Letopis SAZU 2020

Home , Dean Komel, Luka Juhart, Spomenka Hribar

ISSN 0374–0315 ISSN 15 € 15

LETOPIS SAZU 71. KNJIGA / 2020 AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZNANOSTI IN AKADEMIJE SLOVENSKE 71. KNJIGA LJUBLJANA 2020 2021 ISSN 0374-0315

LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71/2020

THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020

ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXXI (2020)

SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

71. KNJIGA 2020

THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020

LJUBLJANA 2021 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 2. FEBRUARJA 2021

Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS

I ORGANIZACIJA SAZU/ SASA ORGANIZATION...... 7 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani

II POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA...... 19 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2020...... 21 Delo skupščine SAZU...... 27 I. Razred za zgodovinske in družbene vede...... 29 II. Razred za filološke in literarne vede...... 31 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...... 32 IV. Razred za naravoslovne vede...... 34 V. Razred za umetnosti...... 36 VI. Razred za medicinske vede...... 40

Svet za varovanje okolja...... 41 Svet za energetiko...... 42 Svet za razvoj...... 44 Pravopisna komisija...... 57 Komisija za tisk in publikacije...... 59 Komisija za statutarna vprašanja...... 60 Komisija za človekove pravice...... 60 Komisija za slovenski jezik v javnosti...... 61 Fundacija dr. Bruno Breschi...... 64 Fundacija akademika Ivana Vidava...... 65

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination...... 66

Raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda...... 69

Jubileji...... 74 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja članov SAZU...... 74

Znanstvena in umetniška srečanja/ Scientific and Art Gatherings...... 77 Predavanja na SAZU...... 110 Predstavitve knjig...... 112

III ČLANI / MEMBERS...... 117 I. Razred za zgodovinske in družbene vede...... 119 II. Razred za filološke in literarne vede...... 123 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...... 127 IV. Razred za naravoslovne vede...... 132

5 V. Razred za umetnosti...... 136 VI. Razred za medicinske vede...... 140

Znanstveni svetniki in svetovalci SAZU...... 144

BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2020 / 2020 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS...... 146

POKOJNI ČLANI / DECEASED MEMBERS...... 233

UMRLI V 2020 / DEPARTED IN 2020...... 263 Dimitrije Stefanović...... 265 France Bernik...... 266 Martin Dimnik...... 274 Rudolf Neuhäuser...... 276 Janez Levec...... 278 James F. Scott...... 280 Georgi Konstantinovski...... 281 Tonko Maroević...... 282

IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS...... 289 BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2020...... 291 PUBLIKACIJE SAZU V LETU 2020...... 298

V. SUMMARY...... 301 Slovenian Academy of Sciences and Arts in 2020...... 303 SASA ORGANIZATION...... 310 MEMBERS Section I. - Historical And Social Sciences...... 312 Section II. - Philological And Literary Sciences...... 317 Section III. - Mathematical, Physical, Chemical And Technical Sciences...... 322 Section IV. - Natural Sciences...... 328 Section V. - Arts...... 332 Section VI. - Medical Sciences...... 336 Library...... 341

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER...... 344

6 I ORGANIZACIJA SAZU SASA ORGANIZATION

SKUPŠČINA SAZU

IZVRŠILNI ODBOR Predsednik: Tadej Bajd (do 31. maja), Peter Štih (od 1. junija) Podpredsednika: Robert Zorec, Peter Štih (do 31. maja), Milček Komelj (od 1. junija) Glavni tajnik: Uroš Skalerič (do 9. aprila), Franc Forstnerič (od 1. junija)

ČASTNI ČLAN France Bernik († 27. aprila)

REDNI ČLANI (68) Tatjana Avšič - Županc, Tadej Bajd, Emerik Bernard, Ivan Bratko, Rajko Bratož, Bojan Čerček, Vinko V. Dolenc, Igor Emri, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabri- jel Kernel, Boštjan Kiauta, Matjaž Kmecl, Milček Komelj, Marjan Kordaš, Janko Kos, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Stanko Kristl, Janez Lamovec, Lojze Lebič, Jože Maček, Janez Matičič, Jože Mencinger, Milan Mihe- lič, Zdravko Mlinar, Jože Mlinarič, Marko Marijan Mušič, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu, Marijan Pavčnik, Matija Peterlin, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Zorko Simčič, Uroš Skalerič, Boris Sket, Janez Sketelj, Slavko Spli- chal, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih, Peter Štih, Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževič, Drago Tršar, Vito Turk, Dragica Turnšek, Robert Zorec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek

IZREDNI ČLANI (25) Gregor Anderluh, Mirko Bratuša, Matej Brešar, Milan Dekleva, Franci Gabrov- šek, Janez Höfler, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Milan Jesih, Hojka Kraigher, Janez Kranjc, Željko Knez, Peter Križan, Igor Maver, Jožef Muhovič, Marko Noč, Boris A. Novak, Uroš Rojko, Renata Salecl, Gregor Serša, Marko Snoj, Ma- rija Stanonik, Nina Šenk Kosem, Peter Vodopivec, Andreja Žele

DOPISNI ČLANI (78) Jelena Vladimirovna Boldireva, Pavel Bosák, Savo Bratos, Ruben G. Carbonell, Antonio Cardesa, Reinhart Ceulemans, Henry R. Cooper Jr., Charles G. Demp- sey, Milan R. Dimitrijević, Rudolf Flotzinger, Derek Clifford Ford, Manfred Gei ger, Gerhard Giesemann, Paul Gleirscher, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gom-

9 bocz, Marc Leland Greenberg, Ivan Gušić, Duncan Haldane, Maja Haderlap, Tošihiro Hamano, Peter Handke, Christian Hannick, Reinhard Härtel, Harald zur Hausen, Philip G. Haydon, Ljudevit Ilijanić, Ludvik Karničar, Hans-Dieter Klingemann, Silvin Košak, Marija Kozar - Mukič, Ljubov Viktorovna Kurkina, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Ljubomir Madžar, Juraj Martinović, Gian Carlo Menis, Joseph Milič - Emili, Wolf Mo- skovich, Karl-Alexander Müller, Erwin Neher, Velimir Neidhardt, Jean Nicod, Denis Noble, Niall O'Loughlin, Valentin Oman, Luko Paljetak, Vladimir Par- pura, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Dejan Popović, Bogdan Povh, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Hans Rothe, Claude Sammut, Cesare Scalon, Yehuda Shoenfeld, Liliana Spinoz zi Monai, Erik Valdemar Stålberg, Jože (Joseph) Straus, Ivan Supičić, Sergio Tavano, Bożena Tokarz, Emil Tokarz, Zlatko Ugljen, Felix Unger, Ivan Verč, Alexei Verkhratsky, John Villadsen, Marija Wakounig, Anton Wernig, Herwig Wolfram, Karl Matej Woschitz

10 ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2020

A) PREDSEDSTVO

Predsednik: Tadej Bajd (do 31. maja), Peter Štih (od 1. junija) Podpredsednika: Robert Zorec, Peter Štih (do 31. maja), Milček Komelj (od 1. junija) Glavni tajnik: Uroš Skalerič (do 9. aprila), Franc Forstnerič (od 1. junija) Tajnik I. razreda (Razred za zgodovinske in družbene vede): Slavko Splichal Tajnik II. razreda (Razred za filološke in literarne vede): Marko Snoj Tajnik III. razreda (Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Franc Forstnerič (do 31. maja), Matej Brešar (od 1. junija) Tajnik IV. razreda (Razred za naravoslovne vede): Tatjana Avšič - Županc Tajnik V. razreda (Razred za umetnosti): Milček Komelj (do 31. maja), Jožef Mu- hovič (od 1. junija) Tajnik VI. razreda (Razred za medicinske vede): Gregor Serša Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: do 31. maja Peter Fajfar, Lojze Lebič in Jože Mencinger; od 1. junija Igor Emri, Uroš Rojko in Marija Stanonik

IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA Predsednik: Tadej Bajd (do 31. maja), Peter Štih (od 1. junija) Podpredsednika: Robert Zorec, Peter Štih (do 31. maja), Milček Komelj (od 1. junija) Glavni tajnik: Uroš Skalerič (do 9. aprila), Franc Forstnerič (od 1. junija) Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg.

B) POSEBNE ENOTE SAZU 1. BIBLIOTEKA SAZU Vodja: mag. Petra Vide Ogrin

2. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodja: akad. Branko Stanovnik

3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodja: akad. France Bernik, častni član SAZU († 27. aprila)

11 C) SVETI, ODBOR IN KOMISIJE

1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: akad. Andrej Kranjc Namestnik predsednika: prof. dr. France Lobnik Člani s SAZU: izr. član prof. dr. Franci Gabrovšek, izr. članica prof. dr. Hoj- ka Kraigher, akad. Boris Sket, akad. Janez Sketelj, akad. Boštjan Žekš Ostali člani: univ. dipl. inž. Renata Karba, prof. dr. Dušan Plut, prof. dr. h. c. Niko Torelli

2. SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: prof. dr. Alojz Poredoš Častni predsednik: akad. Alojz Kralj Tajnik: mag. Janez Možina Člani: prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Janez Krč, prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Igor Papič, prof. dr. Stojan Petelin, prof. dr. Mihael Sekavčnik, prof. dr. Marko Topič, prof. mag. Rok Vodnik, dr. Franc Žlahtič

3. SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akad. Marko Marijan Mušič Sodelavci: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Biba Teržan, Boris Paternu, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanovnik, Miha Tomaže- vič, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebič, Milan Mihelič in Marjan Kordaš

4. SVET ZA RAZVOJ Predsednik: akad. Igor Emri Podpredsednik: akad. Slavko Splichal Člani: akademiki Josip Globevnik, Lojze Lebič, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec in Boštjan Žekš ter izredni člani Igor Maver, Milan Dekleva, Marko Jesenšek (do 20. oktobra), Željko Knez, Jožef Muhovič, Uroš Rojko in Marko Snoj Vabljeni zunanji člani: Frane Adam, Igor Akrapovič, Tadej Bajd, Drago Babič, Janez Bešter, Aleš Blinc, Ivan Bratko, Matej Brešar, Maja Bučar, Jadranka Buturović, Matej Černe, Leon Cizelj, Ajda Cuderman, Jože P. Damijan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Marjan Do- linšek, Vilma Ducman, Peter Fajfar, Darja Ferčej Temeljotov, Zlatko Fras, Franc Forstnerič, Pavel Gantar, Peter Glavič, Andreja Gomboc, Igor Gra- bec, József Györkös, Jožef Horvat, Marko Jaklič, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Mitjan Kalin, Tomaž Katrašnik, Aleksandra Kanjuo Mrčela,

12 Tomaž Kostanjevec, Janja Koren, Uroš Korošec, Alojz Kralj, Tamara Lah Turnšek, Andrej Lazar, Barbara Malič, Marko Munih, Saša Novak, Igor Papič, Jernej Pikalo, Rajko Pirnat, Stane Pejovnik, Marko Perdih, Mar- ko Pleško, Andrej Pleterski, Bojan Pretnar, Robert Repnik, Renata Salecl, Mateja Sedmak, Boris Sket, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Slavinec, Gojko Stanič, Matija Strilič, Monika Sušanj, Božidar Šarler, Uroš Škerl, Marko Topič, Maja Tomanič - Vidovič, Andrej Tumpej, Miha Tomaževič, Vojmir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan, Franc Matjaž Zupančič, Blaž Zmazek, Samo Zver, Peter Wostner.

5. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akad. Jože Pirjevec Član akademik: Matjaž KmeclDrugi člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšič - Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nećak, dr. Vera Klopčič

6. PRAVOPISNA KOMISIJA Vodja: izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc (ISJFR, ZRC SAZU in FH UNG) Član akademik: Janez Orešnik Člani ožjega sestava: doc. dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU; do oktobra), doc. dr. Tina Lengar Verovnik (FDV UL in ZRC SAZU, koordina- torka komisije), dr. Andrej Ermenc Skubic (samozaposleni v kulturi), doc. dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), prof. dr. Hotimir Tivadar (FF UL), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU), Marta Kocjan Barle (fonetičarka, lektorica, urednica) Člani širšega sestava: izr. prof. dr. Kozma Ahačič (ZRC SAZU), dr. Peter Ho- lozan (Amebis, d. o. o.), izr. član prof. dr. Marko Jesenšek (FF UM, SAZU), dr. Drago Kladnik (GIAM ZRC SAZU, KSZI RS), doc. dr. Nataša Logar (FDV), izr. prof. dr. Mateja Petrovčič (FF UL), izr. član prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU, FF UL, SAZU), prof. dr. Irena Stramljič Breznik (FF UM), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU), izr. članica prof. dr. Andreja Žele (FF UL, ZRC SAZU, SAZU)

7. KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodja: akad. Peter Štih (do 20. oktobra), akad. Milček Komelj (po 20. oktobru) Člani: akademiki Rajko Bratož, Igor Grabec, Ivan Kreft, Niko Grafenauer in Marjan Kordaš ter izr. član prof. dr. Marko Snoj

13 8. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodja: akad. Marijan Pavčnik (do 14. novembra), prof. dr. Janez Kranjc (po 14. novembru) Člana: akad. Marijan Pavčnik in akad. Jože Mencinger Sodelavka: Eva Polanc, sekretarka predsedstva SAZU Člani širšega sestava: akademiki Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Mitja Zupančič, Andrej Jemec in Janez Lamovec

9. KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Vodja: akad. Valentin Hribar Častna predsednica: akad. Alenka Šelih Podpredsednica: izr. članica prof. dr. Renata Salecl Člani: akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik, Ivan Kreft in Blaž Roz- man ter izr. član Milan Dekleva

10. KOMISIJA ZA SLOVENSKI JEZIK V JAVNOSTI Vodja: izr. član prof. dr. Marko Jesenšek, v. d. predsednika Člani: izr. član prof. dr. Marko Snoj (podpredsednik), akademiki Ivan Brat- ko, Matija Gogala, akad. Milček Komelj, Marjan Kordaš, akad. Jože Men- cinger, doc. dr. Nataša Gliha Komac in prof. dr. Dean Komel (mirovanje članstva do preklica)

D) FUNDACIJI

1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Predsednik: akad. Kajetan Gantar Podpredsednik: izr. član prof. dr. Marko Jesenšek Tajnik: prof. Jože Faganel

2. FUNDACIJA AKADEMIKA IVANA VIDAVA Predsednik uprave: akad. Branko Stanovnik Člani: akademika Josip Globevnik in Boštjan Žekš, izr. član prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg

E) UPRAVA SAZU

Upravni direktor: Zoran Mezeg

14 SKUPŠČINA SAZU

PREDSEDSTVO

POSEBNE ENOTE RAZREDI UPR AVA Biblioteka I. RAZRED ZA Kabinet predsednika Oddelek za mednarodno ZGODOVINSKE IN Upravna pisarna sodelovanje in DRUŽBENE VEDE Sekretariat predsedstva znanstveno koordinacijo Oddelek za družbene Pisarna predsedstva Kabinet akademika Franceta vede Oddelek za tisk in publikacije Bernika Oddelek za zgodovinske Finančno-računovodska vede služba Tehnično-nabavna in SVETI, ODBOR IN II. RAZRED ZA investicijska služba KOMISIJE FILOLOŠKE IN Svet za varovanje okolja LITERARNE VEDE Svet za energetiko Svet za kulturo in identiteto III. RAZRED ZA prostora Slovenije MATEMATIČNE, Svet za razvoj FIZIKALNE, KEMIJSKE Odbor za preučevanje IN TEHNIŠKE VEDE narodnih manjšin Oddelek za matematične, Pravopisna komisija fizikalne in kemijske Komisija za tisk in vede publikacije Oddelek za tehniške vede Komisija za statutarna vprašanja IV. RAZRED ZA Komisija za človekove pravice NAR AVOSLOV NE Komisija za slovenski jezik v VEDE javnosti V. RAZRED ZA FUNDACIJI UMETNOSTI Fundacija dr. Bruno Breschi Fundacija akademika Ivana VI. RAZRED ZA Vidava MEDICINSKE VEDE

15 KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA

AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)

PREDSEDNIKI Rajko Nahtigal (1939–1942), član Filozofsko-filološko-historičnega raz reda Milan Vidmar (1942–1945), član Matematično-prirodoslovnega razreda France Kidrič (1945–1950), član Razreda za zgodovinske in zemljepisne vede filozofijo in filologijo (1945–1948), član Razreda za zgodovinske in družbene vede (1948–1950) Fran Ramovš (1950–1952), član Razreda za filološke in literarne vede Josip Vidmar (1952–1976), član Razreda za filološke in literarne vede Janez Milčinski (1976–1992), član Razreda za medicinske vede France Bernik (1992–2002), član Razreda za filološke in literarne vede Boštjan Žekš (2002–2008), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Jože Trontelj (2008–2013), član Razreda za medicinske vede Marko Marijan Mušič (2014), član Razreda za umetnosti Tadej Bajd (2014–2020), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Peter Štih (2020–), član Razreda za zgodovinske in družbene vede

PODPREDSEDNIKI Božidar Lavrič (1950–1961), član Razreda za prirodoslovne in medicinske vede Anton Kuhelj (1961–1980), član Razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede Boris Ziherl (1975–1976), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Bratko Kreft (1976–1992), član Razreda za umetnosti Robert Blinc (1980–1999), član Razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1980–1994), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994–1999) Ciril Zlobec (1992–1999), član Razreda za umetnosti Kajetan Gantar (1999–2005), član Razreda za filološke in literarne vede Alojz Kralj (1999–2002), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Jože Trontelj (2002–2008), član Razreda za medicinske vede

16 Alenka Šelih (2005–2008), članica Razreda za zgodovinske in družbe- ne vede Matija Gogala (2008–2011), član Razreda za naravoslovne vede Marko Marijan Mušič (2008–2014), član Razreda za umetnosti Tadej Bajd (2011–2014), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Andrej Kranjc (2014–2017), član Razreda za naravoslovne vede Jože Krašovec (2014–2017), član Razreda za filološke in literarne vede Robert Zorec (2017–), član Razreda za naravoslovne vede Peter Štih (2017–2020), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Milček Komelj (2020–), član Razreda za umetnosti

GLAVNI TAJNIKI Gregor Krek (1939–1942), član pravnega razreda Fran Ramovš (1942–1950), član Filozofsko-filološko-historičnega raz reda (1942–1945), član Razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član Razreda za filološke in literarne vede (1948–1950) Milko Kos (1950–1972), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Gorazd Kušej (1972–1980), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Jože Goričar (1980–1985), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Janez Batis (1985–1992), član Razreda za medicinske vede Matija Drovenik (1992–1999), član Razreda za naravoslovne vede Lidija Andolšek - Jeras (1999–2002), članica Razreda za medicinske vede Matija Gogala (2002–2008), član Razreda za naravoslovne vede Andrej Kranjc (2008–2014), član Razreda za naravoslovne vede Uroš Skalerič (2014–2020), član Razreda za medicinske vede Franc Forstnerič (2020–), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

ČLANI PREDSEDSTVA SAZU PO 22. ČLENU ZAKONA O SAZU Janez Batis (1996–2002), član Razreda za medicinske vede Primož Ramovš (1996–1999), član Razreda za umetnosti Lojze Vodovnik (1996–2000), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Ciril Zlobec (1999–2002), član Razreda za umetnosti Ernest Mayer (2000–2003), član Razreda za naravoslovne vede

17 Lidija Andolšek - Jeras (2002–2003), članica Razreda za medicinske vede Jože Maček (2003–2008), član Razreda za naravoslovne vede Tone Pavček (2003–2008), član Razreda za umetnosti Saša Svetina (2004–2008), član Razreda za medicinske vede Kajetan Gantar (2008–2011), član Razreda za filološke in literarne vede Andrej Jemec (2008–2014), članRrazreda za umetnosti Alenka Šelih (2008–2014), članica Razreda za zgodovinske in družbe- ne vede Matija Gogala (2011–2017), član Razreda za naravoslovne vede Peter Fajfar (2014–2020), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Lojze Lebič (2014–2020), član Razreda za umetnosti Jože Mencinger (2017–2020), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Igor Emri (2020–), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Uroš Rojko (2020–), član Razreda za umetnosti Marija Stanonik (2020–), članica Razreda za filološke in literarne vede

18 II POROČILO O DELU SAZU REPORT ON THE WORK OF SASA ùèå SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2020

Poročilo s skupščine SAZU 25. februarja 2021

Leto 2020 je minilo v znamenju epidemije koronavirusa, ki je močno vplivala tudi na delo SAZU. Dvakrat, marca in oktobra, je bila v Republiki Sloveniji uradno razglašena epidemija s številnimi omejitvami v običajnem življenju in poslovanju, vključno s strogo karanteno spomladi. Zato so odpadli ali so morali biti prestavljeni številni javni dogodki, ki jih sicer organiziramo v prostorih Akademije na Novem trgu, ohromljeno je bilo tekoče delovanje, prav tako mednarodna dejavnost. V leto 2021 so bili tako prestavljeni posveti o zoonozah, gozdu in lesu, Adamu Bohoriču, podnebnih spremembah in slovenski energetiki ter o spolni kriminaliteti. Prav tako je bila prestavljena predstavitev štirih zgoščenk, izda- nih ob 85-letnici akad. Lojzeta Lebiča, odpasti pa je moralo tudi predbožično predavanje, ki ga že nekaj let zapored pripravljata I. razred in njegov Oddelek za zgodovinske vede. Le delno se je v času pred izbruhom epidemije in med njenima valoma uspelo z nastopnimi predavanji predstaviti našim novim izrednim članom. Kot vedno so nam ob lepi udeležbi slušateljev in živahni diskusiji po- stregli z zelo zanimivimi in tudi aktualnimi vsebinami. Izr. član Igor Maver je predaval o slovensko-škotskih kulturnih povezavah med svetovnima vojnama, izr. član Janez Kranjc o nekaterih pravnih vidikih korupcije v antičnem Rimu, izr. članica Andreja Žele o družbeni in strokovni vlogi slovenščine, nova izr. člana v Razredu za umetnosti Nina Šenk Kosem in Milan Jesih pa sta spregovo- rila o svojem delu; prva nam je predstavila svojo novo opero Marpurgi in njeno nastajanje, drugi pol stoletja svojega pesništva. Prestavljeno je bilo tudi že četrto srečanje akademikov z mladimi, ki ga je na temo Slovenija in Evropska unija za pomlad načrtoval I. razred v sodelovanju s Predstavništvom EU v Sloveniji. Zgolj po spletu je potekalo tudi tradicionalno srečanje s člani društva VTIS, v katerem so organizirani večinoma mladi, v tujini delujoči slovenski izobraženci in znanstveniki. Srečanje vsako leto 26. decembra pripravi predsednik republike in ob predsedniku SAZU se ga redno udeležuje tudi vodja mednarodnega oddelka akad. Branko Stanovnik. Zaradi pandemije je trpelo tudi mednarodno sodelovanje. Odpovedane oziroma prestavljene so bile vse načrtovane medakademijske izmenjave znanstvenikov. Prestavljeno je bilo srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi v Lin- dauu v Nemčiji, prav tako znanstvena konferenca v Varšavi v okviru Procesa Zahodni Balkan, ki poteka pod okriljem nemške Leopoldine in se je redno ude-

21 ležujemo. Med drugim sta bili odpovedani tudi slavnostni skupščini Bavarske in Avstrijske akademije znanosti, kamor smo tradicionalno vabljeni in se ju tudi udeležujemo, saj je to lepa priložnost za krepitev medakademijskega sodelovanja in za izmenjavo mnenj. Vsi sestanki mednarodnih medakademijskih združenj, katerih člani smo (ALLEA, EASAC) in kjer imamo svoje predstavnike, so potekali po spletu, prav tako bilateralni sestanki (Kraljevo društvo v Londonu, Avstrijska akademija znanosti). Odpovedani oziroma prestavljeni so bili tudi nekateri obiski visokih gostov, pred izbruhom epidemije in v obdobju med njenima valoma pa so nas nekateri vendarle uspeli obiskati: nekdanji in sedanji predsednik Državnega zbora Dejan Židan in Igor Zorčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki, predsednik Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal, direktor in v. d. direktorja ARRS Jozsef Györkös in Blaž Zmazek; sami pa smo bili na obisku pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ministru za finance Andreju Širclju in ministru za obrambo Mateju Toninu. Ob vseh težavah in omejitvah pa je Akademiji vendarle uspelo realizirati velik del svojih načrtov. To je bilo mogoče zaradi delne sprostitve med valoma epidemije in zaradi novih digitalnih orodij, ki so nam omogočila, da smo del naše dejavnosti prenesli na splet. Prvo umiritev razmer smo izkoristili za volilno skupščino, ki je tudi za- mujala za več kot mesec in na kateri je bilo 29. maja izvoljeno novo vodstvo SAZU. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: za predsednika akad. Peter Štih, za podpredsednika za humanistične, družboslovne in umetnostne vede akad. Milček Komelj, za podpredsednika za naravoslovne, tehniške in biomedicinske vede akad. Robert Zorec, za glavnega tajnika akad. Franc Forstnerič in za člane predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU akad. Igor Emri, izr. članica Marija Stanonik in izr. član Uroš Rojko. Novo vodstvo je začelo delati takoj, simbolni prenos predsedniške funkcije s predajo predsedniške verige pa je bil izpeljan v okviru prve seje članov novega sestava predsedstva 20. oktobra, ko sta bila odkrita tudi portreta zadnjih dveh predsednikov SAZU, akad. Marka Mušiča in akad. Tadeja Bajda. Člani širšega sestava izvršilnega odbora (poleg predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika še upravni direktor, sekretarka predsedstva in vodja mednarodnega oddelka) so se redno srečevali (od jeseni na videokon- ferencah) in nemoteno skrbeli za vse tekoče zadeve. Posebno pozornost je odbor namenjal povečani vidnosti in prepoznavnosti SAZU v javnosti kakor tudi notranji organizaciji dela. V ta namen je bila pod vodstvom glavnega tajnika akad. Franca Forstneriča z novimi rubrikami in vsebinami izboljšana akade- mijska spletna stran, na kateri je zdaj veliko bolj prepoznavno delovanje SAZU kot tudi njenih delovnih teles in članov. V pripravi je tudi akademijski »oblak«

22 oziroma intranet. Namenjen je internemu delovanju SAZU. Z njim bo olajšana in izboljšana medsebojna komunikacija, delovanje na vseh nivojih bo bolj tran- sparentno, dostop do dokumentov pa lažji. Med naloge, s katerimi se je na svojih sejah ukvarjal izvršilni odbor, sodi tudi dogovor o delitvi lastništva domačije Škerk v Trnovci v tržaškem zaledju med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in SAZU ter spremljanje obnove Fin- žgarjeve vile v Ljubljani. Glede domačije Škerk v letu 2020 žal ni bil dosežen nikakršen napredek, v Finžgarjevi vili pa je bila obnovljena streha in tudi druga obnovitvena dela napredujejo. Želimo si, da bi jih ob podpori Ministrstva za finance lahko pospešili in obnovljeno hišo z apartmaji za goste, razstavnim pro- storom in klubom Pod svobodnim soncem čim prej začeli uporabljati. Za večjo vidnost so pomembne tudi izjave SAZU za javnost. Te so bile letos v znamenju epidemije koronavirusa. 26. marca je bila objavljena Izjava SAZU ob pandemiji koronavirusa, ki jo je sprejel izvršilni odbor. Ob zahvali vsem, ki se trudijo za premagovanje krize, je Akademija pozdravila takratne ukrepe, ki jih je v zvezi s pandemijo, gospodarsko krizo in socialnimi posledicami sprejela vlada, ter pozvala k odgovornemu ravnanju in solidarnosti. Zavzela se je za to, da naj v težkih časih pozabimo na razlike, ki nas razdvajajo, in združimo moči. V izjavi je bil izpostavljen tudi prispevek članov SAZU, ki v svojih matičnih okoljih, na univerzah, inštitutih in v zdravstvenih ustanovah pomagajo pri obvladovanju epidemije. Na znanstvenem področju med njimi po svojih rezultatih in odmevnosti v javnosti izstopa skupina, ki je pod vodstvom izr. člana Romana Jerale na Kemijskem inštitutu razvijala cepivo proti covidu-19. Akademijski izjavi je na temo epidemije v drugem valu 16. novembra sledila izjava Za izhod iz krize in avtokracije Komisije za človekove pravice, ki je bila kritična do delovanja vlade v premagovanju epidemije. Zato je doživela precejšen odmev v medi- jih, ki so jo ocenjevali različno, to pa velja tudi za odmeve znotraj SAZU. Zaradi napačnega povzemanja, da gre za izjavo SAZU, je bilo 18. novembra objavljeno ustrezno Pojasnilo SAZU, da je to zgolj izjava njenega delovnega telesa (v okviru pravice delovnih teles do izjav za javnost, ki so področja njihovega delovanja). V zvezi z epidemijo se je SAZU nato oglasila še enkrat – sicer že v letu 2021, 11. januarja – s pozivom k cepljenju proti bolezni covid-19. Oddelek za zgodovinske vede I. razreda je januarja v posebni izjavi pozval Mestno občino Ljubljana in Ministrstvo za kulturo, naj sporazumno poiščeta rešitev za prostorsko stisko Mestnega arhiva Ljubljana, ki mu je bila zagrožena deložacija. Javnosti je delovanje SAZU in njen položaj v slovenski družbi večkrat predstavil tudi njen predsednik, in sicer v intervjujih za slovenske medije in v nago- voru ob predaji predsedniške verige. V njih je vedno poudarjal, da je v središču dela SAZU prizadevanje na področju znanosti in umetnosti za dobrobit Slo- vencev doma in v tujini, vseh slovenskih državljanov kot tudi za splošno dobro.

23 SAZU je ena redkih ustanov, ki v javnosti še vedno uživa velik ugled in zaupanje. Oboje si je težko pridobiti in obenem zelo lahko zapraviti. Zato ni in tudi v prihodnje ne bo posegala v ideološke in politične teme ali celo dnevnopolitično dogajanje, saj to ne spada v njeno poslanstvo. S takšnim ravnanjem bi lahko kaj hitro zapravila vlogo povezovalke celotnega slovenskega občestva in simbolni reprezentativni položaj, ki ga v njem ima. Predsednik je javnost večkrat nagovoril tudi ob posvetih in drugih dogodkih. Tako je nagovoril udeležence simpozija o spravi, prvega slovenskega pravorečnega posveta, dogodka ob stoletnici rojstva arheologa akad. Staneta Gabrovca na gradu Zaprice v Kamniku in člane društva VTIS ter imel slavnostni govor na otvoritvi razstave ob stoletnici koroškega plebiscita v Narodnem muzeju Slovenije. Podpredsednik akad. Mil- ček Komelj pa je v Novem mestu spregovoril ob stoletnici novomeške pomladi. Ena od glavnih dejavnosti akademij je organizacija posvetov, konferenc in simpozijev. V začetku leta (februarja) je SAZU skupaj s Slovensko matico, Srb- sko akademijo znanosti in umetnosti ter Vukovo zadužbino pripravila posvet Sto let slovenske in srbske matematike, v katerega središču sta bila matematika akad. Josip Plemelj in Mihailo Petrović Alas. Ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Kočevskem rogu in stoletnici rojstva nadškofa Šuštarja smo na predve- čer državnega praznika 24. junija pripravili odmeven posvet Slovenska sprava. Na pobudo podpredsednika akad. Milčka Komelja in v sodelovanju s Slovensko matico je bil ob stoletnici umetnostnega zgodovinarja in pisatelja akad. Emili- jana Cevca organiziran decembrski spletni simpozij. Svet za razvoj je že junija pripravil posvet o vlogi univerzitetnih bolnišnic v slovenskem zdravstvenem, pedagoškem in univerzitetnem okolju in nato novembra še posvet o etičnih, medicinskih in kazenskopravnih vidikih triaže v času pandemije. Oba posveta sta bila namenjena zelo aktualnim temam, njuni sklepi in priporočila pa so bili posredovani Vladi Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom. IV. razred SAZU je na pobudo podpredsednika akad. Roberta Zorca in v soorganizaciji Slovenskega fiziološkega društva decembra pripravil že tradicionalni Dan fiziologije, II. razred pa je pod vodstvom izr. člana Marka Snoja skupaj z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Uni- verze v Ljubljani decembra organiziral Prvi slovenski pravorečni posvet. Omeni- ti velja, da je obisk spletnih simpozijev in posvetov presegel vsa pričakovanja. Udeležba na njih je bila praviloma večja kot na prireditvah, ki jih organiziramo v naši dvorani. Svet za razvoj, ki ga vodita akad. Igor Emri in akad. Slavko Splichal, je svoje delo zastavil zelo intenzivno in vanj pritegnil številne zunanje strokovnjake. Poleg že omenjenih posvetov je pripravil dokument o ustanovitvi Inovacijskega sklada Republike Slovenije kot posebnega izvedbenega instrumenta za uresni- čitev prebojnih in na bazičnih raziskavah temelječih inovacij in invencij. Po- sredoval ga je Vladi Republike Slovenije in jo tudi pozval, naj bistveno okrepi

24 razvojno usmerjene javne izdatke iz sredstev EU in državnega proračuna. Svet je ob tem vzpostavil sodelovanje z Ministrstvom za obrambo, da bi le-to del investicijskih sredstev namenilo za raziskave na področjih, pomembnih za nacionalno varnost. Bogata je bila tudi naša publicistična dejavnost. Izmed monografij, zbornikov, periodičnih in drugih publikacij, ki smo jih izdali, naj omenim naslednja dela: A kot Amerika (zbornik o sodelovanju članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA), Vpis v prostor (zbornik o identiteti in va- rovanju slovenskega kulturnega prostora ter o stanju v sodobni arhitekturi in današnjem odnosu do arhitekturnega izročila), »Mi vsi živeti ščemo« (zbornik s prispevki z akademijskega simpozija ob stoti obletnici priključitve Prekmur- ja Sloveniji), zbornike, posvečene Matiji Murku, knjižnemu pouku v osnovnih in srednjih šolah ter razlagalnemu pomenu pravnih načel. Akad. Ivan Kreft je objavil knjižico o tatarski ajdi, akad. Jože Maček pa monografijo o zgodovini slovenskega agrarnega prebivalstva. Založili smo tudi periodiki Fagopyrum in Folia biologica et geologica ter v sozaložništvu z ZRC podprli Acta carsologica, Acta geographica Slovenica, Arheološki vestnik in Traditiones. Izr. član Marko Snoj je pripravil Slovar Pohlinovega jezika. V seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je izšla četrta knjiga zbranih del Vladimirja Bartola, v seriji Umetnine v žepu Portretna galerija škofov v zbirki mariborske nadškofije Ane Lavrič in v seriji Monumenta artis musicae Sloveniae dve publikaciji glasbenih del Amanda Ivančiča. Na tem mestu, namenjenem knjigam, velja še poročati, da je Biblioteka SAZU v tem letu pridobila in obdelala več kot 5500 enot mono- grafskega tiskanega gradiva in da njen celotni knjižni fond zdaj obsega več kot 565.000 enot, dostopnost do gradiva pa je bila z izjemo spomladanske karantene dokaj nemotena. Kot vedno smo zelo veseli nagrad, priznanj in odlikovanj naših članov in v tem oziru je bilo leto zelo bogato. Naš najstarejši član, tržaški rojak in pisatelj akad. Boris Pahor, je ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu in njegovi vrnitvi slovenski skupnosti prejel iz rok obeh predsednikov republik najvišji državni odlikovanji. Predsednik Republike Slovenije je z zlatim redom za zasluge odlikoval tudi akad. Boštjana Žekša in dopisnega člana, dunajskega rojaka Borisa Podrecco. Izr. član Gregor Anderluh je prejel najvišjo državno nagrado za znanost, Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije. Proti koncu leta 2020 je bilo tudi objavljeno, da je akad. Marko Mušič za svoj arhitekturni opus prejel enakovredno nagrado na področju umetnosti, to je Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2021. Za življenjsko delo na področju arhitekture je bil z Župančičevo nagrado Me- stne občine Ljubljana nagrajen akad. Stanko Kristl. Akad. Drago Jančar je prejel prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo, njegov roman To noč sem jo videl pa je bil nagrajen z jubilejnim kresnikom za najboljši roman

25 zadnjega desetletja. Njegov kolega v Razredu za umetnosti izr. član Boris A. Novak je bil izvoljen za dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, akad. Igor Emri pa za mednarodnega člana Ameriške inženirske akademije. Pravna fakulteta Univerze v Leipzigu je izr. članu Janezu Kranjcu podelila naslov častnega doktorja, akad. Andrej Kranjc je postal častni član ameriškega nacionalnega speleološkega društva, akad. Matija Gogala pa častni član Naci- onalnega inštituta za biologijo. Univerza v Ljubljani je akad. Uroša Skaleriča počastila z nazivom zaslužni profesor, akad. Kajetan Gantar je postal častni član Društva katoliških pedagogov Slovenije, izr. člana Romana Jeralo je Slovenska znanstvena fundacija izbrala za komunikatorja znanosti v letu 2020, izr. član Peter Križan je prejel projekt za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC advanced grant), knjiga Partizani akad. Jožeta Pirjevca pa je prejela priznanje odličnosti ARRS. Nič manj nismo veseli, da je bila na Vrhniki prvič podeljena literarna Cankarjeva nagrada, katere soustanoviteljica je SAZU. Nagrado je za roman V Elvisovi sobi prejel Sebastijan Pregelj. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Žal smo se morali v letu 2020 posloviti od našega častnega člana in nekdanjega predsednika akad. Franceta Bernika kot tudi od akad. Janeza Levca. Za- pustili so nas dopisni člani Dimitrije Stefanović, Martin Dimnik, Rudolf Neu häuser, James F. Scott, Georgi Konstantinovski in Tonko Maroević.

Peter Štih

26 DELO SKUPŠČINE SAZU

Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 27. februarja in 29. maja.

Skupščina SAZU 27. februarja

Dnevni red 1. Potrditev zapisnika zasedanja skupščine dne 6. junija 2019 2. Poročilo predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2019 3. Obravnava in sprejem poročila o finančnem poslovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2019 4. Obravnava in sprejem finančnega načrta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2020 5. Predlog spremembe akta o ustanovitvi ZRC SAZU 6. Razno

SKLEPI 1. sklep: Zapisnik volilne skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 6. junija 2019 je bil soglasno potrjen. 2. sklep: Skupščina se je seznanila s poročilom predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2019. 3. sklep: Skupščina je soglasno sprejela finančno poročilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2019. 4. sklep: Skupščina je soglasno sprejela finančni načrt Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2020. 5. sklep: Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je soglasno sprejela predlagane spremembe Akta o ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Skupščina SAZU 29. maja

Dnevni red 1. Izvolitev delovnega predsedstva skupščine ter verifikacijske in volilne komisije 2. Razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika ter treh članov predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU

27 3. Poročilo verifikacijske komisije 4. Predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika ter tri člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU 5. Volitve 6. Odmor 7. Razglasitev volilnih izidov in sklepni del skupščine

SKLEPI 1. sklep: V delovno predsedstvo so soglasno izvoljeni akad. Alenka Šelih za predsednico ter akad. Marijan Pavčnik in akad. Peter Fajfar za člana. 2. sklep: V verifikacijsko komisijo sta soglasno izvoljena izr. član Milan Dekleva in izr. član prof. dr. Marko Jesenšek. 3. sklep: V volilno komisijo so soglasno izvoljeni izr. član prof. dr. Peter Križan za predsednika ter izr. član prof. dr. Franci Gabrovšek in izr. članica prof. dr. Andreja Žele za člana in članico. 4. sklep: Skupščina je soglašala z razrešitvijo predsednika akad. Tadeja Bajda, podpredsednikov akad. Petra Štiha in akad. Roberta Zorca, glavnega tajnika akad. Uroša Skaleriča in treh članov predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU akad. Petra Fajfarja, akad. Jožeta Mencingerja in akad. Lojzeta Lebiča.

Na podlagi preštetih glasovnic je volilna komisija ugotovila, da so bili na volitvah za vodstvo in člane predsedstva SAZU v novem triletnem mandatu, ki začne teči 1. junija 2020, v prvem krogu izvoljeni: – za predsednika akad. Peter Štih (73 glasov), – za podpredsednika akad. Milček Komelj (71 glasov), – za podpredsednika akad. Robert Zorec (73 glasov), – za glavnega tajnika akad. Franc Forstnerič (75 glasov), – za člana predsedstva akad. Igor Emri (62 glasov), – za člana predsedstva izr. član prof. Uroš Rojko (53 glasov) in – za članico predsedstva izr. članica prof. ddr. Marija Stanonik (62 glasov).

28 RAZREDI SAZU

I. RAZRED: RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Ob koncu leta je imel razred dvanajst rednih (deset članov in dve članici), štiri izredne (tri člane in eno članico) ter 17 dopisnih članov oz. članic. Razred ima Oddelek za zgodovinske vede in Oddelek za družbene vede. V Oddelku za zgodovinske vede je pet rednih članov in dva izredna, v Oddelku za družbene vede pa sedem rednih članov in dva izredna. Tajnik razreda je akad. Slavko Splichal, načelnik Oddelka za zgodovinske vede je izr. član Peter Vodopivec, načelnica Oddelka za družbene vede pa je izr. članica Renata Salecl. Naše delo je bilo zaradi pandemije močno okrnjeno. Med drugim je v marcu odpadlo tudi tradicionalno srečanje akademikov z mladimi, posvečeno prihodnosti EU, ki naj bi potekalo v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in smo ga februarja že v celoti pripravili (vključno s prispevki članov za posebno publikacijo) in potem zaradi pandemije zadnji trenutek odpovedali. Raziskovalno in družbeno delovanje članov je sicer tudi v tem letu potekalo v okviru dejavnosti razreda in Akademije ter na njihovih matičnih fakultetah in v raziskovalnih organizacijah, pa tudi v drugih institucijah. Štirje naši člani so člani Evropske akademij (Academiae Europaea/The Academy of Europe), trije pa člani Evropske akademije znanosti in umetnosti (European Academy of Scien ces and Arts). Naša člana sta pri Agenciji za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije (ARRS) vodila delo Znanstvenoraziskovalnega sveta za družbene vede (Slavko Splichal) in Sveta za interdisciplinarne raziskave (Renata Salecl). Razred je imel dve dopisni seji. Na majski seji je bil za tajnika ponovno izvoljen akad. Slavko Splichal, načelnik Oddelka za zgodovinske vede je postal izr. član Peter Vodopivec, načelnica Oddelka za družbene vede pa izr. članica Renata Salecl. Na decembrski dopisni seji pa je bil sprejet program dela za leto 2021 ter potrjen seznam kandidatov za izredne člane. V prostorih Narodnega muzeja Slovenije je 16. januarja potekalo strokovno srečanje Gabrovčev dan (članica pripravljalnega odbora je bila akad. Biba Ter- žan). Tema srečanja je bila svetolucijska kulturna skupina. Sodelovalo je dvanajst predavateljev iz Slovenije in tujine (Italije in Avstrije), ki so predstavili najnovejše arheološke raziskave iz območja Posočja, Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške. Izr. članica Renata Salecl je z Andrejem Pleterskim izvedla posvet Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, ki je potekal 24. novembra v organizaciji Sveta za razvoj pri SAZU in Inštituta za

29 kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Spletni dogodek, na katerem so nastopali govorci različnih strok, je v živo spremljalo več kot 250 gledalcev. V štirih sekcijah so nastopili Matjaž Ambrož, Valentin Hribar, Matjaž Jereb, Du- šan Keber, Tatjana Lejko Zupanc, Marko Noč, Andrej Pleterski, Helena Reber- šek Gorišek, Blaž Rozman, Renata Salecl, Brigita Skela Savič, Franc Strle, Alenka Šelih, Mirjana Ule in Božidar Voljč. V Razpravah (Dissertationes) I. razreda je v uredništvu akad. Marijana Pavčnika izšla znanstvena monografija (Razlagalni) pomen pravnih načel, v kateri so zbrani prispevki z istoimenskega posveta, ki je bil decembra 2019 na SAZU. V Arheološkem vestniku 71 (2020) je izšel sklop prispevkov z Gabrovčevega dneva leta 2018, ki je bil posvečen dolenjski halštatski kulturni skupini (Dolenj- ska, Bela krajina, Zasavje). Akad. Jože Pirjevec je 22. septembra v akademijski dvorani predstavil svojo najnovejšo zgodovinsko monografijo Partizani, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Gradivo simpozija Hieronymus noster, ki je potekal v zadnji tretjini oktobra 2019, je bilo v prvi polovici leta oddano mednarodni patristični založbi Brepols v Belgiji, pri kateri je v recenzentskem postopku. Oddelek za zgodovinske vede je 5. januarja na ljubljanskega župana Zo- rana Jankovića, Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije naslovil pismo, v katerem je kritično ugotovil, da sta odločitev Mestne občine Ljublja- na, da Zgodovinskemu arhivu Ljubljana odpove najemno pogodbo za prostore v hiši na Mestnem trgu 27, in nepripravljenost nje in Ministrstva za kulturo, da skupaj poiščeta rešitev za prostorske stiske arhiva, povsem neodgovorni in nesprejemljivi. Hkrati je opozoril na prostorske težave drugih slovenskih arhivskih ustanov in nerazumljivo zaprtje najpomembnejše slovenske knjižnice za polpreteklo zgodovino na Inštitutu za novejšo zgodovino za javnost. Na pismo je odgovoril župan Janković, ki je odgovornost za enostransko odločitev Me- stne občine Ljubljana o izselitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana iz prostorov na Mestnem trgu pripisal nezainteresiranosti kulturnega ministrstva in vlade, da bi skupaj z mestno upravo za prostorske težave arhiva poiskala ustrezno rešitev. Akad. Peter Štih in izr. član Peter Vodopivec sta bila člana pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki ga je 24. junija organizirala SAZU, in sta na simpoziju tudi aktivno sodelovala. Akad. Peter Štih in izr. član Peter Vodopivec sodelujeta v projektu slovensko-avstrijske zgodovine, ki so jo v okvirih SAZU in Avstrijske akademije znanosti začeli pripravljati slovenski in avstrijski zgodovinarji. Člani so sodelovali tudi v delu številnih delovnih teles Akademije, kot so Komisija za človekove pravice, Svet za razvoj, Komisija za tisk in publikacije.

Slavko Splichal

30 II. RAZRED: RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Ob koncu leta je imel razred šest rednih, pet izrednih in trinajst dopisnih čla- nov, kar je toliko kot pred dvema letoma, ko je bilo število članov našega razreda najmanjše v zadnjih 50 in več letih. 27. aprila nas je zapustil častni član France Bernik, 10. septembra dopisni član Rudolf Neuhäuser in 15. novembra dopisni član Martin Dimnik. Razred je imel šest sej, in sicer tri redne, 10. marca, 30. junija in 22. oktobra, ter tri dopisne, ki so potekale med 12. do 14. majem, 23. in 27. oktobrom ter 23. in 30. novembrom. Na seji 10. marca je beseda razen o sprotnih rečeh tekla predvsem o novem sestavu Komisije za slovenski jezik v javnosti in njenem začasnem predsedniku. Načrtovali smo Bohoričev simpozij, katerega izvedbo, predvideno za jesen, je preprečila epidemija koronavirusne bolezni. Nadaljevala se je razprava o meri- lih za nove izredne člane, pri kateri so s pisnimi predlogi sodelovali akademiki Jože Krašovec, Janez Orešnik in Boris Paternu, z ustno podanimi izdelanimi merili pa tudi izr. članica Andreja Žele. Na seji smo sprejeli publikacije, ki naj bi izšle v tem letu. Na dopisni seji, ki je potekala med 12. in 14. majem, smo podprli kandi- daturo izr. člana Marka Jesenška za člana Znanstvenega sveta ARRS, ki sta jo podali Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Agencija je žal izbrala drugega kandidata. Redna seja 30. junija je bila posvečena sprotnim zadevam in evidentiranju kandidatov za nove izredne in dopisne člane, o katerih se bo odločalo na volitvah v letu 2021. Evidentirali smo pet kandidatov za nove izredne člane in enega za novega dopisnega člana. Sklenjeno je bilo, da do prihodnje seje vsak predlagatelj novega izrednega člana pripravi predstavitveno gradivo o njem in ga prek tajnika posreduje vsem rednim in izrednim članom. Tudi na redni seji 22. oktobra smo obravnavali tekoče zadeve in problematiko volitev za nove izredne in dopisne člane v letu 2021. Najpomembnejša tekoča zadeva je bil vsekakor predlog, da predsedovanje Komisije za slovenski jezik v javnosti prevzame izr. članica Andreja Žele. K že evidentiranim petim kandidatom za nove izredne člane sta bili dodani še dve imeni. Sledile so predstavitve kandidatov. Zedinili smo se, da glasovanje izpeljemo na eni prihodnjih rednih sej, če pa epidemične razmere redne seje ne bodo dopuščale, bo glasovanje potekalo korespondenčno po navadni pošti. Na dopisnih sejah, ki sta potekali med 23. in 27. oktobrom ter 23. in 30. novembrom, smo natančneje dorekli pravila glasovanja o kandidatih za nove izredne člane. Sklenjeno je bilo, da glasovanje izpeljemo po 2. februarju 2021, ko bo znano zgornje število prostih mest po posamezni vrsti članstva. Poslušali smo dve dobro obiskani nastopni predavanji dveh leta 2019 izvoljenih izrednih članov II. razreda. Igor Maver je imel 5. februarja nastopno

31 predavanje z naslovom Slovensko-škotske književne in kulturne povezave med obema vojnama, 1. julija pa Andreja Žele predavanje z naslovom Slovenščina z vidika njenih družbenih in strokovnih vlog. Nastopno predavanje nove dopisne članice Liliane Spinozzi Monai z naslovom EGO – SE. Poskus filozofsko-jezikovne analize, napovedano za 21. oktober, je bilo zaradi neugodnih epidemičnih razmer prestavljeno. Iz enakega razloga je bil prestavljen tudi simpozij Novi pogledi na Adama Bohoriča, ki je bil načrtovan za 10. november. V sodelovanju z ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo 15. decembra v spletnem okolju izpeljali zelo dobro obiskan Prvi slovenski pravorečni posvet, na katerem je beseda tekla o definiciji govorjenega knjižnega jezika, predvsem pa o dveh njegovih prozodičnih lastnostih, namreč tonemskosti in kolikosti naglašenih samoglasnikov. Leto, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni, je zavrlo dru- žabne in z druženjem povezane znanstvene dejavnosti, predvsem znanstvena srečanja, posvete in sestanke komisij. A vsaka palica ima dva konca! Mnogi čla- ni smo po epidemiji podarjeni mir izkoristili za globlji razmislek o kaki pereči temi in se potrudili za njeno ubeseditev. Sadovi tega dela so v manjši meri že razvidni iz bibliografije za leto 2020; ker pa je pot od zapisa do objave praviloma daljša, bo večina teh del razvidna šele iz bibliografije za leto 2021.

Marko Snoj

III. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Razred sestavljata Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede ter Od- delek za tehniške vede. Prvo polovico leta je bil naš tajnik akad. Franc Forstne- rič, načelnika oddelkov pa sta bila izr. član Matej Brešar in akad. Ivan Bratko. Na seji konec maja je bil za novega tajnika izvoljen izr. član Matej Brešar, za načelnika oddelkov pa izr. član Peter Križan in akad. Igor Emri. V tem letu sta nas zapustila redni član akad. Janez Levec in dopisni član James Floyd Scott. Ob koncu leta je imel tako razred 16 rednih, štiri izredne in 12 dopisnih članov. Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede je imel devet rednih in tri izredne člane, Oddelek za tehniške vede pa sedem rednih in enega izrednega člana. Razred je imel štiri redne seje. Še na prvi seji v januarju smo načrtova- li najrazličnejše aktivnosti v letu 2020, a nam je načrte prekrižala pandemija. Upamo, da bodo v letu 2021 lahko spet postali aktualni. Preostale tri seje so potekale med pandemijo, kar se je poznalo pri nekoliko skrčenem izboru tem. Druga seja je bila v prvi vrsti namenjena volitvam tajnika in obeh načelnikov, na zadnjih dveh v oktobru in decembru pa smo razpravljali predvsem o volitvah novih članov. Osnovni izbor sta pripravila oddelka, na sejah

32 pa smo predloge temeljito preučili. Odločujoč kriterij pri izbiri je bila znanstvena kvaliteta ob hkratnem upoštevanju zastopanosti področij. Ob koncu leta smo predsedstvu SAZU poslali predloge za enega rednega člana, dva dopisna člana in devet izrednih članov (pet s področja naravoslovnih ved in štiri s področja tehniških ved). Kot že večkrat v preteklih letih je na sejah beseda tekla o zakonski omeji- tvi, po kateri slovenski znanstveniki, ki so kariere zgradili v tujini in ohranili slovensko državljanstvo, ne morejo postati dopisni člani. Želimo, da se najde pot, kako bi SAZU vključevala vse najprodornejše slovenske znanstvenike in umetnike, vendar ne na račun svoje aktivnosti, ki razumljivo temelji na članih, živečih v Sloveniji. Februarja je potekal posvet 100 let slovenske in srbske matematike. Velika matematika Josip Plemelj in Mihailo Petrović Alas. Organizirali so ga SAZU, Slovenska matica, Vukova zadužbina iz Ljubljane ter Srbska akademija znanosti in umetnosti. Med govorci je bil tudi akad. Franc Forstnerič. Zaradi pandemije smo organizirali manj posvetov in drugih aktivnosti, ki potekajo v prostorih SAZU. Svojo raziskovalno in družbeno aktivnost smo izkazovali predvsem na ustanovah, kjer smo ali smo bili zaposleni. V širši javnosti je največjo pozornost vzbudilo delo izr. člana Romana Jerale, ki se raziskovalno ukvarja s tačas najbolj aktualno problematiko, razvojem cepiva proti SARS- -CoV-2. O tem je pripravil tudi članek za spletno stran SAZU. Akad. Igor Emri je postal mednarodni član elitne Ameriške inženirske akademije (NAE). Članstvo si je prislužil s prispevki na področju mehanike časovno odvisnih materialov in za preboj na področju vibroakustične izolacije. Izr. član Peter Križan je pridobil projekt ERC za uveljavljene raziskovalce. Člani razreda so imeli na SAZU vrsto zadolžitev. Sredi leta je akad. Tadej Bajd sklenil drugi mandat predsednika SAZU. Akad. Franc Forstnerič je bil tedaj izvoljen za glavnega tajnika, akad. Igor Emri pa za člana predsedstva SAZU. Akad. Branko Stanovnik je opravljal delo predstojnika Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Akad. Ivan Bratko je bil član Komisije SAZU za slovenski jezik v javnosti. Akad. Igor Emri je predsedoval Svetu za razvoj SAZU, ki je bil to leto izjemno aktiven. Pri njegovih aktivnostih je sodelovalo tudi več članov razreda. Člani razreda so imeli pomembne zadolžitve tudi zunaj SAZU. Akad. Bo- štjan Žekš je na Uradu predsednika Republike Slovenije opravljal delo predse- dnikovega svetovalca za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Izr. član Peter Križan je postal predsednik, izr. član Željko Knez pa član Znanstvenega sveta ARRS. Akad. Branko Stanovnik je na ARRS predsedoval Znanstvenorazisko- valnemu svetu za naravoslovno-matematične vede, akad. Igor Emri pa Znan- stvenoraziskovalnemu svetu za tehniške vede.

Matej Brešar

33 IV. RAZRED: RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred je imel ob koncu leta deset rednih, tri izredne in trinajst dopisnih članov. Imel je tri redne seje in več neformalnih posvetovanj. V luči koronavirusne pandemije smo obravnavali možnost izpeljave dogodkov, ki jih je IV. razred načrtoval za to leto. Kot prebojni projekt je bil načrtovan posvet o zoonozah, ki je bil zaradi slabih epidemičnih razmer prestavljen na 4. in 5. november 2021. V leto 2021 je bil prestavljen tudi mednarodni simpozij o radiolarijah InterRad, ki ga pripravljajo na Paleontološkem inštitutu ZRC SAZU in bo potekal pod pokroviteljstvom IV. razreda. Na seji 11. junija smo sprejeli tudi uredniške programe revij Folia biologica et geologica, Fagopyrum in Acta carsologica za leto 2021 ter soglasje o sofinanciranju objave znanstvene monografije akad. Ivana Krefta Bitter seed – Tartary buckwheat za leto 2021 iz sredstev SAZU za publicistično dejavnost. Prav tako smo na junijski seji izvolili akad. Tatjano Avšič - Županc za tajnico našega razreda tudi v prihodnjem mandatu. Na poziv glavnega tajnika akad. Franca Forstneriča, smo sporočili imena članov IV. razreda, ki bodo po- daljšali mandat v svetih ZRC SAZU, ali pa smo podali predloge nadomestnih članov za tiste člane, ki svoje funkcije ne morejo več opravljati. Izr. članica dr. Hojka Kraigher je uspešno izvedla zaključno konferenco Forest Science for Futu- re Forests projekta LIFEGENMON, ki je potekala med 21. in 25. septembrom pod pokroviteljstvom našega razreda. V začetku oktobra je razred v pismu ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec vnovič izrazil zaskrbljenost zaradi posledic sprememb obsega in vsebin predmeta biologija. Te so bile kljub nasprotovanju stroke uvedene ob prehodu na program devetletne osnovne šole. Akad. Andrej Kranjc je poročal o videokonferenci EASAC, ki se je je udeležil kot predsednik Sveta za varovanje okolja. V sodelovanju s Slovenskim fiziološkim društvom smo 10. decembra organizirali tradicionalni posvet ob spletni podelitvi Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino. Razpravljali smo o kandidatih za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU in dokončne predloge oddali decembra. Razpravljali smo tudi o evidentiranju morebitnih kandidatov za člane razreda v prihodnje. Dogovorili smo se, da naj se pri tem poleg kvantitativnih raziskovalnih kazalcev upoštevajo tudi dosežki posameznikov pri ohranjanju nacionalne naravne dediščine in njihove osebnostne lastnosti. Pripravili smo tudi plan načrtovanih dogodkov v letu 2021 in sklenili, da bomo način in izvedbo le-teh sproti prilagajali epidemični situaciji. Seznam dogodkov z organizatorji oziroma poverjeniki razreda: posvet Gozd in les (maj 2021 – prof. dr. Hojka Kraigher); sestanek EASAC, ki ga organizirata SAZU in Svet za varstvo okolja pri SAZU (junija 2021 – akad. Andrej Kranjc); mednarodni posvet o radiolarijih (Interrad), ki ga organizira Paleontološki inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z našim razredom (12.–16. septembra 2021 – Špela Goričan PIIR ZRC SAZU); mednarodni sestanek o zoonozah (4.–5. novembra 2021 – akad. Tatjana Avšič - Županc); dan fiziologije ob podelitvi Nobelove nagrade za

34 fiziologijo ali medicino (10. decembra 2021 – akad. Robert Zorec). V letu 2021 so predvidena tudi nastopna predavanja novo izvoljenih izrednih in dopisnih članov ter članov razreda, ki predavanj zaradi epidemične situacije še niso mogli imeti (dr. Hojka Kraigher in prof. dr. Ivan Gušić). Razpravljali smo o vsebinskih, organizacijskih ter finančnih zadevah v zvezi s publikacijami, ki izhajajo pod okriljem našega razreda. Izšla sta dva zvezka revije Folia biologica et geologica, in sicer 61/1 in 61/2. Oba sta v elektronski in tiskani obliki izšla pravočasno pred koncem leta. Pri večini objavljenih razprav so nujne barvne fotografije organizmov, fitocenoz in geografskih kart, kar zelo podraži tisk. O vsebini revije, organiziranju urejanja in finančnih težavah smo večkrat razpravljali na sejah razreda, program objav pa je potrdilo tudi predsedstvo SAZU na redni seji. Razred in predsedstvo SAZU sta tudi potrdila program dela revije za leto 2021. Med objavami so bile tudi v letu 2020 razprave o značilnih organizmih in fitocenozah Slovenije. V zvezku 61/1, ki je posvečen 40-letnici delovanja mednarodne organizacije za raziskave ajde (ustanovljene leta 1980 v Ljubljani), so prispevki naših in tujih avtorjev o biologiji in uporabi ajde. S prijaznim sodelovanjem vodje Biblioteke SAZU Petre Vide Ogrin smo nadaljevali označevanje člankov z ustreznimi identifikatorji DOI, s čimer se dosega večja mednarodna prepoznavnost revije in vidnost člankov. Posamezni članki so vključeni tudi v elektronski portal OJS, avtorje pa še nadalje spodbu- jamo k umeščanju člankov tudi v repozitorije njihovih inštitucij. Vse objavljene razprave so uporabnikom prosto dostopne. Izšla sta tudi dva zvezka revije Fagopyrum, ki objavlja znanstvene razprave o ajdi z mednarodnim naborom avtorjev iz Evrope in Azije, in sicer 37/1 in 37/2. Vsebujeta razprave o genetiki, fiziologiji in kakovosti ajde in pridelkov. Revija izhaja v prosto dostopni spletni obliki. Tudi članke v tej reviji smo ob sodelovanju vodje Biblioteke začeli označevati z ustreznimi identifikatorji DOI. ARRS nas je obvestila, da bodo v letu 2021 začeli sofinancirati tudi to revijo. Izdali smo dva zvezka 49. letnika revije Acta Carsologica. Ker je bilo delo uredništva zaradi epidemične situacije večkrat prekinjeno, smo prvi zvezek izdali šele oktobra, drugega pa decembra. Zvezka sta izšla v elektronski in tiskani obliki. Celotna vsebina revije je dostopna na spletišču revij ZRC SAZU: http:// ojs.zrc-sazu.si/carsologica. V številki 49/1 smo na 151 straneh objavili sedem člankov, tri krajše prispevke, dve mnenji in intervju. Sodelovalo je več kot 30 avtorjev iz sedmih držav. V 48/2–3 smo na 153 straneh objavili deset člankov, dve recenziji knjig in intervju. Sodelovalo je več kot 40 avtorjev iz sedmih držav. Članki obravnavajo kraška območja v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, Grčiji, Turčiji, ZDA in na Kitajskem. Trije članki so s področja geomorfolo- gije krasa, šest člankov obravnava kraško hidrologijo, dva sta mikrobiološka, preostali pa s področij speleologije in ekologije kraških jezer, monitoringa in dinamike jamske mikroklime ter uporabe geofizikalnih metod na krasu. Štirje

35 članki obravnavajo jame in kras v Sloveniji; poročajo o raziskavah kosti jamske- ga medveda iz Postojnske jame, o dinamiki podzemne vode v Planinski jami, o opazovanju jamske klime v Postojnski jami in o protimikrobnim učinkovinam odporni bakteriji Escherichia coli v kraških vodah. V prvem zvezku smo objavili pogovor z raziskovalcema, ki sta sodelovala pri raziskavah genoma proteusa, v drugem zvezku pa pogovor s speleobiologom Davidom Culverjem. Z objavlja- njem podobnih intervjujev bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Celoten uredni- ški postopek poteka v elektronskem portalu OJS, ki omogoča veliko preglednost uredniškega delovanja. Revija je vključena v WOS, SCOPUS in več drugih bibliografskih baz. Razred je tudi v letu 2020 s posredništvom svojega člana aktivno sodeloval v Državni komisiji za splošno maturo. Člani aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih. Prav tako so aktivni v mednarodnem Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij (EASAC) in Medakademijskem partnerstvu (InterAcademy Partnership).

Tatjana Avšič - Županc

V. RAZRED: RAZRED ZA UMETNOSTI V leto 2020 je razred vstopil z 32 člani, trinajstimi rednimi, sedmimi izrednimi in dvanajstim dopisnimi. Do konca leta sta se poslovila dva dopisna člana: prof. dr. Tonko Maroević (11. julija) in prof. dr. Georgi Konstantinovski (8. decembra). Oba bomo pogrešali, saj sta bila, še posebej akad. Maroević, zelo tesno povezana s člani SAZU in nasploh z dogajanji v slovenski umetnosti in kulturi.1 Čas, o katerem teče beseda v tem letnem poročilu, so precej zaznamovale okoliščine s koronavirusno boleznijo. V pomladanskem in jesenskem delu leta je bilo delo zelo moteno. Nekaterih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti, nekatere je bilo treba prestaviti na poznejši čas. Od petih rednih sej so bile štiri izvedene »v živo« (23. januarja, 21. februarja, 27. junija, 14. oktobra), peta pa je bila dopisna (18. do 25. novembra s podaljškom do 9. decembra). Na 3. redni seji 27. junija je prišlo do menjave na mestu razrednega tajnika, na katerem je za dvoletni mandat izr. član Jožef Muhovič zamenjal akad. Mil- čka Komelja, ki mu je potekel drugi mandat na tej funkciji in je skorajda soča- sno prevzel dolžnosti podpredsednika SAZU za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. 1 Cf. Boris A. Novak, Tonko Maroević /1941–2020/. Nekrolog v večnem sedanjiku, Slovenska matica: Novice, 19. 8. 2020; Miklavž Komelj, Kako je mogoče, da obstajajo ptice? V spomin Tonku Maroeviću, Likovne besede 115 (2020), 48–51; ko se bo pandemična koronakriza umirila in se bodo okoliščine izboljšale, bo razred v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev organiziral »spominski večer« v počastitev pesniškega dela Tonka Maroevića. Nekrolog akad. Konstantinovskemu izpod peresa akad. Marka Mušiča je objavljen v pričujočem Letopisu.

36 Naši člani so se kljub nenormalnim epidemičnim razmeram izkazovali s precejšnjo delavnostjo in strokovno uspešnostjo. Prejeli so več nagrad in javnih počastitev. Akad. Drago Jančar je 3. junija 2020 prejel domače literarno priznanje zlati kresnik, s katerim so ob deseti podelitvi kresnika pri časopisni hiši Delo razglasili najboljši s kresnikom nagrajeni roman zadnjega desetletja To noč sem jo videl. Dober mesec pozneje je bil nagrajen še s prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost (Austrian State Prize for European Literature 2020), s čimer se je uvrstil med najuglednejša imena evropske literature. Akad. Stanko Kristl je 17. septembra prejel Župančičevo nagrado za življenjsko delo, ker je junijska podelitev zaradi epidemičnih okoliščin žal odpadla. Pomemben življenjski jubilej so letos praznovali trije naši člani: akad. Mi- lan Mihelič (20. julija 95 let), akad. Zorko Simčič (19. novembra častitljivih 99 let) in akad. Niko Grafenauer (5. decembra 80 let). Vsem trem smo iz srca česti- tali v upanju, da jim bomo voščilo lahko čim prej izrekli tudi »v živo«. Akad. Komelj je kot predstavnik Razreda za umetnosti 22. maja na povabilo organizatorjev v Državnem zboru sodeloval na seji parlamentarnega odbora za kulturo v zvezi s Plečnikovim stadionom in tam poročal, da je naš razred soglasno proti uničenju tega objekta. Povzel je kronologijo naših razpravljanj o tej problematiki in utemeljil naše stališče, kot ga kažejo argumentacije, proto- kolirane v zapisnikih. 9. julija je bila v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju kljub koronsko upočasnjenemu ritmu kulturnih prireditev odprta obsežna skupna razstava ki- parskih del akad. Draga Tršarja (velika Prešernova nagrada za življenjsko delo) in izr. člana SAZU Mirka Bratuše (nagrada Prešernovega sklada). Akad. Milček Komelj in izr. član Jožef Muhovič sta v otvoritvenih govorih orisala delo obeh umetnikov, 6. oktobra pa sta oba naša člana po razstavi tudi kombinirano vodila. Vodenje se je zaradi koronskih okoliščin sklenilo v atriju galerije v zanimi- vem in ne prav kratkem pogovoru z obiskovalci. Osmega oktobra je imela izr. članica Nina Šenk Kosem v zbornični dvorani SAZU zelo zanimivo in odmevno nastopno predavanje o nastanku svoje opere Marpurgi. Šlo je za vpogled v zakulisje velikega ustvarjalnega »podjetja«, ki je poslušalce pritegnil s kompleksnostjo in mnogimi, običajnim ljubiteljem opere nevidnimi in »neslišnimi« detajli. 14. oktobra pa je na nastopnem predavanju svojo poezijo na intenziven način oživil izr. član Milan Jesih, ki se je sprehodil skozi svoje številne pesniške zbirke in prebiral iz njih izbrane pesniške vsebine in oblike ter z njimi navdušil poslušalce. Z Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju smo načrtovali, da bomo med junijem in oktobrom predstavili aktualno ustvarjalnost naših članov v njihovih prostorih. V ospredju naj bi bili Prešernovi nagrajenci. Ob tem smo načrtovali tudi spremljevalno publikacijo s predstavitvijo naše aktualne likovne, literarne in glasbene tvornosti (v obliki publikaciji priložene zgoščenke). Žal smo se mo-

37 rali zaradi epidemičnih razmer temu odpovedati. Projekt smo prestavili za leto dni, če bo situacija ugodnejša. Na 4. redni seji (14. oktobra) pa se je porodila ideja o dopolnitvi predsta- vitvene publikacije, ki smo jo bili načrtovali za spremljavo kranjske razstave. Ob pobudi dr. Gojka Zupana, da bi simpozijski zbornik Videnja Zorana Muši- ča, ki je v založništvu SAZU izšel leta 2012, prevedli v angleščino in ga predstavili na frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, v okviru katerega je Slovenija predvidena za »častno gostjo«, je tudi v zvezi z načrtovano »kranjsko« knjižno predstavitvijo dejavnosti naših članov preskočila iskra na bolj ambiciozno raven. Zamislili smo si jo kot subtilno dizajnirano reprezentativno monografsko publikacijo v angleškem jeziku, ki bi obsegala delo vseh naših, rednih, izrednih in dopisnih članov (kakršne doslej še nismo imeli), in bi jo prav tako predstavili na frankfurtskem knjižnem sejmu. To bi terjalo seveda večji angažma, boljše povezave z založniki in sponzorji, predvsem pa širši operativni uredniški odbor, ki bi ustrezno pokril temeljna umetnostna področja. Na seji smo sklenili, da si vzamemo nekaj časa za premislek in se nato na podlagi preliminarnih testi- ranj situacije (pogovori z mag. Markom Arnežem, direktorjem kranjske Gale- rije Prešernovih nagrajencev, pogovori znotraj SAZU, pogovori z morebitnimi sponzorji) dokončno odločimo bodisi za kratkoročno bodisi za zahtevnejšo in bolj dolgoročno verzijo. V načrtu smo že nekaj časa imeli tudi pripravo simpozija o pomenu in vlogi umetnosti v sodobnem svetu. Akad. Milček Komelj je v skladu z drugim sklepom junijske seje na to temo pripravil kompleksen preliminarni sestavek z naslovom Okvirna izhodišča za pripravo simpozija V. razreda SAZU o pomenu umetnosti, v katerem je utemeljil potrebo po takem simpoziju v današnjem času (odnos med kulturo in umetnostjo danes; odnos oziroma dialog med znanostjo in umetnostjo; potrebe po umetnosti v kriznih časih; jeziki umetnosti v odnosu do jezika običajne komunikacije; formalne in konceptualne transformacije v umetnostnem prostoru po razsvetljenstvu; pomen, razsežnosti in specifičnosti ustvarjalnih področij v okviru SAZU ipd.). Predvideni so prispevki v razponu od načelnih razmislekov do konkretnih ponazoritev, ki naj bi pokazale, v čem je umetnost nezamenljiva in nenadomestljiva. Tema se je članom v tej luči pokazala tako pomembna, kompleksna in vsestranska, da so si bili na podlagi sugestije akad. Komelja enotni, da bi jo morali s posameznih zornih kotov osvetljevati pravzaprav vsako leto, če to ne, pa vsaj bienalno ali trienalno. Zadnjemu kvartalu leta so dajale ton tri teme, kar je razvidno iz zapisnika zadnje, 5. redne seje, ki je bila dopisna: a) program dela za naslednje leto, b) priprava na volitve novih članov v letu 2021 (širši nabor nominirancev) in c) evidentiranje kandidatov za članstvo v Komisiji za slovenski jezik v javni rabi. Ad a) Obrisi programa dela za naslednje leto so deloma razvidni iz predhodnih aktivnosti razreda, še posebej tistih, ki smo jih bili zaradi pandemičnih

38 razmer prisiljeni premakniti na poznejši čas. Oblikovno pa so povezani z idejo, ki jo je na 1. redni seji članov novega sestava predsedstva SAZU 20. oktobra izpostavil predsednik akad. Peter Štih: da naj bi odslej razredi formalizirali »programe dela za prihodnje leto«, ti programi pa bi nato sestavljali celosten, sistematiziran program dela SAZU kot celote, na katerega bi bilo vezano tudi financiranje in sofinanciranje razrednih projektov. K dopolnitvi nakazanih obrisov načrta dela je z umestnim predlogom pripomogel akad. Komelj, ki je v pismu (šlo je pač za dopisno sejo) z dne 25. novembra zapisal: »[...] ker si je vodstvo že ves prejšnji mandat prizadevalo, da bi bila SAZU kar najbolj dejavna navzven, in je pred časom predlagalo, naj bi vsak razred pripravil najmanj dva dogodka letno, se mi je utrnila misel, da bi mogoče v letu 2021 naš razred ob simpoziju o pomenu umetnosti danes pripravil tudi dogodek (simpozij, posvet, okroglo mizo), ki bi spodbudil medsebojno pove- zovanje v imenu dobrih idej za prihodnost, mogoče z naslovom ‘Vizije prihodnosti’, v katerem bi se lahko različni predavatelji z različnih področij srečali v izrazito povezovalnem duhu, sami umetniki pa bi v vsej svoji globini in širini pokazali, kako umetniško vizionarstvo premika svet. Tako bi mogoče lahko prispevali k temu, da – z avtoriteto SAZU – povzdignemo duha na Slovenskem.« Vsebina formaliziranega plana dela za leto 2021, kakor se je na koncu izoblikoval in bil potrjen s sklepom (zapisnik 5. dopisne seje, sklep št. 2) ter posredovan predsedstvu SAZU, je: 1. Priprava in izvedba simpozija o pomenu umetnosti v sodobnem svetu (delovni naslov: Sodobna kulturalizacija umetnosti: Vloga in pomen umetnosti danes; jesen 2021) 2. Predstavitveni zbornik umetniške ustvarjalnosti naših (rednih, dopisnih in izrednih) članov ob 85-letnici SAZU (predstavitev na frankfurtskem knji- žnem sejmu 2023; triletni projekt). 3. Razstavna predstavitev naših članov v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju (poletje 2021). 4. Posvet (okrogla miza) z naslovom Vizije prihodnosti. Ad b) Oblikovanje seznama nominirancev za volitve novih članov SAZU je ena najzahtevnejših nalog za discipline, ki so zastopane v Razredu za umetnosti, saj mora vsaka skrbeti za kar najboljši »prirastek«, razred kot celota pa za skladno zastopanost umetnostnih strok glede na njihovo matičnost, obseg in nacionalni kulturni potencial. Pri evidentiranju kandidatov za sprejem v razred je šlo v prvi fazi (5. dopisna seja) za širši nabor nominirancev, ki deloma izvira iz arhiviranih preteklih refleksij, deloma pa se dopolnjuje iz aktualne presoje in izkustva. V prihodnosti se v tej zvezi napoveduje tudi pomembna novost. In sicer ta, da bo v skladu s 16. členom Statuta SAZU v prihodnje predlagatelj za vsakega predlaganega nominiranca moral že v prvi fazi volilnega postopka pripraviti tudi kratko pisno utemeljitev.

39 Ad c) Ker je predsedstvo SAZU na svoji 1. redni seji 20. oktobra sklenilo, da prenovi članstvo Komisije za slovenski jezik v javnosti s tem, da poveča število članov, diferencira zastopanost posameznih razredov v njej in precizira kompe- tenčne pogoje za članstvo, je naš razred dobil pravico v komisijo imenovati (do) štiri člane, opcijsko pa še enega zunanjega člana. V komisijo so lahko imenovani člani, ki so »[...] v zadnjih dvajsetih letih dejavno izkazali zavezanost slovenskemu jeziku, in sicer: ki so pisali znanstvena ali umetniška dela v slovenščini (poleg tega lahko tudi v tujih jezikih), objavili visokošolski učbenik v slovenšči- ni oziroma sodelovali v slovenski terminološki komisiji za svojo stroko, kakor je razvidno iz bibliografije, kot jo prinaša Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS)«. Razred za umetnosti je v Komisijo za slovenski jezik v javnosti predlagal izr. člana Milana Deklevo, akad. Andreja Jemca, akad. Milčka Komelja, izr. člana Milana Jesiha in zunanjega člana prof. dr. Deana Komela s Filozofske fakultete UL, ki je v komisiji konstruktivno že sodeloval. Kot je to že v navadi, pripravijo naši člani tudi novoletno voščilnico, s katero SAZU svojim partnerjem doma in po svetu zaželi prijetne novoletne praznike in uspešen vstop v novi ciklus časa. Tokrat sta gradivo za voščilnico prispevala akad. Milček Komelj in izr. član Jožef Muhovič. Subtilno oblikovana voščilnica je bila dostopna v elektronski in prvič tudi v natisnjeni obliki.

Jožef Muhovič

VI. RAZRED: RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred za medicinske vede je imel dve rednih in dve dopisni seji, kjer smo obravnavali nekaj vsebinsko zanimivih tem. Upravni odbor SAZU nas je spomladi pozval, naj predlagamo kandidata za razpravo v državnem zboru o aktualnih družbenih problemih, kot je paliativna oskrba. Zaprosili smo dr. Božidarja Voljča kot sodelavca Akademije in predsednika Republiške komisije za medicinsko etiko, da nas zastopa in sodeluje v razpravi v državnem zboru. Dr. Voljč je to obveznost sprejel in nam na redni seji razreda predstavil svoja stališča. Razvila se je razprava, v kateri so bila mnenja glede paliativne oskrbe zelo usklajena, nekoliko pa so se razhajala glede evtanazije. Posvet, ki je bil predviden za 20. marec, je bil zaradi naraščajoče epidemije covida-19 odpovedan. V debati se je izoblikovalo skupno mnenje, da je razpravo treba nadaljevati, in sicer še naprej v razširjenem sestavu. Tako smo nameravali povabiti prof. Jadranko Buturović, da nam predstavi svoje poglede in tudi dr. Voljča. Zatem se je epidemija razbohotila in nismo mogli nadaljevati po začrtanih ciljih. Zaradi pandemije sta zastali tudi pobuda in realizacija izobraževanja laične javnosti o akutnem srčnem infarktu in nenadnem srčnem zastoju. Z menjavo

40 vlade so se zamenjali državni uradniki, tako da se je komunikacija prekinila. Aktivnosti bomo nadaljevali, ko se razmere normalizirajo. Na nadaljnjih dveh dopisnih sejah so aktivnosti potekale v zvezi z izbiro novih kandidatov za izredne in redne člane SAZU. Pripravili smo analizo aktivnosti predlaganih kandidatov, izbrali dva kandidata za izredna člana , enega, ki je šest let izredni član, pa predlagali za napredovanje v rednega člana. Pripravili smo rezime njihovih aktivnosti in kvalitetnih dosežkov in jih predložili vodstvu Akademije v nadaljnjo obravnavo. Razpravljali smo tudi o nadaljnjih aktivnostih in določilih simpozijev, ki bi ju organizirali, in sicer na temo Humana medicina za starostnika, ki bi jo organizirala prof. Marko Noč in akad. Bojan Čerček, in simpozij Razvoj in izzivi genske terapije in DNA vakcin v Sloveniji, ki bi ga organiziral prof. Gregor Serša. Oba simpozija bi organizirali hibridno, predvidoma v spomladanskem času 2021.

Gregor Serša

Svet za varovanje okolja Svet je imel v letu 2020 deset članov. Zaradi pandemije ni mogel imeti rednih mesečnih sestankov, kot bi bilo običajno. Imel je le tri sestanke, dva redna in enega dopisnega. Ker se ni mogel sestajati, so imeli člani več stikov po e-pošti in »na daljavo«. Svet kot celota, zlasti pa posamezni člani, tudi v imenu sveta, so se ukvarjali predvsem z vprašanji varovanja okolja v Sloveniji in tudi širše. Naš član prof. Franc Lobnik je v državnem zboru sodeloval na posvetu o varstvu okolja v Sloveniji in o podnebnih spremembah. V Beli knjigi, ki je nastala na podlagi tega posveta, pa zaradi njene nedodelanosti niti svet niti posamezni člani niso želeli biti navedeni kot člani uredniškega odbora, kar je svet tudi sporočil na ustrezno mesto. Tudi v tem letu je svet pomagal pri reševanju habitata črnega močerila v Beli krajini in močerila v Sloveniji sploh; temu je bil namenjen poseben sestanek, na katerem so bili prisotni tudi člani Društva Proteus iz Bele rajine in Zavoda za varstvo narave Slovenije. Ustrezen poziv je svet naslovil na ministra za okolje in prostor, ki nas je povabil na razgovor. Kot predstavnik sveta se je razgovora (8. maja) pri ministru udeležil prof. Dušan Plut. Od Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico je svet prejel prošnjo za pomoč pri reševanju onesnaženosti Blejskega jezera, vendar večje pomoči ne more nuditi. Podobno velja za prošnjo dveh posameznikov o gradnji male hidroelektrarne na Krki v občini Ivančna Gorica, ki ne ustreza zahtevam varstva okolja. Slovenija je podpisala sporazum o Antarktiki, pri tem pa je imel nekaj zaslug tudi naš svet, kar je ena bolj redkih razveseljivih novic. Na pobudo predse-

41 dnika SAZU se je svet pridružil predlogu foruma Hrvaške akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje in varovanje Jadranskega morja, vendar s tem v zvezi še ni bilo nobene neposredne aktivnosti. Svet je dobil v pregled Kompi- lacijo posameznih poglavij Ciljev trajnostnega razvoja, ni pa vanjo posegal ali podal pripomb niti je ni dopolnil. Ponovno je podprl predlog, posredovan na ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport ter za okolje in prostor, da bi se Slovenija vključila v program ERA-NET BIODIVERSA. Naj bo še omenjeno, da je članica sveta Renata Karba soavtorica Priročnika ukrepov za javno upravo v boju proti podnebnim spremembam, ki ga je izdalo društvo Umanotera. Pred koncem leta je Svet za energetiko SAZU pripravil videorazpravo o energetiki, vključujoč okolje in trajnostni razvoj, ter k sodelovanju povabil tudi Svet za razvoj in Svet za varovanje okolja. Na razpravi sta sodelovala dva člana tega sveta, predsednik in Dušan Plut. TZ EASAC (European Academies Science Advisory Board) in z njegovim Odborom za okolje (Steering Panel Environment) je tudi v tem letu tesno sodeloval naš predsednik, ki je član obeh institucij. Udeležil se je (na daljavo) njunih štirih rednih sestankov in treh posebnih sestankov, z novim podpredsednikom in v zvezi s covidom-19.

Andrej Kranjc

Svet za energetiko Svet za energetiko je nadaljeval delo v okviru poslanstva in ciljev, ki si jih je oblikoval ob konstituiranju leta 2015 in glede na aktualna dogajanja po potrebi tudi dopolnjeval. Glede na to, da je bila priprava Nacionalnega energetskega in pod- nebnega načrta (v nadaljevanju NEPN) pri Vladi Republike Slovenije časovno prioritetna tudi leta 2020, smo se poglobljeno vključevali v aktivnosti pri pripravi tega dokumenta. Pri tem pa smo se stalno tudi zavedali, da bo treba v prihodnosti ponovno posvetiti pozornost pripravi predloga Energetskega koncepta Slo- venije, ki bo s sprejetjem NEPN že imel postavljena najpomembnejša izhodišča. Zaradi prenehanja članstva dveh naših članov leta 2018 in da bi zagotovili čim bolj strokovno poglobljene obravnave in načrtovanje razvoja vseh podro- čji energetike v smeri približevanja ogljično nevtralnemu cilju, je SAZU v svet imenoval pet novih članov. Novi člani so postali prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Igor Papič, prof. dr. Stojan Petelin, prof. dr. Mihael Sekavčnik in prof. dr. Marko Topič. Svet se je sestal na treh rednih sejah, člani pa so prispevali svoja mnenja in predloge tudi v medsebojni komunikaciji po razpoložljivih komunikacijskih kanalih. Opravljenih je bilo tudi več razgovorov s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo (v nadaljevanju MZI).

42 Redne seje so bile sklicane in realizirane kot sedemnajsta seja 11. februarja, osemnajsta seja 14. oktobra in devetnajsta seja 18. decembra. Osrednja tema obravnave na sedemnajsti seji je bila vsebina predloga NEPN, ki je bil na MZI v zaključni fazi priprave. Da bi v neposredni komunikaciji s pripravljavci predloga dobili najbolj relevantne podatke o nastajanju njegove končne vsebine, je svet na to sejo povabil državnega sekretarja na MZI mag. Bojana Kumra. Mag. Kumer je pojasnil, da MZI dobiva odzive, da je predlog NEPN v nastajanju uravnotežen in realen, potrebna pa je še tehnološka, okoljsko dolgoročno vzdržna in politična presoja dokumenta. Vsebina predloga NEPN bo predvsem usmerjena v obdobje naslednjih deset let tako, da ne bo škodovala nobenemu sektorju energetike. Ne glede na to, da sta ministrstvo in vlada glede roka za dostavo NEPN komisiji EU že bila v časovni stiski, je mag. Kumer pojasnil, da so vsebinski predlogi v smeri končnega oblikovanja vsebine NEPN še vedno dobrodošli in da so predlogi SAZU lahko pomembna pomoč. Z namenom nadaljnjega izboljšanja vsebine NEPN je svet oblikoval in 18. februarja poslal ministrstvu dokument s pripombami in predlogi, strnjenimi v 19 točk. Celotna vsebina dokumenta je v arhivu sveta. Svet je na osemnajsti seji ugotovil, da še ni bil seznanjen z vsebino NEPN, ki ga je nova vlada poslala komisiji EU. Dokaj intenzivna komunikacija z MZI je po nastopu nove vlade zamrla. Predsedniku sveta je v času do te seje uspelo opraviti le kratek razgovor z novim sekretarjem za energetiko Blažem Košorokom. Svet je menil, da bi bilo za njegovo delo koristno, če bi bil seznanjen s stališči in pogledi sedanje vlade glede nadaljnjega razvoja slovenske energetike. Menil je tudi, da morajo biti vsi predlogi, ki bodo v imenu SAZU poslani MIZ ali vladi, usklajeni med vsemi akademijskimi sveti, ki obravnavajo nadaljnji energetski razvoj in zmanjševanje ogljičnih izpustov v okolje. Zato je sprejel sklep, da na naslednjo sejo poleg državnega sekretarja za energetiko in državnega sekretarja za varovanje okolja povabi tudi predstavnike Sveta za razvoj pri SAZU in Sveta za varovanje okolja pri SAZU. Devetnajste seje sta se tako udeležila predstavnika teh dveh svetov. Državni sekretar za energetiko se seje ni udeležil, ker je nepričakovano za ta čas dobil druge zadolžitve, Ministrstvo pa je ugotovilo, da energetika ni področje dejavnosti, v katero naj bi se aktivno vključevalo. Na seji je bil po obsežni obravnavi sprejet sklep, da naš svet pripravi nov dokument s predlogi in stališči glede vsebine NEPN. Ta dokument naj potem obravnavata še Svet za razvoj in Svet za varovanje okolja. Dokončno usklajeni predlogi in stališča bodo posredovani vodstvu SAZU, da jih pošlje resornim ministrstvom in vladi.

Janez Možina in Alojz Poredoš

43 Svet za razvoj Osnovno poslanstvo sveta je prispevati k uresničevanju Vizije Slovenije 2050. Svet za razvoj se zato zavzema za vzpostavitev pravno-socio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na področju znanosti in umetnosti. Področje njegovega dela je priprava, koordinacija in organiziranje javnih strokovnih razprav o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja, ki imajo dolgoročne pomembne posledice za slovensko družbo. V ta namen pripravlja letni načrt javnih posvetov in drugih oblik javnih razprav, skrbi za njihovo interdisciplinarno zasnovo, imenuje člane delovnih skupin za njihovo izvedbo in pripravo sklepov posvetov, ureja spletni portal, na katerem objavlja dokumente o svojem delu, po potrebi oblikuje priporočila za reševanje problemov, posreduje sklepe javnih razprav pristojnim državnim organom in z njimi seznanja javnost ter izvaja druge aktivnosti, vezane na vlogo SAZU. Ustanovni člani: Milan Dekleva, Igor Emri, Josip Globevnik, Marko Jesen- šek, Željko Knez, Igor Maver, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Jožef Muhovič, Marijan Pavčnik, Uroš Rojko, Marko Snoj, Slavko Splichal, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec, Boštjan Žekš. Vabljeni člani: Frane Adam, Igor Akrapovič, Tadej Bajd, Drago Babič, Ja- nez Bešter, Aleš Blinc, Ivan Bratko, Matej Brešar, Maja Bučar, Jadranka Bu- turović, Matej Černe, Leon Cizelj, Ajda Cuderman, Jože P. Damijan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Marjan Dolinšek, Vilma Ducman, Peter Fajfar, Darja Ferčej Temeljotov, Zlatko Fras, Franc Forstnerič, Pavel Gantar, Peter Glavič, Andreja Gomboc, Igor Grabec, József Györkös, Jožef Horvat, Marko Jaklič, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Mitjan Kalin, Tomaž Katrašnik, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Tomaž Kostanjevec, Janja Koren, Uroš Korošec, Alojz Kralj, Tamara Lah Turnšek, Andrej Lazar, Barbara Malič, Mar- ko Munih, Saša Novak, Igor Papič, Jernej Pikalo, Rajko Pirnat, Stane Pejovnik, Marko Perdih, Marko Pleško, Andrej Pleterski, Bojan Pretnar, Robert Repnik, Renata Salecl, Mateja Sedmak, Boris Sket, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Sla- vinec, Gojko Stanič, Matija Strilič, Monika Sušanj, Božidar Šarler, Uroš Škerl, Marko Topič, Maja Tomanič - Vidovič, Andrej Tumpej, Miha Tomaževič, Voj- mir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan, Franc Matjaž Zupančič, Blaž Zmazek, Samo Zver, Peter Wostner. Člani sveta smo se sestali na enajstih sejah: 8. januarja, 5. februarja, 4. marca, 1. aprila, 6. maja, 3. junija, 1. julija, 2. septembra, 7. oktobra, 4. novembra in 2. decembra. Prve tri seje so potekale v sejni sobi SAZU, od četrte in do vključno devete so bile seje v dvorani SAZU in vzporedno v okolju MiTeam, deseta in enajsta pa sta bili po Zoomu. Dnevni redi sej in sklepi so predstavljeni v prilogi. Osnovno poslanstvo Sveta za razvoj pri SAZU (SR) je prispevati k uresni- čevanju Vizije Slovenije 2050. SR se zato zavzema za vzpostavitev pravno-so-

44 cio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na področju znanosti in umetnosti. SR je junija predlagal vladi, naj kot poseben izvedbeni instrument za ure- sničitev prebojnih invencij in inovacij, ki temeljijo na vrhunskih bazičnih raziskavah, ustanovi inovacijski sklad RS. Sodelovanje z vlado poteka preko držav- nega sekretarja v kabinetu Vlade RS, Marjana Dolinška. V ta namen je svet v sodelovanju z ARS, SPIRITOM, SPS in SID banko (Ajda Cuderman, Blaž Zmazek, Sibil Svilan, Maja Tomanič - Vidovič, Tomaž Kostanjevec, Igor Emri, Slavko Splichal) začel pripravljati Belo knjigo tehnolo- škega potenciala Slovenije. Kot izhodišče te iniciative je januarja 2021 načrtovan posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. SR je vzpostavil sodelovanje tudi z Ministrstvom za obrambo. Podpiramo prizadevanje, da se del investicijskih sredstev iz Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 nameni za raziskave in razvoj znanosti na področjih, ki so pomembna za nacionalno varnost, in pričakuje, da bo ta zaveza jasno zapisana v zakonu. V sodelovanju z ministrstvom (Bojan Pograjc in Uroš Korošec) načrtujemo posvet o stanju na obrambnem raziskovalnem področju. Uradni govorec bo tudi minister Matej Tonin. V koordinacijo posveta so vključeni tudi akad. Robert Zorec, Janez Kranjc in Tomaž Katrašnik. Zaradi omejitev, povezanih s pandemijo koronavirusa, je svet (so)organiziral samo dve, vendar zelo odmevni javni razpravi: – Vloga univerzitetnih bolnišnic v slovenskem zdravstvenem, pedagoškem in raziskovalnem prostoru (videokonferenca v okolju MiTeam 18. junija) – Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže (videokonferenca v okolju Zoom 24. novembra) Na 11. seji je Peter Wostner predstavil Poročilo o produktivnosti v RS, ki ga je pripravil UMAR in bo izšlo spomladi 2021. Predstavitvi je sledila daljša razprava, ki je vodila do oblikovanja Poziva Vladi RS za bistveno okrepitev razvojno usmerjenih javnih izdatkov tako iz naslova sredstev EU kot integralnega proračuna. Sklepi posvetov in omenjeni sklep 11. seje so bili posredovani Vladi RS in pristojnim resornim ministrstvom. Načrtovanih je bilo še več zanimivih in pomembnih razprav, ki pa so bile zaradi pandemije prestavljene na leto 2021: – Ohranjanje normalnosti v dobi podnebnih sprememb (Saša Novak: Znanost na cesti) – Podnebne spremembe in slovenska energetika (Drago Babič, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) – Kreativni potenciali skupnostne znanosti. Znanost kot sestavina vseživljenj- skega okolja – danes in v prihodnosti (Zdravko Mlinar, Miro Pušnik – CTK) – Prekarizacija dela (Aleksandra Kanjuo Mrčela)

45 – Posvet o migracijah (Mateja Sedmak) – Hibridno izobraževanje v času pandemije in po njej (Franc Matjaž Zupančič, Slavko Splichal, Drago Babič, Janez Bešter) – Integracija slovenskega inovacijskega okolja (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) Člani so razpravljali tudi o vrsti drugih pomembnih tematik, kot je v nadaljevanju razvidno iz povzetkov dnevnih redov in sklepov sej, ki so v prilogi poročila. V letu 2021 bo svet nadaljeval delo, ki ga je zastavil v letu 2020. Posebna pozornost bo namenjena izvedbi konferenc, na katerih bodo raziskovalne skupine predstavile na raziskavah temelječe inovativne dosežke, ki bodo osnova za pripravo Bele knjige tehno-socio-ekonomskega potenciala Slovenije.

Dnevni redi in sklepi sej Dnevni redi 1. seja, 8. januarja 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 12. seje SR SAZU v 2019 3. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temelječega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lučka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek): a) Priprava projekta Ustvarjanje znanju prijaznega družbenega okolja – problemi in predlogi 4. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Identifikacija bazičnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske indu- strije (Saša Novak: Znanost na cesti) b) Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (Peter Glavič in Jože Vižintin) 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije razvoja Slovenije a) Priprava posveta: Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za kreiranje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič) b) Grozdenje raziskovalnih področij in predlog za letne konference, na katerih bodo raziskovalci predstavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci- zelj) 6. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije (nosilca bomo izbrali na seji, Špela Stres) 7. Priprava posveta o prekarizaciji dela (Aleksandra Kanjuo Mrčela) 8. Priprava posveta o migracijah (Mateja Sedmak) 9. Razno

2. seja, 5. februarja 1. Potrditev dnevnega reda

46 2. Pregled in potrditev zapisnika 1. seje SR SAZU v 2020 3 Potrditev poročila o delu SR SAZU za leto 2019 4. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije (Špela Stres) 5. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Ohranjanje normalnosti v dobi podnebnih sprememb – Posvet bo 9. marca ob 19h v Atri- ju ZRC (Saša Novak: Znanost na cesti) b) Priprava posveta na temo energetike in boja proti podnebnim spremembam (Drago Babič, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije razvoja Slovenije: a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresničevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič) 7. Predlog za obravnavo teme in za posvet Kreativni potenciali skupnostne znanosti, Zna- nost kot sestavina vseživljenjskega okolja – danes in v prihodnosti (Zdravko Mlinar, Miro Pušnik – CTK) 8. Priprava posveta o prekarizaciji dela (Aleksandra Kanjuo Mrčela) 9. Priprava posveta o migracijah (Mateja Sedmak) 10. Grozdenje raziskovalnih področij in letne konference, na katerih bodo raziskovalci predstavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj, Mitjan Kalin) 11. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temelječega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lučka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek) 12. Razno

3. seja, 4. marca 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 2. seje SR SAZU v 2020 3. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temelječega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lučka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek) 4. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije a) Poročilo o statusu priprave posveta (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) 5. Grozdenje raziskovalnih področij in letne konference, na katerih bodo raziskovalci predstavili programe in projekte: a) Poročilo o statusu priprave posveta o grozdenju področij (Mitjan Kalin, Robert Do- minko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 6. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Poročilo o statusu priprave posveta na temo energetike in boja proti podnebnim spremembam (Drago Babič, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan)

47 7. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije razvoja Slovenije: a) Poročilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresničevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič) 8. Priprava posveta o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) 9. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti a) Priprava razprave Vloga UKCL v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedago- škem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturović, Zlatko Fras, Samo Zver) 10. Razno

4. seja, 1. aprila 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 3. seje SR SAZU v 2020 3. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti: a) Poročilo o statusu priprave razprave Vloga UKC Ljubljana in Maribor v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Ja- dranka Buturović, Zlatko Fras, Samo Zver) b) Priprava razprave: Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi koronavirusne pandemije (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, …?) 4. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temelječega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lučka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek) 5. Nadaljnji koraki za razmislek o predlogih vzpostavitve kriterijev za izbor projektov ter o naboru primernih projektov v Sloveniji – Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije: a) Poročilo o delu delovne skupine (Špela Stres, Mitjan Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) 6. Grozdenje raziskovalnih področij in letne konference, na katerih bodo raziskovalci predstavili programe in projekte: a) Poročilo o statusu priprave posveta o grozdenju področij (Mitjan Kalin, Robert Do- minko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 7. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote a) Poročilo o statusu priprave posveta na temo energetike in boja proti podnebnim spremembam (Drago Babič, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) 8. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije razvoja Slovenije: a) Poročilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresničevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič) 9. Poročilo o statusu priprave posveta o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) 10. Razno

5. seja, 6. maja 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 4. seje SR SAZU v 2020

48 3. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti: a) Poročilo o statusu priprave razprave Vloga UKCL v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturović, Zlatko Fras, Samo Zver) b) Priprava razprave: Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koronavirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, ...?) 4. »Nauki« epidemije virusne bolezni covid-19 Če sodimo po podatkih o obolelih, umrlih in ozdravelih, slovensko zdravstvo, pre- bivalstvo in politika v osnovi uspešno premagujejo epidemijo, ob tem pa prihaja na dan tudi vrsta pomanjkljivosti. Potrebna bi bila nekakšna analiza SWOT delovanja ključnih akterjev. Kateri ukrepi in postopki so bili (ne)ustrezni, (ne)učinkoviti; kako sistem in njegove dele spremeniti in optimizirati, kjer je to potrebno in mogoče? Kako lahko SR prispeva k spreminjanju neustreznih praks na vseh ravneh, zlasti pri ključnih odločevalcih? Za primer lahko v prvem koraku obravnavamo postopke zagotavljanja in nabave medicinske oz. varnostne opreme in zavrnjene ponudbe Nanjing Ningslove Technology Development in svojo obravnavo strnemo v javno izjavo. 5. Razno

6. seja, 3. junija 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 5. seje SR SAZU v 2020 3. Predlog Vlade RS za sodelovanje s SR SAZU pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temelječe družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050 (M. Dolinšek) 4. Poročilo o obisku pri državnem sekretarju dr. Juretu Gašperšiču na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (Slavko Splichal) 5. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti 6. Informacije o posvetih v pripravi: a) Posvet Vloga UKCL v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturović, Zlatko Fras, Samo Zver) b) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koronavirusno pandemijo (koordinatorji: Franc. Strle, Aleš Blinc, ...?) c) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) d) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvidena za 9. marec 2020 ob 19. uri v Atriju ZRC (Saša Novak: Znanost na cesti) e) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) f) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marca 2020 v dvorani SAZU (Drago Babič, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) g) Posvet o grozdenju področij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci- zelj)

49 7. Razno

7. seja, 1. julija 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 6. seje SR SAZU v 2020 3. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti: a) Poročilo o posvetu Vloga UKC v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedago- škem prostoru 18. junija 2020 (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturović, Zlatko Fras, Samo Zver) 4. Sodelovanje SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temelječe družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Predlog Vladi RS, da zadolži Svet za razvoj pri SAZU za pripravo dokumenta za ustanovitev Inovacijskega sklada pri Vladi RS 5. Informacije o posvetih v pripravi: a) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koronavirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc …?) b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvide- ne za 9. marca 2020 ob 19. uri v Atriju ZRC (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec 2020 v dvorani SAZU (Drago Babič, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju področij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci- zelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije razvoja Slovenije. Poročilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresničevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič) 6. Razno

8. seja, 2. septembra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled zapisnika 7. seje SR SAZU v 2020, ki smo ga potrdili per rollam 3. Status sodelovanja SR z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temelječe družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Pobuda Ministrstva za obrambo za sodelovanje s SR b) Predlog Vladi RS, da zadolži SR SAZU za pripravo dokumenta za ustanovitev Inovacij- skega sklada pri Vladi RS 4. Informacije o posvetih v pripravi: a) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koronavirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, ...?)

50 b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvide- ne za 9. marec (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec (Drago Babič, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju področij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije Slovenije in Po- ročilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za ure- sničevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič) 5. Razno

9. seja, 7. oktobra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 8. seje SR SAZU v 2020 3. Poročilo o statusu sodelovanja SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temelječe družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Pobuda Ministrstva za obrambo za sodelovanje s SR SAZU b) Predlog Vladi RS, da zadolži Svet za razvoj pri SAZU za pripravo dokumenta za ustanovitev Inovacijskega sklada pri Vladi RS 4. Posvet Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in izobraževanje (Franc Matjaž Zupančič, Slavko Splichal, Drago Babič, Janez Bešter) 5. Posvet Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki tria- že (Renata Salecl, Andrej Pleterski) 6. Informacije o posvetih v pripravi: a) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koronavirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, ...?) b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvidena za 9. marec 2020 (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec (Drago Babič, Alojz Poredoš, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju področij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci- zelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije razvoja Slovenije h) Poročilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresničevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič)

51 7. Razno

10. seja, 4. novembra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 9. seje SR SAZU v 2020 3. Poročilo o statusu sodelovanja SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temelječe družbe« v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Predlog Vladi RS, da zadolži Svet za razvoj pri SAZU za pripravo dokumenta za ustanovitev Inovacijskega sklada pri Vladi RS b) Sodelovanje z Ministrstvom za obrambo – poročilo o sestanku z ministrom Matejem Toninom 4. Posvet Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki tria- že (Renata Salecl, Andrej Pleterski) 5. Posvet Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in izobraževanje (Franc Matjaž Zupančič, Slavko Splichal, Draqgo Babič, Janez Bešter) 6. Poziv raziskovalcem, da predlagajo dosežke, primerne za Belo knjigo tehnološkega potenciala Slovenije (Ajda Cuderman, Blaž Zmazek, Sibil Svilan, Maja Tomanič - Vidovič, Tomaž Kostanjevec, Igor Emri, Slavko Splichal) 7. Informacije o posvetih v pripravi: a) Posvet po posvetu o stanju Univerzitetne medicine v Sloveniji (Franc Strle, Aleš Blinc, Zlatko Fras in Samo Zver) b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove- nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvidena za 9. marec 2020 (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec (Drago Babič, Alojz Poredoš, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju področij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci- zelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije razvoja Slovenije h) Poročilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresničevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malič) 8. Razno

11. seja, 2. decembra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 10. seje SR SAZU v 2020 3. Poročilo o izvedenem posvetu Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže (3. sklep 10. seje) (Renata Salecl, Andrej Pleterski)

52 4. Sodelovanje SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temelječe družbe« v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Sodelovanje z Ministrstvom za obrambo – poročilo o statusu priprave posveta (2. sklep 10. seje) (Bojan Pograjc in Uroš Korošec, Jernej Zorec, Milan Kranjec in Gašper Katra- šnik) b) Inovacijski sklad pri Vladi RS – Poziv raziskovalcem, da predlagajo dosežke primerne za Belo knjigo tehnološkega potenciala Slovenije (1. sklep 10. seje) (Ajda Cuderman, Robert Repnik, Sibil Svilan, Maja Tomanič - Vidovič, Tomaž Kostanjevec, Igor Emri, Slavko Splichal) c) Predlog instrumenta Ekstramuralno prelivanje sredstev olajšav podjetij v neko fundacijo ob dodatni stimulaciji za podjetja (Robert Zorec) 5. Poročilo o pripravi posveta Hibridno izobraževanje v času pandemije in po njej (4. sklep 10.seje) (Franc Matjaž Zupančič, Slavko Splichal, Drago Babič, Janez Bešter) 6. Poročilo o pripravi posveta Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga teh- nološkega potenciala Slovenije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babič) 7. Predlog posveta Dvig produktivnosti in dodane vrednosti za dvig blaginje (Peter Wostner) Gradivo: https://prezi.com/view/spVnaZLeVxgm9KpEnMuk/; https://www.umar.gov. si/novice/novice/obvestilo/news/porocilo-o-produktivnosti-2020-digitalna-preobraz- ba-kot-kljuc-za-dvig-blaginje-v-sloveniji/?tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_ news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0035d05eeb692823beddeb6b3d4529f6 ; Poroči- lo o produktivnosti 2020 (gov.si) 8. Predlog posveta Priložnosti in pasti javnega in zasebnega visokošolskega izobraževanja (Franci Demšar)

Sklepi SR SAZU: Po razpravah o navedenih temah je svet soglasno sprejel vrsto sklepov. Sklepi 1. seje 1. sklep: Osnutek, ki ga je pripravil prof. Damijan, se dopolni s pripombami. Sledi obisk pri ministru. 2. sklep: Akad. Splichal bo organiziral pripravo projekta za ARRS. 3. sklep: G. Babič bo s pomočjo prof. Lah Turnšek in prof. Damijana do naslednje seje pripravil koncept posveta na temo boja proti podnebnim spremembam. 4. sklep: Razprava se formulira pred tiskovno konferenco na naslednjih sejah. 5. sklep: Prof. Šarler in prof. Malič bosta na februarski seji sveta natančneje predstavila predlog, na katerega bosta sprejemala pripombe.

Sklepi 2. seje 1. sklep: Organizira se delovna skupina pod vodstvom dr. Špele Stres: prof. dr. Mitja Kalin, prof. dr. Mitja Slavinec in g. Drago Babič, da pripravijo javno razpravo, ki bo informirala zainteresirano javnost, ter formirajo kriterije za izbor projektov.

53 2. sklep: SR potrjuje organizacijo okrogle mize z novim predlaganim naslovom Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, ki bo 9. marca 2020 ob 19. uri v Atriju ZRC. (Saša Novak: Znanost na cesti). 3. sklep: G. Babič bo do naslednje seje pripravil program posveta z govorci. K sodelovanju sta vabljena dr. Pavel Gantar in prof. dr. Tomaž Katrašnik. 4. sklep: Svet podpira organizacijo posveta Kreativni potenciali skupnostne znanosti, Znanost kot sestavina vseživljenjskega okolja – danes in v prihodnosti in za organizacijo zadolžuje akad. Zdravka Mlinarja in mag. Mira Pušnika, ki bosta predlog pripravila do aprilske seje. 5. sklep: Svet je potrdil organizacijo posveta o prekarizaciji dela. Predlog za posvet s sodelujočimi bo pripravila prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela do aprilske seje. 6. sklep: Svet za razvoj potrjuje pripravo posveta o migracijah. 7. sklep: Za pripravo širše javne razprave o grozdenju raziskovalnih področij se zadolži prof. dr. Mitjo Kalina. 8. sklep: Svet za razvoj podpira organizacijo letnih konferenc s predstavitvijo programov in projektov raziskovalcev v sodelovanju z ARRS.

Sklepi 3. seje 1. sklep: G. Babič bo kontaktiral dr. Špelo Stres, prof. dr. Mitjana Kalina in prof. dr. Mitja Slavinca glede nalog delovne skupine. 2. sklep: Svet je potrdil predlog vsebine posveta Podnebne spremembe in slovenska energetika, ki bo 24. marca 2020 v dvorani SAZU. 3. sklep: Prof. Tamara Lah Turnšek bo do aprilske seje pripravila vsebino posveta Narava Slovenije v primežu podnebnih sprememb. Vidiki in rešitve znanosti o življenju in seznam predavateljev. 4. sklep: Svet za razvoj podpira predlog posveta o migracijah. Datum posveta se določi skladno z razpoložljivostjo dvorane SAZU. Po seji je bil za posvet rezer- viran termin 14. 5. 2020 in dvorana SAZU. 5. sklep: Svet je potrdil pripravo razprave Vloga UKCL v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru. Organizatorji bodo do aprilske seje predlagali datum razprave in predavatelje. Predvidoma naj bi razprava potekala v maju.

Sklepi 4. seje 1. sklep: Akad. Splichal bo organiziral sestanek pri novi ministrici, ki se ga bodo udeležili dr. Damijan, dr. Kajfež, dr. Lah Turnšek, akad. Splichal in akad. Emri. 2. sklep: Dr. Leon Cizelj bo do majske seje pripravil predlog videokonference s predavatelji. 3. sklep: SR meni, da bi v novem sestavu Programskega sveta RTV Slovenija znanost morala imeti svoje zastopnike, in prosi ministrico, da po svojih močeh podpre predlog, ki ga je predstavila dr. Saša Novak.

54 Sklep 5. seje Akad. Emri in akad. Splichal vabita vse zainteresirane k sodelovanju pri pripravi dokumenta o predstavitvi in vlogi SR SAZU ter o razmerah, povezanih s covidom-19. Tekst mora biti potrjen na eni izmed naslednjih sej. Dokument bi bil objavljen v imenu SR v časopisu Delo in morda še kje.

Sklepa 6. seje 1. sklep: Organizira se posvet z namenom izbora tehnologij, ki bi jih financirali v okviru tehnološkega sklada. 2. sklep: Izvedba posveta se prestavi na september ali oktober.

Sklepi 7. seje 1. sklep: Poročilo o posvetu Vloga UKC v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru, ki so ga pripravili prof. Fras, prof. Buturović in prof. Blinc, je potrjeno. 2. sklep: SR SAZU predlaga Vladi RS, da kot poseben izvedbeni instrument za uresničitev prebojnih invencij in inovacij, ki temeljijo na vrhunskih bazičnih raziskavah, ustanovi Inovacijski sklad Republike Slovenije – ISRS. ISRS je namenjen a) premostitvi neskladja med vrhunskimi znanstvenimi dosežki raziskovalcev in s patenti zaščitenimi laboratorijskimi prototipi, ki so zanimivi za domače in tuje investitorje; b) realizaciji pilotnih projektov na področju trajnostnega družbenega razvoja, varstva okolja, človeku prijaznih tehnologij, zdravja, varnosti in demokracije. Postopek ocenjevanja najperspektivnejših projektov, ki jih bo financiral ISRS, opravi SR SAZU z zunanjimi ocenjevalci. V ocenjevanje naj bi bili vključeni projekti iz nabora projektov ARRS Odlični v znanosti in projekti, ki bodo prija- vljeni neposredno. Neposredna prijava prebojnih projektov je možna skozi vse leto. V perspektivi se lahko možnost neposrednih prijav odpre tudi za raziskovalce iz tujine, ki bodo svoje prebojne, na raziskavah temelječe invencije in inovacije uresničili v Sloveniji. Za financiranje izbranih projektov se iz proračuna nameni 40 milijonov evrov letno, za administrativne stroške priprave razpisov in izbora projektov, postopke ocenjevanja in delo zunanjih ocenjevalcev pa en milijon oziroma 2,5 % od vrednosti letno financiranih projektov. Vladi predlagamo, da povabi SR SAZU k pripravi ustreznega operativnega predloga v sodelovanju s pristojnimi vladnimi službami. 3. sklep: Svet zadolži M. Zupančiča, da do septembrske seje pripravi predlog vsebine posveta na temo Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in iz- obraževanje – prednosti in pasti obstoječih rešitev za gradnjo zaupanja v prenosu znanja.

55 Sklepa 8. seje 1. sklep (dokončno oblikovan po seji): Svet podpira prizadevanje, da se del investicijskih sredstev iz Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 nameni za raziskave in razvoj znanosti na področjih, ki so pomembna za nacionalno varnost, in pričakuje, da bo ta zaveza jasno zapisana v zakonu. Svet hkrati izraža obžalovanje, da predstavniki znanosti niso bili aktivno vključeni v predhodno obravnavo vprašanj, ki jih ureja zakon, in pričakuje, da jih bosta Vlada RS in MORS vključila v pripravo zakonodajnih in izvedbenih aktov na področju raziskav in razvoja ter sistemskih rešitev s po- dročja nacionalne varnosti, pri tem pa izraža tudi svojo pripravljenost za tvorno sodelovanje v pripravi teh dokumentov. 2. sklep: G. Zupančič in akad. Emri bosta v imenu sveta državnega sekretarja iz kabineta vlade Marjana Dolinška prosila za organizacijo sestanka z resornimi ministri.

Sklepa 9. seje 1. sklep: V okviru tematike digitalnih sodelovalnih orodij za sestanke, posvete in izobraževanje bo svet organiziral tri posvete. Formirano delovno skupino zadolži za pripravo predloga prvega posveta z nosilci, predvidoma do prve no- vembrske seje. 2. sklep: Svet predlaga vodstvu SAZU, da dvorano, sejno sobo in atrij opremi z ustrezno tehnično opremo, ki bo zagotavljala visok nivo izvedbe videodogod- kov v teh prostorih.

Sklepi 10. seje 1. sklep: Skupina se bo sestala še enkrat, da uskladi razpis za raziskovalce. Akad. Emri sprejema čimprejšnje dopolnitve osnutka Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije – podpora finančni premostitvi razkoraka med TRL2 do TRL6. 2. sklep: Ga. Pograjc in g. Korošec bosta kot nosilca pripravila predlog posveta, širšo razpravo o stanju na obrambnem raziskovalnem področju. Uradni govorec bi bil tudi minister Matej Tonin. V koordinacijo posveta se vključijo tudi akad. Robert Zorec, dr. Janez Kranjc in dr. Tomaž Katrašnik. 3. sklep: Svet podpira izvedbo posveta Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, ki bo 24. 11. 2020. 4. sklep: Svet podpira zasnovo posveta Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in izobraževanje, usmerjenega na celotno šolstvo z iskanjem integriranih rešitev in uporabo domačega znanja. Delovna skupina bo posvet organizirala do konca novembra.

56 Sklepi 11. seje 1. sklep: Svet je potrdil sklepe posveta. Pripombe k sklepom so še možne do naslednje seje. Sklepi, povzetek in videoposnetek posveta Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže se objavijo na spletni strani SAZU. 2. sklep: Akad. Robert Zorec bo z dr. Gojkom Staničem in dr. Petrom Wostner- jem do naslednje seje pripravil rezime možnih ukrepov za okrepitev razvojno usmerjenih javnih izdatkov in ukrepov za povečanje in dvig produktivnosti v Sloveniji, ki bi bil lahko izhodišče za pripravo posveta. 3. sklep: Svet podpira izvedbo digitalnega posveta Hibridno izobraževanje v času pandemije in po njej, ki bo 15. 12. 2020. 4. sklep: Svet se je seznanil s stanjem organizacije posveta Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije. Komen- tarji in predlogi so dobrodošli. 5. sklep: SR zadolži dr. Petra Wostnerja, da do konca tedna pripravi ključne predloge in jih posreduje članom sveta, ki so do 11. 12. 2020 vabljeni, da podajo pripombe in dopolnitve k dokumentu. Usklajeni poziv bo poslan predsedstvu SAZU v potrditev in nato vladi ter resornim ministrstvom.

Igor Emri in Slavko Splichal

Pravopisna komisija Člani ožjega sestava Pravopisne komisije so se sestali šestkrat bodisi v živo bodisi s pomočjo orodja Zoom, štiri seje so bile dopisne. Člani širšega sestava so bili zaprošeni za sodelovanje glede na svojo specializacijo, sodelovali so na 32. in 35. seji ter pri pregledu osrednjega dela poglavja »Slovnični oris za pravopis«. Delo je organizirano tako, da ožja skupina sodelavcev inštituta (Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss, kot strokovna sodelavka Manca Černivec) pripravlja besedilo posameznih sklopov, ki jih ožja skupina komisije (Marta Kocjan Barle, Janez Orešnik, Andrej Skubic, Hotimir Tivadar) obravnava na več sejah in dopolni do podobe, s katero soglašajo. Po končnem pregledu je poglavje poslano v presojo širši skupini (Kozma Ahačič, Peter Holozan, Drago Kladnik, Marko Jesenšek, Nataša Logar, Mateja Petrovčič, Irena Stramljič Breznik, Marko Snoj, Mojca Žagar Karer, Andreja Žele). V letu 2020 je komisija najprej pregledala vse pripombe, ki jih je strokovna in širša javnost prispevala v javni razpravi ob spletni objavi poglavij pravil »Pi- sna znamenja« in »Krajšave« na portalu Fran. Pregled je trajal do aprila, sproti pa so bile slovarsko obdelane iztočnice, ki so v pravilih uporabljene za pona- zorilo. Poročilo o javni razpravi glede teh dveh poglavij je bilo na 32. seji (6. februarja) predstavljeno celotni komisiji.

57 Vzporedno je komisija zaradi potreb pri redigiranju tujih lastnih imen pripravila nabor bistvenih slovničnih pravil (»Slovnični oris za pravopis«), ki ka- žejo na smernice pri napotkih za rabo prevzetega besedja oziroma imen. Zaradi težav pri uskladitvi podsistema tujih lastnih imen s slovensko slovnico, tako na področju glasovja kot tudi oblik in besedotvorja, je bila glavnina poglavja poleti že poslana vsem članom širšega sestava komisije. S predlogi in mnenjem se je odzvala večina članov širše komisije. Da bi lahko dokončali poglavji »Velika in mala začetnica« ter »Prevzete besede in besedne zveze«, je bila maja in junija izvedena spletna anketa glede pisanja začetnice v neprvi sestavini večbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imen (tip Bohinjsko jezero, Dolžanova soteska, Gorski kotar, Črna gora). Anketa je vprašanim ponudila pet zapisovalnih možnosti, ki so bile spletno povezane z utemeljitvami v brošuri Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (2020), v kateri so predstavljena različna stališča članov Pravopisne komisije in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije s posveta junija 2019. Na anketo se je odzvalo 1844 oseb. Rezultati ankete so dostopni na spletnem naslovu komisije. Največji odstotek vprašanih (36 %) ni bil naklonjen spremembam, komisija se je zato odločila za kompromisno rešitev, po kateri naj se z veliko začetnico brezizjemno pišejo vse sestavine (razen predlogov in veznikov) v naselbinskih imenih, v nenaselbinskih imenih pa naj bodo z veliko pisane le tiste sestavine, ki so same po sebi že lastna imena. Jeseni sta bili dokončno urejeni poglavji »Velika in mala začetnica« ter »Prevzete besede in besedne zveze«, ki bosta februarja 2021 objavljeni pod naslovom Pravopis 8.0 na portalu Fran. Odprta bo javna razprava. Jeseni se je začela priprava t. i. preglednic za posamezne jezike. Koncept je glede na SP 2001 nadgrajen, saj tuji jezik ni predstavljen le s preglednico z raz- merjem črka–glas, temveč tudi s podatki o naglasu, izreki, abecedi, pregibanju ipd. Do konca decembra je bilo pripravljenih deset preglednic, ki so jih izdelali strokovnjaki za posamezne jezike, in sicer za kitajščino, japonščino, korejščino, nizozemščino, portugalščino, baskovščino, danščino, francoščino, italijanščino in španščino. V pripravi pa so še litovščina, poljščina, slovaščina, češčina, rušči- na, makedonščina, furlanščina, angleščina, nemščina, latinščina in grščina ter stara grščina, madžarščina, turščina in albanščina. Vzporedno s prenovo pravopisnih pravil nastaja slovarski del pravopisa – ePravopis. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, velike in male začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregiba- nja, slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Besedje je obravnavano po problemskih sklopih. Vsak predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemski sklopi so predstavljeni v zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa. Komisija slovarskih sestavkov še ni

58 verificirala, vendar rastoči slovar uporablja kot gradivski vir oziroma zbirko normativnih zadreg. Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 1032 novih slovarskih sestavkov, v ePravopisu jih je zdaj vsega 6736. Več kot 500 obstoječih sestavkov je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2020 so na novo uvedene slovarske iztočnice sedemnajstih problemskih sklopov: (1) Domišljijska in mito- loška zemljepisna imena, (2) Glasbene zvrsti, (3) Imena krajev, (4) Imena objektov in stavb, (5) Imena vladarskih in plemiških rodbin, (6) Imena voda, (7) Imena vzpetin in gorovij, (8) Imena zgodovinskih osebnosti, (9) Izkratične besede, (10) Nadomestna imena in poimenovanja za skupine prebivalcev, (11) Nagrajenci in nagrajenke, (12) Poimenovanja bolezni, iger, jedi, (13) Poimenovanja prireditev, (14) Poimenovanja zgodovinskih dogodkov, (15) Prevzeta občna poimenovanja, (16) Pripadniki in pripadnice (uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabni- ce) in (17) Tvorjenke iz kratic.

Helena Dobrovoljc

Komisija za tisk in publikacije Komisija za tisk in publikacije je na podlagi predhodnih prijav na seji 16. januarja razdelila proračunska sredstva za tisk za tekoče leto v višini 90.000 evrov. Sredstva so bila razdeljena v skladu s Poslovnikom o izdajanju in razdeljevanju publikacij SAZU, ki v 3. členu določa, da se publikacije obravnavajo po prednosti, in sicer najprej stalne publikacije v lasti SAZU, nato publikacije članov SAZU, potem še preostale. Že po razdelitvi sredstev je zaradi epidemije koronavirusa prišlo do rebalansa proračuna in zmanjšanja sredstev za tisk, ki so po novem znašala 62.923 evrov. Iz več razlogov je bila do konca leta realizirana poraba v višini 47.987 evrov. SAZU je tako v letu 2020 založila, sozaložila in sofinancirala naslednje publikacije: Razpošiljanje publikacij 6653 € Letopis SAZU, 70. knjiga (za l. 2019) 4903 € »Mi vsi živeti ščemo« – Prekmurje 1919 (akad. Štih) 2609 € A kot Amerika / A as America 4465 € Primerjalna zgodovina svetovne literature – akad. Kos (sof. Slovenska matica) 1500 € Zgodovina slovenskega agrarnega prebivalstva (akad. Maček) 1897 € Razprave I. raz. št. 39; Razlagalni pomen pravnih načel (akad. Pavčnik) 2961 € Razprave II. raz. št. 24; Matija Murko – slovanski filolog (dr. Jesenšek) 3286 € Veljko Rus v pogovorih z javnostjo (sof. FDV) 3500 € Utrinki in kipi – akad. Grabec (sof. Kulturno društvo Mohorjan) 1500 € Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah 1797 € Vpisi v prostor (akad. Komelj) 2867 €

59 Med Italijo in Ilirikom – prevod (akad. Bratož) 1500 € Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami (akad. Kranjc) 700 € »Izbrana kratka proza« Ciril Kosmač (sof. Beletrina) 1500 € »V besedah« Dane Zajc (sof. Beletrina) 1500 € Fagopyrum 37/2020 398 € Grenko seme tatarske ajde (akad. Kreft) 1499 € Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu (akad. Krašovec) 1453 € Glossae akad. Pirjevec (sof. Znanstveno-raziskovalno središče Koper) 1500 € Skupaj: 47.988 €

Peter Štih

Komisija za statutarna vprašanja 20. oktobra je predsedstvo SAZU spremenilo svoj sklep o ustanovitvi Komisije za statutarna vprašanja z dne 14. novembra 2017, in sicer: člani ožjega sestava obravnavajo tekoče zadeve, člani širšega pa bistvena pravna vprašanja. Člani ožjega sestava so izr. član Janez Kranjc kot predsednik ter akademika Jože Mencinger in Marijan Pavčnik kot člana. Člani širšega sestava pa so poleg omenjenih še akademiki Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Mitja Zupančič, Andrej Jemec in Janez Lamovec. Komisija v letu 2020 ni imela redne seje. Sestajali so se člani ožjega sestava in odgovarjali na tekoča vprašanja s področja svojega dela.

Janez Kranjc

Komisija za človekove pravice Komisija za človekove pravice (predsednik akad. Valentin Hribar, častna predsednica akad. Alenka Šelih, podpredsednica izr. članica prof. dr. Renata Salecl in člani izr. član Milan Dekleva, akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik, Ivan Kreft in Blaž Rozman) je v letu 2020 nadaljevala obravnavanje vprašanj v zvezi z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Odločitve je sprejela na rednih in korespondenčnih sejah. 1. Komisija je sodelovala pri aktivnostih mednarodne mreže za človekove pravice (International Human Rights Network, IHRN), ki se je zavzemala predvsem za izpustitev političnih zapornikov, katerih varnost je bila v zaporih še dodatno ogro- žena zaradi pandemije covida-19. SAZU je na osnovi pozitivnega mnenja naše komisije izrazila podporo vietnamskemu inženirju Nguyenu Ngocu Anhu, podvrže- nemu krutemu ravnanju represivnih organov, domnevno povezanemu z njegovimi

60 mirnimi izrazi nasprotovanja vladni politiki, in avstralsko-britanski politologinji dr. Kylie Moore-Gilbert, ki je bila zaradi miroljubnega političnega delovanja areti- rana na znanstveni konferenci v Iranu. Komisija je pozorno spremljala usodo znanstvenikov – političnih zapornikov, katerih reševanje je podprla v preteklosti (prof. Abduljalil al Singace, inženir in borec za človekove pravice, obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi miroljubne promocije demokratičnih reform in pozivanja k spoštovanju človekovih pravic, dr. Nasser bin Ghaith in prof. Ahmed Mansoor, znanstvenika iz Združenih arabskih emiratov, ki sta iz političnih vzrokov že dalj časa zaprta v zaporu Al Sadr). Seznanila se je s pismom IHRN, da se je politični zapornik prof. Serkan Golge – njegov primer je na podlagi pozitivnega mnenja Komisije za človekove pravice podprla tudi SAZU – lahko z družino vrnil v ZDA. 2. Organizacijski odbor, v katerem so sodelovali akademiki Tadej Bajd, Va- lentin Hribar in Jože Krašovec ter izr. član Peter Vodopivec, je pripravil posvet Slovenska sprava, ki je potekal na SAZU 24. junija. Na podlagi odlično obiska- nega posveta, na katerem zaradi ukrepov za preprečevanje covida-19 mesta za vse zainteresirane slušatelje žal ni bilo možno zagotoviti, bo pripravljena izjava SAZU o spravi, prispevki s simpozija pa bodo predstavljeni v zborniku. Celotno gradivo o posvetu je dostopno na akademijski spletni strani. 3. Komisija je predsedstvu SAZU predlagala, naj obstoječe članstvo dopolni tako, da bodo zastopani vsi razredi in se bo dejavnost komisije lahko ustrezno razširila. Sklep o dopolnitvi članstva je predsedstvo sprejelo na oktobrski seji. Komisija je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi eksistenčne stiske, v kateri so se ob epidemiji covida-19 v Sloveniji znašli ustvarjalci na področju kulture in kot odziv na vladne ukrepe ob pandemiji pripravila izjavo, v kateri je opozorila na pomen spoštovanja človekovega dostojanstva in temeljnih pravic. 4. Podpredsednica komisije izr. članica prof. dr. Renata Salecl je skupaj s prof. dddr. Andrejem Pleterskim organizirala posvet Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, ki je spletno potekal 24. novembra. Sklepi posveta, na katerem so nastopali govorci različnih strok in ki ga je v živo spremljalo več kot 250 gledalcev, so bili s spremnim pismom predsednika SAZU akad. Petra Štiha posredovani ministru za zdravje in v vednost Kabinetu predsednika Vlade RS. Celotno gradivo o posvetu je dostopno na akademijski spletni strani.

Tine Hribar in Eva Polanc

Komisija za slovenski jezik v javnosti V koronaletu je komisija nadaljevala svoje delo skladno s programom. Po od- stopu predsednika komisije izred. člana SAZU prof. dr. Borisa A. Novaka je predsedstvo SAZU na 7. redni seji 18. februarja izdalo Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi Komisije za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji

61 znanosti in umetnosti. Prvi odstavek 3. točke Sklepa o ustanovitvi Komisije za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki ga je predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdalo na 2. redni seji dne 13. februarja 2018, s spremembo in do- polnitvijo, se spremeni tako, da se glasi: »Naloge iz prejšnje točke komisija izvaja v naslednji sestavi: – izr. član prof. dr. Marko Jesenšek, v. d. predsednika, – izr. član prof. dr. Marko Snoj, podpredsednik, – akad. Ivan Bratko, član, – akad. Matija Gogala, član, – akad. Milček Komelj, član, – akad. Marjan Kordaš, član, – akad. Jože Mencinger, član, – doc. dr. Nataša Gliha Komac, članica, in – prof. dr. Dean Komel, član (mirovanje članstva do preklica).« Pred tem sem na sestanku Razreda za filološke in literarne vede sprejel predlog razreda, da vodim komisijo kot v. d. predsednika (povedal pa sem, da ne bom kandidiral za novega predsednika) ‒ tako smo zagotovili nemoteno nadaljnje delo in priprave na volitve novega predsednika. 7. redno sejo sem načrtoval za 17. marec, a je bila zaradi epidemije novega koronavirusa odpovedana. Sestali smo se 30. junija; med 4. in 8. decembrom pa je potekla še 2. dopisna seja. Komisija je nadaljevala priprave za natis zbornika s posveta o jezikovni samozavesti. Podpredsednik komisije izred. član SAZU prof. dr. Marko Snoj je zbral in uredil večino prispevkov za zbornik, ki je v e-obliki objavljen na akademijski spletni strani (Komisija za slovenski jezik v javnosti) ‒ v zborniku bo objavljena tudi izjava o nespoštovanju slovenske jezikovne krajine (mediji so jo že objavili). Zaradi epidemije so bile upočasnjene aktivnosti pri pripravi Zakona o visokem šolstvu. Komisijo zanima predvsem področje učnega jezika, tj. predlog novega 8. člena. Novi izhodiščni predlog se je oprl na že sprejeto izjavo SAZU o učnem jeziku na slovenskih visokošolskih zavodih. Dopustne izjeme, ko je dovoljeno poučevati v tujem jeziku, so bile opremljene z ustreznimi varovalkami: kvote po stopnjah študija in nedopustnost financiranja iz (javnih) proračunskih sredstev. Predlog, ki sta ga po dogovoru komisije in predsedstva SAZU leta 2019 pripravila izr. člana SAZU prof. dr. Marko Jesenšek in prof. dr. Janez Krajnc, se glasi: 8. člen (1) Učni jezik na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji je slovenski. Štu- dent v Republiki Sloveniji ima pravico, da se na visokošolskih zavodih izo- bražuje in izpopolnjuje v slovenskem jeziku. (2) Visokošolski zavod v RS lahko v tujem jeziku izvaja

62 – dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine, – dele študijskih programov, ki so namenjeni mednarodni izmenjavi študen- tov, – dele študijskih programov, če se enaki deli študijskih programov na vi- sokošolskem zavodu izvajajo hkrati tudi v slovenskem jeziku, s tem da se izvajanje v tujem jeziku ne financira iz proračuna, – študijske programe tujih jezikov in književnosti, – skupne študijske programe z visokošolskimi zavodi iz tujine, – študijske programe Mednarodne zveze univerz, – študijske programe visokošolskega transnacionalnega izobraževanja in – različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe. (3) Deli študijskih programov v tujem jeziku iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena, ki jih izbere študent, vpisan na študijski program visokošolskega zavoda v RS, ne smejo na prvi stopnji presegati deset odstotkov kreditnih točk strokovnih predmetov, na drugi in tretji stopnji pa ne dvajset odstotkov kreditnih točk strokovnih predmetov. (4) Visokošolski zavod s statutom podrobneje opredeli področja, pogoje in na- čin izvajanja študijskih programov in delov študijskih programov v tujem jeziku. (5) Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva in študentom na mednarodni izmenjavi se omogoči učenje slovenščine. Člani komisije so poudarili, da bi morali v angleškem jeziku (ob dopustnih izjemah) predavati naravni govorci, saj kvaliteta predavanj sicer ni dovolj visoka. Prav tako pa je družboslovne in humanistične znanosti treba poučevati v materinščini, ker je le tako možno doseči celovit smisel in namen. Komisija se je seznanila z neaktivnostjo pristojnih inšpektoratov pri obravnavi in sankcioniranju onesnaževanja slovenske jezikovne krajine. Soglaša, da je treba po izidu zbornika s posveta o jezikovni samozavesti to vprašanje s pro- šnjo za sestanek nasloviti na ministra za kulturo. Komisija je prosila predsedstvo SAZU, naj čim prej imenuje novo sestavo komisije, ki bo nadaljevala delo v naslednjem mandatu. Razred za filološke in literarne vede je po pogovoru vodstva SAZU z dose- danjim v. d. predsednika komisije izr. članom prof. dr. Markom Jesenškom na 30. seji 22. oktobra za predsednico v novem mandatu predlagal izr. članico prof. dr. Andrejo Žele. Komisija je razpravljala o neustreznosti rabe angleščine kot jezika, ki nado- mešča javno sporazumevanje v slovenskem jeziku (npr. zahteve, da se prijave na razpise in recenzije ARRS pišejo v angleškem jeziku, kar je še zlasti vprašljivo za

63 družboslovne in humanistične vede). Seznanila se je z dopisom kupca osebnega avtomobila znamke Peugeot, ki je dobil navodila za uporabo navigacije le v tujih jezikih. Komisija bo izjavo Računalniški operacijski sistemi in slovenščina, ki jo je sprejela na eni preteklih sej, poslala generalnemu uvozniku vozil znamke Peugeot in v vednost Ministrstvu za kulturo. Komisija je spremljala problematiko pri pouku slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah. 8. decembra je Strokovnemu svetu za splošno izobraževa- nje in njegovemu predsedniku dr. Kristijanu Musku Lešniku poslala naslednji predlog: »Poleg vrste konceptualnih vprašanj smo naleteli tudi na dve praktični vprašanji, ki bi se ju po našem mnenju dalo rešiti s sklepom Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Za primerno rešitev nastalih težav (1) ugotavljamo, da so pri jezikovnem pouku slovenščine kot materinščine v srednjih šolah v rabi potrjena gradiva, ki izhajajo iz različnih teoretičnih osnov, v obstoječem uč- nem načrtu pa jezikovni pojmi niso natančneje določeni. Maturitetni komisiji v vmesnem obdobju priporočamo, da upošteva rešitve obeh teoretičnih osnov, hkrati pa v vmesnem obdobju priporočamo, da se pri pouku izhaja iz snovi, kakor je opisana v edinih obstoječih novih šolskih slovnicah Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Slovnici sta dostopni na spletu in po njiju je pripravljenih že več različnih gradiv in učbenikov, poleg tega pa izhajata tudi iz potrjenega učnega načrta za osnovne šole; (2) priporočamo, da se pri pouku slovenščine kot materinščine v srednjih šolah in pri maturitetnih preverjanjih upošteva z učni- mi načrti potrjeno uravnoteženo razmerje med poukom jezika in književnosti.«

Marko Jesenšek

Fundacija dr. Bruno Breschi Zaradi pandemije covida-19 so bile vse dejavnosti fundacije blokirane in one- mogočene, a so njena sredstva kljub temu kopnela. Ob koncu leta 2019 je stanje na njenem računu znašalo nekaj centov več kot 7687 evrov, med letom pa se je zmanjšalo za 440,85 evra (86,10 evra za storitve bančnega prometa in 347,75 evra za računovodske storitve), tako da je stanje na dan 31. decembra 2020 zna- šalo 7244,16 evra. Ker za zdaj (tudi zaradi personalnih zadreg in težav) ni nobenih izgledov, da bi se v bližnji prihodnosti lahko nadaljevalo izdajanje omenjenega Tezavra v knjižni obliki, kar je fundacija skušala omogočiti, bomo skušali razpoložljiva sredstva čim bolj smotrno preusmeriti v druge načrte, ki bodo usklajeni z dose- danjo dejavnostjo in programsko zasnovo fundacije.

Kajetan Gantar

64 Fundacija akademika Ivana Vidava Fundacija je bila ustanovljena predvsem za delovanje na področjih znanosti in izobraževanja. Njen namen je štipendirati nadarjene študente matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. Fundacija je sprva delovala kot Sklad donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved, šele po smrti akad. Ivana Vidava se je s privoli- tvijo njegovih dedičev poimenovala po svojem dobrotniku in mecenu znanosti. Štipendije, ki jih fundacija podeljuje, so tako del njegove zapuščine, namenjen nadarjenim mladim doktorandom. Fundacija deluje pod vodstvom akad. prof. dr. Branka Stanovnika, člani uprave, ki skrbi za izvajanje namena ustanove, pa so še akademika prof. dr. Josip Globevnik in prof. dr. Boštjan Žekš, izr. član prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg, univ. dipl. ekon. Po pregledu vlog v skladu z razpisnim postopkom je uprava fundacije sprejela odločitev, da štipendijo za študijsko leto 2020/2021 dodeli štipendistki za doktorski študij računalništva na Univerzi Durham v Veliki Britaniji.

Branko Stanovnik

65 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo / Department of International Relations and Scientific Coordination

Oddelek je tudi v tem letu nadaljeval dejavnost pri izmenjavi znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je SAZU sklenila s 45 tujimi akademijami. To so:

Albanska akademija znanosti, Tirana Armenska nacionalna akademija znanosti, Erevan Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj Akademija znanosti Belorusije, Minsk Bolgarska akademija znanosti, Sofija Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo Akademija znanosti Turkmenistana, Ašhabad Akademija Sinica, Tajpej Češka akademija znanosti, Praga Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica Estonska akademija znanosti, Talin Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki Francoska akademija znanosti, Pariz Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi Kraljeva irska akademija, Dublin Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem Kitajska akademija znanosti, Peking Kitajska akademija družbenih ved, Peking Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština Latvijska akademija znanosti, Riga Litovska akademija znanosti, Vilna Madžarska akademija umetnosti, Budimpešta Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje Moldavska akademija znanosti, Kišinjev Norveška akademija znanosti in književnosti, Oslo Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin Poljska akademija znanosti, Varšava Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva

66 Romunska akademija, Bukarešta Ruska akademija znanosti, Moskva Slovaška akademija znanosti, Bratislava Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern Turška akademija znanosti, Ankara Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg Kraljevo društvo v Londonu, London

Zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, so bile medakademijske izmenjave znanstvenikov močno okrnjene. Slovenske znanstvene ustanove sta v začetku leta obiskala dr. Tamas Szonyi in dr. Gyorgy Kiss z Univerze Eötvös Loránd. V okviru skupnega projekta SAZU in Ma- džarske akademije znanosti sta v tedenskem obisku opravljala raziskovalno delo na Univerzi na Primorskem (Szonyi od 6. do 11. februarja, Kiss od 6. do 9. februarja). Slovenski znanstveniki niso obiskovali tujih znanstvenih ustanov. Vse načrtovane izmenjave so bile odpovedane oz. prestavljene na naslednje leto. Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke. Razpisi za štipendije tujih akademij in organizacij so bili objavljeni na spletni strani SAZU. Podpisan je bil medakademijski sporazum s Poljsko akademijo umetnosti in znanosti iz Krakova za obdobje 2020–2023. Obnovljen je bil medakademijski sporazum z Avstrijsko akademijo znanosti. Poslana je bila tudi pobuda za sklenitev medakademijskega sporazuma z Nacionalno akademijo znanosti Ukrajine. Predsednik akad. Peter Štih se je 8. decembra po spletu sestal z izvršno direktorico Kraljevega društva v Londonu dr. Julie Maxton. Oddelek je predsedniku pripravil poročilo o sodelovanju med SAZU in Kraljevim društvom ter Britansko akademijo. Pogovor je tekel predvsem o nadaljnjem bilateralnem sodelovanju po prenehanju članstva Velike Britanije v EU. Stališče znanosti je, da se na akademski ravni še naprej sodeluje kot doslej. Dr. Maxton bo vabljena na načrtovani sestanek sveta in biroja združenja EASAC, ki bo junija 2021 na SAZU, ko se bodo pogovori nadaljevali. Akad. Peter Štih in predstojnik oddelka akad. Branko Stanovnik sta se 6. in 7. marca v Salzburgu udeležila slovesnosti ob 30-letnici Evropske akademije znanosti in umetnosti. Organizacijski odbor srečanja Nobelovih nagrajencev z mladimi v mestu Lindau v Nemčiji je sporočil, da je za srečanje z interdisciplinarnega področja

67 izbran mag. Anžej Hladnik z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Sreča- nje je zaradi izrednih zdravstvenih razmer prestavljeno na leto 2021. Oddelek je sodeloval z medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša Akademija. Članstvo SAZU je aktivno v Združenju evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) in Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council). Na spletni strani SAZU so bile objavljene pomembnejše informacije tujih zdru- ženj, v katera je včlanjena SAZU. Okrogla miza EASAC o odzivih nacionalnih akademij ob pandemiji covida-19 je potekala 28. maja virtualno. Prisostvoval ji je predstavnik SAZU v svetu EASAC akad. Andrej Kranjc, ki se je udeležil tudi virtualnih sestankov Odbora za okolje EASAC (4. do 5. maja in 2. oktobra) in drugih: 17. junija Extraordinary Council Meeting on Covid-19 Learning, jesen- skega sestanka Sveta združenja EASAC 26. in 27. novembra, spletnega sestanka s podpredsednikom EASAC prof. Olivierjem Pironneaujem o izmenjavi mnenj (informal exchange of ideas) 17. decembra ter sestanka EASAC Communicating Science during the Covid-19 Pandemic 18. novembra. Akad. Branko Stanovnik, predstojnik našega oddelka, se je 3. junija udeležil 90-minutne videokonference zasedanja generalne skupščine Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA). Na zasedanju je bilo sprejeto poročilo o delu v preteklem letu in program dela ter finančni načrt za prihodnje leto, objavljeni so bili trije prispevki v okviru projekta SAPEA, obravnavan pa povzetek simpozija PARITIA, ki je bil aprila v Oslu. Med članice združenja ALLEA sta bili sprejeti Ciprska akademija (Cyprus Academy) in Mlada akademija (Die Junge Akademie), izvoljeni so bili člani nad- zornega odbora v mandatu 2020–2022. Naslednje zasedanje generalne skupšči- ne bo med 5. in 7. majem 2021 v Helsinkih. SAZU je aktivna članica v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). To mrežo je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev za pomoč kolegom po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnik SAZU v IHRN je akad. Valentin Hribar. Na pobudo IHRN in s soglasjem Komisije za človekove pravice so bila pripravljena pisma podpore vietnamskemu inženirju Nguyenu Ngoc Anhu, podvrženemu krutemu ravnanju vietnamskih represivnih organov, domnevno povezanemu z njegovimi mirnimi izrazi nasprotovanja vladni politiki. Akademija je na pobudo Nacionalne akademije znanosti Republike Armenije pozvala k mir- ni rešitvi armensko-azerbajdžanskih spopadov na območju Gorskega Karabaha. Akademija pa dejavno sodeluje tudi v naslednjih medakademijskih zdru- ženjih: Medakademijskem partnerstvu (IAP, InterAcademy Partnership), Med- narodnem združenju akademij (UAI, Union Académique Internationale), Med- narodni mreži mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academi- es), Znanstvenem komiteju alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarskem medakademijskem odboru za preuče-

68 vanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Med- narodnem znanstvenem komiteju za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps), Zvezi Podonavskih akademij (DAC – Danube Academies Conference), Zavezništvu mednarodnih znanstvenih organizacij (ANSO, Alliance of International Science Organisations) ter drugih. Spletna delavnica združenja ANSO o analizi velikih podatkov in napo- vedi za pandemijo je potekala 31. avgusta. Udeležil se je je ambasador ANSO, podpredsednik akad. Robert Zorec. Akademija je nominirala prof. dr. Dragana Mihailovića, vodjo Odseka za kompleksne snovi pri Institutu »Jožef Stefan« in profesorja na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, za člana znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, ZRC SAZU, Sloven- sko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, številnimi fakultetami, inšti- tuti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za Kabi- net predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in druge enote. Na prošnjo kabineta ministrice Simone Kustec je bila poslana kratka informacija o sodelovanju med SAZU in Slovaško akademijo znanosti. Ministrica se je v okviru uradnega obiska predsednika RS Boruta Pahorja na Slovaškem srečala s predsednikom Slovaške akademije znanosti prof. dr. Pavolom Šajgalíkom. Predstojnik oddelka akad. Branko Stanovnik je na prošnjo združenja ASEF podpisal priporočilno pismo za prijavo na razpis veleposlaništva ZDA, in sicer za projekt Mladi umi, v okviru katerega želi združenje ASEF sodelovati tudi s SAZU. Akad. Branko Stanovnik je kot predsednik uprave sodeloval v Fundaciji akademika Ivana Vidava, ustanovi za štipendiranje študentov matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa.

Branko Stanovnik Pripravila Anja Vodišek

Raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda Pogodba št. 1/2020 z dne 20. 2. 2020 in Aneks št. 1 k Pogodbi št. 1/2020 z dne 22. 6. 2020 26. 1. 2021

1. Temeljne raziskave slovenskega jezika Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Čas trajanja: 2009 do preklica Financerka: SAZU

69 Vodja: dr. Kozma Ahačič Vsebina raziskovalnega dela:

Redakcija tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki kot rastoci slovar pod oznako eSSKJ izhaja na slovarskem portalu Fran, in s tem povezane raziskave ter svetovanja Na osnovi slovarskega koncepta so se izdelovali problemsko izbrani slovarski sestavki različnih besednih vrst. Dodeloval se je redakcijski priročnik, izbolj- šana so bila tehnološka orodja za izdelavo slovarja. Ob redakciji sestavkov se je razreševala konceptualna problematika, zato sestavki lahko služijo kot model za redakcijo podobnih sestavkov. Vzporedno so potekale tudi leksikografske raziskave. Slovarski sestavki slovarja so bili objavljeni kot e-knjiga. V lemat- ski bazi so bili izdelani novi problemski opisi vseh besednih vrst, vzporedno z urejanjem baze pa so se izvajale oblikoslovne in glasoslovne raziskave knjižne slovenščine. Poleg običajnega spletnega anketiranja so bili uporabljeni percep- tivni testi. Vzpostavljen je bil nov fonolaboratorij. Potekalo je redno jezikovno svetovanje po e-pošti, telefonu in v svetovalnici.

Posodobitev pravopisnih pravil in redakcija novega pravopisnega prirocnika in s tem povezane raziskave ter svetovanja Objavljen je bil prirastek v rastočem slovarju (ePravopis), več obstoječih gesel pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel. Začela se je redakcija sedemnajstih problemskih sklopov. Potekalo je delo v Pravopisni komisiji. Pripravljena je bila brošura Ži- vim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom ter končani pravopisni poglavji »Ve- lika in mala začetnica« in »Prevzete besede in besedne zveze«. Potekalo je delo na preglednicah za tuje jezike, svetovanje v Jezikovni svetovalnici, poleg tega pa tudi po e-pošti in telefonu.

Redakcija terminoloskih slovarjev razlicnih strok in s tem povezane raziskave ter svetovanja Nadaljevala so se dela pri terminološkem slovarju živinoreje, agronomije, be- tonskih konstrukcij, tiflopedagogike, kamnarskem, kriminalističnem, davč- nem, fizioterapevtskem in računalniškem slovarju. Popravljene in dopolnjene so bile iztočnice v treh terminoloških slovarjih. Potekalo je terminološko svetovanje v Terminološki svetovalnici, po e-pošti in telefonu.

Redakcija Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in s tem povezane raziskave ter svetovanja Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16) od A do D je bil pripravljen za prelom. Opravljene so bile redakcije novih obsežnejših gesel in več

70 drugih pregledov. Pregledana je bila lastnoimenska kartoteka od A do I, pripravljeno je oblikoslovno zaglavje SSKJ16 nekaterih večjih gesel druge knjige. Za skeniranje sta bili pripravljeni kartoteki listkovnega gradiva dveh obrnjenih slovarjev, Vodnikovega slovensko-nemškega in Hipolitovega slovensko-nem- ško-latinskega slovarja. Potekale so raziskave zgodovine slovenskega jezika ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti.

Izdelovanje geolingvisticnih del in s tem povezane raziskave ter svetovanja Dialektološke terenske raziskave so potekale v sedmih raziskovalnih točkah, narejeni so bili štirje novi zapisi posnetega gradiva. Izdelovali so se indeksi, komentarji in karte za SLA 3 Kmetovanje. Sproti so bila dopolnjevana navodila za izdelavo atlasa in različni pomožni gradivski seznami. Opravljene so bile prve korekture gradivskega dela atlasa, uredniško so se pregledovali komentarji in morfološke analize, prenovljeno je bilo poglavje Literatura. Oblikovana je bila vprašalnica za SLA 4 Vas. Za zvezek OLA Refleksi *i, *u, *y v slovenski redakciji je bilo narejenih več kart. Opravljene so bile korekture kart in avtorske korekture morfoloških analiz za zvezek Sorodstvo. Pripravljeno je bilo slovensko narečno gradivo za zvezek Glagol 1. Za skeniranje je bilo pripravljeno jezikov- nogeografsko in slovarsko kartotečno gradivo ter drugi del arhivskega zvezkov- nega gradiva SLA. Potekalo je jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti.

Priprava in izboljševanje interpretacij občno- in lastnoimenskega gradiva in s tem povezane raziskave ter svetovanja Pripravljena in izdana je bila onomastična monografija Historična antroponimi- ja in toponimija vzhodne Tolminske avtorja Silva Torkarja. Začela se je obdelava rokopisne Metelkove zbirke slovenskih toponimov iz leta 1823, ki smo jo digitalizirali in končali prvi del analize. Za Novi etimološki slovar slovenskega jezika smo izdelovali zoonimska gesla z iztočnicami različnega izvora. Pripravljena je bila večja količina kartotečnega gradiva za skeniranje. Nadaljevalo se je delo pri digitalizaciji skenirane Pleteršnikove zbirke zemljepisnih imen. Potekale so raziskave občno- in lastnoimenskega gradiva ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti.

Rastoča baza pravorečnih težav Vrsta: aplikativni podoktorski raziskovalni projekt Oznaka: Z6-1890 Čas trajanja: 1. 7. 2019–30. 6. 2021 Financerja: ARRS in SAZU Vodja: dr. Tanja Mirtič Vsebina raziskovalnega dela:

71 Na osnovi evalvacije doslejšnjih raziskav naglasnomestne problematike je bilo v bazo dodanih 53 enot. Zaradi potrebe po dodatnem vpogledu v naglasnomestne problemske sklope je bil oblikovan anketni vprašalnik, in sicer za strokovnjake, ki se ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, in uporabnike, ki jih govorjeni knjižni jezik zanima. S spletnimi anketnimi raziskavami je bilo raziskanih 36 naglasnomestnih problemov.

OptiLEX: Raziskave in optimizacija predstavitve leksikalnih jezikovnih virov za implementacijo govornih tehnologij na vgrajenih sistemih Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-9406 Čas trajanja: 1. 7. 2018–30. 6. 2021 Financerja: ARRS in SAZU Vodja: dr. Jerneja Žganec Gros Vsebina raziskovalnega dela: V okviru projekta se razvijajo novi postopki za zmanjševanje odvečnosti pri predstavitvi in računalniškem zapisu jezikovnih virov ter pri razvoju referenč- nega slovarja izgovarjav, ki bo omogočal hiter razvoj novih jezikovnotehnolo- ških orodij in aplikacij. Projekt se je posvečal izgovoru tako v knjižni kot tudi v neknjižni slovenščini.

2. Toponomastična dediščina Primorske Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-9424 Čas trajanja: 1. 7. 2018–30. 6. 2021 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Matjaž Bizjak Vsebina raziskovalnega dela: Člani projektne skupine so nadaljevali obdelavo pridobljenih arhivskih in ediranih virov in vnašanje podatkov v podatkovno bazo. Podatkovna baza primorskih toponimov že v tem trenutku zajema razmeroma velik delež raz- položljivih relevantnih zgodovinskih virov in se bo v preostalega pol leta do izteka projekta konstantno dopolnjevala. Zaradi oteženih razmer (covid-19) je izpadel del predvidenih arhivskih raziskav, kljub vsemu pa so bile med obema valoma epidemije (maj–oktober) izvedene raziskave v domačih arhivih (Arhivu RS v Ljubljani, Pokrajinskem arhivu Koper, Škofijskem arhivu Koper in Pokrajinskem arhivu Piran). Izpad fizičnega obiska arhivov je bil nadomeščen deloma z digitaliziranimi viri, deloma pa z obsežnešim delom na edicijah. Programska oprema je bila izpopolnjena predvsem v segmentu geolociranja, ki sedaj omogoča tudi prikazovanje netočkovnih podatkov

72 (npr. rek in pokrajin). Obsežnejše dopolnitve in popravki so bili narejeni tudi na podatkovni bazi kranjskih toponimov, ki bodo v kratkem dostopni v drugi izdaji elektronske knjige Historična topografija Kranjske in v prenovljeni internetni aplikaciji Slovenska historična topografija, ki ji bo ob zaključku projekta dodana tudi podatkovna baza primorskih toponimov.

3. Nevidno življenje odpadkov. Razvoj etnografsko utemeljene rešitve za ravnanje z odpadki v gospodinjstvih Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-9364 Trajanje projekta: 1. 11. 2018–31. 10. 2021 Financerji: ARRS in SAZU ter CVS Mobile, Informacijske rešitve, d.d. Vodja: dr. Dan Podjed Vsebina raziskovalnega dela: V projektu so nadaljevali raziskavo o različnih oblikah odpadkov: od hrane in oblačil do pohištva in elektronskih pripomočkov. Posebno pozornost so namenili razumevanju in sprejemanju načel ničelne količine odpadkov in skušali dognati, kako lahko prepričamo ljudi v Sloveniji in tujini, da spre- menijo svoj način življenja z upoštevanjem trajnostnih ciklov, v katerih so zavrženi materiali namenjeni ponovni uporabi. V raziskave so vključili tudi teme, povezane s pandemijo covida-19, in ugotavljali, kako se na različnih lokacijah v tem prelomnem obdobju spreminjajo navade in prakse, povezane z odpadki. Ob tem so ugotavljali, kateri novi odpadki nastajajo v gospodinjstvih (npr. zaščitne maske in gumijaste rokavice) ter kako ljudje ravnajo z njimi. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so izdelali prototip pametnega zabojnika za smeti. Ta omogoča merjenje količine in teže odpadkov ter prepoznavanje uporabnikov z radiofrekvenčno identifikacijo (RFID). Namen te naprave je na nevsiljiv in zabaven način pojasniti uporabnikom, da odpadki ne izginejo, ko jih zavržemo, temveč da dolgoročno vplivajo na okolje. Osrednji znanstveni rezultat projekta za leto 2020 je tematska številka revije Traditiones z naslovom Transforming Sustainability, ki so jo pripravili v sodelovanju z Inštitutom za družbene raziskave iz Zagreba. Njeno osrednje spo- ročilo je, da bi morala družboslovje in humanistika v sodelovanju z drugimi vedami in področji več pozornosti nameniti ponovni opredelitvi trajnostnega razvoja kot koncepta, ki je od nastanka do danes skoraj izgubil smisel. V prispevkih so pojasnili še, da je pandemija covida-19 priložnost za preobraz- bo tega koncepta in njegovo prilagoditev novim razmeram, ki vplivajo na ravnanje z odpadki.

73 JUBILEJI V letu 2020 so praznovali: 95 let akad. Milan Mihelič; 90 let akad. Kajetan Gantar in dopisni člani Georgi Konstantinovski, Livio Pol- dini in Alessandro (Sandro) Pignatti; 85 let akademiki Jože Mlinarič, Saša Svetina in Janez Orešnik ter dopisna člana Reinhard Lauer in Valentin Oman; 80 let akademiki Jože Pirjevec, Raša Pirc, Boštjan Žekš, Vinko V. Dolenc in Niko Grafenauer ter dopisni član Boris Podrecca; 75 let akademika Uroš Skalerič in Josip Globevnik ter dopisni član Reinhard Härtel; 70 let izr. član Milan Jesih in dopisni član Ivan Verč; 60 let akad. Peter Štih, izr. člana Marko Jesenšek in Igor Maver ter dopisni član Paul Gleirscher.

NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA ČLANOV SAZU Gregor Anderluh je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije. Matej Brešar je postal tajnik Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Igor Emri je bil izvoljen za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU in za načelnika Oddelka za tehnične vede III. razreda. Postal je tudi član Nacionalne inženirske akademije ZDA. Franc Forstnerič je postal glavni tajnik SAZU. Kajetan Gantar je na Slomškovi proslavi na Ponikvi prejel diplomo častnega člana Društva katoliških pedagogov Slovenije. Matija Gogala je postal častni član Nacionalnega Inštituta za biologijo (NIB). Drago Jančar je na Univerzi Mozarteum v Salzburgu prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo. Njegov roman To noč sem jo videl je bil nagrajen z jubilejnim kresnikom za najboljši roman zadnjega desetletja. Milček Komelj je bil izvoljen za podpredsednika SAZU za humanistične, druž- boslovne in umetnostne vede. Imenovan je bil za predsednika komisije za likovne in novomedijske umetnosti za podelitev Prešernovih nagrad v letu 2021 ter ponovno za člana Znanstvenega sveta Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in za člana Znanstvenega sveta Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Janko Kos je bil s sklepom državnega zbora imenovan za člana upravnega odbora Prešernovega sklada. Andrej Kranjc je bil ponovno imenovan za predstavnika SAZU v znanstvenih svetih Inštituta za geografijo in Inštituta za kulturne in spominske študije ter

74 na novo Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ter Inštituta za raziskovanje krasa. Postal je častni član National Speleological Society (Zahodna Virginija, ZDA). Janezu Kranjcu je Pravna fakulteta Univerze v Leipzigu podelila naslov doktor iur. h. c. Stanku Kristlu je Mestna občina Ljubljana podelila Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Prejel je tudi naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Peter Križan je pridobil projekt FAIME Evropskega razisklovalnega sveta (ERC) za priznane raziskovalce (ERC Advanced Grant). Izvoljen je bil za načelnika Oddelka za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede III. razreda in za predsednika Znanstvenega sveta ARRS. Lojze Lebič je bil imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije. Žirija je sporočila, da bo v letu 2021 Prešernovo nagrado prejel Marko Mušič. Boris A. Novak je postal dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Boris Pahor je prejel najvišji državni odlikovanji Slovenije in Italije: predsednik RS mu je izročil red za izredne zasluge, predsednik RI pa odlikovanje viteza velikega križa. Knjiga Parizani Jožeta Pirjevca je prejela priznanje odličnosti ARSS. Boris Podrecca je od predsednika RS prejel zlati red za zasluge. Postal je častni občan občine Piran. Uroš Rojko je bil izvoljen za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Renata Salecl je bila imenovana za načelnico Oddelka za družbene vede I. razreda. Uroš Skalerič je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Slavko Splichal je bil ponovno izvoljen za tajnika I. razreda. Marija Stanonik je bila izvoljena za članico predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Peter Štih je postal predsednik SAZU. Peter Vodopivec je bil izvoljen za načelnika Oddelka za zgodovinske vede I. razreda. Robert Zorec je bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU za naravoslovne, tehniške in biomedicinske vede. Boštjan Žekš je od predsednika RS preje zlati red za zasluge.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije Utemeljitev

»Dr. Gregor Anderluh se v mednarodnem merilu uvršča med vodilne raziskovalce delovanja proteinov, ki poškodujejo celične membrane. Njegovo razisko-

75 valno delo je usmerjeno v raziskave interakcij proteinov z lipidnimi membrana- mi. Pri tem kot modelne proteine uporablja tiste, ki tvorijo pore in imajo ključ- no vlogo v mikrobni patogenezi in človeškem imunskem sistemu ali delujejo kot toksini živali. Njegov pomembni dosežek v zadnjih petih letih je opis delovanja citolizinov aerolizinskega tipa s pomočjo tridimenzionalne zgradbe pore toksi- na lizenina. S sodelavci je opisal tudi lastnosti por listeriolizina O, glavnega virulentnega dejavnika bakterije Listeria monocytogenes, ki povzroča hude za- strupitve s hrano. Pomembno je odkritje, da proteini lahko lipidne membrane poškodujejo tudi s tvorbo t. i. toroidnih membranskih por. Ta koncept je zdaj široko sprejet in dokazan pri različnih družinah proteinov, ki membrane po- škodujejo s tvorbo por. Zelo pomemben dosežek pa je opis vezave mikrobnih citolizinov, ki poškodujejo membrane rastlinskih celic. Dr. Gregor Anderluh je s sodelavci na Kemijskem inštitutu identificiral lipidni vezalni partner za to skupino mikrobnih citolizinov in opisal, kako se protein veže na sladkorno kom- ponento lipida. Dosežek je bil objavljen v prestižni reviji Science. Raziskovalni dosežki dr. Gregorja Anderluha nudijo možnosti uporabe na različnih podro- čjih nanobiotehnologije in biomedicine.«

76 ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA SREČANJA/ SCIENTIFIC AND ART GATHERINGS

16. JANUARJA Gabrovčev dan Strokovno srečanje

Gabrovčev dan, posvečen spominu na akad. Staneta Gabrovca, je tokrat potekal že četrtič, in sicer v Narodnem muzeju Slovenije. V okviru tematskega sklopa »Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije«, od katerega so bile doslej nekatere skupine že obravnavane, in sicer štajersko-panonska (Arheološki vestnik 70), dolenjska (Arheološki vestnik 71) in notranjsko-kraška skupina (Ar- heološki vestnik 72, v tisku), so bile na tokratnem srečanju predstavljene nove raziskave zadnjih let z območja svetolucijske oz. posoške kulturne skupine. Strokovno srečanje že tradicionalno poteka v sodelovanju z Narodnim muze- jem Slovenije, Arheološkim oddelkom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in I. razredom SAZU. Srečanje je bilo zelo dobro obiskano, tudi z mednarodno udeležbo kolegov iz Trsta, Vidma, Padove in Celovca. Zvrstila se je vrsta nadvse zanimivih referatov, ki so izredno obogatili dosedanje poznavanje in razumevanje poselitve v Posočju in njegovem zaledju v starejši železni dobi, tj. v 1. tisočletju pr. n. št. Z referati so sodelovali naslednji raziskovalci: mag. Miha Mlinar (Tolminski muzej: Oris poselitvene slike svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja), dr. Sneža Tecco - Hvala, Drago Svoljšak in dr. Janez Dular (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Most na Soči – nove raziskave naselbine iz starejše železne dobe), dr. Serena Vitri in dr. Susi Corazza (Trst, Soprintendenza per i Beni Archeologici del Friuli Venezia Giulia in Videm, Università degli Studi di Udine: Pozzuolo nell´ambito del Friuli nell´evoluta età del ferro), dr. Ana Kruh (Goriški muzej: Prazgodovinsko grobišče v Kobaridu), dr. Boštjan Laharnar, Patricija Bratina in Drago Svoljšak (NMS, ZVKDS - enota Nova Gorica: Jelenšek pri Godoviču), Tina Nanut (CPA: Depojske najdbe – kultna mesta pozne bronaste in železne dobe), mag. Miha Mlinar in dr. Boštjan Laharnar (Tolminski muzej in NMS: Gradec pri Krnu – kultno mesto?), prof. dr. Paul Gleirscher (Celovec, Landesmu- seum Kärnten: Carinzia and the South-Western Areas in the Early Iron Age: some aspects), prof. dr. Luka Repanšek (FF UL: Venetsko pišoče zaledje Mosta na Soči). Prispevki s strokovnega srečanja bodo kot poseben sklop objavljeni v Arhe- ološkem vestniku za leto 2022.

Biba Teržan

77 14. FEBRUARJA 100 let slovenske in srbske matematike. Velika matematika Josip Plemelj in Mi- hajlo Petrović Alas Posvet

Posvet je potekal v dvorani Slovenske matice v soorganizaciji SAZU, Slovenske matice, Vukove zadužbine iz Ljubljane in Srbske akademije znanosti in umetnosti.

Program – Dr. Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice: pozdravni nagovor – Živorad Andrejić, predsednik uprave Vukove zadužbine: pozdravni nagovor – Prof. dr. Gradimir Milovanović: Mihailo Petrović: Školovanje, univerzitet- ska karijera i stvaranje matematičke škole – Prof. dr. Stevan Pilipović: Mihailo Petrović: Matematički rezultati, putopisi, alaski i boemski život – Razprava – Akad. Franc Forstnerič: Josip Plemelj, matematik svetovnega slovesa – Prof. dr. Milan Hladnik: Josip Plemelj kot univerzitetni profesor – Doc. dr. Željko Oset: Akademik Josip Plemelj (1873–1967), član SAZU, SANU in Bavarske akademije znanosti – Tatjana Dekleva: Dr. Josip Plemelj, prvi rektor ljubljanske univerze – Sklepna razprava

Na posvetu sta bila predstavljena izjemna matematika akad. Josip Plemelj in prof. dr. Mihail Petrović Alas. Ker smo v letu 2019 praznovali 100-letnico Univerze v Ljubljani, prav prof. dr. Josip Plemelj pa je bil njen prvi rektor, je bila tema še posebej zanimiva. Posebna gosta sta bila srbska matematika, akademika prof. dr. Gradimir Milovanović in prof. dr. Stevan Pilipović. Posvet je bil odprt za širšo javnost, posnetek pa je dostopen na https://www.youtube.com/ watch?v=W2MSjsyxOr4.

18. JUNIJA Vloga univerzitetnih bolnišnic v slovenskem zdravstvenem, pedagoškem in raziskovalnem prostoru Posvet

Posvet je organiziral Svet za razvoj pri SAZU.

Program – Igor Emri, predsednik Sveta za razvoj pri SAZU: uvodne besede

78 – Tomaž Gantar, minister za zdravje RS: Vloga UKC-jev v zdravstvenem sistemu Slovenije – Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport RS: Vloga UKC-jev v izobraževalnem in znanstvenem prostoru Slovenije – Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: So- delovanje zdravniške zbornice Slovenije z univerzitetnimi bolnišnicami – Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva: Sodelo- vanje Slovenskega zdravniškega društva in univerzitetnih bolnišnic – Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije: Sodelovanje Slovenske medicinske akademije z univerzitetnimi bolnišnicami – Jadranka Buturović Ponikvar, strokovna direktorica UKCL: UKC Ljubljana – sedanje stanje in perspektiva – Vojko Flis, generalni direktor UKCM: Izzivi Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru – Janez Poklukar, generalni direktor UKCL: Financiranje in poslovni izzivi UKC Ljubljana – Igor Švab, dekan MF UL: UKC Ljubljana, najpomembnejša učna baza Me- dicinske fakultete v Ljubljani – Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKCL: Kaj je terciarna zdravstvena dejavnost? – Tamara Lah Turnšek, Nacionalni inštitut za biologijo: Povezave temeljnih biomedicinskih ved s klinično medicino – Roman Jerala, Kemijski inštitut: Aktualni pristopi k razvoju cepiv proti virusu SARS-CoV-2 – Tatjana Lejko, predstojnica KIBVS UKCL: Vloga Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL pri obvladovanju epidemije covid-19 – Aleš Blinc, predstojnik KO za žilne bolezni IK UKCL, Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo IK UKCL, Zlatko Fras, strokovni direktor IK UKCL: Ali klinično raziskovalno delo koristi bolnikom? – Franc Strle, vodja Centra za klinične raziskave UKCL: Pomen Centra za klinične raziskave UKCL – Majda Pahor, Zdravstvena fakulteta UL: Kaj pričakuje družba od univerzitetnih bolnišnic? – Razprava (moderatorja Igor Emri in Franc Strle) – Sklepi in priporočila (Igor Emri in Franc Strle)

Sklepi Slovenija je z odliko prestala prvi val okužb z novim koronavirusom, za kar gre zasluga premišljenim ukrepom vlade, discipliniranosti prebivalstva in dobremu delovanju zdravstvenega sistema. Spoznali smo, da si želimo kakovostno in razvojno naravnano zdravstvo, ki bo tudi v prihodnjih letih in desetletjih ne

79 le sledilo razvoju sodobne medicine, temveč prispevalo še več lastnih vrhunskih dosežkov. Potrebujemo stabilno financirano akademsko medicino, ki bo omogočala najzahtevnejše klinično delo z bolniki, kakovostno klinično raziskovalno delo in pedagoško dejavnost – vzgajanje novih rodov zdravnikov in kliničnih raziskovalcev. Za udejanjanje teh načel potrebujemo Zakon o UKC, ki bo center tudi formalno opredelil kot strateško pomembno, vodilno ter za celotno državo referenčno akademsko medicinsko ustanovo nacionalnega pomena in zagotavljal pogoje za njeno stabilno delovanje. Vsebine, ki jih mora opredeliti Zakon o UKC ob uskladitvi s povezanimi pravnimi osebami, so vsaj naslednje: 1 Zagotavljanje pogojev za vrhunsko klinično delo. 1.1 Nujno potrebna obnova dotrajane infrastrukture in izgradnja nove. V prvi fazi izgradnja nove Klinike za infekcijske bolezni, dokončanje Diagnostično terapevtskega sklopa (intenzivne enote in laboratoriji), adaptacija Negovalne bolnišnice. [Ocenjeni stroški prve faze: približno 180 milijonov evrov.] V naslednji fazi obnova Bolnišnice dr. Petra Držaja z razširitvijo Centra za geriatrično medicino, izgradnja novih prostorov za Klinični oddelek za gastroenterologijo, obnova stavbe nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu (za umestitev transplan- tacijske medicine in Centra za klinične raziskave), obnova prizidka Ginekološke klinike, obnova stare Travmatološke klinike in operacijskih prostorov Ortoped- ske klinike. [Ocenjeni stroški druge faze: približno 70 milijonov evrov.] 1.2 Zagotavljanje ustreznih pogojev dela z zaposlovanjem kadrov po standardih in normativih za vsa delovna mesta, ob sočasnem upoštevanju določb evropske direktive o 48-urni tedenski delovni obremenitvi. 1.3 Financiranje zahtevnih medicinskih storitev s korektnim ovrednotenjem cene, ki v celoti in realno pokriva materialne stroške, zadostno amortizacijo aparatur in pošteno ovrednotene stroške dela. 2 Zagotavljanje pogojev za razvojno in znanstvenoraziskovalno delo v medicini. 2.1 UKC dodeliti status javne raziskovalne ustanove (namesto sedanjega statusa »koncesionarske raziskovalne ustanove«) in v sodelovanju z ARRS razmejiti oziroma razdeliti sedanje znanstvenoraziskovalno področje »Medicina« v po- dročji »Klinična medicina« in »Temeljne medicinske vede«. 2.2 Ustanoviti Inštitut za translacijsko medicino UKC z namenom tesnejšega povezovanja izvajalcev kliničnih in temeljnih medicinskih raziskav, pri čemer naj bi sodelovali Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in druge relevantne vrhunske raziskovalne ustanove, ter zagotoviti »zaščiteni čas«, ki ga uveljavljeni raziskovalci v skladu s svojo znanstvenoraziskovalno uspešnostjo namenijo raziskavam in razvoju. 2.3 Natančno definirati in financirati terciarne medicinske dejavnosti in storitve, najmanj tiste, ki jih v UKC izvajamo edini in za vso državo, ter obravnavo napotenih kompleksnih primerov s sekundarne ravni zdravstvenega varstva in

80 Predstavitev bibliofilske izdaje Temeljev slovenstva / First presentation of the bibliophile edition of Foundations of Slovenia

Predstavitev monografije Vse, kar je akad. Andreja Jemca / All There Is, presentation of Andrej Jemec's monograph Nova dopisna članica prof. dr. Liliana Spinozzi Monai prejema člansko listino. / New Corresponding Member, Prof. Dr. Liliana Spinozzi Monai receives her Certificate of Membership.

Novi izr. član prof. dr. Igor Maver med nastopnim predavanjem / New Associate Member, Prof. Dr. Igor Maver during his introductory lecture Posvet o slovenskih univerzitetnih bolnišnicah je organiziral akademijski Svet za razvoj. / The symposium on Slovenian university hospitals was organised by the SASA Council for Development.

Akad. Boštjan Žekš in dop. član Boris Podrecca sta prejela zlati red za zasluge. (Foto: Nebojša Tejić/ STA) / Academy Member Boštjan Žekš and Corresponding Member Boris Podrecca received the Golden Order of Merit. (Photo: Nebojša Tejić, STA) Prof. dr. Janez Kranjc na nastopnem predavanju o korupciji v antičnem Rimu / Prof. Dr. Janez Kranjc during his introductory lecture on corruption in Ancient Rome

Nastopno predavanje nove izr. članice prof. dr. Andreje Žele / Introductory lecture of Prof. Dr. Andreja Žele, New Associate Member zagotoviti potreben oziroma zadosten obseg finančnih sredstev ZZZS, ki bodo namenjena tudi razvoju oz. uvajanju novih metod zdravljenja in sofinanciranju medicinskih raziskav. 3 Zagotavljanje pogojev za kakovostno pedagoško delo, izobraževanje in uspo- sabljanje za zdravstvene poklice. 3.1 Opredeliti pogoje dela nazivnih asistentov in učiteljev na Medicinskih fakultetah Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki so zaposleni v UKC. 3.2 Omogočiti sposobnim mladim zdravnikom vstopanje v akademsko medicino skozi doktorski študij v okviru programa mladih raziskovalcev, ki ga lahko kombinirajo s klinično specializacijo (ob celoviti izpolnitvi zahtev obeh programov). 3.3 Ustanoviti akreditiran program izobraževanja za področje zdravstvene nege pod okriljem UKC z namenom izobraževanja medicinskih sester, ki bodo izvajale vrhunsko zdravstveno nego v najzahtevnejših programih, ključnih za obstoj in delovanje UKC.

24. JUNIJA Slovenska sprava Simpozij

Program Uvod – Akad. Peter Štih, predsednik SAZU: pozdravne besede – Akad. Tadej Bajd, predsednik pripravljalnega odbora: uvodni nagovor Slo- venska sprava in slovenski akademiki Poziv državnemu zboru in vladi RS, Delo, 15. aprila 1995 Trije poudarki (gremija) pogovorov o prihodnosti Slovenije pri predsedniku RS dr. Janezu Drnovšku, Ljubljana, 29. decembra 2003 Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji po drugi svetovni vojni, 2. junija 2009 (besedilo za interno razpravo na SAZU) Za pravico do groba (pismo predsedstva SAZU predsedniku Vlade RS, Delo, 16. septembra 2014) Pričevanja – Janez Gril: Sprava – resnica in sočutje – Spomenka Hribar: Kultura (Nova revija) in spravna slovesnost v Rogu – Peter Kovačič Peršin: Pričevanje o spravi (o vlogi Komisije za reševanje vpra- šanj prikritih grobišč) – Pavel Jamnik: Kriminalistični projekt »Sprava« – Mitja Ferenc: Odkrivanje grobišč in pieteta

81 Osnove in meje (slovenske) sprave – Jože Krašovec: Svetopisemske osnove sprave – Mari Jože Osredkar: Sprejemanje drugačnosti je temelj sobivanja – Anton Stres: Slovenska sprava – Peter Vodopivec: O zavzemanju za zgodovinski spomin v Španiji in spravo v Sloveniji – Tine Hribar: Kaj je in kaj ni vsebina sprave

Do sprave in s spravo – Bojan Godeša: Izjava predsedstva o narodni in državljanski pomiritvi in Iz- java Škofovske konference o narodni spravi – 30 let pozneje – Blaž Mesec: Kako do sprave? – Tomaž Erzar: Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom – Aleš Gabrič: Raznolikost bogati poglede na preteklost – Lenart Škof: Sveta vez življenja in smrti: meditacija o spravi – Razprava

Povzetki

Tadej Bajd: Slovenska sprava in slovenski akademiki Jože Udovič, akademik, pesnik in partizan, je v svoj dnevnik leta 1979 zapisal: »Slepci, pijani zmage, s tem dejanjem ste si sami sodili. Kaj je bilo tega treba! Toliko ste obsojali strahote belega terorja. Niste pa pomislili, da bo to dejanje spodkopalo, kar ste tedaj začenjali. Kakšna strahota, kakšna groza. Ko bi bili te ljudi pustili žive, bi jim dali delo, bi bila danes vrsta ljudi na naši strani.« Člani SAZU smo se večkrat oglasili v zvezi z množičnimi povojnimi poboji. Odmevna je bila kratka izjava, ki je leta 1995 izšla v časopisu Delo. Med šestde- setimi podpisniki najdemo dvanajst akademikov. Državnemu zboru in vladi smo postavili vrsto zahtev, med njimi zahtevo za sprejetje zakona o popravi krivic žr- tvam komunističnega nasilja in za zagotovitev označitve vseh množičnih grobišč. Šest akademikov je sodelovalo v pogovorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike Janezu Drnovšku leta 2003. Eden od ciljev pogovorov je bil vzpostavitev dialoga različno mislečih, z njim pa kritičnega pretresa obsto- ječega stanja ter iskanja konsenza za našo prihodnost v evropskih povezavah in globalizacijskih procesih. V pogovoru o vrednotah so opozorili na velik pomen spoštljivega odnosa do preteklosti. Poudarili so, da je treba obsoditi množič- ne povojne umore kot etično, človeško in družbeno nevredna dejanja, njihove žrtve pa ohraniti v dostojnem spominu tudi z napisi na spominskih obeležjih. Leta 2009 je bila na SAZU ustanovljena komisija, katere cilj je bil pripraviti predlog izjave o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji po drugi svetovni

82 vojni. Namen razmeroma dolgega besedila, zapisanega na štirih straneh, je bil opozoriti na tista ravnanja, ki so bila v navzkrižju celo z minimalnimi etičnimi standardi svoje dobe, pa tudi v nasprotju z veljavnimi zakoni in mednarodnimi dogovori o spoštovanju človekovih pravic. Predsedstvo je upalo, da bi izjava Akademije kot uglednega, politično nevtralnega foruma prispevala v javno razpravo in v prevladujoče javno mnenje več uravnoteženega etičnega preudarka. Predsedstvo je želelo, da bi bila izjava sprejeta s konsenzom vseh članov. Ker se to ni zgodilo, izjava ni prišla v javnost. Leta 2014 smo predsedniku vlade poslali poziv z naslovom Za pravico do groba. Vanj smo zapisali, da pomorjeni niso bili izbrisani le iz knjige živih, ampak tudi iz knjige mrtvih. Zločin nad njimi ni bil le zločin zoper svetost življe- nja, ampak tudi zoper posvečenost mrtvih. Ni jim bila odvzeta le pravica do življenja, ampak tudi pravica do groba. Poziv smo podpisali člani predsedstva. Objavljen je bil tudi v dnevniku Delo. V istem časopisu sem dve leti pozneje prebral, da je bil izkop v Hudi jami zasutih žrtev povojnega nasilja, postavitev kostnice pred jamo in pokop nepo- kopanih morda vendarle posledica našega poziva.

Janez Gril: Sprava – resnica in sočutje Spravo razumem kot proces, v katerem sprti in razdeljeni ljudje, ki so doživeli ali povzročili velike krivice in gorje, postopno presegajo breme preteklih dogodkov in hudih zamer, odpuščajo in/ali obžalujejo krivice, ki so jih doživeli ali naredili; prenehajo druge sovražiti in se zavestno izogibajo vsemu, kar bi sovraštvo ali bolečine poglabljalo in ohranjalo. Prizadevajo si za medsebojno strpnost, miroljubno sožitje in sodelovanje pri delu za drugačno in lepšo prihodnost vseh. Vse v duhu gesla: Resnica in sočutje. Resnico iščemo, sočutje gojimo. Verni ljudje najdemo oporo za takšno ravnanje v Svetem pismu in Božjih zapovedih, med katerimi je ljubezen do bližnjega najvišja. Neverni pa se lahko opirajo na svojo vest in univerzalno etično zapoved, ki vsakemu človeku naroča: Delaj dobro in varuj se hudega. To je moj spravni credo. Rojen sem bil leta 1947 v bližini Dolenjskih Toplic v senci roških gozdov. Že kot majhen otrok sem slutil, da Rog skriva nekaj, o čemer se ne sme govoriti. Ko so se odrasli po tihem pogovarjali, so otroke podili stran. Od daleč smo vlekli na ušesa in zvedeli, kaj se je med vojno in po vojni tam zgodilo. Komunistična oblast si je zelo prizadevala, da bi povojni zunajsodni poboji ostali skriti in zamolčani. Načrt ji ni uspel po zaslugi mnogih ljudi, ki niso hoteli več molčati: preživelih domobrancev, pesnikov in pisateljev, filozofov in drugih. Resnica je prihajala na dan v vsej svoji kruti resničnosti. Z njo pa tudi bolečina, ogorčenje in jeza sorodnikov ter prijateljev zamolčanih žrtev. Terjali so odgovor, kje so pobiti, kdo so storilci in kdaj bodo odgovarjali za svoje poče- tje. Zločin je, zločincev ni. Še danes ni dosti drugače.

83 Razkol lahko premosti samo sprava. Zanjo je bilo doslej že veliko nareje- nega: v Cerkvi in družbi, v svetu umetnosti in literature, kulture, filozofije, tudi politike. V osemdesetih letih so na teoloških tečajih za izobražence in študente v Ljubljani in drugod po Sloveniji predavali zelo različni ljudje, med njimi Spo- menka Hribar, France Bučar, Andrej Capuder, Taras Kermauner, Tine Hribar, Anton Stres, Alojz Rebula, Franc Rode in drugi. Dvorane so bile nabito polne. Ljudje so želeli slišati besede, ki so odpirale upanje v drugačno prihodnost. Po vsakem predavanju se je pri meni oglasil ta ali oni udeleženec in me prosil, naj v Družini ne objavim fotografij ljudi. Strah je bil še živ. Zelo malo posameznikov je odločalo, kako bo tekla revolucija in kako bo tudi odpor proti okupatorju služil njenim ciljem. Večina ljudi je na partizansko stran pristopila iz čistih namenov, da se upre okupatorju in odpravi socialne krivice, ki jih tudi takrat ni manjkalo. Potem pa je slepo ubogala komisarje, tudi takrat, ko jih ne bi smela. Enako velja za vaške straže in domobrance. Upravičeno so zavračali komu- nistične ideje in se branili pred revolucionarnim nasiljem, ki je ogrožalo njihova življenja. Okupatorji so njihove dobre namene grdo izrabili, Italijani prefrigano, Nemci grobo in direktno. Del krivde nosijo tudi takratni politični in cerkveni voditelji. Preveč naivno so zaupali zaveznikom in se preveč zanašali na druge, tudi na cerkveni vrh v Rimu, premalo pa na lastno presojo in odgovornost. Roška slovesnost leta 1990 je bila velik spravni dogodek, ki so mu sledila še druga spravna dejanja. Peterletova vlada je ustanovila posebno komisijo za odkrivanje prikritih grobišč. Delo v komisiji je bilo zaradi prikritega in odkritega nasprotovanja mnogih državnih služb težavno in počasno. Komisija je pripravila vse potrebno za razpis za postavitev kapele Pod Krenom v Kočevskem rogu, spomenika sprave v taborišču na Teharjah in drugih znamenj ter za njihovo realizacijo. V okrilje komisije je sodila tudi posebna delovna skupina z dr. Ti- netom Velikonjo in dr. Mitjem Ferencem na čelu, ki je začela sistematično od- krivati in evidentirati zamolčana grobišča zunajsodno pobitih žrtev. Število teh krajev je hitro raslo in še vedno raste. Novi zakon o teh grobiščih je omogočil tudi izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev in njihov pokop na pokopališčih. Kapelo Pod Krenom je z mozaiki obogatil slovenski, svetovno uveljavljeni umetnik Marko Ivan Rupnik. Osrednji prizor predstavlja gostijo z mizo, za katero sedijo žrtve. En stol je prazen. S strani prihaja Jezus, ki vodi še enega gosta, krvnika. Tudi zanj je prostor na spravni gostiji. Kristus streže in prevzema nase grehe enih in drugih. To je teološki temelj sprave. Leta 2015 smo se na Škofiji Novo mesto odločili, da bomo na Záplazu ob Marijini romarski cerkvi postavili spravni spomenik. Visok betonski križ, spo- daj obkrožen z betonskim obodom, obloženim z marmornatimi ploščami. Pred križem je velika žara. Na ploščah je napisanih 34 krajev, slovenskih in tujih, kjer so med drugo svetovno vojno in po njej trpeli in umirali Slovenci: talci, civilne

84 žrtve, domobranci, partizani, Slovenci v tujih vojskah in drugi. V žari je zemlja iz teh krajev trpljenja: iz Gramozne jame, Krimske jame, Maverlena, Dachaua, Rižarne, Kočevskega roga, Jasenovca, Teharij, Javorovice, iz Ukrajine, Argenti- ne in tako naprej. Nad imeni krajev je velik napis: Resnica in sočutje. In za konec še ena misel. Bil sem član komisije, ki je v Ljubljani poiskala primeren kraj za osrednji državni spravni spomenik. Po nekaj letih polemik, nasprotovanj in podpor je bil spomenik končno postavljen. Bil sem med mno- žico, ko je predsednik države Borut Pahor spomenik izročil javnosti, nadškof in metropolit Stanislav Zore pa ga je blagoslovil. Dve goli beli betonski steni, ki se dvigata proti nebu, na videz ločeno, a v resnici neločljivo združeni. Spomenik je lep simbol slovenskega naroda. Tedaj sem si dovolil sanje. Kot na rimskih obe- liskih in slavolokih sem na njem videl čudovite prizore, kako ljudje iz različnih krajev trpljenja hitijo kvišku in si z ene in druge stene mahajo v pozdrav. Vrhova obeh sten sta se nagnila drug proti drugemu in roke enih so dosegle roke drugih in skupaj oblikovale slavolok sprave, kakršnega svet še ni videl. Dopoldne sem šel mimo spomenika. Stene so še prazne in ločene, a blizu skupaj. Še malo, in sanje se bodo uresničile!

Spomenka Hribar: Kultura (Nova revija) in spravna slovesnost v Rogu V uredništvu Nove revije smo se že od začetka leta 1990 (torej še pred volitvami) pogovarjali o tem, da je treba »Rog odpreti«, kar nam je pomenilo: sprostiti svoboden dostop do tamkajšnjih grobišč, ki je bil v prejšnjem režimu prepovedan. O tem smo se pogovarjali uredniki slovenskih revij iz Slovenije in po svetu na sestanku v Celovcu. Pobudo za simbolični krščanski pogreb in mašo zadušnico je dala Nova slovenska zaveza. Pobudo za državniški in kulturni del pa se je izoblikoval v krogu urednikov Nove revije. Sama sem napisala pismi nadškofu Alojziju Šu- štarju in predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu, v katerih sem jima predlagala in pojasnila idejo njunega skupnega spravnega nastopa pred grobiščem v Rogu. Zamisel je bila naslednja: metropolit, nadškof dr. Šuštar bo kot najvišji predstavnik RKC v Sloveniji opravil verski obred (spominsko mašo in krščanski pogreb pobitih), ker pa je za povojne likvidacije odgovorna država, Jugoslavija, in v tem okviru Republika Slovenija kot njen sestavni del, mora pri »odprtju« javnega dostopa do roških grobišč sodelovati s svojo priso- tnostjo in govorom tudi najvišji, tj. simbolni predstavnik Republike Slovenije, Milan Kučan. Tako nadškof Šuštar kot predsednik Kučan sta to razlago sprejela in bila pripravljena skupaj opraviti vsak »svoj« del spravne slovesnosti. V uredništvu Nove revije smo koncipirali kulturniški del spravne slovesnosti, saj je sprava kulturno, duhovno dejanje v najširšem in najglobljem pomenu. Spravna slovesnost dne 8. julija 1990 je bila nekaj najbolj svetega in ganlji- vega, kar sem doživela. Dogodek je neposredno prenašala tudi televizija. No-

85 vinar Franček Jauk je dogajanje komentiral in precizno označil, za kaj je šlo, rekoč, da smo tega dne »prišteli« doslej zamolčane v narodno občestvo. In to je to: metropolit dr. Alojzij Šuštar je »prištel« pobite v krščansko občestvo, predsednik predsedstva pa v narodovo občestvo – saj jih pred to slovesnostjo »ni bilo« ne v knjigi živih ne v knjigi mrtvih. Spravna slovesnost je bila res zgodovinski, prelomen dogodek. Tedaj je – metaforično rečeno – polovica Slovencev prvič lahko sebi in javnosti pokazala svojo žalost (saj so prej prizadetim sorodnikom tekle solze lahko le navznoter, skrito), druga polovica pa je prvič v življenju videla prvo polovico kot ljudi, kot rojake, kot trpeče in prizadete od povojnih grozljivih likvidacij. Lahko bi rekla, da smo se tedaj prvič zares videli kot ljudje! Ne tedaj ne kasneje nisem (in organizatorji kulturnega dela nismo) menila, da je s spravno slovesnostjo vprašanje sprave rešeno! Bil je enkraten dogodek v pomenu, ki sem ga opisala zgoraj – v upanju, da se bodo dolgoletne travme po- časi začele celiti in da bomo v doglednem času začeli živeti normalno, v spomi- njanju na preživeto trpljenje, pa vendarle v sožitju. To upanje je bilo toliko večje potem, ko smo dosegli tudi osamosvojitev, ustanovitev lastne države.

Peter Kovačič Peršin: Pričevanje o spravi (o vlogi Komisije RS za reševanje vpra- šanj prikritih grobišč) Odraščal sem v okolju, ki je živelo z živim spominom na bratomorno vojno. V javnosti je sicer prevladovala zarota molka, toda po družinah so se ob pogovorih odpirale rane. Hkrati sem živel v rodbini, katere moški člani so pripadali obema stranema, partizanski in domobranski. Od sedemnajstih odraslih moških jih je izgubilo življenje enajst. Trije so padli kot partizani, eden v taborišču, eden kot žrtev vojvodskega sektaštva, šest kot domobranci, usmrčeni po vojni. Toda med preživelimi ni vladalo sovraštvo, prej solidarnost, vsekakor pa sočutje. Zato je bil imperitiv sprave del našega življenja. Ko sem svojo mladost odraščal v cerkvenih zavodih, sem prvič začutil nepripravljenost za spravo in tudi mnogokrat revanšistične vzgibe. Narodni razkol sem živo občutil, ko sem začel študirati na FF Univerze v Ljubljani. Zato smo v času študentskih demonstracij maja 1970 člani gibanja »2000« v razglasu »Vsem študentom enake pogoje« zahtevali tudi narodno spravo. Razglas je na zborovanju v študentskem naselju prebral Marjan Poljšak, sin partizanskega kurirja iz Ajdovščine. Že tedaj smo člani gibanja spoznali, da je sprava osebno etično dejanje, ki je mogoča le, če med prizadetimi vladata empatija in tovarištvo. Edvard Kocbek mi je že v času, preden je pripravil svojo izjavo o spravi, ki jo je kot intervju z Borisom Pahorjem leta 1975 objavila tržaška revija Zaliv, večkrat poudaril, da mora javno spregovoriti o povojnih množičnih izvensodnih pomorih in da čuti moralno dolžnost javno pozvati k narodni spravi.

86 Ko je Spomenka Hribar odprla vprašanje sprave kot osrednji družbeni problem, se je šele pokazala globina narodovega razkola. S pisanjem v Reviji 2000 sem se vključil v razčiščevanje problema sprave. Leta 2001 pa sem na njeno povabilo sprejel predsednikovanje Komisiji Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč z intimno odločitvijo, da je moja moralna dolžnost simbolno poko- pati očeta in vse zamolčane umrle. Ta zavest mi je dala moč, da sem vzdržal vse pritiske politike in javnosti, tudi žalitve predvsem nekaterih cerkvenih krogov, ki še danes ne razumejo, kaj je sprava in da brez nje Slovenci ne moremo stopiti jasno in sproščeno v prihodnost, na kar je opozoril že Kocbek v svojem intervjuju. Komisija je v tem mandatu kljub vsemu nasprotovanju končala simbolni pokop z ureditvijo Spominskega parka Teharje, spominske kapele v Kočevskem rogu in kostnice v Slovenski Bistrici. Evidentirana so bila praktično vsa grobišča in postavljena prva obeležja. Sklep komisije je bil, da se izkopi posmrtnih ostankov izvrše le v urbanih območjih in kjer je grob ali grobišče znanih žrtev, sicer iz pi- etetnih razlogov prekopi niso dostojni. Je pa treba grobišča urediti kot grobove z obeležji in jih razglasiti za nedotakljiva mesta spominov pod državnim varstvom. Moja osnovna izkušnja je, da je sprava mogoča le med ljudmi, ki odpustijo generaciji očetov zablode iz moralne zavesti, da prihodnosti naroda ni mogoče graditi na sovraštvu, pa tudi iz objektivnega razumevanja medvojnih razmer. Pri tem je potrebna tudi medsebojna empatija med potomci narodne tragedije. Ta omogoča spoštovanje prepričanj drugih. Žal je empatije med Slovenci vse manj. Državljanska pomiritev pa je zadeva države, njenih organov, predvsem pravosodnih, politike, pa tudi civilne družbe, tako javnih medijev kot tudi izo- braževalnih ustanov.

Pavel Jamnik: Kriminalistični projekt »sprava« (Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na območju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti človečnosti) Sredi osemdesetih let se je v javnosti pojavilo zavedanje o množičnih pobojih medvojnih ali potencialnih nasprotnikov nove povojne oblasti oziroma politič- ne ureditve. Poboji so bili izvedeni od maja do januarja 1946. Kljub vedno večje- mu številu pričevanj sorodnikov žrtev, a na drugi strani z velikokrat neprimer- nimi poskusi pojasniti poboje z zgodovinskimi okoliščinami, se je vprašanje kazenske odgovornosti organizatorjev in izvajalcev pobojev kot institucionalno vprašanje odprlo šele 22. decembra 1989, ko so novinarji študentskega časopisa Tribuna na Državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo zoper neznane storilce pobojev ljudi, zaprtih v taborišču Teharje. S tem je bila država izzvana, da se do pobojev opredeli kot do kaznivih dejanj in da se poboji ne razumejo več kot zgodovinski splet okoliščin. Po dveh letih je leta 1991 državno tožilstvo od policije zahtevalo zbiranje informacij, ki naj potrdijo ali ovržejo sume storitve kaznivega dejanja, s čimer je

87 izvršilna veja oblasti ta dejanja posredno priznala kot nezastarljiva dejanja proti človečnosti. S tem se je na policiji in v pravosodju sprožil postopek določitve metodologije dela. Za katera od kaznivih dejanj, opredeljenih v Kazenskem za- koniku, bi lahko bremenili storilce? Ob podaji prve kazenske ovadbe zoper zna- nega storilca, leta 2005, se je ta dilema ponovno odprla s povsem nasprotujočimi si pravnimi mnenji o upravičenosti kazenskega pregona. Sočasno z vprašanjem pravne kvalifikacije pa je postalo relevantno tudi vprašanje višine dokaznega standarda, saj je šlo za večdesetletni časovni zamik dokazovanja storjenih dejanj. Verjetno sta zaradi obeh dilem, o katerih v strokovnih krogih ni bil nikoli dosežen konsenz, in hkratne odsotnosti dokaznega/arhivskega gradiva ter dej- stva, da so bili poboji izvedeni konspirativno, bili v treh desetletjih zoper znane storilce podani le dve kazenski ovadbi. Za obe se je postopek končal že v fazi preiskave na sodišču. Do sodnih obravnav o izvedenem poboju na kateremkoli od 700 odkritih mest povojnih pobojev torej ni nikoli prišlo. Če na ravni zgodovinopisja dilem o odgovornosti in institucionalni pripadnosti izvajalcev skoraj ni več, pa državi do danes ni uspelo krivde za izvedbo pobojev dokazati niti eni osebi, čeprav je bila izvedba organizirana na tako imenovani industrijski način in je pri tem sodelovalo veliko število ljudi.

Jože Krašovec: Svetopisemske osnove sprave Sprava je tako v Stari kot v Novi zavezi vrhovna tema, ki pa nikjer ni predstavljena sistemsko filozofsko ali teološko kot doktrina z racionalnimi utemeljitvami, temveč kot mozaik, ki ga sestavljajo besede, metafore, simboli in literarne oblike v vseh literarnih vrstah in zvrsteh. V tematskem pogledu ta mozaik povezuje vse temeljne teme Svetega pisma: postavko o stvarjenju sveta; vizijo zgodovine v časovnem razponu med začetkom in koncem vsega stvarstva; odnos Boga do človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi (1 Mz 1,27); stanje duha v zgodovini člo- veštva, ki je polno zgodb o krivdi posameznikov in sistemov moči; posredne in neposredne oblike kazni; prizadevanje izrednih osebnosti in skupin za spravo; nezadostnost človekovega kesanja za popolno spravo; zagotavljanje rešitve na temelju brezpogojnosti Božjega dela odpuščanja in sprave. Apostol Pavel pov- zema spoznanje Stare in Nove zaveze, da je vsak posameznik kot tudi človeštvo kot celota podvrženo sodbi, ker na zemlji ni pravičnega, niti enega; ves svet bi se moral priznati krivega pred Bogom (Rim 3,9–20). Za lažjo ponazoritev notranjih povezav vseh navedenih vidikov za izhodi- šče prispevka služi večplastni lik kralja Davida, ki je na poseben način izvoljen, zaradi hude krivde kaznovan, pa vendarle postane osrednji mesijanski lik, ki organsko povezuje Staro in Novo zavezo. Ključ za razumevanje vloge kralja Davida najdemo v zagotovilu, da bo Bog Davidovo dinastijo kljub krivdam nekaterih njenih članov ohranil »na veke« (2 Sam 7,14–17; Ps 89,27–38). Na

88 to obljubo se navezuje Jezus, ki izhaja iz Davidove dinastije, a pred Pilatom izjavlja, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (Jn 18,36). Lik Davida in vloga njegove dinastije kaže vse elemente brezpogojne obljube Boga stvarnika, da izvoljenega ljudstva in človeštva ne bo prepustil zunanjim in notranjim, lastnim destruktivnim silam, ampak ga bo reševal z močjo brezpogojnega načrta sprave. Ko se svetopisemski izvedenci in drugi teologi sprašujejo, zakaj je Bog ravno Davida izbral za tako ključno vlogo za vse stopnje poti iz brezna krivde do končnega cilja sprave celotnega človeštva in sveta, morajo prej ali slej priznati, da se to ni zgodilo zaradi posebnih Davidovih zaslug, temveč zaradi primarne in brezpogojne volje Boga stvarnika, čeprav je David postal vzor spokornosti in je vedno obstajala neka manjšina, ki je razmišljala in delovala spravno. Sprava v dokončnem pomenu besede neskončno presega vse človekove sposobnosti, da si jo pridobi s svojo »pravičnostjo«. Iz brezpogojne spravne naravnanosti Boga lahko potegnemo sklep: sadistična dejanja posameznikov, krvave revolucije in genocidi so sicer nerazumljiva skrivnost negativne bilance človeštva, toda zlo nikoli ni imelo zadnje besede, ker sprava ni samo zadeva tuzemske resničnosti, ampak je po svoji naravi predvsem bistvo obljube o človekovi nesmrtnosti. Zato nobena žrtev ni zaman, morilec pa je vedno na slabšem kakor njegova žrtev. V konstelacijah prerivanja za oblast je človekov najbolj neizprosni sodnik vest, pred katero noben nasprotnik sprave ne more ubežati. Že s samim poskusom bega si zapečati usodo najbolj tragične osebe. V nasprotju z determinizmom Sveto pismo sporoča, da se lahko pogubi posameznik, če vztraja v sovraštvu, človeški rod pa je deležen brezpogojne obljube sprave kot zmage ljubezni nad sovraštvom.

Mari Jože Osredkar: Sprejemanje drugačnosti je temelj sobivanja Medtem ko so marsikje v Evropi presežena nasprotja, ki izvirajo iz druge svetovne vojne, smo v Sloveniji še vedno priče delitve na desnico in levico, katerima pripadnost je opredeljena glede na interpretacijo dogodkov med komunistično revolucijo pred skoraj 80 leti. Včasih se zdi, da je zaradi različnih vidikov na omenjene dogodke slovenski narod čedalje bolj razdeljen. Vsekakor pa se strin jamo, da je razdeljenost »cokla« za slovensko politiko, gospodarstvo in kulturo. Skratka, nujno je treba tudi v našem narodu preseči razdeljenost oz. najti pot do sprave. Ko govorimo o spravi, se moramo zavedati, da ta temelji na odpuščanju. Vsako odpuščanje ne vodi samo po sebi v spravo, toda brez odpuščanja sprava ni mogoča. Nekateri postavljajo priznanje krivde kot pogoj odpuščanja. Ven- dar, če je odpuščanje pogojeno, potem neha biti izraz najvišje krščanske etične zahteve. Odpuščanje je namreč eno od središčnih tem krščanske teologije. V našem prispevku se bomo osredotočili na pojem odpuščanja, kakor ga razume katoliška teologija.

89 V predavanju bomo najprej izpostavili najpomembnejša besedila, ki govorijo o odpuščanju. Nato si bomo postavili vprašanje: »Ali je odpuščanje poraz ali zmaga?« Ker je odpuščanje dejanje, ki se zgodi na področju odnosov med osebki, bodisi v medčloveških odnosih, bodisi v odnosu med Bogom in človekom, si bomo ogledali, kako lahko odpuščanje razumemo v luči odnosov, ki so jo v fran- coskem kulturnem prostoru razvijali Guy Lafon, Joseph Caillot in Antoine Del- zant. V iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje bomo izhajali iz opredelitve, da odpustiti pomeni sprejeti človeka takšnega, kakršen je. V evangeljski priliki usmiljeni oče sprejme izgubljenega sina brezpogojno (Lk 15, 11–32), čeprav ni pozabil, kakšno sramoto mu je naredil. Zato bomo tudi upoštevali, da odpustiti ne pomeni pozabiti. Vsekakor pa je jasno, da je težko sprejemati ljudi, kakršni so. Že v zakonski zvezi ima npr. žena pogosto skušnjavo, da bi soproga obliko- vala po svojih željah. Tako bi tudi slovenska levica in desnica sprejeli drugače misleče samo pod pogojem, da sprejmejo »naš« način razmišljanja in videnja preteklih dogodkov. To pa vodi stran od odpuščanja in ne omogoča sprave. Re- šitev je le v tem, da sprejmemo drugega z drugačnim mišljenjem. To pa zahteva odpoved zagledanosti vase, samoljubje, skratka samemu sebi. Odpustiti pomeni umreti samemu sebi. Prepričani smo, da je za take vrste odpuščanja treba sprejeti evangeljsko logiko odpovedi samemu sebi; evangeljsko logiko poti na Kalva- rijo. S tem ko drugega sprejmemo, omogočimo njemu in sebi ponovno rojstvo. Avtor tega prispevka ima izkušnjo sprejemanja različnosti iz svojega otro- štva. Sorodniki po mamini strani so bili med drugo svetovno vojno na strani domobrancev in po vojni žrtve komunistične ideologije. Očetovi sorodniki so bili aktivni v komunistični stranki. Pa so se sprejemali med seboj kljub različ- nim pogledom. Milan Osredkar je avtorju tega prispevka vedno zatrjeval: »Jaz sem vendarle tvoj stric!« Prepričani smo, da je možno preseči razdeljenost na »naše« in »ne naše«, da je možno sprejemati drugačnost in sobivati ter sodelovati z ljudmi, ki so drugačnega prepričanja. Slovenci morda potrebujemo več časa. Ali pa še nismo doumeli, da je evangeljski nauk edina možna pot v prihodnost in da smo ob nesprejemanju drugih ter neodpuščanju vsi poraženci.

Anton Stres: Slovenska sprava Pred dobrimi tridesetimi leti (9. maja 1990) je na konstitutivni seji novoizvolje- ne Skupščine RS njen novi predsednik dr. France Bučar v nastopnem govoru iz- rekel previdno mnenje, da »s konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja«. Tri desetletja po tem se je izkazalo, da ta previdna formulacija »lahko menimo« ni bila odveč. Državljanske vojne v dobesednem smislu res ni več, a njene posledice so še navzoče, kar se lepo kaže v raznih oblikah izključevanja. Zato tudi tistega polstoletnega lomljenja in hromljenja, ki ga z obžalovanjem omenja predsednik Bučar, nismo premagali.

90 Izplen dosedanjih prizadevanj za narodno spravo seveda ni povsem prazen. Največja pridobitev je to, da o tem lahko svobodno govorimo in razpravljamo. V teh treh desetletjih smo postali bogatejši za številna nova spoznanja, ki bodo prej ali slej narekovala tudi drugačne sklepe in končne ocene, kakor jih je skušala za vedno zabetonirati – podobno kot z betonskimi pregradami v Hudi jami – uradna zgodovina po nareku ideologije. Resnica – pa naj bo za koga še tako neprijetna – pride prej ali slej na dan. Mi bi si sicer želeli, da bi to razčišče- vanje bilo že končano. A nobenega dvoma ni, da bo tudi ta trenutek nekega dne napočil. Sam vidim tri pogoje, ki jih moramo najprej udejanjiti. 1. Prvo je vprašanje zgodovinske resnice. Zaklinjanje, da se »zgodovina ne sme spreminjati«, je iracionalna zahteva in žaljiva do zgodovine same. Zgodo- vina ni ideologija, ki je lahko dogmatsko zabetonirana, ampak je znanost. In kakor je v znanosti vsaka teorija ovrgljiva ali pa sploh znanstvena teorija ni, velja to tudi za teorije o medvojni in povojni zgodovini na Slovenskem. Za- vračati a priori to možnost pomeni priznavati, da dosedanja zgodovina sploh ni znanstvena, ampak je ideologija po meri interesov tistih, ki so z revolucijo osvojili oblast. 2. Druga naloga je določitev strank v postopku narodne sprave. Kdo naj se spravi s kom? To vprašanje zastavljam zaradi neke nedomišljene predpostav- ke, da sta bila glavna nosilca medvojnega konflikta partizanstvo in Katoliška cerkev. To pa ne vzdrži kritičnega premisleka. Partizanstvo kot odporniško gibanje je bilo v večini sestavljeno iz vernih katoličanov, ki niso imeli nobenega namena, da bi se borili proti Katoliški cerkvi, se pravi proti sebi. (Sam dr. Bučar mi je pripovedoval, kako so se partizanske čete skupno udeležile polnočnice.) Povrh je bila državljanska vojna omejena v glavnem na Ljubljansko pokrajino, tako da ni zajela ne Cerkve ne partizanstva v vseh slovenskih območjih. No- benega dvoma ni, da je Komunistična partija bila eden od idejnih in organizacijskih nosilcev državljanske vojne in so torej njeni današnji nasledniki lahko stranka v postopku sprave. Katoliška cerkev to ne more biti. Res je, da je velika večina žrtev medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja in pobijanja pripadala Katoliški cerkvi, vendar ne vsi, in tisti, ki so bili pobiti, niso bili vsi katoličani. Kajti sprava se nikakor ne more nanašati samo na izvensodne po- more po končani vojni, ampak mora zajeti konflikt in njegove žrtve v celoti, to pa pomeni, da je treba vanjo vključiti tudi žrtve iz obdobja med vojno. Vihar, ki se je razbesnel nad Slovenijo v maju in juniju 1945, se je začel z vetrom medvojnega revolucionarnega nasilja nad ideološko nasprotnimi pripadniki lastnega naroda, in ta veter, ki je na koncu prerastel v vihar, so začenjali sejati že leta 1942. 3. S tem sem pri tretjem izhodiščnem pogoju. To je moralna ocena nasilja nasploh, in še posebej revolucije. Iz preteklih časov komunistične ideologije smo podedovali neutemeljeno predpostavko, da je bila proletarska revolucija

91 zgodovinsko nujna, ukaz zgodovine, in je bila torej tudi kot pobijanje in likvi- dacija možnih ali dejanskih nasprotnikov komunističnega totalitarnega režima a priori legitimna in moralno upravičena, odpor tej revoluciji pa nelegitimen. Toda to bolj ali manj vnaprej predpostavljeno ideološko izhodišče je tudi z vidika sodobnega moralnega pogleda na uporabo vojaške sile nevzdržno. Sodobna moralna teorija o pravični obrambi – ne vojni – jasno poudarja, da nasilje ne more biti redno sredstvo za urejanje konfliktov, če pa je v določenih izjemnih okoliščinah moralno dovoljeno seči po njem, morajo za to biti izpolnjeni jasno določeni in striktni pogoji. Samoobramba pred revolucijskim nasiljem je bila torej moralno upravičena, razpravljamo lahko le o tem, ali so bila vsa sredstva te samoobrambe moralno dovoljena. Tako ostaja še po treh desetletjih nekaj bistvenih pogojev za proces narodne sprave neudejanjenih. Tudi dejstvo, da Državni zbor RS ni sprejel za svojo evropske obsodbe vseh treh totalitarnih režimov, ki so v velikem delu Evrope povzročili hudo teptanje človekovih pravic že pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej, nakazuje, kako dolga je še pot, ki je pred nami.

Peter Vodopivec: O zavzemanju za zgodovinski spomin v Španiji in spravo v Sloveniji V Španiji se je za politiko »narodne sprave« (»reconciliación nacional«) že leta 1956, po XX. kongresu KP SZ in v času prve večje krize frankističnega režima, opredelila ilegalna komunistična partija, ki se je zavzela za strnitev vseh, tudi med državljansko vojno nasprotujočih si sil v boju proti diktaturi in za demo- kracijo. Cilj takšne politike naj bi bila »preseganje delitev iz časa državljanske vojne brez maščevanja in povračilnih ukrepov« in pritegnitev »vseh, pripravljenih zapustiti frankistično zastavo« v demokratični tabor, »ne da bi jih spraševa- li, kaj so mislili včeraj«, saj naj bi bilo pomembno le, »kaj mislijo danes in kaj že- lijo za Španijo« (Dolores Ibárruri). Španski komunisti so tako tudi v šestdesetih letih menili, da je v Španiji možna mirna sprememba režima, da pa morata zato levica in desnica združiti sile v boju proti diktaturi, vse dokler ne dozorijo pogoji za uresničevanje dolgoročnejših političnih, družbenih in gospodarskih ciljev. V nemirnih letih po Francovi smrti (1975) je stališče, da se morajo Španci v te- žnji po kar se da nagli demokratizaciji in modernizaciji prenehati ozirati v preteklost, podprla večina dotlej prepovedanih in novo nastalih političnih strank. Oktobra 1977 je poslanska zbornica španskega parlamenta s podporo večine parlamentarnih strank sprejela zakon o amnestiji za vsa uporniška in politič- no motivirana nasilna dejanja v letih 1936–1976, vključno z nasilnimi dejanji oblastnih organov, političnih funkcionarjev in »agentov javnega reda« v času frankističnega režima. V razpravi o zakonu je bilo veliko govora o preteklosti, vojni in diktaturi, vendar predvsem v smislu, da je treba preteklost v težnji po narodni spravi preseči in pustiti za seboj. Leta 1978 je bila plod sprejetega kon-

92 senza tudi nova španska ustava, ki so jo privrženci kompromisa poimenovali »ustava sprave«. Toda Španija je ostajala v resnici globoko razdeljena. Medtem ko so zagovorniki odločitve političnih elit, da se v iskanju konsenza o čim hitrejši uveljavitvi demokracije ne bodo ozirale v preteklost, ugotavljali, da je takšna politika olajšala proces tranzicije, so njeni kritiki trdili, da sta bili izključitev preteklosti iz političnih razprav in politična brezbrižnost v odnosu do republikanskih žr- tev državljanske vojne in Francovega režima posledica nikoli zapisanega, vendar nedvomno sklenjenega pakta strank o pozabi in molku (»pacto del olvido«, »pacto de silencio«). V času tranzicije ni bilo natančnejših raziskav in javnih političnih obsodb frankizma, s preiskovanjem žrtev diktature se je odlašalo (le poravnava materialnih odškodnin naj bi potekala brez večjih zamud), politične elite pa se, da ne bi povzročale novih napetosti, večinoma niso lotevale odstra- njevanja frankističnih simbolov, spominskih obeležij in poimenovanj, niti se niso odločale za poklon žrtvam, ki jim dotlej ni še nihče izkazal spoštovanja. Tudi opravičila podpornikov frankističnega režima – vojske, Cerkve in drugih sil, ki so podpirale vojaški udar leta 1936 in Francov režim –, ni bilo. Vse to seveda ni moglo preprečiti spominjanja in prenašanja spomina iz starejše na mlajšo generacijo. Polemična nasprotja so se v začetku novega tisočletja še zaostrila in spro- žila živahno razpravo o vlogi zgodovinskega spomina in »politike spominjanja« v obdobju tranzicije. »Gibanje za zgodovinski spomin« je spodbudilo množičen projekt izkopavanja grobišč med vojno in po vojni brezpravno ubitih in pri- krito pokopanih po vsej Španiji. Bilo je očitno, da po Francovi smrti sklenjena »pakt o pozabi« in zakon o amnestiji nista premostila prepada, ki je ločeval »dve Španiji«. Leta 2007 je levosredinski vladi socialističnega voditelja Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera uspelo tako pridobiti poslance, da so izglasovali zakon št. 52/2007, ki se ga je prijelo ime Zakon o zgodovinskem spominu (Ley de Memoria Histórica de España). Ta je frankistična sodišča in njihove s političnimi motivi sprejete sodbe opredelil kot nezakonite, uzakonil pomoč žrtvam preganjanj ter zagotovil sredstva za izkopavanje grobišč, identifikacijo ubitih in njihova spominska obeležja. Toda vlada pod vodstvom Ljudske stranke je v letih 2011–2018 sredstva za izkopavanja in urejanja grobišč ponovno ukinila z utemeljitvijo, da morajo Španci brez »delitev gledati v prihodnost«. Zakon je lahko ponovno za- čel veljati šele z vrnitvijo socialistov na oblast. Ti so napovedali, da bodo nadaljevali izkopavanja in evidentiranje grobišč, simbolno preoblikovali Francovo Dolino padlih (Valle de los Caídos) in končno prešteli in identificirali izginule (»desaparecidos«) v času Francovega režima. Desnica in Ljudska stranka sta Zakon o zgodovinskem spominu zavračali, ker naj bi v nasprotju s po Francovi smrti dogovorjeno politiko »narodne po- miritve« odpiral »stare rane«, val spominjanja in manipulacij s spominskimi

93 pričevanji, ki je sledil sprejetju zakona, pa je razdelil tudi zgodovinarje. Nekateri so ugotavljali, da spominjanje in sprava nista v nasprotju, in trdili, da je španska demokracija potrebovala zakon, ki teži k soočanju in zbliževanju spominjanj, žrtvam frankističnega nasilja priznava pravno in politično zaščito in obsoja Francov režim. Drugi pa so menili, da spominjanja ni mogoče uzakonjati, in poudarjali, da je spomin rezultat osebnih življenjskih doživetij in ga ne gre za- menjevati z zgodovino. Raziskovalci so še naprej opozarjali na nedostopnost nemajhnega dela vojaškega in sodnega arhivskega gradiva, javna razhajanja o bližnji preteklosti pa so se poglobila, pri čemer se je opazno povečalo število ide- ološko obarvanih objav zvečine desničarskih piscev, ki so izbrane teme povsem odkrito obravnavali v skladu s svojimi političnimi stališči. V veljavi je ostal tudi zakon o amnestiji. Višje narodno sodišče (Audiencia Nacional) v Madridu je leta 2007 zavrnilo zahtevo več združenj za človekove pravice po preiskavi frankističnih zločinov z utemeljitvijo, da so po zakonu o amnestiji že zastarali, leto pozneje pa je sodnik istega sodišča zavrnil tožbe zna- nega sodnika Baltasarja Garzóna z imeni 130.000 izginulih v času Francovega režima. V več delih Španije so se hkrati različno odzivali na zahteve po odstra- njevanju frankističnih simbolov in spomenikov, preimenovanju ulic in trgov in ureditvi republikanskih spominskih obeležij. Pokrajinske in lokalne oblasti so jih ponekod še zadnjih deset let zavračale, medtem ko so frankistične simbole in poimenovanja drugod odstranjevale in žrtvam frankizma in republikanskim borcem postavljale spomenike in mavzoleje. Po mnenju nekaterih kritikov špan- ske tranzicije mnogi udeleženci razprave o novejši španski zgodovini tudi konec drugega desetletja 21. stoletja niso opustili »jezika državljanske vojne«. Da v Špa- niji po državljanski vojni še ni bilo sprave, je leta 2018 ugotavljal tudi tedaj že nekdanji sodnik Baltazar Garzón, ki je menil, da je sprava pač »nekaj takega kot odpuščanje« in »nekaj intimnega«, česar ni mogoče »uradno zapovedati«. Slovenska in španska razpravljanja o narodni spravi so se torej že v izho- dišču razlikovala. Medtem ko so se španske stranke s komunisti in socialisti vred po Francovi smrti opredelile za spravo, utemeljeno na pozabi in zavračanju soočanja s preteklostjo, so se v Sloveniji Spomenka Hribar v eseju Krivda in greh (1983) in govornika na spravni slovesnosti v Rogu leta 1990 zavzeli za odkrito soočanje z zgodovino, obsodbo storjenih zločinov in političnih nasilnih dejanj, za opravičilo zanje in priznanje krivde. V Sloveniji sta pozive k spravi, v nasprotju s Španijo, čeprav z različnimi poudarki, že leta 1990 podprla državno predsedstvo in škofovska konferenca, Vlada RS je istega leta ustanovila prvo komisijo za ugotavljanje po vojni prikritih morišč in grobišč, v državnem zboru pa je že v letih 1993–1996 (resda neuspešno) delovala tudi komisija, ki je preiskovala »povojne poboje«, »pravno dvomljive procese« in odgovornost zanje. V Španiji še danes ni natančnejših podatkov o žrtvah državljanske vojne in frankistične- ga režima, ki bi bili rezultat vsedržavnih raziskav žrtev in evidentiranja dolga

94 leta prikritih grobišč na vsem državnem ozemlju, javnost pa je pod vplivom enostransko ideološko obarvanih prikazov in razlag preteklih dogodkov in dejanj piscev, ki vidijo v preteklosti, kot pravi zgodovinar Santos Juliá, predvsem »politični kapital za sedanjost«, v odnosu do bližnje zgodovine (podobno kot v Sloveniji) prav tako, če ne še bolj razdeljena kot v prvih letih tranzicije. Spra- va, ki ni bila v Španiji zaradi nenapisanega dogovora večine španskih strank o »pozabi« in »molku« po Francovi smrti nikoli aktualna in odmevna politična tema kot v Sloveniji, je torej v Španiji tako kot v Sloveniji še naprej neuresničen, dolgoročen politični projekt.

Tine Hribar: Kaj je in kaj ni vsebina sprave Slovenska sprava je nekaj posebnega. To ni sprava v pomenu, s katerim se sreča- mo, ko govorimo o spravi med Francozi in Nemci po drugi svetovni vojni. Ali ko Britanci govorijo o spravi med tistimi, ki so bili za brexit, in tistimi, ki so bili proti. Pa tudi ne sprava, ki sledi medosebnemu sporu in prepiru ter ji pravimo umiritev, pomiritev, poravnava in podobno. Slovenska sprava je za nas v njenem polnem pomenu nekaj, kar Slovenci pričakujemo že stoletja. To velja tudi za naše stoletje, čeprav smo konec prejšnje- ga stoletja s spravno slovesnostjo v Rogu dosegli (vsaj formalno) spravo z mr- tvimi in se po njej (vsaj nekateri) že več kot trideset let trudimo tudi za spravo med živimi. Pogoji te vsebinske sprave in s tem združitve vse nacionalne moči slovenskega naroda so po nadškofu Alojziju Šuštarju trije: priznanje krivde, prošnja za odpuščanje in odpuščanje. Ob tem ponavadi pomislimo na povojne zločince, krivce za množični pomor vrnjenih domobrancev. Toda Šuštar glede prvega, ključnega pogoja pravi: »Tudi v svojem imenu in v imenu slovenskih škofov danes ponovno poudarjam, da kot kristjani zavračamo vsako misel na maščevanje, da vsem iskreno odpuščamo, da priznavamo svoj delež krivde in prosimo odpuščanja vse, ki se jim je zgodila krivica in so doživeli preganja- nje ali celo smrt, čeprav so bili nedolžni.« Šuštar torej priznava deljeno krivdo, sokrivdo za dogodke med državljansko vojno. Kakšen in kolikšen je navedeni delež krivde? Trideset let po vojni smo poslušali le komunistično, revolucionarno razlago. Po Kocbekovih razkritjih leta 1975 smo si dvajset let prizadevali, da bi poleg okupacije izpostavili tako dvojnost (narodnoosvobodilni boj in revolucijo) partizanstva kot dvojnost (protirevolucijo in kolaboracijo) domobranstva. Zdaj sta že več kot dvajset let v ospredju kritika partizanstva kot povsem podreje- nega partijsko boljševističnemu vodstvu in apologija domobranstva kot zgolj protirevolucionarnega upora. Ali ni že čas, da pridemo do vsebinsko bolj vse- stranske, če že ne celovite podobe? Da vsaj odpremo vprašanje sokrivde in njene porazdeljenosti? Ter se tako čim bolj približamo resnici, brez katere ni in ne bo slovenske sprave.

95 Ob sočasnem zavedanju, da obstajajo meje človekove osebne odgovornosti. Saj ljudje ne vedo, kaj delajo. Teološko rečeno. Filozofsko razumljeno: v svoji bivanjskosti so odvisni od bitno-zgodovinskih dogodij; in zaradi tega na meta- fizični ravni, kar tragedi potrjujejo že od Sofokla naprej, tudi brez krivde krivi. Ne da bi hkrati, po svoji vesti, smeli spregledati pravrednote človeškosti in člo- večnosti človeka.

Bojan Godeša: Izjava Predsedstva SRS o narodni in državljanski umiritvi, 4. marca 1990, in Izjava Slovenske pokrajinske škofovske konference o narodni spravi, 13. marca 1990 – 30 let pozneje »Bolj kot občutek dolžne zahvale za izkazano zaupanje, da ste me izbrali za predsednika tega visokega zbora, me predvsem naravnost pretresa zavest o zgodovinski in usodni prelomnici sedanjega trenutka za slovenski narod. S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« S temi besedami je 9. maja 1990 novo izvoljeni predsednik Skupščine Republike Slovenije France Bučar začel inavguralni govor. Potem ko so po letu 1927 aprila 1990 potekale prve svobodne in demokratične volitve v Sloveniji/Jugoslaviji, je bil z uvedbo večstrankarske pluralne demokracije vzpostavljen tudi formalni okvir, ki je omogočal demo- kratično reševanje vseh vprašanj, ki so zadevala slovensko družbo. Seveda je na tedanje dogajanje v Sloveniji pomembno vplival konec bipolarne ureditve sveta in padec berlinskega zidu. Vsekakor je tedaj obstajalo soglasje o tem, da je napočil čas, ki omogoča tudi ustrezno urejanje nerešenih vprašanj, povezanih z drugo svetovno vojno in njenimi posledicami, da ta v prihodnosti ne bi več bremenila slovenske družbe. Tudi o tem, da so z vzpostavitvijo demokratičnega družbenega okvira ustvarjeni temelji za nepristransko in celovito obravnavo preteklosti, tudi obdobja okupacije od 1941 do 1945, ni bilo dvoma. Postalo je jasno, da je o teh vprašanjih nujen nov razmislek. Da je treba kritično pretresti obstoječe raziskave ter ob upoštevanju sodobnih metodoloških konceptov interpretativno in terminolo- ško posodobiti podobo druge svetovne vojne in jo spraviti v novo ravnovesje. Da bi tudi simbolno označili začetek procesa, ki bo vodil k razreševanju teh vprašanj, je na aprilskih volitvah demokratično izvoljeno predsedstvo Republi- ke Slovenije sprejelo odločitev, za katero je sicer dala pobudo Spomenka Hribar, za državno-cerkveno slovesnost z verskim obredom in dvema govorcema (predsednikom predsedstva RS in slovenskim metropolitom). Slovesnost, ki so se je udeležili najvišji predstavniki političnega in javnega življenja, s predsednikom predsedstva RS Milanom Kučanom vred, maševal pa je metropolit, ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, je potekala 8. julija 1990 v Kočevskem rogu. Na podlagi večletnih prizadevanj Spomenke Hribar se je ta problematika, ki jo je pobudnica konceptualno umestila v kontekst narodne sprave, od sre-

96 Junija je bil za novega predsednika SAZU izvoljen akad. Peter Štih. / Academician Peter Štih was elected new SASA President in June.

Novi predsednik SAZU akad. Peter Štih s podpredsednikoma akad. Milčkom Komeljem in akad. Robertom Zorcem / The new SASA President, Acad. Peter Štih with new Vice Presidents, Acad. Milček Komelj and Acad. Robert Zorec Zaradi zdravstvenih razmer je bila slovesna predaja predsedniške verige šele oktobra. / The formal transfer of presidential insignia was only held in October due to unfavourable general health conditions.

Podpredsednik akad. Milček Komelj, nekdanji predsednik akad. Tadej Bajd, predsednik akad. Peter Štih in glavni tajnik akad. Franc Forstnerič na oktobrski slovesnosti / Vice President Milček Komelj, former SASA President, Tadej Bajd, President, Acad. Peter Štih and Secretary-General, Franc Forstnerič during the October ceremony Ob slovesnosti sta bila odkrita tudi portreta nekdanjih predsednikov akad. Tadeja Bajda in akad. Marka Mušiča, deli Rudija Španzla. / The unveiling of two portraits of former Presidents, Acad. Tadej Bajd and Acad. Marko Mušić, painted by Rudi Španzl.

Junija je bil na SAZU simpozij o slovenski spravi (Foto: Bor Slana/STA) / A symposium on Slovenian reconciliation at the Slovenian Academy of Sciences and Arts in June. Referenti simpozija Slovenska sprava (Foto: Bor Slana/STA) / Lecturers at the symposium Slovenian Reconciliation (Photo by: Bor Slana, STA)

Predsednik SAZU akad. Peter Štih s člani organizacijskega odbora simpozija o slovenski spravi pri predsedniku RS Borutu Pahorju. (Foto: Anže Malovrh/STA) / SASA President, Acad. Peter Štih and symposium organising committee members with President of the Republic of Slovenia, Mr. Borut Pahor. (Photo: Anže Malovrh/STA) dine osemdesetih let 20. stol. v slovenski javnosti sicer vse bolj uveljavljala kot legitimna tema, a je bila dolgo časa izključna domena civilne pobude. Tik pred aprilskimi svobodnimi večstrankarskimi volitvami se je v ta proces vključi- la tudi država. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije je 4. marca 1990 objavilo Izjavo o narodni in državljanski umiritvi, ki je pomenila prelomnico v obravnavi teh procesov, saj je to vprašanje postavilo na raven državnih ustanov. Nekaj dni po tej izjavi, a še pred aprilskimi volitvami, je na seji 13. marca 1990 tudi Slovenska pokrajinska škofovska konferenca sprejela Izjavo o narodni spravi. Z njo se je tudi Katoliška cerkev pridružila spravnim prizadevanjem ter se v odnosu do države skušala uveljaviti kot avtonomen dejavnik z lastno vizijo reševanja teh vprašanj. Stanje 30 let pozneje (2020): Dosedanja prizadevanja niso pripeljala niti do razčiščenja medvojne preteklosti – tako ta še nima enotne in enoznačne ocene –, niti jim ni uspelo razrešiti ideoloških delitev. Vse bolj je jasno, da so razkol v družbi v gledanju na preteklost (predvsem na čas okupacije 1941–1945) pravzaprav poglobila. Tudi poznavanje preteklosti zaradi vseprisotnosti teh vprašanj ni večje in boljše, škodo je utrpel tudi ugled zgodovinopisja. Tudi vprašanja, kot je npr. vprašanje pietete, ki na načelni ravni niso bila nikoli sporna, bi lahko bila celoviteje urejena, če ne bi bilo uresničevanje pogosto pogojeno tudi z zahtevo po »ustrezni« reinterpretaciji medvojnih dogodkov. V kontekstu takšnega stanja v slovenski družbi se bom v prispevku osredo- točil predvsem na vprašanje, v kolikšni meri lahko že v izhodiščnih tekstih – Iz- javi o narodni in državljanski umiritvi (Predsedstvo SRS 4. marca 1990) in Izjavi o narodni spravi (Slovenska pokrajinska škofovska konferenca 13. marca 1990) – prepoznamo elemente, ki so vplivali na to, da so se dosedanja prizadevanja izka- zala ne le kot neustrezna oblika reševanja tovrstnih vprašanj v slovenski družbi, ampak da je aktualni koncept pravzaprav del problema, in ne rešitve. Učinek je namreč ravno nasproten od deklariranega. Takšen konceptualni pristop namreč ni pripomogel k odpravi bremen preteklosti v slovenski družbi, temveč vnaša nove spore in poglablja delitve. Posebej protislovno deluje predvsem dejstvo, da se je konflikt v gledanju na preteklost v znatni meri razširil tudi na mlajše gene- racije, ki sicer niso neposredno obremenjene s travmami druge svetovne vojne.

Blaž Mesec: Kako do sprave? Ob spravni maši v Rogu, na Krenu, ko sta si segla v roke dva človeka, nadškof, dr. Alojzij Šuštar, ki sem ga cenil, in predsednik Milan Kučan, ki ga cenim, sem bil ganjen. Oddahnil sem si. To je sprava, sem si rekel. To je zgodovinski dogodek. Prelomnica. Zdaj je konec nesmiselnega ločevanja. Zdaj je moja domovina pomirjena. Ali res? Ne bom se spraševal, zakaj domovina ni spravno pomirjena. Na obeh straneh pogrevajo stare strasti in netijo nove, da bi pridobili ali obdržali svojo oblast

97 in svoje iluzije. Bolj pomembno se mi zdi odgovoriti na vprašanje, kaj sprava sploh pomeni. Zakaj stisk rok najuglednejših predstavnikov obeh strani ni bil dovolj? V resnici je ostalo nekaj zamolčanega. Ponavljam, da bi si morali predstavniki obeh nasprotnih strani vzajemno javno priznati subjektivno poštene namene in obžalovati njihove nenamerne realne izide ter nepoštena in zločin- ska dejanja. Pošteni namen OF je bil osvoboditi deželo od okupatorjev in zagotoviti slovenskemu narodu obstoj ob izrecni grožnji nacistov, da bo uničen, in ob njihovih uničevalnih dejanjih. Namen OF je bil zagotoviti narodu svoboden razvoj z bojem proti okupacijskim silam. Drugi namen je bil rešiti socialno vprašanje, ustvariti po vojni socialno pravičen red. Tudi to je bil cilj celotne OF. Ob vpra- šanju, kako priti do tega in kakšne vrste socialno pravičen red naj bi to bil, pa so komunisti vsilili svojo ideologijo, ki je s fantazmo o Novem svetu in novem Človeku osvojila tudi mnoge druge – in začeli izvajati komunistično revolucijo. S poudarjanjem potrebe (resnične ali namišljene) po enotnem vodenju odpora so si podredili druge skupine OF in s taktičnimi potezami potisnili v kolaboracijo tudi tiste nasprotnike, ki jih ni navduševal Hitlerjev projekt. Pošteni namen enega dela nasprotnikov OF je bil zavarovati narod, ljudi pred represalijami, pred nasiljem okupacijskih sil in ohraniti meščanski, kapita- listični družbeni red (ki je danes naš ustavni red), morda tudi kraljevino. Upali so, da se bo vojna sreča nagnila na stran kralja in zaveznikov. To upanje ni bilo brez realne osnove. (Navsezadnje se je predsednik kraljeve vlade po vojni vrnil v Jugoslavijo, ki pa ni bila več to, kar je bila prej.) Dotlej pa se je treba narediti ubogljivega, lojalnega okupacijskim oblastem, in po potrebi tudi poklekniti pred njimi. Vse v dobro naroda. Namen drugega dela nasprotnikov OF je bil ohraniti slovenski narod v okviru združene Evrope pod vodstvom zmagovite Hitlerjeve Nemčije. Morda takole: med vojno so ostri, po vojni bodo samo prevzeli vlogo vodilne nacije (kot jo imajo danes ZDA). Naj je to pričakovanje videti še tako absurdno spričo tedaj dobro znanih rasističnih stališč nacistov do Slovanov in spričo izrecne Hi- tlerjeve zahteve, da je treba to deželo narediti spet nemško, temu pričakovanju ne moremo očitati namena uničiti slovenski narod. Namen obojih nasprotnikov OF je bil preprečiti uveljavitev komunizma. S stališča današnjega odnosa do komunizma in po vsem, kar se je zgodilo med revolucijo, v socializmu in z njim, ne moremo reči, da je bil ta namen zgrešen. Toda pošteni nameni tako OF kot njenih nasprotnikov so trčili – in se nera- zrešljivo zapletli v bratomorno vojno. Morda je čas, da idejni dediči obeh strani to uvidijo in obe strani priznata druga drugi dober namen ter obžalujeta zla dejanja in slabe izide. Morda je čas, da nehajo pogrevati stara sovraštva, netiti nova in zastrupljati duha.

98 Tomaž Erzar: Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom V prispevku bo predstavljeno, kaj so socialna psihologija, zgodovina, krimino- logija in psihoterapija ugotovile o poteku nasilnih konfliktov med družbenimi skupinami. Nasilna in genocidna dejanja imajo v različnih okoliščinah zelo po- doben potek, ki se začne s klasifikacijo in simbolizacijo, nadaljuje s polarizacijo, dehumanizacijo in načrtovanjem ter konča z iztrebljanjem in zanikanjem. Opa- žamo, da so nekatera geografska območja po svetu stalen vir nasilnih konfliktov, v katerih se z ideologijo, načrtovanjem s strani lokalnih in globalnih elit, diskriminacijo in preganjanjem vzdržuje genocidno nasilje. Hkrati smo priče redkim in premalo znanim poskusom iskanja družbene pravičnosti in sprave v različnih, nekoč konfliktnih delih sveta. Po desetletjih relativnega družbenega miru in blagostanja imamo na Slovenskem priložnost in nalogo, da pretresemo posledice druge svetovne vojne, kakor se kažejo v starejši in mlajši generaciji, in poskusimo preprečiti njihovo škodljivo nadaljevanje. Pomembno je, da prepoznamo, poimenujemo in obravnavamo ranjenost ljudi, zlasti ker se ta najlažje in najpogosteje izraža na način, ki prikriva globino ranjenosti: z jezo, zanikanjem, ideološkim klasificiranjem in etiketiranjem, z zatekanjem v vlogo žrtve ter demonizacijo storilcev. Danes zelo jasno razumemo, da je razgradnja jeze in njenih obrazov prvi pogoj za dostop do t. i. mehkega jedra človekovega notranjega sveta, kjer se ranjenost preoblikuje v ranljivost in kjer se posameznik odpre medsebojni povezanosti v razumevanju in sočutju. Hkrati ugotavljamo, da je razgradnja jeze vedno zelo oseben in negotov proces vztrajanja in odločanja s številnimi stranpotmi in postanki, za katerega je bistveno zagotavljanje varnosti, zdravljenje krivic, sposobnost žalovanja in odpiranje dobremu. V nadaljevanju bosta predmet našega razmišljanja dve temeljni vprašanji, ki izhajata iz raziskav o genocidnih dejanjih in posegata v mehko osebno jedro doživljanja ter prav zato odpirata pot do zdravljenja čustvenih ran. Prvič, ali ne bi vsak v podobnih okoliščinah ravnal enako, kot so ravnali storilci in navsezadnje naši očetje, ali bi znal in hotel mladi generaciji, navsezadnje lastnim otrokom, o tem ravnanju povedati čustveno avtentično, ranljivo zgodbo o strahu, izgubi dostojanstva, izdajstvu, ponižanju in prikrivanju ter dolgi poti, ki vodi do poguma, sprave in odpuščanja. Sklenili bomo z mislijo, da na tej poti bolj kot kdajkoli iščemo vodnika.

Aleš Gabrič: Raznolikost bogati poglede v preteklost Pozive k narodni spravi so pogosto pospremili klici po ponovnem premisleku o naši preteklosti, ki so segali celo do tega, da naj bi prišli do »prave« ali pa »nove« resnice o dogajanju v Sloveniji med vojno in neposredno po njej. Prizadevanja za spravo so se tako sprevračala v iskanje »prave« resnice, zagovorniki naspro-

99 tnih stališč pa niso dosegli nikakršnega zbližanja, kvečjemu nasprotno. Obema diametralno nasprotnima stališčema je bilo pogosto skupno le to, da nista do- puščali možnosti drugačne interpretacije dogodkov od tistih, ki sta jih zago- varjali sami. Poleg tega je večina polemik potekala med ljudmi, ki niso poklicni raziskovalci preteklosti, zato je bila v njihovih trditvah pogosto problematična že uporabljena terminologija, ki je lahko precej odstopala od tiste, uveljavljene v historiografiji. Prispevek se bo osredotočil na poskus utemeljitve »pravilnega« pogleda na preteklost na spominskih obeležjih in v idejah za oblikovanje javne izjave, ki naj bi presegla razhajanja. Utrjevanje lastnega pogleda na preteklost se namreč ni omejevalo le na časopisne polemike in soočenja, temveč je skozi spomenike za daljši čas zaznamovalo tudi javni prostor. V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni je bilo tako postavljenih veliko spomenikov padlim borcem osvobodilne vojske, po demokratizaciji Slovenije pa so bila postavljena še številna obeležja padlim pripadnikom protipartizanskih enot. Skozi analizo besedil nekaterih spominskih obeležij bo prispevek opozarjal na spornosti interpretacij, ki po- skušajo biti dokončne, a hkrati same odpirajo možnosti drugačnih pogledov na preteklost. V nesoglasja so bili pritegnjeni tudi nekateri vodilni državni organi ali pa so jih pobudniki poskušali pritegniti. Tudi v tem primeru je prihajalo do različnosti pogledov, ali je sploh smiselno, da se predpisuje način edinega razumevanja preteklosti, kajti sprava naj po mnenju nekaterih sploh ne bi bila mogoča, če se ne bi poprej poenotili v »edini« resnici, o »edinem pravilnem« pogledu na zgodovino. Pod lupo bo postavljeno vprašanje, ali lahko oz. kako lahko politične deklaracije oblastnih organov (sploh) pomagajo pri iskanju poti v spravo.

Lenart Škof: Sveta vez življenja in smrti: meditacija o spravi Sprava v sebi nosi več pomenov: lahko pomeni spravo na politični ravni, ki je gesta države v razmerju do svojih državljanov. Njeni izvrševalci so politični in drugi akterji in gesta slovenske sprave v Kočevskem rogu leta 1990 je bila pomembna točka v procesu konstitucije slovenske državnosti. Vendar sprava v sebi nosi tudi bolj zakrite in težje dostopne elemente travme, ki pa jih ni mo- goče zaobseči na omenjeni politični ravni. Zato je potrebna vzporedna, vendar močna etična intervencija, ki pa je v domeni filozofije, teologije, zgodovine in drugih humanističnih ved. Tu smo se v Sloveniji vedno soočali s problemom določitve polja t. i. ničelne točke etike, s katere bi bilo travme, povezane z voj- nim in povojnim nasiljem, mogoče misliti na način občutenega razumevanja in odpuščanja ter s tem na način dogodka, in ne resnice sprave. To področje etike ne more biti na razpolago političnim akterjem niti ni v domeni politike Cerkve ali katere koli druge civilnodružbene organizacije. V prispevku se bom na primeru Sofoklejeve Antigone dotaknil vprašanja t. i. ničelne točke etike in

100 to vprašanje povezal s problematiko razumevanja nenapisanih etičnih zakonov – zlasti če jih uzremo v luči etike ranljivosti, femininosti-matriksialnosti ter v tem okviru razumljene telesnosti-kot-materialnosti. Antigonin etični zakon bom v predavanju povezal z Jezusovo odrešenjsko navzočnostjo v svetu ter po- nudil model etike, ki bo pokazal, kako sta Antigona in Jezus v najvišji etični konspiraciji, utemeljeni na ljubezni in bolečini, svetu razodela in ponudila novo matriksialno zavezo sprave.

Zbornik s prispevki izide leta 2021.

24. NOVEMBRA Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže Posvet

Pandemija covida-19 je v mnogih državah privedla do resne preobremenitve zdravstvenega sistema. V takšni krizni situaciji prihaja do tako imenovanih ko- lizij dolžnosti, ko zaradi pomanjkanja osebja in zdravstvene opreme ni mogoče zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe vsem pacientom. Odločevalci, ki morajo izbrati, komu od pacientov omogočiti možnost preživetja, so pod velikim priti- skom. Njihovo odločanje je povezano s kompleksnimi etičnimi, medicinskimi in pravnimi dilemami, o katerih smo v preteklosti razpravljali predvsem na podlagi hipotetičnih scenarijev. Kriza, ki jo je povzročil covid-19, zahteva po- noven premislek o teh izzivih. Da bi o zagatah, do katerih lahko pride ob pomanjkanju opreme in osebja v času pandemije, govorili, preden bi se v slovenskem zdravstvu zgodila krizna situacija, sta Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Svet za razvoj pri SAZU 24. novembra organizirala posvet o etičnih, medicinskih in kazenskopravnih vidikih triaže. Spletni dogodek, na katerem so nastopali govorci različnih strok, je v živo spremljalo več kot 250 gledalcev. V štirih sekcijah so nastopili prof. dr. Matjaž Ambrož, akad. prof. dr. Valentin Hribar, izr. prof. dr. Matjaž Jereb, prof. dr. Dušan Keber, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, doc. dr. Luka Mišič, izr. član SAZU prof. dr. Marko Noč, prof. dddr. Andrej Pleterski ZRC SAZU, prim. Helena Reberšek Gorišek, akad. prof. dr. Blaž Rozman, izr. članica SAZU prof. dr. Renata Salecl, prof. dr. Brigita Skela Savič, akad. prof. dr. Franc Strle, akad. prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Mirjana Ule in svetovalec SAZU dr. Božidar Voljč. Govorci so v referatih naslovno temo osvetlili z različnih zornih kotov. Večkrat je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba v epidemiji sprejeti sistemske re- šitve na državni ravni, da do tragičnih izbir zdravstvenih delavcev sploh ne bi

101 prišlo. Zakonodajalec ima odgovornost, da tudi v času zdravstvene krize poskr- bi za ustrezne kapacitete in opremo za varno izvajanje storitev in programov. Posebno pozornost je treba posvetiti domovom za starejše občane, kjer se, kot nas učijo zadnji meseci, okužbe s covidom-19 posebej hitro širijo. Čeprav je vprašanje tragične izbire v krizni situaciji težko, je bilo opozor- jeno, da je treba tudi o takem vprašanju razpravljati, saj sicer celotno breme krizne situacije nosijo zdravstveni delavci. Nekateri govorci so izpostavili, da mora biti v času, ko primanjkuje virov zdravljenja za vse, odločanje strokovno upravičeno, solidarno, razumno in predstavljeno javnosti. Priporočili so tudi dobre prakse iz tujine, ki za življenjsko pomembne odločitve uvajajo skupinsko odločanje. Vsebinska merila za razvrščanje pacientov, če sredstev zdravljenja ni dovolj za vse, niso zakonsko urejena. Velja pa, da morajo biti odločitve zdravstvenega osebja v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli, kot sta denimo prepoved diskriminacije in spoštovanje človekovega dostojanstva. Posebej je bil poudarjen institut vnaprej izražene volje, ki se v Sloveniji redko uporablja, njegovo bistvo pa je, da se potencialni pacienti o tem, kakšno zdravljenje si želijo, opredelijo, preden se potencialno okužijo in zbolijo. Posvet se je dotaknil tudi težke teme, in sicer pomoči pri tem, da osebe umrejo v skladu z načelom člove- škega dostojanstva. Dogodek, ki se je začel po aplikaciji Zoom ob 9. uri, sta soorganizatorja dogodka izr. članica SAZU prof. dr. Renata Salecl in prof. dddr. Andrej Pleterski z ZRC SAZU sklenila ob 14. uri.

Sklepi Med pandemijo prihaja do pomanjkanja opreme in osebja, kar odpira pomembna medicinska, pravna in etična vprašanja o triaži. Hkrati se pojavlja tudi problem neenake obravnave pacientov z drugimi boleznimi. Tovrstna situacija zahteva sistemske rešitve na državni ravni. Pomembno je, da je v času, ko primanjkuje virov zdravljenja, odločanje za vse pregledno in da se opira na strokovne analize. To pomeni, da obstajajo jasno določena, na širšem družbenem konsenzu temelječa pravila odločanja, komu nameniti (omejena) sredstva za zdravljenje. Pri tem je treba spoštovati načelo uravnoteženosti sestavnih delov javnega zdravja in zdravstvenega sistema. Triažne odločitve morajo temeljiti na ustavnih načelih, kot sta prepoved diskriminacije in spoštovanje človekovega dostojanstva. Biti morajo strokovno upravičene, solidarne in razumne, kriteriji pa morajo biti predstavljeni javnosti. Odločitve naj bodo pregledne, dokumen- tirane in jasno ter z občutkom sporočene pacientom in njihovim družinam. Skupinsko odločanje zmanjšuje psihično breme, ki ga nosi odločevalec oziroma posameznik. Dobre prakse in priporočila iz tujine se ravnajo po načelu »več oči«, kar pomeni, da pri pomembnih odločitvah sodeluje več odločevalcev. Če je mogoče, naj bo član triažne skupine tudi nekdo, ki ni zdravnik (denimo di-

102 plomirana medicinska sestra ali diplomirani zdravstvenik, diplomirana socialna delavka ali diplomirani socialni delavec). Dobre prakse iz drugih držav omogočajo tudi stalno psihološko pomoč odločevalcem. Smiselno je rešiti čim več življenj in upoštevati možnosti uspeha intenzivnega zdravljenja. Hkrati pa je treba ta prizadevanja po smotrni alokaciji sredstev uravnotežiti z varstvom individualnih pravic posameznikov. Pri iskanju tega ravnovesja je treba iskati širše družbeno soglasje. Pravna stroka in del zdravstvene stroke ugotavljata, da zdravstvenim delavcem ni treba podeliti posebne imunitete, ker zdravstveni delavci za odločanje v zvezi s pandemijo (in tudi v splošnem) niti kazensko niti odškodninsko namreč ne odgovarjajo objektivno. Objektivna je le presoja, ali je prišlo do kršitev pravil stroke, krivda oziroma odgovornost pa se presojata glede na okoliščine vsakega dejanskega stanja. Ob zdravstvenih tveganjih, ki so jim izpostavljeni zdravstveni delavci, bi vlada morala le-tem zagotoviti varnost in nadomestilo ob pojavu bolezni, invalidnosti ali smrti. Od odločevalcev pri- čakujemo, da skrbijo za stalnost strokovnih analiz, ki se nanašajo na pandemijo in preobremenjenost zdravstvenega sistema, ter da z njimi seznanjajo javnost in javno utemeljujejo svoje odločitve. Pomembno je tudi, da ljudje aktivno načrtujejo življenje in tudi njegov konec. Slednje lahko omogoči pisna vnaprej izražena volja o zdravstveni oskrbi, o čemer je treba ljudi ozaveščati. Posebno pozornost je treba posvetiti domovom za starejše občane (DSO). Tam je treba v komunikaciji z oskrbovanci in nji- hovimi svojci napraviti načrt zdravstvene obravnave za vsakega posameznega oskrbovanca. Pomembno je, da se o tem, kakšne zdravstvene obravnave si želi, izjavi vsak oskrbovanec oz. njegov pravni zastopnik. Hkrati je pomembno, da se zagotovi in izboljšuje dostopnost paliativne oskrbe. Paliativna pomoč pri umiranju naj vedno in povsod postane samoumevna. Posvet je prav tako izpostavil vprašanje dolgoletnega zanemarjanja problema financiranja slovenskega javnega zdravstva, pomanjkanja kadrov in premajhnega plačila za njihovo delo, ki še posebej med pandemijo od tistih, ki neposredno delajo s pacienti s covidom-19, zahteva izjemne napore. Namen porabe proračunskih sredstev je problem »tri- aže« na družbeni ravni; med pandemijo je nujno, da vlada kar največ sredstev nameni za javno zdravje in javni zdravstveni sistem.

Renata Salecl in Andrej Pleterski

Posnetek posveta je dostopen na povezavi https://www.youtube.com/ watch?v=tqXdAiJ__fE&feature=youtu.be.

103 10. DECEMBRA Dan fiziologije Spletni dogodek v organizaciji Slovenskega fiziološkega društva in SAZU

Program – Robert Zorec (SAZU), Nina Vardjan (Slovensko fiziološko društvo): uvodne besede – Peter Korošec (Univerzitetna klinika Golnik): Novosti v patofiziologiji ana- filaksije – Mateja Manček Keber (Kemijski inštitut): Zunajcelični vezikli kot modula- torji naravnega imunskega odgovora – Robert Zorec (SAZU): predstavitev predavatelja – Mario Poljak (Medicinska fakulteta UL): Nobelova nagrada iz fiziologije ali medicine 2020: od odkritja povzročitelja do izkoreninjenja hepatitisa C v manj kot 50 letih? – Tatjana Avšič - Županc (Medicinska fakulteta UL): SARS-CoV-2 – nov virus, nova bolezen – Razprava in sklepne besede

Dan fiziologije je bil na dan slovesne podelitve Nobelove nagrade iz fiziologije ali medicine, ki so jo prejeli profesorji Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice za odkritje virusa hepatitisa C. Osrednje predavanje je imel prof. dr. Mario Poljak, delavnica pa je naslovila različne vidike (pato)fiziologije vnetnih procesov, tudi aktualnega koronavirusa SARS-CoV-2. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju laične in strokovne javnosti o pomenu fiziologije, veje biologije in medicine.

Mario Poljak: Nobelova nagrada iz fiziologije ali medicine 2020: od odkritja pov- zročitelja do izkoreninjenja hepatitisa C v manj kot 50 letih? Nobelovo nagrado iz fiziologije ali medicine so 10. decembra podelili trem znanstvenikom za odkritje virusa hepatitisa C. Nagrajenci so Harvey J. Alter, raziskovalec na ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje, Michael Houghton, raziskovalec na kanadski Univerzi v Alberti, in Charles M. Rice, raziskovalec na ameriški Rockefellerjevi univerzi. Trije znanstveniki so skupaj pomembno prispevali k boju proti hepatitisu C, ki se najpogosteje prenaša s krvjo, in tako pomagali rešiti milijone življenj. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da na svetu trenutno 71 milijonov ljudi živi s kroničnim hepatiti- som C. Če hepatitisa C ne prepoznamo ali ne zdravimo, lahko povzroči cirozo in raka jeter. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja sta bili ugotovljeni dve glavni vrsti klinično pomembnega hepatitisa, hepatitis A in hepatitis B, vendar je bilo znano, da samo virus hepatitisa B (Nobelova nagrada iz fiziologije ali medi-

104 cine 1976) povzroča okužbo, ki se prenaša s krvjo. Harvey J. Alter je leta 1975 dokazal, da kronični hepatitis, povezan s transfuzijami krvi, povzroča tudi neznani virusni povzročitelj, ki ga je poimenoval virus hepatitisa ne-A, ne-B. Michael Houghton s sodelavci je leta 1989 prvi določil nukleotidno zaporedje virusa s kloniranjem in ga poimenoval virus hepatitisa C ter razvil prvi test za dokazovanje protiteles proti temu virusu. Charles M. Rice s sodelavci je leta 1997 z eksperimenti na opicah dokončno dokazal, da virus hepatitisa C povzroča akutni in kronični hepatitis C ter leta 2005 prvi vzgojil virus v ce- lični kulturi. Danes je hepatitis C mogoče popolnoma pozdraviti in že nekaj časa potekajo mednarodna prizadevanja za njegovo popolno izkoreninjenje. V predavanju so bili kritično predstavljeni dosežki treh letošnjih dobitnikov Nobelove nagrade iz fiziologije ali medicine, povzetek slovenskih raziskav na področju hepatitisa C ter osebni pogled na možnosti in priložnosti izkoreninjenja hepatitisa C.

15. DECEMBRA Prvi slovenski pravorečni posvet

V soprirediteljstvu SAZU, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je potekal Prvi slovenski pra- vorečni posvet, pri katerem je z 18 predstavitvami sodelovalo 24 udeležencev. Posvet smo pripravili prof. dr. Jožica Škofic, dr. Tanja Mirtič, prof. dr. Hotimir Tivadar in podpisani. Zaradi neugodnih epidemioloških razmer je potekal na spletni platformi Zoom. Bil je zelo dobro obiskan, saj je začetnemu delu priso- stvovalo 120 udeležencev, do konca, osem ur pozneje, pa nas je vztrajala več kot polovica. Glede na to, da se o slovenskem pravorečju v stroki že zelo dolgo ni razpravljalo, se je posvet osredinil na vprašanje, kaj je govorjeni slovenski knjižni jezik, in v okviru tega vprašanja, kakšno mesto imajo v slovenski knjižni izreki tonemska in kolikostna nasprotja.

Program – Akad. Peter Štih, predsednik SAZU, prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete UL, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Marko Snoj, tajnik Razreda za filološke in literarne vede: pozdravni nagovori – Hotimir Tivadar in Luka Horjak: Smiselna kodifikacija slovenskega pravo- rečja – Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik: Normativna merila in pravoreč- ni izzivi pri prenovi pravopisa

105 – Tanja Mirtič: Odpiranje pravorečnih vprašanj pri pripravi rastočega slovarja eSSKJ – Nataša Gliha Komac: O slovenskem pravorečju – z vidika statusa in korpusa slovenskega (knjižnega) jezika – Matej Šekli: Geneza naglasnih sistemov slovenskega jezika in njihova stan- dardizacija v knjižni slovenščini – Darinka Verdonik: Govorni viri za pravorečje – Jerneja Žganec Gros: Izbor fonetično uravnoteženih besedilnih predlog za bazo branega govora – Simon Dobrišek: Uporabnost samodejnih razpoznavalnikov govora pri pra- vorečnih analizah slovenskega govorjenega jezika – Jože Faganel: Merila za pravorečno normiranje – Janez Dular: Sodobne tendence tonemskega naglaševanja v knjižni slovenščini – Rok Dovjak: Skrb za jezikovno-govorno izobraževanje in zbornost izreke – Katarina Podbevšek, Nina Žavbi: Teme iz slovenskega pravorečja (s poudarkom na tonemskosti in kolikosti) za študente dramske igre – Vera Smole: Je boljši akutirani ali cirkumflektirani cviček? – Peter Jurgec: Raziskave kolikosti in tonemskosti slovenščine: Stanje in obeti – Karmen Kenda Jež, Jožica Škofic: Tonemska in kolikostna nasprotja v slovenskih narečjih – Marko Snoj, Janoš Ježovnik: Kolikostne opozicije v knjižni izreki – Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak Jontes: O kolikosti in kakovosti nagla- šenih samoglasnikov v kultiviranem govoru Maribora – Peter Weiss: Naglaševanje črkovalnih kratic v slovenščini – razprava in oblikovanje predlogov sklepov za javno razpravo

Pobudniki posveta (prof. dr. Jožica Škofic, dr. Tanja Mirtič, izr. član SAZU prof. dr. Marko Snoj in prof. dr. Hotimir Tivadar) smo k izvedbi pristopili s tako usklajeno definicijo govorjenega slovenskega knjižnega jezika: Knjižni jezik se uresničuje pisno ali govorno. Tako kot pisna ima tudi go- vorjena uresničitev knjižnega jezika poleg osnovne sporazumevalne funkcije tudi nacionalnoreprezentativno in nacionalnopovezovalno vlogo. Medtem ko je pisna uresničitev slovenskega knjižnega jezika v javnem in uradnem govornem položaju tako rekoč enaka za vse pišoče in se variantnost kaže le v posameznostih, pa je variantnost glasovne ravnine govorjenega knjižnega jezika zaradi različnih na- rečnih podlag, tujejezičnih vplivov in nalikovnih procesov prisotna že v izhodišču. Variantnost je omejena predvsem na določen obseg segmentnih in predvsem su- prasegmentnih lastnosti, ki jim govorci v javnih in uradnih govornih položajih ter njihovi poslušalci pripisujemo nezaznamovanost in splošno sprejemljivost. Tako utemeljeni govorjeni knjižni jezik velja za kultivirano rabo jezika, ta pa je z vidika normativnosti hkrati izhodiščno vrednotenjsko merilo za vse druge

106 socialno- in funkcijskozvrstne govorjene rabe. Tako kot pri pisni uresničitvi jezika sta knjižna norma in knjižna raba tudi v govorjeni uresničitvi v vzajemnem in soodvisnem odnosu. To besedilo kot predlog ponujamo v javno razpravo, v kateri pričakujemo kritičen odziv strokovne javnosti, predloge in dopolnila, ki bi jih vključili v osnovno besedilo ali nastajajoča pojasnila, ki bodo sestavni del definicije. Tokratni pravorečni posvet se je osredinil na vprašanje tonemskih in kolikostnih nasprotij v govorjenem slovenskem knjižnem jeziku. Pobudniki smo na posvetu predstavili dva predloga sklepov, ki se glasita: Tonemska in netonemska izreka sta v govorjenem slovenskem knjižnem jeziku enakovredni. Različica govorjenega slovenskega knjižnega jezika brez izraženih kolikostnih nasprotij na naglašenih samoglasnikih je dopustna, vendar ne prednostna. Tudi ta dva predloga smo dali v javno razpravo, odprto do 15. februarja 2021, s prošnjo po dopolnitvah in morebitnih spremembah.

Marko Snoj

16. DECEMBER Simpozij ob 100-letnici rojstva akademika dr. Emilijana Cevca

V organizaciji SAZU in Slovenske matice je bil na akademijski spletni platformi prirejen spominski simpozij v počastitev 100-letnice rojstva akad. Emilijana Cevca (1920‒2006). Cevc je s svojim znanstvenim in organizacijskim delom zaznamoval dejavnost in ugled obeh pomembnih ustanov (na SAZU je bil načelnik Oddelka za zgodovinske vede in tajnik I. razreda); že ob 90-letnici njegovega rojstva je bil na SAZU njegovemu umetnostnozgodovinskemu delu posvečen simpozij, osredotočen na njegovo knjigo Slovenska umetnost in na vprašanje, kako pisati umetnostno zgodovino danes. Tokratni spominski simpozij pa je z izborom ra- znovrstnejših prispevkov želel opozoriti na celovitost, vsestranskost ter širino in globino njegove dejavnosti, torej na njegovo celotno književno, znanstveno in kritiško esejistično delovanje, ob tem pa tudi na njegovo človeško osebnost. Uvodoma je dr. Cevca kot izjemno osebnost v vsej njegovi širini, ki je segala na več znanstvenih področij in je v odnosu do umetnostnih spomenikov pre- vzela tudi narodno vzgojiteljsko vlogo, pa tudi z nakazanimi osebnostnimi ka- rakteristikami, oprt na osebne spomine nanj, predstavil pobudnik in moderator simpozija akad. Milček Komelj (Emilijan Cevc kot kompleksna umetnostnozgodovinska osebnost), sledili so referati, razvrščeni po ustvarjalnih in tematskih področjih. O Cevčevi knjigi lirične proze Preproste stvari je spregovoril in jo

107 subtilno označil književnik in umetnostni zgodovinar dr. Robert Simonišek (Cevčevo bistrenje pogleda skozi Preproste stvari), v zgodovinski čas, še posebno v idejno konstelacijo slovenske kulture med drugo svetovno vojno, pa jo je natančneje umestil in vsebinsko razložil prav tako književnik in umetnostni zgodovinar dr. Miklavž Komelj (Piščalka, kaljena v ognju. Zgodnja proza Emi- lijana Cevca v kontekstu ljubljanske literarne scene med drugo svetovno vojno). Cevčeva sedanja naslednica na umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU doc. dr. Mija Oter Gorenčič je v bistvenem predstavila njegov prispevek k poznavanju srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem, ki se mu je Cevc posvetil že z diplomskim delom o freskah na Križni gori pri Škofji Loki, pri čemer je tudi s slikovnimi ponazoritvami posebej opozorila na njegove ikonografske ugotovitve, ob tem pa nazorno približala tudi njegov osebni odnos do te tematike, izražen skozi lirično občuten način besednih predstavitev (Emilijan Cevc in raziskovanje slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva). Predstavitev Cevčevega preučevanja renesančne umetnosti, ki jo je pripravil doc. dr. Gašper Cerkovnik, ki se danes posveča prav tej tematiki pa tudi zgodovini umetnostne zgodovine (Emilijan Cevc in raziskovanje renesanse na Slo- venskem), je zaradi avtorjeve bolezni odpadla. (Tako kot preostala besedila bo njegov prispevek predstavljen v pripravljajočem se knjižnem zborniku.) Prof. dr. Peter Krečič je opredelil vlogo Cevčeve knjige Slovenska umetnost v razmerju do predhodnice, Steletovega Orisa zgodovine umetnosti pri Slovencih, in do poznejših Šumijevih Pogledov na slovensko umetnost, kot pisec, ki je najprej preučil slovensko likovno kritiko med svetovnima vojnama, pa je osvetlil tudi Cevčev izjemni kritiški in esejistični opus (Emilijan Cevc: Pisec drugega od treh orisov). Cevčev sorodnik in podpredsednik Slovenske matice prof. Janez Stergar je iz svojih spominskih izkušenj prispeval opažanja, ki prispevajo k spoznavanju Cevčevega izrazitega značaja, njegove domovinske ljubezni in odnosa do geneze slovenstva (Širše zanimivi spominski utrinki na strica in botra Emilijana Cevca). Tem predstavitvam je sledila še razprava z dodatnimi pojasnili o odpr- tih vprašanjih, v katero je poleg referentov posegel tudi predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič. Sicer komorno zasnovan, a tehten in lepo sprejet posvet s skrbno in inven- tivno pripravljenimi predstavitvami slavljenca je v celoti samo še potrdil trajen pomen njegovega raziskovalnega dela, ki ostaja v marsičem temeljno za našo umetnostno zgodovino še danes, predvsem pa je spomnil na izjemnost njegove ustvarjalne osebnosti, saj je bil Cevc v eni osebi umetnik in znanstvenik, vsi nastavki njegovega zanimanja za umetnost in starožitnosti pa so zajeti že v njegovem tudi širše pomembnem proznem delu, ki je na simpoziju zasluženo doživelo še poseben poudarek. Potrdilo se je, da je bil Emilijan Cevc znanstveno zanesljiv in slovenskemu spomeniškemu gradivu vseh časov, zvrsti ter ravni predan umetnostni zgodovi-

108 nar, ki je temeljil na izhodiščih akademikov Izidorja Cankarja in predvsem svojega učitelja Franceta Steleta, a se je intuitivno poglabljal tudi v izrazne globine umetnostnega sporočila in z ustvarjalno vživetostjo v umetnost kongenialno izrazil tudi njene duhovne sfere. Kot izrazit humanist je prodiral v vzgibe, iz katerih se je porajala naša umetnost, in skozi ustvarjalne poskuse in dosežke naših prednikov dojemal predvsem snujočega človeka, tako razbolenega v vsa- kokratnih zgodovinskih krizah kot zamaknjenega v večnostnem hrepenenju, in je tudi v sodobni navidez razčlovečeni umetnosti iskal izrecno človeške dimen- zije; prav v takem spoznavanju pa je dojel tudi globlji človeški smisel umetnostnozgodovinske vede.

Milček Komelj

109 PREDAVANJA NA SAZU

NASTOPNA PREDAVANJA

5. MARCA Izr. član prof. dr. Igor Maver: Slovensko-škotske književne in kulturne povezave med obema vojnama

Predavanje je osvetlilo predvsem družbeno delovanje in pisanje Škotinje Fanny S. Copeland, glavne predstavnice povezav med Škotsko in slovenskimi deželami med svetovnima vojnama in deloma tudi po drugi, ko je živela v Sloveniji: za Škotinjo se je, kljub rojstvu na Irskem in odraščanju v Edinburgu, imela sama. Pisanje in prevajanje Copelandove, čeprav je v angleškem jeziku, je treba ohraniti v narodovem spominu, škotskem in slovenskem – v obeh pa je bila doslej z nekaj izjemami slabo poznana –, saj predstavlja most med kulturama. Vseskozi je kot skrbna prevajalka v angleščino izrecno poudarjala pomen slovenskega jezika, kar je za današnji čas posebej pomembno. Prof. dr. Maver je osvetlil njeno slovanofilsko in proslovensko delovanje med prvo svetovno vojno in po njej, predvsem v povezavi z določitvijo slovenske zahodne meje novonastale kraljevine SHS, prvikrat razvidno iz njene avtobiografije v rokopisu, obelodanil njene stike s slovenskimi pesniki in prevajalci ter analiziral njeno doslej nezna- no pesniško zbirko v tipkopisu Pesmi. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih predavanj.

17. JUNIJA Izr. član prof. dr. Janez Kranjc: Hiba časa ali hiba človeka? Nekateri pravni vidiki korupcije v antičnem Rimu

Novi izr. član SAZU prof. dr. Janez Kranjc je govoril o pravnih vidikih korupcije v starem Rimu in jih ilustriral z literarnimi viri, odlomki spisov klasičnih pravnikov in tedanjih kodeksov. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih predavanj.

110 1. JULIJA Izr. članica prof. dr. Andreja Žele: Slovenščina z vidika njenih družbenih in strokovnih vlog

Prof. Žele je podrobneje orisala knjižni jezik kot celoten sistem z normativni- mi pravili in sprotno rabo in kot izhodiščno merilo tudi za druge delitve in standardizacijo, ki zajema zlasti rabo z vključevanjem norme. Podrobneje je pojasnila oznake oz. kvalifikatorje in opozorila na zapostavljenost jezikoslovja ter slabljenje jezikovne kulture in kultiviranosti, s tem pa tudi funkcijske dife- renciacije jezika. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih predavanj.

8. OKTOBRA Izr. članica Nina Šenk Kosem: Marpurgi – pristop k ustvarjanju nove slovenske opere

Skladateljica Nina Šenk Kosem je predstavila nastanek in ustvarjanje uspešne opere Marpurgi. Naročilo zanjo je dobila pred nekaj leti, da bi z njo zaznamovali stoletnico priključitve SNG Maribor k mariborski Drami. Delo je nastalo po romaneskni predlogi Marpurgov izpod peresa Zlate Vokač Medic, v katerem je opisano dogajanje ob koncu 15. stoletja. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih predavanj.

14. OKTOBRA Izr. član Milan Jesih: Vile ali lopata iz besed

Pesnik Milan Jesih je predstavil petdeset let svojega pesništva in očrtal zunanje, se pravi družbene in osebne avtopoetiške okoliščine posameznih obdobij in knjig pesmi. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih predavanj.

111 PR EDAVANJI ASEF V Prešernovi dvorani SAZU sta predavala alumna ameriško-slovenske izobra- ževalne fundacije ASEF.

6. FEBRUARJA Dr. Marina Klemenčič: Živi in pusti umreti: o biokemiji življenja in minljivosti

Dr. Marina Klemenčič je zaposlena na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer nadaljuje z raziskavami molekularnih mehniz- mov, ki omogočajo preživetje populacij enoceličnih organizmov. Kot docentka poskuša znanje in veselje za delo s temi majhnimi organizmi prenesti tudi na svoje študente.

25. FEBRUARJA Prof. dr. Boštjan Kobe: Strukturna biologija naravnih imunskih odzivov v ra- stlinah in živalih

Prof. dr. Boštjan Kobe je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Teksasu (ZDA). Na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji je od leta 2000. Za znanstveno delo je prejel vrsto štipendij in nagrad. Njegove raziskave se osredotočajo na strukturo in delovanje beljakovin s poudarkom na razumevanju strukturne osnove intra- in medmolekulskih interakcij. Primarna tehnika, ki se uporablja v njegovem laboratoriju, je rentgenska kristalografija, v kombinaciji z množico drugih molekularno-bioloških, biofizikalnih in račun- skih tehnik.

PREDSTAVITVE KNJIG

9. JANUARJA Akad. Peter Štih, dr. Aleš Gabrič, dr. Jernej Kosi, dr. Luka Vidmar: Temelji slovenstva (Cankarjeva založba, 2020)

Prestižno izdajo knjige Temelji slovenstva odlikuje 280 visokoločljivostnih po- snetkov knjig, spomenikov in ključnih dokumentov – nekateri so v tej izdaji prikazani prvič –, pridobljenih ne samo npr. iz NUK-a, Semeniške knjižnice, Ljubljanske nadškofije in Narodnega muzeja Slovenije, ampak tudi iz ustanov zunaj Slovenije, od Pariza in Budimpešte do Beograda in Münchna. Gre za prvo

112 Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič na obisku pri predsedniku SAZU (Foto: Matija Sušnik, spletna stran DZ) / Igor Zorčič, President of the Slovenian National Assembly visited the SASA President.

Poslovili smo se od častnega člana SAZU akad. Franceta Bernika. / The SASA bade their final farewell to its Distinguished Member, Academician France Bernik. Akademijo je obiskal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. / The Ljubljana Mayor, Mr. Zoran Janković, visited the SASA.

Akad. Jože Pirjevec je predstavil svojo monografijo Partizani. / Academy Member Jože Pirjevec presented his monograph The Partisans. Izr. članica Nina Šenk Kosem predava o svoji operi Marpurgi. / Associate Member Nina Šenk Kosem during introductory lecture on her opera The Marpurgi.

Predsednik SAZU akad. Peter Štih je imel slavnostni nagovor ob stoletnici koroškega plebiscita. / SASA President, Acad. Peter Štih addressed the audience with a ceremonial speech on the occasion of the 100th anniversary of the Carinthian plebiscite. Nastopno predavanje izr. člana pesnika Milana Jesiha / Introductory lecture by new Associate Member, poet Milan Jesih

Prof. dr. Renata Salecl in prof. dr. Marko Noč na spletnem posvetu Koga reševati v času pandemije? / Prof. Dr. Renata Salecl and Prof. Dr. Marko Noč during the online symposium Whom to Rescue in Times of the Epidemic? enotno predstavitev temeljnih dokumentov slovenske zgodovine. Knjiga je roč- no vezana v usnje, okrašena je s pozlato in ima zlato obrezo. Izhodišče vsakega poglavja je bodisi citat bodisi slika ali dokument iz določenega obdobja ali o nekem dogodku v slovenski zgodovini, posamezna besedila pa ta dogodek ali to obdobje opišejo in ilustrirajo z dodatnimi dokumenti. Knjiga tako kritično obravnava stereotipe o zgodovinskih dogodkih in slovenskem jeziku (jezikovna identiteta ni narodna identiteta) in prevzeti imaginarij ter »nacionalizirane« predstave, hkrati pa skuša poudariti tisto, kar nas identitetno opredeljuje v širšem evropskem in globalnem kontekstu; skozi ključne mejnike deluje kot enoten in celovit pregled zgodovinskega razvoja od prve naselitve Slovanov v 6. stoletju do današnjih dni in je neprecenljiv dokaz bogate dediščine našega naroda.

6. FEBRUARJA Akad. Andrej Jemec: Vse, kar je (Slovenska matica, 2019)

Naslov monografije akad. Jemca je vzet iz pesmi, ki jo je slikarju posvetil akad. Milček Komelj. Ena izmed kitic se namreč glasi: Šelest sveta v barvito luč si vrisal / in vse, kar jè, prepesnil si v duhà / med zemskim dnom in zvezdami neba. Prav kozmičnost je ena izmed ključnih značilnosti Jemčevega opusa, če po- vzamemo nekaj misli akad. Komelja in izr. člana SAZU prof. dr. Jožefa Muhovi- ča s predstavitve. Izraža se skozi sintezo barv in svetlobe, ki vznika iz teme: luč, ena njegovih temeljnih metafor, preseva gledalca kot presežno, transcendentno; kot kolorist, »v barvi utemeljen slikar«, pa Jemec ustvarja fantastično in lunarno pokrajino, na kateri se v švigajočih gestah prižigajo kometi in zvezde. V barvah je slikar tako zelo muzikalen, da bi ob gledanju skoraj lahko zaslišali zvoke in- štrumentov, z njimi umetnik kot seizmograf zapisuje tresljaje časa in prostora: včasih so ti »grafi« lahki in igrivi, drugič spet zapleteni in težavni kakor spremi- njajoči se svet, v središču katerega je človek (čeprav je za Jemčevo abstraktnost značilna odsotnost figure). Prav zato pa so njegove slike z liričnimi ali filozof- skimi naslovi (V središču vsega je človek, Nočni utrip, Šelestenje in presevanje …) odprte za gledalčevo domišljijo in interpretacijo. Predstavitev knjige, ki je z letnico 2019 in podporo SAZU izšla pri Slo- venski matici in za katero je akad. Milček Komelj prispeval obsežno spremno besedo, je vodila tajnica Matice urednica dr. Ignacija Fridl Jarc, na njej pa je spregovoril tudi akad. Jemec sam. V monografiji je predstavljenih osemdeset slik, ki jih je ustvaril v letih 2018 in 2019, sledila pa ji bo še ena, v kateri bodo zbrane reprodukcije vseh njegovih slik z različnih koncev sveta.

113 22. SEPTEMBRA Akad. Jože Pirjevec: Partizani (Cankarjeva založba, 2020)

Kot je v uvodu poudaril urednik Aljoša Harlamov, gre za knjigo, ki odpira vrsto vprašanj, na številna pa tudi odgovori. Po njegovih besedah se bere kot roman, v katerem se liki ponavljajo v različnih zgodovinskih obdobjih in med seboj prepletajo. Akad. Pirjevec se je lotil te monografije, da bi še bolje spoznal zgodovino partizanskega gibanja in ga na nov način predstavil predvsem mladim genera- cijam, ki o tem malo vejo. S tem je želel tudi prispevati k narodni spravi; kot sam ugotavlja, pa je s tem polemiko le podžgal, čeprav ni hotel napisati apolo- gije partizanstva, temveč prikazati zgodovinsko dogajanje čim bolj pošteno, z dobrim dokumentiranjem in čim več pregledanega gradiva. Ko je namreč pisal monografijo Tito in tovariši, je raziskal fonde v beograjskih arhivih in tam našel Titove dotlej še neznane spomine, ki pa so bili še posebej za pomembno leto 1943 tako dobro popisani, da so bili že pripravljeni za tisk. Obiskal je tudi različne arhive in biblioteke, predvsem v Münchnu in Berlinu, državni arhiv v Londonu in Churchillov arhiv v Cambridgeu. Od pokojnega prijatelja Dušana Bibra je dobil ves njegov arhiv, v Moskvi pa poročilo (objavljeno v samizdatu) k beli knjigi o ruski vojaški pomoči. Na predstavitvi so bile poudarjene presenetljive razlike med posameznimi partizanskimi gibanji, katerih razlog je bila tudi etnična in okupatorska razko- sanost Jugoslavije. Naše odporniško gibanje, na primer, je imelo močen intelektualni naboj, ta pa je bil že pred ustanovitvijo OF očiten pri Društvu prijateljev Sovjetske zveze (ustanovljeno leta 1940), ki je pokazalo slovenskim komuni- stom, kakšno zaledje lahko dobijo med slovenskimi intelektualci. Partizanstvo pri nas je nastalo iz želje mladih do upora (tu je avtor izpostavil primer akad. Antona Vratuše, ki je bil kot mlad časnik poslan na fronto, razpustil podrejene, da so se razbežali, se po vrnitvi v Ljubljano s svojimi fakultetnimi kolegi vadil v orožju in začel z akcijami razoroževanja Italijanov, širjenjem letakov itn.). Tako so Slovenci odkrili vrednoto upora, najprej s tigrovci, potem z OF, KP pa je ta odpor znala organizirati in mu dati vsebino. V vseh plasteh odporniškega gibanja je bila knjiga enako pomembna kakor puška. Tudi državnotvorni element je bil v našem gibanju bolj navzoč kot drugje: ozemeljsko razkosani Slovenci so vedeli, da hočejo imeti svojo državo in svoje meje. Proti pravilom Kominterne so razširili vpliv OF in »izvozili« partizansko gibanje med Slovence v italijanski in nemški, torej avstrijski matični prostor. Zadnji del knjige predstavlja odnos partizanskega gibanja z zavezniki in njihovo pomočjo, zanimivi pa sta tudi tematiki o partizanskem zdravstvu in šolstvu, še dveh velikih stebrih in posebnostih v tedanji Evropi. Slovenski ko-

114 munisti so bili namreč prepričani, da je treba množice intelektualno dvigniti, zato se je po slovenskem ozemlju šolstvo razširilo kapilarno. V zdravstvu so bile velike razlike med drugimi območji države in Slovenijo, kjer ranjencev niso nosili s sabo, temveč smo imeli bolnice, v katerih se je zdravilo na tisoče ljudi, ki jih okupatorji razen nekaj izjem niso nikoli našli. Medtem ko sta na jugu veliko žrtev zahtevala zaradi slabih higienskih razmer tudi tifus in zaradi stresa epilepsija, teh v Sloveniji zaradi dobrega sistema ni bilo. Je pa epilepsija prizadela veliko ljudi ob povojnih pobojih domobrancev, ki ga akad. Pirjevec imenuje »mrtvaški ples maščevanja«. Ker je hotel biti verodostojen, je v knjigi spregovoril tudi o tej tragediji, čeprav domobrancev nikakor ne opravičuje.

115

III. ČLANI MEMBERS

REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI

I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede

REDNI ČLANI Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, zaslužni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Na- čelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Malgajeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 231-18-14, gsm 031-268- 395. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-92, faks: 01-425-93-37, e-pošta: [email protected]. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059 939-439, e-pošta: valentin. [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-06, faks: 01 425-93-37. Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Načelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.men- [email protected]. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen za- služni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik Oddelka za družbene vede I.

119 razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 28-31-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-23, faks: 01 425-34-23, e-pošta: [email protected]. Mlinarič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomo- žne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94. Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljublja- ni. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011. Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-26-90 ali 01 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-97, faks: 01 420-31-15, e-pošta: [email protected]. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu v Italiji. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične štu- dije, Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: [email protected] ali [email protected]. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik Od- delka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011 do 8. maja 2017, tajnik I. razreda od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Golovec 1, 1000 Ljubljana, e-pošta: slavko.splichal@ guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580-52-42, faks: 01 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica

120 od 12. junija 2003. Načelnica Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7a. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-93, faks: 01 420- 32-45, e-pošta: [email protected]. Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja- ni. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008 do 31. maja 2014. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020, predsednik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059 018908, pe- [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-98, faks: 01 425-93-37, e-pošta: [email protected]. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005 in od 1. junija 2014 do 31. maja 2020. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-15-54, faks: 01 423-12-20, e-pošta: [email protected]. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Metelkova 7b, 1000 Ljubljana, tel.: 01 431-70-16, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-00.

IZREDNI ČLANI Höfler, Janez, dr. muzikoloških znanosti, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1942. Izre- dni član od 1. junija 2017.

121 Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; tel.: 01 241-12-10; e-pošta: [email protected] Kranjc, Janez, dr. pravnih znanosti, redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter za nemško pravno terminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljublja- ni. Rojen 11. maja 1949. Izredni član od 6. junija 2019. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420 31 98, e-pošta: [email protected]. Salecl, Renata, redna profesorica, znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Rojena 9. januarja 1962. Izredna članica od 1. junija 2017. Načelnica Oddelka za družbene vede I. razreda od 1. junija. 2020. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 420-32-46, e-pošta: [email protected] Vodopivec, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, do 1999 redni profesor obče zgodovine 18. in 19. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1999–2012 znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, 2012 upokojen. Rojen 7. julija 1946. Izredni član od 6. junija 2019. Načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2313 354, 041 796 713, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Dempsey, Charles G., rojen 11. marca 1937. umetnostni zgodovinar na Johns Hopkins University. Dopisni član od 6. junija 2019. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gleirscher, Paul, rojen 7. oktobra 1960, vodja Oddelka za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško arheologijo v Deželnem muzeju v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. Härtel, Reinhard, rojen 24. novembra 1945. Upokojeni profesor srednjeveške zgodovine in pomožnih zgodovinskih znanosti na Univerzi v Gradcu. Do- pisni član od 6. junija 2019. Klingemann, Hans-Dieter, rojen 3. februarja 1937. Dr. znanosti, profesor emeritus, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Dopisni član od 1. junija 2017. Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro orientalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.

122 Madžar, Ljubomir, rojen 30. septembra 1938. Dr. znanosti, upokojeni professor ekonomije in predsednik Akademije ekonomskih nauka na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu. Dopisni član od 1. junija 2017. Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. Scalon, Cesare, rojen 20. novembra 1939. Dr. znanosti, upokojeni profesor za la- tinsko paleografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Vidmu. Dopisni član od 1. junija 2017. Straus, Jože (Joseph), rojen 14. decembra 1938, naslovni redni profesor za intelektualno lastnino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, honorni profesor za patentno pravo Univerze Ludwig Maximilian v Münchnu, zaslužni direktor Inštituta Maxa Plancka za inovacije in konkurenco (nekdanjega Inštituta Maxa Plancka za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo) v Münchnu, častni doktor univerz v Ljubljani in Kra- gujevcu. Dopisni član od 6. junija 1995. Supičić, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Uni- verze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001. Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna članica od 5. maja 2011. Wolfram, Herwig, rojen 14. februarja 1934. Zaslužni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Univerze na Dunaju, nekdanji direktor Institut für Österreichische Geschichtsforschung. Dopisni član od 18. junija 2015.

II. RAZRED za filološke in literarne vede

REDNI ČLANI Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član

123 predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011. Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540-90-60, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-44, faks: 01 425-64-92, e-pošta: [email protected]; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 01 241-14-14, faks: 01 425-93-37. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 01 537-40-14. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-01-98, faks: 01 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-58-10, faks: 01 434-58-54, e-pošta: [email protected]. Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051 622-732, e-pošta: ja- [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-14-22, faks: 01 425-93-37, e-pošta: [email protected]. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-46-28, e-pošta: pir- [email protected].

124 IZREDNI ČLANI Jesenšek, Marko, dr. jezikoslovnih znanosti, redni profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ro- jen 14. marca 1960. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, tel. 02 22- 93- 630, 051 324 250 e-pošta: [email protected]; marko@jesensek.si. Maver, Igor, dr. literarnih znanosti, anglist in francist, redni profesor na Oddel- ku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Rojen 1. decembra 1960 v Ljubljani. Izredni član SAZU od 6. junija 2019. Službeni naslov: Filozofska fakulteta UL, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2411334, e-pošta: igor.maver@ ff.uni-lj.si. Snoj, Marko, primerjalni jezikoslovec, etimolog, slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, profesor na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. aprila 1959. Izredni član od 18. junija 2015. Tajnik II. razreda od 1. oktobra 2015. Službeni naslov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 470-61-62, e-pošta: [email protected] Stanonik, Marija, literarna zgodovinarka, slovstvena folkloristka, etnologinja; znanstvena svétnica v pokoju; prof. na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 23. maja 1947. Izredna članica SAZU od 18. junija 2015. Članica predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 1. junija 2020. Službeni naslov: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 / 519-88-64, e-pošta: [email protected]. Žele, Andreja, visokošolska učiteljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja- ni, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rojena 7. avgusta 1963. Izredna članica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel.: 051 335 052, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241 10 00, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, In- diana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inšti- tutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.

125 Greenberg, Marc Leland, rojen 9. novembra 1961. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kan- sasu, ZDA, in njen dekan. Dopisni član od 1. junija 2017. Hannick, Christian, rojen 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007. Karničar, Ludvik, rojen 23. avgusta 1949. Izr. univ. profesor v pokoju (Univerza v Gradcu), slavist, dialektolog in slovaropisec. Dopisni član SAZU od 1. junija 2017. Kozar - Mukič, Marija rojena 8. marca 1952, višja kustodinja etnologinja v pokoju (Muzej Savaria, Szombathely, Madžarska), etnologinja in slavistka. Dopisna članica SAZU od 6. junija 2019. Kurkina, Ljubov Viktorovna, rojena 17. februarja 1937. Slavistka, etimologinja, leksikografinja na Inštitutu za ruski jezik V. V. Vinogradova RAN, Mo- skva, Rusija. Dopisna članica od 18. junija 2015. Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Do- pisni član od 12. junija 2003. Martinović, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985. Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005. Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in di- ahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005. Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavi- stičnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nem- čija, v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009. Spinozzi Monai, Liliana, rojena 30. oktobra 1936, zunanja sodelavka Mednaro- dnega središča za večjezičnost (CEIP) Univerze v Vidmu in nekdanja raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovje iste ustanove. Posveča se teoretičnemu jezikoslovju in raziskavam slovenskih narečij v Furlaniji. Objavila je več rokopisnih besedil Jana Baudouina de Courtenayja. Dopisna članica od 6. junija 2019. Tokarz, Bożena, rojena 17. oktobra 1946, literarna teoretičarka, polonistka in slo- venistka, komparativistka, redna profesorica in vodja Enote za literarno teorijo in prevodoslovje na Oddelku za slovansko filologijo na Filološki fakulteti Šlezijske univerze, Katovice, Poljska, glavna urednica prevodoslovne revije Prevajanje slovanskih književnosti. Dopisna članica od 18. junija 2015.

126 Tokarz, Emil, rojen 6. oktobra 1944, jezikoslovec, slavist in splošni lingvist, upokojeni redni profesor Šlezijske in Bielske univerze (Poljska). Dopisni član od 6. junija 2019. Verč, Ivan, rojen 2. februarja 1950, redni profesor za področje slavistike na Od- delku za pravne, jezikovne in prevajalske vede Univerze v Trstu, v pokoju. Nekdanji vodja Inštituta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti Uni- verze v Trstu in ustanovitelj prve slavistične revije tržaške univerze Slavica tergestina. Dopisni član od 6. junija 2019. Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.

III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

REDNI ČLANI Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011 do 6. maja 2014, predsednik SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-23-80, e-pošta: [email protected]. Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računal- ništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2020. Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-83-93, 01 476-83-87, 01 476-83-93, faks: 01 426-46-47, e-pošta: [email protected]. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 1. junija 2020, načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda od 1. maja 2020. Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1125 Ljubljana, tel.: 01 257-27-52, e- -pošta: [email protected]. Fajfar, Peter, dr. znanosti, upokojeni redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v

127 Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izre- dni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Ja- mova 2, tel.: 01 476-85-92, e-pošta: [email protected]. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakulte- te za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Lju- bljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005. Načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Tajnik III. razreda SAZU od 1. maja 2017 do 31. maja 2020. Glavni tajnik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 01 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju- bljana, tel.: 01 476-65-56, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81, e-pošta: franc. [email protected]. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakulte- te za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, tel.: 01 476-65-48, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81; e-pošta: [email protected]. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426-55-57, e-pošta: peter. [email protected]. Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Uni- verze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-37-18, e-pošta: [email protected].

128 Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-96-61. Službeni naslov: tel.: 01 477-37-95, faks: 01 425-70-74, e-pošta: gabrijel.ker- [email protected]. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomeha- niko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 01 537-48-25, e- -pošta: [email protected]. Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Ste- fan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljublja- ni. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-35-88, faks: 01 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ ijs.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 01 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, 1000 Ljubljana, tel.: 01 479-85-67, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 01 470-61-34, faks: 01 425- 53-30, e-pošta: [email protected]. Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 365- 75-80, faks: 01 365-75-85, e-pošta: [email protected]. Tomaževič, Miha, dr. znanosti, znanstveni svetnik Zavoda za gradbeništvo Slo- venije, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fa-

129 kultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, upokojen. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 041 667-497. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 01 280-44-00, faks: 01 280-44-84, e-pošta: [email protected] Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005, izredni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-33-65 ali 01 477-39-25, faks: 01 477-39-84, e-pošta: [email protected]. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik Oddelka za matematič- ne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, [email protected], tel.: 01 543-76-18, 01 543-76-00, faks: 01 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.

IZREDNI ČLANI Brešar, Matej, dr. znanosti, redni profesor za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Rojen 26. septembra 1963. Izredni član od 18. junija 2015. Načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2017 do 31. maja 2020. Tajnik III. razreda SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, tel.: 02 251-47-34. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju- bljana, tel. 01 476-66-23, faks: 01 251-72-81, in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36-91, faks: 02 251- 81-80; e-pošta: [email protected] ali [email protected]. Jerala, Roman, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Rojen 24. januarja 1962. Izredni član od 6. junija 2019.

130 Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]. Knez, Željko, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Rojen 26. avgusta 1954. Izredni član od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 15, 2000 Maribor; tel.: 02 320-30-00, 041 672-545; e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 02 22-944-31, 041 371-666; e- -pošta: [email protected] Križan, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«, gostujoči profesor na Univerzi v Nagoji. Rojen 21. maja 1958. Izredni član od 1. junija 2017. Načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2020. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]

DOPISNI ČLANI Boldireva, Jelena Vladimirovna, rojena 4. februarja 1961. Vodja raziskav na In- štitutu za kemijo trdnih stanj in mehanske kemije pri sibirski izpostavi Ru- ske akademije znanosti v Novosibirsku in vodja Katedre za kemijo trdnih stanj Univerze v Novosibirsku. Dopisna članica od 1. junija 2017. Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopi- sni član od 23. aprila 1987. Carbonell, Ruben G., rojen 27. decembra 1947. Doktor znanosti, profesor kemijskega in biomolekularnega inženiringa na Univerzi Severne Karoline. Dopisni član od 1. junija 2017. Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za pro- izvodne tehnologije na Univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Uni- verze v Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009. Haldane, Duncan, rojen 14. septembra 1951, profesor fizike na Univerzi Princeton, ZDA, Nobelov nagrajenec leta 2016. Dopisni član od 6. junija 2019. Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supramolekularno kemijo na Inštitutu za supramolekularno znanost in inže- niring pri Univerzi v v Strasbourgu. Profesor na Inštitutu za specialistične študije Univerze v Strasbourgu. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.

131 Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Popović, Dejan, rojen 2. aprila 1950, zaslužni profesor na danski univerzi v Aalborgu in kot redni član Srske akademije znanosti in umetnosti redni profesor na Univerzi v Beogradu. Dopisni član od 6. junija 2019. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Uni- verze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlala Nehruja za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Sammut, Claude, rojen 9. marca 1956, profesor na School of Computer Science and Engineering, University of New South Wales, Sydney, Avstralija, vodja laboratorija za umetno inteligenco. Dopisni član od 6. junija 2019. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehni- ške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.

IV. RAZRED za naravoslovne vede

REDNI ČLANI Avšič - Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007, redna članica od 18. junija 2015. Tajnica IV. razreda od 25. maja 2017. Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-74-50, faks: 01 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@ mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo- slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 5. maja 2011 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 756- 55-39, e-pošta: [email protected].

132 Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-26, faks: 01 425-64-92. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-87-73; Callu- nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485- 442772, e-pošta: [email protected]. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Lju- bljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008 do 6. maja 2014, podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana Črnuče, p. p. 4959. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-28, faks: 01 425-64-92, e-pošta: [email protected]. Kreft, Ivan, dr. znanosti, dr. h. c. (Slovaška kmetijska univerza v Nitri), redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in njen za- služni profesor. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik IV. razreda SAZU od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012. Zasebni naslov: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-44-29, e- -pošta: [email protected]. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-32-61. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik IV. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1133 Ljubljana Brod, tel.: 01 512-35-31. Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-33-63, e-pošta: [email protected] Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica na Paleon- tološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta

133 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-73. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik IV. razreda SAZU od 1. januarja 2013 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za- loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543 70 80, 01 543 70 20, faks: 01 543 70 21, e-pošta: [email protected]. Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik IV. razreda SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006. Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 01 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-24, faks: 01 425-33-24.

IZREDNI ČLANI Anderluh, Gregor, dr. bioloških znanosti, redni profesor za področje biokemije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik na Kemij- skem inštitutu. Rojen 15. julija 1969. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-02-61, e-pošta: [email protected]. Gabrovšek, Franci, dr. fizike, izredni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Rojen 20. oktobra 1968. Izredni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, tel.: 031 530-711, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, tel.: 05 700-19-07. Kraigher, Hojka, dr. kmetijskih znanosti za področje gozdarstva, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanstvena svetnica na Goz- darskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Rojena 4. septembra 1956. Izredna članica od 6. junija 2019.

134 Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84, 041 330 543, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 78 20, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Bosák, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geo- morfolog, redni profesor ved o Zemlji. Češka republika. Dopisni član od 5. maja 2005. Ceulemans, Reinhart, rojen 15. januarja 1954. Zaslužni profesor ekologije na Univerzi v Antwerpnu. Častni doktor na Mendlovi univerzi v Brnu (Češka) in Université d’Orléans (Francija). Član belgijske Kraljeve akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 18. junija 2015. Gušić, Ivan, rojen 17. novembra 1938, dr. geologije, professor emeritus zagreb- ške univerze, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 6. junija 2019. Ford, Derek Clifford, rojen 24. aprila 1935. Doktor znanosti, zaslužni profesor geografije in znanosti o Zemlji na Univerzi McMaster, Kanada. Dopisni član od 1. junija 2017. Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni član od 21. maja 2009. Ilijanić, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje ge- obotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodo- slovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003. Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. No- belov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007. Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in krasoslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor Šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003. Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fiziologije in direktor Oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfor- du, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011. Parpura, Vladimir, rojen 5. decembra 1964. Doktor medicinskih znanosti (vzporedno z zoologijo in nevroznanostjo), profesor nevrobiologije na Uni- verzi Alabama v Birminghamu, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2017. Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005.

135 Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Verkhratsky, Alexei, rojen 30. julija 1961, profesor nevrofiziologije, Faculty of Life Sciences, The University of Manchester. Dopisni član od 6. junija 2019.

V. RAZRED za umetnosti

REDNI ČLANI Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13a, 1370 Logatec, tel.: 01 754-26-78. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik Založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda SAZU od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2015. Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-26-27, 041 632-072, e-pošta: [email protected]. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 422-43-42, faks: 01 422-43-43, e-pošta: [email protected]. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje na Aka- demiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Zabreznica 40b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-56-76, e-pošta: andrej. [email protected]. Komelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Tajnik V. razreda od 1. decembra 2015 do 31. maja 2020. Podpredsednik SAZU od 1. junija 2020.

136 Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, tel.: 01 537-18-83, 041 737-863, e-pošta: [email protected]. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-88-14, e-pošta: [email protected]. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbe- noteoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 01 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-29, faks: 01 425-34-23. Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 252-23-05, 031 401-531, e-pošta: [email protected]. Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih La- zih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: Peričeva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436- 14-48. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Pod- predsednik SAZU od 6. maja 2008 do 27. februarja 2014, namestnik predsednika SAZU od 17. decembra 2013 do 27. februarja 2014. Predsednik SAZU od 27. februarja 2014 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Stari trg 11a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01 425-52-90, e-po- šta: [email protected]. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-27, faks: 01 425-64-92. Pahor, Boris, književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko knji- ževnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Rojen 26. avgusta 1913. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.

137 Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst/Trieste, tel.: +39 040 410- 880. Simčič, Zorko, pisatelj in dramatik. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izre- dni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 0590 27639, 031 200- 866. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-28, atelje: Svetčeva 1, 1000 Ljubljana.

IZREDNI ČLANI Bratuša, Mirko, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. februarja 1963. Izredni član od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, tel.: 041 692 516, e-po- šta: [email protected]. Službeni naslov: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Uni- verze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5892 248, e-pošta: [email protected]. Dekleva, Milan, diplomirani komparativist in literarni teoretik, pesnik, pripovednik, dramatik, esejist, prevajalec. Rojen 17. oktobra 1946. Izredni član od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]. Jesih, Milan, pesnik, dramatik in prevajalec. Rojen 14. aprila 1950. Izredni član od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, tel. 041 559 643, e-po- šta: [email protected]. Muhovič, Jožef, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rojen 22. decembra 1954. Izredni član od 1. junija 2017. Tajnik V. razreda od 1. junija 2020. Zasebni naslov: e-pošta: jozef[email protected]. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Lju- bljana; e-pošta: [email protected]. Novak, Boris A., pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 3. decembra 1953. Izredni član od 1. junija 2017.

138 Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 241-13-88, e-pošta: [email protected]. Rojko, Uroš, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, skladatelj in klarinetist. Rojen 9. septembra 1954. Izredni član od 18. junija 2015. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, 01 256-71-74, rojkour@gmail. com, uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, skladateljica, docentka na področju kompozicije. Rojena 14. februarja 1982. Izredna članica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel. 041 533 233, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007. Haderlap, Maja, rojena 8. marca 1961, pesnica, pisateljica, dramaturginja, Celo- vec, Avstrija. Dopisna članica od 1. junija 2017. Hamano, Tošihiro, rojen 6. decembra 1937. Slikar, grafik, kipar, Takamacu, Ja- ponska. Dopisni član od 18. junija 2015. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Nobelov nagrajenec za literaturo leta 2019. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na Osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Neidhardt, Velimir, rojen 7. oktobra 1943. Arhitekt, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. junija 2015. Oman, Valentin, rojen 14. decembra 1935. Akademski slikar, Finkenstein/Be- kštanj, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015. Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštitu- ta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija, Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sara- jevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.

139 VI. RAZRED za medicinske vede

REDNI ČLANI Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Kalifornijski univerzi. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, ZDA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Di- vision of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, ZDA, tel.: +1 310 423-38-36, faks: +1 310 423-02-45, e-pošta: [email protected]. Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zalo- ška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-53-57, e-pošta: [email protected]. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. maja 1934 v Gru- bišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-71-37, 01 543-71-03, faks: 01 543-71-04, e-pošta: [email protected]. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicin- ske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za- loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543-70-83, faks: 01 543-70-21, e-pošta: mar- [email protected]. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inšti- tutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 587- 97-19, e-pošta: [email protected]. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013.

140 Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415 665-20-71. Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415 502-1902, +1 415 502-19-05, faks: +1 415 502-19-01, e-pošta: matija.pe- [email protected]. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Lju- bljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 01 534-65-66, e- -pošta: [email protected]. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodni- kova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-55-33, faks: 01 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Glavni tajnik SAZU od 6. maja 2014 do 9. aprila 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300-21-10, faks: 01 522-25-04, e-pošta: uros. [email protected]. Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011. Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 01 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-70-46, faks: 01 543-70-21, e-pošta: [email protected]. Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročin- ska stanja na Kliničnem centru v Ljubljani in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011 do 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-21-10, faks: 01 522-24-56, e-pošta: franc.strle@ kclj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. ju-

141 nija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041 778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 543-76-19, faks: 01 543-76-01, e-pošta: [email protected].

IZREDNA ČLANA Noč, Marko, specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine. Predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru od 2001. Redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani od 2007. Rojen 6. marca 1963. Izredni član SAZU od 1. junija 2017. Službeni naslov: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni kli- nični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-37-90, 041 723-807; E- -pošta: [email protected]. Serša, Gregor, dr. znanosti, redni profesor za molekularno biologijo in radiobi- ologijo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Rojen 4. marca 1956 v Ljubljani. Izredni član SAZU od 18. junija 2015. Tajnik VI. razreda SAZU od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kopališka 6, 1000 Ljubljana, tel.: 031 648-015. Službeni naslov: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana. Tel: 01 587-94-34, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001. Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hausen, Harald zur, rojen 11. marca 1936. Virolog in nobelovec, Heidelberg, Nemčija. Dopisni član od 18. junija 2015. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicin- ske fakultete Univerze v New Yorku in Centra za nevrokemijo na Inštitutu NS Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. Milič-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, Meakins-Christie Laboratories na Univerzi McGill, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimu-

142 ne bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21. maja 2009. Stålberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Zaslužni profesor za klinično nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki- rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Uni- verze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.

143 ZNANSTVENI SVETNIKI IN SVETOVALCI SAZU

ZNANSTVENI SVETNIKI SAZU Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991. Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenerget- ske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953. Doktor strojništva, redni profesor za ogre- vanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.

SVETOVALCI SAZU Globokar, Roman, rojen 11. decembra 1971, doktor znanosti, docent na Katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; direktor Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana – Šentvid, svetovalec SAZU na področju šolske vzgoje od 24. junija 2013. Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009. Lobnik, Franc, rojen 17. decembra 1942, zaslužni profesor pedologije in rabe in varstva tal Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svetovalec SAZU za varstvo okolja od 3. junija 2014. Malle, Avguštin, rojen 5. januarja 1944, dr., vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svetovalec SAZU za področje narodnih manjšin in Slo- vencev v zamejstvu od 26. marca 2012. Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009. Musek, Janek, rojen 3. junija 1945, doktor znanosti, redni profesor za občo psihologijo, svetovalec SAZU na področju psihologije osebnosti in etičnih vrednot v šolski vzgoji od 24. junija 2013. Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Bioteh-

144 niške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od 14. junija 2011. Voljč, Božidar, rojen 3. januarja 1939, dr. med., dr. sci., specialist družinske medicine, diplomant javnega zdravstva z magisterijem in doktoratom v pokoju, strokovni svetovalec pri Inštitutu Emonicum za aktivno in zdravo življenje. Svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje od 24. junija 2013.

145 BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2020 / 2020 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS

Gregor Anderluh OBJAV E Omersa N., Aden S., Kisovec M., Podobnik M., Anderluh G.: Design of protein logic gate system operating on lipid membranes. ACS synthetic biology. 2020, vol. 9, iss. 2, str. 316–328, https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.9b00340, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12762&lang=slv, DOI: 10.1021/acssynbio.9b00340. Kraševec N., Novak M., Čepin U., Hodnik V., Narat M., Jamnik M., Anderluh G., Sepčić K.: Functional studies of nigerolysins in Aspergillus niger. V: Fungal genetics, host pathogen interaction and evolutionary ecology : program and abstracts : ECFG15. 15th European Conference on Fungal Geneti- cs, February 17-20, 2020 Rome, Sapienza University of Rome, Italy. [Rome: University of Sapienza, 2020]. Str. 282–283. https://www.ecfg15.org/wp- -content/uploads/2020/03/ECFG15-Program_and_Abstracts.pdf. Kisovec M., Anderluh G., Podobnik M., Caserman S.: In-line detection of mo- noclonal antibodies in the effluent of protein A chromatography with QCM sensor. Analytical biochemistry. 1 Nov. 2020, vol. 608, str. 113899-1–113899- 6. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0003269720304310, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12394&lang=slv, DOI: 10.1016/j.ab.2020.113899. Sušjan P., Lainšček D., Strmšek Ž., Hodnik V., Anderluh G., Hafner Bratkovič I.: Inhibition of the NLRP3 inflammasome by peptide inhibitors. V: Košnik M. (ur.). 7th Slovenian Pneumology, Allergology and Immunology Congress : 10th - 12th of December 2020, online : [book of abstracts]. Golnik: Slovenian Respiratory Society, 2020. Str. 37. https://drive.google.com/file/d/1325ajZ0 G4B4NzZpnkAXFRV9SKkFuuL-y/view. Šakanović A., Kranjc N., Omersa N., Podobnik M., Anderluh G.: More than one way to bind to cholesterol : atypical variants of membrane-binding domain of perfringolysin O selected by ribosome display. RSC advances. 2020, vol. 10, iss. 63, str. 38678–38682. https://pubs.rsc.org/en/content/articlelan- ding/2020/RA/D0RA06976K#!divAbstract, DOI: 10.1039/D0RA06976K. La Pietra L., Hudel M., Pillich H., Mraheil M. A., Berisha B., Aden S., Hodnik V., Lochnit G., Rafiq A., Perniss A., Anderluh G., Chakraborty T.: Pho- sphocholine antagonizes listeriolysin O-induced host cell responses of Li- steria monocytogenes. The Journal of infectious diseases. 1 Nov. 2020, vol.

146 222, iss. 9, str. 1505–1516. https://academic.oup.com/jid/advance-article/ doi/10.1093/infdis/jiaa022/5714308, DOI: 10.1093/infdis/jiaa022. Anderluh G.: Poziv ob zavrnitvi imenovanja prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja Pedagoškega inštituta. Novičnik PI : spletni časopis Pedagoške- ga inštituta. 12. 10. 2020. https://www.pei.si/poziv-ob-zavrnitvi-imenovanja-prof-dr-igorja-zagarja-znidarsica-za-direktorja-pedagoskega-instituta/. Sušjan P., Lainšček D., Strmšek Ž., Hodnik V., Anderluh G., Hafner Bratkovič I.: Selective inhibition of NLRP3 inflammasome by designed peptide originating from ASC. The FASEB journal. Aug. 2020, vol. 34, iss. 8, str. 11068– 11086. https://faseb.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1096/fj.201902938RR, DOI: 10.1096/fj.201902938RR. Anderluh G.: Slovenija potrebuje nov, moderen zakon za področje raziskav in razvoja. Pravna praksa : PP. 19. mar. 2020, leto 39, št. 11, str. 3. Lauria F., Bernabò P., Tebaldi T., Groen E. J. N., Perenthaler E., Maniscalco F., Rossi A., Donzel D., Clamer M., Marchioretto M., Omersa N., Orri J., Dalla Serra M., Anderluh G., Quattrone A., Inga A., Gillingwater T. H., Viero G.: SMN-primed ribosomes modulate the translation of transcripts related to spinal muscular atrophy. Nature cell biology. Oct. 2020, iss. 10, vol. 22, str. 1239–1251. https://www.nature.com/articles/s41556-020-00577-7, DOI: 10.1038/s41556-020-00577-7. Ni T., Jiao F., Yu X., Aden S., Ginger L., Williams S. I., Bai F., Pražák V., Karia D., Stansfeld P. J., Zhang P., Munson G., Anderluh G., Scheuring S., Gilbert R. J.: Structure and mechanism of bactericidal mammalian perforin-2, an ancient agent of innate immunity. Science advances. 29 Jan. 2020, vol. 6, no. 5, eaax8286, str. 1–12. https://advances.sciencemag.org/content/6/5/eaax8286/ tab-pdf, DOI: 10.1126/sciadv.aax8286. Kraševec N., Novak M., Barat S., Skočaj M., Sepčić K., Anderluh G.: Unconven- tional secretion of nigerolysins a from Aspergillus Species. Microorgani- sms. Dec. 2020, iss. 12, [article] 1973, str. 1-23. https://www.mdpi.com/2076- 2607/8/12/1973, DOI: 10.3390/microorganisms8121973. Bedina Zavec A., Omersa N., De Marco A., Jamnik M., Šakanović A., Anderluh G., Podobnik M.: Using miscroscale thermophoresis and surface plasmon resonance to measure the interactions of extracellular vesicles. V: ISEV2020 abstract book. 9th Annual Meeting of the International Society for Extracel- lular Vesicles in Philadelphia, Pennsylvania, May 20-24, 2020. [S. l.]: Taylor & Francis, 2020. Str. 203. Journal of extracellular vesicles, vol. 9, sup. 1 (2020). https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/20013078.2020.1784511. Anderluh G.: Visions : Gregor Anderluh, Director of the National Institute of Che- mistry in Ljubljana, Slovenia. FEBS communications. str. [1]. https://network. febs.org/posts/63886-visions-gregor-anderluh-director-of-the-national-institute-of-chemistry-in-ljubljana-slovenia?badge_id=671-director-visions.

147 DRUGO Anderluh G.: Interactions of Nep1-like proteins from pathogenic microorganisms with plant sphinoglipids : lecture at the Half-Day Membrane Proteins, Insti- tut Pasteur, September 29th 2020. Anderluh G. (intervjuvanec) Zelo zaželen zakon, a le, če bo pravi. Delo. [Tiska- na izd.]. 9. jan. 2020, leto 62, št. 6, str. 13 Kraševec N., Novak M., Čepin U., Hodnik V., Narat M., Jamnik M., Anderluh G., Sepčić K.: Functional studies of nigerolysins in Aspergillus-niger : lecture at the 17th International Aspergillus Meeting, Asperfest 17, February 16-17, 2020, Rome, Italy. Anderluh G. (intervjuvanec): Gregor Anderluh: »Narava izkorišča podobne zgradbe v različnih kontekstih« : oddaja Podobe znanja, program ARS, 11. 12. 2020. https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174738951?fbclid=IwAR2VlQgy- -oF4POLOShoOAXiDEY9FEKks49ImtGR6XyLKxu8Nkhr9XVEuG_Q. Rotter A., Muršič R., Jogan J., Vertačnik G., Eleršek T., Anderluh G., Hodnik N., Popit T., Ravnikar M. (intervjuvanci): Bomo znali zavreti in vrniti naravi, kar ji pripada?. Ljubljana: II. program Radia Slovenija - Val 202, dr. Andrej Šmuc. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal. 22. 4. 2020. https://val202. rtvslo.si/2020/04/od-rachel-do-grete-dan-zemlje-praznuje-pol-stoletja/ Twrdy V. (avtor), Kolar J., Pikalo J., Opara Krašovec U., Anderluh G., Lenarčič J., Gomboc A., Lozinšek M., Bohinc R. (intervjuvanci): Kaj čaka slovensko znanost?. 1 spletni vir (1 videodatoteka (12 min, 50 sek)). Moje mnenje. https://4d.rtvslo.si/arhiv/moje-mnenje/174668311. Ridley M.: Kako inovacije spreminjajo svet in zakaj uspevajo v svobodni družbi. 1. izd. Ljubljana: UMco; Tržič: Učila International, 2020. 414 str. Zbirka Angažirano. Anderluh G. (ur. 2005–) Kvarkadabra : časopis za tolmačenje znanosti. Ljubljana: Kvarkadabra, 1999–. Anderluh G. (član ur. odbora 2007–) Analytical biochemistry. New York: Aca- demic Press. Anderluh G. (član ur. odbora 2015–) Biochimica et biophysica acta. Biomembra- nes. Amsterdam: Elsevier, 1967–. Anderluh G. (član ur. odbora 2016–) Scientific reports. London: Nature Publis- hing Group, 2011–. Anderluh G. (član ur. odbora 2012–) Scientifica (Hindawi) (Online). Cairo: Hin- dawi Publishing Corporation, 2012–.

Tatjana Avšič - Županc Mora-Cárdenas E., Aloise C., Faoro V., Knap Gašper N., Korva M., Caraccio- lo I., D’Agaro P., Avšič - Županc T., Marcello A.: Comparative specificity and sensitivity of NS1-based serological assays for the detection of flavi-

148 virus immune response. PloS Negl Trop Dis. 2020 Jan 29; 14(1):e0008039. doi:10.1371/journal.pntd.0008039. Clement J., Ahlm C., Avšič - Županc T., Botten J., Chandran K., Jonsson C. B., Kariwa H., Klingström J., Klempa B., Krüger D. H., Leirs H., Li D., Liang M., Markotić A., Papa A., Schmaljohn C. S., Tischler N. D., Ulrich R. G., Vaheri A., Vial C., Yanagihara R., Maes P. Meeting report: Eleventh Inter- national Conference on Hantaviruses. Antiviral Res 2020 Apr; 176:104733. doi: 10.1016/j.antiviral.2020.104733. Albinsson B., Jääskeläinen A. E., Värv K., Jelovšek M., GeurtsvanKessel C., Vene S., Järhult J. D., Reusken C., Golovljova I., Avšič - Županc T., Vapa- lahti O., Lundkvist A.: Multi-laboratory evaluation of ReaScan TBE IgM rapid test, 2016 to 2017. Euro Survell 2020; 25(12): 1900427. http://dx.doi. org/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.12.1900427. Caracciolo I., Mora Cardenas E., Aloise C., Carletti T., Segat L., Burali M. S., Chiarvesio A., Totis V., Avšič - Županc T., Mastrangelo E., Manfroni G., D'Agaro P., Marcello A.: Comprehensive response to Usutu virus following first isolation in blood donors in the Friuli Venezia Giulia Region of Italy: Development of recombinant NS1-based serology and sensitivity to antiviral drugs. PLoS Negl Trop Dis. 2020 Mar 30;14(3):e0008156. doi: 10.1371/ journal.pntd.0008156. eCollection 2020 Mar. Venturi G., Aberle S. W., Avšič - Županc T., Barzon L., Batejat C., Burdino E., Carletti F., Charrel R., Christova I., Connell J., Corman V. M., Emmanouil M., Jääskeläinen A. J., Kurolt I., Lustig Y., Martinez M. J., Koopmans M., Nagy O., Nguyen T., Papa A., Pérez-Ruiz M., Pfeffer M., Protic J., Reime- rink J., Rossini G., Sánchez-Seco Fariñas M. P., Schmidt-Chanasit J., Söde- rholm S., Sudre B., Van Esbroeck M., Chikv-Working Group, Reusken C. B. : Specialist laboratory networks as preparedness and response tool - the Emerging Viral Diseases-Expert Laboratory Network and the Chikun- gunya outbreak, Thailand, 2019. Euro Surveill. 2020 Apr; 25(13): 1900438.. doi: 10.2807/1560-7917.ES.2020.25.13.1900438. Poljak M., Korva M., Knap Gašper N., Fujs Komloš K., Sagadin M., Uršič T., Av- šič - Županc T., Petrovec M.: Clinical evaluation of the cobas SARS-CoV-2 test and a diagnostic platform switch during 48 hours in the midst of the COVID-19 pandemic. J Clin Microbiol. 2020 May 26;58(6):e00599-20. doi: 10.1128/JCM.00599-20. Print 2020 May 26. Strasek-Smrdel K., Korva M., Pal E., Rajter M., Skvarc M., Avšič - Županc T.: Case of Babesi crassa-Like Infection, Slovenia, 2014. Emerg Infect Dis 2020; 26(5): 1038-1040. doi: 10.3201/eid2605.191201. Knap N., Korva M., Ivović V., Kalan K., Jelovšek M., Sagadin M., Zakotnik S., Strašek Smrdel K., Slunečko J., Avšič - Županc T.: West nile virus in Slove- nia. Viruses. 2020 Jul 3;12(7):E720. doi: 10.3390/v12070720.

149 Maver Vodičar P., Oštrbenk Valenčak A., Zupan B., Avšič - Županc T., Kurdija S., Korva M., Petrovec M., Demšar J., Knap N., Štrumbelj E., Vehovar V., Poljak M.: Low prevalence of active COVID-19 in Slovenia: a nationwi- de population study odf a probability-based sample. Clin Microbiol Infect. 2020 Nov 26(11):1514-19. doi: 10.1016/j.cmi.2020.07.013. Epub 2020 Jul 18. Alm E., Broberg E. K., Connor T., Hodcroft E. B., Komissarov A. B., Maurer- -Stroh S., Melidou A., Neher R. A., O'Toole Á., Pereyaslov D.; WHO Euro- pean Region sequencing laboratories and GISAID EpiCoV group; WHO European Region sequencing laboratories and GISAID EpiCoV group*: Geographical and temporal distribution of SARS-CoV-2 clades in the WHO European Region, January to June 2020. Euro Surveill. 2020 Aug 25(32):2001410. doi: 10.2807/1560-7917.ES.2020.25.32.2001410. Frelih M., Erman A., Wechtersbach K., Pleško J., Avšič - Županc T., Kojc N.: SARS-CoV-2 Virions or Ubiquitous Cell Structure? Actual Dilemma in COVID-19 Era. Kidney Int Rep. 2020 Sep;5(9):1608-1610. doi: 10.1016/j. ekir.2020.07.003. Epub 2020 Jul 15. Garrison A. R., Alkhovsky S. V., Avšič - Županc T., Bente D. A., Bergeron É., Burt F., Di Paola N., Ergünay K., Hewson R., Kuhn J. H., Mirazimi A., Papa A., Sall A. A., Spengler J. R., Palacios G., Consortium I. R.: ICTV Virus taxonomy Profile: Nairoviridae. J Gen Virol. 2020 Aug;101(8):798-799. doi: 10.1099/jgv.0.001485. Epub 2020 Aug 24. Kuhn J. H., Adkins S., Alioto D., Alkhovsky S. V., Amarasinghe G. K., Anthony S. J., Avšič - Županc T., Ayllón M. A., et al.: 2020 taxonomic update for phylum Negarnaviricota (Riboviria: Orthornavirae), including the large or- ders Bunyavirales and Mononegavirales. Arch Virol. 2020 Dec;165(12):3023- 3072. doi: 10.1007/s00705-020-04731-2. Epub 2020 Sep 4. Resman Rus K., Kopitar A. N., Korva M., Ihan A., Petrovec M., Avšič - Županc T.: Comparison of Lymphocyte Populations in Patients With Dobrva or Puumala orthohantavirus Infection. Front Cell Infect Microbiol. 2020 Oct 16;10:566149. doi: 10.3389/fcimb.2020.566149. eCollection 2020. Coutard B., Romette J. L., Miyauchi K., Charrel R., Prat C. M. A.; EVA Zika Workgroup, EVA COVID-19 Workgroup: The Importance of Biobanking for Response to Pandemic Caused by Emerging Viruses: The European Virus Archive As an Observatory of the Global Response to the Zika Vi- rus and COVID-19 Crisis. Biopreserv Biobank. 2020 Dec;18(6):561-569. doi: 10.1089/bio.2020.0119. Epub 2020 Nov 11. Hoornweg T. E., Zutt I., de Vries A., Maas M., Hoogerwerf M. N., Avšič - Žu- panc T., Korva M., Reimerink J. H. J., Reusken C. B. E. M.: Development of a Comparative European Orthohantavirus Microneutralization Assay With Multi-Species Validation and Evaluation in a Human Diagnostics. Front Cell Infect Microbiol. 2020 Dec 22;10:580478. doi: 10.338

150 Emerik Bernard R A Z STAVA Bernard E.: 15 let Novomeških likovnih dni 1/2, 29. november 2019–1. februar 2020, Dolenjski muzej, Novo mesto.

France Bernik Bernik F.: Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja : Ivan Cankar [celovečerni dokumentarni film]. [Ljubljana]: Filmoteka, 2020. 1 spletni vir (1 videodatoteka (78 min, 44 sek)). https://bsf.si/sl/film/tisoc-ur-bridkosti-za-eno-uro-veselja/.

Ivan Bratko Šoberl D., Bratko I., Žabkar J.: Learning to control a quadcopter qualitative- ly. Journal of intelligent & robotic systems, Dec. 2020, vol. 100, no. 3/4, str. 1097–110.

Rajko Bratož OBJAV E Bratož R.: Aquileia ai tempi di Cromazio. Memorie Storiche Forogiuliesi. 2019, vol. 99, str. 57–76, (izšlo maja 2020). Bratož R.: Aquileia tardoantica nella tradizione storiografica medioeva- le. Antichità altoadriatiche. 2020, vol. 92, str. 71–90. (= LEGITE, TENETE, IN CORDE HABETE. Miscellanea in onore ei Giuseppe Cuscito. Ed. Bi- sconti F., Cresci Marone G., Mainardis F., Prenc F.). Bratož R.: Péter Kovács, A history of Pannonia in the late Roman period I (284-363 AD). Bonn: Habelt 2016. VIII, 320 S. 5 Abb. (Antiquitas. Reihe I, 67). Gnomon : kritische Zeitschrift für die gesamte klassische Altertumswis- senschaft. 2019, bd. 91, h. 6, str. 567–568. DRUGO Bogataj J. D., Bratož R., Cedilnik A., Movrin D., Špelič M., Valenčič R.: Hi- eronymus noster - Slavicus : odmevi Stridončanove dediščinev slovenski in širši slovanski kulturi = Hieronymus noster - Slavicus : echoes of the Stridonian's legacy in the Slovenian and broader Slavic culture. Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 75, št. 1, str. 97–100. Bratož R. (član ur. odbora 2010–) Mitteilungen zur Christlichen Archäologie. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1995–. Bratož R. (član ur. odbora 2014–) Antichità altoadriatiche. Editreg Trieste. Bratož R. (član ur. odbora 2014–) Atti e Memorie della Società Istriana di Arche- ologia e Storia Patria. Trieste: Tipografia-Litografia Moderna, 1884–. Bratož R. (član ur. odbora 2012–) Quaderni giuliani di storia. Trieste: Deputazi- one di storia patria per la Venezia Giulia, 1980–.

151 Bratož R. Keria (član ur. sveta 2007–): studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 1999–. Bratož R. (član ur. odbora 2001–) Studia Historica Slovenica : časopis za hu- manistične in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001–. Bratož R. (član ur. odbora 2011–) Radovi. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest, 1987–. Bratož R. (član ur. odbora 1996–) Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru- štev Slovenije, 1947–.

Mirko Bratuša SAMOSTOJNA RAZSTAVA Bratuša M.: Kipi za otroke, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 9. 7.–6. 10. 2020 (katalog razstavljenih del 48 str., spremno besedilo Muhovič J.). TR AJ NE JAV NE POSTAV IT V E Bratuša M.: Spomenik dr. Stanko Janežič, (bron in tonalit, višina 220 cm) Or- mož, september 2020. Bratuša M.: Spomenik Dragotin Ferdinand Ripšl, (bron in beton, višina 180 cm) Krško, november 2020.

Matej Brešar Brešar M.: Commutators and images of noncommutative polynomials. Advan- ces in mathematics. Nov. 2020, vol. 374, art. 107346 (21 str.). https://doi. org/10.1016/j.aim.2020.107346, 10.1016/j.aim.2020.107346. Brešar M.: Functional identities and zero Lie product determined Banach alge- bras. Quarterly Journal of Mathematics. June 2020, vol. 71, iss. 2, str. 649– 665. https://doi.org/10.1093/qmathj/haz060, 10.1093/qmathj/haz060.

Bojan Čerček Chernomordik F., Čerček B., Lio W. M., Mihailović P. M., Yano J., Herscovici R., Zhao X., ZhouJ., Chyu K. Y., Shah P. K., Dimayuga P. C.: The Role of T Cells reactive to the Cathelicidin Antimicrobial Peptid LL-37 in Acute Coronary Syndrome and Plaque Calcification. Front Immunol. 2020, Oct 6:11:575577, Doi:103389/fimmu.2020.575577. eCollection 2020. Lio W. M., Cercek B., Yano J., Yang W., Ghermezi J., Zhao X., Zhou J., Zhou B., Freeman M. R., Chyu K-Y., Shah P. K., Dimayuga P. C.: Sex as a Deter- minant of Responses to a Coronary Artery Disease Self-Antigen Identifi- ed by Immune-Peptidomics. Front. Immunol., 21 April 2020 | https://doi. org/10.3389/fimmu.2020.00694. Herscovici R., Mirocha R., Salomon J., Merz N. B., Cercek B., Goldfarb M.: Sex differences in crude mortality rates and predictive value of intensive care

152 unit-based scores when applied to the cardiac intensive care unit. https:// doi.org/10.1177/2048872619872129 Eur Heart J Acute Cardiovasc Care, Aug 27 2020. Čerček B.: Moje sodelovanje s slovenskimi znanstveniki/zdravniki = My collaboration with Slovenian scientists/physicians. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 19–23, 125–130.

Milan Dekleva Dekleva M.: Zaplešiva, Dante, Cankarjeva založba, 2020. Dekleva M.: in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) / Zora in čriček, pesniški diptih, (Hiša poezije), 2020. Dekleva M.: Palačinkožer, izvirna zgodba za otroke, Morfem+, 2020. Dekleva M.: Mala Alma na veliki poti, izvirna slikanica, Mladinska knjiga, 2020.

Igor Emri Bek M., Aulova A., Oseli A., von BernstorffB., Emri I.: Advanced Impact and Vibration Insulation Based on High Pressure Technology. Advanced Expe- rimental Mechanics, Vol.5 (2020), 3-23. Venkatesh R., Voloshin A. S., Emri I., Brojan M., Govekar E.: Digital image correlation based internal friction characterization in granular materials. Experimental mechanics. Tiskana izd. 2020, vol. 60, str. 481–492. https:// link.springer.com/article/10.1007%2Fs11340-019-00570-8, DOI: 10.1007/ s11340-019-00570-8. Co A. (ur). ICR2020 : 18th International Congress on Rheology, Rio de Janeiro, December 14-17, 2020 : book of abstracts. Rio de Janeiro, 2020. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (261 str.)). https://icr2020online.com/images/program/ ICR2020_Book_of_Abstracts.pdf. Aulova A., Bek M., Kossovich L., Emri I.: Needleless electrospinning of PA6 fibers : the effect of solution concentration and electrospinning voltage on fiber diameter. Strojniški vestnik. Jun. 2020, vol. 66, no. 6, str. 421–430. https:// www.sv-jme.eu/sl/article/needless-electrospinning-of-pa6-fibers-effect-of- -solution-concentration-and-electrospinning-voltage-on-fiber-diameter/, DOI: 10.5545/sv-jme.2020.6713. Jenkinson I. R., Emri I., et al.: Rheology of foam at the ocean-air interface : its role in climate management. V: Co A. (ur.). ICR2020 : 18th International Congress on Rheology, Rio de Janeiro, December 14-17, 2020 : book of abstracts. Rio de Janeiro, 2020. Str. https://icr2020online.com/images/program/ ICR2020_Book_of_Abstracts.pdf.

153 Peter Fajfar OBJAVA Kosič M., Dolšek M., Fajfar P.: Failure probability of regular and irregular RC frame structures. Chapter 12. V: Köber D. (ur.): Seismic behaviour and design of irregular and complex civil structures III (Geotechnical, Geological and Earthquake Engineering, Vol. 48). Cham: Springer. 2020, str. 141–152, https://doi.org/10.1007/978-3-030-33532-8_12. Fajfar P.: Petnajst ljubljanskih stolpnic, ki ne bi prenesle zelo močnega potresa. Delo, 11. 4. 2020, str. 25. DRUGO Fajfar P. (zaslužni ur. 2015–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley, 1972–. Fajfar P. (član ur. odbora 1997–) Journal of earthquake engineering. Philadelphia: Taylor & Francis Group, 1997–. Fajfar P. (član ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibration. Dordrecht: Springer, 2002–. Fajfar P. (član ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer, 2003–. Fajfar P.: Potresi – napovedovanje in zaščita: predavanje – Pravna fakulteta Sre- brna katedra in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 26. 5. 2020, (Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti? – serija predavanj na daljavo). http://predavanja.ustava.si/2020/06/01/predavanje- -zasl-prof-dr-petra-fajfarja-potresi-napovedovanje-in-zascita/.

Dušan Ferluga Ferluga D. (član ur. odbora 1999–) Pathology oncology research. Budapest: Tud. Kiadó. Ferluga D. (član ur. odbora 1989–) Pathology research and practice. Stuttgart; New York: Fisher, 1978–.

Franc Forstnerič Forstnerič F.: The Calabi-Yau property of superminimal surfaces in self-dual Einstein four-manifolds. The Journal of geometric analysis, [v tisku] 2020, 27 str. https://doi.org/10.1007/s12220-020-00455-6, doi: 10.1007/s12220- 020-00455-6. Forstnerič F.: H-principle for complex contact structures on Stein manifolds. Journal of symplectic geometry, vol. 18, no. 3, str. 733–767. https://dx.doi. org/10.4310/JSG.2020.v18.n3.a4, doi: 10.4310/JSG.2020.v18.n3.a4. Alarcón A., Forstnerič F.: A foliation of the ball by complete holomorphic discs. Mathematische Zeitschrift, Oct. 2020, vol. 296, iss. 1–2, str. 169–174. https:// doi.org/10.1007/s00209-019-02430-6, doi: 10.1007/s00209-019-02430-6.

154 Forstnerič F., Wold E. F.: Runge tubes in Stein manifolds with the density property. Proceedings of the American Mathematical Society, Feb. 2020, vol. 148, no. 2, str. 569–575. https://doi.org/10.1090/proc/14309, doi: 10.1090/proc/14309. Alarcón A., Forstnerič F.: The Calabi-Yau problem for Riemann surfaces with finite genus and countably many ends. Revista matemática iberoameri- cana, [v tisku] 2020, 14 str. https://doi.org/10.4171/rmi/1231, doi: 10.4171/ rmi/1231. Fornæss J. E., Forstnerič F., Wold E. F.: Holomorphic approximation: the legacy of Weierstrass, Runge, Oka-Weil, and Mergelyan. V: Breaz D., Rassias M. Th. (ur.). Advancements in complex analysis : from theory to practice. Cham: Springer. cop. 2020, str. 133–192. https://doi.org/10.1007/978-3-030-40120- 7_5, doi: 10.1007/978-3-030-40120-7_5. Forstnerič F.: Matematična analiza na FMF. V: Dobovišek M. (ur.), Kodre A. (ur.). Sto let matematike in fizike na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Fakulte- ta za matematiko in fiziko. 2020, str. 113–131. Alarcón A., Forstnerič F., López F. J.: New complex analytic methods in the study of non-orientable minimal surfaces in Rn, (Memoirs of the American Mathematical Society, no. 1283). Providence: American Mathematical So- ciety, cop. 2020. VI, 77 str. https://doi.org/10.1090/memo/1283, http://www. ams.org/books/memo/1283/memo1283.pdf, doi: 10.1090/memo/1283.

Franci Gabrovšek Kaufmann G., Mayaud C., Kogovšek B., Gabrovšek F.: Understanding the temporal variation of flow direction in a complex karst system (Planinska Jama, Slovenia) = Razumevanje časovne spremenljivosti smeri toka v kom- pleksnem kraškem sistemu (Planinska jama, Slovenija). Acta carsologica. 2020, letn. 49, št. 2/3, str. 213–228. https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/ view/7373/8523, DOI: 10.3986/ac.v49i2-3.7373. Mlakar P., Grašič B., Božnar M., Popović D., Gabrovšek F.: Information system for scientific study of the micrometeorology of karst caves - case of Postojn- ska jama cave, Slovenija = Informacijski sistem za znanstvene raziskave mikroklime v kraških jamah : primer Postojnske jame, Slovenija. Acta carsologica. 2020, letn. 49, št. 2/3, str. 297–310. https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/ article/view/7540/8520, DOI: 10.3986/ac.v49i2-3.7540. Blatnik M., Mayaud C., Gabrovšek F.: Supplement to the paper »Groundwater dynamics between Planinsko Polje and springs of the Ljubljanica River, Slovenia« from Blatnik et al. (2019) published in Acta Carsologica 48/2 = Dodatek k članku »Dinamika podzemne vode med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice, Slovenija«, objavljenem v Acta carsologica 48/2. Acta carsologica. 2020, letn. 49, št. 1, str. 143–147. https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/ article/view/8967/8246, DOI: 10.3986/ac.v49i1.8967.

155 Blatnik M., Culver D. C., Gabrovšek F., Knez M., Kogovšek B., Kogovšek J., Liu H., Mayaud C., Mihevc A., Mulec J., Aljančič M., Otoničar B., Petrič M., Pipan T., Prelovšek M., Ravbar N., Shaw T. R., Slabe T., Šebela S., Zupan Hajna N., Knez M. (ur.), Otoničar B. (ur.), Petrič M. (ur.), Pipan T. (ur.), Slabe T. (ur.): Karstology in the classical karst. Cham: Springer, cop. 2020. XII, 222 str. Advances in karst science.

Kajetan Gantar OBJAV E Gantar K.: Der Laibacher Bischof Thomas Chrönn und seine lateinische Jugendge- dichte. - Wiener humanistische Blätter 60 (Wien 2019), 51–61. Gantar K.: Sprehodi po antični književnosti. –V: Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah (SAZU 19. in 20. aprila 2017, Ljubljana 2020). 37–46. Gantar K.: Odmevi Murkovih raziskav v homeroslovju.– Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede (Ljubljana 2020), 101–112. Gantar K.: Izvor tragedije iz Dionizovega bogoslužja. – Spremna študija k prevodu dveh Ajshilovih tragedij (Peržani, Vklenjeni Prometej, Ljubljana 2020, 119–164. Gantar K.: Protest zoper vojaško degradacijo stoletnice Univerze v Ljubljani. – Delo 4. 1. 2020. Gantar K.: Provokativno kolesarjenje ni izviren domislek.- Družina 69, 22 (31. 5. 2020), 12. Gantar K.: Ob prejemu naziva častni član DKPS. Vzgoja XXII, številka 88 (2020), 52. PREVOD Gantar K.: Ajshil, Peržani – Vklenjeni Prometej. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2020 (190 strani). DRUGO Gantar K.: France Bernik, predsednik in častni član SAZU (govor na žalni seji SAZU, 15. septembra 2020). Gantar K.: Pedagoški eros med včeraj in danes, med brezosebno apatijo in oseb- nim tveganjem (govor na Slomškovi proslavi, Ponikva 26. september 2020). Jože Možina – Kajetan Gantar, intervju v dveh nadaljevanjih v dokumentarni seriji Pričevalci (na prvem programu RTV SLO 22. in 29. septembra 2020, dosegljivo tudi kot DVD). Kajetan Gantar, Utrinki ugaslih sanj (oddaja na radiu Ognjišče 14. oktobra 2020). Janja Ulaga – Kajetan Gantar, intervju v okviru radijske oddaje Slovenci po svetu (na Radiu Veseljak, 19. novembra 2020).

156 Josip Globevnik Globevnik J.: On discs in bidiscs. Journ. Math. Anal. Appl. 488 (2020) no. 1, 124061, 2 pp.

Matija Gogala Trilar T., Gogala M., Graziani F., Ceccolini F., Cianferoni F.: First data on Ci- cadas of Kefalonia, Greece (Hemiptera: Cicadidae), including bioacoustics. Russian Entomol. J. 29(1): 12–19. 2020. Trilar T., Gjonov I., Gogala M.: Checklist and provisional atlas of singing cica- das (Hemiptera: Cicadidae) of Bulgaria, based on bioacoustics. 2020. https://doi.org/10.3897/BDJ.8.e54424 (09 Oct 2020) Gogala M.: Giorgio Pilleri in Tony J. Peterle, dva pri nas malo znana naravo- slovca slovenskega rodu. Proteus 82(7): 291, 327–331. 2020.

Igor Grabec Grabec I., Sok A. E.: Modeling of lizard skin pattern by cellular automaton. Non- linear phenomena in complex systems : an interdisciplinary journal. 2020, vol. 23, no. 1, str. 1–16. DOI: 10.33581/1561-4085-2020-23-1-1-16. Grabec I., Sok A. E.: Random walk of foraging. Nonlinear phenomena in complex systems : an interdisciplinary journal. 2020, vol. 23, no. 3, str. 254–261. DOI: 10.33581/1561-4085-2020-23-3-254-261. Grabec I.: Sodelovanja med Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in Cornell University, Ithaca, NY, ZDA = Cooperation between the Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana and Cornell University, Ithaca, NY, USA. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljublja- na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 24–28, 131–136 Grabec I. (avtor, fotograf): Utrinki in kipi. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2020. 128 str.

Niko Grafenauer Grafenauer N.: Halomušnice : telefonske pesmi o živalih. Jezero: Morfemplus, 2020. 77 str. Grafenauer N.: Kaj ima sonce najraje. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 96 str., Zbirka Sončnica. Grafenauer N.: (prireditelj). Kekec in Pehta. 3. ponatis. Ljubljana: Grafenauer, 2020. 60 str. Grafenauer N.: Pedenjped. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slove- nije, 2020. 23 f. Zbirka Cicibanov vrtiljak. Grafenauer N.: Pedenjped gre v pedenjsvet. 1. natis. Ljubljana: Grafenauer, 2020. 79 str.

157 Grafenauer N.: Živali, živali vsenaokrog. 1. natis. Ljubljana: Grafenauer, 2020. [39] str.

Janez Höfler OBJAV E Höfler J.: Še nekaj premislekov k zgodovini kartuzijanskega samostana v Žičah in Marijini cerkvi v Špitaliču. Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta. [Tiskana izd.]. 2018 (izšlo 2020), 54, str. 17–35, 202, [210]. http://www. suzd.si/images/stories/pdf/zuz_54_2018/hoefler_ZUZ_2018.pdf. DRUGO Höfler J. (član ur. odbora 2007–) Historia artis: zbirka Oddelka za umetnostno zgodovino. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007–.

Tine Hribar Hribar T.: Beograjski pogovori in osamosvojitveni plebiscit, Delo – Sobotna priloga, 24. oktobra 2020, leto 61, str. 10–11. Hribar T.: Kaj je in kaj ni vsebina sprave, Delo – Sobotna priloga, 21. november 2020, leto 61, str. 18–19. Hribar T.: Dvojni atentat na Demos, predplebiscitni in poosamosvojitveni, Delo – Sobotna priloga, 19. december 2029, leto 61, str. 4–6. Hribar T.: Človekovo dostojanstvo, svetost življenja in pomoč pri umiranju, predgovor v Robert Orfali: Smrt z dostojanstvom, Ciceron, Mengeš 2020, str. 13–58. Hribar T. (prevajalec). Martin Heidegger: O stvari mišljenja, Slovenska matica, Ljubljana 2020.

Drago Jančar KNJIGE Jančar D.: La fuite extraordinaire de Johannes Ott (Galjot). Roman. Prevedla Andrée Lück-Gaye, Phébus, Pariz 2020. Jančar D.: Kaleriorja (Galjot). Roman. Prevedel Kari Klemela. Mansarda, Sauvo 2020. Jančar D.: Učenik't na Džojs (Joyceov učenec). Kratke zgodbe. Prevedel Ljudmil Dimitrov. IK Kolibri, Sofija 2020. Jančar D.: Pa i ljubav (In ljubezen tudi). Roman. Prevedla Anita Peti-Stantić. Meandar, Zagreb 2020. Jančar D.: Mayıs, Kasım (Maj, november). Roman. Prevedla Neşe Ay Başman. Dedalus Kitap, Istanbul 2020. Jančar D.: Kuzey Işıkları (Severni sij). Roman. Prevedla Neşe Ay Başman. Deda- lus Kitap, Istanbul 2020. Jančar D.: Strom beze jména (Drevo brez imena). Roman. Prevedel Petr Mainuš. Altenber, Jihlava 2020.

158 Jančar D.: Nasmešlivoe voždelenie (Posmehljivo poželenje). Roman. Prevedla Nadežda Starikova. Centr knigi Rudomino, Moskva 2020. KRATKE ZGODBE Jančar D.: Ängelns blick (Pogled angela). V švedščino prevedla Ann-Sofie Oman. Nya Argus, Nr. 12-13. Esbo 2020, str. 394–397. Jančar D.: Kastilskata kartina (Kastiljska slika). Prevedel Ljudmil Dimitrov. Ve- stnik literaturen, 10.–16. 6. Sofija, 2020, str. 11–12. ČLANKI, ESEJI Jančar D.: Sanjači in mesečniki, v: Manifest Alpe-Adria. Verlag Löcker, Wien 2020, str. 91–93. Jančar D.: Dnevi vojne. Mohorjev koledar 2021. Celjska Mohorjev družba, Celje 2020, str. 157–164. Jančar D.: Träumer und Schlafwandler. Manifest Alpe Adria. Verlag Löcker, Wien 2020, str. 93–95. Jančar D.: Sognatori e sonnambuli. Manifest Alpe Adria. Verlag Löcker, Wien 2020, str. 96–97. Jančar D.: Dankesworte – anlässlich der Verleihung des Österreichischen Staat- spreises für Europäische Literatur 2020. Lichtungen, Nr: 163, Graz november 2020, str. 140–41. Jančar D.: Écrire dans la langue d'une petite nation Ex nihilo. No. 2 (Juin 2020). Université de Cery-Pontoise, Cergy 2020, str. 76–80. »Es war exotisch - natürlich«. Dialog Drago Jančar – Erich Klein. Anzeiger 4/20, str. 28 – 32. Time Past and Present: Ripples and Reflections. Spletni dialog: Drago Jančar, Ljubljana - Yi Zhou, Peking. EU – China Litfest. 22. november 2020. GLEDALIŠČE Jančar D.: Izbrane zgodbe. Video branje desetih zgodb iz knjige Mnoga življenja. Drama SNG Maribor, maj– junij 2020.

Andrej Jemec SKUPINSKE RAZSTAVE Zbirka Gorjupove galerije, (nova postavitev, 7), Gorjupova galerija v osnovni šoli, Kostanjevica na Krki, 7. februar 2020. Izbor del iz Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, Avla Mestne občine Kranj, 10. junij 2020–28. februar 2021. Izbor grafičnih listov privatne zbirke Ota Vogrina, Grafika +, Likovni salon Lojze Šušmelj, Selnica ob Dravi. 2.–23. junij 2020. DRUGO Voščilnica za Veleposlaništvo R. Slovenije, Dunaj, 2020, slika: Andrej Jemec besedilo: Florjan Lipuš.

159 Roman Jerala OBJAV E Lebar T., Lainšček D., Merljak E., Aupič J., Jerala R.: A tunable orthogonal coi- led-coil interaction toolbox for engineering mammalian cells. Nature chemical biology. May 2020, vol. 16, iss. 5, str. 513–519, https://www.nature. com/articles/s41589-019-0443-y, DOI: 10.1038/s41589-019-0443-y. Thai Ha V., Lainšček D., Gesslbauer B., Jarc Jovičić E., Hyötyläinen T., Ilc N., Lakota K., Tomšič M., Van De Loo F. A. J., Bochkov V., Petan T., Jerala R., Manček Keber M.: Synergy between 15-lipoxygenase and secreted PLA- 2PLA2 promotes inflammation by formation of TLR4 agonists from extracellular vesicles. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. [Online ed.]. 13 Oct. 2020, vol. 117, iss. 41, str. 25679–25689, https://www.pnas.org/content/early/2020/09/23/2005111117, DOI: 10.1073/ pnas.2005111117. Scalvini B., Sheikhhassani V., Woodard J., Aupič J., Dame R. T., Jerala R., Ma- shaghi A.: Topology of folded molecular chains : from single biomolecules to engineered origami. Trends in chemistry. 1 Jul. 2020, vol. 2, iss. 7, str. 609– 622, https://www.cell.com/trends/chemistry/fulltext/S2589-5974(20)30111- 8, DOI: 10.1016/j.trechm.2020.04.009. Segal E., Jerala R., et al.: Building an international consortium for tracking coronavirus health status. Nature medicine. [Online ed.]. 2020, str. 1–4. https://www.nature.com/articles/s41591-020-0929-x.pdf, DOI: 10.1038/ s41591-020-0929-x. Lainšček D., Fink T., Forstnerič V., Hafner-Bratkovič V., Orehek S., Strmšek Ž., Manček Keber M., Pečan P., Esih H., Malenšek Š., Aupič J., Dekleva P., Pla- per T., Vidmar S., Kadunc S., Benčina M., Omersa N., Anderluh G., Pojer F., Lau L., Hacker D., Correia B., Peterhoff D., Wagner R., Jerala R.: Immune response to vaccine candidates based on different types of nanoscaffolded RBD domain of the SARS-CoV-2 spike protein bioRxiv doi: https://doi. org/10.1101/2020.08.28.244269 POMEMBNA PROJEKTA Proof of concept ERC grant. Office of Naval Research (ONR) projekt.

Marko Jesenšek OBJAV E Jesenšek M.: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 2020. 13/2, 7‒30. http://www.ff.um. si/dotAsset/83663.pdf. Jesenšek M.: Majniška deklaracija in slovenski jezik (1917‒1989‒2020). V: Anton

160 Korošec in sto let Majniške deklaracije. Referati z znanstvenega simpozija Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije. Ur. Marko Jesenšek. Ljuto- mer: Gimnazija Franca Miklošiča, 2020, 179‒207. Jesenšek M.: Prekmurski knjižni jezik in narečje. »Mi vsi živeti ščemo« : Pre- kmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice. Zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ur. Štih P., Ajlec K., Kovacs A. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 524‒564. Jesenšek M.: Cankarjev vpliv na prenovo slovenskega knjižnega jezika. Z Lu- blaně přes Vídeň do Prahy (Ivan Cankar a jeho současníci) = Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Ur. Jensterle Do- ležal A. Praha: Národní knihovna České republiky, Slovanská knihovna, 2020. 251‒261. Jesenšek M.: Murkova pisma Jagiću (1887‒1923). Matija Murko ‒ slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Razprave II. razreda, 24. Ur. Jesenšek M., Stanonik M. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 276‒298. Jesenšek M.: Ada Vidovič Muha o povezavah med slovenskim in češkim jeziko- slovjem. Pogled v jezik in iz jezika. Adi Vidovič Muha ob jubileju. Ur. Krajnc Ivič M., Žele A. Mednarodna knjižna zbirka Zora 133. Maribor: Univerzi- tetna založba, 2020. 21‒38. Jesenšek M.: Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine. Slo- vensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Ur. Jesenšek M. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 135. Maribor: Univerzitetna založba, 2020. 10‒54. Jesenšek M.: Življenje in delo častne občanke občine Selnica ob Dravi akade- mikinje Zinke Zorko. Zinkin zbornik. Ur. Jesenšek M. Selnica ob Dravi: Občina, 2020. 7‒41. Jesenšek M.: Čar, Janko: (1932‒2017). Slovenska biografija, Novi Slovenski biografski leksikon, 2020. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023080/. Jesenšek M.: Bohoričev šolski red Ordo scholae procerum in Carniolia (1575). Časopis za zgodovino in narodopisje. 2020, letn. 91 = n. v. 56, zv. 2/3, str. 206–210. Jesenšek M.: Mikolič V.: Izrazi moči slovenskega jezika. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS; Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 382 str. Jesenšek M.: Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije. Spremna beseda. Anton Korošec in sto let Majniške deklaracije. Rreferati z znanstvenega simpozija Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije. Ur. Marko Jesenšek. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča, 2020. 11‒30.

161 Jesenšek M.: Usodna zmota: slovenski jezik nas določa ali razmislek o (ne)po- trebnosti slovenskega učnega jezika v visokem šolstvu in znanosti. Časopis za prijazen Maribor. 3. dec. 2020, št. 2, 14‒15. Jesenšek M.: Najpomembnejši so medčloveški odnosi. Šime Ivanjko: Aforizmi in razmišljanja o pravu in pravnikih. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba, 2020. 15‒18. DRUGO Jesenšek M.: Dober večer: dr. Marko Jesenšek ‒ pogovor v oddaji Dober ve- čer, RTV Slovenija, TV Maribor, 21. 9. 2020. https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174719625?s=tv Jesenšek M.: Dr. Marko Jesenšek ‒ pogovor v oddaji Poglobljeno, Radio Maribor, 28. apr. 2020. https://4d.rtvslo.si/arhiv/poglobljeno/174689117. Jesenšek M.: Po jeziku in veri se narod nareja ‒ prof. dr. Marko Jesenšek v oddaji Iz roda v rod, Radio Maribor, 4. 10. 2020. https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174722424?s=radio. Jesenšek M.: Po jeziku smo ustvarjeni ‒ intervju v oddaji Iz roda v rod, Radio Maribor, 9. 2. 2020. https://4d.rtvslo.si/arhiv/iz-roda-v-rod/174671227. Jesenšek M.: V spomin škofu Jožetu Smeju ‒ intervju v oddaji Sedmi dan, Ra- dio Slovenija, program ARS, 6. 12. 2020. https://ars.rtvslo.si/2020/11/sedmi- -dan-165/. Jesenšek M. (slavnostni govornik): Ob slovenskem kulturnem prazniku in obele- žitvi 500-letnice rojstva Adama Bohoriča. Osrednja prireditev v občini Be- nedikt, 7. 2. 2020. Marko Jesenšek (ur.) Anton Korošec in sto let Majniške deklaracije [referati z znanstvenega simpozija Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije]. Lju- tomer: Gimnazija Franca Miklošiča, 2020. 255 str. Jesenšek M. (ur.) Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Maribor: Univerzitetna založba, 2020. 399 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 135. Jesenšek M. (ur.): Zinkin zbornik. Selnica ob Dravi: Občina. 2020. 176 str. Jesenšek M. (ur.), Stanonik M. (ur.): Matija Murko ‒ slovanski filolog v najšir- šem pomenu besede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 321 str. Razprave II. razreda, 24. Jesenšek M. (ur.), Orel I. (ur.), Orožen M. (ur.): Vodnikov katekizem: kershanski navuk sa Ilirske deshele vsét is Katehisma sa vse zerkve Franzoskiga Zesar- stva. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 2020. 351 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 139. Jesenšek M. (ur.), Sedar K. (ur.) Petstoletnica Adama Bohoriča. Zbornik povzetkov znanstvenega simpozija. Murska Sobota, 22. oktober 2020. Murska So- bota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 1 spletni vir [27 str.]. https://www.

162 dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2020/10/PETSTOLETNICA- -ADAMA-BOHORICA-ZBORNIK-POVZETKI-REFERATOV.pdf. Jesenšek M. (ur.) Mednarodna knjižna zbirka Zora. Maribor: Univerzitetna za- ložba. Jesenšek M. (glavni in odgovorni ur.) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Jesenšek M. (član ur. odbora) Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1904–. Jesenšek M.: (član ur. odbora): Edinost in dialog: revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Maribor: Inštitut Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Milan Jesih Jesih M.: Žlahta. Sodobnost 6/2020. Jesih M.: Domoznanske. Airbeletrina, v Panorama, 16. aprila 2020 (splet). Jesih M.: Šest pesmi. Vrabec anarhist, 20. maja 2020 (splet).

Gabrijel Kernel Kernel G., Pelicon P.: Darko Jamnik (1925–2020) : nekrolog. Delo. 31. jul. 2020, leto 62, št. 175, str. 23.

Boštjan Kiauta OBJAV E Kiauta B.: Franciscus de Paula Schrank (1747–1835) – prvi poročevalec o poja- vljanju kačjih pastirjev ob onesnaženih vodah v našem prostoru in v Evropi (Odonata: Zygoptera). Erjavecia 35: naslovnica, 2–8. Kiauta B.: Pater Roman Tominec OFM (1900–1991) o simboliki kačjega pastirja v upodobljajoči umetnosti (1958). Zapis ob 30. obletnici smrti. Erjavecia 35: 92–96. Kiauta B.: Some personal recollections of the late Angelo Barbosa Monteiro Ma- chado (1934–2020). Odonatologica 49(3/4): 191–198. DRUGO Kiauta B. (član ur. odbora) Odonatologica. Osmylus Scientific Publishers, Woln- zach. Vol. 49.

Matjaž Kmecl Kmecl M.: Pesmi o zemlji dobrotnici. V: Šali F.: Njive. Vavta vas: samozal., 2020. 46 str. Kmecl M.: Pesmi tihožitij in besov. Koroški koledar ... 2020, str. 23–28.

163 Željko Knez OBJAV E Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Activity of α-amylase from P. ostreatus grown on waste substrates. V: Book of abstracts. 3rd International Conference Te- chnologies and Business Models for Circular Economy (online conference), TBMCE 2020, 15 December 2020. [S. l.: s. n., 2020]. Str. 47. Perva-Uzunalić A., Ledinek N., Finšgar M., Knez Ž., Novak Z.: Analysis of related substances of prednisolone in active ingredient. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbor- nik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annu- al Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 128. Kupnik K., Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Antimicrobial activity of Aloe ar- borescens and Aloe barbadensis. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. 1 str. Čolnik M., Knez Hrnčič M., Škerget M., Knez Ž.: Biodegradable polymers, current trends of research and their applications, a review. Chemical industry & chemical engineering quarterly. 2020, vol. 26, iss. 4, str. 401–418. DOI: 10.2298/CICEQ191210018C. Vasić K., Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Biodiesel production using solid acid catalysts based on metal oxides. Catalysts. Published: 17 February 2020, vol. 10, no. 2, str. 1–20. https://www.mdpi.com/2073-4344/10/2/237, DOI: 10.3390/catal10020237. Knez Hrnčič M., Ivanovski M., Cör D., Knez Ž.: Chia Seeds (Salvia Hispanica L.) : an overview-phytochemical profile, isolation methods, and application. Molecules. 2020, vol. 25, no. 1, str. 1–19. DOI: 10.3390/molecules25010011. Pantić M., Knez Ž., Novak Z.: Coating of bioaerogels : novel route in product optimization. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Che- mical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Lju- bljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 64. Kotnik P., Čolnik M., Finšgar M., Knez Ž., Škerget M.: Determination of C1−C6 hydrocarbons in gaseous plastic degradation products by GC-MS method. Polymer degradation and stability. Dec. 2020, vol. 182, str. 1–8, https://www. sciencedirect.com/science/article/pii/S0141391020303165, DOI: 10.1016/j. polymdegradstab.2020.109386. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Development of chitosan functio- nalized magnetic nanoparticles with bioactive compounds. Nanomateri- als. 25 Sep. 2020, vol. 10, iss. 10, str. 1–25, https://www.mdpi.com/2079- 4991/10/10/1913, DOI: 10.3390/nano10101913.

164 Žitek T., Dariš B., Finšgar M., Knez Ž., Bjelić D., Knez Hrnčič M.: The effect of polyphenolics in extracts from natural materials on metabolic activity of metastatic melanoma WM-266-4 cells. Applied sciences. 2020, vol. 10, iss. 10, str. 1–17. DOI: 10.3390/app10103499. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: The effect of scSO2 treatment on pretein concentration and protease activity in graham flour. V: Book of abstracts. 3rd International Conference Technologies and Business Models for Circular Economy (online conference), TBMCE 2020, 15 December 2020. [S. l.: s. n., 2020]. Str. 49. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Enzyme deactivation using high pressure carbon dioxide technology. V: Bogataj M. (ur.), Kravanja Z. (ur.), Novak-Pintarič Z. (ur.). 2nd International Conference on Technologies & Bu- siness Models for Circular Economy : conference proceedings. 1st ed. Maribor: University Press: Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, 2020. Str. 205–210. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/472/570/801-1. Vasić K., Knez Ž., Kumar S., Kumar Pandey J., Leitgeb M.: Epoxy functiona- lized carboxymethyl dextran magnetic nanoparticles for immobilization of alcohol dehydrogenase. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2020, vol 67, no. 4, str. 1172–1179. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/ view/6065, DOI: 10.17344/acsi.2020.6065. Knez Ž.: Hvala profesorjem Prve. V: Prva gimnazija Maribor : per aspera ad astra. Maribor: Tronlab. 4. 10. 2020, 1 str. https://www.prva-gimnazija. si/170-letna-izobrazevalna-tradicija/170-zgodb-prve/hvala-profesorjem- -prve. Gagić T., Knez Ž., Škerget M.: Hydrothermal hydrolysis of sweet chestnut (Ca- stanea sativa) tannins. Journal of the Serbian Chemical Society. 2020, vol. 85, no. 7, str. 896–883. DOI: 10.2298/JSC190711108G. Milovanović T.: Hydrothermal processes for conversion of lignocellulosic biomass to value-added compounds : doctoral disertation. Maribor: [T. Milovanović], 2020. XVI, 138 str. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=76613. Gagić T., Perva-Uzunalić A., Knez Ž., Škerget M.: Hydrothermal treatment of sugars to obtain high-value products. Journal of the Serbian Chemical Soci- ety, Journal of the Serbian Chemical Society. 2020, vol. 85, no. 1, str. 97–109. DOI: 10.2298/JSC181218070G. Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilization of alcohol dehydrogenase from Saccharomyces cerevisiae onto carboxymethyl dextran-coated magnetic nanoparticles : a novel route for biocatalyst improvement via epoxy activation. Scientific reports. Oct. 2020, vol. 10, art. no. 19478, str. 1–17. DOI: 10.1038/s41598-020-76463-x. Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilization of alcohol dehydrogenase onto carboxymethyl dextran coated magnetic nanoparticles via epoxy activati-

165 on. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Sloven- ski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 111. Primožič M., Kravanja G., Knez Ž., Crnjac A., Leitgeb M.: Immobilized laccase in the form of (magnetic) cross-linked enzyme aggregates for sustainable diclofenac (bio)degradation. Journal of cleaner production. 1 Dec. 2020, vol. 275, str. 1–16. DOI: 10.1016/j.jclepro.2020.124121. Finšgar M., Perva-Uzunalić A., Behr H., Ledinek N., Knez Ž., Novak Z.: An improved reversed-phase high-performance liquid chromatography method for the analysis of related substances of prednisolone in active ingredient. ACS omega. 2020, vol. 5, no. 14, str. 7987–8000, ilustr. DOI: 10.1021/ acsomega.0c00037. Žitek T., Leitgeb M., Golle A., Dariš B., Knez Ž., Knez Hrnčič M.: The influence of hemp extract in combination with ginger on the metabolic activity of metastatic cells and microorganisms. Molecules. 2020, vol. 25, no. 21, str. 1–17. https://www.mdpi.com/1420-3049/25/21/4992, DOI: 10.3390/molecu- les25214992. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: The influence of supercritical carbon dioxide on graham flour enzyme polyphenol oxidase activity. Mole- cules. 17 dec. 2020, vol. 25, no. 24, str. 1–13. https://www.mdpi.com/1420- 3049/25/24/5981, DOI: 10.3390/molecules25245981. Verdnik A., Čolnik M., Knez Ž., Škerget M.: Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopki. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 194. Kotnik P., Knez Hrnčič M., Bren U., Krajnc P., Knez Ž.: Laboratorijske vaje pri predmetu Kemija : navodila za vaje in delovni zvezek : zbrano gradivo. Ma- ribor 2020. VIII, 58 str. Borjan D., Leitgeb M., Knez Ž., Knez Hrnčič M.: Microbiological and antioxi- dant activity of phenolic compounds in olive leaf extract. Molecules. 1 dec. 2020, vol. 25, no. 24, str. 1–31. DOI: 10.3390/molecules25245946. Knez Ž., Cör D., Pantić M., Knez Ž., Knez Hrnčič M.: Pasti in prednosti industrijske predelave hrane = Pitfalls and advantages of industrial food processing. V: Raspor P. (ur.). [Hrana, prehrana, zdravje] : gojimo, hranimo, ohra- njajmo. Skupaj : Konferenca Hrana, prehrana, zdravje = Conference Food, Nutrition, Health : [večavtorska monografija]. Ljubljana: Evropska mreža deklaracije za hrano, tehnologijo, prehrano za zdravje, 2020. Str. 123–130. Djordjević A., Kotnik P., Horvat D., Knez Ž., Antonič M.: Pharmacodynamics of malondialdehyde as indirect oxidative stress marker after arrested-heart

166 cardiopulmonary bypass surgery. Biomedicine & pharmacotherapy. [Online ed.]. Dec. 2020, vol. 132, str. [1]–5. https://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S0753332220310696, DOI: 10.1016/j.biopha.2020.110877. Horvat G., Pantić M., Knez Ž., Novak Z.: Polisaharidni aerogeli s siliko. V: Pin- tar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 55. Bjelić S., Kravanja G., Knez Ž., Leitgeb M.: Poly(ε−caprolactone)/Hydroxyapati- te/Silica nanoparticles composites prepared by supercritical CO2 foaming. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 78. Dariš B., Knez Ž.: Poly(3-hydroxybutyrate) : Promising biomaterial for bone tis- sue engineering. Acta pharmaceutica. 2020, vol. 70, no. 1, str. 1-15. ISSN 1846-9558. https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_je- zik=322393, DOI: /10.2478/acph-2020-0007. Pantić M., Horvat G., Knez Ž., Novak Z.: Preparation and characterization of chitosan-coated pectin aerogels : curcumin case study. Molecules. 2020, vol. 25, no. 5, str. 1–14. DOI: 10.3390/molecules25051187. Čolnik M., Kotnik P., Knez Ž., Škerget M.: Razgradnja odpadkov iz polipro- pilena z uporabo superkritične vode. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Por- torož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 143. Vasić K., Knez Ž., Konstantinova E. A., Kokorin A., Gyergyek S., Leitgeb M.: Structural and magnetic characteristics of carboxymethyl dextran coated magnetic nanoparticles : from characterization to immobilization application. Reactive & functional polymers. [Print ed.]. March 2020, vol. 148, str. 1–13. DOI: 10.1016/j.reactfunctpolym.2020.104481. Gagić T., Knez Ž., Škerget M.: Subcritical water extraction of chestnut bark and optimization of process parameters. Molecules. 2020, vol. 25, no. 12, str. 1-23. DOI: 10.3390/molecules25122774. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Supercritical carbon dioxide influence on graham flour enzyme polyphenol oxidase activity. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 110.

167 Leitgeb M., Knez Ž., Primožič M.: Sustainable technologies for liposome preparation. The Journal of supercritical fluids. 1 November 2020, str. 1-17. DOI: 10.1016/j.supflu.2020.104984. Kravanja G., Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Transglutaminase release and activity from novel poly(beta-caprolactone)-based composites prepared by foaming with supercritical CO2. The Journal of supercritical fluids. Str. 1–18. DOI: 10.1016/j.supflu.2020.105031. Škerget M., Čolnik M., Kotnik P., Knez Ž.: Use of supercritical water for degradation of polyethylene waste. V: Bogataj M. (ur.), Kravanja Z. (ur.), Novak- -Pintarič Z. (ur.). 2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy : conference proceedings. 1st ed. Maribor: Uni- versity Press: Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, 2020. Str. 57–64. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/472/570/801-1. DRUGO Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: The effect of supercritical carbon dioxide on flour quality : lecture online presented at a conference Materials, Methods & Technologies 2020, which was held on 29 August - 1 September 2020, Bolgaria. Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilization of beta-galactosidase onto aminosi- lane magnetic nanoparticles and its hyperactivation : lecture online presented at a conference Materials, Methods & Technologies 2020, which was held on 29 August - 1 September 2020, Bolgaria. Knez Ž. (ur. 2008–2020, član ur. sveta 2008–2020) Acta medico-biotechnica : AMB. Maribor: Medicinska fakulteta, 2008–.

Milček Komelj NATISNJENA BESEDILA Komelj M.: Novomeški ustvarjalni prerod v osrčju slovenske kulture. Sto let od prve pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu. Katalog Sto let novo- meške pomladi. Novo mesto, Dolenjski muzej 2020, str. 45‒59. Komelj M.: Odkrivanje Prekmurja v slovenski likovni umetnosti in umetnostni zgodovini. »Mi vsi živeti ščemo«. Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice. Zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ljubljana 29.‒30. maj 2019. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 642‒691. Komelj M.: Izhodišča za posvet. Vpisi v prostor. Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila. Prispevki s posveta SAZU 25. oktobra 2017. Lju- bljana, SAZU, 2020. str. 8‒11. Komelj M.: Stališče V. razreda za umetnosti o Plečnikovem stadionu za Beži- gradom. Poročilo na nujni seji Odbora za kulturo DZ 22. maja 2020. Vpisi v prostor. Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v

168 sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila. Prispevki s posveta SAZU 25. oktobra 2017. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 183‒185. Komelj M.: Arhitekt v risbi. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 70. knjiga. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 129‒131. Komelj M.: Mirko Bratuša. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 70. knjiga. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 285‒287. Komelj M.: Akademik dr. Alojz Rebula (1924‒2028). Spremna beseda v knjigi Alojz Rebula: Apokrif. Trst, Mladika, 2020, str. 129-150. (Ponatis govora z žalne slovesnosti na SAZU.) Komelj M.: Tršarjeva ognjevita stvariteljska strast. Besedilo v katalogu Drago Tršar: Množice in figure. Kranj, Gorenjski muzej, 2020. Komelj M.: S sliko k Resnici. Intervju s slikarjem Andrejem Jemcem. Slovenski čas. Časnik za družbo in kulturo, priloga tednika Družine, februar 2020, str. 4‒5. Komelj M.: Pet najnovejših grafičnih poetik. Zloženka ob razstavi petih grafi- kov (Miha Eriča, Anite Indihar Dimic, Natalije Juhart, Alje Košar in Miha Perčiča). Ljubljana, Galerija ZDSLU, 2020. Komelj M.: Dve umetniški obličji iz istega grafičnega gnezda. Zloženka grafič- ne razstave Anite Indihar Dimic in Natalije Juhart. Novo mesto, Galerija Krka, 2020. Komelj M: Živi Janez Bernik. Spominska razstava Janeza Bernika v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Zvon, 2000, št. 1‒2, str. 80. Komelj M.: Božji učitelj. Stane Kregar: Sv. Dominik Savio, 1950. Vzgoja 2020, št. 85, str. 44‒45. Komelj M.: Medsebojnost na ozadju neskončne skrivnosti. Marko Šuštaršič: Fi- gura v belem, 1975. Vzgoja 2020, št. 86, str. 40‒41. Komelj M.: Vzgojiteljski načrt slikarskega teoretika. Zoran Didek: Kote ‒ avto- portret ob Krki, 1960. Vzgoja 2020, št. 87, str. 33‒34. Komelj M.: Zoran Didek in mačka (pesem). Vzgoja 2020, št. 87, str. 34. Komelj M.: Srčni utrip slikarjeve narave. France Pavlovec: Ob Savi. 1943, Vzgoja 2020, št. 88, str. 40‒42. Komelj M.: Diade. Življenjska modrost Trobiševih diad. Spremna beseda v knjigi Smiljan Trobiš: Vse se iztoči v ljubezen. Novo mesto, Kulturno društvo Severin Šali, 2020, str. 68‒69. Odlomek besedila tudi v Trobiševi knjižici Moč diad, Novo mesto, KDSŠ 2020. Komelj M.: Trobiševa Tinca. Spremna beseda v zbirki Smiljana Trobiša Tinca. Novo mesto, Kulturno društvo Severin Šali, založba Spes, 2020, str. 37‒39. Komelj M.: Nadarjen za prikupno pripovedovanje. (Spominska izjava ob smrti nadškofa Alojzija Urana.) Družina, 26. IV. 2020, str. 7. Komelj M.: Trobiševe življenjske resnice. Spremna beseda v knjigi Smiljan Tro- biš: Tu, kjer smo, iščemo nebo. Novo mesto, Kulturno društvo Severina Šalija, 2021 (izšlo oktobra 2020).

169 Komelj M.: Vznemirljiva mladost novomeške pomladi. Besedilo vključeno v članek Petra Raka: Novomeška pomlad nas že stoletje spominja na prihodnost. Delo, 26. IX. 2019, str. 14; tudi na spletni strani SAZU. Komelj M.: Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče. Uvodni govor akad. prof. dr. Milčka Komelja, ob ustanovitvi Kulturnega društva Severi- na Šalija na ustanovnem zboru 2. decembra 2016. Oddaljene bližine. Kroni- ka kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 11‒15. Komelj M.: Govor predsednika KDSŠ Milčka Komelja. Oddaljene bližine. Kro- nika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 18‒19. Komelj M.: Zahvala prof. dr. Milčka Komelja za priznanje častnega meščanstva. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 56‒58. Komelj M.: Svetla, z nostalgijo prepojena knjiga. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 64‒67. Komelj M.: Bernikov Nočni dnevnik v temačni svetlobi Podob iz sanj. Odda- ljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 75‒85. Komelj M.: Knjiga Marinke Miklič V kamen vklesano, Oddaljene bližine. Kro- nika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 93‒95. Komelj M.: Bo slovenščina še naprej naš jezik? Pozdravne besede akad. prof. dr. Milčka Komelja na srečanju Zagovor slovenščine na Slovenski matici, 13. julija 2016. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 113‒115. Komelj M.: Razmišljanja Milčka Komelja o ogroženosti slovenskega jezika. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 115‒116. Komelj M.: Govor Milčka Komelja ob 70-letnici delovanja Knjižnice Mira- na Jarca. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 148‒149. Komelj M.: Kiparstvo kartuzijana Janeza Hollensteina: Vzpenjanje, Vstajenje, Razsvetljenje … Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 155‒156. Komelj M.: Grad Otočec in gradoslovec Ivan Stopar. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 159‒161. Komelj M.: Slovenska jezikovna zavest je v močni krizi. Govor akademika dr. Milčka Komelja na srečanju nekdanjih novomeških gimnazijcev in drugih

170 ustvarjalnih Novomeščanov v počastitev 300-letnice rojstva cesarice Mari- je Terezije v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, 8. septembra 2017. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 175‒177. Komelj M.: Govor akad. Milčka Komelja na razstavi svetoletnih vrat blaženih mučencev v Novem mestu. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 237‒240. Komelj M.: Govor Milčka Komelja na razstavi slovenske grafike v Novem mestu. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 265‒269. Komelj M.: »V zrcalu svojih angelov se je Metka Krašovec (1941‒2018) izkrista- lizirala v očarljiv spomin«. Govor akad. dr. Milčka Komelja. Oddaljene bli- žine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017‒2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 332‒337. Komelj M.: O maternem jeziku. Pratika 2021. Celovec, Mohorjeva družba, str. 94‒96. Kot poslanica ob svetovnem dnevu maternih jezikov najprej objavljeno na spletnem portalu Slovenske matice. Komelj M.: Stoletnica novomeške pomladi. Slavnostni govor ob otvoritvi jubi- lejne umetniške razstave 26. IX. 2020. Rast, letnik 31, december 2020, št. 3, str. 31‒39. GOVORI, PREDSTAVITVE Komelj M.: Slikar Janez Bernik. Predstavitev umetnika na otvoritvi Bernikove razstave v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, 8. I. 2020. Komelj M.: Poslovilni govor za slikarjem Tonetom Seifertom. Cerkev v Dra- vljah, 17. I. 2020. Deloma objavljen v Družini, 26. I. 2020. Komelj M: Predstavitev grafičark Anite Indihar - Dimic in Natalije Juhart. Otvoritveni govor ob razstavi njune originalne grafike v Kambičevi galeriji v Metliki, 5. V. 2020. Komelj M.: Sodelovanje pri predstavitvi knjige A. Jemca Vse, kar je … SAZU, 6. II. 2020. Komelj M.: Spominska predstavitev slikarja Toneta Seiferta. Srečanje, posveče- no spominu na umetniškega vodjo Skumavčeve likovne kolonije. Resnik na Pohorju, 11. II. 2020. Komelj M.: Slavnostni govor na prireditvi Nov (Podbevškov) list Rastoče knjige Novega mesta kot uvod v praznovanje 100-letnice Novomeške pomladi. Novo mesto, Park Rastoče knjige, 11. VI. 2020. Komelj M.: Predstavitev umetnosti Štefana Planinca. Ob sliki Štefana Planinca In memoriam – Drenov bataljon 1971. Galerijska prireditev v sklopu Mu- zejske poletne noči. Novo mesto, Dolenjska galerija, 20. VI. 2020. Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave Draga Tršarja. Kranj, Galerija Prešerno- vih nagrajencev, 9. VI. 2020.

171 Komelj M.: Slavnostni govor ob 100-letnici Novomeške pomladi. Novo mesto, preddverje Dolenjske galerije, 26. IX. 2020. Komelj M.: Umetnost akademika Draga Tršarja. Sodelovanje ob zatvoritvi razstave Draga Tršarja in Mirka Bratuše. Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, 6. X. 2020. Komelj M.: Akademik Alojz Rebula in njegova zadnja, posmrtno izdana knjiga Apokrif. Sodelovanje na tiskovni konferenci. Ljubljana, Galerija Družina, 30. X. 2020. Komelj M.: Emilijan Cevc kot kompleksna umetnostnozgodovinska osebnost. Uvodne besede na simpoziju SAZU in Slovenske matice ob 100-letnici rojstva akad. Emilijana Cevca in moderiranje simpozija (v zoom-izvedbi). Lju- bljana, 16. XII. 2020. TV ODDAJE Komelj M.: Predstavitev Ignacije Fridl Jarc. Predvajano pred njenim televizij- skim intervjujem z Jožetom Možino. TV Slovenija, 8. III. 2020. Komelj M.: Lebdenja, baletna zgodba Rut Vavpotič. Sodelovanje v dokumentarnem filmu. TV Slovenija 2, 25. III. 2020; ponovitev TV Slovenija 2, 1. X. 2020. Komelj M.: Izjava o pomenu Rastoče knjige za TV Skledar, Državni svet, 7. VII. 2019. Komelj M.: Neskončne širine. Sodelovanje v dokumentarnem TV filmu. TV Slovenija, 1. program, 7. VIII. 2020 (ponovitev). Komelj M.: Otoki svetlobe. Sodelovanje v dokumentarnem TV filmu o Milčku Komelju. TV Slovenija, 2. program, 2. IX. 2020 (ponovitev). Komelj M.: Stoletnica novomeške pomladi. TV Vaš val, Novo mesto, 26. IX. 2020. Komelj M.: Izjava ob stoletnici novomeške pomladi. TV Slovenija, Poročila, 27. IX. 2020. Komelj M.: Izjava o novomeški pomladi. TV Slovenija. Odmevi. Kultura, 28. IX. 2020. Komelj M.: Izjava o Niku Grafenauerju. Predvajano v sklopu televizijskega in- tervjuja z akad. Nikom Grafenauerjem (ponovitev ob njegovi 80-letnici). TV Slovenija, decembra 2020. Komelj M.: Kip Pastirček (Deček s piščalko) in drugi kipi otrok akademika Zdenka Kalina. TV Slovenija, Intervju o Kalinu, posnet za TV oddajo Slo- venski magazin. RADIJSKE ODDAJE Komelj M.: Sto let novomeške pomladi. Besedilo slavnostnega govora v Novem mestu. Radio Slovenija, 3. program ARS, oddaja Kulturni odmevi, 25. IX. 2020. Komelj M.: Pomen novomeške pomladi za novomeško kulturo. Radio Slovenija, 26. IX. 2020.

172 Komelj M.: Ob stoletnici novomeške pomladi. Izjava za Slovensko tiskovno agencijo, 26. IX. 2020. DRUGO Komelj M.: (recenzent) Nataša Golob: Pol stoletja oddelka za umetnostno zgodovino. Zbirka Historia facultatis. Ljubljana, Znanstvena založba Filozof- ske fakultete Univerze v Ljubljani, 2020. UREDNIŠTVO Komelj M.: Forum, revija Slovenskega društva likovnih kritikov; član uredni- škega odbora in uredništva knjižnih izdaj SDLK. Komelj M. (ur.): Vpisi v prostor. Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila. Prispevki s posveta SAZU 25. oktobra 2017. Ljubljana, SAZU, 2020.

Janko Kos Kos J.: Primerjalna zgodovina svetovne literature. Ljubljana : Slovenska matica, 2020, 197 str. Kos J.: Problemi književnega pouka. V: Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, ur. Kos J. in Stanonik M. Ljubljana : SAZU. str. 5–35. Kos J.: Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosa- mosvojitvene Slovenije. V: Z lepilom na podplatih, trideset let slovenske države. Ur. Štuhec J. I. Celjska Mohorjeva družba in Zbor za republiko, 2020. Str. 15–25.

Hojka Kraigher OBJAV E Alizoti P., Malliarou E., Bekiaroglou P., Sarvani C., Chasilidis P., Georgiadi E., Barbas E., Kavaliauskas D., Finžgar D., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Assessing the response of a Hellenic Fagus sylvatica population to interannual climate variability via monitoring the phenology of various biological traits. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 64. Studia Forestalia Slovenica, 166. Krajnc L., Prislan P., Gričar J., Božič G., Kraigher H.: A comparison of radial wood increment and wood density of six different beech provenances. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book

173 of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 53. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Božič G., Ferreira A., Pintar A. M., Beltram G., Kovač M., Istenič D., Ščap Š., Westergren M., Bajc M., Zorko D., Verebič S., Ogris N., Kraigher H.: Cul- tivation and utilization of Poplars, Willows and other fast-growing trees in Slovenia : report of the National Poplar Commission. Ljubljana: [Slovenian Forestry Institute], 2020. (30 str.). http://dirros.openscience.si/. Aravanopoulos F., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Avramidou E. V., Baier R., Božič G., Ganopoulos I., Kavaliauskas D., Konnert M., Malliarou E., Andonovski V., Ballian D., Ivanković M., Kajba D., Heino K., Orlović S., Kiourtsis F., Bordacs S., Veselič Ž., Breznikar A., Kraigher H.: Delineati- on of regions for forest genetic monitoring on a transect from Bavaria to Greece. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 65. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Finžgar D., Martinović T., Bajc M., Kraigher H.: Describing succession of de- composer fungi on coarse woody debris in virgin forest Rajhenavski Rog in Slovenia. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 90. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Dovč N., Damjanić R., Bajc M., Westergren M., Kavaliauskas D., Ballian D., Aravanopoulos F., Fussi B., Kraigher H.: Development of the sampling design within the LIFEGENMON project. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 73. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Grebenc T., Unuk Nahberger T., Železnik P., Šibanc N., Kraigher H.: Drivers of ectomycorrhizal fungi diversity and their contribution to a global soil biodiversity and ecosystem functions. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana:

174 Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 82. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Mrak T., Hukić E., Štraus I., Unuk Nahberger T., Kraigher H.: Ectomycorrhi- zal community composition of organic and mineral soil horizons in silver fir (Abies alba Mill.) stands. Mycorrhiza. 2020, vol. 30, iss. 5, str. 541–553. https://doi.org/10.1007/s00572-020-00970-y, http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12156, DOI: 10.1007/s00572-020-00970-y. Mrak T., Šibanc N., Štraus I., Brailey-Jones P., Ferlan M., Gričar J., Kraigher H.: Ectomycorrhizal fungi of Quercus pubescens suffering from drought and wildfire. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 93. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Mrak T., Eler K., Badea O., Hoshika Y., Carrari E., Paoletti E., Kraigher H.: Ele- vated ozone prevents acquisition of available nitrogen due to smaller root surface area in poplar. Plant and soil. [Print ed.]. 2020, vol. 450, iss. 1-2, str. 585–599. https://doi.org/10.1007/s11104-020-04510-7, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12154, DOI: 10.1007/s11104-020-04510-7. Westergren M., Oddou-Muratorio S., Bajc M., Damjanić R., Dovč N., Kraigher H., González-Martínez S. C.: Evolutionary potential in a natural beech population. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 60. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kraigher H., Aravanopoulos F., Fussi B., Kiourtsis F., Konnert M., Westergren M.: Forest genetic monitoring - where from and where to?. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 33. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Kiourtsis F., Hasilidis P., Sarvani C., Bekiaroglou P., Rousakis G., Georgiadou M., Maliarou E., Kraigher H., Fragkiskakis N., Aravanopoulos F.: Forest genetic monitoring integration to forest management plans. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from

175 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 50. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Sever K., Breznikar A., Damjanić R., Dovč N., Schuck A., Zudin S., Kraigher H.: Forest tending of the seed stands with the I+ Trainer virtual tool : the Implementation of forest genetic monitoring in policy, regulation and forestry. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 57. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Rantaša B., Breznikar A., Veselič Ž., Westergren M., Božič G., Bajc M., Baloh T., Kavčič Sonnenschein K., Vilhar U., Železnik P., Finžgar D., Sever K., Gregorič A., Kiourtsis F., Sarvani X., Avramiodou E., Malliarou E., Fussi B., Walter M., Kraigher H.: From science to practice : the Implementation of forest genetic monitoring in policy, regulation and forestry practice. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 56. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Memišević Hodžić M., Ballian D., Kraigher H.: Frost damages of common beech in the international provenance test in bosnia and Herzegovina com- pared to spring phenology in 2019. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 82. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Vilhar U., Aravanopoulos F., Bajc M., Baloh T., Božič G., Breznikar A., Damja- nić R., Dovč N., Finžgar D., Fussi B., Georgiadi E., Grebenc T., Hrenko M., Kiourtsis F., Malliarou E., Rantaša B., Sarvani C., Kavčič Sonnenschein K., Šibanc N., Štupar B., Unuk Nahberger T., Vodlan V., Walter M., Žižek L., Železnik P., Kraigher H.: General public dissemination of Lifegenmon project : a story of success. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFE- GENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slove-

176 nica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 59. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Vettori C., Fussi B., Baloh T., Ciabatti F., Kraigher H., Logli F., Miozzo M., No- centini S., Lanšćak M., Rantaša B., Travaglini D., Westergren M., Paffetti D.: Genetic and genomic landscape approach for adaptative forestry in climate change. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja- na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar- ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 38. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Tourvas N., Malliarou E., Westergren M., Fussi B., Bajc M., Kavaliauskas D., Barbas E., Alizoti P., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Genetic monitoring in the hybridogenous fir (Abies borisii-regis) : interpretation of the first temporal and intergenerational comparison using SSR genetic markers. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 58. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Valič A. (scenarist), Kraigher H., Westergren M., Božič G., Oražem D., Breznikar A., Debevec B., Golob M., Hren B.: Gozd in podnebne spremembe. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020. 1 spletni vir. https://4d.rtvslo.si/ arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174685900. Kraigher H.: Kreft, Ivan (avtor, fotograf). Grenko seme tatarske ajde. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 79 str. Kavaliauskas D., Fussi B., Westergren M., Alizoti P., Božič G., Breznikar A., Bajc M., Ballian D., Barbas E., Damjanić R., Dovč N., Finžgar D., Malliarou E., Kavčič Sonnenschein K., Tourvas N., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Gui- delines for conducting forest genetic monitoring of the seven tree species - Abies alba/Abies borisii-regis complex, Fagus sylvatica, Fraxinus excelsior, Pinus nigra, Populus nigra, Prunus avium, Quercus petraea/robur complex. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 30. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kavaliauskas D., Fussi B., Ballian D., Alizoti P., Westergren M., Bajc M., Božič G., Malliarou E., Tourvas N., Barbas E., Breznikar A., Damjanić R., Dovč

177 N., Finžgar D., Kavčič Sonnenschein K., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Abies alba/Abies borisii-regis. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja- na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar- ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 84. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Westergren M., Alizoti P., Aravanopoulos P., Bajc M., Božič G., Breznikar A., Damjanić R., Dovč N., Finžgar D., Fussi B., Kavaliauskas D., Sever K., Kav- čič Sonnenschein K., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Fagus sylvatica L. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 105. Studia Foresta- lia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Westergren M., Bajc M., Ballian D., Breznikar A., Damjanić R., Dovč N., Fus- si B., Kavaliauskas D., Železnik P., Kavčič Sonnenschein K., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Fraxinus excelsior. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 106. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Božič G., Bordacs S., Heinze B., Dovč N., Aravanopoulos F., Westergren M., Bajc M., Ballian D., Kavaliauskas D., Damjanić R., Vujnović Z., Fussi B., Kraig- her H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Populus nigra L. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 69. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Sever K., Breznikar A., Kavaliauskas D., Damjanić R., Kavčič Sonnenschein K., Westergren M., Aravanopoulos P., Konnert M., Fussi B., Kraigher H.: Gu- idelines for conducting genetic monitoring in the field : Quercus robur L. and Quercus petraea (Matt.) Liebl. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of

178 September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 97. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kavaliauskas D., Fussi B., Alizoti P., Božič G., Westergren M., Bajc M., Mallia- rou E., Tourvas N., Barbas E., Breznikar A., Damjanić R., Dovč N., Finžgar D., Ballian D., Kavčič Sonnenschein K., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Wild cherry (Prunus avium L.). V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFE- GENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slove- nica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 85. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Damjanić R., Finžgar D., Dovč N., Bajc M., Westergren M., Kavaliauskas D., Fussi B., Aravanopoulos F., Kraigher H.: The implementation of a database system for forest genetic monitoring (FGM) within the LIFEGENMON project. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 72. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Bajc M., Fussi B., Avramidou E. V., Westergren M., Kavaliauskas D., Mallia- rou E., Farsakoglou A.-M., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Interlaboratory comparison of microsatellite data : an approach used in the Lifegenmon project. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 67. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Brailey-Jones P., Damjanić R., Šibanc N., Kraigher H.: Introducing a web-based population genetics analysis platform for use in the LIFEGENMON project and beyond. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja- na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar- ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 44. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Cocozza C., Paoletti E., Mrak T., Zavadlav S., Levanič T., Kraigher H., Giovan- nelli A., Hoshika Y.: Isotopic and water relation responses to ozone and

179 water stress in seedlings of three oak species with different adaptation stra- tegies. Forests. 2020, vol. 11, iss. 8, 15 str. https://doi.org/10.3390/f11080864, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12329, DOI: 10.3390/ f11080864. Kavčič Sonnenschein K., Sarvani C., Walter M., Malliarou E., Rantaša B., Baloh T., Aravanopoulos F., Bajc M., Bekiaroglou P., Božič G., Breznikar A., Da- mjanić R., Dovč N., Elizoti P., Fussi B., Georgiadi E., Grebenc T., Hasilidis P., Hrenko M., Kavaliauskas D., Kiourtsis F., Rousakis G., Šibanc N., Štupar B., Unuk Nahberger T., Vilhar U., Vodlan V., Žižek L., Fragkiskakis N., Železnik P., Kraigher H.: LIFE for European Forest Genetic Monitoring System (LIFEGENMON) communication and dissemination activities. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 37. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Rantaša B., Breznikar A., Gregorič A., Sever K., Vilhar U., Železnik P., Kavčič Sonnenschein K., Westergren M., Baloh T., Finžgar D., Kraigher H.: LI- FEGENMON communications, a 360° approach : communicating forest genetic resources to different target audiences. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of Septem- ber till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 94. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=12521. Bajc M., Alizoti P., Andonovski V., Avramidou E. V., Ballian D., Barbas E., Bekia- roglou P., Belovarska M., Bordacs S., Božič G., Brailey-Jones P., Breznikar A., Chasilidis P., Damjanić R., Dovč N., Finžgar D., Fussi B., Ivanković M., Kajba D., Kavaliauskas D., Kavčič Sonnenschein K., Kiourtis F., Konnert M., Mal- liarou E., Martinović T., Mataruga M., Orlović S., Sever K., Stojnić S., Šibanc N., Tourvas N., Westergren M., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Lifegenmon Forest Genetic Monitoring Manual. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 43. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Tourvas N., Westergren M., Fussi B., Bajc M., Malliarou E., Kavaliauskas D., Farsakoglou A.-M., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Minimum

180 requirements for genetic monitoring : a proposed workflow. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 101. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Alizoti P., Malliarou E., Bekiaroglou P., Sarvani C., Chasilidis P., Georgiadi E., Barbas E., Kavaliauskas D., Finžgar D., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Monitoring forest tree phenology : a simple early warning system on climate change impacts in forest ecosy- stems. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 22. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Alizoti P., Rousakis G., Chasilidis P., Bekiaroglou P., Papapetrou P., Tourvas N., Barbas E., Kavaliauskas D., Finžgar D., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Monitoring phenology to assess the response and adaptive potential of a Hellenic Abies borisii-regis population to inter-annual climate variability. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 63. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Unuk Nahberger T., Kraigher H., Grebenc T.: PCR primers comparisons for a successful Tuber spp. DNA region amplification in routine identifications = Primerjava PCR začetnih oligonukleotidov za uspešno pomnoževanje DNA regije Tuber spp. pri rutinski identifikaciji. Folia biologica et geologica. 2020, letn. 61, št. 2, str. 229–238. https://doi.org/10.3986/fbg0076, https:// ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7983, http://dirros.openscience.si/Iz- pisGradiva.php?id=12296, DOI: 10.3986/fbg0076. Dovč N., Damjanić R., Westergren M., Kermavnar J., Finžgar D., Hrenko M., Božič G., Alizoti P., Kavaliauskas D., Aravanopoulos F., Fussi B., Kraigher H.: Phenological observations within the LIFEGENMON project in Slo- venia. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski

181 inštitut Slovenije, 2020. Str. 74. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kraigher H., Andonovski V., Bajc M., Ballian D., Belovarska M., Damjanić R., Ivanković M., Orlović S., Stojnić S., Šibanc N., Westergren M.: Policy and practice in conservation of FGR in selected LIFEGENMON transect co- untries. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 52. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Sever K., Breznikar A., Rantaša B., Kraigher H.: Proposed guidelines on forest genetic conservation for integration in forest management plans in Slo- venia. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 98. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Gregorič A., Sever K., Breznikar A., Rantaša B., Kavčič Sonnenschein K., Žele- znik P., Kraigher H.: Protocol for handling of forest tree seedlings and Pro- tocol for obtaining seed material, parts of plants and seedlings. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 83. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Kraigher H., Božič G., Dovč N.: Seznam gozdnih semenskih objektov : stanje na dan 1. 1. 2020. Uradni list Republike Slovenije. 24. jan. 2020, leto 30, št. 4, str. 443– 451. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0114/ seznam-gozdnih-semenskih-objektov---stanje-na-dan-1--1--2020, https://www.uradni-list.si/files/RS_-2020-004-00114-OB~P001-0000.PDF. Vilhar U., Skudnik M., Kavčič Sonnenschein K., Štefanič D., Triplat M., Kraig- her H.: Spletna anketa projekta ValoFor o odnosu lastnikov malih gozdnih posesti do gospodarjenja z gozdom. Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo. 2020, letn. 78, št. 3, str. 160. Alizoti P., Aravanopoulos P., Bajc M., Damjanić R., Fussi B., Kavaliauskas D., Westergren M., Kraigher H.: Technical Guidelines for the genetic monitoring of Pinus nigra Arn. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFE-

182 GENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slove- nica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 62. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Šibanc N., Damjanić R., Bajc M., Kraigher H., González-Martínez S. C., Wester- gren M.: Temporal variation in effective reproductive success and non-random dispersal in forest trees. V: Scientific Conference - Genetics to the rescue: managing forests sustainably in a changing world : January 27 - 31, 2020 - University of Avignon, Avignon, France. Avignon: INRAE, 2020. (spletna datoteka pdf (2 str.). https://colloque.inrae.fr/confgentree2020/layout/set/ print/Submission/POSTER-Temporal-variation-in-effective-reproductive-success-and-non-random-dispersal-in-forest-trees/(offset)/1, https:// colloque.inrae.fr/confgentree2020/layout/set/print/Submission/POSTER- -Temporal-variation-in-effective-reproductive-success-and-non-random- -dispersal-in-forest-trees/(offset)/1. Damjanić R., Šibanc N., Bajc M., Kraigher H., González-Martínez S. C., Kavalia- uskas D., Fussi B., Tourvas N., Aravanopoulos F., Westergren M.: Temporal variation in effective reproductive success and non-random dispersal in forest trees. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 45. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kavaliauskas D., Fussi B., Westergren M., Bajc M., Malliarou E., Tourvas N., Alizoti P., Aravanopoulos F., Kraigher H.: The indicator »gene flow / ma- ting system« to monitor genetic changes over time in European beech and Silver fir. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 31. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Aravanopoulos F., Tourvas N., Westergren M., Fussi B., Bajc M., Kavaliauskas D., Malliarou E., Kiourtsis F., Kraigher H.: The utility of gene-linked SNPs as a marker of choice for forest genetic monitoring. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Lju- bljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 23. Studia Fore- stalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521.

183 Aravanopoulos F., Westergren M., Fussi B., Kavaliauskas D., Bajc M., Tourvas N., Alizoti P., Kiourtsis F., Kraigher H.: What constitutes a biologically significant difference in the frame of forest genetic monitoring temporal assessments?. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja- na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar- ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 40. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Bajc M., Bekiaroglou P., Chasilidis P., Damjanić R., Dovč N., Finžgar D., Fussi B., Kavaliauskas D., Kiourtis F., Konnert M., Malliarou E., Westergren M., Aravanopoulos F., Kraigher H.: 'What's the damage?' The assessment of cost of forest genetic monitoring based on the Lifegenmon project activities. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 24. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. DRUGO Kraigher H. (intervjuvanka). Naravna obnova je še vedno alfa, ni pa več omega obnove gozdov : S prof. dr. Hojko Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije o sodobnih pristopih genetskega varstva gozdov. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020. Podobe znanja. https://ars.rtvslo.si/2020/04/ hojka-kraigher/. Kraigher H. (glavna ur. 2015–) Lifegenmon novice. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založna Silva Slovenica, 2015–. Kraigher H. (članica ur. sveta 2010–) Spanish journal of rural development. Lugo: Ignacio Javier Díaz-Maroto Hidalgo, 2009–. Kraigher H. (odgovorna ur.) Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521, http://dx.doi.org/10.20315/SFS.162, DOI: 10.20315/SFS.162.

Aljoz Kralj Kralj A.: Izbrani spomini na številna bivanja v ZDA, A kot Amerika, A as Ame- rica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2020, str. 36–41, ditto, Selected Memories of My Numerous Stays in the USA, stran 143–148.

184 Kralj A.: Študij robotike in prve celice v tovarnah Iskre, ROBOT.SI, Začetki Slovenske industrijske robotike, Katalog ob razstavi Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana 2020, str. 8–12.

Andrej Kranjc Kranjc A.: Življenje in delo Baltazarja Hacqueta. V: Hacquet B., Čeč T. (avtor dodatnega besedila, ur.), Hribar M. (avtor dodatnega besedila, ur.), Schein V. (ur., avtor dodatnega besedila). Oryctographia Carniolica ali Fizikalno ze- mljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel. 1. izd. Cerkni- ca: Knjižnica Jožeta Udoviča; Ljubljana: »Maks Viktor«, str. XXVII–XXXII, 02020. Kranjc A.: Teorija hidrofilacij Atanazija Kircherja : prva znanstvena razlaga pre- sihanja Cerkniškega jezera. Življenje in tehnika : revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo. Letn. 71, 2020, str. 66–73. Kranjc A.: Ivan Gams : 1923–2014. Naše jame : glasilo Društva za raziskovanje jam Slovenije. Št. 48, 2020, str. 219–221. Kranjc A.: (avtor predgovora v:) Juvanec B. Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami. 1. izd. Ljubljana: i2: SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2020, str. 4–6.

Janez Kranjc Kranjc J.: Rimsko pravo. 4., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Lexpera, GV založba, 2020. 949 str. Zbirka Pravna obzorja, Veliki format, 10. Kranjc J.: Ulp. D. 6,1,9 - Nochmals zum Problem der Passivlegitimation bei der rei vindicatio. V: Vladár V. (ur.). Perpauca terrena blande honori dedicata : pocta Petrovi Blahovi k nedožitým 80. narodeninám. [Trnava: Trnavská univerzi- ta, Pravnicka fakulta, 2019]. Str. 253–267. Izšlo 2020. Kranjc J.: The capacity of Roman women to own property. V: Ünver Y., Kra- ljić S. (ur.). Mülkiyet hukuku = Eigentumsrecht in Hinsicht auf öffentlich- und privaten Recht. VIII. Türkiye-Slovenya karşilaştirmali hukuk sempozyumu, Özyeğin Üniversitesi Hukuk Fakültesi, Ljubljana Üniversitesi Hukuk Fakül- tesi, Maribor Üniversitesi Hukuk Fakültesi, 21 Mart 2019 = VIII. Türkisch- -Slowenisches Rechtsvergleichendes Symposium, Rechtswissenschaftliche Fakultät der Universität Özyeğin, Rechtswissenschaftliche Fakultät der Uni- versität Ljubljana, Rechtswissenschaftliche Fakultät der Universität Mari- bor, 21. Maerz 2019 = VIII. Turkey-Slovenia Comparative Law Symposium, Özyeğin University Faculty of Law, Ljubljana University Faculty of Law, Ma- ribor University Faculty of Law. Ankara: Seçkin, Hukuk, 2020. Str. 107–133. Kranjc J.: Privilegia ne inroganto. V: Matović T., Božić M. (ur.). Nomophylax : zbornik radova u čast Srđana Šarkića. Beograd: Pravni fakultet Univerziteta Union: Službeni glasnik, 2020. Str. [35]–52.

185 Kranjc J.: Le système judiciaire en Slovénie pendant et après la seconde guerre mondiale. V: Gojosso É. (ur.). Cahiers poitevins d'histoire du droit. Onzième cahier. [Paris]: LGDJ; [Poitiers]: Université de Poitiers, 2020. Str. 151–169. Collection de la Faculté de droit et des sciences sociales, 110. Preostale bibliografske enote so manjši prispevki predvsem v reviji Pravna praksa.

Jože Krašovec OBJAV E Krašovec J.: Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu. Ljubljana: SAZU in Založba Družina, 2020. 383 str. Krašovec J.: Hermenevtika dialoga v delih Hermanna Cohena, Franza Rosen- zweiga in Martina Bubra = Hermeneutics of Dialogue in the Works by Her- mann Cohen, Franz Rosenzweig and Martin Buber. Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 75, št. 2, str. 31‒50. Krašovec J.: Od simbola besede v Svetem pismu do teologije o opravičenju = From the Symbol of the Word in the Bible to the Theology of Justificati- on. Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 80, 1, str. 49‒61. Krašovec J.: Mejniki sodelovanja z ameriškimi raziskovalci = Milestones of Co- operation with American Researchers. V: Simoniti V. (ur.), A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 45‒49, 152‒157. Krašovec J.: Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu. Ljubljana: Družina, 2020. 383 str. Krašovec J. (intervjuvanec): Svetopisemske osnove sprave. Družina : slovenski katoliški tednik. [Spletna izd.]. 24. jun. 2020. Krašovec J. (intervjuvanec). Sadar S. (avtor): Spoznavanje Svetega pisma z dr. Krašovcem. Ljubljana: Radio Ognjišče, 2020. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (45 min, 22 sek)). Radijska kateheza. Krašovec J. (intervjuvanec). Krevs N. (avtor): Starozavezni Mojzes : pogovor o znameniti starozavezni biblični osebnosti. Ljubljana: Radiotelevizija Slove- nija javni zavod, 2020. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (22 min, 58 sek)). Sedmi dan. DRUGO Krašovec J. (član ur. odbora 2001–) Acta theologica Sloveniae. Ljubljana: Teološka fakulteta: Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo, 2001–. Krašovec J. (član ur. sveta 1997–) Bogoslovni vestnik. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1920–.

186 Krašovec J. (član ur. sveta 2013–) Religious and sacred poetry. Kraków: Scholar- ly Foundation of Catholics »Eschaton«: = Fundacja Naukowa Katolików »Eschaton«, 2013–. Krašovec J. (član ur. sveta 1997–) Tretji dan. Ljubljana: Društvo SKAM: Med- škofijski odbor za mladino, 1984/1985–. Krašovec J. (član ur. sveta 1995–) Vetus Testamentum. Leiden: Brill.

Ivan Kreft OBJAV E Kreft I., Zhou M., Golob A., Germ M., Likar M., Dziedzic K., Luthar Z.: Bre- eding buckwheat for nutritional quality. Breeding science, 2020, 70, 67-73. Luthar Z., Germ M., Likar M., Golob A., Vogel-Mikuš K., Pongrac P., Kušar A., Pravst I., Kreft I.: Breeding buckwheat for increased levels of rutin, querce- tin and other bioactive compounds with potential antiviral effects. Plants, 2020, 9, (1638) 1-13. Vombergar B., Dolinšek J., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: Dobrote brez glutena = Gluten-free delicacies. Ljubljana: Kmečki glas, 2020. 135 str. Dziedzic K., Kurek S., Mildner-Szkudlarz S., Kreft I., Walkowiak J.: Fatty acids profile, sterols, tocopherol and squalene content in Fagopyrum tataricum seed milling fractions. Journal of cereal science, 2020, 96, (103118) 1-6. Kreft I.: Grenko seme tatarske ajde. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 79 str. Germ M., Árvay J., Vollmannová A., Tóth T., Kreft I., Golob A.: Hydrothermal treatments affecting the concentration of neochlorogenic acid in dough of Tartary buckwheat. Agriculture, 2020, no. 2 (601), 1-8. Cajzek F., Bertoncelj J., Kreft I., Poklar Ulrih N., Polak T., Požrl T., Pravst I., Polišenská I., Vaculová K., Cigić B.: Preparation of [beta]-glucan and an- tioxidant-rich fractions by stone-milling of hull-less barley. International journal of food science & technology, 2020, 55, 681-689. Azad M. O. K., Park B. S., Adnan M., Germ M., Kreft I., Woo S. H., Park C. H.: Silicon biostimulant enhances the growth characteristics and fortifies the bioactive compounds in common and Tartary buckwheat plant. Journal of crop science and biotechnology, 2020, 24, 51-59. Kreft I., Vombergar B.: Tatarska ajda - vir inovacij v Sloveniji in v Evropi. Mli- narstvo in pekarstvo, 2020, 21 (122), 12-14. DRUGO Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2016-) Folia biologica et geologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009–. Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2017–) Fagopyrum. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1981–.

187 Peter Križan Križan P., Sahoo, D et al. [Belle Collaboration]: Search for lepton-number- and baryon-number-violating tau decays at Belle, Physical Review D, Volume: 102, Issue: 11, Article Number: 111101. Križan P., Li Y. et al. [Belle Collaboration]: Search for a doubly charged DDK bound state in Upsilon(1S, 2S) inclusive decays and via direct production in e(+)e(-) collisions at root s=10.520, 10.580, and 10.867 GeV, Physical Review D, Volume: 102, Issue: 11, Article Number: 112001. Križan P., Yelton J. et al. [Belle Collaboration]: Search for transitions from Upsilon(4S) and Upsilon(5S) to eta(b) (1S) and eta(b) (2S) with emission of an omega me- son. Physical Review D Volume: 102 Issue: 9 Article Number: 092011. Križan P., Lecoq P. et al.: Roadmap toward the 10 ps time-of-flight PET challen- ge. Physics in Medicine and Biology. Volume: 65, Issue: 21, Article Number: 21RM01. Križan P., Yelton, J. et al. [Belle Collaboration]: Study of electromagnetic decays of orbitally excited Xi(c) baryons, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 7. Article Number: 071103. Križan P., Nayak M. et al. [Belle Collaboration]: Measurement of the charm- -mixing parameter y(CP) in D-0 -> K-S(0)omega decays at Belle, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 7, Article Number: 071102. Križan P., Abudinen F. et al. [Belle II Collaboration]: Search for Axionlike Par- ticles Produced in e(+)e(-) Collisions at Belle II, Physical Review Letters. Volume: 125, Issue: 16, Article Number: 161806. Križan P., Yonenaga M. et al.: Performance evaluation of the aerogel RICH counter for the Belle II spectrometer using early beam collision data. Progress of Theoretical and Experimental Physics. Volume: 2020, Issue: 9, Article Number: 093H01 0. Korpar S., Krizan P.: Solid state single photon sensors for the RICH application. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment Volume: 970, Article Number: 163804. Križan P., Ku Y. et al. [Belle Collaboration]: Search for B-0 decays to invisible final states (plus gamma) at Belle, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 1, Article Number: 012003. Križan P., Chen Y. Q. et al. [Belle Collaboration]: Dalitz analysis of D-0 -> K- pi(+)eta decays at Belle, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 1, Article Number: 012002. Križan P., Lai Y-T et al. [Belle II Collaboration]: Performance of the Belle II aerogel-based ring-imaging Cherenkov counter system in SuperKEKB 2019 phase 3 operation, Journal of Instrumentation. Volume: 15, Issue: 7, Article Number: C07039.

188 Križan P., Seidl R. et al. [Belle Collaboration]: Update of inclusive cross sections of single and pairs of identified light charged hadrons. Physical Review D, Volume: 101, Issue: 9, Article Number: 092004. Križan P., Jia S. et al. [Belle Collaboration]: Evidence for a vector charmoniumli- ke state in e(+ )e(-) -> Ds+Ds2*(2573)(-) + c.c. Physical Review D. Volume: 101, Issue: 9, Article Number: 091101. Križan P.: Chilikin, K. et al. [Belle Collaboration]: First search for the eta(c2) (1D) in B decays at Belle, Journal of High Energy Physics. Issue: 5, Article Number: 034. Križan P., Caria G. et al. [Belle Collaboration]: Measurement of R(D) and R(D*) with a Semileptonic Tagging Method. Physical Review Letters. Volume: 124, Issue: 16, Article Number: 161803. Križan P., Adachi I et al. [Belle II Collaboration]: Search for an Invisibly De- caying Z ‘ Boson at Belle II in e(+)e(-) -> mu(+)mu(-) (e(+/-)mu(-/+)) Plus Missing Energy Final States, Physical Review Letters Volume: 124, Issue: 14, Article Number: 141801. Križan P., Burmistrov L. et al.: Belle II aerogel RICH detector. Nuclear Instru- ments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 958. Article Number: 162232. Križan P., Katrenko P. et al. [Belle Collaboration]: Observation of the Radiative Decays of Upsilon(1S) to chi(c1). Physical Review Letters. Volume: 124, Is- sue: 12. Article Number: 122001. Križan P., Chu K. et al. [Belle Collaboration]: Study of B -> p p-bar pi pi. Physical Review D Volume: 101, Issue: 5. Article Number: 052012. Križan P., Consuegra D. et al.: Simulation study to improve the performance of a whole-body PbF2 Cherenkov TOF-PET scanner. Physics In Medicine And Biology. Volume: 65, Issue: 5. Article Number: 055013. Križan P., Prim M. T. et al. [Belle Collaboration]: Search for B+ -> mu(+)nu(mu) and B+ -> mu N+ with inclusive tagging, Physical Review D, Volume: 101, Issue: 3, Article Number: 032007. Križan P., Kou E. et al.: The Belle II Physics Book. Progress Of Theoretical And Experimental Physics. Volume: 2020, Issue: 2. Article Number: 029201. Križan P., Abudinen F. et al. [Belle II Collaboration]: Measurement of the inte- grated luminosity of the Phase 2 data of the Belle II experiment. Chinese Physics C. Volume: 44, Issue: 2. Article Number: 021001. Križan P., Dolenec R. et al.: Efficiency of a Cherenkov based PET module with an array of SiPMs. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Sec- tion A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Vo- lume: 952. Article Number: 162327. Križan P., Kindo H. et al.: Initial performance of the Aerogel RICH detector of the Belle II experiment. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research

189 Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952. Article Number: 162252. Križan P., Pestotnik R. et al.: Front-end electronics of the Belle II aerogel ring imaging detector. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Sec- tion A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Vo- lume: 952. Article Number: 161711. Križan P., Pestotnik R. et al.: Calibration of the Belle II aerogel ring imaging detector. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spec- trometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952, Article Num- ber: 161800. Križan P.: Tamechika, S. et al.: Development of alignment algorithm for Belle II Aerogel RICH counter. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952. Article Number: 162337. Križan P., Yonenaga M. et al.: Performance and commissioning of HAPDs in the Aerogel RICH counter. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952. Article Number: 162264.

Janez Lamovec Gašljević G., Hertl K., Gazić B., Lamovec J., Žgajnar J.: Reducing indicati- ons for radial scar surgical excision in Slovenian breast cancer screening program. Ann Diagn Pathol. 2020 Apr;45:151438. doi: 10.1016/j.anndia- gpath.2019.151438. Epub 2019 Dec 3.PMID: 31927469

Lojze Lebič NOVA DEL A Lebič L.: Oltar spomina (Brane Senegačnik), za soliste, mešani zbor, orgle in tolkala (trajanje 15 minut). NATIS PARTITUR Lebič L.: Sonata za violino in klavir. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje. POMEMBNEJŠE IZVEDBE (IZBOR) Lebič L.: Kako kratek je ta čas. Celovečerni koncert z deli skladatelja ob podelitvi častne listine ter imenovanju za častnega člana Slovenske filharmonije. 16. januarja 2020 v dvorani Marjana Kozine. Zbor in inštrumetnalisti SF, dir.: Jerica Bukovec, Slovenska filharmonija, Ljubljana. Lebič L.: Intrada za deset trobilcev in tolkala, 1. 5. 2020 v Slovenski filharmoniji. Trobilci in tolkalci SF. Lebič L.: Rej za harmoniko, 27. 6. 2020, Vrhnika. Na podelitvi Cankarjeve nagrade. Nejc Grm.

190 Lebič L.: Invokacija. (Invocation) à Primož Ramovš. Za klarinet in klavir. Du- šan Sodja (klarinet), Tatjana Kaučič (klavir). Viteška dvorara, Križanke, Ljubljana, 11. 8. 2020. Lebič L.: Godalni kvartet. Festival Ohridsko leto. V cerkvi sv. Sofije, Makedonija. Lebič L.: Godalni kvartet. Ob 150-letnici rojstva Huga Wolfa, 8. 10. 2020, Slovenj Gradec. Godalni kvartet Disonance. Lebič L.: Rej, za harmoniko. 15. 10. 2020, Festival Ljubljana - Križanke. Teja Udovič - Kovačič. BESEDE O SKLADATELJU Ksenija Hočevar: Doma svetovljan, v tujini Slovenec. Družina, 19. januar 2020, letnik 69, št. 3, str.10–11, Črt Sojar Voglar: Antologija založbe ZKP RTV Slovenija 2020. Glasna, revija Glasbene mladine Slovenije, letnik 51, št.1, 2020, str. 11.

Jože Maček Maček J.: Delovanje dunajskega Terezianuma in Theodorja Kravine na podro- čju ekonomije in agronomije. Acta agriculturae Slovenica. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 115, št. 2, str. 485–494. http://ojs.aas.bf.uni-lj.si/index.php/AAS/ article/view/1664/417, DOI: 10.14720/aas.2020.115.2.1664. Maček J:. K zgodovini laškega nogometa. Zgodovina za vse : vse za zgodovino. 2020, leto 27, št. 2, str. 129–131. Maček J.: Zgodovina slovenskega agrarnega prebivalstva. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 256 str. Maček J. (recenzija): Boštjan Vrščaj: K zgodovini laškega gasilstva. Nesebično v službi ljudstva. Prostovoljno gasilsko društvo Laško 1870–2020. Laško: Pro- stovoljno gasilsko društvo 2020, 224 str. Zgodovina za vse. Vse za zgodovino, Celje XXVll, št. 2, 2000, str. 123–128. Maček J. (prevajalec): Opis kraja Laško sredi 19. stoletja – Bad F. J.: Topographi- sch Statistisches Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Be- merkungen. lll. Band, Verlag für Sammler, Graz, 1980. str 1121–1171. Lju- bljana Salve, 2020. 30 str. Maček J. (prevajalec): Opis kraja Rimske Toplice sredi 19. stoletja po Topo- graphisch Statistisch en Lexikon, von Steiermark mit historischen Notizen und Bemerkungen. lV. Band. Verlag fi.ir Sammler, Graz 1980, str. 1132– 1136. Ljubljana 2020. 10 str. Maček J. (recenzija): Pieter M. Judson: Habsburg. Geschichte eines lmperiums 1740–1918. Aus dem Englischen von Michael Kribler. Verlag C. H. Beck, 2077, 667 str. Zgodovinski časopis, Ljubljana 2020, let.74, št. 1–2 (161), str. 278–283.

191 Janez Matičič NOVA DEL A Matičič J.: Soupir (Vzdih) za sopran in klavir, op. 72 (2020). Matičič J.: Fantasia poetica za klavir in orkester, op. 5 (1945, 2020). TISKANA DELA Matičič J.: 5 Fantaisies za klavir op.2 (1943-1944), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2020, (Muzicija DSS; št. 305). Matičič J.: 10 Pìeces Spéciales za klavir op. 9 (Introduction »Mrtvi tulipan«, Noc- turno, Souvenir: 1943, Berceuse: 1944, Melodie, Prélude Passionné: 1947, Valse: 1948, Preludé: 1949, Danse: 1959, Preludé: 1960), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2020, (Muzicija DSS; št. 306). Matičič J.: 3 Etudes za klavir, op. 71 (Élan 1946, Hybrida 1958–2017, Languida 2000– 2017), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2020, (Muzicija DSS; št. 305).

Igor Maver OBJAV E Maver I.: Introduction. V: Maver I., ur. Transcending Boundaries: Migrations, Dislocations, and Literary Transformations. Tübingen: Stauffenburg Verlag, 2020, str. 11–13. Maver I.: Moji kalifornijski znanstveni dnevi = My Californian scientific visits. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 50–53, 158–161. Krašovec J.: Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu. Ljubljana: Družina, 2020. 383 str. Objavljen del recenzije I. Mavra. Maver I.: Submerged layers of Slovenian identity in Krissy Kneen's writing. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2020, [letn.] 53, [št.] 1/2, str. 21–31. DOI: 10.4312/an.53.1-2.21-31. DRUGO Maver I. (ur.) Transcending Boundaries: Migrations, Dislocations, and Literary Transformations. Tübingen: Stauffenburg Verlag, 2020. 454 str. Maver, I. (glavni ur. 2014–) Acta neophilologica. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1968–. Maver I. (član ur. odbora 2013–) Journal of language, literature and culture. Mil- ton Park, Abingdon: Taylor & Francis: Australasian Universities Language and Literature Association, 1953–. Maver I., gostujoči profesor na Fakulteti za filološke in kulturne študije Uni- verze na Dunaju, dva zaključena doktorata znanosti z zagovorom. Maver I.: Serija večtedenskih vabljenih predavanj na Univerzi Roma 2 Tor Ver- gata v Rimu.

192 Jože Mencinger OBJAV E Mencinger J.: O dveh idejah Veljka Rusa. V: Toš N. (ur.). Veljko Rus v pogovorih z javnostjo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. Str. 389–390. Znan- stvena knjižnica, Refleksije, 7. Mencinger J.: Pravo v primežu politike. V: Pravo in (r)evolucija 1920–2020 : pretekle izkušnje, prihodnji izzivi : povzetki = Law and (r)evolution 1920-2020 : past experiences, future challenges : abstracts. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: = Faculty of Law, University of Ljubljana, 2020. Str. 24–25. Mencinger J. (intervjuvanec): Univerza je kot ladja, ki se le počasi obrača : pogovor z letošnjim častnim meščanom Ljubljane. Delo. [Tiskana izd.]. 8. maj 2020, leto 62, št. 104, str. 11. Mencinger J. (intervjuvanec), Grilc U. (avtor): Mestna občina Ljubljana podeljuje naziv častna meščanka glavnega mesta Ljubljana za leto 2020 akad. zasl. prof. dr. Jožetu Mencingerju. Ljubljana : glasilo Mestne občine Ljubljana. maj 2020, letn. 25, št. 4, str. 9. DRUGO Mencinger J. (ur. 1993–) Gospodarska gibanja. Ljubljana: Ekonomski institut Pravne fakultete, 1971–.

Zdravko Mlinar OBJAV E Mlinar Z.: Kako postati glasnik raznovrstnosti? : uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Žirovski občasnik : zbornik za vsa vpraša- nja na Žirovskem, 2020, letn. 41, št. 50, str. 192–211. Mlinar Z.: Kako presegati paradoks nemočnih?. V: Ignjatović M. (ur.), Kanjuo Mrčela A., Kuhar R. (ur.). Družbene neenakosti in politika : Slovensko so- ciološko srečanje, Ljubljana, 6.–7. november 2020. Ljubljana: Slovensko so- ciološko društvo. 2020, str. 193–196. Mlinar Z.: Sodelovanje z ameriškimi družboslovci : družbeni kontekst in osebne izkušnje = Cooperation with American social scientists : social context and personal experience. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2020, str. 54–58, 162–167. Mlinar Z.: Sociolog Veljko Rus – obogatil in zadolžil nas je. V: Toš N. (ur.). Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, (Znanstvena knjižnica, Refleksije, 7). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 2020, str. 397–400. Mlinar Z.: Predgovor. V: Splichal S. Javnost - mediji - oblast. 1. elektronska

193 izd. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 2020. https://knjigarna.fdv.si/ knjige/i_819_javnost-mediji-oblast. Mlinar Z.: Anton Bogataj, avtor monografij o vaseh v župniji Stara Oselica : o izkušnjah nepoklicnega raziskovalca vaškega življenja : intervju. Žirovski občasnik : zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem, letn. 41, št. 50, str. 58–68. Mlinar Z.: Kako postati glasnik raznovrstnosti? : uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Žirovski občasnik : zbornik za vsa vpraša- nja na Žirovskem, 2020, letn. 41, št. 50, str. 192–211. DRUGO Mlinar Z. (recenzent): Ramovš J. Integrirana dolgotrajna oskrba. Ljubljana: In- štitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2020. 320 str.. Toš, Niko (urednik). Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, (Znanstvena knjižnica, Refleksije, 7). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. 468 str., tabeli. Mlinar Z.: Delo na domu v prostorsko-časovnih koordinatah : o dosedanjih raziskovanjih in izzivih za naprej : prispevek na online okrogli mizi Sekci- je za prostor in okolje v okviru letnega srečanja Slovenskega sociološkega društva Družbene neenakosti in politika, 7. nov. 2020. Mlinar Z. (član ur. sveta 1981–) International journal of sociology and social policy. Hull: Barmarick Publications. Mlinar Z. (član ur. sveta 1997–) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1995–) Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. Ljubljana: Visoka šola za politične vede, 1964–. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–) Žirovski občasnik : zbornik za vsa vpra- šanja na Žirovskem. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–.

Jožef Muhovič OBJAV E Muhovič J. & Snoj V.: Diafanije. Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Ljublja- na, Literarno-umetniško društvo Literatura (zbirka Novi pristopi: 76), 2020. Muhovič J.: Kipi za otroke – v nas, v: Bratuša M., Kipi za otroke, Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev (razstavni katalog), 3–7; 2020. Muhovič J.: Stvarnost, umetnost, vrednote in mi, na: http://www.kud-kdo.si/ stvarnost-umetnost-vrednote-in-mi/ (28. septembra 2020). Muhovič J.: Zweistromland ali: Razmerje med likovno in vizualno umetnostjo, v: Pogačar V., Premzl P. (eds.), Monografija Društva likovnih umetnikov Maribor ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v okoljih severo- -vzhodne Slovenije, Maribor: Društvo likovnih umetnikov Maribor, 2020, 364–373 (elektronski vir, decembra 2020, https://www.dlum.si/application/ files/6916/0874/5038/DLUM-100let-Book-web4.pdf)

194 AKTIVNA UDELEŽBA NA ZNANSTVENIH SREČANJIH Muhovič J.: Transformacije v umetnostnem prostoru pozne moderne. Referat na znanstveni konferenci Transformacije v teoriji. Aktualne raziskave, Akademija za likovno umetnost v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo ter Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Koper, 29. september 2020. Muhovič J.: Berlin, Akademie der Künste, European Alliance of Academies; Ber- lin, 8.–10. oktober 2020, sodelovanje v online programu. Muhovič J.: O razliki med gledati in videti ter med zunanjostjo in notranjostjo v likovnih fenomenih, predavanje na daljavo; dogodek »Gledati in videti«, 9. novembra 2020 ob 18. uri, Narodna galerija v Ljubljani v sodelovanju s Sinapso, slovenskim društvom za nevroznanost.

Marko Marijan Mušič PROJEKTI Mušič M.: Osrednje ljubljansko pokopališče Žale, Osrednja aleja, Cardo celotnega pokopališča, projekt idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev. Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, tretja etapa prve faze širitve, žarno grobno polje, sprememba projekta žarne oaze v talno žarno grobno polje, idejna zasnova in projekt za izvedbo. Mušič M.: Park spomina Teharje (kulturni spomenik državnega pomena), poro- čilo o možnosti realizacije začasne ureditve informacijskega centra v Parku spomina Teharje in idejna zasnova. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ureditev župnijskega dvora, idejna zasnova notranje ureditve. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ureditev župnijskega dvora, spremljajoči prostori, projekt za izvedbo. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, streha prezbiterija, projekt za izvedbo. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ureditev prezbiterija nove cerkve, idejni projekt. REALIZACIJE Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, tretja etapa prve faze širitve, 1. faza izvajanja, žarne oaze in spremljajoče ureditve, izvajanje. Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, tretja etapa prve faze širitve, 1. faza izvajanja, žarne oaze in spremljajoče ureditve, projekt izvedenega stanja (PID). Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, Gaj spomina II, območje spominskih plošč z imeni pokojnikov katerih pepel je razsipan v Obodnem parku, nadaljevanje urejanja.

195 Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ureditev razglednih teras in Kapele križa na vrhu zvonika nove cerkve. PREDSTAVITVE, POVEZANE Z DELOM MONOGRAFIJE, REVIJE IN KATALOGI Piranesi, Autumn 2020 No.42/43 Central-European Arhitectural Magazine for the Culture of the Environment srednje evropska arhitekturns revija za kulturo prostora. Intervju Robert Potokar / Interview, Marko Mušič: Izjemni, avtorsko prepo- znavni opus / Exceptional Oeuvre with Authorial Distinction (strani 55 do 77). OBJAV E Prešernova nagrada za akademika Marka Mušiča, 4. 12. 2020, https://www.sazu. si/events/5fc8c3c71acbfdec07c85d1c. Levičnik M.: Ministrsvo za kulturo je tokrat pohitelo z novico o Prešernovih na- grajencih. Oddaja Osmi dan, 10. 12. 2020 / TV Slovenija 1. Rituper Rodež N.: Ko ustvarjanju nameniš svoje življenje. Najvišje nagrade za dosežke v umetnosti 10. 12. 2020/ Vestnik MS. Nagrajenca sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, 10. 12. 2020 / Novi Glas. Lavreata Feri Lainšček in Marko Mušič – Delo, https://delo.si, www.delo.si › lavreata-feri-lainscek-in-marko-music, https://delo.si. 3. dec. 2020. Bratož I.: Lavreata Feri Lainšček in Marko Mušič, https://www.delo.si/tag/pre- sernov-sklad/. https://www.delo.si/kultura/razno/lavreata-feri-lainscek-in- -marko-music/. Delo, 3. 12. 2020. m.facebook.com › Delo.FB › posts: Delo - Velika Prešernova nagrajenca sta pisatelj Feri ... 3. dec. 2020. Lavreata Feri Lainšček in Marko Mušič - Aktualno 24, www.aktualno24.si › news › lavreata-feri-lainscek-in-m... Lavreata Feri Lainšček in Marko Mušič · Vir Delo, 3. 12. 2020, 11:10. Lavreata Feri Lainšček in Marko Mušič - Delo - GoSucker.com ... www. gosucker.com › http://www.gosucker.com/1/Hrvatska/0/16/Svijet/611/Delo/ Lavreata-Feri-Lainscek-in-Marko-Music-8839698.html. Znani so prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad ..., www.gov.si › Novice. 3. dec. 2020. Znani Prešernovi nagrajenci - Gorenjski glas, http://www.gorenjskiglas.si/artic le/20201208/C/201209813/1168/znani-presernovi-nagrajenci, 8. dec. 2020. https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5fc8bb28838f8/znana-sta- -dobitnika-presernove-nagrade-v-letu-2021 ... 3. dec. 2020. Znani letošnji Prešernovi nagrajenci. http://novice.najdi.si/predogled/novica /9fc8ecde4c4665b0f39a743522cab507/Dru%C5%BEina/Kultura/Znani- -leto%C5%A1nji-Pre%C5%A1ernovi-nagrajenci. Družina › Kultura.

196 Rupar A.: Nagrada Prešernovega sklada Branetu Senegačniku. 3. 12. 2020. 3. dec. 2020. Rajh M.: Prešernova nagrajenca za leto 2021: Pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. https://net-tv.si/32351-2/. 3. 12. 2020.

Marko Noč Overtchouk P., Barthelemy O., et al., Noč M. (sodelavec pri raziskavi), et al. Angiographic predictors of outcome in myocardial infarction patients presenting with cardiogenic shock : A CULPRIT-SHOCK angiographic substudy. EuroIntervention. 2020, vol. 16, str. 1–4. DOI: 10.4244/EIJ- -D-20-00139. Pirnat M., Stillman A. E., Rienmüller R., Noč M., Gorenjak M., Šeruga T.: Can the degree of coronary collateralization be used in clinical routine as a valid angiographic parameter of viability?. The international journal of cardiovascular imaging. 2020, str. [1–10]. https://link.springer.com/article/10. 1007%2Fs10554-020-01984-5, https://doi.org/10.1007/s10554-020-01984-5, DOI: 10.1007/s10554-020-01984-5. Tadel Kocjančič Š., Jazbec A., Radšel P., Noč M.: Can we predict the extent of neurologicaldamage after cardiac arrest?. Resuscitation. 2020, vol. 155, suppl. 1, str. s34. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0300957220304123, DOI: 10.1016/j.resuscitation.2020.08.098. Sever M., Beović B., Vračko P., Noč M., Plankar Srovin T., Pokorn M., Baš D., Markovič S., Rozman A., Gorjup P., Hrovatič M., et al. Experience of Slo- venia in the treatment and prevention of Covid-19 : Uzbekistan - Slovenia digital discussion, 27 May 2020. Shanmugasundaram M., Truong H. T., Harash A., Hu D., Tran A., Smith N., Ciurlino B., Noč M., Hsu P., Kern K. B. Extending time to reperfusion with mild therapeutic hypothermia : a new paradigm for providing primary percutaneous coronary intervention to remote ST segment elevation myocardial infarction patients. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2020, vol. 10, str. 1–4. DOI: 10.1089/ther.2019.0039. Freund A., Jobs A., Lurz P., Feistritzer H.-J., De Waha-Thiele S., Meyer-Saraei R., Montalescot G., Huber K., Noč M., Windecker S., et al. Frequency and impact of bleeding on outcome in patients with cardiogenic shock. JACC: cardiovascular interventions. 2020, vol. 13, iss. 10, str. 1182–1193. DOI: 10.1016/j.jcin.2020.02.042. Umińska J. M., Ratajczak J., Buszko K., Sobczak P., Sroka W., Marszałł M. P., Adamski P., Steblovnik K., Noč M., Kubica J.: Impact of mild therapeutic hypothermia on bioavailability of ticagrelor in patients with acute myocardial infarction after out-of-hospital cardiac arrest. Cardiology Journal. 2020, vol. 27, no. 6, str. 780–788. DOI: 10.5603/CJ.a2019.0024.

197 Černič Šuligoj N., Rojko M., Šuligoj B., Zorc M., Kar S., Noč M.: Long-term transesophageal echocardiography after patent foramen ovale closure by BioSTAR and Amplatzer patent foramen ovale occluders. Catheterization and cardiovascular interventions. 2020, vol. 95, iss. 3, str. 349–354. DOI: 10.1002/ccd.28360. Barbato E., Noč M., Baumbach A., Dudek D., Bunc M., Skalidis E., Banning A., Legutko J., Witt N., Pan M., et al.: Mapping interventional cardiology in Europe : the European Association of Percutaneous Cardiovascu- lar Interventions (EAPCI) Atlas Project. European heart journal. Jul. 2020, vol. 41, iss. 27, str. 2579–2588. https://academic.oup.com/eurheartj/article/41/27/2579/5862541, DOI: 10.1093/eurheartj/ehaa475. Krepek M., Kordiš P., Goslar T., Noč M.: Mehanska cirkulatorna podpora z ECMO pri bolnikih s kardiogenim šokom. Kardiološki zbornik ... 2020, str. 62–65. Mrevlje B., Kleczyński P., Kranjec I., Jąkała J., Noč M., Rzeszutko Ł., Dziewierz A., Wizimirski M., Dudek D., Legutko J.: Optical coherence tomography versus intravascular ultrasound for culprit lesion assessment in patients with acute myocardial infarction. Postęepy w Kardiologii Interwencyjnej = : Advances in Interventional Cardiology. 2020, vol. 16, iss. 2, str. 145-152. DOI: 10.5114/aic.2020.96057. Beović B., Bregant T., Bitenc M., Fafangel M., Gorišek Miksić N., Grmek-Košnik I., Jereb M., Krek M., Lejko-Zupanc T., Noč M., Petrovec M., Poklukar J., Rajapakse R., Repar Bornšek S., Rozman A., Vračko P.: Osnovne informacije o covidu-19 : kratek povzetek. Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. 1. okt. 2020, leto 29, št. 10, str. 30–35. http://online.pubhtml5.com/agha/ nxez/#p=30. Rubini Giménez M., Miller P. E., Alviar C. L., Diepen S. Van, Granger C. B., Montalescot G., Windecker S., Maier L., Serpytis P., Serpytis R., Noč M., et al.: Outcomes associated with respiratory failure for patients with cardiogenic shock and acute myocardial infarction : a substudy of the CUL- PRIT-SHOCK Trial. Journal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 3, str. 1-10. https://www.mdpi.com/2077-0383/9/3/860, DOI: 10.3390/jcm9030860. Goslar T., Cankar T., Krepek M., Noč M.: Oživljanje s pomočjo ECMO v primeru refraktarnega srčnega zastoja. Kardiološki zbornik ... 2020, str. 66–69. Pareek N., Kordiš P., Beckley-Hoelscher N., Pimenta D., Tadel Kocjančič Š., Jaz- bec A., Nevett J., Fothergill R., Kalra S., Noč M., et al.: A practical risk score for early prediction of neurological outcome after out-of-hospital cardiac arrest : MIRACLE[sub]2. European heart journal. Dec. 2020, vol. 41, iss. 47, str. 4508–4517. https://academic.oup.com/eurheartj/advance-article/ doi/10.1093/eurheartj/ehaa570/5878044, DOI: 10.1093/eurheartj/ehaa570.

198 Feistritzer H.-J., Desch S., Freund A., Poess J., Zeymer U., Quarrak T., Schneider S., De Waha-Thiele S., Fuernau G., Eitel I., Noč M., et al. Prognostic impact of active mechanical circulatory support in cardiogenic shock complica- ting acute myocardial infarction, results from the culprit-shock trial. Jo- urnal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 6, str. 1–10. https://www.mdpi. com/2077-0383/9/6/1976, DOI: 10.3390/jcm9061976. Kern K. B., Radšel P., Jentzer J. C., Seder D. B., Lee K. S., Lotun K., Janarda- hanan R., Stub D., Hsu C.-H., Noč M.: Randomized pilot clinical trial of early coronary angiography versus no early coronary angiography for post-cardiac arrest patients without st-segment elevation : the PEARL study. Circulation. 2020, vol. 142, no. 21, str. 2002–2012. DOI: 10.1161/ CIRCULATIONAHA.120.049569. Bunc M., Noč M., Steblovnik K., Čerček M., Langel Č.: Urgentna perkutana vstavitev biološke aortne zaklopke v kirurško vstavljeno degenerativno spremenjeno biološko zaklopko ob podpori venoarterijske zunajtelesne membranske oksigenacije in intraaortne balonske črpalke pri bolniku v kardiogenem šoku – prikaz primera. V: Fras Z. (ur.), Košnik M. (ur.). 62. Tavčarjevi dnevi : zbornik 2020 : [(spletni kongres)]. V Ljubljani: Me- dicinska fakulteta, Katedra za interno medicino: Slovensko zdravniško društvo, 2020. Str. 123–124. Mohammad M. A., Koul S., Egerstedt A., Smith J. G., Noč M., Lang I. M., Holzer M., Clemmensen P., Gidlof O., Metzler B., et al. Using proximity extension proteomics assay to identify biomarkers associated with infarct size and ejection fraction after ST-elevation myocardial infarction. Scien- tific reports. 2020, vol. 10, iss. 1, str. 1–11. https://www.nature.com/articles/s41598-020-75399-6, DOI: 10.1038/s41598-020-75399-6. DRUGO Noč M.: Koga reševati v času epidemije? : prispevek na posvetu Koga reševati v čase epidemije: etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, 24. november 2020, Zoom. Noč M. (član ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za področje srčno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–.

Boris A. Novak PESNIŠKA KNJIGA Novak B. A.: Lunin koledar : praznična pesniška pratika. Novo mesto: Goga, 2020. 522 str. Literarna zbirka Goga. PREVODNA PESNIŠKA KNJIGA Novak B. A. MOM. Mala Osobna Mitologija. Prevela Jelena Ivanišević. Beo- grad: Treći trg i Srebrno drvo, 2020. 123 str.

199 REVIJALNI PREVODNI OBJAVI NOVAKOVE POEZIJE Novak B. A.: Plutajuća kula (šest pjevanja iz prvog sveska treće knjige epa Vrata nepovrata). Izbor, prijevod i bilješka Božidar Brezinščak Bagola. V: »Poezija (Časopis pjesničke prakse)«, Zagreb, godina XVI, br. 1-2, lipanj 2020, str. 39-63. Novak B. A.: Mjesečev kalendar (izbor) & Dan po dan – lirski roman povodom »Lunina koledara« Borisa A. Novaka. Prijevod i esej Tonko Maroević. V: »Forum« (Zagreb, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti), srpanj – ru- jan 2020, br. 7-9, 749-768. Novak B. A. Vrata nepovrata (ep) – Prvo pjevanje: Postava, Drugo pjevanje: Ro- doslovlje. Preveo / prepjevao Luko Paljetak. V: »Dubrovnik« (Časopis za književnost i znanost – Ogranak Matice hrvatske u Dubrovniku), Nova serija, godište XXXI, 2020, br. 3-4, str. 227-242. IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Novak B. A.: Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 43, št. 2, str. 17-40. STROKOVNI ČLANEK Novak B. A.: Vinko Möderndorfer, umetniški Poliglot = Vinko Möderndorfer, ar- tistic polymath. V: Učakar A. (ur.). Quo vadis? : 2020 : 35. mednarodni literarni festival Vilenica = 35th Vilenica International Literary Festival. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev: = Slovene Writers' Association, 2020. Str. 74–87. POLJUDNI ČLANKI Novak B. A. (avtor, prevajalec). A kot Amerika = A as America. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniški- mi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 63–71, 173–181. Novak B. A.: Pesniški podmladek študentskega gibanja 1968–72. V: Štrajn D. (ur.), et al. 1968 : čas upora, upanja in domišljije : zgodbe študentskega gibanja 1964–1974. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Str. 283–294. Zbirka Historia facultatis. Novak B. A.: Tonko Maroević (1941–2020) : nekrolog v večnem sedanjiku. So- dobnost. okt. 2020, letn. 84, št. 10, str. 1622–1628. Novak B. A.: Spomin prostora: Kočevski Rog. V: Lokalitetno v identiteti : zbornik ob deseti obletnici priznanja občine Kočevje Deklica s piščalko. Ur. Lela B. Njatin. Str. 76–94. Kočevje: Občina Kočevje, 2020. PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA Novak B. A.: Poezija napisana u »jeziku uspomena« = Poesia scritta nella »lin- gua dei ricordi«. V: Milič J. (ur.), Osti J.: Barbara i barbar = Barbara e il barbaro. Salerno: Multimedia Edizioni, 2020. Str. 6–13.

200 Boris Pahor Zvonar Predan D. Pahor B.: Boris Pahor - najini pogovori. Elektronska izd. Mari- bor: Kulturni center, 2020. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). Zbirka E-knjige Kulturnega centra, 061. https://www.biblos.si/isbn/9789616781664. Pahor B.: Čutim potrebo, da se oglasim. Delo. 26. avg. 2020, let. 62, št. 196, str. 4–5. Pahor B.: »Io l'ho vista bruciare : l'onorificenza del Colle mi ha commosso« : l'intervista. Corriere della sera. 12. jul. 2020, anno 145, n. 165, str. 11. Pahor B.: Io, nella notte dei cristalli italiana : cent'anni fa l'incendio del Narodni dom, che il 13 luglio verrà riconsegnato alla comunità slovena : lo scrittore, presente all'eccidio, rievoca i fatti e chiede chiarezza sui rapporti tra Slove- nia e Italia dal 1880 al 1956. Il sole 24 ore : quotidiano politico, economico, fianziario. 5. jul. 2020, anno 156, n. 183, str. 3. Pahor B.: Majdica. Novi glas. 28. maj 2020, leto 25, št. 21, str. 9. Pahor B.: Necropolis. Edinburgh: Canongate, 2020. XIX, 172 str. The canons. Pahor B.: O zvestobi lastnemu jeziku : pismo Borisa Pahorja, uglednega staroste slovenskih pisateljev. Novi glas. 16. apr. 2020, leto 25, št. 15, str. 8. Pahor B.: Pahor »Ho aspettato cent'anni questo giorno, ne è valsa la pena« : intervista allo scrittore sloveno. La Repubblica. 14. jul. 2020, anno 45, n. 165, str. 12–13. Pahor B.: Il rogo nel porto. 1a ed. Milano: La nave di Teseo, 2020. 302 str. I del- fini, 79. Pahor B.: Lo scrittore Boris Pahor e il rogo del 13 luglio 1920 : »Lo vidi, avevo 7 anni«. Il Piccolo : giornale di Trieste. 13. jul. 2020, anno 140, ed. del lunedì n. 27, str. 2. Pahor B., Duša Z. (ur.), Učakar P. (ur.): Tako mislim. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 103 str. Pahor B.: Zaupno pismo dragim prijateljem : pisatelj Boris Pahor. Primorski dnevnik. [Tiskana izd.]. 16. apr. 2020, letn. 76, št. 91, str. 17.

Boris Paternu Paternu B., spremna beseda/postfazione (str. 458–465) v: France Prešeren, Poe- sie, traduzione, note e redazione critica di Miran Košuta, Založništvo trža- škega tiska (ZTT) / Editoriale stampa triestina, 2020, 485 str.

Marijan Pavčnik OBJAV E Pavčnik M.: Teorija prava : prispevek k razumevanju prava. 6., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2020. 681 str. Zbirka Pravna obzorja, Veliki format, 12. Pavčnik M.: Normative Konkretisierung des Gesetzes. V: Schweighofer E. (ur.). Ve- rantwortungsbewusste Digitalisierung : Tagungsband des 23. Internationalen

201 Rechtsinformatik Symposions IRIS 2020 = Responsible digitalization : Proce- edings of the 23rd International Legal Informatics Symposium IRIS 2020. Bern: Editions Weblaw, 2020. Str. 437–442. Editions Weblaw, 2, Colloqui- um, 28. Pavčnik M.: Razumevanje prava : (odziv na Pitamičev izziv). Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 75, št. 1/2, str. 5–26, 111–112. Pavčnik M.: Razumevanje prava : odziv na Pitamičev izziv. Pravna praksa : PP. 5. mar. 2020, leto 39, št. 8/9, str. 3. Pavčnik M.: Rechtliche Natur des Staates nach Leonid Pitamic. V: Jestaedt M. (ur.), Poscher R. (ur.), Kammerhofer J. (ur.). Die Reine Rechtslehre auf dem Prüfstand : Hans Kelsen's Pure theory of law: conceptions and misconceptions : Tagung der Deutschen Sektion der Internationalen Vereinigung für Rechts- und So- zialphilosophie vom 27.-29. September 2018 in Freiburg im Breisgau. Stutt- gart: F. Steiner, cop. 2020. Str. 361–371. Archiv für Rechts- und Sozialphi- losophie, Beiheft, 163. Pavčnik M.: Vprašanje razlagalnega prvenstva (pravo kot sistem načel in pravil). V: Pavčnik M. (ur.), Novak, A. (ur.). Razlagalni pomen pravnih načel. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 11–27, 159, 165. Razprave, 39. Pavčnik M.: Law as text and law as the process of interpretation and the application of such texts. V: Žák Krzyžanková K. (ur.). Právo jako multidimenzio- nální fenomén : pocta Aleši Gerlochovi k 65. narozeninám. Plzeň: Vydavatel- ství a nakladatelství Aleš Čeněk, 2020. Str. 443–448. Pavčnik M.: Teorija prava z metodologijo pravnega vrednotenja. Pravna praksa : PP. 27. avg. 2020, leto 39, št. 33, str. 32–33. Pavčnik M.: Novi enostavčni utrinki. Pravna praksa : PP. 3. dec. 2020, leto 39, št. 47, str. 17. Pavčnik M.: Spodjedanje pravne države : odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-110-16 z dne 12. 3. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2020. http://odlocitve.us-rs.si/documents/b2/64/u- -i-110-16-odklonilno-lm-dr-pavcnik.pdf. Pavčnik M.: Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-110/16. Pravna praksa : PP. 23. apr. 2020, leto 39, št. 15/16, str. 31–32. Pavčnik M.: Sistem zavor in ravnovesij kot stalnica : ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2020. http://www.us-rs.si/documents/2e/ab/u-i-83-20- lm-dr-pavcnik3.pdf. Pavčnik M., Jadek-Pensa D.: Plehki formalizem : odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k sklepu št. Up-814/18 z dne 3. 9. 2020, ki se mu pridružuje sodnica dr. Dunja Jadek Pensa. Ljubljana: Ustavno sodišče RS,

202 2020. http://www.us-rs.si/documents/b6/d3/up-814-18-odklonilno-lm-dr- -pavcnik2.pdf. Pavčnik M.: Doslednost vladavine prava : ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k delni odločbi in sklepu št. U-I-445/20 z dne 3. 12. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2020. http://www.us-rs.si/documents/46/5a/u-i-445- 20-lm-dr-pavcnik2.pdf. Pavčnik M.: »Stiska uči misliti« : ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k sklepu št. U-I-473/20 z dne 21. 12. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2020. http://www.us-rs.si/documents/85/5b/u-i-473-20-lm-dr-pavcnik2.pdf. Pavčnik M.: Razumevanje prava. V: Pravo in (r)evolucija 1920-2020 : pretekle izkušnje, prihodnji izzivi : povzetki = Law and (r)evolution 1920-2020 : past experiences, future challenges : abstracts. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: = Faculty of Law, University of Ljubljana, 2020. Str. 14–15. DRUGO Pavčnik M. (ur.), Novak A. (ur.): Razlagalni pomen pravnih načel. Ljubljana: Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 190 str. Razprave, 39. Pavčnik M.: Normative Konkretisierung des Gesetzes : predavanje na konferenci IRIS 2020, Pravna fakulteta Univerze v Salzburgu, 27. feb. 2020. Pavčnik M. (član ur. sveta 2012–2019) ARSP. Stuttgart: Steiner Verlag, 1964–. Pavčnik M. (član ur. odbora 2011–) Danube : law and economics review. Brno: European Association Comenius, 2010–. Pavčnik M. (član ur. odbora 1997–) Isopoliteia. Athäena: Ant. N. Sakkoula. Pavčnik M. (predsednik ur. odbora 2017–) Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča. Ljubljana: Nova revija, 1993–Ljubljana: Nova revija, 1993–[201-]Ljubljana: Ustavno sodišče Republike Slovenije, [2013]–. Pavčnik M. (ur. 1994–) Pravna obzorja. Ljubljana: Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30). Leta 2020 so izšla štiri dela: št. 10−12 v velikem formatu in št. 5 v malem formatu Pavčnik M. (član ur. odbora 2019–) Pravni vjesnik : tromjesečni glasnik za pravne i društveno-humanističke znanosti Pravnog fakulteta Sveučilišta J.J. Stros- smayer u Osijeku. Osijek: Pravni fakultet, 1985–. Pavčnik M. (član ur. odbora 1979–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Pavčnik M. (član ur. sveta 2003–) Revus : revija za evropsko ustavnost. Ljublja- na: GV Revije: Pravna praksa, 2003–Ljubljana: GV revije: Pravna praksa, 2003–2007, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2008–2009 Kranj: Klub Revus, 2011–. Pavčnik M. (ur. 2003–) Scientia, iustitia. Ljubljana: Cankarjeva založba (št. 1−7), Uradni list RS (št. 8−16) in GV Založba (od št. 17). Leta 2020 je izšlo eno delo (št. 34).

203 Pavčnik M. (član ur. sveta 2011–) Studia iuridica Cassoviensia. Košice: Univerzi- ta P. J. Šafárika v Košiciach, 2011–.

Matija Peterlin Cary D. C., Peterlin B. M.: Proteasomal Inhibition Potentiates Latent HIV Reac- tivation. AIDS Res Hum Retroviruses. 2020. 36:800-7.

Raša Pirc Asbani, B., Kutnjak, Z., Pirc, R., Rožič, B.: Electrocaloric response in lantha- num-modified lead zirconate titanate ceramics. Journal of Applied Physics, 2020, vol. 127, no. 22, str. 224101-1–224101-5.

Filipič, C., Kutnjak, Z., Pirc, R., Canu, G., Petzelt, J.: BaZrxTi1-xO3: lead-free iso- valent relaxor ferroelectric or dipolar glass. Conference Proceedings: Elec- tronic Materials and Applications (EMA 2020); Orlando, Florida, str. 21.

Jože Pirjevec OBJAV E Pirjevec J.: Partizani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 864 str., [80] str. Raziskovalni programi, P6-0272, SI, Sredozemlje in Slovenija; ARRS, Temeljni projekti, J6-9356, SI, Antifašizem v julijski krajini v transnacio- nalni perspektivi, 1919–1954. Pirjevec, Jože. Partizani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 864 str., [80] str. Pirjevec, Jože. Partizani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 864 str., [80] str. Pirjevec J.: The Comintern and the Yugoslav experiment. V: Sorokin A. K. (ur.). Levaja al'ternativa v XX veke : drama idej i sud'by ljudej : k 100-letiju Ko- minterna : sbornik dokladov Meždunarodnoj naučnoj konferencii Moskva, 26-28 junja 2019 g. = The left alternative in the 20th century : drama of ideas and personal stories : on the 100th anniversary of the Comintern : collected reports of the International Scientific Conference, Moscow, 26-28 June, 2019. Moskva: Političeskaja enciklopedija, 2020. Str. 153–169. http://rgaspi.info/ sbornik-materialov-levaya-alternativa/. Pirjevec J., Troha N., Bajc G., Dukovski D., Franzinetti G.: Fojbe. Zagreb: Sre- dnja Europa, 2020. XXII, 365 str., [32] str. Pirjevec J.: Glossae : izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku (1978–2020). Koper: ZRS, Annales ZRS, 2020. 473 str. Parovel P. G.: Izbrisana identiteta : nasilno poitalijančenje priimkov, imen in krajevnih imen v pokrajini »Julijska Benečija« od 1919 do 1945 s seznami za pro- vince Trst, Gorica in Istra ter podatki prvih 5300 dekretov. Koper: samozal. Z. Čok, 2020. 248 str.

204 Pirjevec J. (intervjuvanec): Jože Pirjevec. Dnevnik. [Tiskana izd.]. 11. jul. 2020, leto 70, št. 158 (pril. Objektiv), str. 8–11. Pirjevec J. (intervjuvanec): »Cento anni fa la città si suicidò, oggi è possibile una vera svolta« : lo studioso sloveno Jože Pirjevec analizza i difficili rapporti con la minoranza. Il Piccolo : giornale di Trieste. 12. jul. 2020, anno 140, n. 165, str. 3. Pirjevec J.: Knjiga o življenju nekega stalinista, ki je prevaral slovenske komuni- ste. Primorski dnevnik. 12. mar. 2020, letn. 76, št. 61, str. 18. Pirjevec J. (intervjuvanec): Pri ZRS Koper je že od samega začetka. Primorske novice. 2. dec. 2020, letn. 74, št. 279, str. 17. Pirjevec J.: Tito in tovariši. 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 839 str. DRUGO Pirjevec J. (član ur. odbora 2003–) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; = Capodistria; Muggia: Società storica del Litorale, 1993–. Pirjevec J. (intervjuvanec): Jože Pirjevec, zgodovinar. Ljubljana: Oddelek za zgodovino UL FF, 2020. 1 spletni vir (1 videoteka (1h, 38 min)). https://youtu. be/KDoSdHFIv-8. Pirjevec J., Grafenauer D., Domej T., Pinter Š. (intervjuvanci): Koroški plebiscit 1920 : usodne ločnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci : oddaja Ars Humana, Radio Slovenija, 17. 2. 2020. https://ars.rtvslo.si/2020/02/ko- roski-plebiscit-1920/, https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3035006/.

Uroš Rojko NOVA DEL A Rojko U.: The Rhythm of Skin (Ritem kože) za dva tolkalca. Rojko U.: Two Violas za dve violi. Krstna izvedba: 30. 6. 2020. Chemnitz, Bac- kstage21 Beethoven zum 250 Geburtag. Lolla Süßmilch in Ina Popotnig – violi. https://www.youtube.com/watch?v=HnclzZzCieg&t=1006s. Rojko U.: Frulatna Cajonada za kljunaste flavte, flavto in dva tolkalca. IZVEDBE DEL Rojko U.: Share Through the Air za kljunasto flavto, flavto, harfo in čembalo, Ha- ifa (Israel), Haifa School of Arts, Ansambel Airborne Extended, 14. 1. 2020. Rojko U.: ObSession za akordeon in tolkala, Maribor, cikel Carpe Artem, Stefan Hussong – akordeon, Simon Klavžar – tolkala, 30. 1. 2020. Rojko U.: Sfinga za simfonični orkester, Ljubljana, orkester Slovenske filharmonije, mladinski koncert (kr stna izvedba), zaradi koronavirusa odpadel, 12. 3. 2020. Rojko U.: Molitve za violo in akordeon, video-koncert društva za novo glasbo Mannheim (Youtube), DUO2KW (Kai Wangler – akordeon), Klaus-Peter Werani – viola), https://www.youtube.com/watch?v=p2kwI43GIN0&t=4343s, 24. 6. 2020.

205 Rojko U.: Ja za violončelo solo z dvema lokoma, fremdbestimmt 1 (odločanje od zunaj 1): politika/družba, YouTube spletni koncert, Matthias Lorenz – vi- olončelo, https://www.youtube.com/watch?v=fP1Z2sAKSWU, 11. 9. 2020. Rojko U.: Ja za violončelo solo z dvema lokoma, fremdbestimmt 1 (odločanje od zunaj 1): politika/družba, Dresden, GEH8, Matthias Lorenz – violončelo, https://www.geh8.de/matthias-lorenz/, 14. 9. 2020. Rojko U.: Septetto Fluido za pihalni kvintet, klavir in kontrabas, Klangspuren Schwatz, Innsbruck, Haus der Musik, IEMA-Ensemble, dirigent: Lautaro Mura Fuentealba, 14. 9. 2020. Rojko U.: Chiton, Ljubljana, 2. koncert cikla kitarskih koncertov, atrij Akademi- je za glasbo v Ljubljani, Karmen Štendler – kitara, 15. 9. 2020. Rojko U.: Two Violas, Chemnitz, Club des Wltechos, Duo Violaviola (Lol- la Süßmilch in Nina Popotnig – violi), https://www.youtube.com/ watch?v=HnclzZzCieg&t=1006s, 26. 9. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Padlega Angela, Quasi Neoliberamente, ob skladbah Mi- niature (Iris ter Schiphorst), Unleashed und HrUP (Luka Juhart), Bamberg, Johanniskapelle, Luka Juhart – akordeon, Uroš Rojko – klarinet, 8. 10. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Padlega Angela, Quasi Neoliberamente, ob skladbah Mi- niature (Iris ter Schiphorst), Unleashed und HrUP (Luka Juhart), München, Schwere Reiter, Luka Juhart – akordeon, Uroš Rojko – klarinet, https:// www.youtube.com/watch?v=EoW9CETD0PI, 09. 10. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Des Gefallenen Engels, Quasi Neoliberamente, ob Unle- ashed in HrUP Luke Juharta, Slowindova pomlad, dvorana Marjana Kozine Slovenske Filharmonije – spletni koncert, Luka Juhart – akordeon, Uroš Roj- ko – klarinet, 24. 11. 2020. Rojko U.: Ritualities za nosilec zvoka (1995), Mednarodni bienale za sodobno glasbo Koper, Akuzmatika (otvoritveni spletni koncert), https://www.youtube.com/watch?v=My5hKXaiWBk&t=2s, 30. 11. 2020. Rojko U.: Chiton, Bürgerstiftung Stuttgart, Fenster Auf (Streaming), Thilo Ruck – kitara, 16. 12.–31. 12. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Padlega Angela, Quasi Neoliberamente, ob Unle- ashed in HrUP (Luka Juhart), Nova Gorica: Festival Ubrane Note & Slowindova pomlad, dvorana Marjana Kozine Slovenske Filharmoni- je – spletni koncert, Luka Juhart – akordeon, Uroš Rojko – klarinet https://www.youtube.com/watch?v=9MjAJtow0tQ, 28. 12. 2020. RECENZIJI Pompe G.: Divje meditativna družbena kritika v modernističnem zvoku, spletna recenzija, SIGIC, 26. 2. 2019. Maia Juvanc: Kričanje dveh puščavnikov, spletna recenzija, SIGIC, 17. 12. 2020.

206 Blaž Rozman Wu W., Jordan S., Graf N., … Rozman B.: Progressive skin fibrosis is associated with a decline in lung function and worse survival of patients with diffuse cutaneous systemic sclerosis in the European scleroderma trials and research (EUSTAR) cohort. Ann Rheum Dis 2019, letn. 78, 648-656. Elhai M., Boubaya M., Distler O., … Rozman B.: Outcomes of patients with systemic sclerosis treated with Rituximab in contemporary practice: a prospective study. Ann Rheum Dis 2019, letn. 78, 979-987. Becker M., Graf N., Sauter R., … Rozman B.: Predictors of disease worsening defined by progression of organ damage in diffuse systemic sclerosis: a Eu- ropean scleroderma trials and research (EUSTAR) analysis. Ann Rheum Dis 2019, letn. 78, 1242-1248. Sobanski V., Giovanelli J., Allanorey Y., …Rozman B.: Phenotypes determined by cluster analysis and their survival in the prospective scleroderma trials and research cohort of patients with systemic sclerosis. Arthritis Rheumatol 2019, letn. 71, 1553-1570. Butikofer L., Varisco PA., Distler O., …Rozman B.: ACE inhibitors in SSc patients display a risk factor for scleroderma renal crisis – a Eustar analysis. Arthritis Res Ther 2020, letn. 22, 2141-2142.

Renata Salecl TISK A NE OBJAV E Salecl R.: A passion for ignorance : what we choose not to know and why. New Jersey; Oxford [i. e.] Woodstock: Princeton University Press, 2020. 195 str. Salecl R.: Strast do nevednosti : kdaj in zakaj ne želimo vedeti. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 223 str. Salecl R.: Človek človeku virus. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 79 str. Zbirka Ergo. Briški L., Ambrož M., Salecl R.: Koga reševati v času pandemije? : etični in kazenskopravni vidiki triaže. Revija za kriminalistiko in kriminologijo. jul.– sep. 2020, letn. 71, št. 3, str. 183–193. Salecl R.: Zavist v času koronavirusa. V: Alternative : novi svetovni red. Ljublja- na: Mladina, 2020. Pos. št., str. 34–39. Mladina, Prispevki k razumevanju časa. Salecl R.: Naj gre vse k vragu. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 18. jan. 2020, leto 62, št. 14, str. 32. Salecl R.: Koronakapitalizem ali koliko je vredno življenje. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 11. apr. 2020, leto 62, št. 85, str. 8. Salecl R.: Robot v koronskih časih. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 9. maj 2020, leto 62, št. 105, str. 32. https://www.delo.si/sobotna-priloga/robot-v- -koronskih-casih-306459.html.

207 Salecl R.: Uniforme in maske. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 4. jul. 2020, leto 62, št. 152, str. 32. https://www.delo.si/sobotna-priloga/uniforme-in- -maske-325923.html. Salecl R.: Medijski pavji ples. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 29. avg. 2020, leto 62, št. 199, str. 32. https://www.delo.si/sobotna-priloga/medijski-pavji- -ples-344137.html. Salecl R.: Telefoni, cepivo in verige. Sobotna priloga. 19. dec. 2020, leto 62, št. 292, str. 31. Salecl R.: The secret in the body : the fantasy structure of genes and brains. V: Bjerre H. J. (ur.). Analyzing the cultural unconscious : science of the signifier. London: Bloomsbury Academic, 2020. Str. 47–61. Salecl R.: Skrivnost v telesu : fantazmatska struktura genov in možganov. V: Salecl R. (ur.), et al. Premeščanje mej v kriminologiji in kriminalitetni politiki. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2020. Str. 211–227, 510–511, 519. Salecl R.: Tako se rojevajo diktatorji. V: Splichal S. (ur.). Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2020. Str. 197–202. Knjižna zbirka Javnost. Salecl R.: Choice and consumerism. V: Stavrakakis Y. (ur.). Routledge handbook of psychoanalytical political theory. New York; London: Routledge, 2020. Str. 307–315. Routledge handbooks. Salecl R.: La crisis de confianza. V: Europa 28 : mujeres escriben sobre el futuro de Europa. Barcelona: Galaxia Gutenberg, 2020. Str. 71–76. Ensayo. Salecl R.: Kriza povjerenja. V: Cleave S. (ur.), Hughes S. (ur.). Europa 28 : žene o budućnosti Europe. Zaprešić: Faktura, 2020. Str. 211–216. Biblioteka Plat- forma, knj. 87. Salecl R.: The crisis of trust. V: Hughes S. (ur.), Cleave S. (ur.). Europa28 : writing by women on the future of Europe. [Manchester]: Comma Press, 2020. Str. 191–196. Salecl R., Badalič V.: Uvod. V: Salecl R. (ur.), et al. Premeščanje mej v kriminologiji in kriminalitetni politiki. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2020. Str. 7–12. Salecl R.: Zanikanje v času pandemije. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 24. okt. 2020, let. 62, št. 247. https://www.delo.si/sobotna-priloga/zanikanje-v- -casu-pandemije/. Salecl R. (intervjuvanka). Ljubezen v času izbire : Renata Salecl. Obrazi : kjer znani prikažejo svoj pravi obraz. 13. feb. 2020, št. 2, str. 28–31. Salecl R. (intervjuvanka). Na viruse se bomo morali navaditi : Renata Salecl. Obrazi, Avenija. okt. 2020, št. 10, str. 30–35. Salecl R. (intervjuvanka). Kako najti ljubezen danes? : Renata Salecl, filozofinja in sociologinja. Ona plus. 4. mar. 2020, leto 10, št. 2, str. 40–41, portret.

208 Salecl R. (intervjuvanka). Ljudi je prihodnosti upravičeno strah : Renata Salecl, filozofinja in sociologinja. Ona plus. 1. sep. 2020, leto 10, št. 7, str. 44–47, portret. DRUGO Avšič-Županc T., Beović B., Jaklič M., Mrak M., Salecl R. (intervjuvanci): Družba, ki se bo polarizirala, ne bo imela dobre prihodnosti. 24ur.com. 17. apr. 2020. https://www.24ur.com/novice/korona/koronavirus-kako-naprej_2.html. Salecl R.: Tesnoba nevednosti. Delo.si. [Spletna izd.]. 14. mar. 2020. https://www. delo.si/sobotna-priloga/tesnoba-nevednosti-287772.html. Salecl R. (intervjuvanka), Bîlîr S. (oseba, ki intervjuva). Renata Salecl: “Her Seçim, Ayni Zamanda Bir Kaybediştir“. V: Cins. İstanbul: Birlikte Dağitim. 2020, [1] str. https://www.cins.com.tr/genel/renata-salecl-her-secim-ayni- -zamanda-bir-kaybedistir/. Salecl R. (intervjuvanka). Dr. Renata Salecl : v koronavirus težko streljamo. Dnevnik online, Dnevnikov objektiv. [Spletna izd.]. 28. mar. 2020. https:// www.dnevnik.si/1042925778. Salecl R. (intervjuvanka), Zgonik S. (oseba, ki intervjuva). »To epidemijo in vse, ki bodo prišle za njo, smo si nakopali sami«. Mladina. [Spletna izd.]. 25. sep. 2020. https://www.mladina.si/201487/to-epidemijo-in-vse-ki-bodo-prisle- -za-njo-smo-si-nakopali-sami/. Salecl R. (intervjuvanka). Renata Salecl : potrošniki podpiramo izkoriščanje. Ona plus. [Spletna izd.]. 15. 1. 2020. https://onaplus.delo.si/renata-salecl-po- trosniki-podpiramo-izkoriscanje. Močnik P. (oseba, ki intervjuva), Salecl R. (intervjuvanka), Možina M. (intervjuvanec). Agresivno vedenje in ovaduštvo v času epidemije : če se omejimo sami, pričakujemo, da se omejijo tudi drugi. Ljubljana: Radiotelevizija Slo- venija javni zavod, 2020. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (10 min, 47 sek)). Kaj pa zdaj?. https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/kaj-pa-zdaj-3/. Salecl R. (intervjuvanka), Persaud R. (oseba, ki intervjuva). Are you ignorant about the pandemic?. [S. l.: s. n.], 2020. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (52 min, 39 sek)). Raj Persaud in conversation. https://rajpersaud.libsyn.com/ are-you-ignorant-about-the-pandemic#. Hvalc L., Salecl R. (intervjuvanka). Maske namesto pendrekov. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (28 min, 11 sek)). Koronavirus podkast. https://www. rtvslo.si/4d/arhiv/174728759?s=radio. Djilas I., Salecl R., Markovčič K. (drugo). Plenarno predavanje Ivane Djilas in Renate Salecl na Kulturnem bazarju : čigavo delo je spreminjanje kulturnih vzorcev?. 1 spletni vir (1 videoteka (49 min, 23 sek)). https://ars.rtvslo. si/2020/10/plenarno-predavanje-kulturni-bazar/. Sodja M., Jaklič M., Salecl R., Mrak M., Beović B, Avšič-Županc T. (intervjuvanci). Premiki so nujni na vseh ravneh. Ljubljana: Pro Plus, 2020. 1 spletni

209 vir (1 videodatoteka (44 min, 8 sek)). Koronavirus - kako naprej. https:// www.24ur.com/novice/korona/koronavirus-kako-naprej_2.html. Salecl R. (intervjuvanka, Hvalc L. (oseba, ki intervjuva). Strah me je, da prehi- tro drvimo v militarističen diskurz. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, Val 202, 2020. Nedeljski gost. https://val202.rtvslo.si/2020/03/rena- tasalecl/. Letnar Černič J., Salecl R., Fidler S., Teršek A., Kurnik A., Dobranić F., Koban D. (intervjuvanci). Protivladni protesti : TV Slovenija 1, Oddaja Tednik, 11. 5. 2020, ob 20.00. Ljubljana: RTV Slovenija, 2020. Salecl R., Eng D. L. Choice in the time of a pandemic : predavanje na Wolf Huma- nities Center, 18 November, 2020, University of Pannsylvania. Salecl R.: Invisibility and ignorance in times of the pandemic : plenarno predavanje na International Conference In/Visible: Designs of Social Experi- ence, Tischner European University, 30th September - 2nd October 2020, Krakow. Salecl R.: Why do we need new human right? : predavanje na Airspace Tribunal, 7 November 2020, Toronto. Salecl R., Novak J.: Debatna kafana DVOM : festival Mladi levi 2020, 22.-29 avgust 2020. Ljubljana. Salecl R. (oseba, ki intervjuva), Harcourt B. E. (intervjuvanec). Illusions and ignorance: a critique : webinar, Monday 12 October 2020. Salecl R., Drapal A. (diskutant). Pogovor : 7. klubski dogodek Sekcije managerk, 27. avgust 2020, Antiq Palace Hotel & Spa, v Ljubljani. Jović D., Mehmedinović S., Salecl R. (intervjuvanci), Štiks I. (oseba, ki intervjuva). Postpandemijski svijet : okrogli stol Festival svjetske književnosti, [ZOOM] 8. september 2020. Salecl R. (članica ur. odbora 2020–) Digital war.. [London?]: Palgrave Macmil- lan, 2020–. Salecl R. (članica ur. sveta 2018–) The Lacanian review. Paris: New Lacanian school, 2016–. Salecl R. (članica ur. odbora 2005–) Law, culture and the humanities : a publica- tion of the Association for the study of law, culture and humanities. London: Hodder, 2005–. Salecl R. (članica ur. sveta 2008–) New formations. London: Lawrence & Wis- hart, 1987–. Salecl R. (ur.), Badalič V., Kanduč Z., Komel S., Dolenc S., Šugman Stubbs K., Selinšek L., Hafner M., Ambrož M., Jager M., Mihelj Plesničar M., Briški L.: Premeščanje mej v kriminologiji in kriminalitetni politiki. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2020. 535 str. Salecl R. (članica ur. sveta 2015) Savoirs et clinique : revue de psychanalyse. Ra- monville-Saint-Agne: Ed. Eres.

210 Salecl R. (recenzent). Rizman R.: Družba in politika v času retrotopije : teme iz politične sociologije. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. 359 str.

Gregor Serša Marković K., Milačič R., Vidmar J., Marković S., Ursic K., Nikšić Žakelj M., Cemazar M., Sersa G., Unk M., Scancar J.: Monolithic chromatography on conjoint liquid chromatography columns for speciation of platinum-based chemotherapeutics in serum of cancer patients. Journal of Trace Elements in Medicine and Biology 2020; 57: 28-39. Campana L. G., Mocellin S., Snoj M., Sersa G.: A dedicated checklist to improve the quality of reporting in electrochemotherapy and enable comparison with other skin-directed therapies. Clinical Oncology 2020; 32: e127-8. Kranjc Brezar S., Prevc A., Niksic Zakelj M., Brozic A., Cemazar M., Strojan P., Sersa G.: Synergistic effect of concurrent cisplatin treatment and a frac- tionated radiotherapy regimen for HPV-positive and HPV-negative experimental pharyngeal squamous cell carcinoma tumors. Scientific Reports 2020; 10: 1563. Milevoj N., Tozon N., Licen S., Lampreht Tratar U., Sersa G., Cemazar M.: He- alth-related quality of life in dogs treated with electrochemotherapy and/or interleukin-12 gene electrotransfer. Vet Med Sci 2020; 6: 290-8. Kranjc Brezar S., Kranjc M., Cemazar M., Bucek S., Sersa G., Miklavcic D.: Gene electrotransfer of siRNA to silence enhanced green fluorescent protein in tumor mediated by a high intensity pulsed electromagnetic field. Vaccines 2020; 8: 49. Remic T., Sersa G., Ursic K., Cemazar M., Kamensek U.: Development of tumor cell-based vaccine with IL-12 gene electrotransfer as adjuvant. Vaccines 2020; 8: 111. Kranjc Brezar S., Mrak V., Bosnjak M., Savarin M., Sersa G., Cemazar M.: In- tratumoral gene electrotransfer of plasmid DNA encoding shRNA against melanoma cell adhesion molecule radiosensitizes tumors by antivascular effects and activation of an immune response. Vaccines 2020; 8: 135. Jamsek C., Sersa G., Bosnjak M., Groselj A.: Long-term response of electrochemotherapy with reduced dose of bleomycin in elderly patients with head and neck non-melanoma skin cancer. Radiol Oncol 2020; 54: 79-85. Todorović V., Prevc A., Nikšić Žakelj M., Savarin M., Buček S., Grošelj B., Stro- jan P., Čemažar M., Serša G.: Pulsed low dose-rate irradiation response in isogenic HNSCC cell lines with different radiosensitivity. Radiol Oncol 2020; 54: 168-179. Edhemovic I., Brecelj E., Cemazar M., Boc N., Trotovsek B., Djokic M., Dezman R., Ivanecz A., Potrc S., Bosnjak M., Markelc B., Kos B., Miklavcic D., Ga-

211 sljevic G., Sersa G.: Intraoperative electrochemotherapy of colorectal liver metastases: a prospective phase II study. EJSO 2020, 46: 1628-33. Djokic M., Dezman R., Cemazar M., Stabuc M., Petric M., Smid L. M., Jansa R., Plesnik B., Bosnak M., Lampreht Tratar U., Trotovsek B., Kos B., Miklavcic D., Sersa G., Popovic P.: Percutaneous image guided electrochemotherapy of hepatocellular carcinoma: technological advancement. Radiol Oncol 2020; 54: 347-52. Dezman R., Cemazar M., Serša G., Seliškar A., Erjavec V., Trotovsek B., Gaslje- vic G., Bosnjak M., Lampreht Tratar U., Kos B., Djokic M., Milevoj N., Stu- kelj M., Boc N., Izlakar J., Popovic P.: Safety and feasibility of electrochemotherapy of the pancreas in a porcine model. Pancreas 2020; 49: 1168-73. Pirc E., Federici C., Bosnjak M., Peric B., Rebersek M., Pecchia L., Glumac N., Cemazar M., Snoj M., Sersa G., Miklavcic D.: Early cost-effectiveness analysis of electrochemotherapy as a prospect treatment modality for skin melanoma. Clinical Trepaeutics 2020; 42: 1535-48. Clover A. J. P., deTerlizzi F., Bertino G., Curatolo P., Odili J., Campana L. G., et al.: Electrochemotherapy in the treatment of cutaneous malignancy: Outcomes and subgroup analysis from the cumulative results from the pan-European International Network for Sharing Practice in Electroche- motherapy gatabase for 2482 lesions in 987 patients (2008-2019). Eur J Can- cer 2020; 138: 30-40. Nemec A., Milevoj N., Lampreht Tratar U., Sersa G., Cemazar M., Tozon N.: Elec- troporation-based treatments in small animal veterinary oral and maxillo- facial oncology. Front Vet Sci 2020; 7: 575911. doi: 10.3389/fvets.2020.575911. Sersa G., Mascherini M., McKenzie G. A. M., de Terlizzi F., Odili J., Gehl J., Di Prata C., Bertino G., Bisase B., Curatolo P., Kis E., Lico V., Muir T., Or- lando A., Pritchard-Jones R., Quaglino P., Clover J. P., Spina R., Groselj A., Cappellesso R., Valpione S., Matteucci P., Campana L. G.: Outcomes of ol- der adults aged 90 and over with cutaneous malignancies after electrochemotherapy with bleomycin: a matched cohort analysis from the InspECT registry. EJSO 2020, https://doi.org/10.1016/j.ejso.2020.10.037. Jesenko T., Bosnjak M., Markelc B., Sersa G., Znidar K., Heller L., Cemazar M.: Radiation induced upregulation of DNA sensing pathways is cell- type specific and can mediate the off-target effects. Cancers 2020; 12(11): 3365. Djokic M., Cemazar M., Bosnjak M., Dezman R2., Badovinac D., Miklavcic D., Kos B., Stabuc M., Stabuc B., Jansa R., Popovic P., Smid L. M., Sersa G., Trotovsek B.: A prospective Phase II study evaluating intraoperative electrochemotherapy of hepatocellular carcinoma. Cancers 2020; 12: 3778.

212 Zorko Simčič Tavbar V., Kac D., Andrej P., Glazer A., Simčič Z. (intervjuvanci): Novo življenje pesnikove knjižnice : kako se je s knjižno in drugo dokumentarno zapušči- no pesnik, literarni zgodovinar in urednik Janko Glazer simbolično vrnil v prenovljeno okolje svojega službovanja. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (29 min, 41 sek)). Sledi časa. https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/sledi-casa-200/.

Uroš Skalerič OBJAVA Skalerič U.: Moje izkušnje z delom in bivanjem v ZDA = My experience with work and life in the USA. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljublja- na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 80–83, 190–195. DRUGO Skalerič U. (član. ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev, 1945–.

Boris Sket OBJAV E Sket B.: Oris zgodovine Oddelka za biologijo na Univerzi v Ljubljani – do konca tisočletja. Acta biologica slovenica : ABS. 2020, vol. 63, št. 1, str. 80–84. Sket B.: Rektor v posebnem času. V: Universitatis Labacensis Rector fui: Spomini na rektorska leta. Znanstvena založba Filozofske fakultete Ubiverze v Lju- bljani, 2020, 37–52. DRUGO Sket B. (član ur. odbora 1997–) Acta biologica slovenica : ABS. Ljubljana: Dru- štvo biologov Slovenije, 1997–. Sket B. (ur. 2003–) Mémoires de biospéologie : écologie et biologie des populations souterraines. Moulis. Sket B. (član ur. odbora 2006–) National geographic. Slovenija. Ljubljana: Rokus, 2006–Ljubljana: Rokus, 2006–2008, Ljubljana: Rokus Klett, 2009–. Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International So- ciety of Subterranean Biology, 2003–. Sket B. (član ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de spéologie »Émile Racovi- tza«. Bucureşti: Editura Academiei Române, 1970–. Lecroy S., Lörz A.-N., Horton T. (glavni ur.), Lowry J. (glavni ur.), Broyer C. de (glavni ur.), Bellan-Santini D. (ur.), Sket B. (sour.) World Amphipoda Database : (part of WoRMS - the World Register of Marine Species). [S. l.: s. n.], 2020.

213 Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–.

Janez Sketelj Sketelj J. (član ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za področje srčno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–.

Marko Snoj OBJAV E Snoj M.: Slovar Pohlinovega jezika : na osnovi njegovih jezikoslovnih del. Ljublja- na: Založba ZRC, 2020. Snoj M.: Vse z veliko začetnico. V: Dobrovoljc H., et al. (ur.), Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom : o spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen. Ljubljana, str. 79–82. Ljubljana. Snoj M.: Slovenistika prek luže : cisatlantski pogled = Slovene linguistics from across the pond : a cisatlantic view. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 84–88, 196–200. Snoj M.: Komét -a m : samostalnik moškega spola. Delo. [Tiskana izd.]. 1. avgust 2020, leto 62, št. 176, str. 14. Snoj M.: Od kod priimek Murko?. V: Jesenšek M. (ur.), Stanonik M. (ur.), Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razprave II. razreda 24, str. 9. Snoj M.: O priimku Muha. V: Kranjc Ivič M. (ur.), Žele A. (ur.), Pogled v jezik in iz jezika : Adi Vidovič Muha ob jubileju. Maribor, Mednarodna knjižna zbirka Zora133, str. 17–20. Snoj, M.: Besedotvorje: prikaz na samostalniških izpeljankah s priponskimi obrazili -ica, -ca, -ka in -ika. V: Šekli M. (ur.), Rezoničnik L. (ur.), Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije 30, str. 153–168. Snoj, M., Brenko L., Potočnik L., Rotter M.: Krajevna imena v občini Sodražica. V: Mihelič L., et al. (ur.), Sodraških 800, str. 471–484. Snoj, M.: Etymology. V: Greenberg, M. L. (ur.), Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online. Leiden: Brill. DRUGO Snoj M.: Kaj je novega pri starih rečeh ali nekaj svežih etimoloških razlag. Pre- davanje v Lingvističnem krožku, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 13. januar 2020. Snoj, M.: Vse slovenske besede. Predavanje na prireditvi Dan slovarjev, Slavi- stično društvo Slovenije, 15. oktober 2020.

214 Slavko Splichal Splichal S.: Javnost, mediji, oblast. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. Splichal S.: Tönnies, Ferdinand (1855-1936). V: Ritzer G. (ur.). Blackwell encyclopedia of sociology. Malden (MA): Blackwell. 2020, 4 str. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9781405165518.wbeost030.pub2 Splichal S.: Deprofessionalization. V: Ritzer G. (ur.). Blackwell encyclopedia of sociology. Malden (MA): Blackwell. 2020, 6 str. https://onlinelibrary.wiley. com/doi/10.1002/9781405165518.wbeos1629. Splichal S.: A Marxist approach to communication freedom. TripleC. 2020, vol. 18, no. 1, str. 337–349. Splichal S.: Media research in socialist Slovenia/Yugoslavia: some afterthoughts. TripleC. 2020, vol. 18, no. 1, str. 350–359. Splichal S.: “Vsa živa bitja se bodo sporazumela prej kot politiki”: mišljenjska obzorja Franceta Vrega. V: Splichal S., Vobič I. (ur.), Vreg France.: Demo- kratično komuniciranje : izbrana dela. 1. e-izd. Ljubljana: Založba FDV, 2020, str. 13–45. Splichal S.: Assange in presstitutke: vloga sodne veje oblasti v refevdalizaciji javne sfere. Mladina. [Tiskana izd.]. 19. jun. 2020, [št.] 25, str. 32–35. Splichal S.: Javnost, množica, mediji in oblast. Delo, Sobotna priloga. 18. jul. 2020, leto 62, št. 164. Splichal S.: Čas brez javnosti, čas brez zasebnosti: koronademokracija. Dnevnik, Dnevnikov objektiv. 9. maj 2020, leto 70, št. 105, str. 12–13. Splichal S.: Javni mediji so lakmusov papir demokracije. V: Splichal S. (ur.). Pre- misleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Založba FDV, 2020, str. 15–21. Splichal S.: Predgovor. V: Splichal S. (ur.). Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Založba FDV, 2020, str. 8–9. Splichal S.: Preživetvena loterija za najranljivejše : epidemija nepravičnosti. Dnevnik, Dnevnikov objektiv. 23. maj 2020, leto 70, št. 117, str. 11–12. Splichal S.: Predgovor. V: Rizman R: Družba in politika v času retrotopije: teme iz politične sociologije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. DRUGO Splichal S., Vobič I. (ur.) France Vreg: Demokratično komuniciranje (izbrana dela). Ljubljana: Založba FDV, 2020. Splichal S (ur.) Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Založba FDV, 2020. Splichal S. (glavni ur. 1994–) Javnost-The Public. Abingdon: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (član ur. sveta 2013–) Comunicação & cultura. Lisboa: Quimera. Splichal S. (član ur. odbora 2013–) Communication & Social Change. Barcelona: Hipatia Press.

215 Splichal S. (član ur. odbora 2018–) Creativity Studies. Vilnius Gediminas Tech- nical University Press. Splichal S. (član ur. odbora 2001–) Electronic Journal of Communication. New York: Communication Institute for Online Scholarship. Splichal S. (član ur. odbora 2013–) Journalism Studies. Basingstoke: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (član ur. odbora 2001–) Médiakutató. Budapest: Médiakut. Alapítv.: Új Mandátum Lap- Kvk. Splichal S. (član ur. odbora 2005–) Medijska istraživanja: znanstveno-struč- ni časopis za novinarstvo i medije. Zagreb: Doron: Fakultet političkih nauka. Splichal S. (član ur. odbora 2012–) Medijski dijalozi : časopis za istraživanje medija i društva. Podgorica: Elit – Ekonomska laboratorija za istraživanje tranzicije. Splichal S. (član ur. sveta 2017–) Problemi dell’informazione. Bologna: Società Editrice il Mulino. Splichal S. (član ur. odbora 1994–) Zeszyty Prasoznawcze. Kraków: Krakowskie Wydawnictwo Prasowe RSW Prasa-Księażka-Ruch.

Marija Stanonik OBJAV E Stanonik M.: Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej 1515–1918, Monografija z antologijo vojaških pesmi, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 511 strani. Stanonik M.: Čebela na cvetu in v svetu: čebela v naravi in gospodarstvu, slovenski kulturni zgodovini, slovstveni folklori in literaturi: ob prvem svetovnem dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dopolnjena elektronska izdaja. Slovenska matica, Ljubljana 2019. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). https://www.biblos.si. Stanonik M.: »Lahko pravim, da sem tudi jaz v resnici en Slovenc«: francoski princ o slovenščini v svojem otroštvu, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Simpozij Obdobja: Slovenščina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo, Znanstvena založba Filozof- ske fakultete, Ljubljana 2020, 347–357. Stanonik M.: Umetniški samorastnik, Slovenski čas 122, priloga Družine 69, št. 23, junij 2020, 12. Stanonik M.: Ne na levi ne na desni. Ob 130. obletnici rojstva pesnika Vida Am- brožiča, ki se je neodvisno od katere koli vladajoče strukture vsestransko odzival na konkreten prostor in čas, Slovenski čas, št. 124, avgust 2020, št. 11–11. Stanonik M.: Trije avtorji iz vasi pod lipo, Naš časopis, 29. junij 2020, 50.

216 Stanonik M.: Dvajset let pozneje: epilog in memoriam Matija Murko, Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Jesenšek M., sour. Stanonik M., Slovenska akademija znanosti in umetnosti, (Razprave), II. razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2020, 309–321. Stanonik M.: Položaj slovstvene folklore v osnovni in srednji šoli, Posvet o knji- ževnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, SAZU (Zbirka Znanje kot vrednota: izobraževanje za 21. stoletje, 4), 19. in 20. aprila 2017. Stanonik M.: Glasovi – knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi iz naših dni, Slovenika, časopis za kulturu, nauku in obrazovanje / Časopis za kulturo, znanost in izobraževanje V, Beograd 2019, 159–161. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Tone Košir, Milena Igličar, Pošte bodi in delaj, Folklorne in spominske pripovedi iz župnij Šentjošt in Lučine (Glasovi 53), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 7–9. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Koritnik B., Koritnik N., Podbrežnik Vukmir B., Jaz sem pa tako slišal, Folklorne in druge pripovedi od Spodnjih Pirnič prek Vodic, Mengša, Domžal, Lukovice, Blagovice, Moravč in Vač do Podgorice (Glasovi 54), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 7–8. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Marija Stanonik, Iva Potočnik, Vartac – Moja vas, Slovenska narečna besedila in risbe otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 7–8. Stanonik M.: Sad, ki je zorel trideset let, Marija Stanonik, Iva Potočnik, Vartac – Moja vas, Slovenska narečna besedila in risbe otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), (Glasovi 55), Založba ZRC, ZRC SAZU, Lju- bljana 2020, 9–23. Stanonik M.: Vademekum po slovenskem etničnem ozemlju, Stanonik M., Po- točnik I., Vartac – Moja vas, Slovenska narečna besedila in risbe otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), (Glasovi 55), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 25–31. Stanonik M.: Rože s trnjem, Marijane Starc, Marijana Starc, Rozarij, Samoza- ložba, Postojna september, 2020, 5–7. Stanonik M.: Nadina duhovna pot, Nada Kerševan, Na poti zorenja. Molitvene pesmi. Samozaložba. Koper 2020, 7–13. Stanonik M.: Marica Albreht (1943–2020), Družina 69, št. 48, 29. novembra 2020, 27. Stanonik M.: Božja beseda je živa (Heb 4,12): Beseda v poeziji Vladimirja Tru- hlarja (1912–1977), Božja beseda danes, revija Zavoda Biblično gibanje, XXVIII (2020), št. 3, 23. Stanonik M.: Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, Šekli M. in Rezoničnik L. (ur.), Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru, Slovenski slavistični kongres, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Gradec / Graz, Maribor, 1–3. okt., 8–9. okt. 2020, 541–543.

217 DRUGO Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Jesenšek M., sour. Stanonik M., Slovenska akademija znanosti in umetnosti, (Razprave), II. razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2020. Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, SAZU (Zbirka Znanje kot vrednota: izobraževanje za 21. stoletje, 4), 19. in 20. aprila 2017, ur. Kos J. in Stanonik M. Košir T., Igličar M.: Pošten bodi in delaj, Folklorne in spominske pripovedi iz žu- pnij Šentjošt in Lučine (Glasovi 53), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020. Koritnik B., Koritnik N., Podbrežnik Vukmir B.: Jaz sem pa tako slišal, Folklor- ne in druge pripovedi od Spodnjih Pirnič prek Vodic, Mengša, Domžal, Lu- kovice, Blagovice, Moravč in Vač do Podgorice (Glasovi 54), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020. Stanonik M., Potočnik I., Vartac – Moja vas, Slovenska narečna besedila in risbe otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), (Glasovi 55), Za- ložba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020.

Branko Stanovnik OBJAV I Stanovnik B.: Application of organic azides in the synthesis of heterocyclic systems. Advances in heterocyclic chemistry. 2020, vol. 130, str. 145–194. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0065272519300510, DOI: 10.1016/bs.aihch.2019.10.005. https://www.hindawi.com/journals/ tswj/annual.issues/. Stanovnik B.: Sodelovanje ZDA - Slovenija = USA-Slovenia Cooperation. V: Si- moniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 89–94, 201–206. DRUGO Stanovnik B. (član ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963–. Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995–, član uredniškega odbora 1976–) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Che- mical Society, 1993–2017. Stanovnik B. (član ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry and properties. Roma: Società Chimica Italiana. Stanovnik B. (član ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivandrum: Research Trends. Stanovnik B. (ur. 2010–, član ur. sveta 2010–) ARKIVOC. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000–.

218 Stanovnik B. (član ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. Zagreb: The Croa- tian Chemical Society, 1956–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation. Stanovnik B. (član ur. odbora 2014–) Journal of the Turkish Chemical Society. Section A, Chemistry. Harbiye-Istanbul: Turkish Chemical Society, 2014–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1998–) Molecules. Basel: MDPI, 1996–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2019–) Russian chemical bulletin. New York: Con- sultants Bureau, cop. 1993–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2013–) The scientific world journal. Boynton Be- ach (FL): Scientific World, 2001–.

Franc Strle Hagedoorn N. N., Borensztajn D. M., Nijman R., Nieboer D., Herberg J. A., Balode A., Von Both U., Carrol E. D., Eleftheriou I., Emonts M., Pokorn M., Strle F., et al.: Development and validation of a prediction model for invasive bacterial infections in febrile children at European Emer- gency Departments : Mofiche, a prospective observational study. Archi- ves of Disease in Childhood. 2020, vol. 105, str. 1–7. DOI: 10.1136/archdis- child-2020-319794. Maraspin-Čarman V., Lusa L., Blejec T., Ružić-Sabljić E., Pohar Perme M., Strle F.: Course and outcome of erythema migrans in pregnant women. Jour- nal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 8, str. [1]–20. https://www.mdpi. com/2077-0383/9/8/2364, DOI: 10.3390/jcm9082364. Ogrinc K., Kastrin A., Lotrič-Furlan S., Bogovič P., Rojko T., Cerar Kišek T., Ružić-Sabljić E., Wormser G. P., Strle F.: Effect of statin use on the clinical manifestations, laboratory test results and outcome of lyme neuroborrelio- sis. Journal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 9, str. 1–11. https://www. mdpi.com/2077-0383/9/9/2995, DOI: 10.3390/jcm9092995. Lantos P. M., Rumbaugh J., Bockenstedt L. K., Falck-Ytter Y. T., Aguero-Rosen- feld M. E., Auwaerter P. G., Baldwin K., Bannuru R. R., Belani K. K., Bowie W. R., Strle F., et al.: Clinical practice guidelines by the Infectious Dis- eases Society of America, American Academy of Neurology, and American College of Rheumatology : 2020 guidelines for the prevention, diagnosis, and treatment of Lyme disease. Neurology. 2020, str. 1–12. DOI: 10.1212/ WNL.0000000000011151. Hagedoorn N. N., Borensztajn D. M., Nijman R., Balode A., Von Both U., Carrol E. D, Eleftheriou I., Emonts M., Van Der Flier M., De Groot R., Pokorn M., Strle F., et al.: Variation in antibiotic prescription rates in febrile children

219 presenting to emergency departments across Europe (Mofiche) : a multi- centre observational study. PLoS medicine. [Online ed.]. 2020, no. 8, vol. 17, str. 1–23. https://journals.plos.org/plosmedicine/article?id=10.1371/journal. pmed.1003208, DOI: 10.1371/journal.pmed.1003208. Strle F., Henningsson A. J., Strle K.: Diagnostic Utility of CXCL13 in Lyme Neu- roborreliosis. Clinical infectious diseases. [Print ed.]. 2020, vol. 70, str. 1–3. DOI: 10.1093/cid/ciaa337. Strle K., Strle F.: Posttreatment symptoms in lyme borreliosis. Clinical infectious diseases. [Print ed.]. 2020, vol. 71, iss. 12, str. 3125–3127. DOI: 10.1093/cid/ ciz1218. Wormser G. P., Strle F.: Evaluation of the role of oral penicillin for treating Lyme disease patients with erythema migrans in the United States. Dia- gnostic Microbiology and Infectious Disease. [Online ed.]. Aug. 2020, vol. 97, iss. 4, str. 1–3. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/ S0732889320304454, DOI: 10.1016/j.diagmicrobio.2020.115071. Klepac P., Sočan M., Fafangel M., Blaško M., Lešer V., Hojs A., Veninšek-Perpar I., Mali P., Levičnik-Stezinar S., Rahne-Potokar U., Razboršek I., Avšič-Žu- panc T., Lejko-Zupanc T., Strle F., Ternifi V., Pavlič Čuk M., Kalan K., Trilar T., Račnik J., Slavec B., Malovrh T., Hrovatin B.: Virus zahodnega Nila v sezoni 2019 = West Nile virus in 2019 transmission season - an update from Slovenia. Enboz. feb. 2020, letn. 10, št. 2, str. 12–22. https://www.nijz.si/si- tes/www.nijz.si/files/uploaded/enboz_2020_stevilka_2.pdf.

Saša Svetina Svetina S.: Theoretical bases for the role of red blood cell shape in the regulation of its volume. Frontiers in physiology, 2020, vol. 11, članek št. 544, str. 1–13.

Alenka Šelih OBJAV E Šelih A.: Cotič D. (1922–2015). Slovenska biografija, Novi Slovenski biografski leksikon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022530/. Šelih A.: Države »Vzhodne Evrope« dobivajo identiteto = East-European co- untries are getting an identity. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 95–98, 207–211. Šelih A. (intervjuvanka): Ekonomski neoliberalizem je povzročil prenos gospodarskih praks na druga področja življenja. Vrabec anarhist : portal za književnost in mišljenje. 24. avg. 2020. http://vrabecanarhist.eu/alenka-se- lih-neza-vilhelm-intervju/.

220 Kos Ž., Šelih A.: Katja Vodopivec : za pravično družbo : pravnica. V: Ugrinović A. (ur.), Antić Gaber M.: Nepozabne : ženske, ki so premikale meje našega sveta. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. Str. 186–189. Šelih A.: Kazensko pravo in kriminalitetna politika v času tranzicije: med člove- kovimi pravicami in učinkovitim zatiranjem kriminalitete. V: Pravo in (r) evolucija 1920–2020 : pretekle izkušnje, prihodnji izzivi : povzetki = Law and (r)evolution 1920-2020 : past experiences, future challenges : abstracts. Lju- bljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: = Faculty of Law, University of Ljubljana, 2020. Str. 30–31. Bavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo. Splošni del. 6. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2020. 583 str. Šelih A.: Ob 30. obletnici sprejema Konvencije OZN o otrokovih pravicah. V: Uratarič Malnar N. (ur.), Zega P. (ur.): Državljani prihodnosti : zbornik o uresničevanju pravice otrok do participacije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2020. Str. 31–34. Šelih A: »Slowenischer Exzeptionalismus« in der Kriminalitätspolitik – im Übergang vom autoritären zum demokratischen System, V: Drenkhahn K. (Hrsg): Kriminologie und Kriminalpolitik im Dienste der Menschenwürde, Festschrift für Frieder Dünkel zum 70. Geburtstatg,Mönchengladbach, Fo- rum Verlag Godesberg GmbH, 2020, str. 265–284. DRUGO Šelih A. (članica ur. odbora 1984–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Šelih A. (članica ur. odbora 2013–2020) Archiwum Kryminologii. Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe; Wrocław: Zakład Narodowy im. Os- solińskich; Warszawa: »Scholar«. Šelih A. (članica ur. sveta 2004–) European journal of criminology : journal of the European Society of Criminology. London: Sage, 2004–.

Nina Šenk Kosem POMEMBNEJŠE IZVEDBE V LETU 2020 Šenk N.: Concerto for Orchestra (krstna izvedba, naročilo festivala musica viva). Bavarski radijski orkester, Matthias Pintscher – dirigent. 7. 2. 2020 ob 20h, musica viva, München, Nemčija. Šenk N.: Baca II za ansambel. Ensemble modern, David Niemann – dirigent. 24. 5. 2020, Frankfurt LAB, Frankfurt, Nemčija. Šenk N.: One’s Song, Version III za solo trobento – krstna izvedba. Franc Kosem – trobenta. 11. 6. 2020, v živo iz Slovenske filharmonije, Ljubljana, Slovenija. Šenk N.: Shadows of Stillness za ansambel – svetovna praizvedba. Naročilo Ensemble intercontemporain. Ensemble intercontemporain, 10. 7. 2020 APRÈS, DEMAIN Festival, Théâtre du Châtelet, Pariz, Francija.

221 Šenk N.: Navitas II za trobilni trio. Člani Klangforum Wien, 6. 8.–8. 8. 2020, Hofkonzerte Graz (različne lokacije), Avstrija. Šenk N.: Elementi za orkester. Jyväskylä Sinfonia, Ville Matvejeff – dirigent. 2. 9. 2020, Jyväskylä City Theatre, Finska. Šenk N., Pison I.: Marpurgi (opera) – Premiera 2. 10. 2020, SNG Maribor. Pono- vitve: 4. 10., 6. 10., 7. 10., 9. 10. in 10. 10. 2020. Šenk N.: …da kehrte die Ruhe ein… za trobilni trio, krstna izvedba, naročilo društva SiBrass, Gábor Tarkövi – trobenta, Andrej Žust – rog, Jesper Busk Sørensen – po- zavna. 11. 10. 2020 Koncertni cikel SiBRASS, Slovenska filharmonija, Ljubljana. DRUGO https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nina-senk-opera-je-fantasticen-medij-ki- -lahko-nagovarja-sedanjost/538730. https://www.primorski.eu/kultura/nina-senk-in-sodobna-opera-kot-najvecja- -luknja-XJ649527. https://www.delo.si/nedelo/ko-obrne-list-stvari-stojijo/. https://www.dnevnik.si/1042940064. https://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-marpurgi/. https://www.vecer.com/kultura/razmisljali-o-premieri-brez-publike-10153947. https://www.vecer.com/kultura/operna-kritika-marpurgi-tehtno-in-zrelo-delo-10224076. https://www.dnevnik.si/1042941013/kultura/glasba/kritika-marpurgi-praznik- -slovenske-operne-produkcije. https://www.deutschlandfunkkultur.de/nina-senks-neue-oper-marpurgi-am- -slowenischen.1091.de.html?dram:article_id=485618. https://odkrito.svet24.si/clanek/intervjuji/rada-bi-spremenila-percepcijo-sodobne-glasbe-v-sloveniji-829731. https://ars.rtvslo.si/2020/10/nina-senk-marpurgi-radijski-in-videoprenos-nove- -slovenske-opere-iz-sng-maribor/.

Peter Štih OBJAV E Štih P.: O začetkih Turjaških na Kranjskem. V: Preinfalk M., Oter Gorenčič M., Komić Marn R. (ur.). Grad Turjak. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 1, str. 69–86. Castellologica Slovenica, 2. Štih P.: On the raetian-alemannic connections with Istria, Dalmatia and Ca- rantania in the Carolingian age - two examples. V: Josipović I., Jurković M. (ur.). Aspice hunc opus mirum : zbornik povodom sedamdesetog rođendana Nikole Jakšića = Festschrift on the occasion of Nikola Jakšić's 70th birthday. Zadar: University of Zadar; Motovun: University of Zagreb, International Research Center for Late Antiquity and the Middle Ages, 2020. Str. 171– 184. Dissertationes et monographiae, 15.

222 Štih P.: Installation des Slaves et ethnogenèse. V: et al. Un pays au carrefour : histoire de la Slovénie. Berlin [etc.]: P. Lang, 2020. Str. 75–86. Štih P.: La période carolingienne: IXe siècle. V: et al. Un pays au carrefour : histoire de la Slovénie. Berlin [etc.]: P. Lang, 2020. Str. 86–102. Štih P.: Predgovor. V: »Mi vsi živeti ščemo« : Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice : zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, 29.–30. maj 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 7–10. Štih P.: Religious transition and social changes among the Carantanians. V: Di- esenberger M., Eichert S., Winckler K. (ur.). Der Ostalpenraum im Frühmit- telalter - Herrschaftsstrukturen, Raumorganisation und archäologisch-histo- rischer Vergleich. Wien: Verlag der österreichischen Akademie der Wissen- schaften, 2020. Str. 129–134. Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, Bd. 23, Denkschriften, Bd. 511. Štih P.: Über die Anfänge der Auersperger in Krain. V: Feller C., Luger D. (ur.). Semper ad fontes : Festschrift für Christian Lackner zum 60. Geburt- stag. Wien: Böhlau Verlag, 2020. Str. 341–356. Veröffentlichungen des Insti- tuts für Österreichische Geschichtsforschung, Bd. 76. Štih P.: Le circostanze storiche in cui avvenne la donazione del 1001, v: Gorizia Historical Yearbook/Agenda storica di Gorizia/Goriški zgodovinski rokov- nik/Historisches Jahrbuch von Görz 2021, izd. Stelio Raida (Gorizia 2020), str. 238–257. Štih P.: Pomembno je, da se ob pravih trenutkih oglasimo v javnosti : dr. Peter Štih. Intervju. Delo. 9. jul. 2020, leto 62, str. 13. Štih P.: »Revizija zgodovine je negativni predznak dobila v trenutku, ko so se zgodovine polastile ideologije in z njimi zvezane politike«. Intervju. Mladi- na. 31. jul. 2020, št. 31, str. 36–42. DRUGO Štih P. (sour.) »Mi vsi živeti ščemo« : Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice : zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, 29.–30. maj 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 702 str. Štih P. (sour.): Lane F. C., Benetke, pomorska republika. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 459 str., [16] str. Štih P. (odgovorni ur. od 2000–) Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Štih, Peter (odgovorni ur. od 2000–), Zbirka Zgodovinskega časopisa. Štih, Peter (član ur. odbora od 2019–), Atti. Centro di ricerche storiche, Rovi- gno. Štih, Peter (član ur. odbora od 1993–),Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja.

223 Štih, Peter (član ur. odbora od 2011–), Radovi. Zavod za hrvatsku povijest. Štih, Peter (član ur. odbora od 2001–), Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije.

Biba Teržan OBJAV E Teržan B.: Dolenjska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris/ The Dolenjska Hallstatt Group. An introduction and brief outline. V: Arheološki vestnik 71, 2020, 361–394; DOI:https://doi.org/103986/AV.71.12. Teržan B.: Waffenweihungen in der Karsthöhle Mušja jama/ Fliegenhöhle bei Škocjan (Slowenien): Sieger – Verlierer – Übelebende. V: Hansen S., Krau- se R. (ur.), Materialisierung von Konflikten/ Materialisation of Conflicts. Beiträge der Dritten Internazionalen LOEWE-Konferenz, Fulda. Universi- tätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 346 (Bonn 2019) 223-240. Teržan B.: Metallurgical activity in the Early Bronze Age period on the hilltop settlement of Pod near Bugojno/ Metalurška dejavnost v zgodnji bronasti dobi na Gradini Pod pri Bugojnu. V: Godišnjak/ Jahrbuch 48, Centar za balkanološka ispitivanja ANU BiH (Sarajevo 2019) 59-71. Teržan B., Bricelj M.: Danubian Horseman from Novo mesto? V: Arhaika 7-8, Časopis Odeljenja za arheologiju Filozofski fakultet Univerzitet u Beogradu (Beograd 2019-2020) 79-100. Teržan B., Hänsel B.+, Mihovilić K.: Grab vice versa Siedlung – Repräsentati- onsformen im bronzezeitlichen Monkodonja, Istrien. V: Hansen S. (ur.), Repräsentationen der Macht. Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 25 (Wiesbaden 2020) 201-207. Hänsel B., Teržan B.: Metalni predmeti i drugi pojedinačni nalazi od kamena, gline, kosti i veprovog zuba/ Metallgegenstände und andere Funde aus Stein, Ton, Knochen und Eberzahn. V: Teržan B., Mihovilić K. (ur.), Mon- kodonja – istraživanje protourbanog naselja brončanog doba Istre. Knjiga 3: Nalazi od metala, gline, kosti i kamena te ljudskih i životinjskih kostiju/ Monkodonja – Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 3: Die Funde aus Metall, Ton, Knochen und Stein sowie die menschlichen und tierischen Knochen. Monografije i katalozi 34, Arheo- loški muzej Istre (Pula 2020) 147-249; http://www.ami-pula.hr/fileadmin/ user upload/Dokumenti/2020/MONOGRAFIJE i KATALOZI/28.05.2020/ monkodonja-3.1pdf. Mihovilić K., Hänsel B., Teržan B. : Fortifikacijski sistemi brončanodobnih naselja u Istri – Koncepti i promjene/ Fortification systems of Bronze Age settlements in Istria – Concepts and changes. V: Archaeologia Adratica 12, 2018 (Zadar 2020) 161-191. DRUGO

224 Teržan B., Mihovilić K. (sour.), Monkodonja – istraživanje protourbanog naselja brončanog doba Istre. Knjiga 3: Nalazi od metala, gline, kosti i kamena te ljudskih i životinjskih kostiju / Monkodonja – Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 3: Die Funde aus Metall, Ton, Knochen und Stein sowie die menschlichen und tierischen Knochen. Mo- nog rafije i katalozi 34, Arheološki muzej Istre (Pula 2020) 606 str.; http:// www.ami-pula.hr/fileadmin/user upload/Dokumenti/2020/MONOGRA- FIJE i KATALOZI/28.05.2020/monkodonja-3.1pdf. Teržan B. (članica ur. odbora od 2007–) Archaeologia Adriatica, Sveučilište Za- dar. Teržan B. (članica znanstv. sveta od 2014–) Archaeologia Austriaca, OAW, Wien/ Dunaj. Teržan B. (članica ur. odbora od 1993–) Arheološki vestnik, SAZU, ZRC Inštitut za arheologijo. Teržan B. (članica ur. odbora od 2015– ) Histria Archaeologica, Arheološki muzej Istre, Pula. Teržan B. (članica ur. odbora od 1994–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.

Miha Tišler OBJAVA Tišler M.: Znanost povezuje = Scientific cooperation. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 99–101, 212–214. DRUGO Tišler M. (član ur. odbora 1998–) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017.

Miha Tomaževič Tomaževič M.: Kubica J. (ur.). Brick and block masonry - from historical to sustainable masonry. London: CRC, 2020. 1096 str. https://www.17ibmac.com/, https://www.17ibmac.com/index.php?mod=proceedings&pscroll=1. Triller P., Tomaževič M., Gams M.: Experimental testing of seismic response of brick masonry walls under different boundary conditions. V: Kubica J. (ur.). Brick and block masonry - from historical to sustainable masonry. Lon- don: CRC, 2020. Str. 838–845. Lotrič S., Jesenko T., Lutman M., Prebil D., Kus R., Tomaževič M., Wojčicki P., Wojčicki R., Kodelja U., Mali M., Štulc M., Fabčič M. (intervjuvanci). Potre- sna varnost : oddaja 24 ur Inšpektor, POP TV, 29. 8. 2020.

225 Triller P., Tomaževič M., Gams M.: Scheibenschubversuche an Ziegelmau- erwerk mit unterschiedlichen Versuchsrandbedingungen. Das Mauerwerk. Nov. 2020, jahrg. 24, heft 3, str. 206–214. https://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1002/dama.202000012, DOI: 10.1002/dama.202000012. Triller P., Gams M., Tomaževič M.: Vpliv vpetosti med preiskavo obnašanja nearmiranih zidov pri potresni obtežbi = Influence of boundary restraints at testing of seismic behaviour of unreinforced masonry walls. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, maj 2020, letn. 69, str. 131–148. http://www.zveza-dgits.si/vpliv-vpetosti-med- -preiskavo-obnasanja-nearmiranih-zidov-pri-potresni-obtezbi.

Drago Tršar SAMOSTOJNE RAZSTAVE Tršar D.: Galerija Prešernovih nagrajencev, Množice in figure (keramika), 9. julij–22. avgust 2020. SKUPINSKE RAZSTAVE Majski Salon, OŠ Vič, 9. maj 2020.

Vito Turk OBJAV E Lozkhomoev A. S., Mikhaylov G., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: Application of crumpled aluminiumhydroxyde nanostructures for cancer treatment. V: Ostermeyer G.-P., Popov L. V., Shiko V. E., Vasiljeva O. (ur.). Multicsca- le biomechanics and tribology of inorganic and organic systems: In memory of professor Sergey Psakhie. Springer tracts in mechanical engineering. Str. 211–223. (2020 ). Turk V.: Ob stoti obletnici rojstva našega nekdanjega direktorja prof. dr. Milana Osredkarja (1919–2003 ). Novice IJS. Marec 2020, št. 192, str. 9–11. Turk V.: A dangerous crossroads. Research Europe, 2. julij 2020, (e-izdaja ), str. 12, Ex Libris. Turk V.: The COVID-19 pandemic in Slovenia and the Proteolysis group at the J. Stefan Institute. News Letter of the Japanese Society for Proteases in Pathophysiology-JSPP. JSPP against COVID-19. Avgust 2020, str. 28–35. Turk V.: Slovenija na nevarnem razpotju. Večer, Priloga V Soboto, 5. september 2020, str 22–23. DRUGO Turk V. (član ur. odbora 2004–) Biochimica et Biophysica Acta-Proteins and Pro- teomics. Amsterdam. Elsevier.

Dragica Turnšek OBJAVA

226 Turnšek D.: Sodelovanje z geologi in paleontologi iz ZDA = Cooperation with geologists and palaeontologists from the USA. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 102–104, 215–217. DRUGO Turnšek D. (članica ur. odbora 1995–) Geologija. Ljubljana: Geološki zavod Slo- venije: Slovensko geološko društvo, 1953–.

Peter Vodopivec Vodopivec P.: Les socialistes »utopiques« français dans le Journal des öster reichischen Lloyd (1841-1847) et le Laibacher Zeitung (1850). Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 28, št. 2, str. 297–310. https://zdjp.si/wp-content/ uploads/2020/12/AH_28-2020-2_VODOPIVEC.pdf, 10.19233/AH.2020.16. Vodopivec P.: O słoweńskich zainteresowaniach Bułgarami i Bułgarią (1850- 1908). Zeszyty Naukowe Uniwersytetu Jagiellońskiego. Prace historyczne. Schedae historicae. Print. 2020, 147, z. 2, str. 227–249. https://www.ejour- nals.eu/autorzy/99999913961/Peter-Vodopivec/, 10.4467/20844069PH.20.01 3.12467. Vodopivec P.: O višjem šolstvu v Ljubljani, slovenskih študentih in prizadeva- njih za ustanovitev univerze pred letom 1914. V: Gabrič A. (ur.). 100 let Uni- verze v Ljubljani. Ljubljana: Slovenska matica: Univerza, 2020. Str. 33–56. Vodopivec P.: Dahavski zapornik št. 62173 = The Dachau prisoner no. 62173. Da- havski poročevalec : glasilo Skupnosti internirancev Dachau Slovenija. 2020, str. 17–22. http://www.skupnostdachau.si/uploads/Porocevalec_2020_net.pdf.

Robert Zorec OBJAV E D’Adamo P., Horvat A., Gurgone A., Mignogna M. L., Bianchi V., Masetti M., Ripamonti M., Taverna S., Velebit J., Malnar M., Muhič M., Fink K., Bachi A., Restuccia U., Belloli S., Moresco R. M., Mercalli A., Piemonti L., Potokar M., Bobnar S. T., Kreft M., Chowdhury H. H., Stenovec M., Vardjan N., Zo- rec R.: Inhibiting glycolysis rescues memory impairment in an intellectual disability Gdi1-null mouse. Metabolism. 2020 Dec 9:154463. doi: 10.1016/j. metabol.2020.154463. Jorgačevski J., Zorec R., Potokar M.: Insights into Cell Surface Expression, Su- pramolecular Organization, and Functions of Aquaporin 4 Isoforms in As- trocytes. Cells. 2020 Dec 7;9(12):2622. doi: 10.3390/cells9122622. Chowdhury H. H., Zorec R.: Exocytotic fusion pore under stress. Cell Stress. 2020 Aug 10;4(9):218-226. doi: 10.15698/cst2020.09.230.

227 Verkhratsky A., Zorec R.: Large-Scale Proteomics Highlights Glial Role in Neurodegeneration. Cell Metab. 2020 Jul 7;32(1):11-12. doi: 10.1016/j. cmet.2020.06.001. Valencia R. G., Mihailovska E., Winter L., Bauer K., Fischer I., Walko G., Jor- gacevski J., Potokar M., Zorec R., Wiche G.: Plectin dysfunction in neurons leads to tau accumulation on microtubules affecting neuritogenesis, organ- elle trafficking, pain sensitivity and memory. Neuropathol Appl Neurobiol. 2020 Jun 2. doi: 10.1111/nan.12635. Stenovec M., Li B., Verkhratsky A., Zorec R.: Astrocytes in rapid ketamine antidepressant action. Neuropharmacology. 2020 Aug 15;173:108158. doi: 10.1016/j.neuropharm.2020.108158. Velebit J., Horvat A., Smolič T., Prpar Mihevc S., Rogelj B., Zorec R., Vardjan N.: Astrocytes with TDP-43 inclusions exhibit reduced noradrenergic cAMP and Ca2+ signaling and dysregulated cell metabolism. Sci Rep. 2020 Apr 7;10(1):6003. doi: 10.1038/s41598-020-62864-5. Steardo L., Steardo L. Jr, Zorec R., Verkhratsky A.: Neuroinfection may con- tribute to pathophysiology and clinical manifestations of COVID-19. Acta Physiol (Oxf). 2020 Jul;229(3):e13473. doi: 10.1111/apha.13473. Epub 2020 Apr 11. Lisjak M., Potokar M., Zorec R., Jorgačevski J.: Indirect Role of AQP4b and AQP4d Isoforms in Dynamics of Astrocyte Volume and Orthogonal Ar- rays of Particles. Cells. 2020 Mar 17;9(3):735. doi: 10.3390/cells9030735. Božić M., Verkhratsky A., Zorec R., Stenovec M.: Exocytosis of large-diameter lysosomes mediates interferon γ-induced relocation of MHC class II molecules toward the surface of astrocytes. Cell Mol Life Sci. 2020 Aug; 77(16):3245-3264. doi: 10.1007/s00018-019-03350-8. Epub 2019 Oct 30. VA BLJ ENA PR EDAVA N JA Zorec R.: »Regulation of Membrane Fusion Pore Constriction and Widening«, Session 7: Exocytotic fusion pore, 25. 1. 2020 ISCCB-20 Choromaffin Cell Conference Chennai, India IIT Madras. Zorec R.: »Precision Medicines in Neurology and Oncology«, section Advanced Technology for Human Health; Global Health Industry Cooperation Con- ference-Leaders’ Online Video Summit (GHICC 2020), 8. 6. 2020, Beijing Time: 15:00-17:30. Zorec R.: »PRECISION MEDICINES: Advanced personalized cell-based vaccine to treat prostate cancer« Section: Gene and Cell therapy, held on 10. 11. 2020. UNI-MIND Video Conference.

Mitja Zupančič Zupančič M.: Syntaxonomic problem of Illyrian (Dinaric) fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum (illyricum) s. lat.) = Sintaksonomski problem

228 ilirskih (dinarskih) jelovo-bukovih gozdov (Abieti-Fagetum dinaricum (illyricum) s. lat.). Folia biologica et geologica. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 61, št. 2, str. 239-255.

Andreja Žele OBJAV E Žele A., Krajnc Ivič M.: Sodobna slovenska skladnja : diskurzni in slovnični vidik. Maribor: Univerzitetna založba Univerze: = University Press, 2020. 455 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 134. Žele A.: Murkov jezikovni delež pri aktualnih vprašanjih slovenske skladnje. V: Jesenšek M. (ur.), Stanonik M. (ur.). Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 299–308. Razprave, 24. Žele A.: Izražanje povratnosti v slovenščini. V: Krajnc Ivič M. (ur.), Žele A. (ur.). Pogled v jezik in iz jezika : Adi Vidovič Muha ob jubileju. Maribor: Univerzi- tetna založba: = University Press, 2020. Str. 148–162. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133. Žele A.: Slovenščina v sodobni slovenski znanosti. V: Vogel J. (ur.). Sloven- ščina - diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. 1. natis. Lju- bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Str. 103–109. Ob- dobja, 39. Žele A., Jakopin P.: Izrazna moč Ivana Cankarja, merjena s pridevniki v njegovih besedilih. V: Jensterle-Doležal A. (ur.). Z Lublaně přes Vídeň do Prahy : (Ivan Cankar a jeho současníci) = Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago : (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Vyd. 1. Praha: Národní knihovna České republiky, Slovanská knihovna, 2020. Str. 225–233. Uhlik M., Žele A.: Kontrastivna obravnava povratnosvojilnega zaimka v slo- venščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. 2020, letn. 26, št. 1, str. 95–110. Uhlik M., Žele A.: Vzrok v slovenščini : predlogi in predložne zveze. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. jan.–mar. 2020, letn. 68, št. 1, str. 21–39. DRUGO Žele A.: A fully functioning language inside the EU : an emphasis on developing the academic and technical language (Slovenian case) : lecture at Joint academy day 2019, Austrian Academy of Sciences, Vienna, 2020. Žele A.: Slovstvena folklora v precepu ubeseditvenih možnosti = Literary folklore facing the dilemma of articulative possibilities. V: Klobčar M. (ur.), Pisk M. (ur.), Serec Hodžar A. (ur.). Mednarodni simpozij Večjezičnost v folklori : 1.–2. oktober 2020 = International Symposium Multilinguality in Folklore : 1-2 October 2020. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. str. 30–31

229 Žele A.: (intervjuvanka). Predlogi. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020. Dobro jutro, Jezikovni kotiček. https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174722072?s=tv. Žele A. (gostujoča ur. 2020): Krajnc Ivič M., Žele A.: Pogled v jezik in iz jezika : Adi Vidovič Muha ob jubileju. Maribor: Univerzitetna založba: = University Press, 2020. Str. 9–13, portret. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133. Žele A.(članica ur. odbora 2005–) Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ra- movša ZRC SAZU, 1991–. Žele A. (glavna ur. za jezikoslovje 2020–, gostujoča urednica 2014, članica ure- dniškega odbora 2011–, tehnična urednica 2004–2010) Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. Ljubljana: Slavistično društvo Slo- venije, 1948–. Žele A. (članica ur. odbora 2017–) Slavistika Beograd: Slavističko društvo Srbije, 1997–. Žele A. (področna ur. 2013-) Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013–. Žele A. (glavna ur.) eSSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2020. 1. e-izd. (pdf). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019. Rastoči slovarji. https:// zalozba.zrc-sazu.si/p/1548. financer: ARRS, Programi, P6-0038, SI, Sloven- ski jezik v sinhronem in diahronem razvoju; SAZU, Programi, SI, Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.

Slavoj Žižek OBJAV E Žižek S.: Dans la tempête virale : la COVID-19 estremence al mundo. Arles: Actes sud, 2020. 152 str. Žižek S.: Der Exzess der Leere : ökonomisch-philosophische Notizen zu Sexualität und Kapital. Wien; Berlin: Verlag Turia + Kant, [2020]. 436 str. Neue Su- bjektile. https://d-nb.info/1202805388/04. Žižek S.: Hegel im verdrahteten Gehirn. 1. Aufl. Frankfurt am Main: S. Fischer, 2020. 288 str. http://deposit.dnb.de/cgibin/dokserv?id=ec3383d121bd431eb d899d9ce6896601&prov=M&dok_var=1&dok_ext=htm. Žižek S.: Hegel in a wired brain. London [etc.]: Bloomsbury, 2020. 201 str. Žižek S.: Hegel in a wired brain. Reprinted. London [etc.]: Bloomsbury, 2020. 201 str. Žižek S.: Hočemo drugačen konec sveta. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2020, letn. 58, št. 3/4, str. 53–70, 231, 238. Žižek S. (intervjuvanec): Howgh, ich habe gesprochen! : der Philosoph Slavoj Ži- žek über sein Theaterstück »Die Drei Leben der Antigone« im Gespräch mit dem Regisseur Felix Ensslin. Theater der Zeit. 2020, jahr. 75, nr. 3, str. 20–23.

230 Žižek S.: Kje je razkol? : Marx, Lacan, kapitalizem in ekologija. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2020, letn. 58, št. 1/2, str. 67–94, 243, 248. Žižek S.: Klein bottle : Le tube de caption, or, the subject's snout. V: Kroupa G. (ur.), Simoniti J. (ur.). New realism and contemporary philosophy. Lon- don [etc.]: Bloomsbury Academic, 2020. Str. 195–208. https://www.blooms- burycollections.com/book/new-realism-and-contemporary-philosophy/ ch10-klein-bottle-le-tube-de-caption-or-the-subject-s-snout-the-research- -included-in-this-chapter-was-funded-by-the-slovenian-research-agency- -arrs-und. Žižek S.: Lacans politische Klinik des Seins. Frankfurt am Main: V. Klostermann, cop. 2020. 88 str. Klostermann Essay, 4. Žižek S.: A left that dares to speak its name : untimely interventions. Cambridge (UK); Medford (MA): Polity Press, 2020. VI, 295 str. Žižek S.: Mutlak geritepme : yeni bir diyalektik materyalizm temeline doğru. Is- tanbul: Encore, cop. 2020. 416 str. Žižek S.: Pandemia : la COVID-19 estremence al mundo. Barcelona: Anagrama, 2020. 145 str. Žižek S.: Pandemic! : COVID-19 shakes the world. New York: Polity, 2020. 136 str. Žižek S.: Pandemie : hoe corona de wereld verandert. Haarlem: Rouwhorst &Van Roon, 2020. 159 str. Žižek S., Engelmann P. (ur.). Pandemie! : Covid-19 erschüttet die Welt. 1. Au- flage. Wien: Passagen, 2020. 110 str. Passagen Thema. http://deposit.dnb. de/cgi-bin/dokserv?id=533af1b80ebc4ffd84d0cd74bbbecf9d&prov=M&d ok_var=1&dok_ext=htm. Žižek S.: Sex and the failed absolute. 1 ed. London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2020. 481 str. Žižek S.: Sex and the failed absolute. London; New York: Bloomsbury Academic, 2020. IX, 481 str. Žižek S.: Sex and the failed absolute. Reprinted. London [etc.]: Bloomsbury Aca- demic, 2020. IX, 481 str. Žižek S.: Sex und das verfehlte Absolute. Darmstadt: wbg Academic, 2020. 560 str. Žižek S.: El sexo y el fracaso del absoluto. 1 ed. Barcelona: Paidós, 2020. 541 str. Žižek S.: Umutsut olma cesareti. Istanbul: Eksik parça, 2020. 384 str. Adsuara A.: Zizek, qué fácil lo tienes : panfleto contra el intelectual del hoy. Ma- drid: Sequitur, 2020. 182 str. Zalloua Z. A.: Žižek on race : toward an anti-racist future. Reprinted 2020 (twice). London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2020. XIII, 242 str. DRUGO Žižek S. (član ur. odbora 1979–) Problemi : revija za kulturo in družbena vpra- šanja.

231 Sbriglia R: (ur.), Žižek S. (ur.). Subject lessons : Hegel, Lacan, and the future of materialism. Evanston (Illinois): Northwestern University Press, 2020. 270 str. Diaeresis.

232 POKOJNI ČLANI / DECEASED SASA MEMBERS

Andolšek - Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna člani- ca od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andrić, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Sr- bija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Balenović, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985. Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.

233 Bedjanič, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kon- kurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belić, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978. Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985. Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, umrl 17. marca 2014. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Bernik, France, rojen 13. maja 1927, umrl 27. aprila 2020, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Bernik, Janez, rojen 6. septembra 1933, umrl 15. julija 2016, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.

234 Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jo- žefa Stefana, znanstveni svetnik Institita »Jožef Stefan«. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Bogdanović, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Sr- bija. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog – malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977. Redni član od 23. maja 1985. Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923, umrl 25. oktobra 2015. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977. Brajdić, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Brajković, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljublja- ni. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.

235 Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985. Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inšti- tutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univer- ze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931, umrl 25. avgusta 2016, dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981. Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.

236 Čubrilović, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Deanović, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974. Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Despić, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005, redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Do- pisni član od 25. marca 1976. Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, umrl 15. novembra 2020, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni član od 5. maja 2011. Djordjević, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja na Filozofski fakulteti Univerze v Sa- rajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričić, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970. Drovenik, Matija, rojen 14. februarja 1927, umrl 30. oktobra 2015. dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999.

237 Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Ca- racasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977. Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroeto- logije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, umrl 30. marca 2019. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljublja- ni in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in druž- bene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979. Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. oktobra 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrva- ška. Dopisni član od 23. aprila 1987. Franchini, Aldo, rojen 3. decembra 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hr- vaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Fučić, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Gabrovec, Stane, rojen 18. aprila 1920, umrl 12. januarja 2015, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Gams, Ivan, rojen 5. julija 1923, umrl 10. marca 2014, dr. znanosti, redni profe-

238 sor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Lju- bljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Geršković, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001. Gligorić, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izre- dni član od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21.

239 decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fa- kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Grdenić, Drago, rojen 31. avgusta 1919, umrl 7. septembra 2018, redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Grickat - Radulović, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znan- stvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd. Dopisna članica od 6. junija 1983. Grimič, Vill, rojen 7. junija 1925, umrl 3. oktobra 2016. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz- redni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Gušić, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964. Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. upo- rabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923, umrl 17. julija 2019. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Hadži, Dušan, rojen 26. avgusta 1921, umrl 24. septembra 2019, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fa- kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.

240 Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921, umrl 20. septembra 2016. Redni profesor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hauptmann, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrva- ška. Dopisni član od 16. maja 1940. Hegedušić, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975. Herak, Milan, rojen 5. marca 1917, umrl 26. aprila 2015, redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Za- grebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljublja- na. Izredni član od 6. junija 1995. Horvat, Matija, rojen 23. septembra 1935, umrl 26. aprila 2014, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Inkret, Andrej, rojen 29. aprila 1943, umrl 2. avgusta 2015, dr. znanosti, za- služni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010 do smrti. Ivić, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Sr- bija. Dopisna članica od 6. junija 1983. Ivić, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbi- ja. Dopisni član od 29. marca 1979.

241 Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Aka- demije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Lju- bljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jovčić, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogra- du, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, umrl 30. septembra 2016, redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giessnu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003. Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926, umrl 25. julija 2015, redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Ča- stni član SAZU od 6. decembra 1949. Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, umrl 10. februarja 2014. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.

242 Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971. Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodar- skega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949. Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Re- dni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky - Devidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matema- tični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975. Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Konstantinović, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od 18. maja 1989. Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930, umrl 8. decembra 2020. Arhi- tekt. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.

243 Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934, umrl 29. marca 2015, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Kostrenčić, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Prav- ni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955. Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Kovič, Kajetan, rojen 21. oktobra 1931, umrl 7. novembra 2014, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Iz- redni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Lju- bljana. Redni član od 2. junija 1953. Krašovec, Metka, rojena 7. oktobra 1941, umrla 24. aprila 2018. Akademska slikarka in grafičarka, redna profesorica za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 18. junija 2015.

244 Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvíl, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant, vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev pri Češkoslovaški akademiji znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, knji- ževnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko knji- ževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993. Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969. Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Za- greb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovič Kalan, Filip, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Aka- demiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.

245 Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965. Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splo- šno lingvistiko in primerjalno slovnico na Univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987. Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985. Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Levec, Janez, rojen 23. oktobra 1943, umrl 13. januarja 2020, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze

246 v Ljubljani in zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Logar, Valentin (Tine), rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za fi- lološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorković, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Do- pisni član od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas (Tomaž), rojen 14. oktobra 1927, umrl 10. maja 2016, zaslu- žni profesor za sociologijo Univerze v Konstanci, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trieru in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997. Lukić, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teo- loških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940. Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Za- grebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999. Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Maksimović, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.

247 Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933, umrl 8. februarja 2017. Redni profesor za fiziko na Univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino leta 2003. Dopisni član od 1. junija 2007. Mardešić, Sibe, rojen 20. junija 1927, umrl 18. junija 2016. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003. Maroević, Tonko, rojen 22. oktobra 1941, umrl 11. avgusta 2020. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na Katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011. Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929, umrl 6. junija 2018. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007. Matičetov, Milko, rojen 10. septembra 1919, umrl 5. decembra 2014, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934, umrl 21. novembra 2019. Redni profesor in raziskovalec na Univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007. Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biolo- škem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979. Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.

248 Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993. Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987. Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Merkù, Pavle, rojen 12. julija 1927, umrl 20. oktobra 2014. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985. Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in ma- tematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005. Mihajlović, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976. Mihalić, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995. Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Uni- verze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965. Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen

249 zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Minatti, Ivan, rojen 22. marca 1924, umrl 9. junija 2012, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Mohorovičić, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Molè, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Polj- ska. Dopisni član od 22. decembra 1961. Moravec, Dušan, rojen 4. oktobra 1920, umrl 25. februarja 2015, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Moszyński, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001. Müller Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925, umrl 20. septembra 2013. Re- dni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940. Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983. Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor mu- zikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.

250 Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933, umrl 10. septembra 2020, redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slovanske jezike in književnosti Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na Univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteleev, Dimitr, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj, prevajalec, bibliotekar in dramaturg, Sofija, Bolgarija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavček, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007. Pavičević, Branko, rojen 2. marca 1922, umrl 13. marca 2012. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora. Dopisni član od 10. marca 1977.

251 Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na Univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič, Vladimir – Bor, Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj, Ljubljana. Redni član od 6. februarja 1965. Pécsi, Márton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989. Peklenik, Janez, rojen 11. junija 1926, umrl 15. marca 2016, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za stroj- ništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Perović, Slobodan, rojen 10. septembra 1932, umrl 17. februarja 2019. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu. Do- pisni član od 23. aprila 1987. Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Mo- skvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979. Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Pleničar, Mario, rojen 5. avgusta 1924, umrl 2. oktobra 2016, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Pleterski, Janko, rojen 1. februarja 1923, umrl 2. junija 2018, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.

252 Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Maribo- ru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti. Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Ru- sija. Dopisni član od 7. junija 2001. Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941, umrl 28. maja 2018. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007. Pusić, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Rajičić, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975. Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.

253 Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljublja- ni. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historične- ga razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, viš- ji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na Tehniški univerzi v Braun- schweigu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924, umrl 23. oktobra 2018, pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009. Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935, umrl 10. februarja 2018. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993. Rus, Veljko, Rojen 8. decembra 1929, umrl 26. februarja 2018, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fa- kultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.

254 Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemij- skega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 16. maja 1940 do 16. decembra 1940, ponovno od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savić, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972. Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942, umrl 6. aprila 2020, redni profesor za fiziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011. Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljublja- na. Izredni član od 16. maja 1940. Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997. Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929, umrl 25. novembra 2012. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija. Redni član Royal Academy of Enginee- ring. Dopisni član od 12. junija 2003. Simoniti, Primož, rojen 28. decembra 1936, umrl 17. julija 2018, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010. Sirotković, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.

255 Sovrè, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stanković, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj. Dopisni član od 27. maja 1993. Stanonik, Janez, rojen 2. januarja 1922, umrl 28. decembra 2014. Dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Stelè, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Stern, Pavao, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za far- makologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Do- pisni član od 21. marca 1974. Stefanović, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929, umrl 1. avgusta 2020. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stevanović, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975. Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007. Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927, umrl 22. junija 2012. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Århusu, Danska. Dopi- sni član od 18. maja 1989. Szentágothai, János, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981. Šalamun, Tomaž, rojen 4. julija 1941, umrl 27. decembra 2014. Pesnik in prevajalec. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.

256 Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Ma- riboru. Izredni član od 7. junija 2001. Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palino- log, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997. Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakul- tete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za gene- tiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.

257 Tesnière, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953. Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2007. Todorović, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Tomović, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Uni- verze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989. Toporišič, Jože, rojen 11. oktobra 1926, umrl 9. decembra 2014, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Trontelj, Jože, rojen 1. junija 1939, umrl 9. decembra 2013, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008 do smrti. Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Čr- tan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.

258 Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947. Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Veber, France, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, ko se je odrekel članstvu. Posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidav, Ivan, rojen 17. januarja 1918, umrl 6. oktobra 2015, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matema- tične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1. januarja 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Mo- skvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

259 Vratuša, Anton, rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota, umrl 30. julija 2017, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogra- du in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Vrišer, Igor, rojen 13. januarja 1930, umrl 23. januarja 2013, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Vuga, Saša, rojen 8. februarja 1930, umrl 25. decembra 2016, pisatelj in dramatik. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 21. februarja 2013. Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929, umrl 22. avgusta 2014, redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969. Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zadravec, Franc, rojen 27. septembra 1925, umrl 24. julija 2016, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Závada, Vilém, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979. Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fa- kulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.

260 Zlobec, Ciril, rojen 4. julija 1925, umrl 24. avgusta 2018, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zorko, Zinka, rojena 24. februarja 1936, umrla 22. marca 2019. Dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Peda- goške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 12. junija 2003, redna od 21. maja 2009. Zupančič, Črtomir, rojen 28. novembra 1928 , umrl 28. septembra 2018, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor Ludwig-Maximilianove univerze v Münchnu, Nemčija. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zupanec - Sodnik, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976. Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Lju- bljana. Redni član od 7. oktobra 1938.

261

UMRLI V LETU 2020 DEPARTED IN 2020

DIMITRIJE STEFANOVIĆ (1929–2020)

Prvega avgusta 2020 nas je v svojem enaindevetdesetem letu zapustil dr. Dimitrije Stefanović, muzikolog in dirigent, dopisni član SAZU. Po rodu je bil iz Pančeva v Vojvodini. Na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu je vpisal študij nemščine in angleščine, ki ga je končal leta 1955, leto zatem pa je končal tudi študij glasbene zgodovine na beograjski Akademiji za glasbo. Leta 1958 se je zaposlil na Inštitutu za muzikologijo Srbske akademije znanosti in umetnosti, kjer ga je karierna znanstvena pot leta 1979 pripeljala do položaja inštitutskega vodje; to funkcijo je opravljal do leta 2000. Leta 1976 je postal izr. član in leta 1985 redni član Srb- ske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2007 je bil imenovan za generalnega tajnika akademije in bil na to funkcijo za štiriletno obdobje ponovno izvoljen leta 2011. Za njegovo znanstveno pot je bilo odločilno, da je leta 1950 prevzel diri- gentsko vodstvo Srbskega društva cerkvenega petja v Pančevu. V tej zadolži- tvi in zatem kot dirigent več drugim zborom v Beogradu, med drugim tudi Študijskemu zboru muzikološkega inštituta na akademiji, ki ga je leta 1969 sam ustanovil, se je posvetil negovanju tradicionalnega srbskega cerkvenega petja, tako starega enoglasnega kot novejšega večglasnega iz 19. in 20. stoletja. Posebne zasluge si je pridobil z odkritji in izvedbami dotlej neznanega srbskega repertoarja, ki ga je razširil z malo znanimi ali neznanimi kom- pozicijami iz drugih pravoslavnih liturgičnih repertoarjev, bizantinskega, bolgarskega, ruskega pa tudi gregorijanskega in glagolskega. Z gostovanji po Jugoslaviji in zunaj nje – leta 1957 je bil z akademskim zborom Branko Kr- smanović povabljen tudi na Kitajsko – in številnimi posnetki na gramofon- skih ploščah si je prislužil sloves enega vodilnih posrednikov pravoslavnega liturgičnega petja. Ljubezen do stare pravoslavne liturgije je Stefanovića navedlo, da se je od- ločil za nadaljevanje študija v Oxfordu. Tu je pod mentorstvom znamenitega poznavalca bizantinske liturgične glasbe Egona Wellesza leta 1960 magistriral in leta 1967 doktoriral, med doktorskim študijem je sodeloval tudi z drugimi pomembnimi muzikologi bizantinisti, kot sta Henry Tilliard in Oliver Strunk. Po opravljenem doktoratu je razvil zavidljivo mednarodno znanstveno karie- ro kot gostujoči predavatelj na univerzah in drugih znanstvenih ustanovah v Evropi in ZDA – med drugim je leta 2004 predaval tudi na SAZU ob osemsto- letnici srbskega samostana Hilandar na Sveti gori –, kot avtor številnih študij in člankov, objavljenih v vodilnih znanstvenih revijah, organizator kongresov in

265 simpozijev in urednik kongresnih zbornikov. Objavljal je tudi v Muzikološkem zborniku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in bil somentor disertantom na fakultetnem Oddelku za muzikologijo. V svojem znanstvenem delu se je Stefanović osredotočil na raziskovanje pravoslavne cerkvene glasbe, tako bizantinske kot staroslovanske. To je obse- galo odkrivanje, transkribiranje, kritično vrednotenje in objavljanje srednjeve- ških glasbenih dokumentov, kar je dopolnjeval s konkretno izvajalsko prakso. Poleg tega je svoje raziskovalno področje širil še na druge vidike tematike, ki se ji je posvečal, med drugim na historiografijo in lingvistiko, posebej na staro cerkveno slovanščino. Ob vsej tej širini in poglobljenosti pridobljenega znanja pa je pomembno tudi njegovo družbeno delovanje, močno zaznamovano z du- hovnostjo pravoslavja. Kmalu po izvolitvi za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti, leta 1986, je Stefanović postal dopisni član takratne Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in zatem, leta 1987, SAZU. Bil je nosilec številnih odlikovanj, med drugim medalje sv. Save prve stopnje, ki jo je prejel leta 1990, in križa za zasluge Zvezne republike Nemčije leta 1991.

Janez Höfler

FRANCE BERNIK (1927–2020)

Častni član SAZU akad. dr. France Bernik visokega naziva ni dobil samo za pomembne dosežke na področju literarne zgodovine, ampak predvsem za zasluge pri odličnem vodenju Akademije, pri oplemenitenju njene dejavnosti in dvigu njenega ugleda doma in na tujem. O akad. Berniku, znanstveniku in mednarodnem predavatelju, bodo sprego- vorili kolegi literarni zgodovinarji na žalni seji, ki jo bomo na Akademiji pripravili, brž ko bodo dopuščale razmere. V tem intimnem trenutku pa želim na kratko obuditi spomin na njegovih deset let predsedovanja Akademiji v letih 1992–2001. Danes velja splošno mnenje, da je najpomembnejša naloga evropskih akademij znanstveno utemeljeno svetovanje politiki. Tega se je akad. Bernik zave- dal že pred tridesetimi leti. Funkcijo predsednika je prevzel v občutljivem času osamosvajanja. Pod njegovim predsedovanjem je Akademija dejavno posegala v družbena dogajanja in se nanje odzivala z izjavami za javnost, kot so bile, na primer, izjava o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo, izjava o pogubnem znižanju sredstev za raziskovalno dejavnost in izjava o jeziku.

266 V času njegovega predsedovanja se je močno razmahnila simpozijska dejavnost SAZU. Med najpomembnejšimi simpoziji omenjam Kolokvij ob tristo- letnici ustanovitve Academiae operosorum, Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, simpozij Slovenci in država ter posvet Država in Cerkev. Večina omenjenih dogodkov se je odlikovala z udeležbo eminentnih znanstvenikov iz tujine. Tako se je Akademija učinkovito odzivala na aktualne izzive na podro- čjih družboslovnih in humanističnih znanosti. V času njegovega vodenja se je Akademija uveljavila v mednarodnem, predvsem evropskem prostoru. Včlanila se je v vrsto mednarodnih zvez, kar tudi danes sodi med njene najpomembnejše aktivnosti. Sklenjene so bile pogodbe s številnimi uglednimi tujimi akademijami. Po vsem povedanem ni težko razumeti, da je bil v šestih letih mojega predsedovanja akad. Bernik moj vzornik. Posnemal sem ga predvsem v spodbujanju delavnosti članov pri delu Akademije, pri njeni še večji mednarodni dejavnosti in pri svetovanju politiki. Ni pa bil samo moj vzornik, bil je tudi moj svetovalec. Mnogokrat sem ga prosil za nasvet, zgodilo pa se je tudi, da se je sam oglasil v predsedniškem kabinetu in mi odkrito povedal, kaj bi bilo mogoče v delu Akademije izboljšati. Nazadnje sem ga nekajkrat obiskal na domu. Spominjam se, s kakšno vnemo mi je pripovedoval o svojih smučarskih doživljajih in celo o raznih smučarskih tehnikah, ki jih je obvladal. Ob slovesu sva se dogovorila, da se, če ne prej, spomladi srečava na kavi, na Novem trgu. Tedaj nisem vedel, da je bilo tisto prednovoletno srečanje najino zadnje.

Tadej Bajd

Življenjska pot akad. Franceta Bernika je tako bogata, vsestranska in raznolika, da je ni mogoče strniti v en sam govor. In obenem tako polna grenkih razočaranj, bridkih ponižanj in padcev, pa spet presenetljivih dvigov in vzponov, da bi jo v vsej dramatičnosti lahko polnokrvno predstavil samo pisatelj velikega formata. France Bernik se je rodil 13. maja 1927 v Zapužah pri Dravljah kot prvi otrok v delavski družini, ki se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Gun- clje. Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu. Aprila 1941 je pred koncem šolskega leta zaradi izbruha vojne že dobil spričevalo o mali maturi na meščanski šoli v Šentvidu. Kmalu zatem je moral v nemško Hauptschule in nato v trgovsko šolo v Kranju, kjer so med vojno ukinili gimnazijo. Vmes je med počitnicami moral obiskovati tečaj nemške športne in predvojaške prevzgoje v Landskronu na Ko- roškem. Po koncu vojne je vse zamujeno v enem letu z izpiti nadoknadil, tako da se je jeseni 1946 že vpisal na študij slavistike. Junija 1951 je diplomiral in nato dobil delovno mesto asistenta pri prof. Antonu Slodnjaku. Čez šest let pa mu je bilo nepričakovano, brez pojasnila, delovno razmerje ukinjeno z odločbo, pod katero je bil podpisan prodekan Filozofske fakultete

267 Ivan Vidav, ki pa z ukinitvijo ni imel nič (kot mi je Bernik sam rekel, je bil prodekan in naš poznejši akademik s tem ponižan v nehvaležno vlogo poštarja). Vse to dogajanje je bilo povezano s poskusi političnega podrejanja univerze, za katerimi je stal Boris Kraigher, ki je 18. maja 1957 na seji Predsedstva CK ZKS razpravljal o problemu »reelekcije osemnajstih asistentov, katerih pretežni del predstavlja ak- tivne sovražnike socializma«. V konkretnem primeru Franceta Bernika je bila po vsej verjetnosti v ozadju njegova cerkvena poroka z Mišo Kanc, ki je veljala za »hčerko razlaščenega kapitalista«.2 Bernik se je pritožil rektorju univerze Boži- darju Lavriču in pisal tudi Francu Kimovcu Žigi, eksekutorju partijske direktive, a brez uspeha. Čez noč se je znašel na cesti in ostal tri leta in pol brez službe, edini vir preživljanja mlade družine je bila Mišina skromna učiteljska plača. Discipliniranje univerze se z odstranitvijo Bernika ni končalo, ampak šele začelo. Sledila je časopisna gonja proti Bernikovemu mentorju prof. Slodnjaku in njegovi Zgodovini slovenske književnosti (Geschichte der slowenischen Litera- tur, 1958), ki je izšla pri berlinski založbi De Gruyter, in njegova odstranitev. Po njej tudi drugi Slodnjakovi učenci in Bernikovi kolegi niso imeli izgledov, da bi se uveljavili v Sloveniji, zato so poiskali delo na univerzah na jugu države: Štefan Barbarič in Janez Rotar v Zadru, Jože Pogačnik v Zagrebu, Novem Sadu in Osijeku. Berniku je v tej njegovi eksistenčni stiski po svojih močeh nazadnje pomagal Beno Zupančič, ki je dosegel, da je Bernik prišel na delovno mesto glavnega urednika knjižnih edicij, ki je bilo pri Slovenski matici ustanovljeno ob njeni stoletnici. Med enajstletnim Bernikovim uredništvom se je Slovenska matica razžive- la in začela izdajati vrsto novih knjižnih zbirk, Razprave in eseji, Spomini in sre- čanja, Filozofska knjižnica, v kateri so izhajali nemarksistični filozofi, in monu- mentalno izdajo Slovenskih ljudskih pesmi. Bernik se je po Slodnjakovi pobudi v teh letih lotil izdajanja obsežne korespondence nekdanjega predsednika Slo- venske matice Frana Levca,3 ki je prava zlata jama dragocenih podatkov za našo literarno zgodovino zadnjih desetletij 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Med službovanjem v Slovenski matici se je Bernik seznanil z mnogimi pomembnimi kulturnimi delavci in besednimi ustvarjalci, pridobil pa si je tudi dragocenih organizatorskih, redaktorskih in drugih delovnih izkušenj, ki so mu koristile pozneje, ko je prišel na vodilno mesto v SAZU. Literarni znanosti pa se je Bernik lahko začel v polnem obsegu posvečati šele po tem, ko je leta 1972 prišel na Inštitut za slovensko literaturo in literarne 2 Njeni starši so bili lastniki majhne drogerije na vogalu Židovske ulice. V Ljubljani so bile v povojnih letih tri manjše drogerije (kot mi je pripovedoval moj bivši študent numizmatik Efrem Pegam, čigar starši so tudi imeli drogerijo), ki so jih nekaj časa še tolerirali, ker so njihove lastnice znale iz starih zalog in po starih receptih (in po medsebojnem izposojanju materialov) izdelovati razna čistila, ličila in podobno, ki jih iz tovarn ali tujine ni bilo mogoče nabaviti. 3 Registriranih je 4240 pisem (769 Levčevih in 3471 pisem, naslovljenih na Levca).

268 vede ZRC SAZU, najprej kot znanstveni sodelavec. V tem obdobju ga je prof. Anton Ocvirk pritegnil k sodelovanju pri reprezentativni zbirki Slovenski pesniki in pisatelji. Tu se je najprej lotil izdaje poezije Simona Jenka, v katero se je poglabljal že ob svoji doktorski disertaciji. Temo doktorske disertacije je pozneje modificiral, tako da se je naslov glasil Lirska poezija Simona Jenka in njene ra- zvojne tendence. S tem jo je razbremenil pozitivističnega balasta in se ves osre- dotočil na probleme strukture, muzikalnosti in interpretacije na videz krhkega, a dejansko nosilnega besednega gradiva Jenkove lirične umetnosti, hkrati pa opozoril na njeno odmevnost in vpliv na poznejši razvoj slovenske lirike, ki je opazen in najbolj izrazit zlasti pri Josipu Murnu. Nasploh se je Bernik uveljavljal predvsem kot tenkočuten interpret lirike, v njegovih literarnih interesih zavzema lirika osrednje mesto, kot rednemu obiskovalcu koncertov mu je bila lirika še posebej pri srcu kot tista, ki je med vsemi literarnimi vrstami najbolj muzikalna, saj je v svojem izvoru in imenovanju identična z glasbo. Zato ni naključje, da je kot sourednik Cankarje- vih del urejal predvsem tiste zvezke, ki vsebujejo Cankarjevo lirično poezijo ali njegovo najbolj lirizirano prozo. Čeprav je kot urednik in izdajatelj Jenka, Cankarja in drugih rutino tekstne kritike suvereno obvladal, je težil k presega- nju rutine, k nadgradnji in subtilni interpretaciji komaj opaznih pomenskih in muzikalnih odtenkov liričnih besedil. Njegova interpretacija pesmi je pogosto prešla skoraj v sopoezijo. Simonu Jenku je posvetil tri, Cankarju pa pet odmevnih monografij, od teh je ena izšla v nemščini v ugledni seriji Geschichte und Geisteswelt der Slowenen (München 1997). Napisal je tudi poglobljeno uvodno študijo k izdaji Gregorčičevih Izbranih poezij, s posebno ljubeznijo pa je predstavil liriko Ljubke Šorli. Ko je po Ocvirku prevzel glavno uredništvo zbirke Slovenskih pesnikov in pisateljev, si je prizadeval, da je vanjo vključil čim več dotlej prezrtih ali zamolčanih liričnih pesnikov, med drugimi Ivana Hribov- ška in Franceta Balantiča. Živo imam v spominu njegovo predavanje na SAZU novembra 2002 z naslovom Poezija in glasba in moj zasebni pogovor z njim po predavanju o Aristotelovi Poetiki, ki ji je (upravičeno) očital popolno odsotnost interesa za liriko. Leta 1983 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1987 za rednega in leta 2003 za častnega člana SAZU. V prelomnem času po naši osamosvojitvi je bil deset let (1992–2002) predsednik SAZU. V zadnjem mandatu te vodilne funkcije me je hotel imeti ob sebi kot svojega najožjega sodelavca, kot podpredsednika, če- prav sem imel k temu resne pomisleke.4 Zato iz osebne bližine vem, s kolikšno 4 Poglavitni pomislek je bil, prvič, da je nehigienično, da bi v štiričlanskem izvršilnem odboru poleg podpredsednika isti razred dobil še eno vodilno mesto, in drugič, ker ima SAZU v svojem naslovu tudi umetnosti, bi moral biti vsaj en član izvršilnega odbora iz umetniškega (V.) razreda. Ko pa so v tem razredu razpravljali o teh pomislekih, so menda trije pesniki (Kajetan Kovič, Janez Menart, Ciril Zlobec) izjavili, da nisem samo znanstvenik, ampak tudi umetnik slovenske besede, zato lahko polnopravno zastopam interese njihovega razreda.

269 vnemo, izostrenim posluhom in taktom je v procesu tranzicije opravljal vse zahtevne naloge. Najprej in predvsem si je prizadeval, da se čim prej popravijo krivice, ki so bile v prejšnjem totalitarnem režimu, ki ga je tudi sam okusil, prizadejane ugle- dnim akademikom ali pa tudi kulturnim delavcem izven SAZU. Na njegovo pobudo so bili z vsemi častmi rehabilitirani trije ugledni člani – dva filozofa, Aleš Ušeničnik in France Veber – in mednarodno uveljavljeni pravnik Leonidas Pitamic. Bolelo ga je, da ni bil sprejet predlog za rehabilitacijo četrtega izbrisa- nega člana, matematika Riharda Zupančiča, ki ga tako še naprej zadeva damna- tio memoriae, čeprav mu ni bilo mogoče očitati drugega, kot da ni zanikal svojih nemških korenin. Tu je ljubljanska univerza naredila korak pred Akademijo, saj s svoje slavnostne table v preddverju ni izbrisala imena svojega drugega rektor- ja. Bernik si je prizadeval za popravo tudi vseh drugih prizadejanih krivic, za priznanja, četudi šele postumna, vsem pozabljenim, odrinjenim in zamolčanim pesnikom in pisateljem, znanstvenikom in učenjakom, umetnikom in kultur- nikom, ki bi zaslužili članstvo v naši ustanovi. Nekoč me je vprašal, ali sem že kdaj obiskal Francosko akademijo in videl kip Molièra pred njo. »Se mogoče spominjaš, kaj piše pod njim? – Rien ne manque à sa gloire, il manquait à la nôtre. – Ali ne bi bilo prav, da bi tudi pred našo Akademijo kakemu našemu prezrtemu pesniku ali mislecu postavili kip s podobnim napisom?« France Bernik je za svoje znanstvene objave, dosežke in zasluge prejel naj- višja priznanja: red dela z zlatim vencem, zlati častni znak svobode RS, papeško odlikovanje red Gregorja Velikega, avstrijski častni križ za znanost in umetnost, častni doktorat Univerze v Mariboru, bil je častni meščan mesta Ljubljana, ča- stni senator Evropske akademije znanosti v Salzburgu, redni član Mediteranske akademije v Neaplju, dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Bil je zares enkraten karakter, značaj v polnem pomenu besede, ki ga prizadejane mu krivice in ponižanja niso pohabile in strle, ampak je v sebi našel moč in pogum, da jih je – brez kake maščevalnosti, revanšizma ali užaljenosti – prebolel in se povzpel in dvignil nadnje ter prerasel v vizionarja. S svojimi daljnosežnimi načrti in vizijami, z nastopi in dejanji je ob porajanju naše demokracije in slovenske samostojnosti prizadevno skrbel ne le za zunanjo afirmaci- jo, ampak predvsem tudi za kulturno in duhovno nadgradnjo naše državnosti. Zato je organiziral znanstvene simpozije in zborovanja zlasti za tista področja, kjer so dotlej – največkrat zaradi ideoloških predsodkov – zijale praznine in bele liste, ki pa so bile v resnici z nesluteno energijo napolnjene »črne luknje« v naši duhovni in kulturni zgodovini. Zato najbrž ni naključje, da so kot ena prvih edicij, kot magna Charta slovenstva, pod njegovim predsedništvom najprej izšli Brižinski spomeniki. Posebej je bil navdušen, ko sem mu poročal o svojem sreča- nju z dr. Brunom Breschijem, ki je bil pripravljen z izdatno denarno subvencijo

270 omogočiti reprint petih knjig pridig Janeza Svetokriškega in ustanoviti posebno fundacijo za preučevanje slovenskega literarnega baroka sploh. Rekel mi je: »To je ena največjih belih lis v naši literarni zgodovini, zaradi nje sta pokojni France Kidrič in njegov učenec Anton Slodnjak večkrat trčila in prišla navzkriž.« De- jansko je pridigarski opus Janeza Svetokriškega v vzornem ponatisu neverjetno kmalu leta 1998 izšel, sledil mu je znanstveni simpozij aprila 1999 v Vipavskem Križu in ne nazadnje leta 2006 še Slovar jezika Janeza Svetokriškega na 1420 straneh, ki ga je z vzorno akribijo pripravil Marko Snoj in kakršnega verjetno nima še noben slovenski pisatelj. Prizadeval si je za polno in enakopravno vključevanje SAZU v ustrezne evropske asociacije, ob bok večjim in uveljavljenim starodavnim akademijam, kjer so se prej naši akademiki le redko pojavljali po ključu, ki ga je določala Zve- za akademij Jugoslavije s sedežem v Beogradu. In tako sem na njegov predlog postal delegat naše Akademije v sekciji za humanistiko pri Evropski znanstveni fundaciji (ESF) s sedežem v Strasbourgu in nato še delegat v Mednarodni zvezi akademij (UAI) s sedežem v Bruslju, kjer smo kmalu uživali velik ugled, tako da smo s svojim vplivom pripomogli do članstva tudi nekaterim drugim akademijam, tako npr. Makedonski akademiji znanosti, kateri je včlanjenje dolgo blokiral delegat Grčije, ki je bil (kot so mi zaupali grški znanci) bolj politik kot pa znanstvenik. Toplo mi je pri srcu in v duši, ko se spominjam, koliko mi je France Bernik zaupal in kako me je ob uresničevanju svojih načrtov in zamisli hotel imeti ob sebi kot enega najtesnejših in najbolj zaupnih sodelavcev. Ko se je kot predsednik maja 2002 poslavljal od svojega zadnjega mandata, jaz pa sem bil ponovno izvoljen za podpredsednika, mi je rekel: »Dvoje ti polagam na srce in te prosim, da tega ne pozabiš: Prvič, da ne bo samo ZRC in njen Inštitut za slovenski jezik, ampak da bo v prvi vrsti Akademija, tako kot delajo vse akademije na svetu, še naprej bedela nad odmevi na nedavno natisnjeno izdajo Slovenskega pravopisa in nad morebitnimi novimi izdajami ali pripravami za nov pravopis. In drugič, ne pozabi poskrbeti za dostojno izdajo in odmevno predstavitev Šved- sko-slovenskega slovarja, ki smo ga pred leti zasnovali in pripravljali v tesnem sodelovanju s švedsko Kraljevo akademijo književnosti, zgodovine in kulturne dediščine v Stockholmu.« Brez pretiravanja si upam trditi, da sodijo spomini na najino medsebojno zaupanje in plodno sodelovanje pri uresničevanju vseh teh zamisli in načrtov med najsvetlejše strani mojega življenja. Če se kdaj iz zdravstvenih ali iz drugih razlogov Bernik ni mogel odzvati kakemu vabilu, ki je prišlo na Akademijo, me je prosil, naj ga nadomeščam in z vsemi pooblastili zastopam. Tako sem se npr. nekoč namesto njega kot gost udeležil redne letne skupščine Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in spominjam se, kako mi je avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki je bil tudi med častnimi gosti, ko je izvedel, da nadomeščam

271 odsotnega Bernika, takoj predlagal, naj se mu pridružim v slavnostnem spre- vodu. Kmalu za tem sem Bernika nadomeščal na slovesnosti 18. avgusta 1999 v Murski Soboti ob osemdesetletnici priključitve Prekmurja nekdanji Jugoslaviji. Najbolj živo pa mi je ostalo v spominu, kako sem se 23. avgusta 2002 zaradi Bernikove odsotnosti na zagrebškem pokopališču Mirogoj udeležil pogreba najinega prijatelja akad. Jožeta Pogačnika in mu govoril na grobu. Ko se je Bernik čez nekaj dni vrnil z dopusta, se mi je zahvalil za moje pietetno dejanje in me na koncu obzirno vprašal: »Z več strani sem slišal, kako si Pogačniku ob zadnjem slovesu občuteno govoril. Ali bi se hotel mogoče tudi od mene nekoč tako posloviti ob mojem pogrebu?« Hudo mi je, da mu te prošnje nisem izpolnil. Kot znano, je Bernik umrl letos spomladi 27. aprila, prav v času, ko so bili zaradi naraščanja grozeče pandemije glede druženja več oseb uvedeni najstrožji ukrepi. Pogreba na ljubljanskih Žalah, ki je bil v ožjem družinskem krogu, sem se sicer udeležil, a v takratni zaostreni situaciji nisem imel poguma, da bi pristopil h katafalku. Zato naj bo tale moj zapis vsaj majhna pozna oddolžitev obljubi, ki sem mu jo dal takrat, ko sva bila še oba pri močeh.

Kajetan Gantar

Akademiku Francetu Berniku, najinemu prijatelju in velikemu Slovencu

Konec letošnjega aprila naju je zelo prizadela žalostna novica, da je malo pred svojim triindevetdesetim rojstnim dnem nehalo biti plemenito srce najinega dragega prijatelja, vrhunskega znanstvenika in velikega Slovenca akad. Franceta Bernika. Vedela sva, da njegovo zdravje to pomlad ni bilo več tako kot prejšnja leta, vendar sva pričakovala, da ga bo njegov rojstni mesec maj poživil in mu dal novih telesnih in duševnih moči za bivanje in ustvarjanje. Akad. France Bernik je bil velik humanist in znanstvenik evropskega pomena. Spoznala sva ga v Ljubljani leta 1976, nato pa smo se srečevali na različ- nih znanstvenih prireditvah v Sloveniji in po svetu. Postali smo dobri prijatelji, povezovala pa nas je skrb za nenehno izboljševanje in poglabljanje slovensko- -poljskih stikov na vseh področjih življenja, zlasti in predvsem na področju znanosti, literature in jezikoslovja. Učil naju je, da je skrb za človeka najpomemb- nejše poslanstvo vsakega posameznika, še posebno pa znanstvenika, ki mora, ko sledi znanstveni resnici, vedno spoštovati tudi človekovo dostojanstvo. Ne- sebično nama je pomagal pri razvoju slovenistike na Šlezijski univerzi, ne samo moralno, ampak tudi tako, da je kot predsednik SAZU po nenadni in nepriča- kovani smrti profesorja Toneta Pretnarja takoj omogočil dr. Vladu Nartniku, da je prišel na Poljsko in nadaljeval Tonetovo poslanstvo. To je bilo za naju zelo

272 pomembno, saj je takrat šlo pri nas na Poljskem za vprašanje, ali bo na Šlezijski univerzi slovenistika zaživela ali ne. Akad. Bernik je ta odločilni trenutek vizio- narno prepoznal in nama pomagal organizirati slovenistični študij na univerzi v Katovicah, tj. slovenistiko na Šlezijski univerziv Sosnovcu. Naša pogosta srečanja so se vedno začenjala s pogovorom o možnostih razvoja slovenistike na Poljskem. Poljski literarni zgodovinarji so ga spoštovali, saj je pri nas užival velik strokovni ugled, spoštovali pa smo ga tudi kot enega izmed največjih humanistov našega časa. Z veliko naklonjenostjo je spremljal tudi najino slovenistično delo in je bil med pobudniki za najino članstvo v Razredu za filološke in literarne vede SAZU. Nazadnje smo se srečali junija 2019, ko mi je prisrčno segel v roke in mi iskreno čestital ob sprejemu v SAZU ‒ tudi ob tej priložnosti se je pogovor navezal na perspektive slovensko-poljskega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja in se nato nadaljeval z obujanjem spominov na naše skoraj polstoletno sopotništvo, sodelovanje in prijateljevanje. Odhod dragega prijatelja je vedno boleč, še posebno krivično pa je, ko od- hajajo največji in najboljši na svojem področju. Radi smo se imeli in vsako sre- čanje v Ljubljani je bilo za naju pomemben dogodek. Hudo nama je bilo tiste zadnje aprilske dni letošnje pomladi, ko sva se morala sprijazniti, da bo na na- jinem naslednjem obisku Slovenije srečanje z akad. Francetom Bernikom dru- gačno, da se mu bova prišla poklonit na njegov grob. Bereva njegova dela, predvsem naju nagovarja njegov zadnji nastop na simpoziju, ki je bil, kako značilno zanj in za njegovo znanstveno in raziskovalno delo, posvečen Ivanu Cankarju in je potekal na SAZU. To je bil simpozij Aka- demijski pogledi na Cankarja, na katerem je leta 2019 razpravljal o Cankarjevem Kurentu. V Razpravah II. razreda SAZU je nato izšla verjetno njegova zadnja znanstvena razprava Cankarjeva pripoved o Kurentu, ki je polna optimizma in načrtov za nadaljnje delo: »Iz neznosnega trpljenja je zahrepenel po omamnem veselju: Glej, oko, raz- veseli se in upaj – ali se ne drami zarja na vzhodu ... Optimizem kot pritrdilni odgovor na zastavljeno vprašanje je zadnja beseda v pripovedi, njen svetli cre- scendo, ki ga potrjujejo povesti pripisani soneti.« To je optimizem velikega humanista akad. Franceta Bernika, ki ga ohranja- va v spoštljivem spominu. Slava mu!

Bożena in Emil Tokarz

273 MARTIN DIMNIK (1941–2020)

Rodil se je 6. oktobra 1941 v družini častnika jugoslovanske kraljeve vojske Martina Dimnika in matere Zvonke, roj. Perlič, v Obrijah pri Ljubljani. Ker je bil oče ubit med dr- žavljansko vojno, se je mati na začetku maja 1945 z dvema otrokoma pridružila slovenskemu begunskemu valu in od- šla na Koroško. Osnovno šolo je začel obiskovati v begun- skem taborišču Špital na Dravi, aprila 1949 je družina od- potovala v Kanado. Naselila se je v provinci Alberta, najprej v kraju Raymond in nato v Lethbridgeu. Tu je Dimnik leta 1960 končal srednjo šolo in naslednje leto vstopil v redovno skupnost bazilijan- cev, ki se posveča predvsem vodenju visokošolskih izobraževalnih ustanov. Na torontski univerzi je študiral slavistiko (diploma 1965), program ruskega jezika in književnosti (magisterij 1970), filozofijo in teologijo je študiral v kolegiju sv. Mihaela, ki je pridružen univerzi v Torontu (mag. teologije 1971). Duhovnik je postal 26. junija 1971 v Lethbridgeu. Že med študijem je pokazal interes za sre- dnjeveško zgodovino slovanskih narodov, kar je potrdil že z magistrskim delom The Apocrypha of Adam and Eve in Russia: a Historical and Literary Analysis (Toronto 1971). V razširjeni in poglobljeni izdaji je delo ponovno izšlo v To- rontu leta 2010 pod naslovom The Apocrypha of Adam and Eve in Russia: the Forbidden Fruit. Tu je še več pozornosti namenjal apokrifnim spisom o Adamu in Evi v Kijevski Rusiji in obnovil interes znanosti za interpretacije najstarejših bibličnih tem, ki so v zadnjem stoletju sicer izginile z dnevnega reda ruskih raziskovalcev. Nadaljnji specialistični študij je opravil v letih 1971–1976 na oddelku za slavistiko univerze v Oxfordu in doktoriral s temo The Life and Assassination of Mikhail of Chernigov: an Investigation of the Sources (Oxford 1976). Po vrnitvi v Kanado je postal učitelj na Papeškem inštitutu za srednjeveške študije v Torontu (Pontifical Institute of Mediaeval Studies, PIMS), ki ga vodijo redovniki bazilijanci in je pridružen Univerzi v Torontu; je mednarodno uvelja- vljena ustanova za doktorske študijske programe. Pri Inštitutu za srednjeveške študije (CMS) je bil izvoljen v naslov Junior Fellow (1976), v Senior Fellow (1983) in Full Professor (1986), na Teološki fakulteti Univerze sv. Mihaela (USMC) pa za izrednega profesorja (1999). Bil je predavatelj zgodovine srednjega veka, zgodovine Kijevske Rusije (od 9. do 13. stol.), zgodovine Pravoslavnih cerkva, zgodovine pokristjanjevanja balkanskih narodov, srednjeveških ustanov, legalnih izročil, bratov Cirila in Metoda in bizantinske numizmatike. Kot predavatelj je gostoval v letih 1999–2006 na Teološki fakulteti Univerze v Torontu, ko je predaval izbrane teme iz zgodovine zgodnjekrščanskih skupnosti na Balkanu, leta 1997 in 2000 je bil gostujoči profesor na Linacrovem kolidžu (Oxford). Bil

274 je generalni tajnik inštituta PIMS (1987–1990), rektor PIMS (1990–1996) in njegov akademski dekan (2008–2014). Ob 50-letnici inštituta je pripravil zbornik Jubilee 1989. Fifty Years of the Pontifical Institute of Mediaeval Studies (Toronto 1989). Bil je član različnih univerzitetnih odborov in komisij, mentor doktor- skih in magistrskih študentov, recenzent in član uredništev znanstvenih revij ter član vodstva bazilijanske skupnosti v Kanadi. Leta 2014 se je upokojil. Umrl je 15. novembra 2020 v Torontu, kjer je v skupnosti za starejše člane reda bazili- jancev preživljal zadnja leta po upokojitvi. Osrednji poudarek njegovega dela je bil na zgodovini knežje dediščine v kneževini Kijev, naravi knežjega nasledstva v Kijevski Rusiji in še posebej dinastiji Černigov ter njihovem rodovniku. O teh vprašanjih je objavil štiri obse- žne monografije, v katerih je temeljito revidiral dognanja ruskih in zahodnih zgodovinarjev o vlogi dinastije Černigov v Kijevski Rusiji: Mikhail, Prince of Chernigov and Grand Prince of Kiev, 1224–1246 (Toronto 1981); The Dynasty of Chernigov, 1054–1146 (Toronto 1994); The Dynasty of Chernigov, 1146–1246 (Cambridge University Press 2003) ter bolj sintetično Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246 (Toronto 2016). Delo, v katerem je predstavil kijevske knežje dinastije in temeljne probleme njihovih vladarjev, je namenil raziskovalcem in študentom zgodovine Kijevske Rusije. Pisal je o vlogi žensk v tej dinastiji in o zavetnikih dinastije (zlasti o sv. Borisu in Glebu). Raziskoval je naravo dinastičnih grobnic v Kijevu, izvirni značaj knežje oblasti v Novgorodu in določil možne ubikacije manj znanih ruskih mest. Te- meljni vir njegovega raziskovalnega dela so bili ruski srednjeveški letopisi (med strokovnjaki je bil poznan po njihovi natančni analizi) in arheološka odkritja. Sodeloval je v več arheoloških projektih in bil več let soorganizator ukrajin- sko-kanadske arheološke ekspedicije z večjim številom študentov v ukrajinskih pokrajinah Baturyn in Černigiv (zgod. Černigov), ki sta jo skupaj pripravljala PIMS in tamkajšnja univerza (rezultati so bili objavljeni v več zvezkih). Leta 1996 je dobil štipendijo kanadskega Centra za družboslovne in humanistične raziskave, da je sodeloval pri arheoloških raziskavah na Krimskem polotoku, ki jih je organiziral Arheološki inštitut Ukrajinske akademije znanosti. V stikih z ruskimi in ukrajinskimi akademskimi ustanovami ter obiski v obeh deželah je postavljal temelje za preučevanje njune politične, cerkvene, kulturne in arhitekturne zgodovine. Da bi angleško govoreči svet seznanil z obdobjem reformacije na Slovenskem, je objavil dve razpravi (Gutenberg, Humanism, the Reformation, and the Emergence of the Slovene Literary Language, 1550–1584, v: Canadian Sla- vonic Papers 26, 1984, 141–159; Primož Trubar and the Mission to the South Slavs (1955–64), v: Slavonic and East European Review 66, 1988, 380–399). Ukvarjal se je tudi z glagolico in glagoljaškimi besedili ter objavil več razprav z drugih področij (biblične in patristične discipline, numizmatika srednjega veka na Bal- kanu). Rezultate svojih raziskav je objavljal v monografijah, enciklopedijah in

275 mednarodnih strokovnih revijah (največ v Mediaeval Studies, Canadian Slavo- nic Papers, Ruthenica, Slavonic and East European Review, Bogoslovni vestnik). Pripravil je 29 gesel za The Modern Encyclopedia of Russian and Soviet Histo- ry (Academic International Press, Florida), 32 gesel za Encyclopedia of Russian History (Macmillan Reference U.S.A., New York 2004), 2 gesli za The Modern Encyclopedia of Russian, Soviet and Eurasian History ter poglavja za The New Cambridge Medieval History in The Cambridge History of Russia. Kot gostujoči predavatelj je prof. Dimnik nastopal na mednarodnih kongre- sih v Kanadi, Nemčiji, Ukrajini, Hrvaški, Veliki Britaniji, Belgiji, Srbiji in ZDA. V letih 1995, 1998, 2001 in 2004 je bil član znanstvenega odbora mednarodnih numizmatičnih kongresov na Hrvaškem. Bil je soavtor (drugi avtor Julijan Do- brinić) knjige Medieval Slavic Coinages in the Balkans: Numismatic History and Catalogue (London 2008). Z delom je angleško govoreči javnosti predstavil sre- dnjeveški slovanski kovani denar z Balkana in hkrati zarisal sintezo dotedanjega raziskovanja kovancev različnih srednjeveških slovanskih držav na tem obmo- čju. Bil je član organizacijskega odbora 19. mednarodnega bibličnega kongresa v Ljubljani 2007. V Torontu je skrbel za ohranjanje stikov s slovensko skupnostjo, udeleževal se je stanovskih srečanj in za rojake pripravil več izvirnih predavanj. S strokovno literaturo je bogatil slovenske knjižnice in jim pomagal vzpostavljati povezave s strokovnimi ustanovami v Kanadi. – Bil je član Zveze za slavistične, vzhodnoevropske in evrazijske študije (American Association for the Advance- ment of Slavic Studies), Ameriške numizmatične družbe (American Numismatic Society), Kanadske zveze slavistov (Canadian Association of Slavists), Kanad- skega bizantološkega odbora (Canadian Committee of Byzantinists), Kanadskih prijateljev Bodleianove knjižnice (Canadian Friends of the Bodleian), Društvo za staroslovanske študije (Early Slavic Studies Association), Oxfordske zveze (Ox- ford Society), Skupine za slovanske in vzhodnoevvropske srednjeveške študije (Slavonic and East European Medieval Studies Group) in dopisni član Hrvaškega nuzmizmatičnega združenja v Zagrebu. Bil je zaslužni profesor univerze v To- rontu (2011). Za dopisnega člana II. razreda SAZU je bil izvoljen 5. maja 2011.

Bogdan Kolar

RUDOLF NEUHÄUSER (1933–2020)

Rudolf Neuhäuser se je rodil leta 1933 na Dunaju, za vselej pa se je poslovil leta 2020. Filološke študije je opravil na dunajski univerzi (1952–1957) in na univerzi v Torontu (1960–1961). Bil je zaslužni profesor slavistike na Univerzi Alpe-Ja- dran v Celovcu. V letih 1961–1975 je kot docent, izredni in nato redni profesor poučeval in raziskoval rusko književnost na različnih ameriških in kanadskih

276 univerzah. V sedemdesetih letih je izdal odmevni knjigi o sentimentalizmu in predromantiki ter romantiki v ruski književnosti (1974, 1975). Kot strokovnjak za ruskega pisatelja Dostojevskega je leta 1971 sodeloval pri organizaciji prvega simpozija International Dostoevsky Society (IDS) v Bad Emsu. Bil je predstojnik oddelka na kanadski Univerzi v zahodnem Ontariu (UWO), kjer je ustanovil slavistično knjižnico in organiziral študij polonistike in ukrajinistike. Še pred vrnitvijo v Avstrijo je v letih 1969 in 1970 prevzel vodstvo Avstrijskega kulturnega inštituta v Zagrebu. Od 1975 do upokojitve 2001 je bil ustanovni redni profesor za slavistiko in literarne vede in predstojnik na v tistem času ustanovljenem Inštitutu za slavistiko univerze v Celovcu. Rezultati njegovih prizadevanj so bili med drugim ustanovitev oddelka za študij slovenske, hrvaške in srbske književnosti ter vzpostavitev in okrepitev stikov z ljubljansko univerzo. V študijskem letu 1986/87 je bil gostujoči profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Imel je ključno vlogo pri vzpostavitvi študijev rusistike, slovenistike, pa tudi kroatistike, obenem pa si je prizadeval za obogatitev slavistične literature v univerzitetni knjižnici. Na celovški univerzi je deloval do upokojitve leta 2001, ko je postal zaslužni profesor. Kot je zapisala njegova celovška kolegica, je Neuhäuser v sedemdesetih letih 20. stoletja oral le- dino celovške slavistike. To je bilo na Koroškem burno obdobje, zaradi nemirov v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem v Celovcu namreč ni bilo enostavno delovati kot slavist oziroma slovenist. Ob prihodu na celovško univerzo si je Neuhäuser prizadeval za dvojezične nemško-slovenske napise najprej na novi stolici za slavistiko, kasneje preimenovani v inštitut, vendar je s to svojo pobudo naletel na odpor. Na Inštitutu za slavistiko v Celovcu je v njegovem času začel redno delovati lektorat slovenskega jezika, kar je zelo obogatilo učni program. Na podlagi bilateralne pogodbe med celovško in ljubljansko univerzo se je razvila izme- njava slovenskih gostujočih profesorjev, ki se še vedno uspešno izvaja. V letih 1979–1997 so potekala redna znanstvena srečanja ljubljanske in celovške slavistike, za katera sta izmenično skrbeli obe ustanovi. Prispevki s teh simpozijev, posvečeni slovenističnim temam, npr. protestantizmu pri Slovencih, obdobju romantike, slovensko-nemškim jezikovnim, kulturnim in literarnim stikom na Koroškem, so izhajali v različnih zbornikih, tudi ob pomoči dr. Neuhäuserja. Od osemdesetih let pa do leta 1996 je predsedoval Zvezi avstrijskih slavistov in kot njen predsednik zastopal avstrijsko slavistiko tudi v Mednarodnem slavi- stičnem komiteju. Znanstveno se je ukvarjal predvsem z rusko in slovensko literaturo od 18. stoletja naprej, v središču njegovega zanimanja pa so bila literarna in kulturna

277 stičišča med Vzhodom in Zahodom. V slovenistiki se je posvečal predvsem literaturi romantike in moderne. Zapustil je bogat opus, ki obsega več kot 200 publikacij, med njimi številne članke v zbornikih in revijah ter več znanstvenih knjig. Pretežni del njegovega opusa in znanstvenega zanimanja je bil sicer po- svečen rusistiki, predvsem ruski književnosti v socialnem, kulturnem, zgodovinskem in političnem kontekstu od zgodnjega 18. stoletja, s posebnim ozirom na njene povezave z evropskimi književnostmi. Kot izvedenec, še posebej za književnost Dostojevskega, je užival velik mednarodni sloves. Tudi slovenska književnost je bila ves čas posebno področje njegovega znanstvenega zanimanja. To dokazuje več kot dvanajst publikacij, dve antologiji slovenske poezije in proze v sodelovanju s slovenskimi kolegi in knjiga esejev, ki je izšla zgolj pred nekaj leti v Celovcu pri Mohorjevi založbi pod naslovom Dein Dichter hat den Slowenen Kränze neu gewunden (2012). Rudolf Neuhäuser je obnovil deželno avstrijsko Zvezo univerzitetnih profesorjev, bil je v izvršnem odboru in predsednik Zveze avstrijskih univerz. Bil je član številnih mednarodnih strokovnih združenj ter dobitnik mnogih priznanj. Leta 1995 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. Poleg drugih priznanj je ob svoji 75-letnici prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega razreda. Dobri slovensko-avstrijski literarni in slovenistični odnosi ne bi bili takšni, kakršni so, brez prizadevanj dr. Rudolfa Neuhäuserja.

Igor Maver

JANEZ LEVEC (1943–2020)

Eden vodilnih slovenskih kemijskih inženirjev in predan znanstvenik akad. prof. dr. Janez Levec se je v sedeminse- demdesetem letu starosti od nas poslovil 13. januarja 2020. Sodi v generacijo raziskovalcev, ki je v slovenskem prostoru utirala pot kemijskoinženirski znanosti in jo postavila na svetovni zemljevid. Na področju kemijskega inženirstva je pustil velik in neizbrisen pečat. Rodil se je 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Na Fa- kulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je leta 1968 diplomiral iz kemijske tehnologije; podiplomski študij kemijske tehnologije je končal 1970 in že dve leti pozneje postal doktor kemijskih znanosti. Ljubezen do strojništva v kombinaciji s kemijskimi procesi ga je v letih 1968–1970 najprej vodila na Inštitut Boris Kidrič, nato v razvojni oddelek tovar- ne Lek in spet nazaj v akademske vode. Vedno je imel tako željo po akademski

278 poglobitvi v znanstvene in tehnične probleme kot po aplikaciji znanja v industrijske procese. Leta 1971 se je zaposlil na Oddelku za kemijo FNT in leta 1984 postal redni profesor. Vzporedno je bil od leta 1985 zelo uspešen vodja Labo- ratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, kjer je vodil raziskovalno delo in tik pred upokojitvijo postal tudi predsednik upravnega odbora in v. d. direktorja. V dveh študijskih letih 1974/75 in 1981/82 se je kot prejemnik Fulbrightove štipendije izpopolnjeval na oddelku za kemijsko inženirstvo Kalifornijske univerze v Davisu (ZDA), poleti 1984 na oddelku za kemijsko inženirstvo državne univerze v Severni Karolini v Raleighu, leta 1989 pa na Univerzi v Erlangenu (D). S sodelavci je objavil več kot 110 izvirnih in zelo odmevnih znanstvenih del. Veliko pozornost so zbudile predlagane korelacije za napoved transportnih koeficientov, deleža zadrževane tekočine in padca tlaka v sloju katalizatorja, oksidacije organskih spojin v vodnih raztopinah glede na prisotnost katalizatorja. Pomemben tehnološki dosežek akad. Janeza Levca je proces za oksidacijo organskih onesnažil v industrijskih odpadnih vodah, ki se izvaja bodisi v trifa- znem kapalnem reaktorju ali dvofaznem bisekcijskem reaktorju. Postopek je bil zaščiten s štirimi mednarodnimi patenti. Akad. Janez Levec je bil cenjen predavatelj na mednarodnih znanstvenih konferencah in uglednih univerzah, kot so Univerza Berkeley v Kaliforniji (UC Berkeley), Univerza v Houstonu (University of Houston), Univerza v Washing- tonu (University of Washington), Imperialni kolidž v Londonu (Imperial Col- lege of London), Tehniška univerza v Münchnu (TU München), Švicarska teh- niška visoka šola (ETH), Tokijski tehnološki inštitut (Tokyo Institute of Tech- nology), pa tudi v razvojnih oddelkih industrijskih družb, kot so Mobil, Exxon, Catalytica, Rhône-Poulenc in KTI-Mannesmann. Vrsto let je bil član uredni- ških odborov revij International Journal of Chemical Engineering in Internatio- nal Review of Chemical Engineering. Vodil je dva projekta ameriške Nacionalne znanstvene fundacije, ki sta obravnavala hidrodinamiko kapalnega reaktorja, ter več evropskih projektov na področju katalitske oksidacije organskih snovi v industrijskih odpadnih vodah. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen leta 1997, za rednega leta 2003; v letih 2008–2014 je bil tudi načelnik Oddelka, v letih 2014–2017 pa tajnik III. razreda. Leta 1994 je prejel nagrado Nacionalne akademije znanosti ZDA za pripravo skupnega ameriško-slovenskega programa COBASE na Univerzi v Housto- nu. V Sloveniji je prejel tri skupinske nagrade Sklada Borisa Kidriča, Kidričevo nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke leta 1988, priznanje ambasador RS za znanost leta 1996, veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo Kemijskega inštituta ter Zoisovo nagrado za življenjsko delo leta 2014.

279 Svoje znanje in modrost je prenašal na več generacij študentov in znanstvenih naslednikov, bil je mentor številnih diplomantov in magistrov ter 17 doktorandov. Študenti ga pomnijo kot profesorja, ki jih je pripravil na poklic- no življenje v realnem prostoru. Kot raziskovalec nam je vcepil vztrajnost, osredotočenost in potrpežljivost. Bil je vodja, ki je navdihoval s svojim vzgle- dom. O tem, kako zelo so ga cenili v svetu, priča tudi to, da ga je odbor Nobelo- vega sklada pozval k nominaciji kandidatov za Nobelovo nagrado za področje kemije. Življenjska pot in dosežki akad. Janeza Levca bodo ostali zapisani v zgodovino slovenske znanosti in globalnega raziskovalnega prostora na področju kemijskega inženirstva.

Roman Jerala in Željko Knez

JAMES F. SCOTT (1942–2020)

V aprilu 2020 je III. razred izgubil uglednega dopisnega čla- na Jamesa Floyda Scotta. James F. Scott se je rodil leta 1942 v ZDA, pozneje je živel v Avstraliji, od leta 1999 pa v angleškem Cambridgeu. Diplomiral je leta 1963 iz fizike na univerzi Harvard, doktoriral pa na Državni univerzi Ohio z delom na področju molekularne spektroskopije visoke ločljivosti. Po šestih letih raziskav na oddelku za kvantno elektroniko v Bellovih laboratorijih (Bell Laboratories) je bil imenovan za rednega profesorja fizike na univerzi v Koloradu (Boulder), dve leti kasneje pa je bil pri 31 letih izvoljen za člana Ameriškega fizikalnega društva. V Koloradu je ustanovil eksperimentalni raziskovalni program za feroe- lektriko, predvsem z uporabo laserske spektroskopije. Leta 1986 je ustanovil podjetje Symetrix Corporation za proizvodnjo feroelektričnih tankoplastnih spominov z naključnim dostopom (FRAM) in drugih »integriranih feroelek- trikov« (feroelektričnih tankih filmov, integriranih v računalniške čipe). Leta 1992 je sprejel mesto dekana na Kraljevem tehnološkem inštitutu v Melbournu (Royal Melbourne Institute of Technology), od koder se je leta 1995 preselil na Univerzo v Novem južnem Walesu (University of New South Wales). Leta 1999 je bil imenovan za profesorja na Univerzi v Cambridgeu, kjer je leta 2009 postal direktor raziskav v laboratoriju Cavendish. V Cambridgeu se je ukvarjal predvsem s feroelektriki in multiferoiki.

280 Leta 2008 je bil izvoljen za člana Kraljevkega društva (FRS) in prejel zlato medaljo Društva za raziskavo materialov (Materials Research Society) v ZDA. Leta 2011 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. Je avtor več kot 400 publikacij s 23.000 citati in h-indeksom 66. Je tudi avtor petih knjig, med katerimi je najbolj znana Ferroelectric Memories (Springer, Heidelberg 2000).

Peter Križan

GEORGI KONSTANTINOVSKI (1930–2020)

Poslovili smo se od slovitega makedonskega arhitekta, vrhunskega ustvarjalca, poglobljenega arhitekturnega zgodovinarja in teoretika, plodovitega in odličnega strokovnega pisca ter karizmatičnega akademskega učitelja. Slovo od arhitekta Georgija Konstantinovskega, ki je preminil 8. decembra 2020, je na poseben način tudi ža- lobno slovo od izjemnih ustvarjalcev jugoslovanske mo- dernistične arhitekture. Od vrhunske arhitekture, ki se ji je nedavno poklonil newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA). Od arhitekture torej, ki v zadnjem času vzbuja svetovno zanimanje in navdušenje tako v različnih publikacijah prestižnih založb kakor tudi v števil- nih spletnih objavah. Arhitekt Georgi Konstantinovski se je rodil 29. julija 1930 v Kragujevcu v Srbiji. Študiral je na Fakulteti za arhitekturo Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju, kjer je leta 1956 tudi diplomiral. Leta 1965 je prejel naziv M. A. (magi- ster umetnosti) na Univerzi Yale v ZDA (mentorja profesorja Paul Rudolph in Serge Chermayeff). Zatem je v New Yorku sodeloval s slavnimi arhitekti, kot so Yo Ming Pei, Henry Cobb in Araldo Cossuta. V lastnem arhitekturnem slogu, ki je izhajal iz filozofskega, strukturalnega in umetnostnega razumevanja vsakega projekta posebej, je izdelal več kot 450 projektov in študij. Sodeloval je na 45 natečajih, na katerih je prejel vrsto prvih nagrad. Njegovi načrti za zgradbe Arhiva, študentskega doma Goce Delčev, Inštituta potresnega inženirstva in seizmologije ali palač Unija in Kuzman v Skopju mu zagotavljajo posebno mesto v analih makedonske arhitekture. Spo- minsko središče v Razlovcih in spominski muzej ASNOM v Pelincih razode- vata ustvarjalno arhitekturno vez med staro makedonsko stavbarsko tradicijo in novimi, sodobnimi pristopi. Z njo je ustvaril vrhunske dosežke, v katerih se prepletata logika in lirika in sooblikujeta celoto, ki je na najžlahtnejši način posvečena človeštvu.

281 Konstantinovski je bil med petdesetimi najslavnejšimi arhitekti na svetu, ki so predstavljali dela na Tretjem svetovnem trienalu v Beogradu (1991). Ob tej priložnosti je bil izbran za najboljšega jugoslovanskega arhitekta. Kot univerzitetni profesor na fakulteti za arhitekturo v Skopju, kjer je bil tudi dekan, je s poučevanjem in posredovanjem lastnih pogledov in izkušenj bistveno vplival na vzgojo in delo številnih mlajših generacij makedonskih arhitektov. Kot predavatelj in udeleženec v širši skupnosti ter kot predsednik Sveta za urbanistično planiranje mesta Skopja je pomembno prispeval k uveljavitvi sodobne makedonske arhitekture. Pri tem so izredno pomembne tudi njegove knjižne objave, med katerimi je treba izpostaviti trilogijo Graditelji v Makedoniji (Graditelite vo Makedonija: XVIII–XXI vek), Univerzitetno središče v Skopju arhitekta Marka Mušiča in avtobiografijo Pot nekega arhitekta. Za objavo pa je pripravil tudi delo arhitekta Edvarda Ravnikarja v Makedoniji. Georgi Konstantinovski je bil ob številnih priznanjih tudi dobitnik nagrade Andrea Damjanov za življenjsko delo. Bil je član Arhitekturne akademije Makedonije in častni član Makedonske akademije znanosti in umetnosti ter od 1. junija 2007 dopisni član SAZU.

Marko Mušič

TONKO MAROEVIĆ (1941–2020)

Nekrolog v večnem sedanjiku

Najprej najgloblje sožalje Tonkovim najbližjim – vdovi, dr. Ivi Grgić Maroević, profesorici italijanistike na zagrebški Filozofski fakulteti, sinovoma Franetu in Jurku ter bratoma Jakši in Vinku. Težko je pisati o Tonku Maroeviću v pretekliku. Prete- klik namreč nikakor ne ustreza Tonkovi neskončni radosti do življenja in umetnosti, Tonkovemu iskrivemu duhu in duhovitosti, Tonkovi odprtosti, radovednosti in radovidno- sti, Tonkovemu večnemu nasmehu in smehu. Zato, kljubovaje zavesti o Tonkovem odhodu, pišem ta nekrolog v sedanjiku. Večnem sedanjiku. Pesnik, umetnostni zgodovinar in prevajalec Tonko Maroević je eden izmed najbolj plemenitih in lucidnih glasov sodobne hrvaške književnosti ter kulturnega in intelektualnega življenja, kozmopolit in polihistor, ambasador Združenih kraljestev Renesanse in Baroka v naših ubožnih časih ter utelešenje Mediterana.

282 Rodi se v Splitu leta 1941, gimnazijo konča v Splitu, v Zagrebu pa študij primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Doktorira s tezo Likovna umetnost v hrvaški književnosti od moderne do danes. Zanj je značilna intenzivna medumetnostna korespondenca med literarno in likovnimi umetnostmi, kar prihaja do izraza tako v poeziji kot v teoretičnih razpravah. Nepregleden je njegov opus literarnozgodovinskih študij, kot umetnostni zgodovinar pa podpiše dvajset likovnih monografij. Pogosto analizira tudi dela slovenskih likovnih umetnikov; v zadnjem času se znova posveča likovni poetiki Andreja Jemca, slikarja, ki mu je še posebej ljub. Je redni član Hrvaške ter dopisni član Slovenske in Črnogorske akademije znanosti in umetnosti. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji veliko sodeluje z Milčkom Komeljem. Njegovi pesniški in intelektualni začetki so zaznamovani s sodelovanjem pri prelomni hrvaški literarni in filozofski reviji Razlog, ki izhaja v letih 1961– 1969 in združuje pisatelje in mislece, rojene na prelomu tridesetih in štiridese- tih let 20. stoletja, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Gre za uporniško generacijo šestdesetih let, ki – tako kot povsod po svetu – izpelje pogumno, korenito in daljnosežno spremembo vrednostnega sistema ter junaško odkriva nove izrazne poti, tudi v smeri avantgardističnih eksperimentov. Utesnjujeta jih tako zadušljiva literarna tradicija kot ideološko dirigirana estetika, na živce pa jim gre tudi sentimentalni intimizem, značilen za petdeseta leta. Ker pa se avantgardistična drznost proti koncu sedemdesetih let sprevrže v formalistični kliše, nekateri razlogovci storijo bistven korak naprej oz. toč- neje – nazaj: s ponovnim odkritjem tradicije (tudi lastne, hrvaške, ki doseže mednarodno raven že v času renesanse in baroka) postaneta Tonko Maroević in Zvonimir Mrkonjić pionirja hrvaškega postmodernizma. K postmodernistič- nemu preobratu v hrvaški poeziji veliko prispeva tudi dubrovniški pesnik Luko Paljetak. Ne more biti naključje, da so vsi trije akterji tega preobrata Dalmatinci: Pa- ljetak iz Dubrovnika, Mrkonjić iz Splita in Maroević s Hvara. Gre za tri prestol- nice hrvaške renesančne in baročne književnosti. Eno izmed znamenj te mediteranske obarvanosti je tudi izjemna skrb za pesniško obliko; ti trije pesniki ponovno uveljavijo vezano besedo in klasične pesniške oblike, vseskozi v sintezi z živo jezikovno in umetniško občutljivostjo svojega časa. V teh nemirnih letih Maroević objavi zbirke V koži iz kože (U koži i iz kože, 1981), Baffonerije (1984), Motiv Genovefe (Motiv Genoveve, 1986), Sled roga, ne brez vraga (Trag roga, ne bez vraga, 1987), kjer do izraza pridejo jezikovno mojstrstvo, postmodernistič- no (tudi parodično) zrcaljenje tradicije ter neverjeten občutek za humor, ironijo in seveda avtoironijo. Izjemno zanimiva in plodna je zbirka Štiriročno (Četveroručno, 1992). Po klavirski igri povzet naslov lahko razumemo kot (postmodernistično) zavest,

283 da pesnjenje nikoli ni zgolj monolog, temveč vselej že dialog, nikoli samozado- sten Veliki Tekst, ampak vselej že tudi kontekst, nič več božanska gesta roman- tičnega, genialnega stvarnika, temveč pisanje, ki je vselej že palimpsestno, saj skozenj presevajo druge pisave, tradicija, odsevi, odmevi ... V sonetu Štiriročno iz zbirke Sonetna stroka (Sonetna struka, 1989) pa Maroević to formulo uporabi tudi kot poetično, natančno in posrečeno definicijo prevajalske umetnosti: da gre za igranje, ki je »štiriročno«. So-ustvarjalno. Kjer (se) prevajalec igra skupaj z avtorjem. Zato Štiriročno imenitno figurira tudi kot naslov slovenskega izbora Ma- roevićevih pesmi, ki izide leta 2019 pri Slovenski matici in Slovenskem PEN-u, ob pomoči SAZU. Izide se tudi matematično: eden in edini Tonko + njegovi trije slovenski prevajalci, Marjan Strojan, Miha Pintarič in podpisani. Tonku ogromno pomeni ta slovenska knjiga, ta naš skromni proti-dar pesniku in pre- vajalcu, ki nam toliko daje. Vrhunec njegove tendence k jezikovni igri je zbirka Sonetna stroka. Tu Ma- roević v dialogu s sonetno tradicijo vzpostavi izviren model postmodernistič- nega soneta, formalno brezhiben, po tonu ironičen, sporočilno pa dialoški v smislu globokega spoštovanja do predhodnikov in sodobnikov. Tonkova ironija tega spoštovanja ne izpodbija, temveč ga – paradoksalno – ozemlji in v prepri- čljivosti okrepi. Ni naključje, da se v sonetih Tonka Maroevića poleg italijanskih in hrva- ških renesančnih referenc pogosto oglaša tudi spomin na Prešerna. Tonkova navezanost na slovensko pokrajino, kulturo in ljudi je globoko motivirana in osebna. Ta Dalmatinec mi večkrat pripoveduje o svoji mladostni fascinaciji s slovenskimi gorami in plezanjem, vse življenje pa goji kult Franceta Prešerna. Med mnogimi Tonkovimi pesmimi, posvečenimi Prešernu, naj tu kot primer zazveni sonet Patetično torej v prevodu podpisanega:

Koliko let preteklo je od znamenja, od krsta pri Savici! Še več od obdobja, ko je voda v zvrhanih posodah prvič našla pot navzdol, sredi kamenja.

Daleč je čas pesniškega hotenja oznáčiti naravo tega roba sveta ter se s svetlobo v podobah vode upreti vsemu, kar se menja.

Joj, tudi moje srečanje s tem slapom se je zgodilo zdavnaj – trikrat mlajši sem obstal tam pod njim z osuplo sapo.

284 Čeprav je moj spomin na krst že bled, tok pa kopiči goščo na tej rajži, sem se odzval vsaj na sled, sled besed.

Tej poetološki liniji sledijo tudi zbirke Maščevalna posvetila (arhaično slovensko: Osveta posvetil, izvirni hrvaški neologizem: Posvetoljubivo, 1994) ter Black & Light (1995). Po izboru Drevje in kamenje (Drvlje i kamenje, 2009), v katerem zasije kot pesnik nenavadno širokega izraznega registra, objavi še zbirko Vrstica mulja, vrstica pene (Redak mulja, redak pjene, 2014), kjer se vrača k eksistencialno poglobljeni govorici svoje mladosti. Maroević prevaja iz italijanščine (Dante, Petrarka, Cavalcanti, Papini, Scia scia, Sanguineti, Mascioni), francoščine (Queaneau, Jarry, Desnos), španščine (Lorca, Borges, Neruda) in katalonščine (antologija katalonske poezije, Foix, Espriu, Maragall). Tonko je veliki in neštetokrat izpričani prijatelj Slovenije. Zato ni naključje, da slovensko poezijo tudi intenzivno prevaja, med drugim Cirila Zlobca, Kaje- tana Koviča, Tomaža Šalamuna, Marka Kravosa, Primoža Čučnika, Miklavža Komelja in podpisanega. Prepričan sem, da govorim v imenu vseh omenjenih in mnogih drugih pri zahvali za vse izjemne prevode ter za toplo in navdihujoče prijateljstvo. V nasprotju s katastrofalnim zdrsom mnogih postmodernistov v cinizem je Maroevićeva poetika zgledno visoka. Izhajajoč iz postmodernistične premi- se, da so medbesedilna razmerja neprimerno važnejša kot osebnoizpovedni Jaz tradicionalne lirike, ki se v velikem delu modernizma in avantgarde le narcisi- stično, bombastično napihne, Maroević na prestol in tečaj svojega sveta postavi drugoosebno instanco – Ti. Tu se njegova postmodernistična poetika izkazuje kot avtentična in plemenita umetniška in človeška etika. Brat Vinko je alpinist in vodja jugoslovanske (hrvaško-slovenske) odprave leta 1983 na Himalajo, kjer pod ledenim plazom z južne stene Manasluja na strehi sveta za vselej ostane Nejc Zaplotnik. Tudi Tonko je pomorščak in plezalec, stvarno in simbolno. Obvlada tako širine kot višine – horizontalo morja in obzorja ter človeško širino dopuščanja vsega, kar je, spominsko vertikalo od srednjega do zadnjega veka ter metafizič- no vertikalo od čudeža telesa do neizrekljive skrivnosti. Na križišču človeških horizontal in vertikal se zgodi pesem. Tonko je odprt, blag, občutljiv in topel. Tonko je duhovit, veder, moder in prodoren. Tonko je kritičen, a vselej na pozitiven, konstruktiven način. Tonko je plemenit, velikodušen, solidaren, skratka: dober. S polihistorsko knjižnico v glavi in z otroško radovednostjo zna Tonko ta naš stari svet zmeraj znova ugle- dati s svežimi očmi, kot bi ga videl prvič. Tonko, eden in edini.

285 Tonko je pisec neštetih pametnih pisem in razglednic, polnih mojstrskih in duhovitih verzov. V tem žanru poleg Tonka Maroevića blestita Stephane Mallar- mé in Aleš Debeljak. Jaz tem pesnikom pošte ne sežem do kolen, nenehno zamu- jam z odgovori in se nerodno opravičujem. Tonku se moram zahvaliti za prevode pesmi iz MOM: Male Osebne Mitologije in mnoge, mnoge druge, nazadnje za pred desetimi dnevi prišedšo, poslednjo pošiljko – revijo Poezija, kjer kot urednik objavi odlomke iz Bivališč duš v prevodu Božidarja Brezinščaka Bagole. Nekoliko bolj zanesljiv sem pri pesemskih pismih. Prav s Tonkom izkušam dandanašnji povsem pozabljeno pesniško disciplino sonetne korespondence, ki je cvetela v času gibanja dolce stil novo. Tako on meni med drugim pošlje klasič- ni italijanski sonet K vrhu, pod oblake, zapet z alpinistično metaforično verigo, s posvetilom »Borisu, navezana z rimo«, ki hrvaške rime razpnem in zopet spnem s slovensko verzno navezo:

Pisati sonet je preplezati stene: ob rimi je rima kot klin zraven klina, a z verzom težkó se premaga višina, če so za letenje metafore lene.

V navezah se nizajo pesniške mene, saj dana je vsakomur lastna dolžina vrvi in je skrajna pozornost vrlina: tu varnost je vrednost kar najvišje cene.

In tam, kjer tercina zamenja kvartino, na steni se boči rešilni oprimek, ki váruje pred vrtoglavo globino.

Ta želja po cilju nas žene do rime na vrhu, kjer zgine nevarni prepad, v oblake že tonemo, rajskih naslad.

Tolaži me, da Tonku pravočasno pošljem zbirko Lunin Koledar: Praznična Pesniška Pratika, kamor vključim dva njemu posvečena soneta, tudi v hrvaščini napisani »zamirajoči sonet«, ki ga zvečer, ko ga znova preberem, razumem dru- gače kot opoldne, ko ga napišem:

Tonko je Anton, dalmatinsko Ante, što je rima na Dante. Dobro ime, dobar ton! (Bonton, Bontonko.)

286 A prezime? Maroević, po pučkoj etimologiji − mare, što će reći: more. Mare nostrum,

a Tonko je monstrum nostalgije, nostralgije

za svom tom ljepotom koja je ovdje oduvijek bila, a bit će i potom ...

Usred mora Hvar, a iznad mora i Hvara

snijeg i led i žar i čar, zvjezdane sante

kvantne fizike i metafizike.

A između njih − san

i pjesan ...

Zvesta duša, naj Te na vekomaj varujeta dom in grob Tvojega rodu v Starem Gradu na Hvaru. Srečna duša, naj te vso večnost ziblje tvoje ljubljeno morje. Občasno pa, lepa duša, dvigni sidro in se pridi osvežit pod slap Savice! Čakam Te. Greva na Triglav, ti plezaje in plesaje, jaz pa šepaje in šepetaje …

Boris A. Novak

287

IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS

BIBLIOTEKA SAZU

Čeprav je bilo leto 2020 zaznamovano s prilagojenim delom zaradi epidemije covida-19, se nam je uspelo organizirati tako, da je večidel potekalo tekoče in brez zaostankov. Na področju izposoje je bila dostopnost gradiva – z izjemo stroge pomla- danske karantene – dokaj neomejena; uporabnikom – ob koncu leta je Bibliote- ka štela 4019 članov – smo po vnaprejšnjem dogovoru vedno priskrbeli gradivo, ki so ga potrebovali. V segmentu obdelave gradiva smo pridobili in obdelali 5580 enot mono- grafskega tiskanega gradiva, odpisali smo 3230 enot monografskih in serijskih publikacij; celoten knjižnični fond je konec leta obsegal 565.626 enot. Ob obdelavi novega dotoka gradiva smo retrospektivno katalogizirali še več kot 600 sta- rejših monografij iz zapuščin Ivana Tavčarja in Janka Lavrina, skupno iz vseh zapuščin pa ok. 1300 monografij. V bibliografsko bazo podatkov COBIB smo prispevali 7249 novih zapisov, kar je 822 zapisov več kakor v preteklem letu; skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi se je tako povzpel na 245.151 bibliografskih zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1313 zapisov, prevzeli smo jih 563 ter verificirali 2262; skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je bil konec leta 34.143 zapisov. Ustvarili smo 2739 zapisov za namen bibliografij članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU. V okviru sodelovanja pri OSICH smo pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili 2783 bibliografskih zapisov, v obdobju od 2016 do 2020 skupno 14.556. Z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU smo sodelovali pri skupnem projektu ureditve rokopisne zapuščine Franceta Steleta; gre za popis in digitalizacijo obsežne korespondence, ki bo na koncu urejena in evidentirana kot enovita in dostopna na enem mestu v prostorih Biblioteke. Začeli smo projekt ureditve Arhiva Biblioteke od njenih začetkov v letu 1938 do leta 2010; to pomeni, da smo gradivo pregledali in v skladu s predpisi opravili ustrezno selekcijo dokumentov; obenem smo začeli dokumente popiso- vati, za kar smo predhodno pripravili programsko okolje, v katerem bo mogoče ne samo voditi evidenco, temveč hkrati tudi avtomatsko generirati imensko kazalo ter omogočiti hiter in transparenten vpogled v vsebino arhiva. Nadaljevali smo gradnjo digitalne knjižnice in digitalizirali ok. 40 lastnih publikacij; poleg tega smo v sodelovanju s strokovnjaki iz IZUM-a in z raču- nalniškim podjetjem ArhivPro napredovali pri vnašanju digitalizatov v okolje digitalne knjižnice. Z digitalizacijo lastnih publikacij in z vedno večjim in aktualnim pome- nom publikacij v digitalni obliki se je vprašanje količine zaloge lastnih izdaj v

291 skladiščih Biblioteke pokazalo še v poudarjeni luči; zato smo nadaljevali urejanje skladišča, odvečne izvode posameznih publikacij smo oddali zainteresira- nim ustanovam in posameznikom, zaloge pa skrčili na primerno število arhivskih izvodov. Spletni portal Slovenska biografija smo v sodelovanju z ZRC SAZU dopolnili s 173 novimi gesli Novega Slovenskega biografskega leksikona (večidel črki C in Č); pri 150 geslih Primorskega slovenskega biografskega leksikona smo podrobno označili strukturirane biografske podatke; kontinuirano je potekala tudi redakcija strukturiranih podatkov. Ob koncu leta je Slovenska biografija obsegala 11.660 oseb, med njimi 7327 oseb s samostojnimi gesli in 4333 z njimi povezanih oseb, ter 119 rodbin. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabe- ležila 228.200 uporabnikov (pribl. 50.000 več kakor v preteklem letu) in 505.194 ogledov strani (pribl. 90.000 več). Biblioteka je s svojim delom na portalu Slovenska biografija posredno prek ZRC SAZU, ki je formalno partner, vključena tudi v evropski projekt InTaVia, pri katerem je koordinator ustanova iz Avstrije, preostali partnerji pa so še iz Nemčije, Nizozemske, Danske in Finske. Projekt je namenjen razvoju orodij in tehnologij za delo z biografskimi in prozopografskimi podatki, Biblioteka pa bo pri projektu sodelovala s pripravo biografskih in prozopografskih podatkov Slo- venske biografije za vključitev v skupno bazo biografskih podatkov partnerskih držav, na kateri bo testiran razvoj novih orodij in tehnologij. Aktivni smo bili tudi v nekaterih strokovnih telesih: v Komisiji za katalogizacijo pri NUK, v OSICH in v Svetu članic COBISS. V tem letu smo še posebej hvaležni vodstvu za odobritev spremembe nižje kvalificiranega delovnega mesta v bibliotekarsko, s čimer smo lahko ob upokojitvi sodelavke na to delovno mesto konec leta sprejeli samostojno bibliotekarko; to seveda daje širše možnosti za nadaljnje delo na tem delovnem mestu.

PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Pridobili in obdelali smo 5580 enot tiskanega knjižničnega gradiva in 217 ne- knjižnega gradiva. Prirast po posameznih vrstah gradiva in načinu nabave je prikazan v preglednicah.

Tiskano knjižnično gradivo Vrsta gradiva Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupaj izdaje fond monografske publikacije 824 481 2399 388 74 4166 serijske publikacije 162 638 528 79 7 1414 Skupaj 986 1119 2927 467 81 5580

292 Neknjižno gradivo Vrsta gradiva Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupaj izdaje fond kartografsko gradivo 1 1 44 1 1 48 slikovno gradivo 0 2 16 0 2 20 CD, DVD, (video)kasete 6 6 137 0 0 149 Skupaj 7 9 197 1 3 217

Poleg obdelave omenjenih gradiv smo v bazo COBIB vnesli še ok. 700 enot klasično že obdelanega gradiva, kar je pomenilo za vsako enoto prevzeti ali na novo kreirati bibliografski zapis v bazi COBIB ter vpisati zalogo; tako lahko govorimo o obdelavi ok. 6200 enot v bazi COBIB. Poleg tega je delo na domu omogočalo več analitičnih vnosov, torej kreiranja bibliografskih zapisov za prispevke v serijskih publikacijah in zbornikih; teh je bilo glede na izpise iz baze COBIB ok. 1000.

CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Prirast gradiva znaša 5580 enot, kar predstavlja 4293 naslovov, med serijski- mi publikacijami skupno 3301 zvezkov, skupaj z monografijami pa ok. 7500 zvezkov. Odpisanih je bilo 3230 inventarnih enot, od tega pri 1797 inventarnih številkah serijskih publikacij kar 7442 zvezkov in skupaj z monografijami kar 8882 zvezkov. Efektivni prirast z upoštevanim odpisom je torej 2350 enot. Celotni fond je tako ob koncu leta obsegal 565.626 enot. Iz preglednice so razvidni podrobnejši podatki.

Celotni fond Vrsta gradiva Štev. knjige in letniki revij 547.254 rokopisne zapuščine 151 mikrofilmi 856 kartografsko gradivo 5.001 slikovno gradivo 9.765 plošče, CD-ji, DVD-ji, (video)kasete 1.891 multimedialno gradivo, rač. dat. 708 Skupaj enot 565.626

293 KATALOGI IN BAZE PODATKOV V bibliografsko bazo COBIB smo prispevali 7249 novih bibliografskih zapisov, s čimer se je skupni prispevek v bazo povzpel na 245.151 bibliografskih zapisov. Za namen bibliografij smo kreirali 2739 zapisov, dopolnili ali popravili pa smo 2483 zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1313 zapisov, prevzeli 563 zapisov in verificirali 2262 zapisov. Skupni prispevek v bazo CONOR je ob koncu leta znašal 34.143 zapisov. Začeli smo nadgrajevati zamenski program, in sicer z dodatnimi segmenti za vse načine odpreme: zameni, darovom in recenzijam bomo dodali še se- gmente za prodajo, lastni fond, članske izvode, obvezne izvode, avtorske izvode. Nadgradnja bo še dodatno avtomatizirala in pospešila postopke. Spletni listkovni katalog e-AIK SAZU (https://katalog.sazu.si) je bil dobro obiskan; spletna analitika je zabeležila 767 uporabnikov in 11.373 ogledov strani.

LASTNE PUBLIKACIJE – ZAMENA, DAROVI, RECENZIJE Odpremili smo 6218 izvodov; največ smo jih razposlali v zameno v tujino, 2833 izvodov, v dar smo namenili 2314 izvodov (upoštevani so tudi izvodi iz stare zaloge lastnih publikacij), v domačo zameno 551 izvodov, prodali smo 332 izvodov, kar je za pribl. 130 izvodov več kakor v preteklem letu.

Način odpreme in drugi segmenti Štev. zamena – tujina 2833 zamena – Slovenija 551 dar 2314 prodaja 332 recenzija 59 lastni knjižni fond 99 Skupaj 6218

IZPOSOJA Število članov je naraslo za 50, ob koncu leta jih je bilo 4019. Izposoja je potekala na oba načina, klasični listkovni in avtomatizirani, prek sistema COBISS. Članarine in zamudnin nismo zaračunavali. Avtomatiziranih izposoj je bilo 1183, klasičnih pa ok. 2000. Rokopisno in trezorsko gradivo si je v raziskovalne namene ogledalo trinajst uporabnikov. Pri medknjižnični izposoji smo zabeležili izposojo 381 enot drugih knjižnic za naše uporabnike ter izposojo 61 enot našega gradiva za uporabnike drugih knjižnic. Tudi teh storitev nismo zaračunavali.

294 Biblioteka je v svojih prostorih omogočala – kolikor je bilo to zaradi epidemije sploh mogoče – dostop do naslednjih baz podatkov: ScienceDirect, Sprin- gerLink, SAGE Journals Online, Scopus, JSTOR in Academic Search Complete. Dostop do posameznih baz podatkov je bil omogočen s spletne strani Biblioteke (http://www.sazu.si/biblioteka), kjer je naveden tudi seznam drugih prosto do- stopnih relevantnih spletnih virov.

DIGITALIZACIJA Slovenska biografija Delo za spletni portal Slovenska biografija: – 173 novih gesel NSBL (večidel črki C in Č) s strukturiranimi podatki, objavljenih zgolj v spletni izdaji – 316 novih fotografij k člankom NSBL z navedbo virov in avtorjev fotografij – korekture 232 besedil člankov NSBL – strukturirani podatki k ok. 150 že objavljenim geslom PSBL – 680 novih biogramov (strukturiranih podatkov) PSBL, pripravljenih za končno redakcijo – gesla, objavljena v letu 2019 in 2020, opremljena z novima podatkoma: datumom zadnje redakcije in datumom objave – korekture napisov k fotografijam, opremljenih s povezavami do virov – redakcija več kot 1200 krajevnih imen, redakcija geolokacij – povezave člankov o rodbinah s članki o posameznih članih teh rodbin – dodane sorodstvene povezave pri že objavljenih geslih – posodabljanje/redakcija zastarelih/napačnih strukturiranih podatkov – kontinuirano dopolnjevanje taksonomije poklicev – reševanje več kot 70 komentarjev

Ob koncu leta 2020 je Slovenska biografija obsegala 11.660 oseb, med njimi 7327 oseb s samostojnimi gesli in 4333 z njimi povezanih oseb, ter 119 rodbin. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabeležila 228.200 uporabnikov (pribl. 50.000 več kakor v preteklem letu) in 505.194 ogledov strani (pribl. 90.000 več).

OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTI- KO (OSICH) Tudi v tem letu smo sodelovali pri OSIC za področje humanistike in spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih zapisov ter redigirali njihove bibliografske zapise. Pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili smo 2783 bibliografskih zapisov, kar v obdobju od 2016 do 2020 obsega 14.556 zapisov. Zahtevnost redakcij posameznih bibliografskih zapisov je bila primerljiva tistim v preteklemu letu. Obseg svetovanja posameznim raziskovalcem pri vrednotenju raziskovalnih

295 dosežkov in bibliotekarjem pri katalogizaciji se povečuje, kar vzpostavlja Bibli- oteko kot referenčno točko strokovne pomoči na tem področju. OSICH je poleg osnovnih nalog izvajal tudi verifikacijo znanstvenih slovarskih del in znanstvenokritičnih izdaj vira. To je posebna naloga OSICH, ki od uveljavitve novega Pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS spremlja in preverja znanstvena slovarska dela, ne samo na področju humanistike, ampak tudi biotehnike, družboslovja, medicine, naravoslovja in tehnike. Torej na vseh raziskovalnih področjih znanstvenega slovaropisja in znanstve- nokritičnih izdaj vira. S sistematičnim delom smo tudi v tem letu pripomogli k izboljšanju obsto- ječega sistema vrednotenja raziskovalnega dela.

SODELOVANJE Z ZVEZO PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE (ZPMS) Ohranili smo sodelovanje s Komisijo za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS, ki vsako leto izda publikacijo Zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov s prispevki področnih strokovnjakov. Biblioteka je v katalog vpisala tudi redni zbornik za leto 2020 Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju in s tem simbolno podprla dejavnost ZPMS.

BIBLIOGRAFIJE V sklopu urejanja bibliografij za člane SAZU in za raziskovalce ZRC SAZU smo v sistemu COBISS.SI kreirali 2739 bibliografskih zapisov. Pri tem je pomembno naše aktivno sodelovanje z OSICH, saj smo vedno seznanjeni z novostmi in aktualno problematiko.

BIBLIOGRAFIJA OSEBJA BIBLIOTEKE

Mojca Mlinar Strgar Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Ročna redakcija zapisa TEI 2013–).

Breda Pajsar »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2019«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 70 (2019): 354–357.

Nena Škerlj »Knjižnica eksila pripada vsem, ki vanjo vstopijo: Edmund de Waal: Psalm in knjižnica eksila, 8. maj–29. september 2019, Benetke«, Knjižničarske novice 30, 3/4 (2020): 58–61.

296 Petra Vide Ogrin Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Urednica zbirke podatkov 2013–).

»Biblioteka SAZU v letu 2019«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 70 (2019): 345–354.

KNJIGOVEZNICA Tudi v tem letu smo bili hvaležni naši knjigovezki, katere delo pogosto meji na restavratorstvo. Brez nje bi bili prikrajšani za številne nove vezave in prevezave, popravljene in obnovljene zvezke, še posebej slovenike ali starejšega gradiva, torej tistega, kar je v Biblioteki najbolj dragocenega. Hišna knjigoveznica nam omogoča, da kontinuirano skrbimo za obnavljanje gradiva, ki je v slabšem stanju, in s tem seveda za njegovo ohranjanje prihodnjim rodovom.

OSEBJE Število naših zaposlenih je bilo pol leta manjše za eno osebo, ki se je upokojila. Decembra je njeno mesto zasedla nova sodelavka z visoko izobrazbo. Za to spremembo v sistemizaciji delovnega mesta smo vodstvu SAZU zelo hvale- žni, saj je Biblioteka s tem nedvomno razširila in izboljšala možnosti svojega dela. Delovne naloge posameznih zaposlenih se prilagajajo dinamiki dotoka gradiva in načinu dobave, tako da so dejavni na več področjih in različno intenzivno, zato je opis delovnih mest s številom zaposlenih lahko opredeljen le načeloma:

– oddelek za inventarizacijo: tri osebe – oddelek za katalogizacijo in klasifikacijo: štiri osebe – oddelek za izposojo: ena oseba – področje digitalizacije, specialne redakcije podatkov: tri osebe – področje verifikacije bibliografskih zapisov in bibliografij članov SAZU: ena oseba – ekspedit: tri osebe – knjigoveznica: ena oseba – administracija: ena oseba

V okviru kontinuiranega usposabljanja se je v tem letu zaradi epidemičnih razmer le ena oseba udeležila samo enega tečaja. Sicer smo delovali tudi v strokovnih telesih, in sicer Mateja Švajncer kot članica v Komisiji za katalogizacijo pri NUK in predstavnica v Svetu članic COBISS, Simona Frankl v OSICH ter Mira Sedmak v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice. Marija Banjac

297 je v prvi polovici leta, do svoje upokojitve, kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU urejala sindikalne zadeve.

Petra Vide Ogrin

PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

PUBLIKACIJE SAZU

A kot Amerika: sodelovanje članov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America: cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 226 str. Fagopyrum. El. Časopis. Letn. 37, št. 1-2. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020 Način dostopa (URL): https://ojs.zrc-sazu.si/fagopyrum/ Folia biologica et geologica. Letn. 61, št. 1–2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/folia_bio_geo. ISSN 1855-7996 Kreft, Ivan: Grenko seme tatarske ajde. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 79 str. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 70/2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 409 str. ISSN 0374-0315 Maček, Jože: Zgodovina slovenskega agrarnega prebivalstva. Ljubljana: Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 256 str. Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 321 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, 24) »Mi vsi živeti ščemo«: Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice: zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Sloven- ski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, 29.–30. maj 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 702 str. Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah: SAZU, 19. in 20. aprila 2017, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 115 str. (Zbirka Znanje kot vrednota: izobraževanje za 21. stoletje, 4) Razlagalni pomen pravnih načel. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, 190 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, 39)

298 Vpisi v prostor: identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila: prispevki s posveta SAZU, 25. oktobra 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 192 str.

PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z ZRC SAZU

Acta carsologica = Krasoslovni zbornik. Letn. 49, št. 1, 2/3. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, 2020 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/about ISSN 0583-6050 Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 60, št. 1. Ljubljana: Ge- ografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU: Založba ZRC: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/archive ISSN 1581-6613 Arheološki vestnik = Acta archaeologica. Letn. 71. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2020 Dostopno tudi na: http://av.zrc-sazu.si/Si/AV_seznam.html ISSN 0570-8966 Bartol, Vladimir: Zbrano delo. Knj. 4: Krajša proza po letu 1945. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. 512 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 281) Ivančič, Amandus: Simfonije za dve violini in bas = Symphonies for two violins and bass. Spletna izd. Ljubljana: Založba ZRC, Muzikološki inštitut, 2020 (Monumenta artis musicae Sloveniae, 3) Ivančič, Amandus: Sonate a tre. Spletna izd. Ljubljana: Založba ZRC, Muzikolo- ški inštitut, 2020 (Monumenta artis musicae Sloveniae, 1) Jarc, Miran: Zbrano delo. Knj. 4: Meditativna kratka proza; Fabulativna proza; Vojna proza; Proza za otroke. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. 745 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; 283) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 11, del 3: Esejistika 1958–1960. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2020. 705 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; 282) Lavrič, Ana: Portretna galerija škofov v zbirki mariborske nadškofije: škofovski memorialni portreti od ustanovitve lavantinske škofije do mariborske nad- škofije. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. 91 str. (Umetnine v žepu, 18)

299 Snoj, Marko: Slovar Pohlinovega jezika : na osnovi njegovih leposlovnih del. 1. izd., 1. natis. Ljubljana, 2020. 986 str. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopi- snega inštituta. Letn. 49, št. 1–3. Ljubljana: Založba ZRC: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020 Dostopno tudi na: http://isn.zrc-sazu.si/index.php?q=en/node/108 ISSN 0352-0447

Dodatek za leto 2019

Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 59, št. 3. Ljubljana: Ge- ografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019

PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z DRUGIMI ZALOŽBAMI

Gozdarski vestnik: slovenska strokovna revija za gozdarstvo. Letn. 78, št. 1–10. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, 2020 ISSN 0017-2723 Grabec, Igor: Utrinki in kipi. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2020. 128 str. Juvanec, Borut: Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: i2 : SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 192 str. Kos, Janko: Primerjalna zgodovina svetovne literature. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 204 str. (Razprave in eseji / Slovenska matica, 77) Kosmač, Ciril: Lovim pomladni veter. Ljubljana: Beletrina, 2020. 659 str. Krašovec, Jože: Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu / Jože Krašovec. Ljubljana: Družina, 2020. 383 str. Pirjevec, Jože: Glossae: izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku (1978–2020). Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS, 2020. 473 str. Veljko Rus v pogovorih z javnostjo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. 468 str. (Znanstvena knjižnica / Fakulteta za družbene vede. Refleksije, 7) Zajc, Dane: V besedah. Ljubljana: Beletrina, 2020. 463 str.

Pripravila Breda Pajsar

300 V. SUMMARY

REPORT ON THE WORK OF SASA THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2020

Presidential Address at the SASA Assembly, on 27 February 2021

Presidential Report on the Work of SASA in the Year 2020

The year 2020 was marked by the Coronavirus epidemic, which had significant- ly impacted regular SASA activities. Twice, in March and in October, Slovenia declared a Covid-19 epidemic, which consequentially ushered the introduction of numerous limitations, affecting normal daily and business life, including the state of strict quarantine in the spring. This is why a number of the public events, planned at Academy facilities at Novi trg, were either cancelled or postponed until further notice, while the remaining work processes and international activities were nearly brought to a complete halt. The symposia Zoonoses, Forrest and Wood, Adam Bohorič, Environmental Changes and the Slovenian Energy Grid and On Sexual Delinquency, had thus been postponed until 2021. The introduction of four CDs, published on Acad. Lojze Lebič’ 85th birthday, was also postponed, together with the, by now, traditional pre-Christmas lecture, prepared by the Subsection of Historical Sciences of Section I of Historical and Social Sciences. Before the epidemic and during the brief intermittent period between waves 1 and 2, some new associate SASA members managed to introduce them- selves to the public with their introductory lectures. As usual, the lectures were interesting and informative, touching on re-levant topics, were well attended and followed by lively debates. Associate Member Igor Maver presented Sloveni- an-Scottish cultural ties between World War 1 and 2, Associate Member Janez Kranjc touched upon certain legal aspects of corruption in Ancient Rome, As- sociate Member Andreja Žele lectured on the social and professional role of the Slovenian language, while the new associate members in Section V of Arts, Nina Šenk Kosem and Milan Jesih, presented their work. Associate Member Nina Šenk Kosem introduced the production and contents of her new opera Marpurgi, while poet Milan Jesih reviewed fifty years of his poetry-writing. The fourth annual SASA meeting with secondary school students, about Slovenia and the European Union, planned by Section I, in cooperation with the EU Representation in Slovenia for spring 2020 has also been postponed until after the epidemic. The traditional annual meeting with members of the VTIS Association, joining mostly young Slovenian intellectuals and scientists working abroad, annually held on 26 December at the SASA Prešeren Hall, fol-

303 lowed by a reception by the President of the Repubilic of Slovenia , and always attended by the SASA President and the Head of SASA Department of Inter- national Cooperation, Acad. Branko Stanovnik, was only held in virtual form. The pandemic also affected international cooperation. All scientific ex- changes planned for 2020 were either cancelled or postponed until a more suitable time. The traditional meeting of young scientists with Nobel laureates in Lindau was also postponed, as well as the conference on Western Balkans, to which SASA regularly sends a representative. Held under the patronage of the German Leopoldina, it was planned to take place in Warsaw in 2020. Among other events SASA representatives are regularly invited to and regularly attend, since they offer a good opportunity to strengthen inter-academy relations and exchange of opinions, the festive sessions of the Bavarian and the Austrian Academy of Sciences were cancelled as well. All meetings of international academy associations the SASA participates in (ALLEA, EASAC) and sends representatives to, were held online, the same as bilateral meetings (The Royal Socie- ty, The Austrian Academy of Sciences). Also cancelled or postponed, were visits of some prominent guests. A number of them, however, did manage to visit the SASA just before the declaration of Covid-19 epidemic and its two waves: the former president of the National Assembly, Dejan Židan and his successor, Igor Zorčič, Prof. Dr. Simona Kustec, Minister of Education, Science and Sport, the Ljubljana Mayor, Zoran Janković, the Polish Ambassador to Slovenia, Dr. Krzysztof Olendzki, Dr. Edvard Kobal, Director of the Slovenian Science Foun- dation, Slovenian Research Agency Director, Dr. Jozsef Györkös and Acting Director, Dr. Blaž Zmazek, while SASA delegations visited the President of the Republic of Slovenia, Mr. Borut Pahor, Minister of Finance Mr. Andrej Šircelj and the Minister of Defence, Mr. Matej Tonin. In spite of all the difficulties and restrictions, the Slovenian Academy of Sciences and Arts managed to effectuate the majority of its objectives set for 2020. This was possible because of a partial withdrawal of restrictions during the intermittent period of the two Covid-19 waves and the use of new digital technologies, which facilitated the transfer a part of regular Academy activities to the World Wide Web. The SASA used the first remission period between Covid-19 waves to organise its regular election assembly, which had been delayed over a month due to the epidemic. Thus, on 29 May, a new SASA President – Acad. Peter Štih was elected, together with two Vice Presidents: Acad. Milček Komelj for Humani- ties, Sociological Sciences and Arts, and Acad. Robert Zorec for the Natural, Technical and Biomedical Sciences, and a new General Secretary, Acad. Franc Forstnerič. In accordance with Article 22. of the Act on the Slovenian Acad- emy of Sciences and Arts, new Presidency members: Acad. Igor Emri, Associate Members, Ddr. Marija Stanonik and Uroš Rojko were also elected. The new

304 SASA Executive Board became effective immediately, while the formal transfer of executive powers, complete with the symbolic handing over of presidential insignia (chain) took place as part of the first Presidency Session on 20 October. At the same time, the portraits of the last two SASA Presidents, Acad. Marko M. Mušič and Acad. Tadej Bajd were unveiled. The SASA Executive Board in its usual extended form (President, both Vice Presidents, general Secretary, the Executive Director, Presidency Secretary and Head of the Department of International Affairs and Scientific Coordination) convened regularly (since the Autumn via videoconferences) and oversaw all current Academy affairs. The Executive Board paid particular attention to increasing the media presence and public recognizability of the SASA, as well as the organisation of internal work processes. With this in mind, the Secretary General, Acad. Franc Forstnerič, supervised the introduction of new informative sections and contents at the Academy official Website, which presents, in significant detail, SASA activities as well as the activities of its expert bodies and individual members. The Academy “Cloud” i.e. the Academy Intranet, intended to facilitate internal Academy activities and improve internal communication, providing greater transparency on all levels and alleviate access to documentation was activated. The shared-ownership agreement over the Škerk estate was also frequently a subject of regular Executive Board meetings. The SASA owns one half of the Škerk estate, located in Trnovca, the hinterlands of Trieste, with the Italian Region of Friuli-Giulia as the owner of the other 50 % of the estate. Monitor- ing the ongoing renovation of the Ljubljana Villa Finžgar was often discussed. Unfortunately, no breakthrough was achieved in regard to the Škerk estate in 2020, while the roof on Villa Finžgar was replaced, and renovation works con- tinue as scheduled. The Academy wishes to expedite the activities and hopes to put to use the completed, renovated premisses as accommodation for visiting scientists, an art exhibition area and club Pod svobodnim soncem. Academy official public statements also increase SASA public presence. In 2020, the statements were also marked by the Coronavirus epidemic. On 26 March, we presented the SASA Statement on the Coronavirus Pandemic, drawn by the Executive Board. The Academy thanked first responders and other stakeholders in the fight to overcome the public health crisis, and welcomed the adopted government measures, proposed to alleviate the social and economic consequences of the pandemic, as well as an appeal to the general public to act responsibly and with solidarity. The Academy appealed the public to overcome the differences polarising the Slovenian society and come together to overcome the crisis. The statement also pointed to the contribution of individual SASA members in their primary working environments – institutes, universities and health institutions, to controlling the pandemic. The group

305 of scientists gathered at the National Institute of Chemistry under Associate Member Dr. Roman Jerala, developed its own Covid 19-vaccine and received the most media attention. On 16 November, the Academy statement was followed by a statement entitled Za izhod iz krize in avtokracije (How to Exit Crisis and Autocracy) by the SASA Human Rights Commission, which was critical of the Government’s dealing with the epidemic. It received a lot of media cover- age and garnered varied reactions both, from the general public and within the Academy itself. Since it was perceived in the media as a SASA statement, we were forced to publish an additional disclaimer, stating that the statement had been composed by one of the Academy working bodies (within the rights of said working bodies to issue public statements). The SASA addressed the epidemic once more – on 11 January 2021 – with a call for vaccination against Covid-19. At the same time, the Subsection for Historical Sciences of Section I, appealed with a special plea, to the Municipality of Ljubljana and the Ministry of Culture to find a mutually acceptable solution in regard to the intended eviction of the Ljubljana Municipal Archives from its current facilities. The SASA president has presented the Academy endeavours to the general public in several media appearances, and in his speech on the occasion of the transfer of Academy insignia. In every interview, the president emphasised the Academy dedication for sciences and arts to serve for the benefit of all Sloveni- ans at home and abroad, as well as for the general wellbeing of everyone. The Slovenian Academy of Sciences and Arts remains one of the few national institutions to maintain great reputation and trust of the general public. Both are difficult to earn, yet very easily wasted. This is the reason why the Academy has never, and does not intend to do so in the future, participated in debates about ideological or political topics, or even entangle itself in current political daily affairs. That is not its mandate. Acting in this manner would signify the loss of the unifying component of the Slovenian public and compromise the symbolic representative position it occupies within it. The president also addressed the participants of a number of symposia and on other occasions. He addressed the lecturers and attendants of the symposium on the Slovenian reconciliation, the first symposium on the phonetics of standard Slovenian Language, the audience at the event to commemorate the 100th birthday of archaeologist, Acad. Stane Gabrovec at Castle Zaprice in Kamnik, and members of the VTIS Association. He alsocontributed a celebratory speech at the Slovenian National Museum on the occasion of the opening of the exhibition on the Centennial of the Carinthia Plebiscite. V ice President Milček Komelj addressed the audiences at the celebra- tion of 100th anniversary of the Novo Mesto Spring Art movement. Organising discussions, conferences and symposia is among core activities of academies. In February, the SASA, together with the Slovene Society, the Serbian Academy of Sciences and Arts and the Association Vukova zadužbina,

306 organised the conference Sto let slovenske in srbske matematike (One Hun- dred Years of Slovenian and Serbian Mathematics), centred around the work of mathematicians, Acad. Josip Plemelj and Mihailo Petrović Alas. On 24 June, the 30th anniversary of the reconciliation mass in Kočevski Rog, 100th birthday of Archbishop Alojzij Šuštar, and the evening before Statehood Day, the Slovenian Academy of Sciences and Arts organised a well attended and well publicised symposium Slovenska sprava (Slovenian Reconciliation). Vice Presi- dent Milček Komelj proposed and organised the December symposium on art historian and author, Acad. Emilijan Cevc, also on what would have been his 100th birthday. The Council for Development, headed by academicians Igor Emri and Slavko Splichal, had ambitious plans for 2020, and attracted numerous experts outside of the Academy. In addition to the afore-mentioned conferences, the Council prepared a document for the establishment of the Slovenian Innova- tion Fund to help facilitate the Slovenian National Innovation Fund, a strate- gic document to ensure the practical development of basic research originating breakthrough innovations and inventions. The document was dispatched to the Government of the Republic of Slovenia, together with an appeal to significant- ly increase development-oriented public investments from EU funds and the national budget. The Council also established cooperation with the Ministry of Defence, and appealed to them to invest in research in areas of relevance to national security. SASA publishing activities throve in 2020. Among monographs, proceedings, periodic journals and other published materials, allow me to mention the following: A kot Amerika (A as America, proceedings containing selected texts by SASA members about their professional and study experiences with US scientific and art institutions), Vpis v prostor (Registering to location, on the identity and protection of Slovenian cultural domain and on the current position of contemporary architecture and presentsocial attitude towareds slovenian architectural lore), conference proceedings Mi vsi živeti ščemo (We All Want to Live), collected papers from the Academy symposium on the 100th anni versary of the integration of Prekmurje to Slovenia, and journals dedicated to Matija Murko, teaching literature in primary and secondary schoools, and the interpretative meaning of legal principles. Acad. Ivan Kreft also published his booklet Fagopyrum tataricum, while Acad. Jože Maček authored a monograph on the history of Slovenian agrarian population. The SASA also published own periodicals Fagopyrum and Folia biologica et geologica, and co-published Acta carsologica, Acta geographica Slovenica, Arheološki vestnik and Traditiones, as well as vol. 4 of Collected works of Vladimir Bartol in the series Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Collected Works of Slovenian Writers and Poets), Slovar Pohlinovega jezika, (the Pohlin Language Dictionary), prepared

307 by Associate Member Marko Snoj, Portretno galerijo škofov v zbirki mariborske nadškofije (Portrait Gallery of Bishops from the Maribor Diocese Collection for the series Art in your Pocket) by Ana Lavrič, and two publications of works by Amando Ivančič for the series Monumenta artis musicae Sloveniae. At this point, I should like to mention that the SASA Library acquired and processed over 5,500 units in monograph printed form in 2020 and that its entire library fund is presently composed of over 565.000 units, the access to which had been (with the exception of the springtime quarantene) relatively unhindered. As usual, the Academy takes joy and pride in awards and recognitions received by its members. In this respect, 2020 had been an extremely opulent year. Our eldest member, Triestine Slovenian and writer, Acad. Boris Pahor received, on the centennial of the burning of the Trieste Slovenian National Hall and its formal return to the Triestine Slovenian community, the highest Slovenian and Italian decorations from the hands of presidents of both republics. The Presi- dent of the Republic of Slovenia awarded Acad. Boštjan Žekš and Correspond- ing Member, Vienese Slovenian Boris Podrecca the Golden Order of Merrit, while Associate Member Gregor Anderluh received the highest national science recognition-the Zois Award for exceptional achievement in biochemistry and molecular biology. Near the end of 2020, Acad. Marko Mušič was awarded the equally prominent award in the field of the arts, The 2021 Prešeren Lifetime Achievement Award for his outstanding architectural opus. The Municipal- ity of Ljubljana honoured Acad. Stanko Kristl with the Lifetime Achievement Župančič Award for his architectural oeuvre. Acad. Drago Jančar received the pretigious Austrian state literature award, while his novel To noč sem jo videl (I Saw Her That Night) was declared best novel of the last decade and received the jubilee Kresnik Award. His colleague from Section V of Arts, Associate Mem- ber Boris A. Novak was elected Corresponding Member of the Croatian Acad- emy of Sciences and Arts, Acad. Igor Emri became International member of the American National Academy of Engineering. The Faculty of Law at Leipzig University bestowed the title Doctor Honoris Causa on Associate SASA Member Janez Kranjc: Acad. Andrej Kranjc was named Honorary Member of the Ameri- can National Speleological Society, and Acad. Matija Gogala became Honorary member of the National Biology Insitute. Acad. Uroš Skalerič became Profes- sor emeritus of the University of Ljubljana, and Acad. Kajetan Gantar became Honourary member of the Slovenian Catholic teachers Association. Associate Member was nominated as 2020 Science Communicator by the Slovenian Sci- ence Foundation, Associate Member Peter was awarded an European Research Council advanced grant, the monogrraph Partizani by Acad. Jože Pirjevec was awarded with the Slovenian National Research Agency Excellence diploma. We were proud to see the first Cankar Award, an award co-founded by the SASA and awarded for literature, handed in Vrhnika, Ivan Cankar’s birthplace, to

308 Sebastijan Pregelj for his novel V Elvisovi sobi (In Elvis’ Room). We congratulate all award winners. Last but not least, we bade our final farewell to Former SASA President and Honorary Member, Acad. France Bernik and Acad. Janez Levec in 2020. We also mourned the loss of Corresponding Membes Dimitrije Stefanović, Martin Dimnik, Rudolf Neuhäuser, James F. Scott, Georgi Konstantinovski and Tonko Maroević.

Peter Štih

309 SASA ORGANIZATION

A) THE PRESIDENCY President: Tadej Bajd (untill May 31) Vice-Presidents: Robert Zorec, Peter Štih (untill May 31) Secretary-General: Uroš Skalerič (untill April 9) SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Slavko Splichal SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Marko Snoj SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Franc Forstnerič (untill May 31), Matej Brešar (since June 1) SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Tatjana Avšič - Županc SECTION FIVE Arts Secretary: Milček Komelj (untill May 31), Jožef Muhovič (since June 1) SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Gregor Serša Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Peter Fajfar, Lojze Lebič, Jože Mencinger (untill May 31); Igor Emri, Uroš Rojko, Ma- rija Stanonik (since June 1) Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Ma- naging Director, are also invited to the Presidency meetings.

B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS 1. Library 2. Department of International Relations and Scientific Coordination 3. Cabinet of Academician France Bernik

C) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS 1. Environment Council 2. Council for Energetics 3. Council for Slovenian Spatial Culture And Identity 4. SASA Development Council 5. Committee for Ethnic Minorities Studies 6. The Orthography Commission 7. Committee for Printing and Publications

310 8. Commission for Statutory Issues 9. The Human Rights Commission 10. Commission for Advancing Slovenian Language in Public Use

D) FOUNDATIONS 1. Dr. Bruno Breschi Foundation 2. The Ivan Vidav Foundation

E) SASA MANAGEMENT

311 MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

SECTION ONE Historical and Social Sciences

FULL MEMBERS Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Emeritus Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Malgajeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-18-14, Mobile + 386 31-268-395. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected]. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin. [email protected]. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mencinger, Jože, Ph. D., Full Professor of Economic System and Politics, Sta- tistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljublja- na. Born on 5 March 1941 in Jesenice, Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 8, 2017 to May 31, 2020. Home: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: [email protected] Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spa- tial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected]. Mlinarič, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

312 Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94. Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62. Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: [email protected]. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Correspond- ing Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009. Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: [email protected]. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000 Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs- kp.si or [email protected]. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Pot na Golovec 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 515-20-80, E- mail: [email protected]. Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2005 to May 6, 2008. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI- 4260 Bled, Grič 7a. Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alen- [email protected]. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017 to May 31, 2020. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020.

313 Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018- 908, E-mail: [email protected]. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241- 11-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: [email protected]. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Emeritus Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljublja- na, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theo- retic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: [email protected]. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 10-00.

ASSOCIATE MEMBERS Höfler, Janez, born on December 11, 1942. PhD, Musicology; PhD, Art History; Distinguished Professor, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1/ 241 12 10; E-mail: [email protected]. Kranjc, Janez, born on May 11, 1949, PhD of Legal Sciences, Full Professor of Roman Law and Legal History at the Faculty of Law of the University of Ljubljana and the University of Maribor and Professor of German Legal Terminology at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Lju- bljana, Phone:+386 1 420 31 98, E-mail: [email protected]. Salecl, Renata, born on January 9, 1962, Full Professor, Research Councillor at the Institute of Criminology of the Faculty of Law of the University of Lju- bljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 4203246, E-mail: [email protected]. Vodopivec, born on Juliy 7, 1946, PhD of Historical Sciences, Full Professor of General 18th and 19th Century History at the Department of History of the Faculty of Arts of the University of Ljubljana until 1999, then Research Counsellor at the Institute of Contemporary History (1999–2012). He retired in 2012. Associate Member since June 6, 2019.

314 Home: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 2313 354, +386 41 796 713, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Dempsey, Charles G., Educator and art historian, Professor Emeritus, Johns Hopkins University. Born on March 11, 1937. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Dept. of the History of Art, Mergenthaler Hall, Johns Hopkins Uni- versity, 3400 North Charles St., Baltimore, MD 21218; fax: 410-516-5188. E-mail: [email protected]. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz. Gleirscher, Paul, born on October 7, 1960. Head of the Department of Prehis- tory and Early History at the State Museum of Carinthia in Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Landesmuseum Für Kärnten, Abteilung für Ur- und Frühgeschichte 9021 Celovec - Klagenfurt am Wörthersee, Museumgasse 2, Austria Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Retired (since 2010) Pro- fessor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Mem- ber since June 7, 2001. Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302- 324. E-mail: [email protected]. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich- strasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-9705, Phone: +43 316/ 380- 2302, E-mail: [email protected]. Härtel, Reinhard, born on November 24, 1945. Professor of Medieval History and of Historical Auxiliary Sciences at the Graz University, retired.Corre- sponding member since June 6, 2019. Home: Johann Paierlweg 7 / 17, A-8043 Graz Office: Institut für Geschichte, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich- strasse 26 / III, A-8010 Graz, E-mail: [email protected]. Klingemann, Hans-Dieter, born on February 3, 1937, Hans-Dieter, PhD., Emer- itus Professor, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Corresponding Member since June 1, 2017. Office: BAU International Berlin, University of Applied Sciences, Heinrich- Heine-Strasse 15, D-10179 Berlin, Germany, Phone: +49-30-8105808-0, E- mail: [email protected]. Košak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph. D. in Archaeology. Associate Profes- sor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of

315 the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adw- mainz.de Madžar, Ljubomir, born on September 30, 1938, PhD., retired Professor of Eco- nomics and President of the Academy of Economic Sciences at the Univer- sity of Belgrade Faculty of Economics. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Alfa BK Univerzitet, Palmira Toljatija 3, 11070 Novi Beograd, Serbia, Phone: 381 11 2 609 754. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeol- ogy and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine). O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 7 St Augusta Court, Batchwood View, St Albans, Hertfordshire, AL3 5SS, United Kingdom. E-mail: [email protected]. Scalon, Cesare, born on November 20, 1939. PhD., retired Latin Paleography at the Udine Faculty of Arts. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Istituto Pio Paschini per la storia della chiesa in Friuli, Via Treppo 5/B, 33100 Udine, Italia, tel: + 0432 414585, e-mail: info@istitutopiopas- chini.it. Straus, Jože (Joseph), born on 14 December 1938, Title Full Intellectual Prop- erty Law Professor at the Faculty of Law of the University of Ljubljana, Pro- fessor Honoris Causa in Patent Law at the Munich Ludwig MaximilianU- niversity, Director Emeritus of the Max Planck Institute for Innovation and Competition (formerly The Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich). Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Corresponding Member since 6 June, 1995. Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: [email protected]. Supičić, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11.

316 Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byz- antine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617. Wakounig, Marija, born on 19 March 1959. Historian, Associate Professor at the Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija. Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spital- gasse 2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija. Wolfram, Herwig, born on February 14, 1934. Emeritus Professor of Medieval History and Historic Auxiliary Sciences at the University of Vienna, former Director of the Institute for Austrian Historical Research. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Sommeregg 13, 5301 Eugendorf, Austria. Phone: +43 664 73392522, E-mail: [email protected].

SECTION TWO Philological and Literary Sciences

FULL MEMBERS Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associ- ate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice- President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011. Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: [email protected]. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Lit- erary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983.

317 Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc. B. D., Ph. D., Th. D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Lju- bljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05. Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: [email protected]. Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Profes- sor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: [email protected]. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected]. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: [email protected].

ASSOCIATE MEMBERS Jesenšek, Marko, born on March 14, 1960, PhD in linguistic sciences, Full Pro- fessor of Slovenian Language at the Faculty of Arts of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, Phone: +386 2 22 93 630,+ 386 51 324 250, E-mail: [email protected]; marko@ jesensek.si. Maver Igor, born on December 1, 1960, PhD of Literary sciences, Full Professor of English and American Literature at the Department of English at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko, Aškerčeva 2, 1000 Lju- bljana, E-mail: [email protected]. Snoj, Marko, born on April 19, 1959. Comparative linguist, etymologist, lexicographer at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC SASA, Professor at the Department of Comparative and General Linguis-

318 tics at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Office: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 4706 162, E-mail: [email protected]. Stanonik, Marija, born on May 23, 1947 literary historian, literary folklorist, ethnologist; retired scientific advisor; Professor at the Department of Slo- venian Studies at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associ- ate Member since June 18, 2015. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Office: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Lju- bljana; Phone: + 386 1 519 88 64, E-mail: [email protected]. Žele, Andreja, born on August 7, 1963, Professor at the Faculty of Arts of the Uni- versity of Ljubljana, Scientific Councillor at the Fran Ramovš Institute for the Slovenian Language at the SRC SASA. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 51 335 052, E-mail: [email protected]. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2/II, SI–1000 Ljubljana, Phone: +386 1 241 10 00, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of De- partment of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 720 W. Gordon Terrace, Apartment 19L Chicago IL 60613. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Litera- tures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-In- diana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: [email protected]. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Gies- sen. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802. Greenberg, Marc Leland, born on November 9, 1961, Ph. D., Professor of Slavic Languages & Literatures, Department of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas, USA. Director, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kan- sas. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 4209 Wheat State St., Lawrence, KS 66049-3585, USA, Phone: +1- 785-218-4767; +1-785-218-4767, E-mail: [email protected]. Office: Dept of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Lit- eratures & Cultures; University of Kansas; 1445 Jayhawk Blvd., Rm. 2080, Lawrence, KS 66045-7594, USA.

319 Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier. Office: Ostkirchliches Institut an der Universität Würzburg, D-97082 Wür- zburg, Steinbachtal 2a, Phone: +49-931-7841973, fax: +49-931-7841979, E- mail: [email protected]. Karničar, Ludvik, born on August 23, 1949, retired Associate Professor (Graz University), Slavist, dialectologist and lexicographer. Corresponding Mem- ber since June 1, 2017. Home: + 43 664 870 33 18, E-mail: [email protected]. Kozar - Mukič, Marija, born on March 8., 1952, Retired Senior Custodian and Ethnologist (Savaria Museum, Szombathely, Hungary), Ethnologist and Slavist. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Váci M. u. 39. H-9700 Szombathely, Phone: +36 94 315 411, +36 30 9970 077; E-mail: [email protected] Kurkina, Ljubov Viktorovna, born on February 17, 1937. Professor of Slavic Studies, etymologist, lexicographer, leading Research Associate at the In- stitute of Russian Language V. V. Vinogradova at the Russian Academy of Sciences in Moscow, Russia. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Институт русского языка имени В. В. Виноградова РАН, 119019, Москва, ул. Волхонка, д. 18/2, Россия. Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philol- ogy and Professor at the Georg-August University in Göttingen. Associate Member since June 12, 2003. Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttin- gen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: [email protected]. Martinović, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Fac- ulty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Bolnička 30, BA-71000 Sarajevo. Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sa- rajevo, E-mail: [email protected]. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: [email protected]. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Dia- chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005.

320 Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664-433-5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: [email protected]. Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagen- furt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slav- istic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841, Fax: +49-228/486 086. Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49 228/737-217, E-mail: [email protected]. Spinozzi Monai, Liliana, born on October 30, 1936. External associate at the International multilinguality centre (CEIP) of the University of Udine and former researcher at the Institute of Linguistics at the same institution. She studies theoretical linguistics and researches Slovenian dialects of the Friuli region. She has published several manuscript texts by Jan Badouin de Courtenay. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Viale Marconi, 35 I -33043 Cividale del Friuli, Phone: +39 0432 730426, Mobile: +39 3336883150, E-mail: [email protected]. Tokarz, Bożena, born on October 17, 1946. Literary Theorist, Professor of Polish and Slovenian Studies, comparativist, Full Professor at the University of Sile- sia in Katowice, where she is Head of Chair of Literary theory and Theory of Translation at the Department of Slavic Philology at the Faculty of Arts at the University of Silesia in Katowice, Poland, editor in Chief of the periodical Prevajanje slovanskih književnosti. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Ul. Zamknięta 5/1, 41-205 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 266 66 06; 739 33 34 26, E-mail: [email protected] Office: Ul. Gen. Grota-Roweckiego 5, p. 4. 15, 41-200 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 364 08 19; + 48 / 32 364 09 12, E-mail: [email protected] Tokarz, Emil, born on October 6, 1944, Linguist, Slavist and general linguist retired Full Professor at the University of Silesia in Katowice and University of Bielsko Biala (Poland). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: ul. Zamknięta 5, 41-2015 Sosnowiec, Poland, Phone: +48 727 711 706, E-mail: [email protected]. Verč, Ivan, born on February 2, 1950, Essayist and specialist of slavic studies, Full Professor of Russian Language and Russian Literature at the Univer- sity of Trieste (retired). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: E-mail: [email protected]. Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of The- ology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.

321 Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28. Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380- 9315.

SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences

FULL MEMBERS Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Elec- trical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slovenian Aca demy of Sciences and Arts from May 5, 2011 to May 6, 2014. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Bobenčkova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80, E- mail: [email protected]. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Infor- mation Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Lju- bljana, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: [email protected]. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Member of the Presi- dency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Home: Grampovčanova 17, SI-1125 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52, E- mail: [email protected]. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor Emeritus of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Uni- versity of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Lju- bljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, E-mail: [email protected]. Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathemati- cal Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana.

322 Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 561-17- 87. Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: [email protected]. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Retired Professor, Professor Emeritus of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 283-50-11. Office: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Lju- bljana, Phone: + 386 1 476-65-48, + 386 1 476-65-00, Fax: + 386 1 251-72-81; E-mail: [email protected]. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Phys- ics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter. [email protected]. Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Mem- ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: [email protected]. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineer- ing, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: [email protected]. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Phys- ics. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20.

323 Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI- 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: [email protected]. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organ- ic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Professor Emeritus of the University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Večna pot 113, SI- 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 4798 567, E-mail: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: [email protected]. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 365- 75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: [email protected]. Tomaževič, Miha, D.Sc., born on September 19, 1942. Scientific Adviser at Slo- venian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, Pro- fessor of Earthquake Engineering and Masonry Structures at Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 41/667-497 Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI- 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280- 44-84, E-mail: [email protected]. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Sci- entific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Mo- lecular Biology. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39- 25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: [email protected]. Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008.

324 Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41 741-898. Office: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Lju- bljana, Phone: + 386 1 543-76-18, + 386 1 543-76-00, Fax + 386 1 431-51-27 E-mail: [email protected]; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.

ASSOCIATE MEMBERS Brešar, Matej, born on September 26, 1963. PhD, Full Professor of Mathemat- ics at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of the University of Maribor and at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Home: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, Phone.: + 386 2 251 47 34. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. + 386 1 476 66 23, faks: + 386 1 251 72 81, or: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 229 36 91, Fax: + 386 2 251 81 80; E-mail: [email protected] ali [email protected]. Jerala, Roman, born on January 24, 1962, DSc of Chemical Sciences, Full Bio- chemistry and Molecular Biology Professor at the University of Ljubljana and Head of the Department of Synthetic Biology and Immunology at the National Institute of Chemistry in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E-mail: roman. [email protected]. Knez, Željko, born on the August 26, 1954. Dr. Sci., Full Professor of Chemical Engineering at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 15, 2000 Maribor; Phone: + 386 2 320 3000, + 386 41 672 545; E-mail: [email protected]. Office: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 22 944 31, 041 371 666; E-mail: [email protected]. Križan, Peter, born on May 21, 1958. PhD of Physical Sciences, Full Physics Professor at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Jožef Stefan Institute, Visiting Profes- sor at Nagoya University, Japan. Associate Member since June 1, 2017. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, UL, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Boldyreva, Elena Vladimirovna, born on February 4, 1961, Chief Researcher at the Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, Novosibirsk and Head of the Chair

325 of Solid State Chemistry of Novosibirsk State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, ul. Kutateladze, 18, Novosibirsk, 630128, Russian Federation, Phone: +73833321550, E-mail: boldyrev@solid. nsc.ru. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: [email protected]. Carbonell, Ruben G., born on rojen December 27, 1947. Ph.D., Professor of Chemical and Biomolecular Engineering, North Carolina State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 5217 Hartfelt Drive, Garner, NC 27529, Mobile: 919-971-2815, E- mail: [email protected]. Office: Kenan Institute for Engineering, Technology & Science, North Carolina State University, 1070 Partner’s Way, Hunt Library, Suite 5100, Raleigh, NC 27606; Phone: 919-515-5118 or 919-513-0050, Mobile: 919-971- 2815, E-mail: [email protected]. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph. D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D. h. c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Uni- versität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141, E-mail: [email protected] erlangen.de. Haldane, Duncan, born on September 14, 1951, Professor of Physics at Prince- ton University, USA, co-recipient of the 2016 Nobel Prize in Physics, 2016. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: F. Princeton University, 330 Jadwin Hall, Princeton, NJ 08544-0708, USA, Phone: (609) 258-5856, Secretary: (609) 258-5650, (Antonia Sarchi, [email protected]). Fax: (609) 258-1549, E-mail: [email protected]. Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of Supramolecular Chemistry at the Institute of Supramolecular Science and Engineering of the University of Strasbourg. Professor at the University of Strasbourg Institute of Advanced Study (USIAS). Nobel Prize for Chemis- try, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003.

326 Office: ISIS, University of Strasbourg, 8, Allée Gaspard Monge, F-67000 Strasbourg, Phone: +33 368 / 85-51 45, Fax: +33 368 / 85-50 40, E-mail: [email protected]. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Mem- ber since April 23, 1987. Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Popović, Dejan, Born on April 2, 1950, Professor Emeritus at Aalborg Univer- sity, Aalborg, Denmark and Professor by call as the Member of the SASA at the University of Belgrade. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Faculty of Electrical Engineering, Bulevar kralja Aleksandra 73, 11000 Belgrade, Serbia, Phone: +381 11 321 83 45, +381 63 252 481, E-mail: [email protected]. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegi- um, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidel- berg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p. f. 103980, D-69029 Heidel- berg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bog- [email protected]. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Sci- entific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@ incasr.ac.in. Sammut, Claude, born on March 9, 1956, Professor in the School of Computer Science and Engineering at University of New South Wales, Sydney, Aus- tralia, Head of the Artificial Intelligence Research Group. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: School of Computer Science and Engineering, The University of New South Wales, Sydney 2052 Australia, Email: [email protected], Phone: +61-2-9385-6932, Fax: +61-2-9385-5995. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Søltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyn- gby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum. dtu.dk.

327 SECTION FOUR Natural Sciences

FULL MEMBERS Avšič - Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiol- ogy and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Fac- ulty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: [email protected]. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary- General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 5, 2011 to May 8, 2017. Home: Pot na Tičnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: [email protected]. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cyto- taxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; Cal- lunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, Phone: NL- (0)485-442772, E-mail: [email protected]. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary- General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 6, 2014. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana Črnuče. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: [email protected].

328 Kreft, Ivan, D. Sc., Dr. h. c., born on November 23, 1941. Emeritus Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 517-44-29, E- mail: [email protected]. Office: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, Phone: +386 1 320-32-61. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emer- itus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: Jerančičeva 12, SI-1133 Ljubljana Brod, Phone: +386 1/ 512-35-31. Sket, Boris, Ph. D., Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Born on July 30, 1936. Associated SASA Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, Phone: 320-33-63, e-mail: [email protected]. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Re- search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Lju- bljana, Phone: +386 1/ 470-63-73. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Vice- President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017. Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI- 1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: [email protected]. Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scien- tific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Re- search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001. Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/ 425-33-24.

329 ASSOCIATE MEMBERS Anderluh, Gregor, born on July 15, 1969, PhD. in Biological Sciences, Full Bio- chemistry Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Institute of Chemistry. Associate Member since June 1, 2017. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Phone: 01 476 02 61, E-mail: [email protected]. Gabrovšek, Franci, born on October 20, 1068. PhD in Physics, Associate Kars- tology Professor at the University of Nova Gorica, Scientific Advisor at the Karst Research Institute of the Scientific Research Centre of SASA in Pos- tojna. Associate Member since June 18, 2015. Home: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, Phone: + 386 31 530 711, E-mail: [email protected]. Office: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Phone: + 386 5 700 19 07. Kraigher, Hojka, born on September 4. 1956, DSc of Chemical Sciences, DSc of Agricultural Sciences from the field of forestry, Associate Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Counsel- lor at the Slovenian Forestry Institute in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, Phone: +386 1 256 13 84, +386 41 330 543, E-mail: [email protected]. Office: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 200 78 20, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Bosák, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentolo- gist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Institute of Geology of the ASCR, v.v.i, Rozvojová 269, 165 00 Praha 6, CZ-16502 Praha 6, Lysolaje, [email protected]. Ceulemans, Reinhart, born on January 15, 1954. Emeritus Professor of Ecol- ogy at the University of Antwerp, Belgium. Honorary doctor of the Men- del University of Brno (Czech Republic) and of the Université d’Orléans (France). Member of the Royal Academy of Sciences and the Arts, Belgium. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Oosterveldlaan 51, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, E-mail: Re- [email protected] Office: University of Antwerp, Department of Biology, Universiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, Phone: + 32 / 3265 2256 Mobile: ++32 478790696, E-mail: [email protected]

330 Gušić, born on November 17, 1938, PhD. in Geology, Professor Emeritus at Za- greb University, Full Member oft he Croatian Academy of Sciences and Arts, Corresponding Member since 6 June 2019. Home: Križanićeva 3, HR-10000 Zagreb, Croatia. Office: Prirodoslovno-matematički fakultet, Geološko-paleontološki zavod, Horvatovac 102a, HR-10000 Zagreb, Croatia, Phone: +385 1 4606 102, +385 98 352 627, E-mail: [email protected]. Ford, Derek Clifford, born on April 24, 1935, Doctor of Philosophy, Professor Emeritus of Geography and Earth Sciences at McMaster University (Cana- da). Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 187 Cedar Island Road, Orillia, ON L3V 1T2, Canada, Phone: 17053263057, Mobile 17059550150, E-mail: [email protected] Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph. D. in Neurosciences, Head of De- partment for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E- mail: [email protected]. Ilijanić, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geo- botany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E- mail: [email protected]. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33 491/ 930-026. Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Compu- tational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.

331 Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Ox- ford, OX1 3PT, UK, [email protected]. Parpura, Vladimir, born on December 5, 1946. MD, PhD (co-major in Zoology and Neuroscience), Professor of Neurobiology at University of Alabama at Birmingham, Birmingham, AL, USA. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: 1719 6th Avenue South, CIRC 429, University of Alabama at Birmingham Birmingham, AL 35294-0021, Phone: +1-205-996-7369, Mobile: +1-951-288- 4970, E-mail: [email protected]. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phyto- coenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E- mail: [email protected]. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, Univer- sity of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Verkhratsky, Alexei, born on July 30, 1961, Professor of Neurophysiology at the Faculty of Life Sciences, The University of Manchester, UK. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: The University of Manchester, Oxford Road, M13 9PT, Manchester, UK, +44 161 2755 414, [email protected]

SECTION FIVE Arts

FULL MEMBERS Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associ- ate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78. Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on De- cember 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, E-mail: [email protected]. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

332 Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: [email protected]. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66. Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: [email protected]. Komelj, (Bogomil) Milček, born on November 16, 1948. Ph. D., retired Associ- ate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: [email protected] Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Faculty of Architecture and at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: [email protected]. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Lju- bljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Ulica bratov Učakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31- 55. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23. Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Cor- responding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531. Mihelič, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.

333 Home: Peričeva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14- 48. Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to February 27, 2014; Deputy President from December 17, 2013 to February 27, 2014; Presi- dent from February 27, 2014 to May 6, 2014. Home: Stari trg 11a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E- mail: [email protected]. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Sloveni- an and Italian Language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Cor- responding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009. Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880. Simčič, Zorko, writer, playwright, born on November 19, 1921. Associate Mem- ber since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866. Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Mem- ber since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 251-39-28. Studio Svetčeva 1, SI-1000 Ljubljana.

ASSOCIATE MEMBERS Bratuša, Mirko, born on February 19, 1963, Sculptor, Full Sculpting Professor at the Department of Fine Art of the Faculty of Education of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 692 516, E-mail: [email protected]. Office: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, SI-1000 Ljubljana, Phone.: +386 1 5892 248, E-mail: [email protected]. Dekleva, Milan, born on October, 17, 1946. BA in Comparative Literature and Literary Theory, poet, author, playwright, essayist, translator. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, E-mail: [email protected]. Jesih, Milan, born on April 14, 1950, poet, playwright and translator. Associate Member since June 6, 2019.

334 Home: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 559 643, E-mail: [email protected]. Muhovič, Jožef, born on December 22, 1954. Fine Artist (painting, graphic art), Doctor of Philosophy, Full Professor of Art Theory at the Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Home: jozef[email protected]. Office: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Ljubljana; E- mail: [email protected]. Novak, Boris A., born on December 3, 1953. Poet, playwright, translator and author of youth literature, Full Professor at the Department of Compara- tive Literature and Literary theory at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 241-13-88, E-mail: [email protected]. Rojko, Uroš, born on September 9, 1954. Full Professor of Composition at the Ljubljana Academy of Music of the University of Ljubljana, composer and clarinettist. Associate Member since June 18, 2015. Member of the Presi- dency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Home: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 256 71 74, E-mail: ro- [email protected], uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, born on February 14, 1982, Composer, Assistant Professor of Music Composition. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 41 533 233, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Mem- ber since June 1, 2007. Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: [email protected]. Haderlap, Maja, born on March 8, 1961. PhD, poet, writer, playwright; Celovec/ Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 1, 2017. Hamano, Toshihiro, born on December 6, 1937. Painter, graphic artist, sculptor, Takamatsu, Japan. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: 1-13-14 Matsushima-cho, Takamatsu, Kagawa, 760-0068 Japan. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.

335 Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof. Neidhardt, Velimir, born on october 7, 1943. Architect, Zagreb, Croatia. Cor- responding Member since June 18, 2015. Office: Neidhardt Arhitekti d.o.o., Ilica 26, 10000 Zagreb, Croatia; Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, zrinski trg 11, Zagreb, Croatia. Oman, Valentin, born on December 14, 1935. Painter, Finkenstein/Bekštajn, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Villacher Weg 19, 9584 Finkenstein, Österreich, Phone: 0676 / 425 82 36 0676 / 425 82 35, E-mail: [email protected]. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor- in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332- 490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corre- sponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@ podrecca.at. Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Cor- responding Member since June 1, 2007. Home: Hazima Šabanovića 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: [email protected].

SECTION SIX Medical Sciences

FULL MEMBERS Čerček, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, Phone: + 1/ 310-423- 38-36, Fax: +1/ 310-423-02-45, E-mail: [email protected]. Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.

336 Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI- 1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: [email protected]. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Emeritus Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E- mail: [email protected]. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Patho- physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Mem- ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI- 1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: [email protected]. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana. Office: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: [email protected]. Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiol- ogy and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071. Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Par- nassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: [email protected]. Rozman, Blaž, MD, Ph. D., born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: [email protected]. Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Asso-

337 ciate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Secre- tary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to April 9, 2020. Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: [email protected]. Sketelj, Janez, D. Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI- 1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: [email protected]. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infec- tious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Coun- cil of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. [email protected]. Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Vrazov trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-19, Fax: +386 1/ 543- 76-01, E-mail: [email protected].

ASSOCIATE MEMBERS Noč, Marko, born on March 6, 1963. Specialist of Cardiology, Vascular and Intensive Care Medicine. Head of the Intensive Care and Internal Care Medicine Department of the Ljubljana University Clinic, since 2001. Full Professor of Internal Medicine at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana since 2007. Associate Member since 1 June, 2017. Office: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični cen ter, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 522 37 90, Mobile: + 386 41 723 807; E-mail: [email protected].

338 Serša, Gregor, born on March 4, 1956. Doctor of Sciences, Full Professor of Molecullar Biology and Radiobiology at the College of Health of the Fac- ulty of Health Sciences of the University of Ljubljana and Head researcher at the Department of Experimental Oncology at the Ljubljana Institute of Oncology. Associate Member since June 18, 2015. Home: Kopališka 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 31 648 015 Office: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 58 79 434, E-mail: [email protected]

CORRESPONDING MEMBERS Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES- 08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: [email protected]. Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: [email protected]. Hausen, Harald zur, born on March 11, 1936. Virologist and Nobel Laureate, Heidelberg, Germany. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Im Neuenheimer Feld 280, 69120 Heidelberg, Germany, Phone: +49 / 6221 42 3850, E-Mail:[email protected] Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N. S. Kline Institute, Orangeburg, N. Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Or- angeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845/ 398-55-30, Fax: +1 845/ 398- 55-31, E-mail: [email protected]. Milič-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experi- mental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P. Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398- 7483. Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medi- cine, Head, Department of Medicine ‘B’ and Center for Autoimmune Dis-

339 eases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corre- sponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/ 534-48-77. Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/-530-26-52, Mobile: +972-52/ 666-61-20, Fax: +972-3/-535-28-55, E-mail: [email protected]. ac.il. Stålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Emeritus Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala. Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Car- diac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Eu- ropaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT- 5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: [email protected]. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Uni- versity of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Wernig Anton, D: Odertalweg 6, D-76275 Ettlingen, Germany, an- [email protected], E-mail: [email protected].

340 SASA Library

SASA LIBRARY in 2020 SUMMARY

The Library managed to organise its regular activities with almost no delays or disturbances in spite of work processes adaptations, required due to the Cov- id-19 epidemic. Access to library materials for the general public was - with the exception of the spring strict quarantine period - relatively unhindered. The interested users - in the end of 2019 the Library had 4,019 members - were always provided with the desired materials they had previously pre-ordered. In the segment of library material processing, we acquired and processed 5.580 printed monograph units and 3,230 printed monograph units and serial publications were written off; the total Library fund at the end of 2020 amounted to 565.626 units. IN addition to the catalogisation of new library materials, the SASA Library retro-catalogued over 600 old monographic materials from the estates of I. Tavčar and J. Lavrin, with the total number 1,300 monographs from various member estates. The acquisition and processing of 7.683 printed units, while 6.166 monograph units and serial publications were written off; the complete Library fund at the end of 2018 counted 562.078 units in total. The Library enriched the COBIB bibliography database with 7249 new bibliographic entries, 822 more that in the previous year; the total SASA Library contribution to the database thus amounted to 245.151 bibliographic entries. In the base of normative personal database CONOR, the SASA Library created 1313 entries, adopted 563 and verified 2262 entries; the joint SASA Library contribution to the CONOR database by the end of the year reached 34.143 entries. The Library created 2739 entries to add to the bibliographies of SASA Members and SRC SASA researchers. As part of the OSICH cooperative network, the Library checked, verified an/or completed 2.783 bibliographic entries, reaching a total of 14.556 entries in the period from 2016 to 2020. Together with the France Stele Art History Institute at the SRC SASA, the Library cooperated on the joint project of editing manuscript documentation from the estate of France Stele, mainly in registering and digitalisation of his vast correspondence, which will, after editing and documenting, be unified and available in entirety at the SASA Library. We commenced with with reorganisation of the SASA Library archives, from its establishment in 1938 up to 2010. This means all the materials were reviewed and selected in accordance with applicable standards and regulations. At the same time, we began with inventory procedures; this required suitable

341 software tools, which will enable not only keeping records, but also enable au- tomatic simultaneous generation of name directories and enable fast and trans- parent viewing of Archive contents. We continued the digitalisation of own Library fund for the SASA digital library. In 2020, we digitalised about 40 own publications. In cooperation with IZUM experts and ArhivPro Software Company, significant progress was made in establishing entry procedures of newly digitalised materials and integration into the digital library. During the digitalisation of own publications and an ever increasing importance and relevance of digitalised publications, the issue of storing own publications in SASA Library storage facilities has gained further prominence. Therefore, the Library continued organising stock of own publications, which meant donating extra copies of individual publications to interested institutions and individuals and stock downsizing to a suitable number of archive copies. In cooperation with SRC SASA, the Library added 173 new items for the Novi Slovenski biografski leksikon (mostly letters C and Č) to the Web portal Slovenska biografija. Structured biographical data were marked in detail for 150 entries of the Primorski slovenski biografski leksikon while continuing with the revision of the existing structured items. Thus, at the end of 2020, the web portal Slovenska biografija offered information concerning over 11.660 individuals, 7327 persons with independent entries and 4333 individuals related to said persons, and 119 families. Web statistics recorded 228,200 users (approx. 50,000 more than the year before) and 505.194 page views (about 90,000 more than in 2019). Through its participation with the portal Slovenska biografija (indirect, via SRC SASA as a formal partner), the SASA Library is also a part of the EU project InTaVia, coordinated by an Austrian institution, with remaining partners from Austria, Germany, the Netherlands, Denmark and Finland. The project is intended for the development of tools and technologies for processing biographical and prosopographical data. The SASA Library is responsible for the preparation of biographical and prosopographical data from the portal Sloven- ska biografija for inclusion into the joint partner states’ biographical information database, on which the afore-mentioned tools and technologies presently in development, will be tested. The SASA Library also actively participated in certain expert professional bodies: The National University Library Catalogisation Committee, the Cen- tralised Specialised Humanities Information centre (OSICH) and the Council of COBISS Members. The SASA Library is particularly grateful to SASA general management for the approval of new employment criteria in the hiring of a new co-worker, to replace our recently retired employee. With a new specification of employment

342 requirements, the Library gained another librarian, which in turn signifies an improvement in daily Library work processes.

Petra Vide Ogrin Head of SASA Library

343 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER

A Bratos, Savo 9, 131, 326 Bratož, Rajko 9, 13, 60, 119, 151–152, 312 Anderluh, Gregor 9, 25, 74, 75, 134, Bratuša, Mirko 9, 37, 138, 152, 169, 172, 334 146–148, 308, 330 Bravničar, Matija 235 Andolšek-Jeras, Lidija 17, 18, 233 Brecelj, Bogdan 235 Andrić, Ivo 233 Brešar, Matej 9, 12, 14, 32, 33, 44, 65, 74, Apostolski, Mihailo 233 130, 152, 310, 325 Avšič-Županc, Tatjana 9, 11, 34, 36, 104, Breznik, Anton 235 132, 148–150, 310, 328 Brodar, Srečko 235 Broz - Tito, Josip 235 B Brzin, Miroslav 235 Bajd, Tadej 9, 11, 12, 16, 17, 22, 26, 28, 33, Bujas, Zoran 236 44, 61, 81, 82, 127, 267, 305, 310, 322 Butozan, Vaso 236 Bajec, Anton 233 Bajt, Aleksander 233 C Balenović, Krešimir 233 Cankar, Izidor 109, 236 Barton, Derek Harold Richard 233 Carbonell, Ruben G. 9, 131, 326 Bartoš, Milan 233 Cardesa, Antonio 9, 142 Batis, Janez 17, 233 Ceulemans, Reinhart 9, 135, 330 Bedjanič, Milko 234 Cevc, Emilijan 24, 107, 108, 172, 236, 307 Beier, Friedrich-Karl 234 Cigoj, Stojan 236 Belić, Aleksandar 234 Cilenšek, Johann 236 Benac, Alojz 234 Cooper, Henry R. jr. 9, 125, 319 Benhart, František 234 Cronin, James W. 236 Bergles, Arthur E. 234 Cvetko, Dragotin 236 Berkopec, Oton 234 Bernard, Emerik 9, 136, 151, 332 Č Bernik, France 9, 11, 15, 16, 26, 31, 151, 156, 234, 266–273, 309, 310 Čamo, Edhem 236 Bernik, Janez 169, 171, 234 Čelešnik, Franc 236 Bevk, France 234 Čerček, Bojan 9, 41, 140, 152–153 Bezlaj, France 234 Černigoj, Avgust 236 Blinc, Robert 16, 235 Čop, Bojan 236 Bogdanović, Milan 235 Čubrilović, Vasa 237 Boldireva, Jelena Vladimirovna 9, 131, 325 D Bole, Jože 235 Borisevič, Nikolaj A. 235 Deanović, Mirko 237 Boršnik, Marja 235 Dekleva, Milan 9, 12, 28, 40, 44, 60, 138, Bosák, Pavel 9, 135, 330 153, 334 Brajdić, Ivan 235 Dempsey, Charles G. 9, 122, 315 Brajković, Vladislav 235 Demus, Otto 237 Bratko, Ivan 9, 12, 14, 32, 33, 44, 62, 127, 151, 322 Despić, Aleksandar 237

344 Dimitrijević, Milan R. 9, 142 Gavazzi, Milovan 239 Dimnik, Martin 26, 31, 237, 274–276, 309 Geiger, Manfred 9, 131, 326 Djordjević, Jovan 237 Geršković, Leon 239 Djurdjev, Branislav 237 Gestrin, Ferdo 239 Djuričić, Ilija 237 Geyer, Otto F. 239 Dolar, Davorin 237 Giesemann, Gerhard 9, 125, 319 Dolenc, Metod 237 Gleirscher, Paul 9, 74, 77, 122, 315 Dolenc, Vinko V. 9, 74, 140 Gligorić, Velibor 239 Dolinar, Lojze 237 Globevnik, Josip 9, 12, 14, 44, 60, 65, 74, Drovenik, Matija 17, 237 128, 157, 323 Drujan, Boris 238 Globokar, Vinko 9, 139, 335 Dyggve, Ejnar 238 Gogala, Matija 9, 12, 14, 17, 18, 26, 62, 74, 132, 157, 308, 328 E Golia, Pavel 239 Golič, Ljubo 239 Elsner, Norbert 238 Gombocz, Wolfgang L. 10, 122, 315 Emri, Igor 9, 11, 12, 18, 22, 24, 26, 28, 32, Goričar, Jože 17, 239 33, 44, 45, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 74, Gosar, Peter 9, 128, 323 78, 79, 127, 153, 304, 307, 308, 310, Grabec, Igor 9, 12, 13, 44, 59, 128, 157, 300, 322 323 F Grad, Anton 239 Gradnik, Alojz 239 Fajfar, Peter 9, 11, 12, 18, 28, 44, 127, 154, Grafenauer, Bogo 239 310, 322 Grafenauer, Ivan 239 Feil, Arnold 238 Grafenauer, Niko 9, 13, 37, 74, 136, 157–158, Ferluga, Dušan 9, 140, 154 172, 332 Fettich, Janez 238 Grafenauer, Stanko 240 Finžgar, Alojzij 238 Grdenić, Drago 240 Finžgar, Fran Saleški 238 Greenberg, Marc Leland 10, 126, 319 Fischer, Kurt von 238 Grickat-Radulović, Irena 240 Flaker, Aleksandar 238 Grimič, Vill 240 Flotzinger, Rudolf 9, 122, 315 Grošelj, Milan 240 Ford, Derek Clifford 9, 135, 331 Gubenšek, Franc 240 Forstnerič, Franc 9, 11, 12, 17, 22, 28, 32, Gušić, Branimir 240 33, 34, 44, 74, 78, 128, 154–155, 304, Gušić, Ivan 10, 35, 135, 331 305, 310, 322 Gyergyek, Ludvik 240 Franchini, Aldo 238 Frangeš, Ivo 238 H Fučić, Branko 238 Haderlap, Maja 10, 139, 335 G Hadži, Dušan 240 Hadži, Jovan 240, 329 Gabrovec, Stane 238, 306 Hafner, Stanislav 241 Gabrovšek, Franci 9, 12, 28, 134, 155–156, Hahn, Erwin Louis 241 330 Hajdin, Nikola 240 Gams, Ivan 185, 238 Haldane, Duncan 10, 131, 326 Gantar, Kajetan 9, 14, 16, 18, 26, 60, 64, 74, Hamano, Tošihiro 10, 139, 335 123, 156, 272, 308, 317 Handke, Peter 10, 139, 335 Gaspari, Maksim 239 Hannick, Christian 10, 126, 320

345 Härtel, Reinhard 10, 74, 122, 315 Kardelj, Edvard 242 Hauptman, Ljudmil 241 Karničar, Ludvik 10, 126, 320 Hausen, Harald zur 10, 142 Katritzky, Alan R. 242 Haydon, Philip G. 10, 135, 331 Kenk, Roman 243 Hegedušić, Krsto 241 Kermauner, Taras 84, 243 Herak, Milan 241 Kermavner, Dušan 243 Hieng, Andrej 241 Kernel, Gabrijel 9, 129, 163, 323 Höfler, Janez 9, 121, 158, 266, 314 Kiauta, Boštjan 9, 133, 163, 328 Horvat, Matija 241 Kidrič, Boris 243, 255, 278 Hottinger, Lukas Conrad 241 Kidrič, France 16, 243, 271 Hribar, Valentin 9, 14, 30, 60, 61, 68, 82, 84, Klingemann, Hans-Dieter 10, 122, 315 95, 101, 119, 158, 312 Klopčič, Mile 243 Kmecl, Matjaž 9, 13, 124, 163, 317 I Knez, Željko 9, 12, 33, 44, 131, 164–168, 280, 325 Ibrovac, Miodrag 241 Koblar, France 243 Ilešič, Svetozar 241 Kochansky-Devidé, Vanda 243 Ilijanić, Ljudevit 10, 135, 331 Kogoj, Franjo 243 Ingolič, Anton 241 Komelj, Milček 9, 11, 14, 17, 22, 24, 28, 36, 37, Inkret, Andrej 241 38, 40, 59, 62, 74, 107, 109, 113, 136, Ivić, Milka 241 168–173, 283, 304, 306, 307, 310, 333 Ivić, Pavle 241 Koneski, Blaže 243 J Konstantinović, Zoran 243 Konstantinovski, Georgi 26, 36, 74, 243, Jakac, Božidar 242 281–282, 309 Jakopič, Rihard 242 Kordaš, Marjan 9, 12, 13, 14, 62, 140 Jakopin, Franc 242 Korošec, Viktor 243 Jama, Matija 242 Kos, Božidar 244 Jančar, Drago 9, 25, 37, 74, 136, 158–159, Kos, Gojmir Anton 244 308, 332 Kos, Janko 9, 59, 74, 124, 173, 300, 317 Jemec, Andrej 9, 12, 14, 18, 40, 60, 113, 136, Kos, Milko 17, 244 159, 169, 283, 333 Kosmač, Ciril 60, 244, 300 Jerala, Roman 9, 12, 23, 26, 44, 79, 130, 160, Kossack, Georg 244 280, 306, 325 Kostrenčić, Marko 244 Jesenšek, Marko 9, 12, 13, 14, 28, 31, 44, Košak, Silvin 10, 122, 315 57, 59, 62, 63, 64, 74, 125, 160–163, Košir, Alija 244 161, 318 Kovačič, Lojze 244 Jesih, Milan 9, 21, 37, 40, 74, 111, 138, 163, Kovič, Kajetan 244, 269, 285 303, 334 Kozak, Juš 244 Jovčić, Dimitrije 242 Kozar - Mukič, Marija 10, 126, 320 Jurančič, Janko 242 Kozina, Marjan 244 Koželj, Venčeslav 244 K Kraigher, Hojka 9, 12, 34, 35, 134, 173–184, 330 Kahl, Hans-Dietrich 242 Kralj, Alojz 9, 12, 13, 16, 44, 129, 184–185, 323 Kalin, Boris 242 Kranjc, Andrej 9, 12, 17, 26, 34, 42, 60, 68, Kalin, Zdenko 242 74, 133, 185, 308, 328 Kambič, Vinko 242 Kranjc, Janez 9, 21, 26, 45, 56, 60, 75, 110, Karamata, Stevan 242 122, 185–186, 303, 308, 314

346 Kranjec, Miško 244 Luckmann, Thomas 247 Krašovec, Jože 9, 14, 17, 31, 60, 61, 82, 88, Lukić, Radomir 247 124, 186–187, 300, 318 Lukman, Franc Ksaver 247 Krašovec, Metka 171, 244 Lunaček, Pavel 247 Krašovec, Stane 245 Kratochvíl, Josef 245 M Kravar, Miroslav 245 Maceljski, Milan 247 Krbek, Ivo 245 Maček, Jože 9, 18, 25, 59, 133, 191, 298, 307, Kreft, Bratko 16, 245 329 Kreft, Ivan 9, 13, 25, 34, 60, 133, 177, 187, Madžar, Ljubomir 10, 123, 316 298, 307, 329 Majer, Boris 247 Krek, Gregor 17, 245 Maksimović, Desanka 247 Krek, Uroš 245 Mansfield, Peter 248 Kretzenbacher, Leopold 245 Mardešić, Sibe 248 Kristl, Stanko 9, 12, 25, 37, 75, 137, 308, 333 Maroević, Tonko 26, 36, 200, 248, 282–287, Križan, Peter 9, 26, 28, 32, 33, 75, 131, 309 188–190, 281, 325 Martinović, Juraj 10, 126, 320 Krklec, Gustav 245 Matevski, Mateja 248 Krleža, Miroslav 245 Matičetov, Milko 248 Kuhelj, Anton 16, 245 Matičič, Janez 9, 137, 192, 333 Kühn, Othmar 246 Matjašič, Janez 248 Kumbatovič, Filip Kalan 245 Maver, Igor 9, 21, 31, 44, 74, 110, 125, Kuret, Niko 246 192–193, 278, 303, 318 Kurkina, Ljubov Viktorovna 10, 126, 320 Mavretič, Anton 248 Kušej, Gorazd 17, 246 Mayer, Ernest 17, 248 Kušej, Rado 246 McLaren, Anne 248 Kyovsky, Rudi 246 Mekuli, Esad 248 L Melik, Anton 248 Melik, Vasilij 249 Lajovic, Anton 246 Menart, Janez 249, 269 Lajtha, Abel 10, 142 Mencinger, Jože 9, 11, 12, 14, 18, 28, 44, 48, Lamovec, Janez 9, 14, 60, 140, 190 49, 50, 51, 52, 60, 62, 119, 193, 310, 312 Laroche, Emmanuel 246 Menis, Gian Carlo 10, 123, 316 Lauer, Reinhard 10, 74, 126, 320 Merchant, Mylon Eugene 249 Lavrač, Ivan 246 Merhar, Boris 249 Lavrič, Božidar 16, 246 Merkù, Pavle 249 Lavrin, Janko 246, 291 Micevski, Kiril 249 Lebič, Lojze 9, 11, 12, 18, 21, 28, 75, 137, Michie, Donald 249 190–191, 303, 310, 333 Mihajlović, Mihajlo Lj. 249 Leeming, Henry 246 Mihalić, Slavko 249 Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 131, 326 Mihelič, France 249 Lenček, Rado L. 246 Mihelič, Milan 9, 12, 37, 74, 137, 333 Levec, Janez 26, 32, 246, 278–280, 309 Milčinski, Janez 16, 249 Lipuš, Florjan 10, 139, 159, 335 Milčinski, Lev 249 Lobe, Feliks 247 Milič-Emili, Joseph 10, 142, 339 Logar, Janez 247 Minatti, Ivan 250 Logar, Valentin 247 Mlinar, Zdravko 9, 12, 44, 45, 47, 54, 119, Lorković, Zdravko 247 193–194, 312

347 Mlinarič, Jože 9, 74, 120, 312 Parpura, Vladimir 10, 135, 332 Mohorovičić, Andre 250 Paternu, Boris 9, 12, 31, 124, 201, 318 Molè, Vojeslav 250 Paulin, Alfonz 251 Moravec, Dušan 250 Pavček, Tone 18, 251 Moskovich, Wolf 10, 126, 320 Pavčnik, Marijan 9, 12, 14, 28, 30, 44, 59, Moszyński, Leszek 250 60, 120, 201–204, 313 Muhovič, Jožef 9, 12, 36, 37, 40, 44, 113, Pavičević, Branko 251 138, 152, 194–195, 310, 335 Pavlov, Todor 252 Müller, Karl-Alexander 10, 132, 327 Pavšič, Vladimir – Bor Matej 252 Müller-Karpe, Hermann 250 Pécsi, Márton 252 Murko, Matija 25, 59, 156, 161, 162, 214, Peklenik, Janez 252 217, 218, 229, 250, 298, 307 Perović, Slobodan 252 Mušič, Marjan 250 Persianinov, Leonid Semenovič 252 Mušič, Marko Marijan 9, 12, 16, 17, 22, 25, Peterlin, Anton 252 36, 75, 137, 195–197, 282, 334 Peterlin, Matija 9, 140, 204 Mušič, Zoran 250 Pignatti, (Sandro) Alessandro 10, 74, 135, 332 N Pirc, Raša 9, 74, 129, 204, 323 Pirjevec, Jože 9, 13, 26, 30, 60, 74, 75, 114, Nahtigal, Rajko 16, 250 115, 120, 204–205, 300, 308, 313 Negovski, Vladimir A. 250 Pitamic, Leonid 202, 252, 270 Neher, Erwin 10, 135, 331 Plečnik, Jože 252 Neidhardt, Velimir 139, 336 Plemelj, Josip 24, 33, 78, 252, 307 Nejedly, Zdenek 250 Pleničar, Mario 252 Neubauer, Robert 251 Pleterski, Janko 252 Neuhäuser, Rudolf 26, 31, 251, 276–278, 309 Podrecca, Boris 10, 25, 74, 75, 139, 308, 336 Nicod, Jean 10, 135, 331 Pogačnik, Jože 253, 268, 272 Nitsch, Kazimierz 251 Pohl, Heinz Dieter 10, 126, 320 Noble, Denis 10, 135, 331 Poldini, Livio 10, 74, 136, 332 Noč, Marko 9, 30, 41, 101, 142, 197–199 Polec, Janko 253 Nougayrol, Jean 251 Popov, Andrej Vladimirovič 253 Novak, Boris A. 9, 26, 36, 61, 75, 138, Popović, Dejan 10, 132, 327 199–200, 287, 308, 335 Potrč, Ivan 253 Novak, Franc 251 Povh, Bogdan 10, 132, 327 Novak, Grga 251 Prelog, Vladimir 253 O Pretnar, Stojan 253 Prevoršek, Dušan C. 253 Ocvirk, Anton 251, 269 Prokop, Otto 253 O'Loughlin, Niall 10, 123, 316 Prunč, Erich 253 Olszak, Waclaw 251 Pusić, Eugen 253 Oman, Valentin 10, 74, 139, 336 Orešnik, Janez 9, 13, 31, 57, 74, 124, 318 R Oštir, Karel 251 Rajičić, Stanojlo 253 P Rakovec, Ivan 253, 329 Rammelmeyer, Alfred 254 Pahor, Boris 9, 25, 75, 86, 137, 201, 308, 334 Ramovš, Fran 16, 17, 254, 318, 319 Paljetak, Luko 10, 139, 200, 283, 336 Ramovš, Primož 17, 191, 254 Panteleev, Dimitr 251 Rant, Zoran 254

348 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 10, 215–216, 307, 310, 313 132, 327 Stålberg, Erik Valdemar 10, 143 Ravnikar, Edvard 254, 282 Stanković, Siniša 256 Rebula, Alojz 84, 169, 172, 254 Stankowski, Jan 256 Rechinger, Karl Heinz 254 Stanonik, Janez 256 Regen, Ivan 254 Stanonik, Marija 9, 11, 18, 22, 28, 75, 125, Rigler, Jakob 254 216–218, 304, 310, 319 Rojko, Uroš 9, 11, 12, 18, 22, 28, 44, 75, 139, Stanovnik, Branko 9, 11, 12, 14, 21, 33, 60, 65, 205–206, 304, 310, 335 67, 68, 69, 129, 218–219, 304, 310, 324 Rothe, Hans 10, 126, 321 Stefanović, Dimitrije 26, 256, 265–266, 309 Rozman, Blaž 9, 14, 30, 60, 101, 141, 207 Stelè, France 109, 256, 291 Rumpler, Helmut 254 Stern, Pavao 256 Rus, Veljko 59, 193, 194, 254, 300 Stevanović, Petar 256 Straus, Jože 10, 123, 316 S Strle, Franc 9, 12, 30, 44, 48, 49, 50, 51, 52, 79, 101, 141, 219–220 Saeverud, Harald 254 Stuhlpfarrer, Karl 256 Safar, Peter 255 Stupica, Gabrijel 256 Salecl, Renata 9, 13, 14, 29, 30, 44, 51, Supičić, Ivan 10, 123, 316 52, 60, 61, 75, 101, 102, 103, 122, Svane, Gunnar Olaf 256 207–211, 314 Svetina, Saša 9, 18, 74, 141, 220 Salopek, Marijan 255 Szentágothai, János 256 Samec, Maks 255 Sammut, Claude 10, 132, 327 Š Savić, Pavle 255 Scalon, Cesare 10, 123, 316 Šalamun, Tomaž 256, 285 Scott, James Floyd 26, 32, 255, 280–281, 309 Šašel, Jaroslav 256 Seidl, Ferdinand 255 Šeligo, Rudi 257 Serša, Gregor 9, 11, 41, 142, 211–212, 310 Šelih, Alenka 9, 14, 17, 18, 28, 30, 60, 101, Severn, Roy Thomas 255 120, 220–221, 313 Sever, Savin 255 Šenk Kosem, Nina 9, 21, 37, 111, 139, Shoenfeld, Yehuda 10, 142 221–222, 303, 335 Simčič, Zorko 9, 37, 138, 213, 334 Šercelj, Alojz 257 Simoniti, Primož 255 Šidak, Jaroslav 257 Sirotković, Jakov 255 Škerjanc, Lucijan Marija 257 Skalerič, Uroš 9, 11, 17, 26, 28, 74, 75, 141, Škerlj, Milan 257 213, 308, 310 Škerlj, Stanko 257 Sket, Boris 9, 12, 13, 44, 133, 213–214, 329 Šlebinger, Janko 257 Sketelj, Janez 9, 12, 141, 214 Šnuderl, Makso 257 Skok, Petar 255 Štampar, Andrija 257 Slodnjak, Anton 255, 271 Štih, Peter 9, 11, 12, 13, 16, 17, 22, 26, 28, Snoj, Marko 9, 11, 12, 13, 14, 24, 25, 32, 44, 30, 39, 44, 59, 60, 61, 67, 74, 75, 81, 57, 62, 105, 106, 107, 125, 214, 271, 105, 112, 121, 161, 222–224, 304, 309, 308, 310, 318 310, 313 Sovrè, Anton 256 Šuklje, Lujo 257 Spacal, Lojze Luigi 256 Spinozzi Monai, Liliana 10, 32, 126, 321 T Splichal, Slavko 9, 11, 12, 24, 29, 30, 44, Tavano, Sergio 10, 123, 317 45, 46, 49, 51, 52, 53, 54, 57, 75, 120,

349 Tavčar, Alois 257 Vodovnik, Lojze 17, 259 Tavčar, Igor 257 Volkov, Mstislav Vasiljevič 259 Taylor, Alan John Percival 257 Vouk, Vale 259 Teržan, Biba 9, 12, 29, 77, 121, 224–225, 314 Vratuša, Anton 114, 260 Tesnière, Lucien 258 Vrišer, Igor 260 Teune, Henry 258 Vučenov, Dimitrije 260 Tišler, Miha 9, 129, 225, 324 Vuga, Saša 260 Todorović, Kosta 258 Tokarz, Bożena 10, 126, 273, 321 W Tokarz, Emil 10, 127, 273, 321 Wakounig, Marija 10, 123, 317 Tolstoj, Nikita Iljič 258 Waugh, John S. 260 Tomaževič, Miha 9, 12, 13, 44, 129, Wernig, Anton 10, 143 225–226, 324 Wolfram, Herwig 10, 123, 317 Tomović, Rajko 258 Wollman, Frank 260 Toporišič, Jože 258 Woschitz, Karl Matej 10, 127, 321 Trofenik, Rudolf 258 Wraber, Maks 260 Trontelj, Jože 16, 258 Trstenjak, Anton 258 Z Tršar, Drago 9, 37, 138, 169, 171, 172, 226, 334 Zadnikar, Marijan 260 Turk, Vito 9, 130, 226, 324 Zadravec, Franc 260 Turnšek, Dragica 9, 133, 226–227, 329 Zajc, Dane 60, 260, 300 Závada, Vilem 260 U Ziherl, Boris 16, 260 Zlobec, Ciril 16, 17, 261, 269, 285 Udovič, Jože 82, 258 Zorec, Robert 9, 11, 12, 17, 22, 24, 28, 35, Ugljen, Zlatko 10, 139 44, 45, 53, 56, 57, 69, 75, 104, 134, Unger, Felix 10, 143 227–228, 304, 310, 329 Ušeničnik, Aleš 258, 270 Zorko, Zinka 161, 261 V Zupančič, Črtomir 261 Zupančič, Mitja 9, 12, 14, 60, 134, 228–229, Vavilov, Sergej Ivanovič 259 329 Vavpetič, Lado 259 Zupančič, Rihard 261 Veber, Franc 259 Zupanec - Sodnik, Anica 261 Velimir, Neidhardt 10, 139, 336 Zwitter, Fran 261 Verč, Ivan 10, 74, 127, 321 Verkhratsky, Alexei 10, 136, 228, 332 Ž Vidav, Ivan 14, 15, 65, 259, 268, 311 Žekš, Boštjan 9, 11, 12, 14, 16, 25, 33, 44, 65, Vidmar, Josip 16, 259 74, 75, 130, 308, 310, 324 Vidmar, Milan 16, 259 Žele, Andreja 9, 13, 21, 28, 31, 32, 57, 63, Vilfan, Sergij 259 111, 125, 229–230, 303, 319 Villadsen, John 10, 132, 327 Žižek, Slavoj 9, 121, 230, 230–232, 314 Vodopivec, Peter 9, 29, 30, 61, 75, 82, 92, Župančič, Andrej O. 261 122, 227, 314 Župančič, Oton 261

Fotografije: arhiv SAZU in osebni arhivi posameznih članov SAZU

350

ISSN 0374–0315

LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71. KNJIGA 2020

Uredniški odbor: Peter Štih, Milček Komelj, Robert Zorec

Glavni in odgovorni urednik: Franc Forstnerič

Zbiranje gradiva in urejanje: Veronika Simoniti

Jezikovni pregled: Mija Longyka in Marta Kocjan Barle

Prevod: Špela Truden

Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani

Prelom: Medija grafično oblikovanje, d. o. o.

Tisk Abo Grafika, d. o. o. Ljubljana, 2021 ISSN 0374–0315 ISSN 15 € 15

LETOPIS SAZU 71. KNJIGA / 2020 AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZNANOSTI IN AKADEMIJE SLOVENSKE 71. KNJIGA LJUBLJANA 2020 2021