DOCSLIB.ORG

Prispevki Za Novejšo Zgodovino

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prispevki Za Novejšo Zgodovino INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXVIII Ljubljana 1998 Številka 1-2 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica) mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, prof. dr. Jože Pirjevec, prof. dr. Janko Prunk, prof. dr. Franc Rozman Prevajalci: Andrej Turk - angleščina, Marko Turk - angleščina, Irena Kuštrin - nemščina Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Računalniški prelom MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk Grafika - M s.p. Zamenjave (Exchange, Austauch): Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Redakcija zaključena 15. junija 1998 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 142/92 mb. z dne 2. 3. 1992 štejejo Prispevki za novejšo zgodovino za proizvod, od katerega se plačuje 5% davek na promet proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 Kazalo CONTENTS - TABLE DES MATIĘRES - INHALT RAZPRAVE - ARTICLES - ÉTUDES - ABHANDLUNGEN Jurij Perovšek, Prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem v letih 1872-1895 .................................................... 5 UDK 334.732.2(497.4)"1872/1895" Andrej Studen, Protinemški izgredi v Ljubljani 1903 ................................... 15 UDK 323-1(497.4 Ljubljana)"1903" Pietro Purini, Raznarodovanje slovenske manjšine v Trstu (Problematika ugotavljanja števila neitalijanskih izseljencev iz Julijske krajine po prvi svetovni vojni) ................................................................................. 23 UDK 325.252(453.3=163.6)"1918/1941" Ervin Dolenc, Slovensko zgodovinopisje o času med obema svetovnima vojnama in kulturna zgodovina .................................................................... 43 UDK 930.85"1918/1941":930.1 Tone Ferenc, Obnova okrajnih glavarstev na Dolenjskem jeseni 1943 ......... 59 UDK 353(497.4 Dolenjska)"1943" Bojan Godeša, Krščanski socialisti in ustanovitev enotnih sindikatov .......... 75 UDK 329.3:331.105.44(497.4)"1944" Zdenko Čepič, Nekaj stopinj revolucije v pluralni dobi Osvobodilne fronte ...................................................................................... 89 UDK 323.272(497.4)"1941/1943" Nevenka Troha, Resolucija Informbiroja in Svobodno tržaško ozemlje (Stališča projugoslovanske KPSTO v prvem letu po objavi) ......................... 111 UDK 327.15(450.361 STO):327.323.32"1949" Violeta Ačkoska, Nekatere posebnosti kolektivizacije vasi v Ljudski republiki Makedoniji v letih 1949-1953 ...................................................... 127 UDK 330.342.15(497.17)"1949/1953" Aleš Gabrič, Sprememba kulturnopolitične usmeritve po informbirojevskem sporu ........................................................................ 137 UDK 930.85(497.1)"1948/1954" Mateja Režek, Jugoslovanski federalizem in ustavni zakon leta 1953 ........... 151 UDK 342.24(497.1)"1953" Jože Prinčič, Mala reforma in slovenska politika (1960-1961) ..................... 161 UDK 338.244(497.4)"1961" Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 RAZPRAVLJANJA - DISCUSIONS - VERHANDLUNGEN Tamara Grieser-Pečar, Odgovor na prispevek Janka Pleterskega Zgodovina in delo pravnikov ....................................................................... 171 Janko Pleterski, Ugovor na odgovor ............................................................ 174 HISTORIČNA DOKUMENTACIJA - HISTORICAL DOCUMENTATION - DOCUMENTATION HISTORIQUE - HISTORISCHE DOKUMENTATION Poročilo OZNE o agenturah na območju Slovenije (Ljuba Dornik-Šubelj).... 178 POSVETOVANJA - SYMPOSIUMS - CONFERENCES - BERATUNGEN Znanstveno posvetovanje "Slovenija 1948 - 1998: Iskanje lastne poti", Maribor, 16. - 17. april 1998 (Mateja Režek) .............................................. 198 OCENE IN POROČILA - REPORTS AND REVIEWS - RAPPORTS ET CRITIQUES - BERICHTE UND REZENSIONEN Janko Pleterski, Ivan Šušteršič (Jurij Perovšek) ............................................ 204 Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik (Marjan Matjašič) .................................... 210 Slovenija na vojaškem zemljevidu, 3. zvezek (Boris Mlakar) ........................ 213 Slovenska trideseta leta (Bojan Balkovec) ..................................................... 215 Egon Pelikan, Akomodacija ideologije političnega katolicizma na Slovenskem (Anka Vidovič-Miklavčič) .................................................... 216 Od mature do mature (Ervin Dolenc) .......................................................... 225 Cerkev in družba na Goriškem ter njih odnos do vojne in osvobodilnih gibanj (Boris Mlakar) .......................................................... 226 Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega naroda (Tone Ferenc) .................................................................................. 228 Nevenka Troha, Politika slovensko-italijanskega bratstva (Aleš Gabrič) ....... 232 Friuli Venezia Giulia. Storia del '900 (Petra Svoljšak, Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Nevenka Troha) ................................................................... 235 Dušan Nećak - Božo Repe - Nuša Kern: Naše stoletje (Blaž Vurnik) .......... 251 Poročilo o delu Inštituta za novejšo zgodovino v letu 1997 ......................... 1 Bibliografija sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letu 1997 (Nataša Kandus) ........................................................................ 19 Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 5 Jurij Perovšek Prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem v letih 1872-1895 Tako evropski kot tudi nemški liberalizem sta že v 19. stoletju priznavala, da predstavlja sestavni del družbenega in političnega življenja tudi socialni problem.1 Pri nemškem liberalizmu se je tako stališče izoblikovalo v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, in sicer kot odziv na takrat že očitne socialne posledice forsirane industrializacije.2 Prvi med nemškimi liberalci, ki je skozi konkretno socialno- gospodarsko akcijo in tudi na teoretsko-publicistični način poskušal rešiti socialni problem, je bil Franz Hermann Schulze-Delitzsch.3 Schulze-Delitzsch je zasnoval sistem konzumnih, surovinsko-nabavnih, kreditnih in produktivnih zadrug, v katerih je videl edino rešitev za revne delavce in obrtnike. Namen njegovih zadrug je bilo povezovanje med siromašnimi, predvsem delovnimi razredi, da bi skupaj povezana gospodarska prizadevanja posameznikov, malih in v gospodarstvu porazgubljenih sil zagotovila kar največ mogoče prednosti velepodjetja. Tako bi bilo uveljavljeno načelo, da več združenih majhnih moči ustvari veliko, zaradi česar naj tisto, kar posameznik ne more uresničiti sam, uresniči v povezavi z drugimi.4 V tem smislu je Schulze-Delitzsch odločno zagovarjal načelo solidarne samopomoči v zadrugah povezanih posameznikov in v njem utemeljeval bistvo svojega zadružnega sistema.5 Doseči vse iz lastne moči in nič na osnovi dobrodelnosti ali z državno pomočjo, je bilo njegovo glavno socialnogospodarsko vodilo.6 Omogočilo naj bi, da bi obrtniki in mezdni delavci tudi 1 Navedena literatura v Jurij Perovšek: Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina kot liberalni odgovor na socialno vprašanje v 19. stoletju. Prispevki za novejšo zgodovino, XXXVI, 1997, št. 1, str. 32-33, Priloga II (dalje Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina). 2 Toni Offermann: Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum in Deutschland 1850-1863. Bonn 1979, str. 189 (dalje Offermann, Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum). 3 Podrobneje Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina, str. 17-34. Doseda- nje omembe Schulze-Delitzscheve socialnogospodarske doktrine v slovenski strokovni zadružni in his- toriografski literaturi so se v glavnem - z izjemo dela M. Vičiča (Milan Vičič: Zadružništvo, knjiga I. Smeri, zgodovina in sistemi. Beograd 1937, str. 97-99, 129-133, 186-188) - omejevale zgolj na kratke predstavitve najbolj znanih načel, na katerih je Schulze-Delitzsch organizacijsko in gospodarsko ute- meljil svoj zadružni sistem. Ivan Lapajne: Jugoslovanski posojilničar in zadrugar. Krško 1922, str. 10- 11; Nova doba, V, 112, 4. 10. 1923, Janko Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; Predhodniki in pionirji zadružnega gibanja. Po prof. Totomianzu. Poslovenil C. K. (Cvetko Kristan), Ljubljana 1925, str. 5-7; Miloš Štibler: Zadružništvo, I. del. Ljubljana 1931, str. 21-22; Fran Trček: Oris zadružništva. Ljubljana 1936, str. 11-12, 27-31 (dalje Trček, Oris zadružništva); isti: Razvoj po- sameznih panog. Zadružni zbornik izdan ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka očeta slov. zadružništva. Ljubljana 1937, str. 55-59 (dalje Trček, Razvoj posameznih panog); France Kresal: Delavsko za- družništvo na Slovenskem. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1970, 1-2, str. 68-70 (dalje Kresal, Delavsko zadružništvo); Janko Orožen: Celje in slovensko hranilništvo. Celje 1977, str. 14-15 (dalje Orožen, Celje in slov. hranilništvo). Podobno velja tudi za delo V. Totomianza, prevedeno v
Load more

Recommended publications
  • Slovensko Zgodovinopisje O Času Med Obema Vojnama in Kulturna Zgodovina
    Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 43 Ervin Dolenc Slovensko zgodovinopisje o času med obema vojnama in kulturna zgodovina Pojem kulturna zgodovina, ki ga bom v razpravi uporabljal pri označevanju do- ločenih procesov, naj najprej definiram. Kultura tu ni mišljena v smislu civilizacije, temveč označuje ožje področje duhovne produkcije. Na drugi strani tudi ni mišljena le umetnostna produkcija, na kar kulturo radi zožujejo in poenostavljajo v aktualni, zlasti novinarski, rabi te besede. Tukaj uporabljen pojem kulture označuje tri temeljne družbene dejavnosti, to so izobraževanje, znanost in umetnost. K tem trem dejavnostim pa moramo, glede na obdelanost določenih polj v historiografiji, pri- šteti še različne ravni, podsisteme oziroma spremljajoče dejavnosti, kot so npr. ide- ologija, mentaliteta, profesionalna in amaterska raven delovanja, šport, zabava, družabnost, organizacijski, materialni pogoji ipd. Tako opredeljena kulturna zgo- dovina predstavlja kompleksno strukturo, katere poznavanje je za razumevanje nekega časa neobhodno, spreminja pa se bistveno počasneje kot politične oblike življenja. Kulturna politika je v teh procesih center moči, ki najmočneje vpliva na pogoje kulturne produkcije. Deluje na treh osnovnih ravneh, ki se med seboj močno pre- pletajo. Prva raven so programske usmeritve različnih subjektov te kulturne poli- tike, od individualnih, prek programov političnih strank, do delovanja in vpliva posameznih umetniških ali idejnih skupin. Druga raven se kaže v konkretni politiki državne, teritorialne ali krajevne uprave, ki je navadno kompromis med programi in dejanskimi možnostmi. Tretjo raven pa predstavlja samostojno organizacijsko in izobraževalno oziroma kulturno delo posameznih političnih ali idejnih skupin. Historiografija Začetki historiografskih raziskav in interpretacij o tem vmesnem času seveda segajo že v sam čas, ko so procesi še tekli in si avtorji niso mogli privoščiti spro- ščujoče zgodovinske distance.
    [Show full text]
  • Naj Žirovske Reči Stopi V Čevlje Za Nova Odkritja
    Slovenščina English Naj žirovske reči Stopi v čevlje za nova odkritja The Most Žiri Things Step into our shoes and make new discoveries Naj žirovske reči The Most Žiri Things Stopi v čevlje za nova odkritja Step into our shoes and make new discoveries 1 2 3 (1) Čevelj Alpine Alpina shoe (2) Žirovska klekljana čipka Žiri bobbin lace (3) Bunker Rupnikove linije Bunker of the Rupnik Line Žirovska zgodba The Žiri Story 4 ekoč je bilo jezero. Žirovsko jezero. nce there was a lake. Lake Žiri. A huge Veliko vodno oko, ki je zrlo v nebo, Oeye of water gazing into the sky, and the Nto pa se je v svojih spremenljivih sky was able to observe its own changing razpoloženjih ogledovalo v vodnem ogledalu moods in the mirror of water nestled among sredi Žirovske kotline, sredi samih hribov in hills and forests in the midst of the Žiri basin. gozdov. Na jugu je segalo v dolino današnjih To the south, the lake reached into the valley of Brekovic, in kdo ve, ali je od tam šla pot ali present-day Brekovice, and who knows whet- vsaj steza čez prelaz do Rovt in naprej na her a trail, or at least a footpath, led from there Notranjsko, na Logaško polje, kjer je pozneje across the pass to Rovte and onward to the nastal rimski Longaticum (Logatec). Proti Notranjska region, to the Logatec Polje, where zahodu se je zajedalo v ozko dolino Osojnice, the Roman settlement of Longaticum (Logatec) od koder se je šlo v sosednjo dolino Idrijce, was later established.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2018
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
    [Show full text]
  • Slovenci V Osemdesetih Letih (Prvi Del)
    ZGODOVINSKIZGODOVINSKI ^ASOPIS ^ASOPIS • 54 • •2000 54 • 2000• 2 (119) • 2 (119) • 233–262 233 Bo‘o Repe Slovenci v osemdesetih letih (prvi del) Zaton titoizma Dosmrtni predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito je umrl v Klini~nem centru v Ljublja- ni, po uradnih podatkih 4. maja 1980 ob 15. uri in 5 minut. Smrt v jugoslovanskem vrhu ni povzro~ila pretresov, ‘e v za~etka leta 1980, ko se je za~ela njegova zdravstvena agonija, med katero opravilno ni bil ve~ sposoben, je bilo jasno, da Jugoslaviji ne bo ve~ vladal. Ve~ kot dva meseca in pol pred smrtjo, 14. februarja 1980 (Tito naj bi bil tedaj le {e ob~asno pri zavesti oz. ‘e v komi ali celo klini~no mrtev), je predsedstvo SFRJ ob asistenci predsedstva CK ZKJ ‘e imelo pripravljen scenarij njegovega pogreba.1 Zdravstveno stanje dr‘ave ni bilo dosti bolj{e od predsednikovega, le da so ga prikrivali. “Tito je mrtev, le da tega {e ne ve”, je ‘e sredi sedemdesetih let, potem ko se je z njim dokon~no raz{el, menda cini~no izjavil njegov medvojni soborec in kasnej{i jugoslovanski zunanji mini- ster Ko~a Popovi}. Podobno bi – seveda za nazaj – lahko trdili za Jugoslavijo. Toda takrat bi le redko kdo pritrdil takemu stali{~u. Jugoslavija je vzbujala vtis mirne, stabilne dr‘ave s solidnim standardom, re{enim nacionalnim vpra{anjem in mednarodnim ugledom, ki je nekajkrat prese- gal njeno velikost in ekonomsko mo~. Titova bolezen in smrt sta doma in po svetu sicer spro‘ili ugibanja o tem, kaj bo z Jugoslavijo.
    [Show full text]
  • Časopis Za Kritiko Znanosti, Domišljijo in Novo Antropologijo | 260
    Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 260 Notranja_ckz_260.indd 1 15.7.15 19:46 w RACISM: CUT UP WORLD EDITORIAL 7 Mojca Pajnik: In the Name of the People: Contemporary Processes of Racialisation IDEOLOGIES OF RACISM 19 Giovanna Campani: The Blurred Borders of Racism, Neo-Fascism and National Populism 28 Vlasta Jalušič: Racism, Ideology and Hate 44 Gal Kirn: What Does the Name “Pegida” stand for? 54 Egon Pelikan: Conspiracy Theories, the Slovenian Way: Anti-Semitism without the Jews 69 Irena Šumi: Slovenian Anti-Semitism, Buried Alive in the Ideology of Slovenian National Reconciliation NORMALIZATION OF RACISM IN SLOVENIA 89 Ana Frank and Iztok Šori: Normalization of Racism through the Language of Democracy: the Case of the Slovenian Democratic Party 104 Iztok Šori: For the Well-Being of the People: Far-Right Populism in the Discourse of the Party New Slovenia 118 Roman Kuhar: It's the End of the World as we Know it: Populist Strategies of the Family Code Opponents 133 Nina Meh: Evential Time: The Analysis of Media Discourse in Public Debate on Family Code 144 Adin Crnkić: Faceless Fascism: Autonomous Nationalists of Slovenia 153 Veronika Bajt: Nationalism and Racism in the Patriotism of the Group "Here is Slovenia" 167 Boris Vezjak: Erik Valenčič, Hervardi and Question of Racism 171 Facsimile of the Judgment in the Case Valenčič RACISM IN THE ENTRAILS OF EUROPE 179 Zarja Protner: Populist Extreme-Right Parties in the European Parliament – A March on Europe 190 Gabriella Lazaridis and Vasiliki Tsagkroni: ‘Modern
    [Show full text]
  • “Lintvernove Skrivnosti”
    “LINTVERNOVE SKRIVNOSTI” 31. festival Turizmu pomaga lastna glava Potujem, torej sem Avtor/-ji: Tina MLAKAR, Ivana NOVAK, Ana JEREB, Laura KREK, Luka ČADEŽ, Jurij ERZNOŽNIK, Nuša MOROZ, Lovro Vehar MENEGATTI Mentorici: Andreja BOGATAJ, pru. geografije in zgodovine Vlasta PEČELIN, prof. zgodovine in univ. dipl. soc. kulture »Lintvernove skrivnosti« Turistični krožek, Osnovna šola Žiri, šolsko leto 2016/17 Žiri, 2017 Šola: Osnovna šola Žiri, Jobstova cesta 22, 4226 Žiri Tel: 04 50 50 811 E-mail: [email protected] Naslov raziskovalne naloge: Lintvernove skrivnosti Avtorice naloge: Tina Mlakar, Ivana Novak, Ana Jereb, Laura Krek, Luka Čadež, Jurij Erznožnik, Nuša Moroz, Lovro Vehar Menegatti Mentorici: Vlasta Pečelin, prof. zgod., univ. dipl, soc. kulture in Andreja Bogataj, pru. geo. in zgo. II »Lintvernove skrivnosti« Turistični krožek, Osnovna šola Žiri, šolsko leto 2016/17 I KAZALO 1 UVOD …………………………………………………………………………………1 2 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA TURISTIČNEGA PRODUKTA ………………..2 2.1 ZBIRANJE IDEJ …………………………………………………………… 2 2.2 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA …………………………2 2.3 VSEBINA PROGRAMA »LINTVERNOVE SKRIVNOSTI « IN ČASOVNICA ………………………………………………………………. 4 2.4 OPIS DEJAVNOSTI ...............................................................................6 2.5 SODELUJOČI PRI ORGANIZACIJI IN IZVEDBI PROGRAMA ............18 2.6 TRŽENJE .............................................................................................19 2.7 REKLAMNI MATERIAL ........................................................................19 2.8 PRODAJA
    [Show full text]
  • Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti 65/2014
    SLOVENSKE 65. KNJIGA / 2014 AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 65. KNJIGA 2014 LETOPIS SAZU 14€ LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2015 LTP 14_OVITEK.indd 1 28/05/2015 14:05:10 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 65/2014 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 65/2014 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXV (2014) LTP 14_TXT_fin.indd 1 28/05/2015 14:01:14 LTP 14_TXT_fin.indd 2 28/05/2015 14:01:14 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 65. KNJIGA 2014 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 65/2014 LJUBLJANA 2015 LTP 14_TXT_fin.indd 3 28/05/2015 14:01:14 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 24. MARCA 2015 Naslov / Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p. p. 323, telefon: (01) 470-61-00 faks: (01) 425-34-23 elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si LTP 14_TXT_fin.indd 4 28/05/2015 14:01:14 VSEBINA / CONTENTS I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members, Associate Members and Corresponding Members . .9 II. POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2014 ������������������������������������������������������19 Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2014. 23 Delo skupščine . 29 SAZU v tiskanih medijih. 31 I. Razred za zgodovinske in družbene vede . 35 II. Razred za filološke in literarne vede . 37 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede .
    [Show full text]
  • Borec 635–638 Revija Za Zgodovino, Antropologijo in Književnost 96  Borec 635–638 Revija Za Zgodovino, Antropologijo in Književnost  Borec
    95 BOREC 635–638 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST 96 BOREC 635–638 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC 1 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC LVIII/2006, ŠT. 630–634 2 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC 3 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KAZALO ARHIVI SPOMINA JANJA SLABE: 8 Narodna sprava v slovenskih časopisih HORIZONTI ZGODOVINE SARA KÖLEŠ: 64 Memento vivere. Friedrich Nietzsche: »O koristi in škodi zgodovine za življenje« NOAM CHOMSKY V POGOVORU Z MICHELOM FOUCAULTOM: 96 Človeška narava: pravičnost proti moči (1971) VESNA ČESEN: 146 Etika izbire UTOPISTIKA KSENIJA BERK: 160 Nematerialno delo na preizkušnji ŠEFIK ŠEKI TATLIĆ: 166 Logika fl eksibilne moči ali posledica refl eksije utopičnega v kapitalu UMETNOST IN STVARNOST MARINA GRŽINIĆ: 182 HI-RES: izredno stanje v sodobnem plesu PETJA GRAFENAUER KRNC: 200 Več kot vidi oko: od likovne umetnosti do umetnosti, ki gradi na uporabi mnogih čutov: baročna trash estetika Tanje Vujinović in Zvonke Simčič WALTER SEIDL: 216 Preobrazba mode in realnosti: fotografi je Janeta Štravsa NATAŠA KOTAR: 224 Od neoavantgarde do retrogarde: portret Petra Mlakarja 4 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KNJIŽNICA ZAK PATRIK OUŘEDNÍK: 296 Evropeana: kratka zgodovina 20. stoletja MARINA GRŽINIĆ, TANJA VELAGIĆ (UR.): 308 Trenutki odločitve: performativno, politično in tehnološko ODMEVI IN OCENE NEBOJŠA DRAGOSAVAC: 328 Zmaga nad fašizmom: šestdeset
    [Show full text]
  • Žirovske STOPINJE 02 April 2016 • Glasilo Občine Žiri
    PRAZNOVANJE 5 GOSPODARSTVO 8 STAROSTI PRIJAZNA 11 KULTURA 15 110 LET ČIPKARSKE ŠOLE ŽIRI TEŽAVE V ALPINI, PREIZKUS OBČINA ZVONOVI NA ŽIROVSKEM, KNJIGA ENOTNOSTI ŽIROVCEV SKRB ZA OBČANE, KI POTREBUJEJO DR. ALOJZA DEMŠARJA DOLGOTRAJNO POMOČ PRI Obletnico zaznamoval šolski Od julija 2015, ko je Alpino OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREBAH kulturni dan z osrednjo zapustil direktor Matjaž Delopst, prireditvijo, knjiga s 110 je bila usoda naše tovarne vedno Pri tovrstni oskrbi zaostajamo Opisani so zvonovi v cerkvah žirovskimi pripovedmi bolj negotova. Optimizem vliva za državami EU. Prvi pogoj prvotne žirovske župnije, ki je Pripoved na nit časa in razstava prihod novega direktorja mag. za napredek je, da poznamo poleg Žirov obsegala še Vrh Sv. Čipka v umetnosti. Bojana Gantarja. sodobne programe pomoči. Treh Kraljev, Ledine in Zavratec. www.ziri.si žiGLASILO OBrČINE ŽoIRI vske STOPINJE APRIL 2016 ŠTEVILKA 2 LETO 6 NAKLADA 1800 IZVODOV žirovske STOPINJE 02 April 2016 • glasilo Občine Žiri žirovske STOPINJE Glasilo Občine Žiri Loška cesta 1 4226 ŽIRI www.ziri.si ODGOVORNA UREDNICA Jožica Kacin [email protected] T: 031 309 672 POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman ČLANI: Amadea Jesenovec Milena Milkavčič Andrej Praznik ODPRIMO OKNA STROKOVNI SODELAVCI Jožica Kacin, urednica Srečo Gaber Rok Klemenčič Tanja Mlinar eselje, žalost, moč, nemoč, zmaga, poraz … Vse to se menja, kot se spreminjajo letni časi, med Rok Prešern Vkaterimi ima vsak svojo nalogo in svoj čar. Kako dolgočasno bi bilo, če bi bilo vedno poletje, in OGLASNO TRŽENJE še huje, da bi imeli samo zimo. Kdaj bi sadili, kdaj bi vzcvetele rože in kdaj bi pobirali sadove svojega Rok Prešern dela? Zato odprimo okna pomladi, da v naše prostore prideta svežina in toplina letnega časa.
    [Show full text]
  • STOPINJE 54 NOVEMBER 2014 ŠTEVILKA 5 LETO 4 NAKLADA: 1800 IZVODOV X 02 Žirovske STOPINJE November 2014 Glasilo Občine Žiri
    INTERVJU VREME OBLETNICE ŠPORT 30 POGOVOR Z ŽUPANOM POPLAVE V NOČI NA POCLAIN HYDRAULICS, D.O.O., ZLATA IN BRONASTA MAG. JANEZOM ŽAKLJEM 22. OKTOBER ŽIRI, DAN ODPRTIH VRAT MEDALJA V PLAVANJU ZA 65 LET ŽANI JUSTIN NA SPECIALNI Občina je v dobri nančni OLIMPIJADI kondiciji. Zadolženost se Podjetje je center za razvoj in 12 kljub novi čistilni napravi in Škoda na občinski 8 proizvodnjo hidravličnih drugih izvedenih projektih 4 infrastrukturi znaša ventilov za celotno skupino Nastopilo je preko 2000 ni povečala. več kot 2 milijona evrov. Poclain. športnikov iz 58 držav. žirovske GLASILO OBČINE ŽIRI STOPINJE 54 NOVEMBER 2014 ŠTEVILKA 5 LETO 4 NAKLADA: 1800 IZVODOV WWW.ZIRI.SI X 02 žirovske STOPINJE November 2014 glasilo Občine Žiri KAZALO 04 POGOVOR Z ŽUPANOM MAG. JANEZOM ŽAKLJEM 06 OBČINSKI SVETNIKI SE PREDSTAVIJO 08 NARAVA JE SPET POKAZALA SVOJO MOČ 09 VODSTVO OBČINE PRI ODPRAVLJANJU POSLEDIC POPLAV 09 PO NEURJU DELOVNE AKCIJE NA ŠPORTNIH OBJEKTIH PA JIH IMAMO 10 NADALJEVANJE PRIREDITEV OB 100-LETNICI ORGEL IN Urednica Jožica Kacin 120-LETNICI ROJSTVA ANTONA JOBSTA 11 50 LET PATRONAŽNEGA VARSTVA Pa jih imamo. Novega starega župana in nov občinski svet. Od petnajstih članov je kar deset 12 NAJBOLJ POMEMBNO JE PREŽIVETI SLABE ČASE novih. Ali smo prav volili, se bo izkazalo v naslednjih mesecih in letih. Vsekakor pa ni vse 13 CVETLIČNI LJUDJE OSTAJAJO V NAŠIH SRCIH v rokah volivcev. Izbirali smo med možnostmi, ki so nam bile ponujene. Da bomo svetnike laže pocukali za rokav in presodili, če so upravičili naše zaupanje, jih predstavljamo tudi v 13 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE V ŠOLI IN VRTCU Stopinjah.
    [Show full text]
  • Zbornik Ohranjamo Preteklost Za Prihodnost!
    Ohranjamo preteklost za prihodnost! Zbornik ob 80-letnici Loškega muzeja Škofja Loka ŠKOFJA LOKA, 2019 ZLATI DRAŽGOŠKI OLTARJI IN STENSKE POSLIKAVE V GRAJSKI KAPELI LOŠKEGA GRADU Grajska kapela je izjemnega umetnostnega in zgodovinskega pomena ne le za Škofjo Loko in Loški muzej, temveč tudi za slovenski kulturni prostor. V njej so na ogled štirje znameniti zlati dražgoški oltarji, ki danes veljajo za najlepše slovenske zlate oltarje: Oltar sv. Lucije (1658), oltar sv. Ane (1628), oltar sv. Miklavža (1660) in oltar sv. Antona (1689). Spadajo med zgodnejše umetnostnozgodovinske muzejske predmete. Te je muzej pridobil iz Kapucinskega samostana, potem ko jih je muzejsko društvo rešilo, preden so Nemci med 2. svetovno vojno požgali cerkev sv. Lucije v Dražgošah, kjer so oltarji prvotno stali. Po koncu vojne, leta 1946, ko je Loški muzej dobil prostore za svoje nove muzejske zbirke v Puštalskem gradu, so tja preselili tudi dražgoške oltarje. Od tam so se nato leta 1959 skupaj z muzejem preselili na Loški grad, v grajsko kapelo. Kapelo krasijo tudi stenske poslikave avtorja Antona Jebačina, ki je leta 1915 po naročilu uršulink, takratnih lastnic gradu, poslikal kupolo (motiv: Personifikacije 7 krščanskih kreposti), ter stene kapele (motivi: Tobija ozdravlja svojega očeta, Marijino oznanjenje in Veduta Škofje Loke s portreti dveh gojenk iz uršulinske šole na gradu). Poslikave so dober primer tradicije slovenskega nabožnega stenskega slikarstva 19. stoletja in so hkrati tudi odziv na 1. svetovno vojno, ko je bila na gradu vojna bolnica za vojake s soške fronte. O tem priča zlasti kronogram v kupoli z napisom “Nič nam ne bodo škodovale sovražne vojne, če je bog z nami”.
    [Show full text]
  • Nova Revija V Primežu Službe Državne Varnosti La Nova Revija Nella Morsa Del Servizio Di Sicurezza
    ANNALES 5 Anali za istrske in mediteranske študije 1 Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 2017, Sociologia, 27, et Series Historia 6 2 7 7 3 ISSN 1408-5348 Cena: 11,00 EUR 8 UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 27, 2017, 4, pp. 671-883, Koper 2017 ISSN 1408-5348 4 UDK 009 ISSN 1408-5348 Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 KOPER 2017 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 ·4 ISSN 1408-5348 UDK 009 Letnik 27, leto 2017, številka 4 UREDNIŠKI ODBOR/ Roderick Bailey (UK), Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), Milan COMITATO DI REDAZIONE/ Bufon, Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić BOARD OF EDITORS: (HR), Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Vesna Mikolič, Luciano Monzali (IT), Aleksej Kalc, Avgust Lešnik, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Andrej Rahten, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko Glavni urednik/Redattore capo/ Editor in chief: Darko Darovec Odgovorni urednik/Redattore responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Gorazd Bajc Gostujoči uredniki/Guest Editors: Mateja Režek, Jure Ramšak, Darko Friš Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.) Oblikovalec/Progetto grafico/ Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec Tisk/Stampa/Print: Grafis trade d.o.o.
    [Show full text]