mm mmE Kranj, petek, 9. novembra 1990
(afio»rano Ujma spreminjala relief
žirovske krajine
1 Huda ura ustavila čas, NJIV-' CEKIN
ni pa zmagala volje
Junaka Himalaje spet doma " V ponedeljek zvečer sta se P° treh mesecih vrnila do- jnov junaka Himalaje, Mari Dvodnevni zaslužek ja in Andrej Štremfelj, ki sta oktobra skupaj z Janezom Za zdaj znaša približno ocenjena ško kranjska občina. Solidarnost prevladuje ^gličem osvojila najvišji vrh da po ujmi, ki je 1. novembra prizadela tudi ta trenutek, tako kot v prvih urah ujme sveta 8848 m visoki Mount Slovenijo, 9 milijard dinarjev. Kar deset in takoj po njej. Zato bo zdaj najbolj po Everest. Krajani Orehka in odstotkov škode odpade na kmetijstvo in membno, da bo ob odpravljanju posledic Drulovke so svojima sovaš- gozdarstvo. Okrog 5000 hektarov kmetij poplav potekala tudi usklajena in stroko čanoma Mariji in Andreju skih površin je bilo poplavljenih in med 25 vno vodena akcija tako pri zbiranju in priredili prisrčen sprejem. najbolj prizadetimi občinami je kmetijstvo usmerjanju pomoči, kot pri delu na posa pf«Čakali so ju z baklami in na prvem mestu v sedmih; med njimi sta meznih prizadetih področjih in panogah. ognjemetom, z domačo me tudi Škojja Loka in Kamnik. V škofjeloški občini, najbolj prizadeti na Gorenjskem, so si temeljito in stroko dico, z vrečo orehov - simbo Slovenska skupščina je včeraj po hi lni Orehka, z domačim trem postopku sprejela na predlog sloven vno delo zastavili kot najbolj pomembno kruhom, ki ga je posebej za skega izvršnega sveta zakon o posebnem iztočnico že takoj na začetku ob reševanju in ocenjevanju škode. Tako zdaj poteka tu *° priložnost spekel orehov- solidarnostnem prispevku za odpravljanje di akcija za čimhitrejšo in učinkovito od pek, z drobnimi darili, posledic poplav. Do konca leta bodo tako pravo največjih težav. Sekretariat za druž 2'vo muziko, v imenu vseh vsi zaposleni v Sloveniji prispevali še dvo beni razvoj občine Škofja Loka je že v po krajanov ju je pozdravil dnevni čisti osebni dohodek kot pomoč pri nedeljek pozval vse v občini, da lahko pri Predsednik krajevne skupno- zadetim krajem. Tako naj bi namesto 220 zbrali 440 milijonov dinarjev in tako po javijo škodo na premoženju v svoji krajevni !*> Vladimir Lah, v imenu krili blizu 5 odstotkov za zdaj približno skupnosti ali na sedežu občine, krajevne Športnega društva Zarica pa ocenjene škode. skupnosti pa je izvršni svet zadolžil, da *vone Kuželj. Za vse vašča- Pomoč že od prvega trenutka prihaja predlagajo vrstni red najnujnejših del. . ne je bil to lep, nepozaben tako v materialu kot tudi v denarju od de Pred bližajočo se zimo je treba hitro večer.- Na sliki: prisrčno je lovnih organizacij, zasebnikov, posamezni ukrepati in ob pomoči, kije v tem trenutku bilo kov; tako na poseben žiro račun RK RS, še kako pomembna, je velika odgovornost srečanje Marije Štrem- Slovensko Karitas, na žiro račune, ki sta zato prav na podjetjih in strokovnih služ profesorice na kranjski jih na Gorenjskem odprli škofjeloška in bah. # A. Žalar 8'mnaziji, z. dekleti njenega ^reda. - Foto: D. Dolenc - Slovenska ustavna komisija seje odločila
^ Kranju petina ljudi prejema socialne pomoči SVETOVANJE
FINANČNE Javna razprava do konca novembra
Drugače poskrbeti AGENCIJSKE Ustavna komisija skupščine Slovenije je strnila 18 glavnih dilem, ki kami, oziroma med Demosom in opozicijo, taka nasprotja, da IN DRUGE so najbolj izrazite pri obravnavi osnutka nove slovenske ustave in njim naj bi dali predvsem prednost v novembrski javni razpravi. bi bila v trenutku sprejema za starejše ustave oba pola do konca skre STORITVE Ljubljana, 5. novembra - Po zmagalo razmišljanje, da bi bi gana, kar pa bi blokiralo spre torkovem sestanku vodstva slo lo podaljševanje razprave lah jem ustave, saj je zanj potrebna * Kranju pripravljajo cenejše oblike varstva venske skupščine z župani slo ko tudi brezplodno ponavlja dvotretjinska parlamentarna {jNtJlHi ljudi venskih občin in po seji komi nje enih in istih dilem, in da je večina. sije za ustavna vprašanja skup bolje javno razpravo o osnutku *funj. 7 tnn, inhr.i - Kranjski />»rvn/ SVtt je obravnaval so- Program razprav je v krat ščine, ki je sledila temu sestan zaključiti v predvidenem roku, *fatnoiarstvene pomoči » kranjski občini, tja do srede janu- kem naslednji. Razprava o os ku, je sedaj vendarle jasno, ka 30. novembra, nato oblikovati r nutku bo trajala do konca no * Ju ho postopoma posšmetBa področja družbenih dejavno- delovni osnutek predloga usta ko in do kdaj bomo v Sloveniji vembra. Stališča iz razprave se Inali/a, ki jo je pripravil ( enter /a socialno delo. ka/e, razpravljali o osnutku nove ve, o katerem pa naj bi se izre 1 pošiljajo neposredno na usta ' *' kranjski občini 1X236 ljudi prijema sitcialnovarstvene k! kala predvsem strokovna jav slovenske ustave. Tako med žu vno komisijo, ki bo zasedala POmoči, kar je slaba petina prebivalstva. Sorazmerno naj- nost. Ustavna komisija je z gla pani kot tudi med člani usta trikrat tedensko. Predsednik re J**j* so oblike varstva starejših, /ato nameravajo poiskati sovanjem, z večinskim soglas vne komisije je bilo precej ta publiške skupščine in njene jem, sprejela tako rešitev. Tak *RMČne, cenejše, oh vse večji bre/posehutsti bodo nemara GLOBAL kih, ki so zaradi zamude na za ustavne komisije je k razpravi *hko v// ij fj ,. ^ i doma, šno soglasje je bilo nujno, saj flas ll( { os r lo nJ četku terjali podaljšanje raz že pozval strokovnjake, dru Global Kranj, do o so se pojavila v dosedanji raz prave za 15 dni, do sredine de štva, stranke, klube in Slovence t'tutdi malika socialnovarstvenih pomoči je pisana in ak- 64000 Kianj, C JLA 4 pravi med posameznimi stran- cembra, vendar je na koncu le na tujem. Po občinah bodo po '''na, 1,1,1, na jt,m področju lahko pričakujemo korenile spre- tel (064) 21-320 fax (064) 28167 sebne razprave, na katere bodo Kinlif, N;lj v kabinetu ministrice dr. Katje Bohove /e pripra ^**J° ""»»e sistemske rešitve, zaenkrat še v tajnosti. I udi social vabljeni vsi poslanci iz občine, > v u r4t ne glede na stranko, uvodničar dt.-.' "'"'' " i* "• " ' potrebno postaviti na novo. saj kakoi ji Štirje mrtvi zaradi ogljikovega dioksida Ml Franc I eskosek i/ kranjskega Centra /a socialno delo. / ji, po možnosti čim bolj nev J**? *OClalno politiko je nekaj /elo narohe. če so socialne po- tralni, pa bodo člani komisije. IW pogosto podaljšek delavčeve plače in lahko ravna po nače- Izvedena bo posebna javnom- It, bom manj delal, bom dobil pomoč. Družinska tragedija v Preddvoru nenjska raziskava. Ustavna ko misija je že naredila seznam 18 , Anali/a Centra /a socialno delo je tokrat nekoliko druga- glavnih odprtih vprašanj, v os n se je dotikala opaža, zaradi če *> prikazali so sorazmerne deleže posameznih vrst socialnih Kranj, 8. novembra - Prav na dan, ko je Musičeva družina iz Pred nutku so potrebni ustavni za ( sar je opaž začel tleti. Tlenje je P>mo(-i in iskazalo se ie. da imajo v celotni porabi sredstev da dvora proslavljala nakup ie spodnjih prostorov hiše številka 5, v I -—In i/ka/alo se je, povzročilo ogljikov monoksid, koni za izvedbo ustave, prav ta omoči otrokom, kateri je sicer stanovala v prvem nadstropju, se je hiša odela v plašč ^ Kajvečji, kar 44.4 odstotni dele/ denarne D(\ ki se je širil po kopalnici, od ko pa bo prihodnji teden znana 1,8 sU > , 22,8-odstolni de črnine. V noči s ponedeljka na torek, 6. novembra, so namreč zara l#J *i ' ' ° upravičencev pa ima največji, *• tam pa v ostale prostore in tudi zasnova ustavnega zakona za , Plačilo oskrbnin v zavodih'. V < entru /ato pripravljajo dni- di zastrupitve z ogljikovim monoksidom med spanjem umrli 36-Ie- izvedbo zadnjega, 164. člena, ( v zgornje nadstropje, kjer so n tni I smet Music, njegova dve leti starejša žena Muzafera, njena l± *< cenejše oblike varstva starejših. Poiskali nameravajo spali Musičevi. Strop med nad ki govori o osamosvojitvi Slo K,l 25 letna sestra, ki je bila tedaj v Preddvoru na obisku Senada Bar l»na nrelmališča /a lindi. ki nimajo nikakršnih sredstev /a stropjema je namreč lesen in venije kot samostojne, suvere /,v jaktareve, in sin Samir Musič, star 17 let. /,a zdravje drugega sina, lj.inje. Ob vse večji brezposelnosti bi družine lahko prev propusten za plin. ne države. • J. Košnjek 13-letnega Jasmina, se borijo zdravniki v zemunski bolnišnici. » oskrbo starejše ljudi, uvedli pa bi lahko tudi doplačilo V kuhinji, kjer sta spala, sta domu. /a marsikaterega siarejšeua. ki potrebuje po- bila mrtva Muzafera in Ismet H UNZ Kranj je takoj odšla na 7* '' bi bila verjetno to privlačnejša rešitev kot preselitev v dom, Vest o družinski tragediji v Music, na hodniku poleg vrat mesto žalosti. Ugotovili so, da .* Center za cenejša. Podrobneje bomo anali/o in razpravo pa Preddvoru št. 5 je prišla do de Samir Musič, v sobi poleg glav *,r"mem .(„ predstavili v prihodnji številki. • M. V. žurnih policistov v Kranju v to je bila v kopalnici v pritličju su nih vhodnih vrat Senada Bar- rek ob petih zjutraj. Komisija prek noči prižgana infra peč, ki jaktarevič in na začetku hodni S 2 < ka poleg glavnih vhodnih vrat nezavesten Jasmin Musič. Dru žina sicer izvira iz občine Plav, KRANJSKI ZIMSK0ŠP0RTNI SEJEM vendar je že več let stalno žive la v Preddvoru. Sit NA GORENJSKEM SEJMU Zdravnica iz Zdravstvenega i oj 1 doma Kranj je ugotovila, da so C • V KRANJU Musičevi umrli zaradi zaduši • tve z ogljikovim monoksidom. OPREMA ZA ZIMSKE ŠPORTE: RABLJENA IN NOVA Jasmina so po dani prvi pomo či odpeljali najprej v ljubljan o še; PONUDBA TURISTIČNIH AGENCIJ: SMUČARSKE VOZOVNICE ski UKC, od tam pa v Klinično bolnišnico Zemun, kjer so po SEJEM JE ODPRT 15. in 16 11 od 14 u"> 19 ure 17 in 18. 11 Od 7. do 19. ure sebej opremljeni za tovrstne nesreče. • H. Jelovčan Zasedanje radovljiške občinske skupščine Poslanci so glasovali o pw' j NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR logu, da bi stanarine do & V V • vega načina subvenciontrf' nja stanarin zamrznili "a 0 '. Strah pred državo tobrski ravni, vendar ga v,s zbori niso podprli. . Iz mnogih poslanskih nastopov na zadnjih zasedanjih repu Skupščina zahteva zaščito
bliške skupščine, pa tudi z nekaterih razprav o osnutku nove slo u stečajnega postopka ob niz venske ustave, veje določen strah pred novo centralno državo z pak le nova napaka. CepravJ . neomejenimi pooblastili. To ni strah ali zavračanje oblikovanja stečajnem postopku in čep^ nove, suverene, samostojne države Slovenije, ampak bojazen pred kupci nimajo jamstva, da njenimi neomejenimi pristojnostmi, pred močjo in tudi nepredvid dobili za izdelke garancije_ mJJ ljivimi, tudi neustavnimi dejanji. Opozorila pred to nevarnostjo so Elanovega premoženja jim bo zagotovljen servis. ^JlU posebej povezana s členi od 135 do 140 osnutka ustave, ki govori no dobivajo nova naročila- t ^ r jo o lokalni samoupravi. Lokalna samouprava je namreč tesno za razliko od številnih d f|a, V radovljiški občini niso zadovoljni z dosedanjim potekom stečajnega postopka v povezana s politično razdelitvijo Slovenije na enako ali večje šte podjetij ima trg in zna delat' vilo občin po vzoru starih časov in te želje so močno oživele, na begunjskem Elanu. Delavci pravijo, da se "sedaj dela večja škoda, kot se je do kovostne izdelke, pa vendar, možne nove okraje, odvisno, kako jih bomo imenovali, pa celo na slej". Občinska skupščina je na seji v sredo zahtevala, da sodišče takoj zaščiti pol proizvodnje stoji, ker ffl I narja za nakup materialov. Je I dežele. Vse to naj bi urejal po sprejemu ustave poseben zakon, v Elanovo premoženje. kateri občini pa bi kdo želel živeti, pa bodo odločali referendumi. jal Avgust Šlibar in v nadalj*„ poslancem prebral pnrito* * Ob tem pa so zelo trdožive tudi ideje po ohranitvi krajevne skup Radovljica, 7. novembra - Ko je predsednik izvršnega sveta Jože Re- sti, ki je že v postopku prisilne nju nosti, kot temeljne skupnosti državljanov. Povišan glas zagovorni sman na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine poročal o delu poravnave podal izvedensko Elanovih delavcev, ki se ne c nil, zakaj se je izvršni svet kot težave v Elanu niso nastal zaradi se stanarine povečale preveč in da je v občini premajhna p^ dar se mi zdi, da so zagovorniki tega modela v manjšini. Glasnej upnik, zastopnik upnikov iz ra proizvodnje, ampak zavoljo fi devnost, da bi vsem upravičencem zagotovili subvencije. Dtffl ši so pristaši dvodomnega parlamenta. Prvi zbor bi bil državni f dovljiške občine in tudi kot vla nančnih transakcij in utemelje sov poslanski klub je skupščini predlagal, da bi stanarine zafft' zbor. sestavljen iz predstavnikov strank, drugi pa naj bi bil zbor da, ki ji ni vseeno, kaj bo z Ela nega suma najrazličnejšega pris nili na oktobrski ravni in zadolžili izvršni svet, da bi do Jtffr regij, nekakšen senat, zbor državljanov, ki naj bi zastopal lokalne 1 nom, pritožil zoper sklep sodišča vajanja denarja. Izvršnemu svetu novembra zagotovil ustrezno subvencioniranje stanarin (tu* * interese. Prav lahko obvelja ureditev, da bo novi slovenski parla 1 o uvedbi stečajnega postopka v in upnikom se zdi tudi nerazum nazaj, do julija), za prihodnje leto pa pripravil taka merili - ment dvodomen, vendar drugi zbor, zbor regij, ne bo imel enakih Elanu. Izvršni svet je v pritožbo ljivo, da je stečajni"upravitelj ti- stanarine, ki bi pri subvencioniranju zagotavljala avtomatil^ pristojnosti kot politični zbor in hi enakovredno odločal o bistve Izvršni naj bi po vzoru komunalnega gospodarstva začel tudi <• nih vprašanjih slovenske države. Tudi ni nujno, da je drugi, lokal reorganizacijo stanovanjskega gospodarstva. ni zbor, številčno enak, vendar bi bilo za slovensko parlamentar Jože Resman, predsednik izvršnega sveta: "Zoper sklep o uvedbi no demokracijo pozitivno, če hi bil izhod razprave o tem problemu stečajnega postopka v Elanu so se poleg izvršnega sveta pritožili v prid čim bolj enakovredni zastopanosti lokalnih interesov v par še delavci Elana pa nekatere banke in upniki. Čeprav bo morda 1 nudil stečajnemu upravitelju, da da" lamentu. Če tega interesa v parlamentu ne bo, se utegnejo prav Vrhovno sodišče Slovenije, ki bo odločalo o pritožbah, potrdilo ne bi podjetje Sport EL 2000. ki je di, ki zapuščajo podjetje. ^ kmalu po sprejemu ustave zaostriti posebni regionalni interesi iz sklep o uvedbi stečajnega postopka, pa nam ne more biti vseeno, r bilo ustanovljeno zato, da denar odgovarjali za svoje delo, te 9 preprostega razloga, kar zanje v parlamentu ni prostora. # Jože če se v tovarni dela škoda. Če bi se proizvodnja normalno nada na pomoč republike (14 milijo pirajo zasebne lokale in podJjB ljevala, bi tudi postopki lahko trajali dlje časa. V tujini proizvod a Košnjek nov dinarjev) za dokončanje pro Delavci tudi zahtevajo. " L nja običajno skorajda ne občuti stečaja, zamenjajo se le lastniki, izvodnje ne bi šla v stečajno ma obiščejo vodilni občinski n^A pri nas pa bomo vse postavili na glavo in pustili, da bo propadla Pismo končujejo z ugotovit*™ so, najelo Elan in nadaljevalo z V Sloveniji pripravljamo nov davčni sistem proizvodnja." Avgust Šlibar fzbor združenega dela): "Od 14 mi da "to. kar se zdaj dogaja rentabilno proizvodnjo, vendar ne lijonov dinarjev, kolikor smo jih dobili od republike za dokonča doslej ni prejel odgovora. Avgust nom, ni ne strokovno in 9 nje proizvodnje, smo ji osem milijonov "vrnili" za prispevke." Šlibar, poslanec zbora združene spodarno", s prošnjo "strok davčni register. Temeljni sistemski zakon bo zakon o financira tel javnosti svoje povedati tudi Sindikat podjetja Aerodrom. galno, s pritiski na zaposlene in ču. Tam namreč opravljaj }j nju javne porabe, ki bo določal proračunske vire, za nekdanjo je močno skalilo odnose med de vrst dejavnosti. Njihovo ^ jrU' splošno in skupno porabo. Zakon o davku na dobiček predvi lavci na letališču. Komu zdaj ver bi bilo zgolj letalstvo, veliki ? deva 40 odstotni davek na dobiček, sedanja obremenitev pa je Na njihovem sindikalnem se kart je tudi dejal, da so novemu jeti, saj so tudi predstavniki Ne gih dejavnosti pa naj bi da" ^ 80-odstotna. Tu bi bile olajšave zelo omejene. Drugi zakon bo stanku smo slišali, kaj vse je sindikatu dvakrat ponudili roko, odvisnosti na svojem sestanku jem. To se je že zgodilo s pjyj| določal sredstva za socialne potrebe (plačevali naj bi delavci in razdvojilo zaposlene: podpora, ki da bi se dogovorili o skupnih in govorili o pritiskih in strahu pred gom. podobno pa č aka frji delodajalci), pomemben in nov pa bo davek na dohodnino. To jo je (imenujmo ga uradni) sindi- teresih, kot so notifikacija delav stvo, calering. slišali J« kat dal programu direktorja Vin šikaniranji.' Oglasil se je tudi duty frce shop Vodstvo sofljg je slovo od posamičnih davkov, ampak uvedba davka na vse skih zaupnikov, pogajanja, plače ka Možela, nadaljnje priznava predsednik (uelegit mi nega?) de vodilnih kadrov, konkurenčna c novih razmerah sam*? jli dohodke v preteklem letu. Obdavčitev bo progresivna od 15 nje legitimnosti delavskemu sve lavskega sveta Drago Čotar, obto J Sit** klavzula, vendar do sodelovanja 1 do 45 odstotkov. • J. Košnjek ženega za '»samomorilske skle vorno za poslovne odloči ' rr tu, čeprav na junijskih volitvah dotlej ni prišlo. Na koncu pa smo ni bil znova izvoljen, neslrinja- pe« in samovoljnega podaljševa da se to sindikata niti ma'0 ^ slišali tudi pomirljive tone, tudi nje s štrajkom, ki ga je hotelo del nja mandata, Delavskemu svetu če. Vendar je razumen ^ ^ Krščanski demokrati o ustavi od predsednika sindikata Neod 1 zaposlenih, ker jim /.ikonske za je res potekel mandat, tudi junij zaposlene v teh dejavnosti" -^ visnost Janeza Juvana, češ da v vore niso omogočile izplačila v ske volitve, ki naj bi ustoličile boje za svoja delovna 99 Ne samo, da je ustava temeljni dokument vsake države, za 1 kratkem načrtujejo skupni sesta Vodstvo |irn je (vsaj na P ^ i Slovence bo njeno sprejetje tudi zares zgodovinska odločitev; krist obliki obveznic. Kasneje so s po nek. novega, so propadle, zato so vse- Čem sestanku) zagotovilo- .^i jani pa, pretežno vključeni v stranko slovenskih krščanskih demo gajanji (tudi z vlado) vendarle i/ naokrog iskali pravno tolmače pri koncesijah piva skrb "^.Jf poslovali višje plače. Odnose je 1 kratov, imamo prvič po vojni možnost, ne le dejavno poseči v raz nj pri vladi m pravobranilcih! s zaostrila tudi odstranitev Titove da pogodbe z najemniki *J2j pravo o njej, temveč jo tudi sooblikovati. Tako bomo o osnutku v Stari sindikalisti in ljudje i/ k.i| jim je storiti. Dobili so navo pod pogoji, da bodo z dcja ostave spregovorili nocoj, v petek, ob 18. uri v sejni dvorani št. 15 ga kipa iz pristaniške avle ter vodstva so na sestanku poudai|.i- dila, naj Man delavski svet delu|e vred vzeli ludi zaposlene skupščine občine Kranj ob navzočnosti gostov - strankinih članov »pisarijo«, kakor jih imenujejo, li, da jih obstoj drugega sindikata naprej, dokler ne bodo končani ii nc bodo v slabšem položaj \i republiške ustavne komisije - Načeta Polajnarja, Cirila Kolešnika. po slovenskem Časopisju. Pred sednik tega sindikata Bojan Zvi- nikakor ne moli (prvih menda ni postopki reorganizacije v javno prej. Toda nezaupanje, >f*B| Daniela Starmana ifi domačina Iva Bizjaka. r 1 strah konkurence, drugih pa ne podjetje Kar zadeva samomoril- občutek nezaščilenosti P ' n '' Tajništvo obč. odbora SKD Kranj cih vendarle ostajajo, saj J'*rM Janez Poštrak, org. tajnik neznani primeri, ko v P|"j3| Javna tribuna o novi ustavi koncesij vendarle niso 0 ^ zaposlitve. Na ugotovitev,3 5150 (GLAS narskega kolega Turka ^[1 lavo Liletom so odgovoj m Neslovenci se čutijo prikrajšane se kaj podobnega letali*1"" Ob VS letnici j* kolektiv Gorenjskega Kl>"» prejel red /»slug * trebrno zve/d« lavcem ne bo /godilo I i««o»ilelj in izdajatelj ČP Glas, K naj, tisk ČGP Delo Ljubljana, TOZD TCR I den poglavitnih vzrok**] LJubljana Jesenice, 8. novembra - ZSMS - liberalna stranka iz Radovljice in z Je s svojim delom tudi oni pi ispeva- nastanek novega MudiU'-1^,,"' senic je pripravila javno tribuno o osnutku nove slovenske ustave. Člani li k razvoju Slovenije, /daj pa ne Pretkednii/.i CaiopiilVega svetu Kristina Kobal nedvomno direktoi VinK°^j" rt| Stranke za enakopravnost občanov opozarjajo, da niso enakopravno bi imeli vseh listih pravic, ki jih kar je ugotovil tudi s.n'1 N.' . ! aarocaina za IV. trimesečje je 160,00 dia obravnavani in terjajo enake pravice kot državljani Slovenije. imajo Slovenci Očitali so celo, očitajo, da vlada s trdo da danes Slovenci ne bi imeli te V sredo popoldne je bila v Ka kaj časa pa so i upravljali o polo preden se je imenovani I" jj" Gorenjski glai urejamo in pitomo Štefan /.argi tglav ni urednik in direktni I, svobode, ki jo imajo, če ne bi bi Leopoldtna Bogataj | v d odgovornega urednika). Vilma stanovnik (Iport, turizem, zini na Jesenicah |av na tribuna, taju narodnosti in manjšin v Slo /boi u. je eden od delav t ^ ,, J' j posi.n nc Informacije), Danka Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, I rjić), ki so jo na temo o novi slovenski veniji. sa| so tisti, ki so člani lo vzaicnine pomoči pripadnikov 17 let dela na letališču, "I'' l Danica Zavrl - Zlebir (soc i.iln.i politika gorenjski kraji m ljudje), Andrej Zalar drugih narodov m narodnosti je včasih tod vladalo ratfjjf (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). l.ea Mencinger (kultur.o Helena UStaVI pripravili člani ZSMS i* Stranke za enakopravnost obča Jelovfan i izobraŽevanje, iz tolikih klopi, kronika Skofja I oka) v veto Zaplotnik jeseniške in radovljiške občine. nov - ki ima predvsem na Jeseni Govorili so tudi o razpadu dr ko da so bih »trde roke .A ikmonjsivo Radovljica), Darinka Sedej (raz ved i ijo, Jesenice), stojan Saje Kot gost je bil na lavni tribuni ca h precej članov - opozarjali, da zave in menili, da bo izjemno seli. Direktor Može pa K 'L/ (družbene organizacije, ekologija) Joie Koinjek (notranja politika, Iport) Marija podpredsednik /SMS- liberalne bi jim bile s tako ustavo kratene elegantna rešitev, če bomo šli ko utemeljil s svojimi /•'" ^ Volfjak (gospodarstvo, Kranj) Goraaal Sinik (fotografija), Igor Pokom po redu in disciplini, ki ^Jjjj (oblikovanje), Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler [tehnično urejanje) in stranke Vlile .Šeiinc. pravice, normalno narazen. Nujno pa bi Marjeta Vozli* i lektoriranj«) Ko so obravnavali posamezna »Dvainšliridcset let že živim v bilo, da bt za razna vprašanja iz- tališču zaradi odnosa ,|jf", vprašanja, od regionalizacije, Sloveniji in vendar bom zdaj iz seljeniške in priseljeniške politi kov in zaradi varnosti šc .^\f Naslov in .1, n in uprave: Kr.ini. MoiC Pijade je i kranj preambul* O svetosti življenja, gubil državljanstvo.« je delit] ke - za probleme, ki so jih ome t rebru. .Pote m ko se je sin«J ^ Tekoči račun pri SOK JI 500463 11919 1 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, urednrtuo 21-860 in 21-835. demilitarizaciji, do poteka in or udeleženec javne tribune Vsi njali člani Stranke U enakoprav članstvo la/slo, je d i rekn ekonomska propaganda ZJ-987, računovodstva naročnina 28-461 mili ouiusi ganizacije javne razprave o novi Neslovenci, ki živijo na Jeseni nost občanov - ustanovili poseb kem krogu 5e dodatno P M 27-%0. ustavi, so nekateri menili, da je cah, se čutijo prikrajšane in teli no ministrstvo, kajti nekdo se svoje gledanje na nastanejLjjfl Neobjuvlicnih pisem in slik nc vračamo Časopis ie oprosCen prometnega davka po osnutek nove ustave v nekaterih jo, da se |ih / ustavo enakopra v .mi,u le mi MJ u k varjai 11 udi s ie- v isnosti • I). /,. Zlebir, r pristojnem mnenju 421-1/72. delih preveč restriktiven. Kar ne vno obravnav a. Poudarjajo, da so mi problemi. • D. Sedej < igler ^ek, 9. novembra 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. stran ®msmšmmGiLA& Opombe kranjskih sindikatov na zakon o privatizaciji NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Razlaščeni delavci naj dobe odškodnino Izguba spomina in imena O tem, kako močno so bila naša sredstva obveščanja nave sanjski sindikati so pripravili pripombe in predloge k osnutku zakona o privatizaciji, ki so jih poslali sloven- zana na nekdanjo Zvezo komunistov, nato na ZKS • SDP, zdaj ski pa na samo SDP. nas prepričuje publiciteta, ki so jo časopisi, ra vladi, vsem političnim strankam, zastopanim v parlamentu, in komisiji za lastninjenje. Nanašajo se na od- dio in TV namenili kongresu Stranke demokratične prenove (kot "os do razlaščenih delavcev in podržavljenja družbene lastnine, popuste pri nakupu delnic, (so)upravljanja de se ta imenuje po novem) v Novi Gorici. Že čisto z navadno mate dcev in skrbništvo nad holdingi. matiko (štetjem vrstic in minut) bi se dalo ugotoviti, da ob podob nih dogodkih druge stranke niso deležne takšne pozornosti, pa če prav so si na nedavnih volitvah nabrale precej več odstotkov, kot pirji, ki se glasijo na ime, saj se avantgarda. fattfce za razlaščene de- Na zadnji seji kranjskega izvršnega sveta je Drago Tomšič, kije bodo sicer z njimi lahko okoristi kot zunanji član zadolžen za področje družbene lastnine, pove li tisti, ki te pravice ne bi imeli. Ljubezen do levice je še vedno močna in zavezujoča, navse dal, da so prejeli pripombe in stališče kranjskih sindikatov k os zadnje je ljudem težko priznati, kako se jim je čez noč porušil Kranj, oktobra - Bivši razlašče nutku zakona o privatizaciji, kije bil medtem že zavrnjen. Naj (So)upravljanje delavcev svet, na katerega so tako prisegali in mu predvsem zvesto služili. ni lastn>ki bodo dobili odškodni- Zaradi vsega tega se tudi partija (čeprav ne več s tem imenom) še n Za prej je nasploh pohvalil delo kranjskih sindikatov, ki delujejo °l htevamo, da jo dobijo tudi vedno obnaša tako, kot bi bila na oblasti, nova oblast pa, kot da deia Vci samostojno, nato tudi omenjena stališča, predvsem zahtevo po Prava sramota je, da se zako za odvzeto družbeno pre- nodajalec kljub zagotovilu, da še vedno deluje v opoziciji. J?ž?nje. Brezplačna razdelitev odškodnini delavcem in po njihovem soupravljanju. Delavci so upravičeni do odškodnine tudi zato, ker so nelastnino že odpla nas ne želi pripeljati v liberalni Če pogledamo malce podrobneje, kaj so nekdanji komunisti J"*"* zaposlenim in drugim ni- kapitalizem prejšnjega stoletja, storili v Novi Gorici, potem lahko ugotovimo, da so pač spremeni 2 r n' sprejemljiva, saj pravi- čali, z zelo visokimi prispevke od plač, to lahko vsakdo izračuna, ni niti z besedico dotaknil vpra li taktiko in simbole, misleč, da so s tem opravili tudi z zgodovino. °su ni moč doseči, po drugi je dejal Tomšič. Zamišljena je bila anketa, kako delavci razu s šanja delavskega (so)upravljanja ni Največja žalost pri tem je, da danes vodstvo stranke zelo enosta ^ pa ne bi prinesla pozitiv- mejo lastnino in če so pripravljeni soupravljati z njo, vendar žal ni v prihodnjih kapitalskih združ ekor ni bila izvedena. V Kranju pa nastaja nov sindikat, ki bo združe vno prekinja s svojo preteklostjo, pri tem pa je še pred kratkim vse S(r iomskih učinkov, zato se bah, poznajo ga v vseh razvitih ,n podobne heretike iz lastnih vrst hudo kaznovalo. Salto mortale Jamo s principom odplačane val tehnično inteligenco, nemara bo deloval po vsej Sloveniji. evropskih kapitalističnih drža lv ZKS - SPD je na moč podoben tistemu, ki so ga pred kratkim na £ atizacije družbene lastnine. Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros pa je de vah. Za takšno pomanjkljivost ni Vl redili slovenski sindikati (na čelu z Mihom Ravnikom), ki so me ef} Jo v kranjskih sindikatih. jal, da je po splošnem prepričanju zakon o privatizaciji pomemb opravičila, pravijo v kranjskih ldd nili, da je probleme mogoče rešiti samo s preimenovanjem. / za razvoj bo dobil veliko nejši od ustave, ki jo je s politično voljo moč spremeniti vsako le sindikatih in zahtevajo, da se de farnih sredstev, v obliki ob- to, lastnino pa le z denarjem. Na osnutek zakona je prišlo več lavska participacija pri upravlja V tem je torej struja, ki je na kongresu nasprotovala social ^nic bodo izplačane odškodni- kot sto pripomb, ki jih je Gros strnil v nekaj točk: nju podjetij zagotovi vsaj na ra demokratski usmeritvi in tudi preprečila kameleonsko preimeno / bivših lastnikov, naj bodo še vanje v socialdemokratsko stranko, igrala še z najbolj poštenimi - vzporedno s privatizacijo naj poteka denacionalizacija, vni, kakšno poznajo razvite ev e'avcem, vsaj v višini, kakršna kartami. V očeh slovenske javnosti namreč ne more ravno veliko - popolnoma so izpuščeni interesi zaposlenih (prisilnih varčeval ropske države. Sodijo, da se mo *daj predvidena za popust pri rajo ta vprašanja razrešiti že v za veljati tisti, kije ljudstvo več kot štirideset let indoktrinira! z bolj cev), ^upu delnic. Kranjski sindika- konu o privatizaciji, kamor tudi ševizmom, zdaj pa se je sam čez noč pripravljen spremeniti v soci re - interna privatizacija je neprimene, zaprt krog, v katerega javni pr° J predlagajo, naj se delnice sistemsko sodijo. aldemokrata. Brazde komunizma na Slovenskem so preveč glo vpliv ne more prodreti, del J° "^čeloma brez popustov, boke, da bi jih bilo mogoče tako enostavno zasuti. Navsezadnje VCem a na sklad izda ob - instalacija obstoječih poslovodnih struktur za lastnike brez pla v!, P J " so tudi v vodstu sedanje Stranke demokratične prenove isti ljudje, Zni čila, Obvezno skrbništvo nad hol iir ce za določen delež privati- ki so komunizem po Sloveniji širili še nekaj mesecev nazaj, se celo ariega družbenega premože- - osnutek zakona ima tudi metodološke napake, nedoslednosti dingi Pr udinjali Beogradu in predvsem vedno v ospredje postavljali idej- v21 ' tem naj bi kot merilo in dvoumnosti. eh le nost, šele daleč za tem pa nacionalnost. nB delovno dobo v družbe- Najhujši sistemski hibrid, i ga em rektorju. je rodila dosedanja posamična Povsem logično in v skladu s to taktiko je tudi stališče števil zameglilo, če je končni cilj pre Republike Slovenije in trenutna lastninska reforma so družbeno- nih članov stranke, da se morajo enkrat že nehati opravičevati za nosa družbenega kapitala na zaposlitev sta povsem neuporab lastninski holdingi, ki so večino vsa dejanja v preteklosti in se usmeriti v prihodnost. Kakor so se JI' ^zlogov za pitanje države sklad podržavljenje, se mora dr ni, saj bi bili nepravični. Zaposle ma nastali le s knjigovodskimi ti ljudje zmožni v enem dnevu iz komunistov spremeniti v social žava odpovedati dividendam na l!!!!gendami nim v slabih podjetih popusti ne prenosi kapitala med podjetji v demokrate, tako so se pripravljeni odreči tudi zgodovini stranke. podarjene delnice. Predlagajo, bodo koristili, okoristili se bodo okviru bivših sozdov. Razpolaga Pri tem je stvar toliko bolj delikatna, saj ne gre samo za stranki ran naj se namenijo bodisi pokojnin vr^. Jski sindikati odločno za- lahko zaposleni v dobrih, čeprav jo z ogromnim družbenim kapi a skemu skladu, bodisi delavcem no, ampak slovensko preteklost. Dejstvo je namreč, da je partija $av J° dodatno financiranje dr- tega premoženja sami niso ustva talom, vendar nimajo ustreznega ? delom ves povojni čas obvladovala vse naše življenje in ga s tem zazna °hlV dobička podjetij v za trinajsto plačo. rili. Praznih rok bi ostali drža organa upravljanja, v tej vlogi movala. Če sedaj sama hoče na vse to pozabiti, pa tega ne morejo n- 'ki dividend na podarjene del- vljani drugih republik, ki so vr nastopa kar vrhovni menedž- e s tisti, katerim je kratika osnovne človekove pravice, če ne še kaj n- - takšnim pristopom se stri- sto let ustvarjali družbeno pre ment. Seveda gre za ekonomski J0 le Državljanstvo ne more biti drugega. Namerni izbrisi zgodovinskega spomina so v sedanjem si . če je namen te operacije moženje v Sloveniji. Zakon naj in pravni nesmisel, ki ga je treba Pir Jan,e tr8a vrednostnih pa- merilo torej izhaja iz načela,da popust odpraviti z obvezno uvedbo za trenutku zelo razširjen pojav. Tako na primer celo znanstveni ko kaiv V' ^investiranje družbenega pri nakupu delnic družbenih časnega skrbništva, pravijo v misiji, ki je proučevala dachauske procese, ni uspelo dokončno jemala, financiranje privatizđci- Če bo pravica do popustov pri podjetij pripada vsem. ki so druž kranjskih sindikatih. Sedanje do odgovoriti na številna vprašanja o vzrokih zanje. n 0L spodbujanje lastninske pre- nakupu delnic ostala, naj bo me beno premoženje soustvarjali. ločbe zakona to omogočajo, ven Večni problem pri Slovencih je, da se ne moremo ravno po zhe dar bi moralo biti skrbništvo za ljn V vsakem primeru bi se rilo delovna doba v družbenem Delnice s popustom pa naj se hvaliti z zgodovinskim spominom, poleg tega pa bi radi izbrisali ar >ciranje države popolnoma sektorju, merili o državljanstvu prodajajo le kot' vrednostni pa holdinge obvezno. • M. Volčja k še najbližjo preteklost. Zaradi tega so naši povojni voditelji lju dem lahko lagali, kako niso ničesar vedeli o tem, kar se je pred vojno dogajalo v Sovjetski zvezi (čeprav sta dnevnika Slovenec in u Pščinske komisije o lastninjenju podjetij Jutro na prvih straneh objavljala obširna in šokanta poročila o krutosti boljševizma), zdaj pa bi njihovi sinovi (v prenesenem in dobesednem pomenu) radi pozabili še na dogodke iz bližnje prete klosti. Osnutek zakona o privatizaciji vrnili vladi Vzroki za to so jasni. Le ob nevednem ljudstvu bodo lahko komunisti še naprej trdili, kako za sedanjo slovensko gospodar Ur>1 sko katastrofo niso krivi oni, pač pa nova vlada. ei]0 |j V °- novembra - Člani skupščinske komisije za denacionaliza- zaradi prikritih in odkritih priti no uveljavili načelo vračanja pre n s i| |J0 " l'. 'je *a spremljanje preobrazbe družbene in zadružne lastnine skov na pooblaščene ocenjevalne moženja "v naravi" in da bi iz Marko Jenšterle V**i< d'S'^e /a ce'ov"° proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodo- organizacije; izrazil pa je tudi bo postopka lastninjenja izvzeli vse ""'kih ruzDene8a premoženja so na skupni seji v torek razpravljali o os* jazen, da bo z internim delničar družbeno premoženje, ki je na ^''du /a'u>na ° privatizaciji podjetij, o agenciji za privatizacijo in o stvom prišlo do "kvazisamoupra- stalo iz zasebnega; predlaga pa Svet za varstvo človekovih pravic krttjjj.*11 razvoj. '° živahni razpravi, v kateri je bilo slišati dosti kon- vljanja". Ivana Pučnika moti tudi to, da bi v zakon vnesli ne >r ) n,n "^'očir ' '' " predlogov za spremembe in dopolnitve zakona, so se predvsem to, da zakon ne predvi kaj varoval, ki bi zaščitila bivše Pravica do ugovora vesti tohibe'' os,,ll,t'k zakona vrnejo vladi in da naj vlada upošteva pri- deva vračanja nacionaliziranega, lastnike. Franc Izgoršek. prav ta ,n pripravi nov osnutek. zaplenjenega ali kako drugače ko predstavnik združenja razlaš Ljubljana, 6. novembra - Svet za varstvo človekovih pravic je na tor e krivično odvzetega premoženja čenih, je predlagal ustanovitev kovi seji podprl delovni osnutek zakona, ki naj bi začasno, do spreje kor, (|' S*lnc ie dejal, da je za- priliv svežega kapitala, in da naj prejšnjim lastnikom. Dr. Edo agencije za denacionalizacijo, si tja celovitega zakona, uredil način uresničevanja pravice do ugovora pravi|.,Pn,V;il'/:K|i1' ki «a ic Pri_ bi bila agencija za privatizacijo le dobe,- s'ovenska vlada, dokaj nadzorni organ, ki bi skrbel, da Pirkmajer je kot zastopnik /dru cer pa je dejal, da so lastniki zna vesti v vojaški službi. Po tem zakonu naj bi vojaški obvezniki, ki za dobm' ^ Primerjav i / ostalimi po- ne bi prihajalo do nepravilnosti. ženja lastnikov razlaščenega pre ni, dve tretjini podjetij je bilo radi ugovora vesti zavračajo služenje vojaškega roka, dobili možnost, Pieei"11 Zakoni Vzhodni Evro Delnice naj bi bile take, da ph moženja dejal, da bi denacionali pred vojni v zasebni lasti, in da da v petnajstih dneh po prejemu poziva vložijo pri republiškem sekre v jih zato ni treba iskati z lučjo pri Telefonija v krajevni skupnosti Gorenja vas Ne 600, ampak 350 tisoč dinarjev O izgradnji telefonije v krajevni skupnosti Gorenja vas in oceni, koliko denarja še manjka smo se pogovarjali z vodstvom krajevne skupnosti. Gorenja vas. 8. novembra - Res je, da smo se z vodstvom krajevne skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini (tajnikom Ivom Petrov- čičem, predsednikom sveta KS Pavletom Razložnikom in predsed -1. nikom skupščine KS Jožetom Bogatajem) pogovarjali že konec ok tobra, torej pred ujmo in veliko škodo, ki je nastala po njej v škof jeloški občini. Stanje, kakršno je danes zaradi ogromne škode po velikih vodah in razdejanju v občini sicer prav gotovo ni v prid načr Mladi in gasilci - V krajevni skupnosti Lancovo v radovljiški ob tovanemu dokončanju telefonske akcije v krajevni skupnosti, ven čini, kjer so v zadnjem obdobju namenjali pretežno skrb urejanju dar, ko smo se še v sredo zvečer pogovarjali s predstavniki KS, je 4 cestnin povezav in so tudi za letošnji krajevni praznik sredi okto program za dokončanje akcije nespremenjen. Hkrati pa to tudi po bra v vasi Ravnica dobili 600 metrov asfalta na 1800 metrov dol meni, da so naročniki svoje obveznosti na podlagi pogodbe izpred ( gi cestni povezavi, zdaj ocenjujejo, da se bodo v prihodnje morali dveh let ter obeh aneksov poravnali, po programu pa naj bi telefoni lotiti tudi še česa drugega. Za šest vasi v krajevni skupnosti so zazvonili še do konca leta. urejene cestne povezave vsekakor zelo pomembne in seveda v pri hodnje skrb zanje ne bo mogla povsem iz programa krajevne Kakšno je torej trenutno skupnosti. Vendar pa nameravajo že prihodnje leto začeti z ures stanje? Ivo Petrovčič: "Od 30. ničevanjem prav tako dolgoletne želje mladih, da bi v bližini do avgusta 1988. do 12. julija letos ma na I.ancovem (na sliki) dobili urejen rekreacijski prostor. Ob so bili adaptirani prostori za av Ivo Petrovčič Jože Bogataj tem pa si tudi gasilci v krajevni skupnosti prizadevajo, da bi na tomatsko telefonsko centralo in prostoru, kjer imajo zdaj v bližini zadružnega doma neprimerne sofinanciran je bil nakup cen vali 1,627.563 dinarjev, kar po (občinsko) pomoč in sodel«**' prostore, začeli graditi nov gasilski dom. - A. 2. trale za 768 priključkov. Dogra meni, da bo njihov delež, ki je nje, (kakršno je bilo nena/a^r jeno je bilo razvodno omrežje za poravnan, ko bodo dela konča v vseh tovrstnih akcijah v obc'n 97 naročnikov, vkopan medkra na, znašal 54,09 odstotka. Ob doslej - op.p.) za pokritje m™ jevni kabel od meje s KS Polja takšnem razmerju, ko so v KS kajoče razlike. Akcijo pa m"r*. Priprave na volitve v Kovorju ne do centrale in nabavljen lo Gorenja vas nenazadnje plačali mo dokončati, kot smo se ' Kovor - V krajevni skupnosti Kovor v tržiški občini so ko kalni kabel (150-parni) od ATC kar 30 odstotkov zmogljivosti skupaj obvezali," poud^i 0 nec oktobra na zboru krajanov sprejeli staturani sklep in skle Gorenja vas - Hotavlje. Vred za bodoče nadaljnje telefonsko predsednik sveta Pavle Raz' '" nili, da bo novi svet krajevne skupnosti imel 13 članov. Sesta nost teh del znaša 1,565.011 di povezovanje v dolini proti Tre- nik. vljali naj bi ga predstavniki vasi Kovor (5), Zvirče (3), Loka- narjev oziroma 223.573 nemških biji in naprej, se zato velja re Sicer pa se je v pog°v°r Brezovo (3), Hudo (1) in Brdo (1). Predloge za kandidate za mark." sno vprašati, ali se je krajevna izoblikovala tudi ocena, da 1 • bodoče člane sveta sprejema (pismeno) volilna komisija oziro Znano je, da je že po nakupu skupnost res zainvestirala. Pra- pad Rudnika od junija naprjj ma predsednica volilne komisije Marija Lrjavšek, Kovor 34 150-parnega kabla prišlo do Pavle Razložnik vno-formalno prav gotovo ne, ne povzroča težav v KS }eP (tel.: 57-521). Svet krajevne skupnosti vabi vse stranke in kraja spremembe za 250-parni zaradi in spajanje bo za 666.117 opra ker sploh ni investitor. Dejan tej akciji, marveč tudi pH ne, da se vključijo v predvolilno aktivnost in predlagajo naj bodočih povezav naprej po do vil v tridesetih dneh po začetku sko pa bi prav tako, glede na gih delih programa. Kraje^J boljše v svet krajevne skupnosti za naslednje štiriletno obdob lini (Trebija...) in je nastala ra del PAP Ljubljana. Dela naj bi dosedanji način financiranja skupnost že nekaj mesecev "V zlika za 455.855 dinarjev. Iz gradnje telefonije V občini to dobiva več sredstev na po 3 je. • (až) se začela v začetku novembra. neg gradnja 250 metrov kabelske Izvajalcu smo že nakazali 75 zelo težko trdili in dokazovali podpisanega samouprav kanalizacije skozi Gorenjo vas odstotkov vrednosti del, 25 od ter očitali odgovornim v KS. sporazuma za financiranj« P'^ Novo vodstvo v Seničnem znaša 332.500 dinarjev, vkop stotkov pa naj bi plačali po "Mislim, da naš vložek, ki grama. Zato bo treba okrU kabla proti Hotavljam in spaja obračunu oziroma končanih de smo ga dali za nadaljevanje te sprejeti program na cestaME Senično - Po tajnih volitvah novega sveta krajevne skup nje medkrajevnega s krajevnim lih. Po vseh izračunih je tako lefonije po dolini, ni nepomem stoj je na programu izgradi nosti v nedeljo v krajevni skupnosti Senično, je bila sinoči (če kablom pa 666.1 17 dinarjev. ben in ga bo treba zdaj na neki kanalizacije, kar bo žago«0 trtek) v prostorih krajevne skupnosti v Seničnem razširjena se treba zagotoviti še 553.517 di "70 odstotkov 250-parnega narjev, nepokritih pa je okrog način pokriti. 37 odstotkov inve podaljšalo tudi dinamiko z*! ja sveta oziroma članov svetov, na kateri so svečano razglasili gradnjo čistilne naprave- ^ kabla, ki bo v začetku novembra 350 tisoč dinarjev," je pojasnil sticije namreč odpade na pove novega predsednika, podpredsednike in člane sveta krajevne moteno trenutno poteka dobavljen, je plačanega. Razliko Ivo Petrovčič. čani kabel (od prvotnega skupnosti Senično za naslednje štiriletno mandatno obdobje. uresničevanje programa . bo treba plačati, ko ga bo izva Ob tem pa ne gre tudi spre 150-parnega) in gradbena dela," (1 Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Senično je Janez. gradnje mrliških vežic, ki jalec položil. Kabelska kanali gledati, da bo celotna investici pravi predsednik skupščine kra Kalan, ki je na nedeljskih volitvah dobil največ glasov. • (až) do konca leta /grajene d° "S zacija je skoraj končana, od po ja veljala 3,119.473. Občinska jevne skupnosti-.Io/e Bogataj. gradbene faze. Nedavno fle°^ godbene vrednosti 332.500 di skupnost iz različnih virov je "Glede na dosedanja velika pa je krajevno skupnost 5C PjJ narjev pa dolgujemo izvajalcu še doslej prispevala 1,242.563 di odrekanja ljudi v vaseh pod Ble- Zanimiva predavanja sebej prizadelo, predvsern 25 odstotkov. Kabel do Hotavelj narjev, naročniki pa so prispe- gošem in koncept, da ti kraji cestah, deloma vodovodi" Jesenice - Društvo mejnih ved na Jesenicah, ki ima sedež ostanejo v prihodnje poseljeni, zaradi plazov. • A. Žala«" v Gasilskem domu Železarne na Cesti železarjev 35 na Jeseni upravičeno pričakujemo širšo cah bo ta in prihodnji mesec pripravilo več zanimivih preda vanj. Za torek, 13. novembra, pripravljajo predavanje z naslo Štirideset uspešnih let vom Radiestezija za višjo stopnjo, 20. novembra Radiestezija in geometrična področja in za torek, 18. decembra, predavanje Šenčur - Pred dnevi sp s slavnostno sejo v Šenčurju praznovali Gostje se že vračajo z naslovom Bioenergija in barve avre. Vsa predavanja bodo v 40. obletnico delovanja tamkajšnjega Avto-moto društva. Kot Gasilskem domu Železarne. • (až) Kmalu bo minilo eno leto, odkar je mladi Jernej Stanonik Pr' ^jjf je bilo rečeno v slavnostnem nagovoru, štirideset let, merjeno v oskrbo znano izletniško točko - Planinski dom na Goropek* času niti ni tako dolga doba, štirideset let delovanja nekega a* v preteklosti že imel dobre gospodarje, kasneje pa tudi lake. društva, zlasti če je delovanje le-tega uspešno, kot to velja za znali ohraniti dobrega imena tega gostišča v Žirovske«! k*' Razstava v galeriji Avsenik šenčurski \MI), pa vsekakor pomeni veliko. Oh jubileju je Zveza organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije Avto-moto Tako je novi najemnik ko- ' • Begunje — Žirovska galerija in galerija Avsenik sta pri društvu Šenčur podelila "Srebrno plaketo Boris Kidrič", pri nec lanskega leta moral že sa pravila danes, v petek, ob 18. uri v galeriji Avsenik otvoritev znanja AMZS pa so prejeli tudi najbolj aktivni člani društva. mo pred prihodom inšpekcije razstave Najvidnejši žirovski in idrijski ustvarjalci. Na ogled čistili dobrih štirinajst dni. so slike šestih avtorjev, o katerih bo na otvoritvi spregovoril dr. Na pobudo nekaterih Sen- Uredil je sobni del objekta in Ivan Sedej. čurjanov je bil leta l°4s> v sklo /lato plaketo AMZS je sed.ii je gostom na voljo 5 sob: pu AMD Kranj v Šenčurju prc/cl Andrej Potočnik, sre ena enoposteljna, dve dvopo ustanovljen avto-moto krožek brno plaketo I V//S Franc steljni, ena osemposteljna, vse Veliko zanimanje za tovrstno Kuhar, bronaste plakete z ločenimi sanitarijami in večji, dejavnost je bilo "krivo", da se AMZS pa so prejeli Jože skupinski prostor za 22 oseb. Janez Por je že naslednje leto avto-moto h epu. Marjan Markun. Za sedaj po potrebi lahko pre krožek osamosvojil m se poi Alojz Sekne in Andrej Go nočijo cel avtobus obiskovalcev, V sredo, 31. oktobra, so se na mcnoval \ "Društvo ljudske rem. Pismena priznanja načrtujejo pa ureditev še dveh cerkljanskem pokopališču po tehnike Šenčur", znotraj kale manjših sob. V gostinski po AMZS so dobili Jože /lo slovili od Janeza Pora Številni roga so delovale tri sekcije. nudbi |c velikokrat na voljo gar, Franc Sitar, Franc prijatelji, znanci, krajani, turi Najmočnejša izmed njih se je div|ačina, sicci pa sezonske do Drakslcr, Martin Hočevar. stični dela>ci, borci in Člani leta 1953 dokončno izohlikova mače jedi (vedno lahko pojeste društva prijateljev mladine. la in dobila današnic ime Avto Anica Kotnik in Marjan na primer gibanico, žgance, Koilil se je pred 78. leti v Gor- moto društvo Šenčur. Že od sa logar, častni znak AMZS štruklje in koline), seveda pd jah pri Bledu, v Dvorje pri mega začetka je bila osnovna pa Pavle Prestor. Frane tudi jedi po naročilu. Mladi Cerkljah pa je prišel ls*37. le dejavnost društva vzgoja in Mohor, Jane: Maček. Mi lustnik, ki si je že prej nabiral gostišču |v.i se bodo s P° ta kot mlad vrtnar, kjer je na izobraževanje bodočih vozni lan Prdan. Milan Henigar. izkušnje v gostinstvu, si je z tudi znah prilagodi«' W to poleg drugih nalog vrsto let kov motornih vozil in ostalih Pavel Kotnik in Jana usmeritvijo kuhinje zastavil na Prvi sadovi ^obrCLH'„ , upravljal vrtnarijo v gradu udeležencev v prometu s pou Strajnar. logo "odvaditi" goste od stan Jerneja Stanonikanonika; i'1 % rfP. *f Strmol. Bil je res pravi Ijubi- darkom na prometni vzgoji šol dardnega n.noćila /a dunaiski mu pomagalo, so že *i':0p> M^mmm telj cvetja in vrtnarjenja. ske mladine. Najprej se je pou zrezek, posebej pa se lahko iz* bil ic stalne goste, vrat^J ^ Pri obnovi porušene do- čevalo na zasebnih vozilih, v k.i/c, k.ul.u ima v gosleh kak [udi lisli, ki so picv' '^'ahC • jr | movine je bil med prvimi, ki so drugi polovici petdesetih let pa njo za voznike A in B kategori snu skupino I )a hi v ideli, kak slabe ponudbe nehali \ prijeli za lopate. Vedno je bil so v društvu uspeli nakupiti pr je tet voznike traktorjev in ko .na paša /.i oči so lahko razno na < ioropeke Posebej «° (jI kr " gonilna sila, dajal nasvete tri v a motorna vozila, odkupljen les z motorjem, hkrati pa sode barvni koktejli in hladen bife sle so skupine, saj inu'" <<| f gradnji zadružnega doma v (erkljah, gradnji cest in novih pa je bil tudi stari gasilski dnin. luje tudi / okoliškimi osnovni /a dobrodošlici). Slane preste ko pogostijo (udi 40 ll" poti. Delal je v ra/ličnih družbenopolitičnih organizacijah, ki je bil preurejen v garaže V mi šolami (tečaji za kolesarski u.i mizah pa (udi ncnaj.ivlje slov. Priporočajo pa, al vse do lanskega leta pa je bil tudi tajnik oziroma predsednik šestdesetih je AMD Šenčur izpit, tekmovanja na temo k.u mm gostom pomagajo počaka •nc obiske najavite |>" U" *f krajevne organizacije /.B Cerklje. \a Krvavcu je organiziral uredilo svoje prostore v stari veš o prometu", tehnični pre ti na naročeno. 69-200, da lahko okrepU%J' 14 srečanj borcev, planincev in aktivistov krvavškega področ osnovni šoli, kjer domuje še gledi koles in koles z motoi Poleti so cesto na Coropekc sadko". In načrti.' Polj !<< 1 1 ja, kasneje pa tudi spominske pohode na Davovec. Vrsto let danes. Stavbo so iz leta v leto jem ) Gospodarska komisija asfaltirali, tako da so obisko lastnikom .loma, Alp "'', I' je uspešno delal tudi v društvu prijateljev mladine. popravljali in preurejali, tako skrbi za vzdrževanje društvene valci tam iz žirov v nekaj mi iKj.i Stanonik.i veže Z*J ifff da imajo trenutno v njej pio Zadnjih sedemindvajset let se je največ posvetil delova g.i doma, obnav l|.iii|c voznega nutah Naipogosteisi gostje so Dovolj, da se i/kaže « k> nju turističnega društva Cerklje. Bil je pobudnik in organiza storno učilnico z vsemi potreb |).nka, nakup učnih pripomoč poslovni partnerji z.irovskih da) obupa, "lio.ii.> v'V'JJ**^ nimi rekviziti, garažo z delavni ,u tor tradicionalnih razstav cvetja in lovstva v (erkljah, hil po kov. V zadnjem času so v podjetij, skupine, ki proslavHl bo z obiskom". P'' :. xtt*t 00, pisarniške prostore društva, kl budnik za ocenjevanje najlepše urejenih gospodinjstev... Vse AMD Šenčur kupili dve novi jo posebne dogodke ali oble mo pomlad ho P° h,, sejno sobo, stanovanje za hiš *}e d*i lani je bil predsednik komisije za prireditve. Poznali in ce vozili, /astavo Vugo in t itroen tnice. lovci m izletniki s I r>a da ii|< j h «o .lov (,.i J nili so ga tudi v (iorenjski turistični zvezi, /a svoje delo pa je ntka, pred društvenim domom AX. pa tudi nekatere učne pri škega. ki gredo posebej radi dež podil od miz S K*^ |, 1 prejel več državnih odlikovanj in priznanj; med drugim je pa tudi parkirni prostor. pomočke. V okviru društva pa nabirat gobe Poleti |f ob kon .'In mi.il koiikutcm m" JH) , s prijel tudi zlati znak turistične /veze Slovenije. Danes pri AMD Šenčur de deluje tudi Iportno propagand cu tedna okoliško mladino tja zagotavljal kvaliteto. - Naj mirno počiva v tem lepem gorenjskem kotu. obda lujejo tu komisije šolska, ki v na konnsi|.i trenutno je v dru gor vabil disco s prostim v sto odlika tista, ki bo I^VC nem z go/dovi in vrhovi Kamniških alp. Naj mu bo lahka slo sodelovanju z AMD Kranj skr sivo včlanicno 884 članov, kar poni, /da), pred zimo. pa upajo /nova vabila pod n\J'*Tf,* venska zemlja, ki jo je tako ljubil. # (J.k.) bi za tečaje iz cestnopromclmli |e kar veliko /a majhen kruj, na sneg, s.i| je v bližini vlečnica. ho • Besedilo in predpisov ter za praktično vož kot je Sani Ul • L Kavčič Pluženje ceste je zagotovi jenu. v leveč GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Petek, 9. novembra 1990 UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (^IimS^IEEGLAS Božo Pogačar s Centra za socialno delo Jesenice | DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Zasebni delodajalci in delavske pravice Poceni kupovanje socialnega miru Vprašanje: Zaposlena sem bila pri zasebnem obrtniku, in sicer deset let. Ko sem j*° analizi, ki jo je jeseniški izvršni svet naročil tamkajšnjemu centru za socialno delo, bo konec leta odveč morala pred dobrimi tremi meseci zaradi hujše bolezni dalj časa UfJO delavcev. ostati v bolniškem staležu, me je po vrnitvi na delo čakala odpoved delovnega razmerja in delovna knjižica z ustno obrazložitvijo deloda jalca, da pri njih ne rabijo bolnikov, ampak delavce. Tudi po inter ^nice, 6. novembra - Strategije reševanja presežkov ni, podjetja venciji inšpekcije za delo me delodajalec ni hotel sprejeti nazaj na de ** Poslužujejo že preizkušene inačice - ne nadomeščajo delavcev z lo. Kaj naj storim? °vimi, ko se stari upokojijo, in tako najceneje kupujejo socialni Odgovor: m u\ V Železarni, denimo, gredo po načelu »kolobarjenja«, nekaj Franc Ravnikar: »Zaposlen sem v trgov Varstvo pravic delavcev iz delovnega razmerja pri zasebnih I^secev je na prisilnem dopustu določeno število delavcev, čez čas ski firmi, kjer ni govora o tem, da bi bilo delodajalcih (obrtnikih) je pri nas posebno poglavje iz knjige sanj •v1 Omenjajo drugi. Programov, ki bi obetali nova delovna mesta, preveč zaposlenih, zato se za delo še ne o pravni državi. Dogajanja na tem področju so namreč še bistveno Korajda ni. Socialna varnost se maje, nad ljudmi visi Damoklejev bojim. Na Jesenicah žal ni povsod tako, bolj izven kontrole in vpliva pristojnih institucij, kot pa to velja za j^c negotovosti... O tem z Božom Pogačarjem, direktorjem Centra ponekod Je veliko odvečnih delavcev, de podjetja. Sindikat delavcev v zasebnem sektorju je že iz objektiv « socialno delo z Jesenic. nimo v Železarni. Kar nekaj jih poznam, nih razlogov (razpršenost članstva) težko organizirati kot močno ki se močno bojijo, da bodo izgubili de protiutež delodajalski strani pri urejanju in varstvu pravic delav nicah kar 40 odstotkov ljudi lo.« cev iz delovnega razmerja, inšpekcija za delo pa je po mojem mne nju na Gorenjskem tako po strokovni kot po številčni kadrovski sodi k »vzdrževani populaciji«. zasedbi žal izredno šibka institucija, ki položaja na tem področju Branka Stare - Ravnik: »Vsocialni služ (pa tudi na drugih )niti približno ne obvladuje. Prav inšpekciji za bi se dnevno srečujemo s težavami, pove Škarje se zapirajo delo pa zakon namenja izredno pomembno vlogo pri varstvu zako zanimi z odvečnimi delavci. Največ pro Julija je bilo na Jesenicah 780 nitosti na področju delovnih razmerij, pri čemer bi bila njena mo blemov je v velikih organizacijah, na ka nezaposlenih, septembra že 850. čna navzočnost in zares učinkovito delovanje skorajda nepogrešlji terih temelji dohodek občine, na primer Koliko jih ima socialno varnost? va ravno na področju delovnih razmerij pri zasebnih delodajalcih. Železarni, Elimu... Podjetja nimajo pro »Pravico do nadomestila Najpogostejša in hkrati najhujša kršitev pravic delavcev pri gramov, kako reševati problematiko, pa ima zelo malo ljudi, toda v pri zasebnih delodajalcih je nezakonita odpoved delovnega razmerja. tudi v sociali smo glede tega bosi. Ker ni merjavi z lani še enkrat več, pa Za razliko od podjetja namreč zasebni delodajalec v nekaterih pri socialne varnosti in ker nad ljudmi stal merih, točno določenih z zakonom, delavcu lahko odpove delovno tudi čas, ko jo uživajo, se je s no visi negotovost za delo, prihaja tudi razmerje. Običajno se v tem smislu zlorablja zlasti določba prve treh mesecev pomaknil na dva do družinskih kriz.« alineje prvega odstavka 126. člena ZDR, ki pravi, da zasebni delo najst ali več, kar je nov dokaz, Odvečni delavci še brezimni dajalec lahko pisno odpove delavcu delovno razmerje, če se za šest da se zaposlovalske škarje za mesecev ali več zmanjša obseg dela oziroma poslovanja ali če so »Po julijskih podatkih je od 35 pirajo. Analiza, ki smo jo opra prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno delo Podjetij na Jesenicah 16 načr vili, pa to dokazuje tudi na vno razmerje. Obstoj oz. neobstoj tega pogoja je seveda zelo težko tovalo presežke, tako naj bi bi- druge načine. Ko smo ocenili Živko Vučkovič: »Že tri mesece sem v preverjati in dokazovali, zaradi cesarje tovrstno odpoved kasneje lo do konca leta po naši analizi obseg nadurnega in pogodbe Železarni na prisilnem dopustu, pa še tadi težko izpodbiti po pravni poti. Tragika pa je v tem, da se takš b r . ez dela 1100 ljudi. Podjetja nega dela, ga je bilo poprej od nič ne kaže, da bom šel kmalu na delo. nega preverjanja običajno tudi nihče ne loti (npr. inšpekcija za de J'h zdaj rešujejo na najmanj 600 do 700 tisoč delovnih ur, Niti tega ne vem, ali to pomeni, da bom lo), čeprav niso redki primeri, ko zasebni delodajalec namesto tako b °leč način, upokojenih delav- kar bi pomenilo delo za pribli ostal brez zaposlitve, pa tudi nihče drug odstavljenega delavca takoj zaposli drugega delavca. Žal pa sploh Cev tako niso redki niti primeri, ko se nekaterim delodajalcem sploh ne nadomeščajo. Druge žno 300 novih delavcev. Zdaj ne ve. Ko doma čakam, na delo, dobim ne zdi vredno nezakoniti odpovedi delovnega razmerja delavcu na ^ožnosti pravzaprav ni, razen je tega dela samo še za okoli 50 75-odstotno plačo.« ?e gre podjetje v stečaj. Priča deti, vsaj približno zakonite fasade niti v prej opisanem smislu. delavcev.« Mednje sodi tudi vaš primer. kati pa je, "da bo nova delo- Predrag Popadič: »Zaposlen sem v Žele Kje je rešitev za zaposlovalsko vtia zakonodaja omogočila zarni in trenutno imam še delo. Na pri Nobenega dvoma ni, da za odpoved delovnega razmerja v vašem stisko? Ustjem na tem področju več silnem dopustu še nisem bil, vendar se primeru ni nikakršne pravne podlage. Če niste uspeli preko in »Prestrukturiranje gospo izma. j I bojim, da tudi mene še čaka. Strah me špekcije za delo, boste morali svojo pravico v zakonitem roku uve 1 darstva, prekvalifikacije delav ljavljati preko sodišča. Če ste članica sindikata, vam bomo pri tem j? ' delovnelovnii skupini, ki pripra- je predvsem zato, ker tudi žena nima v cev, nova delovna mesta, o če stalne zaposlitve, pač pa pogodbeno dela nudili brezplačno pravno pomoč pri Svetu kranjskih sindikatov, i *JAnalizo.analizo, naj znova ugotovi,. mer pa je precej lažje govoriti za Iskro Unitel. Ker pa je trenutno Vodja pravne službe JflJHrJmr ho v Šte :} pred koncem leta Sveta kranjskih sindikatov Jv kot uresničiti. Ko smo delali zmanjkalo materiala, je ta čas brez dela. ilo odvečnih delavcev, pa Mlato Gostiša, dipl. iur. u analizo, smo od delovnih orga Poznam pa tudi primere, ko sta oba za ! ^i njihove sezname, da bi la nizacij zahtevali tudi programe konca brez dela, družina pa mora ven "ko začeli ugotavljati njihovo Rdeči križ za starejše ljudi s prezaposlitev, prekvalifikacij darle živeti.« °cialno stanje in jim ustrezno in novih delovnih mest, vendar Pomagali i nadomestili za čas Od nege na domu do univerze re smo le od treh dobili odgovore. *poselnosti in morebitnimi Vodovod Jesenice bo za novi socialnimi pomočmi. Toda od večidel v dobro razvitih druž 1983 le 3 odstotke ljudi strah 6 projekt vode iz Karavank po Podjetij ki načrtujejo pre- benih dejavnostih in ne v go za zaposlitev, leta 1988 pa že za tretje življenjsko obdobje e treboval od 50 do 100 ljudi, ? ^e, je le Iskra Unitel dala spodarstvu. Glavnina zaposle 84 odstotkov. Na Jesenicah, Univerzal Jesenice z novo pro Kranj, novembra - Z različnimi dejavnostmi, ki jih Rdeči križ iz konkreten odgovor,« nam je nih na Jesenicah ima prvo, dru kjer od leta 1988 spremljamo Kranja namenja starejšim ljudem, se zlagoma uveljavlja koncept a izvodnjo 30, potem pa je tu še °žo p prikazal stisko stanje, sicer slednje dobro po ogacar plato Karavanke s 400 do 500 go in tretjo stopnjo izobrazbe, centra za starejše (njegov avtor je Peter Stare). Ta del dejavnosti, pšenic, ki so ta čas na Gorenj znamo, toda poznamo malo re delavci, vendar ne moremo ra ki zajema nego na domu, razvažanje kosil ostarelim, merjenje em nedvomno v najhujši ne kar 66 odstotkov. Na tej struk šitev. Prekvalifikacije delavcev, čunati, da bodo pri predoru krvnega tlaka, banko ortopedskih pripomočkov, pa tudi tretjo turi zaposlenih ni pričakovati za katere ima zavod za zapo gotovosti in socialni agoniji, univerzo, so zdaj preselili na Tomšičevo 4, kjer ima sedež tudi dobili delo le ljudje iz naše ob razvoja. Sicer pa je problem ^zaposlenost je 5.6 odstotna. slovanje denar, so sicer ena od kranjsko društvo upokojencev. v čine. Vse ostale organizacije pa I Ji 'šja na Gorenjskem. Se leta najbrž še večji, kakor ga kaže možnosti, toda v kaj naj naše VH so brez tovrstnih programov, ' 6 so pri stopnji 0,8 odstotka analiza, saj obstajajo različni ljudi prekvalificiramo, če ni »Nego na domu je letos potrebovalo okoli 60 ostarelih in za kar obstajajo objektivni in bolnih,« nam je povedala Nevenka Marinič, ki vodi to dejav "zaposlenih lahko govorili podatki o izobrazbeni struktu drugih delovnih mest (na Go subjektivni razlogi« nost Rdečega križa. »Za organiziranje nege in gospodinjske faktično o polni zaposlenosti, ri, v nali analizi so eni, na za renjskem ni enega deficitarne pomoči se lahko poslej ljudje obračajo na nas vsak dan med 7. štirih letih pa se je število za- vodu za zaposlovanje drugi, v ga poklica) niti programov. Iz in 9. uro po telefonu 21-828. Ostarele negujejo mlajše upoko Plenih s 15.000 skrčilo na Nizka izobrazbena struktura republiški statistiki tretji...« vršni svet, ki je obravnaval ana jenke, zdaj jih imamo 19, ki imajo smisel za delo s starejšimi J™,5°0. Zaprla so se vrata za Napovedi so torej pesimistične? lizo, je podjetjem, ki imajo pro Dodatno jeseniško breme je niz ljudmi, predtem pa jih seveda še ustrezno usposobimo. Tudi ^Poslovanje mladih. Na drugi grame, predlagal, naj jih pred ka izobrazbena struktura. »Kot kaže študija dr. Men teh si pri Rdečem križu še želimo, zato bomo veseli, če se nam ::ran' pa raste število upoko- lože, in jim obljubil financira »Za vseh 35 podjetij smo cingerja, je v Sloveniji 40 od pridružijo še nove negovalke, ki imajo veselje do pomoči nebo nje iz posebnega sklada. To je spremljali tudi izobrazbeno stotkov zaposlenih preveč. Ne gljenim.« Pokoje van ju vidijo eno od strukturo, ki je na Jesenicah ze gotovost za zaposlitev bo vsak optimistična točka. Sicer pa bo no? Starejšim na dom razvažajo tudi kosila, kijih pripravijo v hosti za blaženje presež lo nizka, ljudi z visoko izo dan večja, strah za delo tudi našo analizo v torek obravna kov. 1» i kranjskem domu upokojencev. Rdeči križ pri ljudeh, ki tega ne brazbo imamo le 3,6 odstotka vsak dan bolj upravičen. Kot vala tudi skupščina. Od poslan ni razmerje med zaposleni potrebujejo več, zbira tudi ortopedske pripomočke. Tamkaj (v Sloveniji 5,6), z višjo 5 od smo slišali na seminarju dr. cev pričakujemo predloge.« # šnja »banka« pa ni dolgo polna, saj je povpraševanja po njih V celoti vzeto na Jese- stotkov (v Sloveniji 6), pa še to Rusa in dr. Svetlika, je bilo leta D. Z. Žlebir, Foto: G. Sinik veliko in gre vse še toplo naprej. Merjenje krvnega tlaka mnogi upokojenci in drugi tudi že dobro poznajo. Poslej si ga bodo So ' hodili merit na Tomšičevo 4, in sicer vsako sredo od 9. do 11. c Socialno pomoč *J ulrie težave naraščajo ure. Poskrbeli pa so tudi za mlajše, živahnejše in intelektualno prejema zahtevne upokojence. V okviru tako imenovane univerze za tretje življenjsko obdobje zbirajo prijave za tri nove krožke: et 13 odstotkov ljudi Ljudska kuhinja v Tržiču nološkega, ki ga bo vodila Tita Ovsenar, likovnega pod vod Kdor si z delom ne more zago stvom Jolande Pibernik in plesnega pod vodstvom Darinke toviti minimalne socialne varno Udir. Se vedno pa se lahko ukaželjni upokojenci vpišejo tudi v r"r"tac|U****** ' ^' 'adnji seji i/vršnega sveta so člani obravnavali in- 1'osehen problem v Tržiču so sti, lahko na domačem centru za tečaje angleškega in nemškega jezika. Naj ponovimo telefon pomoči iz socialnega skrbstva Pr(Vj| JJ"» prejemnikih soeialnovarslvenih pomoči v občini, ki jo je Irt- socialno delo zaprosi za eno od sko številko, ki velja tudi za to dejavnost: 21-828! • D. Ž. ^•čano ^'"''"'K* varstva. Podatki kažejo, da se socialno stanje Število upravičencev do družbe soeialnovarslvenih pomoči. Šest u ra Pr»v:»°\ P*tlno slabša, do takšne ali drugačne socialne pomoči je ne denarne pomoči, kol edinega let namreč v Sloveniji velja eno ,l *ii fnih, {(v p12 . . .. iiu.i- — -..JI - sredstva za preživljanje, se je od WxkjT'\ '. odstotkov vseh prebivalcev, razmišljajo pa tudi o ten sistem socialnovarstvenih VESTI kuhinji" 37 v letu 1988, povečalo na 71 v pravic, v katerem so ljudje upra letu 1989, letos maja jih je bih) vičeni do 12 vrst različnih pravic, f>4, oktobra pa že 96 Računajo, od otroškega dodatka, socialne ,Cl S C,Stl nSC,lm d pomoči moral biti \s.i| za 20 od Predavanje o rožah tri'?. ° °- da jih bo do konca leta okrog štipendije, varstvenega dodatka k r ,Sklh stotkov večji. fcneg. ' iWam-v na zapo 108. Vse več je tudi ljudi, ki dobi- pokojnini, subvencije stanarine Društvo upokojencev Kranj prireja zanimivo predavanje M.i slou-»skim povpreč- v.i|o pomoč v obliki naročilnic. do različnih skrbstvenih pomoči. n k o čuvanju in prez.imovanju sobnih rož ter o pripravi božičnih ? «Wr.T' O SO bili leta 1983 Trenutno jih je že 26 (januarja / ii.ul.i 111111 rti nižanjem oseb 11 emu no prejema v Sloveniji so in novoletnih cvetličnih aranžmajev. Predavanje bo v sredo, *t tu,^''/^'^'''Ik.. i oilsn.iL i nadi njim, so mh dohodkov in brezposelnostjo, letos jih je bilo le 7) in v Tržiču cialno pomoč 13 odstotkov ljudi, 14. novembra, ob 16. uri v dvorani društva na Tomšičevi 4. -1 l^u^1' padi|H, bih u ki grozi, čakajo I ržič še lcž|i ča- resno razmišljajo o nekakšni to je 269.000 prebivalcev naše re Predaval bo strokovnjak, vrtnar Janez Jenko iz Kranja. Vstop ko so zdrknili na ko si Samo od letošnjega junija, ko "ljudski kuhinji", kjer bi ti ljudje publike. Tri četrtine upravičen 7,1 nine ni. gnil "^Molkov in se lani dvi so povišali stanarine, se je število dnevno dobivali tople obroke cev prejema eno samo pomoč, upravičencev do subvencije sta hrane Trenutno se dogovarjajo z petina jih dobiva dve, tri ali več l*m ft ,>,>u »lovenskim povpreč narine povečalo od 134 na 2X4 ali Miebnim gostincem, v bližiin pomoči pa prejema 5 odstotkov je « *;*zutnl|i\o I1' potom, da za 2! I odstotkov Medlem ko |c prihodnosti pa bodo nekje v Trži upravičencev. ču skušali uredili razdelilnico „: P'^ećal pritisk na dodeljeva bilo maja subvencioniranih le 7 Naj ponovimo tudi podatka iz K, hrane, ki bi jo kuhali v eni od tr- nj , alnih pomoči In klpib le odstotkov imetnikov diužbenih Krama, kjer je tovrstnih pomoči u žiških tovarniških restavracij. ne* , >'sk.> občina vodi izred stanovali), jih je /daj že 15 odsto deležna petina ljudi, torej 13.000, ,ns, nj;, ' 'eno politiko dodelava tkov Samo 29 odstotkov staršev in / Jesenic, kjer so razdelili <>s"i» Odbor socialnega varstva t/v iš l^piioči . do nje so upravičeni pomoči, kar prav tako pomeni, l1, ki nc nemu svetu in skupščini občine skivi dosegajo življenj plačuje polno oskrbo za otroke v da do minimalne ravni socia I ne M \ m,n''numa • sc bo nphovo predlaga, da bi vodili takšno go C v itcih, vsi ostali >o solinansirani. varnosti pomagajo vsakemu pete spodarsko in davčno politiko, ki KOZMETIČNI SALON IN SAVNA Povečevalo. I/ lanskol.ine Število upi.iv ičencev do oprosti mu Jeseničanu. Kot pravijo, so ta bo zaposlenemu človeku omogo ev ,i, MoVi tve participacije k zdiavsivcnim v prvem polletju številčno razde KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ i„ lr;,ski ' "vivenc polni čila, da IK sebe in svo|o družino storitvam sc jc od meseca maja lili toliko pomoči, kolikor jih je lahko preživel z lastnimi sredstvi TEL (064 ) 23-650 (HOTEL CREINA) I1(1 '<•• u,i »ospod.njstcv ž. letos do oktobri povišalo za 44 mh' planiranih ca vie leto. • D. odstotkov, oziroma od lil do in bi bil,i soi lalnovarslvcria po Ki j n^'^'K-uhkcK., mini mot! i cs ie izjema • D, Dolaac * W dele/ dodel.enih 1611 upiav IČCIK ev malo storjenega, da bi delavci posledica tega je bila ponovno napako, saj v originalu P&- PREJELI SMO Agonija za kakšno nabavili vsaj osnovne artikle. nedokončana seja. Ker tako sta tem dnem smo postali seS,a!]: Sindikat je sicer sprožil nekatere nje opažamo že pri vseh doseda del...«, v Čučkovi knjigi, titW ceno! dejavnosti, to da so bile cene ži njih zasedanjih, upravičeno pri skem Dnevniku in pri IvatM zapisala v tem smislu, da je ime vil nekje višje, nekje nižje in ni čakujemo, da bo odbornik Rav nu pa: »S tem smo postali . Mrtvilo v KUD-u la godba svoj prvi nastop za pol Pred mnogimi leti sva s sta bilo želenega učinka. nikar slednjič le uvidel kontra- vni del...« Komentar najbrž nočno procesijo in da je zjutraj rejšim možarkarjem imela pogo Oglašam se vam na prispevek Če že obstaja zakon o oseb produktivnost takega delovanja potreben. ob štirih igrala pri Gasserju na vor o problematiki dela in gospo v vašem časopisu z dne 26. JO. nem dohodku, da se ne sme dvi (razen če mu je to premišljen na gradu... darstva. Dejal mije takole: »Po 1990. ko ste pisali o krajevnem gniti, bi položaj lahko rešili ta men), da se sprijazni z medklici Ivan Jan nadalje Debelj^ V pojasnilo! V Tržiču nikoli ni slušaj fant moj, v sili še hudič 0 prazniku in skupnih delovnih ak ko, da hi sklenili dogovor s tr (kar je običajen pojav v demo očita klečeplazenje in hlap smo imeli polnočnih procesij, muhe žre.« Po vojni smo delali, cijah v KS Sovodenj. v katerem govskimi podjetji in s plačili na kratičnih parlamentarnih raz stvo do okupatorja. Tu je zar. ampak le velikonočne, kar bi iz je dejal, vse dni, ni bilo ne petka tajnica KS gospa Zinka Slabe več obrokov lažje premostili tež pravah), da preneha z vsesploš štenost treba dodati, da je ° kušena novinarka lahko ugoto in ne svetka. sedaj, ko boš ti de hvali delo vseh društev v KS, ra ko stanje. nim omalovaževanjem nas od tudi pri komunistih ktečepl^ vila. Potem je tu še Gasser. Vsak lal, bo za vas mlade lažje in bolj zen kulturno-umetniškega dru Preprečiti bi bilo treba dvig bornikov, kar seveda povzroča nja in hlapčevstva več kot doWt malo starejši Tržičan bi ji pojas še. štva, za katerega pa pravi. Citi cen elektrike, kajti če enkrat ho vse močnejše proteste ostalih, ter Seveda do Sovjetske zveze , nil, da se je lastnik gradu pisal Sedaj po 25 letih dela v kole a ram: »le v KUD-u že nekaj časa čemo imeti tržno gospodarstvo da prekine s svojimi govorniški Jan sam omenja, da je hd . Gassner in je bil delničar v trži- ktivu je še slabše. Srečujemo se z t,cn vlada nekakšno mrtvilo« pri tem in vse kopiramo po zahodu, bi mi iiradami in se bolj posveti najprej Protiimperialis ški predilnici. Gasserji pa so bili velikimi težavami, vsepovsod pa pozablja, da je bila prav ona morali vedeti, da cene oblikuje iskanju izhoda iz perečih gospo fronta, da pa bodo zadeve)^ kiparji, ki so živeli v 19. stoletju. grozijo, stečaji in gospodarska predsednica tega društva do le mo ekonomsko, samo plače pa darskih težav, kar pa je doslej nejše, je treba povedati še Gasser pa je bila tudi tovarna agonija se nadaljuje. Delavski tošnjega januarja, ko sem prev ostajajo jugoslovanske. ignoriral. slednje: 27. april žal ni dan # orožja na Dunaju, kar piše tudi razred se bori za preživetje. Ži ia zel to dolžnost jaz. To je bilo nekaj predlogov za Ta naš poziv naj spoštovani vobodilne fronte, kot ga P f^\ na nekaterih pištolah iz prve sve vljenjski stroški so skokovito na Moram reči, da se ni naredilo izboljšanje stanja, kajti povsem odbornik vzame kot pobudo, ki jemo danes. Na ta dan leta I tovne vojne. rasli, osebni dohodki pa so iz v KUD-u s strani predsednika upravičeno se človek po 25 letih naj bi v naše razprave vnesla je bila namreč ustanovljena j^j 26. oktobra letos je gospa Do meseca v mesec isti ali celo nižji. prav nič v lanskem letu, predlani delovne dobe in poštenega dela v umirjen ton ter toleranco ter da tiimperialistična fronta. " lenčeva postregla tržiškim in go Delovne naloge pa so vsak dan 1 pa malo, medtem ko smo letos podjetju vpraša, ali je zaslužil, bi on s svojim znanjem več pri Nemčijo in Sovjetsko zvezo) renjskim bralcem s člankom o večje in bolj zahtevne, položaj spomladi pripravili »Veselo po da živi na robu socialne varno pomogel razreševanju gospodar daj veljal pakt o nenapadw »črni gradnji kapelice« pri mo delavca pa je iz dneva v dan poldne« s kvizom, nekje okrog sti. skih problemov, kar bo brez dvo pa je tako tudi novoustanovl) ^ stu in osvetlila to gradnjo z eno slabši. Moja plača se giblje Novega leta pripravljamo veselo Pa lepo pozdravljeni! ma bolj prispevalo k delovanju fronta največje sovražnike vw stranskimi informacijami. Tja. okrog 5.000 din, žena zasluži igro »Nebesa na zemlji«, malo Janez Klemene skupščine in s tem koristilo Kra v imperialističnih velesila" • kamor po svojem namenu ta ob dobre 3 tisočake, imava dva šo kasneje bomo v sodelovanju z nju. pravi kasnejših zaveznikih)' * jekt sodi, pa ni šla po informaci loobvezna otroka, ko poravnaš 1 radijem Slovenija pripravili V Kranju, 27. 10. 1990 pa v Nemcih. Do preimenuj L je, tj. k župniku. Le-tega bi lah 1600 din za stanarino in 700 din »Koncert iz naših krajev«, za Pobuda Podpisniki: v Osvobodilno fronto je pn*z$» ko intervjuvala prav na večeru za elektriko, ter šolske obvezno konec pa še eno potopisno pre Jože Ahačič. dipl. ing. le po 22. juniju 1941. ko je n"' starih Tržičanov. saj je bil dovolj sti, ostane bore malo sredstev za rte davanje z diapozitivi. Menim, da k boljšemu prof. M. Brence s svoje strani prekršil f^f viden v svoji delovni uniformi, življenje. Vprašujem se. do kdaj je do tega odklonilnega stališča dr. Vladimir Stiasnv dalno pogodbo in napade*1»' pa ga je »najbrž prezrla«. se ho to nadaljevalo. Sam tre do sodelovanja našega društva delovanju jetsko zvezo. Hlapčevstvo ko j nutno še delam, do kdaj se ne prišlo zato, ker se nismo navdu V informacijo! V ožjem delu nistov do Sovjetske zveze *X Tržiča so se morale gradnji cest ve, kdaj bo sledila odločba o pri kranjske sa ševali nad »nasveti« gospe Sla- Odgovor nadaljevalo tudi po vojni \M umakniti že štiri kapelice, tako silnem dopustu, kasneje vseh teh betove in g. Debeljaka, kaj naj znano da so bili celo poJ?Q da v tem delu Tržiča ni nobene obveznosti ne bi mogel poravna skupščine eia bi se v dvorani dogajalo in kaj Ivanu Janu (II.) 1 948 bolj papeški od pap '$ kapelice več. Ker so kapelice na ti, ker so prisilni dopusti v zad r naj bi se ne dogajalo. tem»m nas dovolj zgovorno p •. rodno blago, ki so jih postavili njem času postali modna muha. Spričo dejstva, da se zaseda Vsa pojasnjevanja Ivana Ja Pa lep pozdrav. čujejo grozodejstva *z ' naši predniki, bi morala cestna se postavlja vprašanje, kdaj se nja naše skupščine vlečejo v ne na o tem, zakaj je citiral samo Za KUD Sovodenj otoka, pa Dachauski proces podjetja postaviti nadomestne bo pričelo reševanje gospodar dogled ali pa so pogosto preki del Debeljakovega teksta iz Do Predsednik: Vse to je potekalo po tuvf 9 gradnje, kot so npr. to napravili skih vprašanj in to na tak način, njena oz. nedokončana ugota ma in sveta, takoj zbledijo, ko si Jelko Podobnik istih vzorcih, kakršne SO *Ja ob Lomski cesti na Slapu. da bo za delavca, kot neposred vljamo, da taka dogajanja ško ogledamo še nekaj objav tega ci uporabljali v njihovih predvO) nega proizvajalca čim manj bo dijo ne samo skupščini, pač pa tata iz zadnjih let. Točno isti del Med odstranjene štiri kapelice čistkah. leče, kajti delavec ni prav nič vsem občanom, ki pričakujejo hi (se pravi brez vsega tistega, kar je sodila tudi ta, ki se sedaj gra m kriv za nastali položaj. Do sedaj trejše reševanje žgočih proble govori o slovenski avtohtonosti »Ankat o Tržiču di »kot nadomestna ali črna Jan v svojem odgovoru Y^ je bila gospodarska politika ta mov. in samobitnosti) je leta 1980 v 1 gradnja«. tudi naslednje: »Ker je o} ka, da so se kopja lomila v glav Po našem mnenju je eden od svoji knjigi Sramota umira po an Šuštar je žvu...« Vprašam se, kako bi novinar Debeljak vpliven kulturnik-^ nem na njegovem hrbtu. Lahko vzrokov za neuspešne seje mu časi (na strani 103) objavil Ja ka pisala, če bi iz gradbenih res veliko doprinesel, če hi J vam posredujem nekaj predlo čno, dolgovezno, na trenutke ko nez Čuček. Leta 1985 pa so ga Že vrsto let sem naročnik Go vzrokov odstranjevali partizan OF.« Lahko si samo predstm gov za rešitev pložaja in za bolj mično pa tudi žaljivo in provoka spet istega objavili v Nedeljskem renjskega glasa in mi ni vseeno, ske spomenike, ki so tudi narod mo. kakšna bi bila potem šo socialno varnost delavcev. tivno obnašanje spoštovanega Dnevniku, v okviru članka Zvo- kako se v njem piše o Tržiču in no blago in jih ne bi nadomestili va usoda. Že izkušnje ^d^j odbornika Aleksandra Ravni neta Seruge z naslovom Jalovo Tržičanih, kjer so moje korenine. ali premestili na drugo mesto. Socialne službe bi morale po Kocbeka so pregrenke ift PjM karja. Tako je le-ta na zadnji se nadaljevanje izgubljenega boja 1 Gospa ali tovarišica Dolenče Tudi to bi bilo narobe! skrbeti za ustrezna nadomestila srhljive, da bi si v Or va o Tržiču že dalj časa piše. kar Je že tako! Vsaka medalja za povečanje otroških dodatkov, ji skupščine dne 17. 10. 1990: (Nedeljski dnevnik, 16. 6. 1985). w a naj bi bil znak, da ga dokaj do ima dve strani, resnic je pa lah vsak otrok naj bi imel otroški - 16-krat stopil pred mik roj on. Tako kot pri Ivanu Janu tudi pri Znano je, kako je partija t[ )K bro pozna. Večina njenih pri ko še več kot samo dve, kar še dodatek. $t>le in vrtci bi morale za kar je porabil skupaj ok. 50 teh dveh citatih ni niti besedice o izigrala Kocbeka in kršcO^ spevkov je zanimiva, v nekatere tako »izkušenemu« novinarju ali napraviti programe, ki bi bili ce minut, slovenstvu (gre namreč za po socialiste, potem pa s Kod* pa se ji prikrade kakšne težje novinarki večkrat dela preglavi nejši, in cene storitev naj bi bile - v svojih nastopih žalil predsed vsem identične besede, iztrgane :elo krut način tudi doj[ JJ prebavljiva informacija ali »ra ce, odvisno od namena, kaj hoče manjše, posebno za socialno nika skupščine in predsedstvo. iz konteksta), saj so celo stavki čno obračunala. Dokler ca«. To se ji je zgodilo tudi dne pri bralcih doseči. Sprašujem se. ogrožene. - se neupravičeno pritoževal nad prekinjeni na istih mestih. služil za fasado OsvooPfc 20. 10. 1990 pri opisu večera s kaj je hotela Dolenčeva s tem Ustrezne službe imajo podat medklici, ki naj bi ga zmedli v Po vsem tem dvomim, ah /<• fronte, so ga sprejemal'- u starimi Tržičani, ki so obujali člankom pri bralcih doseči.'! ke o prejemkih delavcev. Tisti z dolgih razpravah. Jan tekst v celoti sploh poznal, ko so začutili moč. so se m J spomine na nekdanje kulturno l^ihko bi analiziral še kakšen nizkimi dohodki naj bi imeli - omalovaževal kolege v odbor- čeprav zdaj pojasnjuje, zakaj naj stavno odrekli. Rcvohu'ifiu življenje. Med drugim so se članek, pa je za informacijo do subvencijo ali naj bi bili oprošče niških klopeh, s čimer je povzro bi iz njega izpušča! njegove klju žre svoje otroke. Ta je afvel » spomnili tudi nastanka tržiške voli ni plačevanja stanarin*.Tako bi čal živčne povratne proteste, čne dele. Bolj zanimivo pri tem kot kulturni urednik Sl<> ^ -pri razpravah o perečih gospo je. da se kar dva od treh avtor/cv katerem so v tridesetih ^[[^ godbe v stari Jugoslaviji, ki ji je To pismo sem napisal ne za vsaj delno oblažili težak socialni mm (se pravi Čuček in Jan. najbrž pa dirigiral Rudolf Ahačtč. Pripove objavo, pač pa z dobrim name položaj. darskih problemih pa je bil iz hajali pretresljivi zapisi 0 >': i gre za enako tudi pri Nedel/- dovali so, da je ta godba imela nom, da bi pomagal uredniku in Prav tako je potrebna kontro dvorane odsoten celih 72 minut kih v Sovjetski zvezi) p*** tj \kem Dnevniku) sklicujeta na tvoj prvi nastop pri velikonočni novinarki do boljših informacij. la cen, da se ne bi poviševale ce Zaradi tega je skupaj z izzva vedel. Edvard Kocbek p<* I^ arhiv RSNZ. od koder sta črpa procesiji, pa da je zjutraj ob šti Gorenjskemu glasu pa do boljše ne glavnih življenjskih artiklov. nimi odgovori na njegova bese to bridko resnico izkusil*" rih igrala pri Gassnerju na gra kvalitete! Septembra m oktobra, v času dičenja odvzel odbornikom okoli la gradivo Stvar gre tako daleč, koži. du. Novinarka je to informacijo Lep pozdrav in brez zamere! nakupa ozimnice je bilo bore uro in pol dragocenega časa: kot da so vsi trite zagrešili celo isto Marko i* Poljancev v osnovni šoli, me nt motilo niti tedaj niti se / P sem že prej zvedel, da gre v zadevi predvsem za najbolj U,:: in po svojih delih znane izobražence iz poljanskega ^ MIHA NAGLIC Resnično pa sem bil presenečen in začuden, da kot takej? j jiil šteli pokojnega dr. Antona Kržišnika i/ Podobena. Pa i* p Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja r i lel i pred drugo s\ etov no •. njno idnik •. i ijega u|».o,H^,K' 1(H dišča Kraljevine Jugoslavi|c (položaj tega sodišča je bil l , rr' sedanjemu Ustavnemu sodišču). Kot sodnik tega sodišča J .,i'' Za kmeta in za komunizem val med drugim tudi pritožbe opozicijskih strank zaradi nC{^f/ nosti in ponaredb pri volitvah. V več primerih je take vol''v^il veljavil, čeprav se je s tem izpostavil nevarnosti, tla ho ^ jti,f Ker tudi v teh šestih mesecih ni ker so bile slike popolnoma zaprašene in umazane, se ni videlo, upravnega sodišča razrešen »zaradi neupoštevanja drž.avt" j|i nihče začel odstranjevati ruševin, se je okrajni ljudski odbor sam kaj je na kateri naslikano; Ive je vzel i/ /epa lobec m začel brisa resov.« Med prvo svetovno vojno je bil kot student Jui^/JtfJ lotil stvari in začelo sc je z odstranjevanjem ruševin in rušenjem ti prah in umazanijo na neki veliki sliki, i/ silhuete nekega obia ski dobrovoljce. Ker je bil nasprotnik avstroogrske česat* ^ • cerkve. Predtem so iz cerkve odpeljali, kolikor mi je znano, v Lo za. Z obraza je najprej odstranil prah in umazanijo, potem pa je Ijeve monarhije, se je kot avstrijski vojak pustil ujeti, ° ud ški muzej vse tiste predmete, ki so bili večjega zgodovinskega po z drugim robcem začel čistiti obraz in sicer tako, da je robec mo potem kot ujetnik lahko priglasil /a jugoslovanskegaj^jdj mena in vrednosti. K temu naj.rečem le tole: Trdno sem prepri čil s svojimi pljunki. Končno se je poka/al krasen obraz Marije s prostovoljca. Po razpadu Jugoslavije je i/ Celja, kjer je h' pil* iun 1 čan, da če bi bil tedaj župnik poljanske fare gospod Bonču, ki je slike njenega vnebovzetja. Slika je bila delo slikarjev Subicev, ne Upravnega sodišča, pribe/.il \ I jubljano, lu se je ' ^c' ' fl1 to sedaj, bi bile ruševine gotovo odstranjene in tudi cerkev uslre spominjam se več ali Jurija ali Janeza, čeprav mi je Ive takrat to vključil V Osvobodilno fronto slovenskega naroda in ' yfc|j !< zno obnovljena, seveda prav gotovo ne s tako visokim zvonikom, povedal. Takoj zatem sva šla k župniku Mateju Tavčarju v stano van za vodjo odbora za begunce i/ Štajerske in /a iijih«'^\j. „ kot |e bil prejšnji če se prav spominjani, je bil visok nad f»0 me vanje v bližini ("udetovi hiši, ki je bila last trgovca Lada Jamarja čevanje v OL. Po kapitulaciji Italije je na poziv ()l odšel Vj ^ trov. iz Poljan Povedala sva mu, ka| sva videla m odkrila, in ga prosi tu starosti v partizane. Kmalu po prihodu v partizane )<-' nova n za predsednika višjega vojaškega uidišča pri < ''.iv"' .(if Ob koncu naj še omenim, da sem prepričan, da so Vuiniko la, naj poskrbi za te dragocene slike in druge vredne predmete in r| vo nebo in stara bandera ohranjena in varno shranjena. Spomi vse skupaj prenese v zares primeren in varen kraj. Kasneje sem bu NOV in POS Kol lak |e potem po piavilih in pravnih!^ sih vodil Kočevski proces proti vojnim /loi mcem, /•'I1'1" ;f njam se, da so vse to rabili ob velikonočni procesiji 1946. leta. Te slišal, da je nekaj cerkvenih predmetov tedaj propadlo tudi M }]0 1 sem se tudi sam udeležil skupaj s šoferjem iz okrožja Maribor, ki podstrešju cerkve pri Sv. Križu, kjer so bili shranjeni. (Cc bi to in pluvogurdistom, ki so se pred tem / okupatorjevi'! ^j/, e me je za te praznike pripeljal domov v Delnice. Ob tem naj še bilo v današnjih časih, bi te slike in druge dragocenosti /e davno borili skii|>aj / italijansko vojsko proti partizanom in s l ^ p omenim svoje hudo presenečenje, ko sem po naključju ugotovil, odnesel kakšen poznavalec starin in umetnin in jih prodal raz sili narodno izdajstvo, Kočevski proces je bil prvi l^"Vfjd'J kako nepojmljivo malomaren odnos je imel gospod Matej Tav nim domačim kupcem, dragocene umetniške slike pa bi verjetno pravnih predpisih in v skladu / mednarodnim pravom -jM čar do raznih dragocenih cerkvenih predmetov in umetnin iz po šle čez mejo raznim tamkajšnjim kupcem) Jaz sem o svojem in sodni proces proti vojnim zločincem v okupirani I '11''i'• j. ljanske cerkve. To sva na najino veliko presenečenje ugotovila Ivetovem odkritju obvestil tudi tedanjega direktori.« /avod.i I K je bil na kočevskem /bom odposlancev slovenskega n',r°/SN ^ jaz in moj prijatelj, pokojni akademski slikar Ive Subic, Divja Slov eni ie za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani to I jen /a člana Slovenskega uaiodnoosvohodtlncga s^l',:l , |l kov iz Hotovlje. Ob neki priložnosti, ko sva se srečala v Polja variša Ldija Turnherja. Kaj se je s slikami in drugimi diagoce- m za člana AVNOJ Kot član AVNOJ-a j« bil na njegovC^J nah, sva si šla skupa) ogledat zasilno cerkev oz. prostor, ki je slu nostmi potem zgodilo, mi ni znano laka ie toiei /godba s po ledanju novembra izvoljen za člana Nacionalnega ^()my žil za cerkvene obrede v Poljanah. V ta namen je bila preurejena Ij.insko cerkvijo. osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), to je prve začasne vi* ,jiJ dvorana v Domu Katoliškega prosvetnega društva v Poljanah, ki slavije, v katen je bil poverjenik za .octalno ikrbstvo '^vOj^ Pred leti je nekatere poljanske duhovite silno vznemirila stal je bil v surovem stanju zgrajen pred drugo svetovno vojno. Ce se stvo Na prvem /asedauiu Ustavodajne skupščine '"^".pu^', na razstava portretov znamenitih rojakov v novi osnovni šoli. Kako prav spominjam, je bil pod ključem, torej zaklenjen samo vhod v bil 29 novembra 194\ (ob i.i/glasitvi nove LedeiaiiviK' [^fi. ocenjujete to zadevo in dejstvo, da med njimi ni vašega hrata Jane s dvorano, preurejeno v cerkev. Vsi drugi prostori pa niso bili za lugoslavije, to je I KI) i/vo||cn za ministra za socialno ' f/»jj za, ki je bil že pred vojno jugoslovanski kolesarski prvak? klenjeni. V teh so bili naloženi v hrambo razni cerkveni predme skrbstvo v novi jugoslovanski vladi Kasneje je bil ""'^.^dP^ To, da brat Janez, tik pred drugo svetovno vojno poleg motOt I ti med njimi tudi umetniške slike raznih mojstrov. V nekem ko cialno skrbstvo v Narodni vladi Slo\eni|c m na/.oInK [^fl^i tičku tam, k|er |e sedaj stranišče v pritličju, je bilo več uokvirje khstičnega prvaka Stariča najbolj popularni športnik jugoslo sednik Skupščine I K Slo\eui| nih slik nekaj pa zvitih v svitke. Z Ivetom sva si jih ogledovala in vanski kolesarski prvak - ni bil uvrščen v stalno zbirko slavnih predaval na Univerzi zgodovino socialne politike 'n KULTURA Petek, 9. novembra 1990 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN (^msmmmSiLAS Gorenjska od 1980 do 1990 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled numiz matična razstava Osemstoletnica denarstva na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta pregledna razstava Likovna priza devanja na Gorenjskem, novejše smeri. V galeriji Prešernove hi MUZEJSKI PREREZ DESETLETJA še je na ogled razstava Gorenjska osemdeseta leta v muzejski Kranj - V Gorenjskem muzeju so te dni pripravili zanimivo razstavo in jo postavili na ogled v prostorih Prešernove hiše. Gorenjska predstavitvi. osemdeseta leta v muzejski predstavitvi sodi med razstave, pri katerih ima obiskovalec občutek, da je stopil prav v sredino sedanjosti: ali V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, 9. novembra, pa je ta takšna, kot se kaže posamezniku, nam vsem, ali je povsem drugačna, pa bo seveda presodil čas. ob 19.30 uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Vtrginije Woolf -za abonma petek II in izven. Jutri, v soboto, bodo predstavo pono vili za izven. V ponedeljek, 12. novembra, bo predstava za abon Prav gotovo ni najbolj eno za razstavo sem se raje nasloni• ma zeleni in izven. stavna naloga sredi sedanjosti la na vrednotenje drugih, na odbirati in razbirati predmete odmevnost nekaterih pojavov, JESENICE - V galeriji Kosove graščine bodo v soboto, 10. no ln vsa druga ponazoritvena lastne ocene sem zaenkrat po• vembra, ob 15. uri odprli 18. medregionalno foto razstavo treh sredstva, ki naj predstavljajo stavila ob stran. Za končno dežel Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. V raz danes ali komaj malce odma oceno nekega obdobja je deset stavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli knjeni včeraj. Desetletje za let prekratek čas, nujno je tre razstavo slik akad. slikarja Jake Torkarja. zgodovino prav gotovo ni kaj ba vse, kar se dogaja, gledati z LIPNICA - V atriju OŠ Staneta Žagarja v Lipnici bodo danes, P°sebne omembe vreden čas, daljše zgodovinske distance. v petek, ob 16.30 Muzeji radovljiške občine in Kovaški muzej yendar pa se tudi v tako krat Na tej razstavi je zajeto marsi Kropa odprli drugi del razstave o zgodovini osnovne šole v Upni kem obdobju utegnejo pripetiti kaj, kar smo zelo cenili, kar ški dolini. Za zgodovino izredno pomemb smo spregledali, toda čas na RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja ilustracije ne stvari. Prav s tem se v večini vadno postavi vse stvari na akad. slikar Zvonko Coh. Muzejev ukvarjajo oddelki za svoje mesto." V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitražev Lene Sajn. n °vejšo zgodovino. Da so se Te vrste razstave so vsekakor ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, 12. novembra, bodo v jedilni kakšnega dela že pred časom nenavadne, saj se recimo tu sre ci LTH Trata na ogled črnobele fotografije na temo Poplave 90 (otili tudi v Gorenjskem muze čujejo plakati, abonmajske karte avtorja Janeza Pipana. zbirke je treba nenehno dopol saj končno absolutnih resnic ju« so nas opozarjale tudi raz filmskega gledališča, znameniti V galeriji Loškega gradu je odprta prodajna razstava Ex tempo- njevati. Razstava pa je po eni ni. Zato je na razstavi recimo stave. Pred leti so bile pogoste, Iskrin telefon, olimpijske meda re Loka 90. Prodajno razstavo so razširili tudi v prostore bifeja v strani tudi način spodbujanja karavanški predor predstavljen sako leto, zdaj pa so se v Go lje gorenjskih športnikov, hima Freising na gradu ter v prostore Turističnega društva Škofja določene kulturne zavesti, saj kot predor k Evropi, po drugi rskem muzeju odločili, kot lajski čevlji Toma Česna... Loka. £ Povedala kustosinja Nada na ta način izdelki in predmeti strani pa ga lahko gledamo kot V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Milan Rijavec. H "Tako imenovano aktivno °lynski, za daljše razmake dobe nadih pomembnosti in koridor za Bližnji vzhod. Prika Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, me muzealstvo dopušča, da prine d posameznimi razstavami. večnosti, to pa veča odgovor zana so tudi nasprotja na dru od 9. do 17. ure. semo v muzej vse, kar je zbudi nost za ustvarjanje in ohranje gih področjih, recimo v kmetij Mije pri zbiranju dokumentov. lo našo pozornost in ne le po vanje." stvu: sredstva za intenziviranje Predmetov in gradiva za takšno naključju ohranjene predmete. pridelave hrane in na drugi r Kaj je bilo po vaše značilno za ?tstavo že možno opredeliti, kaj S tem se sicer ne izognemo desetletje predstavljano na vaši strani možnosti alternativnega NA PLES V KIESELSTEIN J« vredno ohraniti in kaj ne? subjektivni izbiri muzealca in razstavi? kmetijstva. Kakšnega posebne "Težko je vrednotiti, brez tudi potrebni zgodovinski od "Nekatere stvari dokočno iz ga razvojnega napredka pa v Kranj - Center za estetsko vzgojo je v novi sezoni pripravil celo avoma. Pri odbiranju gradiva maknjenosti. Toda te vrste ginjajo; na razstavi imamo na tem desetletju Gorenjska prav vrsto plesnih tečajev, kar osem. Medtem ko so nekateri tečaji primer podkev zadnjega pod gotovo ni dosegla. Ogromno se bili v hipu zasedeni, tako kot na primer moderne plesne tehni kovanega vola iz Podljubelja, je sicer gradilo, vprašanje pa je ke, klasični balet in plesna delavnica, pa je v drugih tečajih še ali smo sposobni zdaj vse to tu nekaj prostora. In kakšni so ti tečaji? Razmišljanje zdaj te vrste transporta tam ni več, pa še marsikje. Srpe na di vzdrževati." Za cicibane: z igro otroci spoznavajo svoje telo in ples primer v Tržiču še izdelujejo, Poleg dela in ustvarjalnosti kot način izražanja. Osnovnošolska skupina: otroci spoznavajo toda gorenjska polja jih ne po ima razstava še prikaz življenja osnove plesne tehnike, poudarek pa je na njihovi lastni ustvar KNJIGA trebujejo več, le vrtičkarji. Zra od otroštva do starosti, niste pa jalnosti. Plesna rekreacija - je tečaj namenjen odraslim (pred ven smo kot posebnost razsta izpustili niti strahov in nadlog vsem ženskam), ki hočejo izboljšati svojo kondicijo, polepšati vili srp iz 7. ali 8. stoletja n.š. minevajočega desetletja... postavo, storiti kaj za zdravje. Jazz balet - je plesni tečaj za najden na Ajdni v tem času. plesalke, ki se ukvarjajo s komercialnimi plesnimi smermi, pa IN MARKETING "Prav ukvarjanje z vsem, kar Potem je na ogled zadnja ope je *po službi', kaže naš kultur želijo spoznati nove plesne kombinacije. Vse informacije o teh ka iz opekarne v Stražišču, zdaj tečajih se dobe na ZKO Kranj, telefon 21-135, Alenka Hain Čigavo dete je pravzaprav knjiga, se je zadnjih vprašal ni, socialni in ekonomski stan je ne delajo več. Tudi železar (vsako sredo dopoldne). "eki slovenski pisatelj in se čudil: založba je sicer boter dard ter razlike pri tem. Osem stva ni več na Gorenjskem, l^Rovemu rokopisu, da postane knjiga, potem pa ji ni več mar, deseta leta so očitno pospešila zadnje plavže so pogasili pred 1 ho dete shodilo in se uspešno prodalo na knjižnem trgu ali nastanek nekega novega meš tremi leti in tako zaključili oko bo ostalo pozabljeno kje v skladišču. čanstva. Stanovanjski del na KONCERT KOMORNEGA OKRESTRA li dvatisoč let trajajočo dejav podeželju se prav nič ne razli nost pri nas. Zdaj imamo le je Pisateljske izkušnje so namreč takšne, da tisti, ki jim ni kuje od stanovanjskega dela v r klarstvo. Med dejavnostmi, ki Kranj - V nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri bo v kranjski žup no vseeno, če je knjiga na polici v knjigarni ali ne, po sili mestu, vse več je ljudi s sred so na poseben način označile nijski cerkvi ustanovni koncert Komornega orkestra Carnium p mcr postanejo sami sebi nekakšen manager. Zbrusijo si nješolsko izobrazbo, veča se f to desetletje, pa bodo morale Kranj pod dirigentskim vodstvom Petra Skrjanca. Novi orke itt r' • P^S'ćdujejo knjigarne, sledijo prodaji svoje knjige zanimanje za profesionalne z.amreti, je na primer tudi ko ster bo predstavil skladbe Corellija, Albinonija in Tartinija Ved- Pr'za^evaJ°. da bi iz skladišča dobili nove zaloge. To se- kulturne prireditve, ljudje sku skupaj s solisti: Brane Brezavšček, violina, Igor Graselli, violi Vc a /a panje uranove rude. šajo pripeljati umetnost v svoje tro \ '-' knjige uspešnice. In teh je trenutno na knjižnem na in Ljuben Dimkaroski, trobenta. r ne domove. Temu sicer pravim si . kaj - čeprav se sliši dokaj čudno. Nekatere sloven- Nastajajo pa vedno nove e so a laizacija umetnosti, toda toliko *u c J'8 P č tudi uspešnice. Pa tudi te ne za založbo ne stvari. Vseh nismo mogli zajeti n kulture in kulturnih dobrin za j Hgarno niso toliko vredne, da bi jih postavili v izložbo z razstavo, na primer robote, najširši krog ljudi doslej še ni APZ France Prešeren Kranj n °P""eniili z napisom - uspešnica. To so že zdavnaj izumili računalnike. Trudili pa smo se, a bilo. Težko bi rekla ali v tem j Zahodnih tržiščih, ko so z bestsellerji znali kovati denarce. da gospodarski razmah pred postajamo kaj podobni ostalim TISKANI ZAKLADI Zgodbe, ki naj ne bodo daljše od ene avtorske pole (16 Čufarjevi dnevi 90 tipkanih strani z normalnim razmakom), je treba poslati do 15. Ljubljana - V začetku tega tedna so v galeriji Cankarjevega doma januarja 1991 v treh kopijah na naslov: Književna zadruga Je senice, Trg Toneta Čufarja 4, 64270 Jesenice, s pripisom "za PRAVI GLEDALIŠKI FESTIVAL odprli razstavo Dante in Milano, ki vsebuje vrsto dragocenih pretežno srednjeveških rokopisov. Razstavo sta organizirala NEK natečaj". Natečaj je anonimen. Poslane zgodbe naj bodo označene s šifro, priložena pa ^''ed^aptl** * ^ iOftk, 13. novembra, se s slovesno otvoritvijo v in Cankarjev dom. i|i čnejših listin, med njimi najstarejšo iz 12. stoletja, kar jih hranijo, tematika, kot si jo je zamislila urednica Pavla LrŠič - Kunej. 1 V Sll|CI dve |>.i|u-ski buli, ciklus listin o Langobardih, med drugim tudi M s'rcj " Programu bo nastopilo sedem gledaliških sku ,r,) 14 delo Pavla I )i.ikona, bogat i/boi iluminiranih rokopisov iz 15. V koledarskem delu so posebej označeni spominski dnevi . žk., , ' novembi.i. bo nastopil Loški odei s predstavo S pomembnih skladateljev, kot vinjete pa so natisnjene nekatere B V c stoletja, trgovskih statutov, razglasov, imenovanj in podobno. .'Ljublj an °- Ctrtek, 15. novembra, šentjakobsko gledalec pomembne misli, ki so jih izrekli ali zapisali glasbeni velikani, l, s 1 Posebna privlačnost razstave je seveda del posvečen Dante " >t, , "' '.UM Milčiuskega le/k.. S.ček dela tika taka Na | |1 vse pa dopolnjujejo majhni izrezi iz znamenitih glasbenih par- Ma ju. Na ogled je devet književnih del, med njimi je vsekakor naj $1 '* Pri/.)? P«»vahl|ciia tudi gledališka skupina MH.II> titur. v na s dragocenejši bogato poslikan rokopis Dantejeve Božanske kome J° cnsk f koreodramo brez besed Božanska sorazmerja in (l dije iz leta 1337. Kot dodatek k razstavi je tudi prikaz slovenskih Bralni del koledarčka pa prinaša krajše zapise o nekaterih J*V0 l , društvo Radiše / avs(ii|ske Koroške s pred Clc Ml,K ,( prevodov Božanske komedije, od delnih prevodov Stanka Vraza glasbenikih, katerih pomembne obletnice slavimo v letu 1991 - k? * 'N nI * 'ia Domov Oder treh herojev Pirničc bo v in drugih do treh celovitih prevodov Debevca. Gradnika in Ca Gallusa, Mozarta in drugih. Med besedili vsekakor kaže ome ""ied, ^veinl,,., p |stav.l D kovaceviča K lav strolobično 0| )() IC( niti Pregled slovenske glasbe skozi stoletja dr. Primoža Kureta. 8 111 ,U |S,U pudra. l« * »a v. ! '-'''lini ljubitelji kieselsteinski |>a recital Sno Sicer pa ne manjkajo tudi natančni podatki o slovenskih glas 1,1 laki, Izjemno razstavo je seveda mogoče pripraviti le v iz ril Po nlo "' Domače gledališče pa ho ob zaključku festiva benih šolah, dodan je seznam opernih premier, program kon ch,vi novembra, jemnih pogojih od primerne temperature, do posebnih varnost f^^v.io n» CuftijeJih nagrad v sob r/. n certne sezone 1990/91, glasbeni slovarček, slikovni del in še -IVI. ><>vo prvmico ( , | cvde.ni Cmoka Štela Va mpiča • nih ukrepov m garancije, ki jo |e za razstavo prevzel pokrovitelj Izvrsni svet Slovenije. • L. M. kaj. 19.30 TV dnevnik 2. program TV Slovenija 19.20 TVokno 10.25 Slovenci v zamejstvu 2000 Boljše življenje, TV nada 19.30 TV Dnevnik 2 10.55 Zakon v Los Angelesu 16.00 Satelitski programi po 14.30 Video strani ljevanka skusni prenosi 19.55 Vreme 20.55 Zabavna glasba 20.05 Film tedna: Nevarne pote 14.40 TV mozaik: Muzzy, an( 16.40 Svet športa, oddaja HTV 21.30 TV dnevnik ze, švicarski film ščina za najmlajše 17 30 Regionalni programi TV 21 50 Športni pregled 21.40 EPP 14 55 Slovenci v zamejstvu TVSPORED Slovenija - Studio 2 Koper 22.30 Poročila v angleščini 21.45 NUK v Ljubljani 15.25 Žarišče, ponovitev 19.00 Slovenski ljudski plesi: No 22.35 Glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik 15.55 Sova, ponovitev tranjska, vzhodna Primor 20.20 Žrebanje 3x3 23.35 Poročila 16.55 Poslovne informacije PETEK ska in ljubljansko pred 22.20 Pesem angelov, oddaja TV 20.35 Uno, due, tre, show pro Skopje 17.00 TV Dnevnik 1 9. novembra gram italijanske TV mestje 17.05 TV mozaik 19.30 TV dnevnik 22.55 Sova 9.00 TV mozaik 22.10 TV dnevnik PONEDELJEK 18.05 Teleski '90, Pripravimo 20 00 Žarišče Alf, ameriška nanizanka 9.00 Delfin Flipper, ameriška 22.30 Sova na smučanje 12. novembra 20.30 Žrebanje lota Poirot Agathe Christie, an nanizanka Zlata dekleta, ameriška na 18.35 Alf, ameriška nanizanka 20.35 Gradovi: Kako so se branili gleška nanizanka, 9.25 Pogum za tveganje: Pionir nizanka 8.50 Video strani 19.00 Risanka 21.10 Umetniški večer: Jesen ša Zgodba o Hollywoodu, an ji sodobne kirurgije, angle Poirot Agathe Christie, an 9 00 Spored za otroke in mlade 19.15 TVokno hista, sovjetski dokumen gleška dokumentarna seri ška poljudnoznanstvena gleška nanizanka 9.00 Miti in legende islamskih 19.30 TV Dnevnik 2 tarni film ja serija Nesveti zakon, ameriški ljudstev 19.55 Vreme 9.15 Ciciban, dober dan: Naro 22.10 Gambit, ameriški doku 1.05 Video strani 10.15 Podmornica, nemška na film 20.05 Podmornica, nemška & be svet mentarni film daljevanka daljevanka 1.25 Video strani 9.35 Mladinski pevski festival 22 30 Satelitski programi - po 2. program TV Slovenija 14.20 Video strani 21.00 Tednik Celje '83: Mladinski zbori skusni prenosi 16.00 Satelitski programi - po 14.30 Svet na zaslonu, ponovitev 22.00 TV dnevnik 2. program TV Slovenija 10.10 Utrip skusni prenosi 15.00 Žarišče 16.00 Satelitski programi - po 22 25 Sova 10.25 Zrcalo tedna 1. program HTV 18.00 Po brezkončnosti sveta, 1 15.30 Sova, ponovitev skusni prenosi Vse razen ljubezn arnei' 10.40 TV mernik 16.10 Video strani potopisna reportaža 16.55 Poslovne informacije 18.30 Kako biti skupaj, oddaja TV ška nanizanka 15.20 Video strani 16.25 Poročila 18.30 Slovenci v zamejstvu n 17.00 TV dnevnik Beograd Poirot Agathe Christie, » 15.30 Sova, ponovitev 16.30 TV koledar 19.00 Regionalni programi TV 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovi 19.00 Pri Huxtablovih (Cosby gleška nanizanka 16.55 Poslovne informacije 16.40 Mali svet, oddaja za otroke Slovenija Studio Maribor: tev show), ameriška humoristi 23.25 Video strani 17.00 TV dnevnik 17.10 Šolski program, popotova TELE M 18.10 Spored za otroke in mlade čna serija 17.05 Zdravo, ponovitev nja Jurja Križaniča, doku 19.15 TV ruleta 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2. program TV Slgvg!^ 18.25 Spored za otroke in mlade mentarno igrani film 19.28 Kopenhagen: Kvalifikacij 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: čarov po- 18.25 Radovedni Taček: Ples 17.40 Hrvaška danes ska tekma za EP v nogo 16.00 Satelitski programi I 19.55 Vreme nik, ameriški film 18 45 Čebelica Maja 18.25 Številke in črke metu '92: Danska - Jugo skusni prenosi 19.59 Zrcalo tedna 22.25 Satelitski programi - po 19.10 Risanka 18.45 Znanost slavija 17.30 Regionalni programi 20.20 Nebu naproti, ameriška skusni prenosi 0 19.15 TVokno 19.15 Risanka 21.20 Žarišče Slovenija, studio Ljublja dokumentarna serija 1. program HTV 19.30 TV Dnevnik 2 19.30 TV Dnevnik 21.50 Svet poroča 19.30 TV dnevnik 21.20 Zakon v Los Angelesu, 19.55 Vreme 20.00 Oče bom, italijanska nada 22.50 Novi ročk 9000 20.00 Žarišče ameriška nanizanka 8.20 TV koledar 6 2005 Narodni poslanec, komedi ljevanka 1. program HTV 20.30 Divji svet živali, ang' * 22.10 Slovenija umetnostni 8 30 Spored za otroke f ja TV Beograd 20.50 Žrebanje lota poljudnoznanstvena set| vodnik 10.00 Šolski program 16.10 Video strani 21.00 Mali koncert . . 21.25 Osmi dan 21.00 V velikem planu, kontaktna fl 22.30 TV dnevnik 10.30 Kaj je film , 16.25 Poročila 22.15 TV dnevnik oddaja 21.10 Pogum za tveganje - P 22 50 Sova 11.00 Nemščina - Alles gute 16.30 TV koledar 22.35 Veliki koreografi: Antonio 22.30 TV dnevnik nirji sodobne kirurgija Družinske vezi, ameriška 11.35 Poročila 16.40 Hov!, angleška otroška na gleška polj. znan. ser''a,/ l- Gades, italijanska serija 22.50 Poročila v angleščini a nadaljevanka 11 40 Lov za srečo, kanadska na nizanka 22.35 Sova: 23.00 Kinoklub Evropa: Heroj, 22.00 Večerni gost: Lojze Blaginja, ameriški fitm daljevanka 17.10 Šolski program Alfred Hitchcock vam švedski film man ^ 1.10 Video strani 12.30 Izbrali smo za vas 17 40 Hrvaška danes 01 predstavlja, ameriška nani 0.30 Poročila 22.40 Retrospektiva »Kom« 13.30 Mladinski film 1825 Številke in črke, kviz na slovenskem odru« 2. program TV Slovenija 16.00 Operne zgodbe, angleška zanka 1845 Dokumentarna oddaja Poirot Agathe Christie, an 16.00 Satelitski programi - po serija SREDA 19.15 Risanka 1. program. 16.50 Poročila gleška nanizanka 19.30 TV Dnevnik skusni prenosi 0.50 Video strani 14. novembra 12.00 Poročila 17 00 Goli z evropskih nogome 17.00 Narodna glasba 20.00 Moderni časi, oddaja o fil 17.30 TV drama 8.50 Video strani mu in Poljub ženske pajka, 12.10 Video Strani tnih igrišč, oddaja TV Beo 2. program TV Slovenija 12.20 Izbrali smo za vas grad 18.20 Sedmi čut 9.00 TV mozaik ameriško brazilski film 16.00 Satelitski programi - po 16.10 Video strani 17.30 Regionalni programi TV 18.30 Dokumentarna oddaja 9.00 Spored za otroke in mlade 22 55 TV dnevnik skusni prenosi 16.25 Poročila Slovenija 19.15 Risanka Živ žav 23.15 Poročila v angleščini 17 30 Regionalni programi TV 9.50 Narodni poslanec, komedi 23 20 Dokumentarni program 16 30 TV koledar flj 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 16.40 Operacija Barbarossa, 20 00 Rdeči kralj, beli vitez, an Slovenija Studio Ljublja ja TV Beograd 0.20 Poročila 20.00 Žarišče nadaljevanka za otrok* gleški film na 11.10 Nekoč v Lizboni, portugal 20.30 Ex libris: Gimnazije nekoč, 17.10 Šolski program 21 30 TV dnevnik 19.30 TV dnevnik ska nadaljevanka gimnazije spet 20.00 Žarišče 17 40 Hrvaška danes 21.30 Koncert tria Novšak v Ze- 21.50 Poročila v angleščini 14.45 Video strani ČETRTEK 20.30 Po sledeh napredka 14.55 Žarišče, ponovitev 18.25 Številke in črke 2155 športna sobota arn monu 15. novembra 18.45 Dokumentarni prog<" 22 15 TV feljton 20 55 Sedma steza, oddaja o 15.25 Sova, ponovitev 22 15 Vprašajte ZIS 1915 Risanka 23 00 Glasbena oddaja športu 16.55 Poslovne informacije 8.50 Video strani 23 15 Videonoč 19.30 TV Dnevnik 2345 Poročila 21.15 Lepa naša domovina: 17.00 TV Dnevnik 1 9 00 TV mozaik t 1. program HTV Kmetijstvo, zabavnoglas 17.05 TV Mozaik: Atlantik, angle 9.00 Grizli Adams, ameriška na 20 00 Zabavnoglasbena odda) z bena oddaja ška poljudnoznanstvena nizanka 21.00 Spekter, politični maga 9.15 Poročila NEDELJA 22.00 TV dnevnik 9.20 21 45 Ekološka bela krizantema, serija 9.25 Oddaja za učitelje TV koledar 22.20 Poročila v angleščini 9 30 11. novembra dokumentarna oddaja 17.55 Po sledeh napredka 9.40 Pustolovščina slikarstvo Kapetan Grom in vojaki 22 25 Glasbena scena prihodnosti, ameriška 22 30 Satelitski programi - po 18.30 Spored za otroke in mlade 10 10 Muzzy, angleščina za 8.15 Video strani skusni prenosi najmlajše 23 25 Poročila znanstvenofantastična na 8 25 Živ žav 1905 Risanka nizanka 9.15 Hov!, ponovitev angleške 1. program HTV 1000 šolski program, kontaktna nanizanke oddaja 9.15 Poročila 9 40 Gradovi: Grajski gospodje, 9 20 TV koledar 1200 Poročila ponovitev 9 30 Otroška oddaja 12.10 Video strani 10 10 Zgodba o Hollywoodu, po 1220 Izbrali smo za vas 9 45 Hihitavčki novitev 10 00 Šolski program 1625 Poročila 1100 Pri Huxtablovih (Cosby 16 35 TV Koledar 10 30 Informatika show), ponovitev ameriške 10 45 Ustno izročilo kovinOtehna 16.45 Kapetan Grom in vojaki humoristične seriie 11 15 Family album USX, ame prihodnosti, ameriška 11 25 Domači ansambli Ansam riška angleščina znanstvenofantastična na bel Nika Zajca blagovnica FUŽINAR Jesenice nizanka 1145 TV leksikon: Struktura 11 55 EP video strani 12 00 Poročila 17.15 Izobraževalna oddaja 12 00 Kmetijska oddaja HTV 12 10 Video strani 17 45 Hrvaška danes 13 00 Video strani 12 20 Izbrali smo za vas 1845 Taksi, ameriška humoristi 13 10 Knžkraž, ponovitev 16 10 Video strani UM nanizanka 1440 Alternative, poljska nada 1625 Poročila 19.15 Risanka lievanka 16 30 TV koledar 19 30 TV dnevnik 15 30 Sova, ponovitev 16 40 Spored za otroke 20 00 Grandvievv USA., ameri 16 55 Poslovne informacije 17 10 Šolski program ški film 17 00 TV dnevnik 17 40 Hrvaška danes 21 45 Svet narave, angleška po 17 05 Tajna misija, nemški film 18 25 Številke m črke ljudnoznanstvena seri|a 18 35 Slovenija umetnostni 1845 Morje, dokumentarna od 2235 TV dnevnik vodnik daja 22 55 Poročila v angleščini 18 50 Risanka 19 15 Risanka 2300 Slike časa, oddaja o kulturi 19 00 TV mernik 19 30 TV dnevnik 1915 TVokno 20 00 TV drama SOBOTA 19 30 TV Dnevnik 2 21 00 7 dni v tednu, zunanja poli 19 55 Vreme 10. novembra tika 2005 Zgodba o duhu, drama 21 30 TV dnevnik 8.20 Video strani HTV 830 Izbor tedenske program 21 50 Poročila v angleščini 21 05 Zdravo 22 00 Kinoteka Hollywooda: Zbor ske tvornosti 22 30 TV dnevnik 8 30 Nemščina angelov, ameriški film 22 50 Sova Doktor Doogie How 000 Poročila 9.00 Muzzy, angleščina za ser, ameriška nanizanka, najmlajše Poirot Agathe Chnstie. an 9 15 Radovedni Taček Slon gleška nanizanka TOREK 9 30 Lonček, kuhaj Jetrna pa 0 10 Video strani 13. novembra šteta 9 40 Čebelica Maja Maja in 2. program TV Slovenjja 8.50 Video strani Kresniček 10.00 Oddaja za JLA in igrani 9 00 TV mozaik 10 00 Alf, ameriška nanizanka film 9 00 /iioilbe iz školjke i m r i i,. t. tolo 10 25 Zbis Pahliača mladosti, |a 13 00 Športno popoldne V ponska pravljica 16 00 Zagreb Zlata pirueta, pre 1000 Boj za obslanek 10 35 Pogledi Znamenja na Slo nos drsalne revije 1025 Nemščina venskem 18 00 Nadaljevanje športnega 10 55 Sedma steza 11 40 Naša pesem '90 popoldneva 11 15 Osmi dan 12 10 Video strani 19 30 TV dnevnik 14 20 Video strani 12 15 Karavana zapravljivčkov: 20 00 Vesele do lepe oblike, 14 30 TV mozaik Šolska TV. po Rogaška Slatina, ponovi nemška izobraževalna od novitev tev zabavnoglasbene od dala 15 00 Žarišče, ponovitev daie 2045 Atlantik, angleška poljud 15 30 Sova, ponovitev 12 45 Ročk kompas, ponovitev noznanstvena seri|a 16 50 EP video strani 13 30 Ciklus filmov VValta Dis 21 35 Premor 16 55 Poslovne informacije neyja: Za mano, fantie, 21.45 Športni pregled 1 7 00 TV dnevnik 1 ameriški mladinski film 2230 Satelitski programi - po 17 05 šolska TV 15 50 Žarišče, ponovitev skusni prenosi 18 00 Spored za otroke in mlade 19 15 Risanka 16 20 Sova, ponovitev 1 program HTV 16 50 EP video strani 19 20 TVokno Posebna ugodnost Možnost nakupa 16 55 Poslovne informacije »J M) Poročila 19 30 TV Dnevnik 2 9 35 Evoksi, ponovitev risane 19 55 Vreme 17 00 TV dnevnik nakup na 5-mesečno 17 05 Beograd DP v košarki (M) serije 20 05 Nekoč v Lizboni, portugal na čeke 10 00 Dobro jutro, nedeljsko do ska nanizanka Crvena zvezda Bosna, potrošniško posojilo vam prenos poldne za otroke 20 55 EPP tekočega računa 12 00 Kmetijska oddaja 21 00 Kotor, zabavnoglasbene 18 30 EP video strani odobrimo takoj v blagovnici 18 35 Divji svet živali, ponovitev 13 00 Poročla oddaja TV Novi Sad angleške pol|udnoznan 1305 Daktari, ameriško nanizan 22 00 TV dnevnik 22 25 Sova stvene serije ka 13 55 Pisana nedelja, Sissy, nem Dekameron, slovenska na 19 05 Risanka nizanka 19 15 TVokno ški film 18 45 Evoksi, risana serija Poirot Agathe Christie. an NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE 19 30 TV dnevnik gleška nanizanka 19 59 Utrip 19 10 TV Sreča J^ek,9. novembra 1990 SPOREDI, KRIŽANKA 9. STRAN ©©SlISfolJglEnGLAS SREDA, 14. novembra: me PRESTOPNIKA ob 18. uri, POLJANE amer. kom. ŠOFER GOSPODI Prvi program 9. novembra amer. akcij, film ČNE DAISY ob 20. gri 15. novem SMRTONOSNI POK ob 19. uri 11. kovinOtehna 4.30-8.00 Jutranji program, glas bra avstral. melodrama PRE novembra amer. akcij, film ba - 8.05 Počitniško popotovanje STOPNIKA ob 18. in 20. uri od strani do strani - 9.05 Z glasbo STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 17. uri Blagovnica FUŽINAR Jesenice RADIO v dober dan - 10.00 Dopoldanski DUPLICA RADOVLJICA dnevnik: informacije, gospodar 9. novembra prem. amer. glasb, 9. novembra amer. krim. film Kasetofoni SAMSUNG ?UjK. 9. novembra stvo, glasba - 12.10 Pojemo in kom. BEETLEJUICE ob 18. in 20. UMAZANI INŠPEKTOR HARRY Prv'i Program godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 uri 10. novembra amer. glasb, ob 20 uri, amer. erot. film ME NI Zabavna glasba • 17.00 Studio ob kom. BEETLEJUICE ob 17. in 19. Jutran SMO DEVICE ob 22. uri 10. no ba^'o n° i' program - glas 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko uri, prem. avstral. melodrame Z vembra amer. zab. film LJUBI il te o glasbo v dober dan - temo - 19.00 Radijski dnevnik - PRESTOPNIKA ob 21. uri 11. no ovo srec n CA, OTROCI SO SE SKRČILI ob 19 nn a je +• glasba 20.00 Zborovska glasba po želji vembra avstral. melodrama PRE JfS Poročila - na današnji dan 18. uri, amer. akcij, film JURIŠ poslušalcev - 21.05 S knjižnega STOPNIKA ob 17. in 19. uri, NA BAZO GLORIA ob 20. uri 11. qj °ogodki in odmevi - 16.00 trga 23.05 Literarni nokturno - prem. amer. kom. ŠKANDAL V Dd ie do novembra amer. akcij, film JU I7nn o ' melodije + EP - Leonardo Boff: Zakrament ciga HOtLYWOODU ob 21. uri 12. no dio ob 1700 m lasba RIŠ NA BAZO GLORIA ob 18. uri, fanta » 9 " retnega ogorka - 23.15-4.30 No vembra Danes zaprto! 13. no amer. krim. film UMAZANI IN «m Vodomet melodij - 19.00 čni program - glasba - vembra amer kom. ŠOFER GO ŠPEKTOR HARRY ob 20. uri 12. ^dijski dnevnik - 19 45 Z zabav- SPODIČNE DAISY ob 18. in 20. ČETRTEK, 15. novembra: novembra amer. zab. film LJUBI Vp„ ansambli - 20.30-23.00 Slo- uri 14. novembra amer. trda erot. em po svetu 23 05 CA, OTROCI SO SE SKRČILI ob nnt» ' Literarni Prvi program ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob OK 20. uri 13. novembra amer. krim. turno - Vladislav Stres: Izgon 20. uri 15. novembra amer. krim. m /aja - 23.15-4.30 Nočni pro- 4.30-8.00 Jutranji program, glas film UMAZANI INŠPEKTOR 9ram ba - 8.05 Znanja široka cesta - film MAŠKARADA ob 20. uri HARRY ob 20. uri 14. novembra - glasba Cene samo 2.679.- din 9.05 Z glasbo v dober dan 12 30 TRŽIČ amer. zab. film LJUBICA, OTRO ^OJATO. novembra: Kmetijski nasveti - 12.40 Domača CI SO SE SKRČILI ob 20. uri 15. 9. novembra amer. kom. ŠOFER nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče J* Program glasba 14.05 Oddaja o jeziku - GOSPODIČNE DAISY ob 19. uri novembra amer. akcij, film ERIK 14.25 Iz glasbene tradicije jugo L "8.00 Jutranji program, glas- 10. novembra amer. barv. thrill. V PEKLU VOJNE ob 20 uri slovanskih narodov in narodnosti ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob BLED • 8 05 Počitniško popotovanje - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 do strani 17. in 19. uri 11. novembra amer. terf-L3"' + pionirski 9. novembra amer. zab. film BIRO Minute z Big bandom RTV Lju thrill. ALIBI ZA UMOR ob 17 in 9 05 Z glasbo v dober DVOJČKA ob 20. uri 10. novem dan. in bljana - 18.30 Zborovska glasba POPRAVILO Q TEC d8QJ2X3£\ 19 Un bra franc. barv. film ROSALYN HORD ^ Kulturna panorama - 19.45 Z zabavnimi ansambli - ' KOMENDA a iN LEVI ob 18. in 20. uri, amer TF:M s, " Radijski kabaret - 12.10 Na- 20.00 Četrtkov večer domačih pe 9. novembra amer. kom. ČEDNO PISARNIŠKIH <3S> S alci erot. ME NISMO DEVICE ob 22. vlia° čestitajo in pozdra smi in napevov - 21.05 Literarni DEKLE ob 19. uri 64000 KRANJ vio - 14.40 Radijski Merkurček večer - J. W. Goethe: Faust - uri 11. novembra amer. zab film O ĆEŽNJICA STROJEV TEL. 064/23 085 ]c cc " 15.30 Dogodki in odmevi - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Li DVOJČKA ob 18. uri, amer. zab. abavna lasba 1600 0d od 9> - 12.. ure m«i / 9 " terarni nokturno - Tiodor Rosic: 9. novembra avstral. melodrama film VOJNA ZAKONCEV ROSE 6 d0 mel di LJUBLJANSKA 22 Sin T ° Je + EP - Ikona svetega konstantina PRESTOPNIKA ob 20. uri ob 20. uri 12. novembra amer. l£j2 tedenski aktualni mozaik 23.15-4.30 Nočni program, glasba KRANJSKA GORA akcij, film JURIŠ NA BAZO GLO poznano in priljubljeno - 19.45 RIA ob 20. uri 13. novembra ? 9. novembra amer glasb, film nabavnimi ansambli - 20.00 Ra- amer. akcij, film JURIŠ NA BAZO na STEP PLESALEC ob 18. uri dn dopustu - 22.00 Zrcalo GLORIA ob 20. uri 14. novembra • 23 nVi22,30 Kratka radijska igra DOVJE amer. krim. film UMAZANI IN Kuh Ll,erami nokturno - Harrv 10. novembra amer. glasb, film ŠPEKTOR HARRY ob 20. uri 15. IEHMIIK unner: Pesmi 23.15-5.00 Nočni novembra amer. zab. film LJUBI pr STEP PLESALEC ob 18. uri SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE <>gram - | g asba ŠKOFJA LOKA CA, OTROCI SO SE SKRČILI ob Stara cesta Z, 64220 Škofja Loka 20. uri Keua. n novembra: 9. novembra amer. vojni film ŽR Prvi TVE VOJNE ob 20. uri 10. novem BOHINJ na podlagi sklepa DS z dne 29. 10. 1990 razpisuje 5oq Program KRANJ CENTER bra amer kom. MOŽ Z RDEČIM 10. novembra amer zab film JAVNO DRAŽBO ba/p'n?DUtran'' Pr°9ram' 9las 9. novembra amer. kom ČEDNO ČEVLJEM ob 18 in 20. uri 11. no DVOJČKA ob 20. uri 11. novem 2 9QC r, & Radijska igra za otroke - DEKLE ob 16. uri, avstral. thrill. vembra amer. kom. MOŽ Z RDE bra franc. barv. film ROSALYN 1. za prodajo dvosobnega stanovanja v izmeri 53,3 m na No• mati ornr»jenja - 10.05 Nedeljska NEVARNO MORJE ob 18. in 20. ČIM ČEVUEM ob 18. in 20. uri vem svetu 8 v Šk. Loki. Izklicna cena stanovanja je 11 IN LEVI ob 18. uri, amer. erot ME ' 03-16.00 Naši po uri 10. novembra amer. kom. 12. novembra amer. drama ŠO NISMO DEVICE ob 20 uri 15. no 534.672,40 din. 6On i ćestitai° in pozdravljajo ČEDNO DEKLE ob 17., 19. in 21. L FER GOSPODIČNE DAISY ob 20 vembra amer. akcij, film JURIŠ II. za prodajo 4 kovinskih cistern za kurilno olje. Prostornina m07 °itrca domačih - 17.30 Hu- uri 11. novembra amer kom uri 13. novembra angl. kom. PU NA BAZO GLORIA ob 20. uri cisterne je 23.000 I. Izklicna cena za eno cisterno znaša blien tega tedna 1800 Priliu- ČEDNO DEKLE ob 17 in 19. uri, STOLOVŠČINE BARONA e 20.000 din. !L;. ,°Perne melodije - 19.00 prem. amer. kom. ŠOFER GO MUNCHAUSENA ob 20. uri 14. dnevn| nedl'i k - 20.00 22 00 V SPODIČNE DAISY ob 21 uri 12. novembra angl. kom. PUSTO Javna dražba za prodajo stanovanja bo v ponedeljek, 19. II. Večer 2200 Zrcal novembra amer kom. ČEDNO LOVŠČINE BARONA MUNC dnea v * " ° 1990, ob 8. uri na upravi SGP Tehnik Škofja Loka, Stara c. Je _23.05 Literarni nokturno • DEKLE ob 16., 18. in 20 uri 13. HAUSENA ob 18. in 20. uri 15. te: Pesmi 2. Dražba za prodajo cistern bo v ponedeljek, 19. 11. 1990, Nočn " 23 15-04 30 novembra amer kom. ČEDNO novembra amer. kom. NIČ NE Program, glasba DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 14. VIDIM, NIČ NE SLIŠIM ob 20. uri ob 8. uri v obratu Stari dvor, Kidričeva 45. Ponudniki, ki bodo sodelovali na dražbi, morajo najkasneje ^!^EUEK, 12. novembre: novembra amer kom. ČEDNO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 15. ŽELEZNIKI do začetka dražbe plačati varščino v višini 20 % od izklicne Program 9. novembra amer kom. MOŽ Z s novembrB amer kom. ČEDNO cene v blagajni podjetja. Uspelemu ponudniku se varščina JO n fin r RDEČIM ČEVLJEM ob 19. uri 10. ^a-7nn trani' program, glas- DEKLE ob 16. in 18. uri, amer. vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa jo bomo vrnili r novembra amer akcij, film SMR 8,05 p P uga jutranja kronika kom. ŠOFER GOSPODIČNE DAI po zaključku javne dražbe. ,n SY ob 20. uri TONOSNI POK ob 20. un 11. no fasadne obloge strani ?^' >ško popotovanje od Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili v treh dneh po draž a vembra amer vojni film ŽRTVE skj d" ° strani 10 00 Dopoldan KRANJ STORZIĆ Vn t: VOJNE ob 19. uri 14. novembra bi, celotno kupnino pa bo treba plačati v 15 dneh po skleni TEHNIČNA TRGOVINA MARJAN Trgovsko podjetje PONUDBA TRGOVINA BEŠOP TEDNA: Kranj, Huje 23/a, tel. 35-206 BTV SAMSUNG - 51 cm Se vam zdi, POSEBNO UGODNA PONUDBA 5.700 din videorekorder Philips od 5.11.90 dalje (3 head) 6.200 din videoplayer Philips 4.000 din J Pivo Union 9,00 din avtoradio Sharp 2 x 50 W • sladkor 1 kg 8,90 din da živite varno? z erjualizerjem 3.000 din P buteljčna vina od 31,00 din dalje daljinski telefoni Anitech • rum 1 liter 51,00 din (domet 300 m) 1.350 din J domača jajca 2,00 din radioure Anitech 300 din ™ praški za pranje perila 3 kg že od 59,70 din dalje Ne zamudite izredne priložnosti! bogata izbira - ugodne cene - Parkirni prostor Obiščite nas vsak dan od 10.-12. in od 15.30- sprejemamo naročila po telefonu 19.30 ure aii v soboto in dostavljamo med 9.-12. uro na ŽIVLJENJSKO Vodopivčevi 17 na TRGOVINA Mohorjevem klancu ZAVAROVANJE BEŠOP v Kranju. Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti: podne plošče Del- čas: 7.-21. ure s °bota, nedelja, prazniki 8. 20. ure OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SP0DNII PLAVŽ 4. OBIŠČITE NAS! JESENICE Vaša varnost in prihranki so zavarovani i pred inflacijo. proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje po LOKA ŠKOFJA LOKA Vsako leto 2 se povečujejo. Degustirana bo IEjIVA / vašim živ I jenskim LOKA si vzajemno partnerjem • SAMOPOSTREŽNA PODLI BNIK zagotavljata varnost 3 skupnega živ ljenja • SAMOPOSTREŽNA FRANKOVO NASELJE 1 SAMOPOSTREŽNA SVETJE MEDVODE Ko se vam rodi otrok, OD 6.11 DO 10.11., od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure dobite dodat na sredstva za miren začetek novega življenja. V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI UGODEN NAKUP 4 V,N° brentar krško 1 15,10 SLADKOR Kristal 50 kg 9,50 ti''"'; VlN° M»«-c»fl nepok 0.75 1 24,20 !•' •:-'<• SLADKOR Kristal 2 kg 5 kg 11,50 Jm/kg «UM a,,, , i s 51,40 )m steki VAFIL KOCKE 23,90 Jin/zav Zagotovili ste sredstva za Koesllm 500 gr v 18,30 din steki "ammka i i šola nje ol rok. GRIČ ĆAJMOI'ICIVO 15,30 Im/zav 5 5,90 Koesllm 350 gr S0* MARELICA 15,60 ilin kos PARIŠ tok. ktku 30,90 ilm/zav Koestim 500 gr Starost \ as ne skrbi, ker že danes veste, *W| ,, NQ 10,80 !m steki ĆOKOL. MIGNON KotStlin 33,30 Im/kos da boste u/i\ ali sadov e razumne m'm l|ubl| Pomurka «6,80 - STIL BONBONI SUMI MIX 23,30 dm/zav 8,70 din sieki varčevalne odločitve. žilo 450 g 6 P *^",L*'>* mešana H/0 0 2i,flo lin/ko TOALtTNf PAPIR 35,70 I >. "0M^BR 10/1 uvoj E8Kfv 19,70 lm/kos Tlldi, če bo šlo v živ ljenju kdaj NOGAVICE MOŠKE 20,10 >'cnamokM a 5,60 »notest 2/( kaj narobe, boste krizo NOGAVICE HL. ŽENSKE 12,50 iiin/kos liter 16,00 Jin/I GALA prebrodili z 7 manjšimi težavami, P°SEBNA PONUDBA Jy GORENJE TOP LINE 712 10.346,00 din Z i/polnil\i}<» /a\arn\alnc poli««', /i\ljn»>k«^a zu\ Urm an ja pri /a> arn\almVi lii^la\ / ciiiin podpisom jy GORENJE FINE LINE 661 9.840,00 din lahko i/polilih' vs«»li /gornjih M'iliMlI točk. [j GORENJE TEL 552 9.216,00 din llr*d't e mesecev, 1 obrok polog, obrctti 8 %. Pri nakupu t gotovino 5 % popust SAi?hko kuPite v BLAGOVNICI ŽELEZNIKI, ŽELEZNINI MEDVODE in i=zavarovalnica triglav p^,0P0STREŽNIH TRGOVINAH FRANKOVO NASELJE IN ^V^/ Ki N /l\III Ml POTREBI II \ \RM\S1 u°LUBNlKVŠKOFJI LOKI. fci"AKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE PRIPOROČAMO °OBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP STUDIO NIT KOPER GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK zne razlike v količini in kako Še ena zima brez snega bo dokončno pokopala zimski turizem vostti ponudbe že prej). Pr*™' v prospektih tujih smuca Namazane delnice čno v prospekt skih centrov ni več najti Z navodilom o drugačnem izplačilu plač so te dni v enega, ki ne bi ob možnostih smučanja na naravnem snegu Sloveniji začasno ukinili interne, Markovičeve delni ponujal tudi alternativne reši ce. Naša smučišča niso več tve, kot je smučanja na bližnjih Pri izplačilih plač je te dni prišlo do zapletov, družbena pod ledenikih in seveda umetno jetja, ki so del plač obračunala v internih delnicah so imela težave zasneževanje. V prospektih je poleg cen penzionov, najemo/ na SDK. kjer so jim opremljeni z novih navodilom republiškega apartmajev in cen sekretariata izplačila zavračali, jih nato z napotkom, naj interne smučarskih delnice spremene v obveznice, le sprejeli. Navodilokonkurenčn je zaradi časo a tujim kan obvezno tudi pripisano, vne stiske začasno odloženo, z zanesljivostjo pa že lahko rečemo, koliko snežnih topov je "a da ne bo spremenjeno. Ljubljanski sejem za zimski šport in turizem SKI EXPO, ki je te dni na Gospo smučiščih in kolikšen del proge Po novem lahko v internih, tako imenovanih darskMarkovičeviho razstavišč e privabil več kot sto domačih in tujih razstavljalcev, vsako leto lahko umetno zasnežijo. PokS delnicah, del plač izplačujejo le tista podjetja, ki so se žepomen preoblii uvod v smučarsko sezono. Medtem ko je na razstavnih prostorih vedno več tega so predstavljene najrazli čnejše možnosti ostalih špor kovala v delniške družbe ali pa so mešana podjetja, če pa toponudb niso, e za smučanja v tujini, pa naši žičničarji in hotelirji zaskrbljeno gledajo v pa le s soglasjem Agencije za privatizacijo. Torej ne več vsi po vr hatni, h drsanjadejavnost, plavanjai od tenisa. Naštet, suase- -ou„ , p „ sti, kakor se je to dogajalo doslej. SDK je za stališče sekretariatanebo. JU za delo konec oktobra prosila, ker je bil 5. oktobra v slovenski so prireditve od pripravljan pr venstev v hokeju, praznikov le skupščini sprejet ustavni zakon, katerega 5. člen narekujeLjubljana, 7takšen. novembr a - Seveda je skrbi po treh zimah brez snega Seveda že ob listanju razli odnos do ravnanja z internimi delnicami. Zaradi praznikov je pri du, nočni smuki in smučanju z veliko iz več razlogov. Najprej so v naših smučarskih centrih dve zi čnih prospektov, ki so jih pri baklami, pa tekmovanji na sne spoštovanju navodila prišlo do neljubih zapletov, računovodjemi čakali nnea boljše čase, ko pa so se zdramili in začeli pripravljati pravile naše in tuje turistične gu in najrazličnejše kulturne katerih družbenih podjetij so imeli te dni težave, saj so biliprojekt z njee umetnega zasneževanja, pa so ugotovili, da denarja za na agencije, ki se predstavljajo na prireditve. V večini programov govo vsebino seznanjeni šele na okencu SDK. Zato ložbso nekaterie ni, saj imaj zo skoraj vsi ogromne izgube iz minulih let. Če pa sejmu SKI EXPO hitro ugoto je dodana tudi ponudba otro napotkom, naj interne delnice spremene v obveznice,se že najdplačee kdo še, zriki bi vendarle nekaj denarja vložil v zasneževanje, vimo, da so naša smučišča v ških vrtcev na snegu, pa mož nili mimo navodila, z veliko zanesljivostjo pa lahkose najdrečemo,e tolik dao ovirbo , da jim ni videti konca. Pa naj gre za pridobiva zadnjem času dodobra zaostala nost šole smučanja in izposoj takšno stališče obveljalo. nje različnih soglasij ali za protest naravovarstvenikov. Vsem tem za tujimi (čeprav so bile opa- opreme. • V. Stanovnik Med internimi delnicami in obveznicami namreč težavaobstajam se jera zadnje dni pridružilo še deževje, ki je naprimer dodo zlika, ki je zaradi vse hujše denarne stiske mnogih podjetij,bra ohromil o zelosmučišč e na Starem vrhu. pomembna. Pri internih delnicah namreč ni potrebno takoj porav Polpenzion za eno osebo v Relaxu stane 420 dinarjev na dan, nati prispevkov in davkov, njihovo plačalo je odloženo do konca obisk savne in solariuma je 50 dinarjev, obisk fitnesa in drsališč letošnjega leta. Pri obveznicah pa jih je treba poravnati takoj, kar stane 30 dinarjev, petnajstminutna masaža pa 120 dinarjev. C' pomeni, da je potrebne za izplačilo plač zbrati več denarja. Kak želite igrati tenis v dvorani preko dneva, boste za uro odšteli lf>u šen je bil torej državni namen, si lahko mislimo, čeprav je nemara dinarjev, 140 dinarjev je ura tenisa zjutraj, med 16. uro popoldtf v ozadju tudi želja nove oblasti, da si poslovodne strukture, ki v in šesto uro zjutraj pa stane ura 180 dinarjev. Na zunanjih ig*' glavnem niso "njihove", ne bi nabrale preveč internih delnic. ščih je ura tenisa 40 dinarjev. Ob tem se kaže vprašati, kakšen je odnos ljudi do delnic. Saj Še najbolj izvirna predstavitev na letošnjem SKI EXPOje ti listki niso nič vredni, ne vem. kam bi ga zataknil, saj v trgovino predstavitev Turistično poslovne skupnosti Bohinj in bohinjskega z njim ne morem, sicer pa, kdove kaj se bo še zgodilo do konca le Turističnega društva, saj so na sejmu naredili leseno kočo, obf ta, smo že lahko poslušali grenko šaljive pripombe na interne del skovalcem pa ponujajo vse informacije oKobil smučanju i" na ~ , nice. Prva povojna izkušnja z delnicami res ni vredna zaupanja, Voglu ter nastanitvi v tamkajšnjih hotelih. Poleg tega se post? J zato je toliko težje verjeti, da jih bodo ljudje množično kupovali, predstavlja bohinjsko Turistično podjetje Alpinum s svojim ko bo sprejet zakon o privatizaciji. Tudi predvojne izkušnje na telskim programom in kar je še posebej zanimivo, s tako ime' mreč niso spodbudne, v spominu starejših so ostala celo tako ne vanim alternativnim programom, ki ga večinoma pripravlja hinjski Alpin sport, obsega pa vse od izletov v prelepe hohinjs gativna mnenja o posebnih "žavbah", s katerimi so namazali del turn nice, da so jih miši hitreje pojedle. # M. Volčjak Zaradi zim brez snega so v velikih težavah tudi proizvajalci smu vasi, kot so Gorjuše. Koprivnik in Pokljuka, možnost £? ^ čarske opreme. Kljub vsem težavam pa se tudi Elan predstavlja z smučanja, planinske ture z gorskimi vodniki, izlete z gorskt ^ novo smučko. Foto: G. Šinik kolesi, jahanje. Nekaj novosti je tudi v hotelskih programih, so vezani predvsem na novosti v prenovljenem in dograjene | IZ GOSPODARSKEGA SVETA Marsikdo se za zimske počitnice v tujini ne zanima zato, ker se hotelu Jezero (sauna, solarij, fitness program...). Sicer pa Imaj boji visokih cen tako namestitve kot žičnic. Vendar pa so se naše bohinjski žičničarji. najsi bo Vogel kot Kobla, pripravljene nac in tuje turistične agencije dodobra prilagodile povpraševanju, ta te za zasneževanje (Kobla) in gradnjo novih naprav (Vogel)- ko da je moč najeti apartmaje za štiri osebe za teden dni že za Voglu trenutno gradijo novo vlečnico in opravljajo vzdrževal Seminar o marketingu storitev okoli 3 tisočake. Tako lahko pridejo do smučarskih užitkov tudi dela, vendar pa zaradi pomanjkanja denarja v predalu še napr) tisti z bolj praznimi denarnicami, ki jim ni toliko mar razkošje in ležijo načrti o izgradnji novih povezav med dolino in smučišče • Sredi novembra bo v Centru na Brdu predaval eden naju oddaljenost od smučišč. Kot pravijo poznavalci avstrijskih in itali kajti gondolska žičnica zadnja leta (ko se je sneg za smučanj glednejših ameriških strokovnjakov za marketing storitev dr. janskih smučarskih centrov, pa cena za najeme apartmajev ali bi obdržal nekaj časa le na Voglu), ni mogla na smučišča prepelji Christopher Lovelock, ki predava naHarvard Business School, vanja v penzionih in hotelih "ne laže". vseh smuke željnih turistov in dnevnih smučarjev. trenutno pa je gostujoči profesor na vrhunskih poslovnih šolah Odraz stanja na naših smučiščih in v turističnih centrih je t Slovenski in seveda tudi Gorenjski smučarski centri se na is0 Loan in IMD v Laussanni. Napisal je že dvanajst knjig, med letošnjem sejmu SKI EXPO večinoma predstavljajo skromnejerej tudi letošnji SKI EXPO. ki tiste ljubitelje smučanja. ^ f, njimi odmevno Managing services. V razgovoru pred obiskom kot minula leta, saj večina nimajo pokazati kaj pridaostali novega. zvesti temu športu prepričuje, da naj si tisti, ki hočejo t v Sloveniji je poudaril pomen, ki ga imajo storitvene dejavno Tako manjša smučišča (Zelenica, Soriška planina. Starigotovo vrh, na sneg, raje rezervirajo prostor v tujih zimskošportn sti v gospodarstvih razvitih dežel, ker njihov delež že presega Pokljuka, Zatrnik... ) na sejmu nimajo svojega prostoracentrih. in predZato, ker bo tam vsaj nekaj snega in zato, ker na 50 odstotkov. Prepričan je, da bo tudi pri prenovi gospodarske stavnika, s ponudbo smučarskih vozovnic se predstavljaobubožana Krva smučišča vsako leto izgubljajo korak s sosednji strukture pri nas potrebno učinkoviteje spodbujati to dejav vec, bolj pestra pa je ponudba dveh gorenjskih zimskih turisti nost, ki je v ZDA in kasneje tudi v Zahodni Evropi prevzela čnih centrov: Kranjske. Gore in Bohinja. Kranjskogorci se letos nase breme prezaposlenosti v tradicionalnih industrijskih pa lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, športno-turističnim-rekrea- nogah, kar se zdaj začenja pri nas. Dr. Lovelock sodi, da bo tivnim centrom Relax, o namestitvi snežnih topov pa še ni nič omejitveni dejavnik pomanjkljivo, zelo specifično marketinško dokončno znanega. in menedžersko znanje o trženju storitev, katerega posebnosti UGLAS bo orisal v svojem predvanju: neotipljivost, tesne vezi z odje malci, ni zalog, pomen časovnih dejavnikov itd. taciJ0 seže bančno dokumen- Q o poslovanju Elana P •• WTC Ljubljana na skupščini dveh deviznih računov v ^ ni. Takšnemu predlogu svetovnega združenja Informacija o zadevi Elan sodišče tudi sledilo. V Minnesoti v ZDA je potekala skupščina združenja sve V zadnjem času se v slovenski 1990 je g. Peter Lampič ste stvenih razlogov predlaga ri tet11 1 tovnih trgovinskih centrov - World Trade Centers Association, javnosti po naši oceni napačno čajnemu upravitelju predlo svojo razrešitev. Sodišče išče 3. Vsi postopki, ki so p^ ^0 že 21. po vrsti, prvič pa je sodeloval tudi WTC iz Ljubljane. prikazuje, v določeni meri pa žil osnutek tako imenovane novega stečajnega upravite- sodišču v teku in zaoe ju Poslovati je začel septembra letos, spodbuja vključevanje slo tudi zlorablja pojem in vloga licenčne pogodbe, ki naj bi Ija. Elan, so zaradi vsebin« venskega gospodarstva v sodobne tokove mednarodne trgovi Temeljnega sodišča v Kranju, bila sklenjena s Šport EL obsega problematike 01> y ne. Zaenkrat deluje v Smeltovi poslovni zgradbi, posreduje in 2000, stečajni organi pa so Javno pozivanje sodišča, za navani prioritetno ter P enote v Kranj v zadevi Elan. in samo na podlagi zakona- formacijske usluge, svetuje, organizira poslovna srečanje, izo Dosedanje izjave raznih posa ugotovili, da je ta licenčna kaj ne kaznuje bivših odgo braževanje itd. V svetu je že 227 takih centrov, združenih v meznikov, ocene in sklepi razli pogodba nedorečena glede vornih v Elanu, predstavlja v izogib vsem morebitn'^1 mednarodno, nepolitično organizacijo MTCA, ki ima sedež v čnih teles, v javnosti ustvarjajo dokončanih izdelkov, zalog, podtikanje očitka sodišču, 4. V nadaljnjim dezinformacij*"' znamenitih "dvojčkih" na newyorškem Manhattnu. Deluje v izkrivljeno podobo sodišča, še osnovnih sredstev Elana, da zavestno ne izpelje kazen neutemeljenemu sklicevat 53 državah, po načelu recipročnosti omogoča slehernemu čla posebej o vsebini opravljenega enot v tujini ter glede načina skih postopkov. Sodišče je na odgovornost sodišča- nu združenja, tako tudi VVTC Ljubljana, da na enostaven, dela v zadevi Elan. Pri takšnih uporabe blagovne znamke in seznanjeno, da je Uprava za notranje zadeve v Kranju zličnim uličnim pozivom učinkovit in poceni način pride do najpomembnejših tržnih in informacijah zlasti izstopajo obračunavanja oz. plačeva lZ nedopustnim sklepom formacij z vsega sveta. Na konferenci v Minnesoti je sodelova najnovejši sklepi zborov občin nja obveznosti. O tem je bil vložila zoper odgovorne silne oblasti, kakor tudi zar lo 650 delegatov, poseben de! razprave je bil namenjen hitrim ske skupščine v Radovljici. Le preko stečajnega sodnika ob Uprava za notranje zadeve v di vse večjega nedovoljene* gospodarskim in političnim spremembam v Vzhodni Evropi. veščen g. Peter Lampič, ki je Kranju vložila zoper odgo ti predstavljajo klasičen primer pritiska na sodišče in na ?T Nove možnosti Jugoslavije je predstavil naš veleposlanik v 7. 11. 1990 zagotovil, da bo vorne več kazenskih ovadb vmešavanja izvršilne oblasti v gove zakonsko utemeU^ ZDA Dževad Mujezinovič, nastopil je tudi slovenski zunanji sodne pristojnosti, torej pome predlagatelj pogodbo kon pri Temeljnem javnem tožil stvu v Kranju, o usodi teh odločitve, poudarjamo, minister dr. Dimitrij Rupel. Generalni sekretar WTC Ljublja ttC nijo napad na delo sodišča, za kretiziral v nakazanih sme smo, kadarkoli bo to P° ^. na Gregor Simoniti je povedal, da število njihovih članov na nesljivo pa takšni sklepi po reh. Nadaljnji razgovori v kazenskih ovadb je treba po iskati odgovor pri pristoj no v interesu javnosti, P rašča in da je najbolj iskan dostop do informacijskega sistema vsebini razkrivajo tudi popolno zvezi s tem so bili opravljeni • n še WTC Network, za ljubljanski center pa je seveda najpomemb nepoznavanje sodne vloge in danes. nem javnem tožilcu, oz. na UNZ Kranj. Sodišče pa po pravljeni še natančneje i" nejša zgraditev skupne poslovne stavbe, ki bo imela več kot 30 funkcije na strani tistih, ki so Stečajni organi tako vodijo klasičnem pravilu "brez tož bolj obširno posredovati P tisoč površinskih metrov prostorov, zgrajena pa naj bi bila leta jih sprejeli. Zaradi popolnega stečajni postopek po zakonu nika ni sodnika", trenutno datke o načinu dela sodi? 1992. in objektivnega informiranja s polno mero odgovornega 1 vodi le dve kazenski zadevi, ter o osebini problemaf ^ javnosti smo izzvani in ogrože in strokovnega dela in je vsa ena je v fazi preiskave, prak Elana in tako podkrepi*' ni v sodni funkciji prisiljeni ko podtikanje o odgovorno Poslovni razred decembra tično zaključena. O njej bo sporočilo za javnost. Le-'a^ sporočiti sledeče: sti sodišča za škodo grob po javni tožilec odločil, ali bo upravičena do točnih in 0 u Letalski prevoznik Adria Airways poslovnega razreda ne 1. Stečajni upravitelj je po ime skus očrniti sodišče in nanj vložil obtožnico ali ne. V ka bo uvedla z zimskim voznim redom, kakor je napovedala, saj novanju dne 19. 10. 1990 v prevaliti odgovornost za sta jektivnih informacij z *?| zenski zadevi zoper obtože 0 je prišlo do nekaterih težav. Zagotovitev dodatnega prostora Elanu začel opravljati dolž nje v Elanu. strani. Sodišče zato s P '" za sprejem in odpravo poslovnih potnikov je namreč povezana nosti 22. 10. 1990. V času do na Uroša Aljančiča in Pavla odgovornostjo neodvisne* Sicer pa je stečajna zadeva z obnovo letališke stavbe ljubljanskega letališča, ki bo končana danes je stečajni senat na Kodra pa je bila že razpisa dela zavrača sleherni pn" • tudi v pritožbenem reševanju sredi novembra. Zaradi prezasedenosti letal tudi še niso uspeli njegov predlog dovolil do na obravnava za dne 10. 10. na izvrševanje sodne fun" pri Višjem sodišču v Ljublja urediti kuhinj in pregrad v letala. Zdaj pravijo, da bodo to ure končanje začetih poslov, in 1990, vendar preklicana, ker je- dili v prvi polovici novembra. Adria tako namerava poslovni sicer za program smuči, letal, ni, ki bo o njej prav tako po mnenju zdravniškega razred uvesti z 2. decembrom. Pri izbiri imena niso imeli sreče, plovil, športnega orodja in odločalo na podlagi zakona, konzilija obdolženi Koder iz . Z zakonitim delom s°u „if na natečaj sta prispela le dva predloga, zato ostajajo pri prvot trgovine. Po zakonu se med javnost pa bo o odločitvi ta zdravstvenih razlogov trenut ustvarja pogoje za delov'3^, nem imenu Adria business class. Veliko besed je bilo že izreče stečajnim postopkom konča koj seznanjena. no ni sposoben kazenskega pravne države in to vlog0 • nih tudi o uvedbi nekadilskih letov, čeprav je Adria redek pre jo samo tisti posli, ki jih je V tej zadevi pa je stečajni obravnavanja. Javni tožilec limo opravljati tudi vnap^jg r voznik na svetu, ki kajenje še dopušča, tudi JAT je namreč nujno opraviti, da se prepre upravitelj Vojislav Cvetkov- iz Kranja pa je pred dnevi Temeljno sodišče v K * »> pred časom že uvedel nekadilske lete. Adria pa se o tem še ni či nastala škoda na dolžniko ski dne 6. 11. 1990 stečajni sodišča v Republiki Avstriji Anton s» odločila. vem premoženju. Dne 5. 11. senat obvestil, da iz zdrav zasliši določene priče in za 13. stran mmmmi GLAS petek, 9. novembra 1990 Ko Je bila i. novembra huda ara mimo, je pustila za sabo pravo razdejanje. Prebivalci Davče 1,1 Potoka so bili odrezani... Pomoč prizadetim Rdeči križ Slovenije nadaljuje z akcijo Poseben žiro račun za pomoč prizadetim v Pomoči, ki jo usklajuje z republ'škim štabom poplavah sta odprli tudi škofjeloška in kranj ^civilno zaščito. Takoj po neurju so oapic- ska občina. rtll'i pošiljke pomoči: jogije, odeje, posteljni- Žiro račun za pomoč prizadetim v popla n°, perilo, obutev in hrano občinam Velenje, vah v škofjeloški občini je 51510-743-2052 (za Mozirje, Žalec, Litiji, Krškemu, Brežicam in pomoč pri zadetim v poplavah v občini Škofja Sevnici. Trinajstim najbolj prizadetim obči Loka) nam (med drugim tudi Škofji Loki in Kamni Žiro račun za pomoč prizadetim v kranjski ku) pa je nakazal 1,17 milijona dinarjev. občini je 51500-743-2068 (za prizadete v po Urednikova beseda Na akcijo pomoči so se odzvali tudi posa- plavah v občini Kranj). me Poplave, ki so konec preteklega tedna prizadele velik del Slovenije, na Gorenjskem pa najbolj zniki in kolektivi (Petrol, Lek, Krka Novo Pobudam za reševanje težkih posledic ka- me škofjeloško občino,"so osrednja tema današnjih Odprtih strani. HelenaJelovčanova seje z Al sto, Adria Airways). Pomoč so ponudili ' tastrofalne povodnji se pridružuje tudi Sloven !udi Rdeči križ Srbije, Vojvodine, Makedoni ska Karitas fonzom Zajcem pogovarjala o poplavi pred šest in pol desetletja, ki je naredila veliko škode v ja Bosne in Hercegovine, Črne gore, Koso 50100- 620-107-05-1140116-623903 pri LB GB Zireh, pripravila pa je tudi odlomek iz zapisov gorenjevaškega zdravnika dr. Bojana Gregor va, Hrvaške in Rdeči križ Jugoslavije... Odz Mestna hranilnica Ljubljanska, Čopova 3, čiča o tedanji nesreči. Andrej Žalar, Igor Kavčič, Vilma Stanovnik in Drago Papler pa so obi val se je tudi že Rdeči križ Koroške iz Avstri- 61000 Ljubljana. skali različne kraje in se z ljudmi pogovarjali o povodnji. V rubriki Prejeli smo objavljamo za |e-- Rdeči križ Slovenije je preko Rdečega nimivo razmišljanje Janeza Markeša z Jesenic. Predsedstvo Socialdemokratske stranke križa Jugoslavije obvestil tudi Ligo društev Prihodnji teden bomo na Odprtih straneh pisali o novi ustavi in razpravi, ki poteka te dni po Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Žene- Slovenije predlaga vsem občinskim odborom ^ Helena jelovčan jgseni 1926 je voda odnesla 19 hiš in mostove od Žirov do Škofje Loke Ujma spreminjala relief žirovske krajine ^nedavni povodnji, ki je na Gorenjskem najhujej^rizadela škofjeloško občino, smo izbrskali nel ANDREJ ŽALAR Ujma je odrezala Davčo Huda ura je ustavila čas, ni pa zmagala volje Če ne bi bila vse od neurja, ki jo je zajelo v četrtek zgodaj dopoldne, pa tja do ponedeljka zvečer, domala vsa Davča na nogah inje vsakdo reševal sebe, vsi skupaj pa Davčo, potem bi bila danes Trgovina Romana Logarja iz Žirov pa je bila v torek v Davči še do bro založena. Na srečo je Roman tik pred ujmo trgovino dobro za slika te največje slovenske vasi še neprimerno bolj razdejana. ložil... Železniki - Davča - torek, 6. novembra - V ponedeljek, 5. novembra, četrti dan po neurju, ki je začelo pustošiti po severovzhodni Sloveniji, na Gorenjskem pa naj menjena? Čez Javorjev rob ne bosta prišla. Tam je tako, d« bolj v škofjeloški občini, je bila slika o grozotah ujme že veliko bolj jasna. V škof še lisica čez ne pride...," naju jeloški občini so bili Davča, Potok in Luša kraji, ki so bili tako rekoč še vedno do- je opozoril Hrvatov France. mala odrezani. Prvi stik z dolino so prebivalci Davče dobili, potem ko so gorski Slika seje potem ponavlja reševalci iz Spodnje Davče prenesli v Železnike bolnico zaradi dialize, in ko so la; ponekod je cesta zdržala, drugje, kot daje sploh nikdar prek Sorice dobili nafto za stroje. V soboto popoldne so dobili tudi elektriko, ni bilo. Na kraju, kjer so )° brez katere so ostali v četrtek dopoldne. Zaradi podrtega mostu pri Tehtnici v spomladi začeli urejati in s° Železnikih, čez katerega je bilo v nedeljo zvečer moč peš, naslednji dan pa z av zgradili tudi most, je bilo raz tomobili do 3,5 tone, pa prave slike v občini o Davči še ni bilo. Zelo skopa infor dejanje pravzaprav še naj macija je bila le, da je proti Davči v smeri Davški most - Davča odneslo kar pet manjše. Plošča mostu je sicer odstopila od nosilca, vendar kilometrov ceste. (kot so kasneje povedali Ten- nikovi strokovnjaki) ga bodo lahko popravili). V torek zjutraj se je tudi v Železnikih v prostorih kraje Na spomladi urejenem delu ceste vne skupnosti sestala občin bo most moč še usposobiti, so po- vedali Tehnikovi strokovnjaki... ska komisija: Franc Mohorič Stoletne vode - član občinskega izvršnega Prav na mostu se srečamo sveta, Miha Bizjak in Lado s predsednikom krajevne Bernard za področje cest in skupnosti Lojzetom Jelencem, komunale in Rudi Zadnik- ki je prišel naproti z inženir- načelnik občinskega štaba jema Petrom Pejakovom Jj CZ Škofja Loka. Dogovor na Aljažem Štarklom iz P^n sestanku, na katerem so bili Ljubljana. Lojze, s katerim tudi predsednik sveta KS Že sva se po nekaj mesecih, k° lezniki Franc Benedičič, taj smo spomladi krajanom nik Dare Gortnar in Brane Davče na Novinarskem veče Žiberna s Cestnega podjetja ru podelili priznanje Gorenj Kranj, je bil, da se je po ogle skega glasa, kot da se Je du Davče, Potoka... treba ta V škofjeloški občini so se po reševanju tudi takoj začele akcije za "stanjšal". "Od četrtka pa d° koj lotiti "odpiranja" celot najnujnejšo obnovo. Tako je bil porušen most pri Tehtnici v pone včeraj zvečer smo nenehno n* nega območja s težko gradbe deljek "obnovljen" za promet z osebnimi vozili... nogah. Če ne bi tako rekoč vS* no mehanizacijo. Načrt je bil Davča v teh dneh pozabila n* bil jasen: celotno območje tobus (mislim pa, da kakršen čas in se reševala, je danes p** Davče je treba začeti odpirati je - do 3,5 tone nosilnosti - je lovico ne bi bilo... Osemnajs' "spodaj" in "zgoraj". kar pravšnji; vsaj ne bo spod gasilcev pred dvema letom* bujal k razmišljanju ali pa Hrvatov France iz Spodnje Dav Rozalija Jelene: "Najhuje je bi če je v torek dopoldne s sosedo ustanovljenega gasilskeg* odlašanju, da ga bo "enkrat" lo v četrtek med 10. in 11. uro. 0 Žalostna podoba vimi fanti že popravljal cesto. društva je v teh dneh opravil treba obnoviti), je bila slika Voda je začela zalivati in odna re> "Do zime moramo dobiti pove takole 1250 ur; pa sem p šati, ostali smo brez elektrike, e Ko sva z Rudijem Zadni- ob cesti proti Zalemu Logu malo rekel. Sploh pa si " zavo do Davškega mostu... telefona... Trgovina je dobro za kom, načelnikom občinskega podobna kot ob cesti iz Škof znam predstavljati, kako P ložena tudi z moko, da ne bomo štaba CZ zapeljala čez zača je Loke proti Železnikom: vse skupaj potekalo, če ne malo naprej od hiše Zali log brez kruha..." sni most pri Tehtnici, za kate kamenje, drevje, nanosi mu imeli gasilskega terenskeg rega zdaj nekateri menijo, da lja in blata, odtrgane brezi 39 ni bilo več. Nad globoko strugo sta le smerokaza za vozila in brezžičnih zvez. bi moral biti večji vsaj za av- ne... Že ko sva zapeljala čez nas je reševalo..." Potok in Škofjo Loko priča Franc Ceferin, ki je pod la, da se je tod zavilo proti Hrvatovo domačijo v Spod Peter Pejakov iz PUH Ljjjj Davči. Do Demšarjeve elek nji Davči 57 z Demšarjevimi bljana, ki si je s sodelavce' Lojze Jelene: "Od četrtka do trarne, slab kilometer od raz fanti Nikom (15 let), Boštja Aljažem Štarklom že ogle (nadaljevanje s 13. strani) Posestnik 1. Novak v Stari vasi je še vedno v nevarnosti, izgorevanju žvepla, ki ga imam 1925 je odneslo elektrarno popolnoma opustošeni. Ni več da ne zasuje vsa njegova po še vedno v nosu. Voda je v pičle Fužinah, Kafurjevo, Brezah sledu o vrtovih in o rodovitnih slopja že nekoliko odtrgani pol ure tako narasla, da nismo vo in Paklarjevo hišo na > njivah, po katerih je sedaj stru hrib nad njegovim posestvom. mogli spraviti prašiča iz svinja Podrlo in odneslo je precej m" ga Jezernice in Rakuljce. Isto- ka skozi vrata. Okrog hiše je tako so uničeni od lanske kata stov in z mnogimi usadi sp nosilo zelje, korenje, fižolovke, strofe popravljeni vrtovi v Ži minjalo relief žirovske kraji« j Peter Naglic: Smrdelo crknjene miši, podgane, modra reh posestanika Primožiča in I oktobra 1960 je bilo na ce» Ovsenaka, kateremu je odnesla je po žveplu se...« DPeter Naglic se spomi pri cerkvi v Žireh 40 centri«" voda tudi veliko lesa. nja, da je bila vsa ravnina nad trov vode. Ob cesti v starih ** Peter Naglic, ki je bil tedaj Po vseh hišah je polno vode. in pod vasjo Žirov v tistih dneh reh so imeli po hišah od 50 star štiri leta, se silovite povod prekrita z 80 centimetri, pone Voda Komaj so ljudje, zlasti po trgo 60 centimetrov vode. hj. nji še dobro spominja. »Prej n vinah, rešili najpotrebnejše. kod pa z več kot metrom vode segla vse do stare Mesarjeve dva meseca ni deževalo. Reže v Kako je na Ledinici, se ne ve oziroma blatne godlje. DIz pis še na vasi. Sora je hudo naras ilovnati zemlji so bile široke za natančno, ker se ne more tja. nih virov in ustnih izročil je Pe tudi z 12. na 13. junij 1982, g celo roko. Zato zemlja vode tudi s Vidijo pa se velikanski skladi ter Naglic zbral več podatkov o septembra, 14. oktobra in ni mogla požirati, t sadi, podob g lesa in kamenja ter plazovi. velikih povodnjih na Zirov na 24. oktober 1982, koje V* ni eksplozijam, so rušili brego V dolini Račeve je odneslo skem pred letom 1926 in po čez nasipe. Istega leta je P°P,, ve. V notranjosti hribov je buča- več kot lansko leto. Kafurjcva razvalina v Selu pri Žireh po povodnji 27. septembra njem. Tako so bile oktobra vljala še 9., 18. in 21. dece« lo in bobnelo. Nastajajoči plini 1852 povsod velike vode, leta bra. Hudournik Osojnica P Posestniku in lesnemu trgov v notranjosti hribov so na raznih |4 iz teh odprtin izlilo velikanske 1886. je voda v Jurečevi bajti cu A. Kopaču je odneslo dve mestih bregov bruhali iz zemlje stala podobna jezera, ker voda poplavljal 14. oktobra m količine vode, ki se je valila v na Produ v Brekovicah tekla 1 žagi in uničilo veliko polja. in povzročali usade. Zatem se je ni mogla tako naglo odteči. Po novembra 1982 ter 27. sep dolino. Žirovska dolina je po dolini se je širil smrad, podoben skozi okna v hišo. 18. junija bra in 6. oktobra 1987. getek.cj. novembra 1990 T 15. STRAN @©miiSS»SSGLAS NAKUPOVALNI VODIČ PO CELOVCU VAM PRIHRANI VELIKO DENARJA IN ČASA Optik Brandstatter V CELOVCU V CENTRU -PERNHARTGASSE6 TEL.:9943-463-55325 h OČALA BOLJE VIDITE IN TUDI BOUE IZGLEDATE FIT 40 Od ESSILOR - LAHKO IN TANKO STEKLO ZA OČALA Časi. v katerih je bil Človek zaradi moCne slabovidnosti marsičesa prikrajšan, so preteklost. kontaktne leče omogočijo praktično nevidno korekturo očesne napake celo pri FIT 40 JE POPOLNOMA NOV STEKLENI MATERIAL. OMOGOČA IZDELAVO OČALNIH STEKEL, KI SO 30 - 40 % sportu. mehke kontaktne leče vas ne utesnjujejo kot naprimer očala, ne ovirajo, tudi se ne TANJŠA. morejo v očesu zdrobiti. POLEG TEGA NUDI FIT 40 TUDI IZREDNO OPTIČNO KVALITETO. POSEBNO NIZKA IZGUBA BARV JE VELIKA končno se vam ni treba za debelimi stekli očal nič več skrivati. s kontaktnimi lečami obdržite PREDNOST V PRIMERJAVI Z DRUGIMI MATERIALI ZA DEBELEJŠA STEKLA OČAL. vaš naravni videz tudi pri močni slabovidnosti. BARVNI OBRISI NA MEJAH DVEH ZELO RAZLIČNIH BARV SO S FIT 40 VELIKO MANJŠI. DOBRO POČUTJE, SPROSTI TEV, NA VSAKEM KORAKU NEKAJ PRIVLAČNEGA... TO JE CELOVEC - MESTO, S KATERIM ČLOVEK RAD SKLENE PRIJATELJSTVO Zmaj, simbol najjužnejšega avstrijskega dežel dov in več cerkva in samostanov. Brez skrbi si Celovec, to je tudi srečanje s kulturo in umet- nega glavnega mesta, je znamenitost. Na kraju, privoščite raziskovanje, to mesto si kaže po bli- nostjo, s tradicijo in sedanjostjo, z ubranostjo in kjer je bil premagan, je zraslo mesto. To pripo žje in podrobneje ogledati. življenjsko silo ter s prijaznimi prebivalci. veduje legenda. Danes je zmaj miroljuben, foto- geničen spomenik. Zmajev, ki bi bruhali ogenj, n' več, zato pa je mesto očarljivo. Njegovi prebi valci so znali na prijeten način vtkati tradicijo v NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO svoj življenjski slog. ČEVLJEV. KOT STARI ZNANCI ^e cesar Franc Jožef je rad obiskoval Celovec, DOBRIH MODELOV - ČEVLJEV navdušen nad njegovimi muzeji. Zlasti mu je bil POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN Pri srcu Deželni muzej. Ne samo zaradi številnih ŽELJO PO ŽE ZNANIH Umetniških zakladov, pač pa tudi zaradi nagače- ^;CEL0yEC,D0MGASSE9 UGODNIH CENAH. nega vojaškega psa z imenom Prohaska, POSTREŽBA IN SVETOVANJE! sPremljevalca slavnega maršala Radetzkvja, po ^terem ima ime svetovno znana koračnica. V Celovcu je več kot dovolj zanimivosti. Na primer razkošne zgodovinske zgradbe v mestnem sre dišču. Srečali se boste z redkimi oblikami stav barstva iz konca srednjega in začetka novega Veka: z arhitekturo manierizma in historizma. hermann fritz °azen tega je v Celovcu približno petdeset ro CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 232, Tel. 9943-463-282710 mantičnih arkadnih dvorišč, več kot dvajset gra # VELIKA IZBIRA GUM VSEH DIMENZIJ U » 6 / # ALUMINIJASTA PLATIŠČA ZA VSAK OKUS # VETR0BRANSKA STEKLA ZA VSE MODELE # NAJKVALITETNEJŠA KAR0SERIJSKA POPRAVILA IAIM!l=Hm KLAGENFURT SEMPERIT W0RTHERSEE IN DRUGE ©MŠ^BMEIIGLAS 16. STRAN CELOVEC SE PREDSTAVLJA Petek, 9. novembra 1990 /1 MM*. MMtj KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! SALON OBLEK Schuhaus BREZPLAČNE SPREMEMBE ŠE ISTI KEILER DAN.' CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 ODPRTO: PON. - PET. 9.00 -18.00 (CENTER) SOB. 9.00-12.30 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU GOVORIMO SLOVENSKO 9.00-18.00 POSOJILNICA - BANK CELOVEC KAKO JE V CENTRU - BAHNHOFSTRASSE 1 TEL.: 9943-463-57356 CELOVEC ODPRTO OD PON. - PET. 8.00 - 16.00 S PARKIRANJEM (neprekinjeno) / w < PRIPOROČAMO SE ZA: LL O • VARČEVALNE NALOŽBE V CELOVCU X SMO NA (VISOKE OBRESTI, 100 % BAN ZAČETKU ČNA TAJNOST) BAHNHOFSTR. • DEVIZNE NALOŽBE PARtCSOHElit • UGODNA MENJAVA tur Bomitsun« Q«bwhr*»pttioittig«x Karxpark* PARKDAUER 1 STUNDE S 6,- Kot v vseh večjih krajih in predvsem v mestih, je tudi v Celovcu težko najti prost parkirni prostor. Mestne oblasti na več načinov skušajo obvladovati red na območju ožjega Monat središča mesta, kjer je pomanjkanje parkirnih prostorov največje. Posebej vas opozarjamo na površine in zasebne parkirne prostore, kjer je znak z narisanim "pajkom"- 1 I 111 121 fO~1 |12| O S teh površin in seveda, kjer je s parkiranjem oviran promet, stalno in tudi zelo hitro odvažajo vozila.'Verjemite nam, da to zagotovo ni cenejše kot pri nas, kot večina stvari, 2 12 I22l ltj mi zaradi katerih Celovec še posebej radi obiskujemo. 3] 03] [23 V ožjem središču mesta ste verjetno že kdaj parkirali na parkirnih prostorih, zaznamovanih z modro črto in z označbo na tabli "GEBIJHRENPFLICHTIG" - zavezano 24 3 I l15) pristojbini. Za parkiranje na teh prostorih je mestna uprava uvedla tako imenovane "PARKSCHEINE" - parkirne lističe. Te dobite v vsaki trafiki in v posebnih avtomatih. 31 Parkirni listič je pravzaprav parkirnina. Na voljo so vam trije različni in sicer za 30, 60 in 90 minut, po 3, 6 oziroma 9 šilingov. Kazen za parkiranje brez parkirnih lističev je od 100 do f""V'"l Juni 03 300 šilingov. Vsekakor se splača priskrbeti si nekaj parkirnih lističev, saj so v Celovcu v primerjavi z drugimi deželnimi glavnimi mesti najcenejši (npr. Gradec ima trikrat dražje)- Ju« [6J HS Ti m • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN S 31 POPRAVILA • DODATNA OPREMA % 8 i 20 A WIESNER VELIKA IZBIRA VOZIL CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205, Tel.; 9943-463-261913 r > CELOVEC. ROSEMTALERSTR. 205. T Okloma (30] 33 S 9 21 • POSEBNI MODELI 10 • SUPER PONUDBA: AX S SUPER OPREMO - export Takole zgleda parkirni listič, na katerem ob začetku parkiranja SAMO ATS 82.000.- označite datum in čas ob začetku parkiranja »n ga pustite na vid nem mestu na polici nad armaturno ploščo. Lističi so naprodaj v ALI ŽE OCARINJEN V JUGOSLAVIJI: vseh trafikah in veljajo na vseh parkirnih površinah označenih z modro črto in napisom "Gebuhrenpflichtig" za čas, označen na li SAMO ATS 115.600.- stiču. VSE ZA AVTO IZREDNO NIZKE CENE - IZVOZ - UVOZ 1 MEHANIKA SERVISNI DELI DODATNA OPREMA OSTALO INFRA VSI DELI ZA GENERALNO FERODO ZAVORNE OBLOGE IN KOMPLETNI HELA PROGRAM, ZAVORNA TEKOČINA, KIT ZA BENCINSKIH IN DIESELSKIH PLOŠČICE, IZPUŠNE CEVI IN LONCI, VLEČNE KLJUKE, SMUČARSKI KAROSERIJO, ŠTARTNI KABLJI, (BIVŠI MOTOMAT) MOTORJEV ZA AVTO, TOVORNJAK, ZAVORNE ŽILE, FILTRI VSEH VRST, PRITUAŽNIKI, AVTORADIO +- RAZLIČNA OLJA, DODATKI ZA NAFTO SKLOPKE, AMORTIZERJI, SVEČKE. ZVOČNIKI PREVLEKE IN PREPROGE, KEMIČNA ZAŠČITA, NEGA AVTA, TRAKTOR,DELOVNE IN CELOVEC JERMENI, METLICE... ALUMINIJASTA PLATIŠČA PO LEPILO STEKLA, ITD... GRADBENE STROJE. , SIEBENHUGELSTRASSE 15 NAROČILU TUDI MASKE IN MOTORJI — NOVI IN OBNOVLJENI SPOJLERJI..., TEL.: 9943-463-23350 GLAVE MOTORJA, POLOSOVINE, TESNILA, ELEKTRIKA SMO NAJUGODNEJŠI. PRED ŽELEZNIŠKIM/PODVOZOM VENTILI, VODILA, BATI, OBROČKI, LEŽAJI, DODATNE LUČI, MEGLENKE ZADNJE KAROSERIJA PRIMERJAJTE! VI LAHKO, LEVO-800 M) GLAVNI -I- OLJČNI BENCINSKE IN VODNE LUČI TUDI ZA TOVORNJAK IN Ml NE SMEMO! TRAKTOR, ŽARNICE, OGREVALNE ZELO VELIKO SKLADIŠČE VSEH Govorimo SLOVENSKO ČRPALKE, LEŽAJI ZA KOLESA ŠOBE ZA DIESELSKE MOTORJE... SVEČKE... KAROSERIJSKIH DELOV IN STEKEL I^tek, 9. novembra 1990 CELOVEC SE PREDSTAVLJA 17. STRAN SCHUHAUS CELOVEC, ROSENTALERSTR. 147 KROPFITSCH Tel.: 9943-463-22344 PRI HONDI št. 1 • TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV - : t. Q • SERVIS IN POPRAVILA • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA SiP* • LEASING ZA FIRME • KREDIT Z AVSTRIJSKO PRIČO EKSPORTNE CENE NOVO: PRIMERA 1.6 ATS 157.500, NISSAN MICRA 1.2 95.400.- CE ŽELITE SUNNY 1.6 113 600 TERRAN0 4x4 TURBODIESEL NAJBOLJŠE • EKSPORTNE CENE 282 500 CELOVEC - NEUER PLATZ (CENTER - PRI MESTNI UPRAVI) • POPUST PRI GOTOV. PLAČILU CELOVEC BELJAK LASTENSTR. 58 KARAWANKENWEG 56 Tel.: Tel.: SINTSCHNIG POSEBNA NOVEMBRSKA PONUDBA 9943-463-33114 9943-4242-33112 TELEFONI (DO 40 SPOMINOV) od neto ATS 835 FRITEZA DE LONGHI SAMO neto ATS 1332.' 3325, CELOVEC JE MESTO Z NAJVEČ . CANDY PRALNI STROJ od neto ATS - CANDVSUSILEC od neto ATS 4075 4990 TRGOVSKIH POVRŠIN NA CANDY POMIVALNI STROJ od neto ATS AVTORADIJI - BLAUPUNKT, PHILIPS, GALAXIS od neto ATS 499' PREBIVALCA V AVSTRIJI , 1500 VISEČIH, STENSKIH ^ CELOVEC, Pernhartgasse 8 woll rwLO tel. 9943/463-57966, IN STROPNIH LUCI tfo*:& Ua je Celovec od slovenskih gostov najbolj obiskano mesto v Avstriji, ni Ankershofenstrasse 2, n°bena posebnost. Poleg ugodnih cen privlači tudi izredno bogata po tel. 9943/463-511282 nudba. Tudi lega v neposredni bližini meje je eden od najpomembnejših slogov za tako velik obisk Slovencev. Statistično je Celovec najcenejše ^ssto v Avstriji in tudi po mnenju mnogih Avstrijcev. ^animiv je podatek o tržnem prometu, ki se je v letošnji prvi polovici leta Primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za neverjetnih 10 odsto tkov. ^rez dvoma je ena najpriljubljenejših nakupovalnih točk vsakega obisko ma Celovca veleblagovnica OUELLE, v središču mesta - pri glavni avto- PUsni postaji. Celovška veleblagovnica QUELLE je največja v Avstriji s £ar 5.500 m2 prodajnih površin. Za dobro postrežbo in svetovanje skrbi s?r..170 sodelavcev. Trenutno ima mednarodno podjetje OUELLE v Av• striji 15 veleblagovnic, od tega dve na Koroškem, v Celovcu in Spittalu na ^ravi. Brez dvoma OUELLE preseneča obiskovalce z izredno ugodnimi Janami in zelo bogato ponudbo. OD HI-FI - TV - VIDEO, najnovejše mo- ^je> otroških igrač, avtomobilske opreme do supermarketa z živili in še ^rsičesa za vsak okus in željo, vse pod eno streho - to je veleblagovni- a OUELLE v Celovcu. Tudi za parkiranje je poskrbljeno v lastnem parkir- Alter platz - danes glavni trg Celovca, rezerviran samo za pešce in z bogato ern prostoru v kleti in za okrepčilo v lastni restavraciji po zelo konkuren- trgovsko ponudbo n'h in dostopnih cenah. Kevboards, synthesizer • Vamaha, Casio, Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrotoni-kitare-koncertne in električne Yamaha, Aria. Shiro. Blokflaute Moeck, flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23, tel.: 9943/463-57991 ZA PRIJETEN NAKUP DA VAM NAŠO VELIKO PONUDBO NAJVEČJI AVSTRIJSKI OUELLE JE V CENTRU CELOVCA ŠE BOLJŠE PREDSTAVIMO, SMO NOV FORD ESCORT NAŠE NAKUPOVALNE CENTRE NA NOVO UREDILI. NUDIMO VAM: • VSE TEHNIČNE ELEKTRIČNE PREDMETE ZA PROSTI ČAS IN GOSPODINJSKE STROJE • FOTO - OUELLE • MODA • IGRAČE IN ŠPORTNI IZDELKI • URE IN NAKIT • GOSPODINJSKI PREDMETI • TEKSTILNI IZDELKI SEDAJ PRI VAŠEM CELOVŠKEM • ČEVLJI GLAVNEM - ZASTOPNIKU FORDA • USNJENI IZDELKI • PAPIRNI IZDELKI • KNJIGE • KUHINJE Sintschnig • NAČRTOVANJE KUHINJ • PARFUMERIJA CELOVEC L EC • ŽIVILA - SUPER MARKET tI| °^ ' SUDBAHNGURTEL (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI); • RESTAVRACIJA ZAH 3"463"32144 HEILIGENGEISTRPLATZ 4 • OUELLE - POTOVANJE IN DOPUST Ki Pnw^AJTE GOSPODA OTROBA IN KRUSCHITZA, DOBRODOŠLI PRI ^GOVORITA SLOVENSKO VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA ZA VAS SMO RADI TU Quelle KAR 15-krat v Avstriji (S®miisgyj©iEnGLAS 1 s. stran CELOVEC SE PREDSTAVLJA Petek, 9. novembra CELOVEC - ZARADI NOVE OTVORITVE OSEBNA IZKAZNICA POPOLNA glavno mesto Koroške RAZPRODAJA nadmorska višina 446 m KRZNENIH površina 120 km2 IN obseg 81 km USNJENIH najvišja točka Celovca: Križna gora 515 m MODELOV najnižja točka Celovca:.420 m ENKRATNE PONUDBE razdalja med vzhodom in zahodom: 15 km razdalja med severom in jugom: 14,8 km Samo še do prebivalcev 85.000 skozi mesto teče kar 7 rek in potokov. £ SL 14. 11.1990! AUTOTEILE MAGOMETSCHNIGG"" NAKUPU • SAlNCJRiNi CELOVEC, 10.- OKTOBERSTR. 6, Tel.: 9943-463-511389 PELZE NADOMESTNI + SERVISNI DELI, KATEREGAKOLI DODATNA OPREMA AVTOR ADI JA = ZA VSE AVTOMOBILE CELOVEC-CENTER PIONIER ALI- Dr. - Arthur - Lemisch - Platz 4 NAPRIMER: AVTORADIJSKI - KASETOFONI OD 490.- NETO QL'ALITAT - CHIC - ELEGANCE KOMPLET - SEDEŽNE PREVLEKE OD 330.- NETO BLAUPUNKTS IZREDNE CENE • TAKOJŠNJA MONTAŽA • GOVORIMO SLOVENSKO RENAULT ^LANCIA' VVAIDMANNSDOR- FERSTR. 135-CELOVEC PETER PETELN Tel. 9943-463-261170 Ges. m. b. H. NADOMESTNI DELI NAJVEČJI ZASTOPNIK SERVIS IN POPRAVILA NA KOROŠKEM CELOVEC, ROSENTALERSTR. 189, TEL.: 9943-463-282128 DODATNA OPREMA - VELIKA IZBIRA NOVIH IN RADUI. SONČNE STREHE, (200 m PO PRVEM SEMAFORJU V CELOVCU - NA DESNI STRANI) SPOJLERJI. PREPROGE... RABLJENIH VOZIL • VELIKA IZBIRA GUM VSEH ZNAMK IN DIMENZIJ - ZIMSKE IN LETNE CELOVEC, tel.: CENE BREZ 9043-463-544000 m VELIKO SKLADIŠČE ALUMINIJASTIH IN KOVINSKIH PLATIŠČ St. Veiter Ring 25-27 PRIMERJAVE: FIAT UNO export • RAČUNALNIŠKO CENTRIRANJE GUM od 86.000,- LANCIA DEDRA export od 180.000,- NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, TEKOČE IZREDNE NETO CENE ZIMSKE GUME IN DODATNO OPREMO IN SERVIS. GOVORIMO SLOVENSKO - ODPRTO TODI OR SOROTAH. i.'.ir-m=niJl OBIŠČITE NAS, ČAKA VAS PRESENEČENJE! PLATIŠČA PO SUPER CENAH! • VELIKA IZBIRA VOZIL • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA NOVO: POISON • GARANCIJA DELA EAU DE T01LETTE • LAKIRANJE lancAme SAMO ATS 650.- DODATNA OPREMA: pams SONČNE STREHE, RADIJI. ZVOČNIKI, CELOVEC - CENTER NOVO: TRESOR OKRASNE ČRTE, PRIESTERHAUSGASSE 1 EAU DE PARFUM - SPRAY ALUMINIJASTA PLATIŠČA BAHNHOFSTRASSE 20 SPOJLERJI... Tel.: 9943-463-514209 30 ml SAMO ATS 360.- KJE? Auto-KraineCELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 102, r GHSŠ STREICHER bnother TEL.: 0043-403-2141S AUTOHAUS DODATNA OPREMA • SERVIS SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADNJI NUDIMO VAM VSE STRESNI, ALUMINIJASTA • NADOMESTNI DELI PLATIŠČA, AVTORADMI * PFAFF ŠIVALNE, PLETILNE iN • KAROSERU8KI DELI AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA TREFF MASKA Z ŽAROMETI »GRETJE NA OVVERLOCK STROJE • MEHANIČNA CELOVEC MESTU«, OKRASNE ČRTE HOBBY LOCK 783 ZNAMKE PFAFF, POPRAVILA MEGLENKE f DOLGE LUČI ROSENTALERSTR. 48 • KLEPARSKA AVTOPREPROGE • TUDI IZ GUMIJA neto ATS BROTHER, BABY LOCK, POPRAVILA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE Tel.: 9943-463-511745 JUKI, ELNA, BERNINA, št. 1 NA KOROŠKEM • LAKIRANJE VERIGE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... HUSOVARNA itd... VELIKA IZBIRA CELOVEC (center) NOVIH AVTOMOBILOV (Audi) 5.817.- 10. OKTOBERSTR. 22 SUBARU EKSPORTNE CENE TEL : 9943-463-513648 19. STRAN petek, 9. novembra 1990 r GLAS VILMA STANOVNIK voda, ki se je nabrala za njimi, mala vsi pozabili na čas, hra Sora tudi v spodnjem toku ni prizanašala prebila, to niso bili več 100-le- no... Delali so od jutra do po tni udari... Na območju, ki ga zne noči. Ekipe 18 gasilcev pokriva PUH Ljubljana na so obiskale prav vsako hišo v Gorenjskem, je največ škode v Davči. Ni pa je, bilo, ki v če Selški in Poljanski dolini... trtek ne bi preživljala hudih Majhne vode so tu postale re trenutkov. Zemeljski plazovi Do vratu v vodi ke..." in usadi so na vsakem kora Škofja Loka, Sora, 7. novembra - Tisti, ki v Škofji Loki stanujejo na sotočju obeh ku. Mleko, ki so ga v četrtek Čez Javorjev rob smo po Sor, Selščice in Poljanščice, so vajeni, da jim ob večjem deževju voda poplavi tem vseeno prišli, čeprav je peljali v dolino, je ostalo na Hrvatov France napovedal, pol pota, v šupi ob cesti. "V tudi vrt. Toda, česa takega, kot se je zgodilo minule dni, ne pomnijo. Ko smo si da še lisica ne pride čezenj. nedeljo smo cel dan reševali skoraj teden dni po poplavi ogledovali razdejanje na sotočju, so skoraj vsi čistili "Vendar včeraj, dokler nismo Košanovo grapo. Cesto, ki jo okolico domov. vsaj za silo prebili ta del, ne bi je Gozdna urejala pred 14 mogli," nama pojasni Lojze, dnevi, je zdaj odneslo. Potem "Ob desetih dopoldne naredila precejšnje razdeja Potem ko je bilo treba za nas je ves dan kakšnih 20 či sem imel še namen, da grem v nje tudi v kraju Sora, prvi "preboj pokazati" prave ple stilo 11 metrov odtočnih cevi. Selca na pokopališče. Takrat krajevni skupnosti, ki ne sodi zalne veščine... Pri mali Vod 22 kubičnih metrov peska smo je voda začela močno narašča več v škofjeloško občino, am ni elektrarni Davča pa že sre nagrebli iz njih... Brezžične Inž. Peter Pejakov, PUH Lju ti in poplavljati vrt. Preoble pak že v občino Ljubljana - čamo delavce Elektro Distri zveze so nam največ (poleg ga bljana: "Zaradi lesa in razli kel sem se in skupaj z domači Šiška. bucija, ki so na pregledu ma silskega vozila) pomagale. So čnih nanosov so nastajale pre mi smo začeli vse stvari doma lih elektrarn na tem območju. nas pa tudi skoraj zapletle, ko grade, za njimi pa ogromna ru v kleti dvigati na stoke. Neka Vinko Veber, sektorski po Veliko smo začeli po končanem delu šilna moč..." ko smo računali, da bo voda veljnik medvoških gasilcev je omrežja je potrgalo v zvečer ugotavljati, da pri Kriv- narasla do kakšnih deset, naj bil prvi, ki je v četrtek zjutraj grapi za Martinj vrh. Pred 14 šel teren in si ogledal naraš čevih pričakujejo naraščaj. riovc, Kladje, Cerkno in No več dvajset centimetrov, kot se dnevi smo postavili bregove z čajoče vode: "Voda je od de Ženske so nagnale, da je čas vake tudi prvi kamion. Po ju-^ je to že zgodilo pred kakšnimi betonskimi temelji, nekaj jih sete ure naprej začela močno zelo blizu. Ko smo se po zve tranjem sestanku v Železni dvajsetimi leti. Takole na dve danes sploh nismo našli. Po naraščati, okrog druge ure zah pogovarjali, kako čimhi- kih je že prišel na delo Tone ali tri leta pa je voda že prišla magala nam je v teh dneh, da smo morali zapreti cesto med treje priti do njihove domačije, Rant iz Zalega Loga 49 s pet- do garaže ali drvarnice. Letos srno spet usposobili elektriko Goričanami in Rakovnikom. so nas slišali v Železnikih in najsttonskim tovornjakom. sin zida hišo in tako smo imeli za Davčo, tudi ekipa iz Trži Aktivirali smo svoje člane, nas obvestili, da bo čez tri Davča torej ni več odreza ob poslopju veliko lesa. Reše ča," so povedali Jože Kan- veliko pa so pri reševanju po četrt ure pristal v Davči heli na. Grozijo ji še plazovi, ven vali smo, kolikor je bilo mo kelj, Ivan Pintar (obratoval- magali tudi vsi krajani. Po kopter. Smešno in panično, dar ujma je mimo in začenja goče, na pomoč so nam prišli Ca) in inž. Andrej Bergant, Vinko Veber plavilo je precej kleti, velika kajti kasneje smo ugotovili, da se sanacija. Kaže, da bo moč tudi gasilci, tako da smo po vodja investicij za celo Go škoda je bila pri Strojnem je vse skupaj za teden dni še najprej usposobiti poveza skrbeli za najnujnejše. Odne renjsko v skupnih službah ko škode jim je neurje nare pletilstvu. Tam so bili vsi do prekmalu. Akcijo smo pravo vo iz Zalega loga proti Zgagi slo nam je precej drva, v kleti Elektro Kranj. "Veliko več dilo, gotovo pa se ga bodo on pasu v vodi in reševali, kar se časno ustavili..." in če bo odstranjen in sani nam je poplavilo ozimnico, &ode kot na malih elektrar in sosedje, ki so tisti dan ime je rešiti dalo. Poskrbeli smo ran plaz proti Jemcu, bodo eno hladilno skrinjo smo reši nah, smo imeli pravzaprav na li vode do vratu, še dolgo tudi za usmerjanje prometa, Ob 12.30, sredi pogovora Davčarji na delo in v šolo li... veliko stvari pa je plavalo distribucijski mreži... spominjali z grozo. Da le ni po pol deveti uri zvečer, ko je se potem pri Jemcu prvič po morda kmalu lahko šli po tej po kleti. V samih spodnjih bilo huje, kot po nekaterih voda usahnila, pa smo začeli "telefon in kamion četrtkovem dopoldnevu ogla poti do Zgage, od tod pa na hlačah smo brodili po vodi in drugih krajih, pravijo. s črpanjem. Ves čas smo bili si telefon. Zdaj tudi po tele prej z avtobusom v Železni reševali," se spominja četrtko Sora, ki si je nato utirala na zvezi z Ločani, ki so nas Pri Jemcu v Davči si potem fonski zvezi Davča ni več ke. Pot proti Zgagi je sicer tu vega neurja Janko Rant. Pravi pot proti Suhi (in tam ob mo obveščali o tem, kako voda oddahnemo. Lojze razlaga, odrezana. Ob 14.30 pa pride di na nekaj krajih precej na tudi, da je težko oceniti, koli- stu zalila klet bližnje hiše) je narašča in upada. Največje kako so od četrtka naprej do v Davčo čez Trebijo, Erma- četa, predvsem pa nevarnejša razdejanje je narasla Sora na za promet kot na Davški redila na kopališču in v oko most proti Spodnji Davči, lici, kjer je spodrila cesto, po Vendar je ta trenutek največ drla most in praktično uniči je upanje, da zima, ki je pred la vse." vrati, saj je Davčo že pobelil sneg, le ne bo tako dolga... "V krajevni skupnosti smo Pred plazom proti Jemcu naredili popise poškodova (iz Zgage navzgor) se, ko je že nih hiš in objektov, težko pa gost mrak, spet srečamo s čla je reči, kolikšna je škoda. Ni ni občinske komisije. Odloči pa bilo praktično ničesar za tev je soglasna. "Jutri se loti varovanega. Veliko škode je mo plazu... Akcija se zače naredila tudi Ločnica s prito nja... Davčo, Potok, Lušo... je ki, ki je na večjih mestih na treba odpreti... Ne bo lahko in čela urejeno in zaščiteno bre trajalo bo, da se bodo iz Dav zino, na spodjem delu pa je če spet lahko z osebnimi avto poplavila. Poleg tega je do mobili in avtobusom čez Dav dobra uničenih nekaj poti, ški most lahko peljali v Želez najhuje poti na Osovnik - V a nike in nazaj. Vendar jih zima eno iz Sore in eno iz Ločni p . kilometra ceste Davčo od Davškega mostu naprej je ujma po Najhujše razdejanje je na kopališču v Sori, vendar pa so domačini ce," je povedal predsednik lj noma uničila. V Javorjevem robu, na najožjem delu ceste v Dav- ne bi smela še enkrat odreza že izrabili priložnost (nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za «je bilo razdejanje najhujše... ti... kaj dobra) in odvažajo naplavljeno mivko. KS Sora Vinko Pekla]. JELENA JELOVČAN Odlomki iz zapiskov dr. Milana Gregorčiča Že kronist Janez Vajkard Valvasor popisuje katastrofalno povodenj septembra 1658: "Pri Škofji Loki se je utrgat oblak, ki je prinesel reki Poljanščici toliko vode, da je odne sla mnogo hiš, mlinov in hlevov z ljudmi in živino vred. Vi Ljudje so se reševali na strehe deti je bilo plavati mnogo kmetskih hiš ter je bilo več milj daleč najti utopljence." (Kranjčeve izdaje iz let 1877-1879, stran 601) To povodenj prikazuje nazorno tudi slika na isti ^Igyjjik dr. Milan Gregorčič je med svojim 50-letnim strani te knjige. Po sliki sodeč so prikazane Poljane, in sicer £jyj*njem v Gorenji vasi doživel tudi povodenj 27. tam, kjer se Hotoveljščica izliva v Soro, v ozadju pa so vide ti Blegoš in sosednji vrhovi. 3gPtembra 1926. leta v Poljanski dolini. Zapiske je S&jgvij v Loških razgledih 1975. leta, iz njih povzema- fno posamezne odlomke. v široko jezero ter je pri hiši tr re, v kateri se v sušnem poletju govca Dolinarja prišla skoraj ne bi mogel odžejati, odnesel Dne 27. 9. 1926 me je neka- Najhuje je bilo, da so se vsi ka• do prvega nadstropja ter pre kar štiri hiše, med njimi tudi *° ob 5. uri zjutraj zbudil zvo- nali zamašili in se je zemlja tr• plavila trgovino. Na srečo je Kafurjevo gostilno... Jec. Prosili so me, naj grem v gala v velikih plazovih. Cesta bila hiša solidno zgrajena, gra Dne 28. 9. 1926, dan po silni Mladje. Ko sem šel čez most proti Žirem je na treh mestih na dil jo je nekaj let prej inž. Ka- ^ Trebiji), sem videl, da je po dolgem zdrsela v globino, poplavi, je bil torek, pa so mi sal, ki je zgradil tudi betonski ^ora že zelo narasla, je pa cesto v Sovodenj pa je od tre- zagotovili, da na noben način most na Trebiji. V Todražu je ^rijkalo približno še en meter bijskega mostu do Fužin do ne bom mogel priti v Ziri (kjer a odneslo Kovaču mlin in žago ° vrha obeh obokov. V nalivu hriba odplavilo. Povsod so bili sern vsak torek in petek dežu- Se, in je bilo na tem mestu videti le n šel v hrib... Ko sem hotel neprehodni zemeljski plazovi. ral). Dne 1. oktobra (v petek) še razmetano kamenje in mlin pa sem spet ordiniral v Zireh. "azaj cez most sem videl, da je Na Selu je cesto zasul zemelj• 0r ske kamne, ki jih voda ni mo : a med tem tako narasla, bi- ski plaz, ki je prinesel celo Seveda sem moral precejšen gla odplaviti. Tudi Dolenja P Je nekako okoli osme zjutraj, gozdno parcelo z bukvami vred kos poti pešačiti, večkrat gazeč Dobrava je bila zelo prizadeta, .? sem bredel po mostu do sre in pokril Brezarjevo hišo z go• blato in pri Maharjevi grapi, saj sem s Tabora videl, kako so čne meC spodarskim poslopjem vred. kjer je bil najbolj strm usad, Ledinica v šestdesetih letih se ljudje reševali na strehe, bo Kot sem čez nekaj dni zvedel Na mnogih krajih so bili na ce• sem si moral pomagati z lestvi ječ se za golo življenje in v stra Oreh, se je vse začelo s tem, sti veliki plazovi, posebno velik jo, ki jo je verjetno s hriba ne a hu, da bo odneslo hiše. Hoto , Je približno ob polnoči na je bil plaz v Srednji vasi, ki je njenem teku. Videl sem, kako sla in jo je vodni tok odnesel kdo prinesel. Enako sem moral e veljščica je razdirala po mlinih Pem treščilo v Stari vasi (Žiri) onemogočal vsak promet. V narašča pri Kalarjevi žagi, ob do Zajčjega broda, kjer se je pešačiti tudi v Oselico, Sovo v in žagah v Hotovlji. Zdelalo je , Homčevo hišo, ki je pogore- Gorenji vasi je zamašilo tako kateri so bili trije veliki skladi sesula in izginila v valovih. Pri denj itd. Po dolini so bile vse kovačijo sekirnega kovača Kr- ,.' Potem pa je neprenehoma imenovano Babnikovo grapo, desk. Narasla voda je vsakega Strojarju v Gorenji vasi je pri njive dobesedno zasute s kame d a, e N v melja in Fortunov mlin. Kova ne£ u J - aJ išja je bila voda da je potem naneslo več me od teh skladov dvignila in od šla voda do strehe, enako tudi njem. Ljudje so bili obupani, a ob ču Krmelju je pod hišo odnesla oai ,° 14. uri, ko je pretr- trov na visoko zemlje in kame nesla v glavni tok do tja, kjer se pri gasilskem domu. Mostarje- so se spet lotili dela, da odstra JCZ na cesto in je usad odtrgal celo talT Fužini. Voda je bila nja... Brebovščica izteka v Soro (tako vega Franceta, ki je imel svojo nijo vse, kar je nanesla Sora. stran hiše, da se je videlo od Pri tem je ljudem prav izdatno Jj* visoka, da je bila vsa rav- Ta dan zaradi silovitega nali imenovani Zajčji brod). Tam se delavnico tik ob mostu, so vo a zurfaj v hišo. Pri Mostarju v pomagal Rdeči križ Slovenije... , okoli Gorenje vasi do va ni prišel k meni noben bol y: vsak od skladov razsul. Ko jaki reševali skozi streho, da ne r Hobovšah si je Hobovščica utr °nkov eno samo veliko je- nik. Kljub nalivu sem opazoval ni bilo več desk, je ostala samo bi utonil v hiši, v kateri se je Sora je potem še večkrat pre la strugo kar skozi sredo hiše. a Je že tekla okoli S s Tabora, kako voda narašča in še žaga. Ko se je voda še dvi voda hitro dvigala... stopila bregove. Jeseni 1936, je kol°i,skr °" Na Selu pri Žireh je pritok So ega doma v Gorenji vasi. trga vse, kar bi jo oviralo pri gnila do strehe, se je žaga stre V Poljanah se je razlila Sora seni 1953, jeseni 1962... IGOR KAVČIČ deževje dela probleme, tako da so v hišah ob Vaščici že kar pri Veliko uničenega, a življenje teče dalje pravljeni na neurja in imajo te mu primerno bolj prazne kleti- Najhuje je bilo pri Anici Petek Lahovče, Zalog, Vopovlje, Vasca... - V zadnjih nekaj dnevih po velikem prvono- kjer je le pravočasna akcija so- vembrskem deževju je bržkone velika večina "poplavljenih" žalostno ugotavljala krajanov (kar pet vodnih čr škodo v svojih kleteh, stanovanjih, gospodarskih poslopjih, vrtovih, njivah... Naj palk je delovalo) preprečila najhujše. več je takih, ki jih je poplava direktno udarila po žepu, ker niso bili zavarovani, ali Neurje ni pozabilo tudi Pen pa so celo bili, pa je manjkala tista klavzula - za primer poplave. "Kaj pa naj nare ziona Jagodic v Vopovljah. dimo, življenje teče naprej," pravijo krajani v vaseh pod Krvavcem in v smeri od kjer je voda vdrla v pritličje, zamašila cevi pri toplotnih čr Kranja proti Kamniku, kjer je deževje napravilo največ škode (ko govorimo za palkah tako, da so bili v zad kranjsko občino). njih dneh radiatorji hladni- v času poplave je v penzionu bi Neurje je v Lahovčah prav jem, ki je nekaj časa sicer služil bro skoz prišli," pravi Danica lo kakih 10 gostov, ki so zelo gotovo naredilo največ škode, kot barikada, k tej zmesi še pri- Petrič in hkrati dodaja: "Še korektno sprejeli nastale težave posebej pri tistih hišah, ki leži štejmo deročo vodo in juriš na sreča, da imamo sosede in prija zaradi neurja, neki kongresnih jo blizu potoka. Pri Petričevih ozimnico. Petnajst gajbic sola telje, ki so zlatega denarja vred iz Italije pa je ponudil celo p0' je dobesedno odneslo maka te, krompir in drugi pridelki so ni, saj so noč in dan dežurali v moč pri reševanju. damski dovoz do hiše, da o as dobri le še za gnoj, mogoče pa naši hiši. Tudi Ambroževi, ki Skratka v Cerkljah, Komen faltu, kjer se križata glavna ce še za tja ne. V kleti sta bili dve imajo gostilno in mesarijo in Kar je menil prejšnji sogo di, Lahovčah, Poženiku, Gra sta in dovoz ne govorimo. "Ne peči in štedilnik, čeprav že sta imajo že tako malo časa so pri vornik se je potrdilo v zaselku du, Vopovljah, Vasci in višje kaj časa sem še uspela zadrževa ro, je bilo to nekoč še uporab spevali, saj smo reševalcem naše Vasca pri Cerkljah. Že pred leti pod Krvavcem v Sidražu,"2 ti vrata v klet, a mi je počasi no. Pa nekaj vreč apna. Vse za hiše skuhali njihove klobase." Danica Petrič so krajani izrazili željo po po Senturški gori... pa kaj bi našte zmanjkalo moči in v trenutku nič. Pred kratkim so kupili tudi Franc Bohinc, predsednik KS globitvi in razširitvi struge po vali, saj je neurje povsod v ce smo imeli več kot meter in pol nekaj silaže za živino, pa bo tu Lahovče, doma v Zalogu je po koliko pa jih je "odplavalo" pa toka Vaščica, in pred dvema le lem okolišu severovzhodno o0 vode v kleti," je pripovedovala di ta najbrž zanič, saj so po vo vedal, da non stop zvoni tele se še ne ve. "Ljudje so vse pre toma je do tega že skoraj pri Kranja, pokazalo zobe. Škode Danica Petrič. Prevrnila se je di iz potoka Reka pritekale tu fon, saj ljudje sprašujejo, kaj več mislili, da poplave pa že ne šlo, pa je na koncu bojda je veliko in če ne bi bilo tol«V ena od treh 1500 litrskih ci di fekalije. "Kaj naj naredimo, storiti. Gre za oceno škode, ne bo in so na primer zasipali ka zmanjkalo denarja. "K neregu- šne solidarnosti med ljudm'- stern za olje in tisto malo olja zdaj je, kar je. Če pomislim, ka kateri pa tudi še potrebujejo nale namenjene za odvodnjava laciji Vaščice so svoje prispevali sosedi, znanci, krajani VelesC" kar ga je bilo noter je steklo ko je tistim najbolj prizadetim v pomoč. V njegovi ribogojnici nje v primeru poplav, precej na tudi ribiči, češ da bi razširitev vega pravijo, da so jih rešili ga ven. Olje se je pomešalo z gno Savinjski dolini, smo mi še do so se ribe pomešale pod seboj, pak pa se je pokazalo tudi pri potoka odgnala ribe," je dejal silci iz Visokega, bi bilo lahko gradnji... Po toči zvoniti je pre Janez Žargaj, član sveta KS samo slabše. • Igor Kavčič, f0" pozno," je menil Franc Bohinc. Cerklje in nadaljeval, da vsako to: Jure Cigler Vzrok škodi je človek, ne voda Ponovno močne padavine, narasli hudo ne spoštujejo. Zanemarja se jezik, stari običa urniki, potoki, reke. Naravna nesreča? Nika ji, načini kmetovanja, oblike zgradb... Voda Srečko in Iztok Debeljak s Sovodnja: kor ne, zgolj naravni dogodki, ki so bolj red rabi svojo strugo. Velikost struge si je določi ki v človeškem življenju. Pa vendar, zakaj ta la sama, že davno pred naselitvijo vsiljivca - ko velike poplave, pa čeprav deževje ni dose človeka v njeni bližini. Sedaj pa ji ravno ti Gasilci varovali predvsem mostove glo pričakovanih vrednosti, ki jih imenujemo, priseljenci brezsrčno odvzemajo nujni ži glede na interval pojavljanja, stoletne vode... vljenjski prostor, ko pa narasle vode porušijo V Sovodnju se trije potoki sle vode debela, veje, deske, da bodo za obnovo morali pri P*" Poplavljajoče reke so zgradile več jezov iz nasilno jezove, mostove in nasipe ter presto zlijejo v Sovodenjščico, ki nato se ne bi zamašili,« je povedal ljati najmanj 10.000 kubičn"1 lastnih nanosov kamnitega materiala, mulja, pijo bregove, jo krivijo povzročitve "naravne nadaljuje pot proti Trebiji. V predsednik sovodenjskega dru metrov gramoza. »Starejši Ijf večjih dreves in vejevja. Po zvišanju vodne katastrofe". V resnici pa človek dela nasilje četrtek, I. novembra, pred pol- štva Iztok Debeljak. »Največ dje so pravili, da je bilo najhuj* gladine so ti jezovi popustili in poplavni va nad vodo, zaradi svojih nesmotrnih posegov dnevom je voda zelo narasla, preglavic je vaščanom povzročil 1926. leta, ko je pobralo vse tnc lovi so divjali po strugah nizvodno... Večji v njeno strugo... (Izvleček iz prispevka dipl. pri trgovini prestopila strugo, plaz na cesti pri Termopolu, ki stove do Trebije. Pred dvema W potoki in reke so v upravljanju Republiške ing. gradb. Tadeja Markiča - IO Zelenih Kra se razlika okrog trgovine in utr je na praznik povzročil zastoj toma je voda uničila cesto v Taj* vodne uprave, ki ima izpostave v pokrajinah. nja). la pot po asfaltu navzdol v mi prometa na obe strani. Sovodenj nikovi grapi, sicer pa ne p01"" Za hudourniške struge skrbi Podjetje za ure V soboto bodo dijaki kranjske Gimnazije zarsko delavnico Jelovice, kjer je bil tisti dan povsem odtrgan nim, da bi kdaj prestopila l"T janje hudournikov, za manjše potoke in hu v kranjski občini okviru naravoslovnega dne je uničila parket, in na žago, od sveta.« gove. Se pa ob takšnih nezgod^ dournike pa največkrat zmanjka časa in de merili prečne prereze strug, rek, potokov, hu kjer je zalila motorje ter nane pokažejo razne napake, ki F narja, tako da so prepuščeni predvsem lju dournikov in tako imenovane svetle prereze sla okrog 20 centimetrov blata. Srečko Debeljak pa je pove delajo ljudje, ko ob potok"'1 dem v njihovi okolici... Sporočil svojih pred mostov. Sodelovalo bo tudi Vodno gospodar dal, da je največ škode na ce skladajo hlode, drva, butare, poj hodnikov sedanji uporabniki ne razumejo in sko podjetje Kranj. »Gasilci smo varovali pred stah, kjer je voda pobirala pod tem pa jih voda požene navzd«' vsem mostove, pobirali iz nara porne zidove. Računali so, da in ogroža mostove.« • H. J> vsaki pokrajini drugačen. Če je bilo tako. pa je potrjena teza, da} bila OF samo in samo trojanski konj komunističnih teroristov. & NOB ali državljanska vojna? pet se pojavi teza, da so bili partizani prevarani naivneži, kar pa r lativizira dejstvo, da so domobranci sprejeli orožje od Nemcev in % (Ob okrogli mizi RTV Slovenija z zgornjim naslovom) munisti, kot tisti, ki so bili komandanti? Ivan Maček je zavzemal vori v prid tezi Stanislava K lepa, da so bili Nemci manj okrV* ključne položaje vse od začetka do današnjih dni. Prav tako Mitja sovražnik kot komunisti. Ribičič. Kardelj vse do smrti itd... Kot sem razumel, sta se od začet Druga možnost pa je, da Stjenka laže, kar pa vso argumenta^)0 ka borila tudi Ivan Dolničar in Bojan Polak, ki sta še danes kljucni »Če bi jaz. takrat to pripovedoval, kar sem gor (v SZ op. J.M.) K lepa še bolj podkrepi. Pri vsem tem ne gre prezreti citata /v**JI osebi zveze borcev. Tu gre torej za kontinuiteto, ki nakazuje, da so a videl, kakšno je dejansko stanje, ti danes ne bi bil več v Parti Mačka - Matije: »Tako je, revolucija to zahteva, če hoče zniag te osebe (poleg drugih) protagonisti NOB in obenem komunisti - so ji, ti bi bil na drugi strani, ti bi bil naš sovražnik...« ali si pa poražen.« sožitje dveh vlog v isti osebi. Biti komunist v tistih začetnih časih, pa (Ivan Matija - Maček) sira"' je pomenilo biti po disciplini (kije bila zakon in ni poznala usmilje Na koncu bi rad podprl še osrednji argument Kovača. Po eni nja), podržen hierarhiji, ki je segala v Moskvo do Stalina. Stalin je govori o kolaboratorjih in izdajalcih in jih postavlja v.kontekst Kljub temu da je RESNICA po besedah Ivana Mačka - Matije na a ropskih (svetovnih) poražencev II. svet. vojne, po drugi strani P strani sovražnika, to je nekoga, kije vedel, kaj se v SZ dogaja in se sklenil pakt s Hitlerjem, ki pa je slovenski sovražnik. Po tej logiki so trjuje, da se našega položaja ne da primerjati z Norveško, je temu skušal zoperstaviti, je bilo potrebno z lažjo vzdrževati pra bili vsi slovenski komunisti kolaboracionisti in izdajalci slovenskega ipd., ker da je bila pri nas okupacija genocidna. Soglašam s tetn. vljico o NOB, kije desetletja navdajala s ponosom mlada srca, ki so naroda, Stalin pa je agresor istega ranga kot Hitler. je bil položaj pri nas specifičen, kar pomeni, da tudi odporniška & se vzgajala v zdravem in pravilnem duhu Naše Stvari kot cicibani, V vseh letih še nisem zasledil, da bi se narodnoosvobodilno jedro :ac£ banja niso identična z zahodnimi. Vsi so govorili, da je bil v \o pionirji, pripadniki ZSMS, SZDL, vse tja do zdravih delavnih rok v partizanov uradno distanciralo od komunističnih partizanov, ki so e vojne celoten slovenski narod proti fašistom. To se je zareklo c . praznih žepih in z opranimi možgani. Odgovor, ki se torej ponuja iz delovali po strategiji centralnega komiteja, kije bil vse do leta 1948 partizanom. Prvi kolaboratorji so torej komunisti pod Stalinom- konteksta enega prvakov NOB - osvobajanja slovenskega naroda, podložen Stalinu. Torej sta dani le dve možnosti: ali so komunisti in v je zaveznik Hitlerja, torej s Hitlerjem samim. Ti se razcepijo v « v izgradnje socializma (ter pobojev tisočev pripadnikov slovenskega partizani, ki trdijo, da ne vedo za revolucijo, podpovprečno inteli občestva, kolaboracionistov, fašistoidov, izdajalcev, kamor sodijo gentni in niso sposobni dojemati nič drugega kot ukaze, ali pa so a) Tiste, ki jim ni za narod, le za revolucijo, ne glede na žrtve. tudi ženske in otroci, obrtniki, intelektualci ter celo italijanske vla- pokvarjeni protagonisti revolucije, ki jo sedaj tajijo, da si rešujejo ali verniki alijanatiki ali pa oblastiželjni protagonisti revolucij • f čuge), ta odgovor torej ni ne NOB, ne državljanska vojna, pač pa kožo in čast! b) Tiste, ki jim je za narod, pa vidijo manjše zlo v komunizmu, % REVOLUCIJA. Na okrogli mizi pa se je zgodilo nekaj še bolj paradoksalnega. Ko je desničarstvu, katerega protagonist je takratna SLS. Ne razumem, čemu toliko sprenevedanja ob tej besedi. V pričujoči Stanislav Klep (kot partizan, ki domobrance obravnava kot svoje Vmesni sloj so partizani, ki niso komunisti, so pa levičarsko naf*fr 1 okrogli mizi so jo tajili in se je izogibali na vse pretege. Osebno mije soborce) poskušal ponovno predstaviti koncept sprave, je Ivan Dol jeni in se formirajo po OF v NOB odrede in podležejo Dolomite* *s pa ta beseda zelo domača. Poznam jo, odkar so nas naredili za pio ničar protestiral, da se tako ne da pogovarjati, Bojan Polak-Stjenka javi in tako nevede in indirektno kolaborirajo s komunisti - l°r' nirje, znana mi je bila tudi, ko so nas krstili za pripadnike ZSMS. pa je zatrdil, da se zveza borcev od sprave distancira. Dejal je, da Stalinom, ki je okupator Slovenije. Takrat sem jo imel za tisto najlepše, kar se je mojemu narodu lahko obžaluje, kar se je zgodilo v Rogu, vendar se od sprave distancira. Potem pa so še vaške straže in domobranci, ki zopet razpade}0 pripetilo, saj je za to tezo stalo celotno šolstvo in zgodovinopisje. Stjenka kot ena ključnih osebnosti K NOJA o pobojih ni vedel nič do dvoje: Na okrogli mizi slovenske RTV so jo predpostavljali tudi Branko leta 53, kot pravi. Ključ za razrešitev problemov najdemo v izjavah navzočih: a) desno usmerjene rodoljube, ki hočejo braniti svoj slovenski f Rozman, Stanislav Klep, Lojze Peterle, Spomenka Hribar, Viktor pred »brezbožnim komunizmom, za katerega so vedeli, kaj < Blažič, Anton Lipovšek in v pred filmu Ivan Maček - Matija (ki ni bil Ivan Dolničar je dejal: »Ni res, daje Partija pobijala ljudi Par ni«. Na koncu vidijo manjše zlo v Hitlerju, ker so vedeli, ' •••• '•• .- navzoč, ker povabila ni sprejel). O njej pa nič niso vedeli Stane Ko tija je pobijala izdajalce, zares izdajalce, prosim vas lepo...« Postavi vojno izgubil, in od njega vzamejo orožje, da se ubranijo-p' t vač (kije zanjo zvedel po vojni), Ivan Dolničar, Bojan Polak - Stjen se vprašanje, kakšna instanca (pravosodje) je razsodila, kdo je izda munističnirn nasiljem. ka (ki te besede ni slišal niti po letu 42), Irena Mrvič (ki kot zgodovi jalec. Odgovor je dal Franci Sterle, ko je začel naštevati konkretne b) Skupino zbrano okrog generala Rupnika, ki so bili vedno narka! meni, da o revoluciji ne moremo govoriti) in Franci Sterle. obsojence, ki da so bili izdajalci. Med drugim tudi mater in hčer. ki oblasti, kakršnakoli že je bila (ovaduhi, karieristi, krvol Ker sem o kolaboratorjih in izdajalcih izvedel za časa svojega šola da sta bili italijanski vlačugi. V debato je posegel dr. Lipovšek in Rupnik je bil lojalen stari Jugoslaviji, potem Hitlerju, ko pa J nja praktično vse, kar se izvedeti da, naj mi bo torej dovoljeno, da pribil, da to še ni argument za umor in vprašal po dokazih. Sterle je po vojni ujet. pa je usluge ponudil tudi partizanom. . ^ tu razmišljam o tistih, ki so mojo očetnjavo in mene »osvobodili«. odvrnil kot dokaz dejstvo, da so ljudje SPLOŠNO OBRA V NAVALI Položaj torej ni primerljiv z evropskim. Kolaboratorji so torej Izogniti bi se kazalo vprašanju mnogih partizanov (nekateri menijo, ustrelitev naštetih. Torej njihovo subjektivno odobravanje je bil edi najmanj pa domobranci, ki so vzeli orožje zaradi obrambe, i" P da gre za večino), ki še danes ne vedo, kaj je Dolomitska izjava, in ni sodni dokaz za ustrelitev. zani. ki so nasedli komunistom, ki so tudi okupatorji. še danes mislijo, da so objektivno narod osvobajali, ta iluzija je bila Še bolj pa se je zapletel Polak, ki je kot eminentni predstavnik za mnoge usodna. Vendar čeprav bi zanje veljal srednjeveški traktat oS,il KNOJA izjavil, daje prepričan, da je nalog za poboj domobrancev Rupnik z najožjim krogom ni več med živimi, raziskavi pa i.bi »De doeta ignorantia«, je ta »učena nevednost« imela za posledico moral priti iz Beograda, na nekem drugem mestu pa, da se o delo še protagonisti revolucije. Položaj je paradoksalen. Namesto t _1 celotno povojno obdobje, ki je najbolj avtentična razlaga medvojne a vanju KNOJA »ni centralno karkoli vodilo«. Izvrševalec je bil prosili za spravo, se od nje distancirajo in seji rogajo. Iz teg rZJjim ga obdobja. Krščanski socialist Stane Kovač trdi, da se o revoluciji KNOJ in on kot eminentni predstavnik KNOJA o tem ni nič vedel! izvajam mnenje, da pri nas sprava ni mogoča. Pustimo torej Pr ^\ ni govorilo, ker je ni bilo, da pa je res, da so bili višji komandanti vsi KNOJ je torej bil centralna organizacija, saj so navodila prihajala sadju, naj odigra vlogo, kakršno naj ima v normalni civilni in P^Ji komunisti, ki pa tudi o revoluciji niso vedeli nič, kasneje pa, da so od zgoraj - iz Beograda. KNOJ je bil torej vseslovenska, vsejugoslo- državi. Zločin ne zastara in ga ni moč podvreči spravi. Sprava komunisti oblast vzeli v svoje roke. Vprašanje vrhov je tu bistvenega vanska ali bolje rečeno centralnokomunistična organizacija, kar za na druge kraje. pomena. Ali so bili potem komunisti, ki so prevzeli oblast drugi ko nika tezo o disperziji »narodnoosvobodilnega odpora«, ki da je bil v Janez Mar* KMETIJSTVO Pe tek, 9. novembra 1990 UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN Povodenj povzročila veliko škodo v gozdovih in na kmetijskih površinah Hitipočasi Ko so skupščinske komisije za spremljanje preobrazbe družbene in zadružne lastnine, za denacionalizacijo in za ce Voda poplavila pet tisoč hektarov lovito proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja na skupni seji v torek soglasno zavr ^ranj, 7. novembra - Poplave so po prvih, dokaj približnih ocenah večja škoda je na območju nile osnutek zakona o privatizaciji, je tudi med kmetstvom po Povzročile v kmetijstvu in gozdarstvu okrog deset odstotkov ocenje- Planšaka pod Prtovčem, So- novno poraslo upanje, da bodo Slovenska kmečka zveza in *€ škode v Sloveniji. Narasle vode so poplavile blizu pet tisoč hek vodnja in Koprivnika, dela ostale (Demosove) stranke, ki so v predvolilni kampanji oblju tarov kmetijskih površin, med občinami, ki so kmetijsko najbolj Blegoša, sicer pa za zdaj še ni bljale popravo povojnih krivic, obljubo tudi izpolnile in da bo Prizadete, pa je tudi škofjeloška. natančnih številk, za kolikšen do kmetje le dobili nazaj nacionalizirane, zaplenjene ali kako obseg škode gre. Janez Poni- drugače krivično odvzete gozdove, kmetijska zemljišča, cele , Na območju škofjeloške kvar, direktor gozdarske temelj kmetije ali drugo premoženje. Bojazen, da bodo stranke vla Kmetijske zadruge so vode po Občine, ki so zaradi naravne ne organizacije kooperantov dajoče koalicije peljale svoje volilce žejne čez vodo, je izvirala plavile okrog petsto hektarjev ujme utrpele največjo škodo Preddvor, je povedal, da je po predvsem iz tega, ker osnutek zakona o privatizaciji za lastni obdelovalne zemlje, dve kmeti- v kmetijstvu in gozdarstvu, 1 vodenj povzročila največ škode ke razlaščenega premoženja ni predvidel vračila premoženja J so plazovi domala povsem med njimi je tudi škojjelo- v zasebnih gozdovih v dolini (tovarn, obratov, delavnic) "v naravi", ampak le plačilo od pičili, nekaterim kmetom v ška. bodo imele prednost pri Kokre in v okolici Nemilj. Pri škodnine v obliki vrednostnih papirjev. Da so se kmetje ob ta bnbih je voda odnesla tudi pre- pomoči iz republiških inter Ce odpravljanju posledic računajo J lesa, ki je bil ob cesti pri ki predlagani zakonski rešitvi (za nacionalizirane, zaplenjene vencijskih sredstev. Zadru na odškodnino, ki jo bodo do pravljen za odvoz v dolino, ve ali kako drugače odvzete nekdaj zasebne tovarne in obrate) žna zveza Slovenije, Zveza bili za zavarovane gozdne poti, vprašali, ali bo vlada tudi njih odpravila samo z vrednostnimi lik a • je škoda tudi na gozdnih hranilno kreditnih služb Slo sicer pa tudi na solidarnostno, te papirji, ki na nerazvitem trgu tovrstnih papirjev nimajo prave P° h in na traktorskih vlakah. venije in Slovenska zadružna družbeno pomoč. Van cene, je razumljivo: že večkrat so nasedli in verjeli oblastem, Kejžar, direktor Gozdnega kmetijska banka so se tudi nazadnje pa ostali praznih rok in z grenkim spoznanjem, da pspodarstva Kranj - tok Škofja že medsebojno dogovorile, Poklicali smo tudi v M-kme- je oblast slast, politika pa kurba. v*a,je povedal, daje naravna kako bodo pomagali kme tijstvo Kranj, kjer nam je direk Naj bo tako ali drugače: slovenski parlament in njegove uJrna samo v zasebnih gozdo- tom, kmetijskim in zadruž tor Janez Tavčar povedal, da komisije so po začetni zaletavosti, ki jo najbolje označuje na Poškodovala in uničila več nim organizacijam. Nepo na njihovih poljih v kranjski hitro sprejeti in še vedno ne dopolnjeni zakon o začasni prepo *ot deset kilometrov gozdnih sredno prizadeti naj bi imeli občini poplave niso povzročile vedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih, spoznale, pot' ter 150 do 200 kilometrov Slovenska kmečka zveza se prednost pri najemanju poso škode, medtem ko je Sora po da pretirana naglica bolj spominja na revolucionarne čase kot 'faktorskih vlak, veliko škode je zaradi dobre organizira jil, najbolj ogroženim naj bi plavila okrog deset hektarov na pametno, razumsko odločanje in da se je koristneje opre Je nastalo tudi zaradi plazov, nosti podružnic in teritorial pomagali še posebej. Zveza pšenice in dvanajst hektarov deliti za prakso, ki bi jo lahko poimenovali "hiti počasi" - do "sadov in porušenja opornih ne razpršenosti odločila, da HKS bo iz dobička namenila oljne ogrščice. Najbolj poško bro premisli in šele nato hiti. Ce gre za lastninska vprašanja, 'pov, deževje je prizadelo tudi se samoorganizira in da ta milijon dinarjev nepovratnih dovano žito se ne bo obraslo, ki so izjemno občutljiva, ne samo za kmete, ampak tudi za /J do štiri hektare gozdov. ko pomaga prizadetim ob sredstev, hranilno kreditna spomladi bo treba ponoviti se ostale, in tudi zato, da bi popravili stare krivice in ne naredili i^ed vsem, kar je nosila podiv katastrofalnih poplavah. Vse služba bo dajala tudi ugod tev z jarimi žiti. Poplave so novih, je temeljit razmislek še toliko pomembnejši. ja Sora. je bilo tudi precej le- podružnice naj bi zbirale po nejša posojila za gradnjo in ogrožale tudi farmi Sorsko po Vse le ni tako preprosto, kot so nekateri zaradi pridobi ?a> ki je ležalo po gozdovih, ali moč v denarju in materialu obnovo poškodovanih in uni lje in Cerklje, vendar voda vanja volilcev in nevednosti razlagali v predvolilnem boju, in j? p '° pripravljeno za odvoz v (seno, les, poljski pridelki) in čenih objektov, prav tako za predvsem po zaslugi prizadev vsega tudi ni mogoče rešiti na hitro. Čeprav so ljudje, tudi °lino. Kmetje bodo posledice nakazovale denar na žiro ra družna kmetijska banka. nosti delavcev niso povzročile kmetje, ki so jim povojne oblasti nacionalizirale, zaplenile ali e dolgo občutili, med drugim čun številka: večje škode. V gozdarsko kme kako drugače odvzele gozdove, kmetijska zemljišča in drugo * ^katerih področij (z Davče, 50101-678-63914 s pripisom tijski zadrugi Žiri so povedali, premoženje, vse bolj nestrpni, pa je zdaj že mogoče napoveda a Primer) še nekaj časa ne bo SKZ - za poplave. narja. Janez Bedrač, direktor da je voda poplavila precejšnje ti, da zakonskih rešitev za vračanje "kmetijskega premoženja " J°goč odvoz lesa. Kot je pove- škofjeloškega gozdarskega toz- kmetijske površine v bližini na bržkone še najmanj pol leta ne bo. • C. Zaplotnik ?a' Ivan Kejžar, je škoda tolik- da, je podobnega mnenja in selja Selo ter poškodovala šte .na> da je gozdno gospodarstvo poudarja, da sami ne bodo je v kmetijstvu za milijon di vilne hribovske poti, ki vodijo k gozdni posestniki sami ne zmogli nepričakovanega bre narjev škode, prav toliko v goz do kmetij, pa gozdne poti in ^odo mogli pokriti, potrebna mena. Že zakon o začasni pre darstvu. Voda, ki je nosila tudi traktorske vlake. Predlog kmečke zveze družbena pomoč, pri tem pa povedi sečnje v lastniško spor mulj, je povzročila škodo na ! je strah, da bo reševanje nih družbenih gozdovih jih je Voda je divjala tudi v drugih kmetijskih površinah na Višel- ru Vsa družbena zemlja v zemljiški sklad gih problemov dobilo pred prisilil, da so se umaknili z ne občinah, ne tako silovito kot, nici, v Bohinjski Beli, v Begu at in da bo za sanacijo raz- katerih delovišč, zdaj jim jo je na primer, v škofjeloški, pa njah, Poljčah, Hlebcah in Vrb- Rte r v gozdovih zmanjkalo de- zagodla še naravna ujma. Naj- vendarle. V radovljiški občini njah. • C. Zaplotnik Ljubljana, 6. novembra - Slovenska kmečka zveza predlaga re publiškemu izvršnemu svetu, da pripravi predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljišč, republiški skupščini pa, da ga a krava potroši več kot 1000 gra zdravje ljudi in živali ve obstajale, bi dokaj enosta sprejme po hitrem postopku. S spremembami naj bi uzakonili mov krvne glukoze. Pri kravah, vno in učinkovito kontrolirali kmetijski zemljiški sklad, ki bi razpolagal z vsemi družbenimi ki so obolele za ketozo, v sta ketozo z dodajanjem teh snovi kmetijskimi zemljišči in bi imel nalogo, da ta zemljišča oddaja, nju pomanjkanja glukoze vime v obrok. Velika pozornost je bi prodaja in daje v zakup kmetom, kmetijskim delovnim organi troši ravno toliko glukoze, kot la posvečena kobaltu in vitami zacijam in drugim. Sklad naj bi zemljišča vračal kmetom in nji bi je bilo v izobilju, čeprav je nom B-kompleksa, vendar ni hovim pravnim naslednikom, ki kmetujejo, tistim, ki bi kmeto- Ketoza molznic (III)primanjkuje . To govori, da je prepričljivih dokazov o učinku vali po vračilu odvzete zemlje, in drugim, če bi jim bilo to aktorji, ki vplivajo na nastanek ketoze: proizvodnja mleka težko bre teh sestavin v zdravljenju in potrebno za delo in poslovanje; v najem naj bi jih dajal najem ^ nastanek ketoze vpliva: metabolična nagnjenost krav k tej bole- me za organizem prežvekoval preventivi ketoze. nim kmetijam za 99 let ter kmetijskim delovnim organizacijam •"'< pogoji hranjenja, hormonalni (žlezni) sistem, apetit živali in cev, predvsem za metabolizem Hormonalni (žlezni) sistem: za čas proizvodnega ciklusa (z možnostjo podaljševanja); pro ln» nagnjenost. ogljikovih hidratov. Navedena Vloga hormonov pri nastanku dajal naj bi jih kmetijam, ki bi želele povečati obseg zemljišč dejstva govorijo, da pri prežve ketoze je celovita in še ne do ali odkupiti zakupljeno zemljo; zastonj pa naj bi jih dajal (s kovalcih obstaja nepopoln pri ^ Metabolična nagnjenost krav prometu masti, mišičju, mlečni volj znana. Raziskave kažejo 50-letno prepovedjo prodaje) "novim kmetijam" na območjih, liv ogljikovih hidratov iz pre j^eto/i: Osnova te dispozicije žlezi in plodu. V visoki brejosti na osnovi rezultatov, da gre za ki bi jih v Sloveniji bilo treba poseliti (Kočevska, Kras, Istra) bavnega trakta, in da je v posa Zasnovana na metabolizmu in laktaciji so potrebe za gluko zmanjšano delovanje prednje in so zaradi različnih razlogov neobdelana. • C. Z. a meznih fazah reprodukcije in sti in ogljikovih hidratov pri zo največje. Plod dobiva gluko ga dela hipofize, zato je mote J^vekovalcih. Čudno izgle- zo od matere. Posteljica (pla produkcije povečano izražena na proizvodnja ACTH, kot od govornega faktorja za aktiv £ da se pri prežvekovalcih ni- centa) igra tukaj posebno vlo potreba za glukozo. Centri za r nost skorje nadledvične žleze. I . aven krvnega sladkorja go, saj omogoča, da je v plodu proizvodnjo glukoze so jetra in Sam porod in nastop laktacije r'.^kozc), čeprav je v obroku koncentracija glukoze večja, ledvice. V teh organih se proiz MEŠETAR še dodatno obremeni sistem hi d j|ka količina ogljikovih hi- kot v materi. V kasnejšem raz vede okoli 95 odstotkov gluko pofiza - nadledvična žleza in V sc v vam u vojnem obdobju plodu so tudi ze. V času pomanjkanja gluko ib H° " '' P razgraja tako nastopijo pogoji za poru- potrebe po glukozi velike, saj ze in povečane mobilizacije . Kmetijski inštitut Slovenije redno ocenjuje stroške prireje la o nižjih maščobnih kislin, šenje ravnotežja v metaboli- r v se ustvarjajo rezerve v jetrih, Nekateri so raziskovali vpliv mleka na kmetijah, ki redijo v povprečju enajst krav s povpre ?e pliva na resorbcijo gluko- čnih procesih, (se nadaljuje) V n ž pljučih in mišicah. Pri mlečnih posameznih aminokislin, mine čno mlečnostjo 3800 litrov (slovensko povprečje je pod 2300 li pa ' J'b delih prebavil, s tem Mag. Dušan Likosar, dipl. vet. ralov in vitaminov na nastanek trov) in intenzivno izrabljajo travinje. Oktobra so bili stroški k^.di na koncentracijo le-te v kravah itlU največje potrebe po mag. Andrej Pipp, dipl. vet. ketoze, vendar direktnih pove 5,10 dinarja za liter. Cene, ki najmočneje vplivajo na stroške H4 ' Glukoza je nujno potreb- glukozi mlečna žleza. Za proiz žlv ŽVZG KRANJ Čnemu sistemu, sintezi in vodnjo 20 litrov mleka na dan zav niso našli. Ce bi te poveza- prireje mleka, so se z izjemo goriva le malenkostno spremeni le. Stroški dela so v primerjavi s septembrom porasli za 2,5 od Osnutek zakona o zadrugah stotka, stroški osemenjevanja pa zaradi dražje kilometrine za 10,2 odstotka. Najbolj se je podražilo gorivo. Cena plinskega *z (kmetijske) preteklosti Zadrugam naj bi olja za kmetijstvo seje 1. oktobra povečala za 54 odstotkov oz. precej več, kot so se podražili drugi naftni derivati. Kmetijci so vrnili vse premoženje se takoj po podražitvi oglasili in protestirali, da ni pošteno, da morajo tudi za kmetijske stroje, ki več vozijo po njivah in trav Veliki in sovražno usmerjeni kmetjeLjubljana, 6. novembra - Po nikih kot po cestah plačevati prispevek za ceste, vlada je nji slanci republiške skupščine naj hov protest "slišala" in jim bo plačilo prispevka za ceste povr bi na seji 20. in 21. novembra J Ko ie predsednik okra/nega ljudskega to- zaslužil šest mesecev "odvzema prostosti", ker nila v obliki regresa. Ker zneski še niso znani, so v Kmetijskem obravnavali tudi osnutek zako **CQ na šestem zasedanju okrajnega ljudskega je ob "priliki razgovorov o udarniškem delu v inštitutu Slovenije pri modelni kalkulaciji stroškov prireje mle na o zadrugah. Zakon se od 'J h,lronto tokrat izognili) /c bil zato. ker v sezoni eno leto poboljševalnega dela. svojim delom in poslovanjem , *7/48 ni oddal 92 kilogramov prašičev. 103 • • • S polj ho izginila zadnja nenačrtnost ustvarile od I. julija 1953 dalje, V SIP Šempeter prodajajo do konca novembra za takojšnje \°grame pšenice in 340 kilogramov rži m naj zadružnim zvezam pa le poslo Se Kmetijsko obdelovalna zadruga KOZ Sor plačilo motorne kosilnike Sokol - 145 (štiritaktni bencinski \ tudi sicer izmikal obvezni oddaji, najprej sko polje je bila najboljša v pripravah na jesen vne stavbe in stanovanjske hi motor ACME, moči 5,2 kVV z dvema prestavama naprej in eno it,?"'"' "" dm zapora in mi laplembo a sko setev l°49. leta Člani zadružne uprave so še, ki so bile v njihovi lasti od vzvratno), primerne predvsem za hribovite predele po ceni premoženja, okrožno sodišče v Ljublja t funija prvič oditi na polic da bi določili zem 1. julija 1953 do 31. decembra 29.293,80 dinarja, trosilnik hlevskega gnoja Orjak - 40 (nosil ni'" ie kasneje zaporno kazen spremenilo v ljišča ti setev posameznih žit. septembra so se 1965, medtem ko osnutek repu nost: 3,5 tone, nakladalna prostornina 4 kubične metre širina k/"""" t\ met iz Dornii /c bil obsojen na pol bliškega zakona predvideva, da trošenja: 5 metrov) pa za 49.031,40 dinarja. : r stavili setveni plan In oblikovah slin zadružne drl* "l'" soua Uraro Zima trka na vrata, zato bi vas radi spomnili, da vaš avto potrebuje: • nove plašče • notranje gumijaste preproge (na zalogi jih imamo tudi za hiundav in mazdo) • odbijače na vratih • umetno usnje za sedežne prevleke •klinaste jermene... Vse to dobite v prodajalni Sava Kranj, Gregorčičeva 10. Hkrati vas obveščemo, da prodajamo tudi avtokozmetiko, ki jo boste v tem letnem času potrebovali bistveno več kot doslej. Skratka, razlogi za obisk pri nas ved no obstajajo. Prodajalna Sava Kranj MENU telefon: 064/21-833 — • ZOLCA s ČEBULO IN BUČNIM OLJEM • KOKOŠJA JUHA z DOMAČIMI REZANCI 064/21-308 » KROŽNIK "VESELI MARTIN- S PEČENO GOSJO SVINJSKO MREŽNO PEČENKO, PEČENICO RDEČIM ZELJEM MLINCI IN KOSTANJEVIM PIREJEM • KISLO ZELJE Z AJDOVIMI ZGANCi — • MARTiNOVA SLADICA MLADO VINO M* SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO mmmmmGLAS 24. STRAN UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 9. novembra lwj AVTO Koliko je vreden JVIOBIL iN TRE S dinar ""SKI Ihr Partner fur optimale Geldanlage TRG Tečajna lista z dne 6. novembra NAZIVNA država devize velja za srednji tečaj IN PRAVA VREDNOST Renault clio že ta mesec Avstrija 100 ATS 99,5901 Nemčija 100 DEM 700,0000 DELNICE Iz novomeškega IMV Revoza sporočajo, da bodo novi Italija 100 LIT 0,9320 Večini ljudi, ki prvič držijo v roki delnico, se zdi čudno, da so Renaultov model clio pričeli prodajati že ta mesec. Ob pričet- Švica 100 CHF 831,8455 morali za delnico plačati več, kakor pa je na njej omenjeni zne ku prodaje bo kupcem na voljo osem izvedenk s tremi ali peti ZDA 1 USD 10,4579 sek. Za delnico, katere nazivna vrednost ie 50 DEM, morate plačati mi vrati, 1200 ali 1400 kubičnim motorjem in z različno opre Japonska 100 JEN 8,2010 130, 250 ali 600 DEM. mo. Do konca leta v Novem mestu načrtujejo prodajo 600 Zakaj se to zgodi? Delnica določenega podjetja je označena cliov. Dobavni roki naj bi bili v začetku kratki, napovedova vedno z enako cifro vrednosti -1, i. nazivna vrednost. nje, kako bo naprej, pa je glede na sedanje razmere na jugoslo Dinar Čez mejo - Dinar na avtrijskem Koro Vzemimo na primer, da neko delniško podjetje razpolaga ? vanskem avtomobilskem trgu precej tvegano. Od ponedeljka škem še vedno menjajo podobno kot zadnje dni oktobra, to osnovnim kapitalom v vrednosti 10 milijonov mark. Osnovni kapi pomeni, da v bankah za sto dinarjev dobiš med 80 in 85 šilin dalje sprejemajo vplačila za novi Renaultov model tudi v leski tal je vsota vseh nazivnih vrednosti delnic tega podjetja. To podJe' gov, tisti, ki dinarje kupujejo, pa morajo za sto dinarjev odšteti Avtomurki, dobavni rok pa je približno dva meseca. tje izda 200.000 delnic. To pomeni, da ima vsaka delnica nazivn0 Cene nekaterih izvedenk renaulta clio 93 šilingov. Najbolje še vedno menjajo v Zvezi bank - zvezi vrednost (10.000.000 / 200.000 = 50) 50 DEM. Delničar, ki je last Clio RL 1.2, 3 vrata 182.785 din slovenskih zadrug. Trgovci dinar menjajo nekaj slabše, od 75 nik ene delnice tega podjetja, je potem lastnik ene dvesto tisocifl- Clio RT 1.2, 3 vrata 197.042 din do 80 grošev za dinar. ke tega podjetja in ima tudi en glas izmed dvesto tisoč glasov v Clio RN 1.4, 5 vrat 197.715 din Menjava dinarja v Italiji poteka po starem - bankovce tem podjetju. S pomočjo nazivnih vrednosti se torej lahko lažje ra Clio RT 1.4, 5 vrat 205.381 din (brez dodanih štirih ničel) menjajo še vedno podobno kot prej čuna odstotek lastnine podjetja, prav tako pa se lažje preštejej0 • M. G. - to je dinar za devetdeset do sto lir. Stari bankovci pa imajo glasovi, ki ga ima vsak delničar v tem podjetju. vrednost le osemdeset do petinosemdeset lir za dinar. Kot po Vrednost delnice ni vrednost nazivne vrednosti delnice, SF navadi je najugodnejša menjava v Tržaški kreditni banki. pak prava (tečajna) vrednost delnice. Tečajna vrednost ozfr°JJJ Crna borza - Na črni borzi je preplačilo zadnje prava vrednost delnice se oblikuje med povpraševanjem in W Priprava avtomobila za zimo dni poraslo, tako da je ugodno če za marko, šiling ali frank do nudbo na borzi. Z razliko od nazivne vrednosti, ki je vedno enaka, daš 5 odstotkov na srednji tečaj. Nekateri pa zahtevajo tudi 10 še prava vrednost delnice vedno spreminja. Več ko je povpraše Čas hladnih zimskih dni je tu, zato verjetno ne bo odveč odstotno preplačilo. vanja po kaki delnici, bolj raste vrednost te delnice, manj je P°V nekaj nasvetov za avtomobiliste, ki se s svojimi jeklenimi ko praševanja oziroma večja je ponudba, manjša je vrednost te dele a njički vozijo tudi pozimi. Rubrika je namenjena vašim vpra če. Na povpraševanje in ponudbo vplivajo internacionalni in n j cionalni dejavniki, najbolj pa položaj podjetja in pričakovanja, *® Največ preglavic, predvsem pri starejših vozilih, pozimi šanjem s področja carine - od mož bo to podjetje naredilo v bližnji prihodnosti, kakšne načrte ima. povzroča vžig. Vozilo bo zanesljivo vžigalo, če ima ustrezen CARINIK nosti uvoza, do carinskih dajatev in kakšne trge bo odpiralo itn. akumulator. Zato je dobro, če pri akumulatorju izmerimo ka dokumentov, ki so potrebni za uvoz Če je delniško podjetje veliko zaslužilo, ustvarilo velike V?' kovost elektrolita. Če je elektrolit že zelo izrabljen, moramo ODGOVARJA posameznih artiklov. Na vaša vpra hranke in rezerve, povečalo produktivnost, je temu primerna nje akumulator zamenjati. Nastavitev vžiga prepustimo strokov šanja odgovarja šef carinske iz njaku. Za varno vožnjo v zimskih razmerah je posebej po gova pozicija v tekmi na trgu. Na borzi se pokaže več zanimanja za postave v Kranju Mladen Mo- membno, da so brezhibne naprave za pranje in brisanje vetro- to podjetje, vrednost njegove delnice je večja kakor pa vredno* branskega stekla. Ne smemo pozabiti na hladilno tekočino v kotar, pošiljajte pa jih na naslov delnice kakega podjetja, ki je naredilo izgube. Zaradi različnin motorju, ki jo moramo po dveh sezonah zamenjati, saj izgubi Uredništvo Gorenjskega gla zmogljivosti posameznih podjetij nastanejo na borzi tudi različna učinkovitost. Učinkovitost hladilne tekočine lahko izmerijo sa, Moše Pijadeja 1, 64000 kurzna gibanja posameznih delnic. strokovnjaki, na preprost način pa to lahko storimo tudi sami, Kranj, s pripisom Carinik od Praviloma je tečaj prave vrednosti delnice pozitiven in je pm če nekaj tekočine iz ekspanzijske posode postavimo v zamrzo govarja. cej večji od nazivne vrednosti delnice. Tečaj delnice podjetja, & je v težavah in ima izgube, pa je lahko tudi manjši od nazivne valno skrinjo. Da se bo naše vozilo tudi na mokri in spolzki ce Slavko z Bleda sprašuje: Rad-bi sti obnašalo stabilno, seveda potrebujemo ustrezne gume. Za vrednosti delnice. Tako lahko za delnico, katere nazivna vredno* iz Avstrije uvozil avto, vreden okrog zimske razmere so dovolj dobre tudi protektirane gume. V prt je 50 DEM, plačate le 24 DEM. Če se položaj tega podjetja zboljsa. ljažnik avtomobila ne pozabimo položiti snežnih verig in mor 150 tisoč šilingov. Zanima me, kako bo tudi tečaj delnice dosegel ali spet presegel nazivno vredno* da tudi manjše zložljive lopate, ki nam utegne priti prav, če je možno poravnati račun, ker je delnice. ostanemo v snegu. Ne zanemarimo grelnih naprav in luči, ki čez mejo dovoljeno nesti le 7 tisoč Večina delnic, ki so notirane na nemški borzi, ima nazivn0 ob zmanjšani vidljivosti lahko bistveno pripomorejo k varni šilingov in kakšen je postopek ob vrednost, na primer 100 DEM so izjema. vožnji. Srečno! • M. G. uvozu avtomobila? ODGOVOR: Piše Aljoia JJeroviek v sodelovanju z Intrest CmbB Prek meje smete naenkrat odnesti v gotovini največ 1.000 nem Male hidrocentrale za hribovite predele ških mark ali druge valute v protivrednosti 1.000 nemških mark. Večje račune lahko poravnate s čekom ali z nakazilom preko banke. Za ta plačila se morate dogovoriti s prodajalcem. Za po zšla je knjiga drobne informacije o tzvedbi plačila se obrnite na svojo banko. INVESTICIJSKO Postopek ob uvozu osebnega avtomobila je naslednji: Cariniku na mejnem prehodu prijavite, da imate za carinjenje osebnravto- VARČEVANJE Palček mobil. Carinik vas bo napotil na obmejno špedicijo. Špedicija man v bo za vas naredila prijavo za uvoz in tranzit blaga. S to pri Varčevale v bankah je v primerjavi z investicijskim varčevanjem ' gfj no in večinoma nedonosno. V industrijsko razvitih državah je več ko . javo se vrnete na carino. Obmejna carinarnica opravi svoj posto in David odstotkov vsega denarja vloženega v investicijskih fondih. Zato smo iz pek in vam določi rok, v katerem morate avtomobil prijaviti za a knjigo INVESTICIJSKO VARČEVANJE, kjer naiđete vse napotke, * carinjenje pri notranji carinarnici. V določenem roku se morate Kranj, novembra - varno in donosno naložiti denar javiti carinarnici, h kateri ste bili napoteni. Tu se morate zglasiti Zadnji sejem stano Nudimo domačo in tujo strokovno literaturo. Za začetnike m izkušene vanjske opreme v pri špediciji, ki vas bo zastopala v carinskem postopku. Ta špe gamzirarno seminarje o vrednostnih papirjih. dicija bo po vašem pooblastilu naredila uvozno dokumentacijo Kranju je pokazal tu Int.: Borzna svetovalnica FIRST, Cankarjeva 3, L|ubl|3na' di zanimivo novost in za vas proti plačilu opravila carinski postopek. Notranja cari Tel.: (061)219-975 in 571-949 med 9.30 in 13.30. svetovalnega inženi ringa "Klemen narnica kontrolira dokumentacijo, opravi carinski pregled in Franc" iz Celja - mi- obračuna uvozne carinske dajatve. Uvoznik mora plačati dajatve, kro-mini-hidrocen- prevzeti dokumente in potem lahko vozilo odpelje. trale PALČEK 1-4 Uvozne carinske dajatve ob uvozu osebnega avtomobila trenut od 0,3 do 14 k\V in samomazalne mini propelerske cevne hidro- no znašajo 41 (enainštirideset) odstotkov od carinske osnove. turbine DAVID 1-4. Obe centrali lahko uporabljamo že pri Davek plačate posebej v roku 15 (petnajst) dni od dneva carinje majhnih vodah v hribovitih predelih. nja pri občini stalnega prebivališča. Poznavalci in iskalci turbin za male vodne elektrarne so bili že na prvi pogled na razstavljene turbine na sejmu vidno presenečeni in navdušeni: končno so na sejmu pokazali tudi nekaj takšnega, kar bi lahko uporabil marsikateri gorski kmet krcrnjsK* ali prišel do električne energije vikendaš, ki sicer ne more do Sušenje brez gradbenih posegov priključka elektrike. Zagreb, novembra - Pred kratkim je bil v Zagrebu strokovni simpozij o Palček je Peltonova turbina-generator. Uporabna je za zaščiti kulturnih spomenikov pred vlago z istočasnim varčevanjem pri tržnic ogrevalni energiji s pomočjo sistema AQUAPOL, naprave, ki brez rušenja manjše pretočne količine vode in večje padce. Zaradi original in prahu izsuši hišo in deluje vsaj 20 let. Strokovnjaki zagotavljajo, da na ne racionalne tehnične rešitve omogoča rentabilno izkorišča prava AQUAPOL, izdelana po avstrijski licenci, deluje brez porabe elek nje tudi manjših energetskih potencialov. Uporaben je kot si trične energije, izsuši pa tudi dvometrske zidove. Ne le izsuši, tudi reši ple stem, ki je paralelno vezan na omrežje. Odštevalni števec evi sni. dentira proizvodnjo in lastno porabo. Deluje pa lahko tudi kot Aquupol se lahko uporablja pri vseh vrstah gradbenega materiala, samostojen, od omrežja neodvisen sistem s permanentnim ma- kjer se pojavlja vlaga kot posledica kapilarnega efekta. Obstaja 5 vrst gnetenjem. y teh naprav in sicer /a pokrivanje površin od 100 do 500 m\ Uporablja Zaradi specifične gradnje, svoje majhnosti, ne posega se ludi pri izsuševanju vlage, ki jo povzroča kislosi tal ali razne posledi cena din preveč v okolje. Zase potrebuje le objekt z vsega tremi kvadra ce civilizacije, kot so elektrosmog. električne inštalacije in podobno ter kondenziranje pare na hladnih stenah. tnimi metri površine. Konstruktor ga svetuje kmetom, podje AQUAPOL je naprava, ki je sposobna za zbiranje neke vrste ma tnikom, krajevnim skupnostim, teritorialcem, tovarnam, viken- gnetne energije zemlje. Vzbudi superšibko magnetno polje, kar povzro dašem; to bo tudi prispevek k ekološko prijaznemu okolju, či potovanje vodnih ionov v steni navzdol. Napravo montirajo strokov paprika 25 grapefruit 25 vzporedno pa tudi k sanaciji hudournikov. njaki; postavi se v center objekta. Pred tem so seveda potrebne še meri Česen 50 kaki 40 tve, kakšno in kako močno napravo potrebujemo. Izsuševanje sprem 25 DAVID pa je propelerska cevna turbina s fiksnimi gonil ljajo s kontrolnimi meritvami. čebula 10 limone nimi krili ter fleksibilnimi vodilnimi lopaticami. Uporabna je Ob delovanju naprave AQUAPOL se na robu vlažnega dela stene solata 25 mandarine 30 v prvih mesecih krepi izločanje soli. Relativna vlažnost zraka že pribli 30-40 za manjše padce in večje pretočne količine vode, torej za poto korenje 20 grozdje žno v dveh tednih pade na normalo, neprijeten vonj po zalohlosti i/gi zelje 15 ke. Zaradi enostavne izvedbe omogoča rentabilno izkoriščanje ne. Kmalu začne odpadati stari omet, na zidakih se osuši in obledi zele 15 jabolka 50 potokov s pretočnimi količinami od 80 do 700 litrov na sekun ni mah, črna plesen osivi. krompir 8 kivi do in več ter padce od 4,50 m navzgor. Posebnost je konstruk Na osnovi dosedanjih izkušenj se popolno izsušitev objekta doseže za ozimnico 6 orehi 120 cija in namestitev glavnega ležaja, ki se hladi in maže z vodo. med prvim in drugim letom. Izsuševanje je počasnejše, če so stene de cvetača 35 kostanj 30 Turbina DAVID se lahko vgradi neposredno v jez ali kot tla belejše od enega metra, če je v prostorih veliko pare (kuhinja, kopalni paradižnik 20 jajca 2,2 - 2,4 čni vod, ki ni vezan na potočno korito, kar omogoča izkorišča ca), če so stene v neposrednem stiku z vlažno zemljo. Napravo v svetu že zelo uspešno uporabljajo, za nas pa pomeni povsem nekaj novega. nje padca nizvodno od turbine. Vse informacije dobite pri Sve Kdor bi se za napravo zanimal, naj se obrne na Aquasan, Ljubljana, tovalnem inženirignu "Klemen Franc", 63000 Celje, Zelenica Gasilska 2. ki je zastopnik matične firme Aquapol na Dunaju. • D. 5, tel. 063-21 511. • D. Dolenc Dolenc RAZVEDRILO Petek, 9. novembra 1990 UREJA: DARINKA SEDEJ 25. STRAN @®Mm$^lGLaS plesni studio Eureka v Kranju Srečno naključje ali božja neprevidnost? Ples kot vez Nekega ustvarjalnega delovnega dne Bog po Zemlji trosi poslance... skrbno... povsod toliko, kolikor je ravno prav. Pa se mu zgodi nerodnost in na malo gorenjsko vasico pod Kriško go ro, Senično imenovano, se naenkrat vsujejo kar štirje. Da bi rešil, kar se rešiti da, Stvarnik dva naredi za poslanca v občini, enega med ljudmi določi za drugega moža občinske vlade, četrtega pa nameni za v Ljubljano, v sam direktorski skupščinski zbor... Preteklo nedeljo so ljubljanske plesne šole z nastopi svojih Dekleta iz skupine za jazz ples med ogrevanjem. Kar dobro se sliši tale pravljica, kajne? Ali gre res za božjo gojencev počastile svetovni dan plesa. Plesni studio Eureka je bil neprevidnost ali pa le za srečno naključje, naj ugiba vsak sam. izvirnejši, saj je želel ples vsaj na ta dan približati vsem, ki bi prišli drugi sezoni delovanja so dore Dejstvo je, da se omenjeni vaški srenji ponujajo neslutene mož na njihov dan odprtih vrat. kli tudi posebno ponudbo, matu nosti. Take četverice najbrž zlepa ne bo imela spet pod streho, ali v rantski plesni klub. Vodenje te bo znala iz tega kaj iztržiti, pa je najbrž drugo vprašanje. zimskem vrtu hotela Ilirija vse skupine plesnega studia Eu- So oblike so zelo skrbno načrtovali, se tako v nedeljo od zgodnje- reka pripravile staršem in prija- Ko bi pri tem človek vedel, kje je vzrok stvari! So si funk a saj v tej obliki plesne priprave B dopoldneva do poznega veče- teljem ob koncu prvega seme- cionarji izbrali za svoje pribežališče bližino blagoklimatiziranega ra mladi in malo manj mladi stra plesne šole. Ob plesnih na- na maturantske plese pričaku Golnika ali je vendarle to zdravo podeželsko okolje tisto, kjer sProšČeno predajali čaru plesa stopih je bil glavni del progra- jejo obisk najširšega kroga klijejo naši najboljši možje? * na koncu navdušeno ugota- ma namenjen zabavnim tekmo mladih, tudi tistih, ki se s ple vali, da bi si take sprostitve že- vanjem za najmlajše, ki so bili som sicer ne bi srečali. Glavni ,e namen kluba je vzpostaviti in »' vsaj enkrat mesečno. V treh seveda deležni zavzetega spod ohraniti družabnost, na tečajih Drsanje •"oranah je bilo v plesnem vrt- bujanja in gromkih aplavzov cu doseči, da mladim ples ne bi bil i na velikem plesišču in na občinstva polne dvorane in tu Blejci in okoličani so se nadvse razveselili, ko so slišali, da muka in bi do njega razvili la atraktivnih plesnih video pro di svojih starejših kolegov. Po bo v blejski hali led in da se tako najmlajšim obetajo prijetne uri sten, sproščen odnos. Za vse jekcijah tudi veliko Kranjčanov, gostitev s slaščicami pa je bila ce rekreacijskega drsanja. Tisti, ki za halo skrbijo, so tudi napo udeležence maturantskega Oljnih preskusiti veščine, ki so zanje najbrž tista pika na i, ki vedali, da se bodo dobile sezonske karte za rekreacijsko drsanje. s plesnega tečaja, ki avtomatično ' jih pridobili v prvem seme jih bo zagotovo pripeljala tudi Starši so tako s svojimi otroki takoj pohiteli do blejske hale, postanejo člani kluba, Eureka nu plesnega študija pod skrb v naslednji plesni semester. a glej ga zlomka. Kadarkoli že so otroci želeli drsati, se je na ledu načrtuje tedenske družabne nim vodstvom Eurekinih mla- Naslednji teden se bodo za treniralo. Razočarani otroci so pač lahko le gledali, kako trenira d plese, ki bi ohranili znanje s te 'h plesnih učiteljev. V Ljublja- vse gojence pričeli novi tečaji, v jo avstrijski hokejisti... no čaja do svečanega plesa. Člani so s skupnim avtobusom turistični agenciji Odisej na Učitelj jazz plesa Mitja Fon z Ampak je bilo nekaterim dovolj in so se pritožili. Vsi razu kluba bodo imeli tudi precej Prišli tudi najmlajši kranjski Maistrovem trgu pa se v Evreki- eno od plesalk. memo, da je za vzdrževanje potreben denar in na kupe denarja in e ugodnosti: organizacijo plesa, P' salci, ki so v spontanem no plesno šolo seveda lahko vpi daje veliko bolj ekonomsko halo oddajati najboljšemu ponudni ki vključuje tudi četvorko, za Pfesnem dogajanju tako uživa- šejo tudi začetniki. Predšolski igri in pravljicah, v celoletni ku. Kljub vsemu pa bi le morali upoštevati, da je halo treba od l četrtino cenejšo vpisnino v vse '> da jih je bilo skoraj nemogo- otroci od četrtega do sedmega vzgoji pa na ta način spoznajo preti tudi domačim rekreativcem. Tako so se zdaj le zmenili, da če druge Eurekine tečaje, brezpla spraviti domov, kjer so jih leta starosti se v plesnem vrtcu tudi vse vrste plesa. Šolarji bo rekreacijsko drsanje za najmlajše ob sobotah in nedeljah.... čen vstop v novoodprti nočni °d določeni uri čakali starši. srečajo s celostnim plesnim spoznavajo ples v plesnih delav plesni klub v Tržiču (dogovar Ti mali poskočneži so imeli programom, saj se poskušajo v nicah. V mlajši skupini se od se jajo se tudi na drugih plesiščih) 8'avno besedo tudi na torkovem izražanju iste teme s pogovo dem do dvanajst let stari šolarji Pomagajmo sebi in drugim ali in ugodnosti pri kupovanju Pesnem rom, risanjem, gibom in ple že seznanijo s celotnim ples maturantskih oblačil v nekate živžavu v Kranjskem som. Poudarek je seveda na nim programom šole. Po dveh doi rih butikih. D Mladi vodje Eu- »»u JLA, programu, ki so ga letih splošne vzgoje, ko spo Smeh je pol zdravja znajo vse plesne zvrsti, se odlo reke pravijo, da ni težko ljudi privabiti v tečaj, težko pa jih je čijo za tisto, ki jim najbolj Končno smo dočakali, dragi bralci, tudi prve anekdote iz po tečaju obdržati. Zato so si ustreza ter za tekmovalno pot Gorenjskih logov. Vabimo vas, da nam pošljete še več takih izvir zastavili nalogo ponuditi takšno ali ples kot konjiček. V starejši nih pripomočkov za smeh in da pobrskate tudi po svojih doživet plesno šolo, v katero se bodo te skupini od dvanajst do sedem jih. Potrudimo se, da bo tale rubrika še boljša. čajniki tudi vračali. Želijo pri najst let je program enak, le Objavljene prispevke honoriramo, pričakujemo pa jih na spevati k družabnemu življenju zahtevnost je večja. Od specia naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, Kranj, Smeh je pol mesta in v ta namen po lju liziranih skupin za učenje plesa zdravja. bljanskem zgledu sodelovati z skladno z zanimanjem plesal Današnje anekdote je prispeval Janez Pipan iz Škofje Loke. drugimi plesnimi skupinami, cev trenutno deluje le skupina V njih se spominja vedrih trenutkov iz šolskih let na Jesenicah, društvi in organizacijami. Žal za jazz ples. junaka prvih dveh anekdot pa bodo seveda prepoznali tudi učen so se njihovim pobudam odz Vse skupine mladih plesal ci kranjske Gimnazije. Pa na dobro voljo! cev vadijo po eno polno uro te vali le na ZKO in Zvezi društev densko v zgornji dvorani Do prijateljev mladine, drugi ple • • • sni krogi pa jih kot prišleke še Profesor Kuster, ki je poučeval matematiko, je bil kljub strogosti e ma JLA, za katero vodstvo Eu- J*' sni vrtec na zadnji seji pred torkovim nastopom. Glasba in ples velik šaljivec. Ko je nekoč dijak Andrej G. pred tablo neuspešno reke pravi, da je (pomembno vedno gledajo precej postrani. !**cku Vluriju sta takoj razigrala malčke. reševal enačbo, ga je Kuster vprašal po imenu. predvsem zaradi otrok) najbolj Toda v Eureki so optimisti. - Andrej sem, saj veste. čista in urejena dvorana, ki so Pravijo, da smo se Kranjčani - Ne, ti si Lenart! jo v centru Kranju lahko dobi pri njih po lanskoletni zadrža nosti in zaprtosti že precej od- - Zakaj pa Lenart? /O ljubljanska banka li. Da bi otrokom ponudili možnost seznanjanja s plesom, tajali in da smo nekako feno - Ker si samo LENA RT! kakršno imajo na primer v Lju men v slovenskem prostoru. Nikjer menda ni toliko in tako bljani, je bil glavni motiv Ples Ocenjevanje pri profesorju Kustru je bilo realno, le oznake v re- IN zagnanih moških plesalcev. • GORENJC BANKA nega studia Eureka za ustano dovalnici so bile nekaj posebnega. Pri njem je bila najslabša oce T. Jurjevec, Foto: J. Cigler vitev kranjske podružnice. V na S + G (strah in groza). FOHMJAr/PRIHRANKA • • • Profesor Primožičeva je pri pouku angleškega jezika vedno zah GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI tevala zbranost, na klopeh pa izključno in samo knjige za pouk angleščine. Med predavanjem seje navadno sprehajala po razre Lestvico lahko poslušate v sredo, 14. novembra, od 16. do 19. du in hkrati preverjala stanje na klopeh. Nekoč je opazila dijaka OBVEZNICE REPUBLIKE SLOVE ure na valovih Radia Žiri. Predstavili vam bomo tudi ansambel Ca- Jožeta T., ki je bil velik ljubitelj kriminalk in stripov in jih je zato lifornia. bral ob vsaki priložnosti, kako zaverovano bere svoje priljublje NIJE - ZAME IN ZA MOJO DEŽELO no čtivo. Verjetno je bila zgodba tako napeta, da Jože ni opazil Ljubljanska banka je pooblaščena banka za prodajo obveznic Domača lestvica: profesorice pri svoji klopi. Primožičeva ga je nekaj minut mirno 1. Stane Vidmar - Tri grenke opazovala, nazadnje pa so ji le popustili živci in je zavpila: Republike Slovenije. Tako pri nas dobite natančne informacije solze "Pri mojih urah pa nihče ne bo bral 'striptease' romanov!" 0 vrednosti obveznic, o obrestnih merah, o načinu nakupa in 2. Helena Blagne - Adijo, piši s mi Ploh ugodnostih, ki jih nakup obveznih nudi. 3. Andrej Šifrer - Šum na srcu v Ljubljanski banki - Gorenjski banki d. d., Kranj je 4. Pop design - Angie Šopek političnih... n 5. Zoran Cilenšek - Slovenec akup obveznic mogoč na naslednjih prodajnih me sem Ni problema - Kje pa je potem vendarle za stih: 6. Nace Junkar - Slovenski četek? E Stalin obišče bolnega Leni p mornar - Sega do sužnjelastniške druž na. E KRANJ: Cesta JLA 1, Kranj 7. Big ben - Rdeče vrtnice be. Lestvico ureja Nataša Bešter p 8. Simona Weiss in Magneti - - Slabo se počutim, kmalu bo E JESENICE : Cesta Maršala Tita 8, Jesenice Vzemi solzo za spomin konec z menoj, pravi Lenin. - Potem mi daj oblast! b Borovška 95, Kranjska Gora 9. Tereza Kesovija - Ljubav je 5. Jason Donovan - Another Gorečnost p - Rojim se, da ljudstvo ne bi E RADOVLJICA: Gorenjska cesta 16, Radovljica moj grijeh night hotelo iti za teboj. Umrl je eden Tudmanovih spe- Cesta svobode 15, Bled 10. Urša Drinovec - Najina po 6. Eros Ramazzatti - Se hasta- letna noč - Za ljudstvo se nikar ne boj. cialcev, prišel na nebo in se na Trg svobode 2 b, Bohinjska Bistrica se una cancone Kdor ne bo hotel za menoj, bo menil v raj. Pri vhodu ga ustavi PE Novi predlog: Mika - Svobode ŠKOFJA LOKA: Titov trg 3 a, Škofja Loka 7. Charles D. Lewis - Soča šel za teboj, odgovori Stalin. starec z dolgo sivo brado: Na kresu 37, Železniki ne dam dance - To pa ne gre kar tako, fant. Tuja lestvica 8. UB 40 - Kingston town Lahka odločitev Najprej je treba pogledati evi p XXXI. divizije 76, Žiri 1. Roxette - It must have been 9. Gary Moore - Stili got the denco in poročilo z Zemlje... PE - Veš, draga, reče Gorbačov, na TRŽIČ: Trg svobode 1, Tržič love blues - Kdo si ti? ga prekine amnesti naslednji državniški obisk ne 2. Elton John - Sacrifice 10. Chris Rea - Let's dance rani kriminalec. bova mogla oba. Deputati se že 3. Sam Brown-Kissing gate Novi predlog: Wilson Phillips - - Jaz sem sveti Peter. pritožujejo zaradi teh najinih 4. Alanah Myles - Black valvet Release me - Daj osebno izkaznico! skupnih potovanj. Odslej lah Ključar se zmede in odhiti v pi ko potuje le eden od naju. sarno k Jezusu Kristusu. K L1 PON - Prav, vendar ne vem, kako se - Kdo si, človek surov? vpraša boš sam znašel tule po hiši, božji sin. Domača pesem odvrne Raisa. - Presneto, kdo si pa ti? vzklik Tuja pesem ne specialec. Vse se je začelo... - Jezus Kristus. Novi predlog ... Zgodilo se je pred časom, da - O, pa ja ne res? Daj rojstni Naslov: so napadli nekega našega an list! gažiranega tovariša, da je pla- Jezus se zmede in s svetim Pe Kupončke pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. giator marksistične misli in da trom odhitita naravnost k Bo Ta teden je bil srečen za Maričko Mavec, Šorlijeva 31 iz Kranja. je menda vse to prepisoval od gu. Povesta vse po vrsti, Bog Nagrada jo čaka v gostilni Košanc v Sovodnju. Dober tek in če Kardelja. Pa se pokaže, da je pa samo vzklikne: stitamo! Kardelj prepisoval od Stalina, - Spustita ga v raj! Ne vem, kaj Gorenjska banka d. ^.f Kranj Sodelujte z nami, čakamo na kupončke, vas pa čakajo lepe na ta od Lenina, Lenin pa menda bi storil, če bi od mene zahte grade! od Plehanova... val poročni list. ŠPORT IN REKREACIJA 1990 (msšsmm&iG&AS 26. STRAN UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 9. novembra Končana je letošnja motociklistična sezona Privlačen hokej na Jesenicah V odmoru so izžrebali tudi nagrajence na Janezu Pintarju gradne igre Hokejski daj-dam: 1. nagrada - vendarle zlata čelada Olimpija suvereno, 10.000 din, Aleš Avse- nek, Vrbnje 19 a, Rado Letošnja tekmovanja za svetovno prvenstvo v moto vljica, ostale nagrade: ciklizmu so se končala sredi septembra, konec Gabriel Razinger, Pm prejšnjega meseca pa so bili znani tudi državni pr ni na pod Golico, Te- vaki. Kranjčan Janez Pintar, ki sicer tekmuje za sma Hercegovac, Tito AMD Domžale, je kar v dveh razredih najboljši v Jesenice dostojanstveno Jugoslaviji. va 71, Martina KUnar, Na tretjem letošnjem slovenskem derbiju so hokejisti Olimpije v po Plavški rovt lc. Drago Kranj, 7. novembra - Končni rezultati letošnjega državnega pr Samardžija, Stražišar- venstva sicer še niso znani, saj je še čas za pritožbe in odločitve polni postavi nadigrali Jeseničane, ki se, kljub temu da so manjkali za zelenimi mizami, vendar pa je jasno, da takšno stanje, kot je kar štirje standardni igralci, niso dali kar tako. jeva 27, Peter Kejžar, trenutno v našem motociklističnem športu marsikoga izmed Verdnikova 17, Marjan mlajših navdušencev in tudi starejših tekmovalcev, odvrača od te Jesenice, 6. novembra - Olimpija po treh derbijih v letošnjem pr držali prednost treh golov, Se- Ulčar, C. 1. maja 88, ga atraktivnega športa. Tako tudi naš trenutno najboljši tekmo venstvu vodi z 2 : 1. Medtem ko so domači hokejisti dobili prvo tek kelj za Olimpijo in Mlinarec za Siniša Zeljkovic, Stra- valec Janez Pintar še ne dela velikih načrtov za prihodnjo sezo- mo na Jesenicah tesno s 3 : 2 in je Olimpija zmagala v Ljubljani 6 Jesenice pa sta bila strelca v žišarjeva 15, Marija : 0, so tokrat Jeseničani podlegli tudi na domačem terenu v dvorani zadnjem delu tekme. Janez Pintar je bil poleg Zdrav- Pod Mežakljo in izgubili s 3 : 6. Lahko bi rekli, da so jeseniški ho Hokejisti Olimpije so bili to Frelih, Hruška 171, M ka Matulje iz Zagreba letos kejisti tokrat iztržili precej ugoden rezultat, če upoštevamo, da je krat precej boljši, saj se je po z Jesenic, Vinko Ste- edini jugoslovanski tekmova njihov prvi napad Šuvak - Smolej - Kopitar "v bolniški", manjkal fančič, Langusova 54, lec, ki je imel možnost (zaradi pa je tudi Raspet. znalo, da so na Jesenice prišli v dobrih rezultatov iz prejšnjega Radovljica, Urška Olimpija si je zmago tako leta) nastopati v tekmovanju za Ovsenek, Mišače % svetovno prvenstvo. Vendar pa rekoč zagotovila že v prvi tretji Kamna gorica, so boljša mesta na teh tekmo ni, ko je povedla s 3 : 0. Jeseni Niki vanjih rezervirana za tiste, ki čani so sicer na začetku imeli a imajo dobre motorje in veliko dve lepi priložnosti, ki jih niso Široka, Rožna l/ ' denarja. "Vendar pa so tudi ne izkoristili, kar je v šesti minuti Bled; P kateri drugi razlogi. Ko se se- po podaji Kupca kaznoval Go- yZona začne, tisti, ki so profesio- renc. 1 : 0 za Olimpijo. Že v tri Ljubljančani so Pod MezaKU0 šrm nalci, ne delajo praktično niče najsti minuti je Roškov eden igrali s štirimi napadi, don^1 sar drugega, kot dirkajo. Med- od štirih sovjetov. ki Dolee Če- hokejisti pa tako rekoč z dve *'*tem ko mi hitimo po dirki do ma, saj se tretji napad (JJ mov in v službo, se drugi v mi mladinca in veteran Hafner) nl Janez Pintar na letošnji ru koncentrirajo, pripravljajo Hokejski daj-dam se mogel kosati z razigranimi LJ°' dirki v Horicah. motocikle, trenirajo na tekmo bo seveda še nadalje bljančani. Drugi jeseniški na valnih stezah, v prostem času si pad Razinger - Tišler - Ml'1*8' val, naslednje žrebanje c izmenjujejo izkušnje in tako napredujejo iz dirke v dirko. Potr rec je bil zagotovo tudi najve ditev tega mojega razmišljanja sem dobil letos, ko sem se na bo v enem od decem- Gneča pred jeseniškimi vrati na ledu, ti trije hokejisti pa s° začetku sezone lažje kosal s konkurenco kot na zadnjih tek berskih derbijev na Je ha Kupca v letošnji sezoni dr mah. Uvidel sem, da brez stalnih stikov s svetovno elito v njej senicah. Kartice Ho ne moreš obstati. Tako bom najbrž prihodnje leto, če bom še sajo v dresih Olimpije, po po kejski Daj-dam lahko tekmoval, vozil dirke v evropskem prvenstvu in mednarodne daji danes zelo razpoloženega dirke, na katerih sem letos doživel nekaj lepih uspehov, med kupite v Kranju: pro Zupančiča dosegel drugi gol za katerimi sta največja prvo mesto v Horicah na Češkoslova dajalna Tobaka na Olimpijo. Le dve minuti kasne je je Vnuk po lepem samostoj škem in prvo mesto na mednarodni dirki v Schleizu V Nemčiji. Oldhamski, gostilna Poleg tega sem tekmoval na dirkah za državno prvenstvo in v nem prodoru še tretjič zatresel Benedik v Stražišču, obeh disciplinah, 80 ccm in 125 ccm, zbral maksimalno število mrežo jeseniškega vratarja točk (dve zmagi, ker štejeta dve najboljši uvrstitvi). Vendar pa gostišče Prešernov Pretnarja. državno prvenstvo še ni verificirano, saj se naslednji teden za hram, Pizzeria Parma; Ko so v drugi tretjini Lju bljančani z golom Gorenca po- čnejo seje. Prva bo republiška, kjer bodo z naše strani dane v Škofji Loki: proda pripombe na regularnost letošnjega državnega prvenstva, nato vedli na 4 : 0 je kazalo, da je jalni Tobaka na Tito bo seja v Beogradu, kjer bodo izoblikovali vrstni red in ga tekma že odločena, a sta Razin predložili odboru za šport. Takrat bodo šele znani dokončni vem in Mestnem Trgu, ger in Tišler v 27. in 37. minuti rezultati, do takrat pa pri nas pač ne moreš ničesar vedeti. Do trgovina Mravljica, kr uspela zmanjšati razliko na dva gola. Druga tretjina je bila bolj kler ni vse uradno potrjeno, čeprav sem po točkah in po pravil čma Pri Miholu, gostil Toni Tišler (22), najnevarnejši Jeseničan niku prvak v dveh razredih, ne morem ničesar dokončno reči. izenačena, kar kaže tudi rezltat na Loški Hram, okrep Problem je le razred 125 ccm, kjer je v pravilniku zapisano, da tretjine 2 : 2. Nik Zupančič je v popolni postavi s štirimi igralci dosegli tudi vse tri gole za J4| mora na dirkah nastopiti vsaj deset tekmovalcev, toliko jih pa čevalnica Lontrg, go zadnji minuti drugega dela igre iz tujine povrh. Jeseničani pa niče. Poraz pa jee nekoliko o pri nas v tem razredu sploh ni," razmišlja Janez Pintar ob za stilna Pri Kosmati gla dosegel že svoj 14. gol v letoš so letos v precejšnjih finančnih lil tudi solidni Cveto -pretn"*" njem prvenstvu. Tretja tretjina težavah in se tako lahko zana ki je "snel' kar nekaj sto ods^ ključku letošnje sezone, ki naj bi mu v državnem prvenstvu vi. Gorenja vas; prinesla "zlato čelado", priznanje za osvojenih pet naslovov je bila za Ljubljančane zgolj šajo le na lastne igralce, saj na tnih. • Igor Kavčič, foto državnega prvaka. formalnost, saj so z lahkoto ob- kup "tujcev" ni prišel v poštev. razd Sini k Od tekme do tekme Vabila, obvestila Začela se je gorenjska kegljaška liga - V prvem kolu so bili V Kranju hokejska šola - Hokejski klub Triglav iz Kranja doseženi naslednji izidi: Simon Jenko : Sava 5095 : 4955, Triglav tudi letos organiziral hokejsko šolo za najmlajše. Prijave *P-0|o : Kranjska Gora 4870 : 4886, Elan : Lubnik 4735 : 4937, Bled : majo vsak dan na kranjskem drsališču od 16. ure dalje. " Ljubelj 5025 : 4959, Jesenice : Adergas 5104 : 4848; drugo kolo: bodo sprejeli pionirje, rojene leta 1982 in mlajše. • J. Sava : Lubnik 4771 : 4901, Kranjska Gora : Elan 4927 : 4790, Ljubelj : Triglav 4743 : 4776, Adergas : Bled 4795 : 4908, Simon Viki Grošelj bo predaval v Radovljici - V Radovljici se Jenko : Jesenice 4766; tretje kolo: Elan : Ljubelj 4831 : 4696, Tri nja serija planinskih predavanj, ki jih organizira Planinsko ^. glav : Adergas 4044 : 4830, Bled : Simon Jenko 4926 : 4984, Lub štvo Radovljica. Prvo predavanje bo danes, 9. novembra,,°Q $1 nik : Kranjska Gora 4919 : 4922, Jesenice : Sava 5040 : 4919. Vo 0 uri v Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici- u 0 dita Simon Jenko in Kranjska Gora s 6 točkami, Lubnik, Bled in večera bo znani slovenski alpinist Viki Grošelj, ki bo g°v° Jesenice pa imajo po 4 točke. # T. Bolka vzponih na najvišje vrhove kontinentov. • J. K. Nogometni izidi - V kolu, odigranem 4. novembra, so bili do John Kocinski (letošnji svetovni prvak v razredu do 250 ccm) je seženi naslednji izidi: Triglav : Stol Virtus 1 : 0, Sava : Jesenice 2 bil eden izmed redkih tekmovalcev, ki na tiskovnih koferencah Nogometni spored - Živila Naklo (tekma zadnjega : 1, Triglav : Stol Virtus (mladinci) 4 : 0, Solinar Piran : Jesenice z ob Grobniški dirki ni imel večjih pritožb zaradi tekmovalne ste kola yfi 3:0; gorenjska liga (tekme, odigrane 27. oktobra): Tržič : Polet 1 grad Kladivarjem je bila preložena) igrajo v nedeljo ob g3' ze. a : 1, Bled : Creina 1 : 1, Zarica : Britof 1 : 2, Visoko : Podgorje 4 : doma s trboveljskim Rudarjem, kije v zadnjih dveh kolih zfl\, |, Sicer pa ljubitelje motociklizma pri nas zadnje tedne naj a l, Preddvor : Šenčur 1:1, Mavčiče : Alpina 2 : 2, LTH : Bitnje 1 in ima točko manj kot Živila Naklo. Kdor bo v nedeljo zrn & bolj zanimajo odločitve, kakšna bo usoda tekmovanj na našem : 1, Lesce : Trboje 5 : 0, Grintavec : Kondor 1 : 0, Podbrezje : Ve- bo ostal v zgornjem delu lestvice. Naklo je s tekmo manJ. . |i edinem dirkališču na Grobniškem polju pri Reki. Delni odgo fa lesovo 4:3; tekme, odigrane 3. 11.: Britof : Lesce 0:1, Tržič : Rudar pa je deveti. V območni članski ligi bodo ob 13. ufl vor je že dal zadnji kongres Mednarodne motociklistične zveze Mavčiče 5:1, Bitnje : Zarica 3 : 3, vse ostale tekme so bile prelo Jesenice : Ilirija (na Bledu), Postojna : Sava in Proletarec • ^ FIM, ki je bil prejšnji teden v Budimpešti. Tam so jim (po šte žene. • R. Antolin glav. V slovenski mladinski ligi pa bo Britof v nedeljo ob **'uy vilnih zapletih in prerekanjih okrog nevarnosti proge in neure igral z Rudarjem iz Trbovelj. V gorenjski članski ligi A bodo c jeni infrastkukturi) vendarle odobrili novo tekmovanje za Veli boto ob 13,30 igrali Mavčiče : Polet, Bled : Tržič, Trboje : »*' p, ko nagrado Jugoslavije, ki bo naslednje leto 16. junija. Vendar Lesce : Bitnje, Zarica : Creina Primskovo in LTH : Alpina- pa pred tem organizatorje čaka še veliko dela in obisk inšpek Nogometaši Živila - Naklo Jošt, R. Antolin cije FIM, ki bo oglede opravila konec decembra letošnjega le ta. "Organizatorji Velike nagrade Jugoslavije so se že več let za poplavljene Košarkarji Radovljice gostujejo - V 5. kolu 2. slovenske ^ uspavali, kljub temu da jim je FIM - a že večkrat postavila po šarkarske lige so Radovljičani doma premagali Javor s 'jejo goje. Ker so na zadnjih tekmovanjih naredili kar nekaj napak, Izkupiček iz nedeljske nogometne tekme, ki jo ekipa Živil - Radovljičani so pred naslednjim kolom jutri, v katerem gost so se sedaj kadrovsko precej zamenjali in obljubljajo boljše ča Nakla igra doma, bo namenjen prizadetim na poplavljenih v Novi Gorici, tretji. • J. Rolc se. Kar pa se same steze tiče, pa sem sam od prvega dne govo območjih. Zato iz NK Živila - Naklo sporočajo, da bodo to ril, da je to nevarna steza. Kajti kdor tam pade, navadno ne krat vstopnino morali plačati vsi, tudi ženske in gostje s stal 1 brez posledic. Mnogi so na Grobniku končali kariere, tudi uso nimi vstopnicami. • V. S. Skupščina Plavalnega kluba Triglav - Danes, 9. novc "^ da Rotha, ki je padel letos, še ni znana. Še vedno je v komi in ob 20. uri bo v dvorani kranjske občine redna letna skup^ j|i zdravniki ne obljubljajo čudeža. Sam mislim, da na Grobniku Plavalnega kluba Triglav iz Kranja. Na skupščini bodo pred premalo sredstev vlagajo tako v samo stezo, kot v urejanje preteklo delo in se dogovorili za delovni program ter izvoli" okolice steze, v varnostne izletalne cone, na nekaterih mestih Zimski nogometni turnir stvo kluba. • J. K. je preblizu ograja. Sedaj jih zato čaka popravilo prvega ovinka V soboto, 10. novembra, in nedeljo, 11. novembra 1990, se Rokomet -Rokometaši šeširja to soboto, 10. novembra, $ U(i po startu, preureditev izhodov iz boksov in še marsikaj druge bodo v športni dvorani Planina pričele tekme v malem nogometu ekipo Velike Nedelje. Tekma bo v dvorani na Podnu ob * ^ v ga," pravi Janez Pintar. • V. Stanovnik »KRANJ 90«. V dveh skupinah je prijavljenih 64 ekip - 14 starej Rokometašice Kranja gostijo ekipo M TČ Čakovec. Tekma ših in 50 mlajših. V soboto in nedeljo prično mlajši in sicer: 10. dvorani na Planini ob 19.30 uri. # V. S. novembra: ob 8. uri Pik klub : Matija, 8.40 Mladina gepard : Tro- Tudi Gorenjcem zmaga Košarka - Košarkarice Kranja v soboto igrajo doma, v >v \> pikana mini bar, 9.20 CBK : Nomenj, 10. Sansui II : Bolero, 0 dvorani na Planini z ekipo Induplati Domžale. Tekma ^0 Tržič, 6. novembra - Moto klub Mel iz Novega mesta je or 10.40 Kroniki bistro Ars : Visoko, 11.20 Dvigaloservis : Cekin, 17.30 uri. Košarkarice Odeje Marmorja v soboto doma % ganiziral motokros tekmovanje v kategorijah 80, 125 in 250 12.00 Erotika : BNF3I3, 12.40 Diplomati : Boca Juniors, 11. no ekipo Jezice. • V. S. .0 ccm. Skupaj je tekmovalo nad 50 dirkačev. V kategoriji do 80 vembra: 15. Safar : Trgovina Ficko, 15.40 Marmor Stripi : Beli ccm je zmagal član AMD Tržič Robert Golež, drugi pa je bil vragi, 16.20 Blue racers : As, 17. LSD Bistro : Ikos II., 17.40 Košarkarji Triglava, ki igrajo v II. zvezni ligi, odhajajo K> s ^1 njegov klubski kolega Aleš Rozman. V kategoriji do 125 ccm Samba II. : Smola, 18.20 Pizzerija Polana : Sansui L, 19. Vikingi na tekmo v Pulo, kjer bodo igrali z ekipo Gradin. Navijač ^ pa je bil član AMD Kranj Andrej Ahačič v dveh vožnjah četrti, : Krčma Mihol, 19.40 Joštov hram : Zlata riba, 20.20 Bled Lakers Pulo peljal avtobus in sicer ob 11. uri izpred Creine. • * v tretji pa je odstopil. • M. Jenkole : MNK Lambada, 21.00 Utrip : Omnia šport J. Marinček ček p etek, 9. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 27. STRAN ©@IMimr©]ESGLAS ŽIVILA - KRANJ, p.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO Vse, kar nameravate kupiti še letos, Trgovina lahko kupite že novembra CENEJE. TITAN Kamnik KOVINA "a fitingi Šmartno pri Litiji Sončnica kroglični ventili na Kokrici vam nudi svetovanje in prodajo: "V —i četrtek, 15.11.1990, ob 15. uri r - 25 % m - 25 % Prodaja sadnega drevja in okrasnega grmičevja s stro kovnim svetovanjem ing. Benedičiča iz nasada Resje. Ob y • uri pa bo v Zadružnem domu Kokrica strokovno pre INKOP Kočevje JUGOTERM davanje prav tako ing. Benedičiča na temo: kopalniška Gnjilane • Izbira sadnega drevja glede na kraj oprema radiatorji • Saditev in nega sadnega drevja petek, 16.11.1990, ob 15. uri Prodaja okrasnih rastlin z nasveti ing. Zgonca iz »Agro - 25 % tehnike - Grude«. - 20 % Ob 17. uri v Zadružnem domu predavanje o vzgoji in oskrbi okrasnih rastlin in varstvo pred boleznimi in škod- GORENJE ISKRA TERMINALI 'iivci z diapozitivi. METALPLAST Ruše Kranj kopalniška telefonski aparati VABLJENI! oprema in ETA, BETA. ATOSS VVC kotlički BLfcHTHU IN SPLOŠNA MONTAŽA -15 % - 10 °/c §22 HIDROMONTAŽA n. •*.<>. MARIBOR ELRAD MATERIAL ZA Gornja Radgona CENTRALNO ^a podlagi sklepa št. 130 delavskega sveta objavlja antene, mehanski OGREVANJE JAVNO LICITACIJO in elektronski ant. oljne garniture pribor, sistemi, cevni objemni *a odprodajo osnovnega sredstva - stanovanjske banke v ve- ojačevalne naprave termostati, termo fkosti 19,12 x 9,32 m inv. št. 242594, ki se nahaja na lokaciji monometri, u TV PLUS. hca Talcev 7 c, Jesenice hidrometri. *a »^klicno ceno 170.000,00 din. Licitacija bo dne 14. 11. 1990 ob 12. uri na kraju samem. Ba- °/( si lahko ogledate 2 uri pred pričetkom licitacije, - 10 - 10 "red licitacijo je potrebno vplačati varščino 10 % izklicne ce- ne- Kupec, ki uspe na licitaciji, je dolžan kupnino poravnati na žiro račun pri SDK Maribor št. 51800-601-14606 takoj, °z'roma najkasneje v roku 10 dni. V nasprotnem primeru S° varščina zapade. Prometni davek plača kupec. IN ŠE POSEBNI UGODNOSTI: \*iakup je po sistemu videno - kupljeno, s tem, da je kupec dolžan kupljen objekt odstraniti in očistiti teren, takoj po žarnice TEZ (plačate 8. dobite 10) 90,20 din Plačilu kupnine. timer OMNIREX (ISKRA Upnica) 280,40 din Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA! GP GRADING d.o.o. Kranj G P GRADING Gregorčičeva 19 064/41-208 GRADITELJI064/34-583 ! Obveščamo vas, da smo v Šenčurju pri Kranju, na Kranjski cesti 33 odprli GOSTIŠČE TRGOVINO Z GRADBENIM (ZRAVEN FESTIVALNE DVORANE) MATERIALOM. Ob zelo ugodnih cenah vam nudimo tudi v soboto, io. n., ne zamudite martinovanjd Vabljeni od 8 - 12. in od 14 -19. ure na Bledu v prijetnem domačem ambientu. PREVOZE in IZVAJANJE VSEH VRST sobota od 8.-12 ure Postregli vam bomo z domačo gosko in dobrim doma GRADBENIH DEL. POSREDUJEMO, SVETUJEMO PRI NAKUPU, čim vinom. Izbirate pa lahko tudi med ostalimi našimi Obiščite nas ali nas pokličite po telefonu PRODAJI VOZIL IN VSEGA TEHNIČNEGA BLAGA. specialitetami. 064/41-208 ali 064/34-583 0(i7. - **• Jf NUDIMO TUDI ČIŠČENJE VOZIL, Za ples bo poskrbljeno. jn se prepričajte o naši ponudbi. 1 •'A3 POSOJANJE, MANJŠE SERVISE IPD Informacije in rezervacije po tel.: 77-577 PRVO iS OOP ŽREBANJE 16.11.90 DOBITKOV KONČNI. OI .ŽREBANJ 91E GLAS 28. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 9. novembra TOVARNA POHIŠTVA DELAVSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA „TOMO BREJC" KRANJ Staneta Žagarja 1 64000 Kranj PRČ COMMERCE M [¥^.''64000 Kranj D. •• >-~*. "»- A "• 1 - tel _l_il' 24-115, tel«: 37739. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj obvešča kandidate, ki PRO COMMERCE so se prijavili za vpis v izobraževalni program GOSTINSKA Podjetje za propagandno in komercialno dejavnost DELA - smer kuhar in natakar, da bo uvodni sestanek s VIDEOTEKA kandidati v sredo, 14. novembra 1990, ob 17. uri v prostorih M. Pijadeja 12 64000 Kranj Delavske univerze Tomo Brejc Kranj. P A L M A Pajerjeva 3. 64208 Šenčur JU iščemo CT£ĐE AH V °KOLICI KRANJ'A POSLOVNE PRO- s telefonom. Površina do 200 m: Ponudbe po tele fonu 064/22-635. NE IZGUBLJAJTE GLAVE maddav/iti- jlP*!fc_fc OBJAVLJAJTE V mAV^nŠ**, PJP GORENJSKEM PRAVI KORAK .^^B^ GLASU YWl 0MMERCE M. Pijade 12 . 64000 k>nj D.O.O. .tel.: 064)22-63?. 24-175, tel«: 37739, fax.: 064':4175 Podjetje za propagandno in komercialno dejavnost M. Pijadeja 12 64000 Kranj Vabi k pogodbenemu delu EKONOMSKA KOMERCIALNE ZASTOPNIKE PROPAGANDA: CESTA JLA 16 MALI OGLASK z že uveljavljenimi poslovnimi stiki. Pro commerce, Moša Pijadeja 12, Kranj. f [ožgj emnHi brez konkurence: I WA* MAL)iinAiiii n w STERE0 ST0LP 1 DVEMA ZVOČNIKOMA, • VAS NAKUPOVALNI CENTER V RADIO, DVOJNA KASETA. GRAMOFON: 11 SREDIŠČU PLIBERKA / BLEIBURG V • OTROŠKI VOZIČKI IN IGRAČE net0 samo Ji t ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI NOVO • NOVO • NOVO AVTOKLEPAR BLATNIK ATS U U # HIFI, ŠPORT IN TALNE OBLOGE na slovenskem tržišču MALI OGLASI d.o.o. KRANJ • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, ORODJE (SAMO S TEM KURIRSKA POT6A • OPREMA ZA CENTR. KURJAVO, ZIDAVA OGLASOM, do 17.11 r^r 27-960 (PRIMSKOVO) TELEFON: 26-434 Cesta JLA 16 MASSEYFERGUSON VAM NUDI: kleparska traktorji - iz Anglije popravila poškodovanih V Pivnici Evropa v Kranju od sobote, vseh velikosti APARATI STROJI vozil, nadomestne dele, obnovo vozil in ličenje. 10.11., do sobote, 17.11.1990, pripo Prodam traktorki OBRAČALNIK VO 2 in SLAMOREZNICO kremžar Delovni čas: od 7.-17. ure. ročamo Martinov meni z mladim vinom s puhalnikom. »65-117 15992 in ostale dobrote. COMMODORE 64, kasetofon, joy- stick, disk 1541, tiskalnik Star, ŠTEDILNIK Iskra (krom), nov s p* V soboto, 10. 11. 1990, ob 19. uri za hardvvere in softvvere, ter ogrom čico na vroč zrak, 3 p + 1 e, z OW no literature , prodam. » 802 662 talno uro in avtomatiko, Pr0jj?i zabavo živa glasba! 16040 za 30 odstotkov ceneje. » 34^ifl Mizarsko prešo kovinske izvedbe KONKORENČNE CENE na tri vretan, ugodno prodam. PEČ za etažno centralno~"Erno|^ v primerjavi z •g 061/481-808 16063 novo, prodam. Korošec Julka.fa puže 28, Begunje J*f? avstrijskimi, italijanskimi Prodam črno-beli TV, cena ugod Ttlantii Ugodno prodam barvni TV 'Sg^tf in nemškimi! na.-»28-711 16134 Prodam barvni TV Simenss, ekran star 6 let. »34-848 Prepričajte se po »Park« restavracija v Kranju v petek, 9. 42, z daljinskim upravljanjem, star Prodam TRAKTOR FIAT o"- tel.:49-152 ali 42-936 tri leta. »81 702 16141 502, 1700 delovnih ur Grego«** drej, Senično 16, Tržič. » 57'^63 11., in soboto, 10.11.1990, od 19. ure KMETIJSKA MEHANIZACIJA, Prodam brezhiben PRALNI STROJ Gorenje, star 3 leta. » 633-546 dalje z živo glasbo. TRBOJE 10 16172 Prodam nov namizni ŠTED' na trda goriva, za vzidavo, Na jedilniku bodo praznične jedi: jem in sončno ploščo. •33"•33-31,Jjjj9 J t Martinova pojedina """eofl- • Puran z gobicami Prodam KULTIVATOR Hondal «gj _ 74-774 zvečer • Kopun z mlinci in še vrsta specialitet. Prodam TELEVIZOR, barvan, s 10 let, za 1.000 din. »11 394 VESELO PRAZNOVANJE IN DOBER TEK.' Ugodno prodam PEČ za"cen^igg kurjavo, 35 KVV. » 73-857 ]^ Prodam malo rabljeno PEC za . tralno STADLER, 30 KW z W0^. J nim 120 I bojlerjem. Cena 1/ e mnRKET TREnčn bavne. » 26-977 od 15. do 20- ^ V Stražišču, Gasilska 5 Dragi kolegici Danic* MARKET, KIJE HKRATI DISKONTU Dolenc čestitamo Z<* ZAKAJ? zlati jubilej. Novinarji in sodelavci Pfl Računalniško vodena prodaja omogoča, da ima skoraj vsak izdelek tri cene RodeO SPOZNAVNI VEČER 9. 11. Gorenjskem glasu PONUDBA TEDNA glede na količino nakupa ZA DIJAKE IN DIJAKINJE Olje Cekin 1 liter po 16,40 din KRANJSKIH SREDNJIH ŠOL. Zimski delovni čas 2 litra po 16,00 din Nujno prodam PLAYER. 12 litrov po 15,50 din 8. - 19. ure sobota 7. - 19. ure Nujno prodam novo ra Moka Senta T 500 1 vreča - 5 kg po 34,90 din (kg po 6,98) nedelja 8. - 12 ure Brezplačni študij kombim J mikrovalovno PEČICO Gorenj« ' 2 vreči - 5 kg po 33,90 din (kg po 6,78) Svetega pisma odstotkov ceneje od n°^| z DOPISNO »21-616 4 vreče - 5 kg po 31,90 din (kg po 6,38) ZAČASNA SVETOPISEMSKO ŠOLO Ugodno prodam glasbeni SJ_9| Rum domači 49,90 din TELEFONSKA Hitachi Dn 2009nn. mcoc»69-68m1 1&*1 > z ŠTEVILKA JE Prijave sprejemamo na naslov Prodam TV Iskra color azur, 34 1< 11-037 Dopisna svetopisemska šola Ijinskim upravljanjem » ' J0jj9 KRANJ Poštni predal 22 PmmTElNSEPREPRIČAJTE! 61105 Ljubljana 5 Ugodno prodam ELEKTRO^0 TOR 3 in 5,5 kW. Zg. Duplje 80^ Petek, 9. novembra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 29. STRAN @@^B3$©^JGLAS Prodam ELEKTROMOTORJA 5,5 tin da!!1 nov pralni STROJ Gorenje Uspešno instruiram matematiko in Imate pokvarjen pralni stroj, šte 'P »08, 30 odstotkov ceneje in 2 fiziko za osnovne in srednje šole. dilnik, bojler »Gorenje«? Pokličite in 7,5 KW, hlevski gnoj in polovico PRIDELKI BIKA. »70-237 . 16483 aloi,! m kombin'rani ŠTEDILNIK, 4 »631-523 16049 na » 41 -590 - Stružnik, Sr. vas 19 S!!!!^ka_plin. »42-763 16313 Tipkam in lektoriram diplomske 16007 Prodam JABOLKA, neškropljena, Bukova DRVA prodam. Jerič, Šte- naloge, instruiram slovenščino, ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne ZA- za ozimnico, po 5 din za kg Sp. panja gora 19, Cerklje 16489 se?8". SAMONAI r moa, in vse predmete za osnovno šolo. ška 33, Kranj 16071 mm\m vsi u omm JJL . Prodam R 4 GTL, letnik 1989, regi Prodam VARTBURG karavan, le DOBERMANE - dve samički brez VOZILA striran do oktobra 1991. »48-703 nama tnik 1979, prevoženih 60.000 km, rodovnika prodam. » 41 -862 16245 registriran do konca leta. Prevod Prodam OVCE z jagnjeti ali brez. Ugodno prodam 126 P, letnik 1980, Prodam JUGO SKALA 55, letnik nik, Brode 3, Škofja Loka 16492 v voznem stanju. Hribernik Ga Bobovk 22, Kranj 2l2^ februar 89. » 34-941 16248 Prodam IMV 220 diesel kombi ka- šper, Dorfarje 17. 15995 Prodam 6 tednov staro teličko si- Prodam Z 125 P, letnik 1978. Mar- son, nosilnost 1700 kg, motor v Prodam OPEL KADET, letnik 1979. mentalko, primerno za zakol. W* jan Ločniškar, R. Papeža 3, Kranj okvari. »42-733 16497 hovče 12 1619» Šenčur, Pipanova 22 16048 16250 Od 12. do 17. novembra na oddel Prodam prednji nov odbijač za Z Prodam 200 kg težkega BIKCA m Prodam HROŠČA, 101 Comfort. Gros, Bičkova 8, ohranjen. ZAPOSLITVE enoletne KOKOŠI Bukovnik, Zg » 632-690, po 20. uri 16256 Stražišče, 311-435 16094 ku posebnih prodaj zelo ugodne Bela 19 1620] Če ste ostali brez zaposlitve in Prodam JUGO 55 L, rdeče barve, Prodam TELIČKO simentalko,lta- Prodam JETTO, letnik 1981. Zupan letnik 1985, prevoženih 28.000 km, imate prosti čas, poizkusite kot cene ro 14 dni. Bernik, Žabnica 43 1621] Ljubo, Savska 13 b, Bled 16152 z zvočniki in avtoradiem, izredno potnik DZS. Tedenska izplačila Prodam OPEL kadet, letnik 1975. dobro ohranjen in stalno garaži- provizije. » 622-343 16004 Poceni prodam JARKICE pritlika vih kokoši (cvergle) - nemška jere- Pečnik Ivan, Sp. Bitnje 27, Žabnica ran. Perčič Zdenko, Prebačevo 49, ZASTOPNIŠKO DELO na terenu. 16173 Kranj 16265 • moške in ženske trenirke od 174,70 din dalje Zastopanje znane slovenske firme bičarka. Boštar, C. na Rupo 1, Ko- Prodam WV 1200 J, letnik novem- Prodam JUGO 45 koral, letnik • bunde za mlade od 496,50 din dalje nudimo sposobnim z lastnim pre krica 162J8 ber 1975. Fajfar Franc, Rudno 12 1990, Kovor 36 - Nemanič vozom in prostimi vikendi. Zače Prodam ali zamenjam 8 mesecev » 66-032 16174 »51-565 16266 • otroške smučarske rokavice 49,70 din tnikom nudimo strokovne instruk brejo TELICO. Jenko Janez, Pivka cije. Zaslužek izreden. »51-334 Prodam BMW 316, letnik 1985, Prodam Z 126 P, letnik 1980, regi 3, Naklo 16219 65.000 km, metal srebrna. strirana do septembra 1991, ogled 16167 Prodam TELICO 8 mesecev brejo. »57-847 16175 v petek popoldne. Bojan Ropoša, Zaposlim MESARJA - sekača. Za Luže 34, Šenčur 16220 Prodam JUGO koral 55, star 2 leti, C. JLA 37 B, Tržič 16268 OBIŠČITE NAS! služek odličen. » 23-441, zvečer Prodam jalov1 o KRAVO po enem prevoženih 32.000 km, za 8.000 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, 16169 16233 teletu. »45-391 DEM v dinarski protivrednosti. december. Tomaž Tonkli, Zg. Bes- Zaslužek po učinku - 1000 DEM na Prodam KRAVO, 5 mesecev brejo » 75-248 zvečer 16180 nica 108 » 40-604 popoldne 16277 teden, prodaja s katalogom, pre Rozman Marija, Sp. Lipnica 20, VELEBLAGOVNICA voz ni nujen. Ponedelje in petek Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik nama ŠKOFJA LOKA Kamna Gorica 16255 11979, registrirano celo leto. od 7. do 9. ure na »25-903 16178 »77 634 16282 AKVIZITERJE za prodajo zimskih copat iščem. Šifra: TAKOJ 16191 Prodam Z 101 GT, letnik 1985, AGROIZBIRA gostilna 41.000 km, MAESTRAL 9 in TO- Če ste pripravljeni delati 12 dni ČIRČE MOS 4, malo rabljeno. »46-482 - mesečno za 10.000 din, se oglasi Ivan 16289 te. Obvezen je lasten prevoz. Pla- čilo takoj. »37-705 16276 AVTOMOBILISTI, seoem Prodam odlično ohranjeno Z 101 GT 55, garažirano, letnik 1984, Iščem sposobne vodje skupin in KMETOVALCI, 47.000 km. »37-027 16290 akviziterje za uradno prodajo uvo ženih kvalitetnih čistil s skladiš PODJETJA FIAT 126 PGL, karamboliran, prva Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik Sfera cesta 25, tel. 21-890 LADO SAMARO (1300, 5V), letnik čem v Ljubljani - dober zaslužek. registracija januar 1988, prodam 1980, registriran do oktobra 1991. vabi v svojo restavracijo na 90, prodam. »39-234 »50-611 16284 IZKORISTITE UGODEN Ponudbe na »40-004 Mavčiče » 23-748 16433 JEDI IZ DIVJAČINE, NAKUP 124 16291 Prodam BMVV 524 TD (turbo die- Prodam Z 750, letnik 1979, registri Nudim stalno honorarno ZAPO SLITEV šivanja usnjenih rokavic AKUMULATORJEV MORSKE JEDI IN OSTALE Z 750. registrirano do 28. 10. 1991, sel), letnik 1983, z veliko dodatne rana do julija 1991. »27-815 na dom. Šifra: ZELO SPOSOBNA SPECIALITETE PO ŽELU prodam za 1400 DEM. Kogoj, Tom 16434 VESNA MARIBOR opreme. Britof 220 D, Kranj 16362 16306 šičeva 98 a, Jesenice 16299 Prodam TOYOTO corolo DX, letnik Prodam avto SAAB 99, letnik 1971, IN TOPLA MEŽICA. VSAKO SOBOTO ŽIVA Za dober prodajni artikel iščem iz Prodam R 4 TL, letnik 1981, regi 1700 ccm, v voznem stanju. 1987. »41 -622 16368 kušenega zastopnika. Možnost POKLIČITE PO TEL.: 34-802. GLASBA! striran do januarja 1991. »23-341 »620-083 popoldne 16443 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. redne zaposlitve. »57-990 od 12. Sprejemamo rezervacije za int. 32 dopoldne 16301 Hrastje 50, popoldne 16369 Prodam Z 750, letnik 1984, Svete- do 18. ure 16315 zaključene družbe, poslovna kosila, Prodam Z 101, letnik 1988, prevo- Ijeva 8, Šenčur 16450 V okolici Tržiča imamo KOZLA sr- Z 101, poceni prodam, letnik 1981. Iščem delo na dom - lepljenje, se poroke do 120 oseb... ženih 20.000 km. Cerklje, Lapajne- Prodam avto OPEL aseona 1200, naste pasme, primernega z* Jj^f Ferjan Filip, Ribno, Partizanska 16, stavljanje. Informacije na tova 9. 16302 letnik 1977, konec leta, dobro Odprto, vsak dan od 11.-23. Bled 16375 »721-402 v soboto 10. 11. od pust. »51-030 Prodam RENAULT 5, letnik 1976, ohranjen. »47-169 16453 19.30 do 20. ure 16319 Prodam 8 mesecev brejo sobota od 19.-23 motor 1987, registriran eno leto, SAVNA na kmečkem Ugodno prodam Z 640 AD z dol Iščem honorarne zastopnike in vo KRAVO nedelja od 8.-13 ure cena 3800 DEM »620-026 16303 gim kasonom in ponjavo. dje skupin za prodajo artikla za simentalko. »802-190, Kržan Kn* Prodam Z 101. Sr. vas 52, Šenčur turizmu vsak dan od 17. »41-549 16455 vsako gospodinjstvo. Skladišče je stina, Selo 23, Žirovnica 16258 Prisrčno vabljeni! 16308 ure dalje, lahko tudi z Prodam R 4, registriran, letnik v Ljubljani. » 572-724 16342 Prodam nemške ovčarje brez ro Prodam GOLF diesel, letnik 1986, dobro kmečko malico. 1981, karamboliran, nevozen, za Zaposlim VZDRŽEVALCA, strojne dovnika, stare 6 tednov. Rozman, Klane 36, Komenda 16310 Možen tudi najem 700 DEM, lahko tudi po delih. ga ključavničarja ali elektrikama Snakovška c. 56, Križe 16262 » 633-539 zvečer 16458 Z 128, letnik 1988, ugodno prodam. VW 1300, nemški, letnik 1972, pro apartmaja po »70-154 16344 Prodam več visoko brejih KRAV. » 620-087 16181 dam. »21-212 16314 konkurenčnih cenah. Ugodno prodam GOLF, letnik Nudim delo na dom, izkušnje niso Mlaška c. 99, Kranj 16263 1980. bencinar. » 35-036 16464 Prodam Z 101, letnik 1987, prevo Karamboliran FIAT ZASTAVA 125 Kličite: 70-164 potrebne. Ponudbe s kratkim ži Prodam 10 dni starega črnobelega ženih 24.000 km, zelo dobro ohra P prodam po delih. » 37-762 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987, re- vljenjepisom na naslov »BIZNIS« BIKCA. »52-116 16272 njen. Šegula K., Suška c. 34, Škof- poštno ležeče, 64270 Jesenice 16272 16324 gistriran do 1.6. 1991. Arhar Tanja, Oddam i leto starega RTjZA ja Loka 16182 Hrušica 97, Jesenice 16472 16377 Prodam 126 P, celega za rezervne »Proda 78 m64 2tede n dni starega BIKCA Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Prodam SIMCO 1301 S, letnik dele. Zaltel, Potoče 31, Preddvor Prodam JUGO 45, letnik 1985. In Ste vztrajni in komunikativni? Pri simentalca ter 8 let staro brejo »67-317 po 16. uri 16189 1972, prvi lastnik, garažirana, lepo 16328 formacije » 33-588 16376 družite se naši skupini, naučili vas KOBILO, vajeno jahanja in voznj* Prodam 126 P, letnik 1982, registri- Prodam GOLF JGL, letnik 1981. ohranjena, registrirana do oktobra bomo kako priti do dobrega za Partizanska 18, Bled »77 996 Prodam 126 P, letnik 1982, registri ran do julija 1991 »37 537 16190 Vogrinec Drago, Staneta Žagarja 1991. Cena ugodna. » 69 339 služka. »621-344 v petek do 12. ran do 28. oktobra 1991, v odli ure 16379 Ažman. Prodam Z 101 GTL 55. »37-677 23, Radovljica 16384 16473 Prodam polovico BIKA čnem stanju, cena 2.300 DEM. Ko 16279 dopoldne 16193 vor 74, Tržič 16330 Z 128, letnik junij 1989, garažirano, Prodam DIANO, registrirano do PODJETNIKI nudimo vam knjigo Suha 5 pri Predosljah Ugodno prodam Z 101, letnik 1977. brezhibno, dodatno opremljeno, maja 1991, v okvari. <» 34-401 vodsko in finančno spremljanje Razprodaja 1 leto starih KOKOŠI Prodam zelo ohranjen TALBOT 16474 vašega poslovanja.» 36-064 Pertovt Franc, Podlubnik 171, horizont, letnik 1979. »24-628 prodam. »061-551-108 j 16390 za zakol ali nadaljno rejo. AžrrUgj Prodam MERCEDEZ furgon 508, _ 16395 16280 Škofja Loka 16197 16341 Ugodno prodam FIAT 125 P, letnik Suha 5 pri PredosljaPredosljah letnik 1970, v zelo dobrem stanju, 1980. Ogled vsak dan od 14. ure Iščemo ŠOFERJA s C kategorijo. generalno obnovljen. Britof 220 d, Trenča d.o o., Gasilska 5. Prodam TELICO simentalko, staro dalje. Ul. Juleta Gabrovška 19 - an e BEUAK - JUG Kranj. 16361 » 11 037 16416 2 leti, brejo 4'mesece, šavs J . 0ć Popovič 16392 Preddvor 25 162U PREO KGM (C00P) Prodam 126 P, letnik 1980, registri- ran, Repe Maruša, Zg. Gorje 69 Tel.: 9943- »77-120 16398 NAPRODAJ TRAČNA ŽAGA IN SICER: KLEINBERGER 4242-31500 Prodam karamboliran JUGO. Bri- tof 165 16399 SERVISFRUKS Šh• NADMAnOMCCTU7MEST7Tl nriDEUl —7OODATN nnnn-ri. A OPREMA Prodam LADO 1500 SL 82, Erman, 1X TRAČNA ŽAGA ZA HLODE Z ELEKTRIČNO VODENIM VOZIČKOM ZA HLO VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Ovsiše 49, Podnart 16401 DE IN AVTOMATSKO NASTAVITVIJO DEBELINE - FIRME G0LLET 0 1300 mm TAKOJŠNJA DOBAVA! JUGO 55 letnik 1989, prodam. »631-031 UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323. 626 16402 X V0LLMER CNH ZA TRAČNE IN JERMENIČNE ŽAGE ii Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, 1 0STRILNIK • prevoženih 27.000 km. »77-680 Prodam R 4, letnik 1978 ter dve le Prodam JUGO 55, star 9 mesecev, po 16. uri 16404 tni in dve zimaski gumi, komplet z X V0LLMER ZA KROŽNE ŽAGE dodatno opremljen, cena po do 1 OSTRILNIK • obroči za Z 750. Voklo 70, Šenčur Prodam JUGO koral 45, letnik no govoru. Poljče 42, Begunje 16204 vember 1989, registriran do no »73 801 16343 ZA TRAČNE ŽAGE Z 750 LE, letnik 1984 maj, ugodno vembra 1991. Porovne, Poženik6 1 x SMERNA KLOP GOLF diesel, letnik 1984, odlično 16410 prodam »33-661 16205 vzdrževan in garažiran, prodam. Za GOLF diesel prodam grelec za Ugodno prodam karambolirano PRIMULTINI » 11 444, Stražiška ulica 2, Kranj ZASTAVO 101, lahko tudi za dele. 1 x EGALIZIRNI STROJ naftni filter. Kakovost in montaža 16345 zagotovljena. »49 486 16206 »45 338 16414 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Prodam terensko vozilo ARO 243 Prodam VARTBURG, letnik 1982 » 34-374 16350 diesel. Informacije »33-778 v so FIRMA HOLZBAU KLAURA za 1000 DEM in 2 menjalnika za Prodam R 4 GTL, letnik 1987. boto in nedeljo po 20 uri 16417 vartburg za 300 DEM. Lipnica 3 a. Kropa 16207 »77 343 po 15. uri 16352 Prodam KOMBI IMV 2200 D 8+1. ŽELEZNA KAPLA / EISENKAPPEL114 Tel,: 9943-4238-215 Prodam VVARTBURG, letnik 1977, » 43-074 16420 Ugodno prodam Z 128, letnik 1986~ limuzina. Cena po dogovoru. Luž- Česen, Pipanova 76, Šenčur 16213 Prodam OPEL corso, letnik 1987. nik, Breg 43, Žirovnica 16356 Ciperle, Dvorje 96 » 42-257 16422 ALFO 33 1,3 S, letnik 1988, 18.000 Iščemo mlajšo upokojenko za ob BMVV 316/4, letnik 1987 , 30.000 Prodam Z 101, letnik.1978. Ogled Prodam 2 in 5 tednov stari TELI ^ Prodam Z 101 confort, letnik 1980 km, prodam za 20.000 DEM. časno pomoč v gospodinjstvu. km, kovinsko črn, z veliko dodatne po 15. uri. Štefe, C. 26 julija 20, » 34-144 v nedeljo popoldne simentalki, Babni vrt 6, Golnik g3 opreme, prodam. Pot v Bitnje 8, in JUGO koral 55, letnik 1989, oba » 620-077 16475 Naklo 16358 zelo ohranjena in garažirana. Kranj 16215 Prodam AUDI tip 90, 1,8 E. letnik Zastopnike tuje firme za prodajo Prodam 126 P, letnik november »23 41,5 16423 artiklov na Gorenjskem iščem Prodam PUJSKE, 15 do 20 kg ,e Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 1987, s športnim podvozjem ali za 1629 1988. »75-825 16359 »83 718 16442 ke. Dolenc, Sopotnica 15 »85 478 popoldne 16225 Prodam Z 101 confort, letnik 1979, menjam za cenejši avto. » 27 568 Prodam Z 101, letnik 1978, obno dobro ohranjena Registrirana do Prodam BMVV 316, letnik 1977, Iščem starejšo žensko za pomoč Prodam PRAŠIČE za zakoU^ R 4, bele barve, avgust 1988, pro vijena, cena ugodna. Šlibar, Zgoša junija 1991, ter HARMONIKO odlično ohranjen, brezhiben, regi na starejši kmetiji. Hrana in stano ska 7, Kranj - Primskovo " dam Rozman, Vrbnje 71, Radovlji- 15, Begunje ' 16360 VVeltmeister (40 basna). »35 372 striran do aprila 1991. Zg. Duplje vanje zagotovljeno. Ostalo po do Prodam 7 dni staro TELIČKO ca. » 75-589 16226 16424 68 16477 govoru. Naslov v oglasnem oddel mentalko. Ažman, Lancovo 31,_yn] Prodam JUGO 45, letnik 1988, mo Prodam JUGO UNO 45, star 10' ku. 16454 dovljica tor za Z 101, pralni stroj Candy in ORTNER mesecev. Informacije » 68-593 Ugodno prodam R 4, letnik 1986. Prodam teden dni stare Blgg GUME za JUGO in Z 101. 16425 Sp Duplje 23 16480 BELJKAK / VILLACH ŽIVALI Podbrezje 67 »631-854 16227 Prodam VW hrošč, letnik 1966, re- Prodam Z 750, november 1983 V rejo vzamem KRAVO Prodam JUGO 55, letnik 1990. gistriran do konca leta, cena 2 500 TOVOTA » 50-754 16427 Rjave JARKICE ter manjše in več 0 CS> DEM. Selo 15 pri Žirovnici Jova- mlekarico - do juunija. Informa ij » 74-585 16235 je prašiče, prodam. Stanovnik, Prodam Z 101 luxe, letnik 1977, re v soboto 10. 11. na » 721-402 ^ nov 16484 Log 9, Škofja Loka 16105 Prodam ALFA ROMEO 33, 1,3 S, SUBARU gistrirana do aprila 1991 in mini 19.30 do 20. ure J*L| registriran do 22. 10. 1991 Prodam JUGO 45, letnik 1986. HIFI komponento, znamke Hitachi, Zamenjam dva bikca simentalca v ,K »40-172 16238 Prodam / tednov stare f'f" ' '!i. »620 360 16487 za črnobele teličke ali prodam. Ur jn 3 PRA4I/VP r%« -JK in te*\. še v garanciji, z dodatno opremo. PRAŠIČKE po 35 kg te*»t Prodam Z 101, letnik 1983. Novak, »39 793 16430 Prodam LADO karavan 1300, letnik bane, Zadraga 13, Duplje 16176 Sod nik, Pivka 9, Naklo Cankarjeva 2, Radovljica 16240 Prodam Z 750, letnik 1985, registri 1987 november. »66-350 16488 Prodam 8 tednov starega BIKCA Poceni prodam več BIKCEV st*r' Prodam GOLF, letnik 82. Prodam GOLF diesel, 4 vrata, star rana do junija 1991 »70-310 simentalca. Mavčiče 51. 16177 10 dni. Mrak, Delnice 6, Pol'7,id ZEHENTH0FSTR. 26 » 39-554. 3 leta ion 126, star 2 leti. Haklin Er- 16431 Prodam PSA mešanca kočo. »65-149 1JJ5 nest, Golnik 78 » 46 589 16243 UL 9943-4242-41310 Z 101 GTL, letnik december 1983, Prodam Z 101, letnik 1980, registri »36 893 16187 Prodam brejo KRAVO in TEL'fj^ Prodam R 5 GTL 1,4, letnik 6/85. PICC0STRASSE 42 prodam. Zaplotnik, Letence 1, Gol rana Radončič. Zlato polje 2 B. Prodam PSIČKE ali zamenjam za jalovo Stano^Jj Kranj pudelčke. »69 522 16244 Tli 9943-4242 28494 nik 16432 » 73 449 16188 Log 9, Škofja Loka p etek, 9. novembra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN mmmmmzLAS Prodam 200 kg težkega BIKA si- Prodam KRAVO simetalko s tret [Il^alca. Zg. Besnica 14 16365 jim teletom. Sebenje 38, Križe JELICO, staro 13 mesecev, pro- 16413 ZAHVALA 7Q ? Prodam 2 TELETA, stara teden dni ggrn_g - 5g 16367 Hiša tiha je postala, - bikca in kravico. Soklič, Selo 22, Prodam 14 dni starega BIKCA si Umrl je naš dragi in ko vzel si od nas slovo, mentalca. Kuralt, Žabnica 51 16378 Bled 16421 a v srcu bolečina je ostala, Prodam leto dni stare KOKOŠI. nepozabni mož, ati, Prodam 10 dni starega BIKCA si- Pivka 1, Naklo 16439 ki prenehala ne bo. mentalca. Zadraga 18, Duplje. dedi in tast r- 16388 Prodam BIKA, 400 kg, za pleme ali 13. oktobra nas je prezgodaj zakol. Tavčar, Stara Loka 22, Škof- Prodam mlado KRAVO zapustil 2 . —" ^ - jalovo, za ja Loka 16447 <°K°I- Kelbl Alojz, Bohinjska Bela V bližini Bleda prodam TELICO. 16396 •g 061 -654-305 16466 RUDICORN ProdlnTTpRASiCE, težke 30 do 40 Prodam plemenske KURE. Zumer VELIMIR iz Hobovš .9. domače reje. Demšar, Log 2, Anton, Benedikova 11, Stražišče bk°fjaLoka 16403 16467 Vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, Prodam 120 kg težkega BIKCA, za Prodam 6 tednov staro TELIČKO SIMIĆ sodelavcem, lovskim tovarišem, gasilcem obrata skrinj0 ali pleme. Ljubno 84 (pri simentalko. Cegelnica 1, Naklo upokojeni delavec milice Sovodenj in Škofja Loka, pevcem, govornikom in ?![S«^0:570 16407 16470 vsem ostalim, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenut nor^3"1 7 mesecev staro ZREBICO Prodam dve OVCI, stari 19 in 7 kih iskrena hvala. Hvala tudi za podarjeno cvetje. ? 'k. primerno za nadaljno rejo mesecev, za 300 DEM. Smrtnik ŽALUJOČI: žena Mira, hčerke Violeta, llggjaj7» 45-705 16409 Franc, Smlednik 34, Smlednik Žalujoči: žena Marija in hči Tatjana 16490 Nataša, Katarina, zet Aleksander Proda3m ja|ovo KRAVO I 9 letri K«*: Kopač Franc, C na Brdo Prodam 6 mesecev staro TELICO. ter vnučka Vito in Maša 0J< Kokrica, Kranj 16411 Tenetiše 44, Golnik 16495 Kranj, 28. oktobra 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, tašče OSMRTNICA in stare mame Dotrpela je najina mama MARTA OŠABNIK ZAHVALA FRANCKE rojena Bogataj V 68. letu nas je za vedno JEZERŠEK zapustila draga mama, stara Od nje se bomo poslovili v petek, 9. novembra, v Tržiču, mama in tašča iz Mavčič v družinskem krogu. se zahvaljujemo g. dr. Novaku za dolgoletno zdravlje Žalujoči: hčerka dr. Vanja Pirnat in sin Aleš z družinama nje, častitemu g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, posebej pa druži Britof, Tržič, 6. novembra 1990 PAVLA ni Dišič za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremljali HV^JI BERGLEZ na njeni zadnji poti. VSI NJENI HB-i JBkTmBr upokojenka Fskreno se zahvaljujemo hišnemu svetu, ki so daro Mavčiče, Maribor, novembra 1990 vali denar namesto vencev za Onkološki inštitut, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darova V SPOMIN no cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Zahvala dr. Krečevi in strežnemu osebju inštituta Golnik, 11. novembra mineva pet let, odkar je morala zdravstvene dežurne službe Kranj ter pevskemu umreti naša draga zboru upokojencev in Obrtniškemu pevskemu zbo ZAHVALA ru, tov. Smilji Gostiša za poslovilne besede ob gro bu ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. V sredo, 30. oktobra, smo se za vedno poslovili MICI PINTAR VSI NJENI od nepozabne Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Kranj, Cerkvenjak, 24. oktobra 1990 Vsi njeni MARIJE ZUPANČIČ roj. Zaplotnik Hrast je 177 ZAHVALA V ponedeljek, 29. oktobra 1990, smo se z veliko žalostjo Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob težkih trenut poslovili od naše ljubljene žene, mame, babice, sestre kih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in in svakinje jo pospremili na zadnji poti. Gospod je moj pastir, Vsi njeni "'c mi ne manjka. FRANČIŠKE AVGUŠTIN ZAHVALA iz Gorenje vasi — Reteče 20 V dneh, ko nas je zapustila naša draga mama, stara Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali, vsem sorodnikom, sose mama, sestra, teta in svakinja dom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in po ZAHVALA darjeno cvetje. Hvala tudi osebju Kliničnega centra za zadnjo požrtvovalno pomoč. Zahvaljujemo se gospodu Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete, sestrične župniku Bohincu za lep pogrebni obred, pevcem iz Reteč in prijateljice KATARINA ŠTER za zapete žalostinke, ter še enkrat hvala vsem, ki ste jo roj. Kern tako številno pospremili na njeni poslednji poti in s tako globokim razumevanjem in sočutjem znali prisluhniti MARICE ROBLEK se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali trpljenje, bili ka bridkosti, tišini in boleči praznini, ki je nastala v naši korkoli z nami, z nami sočustvovali in to izrazili z be- družini. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji zadnja leta Sedo tolažbe, s petjem, s stiskom rok, zasuli njen grob kakorkoli stali ob strani in vsem, ki ste jo spremili s Žalujoči: mož Tine, sinova Zdravko z družino in Stojan, cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem sku ter ostalo sorodstvo. na zadnji poti, darovali cvetje ter ji prižgali svečke. paj resnično iskrena hvala! Hvala njenim nekdanjim sodelavcem Osnovne šole Gorenja vas — Reteče, 29. oktobra 1990 Lucijan Seljak za številno spremstvo. Posebna za Vsi njeni hvala pa velja osebju bolnišnice na Golniku dr. Zormanovi in zdravnici dr. Stenšakovi. Britof, 30. oktobra 1990 VSI NJENI ZAHVALA Ljubljana, Kranj, Stockholm Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice in tete OSMRTNICA Ko je v srcu bolečina Sporočamo žalostno vest, da sta umrla ALOJZIJE prevelika, se tudi solze posuše, RAVŠELJ le duša nemo vpije, MUZAFERA MUSIĆ iz Kokrice zakaj, zakaj te ni. . . rojena 1952 delavka Oljarice Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli so V SPOMIN žalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. in Posebna zahvala osebju Nevrološke klinike Klini čnega centra Ljubljana za požrtvovalno pomoč in LOJZU MELIHNU lajšanje bolečin. Zahvala duhovniku za lep pogreb ISMET MUSIĆ ni obred, govornici za poslovilne besede ter pevcem 11. novembra 1990 mineva žalostno leto dni, kar si tiho odšel od nas sredi glasbe in petja. Hvala vsem, ki postojite rojen 1954 za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu pose delavec Save Kranj ob njegovem zadnjem domu, prinašate cvetje in prižigate bej še enkrat iskrena hvala. sveče. Od nJiju smo se poslovili v sredo, 7. novembra '990, ob 15. uri v domačem kraju Plavu. ŽALUJOČI VSI NJENI Žena Ani in sinova z družinama Delovna kolektiva Oljarice in Save Kranj Kokrica, 2. novembra 1990 Kranj, Vrečkova 11 NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21860 Soodgovorni za usodo Kranja Stranka, ustanovljena med prvimi v Sloveniji, je programsko še vedno preveč splošna, zato mora razbistriti idejno in programsko identiteto. Kranj, 6. novembra - Tako je na torkovem volilnem zboru Sloven prostore v oivsem notelu Evropa, ske demokratične zveze Kranj dejal član republiškega vodstva Tone deluje pa tudi "poslanska" ura. Peršak. Od osrednjega vodstva se je zbora udeležil tudi Anton Tomažič. Med nalogami je Andrej Šter še Z GORENJSKIM GLASOM IN KOMPASOM Kranjski občinski zbor stranke nije, za ustvarjalno delo Demoso posebej omenil ustanavljanje je najprej sprejel statut, ki je bil vih odbornikov, za uspešen shod strankinih odborov po drugih go Odhod z Jesenic (avtobusna postaja) ob 6.30 un, iz Radovljice (AP) ob 6.45, iz Kranja (hotel Creina) ob 7.00, iz v razpravi deležen nekaterih do slovenske SDZ na Šmarjetni go renjskih občinah, po krajevnih Škofje Loke (AP) ob 7.15, iz Medvod (AP) ob 7.30 uri. polnitev. Statut daje določeno ri, redno pa se stališča stranke skupnostih, še posebej pa se je Vožnja mimo Ljubljane do Trojan in Celja ter naprej mimo Teharij do Šmarja pri Jelšah (znana baročna cerkev mero avtonomnosti občinskemu pojavljajo tudi v sredstvih obveš treba upreti novim centrom moči svetega Roka), pri Mestinju pa bomo zavili na Sladko goro (še en baročni biser), se spustili proti jugu in zavili v na ekonomskem in finančnem zboru, vendar njegove odločitve čanja. Na pobudo SDZ je dobil osrčje Kozianskega. V Kozjem si bomo ogledali tamkajšnjo brusilnico stekla, imeli priložnost za nakup kakšnega Kranj novi grb. dobili so svoje področju, ki izključujejo ljudi, ki ne smejo biti v nasprotju s sklepi uporabnega predmeta ah spominka, se ustavili ob mogočnem gradu v Podsredi (steklarski muzej). V Olimju si bo republiškega sveta, če so le - ti mo ogledali slovito in lepo poslikano lekarno, posedli v bližnji vin skladni u usmeritvami kongresa. ski kleti, se okrepčali s prigrizkom in ga zalili z mladim vinom. Od V statutu so dodatno predvideli Dober ustavni osnutek možnost ustanavljanja krajevnih tod bomo krenili do Atomskih toplic, si privoščili skodelico kave, odborov in vključevanja njiho Na zboru so govorili tudi o osnutku nove slovenske ustave. Tone se sprehodili ali pa se celo razgibali v zdraviliškem bazenu (kopal vih predstavnikov v občinski Peršak je zbrane seznanil predvsem z odprtimi vprašanji, ki se ke!). Po tem osvežilnem postanku se bomo zapeljali do naše zad- svet. nanašajo na preambulo, na lastninske pravice tujcev, na omeje n]e postaje, kjer nas bo čakala »Martinova« večerja; k prijetnemu Predsednik izvršilnega odbora vanje pravic ljudi in državljanov, na zagotavljanje pravic narod počutju v domači gostilni bo prispevala tudi glasba. Andrej Šter je v poročilu o eno nosti, na ugovor vesti in sestavo parlamenta. SDZ je za parla Okrog 20.00 ure se bomo napotili proti domu. letnem delu povedal, da je bilo to mentarni sistem, predsednik republike naj bi bil voljen na nepo Cena: din 500,00 po osebi. obdobje plodno in tudi usodno. srednih volitvah, dogovoriti pa se je treba tudi o položaju lokal Prijave v KOMPASOVIH poslovalnicah. Ob prijavi je potrebno ne samouprave. Lokalne in samoupravne in državne funkcije Iz skupine nezadovoljnih nerga vplačati celotni znesek. Podrobnejši program bo na voljo na prijav čev smo postali pomemben druž naj bi bile ločene, če pa bomo imeli uzakonjene regije in lokalno nih mestih. beni dejavnik in del zmagovite samoupravo, bo nujno pripeljati v parlament tudi drugi zbor, volilne koalicije, zato smo sood zbor regij. Razprava bo vroča ob predlogu ustave, saj je za spre govorni za usodo Kranja, je dejal jem ustave potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, zato Šter. SDZ je ena najaktivnejših bo nujno soglasje. Predvsem pa mora biti ustava stvarna in ne članic kranjskega Demosa in ima kaže hiteti na račun kakovosti, je dejal Tomažič. Naloga naše V Kranju so se odločili za socialni ukrep velike zasluge za nekatere uspe stranke je tudi, da zasnovo nove ustave branimo, je dodal. šne politične poteze: za sprejem Deklaracije o suverenosti Slove Pomoč prizadetim v poplavah Stanarine višje šele januarja Prihaja stoletje informatike Zbor članov Slovenske de Kranj, 31. oktobra - Po junijski odredbi bi se stanarine v kranjski selja sicer starejša, vendar I mokratične zveze Kranj je v občini povečale še za 20 odstotkov, vendar se je izvršni svet odločil, bivanje prijetnejša. . i Bled, 8. novembra - Podjetja za PTT promet iz Avstrije, Madžar torek soglasno sklenil, da bo da jih s 1. novembrom ne podraži, kar lahko razumemo kot socialni Na podražitev stanarin, ske in Jugoslavije sodelujejo že deset let. Vsako leto pripravijo sre za pomoč prizadetim v nara ukrepov, zadoščeno pa bo tudi 2,4-odstotnemu deležu stanarin v re komunalnih storitev so že jm čanje, na katerem izmenjajo izkušnje in razpravljajo o problemih. vni katastrofi v Sloveniji na valorizacijskem stanovanjskem skladu. reagirale mestne krajevni Modernizacija in razmah telekomunikacij. menil 10.000 dinarjev. Naka skupnosti, ki jih je zanimajj zali jih bodo slovenskemu Z junijsko odredbo se je sveta razburkala razpravo, po koliko je neplačnikov, koli«! Minulo sredo se je v Park hotelu na Bledu začel peti sesta Karitasu. kranjski izvršni svet odločil za novno se je izkazalo, da je pro subvencioniranih stanarin J nek generalnih direktorjev podjetij za PTT promet Avstrije, Mad 125 odstotno podražitev stana blemov na stanovanjskem po kakšna je možnost privatiz^ rin in sicer s 1. septembrom za žarske, Italije in Jugoslavije. Udeležence je pozdravil tudi Mar so naklonjeni Demosu. Član vod dročju resnično veliko in razre »n s tem konkurečnosti v kom 20 odstotkov, s 1. novembrom jan Kranjc, republiški minister za promet in zveze. Poudaril je, stva Miro Koželj pa je sodil, da šila jih bo lahko šele nova si nalnih storitvah. V Kranju J da Bled ni bil naključno izbran, saj se je prav na Bledu pred marsikdo takega volilnega uspe za 20 odstotkov in s 1. junar- stemska zakonodaja, ki je že 7-353 družbenih stanovanj, PM mnogo leti začela modernizacija telefonskega omrežja. V Slove ha ni pričakoval, da bo treba v jem prihodnje leto še za 20 od pripravljena, sprejeta pa naj bi bližno 11 odstotkov stanari« "1 niji je v PTT prometu modernizacija v telefoniji končana, saj je prihodnje dokazati, xla volilne stotkov. Vendar pa so se zdaj bila najkasneje marca prihod plačanih, v tekočem mesečen popolnoma avtomatizirana, Slovenija pa si bo v prihodnjih letih obljube niso bile prazne, da kaže odločili, da jih s 1. novembrom nje leto. Povsem strganega Če 33 odstotkov. Subvencionira" ne podražijo, kar so pojasnili 0 prizadevala za modernizacijo tudi na drugih področjih. Slovenija biti aktivnejši tudi na drugih po vlja ni več moč zašiti, se je v stanarine ima 14 odsto$ dročjih (ekologija, človekove pra kot socialni ukrep, s tem pa bo kot Jugoslavija želita slediti sodobnim tokovom in tehnološkemu prispodobi izrazil predsednik imetnikov stanovanjske p&j napredku. Generalni direktor PTT Slovenije Miloš Mitič je dejaK vice) in da bo na naslednjem zbo do pristali na 2,6-odstotnem ce, kar 40 odstotkov nad fiV ru zanesljivo še več članov. Tone kranjske vlade Vladimir Moho- da ima podjetje zahteven program do leta 1995, posebej na tele deležu stanarin v revalorizacij venskih povprečjem. V odffl Peršak je povedal, da je SDZ rič, celoten sistem bi morali na komunikacijskem področju. Prihaja stoletje informatike, zato je skem stanovanjskem skladu. voru na vprašanje glede za#" stranka z nacionalnim progra ravnati na tržne, ne pa knjigo modernizacija nujna. Tako bo uresničen letošnji cilj, 5 vodske najemnine, saj bo le ta ne pobude v komunalnih ', V Jugoslaviji je danes štiri in pol milijona telefonskih pri mom in smo na najboljši poti, da ki je bil s 3,2 odstotnega deleža ga uresničimo. Dozoreli smo in ntvah pa smo na seji izvršflff' ključkov ali 19 na 100 prebivalcev. V naslednjih letih se bo omre znižan na 2.4-odstotnega. S 1. ko razrešljiva kranjska poseb spoznali, da z nekaterimi stvarmi nost, da so stanarina na Plani sveta slišali tudi mnenja, Otti žje razširilo za domala dva milijona novih priključkov. Povečalo januarjem prihodnje leto pa ne bi tako strogo držali #g ne kaže prehitevati. Stranka se ni, kjer žive pretežno socialno V se bo tudi število pošt, moderniziral transport, poseben poudarek bodo stanarine podražili za nodaje, ki še ne daje mora idejno in programsko jas šibkejši sloji, skoraj polovico pra J pa bo dan telekomunikacijam. neje profilirati in ljudem poveda predvidenih 20 odstotkov. možnosti za ustanovitev toW višje kot v severnem predelu Letos se je generalnim direktorjem pošt in telekomunikacij ti, za kaj se zavzema. (Ne)podražitev stanarin je nih zasebnih podjetij. • mesta, kier so stanovanjska na prvič pridružila tudi delegacija iz Italije. Na srečanju pa so raz Za novega predsednika izvršil na seji kranjskega izvršnega pravljali o več temah: o marketingu, konkurenci, novih uslugah v nega odbora je bil izvoljen Leon PTT prometu ter izmenjali informacije in izkušnje tudi o drugih Petrevčič, odvetnik iz Kranja. • vprašanjih, ki so skupna vsem državam. # D. Sedej J. Košnjek Znani tat štampiljke LTH v Gorenjski sejem obn<> Industrijska prodajalna KTL. Lepenka, p.o., Tržič, Tel: 064/50 044 Jelovica dobila blago nazaj strehe Razstavljalci Kranj, 8. novembra - Kriminalisti UNZ Kranj utemeljeno sumi jo kaznivega dejanja goljufije 22-letnega Igorja Rejca iz Zbilj, vendarle na suhem ki ima zasebno trgovsko firmo. Igor Rejc je z naročilnicami z d ukradeno štampiljko LTH Vincarje "kupoval" v škofjeloški Je Kranj, oktobra Tik pre lovici, Mladinski knjigi in Merkurju v Globusu v Kranju, ki jih ritvijo letošnjega jescjjpii* je ogoljufal za skupaj 94.220,41 dinarja. Kriminalisti so pri hi sejsejmr a so delavci SL« g^jiO^ šni preiskavi vse predmete zasegli in jih vrnili oškodovancem, Ljubljana dokončal' " ifli čilnic in 3. oktobra v Mladinski knjigi v Kranju naročil kalku bila) in izvajalec JJajj,0|j W lator casio v vrednosti 2.973,19 dinarja, ki ga je "plačal" z na garancijo za 15 let. NaJJ strani ročilnico. Isti dan je odšel še v veletrgovino Merkur Globus, do veseli obnovljene su«- jirn kjer je pri prodajalcu na enak način naročil tri telefonske veda razstavljalci, •cl • Ja aparate eta 911 v skupni vrednosti 3.774,12 dinarja. Še izdat zdaj ne bo več treba ba». dež; nejšo goljufijo pa si je privoščil 18. oktobra, koje v malopro razstavljeno blago ^job^J daji Jelovice naroČil ladijski pod, vratna krila, zidne podboje, Vsa dela so sejem staw ^tti opaž, furnirane odreže in drug gradbeni material, vredn sku milijona dinarjev. • paj 87.473,10 dinarja. • H. J. U|yUHSpomeniški vunau zaščit^uovia v w* hi******š i n» - • kozolce" w — v-~ • — Kalanova hiša na Bukovici zgubijos j 1 Vi J A okrnili njihovo vredn° ^ v'ii vendar bi bilo življenje v etnološko vrednost kolikor toliko znosno g'*^ č potrebe sodobnega fl^> Škofja Loka, 8. novembra - V Škofji Loki nameravajo spomeniško Zavod denarja za posegi LOTOS •D zaščititi Vrbančevo hišo v Brodeh, hišo pri Španu na Suhi in hišo torej je od lastnikov tez K ^ na Suhi 20 ter tri kozolce toplarje na Studenem v Železnikih. tevati, da se ravnajo P° toaletni program LOTOS vih zahtevah. Podlaga za odlok o razglasi na BUKOVICIBukovici, kKIi jJoO jeje lastnik Škofjeloški izvršni sVff£; biro program HERMES tvi so strokovne osnove, ki jih delno porušil. to menil, naj bi v domač« ^ vodu za družbeni razvoj ^ izdelki iz lepenke je na pobudo občinskega odbo Da se kaj podobnega ne bi ra za prenovo starih mestnih in zgodilo tudi preostalim trem, čili strokovnjaka, ki bt> vii - spometiis*31i izdelki iz papirja vaških jeder pred letom dni jih bodo v občini zaščitili z kom skupaj z stveniki svetoval pn pripravil Ljubljanski regional odlokom o razglasitvi kmečkih izdelki iz kartona dragocenih kmetskih ni»i ni zavod za varstvo naravne in objektov in kozolcev toplarjev čili bodo tudi možnost ojf kulturne dediščine. Zal je od za etnološke kulturne spomeni ke. olajšav, iz sklada za rJ^£ tedaj pa do danes izgubila et Seveda se ob tej potezi odpi cijo pa vzeli denar /a NOVO NA DETELJICI V TRŽIČUnološk o vrednost četrta kme ra večna dilema: kako takšne / iščitenih objektov. čka hiša, to je Kalanova hiša objekte prenavljati, ne da bi lovcan CSSILOR KONTAKTNE LEČE eSSILOR SWPROVSK) INSTRUMENTI