Trojka S Filozofske
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Tomo Virk TROJKA S FILOZOFSKE Spisi o Vebru, Bartolu in Jugu Ljubljana 2020 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 1 17.2.2017 11:33:09 Trojka s filozofske: spisi o Vebru, Bartolu in Jugu Zbirka: Historia facultatis Uredniški odbor zbirke: Tine Germ, Janica Kalin, Ljubica Marjanovič Umek, Gregor Pompe, Jure Preglau, Matevž Rudolf, Tone Smolej Odgovorni urednik: Tine Germ Glavni urednik: Tone Smolej Avtor: Tomo Virk Recenzenta: Matevž Kos, Vid Snoj Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom: Jure Preglau Fotografija stavbe Univerze v Ljubljani na naslovnici: razglednica iz zbirke Alojza Cindriča Fotografije Vebra, Bartola in Juga na naslovnici: iz arhiva NUK Izdala in založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2020 Prva e-izdaja Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Raziskovalni program št. P6-0239 (A) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno de- javnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603207 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=304945152 ISBN 978-961-06-0320-7 (pdf) Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 2 17.2.2017 11:33:09 Kazalo 1 Uvodno pojasnilo . 7 2 Trojka s Filozofske (biografska skica) . 11 3 Tipologija humanističnih diskurzov v literarni vedi in vprašanje človekove človeškosti. 19 4 Scheler, Jug in etika resentimenta . 29 5 Klement Jug in mit o izjemnem filozofu . 43 6 Bartolova disertacija in Vebrova filozofija. 51 7 Bartol in Veber . 75 8 Bartol, »teolog« . 83 9 Avtor, junak in sporočilnost v zgodnji kratki prozi Vladimirja Bartola . 93 10 Bartolova predvojna krajša proza in protiženska stališča . 105 10.1 Uvod. 105 10.2 Bartolovi osebni pogledi na ženske . 109 10.3 Izbirne sorodnosti . 113 10.4 Sporočilnost . 116 11 Vladimir Bartol in Kocbekov Strah in pogum . 123 12 Bartolov Al Araf in »nacionalno vprašanje« . 139 Povzetek . 157 Summary . .159 Literatura . .161 Imensko kazalo . 171 3 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 3 17.2.2017 11:33:10 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 4 17.2.2017 11:33:10 France Veber Vladimir Bartol Klement Jug Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 5 17.2.2017 11:33:10 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 6 17.2.2017 11:33:10 1 Uvodno pojasnilo romanu Vladimirja Bartola Čudež na vasi, ki je bil napisan leta 1940, tik pred izbruhom vojne že tudi postavljen v tiskarni, a je po spletu okoliščin izšel šele desetletja pozneje, neki študent eni od bolnic takole opisuje tedanjo slovensko intelektualno eli- to: »Omenil je našo mlado psihologijo, profesorja Vebra in njegovega učenca Vdoktorja Juga, ki se je ponesrečil v triglavski steni. Govoril je tudi o predavanjih Gorazda Krašovca [Bartolov alter ego; op. T. V.], ki je bil med najmlajšimi« (Bartol, 1984, 84). V tem odlomku je nemara prvič in zadnjič nakazana legen- darna trojka s Filozofske, ki jo sestavljajo karizmatični France Veber ter njegova nič manj karizmatična najboljši in najslabši – vsaj po Vebrovi oceni – dokto- rand. Bartolova sámoumestitev v to sijajno druščino je leta 1940 – še zlasti kot retrospektiva – seveda pretirana. V času dogajanja romana (leta 1925) sta na nebu slovenskega duhovnega prizorišča blestela le Veber in Jug (ta seveda posthumno, saj se je leto prej ubil, a zato nič manj intenzivno). Toda z dana- šnjega gledišča je ta trojka ustrezno sestavljena: kmalu po smrti je tudi sam Bartol začel postajati legendarna osebnost in desetletja pozneje je postal klasik slovenske, če smemo verjeti zapisom na prevodih njegovega Alamuta v mnoge jezike (ne le največje »svetovne«), pa tudi svetovne književnosti. Veber, Jug in Bartol so bili med seboj povezani ne le v razmerjih uči- telj/mentor – učenec/doktorand, temveč tudi drugače. Med Vebrom in Jugom se je spletel pristni prijateljski odnos, ki je spominjal na odnos med očetom 7 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 7 17.2.2017 11:33:10 in sinom (tako sta ga vsaj opisovala sama). Tudi Bartol je bil z obema tesno povezan. Z Vebrom, ki ga je sprva nadvse očaral, je bil po slabem sprejemu disertacije sicer nekaj časa sprt, a vez med njima se ni pretrgala. Ne le da je v Bartolovem opusu precej sledov Vebrove filozofije, temveč je Bartol po vojni, ko je bil Veber v nemilosti, pri oblasteh, predvsem pri Josipu Vidmarju, tudi večkrat posredoval za svojega doktorskega mentorja. Bartolova povezanost z Jugom je bila še tesnejša. Imel se je ne le za njegovega prijatelja, temveč tudi učenca. O njem je napisal precej spominskih zapisov, posredoval je tudi največ podatkov o njegovi etiki. Ne nazadnje je postal njegov osrednji mitizator. Ta knjiga prinaša – poleg uvodnega predstavitvenega poglavja – razpra- ve, ki razčlenjujejo posamezne vidike delovanja trojke s Filozofske in vezi med njimi. Večina razprav je bila že objavljena, a so za objavo v tej knjigi vse do- polnjene z novimi podatki, uvidi in dognanji, ki so se porodili med večletnim kontinuiranim študijem teh izjemnih osebnosti, kjer je bilo potrebno, seveda tudi popravljene, tako da v vseh pogledih pomenijo popolnejšo različico. Ta- koj za biografsko skico, na začetek tematskih razprav, je postavljeno besedilo »Tipologija humanističnih diskurzov v literarni vedi in vprašanje človekove človeškosti«, ki se sicer spopada z drugo osrednjo temo, a to počne ob primeru »trojke s filozofske«, to pa tako, da razmeroma jasno zariše temeljno razliko med Vebrom, Jugom in Bartolom in se zato zdi primerno za začetek temat- skega dela knjige. Poglavji »Trojka s filozofske« in »Etos v prirodi« še nista bili objavljeni. Preostala poglavja so bila objavljena v teh publikacijah: • »Bartolov Al Araf in 'nacionalno vprašanje'«: Primerjalna književnost 2012, št. 3. • »Vladimir Bartol in Kocbekov Strah in pogum«: Jezik in slovstvo 2013, št. 1/2. • »Avtor, junak in sporočilnost v zgodnji kratki prozi Vladimirja Bartola«: Slavistična revija 2014, št. 4. • »Bartol in Veber«: Jezik in slovstvo 2014, št. 2/3. • »Bartolova predvojna krajša proza in protiženska stališča«: Primerjalna književnost 2015, št. 1. • »Scheler, Jug in etika resentimenta«: Logos, 23. sep. 2015. http://kud-logos. si/2015/etika-resentimenta/ 8 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 8 17.2.2017 11:33:10 • »Tipologija humanističnih diskurzov v literarni vedi in vprašanje človekove človeškosti«: V: Adam, Frane, Grafenauer, Niko, Humanizem in humanistika: simpozij. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2016. • »Klement Jug in mit o izjemnem filozofu«: v: Uršič, Marko (ur.), Pozabljena generacija filozofov : zbornik razprav s simpozija »O življenju in delu dokto- randov Franceta Vebra« na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 2015. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. • »Disertacija Vladimirja Bartola in Vebrova filozofija«: v: Uršič, Marko (ur.). Pozabljena generacija filozofov: zbornik razprav s simpozija »O življenju in delu doktorandov Franceta Vebra« na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 2015. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. 9 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 9 17.2.2017 11:33:10 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 10 17.2.2017 11:33:10 2 Trojka s Filozofske (biografska skica) nenja o filozofski višini Vebrovega dela so na Slovenskem še danes deljena; nobenega dvoma pa ni o njegovem pomenu za slovensko filozofijo. Veber je kot prvi redno zaposleni profesor filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze utemeljil filozofijo kot akademsko disciplino. Vsebinsko in organizacijsko je koncipiral Mštudij filozofije med obema svetovnima vojnama (do konca druge) in ga v dobršni meri – ob pomoči nekaterih predavateljev drugih strok – tudi sam izvajal. Bil je mentor vsem doktorandom iz filozofije v tem obdobju, in ni jih bilo malo. Seveda pa ni bil pomemben le kot pedagog in organizator študija, temveč še bolj kot najvidnejši laični filozof tega obdobja, predvsem pa tudi kot filozof v pravem, ne zgolj tehničnem pomenu besede, torej kot mislec, ki je razvijal svojo lastno filozofijo. Veber seveda ni filozofiral iz nič, za osnovo mu je rabila predmetna teorija, ki se je je navzel med študijem v Grazu pri utemeljitelju tega poganjka fenomenološke smeri, Alexiusu Meinongu. Meinong ga je celo predvidel za svojega naslednika. Toda nove državne meje po prvi svetovni vojni so Vebra pripeljale v Ljubljano, kjer je bil bolj ali manj sam postavljen pred odgovorno nalogo, in morda je to še dodatno spodbodlo njegovo filozofsko samostojnost, pa tudi ambicioznost. Čeprav se vse do zadnjih spisov ni odrekel nekaterim osnovnim parametrom Meinongove filozofije, je predmetno teorijo nenehno dopolnjeval in preoblikoval, že v prvi polovici svojega filozofskega razvoja pa tudi odločno presegel. Pri tem ni bil le samostojen, temveč tudi velikopotezen kot le redki v 11 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 11 17.2.2017 11:33:10 zgodovini filozofije; namenil se je namreč izdelati celoviti sistem filozofije. Načrt mu sicer ni v celoti uspel, čeprav mu do izdelave celotnega sistema ni manjkalo prav dosti. V samostojnih monografijah je obdelal teoretično psihologijo (zanj je bila to nemara najpomembnejša filozofska disciplina), etiko, estetiko, filozofijo religije, filozofijo družbe oziroma socialno filozofijo, v obsežnejših poglavjih ali samostojnih razpravah pa še druge veje,