sem pr- vič prijel in poskusil francosko bagetko, sem moral kar v en kot in se zjokat: kdaj bom jaz znal kaj takega speči, sem se spraševal.

Je za tovarno pekovske opreme primerneje imeti tehnologa ali peka? Gostol je imel kasneje vse, tako tehnologe kot peke. Pek zna vrhunsko pripraviti testo in speči kruh, za vključe- vanje v delo projektnih skupin s kupci, ki imajo nakopičeno lastno znanje, pa je primernejši tehnolog. Naročnik ti obra- zloži, kaj pričakuje od tebe, ti pa moraš potem postaviti primerno strojno linijo.

Kje je največja pekarna, ki si jo pomagal spraviti v obratovanje? Največja je moskovski Zvezdni kombinat. Naročnik je zahteval, da jo postavimo v krogu, kar je seveda ne- izvedljivo, zato smo linijo naredili kot večkotnik. Bilo je kar šest linij, ki po- Kruh v krušni peči pri Komandijevih (Foto: MP) tekajo ena ob drugi. Velik je bil tudi 24. december 2013 1001- solkanski ~asopis 13 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 13 OŠ Solkan Intervju

e – Novinarji na razredni stopnji zapeklo. Če Novoletna se kdo boji, da bo testo bo para koristilajelka peki. Peka sama naj lezlo v razpoke med opeko, lahko da traja približno uro. S peko na šamotni 17. decembra sta nas, v času interesne hleb na pekovski papir. Sicer pa pe- podlagi dobimo do 7 mm debelo skor- dejavnosti e-novinar, ki jo vodi učite- čico nastavim naPovezani.com 250 do 270 stopinj, jo, s peko na plehu pol manj, če pa je ljica Erika Grosar, obiskala urednik kasneje pa toploto zmanjšujem. Ko skorja tanjša, je znak, da smo ga nekje 1001-solkanskega časopisa, g. Toni kruh začne menjati barvo, temperaturo polomili. spustim na 150 stopinj, tako da se ne Gomišček in ljubiteljski fotoreporter, prepeče, vendar se mu razvije debela Kaj pa zareze? g. Aleš Srnovršnik. Gospod Toni je skorja. Tanka skorja je dobra za lepinje Če imam luknjo, zarez ne rabim. učencem razložil, kaj je bistvo članka ali čabate, ne pa za domač kruh! Pri bageti je delanje zarez veščina, pri in kako postaneš dober pisec novic. našem domačem kruhu pa moramo ve- Kaj je pomembno in kaj ne. Pregledo- In če imamo pravo krušno peč? deti, da lahko zareze celo škodijo, če val je članke, ki so jih učenci sestavlja- Upoštevati moramo, da ima krušna niso pravilno narejene. Kdor jih dela, li in jih komentiral ter svetoval, kako peč vztrajnost v podu in na oboku, naj jih naredi plitke, tako bodo tudi v naprej in kaj je dobro. Nato se nam zato je potrebno biti pazljiv pri kurje- okras, sicer so podobne zagozdam, kar je predstavil še g. Aleš, ki je med tem nju. Kako dračje, ki bolj segreje obod se mi ne zdi estetsko. fotografiral, saj je to njegovo najljub- kot pa pod, nam da najboljše rezultate. še opravilo. Na koledarju, ki nam ga Toda niti dve peči si nista enaki in vsak Kaj pa kruh iz več vrst moke. je podaril, nam je pokazal fotografije, mora spoznati svojo. Nekoč sem se ti pohvalil, da ki so nastale ob raznih športnih do- rad pečem kruh in kombiniram godkih. Iz fotografiji je bilo razbrati Koliko časa naj si vzamemo, če pšenično, rženo, ajdovo, koruzno ekstremne trenutke, ki jih je ujel v nameravamo doma speči kruh? in druge moke, ti pa si me vprašal, objektiv ob pravem času. EG ˝Vse fotografije Aleš Srnovršnik Jaz bi rekel, da najmanj kakih šest če znam narediti dvakrat zapored ur, lahko pa tudi več kot en dan, če sle- enak kruh. Jasno da ne, moji so dimo francoski šoli hladnega zorenja. bili vsakokrat različni, kar pa ni Testo pa zamesimo tako: na kilogram ravno znak veščine, si me postavil Skupinska slika učencev medrazrednega povezovanja Povezani.com z novoletno jelko moke vzamemo 7 dl vode, kocko sve- na trda pekovska tla. Kako naj se Povezani.com (Foto EG) žega kvasa, 50 g masla, 20 g sladkorja, tega lotimo, da bo prav? 15 g soli. Del vode lahko zamenjamo z Recepti niso od muh. Niso zato, ker Francoska šola: zarezovanje bagetk (Foto: TG) mlekom, lahko uporabimo tudi sirot- se jih je nekdo preprosto izmislil in jih ko. Testo gnetemo, lahko ga stepamo je on sam ali kdo drug potem napisal. s kuhalnico, najboljši pa so strojni me- Če nekaj razvijaš, si je dobro sproti za- komplet za peko rženega kruha, prav Res, ampak diagram peke je isti: vi- da morajo vmesiti čimveč vode, saj je šalniki, saj samo z njimi dosežemo, da pisovati tako opazke kot razmerja med tako za neko rusko pekarno, za katere- soka začetna temperatura, para udari prodaja vode v kruhu osnova pekar- testo po dobre četrt ure že poka. Torej, količinami in vse parametre peke, tako ga smo pri Gostolu izpeljali sicer le del v sredino, kruh se napihne, potem pa skega dobička. In kvalitete: »jelenov dela mehurčke, ki pokajo, in takrat da lahko na osnovi raznih poskusov iz- celotnega postrojenja. sesede in lahko ga zviješ kot rolado. kruh« ostaja verjetno najboljši kruh iz lahko govorimo o optimalni razvitosti ločaš slabe rezultate in iščeš izboljšave. Zanimiv in dober kruh... slovenskih pekarn. Sicer pa je pri nas testa; še par minut, in s to fazo smo Pri kruhu iz različnih žit je vse odvisno Kako poteka seznanjanje s še vedno najbolj razširjen bel pšenični zaključili. Takrat začne zorenje. Po vsa- od kvalitete pšenične moke. Nekatere pričakovanji naročnika, prilagajanje Kam bi uvrstil slovenski tip kruha? kruh. Po okusu je resda najboljši, ven- ki uri testo pregnetemo, ampak zgolj moke je potrebno prej popariti. Moje tehnologije peke? V veliki meri sledimo nemško-av- dar ne tudi za naš organizem. Pustimo toliko, da spet pade. S tem ga dejansko izkušnje so, da je dobro imeti že zre- To je posebna izkušnja! V Moskvo strijski šoli, kjer je v testu manj vode gluten, problem so minerali, ki jih bela ojačamo, da se bo potem lepo peklo. lo testo iz pšenične moke, ki mu nato sem prišel z evropsko predstavo o kru- kot pri Francozih, toda mnogo več kot moka organizmu ne daje, ampak mu Po tretjem gnetenju počakamo petnajst dodamo poparjeno in nato ohlajeno hu, moja naloga je bila pripraviti linijo pri Italijanih. Mlinotest je nekoč upo- jih celo krade. Klobuk bom snel pred minut, nato ga razrežemo in damo v ajdovo moko. Isto velja z dodajanjem za pekoAdi batonov, Smolar ki so njihova verzija rabljal tehnologijo trdega testa, kar pa tistim, ki bo uspel narediti tudi iz nu- peharje, ki smo jih zaščitili s pomoka- krompirja. Ržen kruh bo dober le, če bagete. Uspelo mi je narediti odličen, so kasneje opustili. Mislim, da v dolo- tricionističnega vidika dober kruh. no tkanino. Prižgemo peč; v 40 minu- uporabiš tehnologijo droži, kislega na- lepov Novi vstajan kruh Gorici s hrustljavo skor- čeni meri razvijamo Slovenci lastni tip tah bi moral biti naš hleb pripravljen, stavka. jo, vendar ga je trg zavračal. Poklical kruha. Res pa je, da se marsikdaj išče Kakšno peč imaš doma? peč pa topla. Na lopar damo pek papir Včeraj,sem nekaj 16.12.2013, babušk in smojih vprašal, učenci kaj pe -je kompromise med znanjem in možno- Imam navadno električno pečico, in nanj obrnemo hleb. Jaz s kuhalnico Kaj pa sladki kruhi? tegas tem razreda kruhom odšli narobe, v kulturni da ga toliko dom pri v - stjo, ki jo daje strojna oprema pripra- ki sem jo na dnu opremil s šamotnimi naredim v hleb jamico in jo napolnim Osnova je še vedno pšenično testo, Novihaja Gorici. nazaj. OdkritoKo smo so se mi vsi povedale, v dvorani da ve kruha. Drugače povedano: strojna ploščami. Dovolj so 12 - 15 mm debe- Vz vodo,prednovoletnem kar da kruhu času sposobnost, smo v okviru da kiveliki ga moramo in mali, dovolj razigrani, razviti, nasmejani da bo pre in- usedlisem postavil in utihnili, linijo se narobe, je mož da na mora odru biti obdelava omogoča pripravo le dolo- le, s katerimi dosežem ravno pravšnjo projektane poči, Povezani.com ko raste v pečici, ustvarjali do česar za- nesloveseli, vse da dodatke, smo del predvsemtega toplega maščobo prija- predstavil.vhodna temperatura Povedal je, nizka, da mu proti je koncu ime čenih tipov kruha. Mislim, da so se v zalogo toplote. Če bi hleb dal zgolj na nimiverado pride okraske zaradi za novoletno nastajanja jelko skorje. iz inteljskega sladkor. vzdušja. Toda toKo je je povsembila novoletna druga Adipeke Smolar pa vse in višja, tudi, kar da je igra v popolnem že več let. na - Sloveniji znali najbolj približati visoki pekač, bi se mi razlezel, ker pa šamot odpadnePoleg tega embalaže. z razpršilcem S skupnimi navlažim močmi hleb zgodba,jelka okrašena, primerna smo mogoče čar tega za trenutka veliko- Začelsprotju je s z pesmijovsem, kar Jaz velja ne vgrem pekarstvu v šolo pri kvaliteti ročne obdelave v Žitu in Pe- akumulira vročino, ostane skupaj in se smopo površini,drugošolci, podobno tretješolci, navlažim četrtošolci tudi nočnidopolnili čas, s kopesmijo pečemo in tako potice, prižgali pince, is- in nas.mi smoBal sem mu se,pomagali da se bo peti. kruh Ko pri smo nizki karni Grosuplje. Spominjam se, kako lahko razvije v višino. Če pa bi bil ša- inpečico. devetošolci V pečico okrasili lahko novoletno že od začetka jelko menihekrice sreče in podobne v otroških dobrote. očeh. se temperaturivsi dovolj nasmejali,zlepil na podlago je zaigral in polepe- - so šefi v Žitu pekom vedno zabičevali, mot predebel, bi mi ga spodaj preveč vogrevanja šolski avli. damo Spet posodicosmo bili vsi z vodo, skupaj saj – ToniErika Gomišček Grosar semgel, o zatorolici sem papirja. še nekaj Zanimiva časa trmoglavil je bila pesem,pri svojem, ki pravi, na dakoncu je treba pa spremenil delat. Za di- - agrame in iz peči je prišel sicer pečen, igral je še veliko smešnih pesmi, ob toda mehek kruh, pravo nasprotje na- Foto: Novoletna jelka_01: Skupno krašenje novoletne jelke Povezani.com katerihšega pojmovanja smo se gledalci bagete. smejali. Toda v Ko Mo - se skvije predstava je bil prav zaključila, tak kruh uspešnica.smo otroci Da petihga kupujejo in drugih penzionisti razredov brezprosili zob, Adija, so mi najv smehuse nam povedale podpiše babuške.na vstopnice. Ko smo dobili njegov podpis, smo se z učiteljiPeči soin učiteljicamitorej povsem odpravili prilagodljive nazaj ELEKTROINSTALACIJE d.o.o. doza šole. različne namestitve? TilenSeveda, Tomšič, imajo5.b več termostatov in ELTI gorilnikov, nastavitev za paro... Med ogradami 3, SOLKAN

Je osnova našega pojmovanja sodobne peke še vedno krušna T: 05 33 34 236 peč ali kak drug način peke? Pravzaprav še vedno krušna peč. F: 05 33 34 237 Pečni diagram sodobnih pekarn sledi dogajanju v krušni peči. Peka se zače- GSM: 041 691 738 nja pri visoki startni temperaturi, vlaga [email protected] zaradi termodifuzije prehaja v sredino, hlebec ostane sočen in istočasno prije- tno pečen, z debelo in hrustljavo skorjo. Večji hlebci še izboljšajo kvaliteto kru- ha. Možni so tudi drugačni diagrami peke, toda za nekatere vrste kruhov, na IZVAJANJE ELEKTROINSTALACIJ V STANOVANJSKIH, primer iz ržene moke, se obnese zgolj ta, ko povzema staro krušno peč. POSLOVNIH IN INDUSTRIJSKIH STAVBAH

Koliko težke hlebce naj bi pekli v domači krušni peči? POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE ELEKTROINSTALACIJ Mislim, da bi moral imeti doma- či hlebec vsaj dva kilograma. Poskus je preprost: iz istega testa pripravimo SVETOVANJA NA PODROČJU ELEKTROINSTALACIJ manjši in večji hlebec in ju damo v peč, Knjigapotem pa poskusimo. Prepričan sem, Soukanda bo večina an opazila Sukenci razliko in dala prednost večjemu hlebu. STRELOVODNE INSTALACIJE u sukenščini Želimo vam Niso pa krušne peči edini način vesele božične praznike Knjigapeke. Pri je Turkih primerna sem gledal, za darilo kako GRAFIČNO OBLIKOVANJE zamečejo različne razvaljano priložnosti testo velikosti in in srečno novo leto 2015 ! tudipice naza obodeSolkance odprte po glinene svetu. peči, na dnu katere je ogenj. 14 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Praznično branje Pogled skozi okno so strokovnjaki sploh zatrjevali, da je devetsto pohodnikov, skoraj vsak gadov strup smrtno nevaren le v izje- tretji Solkanec,kar je dokaz, kako mnih primerih, če te piči v glavo ali smo vsi želeli priti na vrh, ki smo ga če si alergičen na kačji strup, zato ti imeli pred očmi, a nam je bil toliko danes, če doživiš to neprijetno bližnje let nedosegljiv. Takrat sem bil na Sa- srečanje, sploh ne dajo več protistrupa, botinu sploh prvič, tako kot večina ampak moraš počakati dva dni, ver- moje generacije. Med mojimi prija- jetno sicer z bolečinami, in vse mine telji je že bil na vrhu le David, takoj po naravni poti. Na Sabotinu sem bil po drugi svetovni vojni, z nonotom več kot stokrat, a gada še nisem videl. Toncilijem. Šla sta do cerkvice sv. Pravijo, da je vse redkejši, malo zaradi Valentina in se, kot je bil običaj med vse bolj zaraščenih pobočij, malo pa bolj korajžnimi Solkanci, spustila po tudi zaradi konkurenčnega modrasa, drči do doline. Za komaj osemle- ki ga izriva iz njegovega naravnega ži- tnega mulca je bilo neverjetno do- vljenjskega okolja. A tudi modrasa še živetje, o tem nam je pripovedoval nisem videl, če ne omenim modrasov vsakič, ko smo se skupaj vzpenjali (mogoče pa so bile le belouške ali ko- na ta naš hrib. branke), ki smo jih kot mulci lovili v Pohodi so odtlej postali tradicio- Soči, jih v vodi zagrabili za rep, vrteli nalni, pohodnikov je bilo vedno več, in z glavo tolkli ob skalo. najprej iz bližnje okolice nato pa iz Po drugi svetovni vojni je Sabotin cele Slovenije. Prvotno pot ob žele- za Solkance postal spet nedostopna znici do kažele (železničarske stra- gora, ostajal je le v spominih in pripo- žnice) in nato v hrib smo po nekaj vedovanju, zgodbe so postajale vse bolj letih zamenjali za mnogo bolj atrak- legende. Po grebenu je potekala meja, tivno ob meji, po graničarski stezi dostopi preko Soče so bili zastraženi, do cerkvice sv. Valentina in nato po na vrhu je bila graničarska karavla, ki grebenu do vrha in karavle. V začet- je obvladovala celoten hrib. Po grebe- ku smo morali hoditi organizirano, Sabotin z Goriščeka (Foto: Tomaž Vuga) nu je bila speljana graničarska steza, pod budnim nadzorom graničarjev, na drugi strani neoznačene meje pa na drugi strani meje pa so nas opa- steza italijanskih mejnih stražarjev. zovali italijanski vojaki: včasih smo Skozi okno vidim lipo na dvorišču, Novo Gorico, Slovenijo in Jugoslavijo in med neprevidnimi otroci. Pobočje, Ponekod je bil greben tako ozek, da se z njimi spustili v pogovor, čeprav ki počasi rumeni. Na prisojnem delu skozi predor pod Sabotinom. Takrat ki je v podzavesti Solkancev ostalo kr- enostavno ni bilo prostora za dve ste- naj ne bi smeli. Po obveznem pasu- je še zelena, proti severu pa že skoraj so se nekateri stari Solkanci zbali, da vavo, je vzbujalo strah in odpor. zi; oboji so hodili po eni, mogoče so lju smo se podajali v odkrivanje ka- gola, v dežju so listi povešeni, težki, v bi lahko voda iz jezera skozi luknjo Kljub temu pa je se o vrhu ohra- se dogovorili za urnike, da ni prišlo vern, takrat popolnoma zapuščenih, usodo vdani čakajo, da bodo odpadli. prodrla na plano, preskočila sotesko nilo nekaj zgodovinskega spomina. do incidentov. Naša steza je tekla tik popoldne pa smo se morali vračati v Žalosten konec, drugačen kot druga Soče ter odplavila Solkan. Kaj bi se Solkanci so se nanj vzpenjali na pra- nad prepadom, s Sočo na dnu, itali- dolino po severni poti, proti kaželi leta, ko je vsa zlato rumena sijala v je- zgodilo z bajeslovno kačo, si sploh znik sv. Valentina, 15. februarja, ko- janska pa po položnejšem zahodnem in ob železnici do doma. senskem soncu, doživljala je svojstven, niso mogli predstavljati, ob tem so se rajžen je bil tisti, ki si je upal pogna- pobočju. Pozimi. ko je bilo na grebe- O teh pohodih se je na veliko skoraj bahavi višek, odražala bogastvo njihova pripovedovanja končala sredi ti navzdol po drčah med skalnatimi nu izredno mrzlo, je severni ledeni ve- pisalo v slovenskih časopisih, v Lju- jeseni, meni najljubšega letnega časa, stavka. rebri, kljub nevarnosti, da zadene na ter bičal predvsem naše graničarje, saj bljani so me stalno spraševali, ali bi vsi mimoidoči so jo občudovali, Želel Mogoče pa so v spominu Solkan- neeksplodirano mino ali na sabotin- so se Italijani takrat lahko umaknili v se lahko tudi oni udeležili naslednje- sem si, da bi taka ostala čim več časa, cev še živele zgodbe o starem samo- skega gada. Pred nekaj leti so vse bolj zavetrje pod grebenom. Naši so se na ga, zato sem se leta 1987 odločil, da a sta jo jesenski hlad in severni veter stanu na vrhu sv. Valentina, ki ga je pogosti obiskovalci Sabotina te drče skrivaj (mogoče pa s tiho privolitvijo ga organiziram posebej za kolektiv po nekaj dneh do golega slekla, spo- dal zapreti cesar Jožef II. leta 1782. ponovno odkrili, tudi jaz sem se po komandirja) v najhujši zimi greli tudi takratnega Republiškega komiteja kojno je čakala naslednjo spomlad. Ostale so le prazne stavbe, ki so jih njih nekajkrat spustil, a mi je še sedaj s slivovko. Pripovedovali so - toda to za varstvo okolja in urejanje pro- Letos bo listje spuščala postopoma, ljudje postopoma izropali. Do prve žal, tanka svetla črta deluje kot da bi je bilo že kasneje, v času izboljšanih stora, danes Ministrstva za okolje in mogoče dva tedna, nikoli ne bo konca svetovne vojne - po več kot stotride- kdo z nožem zarezal v enakomerno odnosov med državama - da so jih prostor in sicer kot takrat obvezni listja na dvorišču. setih letih, so ostali le zidovi, strehe so sivo kožo. Komaj čakam, da bo na- italijanski vojaki čakali v zavetju svoje obrabni dan. Formalni cilj je bilo Za krošnjo vidim temno sivo gmo- že zdavnaj odstranili, ljudje so pobrali rava brazgotino končno spet posivila, stražnice in jih žicali za požirek. spoznavanje življenja graničarjev, v to Sabotina; med tremi vrhovi, ki v korce in vse, kar bi lahko prišlo prav hkrati pa se bojim, da je ne bi kdo spet Kot so se talili odnosi med država- resnici pa predvsem prijeten pohod loku obkrožajo Solkan, meni najljubši pri gradnji hiš v dolini. Ostalo je le v zarezal. ma, tako se je talila tudi neprodušna na vrh in nato obvezno nadaljeva- hrib, poln pozitivne energije. Vedno, nebo štrleče zidovje na vrhu grebena, Ko je bil najbolj gol, je bil Sabotin, zaprtost Sabotina. 25. maja 1980 (na nje po briških kleteh. Kljub mojemu ko sem z njega sestopal, sem bil spro- ki je gotovo vzbujalo domišljijo in ro- tako so skoraj zamaknjeno pripove- Dan mladosti, se še spominjate?) je položaju¹ sem moral urediti kar ne- ščen, glava razbremenjena problemov, jevalo temačne zgodbe, zli duhovi so dovali stari Solkanci, poln kač. Nji- solkanska krajevna skupnost organizi- kaj formalnosti. Da ne bi bilo treba žal mi je, da se že dve leti nisem mo- verjetno kar plavali naokoli, v vojni hov kralj je bil gad, ki naj bi bil debel rala prvi pohod na Sabotin (podatke našega pohoda javljati italijanskim gel povzpeti nanj. Drugače je s Ška- pa je še to bilo zravnano z zemljo. Še tudi kot podlaket odraslega moškega, o tem sem povzel iz kronike Toma- obmejnim organom, smo se odločili brijelom, zmeraj mi je deloval mrač- vedno pa so bile žive zgodbe o franči- strupen in smrtno nevaren. A sam se ža Marušiča Štirideset let KS Solkan, za severno pot, ki je tudi nekoliko no, utesnjeno, mogoče zaradi obilice škanih; ljudje so jim, zgleda, kar pri- spominjam le ene nezgode, gad naj bi 2008, str.83), ki je odtlej postal tra- lažja. S komando graničarjev – bila vode, ki prodira iz njegovih nedrij in voščili izgon in zaprtje samostana. Ve- pičil graničarja, odpeljali so ga sicer v dicionalen in vedno bolj obiskan. Prvi ja v kasarni na Ajševici, sem se do- zamaka ilovnata tla skoraj do polovi- ljali so za razvratneže, krčma in spalni bolnico, a je preživel brez posledic, je bil namenjen izključno krajanom govoril za vse podrobnosti, sprejem ce hriba, mogoče zaradi neuglednega prostori za romarje ob samostanu naj seveda če odmislimo strah. Kasneje Solkana, udeležilo se ga je okrog in pasulj na Sabotinski karavli, pred- borovega gozda od polovice navzgor. bi bili vse prej kot zatočišče pobožnih Pa tudi drugače od Svete gore, na ka- in odpustkov prosečih vernikov, pri- teri tudi začutim pozitivno energijo, a orja naj bi morali žandarji, ko so mu šele proti vrhu, saj me spodnji del rav- hoteli izročiti dekret o zaprtju samo- no tako navdaja z utesnjenostjo. stana, poiskati v javni hiši na Križni Ko gledam Sabotin, danes skoraj v ulici v Gorici. celoti zarasel, še v moji mladosti pa Italijansko osvajanje Sabotina v popolnoma gol hrib z kamnitimi re- prvi svetovni vojni se je Solkancem bri kot pri napol razpadlem kadavru, vtisnilo v trajen spomin po svoji kru- se mi v spominu vrtijo stare zgodbe tosti in do takrat nevidenih grozotah. in moje dogodivščine. Solkancem je Pripovedovali so, da je bilo južno po- predstavljal neke vrste sveto goro, na bočje posuto s trupli pobitih italijan- katero so se vzpenjali le ob določenih skih vojakov, od eksplozij je bilo še za prilikah in z določenimi nameni, obi- mnoga leta uničeno vse rastlinje, osta- čajno ob praznovanju svetega Valen- la so le gola kamnita rebra, posejana z tina, zavetnika že zdavnaj porušene ostanki granat, šrapnelov, žičnih ovir, cerkvice na najbolj izpostavljenem na vse strani prekopani obrambni južnem obronku grebena. Od starih jarki, kaverne, ki so jih najprej kopa- Solkancev nisem nikoli slišal, da bi na li in utrjevali Avstrijci, nato pa so jih Sabotin kar skočili, tako, le za zaba- Italijani obrnili v drug smer, proti so- vo ali za šport, kot bi rekli danes. Kaj vražniku na Sveti gori. Pobočje je bilo jim je zbujalo tako strahospoštovanje? strah vzbujajoče, nanj so se povzpeli le Mogoče stare legende, da je sredi hri- zato, da so zbirali staro železje, s kate- ba jezero, v katerem živi velika kača, rim so se preživljale mnoge solkanske zmaj, ki so ga najpogumnejši že videli družine, da so posekali vsako vejico, (!?). Ta legenda je ponovno krožila po ki je po nekaj letih le pognala iz razbi- Solkanu v začetku petdesetih let prej- te in zastrupljene površine, s katero so šnjega stoletja, ko se je začelo govoriti se za silo greli pozimi. Pobočje, ki je o novi cesti, ki naj bi povezala briški še dolga leta po vojni zahtevalo žrtve slepi žep jugoslovanskega ozemlja z med preveč korajžnimi zbiralci železja 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 15 Praznično branje

splezati na tla. Junaško je bilo, če si Ko hodiš po bodoči kolesarski poti Pri pogajanjih z Italijo za traso naše, lep primerek žmiklja izril s korenina- in če dobro opazuješ, boš pod Mrzle- jugoslovanske ceste preko Italijanske- mi vred, doma smo ga vsi sadili v vrt, kom na drugem begu videl sklad kon- ga ozemlja, sem sodeloval od vsega a predobra zemlja ni bila zanj, po letu glomerata, stisnjen med skale podnož- začetka. Naš interes je seveda bil, da ali dveh je izginil. Žmikelj je na spisku ja Skalnice. Tik nad vodno gladino je bi cesta tekla po čim položnejšem te- zavarovanih gorskih rastlin, upam da plast, debela mogoče meter ali meter renu, Italijani pa so nas porivali čim se sodobni pohodniki tega zavedajo in in pol, popolnoma belega gramoza. više v hrib. Mi smo predlagali prečka- ne posnemajo junaštev iz naših mla- Zakaj samo tu in samo v tej višini? Se nje meje na koti 200 m nad morjem, dih let. je mogoče takrat zrušila gora čistega Italijani pa so ga narisali (sicer samo Nekdo mi je pripovedoval, da je kalcijevega karbonata – krede v bliži- indikativno) skoraj 150 m višje. To je Sabotin zadnja leta tudi domovanje ni današnje Srpenice (kjer jo še sedaj bilo za nas popolnoma nesprejemlji- orlov, bral pa sem, da ga spomladi re- izkoriščajo kot industrijsko surovino) vo, saj bi morali zgraditi štiri serpenti- dno preletavajo beloglavi jastrebi, ki in jo je voda nekaj desetletij ali sto- ne po nemogočih terenskih razmerah izkoriščajo vzgon ob njegovih pobo- letij valila proti morju, tako kot se je in popolnoma uničiti pobočje Sabo- čjih za pridobivanje višine pri nadalje- zgodilo, v manjši meri, pred približno tina. Kompromis smo dosegli s koto vanju poti. dvajsetimi leti, ko je tudi del kredaste- prečkanja meje 264 m nad morjem, Kdor hodi z odprtimi očmi in skrb- ga pobočja pri Srpenici zdrsnil v Sočo a smo kljub temu morali zgraditi dve no opazuje skale ob stezi, bo lahko in je potem nekaj let bila bolj belo ze- serpentini, ki jih po našem prvotnem opazil tudi zanimive fosile. Sam sem lena kot običajno? predlogu ne bi bilo treba: cesta bi se nekaj let občudoval okamenelo belo Na mojih pohodih sem pred leti v sedanji prvi serpentini le nadaljevala školjko, ki je štrlela iz skale ob stezi, tik pod vrhom Sabotina vedno preč- naravnost proti meji. Na naši strani je Prižiganje bakel na napisu Tito, na predvečer dneva zmage. (Foto: TG) razmišljal sem, da bi naslednjič vzel s kal bele skale, le da jih ni prinesla Sabotin kljub temu imel srečo, druga sabo kladivo in dleto ter jo izluščil iz reka, ampak so jih pobarvali ljudje. serpentina je bila sprojektirana v obli- kamna, dokler je nekega dne ni bilo Napis NAŠ TITO so postavili grani- ki armirano betonskega polkrožnega vsem pa za dovoljenje, da nas lahko vojne. Danes je vse bolj zaraščen, ne- več, nekdo me je prehitel. Upam, da čarji po uveljavitvi Osimskih sporazu- mosta, ki bi strčal iz pobočja, a se je po briški strani pride iskat avtobus, s kateri celo menijo, da ni več pravi Sa- je v dobrih rokah. mov, ko smo prepustili Italijanom del med gradnjo izkazalo, da bi višek iz- katerim smo kasneje nadaljevali pot botin. Na svojih pohodih sem vedno Za geologa, pa tudi za kogar koli, pobočja Sabotina, tudi tistega s starim kopanega kamna najkoristneje upo- proti Brdom. Vse je krasno teklo, pro- opazoval rastišča zimzelenega hrasta ki zna opazovati, je Sabotin poln napisom TITO, ki ga je bilo treba rabili, če bi zgradili velik polkrožen blem je nastal le na strmem delu poti (quercus ilex), na katerega me je dav- pradavnih zanimivosti, mogoče tudi odstraniti. Nov napis, zgrajen leta podporni zid, ki bi bil poleg vsega pod vrhom. Čeprav sem svoje sode- no tega opozoril prijatelj Anci². Od- skrivnosti. Sam se z geologijo nisem 1978, je nastal na pobudo JLA, pro- tudi bolj sonaraven. To se po tridese- lavce opozoril, da pot ni prav lahka, kar mi je povedal, da je tu najsever- nikoli ukvarjal, a z velikim zanima- jekte in zakoličenje pa smo pripravili tih letih (tridesetletnico ceste bomo si Ljubljančani in Gorenjci niso mogli nejše naravno rastišče tega drevesa v njem gledam oblike skal, kot da bi ve- na Projektu Nova Gorica, pri čemer praznovali drugo leto) odlično vidi, predstavljati, da imamo lahko tudi na Evropi, sem bil nanj vedno pozoren. likan strgal s tal debelo preprogo in jo so geodeti vzeli za izhodišče pogled z saj je skalomet že skoraj neopazen, če Goriškem prave planinske poti, zato Sprva je bilo mogoče opaziti le manjše na enem robu dvignil, nato pa še zvil. Magistrale pred občinsko stavbo ter bi takrat uspeli v zidu urediti še nekaj so bili med nami tudi nekateri starejši grme nad solkanskim mostom, kasne- in manj strenirani, ki so do vrha sicer je sem ga našel na kamnitih rebrih nad le prilezli, a z zadnjimi močmi in veli- dolino Soče, nekako do višine Mrzle- ko zamudo. V njihovih očeh se je Sa- ka; zgleda, da do tu sega občutnejši botin spremenil iz hriba v goro. Goro vpliv morja, pa še to le na pobočjih z veliko začetnico. obrnjenih proti jugu, na ozko ome- Od takrat sem Sabotin odkrival po jenem območju, kjer mediteransko vseh možnih poteh, prehodil greben drevo še dobi dovolj toplote za rast od Vrhovelj do Solkana, občudoval in obstoj. Iz teh grmičkov so v letih in Sočo v dolini, neverjetne oblike skal desetletjih nastajali grmi, iz njih manj- ob poti. Kasneje sva z Davidom izse- ša in nato velika drevesa, ki danes že kala zaraščeno vojaško mulatjero po v precejšnji meri pokrivajo skalna- vzhodnem pobočju Sabotina, ki se te grebene. Do kje se bo to naravno odcepi s severne poti in prečno vodi pogozdovanje nadaljevalo? Bodo ka- skoraj do cerkvice sv. Valentina. Cesto mnita rebra Sabotina nekoč v celoti so gradili Avstrijci kot dostavno pot temno zelena? Upajmo da bodo, da za južni del grebena, a so ga morali jih ne bo spet ogolila vojna ali kaka zapustiti preden so jo končali, le nekaj drugačna nesreča. metrov pod vrhom. Manj zanimiva je Na spomladanskih pohodih po Sa- pot po briški strani meje, je bolj ze- botinu sem vedno občudoval bogato lena, manj kamnita, več je fliša. Od- floro, mešanico alpske in mediteran- kar ni več meje sem odkrival še druge ske, o kateri so kot o fenomenu pi- poti, ki vodijo tudi po italijanskem sali že pred stopetdesetimi leti. Nekje ozemlju. Zanimiva je skozi sabotinski sem bral, da naj bi na Sabotinu raslo kamnolom nad Šmavrom, kjer lahko 609 različnih rastlin, za vsak meter še vedno občuduješ na pol izklesane (Sabotin je visok 609 m) po ena. Za kamnite kvadre; največji meri v dol- Solkance je bila najlepša cvetlica žmi- žino več kot štiri metre. Te kamne so kelj, (avrikelj ali lepi jeglič), z sivoze- iz kamnoloma najprej spuščali po drči lenimi, kosmatimi, malo nazobčanimi proti Šmavru ter jih nato tam nalagali in belo obrobljenimi listi, s košarico na vozove. Kamnolom je bil znan po živo rumenih cvetov na visokem pe- Mejni kamen na grebenu (Foto: TG) žili izredno lepega rožnatega apnen- clju, ki si jih lahko opazil že od daleč. ca, ki pa je popolnoma izčrpana. Če Najlepši žmikelj je vedno rasel v težko se močno potrudiš, mogoče naletiš dostopnih skalah, ko si ga zagledal si Plasti, ki so bile včasih horizontalne, temu in konfiguraciji terena prilago- teras za saditev, bi bil res že del nara- na manjše okruške tega žlahtnega ka- pozabil na kače in nevarnost plezanja visijo navznoter, ob Soči začutiš, kje je dili velikost črk. Bolj kot je bil teren ve. Drugače je na žalost na italijanski mna, ki so ga uporabljali predvsem za po krušljivih kamnih, problem pa je potekala prva zareza, kako jo je reka položen, daljše so morale bile črke, da strani. Cesto so projektirali vojaki v oltarje, kamine v bogatih hišah, … nastal, ko si se moral spustiti nazaj na izkoristila za svoj preboj proti morju, so od spodaj zgledale enako visoke. Rimu, videli so jo predvsem kot utr- V mojih otroških spominih je Sa- stezo. Mene je enkrat ob skoraj nav- kako se je voda v milijonih let borila s Po letu 1990 je tudi ta napis postal jen vojaški objekt, zato so jo opremili botin gol, brez dreves, kakšen je bil pični skali rešil bližnji hrast, po ka- kamnom in sama s seboj, si zapolnje- sredstvo za obračunavanje med takó z obojestranskimi servisnimi cestami še trideset let po koncu prve svetovne terem sem po velikih mukah le uspel vala strugo po kateri je tekla, se vedno in drugače mislečimi Slovenci, tudi in tako v najstrmejšem delu pobočja bolj dvigovala, dokler ni na koncu Novogoričani, tudi Solkanci. Name- močno povečali širino izkopa, strmi- prebila zapreke, ki si jo je sama ustva- sto da bi napis prepustili naravi in no pa premagovali z grobimi beton- rila in začela dreti proti morju ter se bodočim arheologom, ki bi ga čez dva skimi zidovi, od daleč vidnimi še da- ob tem zarezovati v lastno gramozno tisoč let ponovno odkrivali in ga po nes. Tudi to se da popraviti, a bi rabili posteljico Solkanskega polja in Gori- vsej verjetnosti zavarovali ter razstavi- voljo in denar. ške ravnine. Če dobro opazuješ, boš li kot zanimiv zgodovinski artefakt iz Ko gledam Sabotin skozi okno, ga še danes tik pred kaželo na izkopa- nekega daljnega primitivnega dvajse- berem kot knjigo. Gotovo še nisem nem bregu levo od bodoče klesarske tega stoletja (v tem smislu je tudi bil v uspel obrniti vseh strani, tudi ne vem, steze opazil čist soški prod, petdeset začetku devetdesetih let sprejet sklep ali jih sploh bom kdaj. Prepričan sem, metrov nad sedanjo gladino reke. Ne- na takratni novogoriški mestni skup- da je mnogo Solkancev, ki ga pozna- koč je morala biti tu zgoraj, da ga je ščini), bo ostalo le kup nič kolikokrat jo še bolje od mene, poznajo še druge odlagala, vse pod tem nivojem je bilo premetanega kamenja, enkrat v Naš zgodbe, imajo še bolj izkušeno oko, zasuto. Voda se je morala s te višine Slo, pa ponovno v Naš Tito, iz kate- da vidijo tudi tisto, kar je nepoučenim nekje (mogoče tam, kjer je sedaj sol- rega je nastal Naš Fido, pa Naš TIGR, nevidno. Bo kdo nadaljeval z zgodba- kanska hidroelektrarna?) spustiti na nato JJ, pa spet Naš Tito (avtorjem se mi o Sabotinu? višino solkanskega polja. Kaj se je oproščam, če sem katerega od umo- Tomaž Vuga zgodilo, kako je ta prag porušila in tvorov pozabil ali zamešal vrstni red). se začela zajedati v lastno strugo, se In končno je Sabotin dočakal še Opombe ponovno dokopala do kamnitega dna Osimsko - Briško cesto, veliko rano, ¹ Avtor je bil v tistih letih republiški in na bregovih pustila ogromne sklade ki tudi po tridesetih letih - vsaj na sekretar (danes bi rekli minister). Markirana pot po grebenu, v ozadju Kanin (levo in Krn (desno) (Foto: TG) zlepljenega proda, konglomerata? italijanskem ozemlju - še ni zaceljena. ² Anci Marušič 21. junij 2013 1001- solkanski ~asopis 11 Intervju Recenzija

(Nadaljevanje s strani 10) ne poustvari, ampak ga dopolni. hote sledil tej maksimi ali ti je to lahko vedno znova ogledoval... Ko Tako je to, na žalost ali pa na srečo. uspevalo kar tako, slu~ajno? nekaj napišem, točno vem, koliko Ne, moram reči, da vedno pazim na Branko Marušič: je tekst vreden. Nikoli nisem oddal Rugelj pravi, da sestavlja tvoje sklepno misel. Med pisanjem teksta teksta, ki bi z njim ne bil zadovoljen. Tkanje pogledov niz raznorodnih mi pride ena ideja, nekaj, kar bi rad No, mogoče parkrat. Skorajda ne filmskih tekstov, od portretov do poudaril, ne želim pa, da ostane sredi Sosed o sosedu poznam občutka, da bi nek izdelek obdelav posameznih filmov, od teksta. In potem si jo zapišem in z njo oddal zaradi sile, in da bi bil potem izpovednih pisem do zaznamkov ponavadi tudi zaključim. Torej imaš negotov, begajoč. Vedno, ko oddam prijateljem, ki jih ni ve~. Na koncu prav, o tem zadnjem stavku. tekst, imam lep občutek sprostitve… knjige je ~lanek o tvojem o~etu, Pa še nekaj o izboru tekstov za knjigo. in kar naenkrat sem 30 kilogramov ki pravzaprav odstopa od ostale Resda jih je veliko in tudi časovno lažji… vsebine… obdobje je kar dolgo, vendar se še Pred časom me je Denis Varič, ki piše Pisanje je res raznoliko. Niso samo vedno spomnim vsaj kakega detajla za štirinajstdnevnik Pogledi, vprašal festivalska poročila, šlo je tudi za o tem, kako je posamezen tekst podobno.16 Med drugim je tudi rekel, veliko tekstov in memoriam.1001- solkanski Imel nastajal ~asopis ali pa kdo mi ga je naročil. 24. december 2014 da takih kot sem jaz, danes ne sem dovolj široko izobrazbo, da sem Seveda se jim pozna duh časa, delajo več, ker smo mi živeli v času, lahko pisal o scenografih,Solkanske direktorjih večernicekončno se z leti kopičijo izkustva. ko smo se hudo dobro izobrazili. fotografije, snemalcih zvoka, Veliko mi je dala mislit pripomba, Hotel je reči, da se potem to odraža kostumografih, kritikih, arhivarjih. ki jo je izrekel Matic Majcen, ko v pisanju, da se vidi, da imaš eno Seveda so zraven tudi teksti o ljudeh, se je z mano pogovarjal za revijo veliko kulturo, širino, da veliko ki sem jih poznal in ki„Že so bolje imeli od zbiranjaEkran. nalepk Rekel od je,ogledoval da roki. je neverjeten Leva je štela štiri prste iz livarne ali od teh vrzot.“ je nadalje- stvari obvladaš. Danes, je rekel, filme radi in ki na prviPetrola pogled za borše niso in brisače,občutek, vse nalepiš, da - brez strogo palca, gledanodesna pa štiri - in ni pol prsta, s val s samogovorom. pišemo zelo specialistično. Jaz sem imeli ničesar s filmom.pa Objavljenaše plačat moraš. Boljrazlike me spominja med Dolmarkom, polovičko kazalca. ki je imel „Res je, ni več apnence, da bi malo na stare čase, ko smo zbirali slikce od „Saj boš kmalu v penziji, moj tišler, razkužila povsod, če, sam in gordol. pravzaprav v Parizu videl in dobil je samo tretjina vseganogometašev, materiala, od čingumov22 let in Bazooka Dolmarkom, ali pa pojdi ki invalidsko, jih ima vsekakor60! takrat Sigurno pa se splača sadit solkanski re- potrdilo, da so nas v Ljubljani zelo dve tretjini čakata na nekza Pony drug kolo čas. in Pony Kako Ekspress, je topa mogoče!?še boš imel Mogoče več časa za pa dobra je in volon- gut. Sem slišala, da dobra semena dobiš dobro izobrazili, zlasti v primeru En tak, ki čaka, se imenujeod čokoladic Pismo Životinjsko odgovor carstvo. na Ma to vprašanjeterska dela, daravno ne boš tisto, samo nergal in kar v Obi-ju, so numalo rumenkasta, si vsaj pojou,tudi če nisikar nič pravim dobil.“ v Inudrihal memoriam po državi,“ga Silvanu je skušala po- ma...“ filma. To pomeni – imeli smo védenja mojemu profesorju. NapisalZa vsak sem dober ga odgovor, si je nalil tolažiti in mu natočila zadnje kapljice „Ma si res bjonda, ne rumenkasta. o umetnostni zgodovini, ker gre v osemdesetih letih v čistega Parizu vina in in nadaljeval: je Furlanu: mordabelega. smo se res počutili Vidiš, da ne moreš igrati šaha z mano, za pripoved, slikovno pripoved. Pa naslovljeno na profesorja,„Ma ki je gorwnbil v nimalce moč starejši, več s tistega„Zelo septembrarad bi šel, toda 72, nimam še za- vsako potezo bi že prej komentirala.“ o poslušanju zvokov – ker film so bolnišnici. V pismu sem ponijem,lahkoga prosil, naj samo koizbiraš, smo ali tešli po v- Ljubljano,dosti let delovne čeprav dobe, smo in niti nimam Nenadoma pa vstopijo trije uni- dere avto, se zaletiš v prometni znak zadosti dela, da bi se obdržal kot sa- formirani, oboroženi moški, v znanih tudi zvoki. Na drugi strani vse tiste mi do sobote, ko ga pridemsredi ceste obiskat, ali pa padešimeli v trabuket 19 let!, ki Memostojni prav zanima, podjetnik, kaj včasih so so takemu oblačilih zelenkaste barve, s šiltom na skrivnosti v svetu pripovedi, naracije ne odpotuje in oddide jih nekam, postavljajo kjer za T2, posi pločnikudrugi takrat pa ni mislilirekli obrtnik,“ o nas. je s Tegasklonjeno si, glavo pri- glavi. Napotijo se proti šanku, mladen- – to pridobiš s poznavanjem romana, ga ne bom nikdar večkulturno našel, pedalirat saj , keržal, so ne rezervirani znam priklicatiznal in dodal: v spomin. “Zato pa še obdelujem ka odreveni, možakar pa spije zadnje za parkiranje.“ vrt in njivo na polju, en vinograd sem požirke merlota. kar smo osvojili pri profesorju potrebujem njegov podpis.„Ah, Bil daj jeno, vsaj so označeni obvozi dal v najem, do drugega težko pridem „Čigav je traktor pred vrati?“ vpraša Pirjevcu in s tem dobili tudi eno zelo slabem stanju, a prepoznalpo klancih me in grivah. je PaLe škoda, ~e ostaneva da niso s traktorjem,pri tistem enako zadnjem tudi s kolesom.“ prvi. „Kje je davčna blagajna?,“ vpraša močno filozofsko izobrazbo! In ko in mi pomahal z roko.…še postavili oglasne tablestavku z reklamami – zdaj bi ga„Kje tudi pa je rabila,to, tako daleč?“za je vpra- drugi. „Kje imate WC?“ vpraša tretji. si soočen z obnavljanjem nekega Drugo pismo je Nekajna teh o obvoznicah.“ mojem zaklju~ek pogovora.šala. Uboga plavolasa krčmarica ni zmo- „Ma kaj, češpa, ti ni zadosti mega- „Ne, če greš dolwn po prastari Ve- gla odgovoriti na vsa tri vprašanja v sveta z arzenalom takega védenja, očetu. Napisal sem gaplakatov prijatelju na glavni promenadi,Mogoče kolikokaj o osamljenostiliki poti naletiš in na pisanju. barikade pred žele- istem hipu, omedlela je in padla v na- se počutiš zelo dobro. Osebno Janezu Lapajnetu, s novih katerim omejenih se avtotov Kakšno z neomejeno jutro, kozniško začnejo progo. Občinskičrički pet,veljaki so že ta- ročje najbližjega izpraševalca z nekaj- menim, da v vsakem dobrem filmu, nekaj časa nisva uspelagarancijo, dobiti. telefonov Čez stakrat tač in tič je skrini,dobro, krat da sipredvidevali, sam. Ker da si sečisto bomo upirali, dnevno neobrito brado. dva ali tri mesece, ko mimajčk je inkončno gat s slikcami pri fucbalerjev sebi in bitakšen, če bodo kakršenzgradili Sončne moraš vile ob Poti na Z ropotom se še enkrat odprejo režiser vedno pusti kakšnih 20 % rada še imela?“ breg, pa so preventivno blokirali mo- vrata, četrti državni uslužbenec pori- nedorečenega. To prepusti gledalcu odgovoril, se je opravičeval,Še dva dadeci mije pogoltnil. biti, da nekaj žen napišeš. dostop puntarjev, Ali drugače neuradno pa so ne možakarja v prostor in zagodrnja: kot razmišljujočemu človeku, kot ni nič odgovarjal, ker mu„ Bejžije umiral se pritožit – v Krajevnoko to počneš, sku- nam si omogočilivedno motokrososamljeni stezo ob tirih “Tale je hotel zbežati s traktorjem, pa nekomu, ki je radoveden. Ob tem oče. Takrat sem se, bilopnost, je tam pozno so naše predstavnice,svetilnik. in Ladje še z elementi. in bučno življenje še nobenega blagajniškega izpiska, novo izvoljena, ne vem od koga, nova Camel trophy preprek. Sicer so škontrinota, nima pri sebi, smrdi tudi se vzpostavi nekakšna komunikacija zvečer, spravil k pisanjupredsednica in napisal KS,“ to je emancipiranogredo mimo, za- ampaktraktorji so 4x4, dovolj ma ko daleč,voziš zadaj vrzote po alkoholu in vrzotah.“ med tabo, ki sediš v dvorani, in med pismo. Preko zgodbe mojegatulila izza očeta šanka. in da te ne vidijo.in koče Rezultate, jih na koncu sicer manjka vsi polovica,Stara resnicaMožakar je,je bil da po zgodovinadveh flaškah res ni Ob prebiranju, zaenkrat sicer bolj „Ma saj veš,da nimajo časa za take in lahko se zgodi, da so že v boteginu, okajen, zajecljal je: “Ma kaj sem na tej tisto lepoto, ki je tam gori, na platnu. tistega, kar sem z njim imel, sem zelo vidijo, a nobeden nima vpogleda v ena sama. Še zakonca se povsem raz- prelistavanju, 280 strani debele knjige natančno napisal zgodbokrajane, o sebi,ki imajo o žuljeto na tvojerokah, ki intimno ni- ko jih opravilo, iščeš zaman vpo tvoje travniku. Imajo ali na oni strani meje? Kaj če je pa vse To je tista petina, ki jo ti dodaš. In majo novih zamisli o mega projektih za pa včasih drugačen vonj, kot pohajata prež- ores?“ pogledih na skupno življe- s štirinajstimi zgodovinskimi eseji, se mi to Prileten, je tisto zgaran malo možakar ali vse,je vstopil kar moravračajo“, momljafilmu, ino sistoletju... popravi kratek Mislim, krajevne da jepraznike, imel načrtovpisanje. narisanih Nekdo v gani je plastiki, rekel, da da resnično saj nine veš,nje, ali je kaj Miran se torej Brumat ne bi ljudje, ki nam pogosto zazdi, kot da smo se Italijani znativ vinotoč posredovati in zabrundal:“ Dej dobra pu litra filmskasvinčnik zaNil ušesom. Baskar prav, da je vztrajal3D tehniki in alidal na tabletnemtreba, da računal se -vse vidi, da se vse sliši. je usojeno biti družbene živali, kot je in Slovenci znašli na skupnem igrišču kritika.bjelga in puBiti litra filmski črniga kritikna mizu, je ma eno lepo„Ma kejto bo intimnoše, ko boš spilzgodbo prvi kvar na- konecniku izrisano, knjige. kako prestavitiHitchcock kontej je- govoril, da je film samo en glš, k bom jgru šah z mojim tin,“ se zasmeje, „boš imel samogovore nerje za smeti, da se iz njih ne bo širil rekel Aristotel. Še celo če smo istega in začeli igrati tekmo še preden smo se opravilo.zludjem, za vsaku Na mošu prvi en pogled žluk.“ je sevedao politiki? VerjetnoKo bo zadnji je kvartin uganil, pa bošda sodismrad,“je zraven. užaljeno brundal.konec koncev še vedno umetnost naroda, vere, spolne usmeritve in po- dogovorili, kaj bomo sploh igrali. Da so smešnoKrčmarica in se paradoksalno, je obrnila k njemu:“ da morašpriklical zelene marsovce na pomoč?“ „Oh, ti slika, lahkoskrivanja; pomagaš orga važno- je tisto, kar je izza litične pripadnosti se le redko uspemo se eni šli nogomet, drugi rokomet. Ali zEj, besedami nimamo šahovnice, razmišljati samo domineo svetu, „Tiki baba,Opazila nič ne razumeš, sem, daedino imaš re- tudinizirati ti čistilno pri akcijovrat. pasjih Končaliztrebkov, pa bi tako: spominov, poenotiti, kaj šele, če nam je usojeno pa ščinke. Če je nasvete trenerja ubogal jein kartetako za perfekten briškolu.“ v svojih slikovnihklame gledaš,svojem če kakšen pisanju neobrit – mulc zadnji iskanje stavek. lokacij V za bazneki postajejih imaš, ob že ti- nihče ne more vzeti. V „Ne nucam, kmetje smo vsi, kralje, pokaže pazduho in si šprica z losjonom leznici ali pa krpanje asfaltne in WiFi sobivati v vseh mogočih dimenzijah napad, jih ni upoštevala obramba. In intrdnjave, zvočnih konje podobah. nam sproti Meni menjajo, zelo protidrag komarjem,“jo novinarstvu je zbodel. je zelo pomemben.mreže,“ se je izprsila mladenka.popolnoma osamljeni sobi, ki lahko različnosti. Včasih radi poudarjamo, obratno. Eni so bili za trdo igro, drugi režiserkakšno damo Krzysztof pa pobožamo Kieslowski od spodaj, ima„Vseeno v Pravijo, bolje od dasfrizirane brez zadnjega stare Od stavka presenečenja jezgleda vase zlil kotrundo. Bazinova spovednica ali da nas različnost bogati, toda ob bi raje v senci srebali hladno pivo. Eni svojiče jo srbi.“biografiji si otrese stavek, strušulje ki s gafirtoha je zmožen Claudie, kini ponuja ~lanka opelce … za lizat“, se „Kaj, saj KS nimapa niti kot svojih ena pro - kinodvorana, se lahko in se usede na razmajano kandrego. je odrezala jezikava točajka. storov, za stavbo ob fontani plačuje prebiranju prispevkov k zgodovini so se mirno vključili v moštveno igro, samo„Ma on, ti bolj ki jebožaš bil grlovelik z vinom, režiser ku in velik„Kar tiho...tako bodi, zadnjič kot gasi sešteval ni brezobčini prvega… fit, ki ga občinakadarkoli pošteno zamirno,- počasi in potiho slovensko-italijanskega sožitja (ZTT- drugi so vlekli osebne poteze. Premišlje- človek.kej druzga Tudi,“ mu nalijeon govori malvazijo o v tehko- 20kazenske % pike(smeh) za prehitre vožnje po računa in istočasno pausedeš, redno plača zapreš še oči – in vse svet bo EST, Trst 2012) se pogosto zdi, da ne, ali pa tudi ne. Vsi skupaj so stkali inzarec. pravi, da lahko samo s pomočjoIX. Korpusu. Ni ti šlo v račun, kje si porabo elektrike za obnovljivpred teboj… brizgajoč smo Slovenci in Italijani le redko znali takratni vsakdan, ki nas, hoteli ali ne, književnosti„Vidim, da obvladaš obnoviš sceno, tako beli popolnnabral 15 ….ampakpik, pa še 50% v škontosmislu, so tida virpostavi vode, ki kroži po zelenem granitu odpirajo, rdeči so pobegnili, črni se ponujali vsakokrat za prekoračitev.“ vodnjaka.“ je glasno razmišljal in si uporabiti sobivanje enim in drugim v opredeljuje in obremenjuje še danes. svet, kot je film. Dobra kritika filma piko na i celotni vsebini! Si ti Zdenka Tomulić prid. Doktor Marušič nas kot vešč pri- povednik zapelje s pripovedovanjem o času in ljudeh, ki so v zadnjem sto- letju in pol ustvarjali zgodovino. Ne, to ni pripoved o vojnih spopadih; bolj o zaledju, o čustvih, ki so vodila posa- meznike in narode. Kot češnja na torti Srečno 2015 ! (ali pometanje pred lastnim pragom) se zdi zadnji esej, prispevek k poznavanju stikov med slovenskimi in italijanskimi zgodovinarji (zgodovinopisjem). Ver- jetno se še kdo spominja neverjetno napornega dela mešane slovensko-itali- janske zgodovinsko-kulturne komisije, ki se je dobivala osem let in nato pred- stavila skupno poročilo: če se je bilo njim težko poenotiti, kako je šele nam, ki se nam »zgodovinski spomin« napaja z osebnimi izkušnjami, družinsko kro- niko in kavarniškimi pogovori. Prav to pa je čar zgodovine. Maru- šičeva knjiga je seveda znanstveni esej, obremenjen z nešteto opombami pod črto, toda med njimi je lahko vijugati. Zato je ta knjiga ena izmed tistih, ki jo lahko vtaknemo v torbo, ko gremo po- leti popoldan k Soči. Končno piše tudi o Soči. Pravzaprav o Gregorčičevi odi in o tem, kako s(m)o jo sprejeli v tem našem narodnostno mešanem prosto- ru. Toni Gomišček 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 17 Obledele fotografije Zgodba o solkanski grofici Liduški de Nordis Hornik sto kilometrov dolge obale, ki se ob Moj oče se je z Liduško večkrat po- čila, da bi njena vila Nordis prišla ob Indijskem oceanu razteza med Soma- govarjal. Povedal ji je, da išče način, priključitvi dela cone A k Jugoslaviji. lijo in Tanzanijo. Vzljubila je deželo, kako bi se izognil fašističnemu na- Državna meja je obšla njeno imetje v nad katero se je navduševal že pisatelj silju in da bi rad šel v kakšno drugo Solkanu in pripada Italiji, sicer bi jugo- Hemingway, ki je tem neskončnim deželo, kjer bi lahko s svojo družino slovanske oblasti njeno vilo in imetje peščenim plažam in koralnim grebe- živel bolj svobodno. Domnevam, da podržavile. Seveda je bila v malome- nom pripisal sloves neprimerljivih na se je tudi s tem namenom v koprski ščanskem okolju deležna tudi obreko- zemeljski obli. Ves ta svet je bil kot kaznilnici učil angleškega jezika in ga vanja zaradi srečanj in zabav z Anglo- pravljica iz 1001 noči, najbolj zna- pozneje dobro pogovorno obvladal. Američani, na katerih ji je uspelo pre- na po trgovcu Sinbadu, ki je trgoval Z veliko verjetnostjo domnevam, da usmeriti potek meje. Gotovo ji je pri vzdolž kenijske obale. Bogate savane, mu je grofica Liduška svetovala, naj tem pomagala tudi Sarah Churchill. velika jezera, gejzirji, prvinski dežev- nono proda imetje in naj se oče z Kenija se je leta 1963 osamosvojila in ni tropski pragozd in na severu večni nami odseli v Indijo. Tedaj je bila In- ob tem so grofici nacionalizirali nje- sneg so Liduško očarali. Dežela ima dija del angleškga imperija. Mogoče ne plantaže. Grofica Liduška ni vrgla 52 nacionalnih parkov in živalskih mu je celo preko zvez, ki jih je imela v puške v koruzo, začela je znova iz nič rezervatov. Očarana je bila od osmih Nairobiju, našla kakšno primerno po- in uspela ustanoviti manjše podjetje prelepih jezer v objemu Velikega sest v Indiji (Kalkuti) za odkup, kjer v Keniji, ki je delovalo še trideset let. tektonskega jarka: jezero Turkana, bi oče gojil kavčuk. To opisujem tudi Leta 1970 je grofica Liduška v pro- znano kot turkizno jezero; jezero Na- v svoji pesmi, ki je objavljena v pesni- metni nesreči v Latisani (Videmska kuru, kjer domujejo milijoni flamin- ški zbirki Odstiranja, posvečeni očetu pokrajina) izgubila svojega dragega gov; jezero Baringo, ornitološki ptičji ob stoti obletnici njegovega rojstva. Nannija Piotta, kar jo je neizmerno paradiž. Glavno mesto Kenije Nai- Po vojni je bila grofica svetovalka o prizadelo, saj je bil njena resnična robi leži na nadmorski višini 1.640 veščinah jahanja anglo-ameriškim za- velika ljubezen. Otrok nista imela. V metrov. Mesto je sodobna gospo- vezniškim silam v Gorici. V vili No- tujini je ostala sama in nadaljevala še Liduška Hornik na konju darska, upravna in kulturna metro- rdis je priredila srečanja angloameri- trideset let svojo poslovno dejavnost. pola, katere tloris v obliki šahovnice ških častnikov iz skupine, ki je bila za- Umrla je 5. decembra 2006 na kliniki in kolonialna arhitektura ne moreta dolžena za pripravo razmejitvene črte v Nairobiju. Pred smrtjo je devetde- Grofice Liduške de Nordis Hornik tramovi in na pol podrto zidovje, po- zanikati britanske dediščine. Poslov- za državno mejo. Prihajala je v stik z setletna grofica poskrbela, da so bili se spominjam še iz svojih zgodnjih škodovano med prvo svetovno vojno. no središče se nahaja okrog Mestne- visokimi osebnostmi iz političnega, njeni posmrtni ostanki v žari pripelja- otroških let. Oskrbovala se je s hrano Previdno smo stopicali po odkrušenih ga trga (City square), na katerem je družbenega in gospodarskega življenja ni v Gorico in da je pokopana v grob- v trgovini mojih staršev Ivana in Her- kamnih in vsak šum ptic, ki so gnez- predsedniška palača, parlament, mav- in uspela, da je s svojimi diplomatski- nici svojih staršev na Sveti Gori. mine (Breščak) Gašperčič v Solkanu. dile v teh ruševinah, nas je pognal v zolej, narodni muzej in kongresno mi in poslovnimi spretnostmi prepre- Tatjana Malec Trgovina z jestvinami in kolonialnim paničen beg. Pod kamni, ki jih je zob blagom je bila v moji rojstni hiši na- časa ločil od zidovja, so domovale sproti Poti na breg, ki vodi preko ka- kače in škorpijoni. Nono mi vedno želantarce k Soči, in sicer na Svetogor- zabičal, naj se ne hodim igrat v mlin, ski ulici 258 (sedaj Cesta IX. korpusa ker lahko ruševine zgrmijo na nas, 55). Še prej je trgovino vodila moja otroke, in se zgodi nesreča. Mojega nona Marjuta (Grosar) Gašperčič, ki pranonota Antona Gabrijela (5. av- je prav tako kot pozneje moja mama gust 1832, † 31. Julij 1884), mlinar- oskrbovala grofijo s hrano. Grofica skega delavca iz Solkana 18, poroče- Liduška je prijahala do nas s konjem; nega s Terezijo Marinič (22. novem- medtem, ko je kupovala stvari, je ko- ber 1844, † 3. novembra 1907), očeta nja privezala k ograji ob cesti. Nato moje none Marjute Grosar (31. maj je s kupljenim blagom otovorila konja 1871, † 11. april 1933) je v Lenassi- in odjezdila v vilo. Liduška je bila lju- jevem mlinu do smrti zmečkal mlinski biteljica konj in je bila zmožna jahati kamen. Vendar nas je otroke notranji z obema nogama na strani sedla. Li- nadih starinskosti te srhljive podi- duška je vsak dan jahala na konju po rajoče se stavbe, le še bolj privlačil. stezicah, ki so vodile ob Soči in po Atmosfera, ki je napolnjevala otroško Polju. Konja je jahala bosa in tudi po domišljijo, nas je vedno znova zvabila travnikih je rada hodila bosa. Ljubi- k igram med robido in kupe razmeta- la je Sočo in sončenje na skalah nad nega kamenja. Ko smo otroci hodili v Prodom. Na nogi je imela manjšo po- Lenasijev mlin, smo šli vedno mimo škodbo, ki jo je utrpela pri padcu, ver- vile Nordis. Še prej smo zavili v park jetno s konja. Grofica Liduška je bila vile Nordis in pogledali, če je grofi- izobražena, saj je obvladala šest do ca kje v bližini, da smo jo pozdravili. sedem jezikov. Veliko je brala, tudi v Liduška je bila izredno lepa in ka- parku svoje vile v Solkanu in pri Soči. rizmatična oseba. Do vseh je bila Bila je hči plemenite Lidie de Nordis prijazna, spoštljiva in preprosta v in bohemskega častnika Ferdinanda medsebojnih stikih. Železna vrata Hornika. Vilo Nordis na Bregu je leta grofije so bila vedno na stežaj odpr- 1830 zgradil njen nono Antonio de ta. Otroci smo se skoraj vsaki dan Nordis. Nekateri viri govorijo, da je igrali v njenem parku. Vselej je bila bil njen Antonio de Nordis poročen vesela, ko smo prišli v njeno bližino. z Lidio Lenassi, rojeno v Gorici. Vila Spominjam se, da se je z mojimi star- stoji na bregu tik nad soškim obrež- ši rada pogovarjala, bodisi da smo šli jem, onkraj železnice, na levi strani na kopanje k Soči, bodisi v trgovini. Lenassijev mlin (Antonio de Nordis, graditelj solkanske vile de Nordis je bil poročen z Lidio Lenassi) poti. Stezica levo pod njeno hišo vodi Kasneje smo zvedeli, da sta njena le- k avstrijskim kavernam iz prve svetov- pota in šarm privabljala veliko obože- ne vojne, kjer smo se med drugo sve- valcev, vendar se je poročila s priku- središče. Utrip poslovnega življenja tovno vojno skrivali pred anglo-ame- pnim mladeničem Nannijem Piottom, v mestnem središču in urejene četrti riškimi bombnimi napadi na solkanski ki ni bil ne bogat ne plemiškega rodu. vil so Liduško navdušile. Pridobila si most. Desno pa vodi pot k ostalinam Od strica Francesca Dolfina, sina po- jeveliko prijateljev iz visoke družbe nekdanjega Lenassijevega mlina in kojnega Gregorija Dolfina, je dobila in postala uspešna poslovna ženska. žage, papirnice in manufakture sukna za poročno darilo kmetijsko pose- V Nairobiju je spoznala Angležinjo in flanele, kjer stoji danes Kajakaški stvo v Keniji, kar kaže na vključenost Sarah Churchill (1914–1982), tretje- center. V dunajskem državnem arhivu grofice Liduške k beneški plemiški rojenko Winstona Churchilla in Cle- obstaja načrt o regulaciji Soče iz leta družini, ki sega v leto 1340. Iz zgo- mentine Churchill, ki je bila tudi film- 1765, ki ima vrisano gradnjo kanala, dovinskih virov je namreč znano,da ska in gledališka igralka (od leta 1937 dvignjeno skladišče za deske in skladi- je bil Dolfin že okoli leta 1370 ka- do 1951 je igrala v devetih filmih), šče za drva in kurjavo in mostič prek petan rimskega imperija v Trevisu. bila je tudi znana plesalka britanske potoka Koren, kar kaže na zgodovin- Liduška je šla živet v Kenijo na po- televizije. Sarah Churchill je imela ime ski razvoj industrije ob Soči. darjeno posestvo. Potovala je po pro- po svoji istoimenski prednici vojvodi- Na vsak kamen, na vsako stezico stranstvih Kenije, občudovala živali, nji Marlbourgh. Sarah Churchill je me vežejo mladostni spomini. Po Le- naravo in vzpostavljala stike s prija- prihajala tudi v Gorico v vilo Nordis. nassijevem mlinu smo se otroci lovili znimi domačini. Navduševala se je Grofica Liduška se je stalno vračala iz in skrivali. Nad nami so prežali trhli nad peščenimi plažami več kot štiri- Kenije v svojo vilo Nordis v Solkan. 18 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Bilo je nekoč v Solkanu Ubujvanje prasca – koline v Solkanu Pri domačem prazniku je bila naj- po in kričala, da nas je zbudila. Takoj bolj obremenjena gospodinja. Morala je stekla v hlev in odvezala kozo. Dru- je pripraviti vrelo vodo. Loviti kri za gi so odgnali prašiča iz hleva in splašili mulce. Prati čreva, pogostiti s štam- kokoši. Furlanka je tekla po kampotu perlem pomagačem zakola. Skuhati s kozo, da se je globoko nadihala, in kosilo in imeti lep nasmeh. Če je zre- jo tako rešila. Pritekel je tudi vojak dila prašiča, ki je imel debel špeh (sla- domačin, ki je bil v rezervi in je nosil nino), je bila deležna posebne pohvale vojaško bodalo za pasom. Poskusil je in občudovanja. V takratnih časih sta zaklati prešiča, a ni šlo. Bodalo ni bilo bila špeh in mast edina zabela. Olje je nabrušeno. Kasneje je pritekel nekdo bilo drago in ga ni bilo v izobilju kot z nožem, ki je opravil zakol. Gasilci iz danes. Gorice so bili hitro na mestu in rešili Poseben postopek pri klanju pra- hišo pred požarom. Težava pa je bila šičev je bil za časa Italije, ko so bile v tem, da je v splošni zmešnjavi itali- v veljavi živilske karte. Na Municipio janski oficir nekje založil pištolo, ki jo (občino) je bilo potrebno po posebno je čez čas ves pomirjen našel. Nasle- dovoljenje. Po zakolu so morali la- dnje jutro sta si z ženo poiskala dru- stniki odnesti v pregled določene dele go stanovanje. Tisto leto je bilo bolj drobovja veterinarju, ki je imel sedež žalostno. Ni bilo klobas, salam, mulc, v klavnici v Štandrežu. Eno leto pa pršuta, špeha, masti in ostalega. Tudi so Solkanci prejeli na dom obvestilo, kaše so bile bolj mizerne, ker ni stopil da morajo ob zakolu prašiča le tega prašič vanje. pripeljati zaklanega določenega dne Nekaterim so prijale klobase, ven- pred gostilno pri Rokcu (danes gostil- dar niso imeli možnosti reje prašiča na Zvezda). Tam sta tata in še en Sol- doma, zato so zanje poskrbeli bližnji kanec s prašičema na kariolah eno uro sorodniki. Nekega jutra je hčerka zaman čakala veterinarja. Brat Julij se družine, ki ni imela lastnega svinjaka, spominja, da so starši nekega zimske- zagledala, da je mimo hiše pritekel ga dne spravili bolj zgodaj spat otro- prašič. Zdel se ji podoben njihovem ke. Čez čas je zaslišal cviljenje karjole, prašiču, ki so ga hranili njihovi ožji ki je pripeljala na naše dvorišče. Trgo- sorodniki na Potokih. Čez čas se je ta Ščetinar pri Koltiču (Foto: Jure Batagelj) vec jestvin Julij od Čičigonce in Franc prašič pojavil v parku pred našo hišo. Uejčč kovač sta pripeljala zaklanega Začeli so ga loviti in vsi upehani so ga prašiča. Čez čas se je s kolesom pri- končno ulovili in ga začasno spravili Z ohladitvijo prihaja čas, ko se po- uveljavljenih bečarjev. Nono od Ko- solkanskih bečarjev odprl prašiča na peljal bečar Kopač. Prašič je bil od go- v naš takratni hlev. Lastnik in skrbnik slavljajo muhe in drug mrčes. Prihaja- mandiča je izučil Pepijevega očeta, ta hrbtu. Tisti dan mi ni bilo potrebno stilničarke Anice Ravnik, moje krstne sta ga veselo odpeljala v svoj dom. joči mrzli čas nas bo spominjal na ob- je izučil sorodnika Tonita Abramiča, iti v šolo. Mami sem zlival vodo v čre- botre, ki ni smela prijaviti zakola sicer Kako je čez čas končal se ve, končal je dobje, ko so v Solkanu klali prašiče, ki je izučil starejšega brata Pepita, Pepi vesa, ko jih je čistila in prala. Nunc neprijavljenega prašiča. Do jutra so v klobasah in drugih dobrotah. Takrat pravzaprav ubujvali prasce. Lahko tr- Abramič pa je izučil Pepita Komandi- Luiš je odstranjeval ščetine tako, da ga predelali v klobase in salame. Vsi in tudi še danes ni slišati, da bi predse- dimo, da so takrat skoraj v vsaki tretji ča. Pri Komandijevih so se ukvarjali je prašiča osmodil s slamo. Ko so pri trije so bili dobri zmerni vinski bratci, dnik pomilostil prašiča, kot pomilosti hiši redili prašiča. V knjigi Jako stara tudi z vzrejo mladih prašičkov. Ker Komandijevih klali, je prišel mimo če- ki so radi ustregli moji šantli, točajki ameriški predsednik purana. vas je Solkan je Eda Belingar lepo je bilo potrebno prašiče skopiti, kar vljar Juštinč in preden so začeli poli- kvartinčkov. Prašički, ti ljubljenci gospodinj, opisala ta običaj in takratni čas v Sol- je predstavljalo velik strošek, si je za- vati prašiča z vrelo vodo, mu je izpulil Zaradi pomanjkanja sta starša leta predelani pa izbranci sladokuscev, ne kanu. V opisu je zajeto prav vse, tako želel, da bi sam to počel. Pozanimal več šopov ščetin. Te je rabil, da jih je 1942 oddala njuno zakonsko spalnico živijo več v hlevih ali svinjakih ob hi- da je težko še kaj dodati. Opisal bom se je na Ajševici pri »strokovnjakinji«, vstavil v oba konca drete, da jo je pri v najem družini italijanskega oficirja, šah. Po tri prašiče zredijo vsako leto le to, kar mi je ostalo od tistih časov v ki mu je rekla: »Prinesi mi mladega šivanju čevljev lažje vtikal v luknje, ki je služboval v bližnjih kasarnah na le še v svinjaku na dvorišču nedavno spominu in kar sta mi še povedala Jo- prašička, da te na njem naučim, kako ki jih je naredil s šilom. Pri tem je bil poljih. Neke noči, ko smo vsi trdno preminulega Antona Srebrniča - Kolti- žef Čubej (Komandič) in njegova žena se to dela«. Od takrat naprej je to seveda deležen štamperli tropinovca, spali, je izbruhnil požar pod »lozo« ča, v Kromberku pa jim imata Poldino Anica in drugi. Ko sem vprašal Bruna opravljal tudi pri drugih leglih, če so da je lažje poklepetal z možmi, ki so kjer smo v hlevu redili prašiča, kozo in žlahta Anice Komandijeve. Danes Zavrtanika, če so doma redili prašiča, ga poklical. Pepi je nadalje pravil, da pomagali prašiču na stol. in kokoši. Požar je opazila Furlanka živijo pujski v farmah. Kjer se zbirajo je rekel, da ne. Na skupnem dvorišču je bil mlad prašiček bolj pogledan od Pri prašiču je bilo vse uporabno. Celesta Minini,ki je stanovala v Bol- delavci, se ponavadi osnuje sindikat. pa ga je redila bližnja soseda. Ker je dojenčka. Nekateri so delali iz ščetin celo čopi- tromejevi hiši na Bregu. Pri Mariji Zaenkrat je prašičem v farmah sindi- bil kupljen od hrvaških prodajalcev, Mlad prašiček je sprva dobil kotiček če. Mi otroci smo dobili meh, ki smo Lurd (kasnejši Avtopromet) je na fun- kat španska vas in prav je tako. ga je klicala »druže«. ob špargetu, da mu ni bilo mraz. Za ga brcali, ko se je malo osušil. tani prala solato. Pritekla je čez kam- Andrej Černe Pri nas smo vedno redili po enega prašička je bil potreben denar, za do- prašiča. Mama in teta sta skrbeli za jenčka pa ne. Kasneje se je to izenačilo: prehranjevanje. V korito sta mu dajali dojenček je zahteval vsemogoče obleki- pomije ali posebej zanj kuhali oblod- ce in papice, medtem ko se je prašiček vo, v kateri je bila pretežno pesa, red- zadovoljil le z eno obleko v naravni, keje krompir. Ko bi ga morali pitati prosti ščetinasti vezavi. Gospodinja je s koruzo, smo ga pitali z želodom, ki bila zadovoljna, če ni bil špurglju in je smo ga nabirali v Borštu nad Krom- pojedel vse od kraja. To je spoznala, če berkom. Koruze in moke je namreč je veliko krulil, ko je bil lačen. Zakaj primanjkovalo celo za polento. Ko se pravimo nekomu, da ima posluh od je bližal čas zakola, je tata hodil skoraj prasca, še ni dovolj raziskano. vsak dan v hlev s špago in meril obseg V času kolin smo v naših mladih za prednjima tacama. Pepi Komandič letih poslušali skoraj vsako jutro pra- je poznal formulo, kako ugotoviti težo šičje cviljenje, ki je prihajalo z vseh prašiča. Potrebno je izmeriti obseg in koncev Solkana. Nam je klal prašiča dolžino prašiča od začetka repa do nunc Luiš (Vuga Alojz). Rodil se je določene točke na hrbtu za glavo. V pod Sv. Katarino (današnji Kekec). Solkanu je bilo veliko bečarjev (klav- Priženil se je h Kamelčavim, danes v cev), ki so se izučili od starejših in že Valentinčičevi ulici. On je edini od

S krvjo smo v Solkanu pripravljali sladke mulce. (Foto: TG) Imaš kaj za moje korito? (Foto: Jure Batagelj) 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 19 Potopis Zdraviliško sprostitveni oddih v Fojnici in okoli nje vostih Fojice, kakor tudi Sarajeva. Po prihodu v Sarajevo smo se najprej s hitrim dvigalom povzpeli v 40. nad- stropje stolpa AVAZ, od koder se nam je odprl prečudovit razgled na eno od štirih najlepših destinacij na Balkanu (poleg Aten, Istanbula in Dubrovni- ka). Sarajevo je mesto kjer se preple- tata novo in staro, vzhod in zahod, tradicionalno in moderno in v njem vsakokrat najdeš kaj lepega. Po ogle- du prizorišča atentata na avstrijskega nadvojvodo smo si ogledali še Gazi- Husrev begovo džamijo, se sprehodili po Baščaršiji in na koncu nam je osta- lo le še nekaj časa za znamenite saraje- vske čevapčiče. Tudi v ponedeljek nismo počivali, temveč smo se po kosilu s Fehimom odpravili v Travnik in Vitez. Travnik Gradska vijećnica Sarajevo leži na južnem pobočju planine Vlašič, Frančiškanski samostan Fojnica na obeh bregovih reke Lašve in je eno Fojnica, staro termalno turistično prijazno osebje Hotela Banja Reumal. najbolj slikovitih mest v Bosni, odda- rastejo pa tudi borovnice in brusni- lić. Ob prihodu v džamijo je efendija mesto, ki leži na istoimenski reki, je Namestili smo se po sobah in takoj ljeno od Fojnice okrog 50 km. Že Kel- ce, ki jih je v sezoni mogoče kupiti. S osebno pozdravil našega predsednika umeščena v slikovito dolino pod pla- nato odhiteli na večerjo. Utrujeni od Fehimom smo se sprehodili okrog je- Božidarja Markiča in mu poklonil ko- nino Vranico, poznano po toplicah vožnje smo kar kmalu odšli na zaslu- zera in se ustavili pri obeležju, posta- pijo Ahdname, ki jo hranimo v pro- REUMAL. Narava ji ni mogla poda- žen počitek, saj nas je naslednji dan vljenemu 12 članom Unproforja, ki so storih DU. Seznanil nas je o podrob- riti boljšega sredstva za negovanje in takoj po zajtrku čakal zdravniški pre- leta 1997 s helikopterjem strmoglavili nostih iz življenja muslimanov; prije- vzdrževanje zdravja, od naravne vode gled. na planini. V leseni hišici so nas pri- ten klepet se je zavlekel do poznega obogatene s številnimi minerali, ki ji Zdravniško osebje nas je prijazno jazni lastniki s pristno gostoljubnostjo popoldneva. Odhiteli smo v hotel, se dajo tako blagodejne učinke za zdra- sprejelo, nam izmerilo pritisk in nam postregli s še vročo pito in kozarčk- pripravit na svečano poslovilno ve- vljenje revmatskih in kardiovaskular- odvisno od posameznika predpisa- om mekane. S pesmijo na ustih smo čerjo, ki smo jo imeli v Zdraviliškem nih obolenj. lo razne terapije (bazen, telovadba - se poslovili od prisrčnih domačinov, domu, ki je le nekaj metrov oddaljen Kristalno čist zrak (industrije ni skupinska ali individualna, razne ko- planine in jezera. V dolini pa nas je od hotela Reumal. Na večerji so nas daleč naokoli), visoke gore porasle s peli od biserne, blatne, galvanske do čakala še večerja v hotelu. prijazno pozdravili predstavniki hote- hrasti, kostanji in smrekami, dišeče TENS itd.). Že isti dan smo pričeli z Sredino popoldne smo v sprem- la in se nam zahvalili za obisk. trave, meso, ki ima okus po mesu in izvajanjem predpisanih terapij. stvu Fehima namenili sprehodu do Zadnji dan našega Zdraviliško seveda »mekana, koja liječi tugu« kot Po kosilu smo imeli prosto, neka- Frančiškanskega samostana in cer- sprostitvenega oddiha je prišel kot piše na nalepki, vsemu temu se člani teri za počivanje, drugi za raziskova- kve Svetega Duha ki stoji na vzpetini bi mignil. Zjutraj smo opravili še vse DU Solkan nismo mogli upreti. nje okolice in sprehode, nekateri pa nad Fojnico. Samostanski muzej je predpisane terapije, nato pa odhiteli Tja smo se odpravili na naš sedem- za obisk Lovskega doma in liječenje zelo bogat z dokumenti pisanimi v po dodatnih nakupih (sir, brusnice, dnevni dopust. V četrtek, 2. oktobra, tuge. turškem jeziku in bosanščici. Tu se fižol, kostanj). smo navsezgodaj krenili na pot. V V soboto nas je v hotelu zabavala nahaja tudi Fojniški grbovnik iz leta Po kosilu pa smo se po isti poti vra- Ljubljani – na Dolgem mostu nas je tudi živa glasba, ob kateri smo se še 1340 (grbi bosanskih srednjeveških čali proti domu, kamor smo prispeli pričakala naša spremljevalka Bože- dodatno razgibali. Efendija Posalić poklanja kopijo Ahdname veljakov) in Ahdnama (Povelje sul- pozno ponoči. na, ki nam je med vožnjo podala vse Vse dopoldneve smo preživljali v našemu predsedniku gospodu Markiču tana Mehmeda II. Al Fatiha iz leta Izpolnitev največje človeške želje, potrebne informacije o Fojnici. Pot znamenju raznih terapij, popoldneve 1463), ki se pravno smatra kot pred- po zdravju, mladosti in lepoti, je mo- smo nadaljevali mimo Brežic do Sla- pa nam je naša spremljevalka Božena ti, Iliri in Rimljani so imeli tu svoja na- hodnik evropskega Zakona o člove- žna le tako, da izkoristimo vse narav- vonskega Broda, kjer smo prestopili zapolnila z organiziranimi izleti. Že selja in izpirali zlato iz reke Lašve. V kovih pravicah. ne dobrote ki nam jih ponuja Fojnica. mejo. V Derventi smo se za dalj časa v nedeljo smo se po kosilu z našim 16. in 17. stoletju je bil Travnik sedež Iz samostana smo se napotili še na Zato smo sklenili, da se naslednje leto ustavili v restavraciji »Eden« in si pri- lokalnim vodičem Fehimom Zeče- bosanskega vezirja oz. administrativno ogled džamije kjer nas je sprejel glavni vrnemo. voščili odlično kosilo »čorbanac« le vićem odpravili v 50 km odddaljeno središče Bosne. Nad samim mestom imam Fojnice, Mensur efendija Pasa- Rinalda Komel za par evrov. V Fojnico smo prispeli Sarajevo. Med potjo nas je Fehim na kraljuje srednjeveška trdnjava Stari pozno popoldan, tu nas je pričakalo zelo zanimiv način seznanil o zanimi- grad, zgrajena v drugi polovici 14. stoletja, ogledali pa smo si tudi urni stolp Sahat kula, zgrajen leta 1817. V centru mesta se nahaja tudi znameni- ta Šarena džamija ali Sulejmanija, ki je ime dobila po neobičajnih likovnih dekoracijah na notranjih in zunanjih stenah. Zgradili so jo v drugi polovici 16. stoletja in je edinstvena džamija, saj se v pritličju nahajajo trgovine in obrtniške delavnice. Tu izvira tudi majhna zdravilna rečica po imenu Pla- va voda, ki se izliva v Lašvo. Travnik je poznan tudi kot rojstni kraj nobelov- ca Ivo Andriča. Življenje v Travniku je Ivo Andrić lepo opisal v knjigi Trav- niška kronika. Njegovo rojstno hišo, v kateri se nahaja muzej, smo si med našim sprehodom skozi Travnik tudi ogledali. Ob povratku smo se ustavili v največjem nakupovalnem centru v BIH - Vitezu, kjer smo v trgovini FIS opravili nakupe, kolikor nam je seve- Prokoško jezero da dopuščala denarnica. Zaradi zasto- jev na cesti smo se domov (v Fojnico) vrnili pozno zvečer, kjer nas je kljub pozni uri čakala večerja. Na naš zadnji organiziran izlet nas je Fehim odpeljal po makadamski cesti le 22 km od Fojnice na planino Vra- nico, kjer se nahaja pravi biser narave – Prokoško jezero, ki leži na nadmor- ski višini 1636. Jezero je ledeniškega izvora, v njem pa živi človeška ribica. Tu se najde tudi posebna vrsta kuščar- ja – triton. Okrog jezera se razprosti- rajo lesene pastirske hišice, v katerih pripravljajo tradicionalne jedi (ovčji Sahat kula Travnik sir, kajmak, pite, kruh izpod peke...), 20 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 OŠ Solkan Letos brez šolskega olja Dnevi evropske kulturne dediščine »Dediščina gre v šolo« v Goriškem muzeju

Učenke 3.b razočarane nad obiranjem oljk. (Foto: Erika Grosar)

Kot že vsako leto, smo tudi letos naslednje leto več sreče. EG veseli odkorakali za šolo med naše oljke. Opremljeni z različnimi košara- Pred jesenskimi počitnicami smo mi smo se hitro lotili dela, da bi čim tretješolci obirali oljke. Vsa drevesa Oktobra so v prostorih Goriškega muzeja v Solkanu odmevali navdušeni otroški glasovi. prej obrali vse oljke. A že po parih mi- smo pregledali, pa klub temu, nismo nutah smo ugotovili, da letošnja oljč- nabrali niti ene košare. Oljke nismo na trgatev ne bo kaj prida. Razočarani obirali niti eno šolsko uro. Razdeljeni Goriški muzej je v sodelovanju z obrazi in prazne košare so povedale v pet skupin, smo se prav borili, kdo Osnovno šolo Solkan v okviru tehni- več kot sto besed. Letos nismo pride- bo nabral več. škega dne za učence 7. razredov pri- lali niti kapljice olja. Upajmo, da bo Metka, 3.a pravil različne delavnice, preko kate- rih so se otroci na zabaven in poučen način seznanili z arheološko dedišči- no domačega okolja ter spoznali do- ločene poklice v zvezi z varovanjem kulturne dediščine. Otroci so se za en dan prelevili v prave arheologe, resta- vratorje, kustose; preizkusili so, kako poteka delo na arheološkem terenu ter izvedeli, kaj se dogaja z najdbami od odkritja do predstavitve v muzejski zbirki. Seznanili so se tudi z izsledki arheološke stroke na lokalnem ob- močju in si ogledali značilne najdbe. Izbrane arheološke predmete so nato na delavnicah poskušali ustvariti sami. Preko dodatnih praktičnih delavnic pa so se otroci vživeli v obdobje praz- godovine in izkusili tedanji vsakdan. Ekipo Goriškega muzeja je vodila koordinatorica projekta, arheologi- nja Ana Kruh. Z letošnjo temo smo želeli v ospredje postaviti pomen izo- Skupinska fotografija učencev 3.a in 3.b po obiranju oljk.(Foto: Erika Grosar) braževanja o dediščini. Širjenje zave- sti o pomenu kulturne dediščine med mladimi tudi mednarodna skupnost prepoznava kot osnovno človekovo pravico, osnovo za razvoj vseh posa- meznikovih sposobnosti za izzive so- KEMIČNA ČISTILNICA dobnega časa ter za ustvarjanje krea- IN PRALNICA tivne in kulturno ozaveščene družbe. n Clea Pro

Solkankam in Solkancem želimo vesele božične praznike in srečno 2015!

Cesta IX. korpusa 91a, 5250 Solkan, Tel.: 05/333 45 53 [email protected], www.proclean.si 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 21 OŠ Solkan Obisk dr. Igorja Sakside Energetski eko park z brunarico

Četrtošolci ob prihodu pred šolo v Cerknem. (Foto: Metka Nunčič)

Mogoče že veste, da sodelujemo v projektu Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije. Zato smo se v četrtek, 13.11.2014, odpeljali v Cerkno. Peljali smo se mimo Plav, Kanala, Mosta na Soči, Slapa ob Idrijci in končno prišli v Cerkno. Tam Dr. Igor Saksida ob listanju berila za tretji razred, ki ga je uredil. Povedal nam je, kako so nas vljudno sprejeli. Najprej smo nastane berilo ali učbenik. (Foto: Erika Grosar) pomalicali, nato smo začeli z delom v prvi delavnici. Bilo je zelo zanimivo. Spoznavali smo električno energijo. Pri pouku smo tretješolci obravna- Predstavil nam je pesmico iz naše- Na drugi delavnici smo si ogledali vali temo o poklicih, zato smo na šolo ga berila Jaz sem jež, ti pa ne. Gospod brunarico, na tretji pa smo izdelali povabili različne goste. Predstavili so Igor je »zeeelooo!« živahen in dobro- avtomobilček na vetrni pogon. Uh, se nam reševalec, knjižničarka, gozdar srčen. Po vrh vsega je Juretov stric, po dan je bil naporen, a vseeno zanimiv in med drugimi tudi slovenski literar- mojem ga ima Jure zelo, zelo rad. Po in poučen. ni zgodovinar, ki se strokovno ukvarja obisku smo poustvarjali, pesnili in za- Tadeja, Taja, Maša, Dehila, 4.b predvsem z mladinsko književnostjo, pisovali svoje bahaške pesmi. dr. Igor Saksida. Sofija, 3.b V Cerknem smo izvedeli veliko Notranjost lesene hišice, ki ji pravijo Brunarica. (Foto: Metka Nunčič) Vsem gostom, ki so nam popestrili načinov kako varčevati z energijo ali šolski dan in nam nazorno predstavili KROKODIL vodo, izvedeli pa smo tudi, da na šoli svoj poklic, se v imenu vseh učencev učenci in učitelji skrbijo za čebelnjak. in učiteljic iskreno zahvaljujem. Jaz sem krokodil, ti pa ne, Pridelajo med, ki ga potem sami EG jaz pa plavam, ti pa ne, pojedo. Imajo eko vrt, ki je gnojen le mene se pa vsi bojijo, z naravnimi gnojili. Vso zelenjavo, ki jo pridelajo, nato kuharice pripravijo. Kaj so zapisali učenci: tebe pa nobeden. Obiskal nas je dr. Igor Saksida. Pri- Odšli smo tudi v leseno hišico, ki ji Jaz sem krokodil, ti pa ne, šel je na našo šolo. Vsi smo se smejali, pravijo Brunarica. Narejena je večino jaz imam dolg rep, ti pa ne, jaz sem bil pa še bolj vesel, ker je moj iz lesa, na strehi ima sončne celice ter stric. Jaz sem Jure Saksida, on pa Igor sem zelen, ti pa ne, anteno. V njej so naprave, s katerimi Saksida, že po priimku se vidi, kaj ne. imam ostre zobe, ti pa ne. je povezana antena. Spremljajo Povedal nam je, da je biti profesor Jaz sem krokodil, ti pa ne, vremenske pojave, kako močno zelo zahtevno delo in ušesa smo imeli jaz te pojem, ti pa ne, piha veter, kolikšna je vlaga v zraku, napeta kot sloni, ko smo mu prisluh- jaz imam bele zobe, ti pa ne, merijo količino dežja… Izdelovali pa nili. No, upam, da še kdaj pride. Vsi imam velik gobec, ti pa ne. smo tudi avtomobilčke na baterijo in so bili prav: »Uuuuuuav!« navdušeni sklenili električni krog, da je žarnica in zelo veseli obiska. Neža, 3.b svetila ter propeler vrtel. Tako se je Jure, 3.a zaključil naš naravoslovni dan. Tom, 4.a Izdelava avtomobilčka na baterijo. (Foto: Metka Nunčič) Dr. Igor Saksida dela na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Je profesor slo- venščine. Povedal nam je, da je delo na fakulteti zelo zahtevno. V pro- Interesne dejavnosti naše šole stem času piše spise in pesmi. Je zelo smešen in zna marsikaj povedati. Ko Na šoli potekajo različne dejavno- so planine tako blizu in je njihov čar o kolesu, obvezni kolesarski opremi ki nam je predstavila citre, reševalca nas je prišel obiskat v šolo, smo ga sti, ki se ločijo po starosti in interesih res nekaj posebnega, imamo tudi ve- in vožnji s kolesom. Petra Šuligoja, knjižničarko Laro Ko- lahko karkoli vprašali o njegovem učencev. To so dejavnosti, ki potekajo liko planincev, ki obiskujejo krožek Nekateri učenci se radi izkažejo kot njedic in gozdarja Kristjana Poberaja. poklicu. Z g. Igorjem smo v skupi- po pouku. Naša šola ponuja učencem Mladi planinci. Večkrat se odpravijo igralci in režiserji. Svoje znanje pogla- Pa tudi mi se odpravimo h komu na nah recitirali smešne pesmi. Vsak paleto različnih in pestrih brezplačnih ob sobotah na dolge pohode, osvojijo bljajo in urijo pri filmskemu krožku. obisk, saj smo vesli vsakega povabila. otrok je lahko nastopal. Jure mu je interesnih dejavnosti. Tako imamo visoke gore in pripovedujejo o vseh So pa tudi skriti talenti, ki svoje kre- Vse to zapišemo na »drajvu«. Učite- pomagal določiti, kdo bo lahko prej otroški in mladinski pevski zbor, kjer lepotah, ki so jih doživeli na poti. ativne in ustvarjalne veščine razvijajo ljica vsa naša dela pregleda. Če se ji na vrsti, saj smo bili vsi tako navdu- je vedno veselo in razigrano, pred- Ker pa naši učenci radi urijo mo- in širijo pri likovnem krožku. zdijo zgodbe zanimive, jih objavi na šeni, da bi kar vsi naenkrat. Recitira- vsem pa ubrano petje mešanih glasov žgančke, obiskujejo male sive celice, Poleg naštetega potekajo še druge e –sapici. To je šolsko glasilo, ki ga na li smo zelo smešne pesmi, ki so bile zveni vse naokrog. Prijetna melodija logiko, šahovski krožek, računalni- športne dejavnosti, ki jih ponujajo spletni strani šole prebiramo učenci zelo nagajive. Naslov ene pesmice je prav hitro zazveni v ušesu. štvo, podjetniške eksperimente. različni klubi kot so košarka, nogo- od 1. do 5. razreda. Tam lahko pre- bil Jaz sem jež, ti pa ne. Poleg petja pa seveda urijo branje, Zanimajo pa se tudi o sladkorni met … beremo kaj vse delajo učenci na naši Metka, 3.a pisanje in poslušanje pri različnih de- bolezni, o evropski vasi, geografiji in EG šoli. Ogledamo si tudi slike, za kate- javnostih kot so bralna značka v slo- zgodovini, o življenju naših prednikov, re poskrbi naša učiteljica. Lahko pa Gospod Igor je zelo smešen in venskem, italijanskem in angleškem kako je bilo včasih, kaj se je dogajalo E – NOVINAR uporabljamo tudi »g-meil«, kjer si s zabaven. Povedal nam je smešne in jeziku, literarni krožek, pravljični kro- med vojno, kako so takrat živeli. Predstavila vam bom krožek E sošolci pišemo sporočila. Vsa poslana zabavne pesmice kot sta Žabeceda žek, knjižničarski krožek, vesela šola Imamo pa tudi tehnične tipe, ki –NOVINAR, ki ga obiskujemo učenci sporočila vidi naša učiteljica, ki nam od Mete Rajner in Branje od Toneta pila, e-novinar in še kaj bi se našlo. radi oblikujejo raznorazna letalca 3. in 4. razreda OŠ Solkan. Pod bu- je naročila, naj si ne pošiljamo grdih Pavčka. Razdelili smo si vloge. Uuu- Učenci so tudi dobri športniki, in modelčke pri modelarskem krož- dnim očesom mentorice Erike pišemo stvari. Preden začnemo z delom na aau!!! Kako je bilo super nastopati predvsem pri rokometu žanjejo zelo ku, mlade raziskovalce, delavnice za pravljice, ki se jih sami spomnimo, »drajvu«, se moramo prijaviti z ge- v določeni vlogi. Pesmice, ki smo se dobre rezultate. Poleg rokometa pa osebnostno rast in prostovoljno soci- pesmice in razne zgodbe. Zapišemo slom, ko končamo pa se odjavimo. jih učili, so bile same smešne pesmi- potekajo še odbojka, gimnastika, gi- alno delo. tudi vse, kar zvemo o gostih, ki nas Meni je krožek e – novinar zelo ce. Obisk g. Igorja mi je bil zelo všeč. balne igre, namizni tenis, kajakaški Ker pa v petem razredu opravljajo obiščejo v razredu in predstavijo svoje všeč, saj lahko vse zapišem na raču- Zaradi njega so mi pesmice še toliko krožek. kolesarski izpit, imamo tudi prometni delo, poklic ali hobi. Letos smo gostili nalnik. Zelo se trudim tipkati hitro, lepše. Radi imajo stik z naravo in to naj- krožek. Tu se učijo o prometnih pred- profesorja in avtorja našega berila dr. pa mi še ne gre dobro od rok. Nejc, 3.a večkrat gojijo pri tabornikih. Ker pa pisih za kolesarje, prometnih znakih, Igorja Saksido, gospo Cvetko Ipavec, Metka, 3.a 22 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Najlepša leta Tradicionalno druženje

16. oktobra smo na že tradicional- no srečanje povabili 80 letne in starejše krajanke in krajane Solkana in toliko stare člane DU Solkan tudi iz drugih krajev. Srečanje je tudi letos potekalo v hotelu Sabotin. Udeležencem sreča- nja sta ob prihodu dva učenca delila drobne poslikane kamenčke. Legenda pravi, da so si ljudje v davnih časih, ko še niso znali pisati, pošiljali kamenčke raznih struktur, oblik, barv, velikosti. Vsak je imel svoje sporočilo. Gladek kamenček je pomenil, da je s pošilja- teljem in njegovimi vse v redu; hra- pav, da pošiljatelj in njegovi doživljajo hude preizkušnje in težave. Mi smo delili le gladke kamenčke. Šepetanje in sporočilo teh in reke Soče, ki jih je oblikovala, pa je, naj nam bo lepo in naj bo današnji dan lep droben kamen- ček v mozaiku življenja. Ob pogrnje- nih mizah je udeležence nato pozdra- vila voščilnica z jesenskim listom, na katerega je bil prišit gumbek za srečo. V druženje nas je popeljala nostalgič- na ljudska pesem Kje so tiste stezice v izvedbi gospe Julice Faganel, njene hčerke Ane in sina Mateja. Po uvo- Gospa Davorina Mielniezek in gospod Cvetko Doljak. dnem pozdravu voditeljice progra- ma so udeležence srečanja prijazno nagovorili predsednik DU Solkan Po zahvali vsem, ki so pomaga- tjina. Zato smo vsem, ki niso bili z g. Božidar Markič, predsednik svta li pri organizaciji srečanja, je sledila nami iz različnih razlogov, namenili KS Solkan g. Jožef Leban in župan pogostitev z dobro hrano in žlahtno vsak lepo, toplo misel in jim z aplav- MONG g. Matej Arčon. Program so kapljico ter prijazno kramljanje. V zom zaželeli srečno in vse dobro. nato oblikovali člani družine Faganel svečano torto sta zarezala najstarejša Ob slovesu, v poznih večernih urah, je z nežnimi ljudskimi pesmimi, četrto- udeleženca srečanja, gospa Davorina vsak udeleženec prejel še rdeč nagelj- šolka Anamarija in drugošolec Nejc Mielniezek in gospod Cvetko Doljak. ček. Edini smo si bili, da nam je bilo pa sta prebrala zapis, kar so mi pove- Tudi zapeli smo vsi skupaj. Med spre- lepo in da drži, kar je bilo zapisano v dali štirje sedemletniki, kaj si mislijo o hajanjem med udeleženci srečanja so voščilnici z gumbkom za srečo: sreča starejših ljudeh. le-ti izražali zadovoljstvo ob druženju. je v majhnih stvareh, toplih ljudeh in - Starejši ljudje živijo že dolgo časa in Na srečanje smo povabili 300 ljudi, stisnjenih dlaneh. so zelo prijazni. udeležila se ga je komaj dobra tre- Ljuba Jug - Vejo veliko lepih zgodbic, ki jih radi in lepo pripovedujejo otrokom. - Z otroki sedejo tudi na tla in se z njimi igrajo. - Potem pa težko vstanejo, ker jih bolijo kolena. - Starejši ljudje se z otroki veselijo in smejijo. - Z njimi pa tudi jokajo, ko so otroci žalostni. - Vedno imajo pri sebi kakšno sladko dobroto, da nas z njo razveselijo. - Morajo veliko sedeti v mehkem naslonjaču, ker so utrujeni. - Tam velikokrat zaspijo. - Ko pa se odpočijejo, imajo spet čas za nas otroke, za pripovedovanje zgodbic in spet so nam otrokom najboljši prijatelji. - Starejši ljudje so res zakon. 24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 23 Najlepša leta Martinov izlet Okrogla obletnica solkanskih 75-letnikov

Zadnjo oktobrsko soboto smo se v kar ]mpik u]d]. T]ku] si je lohkor ]nd]n velikem številu zbrali v hotelu Sabotin. kupla u Gorici ]n lj]p klabuk. Ma k]r Po zdravici in okusnem kosilu smo je šla enkat čeres pašarelu, je močno prisluhnili stihom iz soneta O Solkan, fullo an vj]t]r ji je otpihnu klabuk u ki ga je ubesedil vnuk Davida Prijona Su]ču. Ma Pepa s] je tolažla: »U]da ga Kurinca, dijak Jakob Poberaj. Sonet je je dala, u]da ga je uz]la.« bil objavljen v 76. številki Solkanskega časopisa, a ker nam spomin že peša, ga K Boškinavim je pogosto prihajal bomo ponovno zapisali: Toni Brbalč. Anton Boškin je večkrat pripovedoval štorijo o tem O, Solkan, dragi moj domači kraj, solkanskem posebnežu, ki je zmj]r]m tam dom stoji, kjer celim svoje rane, m]čku u ustah čik s]s t]narbol u] da b' vsega sveta tega zle ukane rdin]r tobaka. Solkanci so si Brbalča ne odvrnile me od tebe kdaj. zapomnili po besedah, s katerimi je v času zaveznikov zaključil nedeljska Svoj mir izgubil bi za vekomaj, oznanila pred solkansko cerkvijo: Smrt viharjev mi življenja dušo vname, fašizmu, Brbalču čiku! pohlepa grenki strup b' se zlival name, v tvoj spokoj bi hotel spet nazaj. Vsi se radi spominjamo časov, ko smo hodili v osnovno šolo. Takrat po Šolski Za drugo pridno bi dobil nevesto, skoraj ni bilo prometa, zato smo se na Za letošnji Martinov izlet smo dobilo leta 1905, ko je g. Herman otroci ne bi padli mi v skušnjavo, poti iz šole večkrat zadrževali na cesti si člani DU Solkan izbrali ponudbo Haller pričel z njegovim urejanjem. doma bi vse imelo svoje mesto. in se igrali. In ta čas obuja Majda, ki TA Avrigo v Prlekijo in baročni Va- Posadil je 7000 sadik cipres, javorja, stanuje prav ob tej cesti. Na vrtu hiš'ce gojil bi zelenjavo, Po Šu]lski s] je večkat j]grala mularija raždin. Zanimanje za izlet je bilo iz- jesena, rdeče bukve, brez. S sajenjem odrešen stisk storil bi lepo gesto: an tiskat je bla cj]la cj]sta od nj]h. jemno, prijavilo se je kar 61 članov. tuj (cipres) med grobnicami, ki jih z življenjem svojim bi dosegel spravo. Enkat s] je p]rpelju na ku]li ]n nunc Iz Solkana smo krenili ob 7.00 uri, obrezujejo in oblikujejo v pregrade an je zarjovu: »Sakramenska mularija, naš prvi postanek pa je bil kot običaj- in loke po vzorcu francoskega par- Z dvema anekdotama smo obudili bejšte proč!« Ma muloti bi na bli no na Lomu. Od tu smo se popeljali ka Versailles in tipičnega angleškega spomin na dva Solkanca, ki sta muloti, če bmu na zabrusli nazaj u mimo Ljubljane do Središče ob Dra- parka je ustvaril pravi park miru. Po nas zapustila poleti. Toni Koltič je óbras: »Nunc, predte ku]lo an kupte vi, ki stoji tik ob hrvaški meji. ogledu pokopališča smo se zapeljali pripovedoval tudi zgodbo o prebrisani zgonc!« Tu so nam na zanimiv način pred- še do starega mestnega jedra. Naj- Pepi Kolčavi. stavili zgodovino kraja, predvsem pa prej smo si ogledali fevdalno utrd- Pepa Kolčava je usaki d]n šla hnog]m Ob pripovedih in živahnem pogovoru oljarne, ki že več kot stoletje prede- bo Stari grad, ki so jo gradili od 14. s]s Suk]na u Štamou]r po mlj]ko. je popoldanski čas bliskovito minil in luje bučnic v bučno olje. Postopek do 19. stoletja, palačo Prassinsky in Če u vas je mogla j]t po pašareli, ki dobro razpoloženi smo se ob sončnem proizvodnje bučnega olja se skozi speče angele (muzej angela). Pravijo je enkat vesj]la čeres Su]ču. Ma prej zatonu razšli. čas skorajda ni spremenil. Drobne, da je Varaždin mesto glasbe, baroka ku je mlj]ko predala, je ulila u lonc Katarina Vuga a dragocene skrivnosti, od katerih in cvetja. Hrvati ga imenujejo »mali je odvisen pravi okus olja, so oljarji Dunaj«. Tudi na nas, čeprav smo ime- prenašali iz roda v rod. Povedali so li malo časa za ogled, je pustil Varaž- nam, da je bil prvi lastnik oljarne din posebno prijeten vtis. veleposestnik Vargazan, pozneje pa Po ogledu mesta smo se vračali Kmetijski kombinat Ormož. Od leta proti Sloveniji in se po prehodu meje 1993 je lastnik Jeruzalem Ormož SAT vozili skozi slikovite vinorodne griče d.d. Razkazali so nam proizvodnjo in jeruzalemskih goric do priznane zi- nam ponudili v pokušino bučno olje danice Malek v Jeruzalemu, kjer smo ter različne jedi, s katerimi se bučno izvedeli vse o vinski kleti in o proizvo- olje in bučnice združijo v slastne spe- dnji različnih vrst vina. Klet ima pri- cialitete. V njihovi prodajalni smo bližno 300 let, vina ki tu jih proizva- se razen z olji založili tudi z raznim jajo, so sveža, sadna in poživljajoča, dišečimi, okusnimi in zdravilnimi vinograde obdelujejo na naravi prija- »spominki«. zen način in grozdje še vedno ročno Dobro okrepčani smo se odpeljali obirajo. Seveda je sledila degustacija. proti Varaždinu - enemu najlepših ba- Pot nas je vodila le še do Hajdi- ročnih mest, ki leži na severo-zahodu ne kjer nas je pričakala prava Mar- Hrvaške, na desni obali reke Drave. tinova večerja. Domov smo se vrnili Najprej smo si z lokalno vodičko Du- v poznih večernih urah, zadovoljni z Solkanski 75-letniki, foto: Pavšič Zavadlav njo ogledali daleč naokrog najlepši izletom in vodičko Zdenko, ki nam biser vrtne arhitekture – varaždinsko je s prijetnim in izčrpnim vodenjem pokopališče. Pokopališče obstaja že polepšala dan,. od leta 1773, sedanjo podobo pa je Foto: Aleš Srnovršnik Rinalda Komel 24 1001- solkanski ~asopis 24. december 2014 Zadnja stran Solkanske vesti Zahvala

SLADKO Radijski novinar Matjaž Brojan je GRM Z NAŠE LE- AVTOR: GRENAK PREPOJEN BELIMI TOVIŠČE MOTORNA v knjigo Sledi radijskih poti (samoza- MATJAŽ ZELIŠČNI POMA- Za materialno pomoč CVETOVI (DEBELI ŽAGA HLADNIK LIKER RANČNI ZA SOK ...) ložba, Domžale 2014), med petdeset OLUPEK radijskij zgodb, uvrstil tudi sestavek se zahvaljujemo NAŠA MISS Moj prijatelj Danilo Čadež iz Solkana LETA 1992 (NATAŠA) ( str. 282-287). VRTNARSTVU KORŠIČ Univerzitetni profesor filozof To- iz Solkana mo Virk je napisal knjigo Vebrov uče- PODZEMNA ŽELEZNICA nec. Primer Klement Jug: osebnost, diskurz, legenda. Kritika (Pogledi, 26. AZIJEC 11. 2014) označuje delo: »do zdaj

NAGON, najcelovitejša in temeljitejša študija STRAST o Jugu, njegovemn življenju in delu. Obvestilo Njena zasluga je, da nam razkriva pravo podobo Juga, brez vsakršnih lastnikom psov olepšav in zamolčevanja.« Knjiga je DEL izšla pri Založbi LUD iz Ljubljane. CHRIS Na KS Solkan (še vedno) dobiva- VEČJA IZRAELSKA BESEDE SMUČARKA ALKA REA VOJAŠKA LETALSKA ROMULOV mo pripombe, da so pločniki in MAZE VUICA ENOTA DRUŽBA BRAT PAPIGA travnate površine onesnaženi s DVOJČEK Darovalci za časopis BARVA pasjimi iztrebki. ŽILA, KI KART DOVAJA Za nemoteno izhajanje našega časopi- KRI K JESENI SRCU sa potrebujemo tudi prispevek kra- Zato vse lastnike psov prosimo RDEČ GRM POLJSKA janov. Hvala vsem, ki ste že prispevali. naj pazijo na svoje pse na spre- PEVEC PTICA Hvala tudi tistim, ki še boste prispe- hodih in naj poskrbijo, da njihovi DRAGO- VEDNO JEVIĆ ENAKA vali. Na blagajni Mestne občine Nova ljubljenčki ne bodo onesnaževali KOLIČINA Gorica je možnost plačila prispevka s okolja (obvezna uporaba vrečk). NALIČEN KULTURNA HRVAŠKI OBRAZ položnico brez provizije. RASTLINA MODNI VEŽBA Z MODRIMI KREATOR ODRIV CVETOVI HRANITELJ OD TAL Transakcijski račun, na katerega DIŠEČI ZGORJI HLAPI, lahko nakažete prispevek, je: DEL ŽITA VONJ KRAJEVNA SKUPNOST SOLKAN Z ZRNI RICHARD BURTON 01284 – 6450831390 PEVEC IN KRALJEVO GLASBENIK ENOTA ZA POKRIVALO GJURIN V letošnjem letu ste darovalci nakazali MOČ, W SPORA 4.409,00 eur. KOMAR PEVKA VEČJE KEUC VOZILO Od meseca septembra do novembra NEKDANJI V JAVNEM ETIOPSKI PROMETU so darovali: KNEZ Belingar Dominik, Bratuž Jenčič ZNANA AMERIŠKI CIGANSKA Magda, Bremec Aleš, Jelinčič Zofka, PISATELJ DRUŽINA TWAIN OBRAMBNI Mozetič Miran, Rusjan Vanja, Štrukelj NASIPI Majda, Vuga Branko NORVEŠKI DRŽAVA NA JAPONSKI SMUČARS. ZNAMENJE NADALJE- BLIŽNJEM DRŽAVNIK SKAKALEC V HORO- VZHODU VANJE HIROBUMI (VEGARD) SKOPU (BAGDAD) GESLA UBOJ Solkanske anekdote in šale

Vse je ista – voda¹ SLADEK Karlo, šaljivo: »N]čku stopni, KRAJ POD SOK IZ FRUŠKO Junak šale je Karel Jug, po domače n]čku stopni, pupa. S]mo ahti, da sti MLETEGA GORO V SADJA ALI Karlo As. Daje vtis zelo resnega moža, na pregne. Si t]ška.« SREMU GROZDJA podobnega očetu Francetu Asu, ki Saj ni bilo ravno prijazno 'pupi' TANKO NAŠA je bil visok in vzravnan mož redkih omenjati njeno težo, ampak šala je PROŽNO ZNANA TKIVO, GLASBENA besed, ampak hkrati je bil šaljivec in pač že sama po sebi prijazna stvar. MEMBRANA SKUPINA predvsem neustrašen in hraber mož. Kdo bi kaj zameril! POMOČ: V mlajših letih je bil eden prvih ga- BRAZIL- EL AL, TELESNO SKO VELE- IRIG, OKRASJE, silcev v Solkanu. Največ navdušenja Najdena v prevodu² MESTO OPAAS, NAKIT med solkansko mularijo je požel, ko RAS, REM Nekaj Solkancev je konec vojne se je v simulirani gasilski akciji spustil pričakalo v ameriških uniformah na Rešitev v naslednji številki po vrvi s solkanskega tera. Korziki. V ameriškem vojaškem oko- V času angloameriške vojaške lju so se naučili tudi kakšno angleško uprave je bil Karlo mulo. Rad se je besedo ali cel stavek. Takrat je bilo smukal med ameriškimi vojaki. Pa ni znanje angleščine redkost in 'Korziča- bil edini. Saj si mislite. Tam sta bila ni' so bili, ko so se vrnili domov, iska- 'doma' čokolada in čingum. Pa nekdo ni izvedenci za angleščino. Karlota vpraša: Enega takih 'ekspertov' obišče Sol- »Karlo, ma ti, k]ku] govoriš s]z kanec, ki so mu za božič pisali soro- Amerikancami, sa na zn]š amerikan- dniki iz Amerike. Ker je bilo v pismu sko an oni na zn]j] sukensko.« tudi angleško besedilo, je Solkanec »Prou lohkor,« je reku Karlo, »ame- prosil 'eksperta' za pomoč pri branju rikansko an sukensko je skora glih. pisma. Kasneje na vprašanje, kako mu Oni rečej] wot] (water), mi rečemo je 'ekspert' prevedel pismo, Solkanec u]da. Ki ni glih?« potoži: »Dobro, dobro. S]m use za- stu]pu. S]mo nj]ki mi uselih na štima. Pupa na črti Na konci pisma piše, da m] pozdrau- Karlo je bil dolga leta komunalec. lja nj]ka Meri Kristančič. Tuhtam an Z Jordanom (Jordan Nemec z tuhtam, ma mi na pride naprej, du] bi Ošleka, velik poznavalec in gojitelj lohkor bla ta Meri Kristančič.« okrasnih ptic, danes stanuje na Kali- Saj poznamo običajno ameriško novi ulici) sta barvala prehod za pešce božično čestitko I wish you Marry pri avtobusni postaji v Novi Gorici. Christmas (Želim vam vesel božič), Mimo pride Karlova znanka. Z nogo ali ne? nakaže, da bi stopila na sveže pobar- vano črto: Anci Marušič »Karlo, ki lohkor stopnem tle gor, na črtu?« Opombe ¹ Na zapis šale o podobnosti med sol- Solkanski časopis si lahko kanščino in ameriško angleščino me ogledate tudi na spletni strani je nagovorila prof. Katarina Vuga, ki www.solkan.si. je že zapisovala solkanske šale in je v tem zapisu lektorirala solkanščino. 2 Obiščite nas tudi na spletu in Akterji še ene šale na račun solkan- uživajte v barvnih fotografijah ske amerikanščine niso prav določlji- naših sodelavcev. vi. Avtor šale je najbrž prof. Aleš Kle- Vesel božič in ... najdi fotografa! Jaslice iz Toulona, Francija. (Foto: TG) menčču (Aleš Komavec)