INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXVIII Ljubljana 1998 Številka 1-2 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica) mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, prof. dr. Jože Pirjevec, prof. dr. Janko Prunk, prof. dr. Franc Rozman Prevajalci: Andrej Turk - angleščina, Marko Turk - angleščina, Irena Kuštrin - nemščina Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Računalniški prelom MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk Grafika - M s.p. Zamenjave (Exchange, Austauch): Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Redakcija zaključena 15. junija 1998 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 142/92 mb. z dne 2. 3. 1992 štejejo Prispevki za novejšo zgodovino za proizvod, od katerega se plačuje 5% davek na promet proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 Kazalo CONTENTS - TABLE DES MATIĘRES - INHALT RAZPRAVE - ARTICLES - ÉTUDES - ABHANDLUNGEN Jurij Perovšek, Prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem v letih 1872-1895 .................................................... 5 UDK 334.732.2(497.4)"1872/1895" Andrej Studen, Protinemški izgredi v Ljubljani 1903 ................................... 15 UDK 323-1(497.4 Ljubljana)"1903" Pietro Purini, Raznarodovanje slovenske manjšine v Trstu (Problematika ugotavljanja števila neitalijanskih izseljencev iz Julijske krajine po prvi svetovni vojni) ................................................................................. 23 UDK 325.252(453.3=163.6)"1918/1941" Ervin Dolenc, Slovensko zgodovinopisje o času med obema svetovnima vojnama in kulturna zgodovina .................................................................... 43 UDK 930.85"1918/1941":930.1 Tone Ferenc, Obnova okrajnih glavarstev na Dolenjskem jeseni 1943 ......... 59 UDK 353(497.4 Dolenjska)"1943" Bojan Godeša, Krščanski socialisti in ustanovitev enotnih sindikatov .......... 75 UDK 329.3:331.105.44(497.4)"1944" Zdenko Čepič, Nekaj stopinj revolucije v pluralni dobi Osvobodilne fronte ...................................................................................... 89 UDK 323.272(497.4)"1941/1943" Nevenka Troha, Resolucija Informbiroja in Svobodno tržaško ozemlje (Stališča projugoslovanske KPSTO v prvem letu po objavi) ......................... 111 UDK 327.15(450.361 STO):327.323.32"1949" Violeta Ačkoska, Nekatere posebnosti kolektivizacije vasi v Ljudski republiki Makedoniji v letih 1949-1953 ...................................................... 127 UDK 330.342.15(497.17)"1949/1953" Aleš Gabrič, Sprememba kulturnopolitične usmeritve po informbirojevskem sporu ........................................................................ 137 UDK 930.85(497.1)"1948/1954" Mateja Režek, Jugoslovanski federalizem in ustavni zakon leta 1953 ........... 151 UDK 342.24(497.1)"1953" Jože Prinčič, Mala reforma in slovenska politika (1960-1961) ..................... 161 UDK 338.244(497.4)"1961" Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 RAZPRAVLJANJA - DISCUSIONS - VERHANDLUNGEN Tamara Grieser-Pečar, Odgovor na prispevek Janka Pleterskega Zgodovina in delo pravnikov ....................................................................... 171 Janko Pleterski, Ugovor na odgovor ............................................................ 174 HISTORIČNA DOKUMENTACIJA - HISTORICAL DOCUMENTATION - DOCUMENTATION HISTORIQUE - HISTORISCHE DOKUMENTATION Poročilo OZNE o agenturah na območju Slovenije (Ljuba Dornik-Šubelj).... 178 POSVETOVANJA - SYMPOSIUMS - CONFERENCES - BERATUNGEN Znanstveno posvetovanje "Slovenija 1948 - 1998: Iskanje lastne poti", Maribor, 16. - 17. april 1998 (Mateja Režek) .............................................. 198 OCENE IN POROČILA - REPORTS AND REVIEWS - RAPPORTS ET CRITIQUES - BERICHTE UND REZENSIONEN Janko Pleterski, Ivan Šušteršič (Jurij Perovšek) ............................................ 204 Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik (Marjan Matjašič) .................................... 210 Slovenija na vojaškem zemljevidu, 3. zvezek (Boris Mlakar) ........................ 213 Slovenska trideseta leta (Bojan Balkovec) ..................................................... 215 Egon Pelikan, Akomodacija ideologije političnega katolicizma na Slovenskem (Anka Vidovič-Miklavčič) .................................................... 216 Od mature do mature (Ervin Dolenc) .......................................................... 225 Cerkev in družba na Goriškem ter njih odnos do vojne in osvobodilnih gibanj (Boris Mlakar) .......................................................... 226 Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega naroda (Tone Ferenc) .................................................................................. 228 Nevenka Troha, Politika slovensko-italijanskega bratstva (Aleš Gabrič) ....... 232 Friuli Venezia Giulia. Storia del '900 (Petra Svoljšak, Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Nevenka Troha) ................................................................... 235 Dušan Nećak - Božo Repe - Nuša Kern: Naše stoletje (Blaž Vurnik) .......... 251 Poročilo o delu Inštituta za novejšo zgodovino v letu 1997 ......................... 1 Bibliografija sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letu 1997 (Nataša Kandus) ........................................................................ 19 Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 5 Jurij Perovšek Prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem v letih 1872-1895 Tako evropski kot tudi nemški liberalizem sta že v 19. stoletju priznavala, da predstavlja sestavni del družbenega in političnega življenja tudi socialni problem.1 Pri nemškem liberalizmu se je tako stališče izoblikovalo v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, in sicer kot odziv na takrat že očitne socialne posledice forsirane industrializacije.2 Prvi med nemškimi liberalci, ki je skozi konkretno socialno- gospodarsko akcijo in tudi na teoretsko-publicistični način poskušal rešiti socialni problem, je bil Franz Hermann Schulze-Delitzsch.3 Schulze-Delitzsch je zasnoval sistem konzumnih, surovinsko-nabavnih, kreditnih in produktivnih zadrug, v katerih je videl edino rešitev za revne delavce in obrtnike. Namen njegovih zadrug je bilo povezovanje med siromašnimi, predvsem delovnimi razredi, da bi skupaj povezana gospodarska prizadevanja posameznikov, malih in v gospodarstvu porazgubljenih sil zagotovila kar največ mogoče prednosti velepodjetja. Tako bi bilo uveljavljeno načelo, da več združenih majhnih moči ustvari veliko, zaradi česar naj tisto, kar posameznik ne more uresničiti sam, uresniči v povezavi z drugimi.4 V tem smislu je Schulze-Delitzsch odločno zagovarjal načelo solidarne samopomoči v zadrugah povezanih posameznikov in v njem utemeljeval bistvo svojega zadružnega sistema.5 Doseči vse iz lastne moči in nič na osnovi dobrodelnosti ali z državno pomočjo, je bilo njegovo glavno socialnogospodarsko vodilo.6 Omogočilo naj bi, da bi obrtniki in mezdni delavci tudi 1 Navedena literatura v Jurij Perovšek: Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina kot liberalni odgovor na socialno vprašanje v 19. stoletju. Prispevki za novejšo zgodovino, XXXVI, 1997, št. 1, str. 32-33, Priloga II (dalje Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina). 2 Toni Offermann: Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum in Deutschland 1850-1863. Bonn 1979, str. 189 (dalje Offermann, Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum). 3 Podrobneje Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina, str. 17-34. Doseda- nje omembe Schulze-Delitzscheve socialnogospodarske doktrine v slovenski strokovni zadružni in his- toriografski literaturi so se v glavnem - z izjemo dela M. Vičiča (Milan Vičič: Zadružništvo, knjiga I. Smeri, zgodovina in sistemi. Beograd 1937, str. 97-99, 129-133, 186-188) - omejevale zgolj na kratke predstavitve najbolj znanih načel, na katerih je Schulze-Delitzsch organizacijsko in gospodarsko ute- meljil svoj zadružni sistem. Ivan Lapajne: Jugoslovanski posojilničar in zadrugar. Krško 1922, str. 10- 11; Nova doba, V, 112, 4. 10. 1923, Janko Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; Predhodniki in pionirji zadružnega gibanja. Po prof. Totomianzu. Poslovenil C. K. (Cvetko Kristan), Ljubljana 1925, str. 5-7; Miloš Štibler: Zadružništvo, I. del. Ljubljana 1931, str. 21-22; Fran Trček: Oris zadružništva. Ljubljana 1936, str. 11-12, 27-31 (dalje Trček, Oris zadružništva); isti: Razvoj po- sameznih panog. Zadružni zbornik izdan ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka očeta slov. zadružništva. Ljubljana 1937, str. 55-59 (dalje Trček, Razvoj posameznih panog); France Kresal: Delavsko za- družništvo na Slovenskem. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1970, 1-2, str. 68-70 (dalje Kresal, Delavsko zadružništvo); Janko Orožen: Celje in slovensko hranilništvo. Celje 1977, str. 14-15 (dalje Orožen, Celje in slov. hranilništvo). Podobno velja tudi za delo V. Totomianza, prevedeno v