Za Novejšo Zgodovino
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ZA NOVEJŠO ^ (M 1991 2 W ^ ^ ^ ^ ^ ZGODOVINO INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXI Ljubljana 1991 Številka 2 Contribution to the Contemporary History Contributions a I'histoire contemporaine Beitrage zur Zeitgeschichte UDC 949.712 »18/19« (05) UDK YU ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: mag. Zdenko Cepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, dr. Janko Prunk Prevajalki: Milojka Popović (angleščina), Marjeta Čop-Pretnar (nemščina) Lektorica: Marija Sivec Oprema: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 (Trg osvoboditve 1), Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologij o Republike Slovenije Tisk Birografika BORI, Titova 64, 61000 Ljubljana Zamenjave (Exchange, Austausch): Inštitut za novejšo zgodovino 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 (Trg osvoboditve 1), Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Razprave Dušan Nećak Hallsteinova doktrina in Jugoslavija »Danes zjutraj, ob 11. uri, me je na mojo željo obiskal jugoslovanski poslanik. Predal sem mu noto zvezne vlade, ki sem jo kratko pojasnil. Poudaril sem, da od ločitev zvezne vlade ni izraz sovražnega razpoloženja do jugoslovanskega naroda, pač pa izraz globokega razočaranja nad odločitvijo jugoslovanske vlade, da je v nezdružlji vem nasprotju z življenjskimi interesi nemškega naroda. Dalje sem opozoril, da zvez na vlada na noben način ni enakega mnenja kot jugoslovanska, ki trdi, da bi njena od ločitev lahko prispevala k popuščanju napetosti in k rešitvi nemškega vprašanja. Nasprotno, zaskrbljena je, da bo takšno enostransko stališče povečalo napetost in ote žilo pot k demokratični združitvi Nemčije. Jugoslovanski poslanik je podal kratko osebno izjavo. Dejal je, če povzamem, da jugoslovanska vlada in jugoslovanski narod ne bosta razumeli nemške odločitve. Ju goslavija mora kot suverena država računati na politične realnosti. To je temeljni inte res jugoslovanskega naroda. Jugoslovanska vlada je slej ko prej prepričana o pravilno sti svoje odločitve. Poslanik je zelo odprto izjavil, da v Beogradu niso računali s takšno reakcijo zvez ne vlade! Pojasnil sem poslaniku, da bomo njemu in članom njegovega poslaništva nudili vso podporo in da njemu prepuščam način zaključitve poslov in odhoda članov njego vega poslaništva. Zvezna vlada nima namena v tem primeru določati roka. Računa z enakim stališčem jugoslovanske vlade. Poslanik se je nato zanimal za usodo gospodarskih pogodb in odnosov. Da bi omehčal trdoto našega sklepa sem dejal, da prekinitev diplomatskih odnosov po ve ljavnem mednarodnem pravu ne potegne za sabo prekinitve sklenjenih pogodb. Opo zoril sem ga, da je varstvo interesov Nemčije prevzela Francija in da naj se potrebni pogovori vodijo preko te države. Nato se je poslanik zanimal za usodo obstoječih konzulatov. Tudi na to sem mu odgovoril, da se bomo o teh vprašanjih dogovorili na prihodnjih pogajanjih. Bilo je očitno, da je bil poslanik, ki je za nemško odločitev, jasno, že vedel, globoko prizadet. Vse njegovo zadržanje je bilo popolnoma neoporečno in korektno in imel sem občutek, da se posebno trudi zadržati osebne reakcije. Ob koncu je spontano iz razil željo, da bi kdaj kasneje splošen politični razvoj omogočil ponovno vzpostavitev odnosov. Bonn, 19. oktobra 1957 von Brentano«1 1 Politisches Archiv des Ausenwartigen Amtes (dalje PAAA), Bonn, Abteilung 7, Abbruch deutsch-ju- goslawischer Beziehungen anlasslich jugoslawischer Anerkennung der DDR, Fasc. 301, Band 1, MB1607/57. 156 Prispevki za novejšo zgodovino XXXI - 1991 Ta zapis pogovora z jugoslovanskim poslanikom v Bonnu Dušanom Kvedrom je na dan prekinitve diplomatskih odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in FLRJ nemški zunanji minister poslal svojemu kanclerju dr. Konradu Adenauerju, visokim uradnikom nemškega zunanjega ministrstva, oddelku za tisk in državnemu sekretarju v ministrstvu za zunanje zadeve, prof. dr. Walterju Hallsteinu. Na vljuden in relativno mehak način ter na prvi pogled sramežljivo in z veliko mero simpatije je bila tako pr vič uporabljena tako imenovana Halsteinova doktrina prav v odnosih z Jugoslavijo. Za »uradni rojstni datum« doktrine, ki jo je politika in publicistika netočno po imenovala »Halsteiriova doktrina«, šteje nemška družboslovna znanost 8. in 9. de cember 1955, ko so se v Bonnu na konferenci zbrali poslaniki Zvezne republike Ne mčije v Evropi in tisti iz ZDA, Kanade, Brazilije, Egipta in Indije,2 prisoten pa je bil tudi nemški opazovalec pri OZN. Pripisali so jo takratnemu državnemu sekretarju zunanjega ministrstva pri vladi Zvezne republike Nemčije, prof. dr. Walterju Hallsteinu (1901-1982). Hallstein je bil jurist, od leta 1929 v univerzitetni službi. Od leta 1930 do 1941 je bil profesor za zasebno in družbeno pravo (Privat und Gesellsc- haftsrecht) po vojni pa od leta 1946 ordinarij za mednarodno zasebno pravo, medna rodno pravo, pravno poravnavo in družbeno pravo (Privatrecht, Volkerrecht, Rech- tvergleichung und Gesellschaftsrecht) na frankfurtski univerzi. Leta 1950 je postal vodja nemške pogajalske komisije za Schumannov načrt, v letih 1958-1967 predsed nik komisije EGS v Bruslju in 1968 predsednik Sveta evropskega gibanja. Po definiciji naj bi bila »Hallsteinova doktrina« načelo zahodnonemške zunanje politike, ki je nastalo po navezavi diplomatskih stikov med ZRN in Sovjetsko zvezo 13. septembra 1955. Kot edino demokratično legitimno nemško državo in predstavni co nemškega naroda upošteva ZRN. Po Hallsteinovi doktrini ne bo ZRN3 imela ni kakršnih diplomatskih stikov z državo, ki bi priznala DDR, razen izjemoma s Sovjet sko zvezo. Kot edina uradna definicija te doktrine pa velja izjava Wilhelma G. Grewea, profesorja javnega in mednarodnega prava, sicer pa vodje političnega od delka v nemškem zunanjem ministrstvu, ki jo je dal v intervjuju decembra 1955: »Ve liko je še ukrepov, ki jih je mogoče uporabiti pred prekinitvijo diplomatskih odnosov. In jasno je, da se stori tako težak korak, kot je prekinitev diplomatskih odnosov, ved- 2 Več o tem glej še: Grewe G. Wilhelm: Deutsche Aussenpolitik der Nachkriegszeit, Stuttgart I960, posebej str. 139-163; Schuster Rudolf: Die »Hallstein-Doktrin«, Europa Archiv, Folge 18, 1963, str.' 675-690; Brey Thomas: Bonn und Belgrad, Osteuropa, Stuttgart 1979, Jhrg. 29, str. 632-641; Buchheim Hans: Deutschlandpolitik 1949-1979, Der politisch- diplomatische Prozess, Schrieftenreihe der Viertelja- hrshefte fur Zeitgeschichte, Nr. 49, Stuttgart 1984, posebej str. 80-83; Zoll Werner: Uber den Wert der Hallstein-Doktrin, Aussenpolitik, Jhrg. XFV, 1963, Heft 9, str. 602-609; Ersil Wilhelm: Aussenpolitik der BDR 1949-1969, Berlin 1986, posebej str. 144- 145; Geschichte der Aussenpolitik der DDR, Abriss, Berlin 1984, posebej str. 132-135; Kroger Herbert: Bonn bestatigt den Bankrott der Hallstein-Doktrin, Deutsche Aussenpolitik, Berlin 1964, Heft 7, str. 595-600; Thomas Ludmila: Ausgehdlte Hallstein-Doktrin, Deutsc he Aussenpolitik, Berlin 1966, Heft 1, str. 17-26; Kroll Hans: Lebenserinnerungen eines Botschafters, Koln, Berlin 1967; Pfleiderer Karl-Georg: Politik fur Deutschland. Reden und Ausatze 1948-1956, Stutt gart 1961; de Osona Marija Anic: Die erste Anerkennung der DDR, Der Buch der deutsch-jugoslawischen Beziehungen, Baden Baden 1990; Benz Wolfgang; Die Griindung der Bundesrepublik DTV, Munchen 1989 in Herbst Ludolf: Option fur Westen, DTV, Munchen 1989. 5 Primerjaj z: Geiss Imanuel: Geschichte griffbereit, Begriffe, Ro ro ro, Heft 4, 1983, str. 687. Prispevki za novejšo zgodovino XXXI - 1991 157 no samo po temeljitem preudarku in v zelo resnem položaju. Je pa tudi jasno, da je ce lo to vprašanje za nas v resnici izredno resno vprašanje in da najbrž ne bomo mogli v trenutku, ko se bo pri kakšni tretji državi pojavil problem dvojnega zastopstva Nemči je, storiti nič drugega kot uporabiti zelo resne konsekvence.«4 Vendar so temelji za to doktrino nastali že nekaj let prej, pa tudi državni sekretar Hallstein, kot smo že ugotovili, ni bil (edini) avtor doktrine. V njegovem življenjepi su, ki ga hrani berlinski »Deutsches Institut fiir Zeitgeschichte«, je Hallstein sam za pisal: »Die Sache wird leicht dargestellt als ein Dogma, das vom mir entwickelt ware. Das ist nie der Fall.«5 Raziskovalci te tematike pa so večinoma mnenja, da je doktrina dobila ime po Hallsteinu zaradi predpostavke, »da bi moral biti pri formuliranju tega načela odločilno udeležen jurist Hallstein.«6 Po načelih te doktrine je ZRN pretrgala diplomatske stike le z Jugoslavijo (1957) in Kubo (1963). Leta 1965 so bili pretrgani diplomatski odnosi med ZRN in arabski mi državami, toda prekinile so jih arabske države zaradi nemške proizraelske politike. Zahodnonemški avtorji tudi to prekinitev pripisujejo realizaciji Hallsteinove doktrine, vzhodnonemški avtorji pa odločitev o prekinitvi odnosov pripisujejo arabskim drža vam.7 Hallsteinova doktrina je bila kot politično načelo zahodnonemške zunanje poli tike zavržena leta 1967, ko so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z Romunijo, če prav je ta imela diplomatske odnose z NDR. Dokončno je izginila iz politične prakse ZRN leta 1968, ko so bili ponovno navezani diplomatski odnosi z Jugoslavijo. Pri reševanju nemškega vprašanja, ki je z večjo ali manjšo intenziteto trajalo vse do 1990, se je v prvih desetih letih po vojni kazal kot eden najpomembnejših proble mov problem »priznanja« tako imenovane sovjetske