Slovstvena F Olkloristika
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
(1999); Od setve do žetve. Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori (1999); Teoretini oris slovstvene folklore (2001). S svojim terenskim in arhivskim delom je sama in s pomojo študentov z ve kot 40.000 enotami obogatila arhiv slovenske slovstvene folklore v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Na tej podlagi je pripravila tri zbirke, Dr. Marija Stanonik je znanstvena in sicer: V deveti deželi. Sto slovenskih svétnica na Inštitutu za slovensko pravljic iz naših dni (1995); “Slovenijo narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. je Bog nazadnje ustvaril”. Slovenske Od leta 1995 predava slovstveno folklorne pripovedi iz preteklosti in folkloristiko na Oddelku za sodobnosti / “God created Slovenia slovenistiko Filozofske fakultete last”. Past and Contemporary Slovenian Univerze v Ljubljani in od leta 1998 Folk Tales (1999); Slovenske povedke iz Slovstvena folkloristika na Oddelku za slovanske jezike s 20. stoletja (2003). V prizadevanju za lovstvena književnostjo Pedagoške fakultete izdajo slovenske slovstvene folklore je Univerze v Mariboru. zasnovala in tudi ureja knjižno zbirko Njeno raziskovalno delo je Glasovi (Založba Kmeki glas), v kateri je olkloristika izrazito interdisciplinarno in od leta 1988 do danes izšlo nad 8000 S zajema tako teoretina kot tudi slovenskih folklornih pripovedi v 28 empirina vprašanja s podroja knjigah. S triindvajseto med njimi se je slovstvene folkloristike in njenih sama oddolžila Beli Ljubljani. f MARIJA STANONIK stiiš z literaturo. Zagovarja tezo o V obdobju 1994–1997 je urejala upravieni samostojnosti slovstvene inštitutski zbornik Traditiones s štirimi folkloristike nasproti etnologiji tematskimi številkami: Naš živi jezik, in literarni vedi, saj šele tako Slovstvena folklora, Besede in rei, Res osvobojena veda lahko pokaže slovenica, quo vadis? svojo izrazito interdisciplinarnost in MARIJA STANONIK Za svoje delo je prejela številna življenjsko povezanost tako z obema priznanja, med njimi najodmevnejše – ISBN 961–6500–55–4 omenjenima kot tudi drugimi vedami. Murkovo nagrado za posebne dosežke na Tematiko slovstvene folkloristike podroju slovstvene folkloristike (2000). je obdelala v knjigah: Slovstvena folklora v domaem okolju (1990, 19932); Slovenska slovstvena folklora Dr. Marija Stanonik je znanstvena svétnica S svojim terenskim in arhivskim delom je na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC sama in s pomojo študentov z ve kot 40.000 SAZU v Ljubljani. Od leta 1995 predava enotami obogatila arhiv slovenske slovstvene slovstveno folkloristiko na Oddelku za folklore v Inštitutu za slovensko narodopisje slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v ZRC SAZU. Ljubljani in od leta 1998 na Oddelku za Na tej podlagi je pripravila tri zbirke, in sicer: slovanske jezike s književnostjo Pedagoške V deveti deželi. Sto slovenskih pravljic iz fakultete Univerze v Mariboru. naših dni (1995); “Slovenijo je Bog nazadnje Slovstvena folkloristika Njeno raziskovalno delo je izrazito ustvaril”. Slovenske folklorne pripovedi iz interdisciplinarno in zajema tako teoretina preteklosti in sodobnosti / “God created kot tudi empirina vprašanja s podroja Slovenia last”. Past and Contemporary slovstvene folkloristike in njenih stiiš z Slovenian Folk Tales (1999); Slovenske literaturo. Zagovarja tezo o upravieni povedke iz 20. stoletja (2003). V prizadevanju samostojnosti slovstvene folkloristike za izdajo slovenske slovstvene folklore je nasproti etnologiji in literarni vedi, saj šele zasnovala in tudi ureja knjižno zbirko Glasovi tako osvobojena veda lahko pokaže svojo (Založba Kmeki glas), v kateri je od leta 1988 izrazito interdisciplinarnost in življenjsko do danes izšlo nad 8000 slovenskih folklornih povezanost tako z obema omenjenima kot pripovedi v 28 knjigah. S triindvajseto med tudi drugimi vedami. njimi se je sama oddolžila Beli Ljubljani. Tematiko slovstvene folkloristike je V obdobju 1994–1997 je urejala inštitutski obdelala v knjigah: Slovstvena folklora v zbornik Traditiones s štirimi tematskimi MARIJA STANONIK domaem okolju (1990, 19932); Slovenska številkami: Naš živi jezik, Slovstvena folklora, ISBN 961–6500–55–4 slovstvena folklora (1999); Od setve Besede in rei, Res slovenica, quo vadis? do žetve. Interpretacija in konkordanca Za svoje delo je prejela številna priznanja, svetopisemskih motivov v slovenski med njimi najodmevnejše – Murkovo nagrado slovstveni folklori (1999); Teoretini oris za posebne dosežke na podroju slovstvene slovstvene folklore (2001). folkloristike (2000). Marija Stanonik SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA med jezikoslovjem in literarno vedo 1 Marija Stanonik SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA med jezikoslovjem in literarno vedo © 2004, Založba ZRC, ZRC SAZU Prevod povzetkov: Nives Sulič Dular Oblikovanje in likovno-grafična ureditev: Milojka Žalik Huzjan Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Tisk: Littera picta, d.o.o, Ljubljana Tiskano s podporo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 398(497.4) STANONIK, Marija Slovstvena folkloristika / Marija Stanonik ; [prevod povzetkov Nives Vidrih]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 ISBN 961-6500-55-4 215439872 Digitalna različica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9616500554 2 SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA med jezikoslovjem in literarno vedo MARIJA STANONIK LJUBLJANA 2004 3 4 VSEBINA Beseda h knjigi ...........................................................................................................7 Uvod............................................................................................................................ 9 Iskanje identitete slovenske (slovstvene) folkloristike ...........................................13 I. Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike ........................................... 39 Slovstvena folkloristika med etnologijo (in literarno vedo) ............................41 Razmejitev glasbene in slovstvene folkloristike ................................................59 Razmejitev slovstvene folkloristike in primerjalistike ...................................... 98 II. Jezikoslovje in slovstvena folkloristika .......................................................... 121 Terminologizacija v slovenski slovstveni folkloristiki .....................................123 Stiki in razhajanja jezikoslovja in slovstvene folkloristike ..............................159 Folkloristično o razmerju med govorjenim in zapisanim ..............................174 III. Slovstvena folkloristika in literarna veda ......................................................205 Folkloristična tipologija slovstvene folklore in literature .............................. 207 Stičišča slovstvene folkloristike in literarne vede ........................................... 221 Slovenska literarna zgodovina v ključu slovstvene folkloristike .................... 262 Slavistična folkloristika – po slovensko ........................................................... 297 Evropa v slovenski slovstveni folklori in slovstveni folkloristiki .....................319 Svetovna književnost in slovenska slovstvena folkloristika .............................351 IV. ........................Slovstvena folkloristika v slovenskem izobraževalnem procesu 377 Slovstvena folkloristika v rednem izobraževanju ............................................379 Slovstvena folklora v očeh današnjih mladoletnikov ..................................... 411 Slovstvena folkloristika na univerzi .................................................................424 Sklep ....................................................................................................................... 439 Objave .....................................................................................................................445 Summary .................................................................................................................447 Viri .......................................................................................................................... 467 Literatura ................................................................................................................469 Razčlenjeno kazalo................................................................................................. 497 5 6 BESEDA H KNJIGI S to knjigo je v letu njenega izida tako ali drugače povezanih kar nekaj pomembnih obletnic, ki si jih kaže priklicati v spomin: Minilo je 140 let od smrti duhovnika Matevža Ravnikarja-Poženčana (Predoslje †14. februarja 1864), ki je v obdobju romantike poleg pesmi prvi začel zbirati tudi slovenske folklorne pripovedi in 100 let od smrti čevljarja in trgovca Gašperja Križnika (†26. novembra 1904), ki je bil v Motniku in okolici pod vplivom znamenitega jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenaya prvi zapisovalec slovenske slovstvene folklore dosledno v narečju in brez prirejanja. Oba sta pomembna zbiralca slovenske slovstvene folklore, o čemer slovenska javnost komaj kaj ve in oba bi že zdavnaj zaslužila, da bi sadovi njunega terenskega dela zagledali beli dan v knjižni obliki, da bi vsaj tako dobila v slovenski kulturi mesto, ki jima po pravici pripada. Enako bi veljalo razmisliti o tehtnih strokovnih člankih in znanstvenih razpravah akademika prof. dr. Ivana Grafenauerja (Ljubljana, † 29. decembra 1964), čigar 40-letnice smrti se prav tako spominjamo letos. Letos mineva tudi 100 let, kar je začel v Mariboru