ČASTNI OBČAN 5 SLOVESNOSTI 8 PRAZNOVANJA 10 VREME 25 MIHA NAGLIČ - 70 LET OD VRNITVE PRIMORSKE DESET USPEŠNIH LET V DRUŽBI IMELI SMO TOPLO POLETJE 40 LET VSESTRANSKEGA MATIČNI DOMOVINI SLOVENIJI SKUPINE POCLAIN KULTURNIŠKEGA DELOVANJA
4. avgusta je bila v Žireh Mali ljudje se niso dali in so »Konkurenca je huda, ključ do izmerjena najvišja temperatura Zdaj pišem obsežno knjigo. Bo zmeraj našli poti, da so mejo uspeha pa je znanje.« (predsednik v zadnjih štirih letih: 36,2 res nekaj (p)osebnega. presegli. korporacije Laurent Bataille) stopinje Celzija. WWW.ZIRI.SI
4 7
SEPTEMBER 2017 ŠTEVILKA 4 LETO 7 NAKLADA 1800 IZVODOV žirovske STOPINJE 02 September 2017 • glasilo Občine Žiri
žirovske STOPINJE Glasilo Občine Žiri Loška cesta 1 4226 ŽIRI www.ziri.si
ODGOVORNA UREDNICA Jožica Kacin [email protected] T: 031 309 672
POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman
ČLANI: Amadea Jesenovec Milena Milkavčič Andrej Praznik VSI SMO ZMAGOVALCI STROKOVNI SODELAVCI Jožica Kacin, urednica Srečo Gaber Rok Klemenčič Gregor Mlinar lovenci smo v teh dneh enotni kot že dolgo ne. Pa ne zaradi referenduma o drugem tiru. Ta Tanja Mlinar Snas po nepotrebnem razdvaja in nas spravlja v težak položaj. Kako naj neuki ljudje odločamo OGLASNO TRŽENJE o vprašanjih, kjer se niti strokovnjaki ne morejo zediniti, kaj je prav? Čas in denar pa odtekata. Gregor Mlinar Še sreča, da imamo športnike. Zaradi njih smo za nekaj dni čisto pozabili na politiko. V sredo, [email protected] 13. septembra, je bilo vroče na nogometnem prizorišču v Mariboru, kjer so Vijole remizirale T: 04 50 50 700 z ruskim Spartakom, v nedeljo pa smo navijali za naše košarkarje na evropskem prvenstvu v LEKTORICA Istanbulu. Zadovoljstvu ob zlati medalji ni bilo ne konca ne kraja. Tudi v Žireh so pokale petarde mag. Ana Tušek in v nebo so švigali ognjemeti, čeprav so eksplozivna sredstva dovoljena le med decembrskimi prazniki. A kaj zato. Uresničile so se naše sanje, postali smo zmagovalci. OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM Darjan Kacin Evforija se še ni polegla, ko je bil spet čas za slavje. Kolesar Primož Roglič je bil na svetovnem prvenstvu drugi, Tanja Žakelj iz sosednje občine pa je v Avstraliji dosegla odlično deseto mesto. TISK V Stopinjah pa pišemo o odličnih domačih športnikih. Luka Tavčar je postal zmagovalec jeklenih, Medium, d. o. o., Žirovnica Jaka Eniko pa je premagal samega sebe na eni najtežjih in najbolj zaželenih ultramaratonskih NAKLADA preizkušenjah. Športniki so torej tisti, ki nam dvigajo narodno zavest. Te – in tega, da moramo 1800 izvodov držati skupaj –, se velikokrat zavemo šele ob velikih lepih ali manj lepih dogodkih. Narodno pripadnost in bolečino ob zatiranju pa so dobro občutili primorski Slovenci, ki so Naslednja številka izide novembra 2017. leta 1920 zaradi političnih igric kar naenkrat postali manjšina v Italiji. Sedemindvajset let so Prispevke zbiramo do 6. novembra 2017. trpeli pod tujo oblastjo, toda svojih korenin niso pozabili. Sedemdesetletnico priključitve k Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod matični domovini smo obeležili tudi pri planinski koči na Mrzlem Vrhu, nedaleč od mejnika, zaporedno številko 1719. Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. ki je delil naše in italijansko ozemlje. Slavnostni govornik dr. Uroš Lipušček nas je popeljal Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede v zgodovino in nas spomnil na že nekoliko pozabljena ali pa nikoli slišana dejstva, kaj vse je na tehnične in materialne možnosti ter v skladu z uredniško politiko. Avtorji člankov in fotografij osebno odgovarjajo pretresalo kraje ob meji in koliko žrtev in žrtvovanj je bilo potrebnih, da je ozemlje spet naše. za njihovo verodostojnost in vsebino. Objavljeno je last O krivični rapalski meji je med drugim pisal tudi publicist, filozof, urednik in muzejski delavec glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana Miha Naglič, od junija 2017 častni občan Občine Žiri. Ob tem pomembnem dogodku se je z reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov. njim pogovarjala Maja Justin Jerman. Vemo, da nas skupni uspehi združujejo, toda prave pripadnosti je vse manj, pa naj gre za državo, podjetje, včasih celo družino. A slovesnost ob deseti obletnici priključitve Kladivarja k Poclainu je v marsikom gotovo zanetila iskrico ponosa, da je del tako uspešne skupine. Mogoče bodo kritiki odločitve za Poclain le spoznali, da je v tem, da bi brez francoskih lastnikov žirovsko podjetje težko preživelo, le nekaj resnice. Amadea Jesenovec piše o še eni uspešni zgodbi. Mina Kravanja je podjetnica, ki se cilju preda z vsem svojim bitjem in ima za sabo kar nekaj življenjskih zmag. Tudi Alpini gre dobro. Nives Markelj piše o dveh dogodkih; prvi je povezan z modno obutvijo, drugi s pohodništvom. SLIKA NA NASLOVNICI Člani PGD Dobračeva so 115-letnico dela obeležili tudi z nakupom novega vozila, ki bo veči- KAJ IGRA SAKSOFON noma namenjeno za pomoč občanom ob nujnih stanjih. Kaj je to in kako ob njih ravnati, piše Simon Šubic se je sprva uspešno ukvarjal z zdravnik Ivan Pecev. narodnozabavno glasbo, od leta 1989 pa se S tem pa prispevkov o uspehih še ni konec. Vsak doseženi cilj je svojevrstna zmaga. Za nekoga je je kot slikar samouk začel uveljavljati tudi v to že, če naredi korak ali prehodi kratko pot, za drugega, ko brez počitka premaga 170 kilometrov, slikarstvu. Razstavljal je na številnih samostojnih kot je to uspelo Jaku Eniku, tretji je zmagovalec šele, ko dobi medaljo na najprestižnejših razstavah. Sicer ostaja zvest ljudski motiviki, zavezani domačijskim prizorom, časovno precej svetovnih tekmovanjih. odmaknjenim. Nekatere njegove slike, kot na Imamo različne načrte, želje, pričakovanja in zmožnosti. Toda vsak, ki doseže zastavljeni cilj, naslovnici, pa izhajajo iz sodobne motivike. • v katerega vloži del sebe, svoj čas, napor in svoje sanje, je zmagovalec. Spoštujmo zato vsakega, Maja Justin Jerman ki zmaga. Vsi smo kdaj pa kdaj zmagovalci. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 03
KAZALO
02 VSI SMO ZMAGOVALCI 03 SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! 04 IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA 04 SPREMEMBE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 05 MIHA NAGLIČ – ČASTNI OBČAN 06 MOJ DUH JE RDEČ, IMA PA ČRNE PIKE 08 SLOVESNOST OB 70-LETNICI VRNITVE PRIMORSKE 10 DESET LET V DRUŽBI SKUPINE POCLAIN 11 ZA VARNO POT V HRIBIH 12 ČEVLJI ZA MISS SLOVENIJE 12 STUDIO KOZMETIKE MINA 13 NOVOSTI PRI RAVNANJU Z ODPADKI 13 NOVA UREDBA O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV 14 SLABO VZDRŽEVANI OBJEKTI OGROŽAJO VARNOST 14 TEHNIČNO REŠEVALNO VOZILO ZA 115 LET SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! 15 ŽUPNIK IGOR JEREB ODŠEL Brane Jesenovec, podžupan 15 SLOVESEN SPREJEM IN UMESTITEV NOVEGA ŽUPNIKA 16 SLOVO IN DOBRODOŠLICA 18 MLADI, USPEŠNI ŽIROVCI a nami je vroče in pestro poletje. Kljub dopustniškemu razpoloženju se je na občini tudi 19 DANIEL RAMPRE IN ANDREJA ČAMERNIK NA MMS Zv poletnih mesecih nadaljevalo delo na več projektih. Kandidirali smo na razpisu za 20 SO PA FANTJE ZGODAJ VSTALI, HITRO KOSE NAKLEPALI sofinanciranje izgradnje telovadnice, a na žalost nismo bili uspešni. Kljub temu se dejstvo, da 21 PAPIRCI JANEZA OBLAKA IN JOŽETA ŽAKLJA novo telovadnico potrebujemo, ni spremenilo. Drži tudi, da bi nam denar iz javnih sredstev 21 SREBRNI PRIZNANJI ZA MLADE KLEKLJARICE prišel še kako prav, zato moramo razmisliti, kaj v novi telovadnici potrebujemo, in kaj je 21 PRAZNIK ŠOFERJEV 21 NOVA MAŠA V LEDINAH tisto, kar si le želimo. Do naslednjih generacij je pošteno, da zgradimo telovadnico, ki bo 21 ZLATO ANICI JANKOVEC kakovostna, ki bo ponujala vse, kar osnovna šola ter občani potrebujemo, ki bo enostavna 22 »DEDIŠČINSKA PROCESIJA« NA POLETNO MUZEJSKO NOČ in poceni za vzdrževanje ter bo financirana tako, da ne bo ogroženo dokončanje drugih nič 23 BOJANA DIMITROVSKI manj pomembnih projektov. 24 VARNO V ŠOLO Na javnem razpisu za sofinanciranje gradnje športnih objektov smo uspeli s projektom 24 VRTEC V NOVEM ŠOLSKEM LETU prestavitve atletskega stadiona, pri čemer smo pridobili del sredstev za gradnjo. Zgrajeni 25 IMELI SMO TOPLO POLETJE 26 IZLET V NEZNANO bodo tudi fekalni in meteorni vodi, s čimer bomo zadostili vsem protipoplavnim zahtevam. 27 RAZPIS ZA KREDITIRANJE MALEGA GOSPODARSTVA Novi atletski stadion bo poleg tekalne steze ponujal tudi stezo za sprint ter stezo z jamo za 28 LUKA TAVČAR PRESENETIL »JEKLENE« skok v daljino, košarkarsko in rokometno igrišče ter zunanje fitnes naprave. S prestavitvijo 29 JAKA ENIKO NA ENEM NAJTEŽJIH TRAILOV atletske steze bomo korak bliže k izgradnji nove telovadnice, hkrati pa bo nova in izboljšana 29 ANDRAŽ JEREB SE JE POSLOVIL V 2. KROGU infrastruktura omogočila tudi dodatne površine za vse rekreativce. 30 ATLETI IN TEKAČI MED NAJBOLJŠIMI DOMA IN V TUJINI V zadnjih mesecih je bilo med starši naših najmlajših precej slabe volje in skrbi, saj je v 31 80 LET OD PRVEGA ORGANIZIRANEGA VARSTVA OTROK prvem krogu pred vrtčevskimi vrati ostalo kar nekaj otrok. Kljub temu se je po zadnjih 31 NOVO TRAVNATO TENIŠKO IGRIŠČE NA VISOKEM 32 KAKO RAVNATI OB NUJNEM STANJU? informacijah našla rešitev in bomo tudi letos z oktobrom zagotovili prostor za vse malčke, 32 HRANA JE V SLOVENIJI POCENI? ki varstvo potrebujejo. 34 RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV Jeseni nas čaka še ena pomembna odločitev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in 35 NOVO UČNO SREDIŠČE V STARIH ŽIREH enake možnosti je izdalo razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva 35 DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE v domovih za starejše (za Gorenjsko za okvirno 150 postelj). Na prihajajoči občinski seji nas 36 VRT JESENI zato čaka razprava, kaj v Žireh potrebujemo, kaj si lahko naši upokojenci s svojo pokojnino 36 START UP DELAVNICE 37 JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI dejansko privoščijo, kako starejšim omogočiti kakovostno preživljanje vsakdana ter kako 38 KAJ BODO PA LJUDJE REKLI? mlade razbremeniti pri skrbi za ostarele sorodnike. Tudi tu moramo razmišljati širše, izven 39 TIT GANTAR ustaljenih praks, ki se kažejo kot zastarele, drage ter ne vedno najbolj prijazne do ostarelih 39 NIKA KAVČIČ in njihovih družin. Občina Žiri je v preteklih letih aktivno pripravljala projekt za izgradnjo 40 DOGODKI V SLIKAH doma, zato se bomo prijavili in upali na ugodno rešitev. Vsi, ki se vozite v službo proti Logatcu, pa tudi drugi, ki ste se poleti peljali v tej smeri, ste za pot porabili precej več časa kot običajno, a ne bo več dolgo tako. Obnovitvena dela se počasi bližajo koncu in odslej bo cesta spet normalno prevozna in varnejša. V začetku avgusta smo na Direkciji za ceste RS podpisali pogodbo o sofinanciranju izgradnje pločnikov in ureditve vozišča na Selu, vključno z mostom čez potok Zabrežnik. Pričakujemo, da bo direkcija v kratkem izdala razpis za izvedbo del in z njimi tudi pričela. Kot že rečeno, je pred nami pestra jesen na lokalni in tudi na državni ravni. Prav je, da se državljani vključujemo v pomembne odločitve, ki ne bodo vplivale le na našo, temveč tudi na prihodnje generacije. In prav zato, ker naše odločitve ne vplivajo le na danes, pač pa tudi na jutri, moramo biti pri svojih odločitvah toliko bolj premišljeni. Ne dovolimo, da nas pri tem vodijo prazne floskule ter neutemeljene in večkrat podcenjujoče izjave pomembnih odločevalcev. Navsezadnje smo mi tisti, ki nimamo le pravice, pač pa tudi dolžnost, da sprejemamo odločitve odgovorno, razumsko ter v dobrobit vseh nas. • žirovske STOPINJE 04 September 2017 • glasilo Občine Žiri
IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA evropskih kohezijskih sredstev za projekt 16. AVGUST • Obisk vodstva avstrijskega Zmanjšanje poplavne ogroženosti na obmo- podjetja Sene cura v zvezi z gradnjo Medge- čju Škofjeloškega hribovja na Ministrstvu za neracijskega središča Žiri in ogled lokacije. okolje in prostor z mag. Blažem Mozetičem in 10. APRIL • Občinski gasilski poveljnik strokovnimi sodelavci Direkcije za vode. Župa- Anton Beovič, ml., je predstavil letno po- 17. AVGUST • V Komendi sestanek županov ni in direktorji občinskih uprav Škofja Loka, ročilo. Pogovorila sva se o uspešnem delu sedmih občin, ki se združujemo v projektu Gorenja vas - Poljane in Žiri smo sklenili, da naših gasilcev v preteklem letu in o načrtih Grozd domov. Dogovorili smo se o nadaljnjih izvedba projekta v okviru drugega dogovora za prihodnje. korakih za kandidiranje na razpis ministrstva za razvoj regij ni mogoča. za pridobitev koncesije. 30. JUNIJ • Na odprtju novih poslovnih pro- 12. SEPTEMBER • Sestanek na Študentski storov LF Air Condition v industrijski coni. 19. AVGUST • Na slovesnosti ob 115-letnici organizaciji Slovenije s predsednikom Ale- Podjetju želimo uspešno delo. društva PGD Dobračeva, kjer smo slovesno ksandrom Spremom in generalnim sekre- predali v uporabo novo tehnično reševalno tarjem Alešem Megličem o poteku vračanja 25. JULIJ • Srečanje z direktorjem Alpine vozilo. Mladinskega doma Žirovski vrh Občini Žiri. mag. Bojanom Gantarjem. Pogovarjala sva O prenosu lastništva bodo odločali člani se o nakupu zemljišča za obvozno cesto v 26. AVGUST • Ogled tekmovanja Fire combat skupščine na novembrski seji. industrijski coni. Direktor me je seznanil tudi v organizaciji članov društva PGD Žiri in s poslovanjem in o načrti podjetja. Čestitke podelitev nagrad najboljšim tekmovalcem. 17. SEPTEMBER • Na pohodu ob rapalski meji za pozitivno poslovanje! na Mrzl'k ob 70-letnici vrnitve Primorske k 29. AVGUST • Sestanek komisije za gradnjo matični domovini. • 27. JULIJ • Uvedba v delo na atletskem medgeneracijskega središča. Obravnavali smo
stadionu pri šoli. Na sestankih s sosedi smo
postopek prijave naše občine za koncesijo Jožica Kacin pojasnili, da smo v načrtih upoštevali vse Grozda domov in podprli nadaljevanje ome- pogoje pristojnih institucij v zvezi s poplavno njenega projekta. Komisija je tudi menila, da varnostjo Polja. je pri iskanju rešitev skrbi za starejše potrebno upoštevati novo stanje varstva starejših, ki se 28. JULIJ • Sestanek s starši petih otrok, je v zadnjih desetih letih močno spremenilo. ki niso bili sprejeti v vrtec. Povedali smo, Komisija zato ni podprla predloga podjetja da občina išče primerno rešitev, o kateri bo DEOS, da bi v Žireh gradili dom, saj od njega prizadete obvestila v začetku septembra. Z ni prejela novih izhodišč. vodstvom Vrtca pri sv. Ani smo se dogovorili, da bodo odprli polovični oddelek za otroke 1. SEPTEMBER • Pozdrav prvošolčkov v Cesta Žiri-Logatec v Brekovicah, 23. julija 2017. prvega starostnega obdobja, za kar smo dobili osnovni šoli. Našim otrokom sem zaželel lep soglasje pristojnega ministrstva. O rešitvi smo prehod iz vrtca v šolo, veliko novega znanja konec avgusta na srečanju obvestili starše. in prijateljev. SPREMEMBE OBČINSKEGA 2. AVGUST • Srečanje slovenskih razvojnih 6. SEPTEMBER • Sestanek občin ustanoviteljic PROSTORSKEGA NAČRTA agencij glede prednostnih naložb v okviru Radia Sora, na katerem smo imenovali novo dogovora za razvoj regij na Ministrstvu za direktorico Nado Jamnik. Andrej Poljanšek gospodarski razvoj in tehnologijo. Za občine Zvečer na praznovanju desete obletnice, ko je tudi po sestanku več odprtih vprašanj kot je Kladivar postal del francoske mednarodne Občina pripravlja spremembo občinskega odgovorov o tem, pri katerih projektih lahko korporacije Poclain. V tem obdobju so naložbe prostorskega načrta. Obravnavamo vloge, ki računamo na evropska sredstva. dosegle 17 milijonov evrov, podjetje posluje so na občino prispele do 1. maja 2017. Prip- uspešno in v Žireh načrtuje nove investicije. ravljavec se mora najprej strokovno opredeliti 4. AVGUST • Na Direkciji za infrastrukturo Iskrene čestitke! do prispelih predlogov, ki jih bo razvrstil na smo podpisali sporazum o delitvi stroškov za nesprejemljive z vidika prostorske zakonodaje rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnikov 7. SEPTEMBER • Sestanek Sveta ustanoviteljev (razpršena gradnja, poplavna območja …), na na Selu. Dogovorili smo se tudi, da bomo v šole Jela Janežiča. Razpravljali smo o možnosti pogojno sprejemljive (predvsem za območja okviru načrtovane obvoznice pričeli graditi vključitve Občine Medvode v ustanoviteljstvo posegov na najboljša kmetijska zemljišča odsek od Petrola do nogometnega igrišča. zavoda. Iz Medvod šolo obiskuje nekaj več ob kmetijah, za katere je potrebno pridobiti Za oba projekta bo razpis za izbiro izvajalca kot sedemnajst odstotkov otrok, zato bodo mnenja kmetijskopospeševalne službe) in objavljen še letos. ob pripravah na novo investicijo o predlogu sprejemljive pobude. Gradivo bo po pre- odločali občinski sveti loških občin. gledu na občini posredovano v predhodna 9. AVGUST • Sestanek z direktorjem Zavoda Na zasedanju Sveta gorenjske regije smo se žu- mnenja soglasodajalcem. Na podlagi mnenj za šport Škofja Loka Igorjem Drakslerjem o pani seznanili s postopkom priprave drugega ministrstev in služb bomo pripravili osnutek modelih upravljanja večnamenske dvorane v dogovora za razvoj regije in se dogovorili za dokumenta, ki ga bomo javno razgrnili in bo Žireh. S predstavniki Pihalne godbe Alpina dopolnitve predlaganih projektov. na vpogled vsem zainteresiranim. O nadaljnjih smo se pogovorili o možnosti, da bi občina aktivnostih boste pravočasno obveščeni tudi sofinancirala glasbeno šolo. 11. SEPTEMBER • Sestanek o koriščenju v Žirovskih stopinjah. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 05
OBČINSKA PRIZNANJA 2017 MIHA NAGLIČ – ČASTNI OBČAN Občina Žiri podeljuje naziv častni občan Mihu Nagliču, filozofu, publicistu, uredniku in muzejskemu delavcu za 40-letno vsestransko kulturno delovanje v Žireh in drugod, kar je postavilo Žiri na slovenski kulturni zemljevid in omogočilo, da bo ohranjen pomemben del žirovske preteklosti.
je privabil k premisleku in raziskovanju o navzven, v predstavljanje skupnosti Sloveniji naši preteklosti tudi zunanje žirovske inte- in svetu. Kot je zapisal žirovski rojak in slo- lektualce, jih povezoval v skrbi za ohranjanje venski pisatelj Vladimir Kavčič: Miha Naglič dediščine, razmišljanju o prihodnosti ali skrbi je z Žirovskim občasnikom in krogom svojih za aktualne pereče probleme. In ne nazadnje sodelavcev »Slovencem odprl pogled v svojo je Miha Naglič po študiju v Parizu, kjer se je ožjo domovino« in to pokrajino »pomagal naužil francoske širine in svobodnjaštva in bi duhovno oživiti in pripadnost k njej poglobiti mu ta študijska izkušnja lahko odprla vrata kot vrednoto tudi pri njenih prebivalcih.« v marsikatero ustanovo v prestolnici, ostal v svojem rojstnem kraju, da bi poskrbel za PUBLICISTIČNO DELO kulturo in ohranjanje kulturne dediščine v Miha Naglič se je uveljavil tudi kot slovenski njem, kar se je odražalo v urednikovanju 46 publicist in si kot tak prislužil samostojni številk Žirovskega občasnika (ŽO) in 22 knji- članek v Enciklopediji Slovenije, kjer med gah v njegovem okviru, v devetih samostojnih drugim piše, da »sooblikuje in razvija kultur- knjigah in v 22-letnem predsedovanju Muzej- no življenje v širšem območju Gorenjske … V skemu društvu Žiri. dnevnem in revijalnem tisku objavlja članke Tudi esejistični in publicistični zapisi, ki se in eseje z aktualnimi temami, s filozofsko- snovno večinoma napajajo iz domačega okolja, ironičnim pristopom ter strpnostjo in širino a jih Miha Naglič vedno mojstrsko vpne v intelektualca.« Tako je njegovo publicistično širši slovenski prostor, so v Žireh unikum delo označila pisateljica in žirovska rojakinja brez primere. Miha Naglič je žirovski kulturi Tončka Stanonik. posvetil vse življenje, v časih, ko to ni bilo in Miha Naglič ob podelitvi naziva 23. julija 2017. še vedno ni družbeno podprto in primerno Tanja Mlinar nagrajeno. DRŽA JAVNEGA INTELEKTUALCA Letos se je upokojil, vendar ostaja dejaven. S svojim uredniškim, publicističnim, muzej- OBRAZLOŽITEV: Kot najbolj vidna bi v opusu Miha Nagliča skim in kulturnim delom nasploh je Miha Miha Naglič se je rodil 24. septembra 1952 izpostavili naslednja dela in posebnosti: Naglič izpričal držo javnega intelektualca, ki v Stari vasi. V Žireh je hodil v osnovno šolo ni le kritični opazovalec s primerne distance, (1959–1967), v Ljubljani maturiral na Gim- UREDNIŠKO DELO ampak v javno dogajanje v svojem okolju naziji Poljane (1971) in diplomiral iz filozofije Ustanovil in urejal je domoznanski zbornik tudi dejavno posega, kadar je to potrebno. in sociologije na Filozofski fakulteti (1978). V ŽO, okrog njega zbral ekipo stalnih sodelav- Tako tudi v letu 2016, ko se je pokazalo, da domači kraj se je vrnil že leta 1977 in ga za cev, ti pa so v 37 letih, od leta 1980 do zdaj, je nadaljnji obstoj Alpine kot osrednjega daljši čas zapustil samo še dvakrat; zaradi napisali, uredili in izdali 38 zvezkov ŽO in 22 žirovskega gospodarskega in socialnega vojaščine (Kruševac, Srbija, 1979–1980) in knjig v zbirki Knjižnica ŽO – skupaj šestdeset fenomena ogrožen. Zato sta s sociologom študijskega izpopolnjevanja v tujini (Pariz, zvezkov. in rojakom Zdravkom Mlinarjem sestavila 1983–1985). Od leta 1995 živi z družino v peticijo Naj živi Alpina!, kot sopodpisnike pri- Žirovnici , ki uradno oziroma zaradi krivic MUZEJSKO DELO dobila štirideset uglednih žirovskih osebnosti rapalske meje sodi v Občino Idrija, po naravi Kot predsednik Muzejskega društva Žiri in peticijo objavila v osrednjih in lokalnih in zgodovini do leta 1918 pa pripada Žirem. (od leta 1995) je zbral in vodil ekipo, ki je v medijih. Na spletni strani Občine Žiri jo je v Je prvi Žirovec, ki se je po končanem študiju zadnjih desetih letih na novo postavila zbirko nadaljevanju podpisalo še 4.800 državljanov humanistike vrnil v Žiri in domačemu kraju in štiri stalne razstave v Muzeju Žiri kot jedru in na facebooku všečkalo še nadaljnjih tisoč, z delom v kulturi posvetil vse svoje poklicno Kulturnega središča Stare Žiri. Z drugimi skupaj torej šest tisoč, kar je več, kot je vseh življenje. besedami: vodil je prizadevanja za varstvo občanov Žirov. Miha Naglič pa je nato uredil kulturne dediščine na Žirovskem. še knjigo Atentat na Alpino (izšla je novembra Mihov prispevek na področju kulture je 2016) in 30. marca 2017 vodil Glasovo prejo zagotovil dokončni zapis Žirov na slovenski PRISPEVEK K VEČJI PREPOZNAVNOSTI z naslovom Alpina se ne da! kulturni zemljevid in omogočil, da bo po- KULTURE ŽIROV IN ŽIROVCEV V ŠIRŠEM To je lep primer, kako se lahko nekdo, ki sicer memben del žirovske preteklosti ostal ohra- PROSTORU deluje kot samostojni ustvarjalec, javno in njen, sicer bi bila naša identiteta ogrožena, Delovanje Miha Nagliča ni bilo obrnjeno le dejavno zavzame za zadevo, ki je v vitalnem če ne kar izbrisana. S svojim delovanjem navznoter, v žirovsko skupnost, ampak tudi interesu lokalne in nacionalne skupnosti. • žirovske STOPINJE 06 September 2017 • glasilo Občine Žiri
»Glavni vir žirovskega preživetja so slej ko prej ljudje in njihovo delo, podarjenih naravnih bogastev in nenadnih darov od zgoraj ne bo,« pravi Miha Naglič. Tit Gantar MOJ DUH JE RDEČ, IMA PA ČRNE PIKE
Maja Justin Jerman
Miha, čisto klasično vprašanje: kako je dodala: »v maternici sveta«, v kateri se Žirovci v 77. leto prejšnjega stoletja z znamenitim snovati o žirovskih temah zdaj, ko si počutimo najbolj varne. Drugi pol pa je že leta Kosovelovim recitalom, ko ste žirovski prejel najvišje častno priznanje svojega 1993 nadvse sodobno izrazil sociolog Zdravko publiki postregli z res avantgardnim do- kraja? To počneš še z večjim zanosom? Mlinar v stavku: »Žiri po vsem svetu in ves godkom. Takrat so redki Slovenci poznali Prav nič drugače ni kot prej. »Zanosa« je bilo svet v Žireh.« Na ta način je izrazil spoznanje, integrale, vi pa posežete kar po najbolj- še največ tistega večera, ko sem priznanje kako je z nami v izzivalnih in nevarnih časih šem, kar smo premogli v avantgardi. dobil, 23. junija. V zahvalnem nagovoru sem globalizacije, ko smo po eni strani s svojimi Ker se literarnega večera ob Prešernovem poudaril, da mi je naziv častnega občana v čast izdelki po vsem svetu (čevlji Alpine, ventili dnevu leta 1977 skoraj nihče več ne spomi- in veselje in to iz vsaj štirih razlogov. Prvi: ker Poclain Hydraulics …), po drugi pa je ves svet nja, naj ga najprej obudim. Bil je v znamenju prav letos mineva 40 let od začetka mojega v Žireh – tudi v Žireh se dobijo hamburgerji Srečka Kosovela in njegovih Integralov, ki jih kulturniškega delovanja v Žireh. Drugi: ker in Coca-Cola, tudi tu je vseprisotna informa- je tudi slovenska literarna javnost spoznala sem priznanje dobil v Muzeju Žiri, v hiši, s cijsko-komunikacijska tehnologija (mobilna šele deset let prej (1967). Pesnik ima v Žireh katero je v dobršni meri povezanih zadnjih telefonija, internet, družabna razmerja …), svojo ulico. Vendar je komaj verjetno, da se 20 let mojega delovanja. Tretji: ker je bil pri ki nas iz žirovske maternice vsak dna znova kateri od njenih stanovalcev in večina drugih glasovanju v občinskem svetu predlog za izpostavlja v svet. Žirovcev spominja tega literarnega večera, ki podelitev tega naziva izglasovan soglasno. In smo ga pripravili pod imenom Kluba študen- četrti: ker se je podelitev zgodila ravno na Po tem, ko si dobil to visoko priznanje, o tov Poljanske doline (KŠPD) in ga nato istega kresni večer, na kresno noč, ki ima slej ko katerem si že v govoru večkrat poudaril, meseca ponovili še v Zavratcu. Pobudo zanj je prej svojo moč … da ti veliko pomeni, se sprašujem, kako dal Tone Eniko, ki je tudi prebral nekaj pesmi. težko bo najti naslednika. Sam sem naredil izbor pesmi s poudarkom Po vsem, kar si s svojim delom ustvaril za Po »količini in tehtnosti ustvarjalnega dela na tistih iz zbirke Integrali, ki so bile našim Žiri, bi te bilo nesmiselno spraševati, kaj na temo Žirov« je še marsikdo pred menoj, ljudem manj poznane. Imel sem tudi uvodni ti pomenijo Žiri. Zanima pa me, kakšna vzemimo samo vsi častni občani, razglašeni nagovor, tudi ta se je izgubil, vendar se še je tvoja prva asociacija na Žiri. Na kaj pred menoj. Da ne govorim o tistih, ki so za spominjam, da sem glavne poudarke povzel po pomisliš ob tej besedi? Žiri ustvarjalno delovali na gospodarskem članku o usodi poezije, ki ga je v neki idrijski Žiri doživljam v razponu med dvema kapital- in političnem področju, in ne le na kultur- publikaciji objavil profesor Dušan Pirjevec. nima stavkoma. Prvega je v mojem rojstnem no-umetniškem. Stane Kosmač, tedaj še študent Akademije za letu 1952 zapisala učiteljica Darina Konc na likovno umetnost v Ljubljani, je več teh pesmi začetku Žirovske himne: »Oj mi smo pa tam Naziv častnega občana si dobil ob (»konsov«) ročno izpisal na letake velikega na Žirovskem doma, v prelepi dolinci na idealnem času, po 40 letih kulturnega formata, nekaj jih je bilo za kuliso na recitalu, koncu sveta.« Spomenka Hribar je svoj čas delovanja v Žireh, katerega začetki segajo eden pa je visel kot glavni plakat na lesenem ▶ žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 07
pročelju Maticove garaže ob glavni cesti, kjer La Defense, kjer je delal, in ga vprašam za šanja pa ostajajo in spodbujajo k razmišljanju je bilo takrat osrednje plakatno mesto v Žireh. nasvet. »Samo za dva posla vem, v katerih ti in kresnemu delovanju. Kresna noč ima slej Izbranih pesmi se ne spominjam več, a Kons 5 službo lahko hitro dobim,« je brž odvrnil. In ko prej svojo moč. je bil zagotovo med njimi. »Gnoj je zlato, zlato mi pokaže skozi stekleno fasado, kjer se je na je gnoj …« Tone je plakate shranil, tudi tistega zunanji strani visoko nad tlemi ravno takrat Ampak od kulture živeti celo življenje? pri Maticu, a so se mu pozneje pri selitvah prikazal čistilec fasade – višinski delavec torej. Pri nas ima tak ambivalenten položaj, že izgubili. Javne objave o tem dogodku v medijih Ne, sem rekel, svoj čas sem se sicer nekoliko od Prešerna dalje ne posebno ugleden. ni, tudi Nejko Podobnik je v Delu življenje ni poizkusil v alpinizmu, a tega si ne bi upal Kaj ti je pomagalo, da si vztrajal, vzdržal zabeležil. Pozabljena pa ni. Del akterjev tistih delati. »Druga možnost je pa,« nadaljuje Janez, v tem »fohu«? dveh večerov se je pozneje znašel v uredništvu »če bi bil strokovnjak za računalništvo, tudi Kaj pa naj bi drugega počel? Od filozofije se Žirovskega občasnika (ŽO). Dogodek je bil v tem primeru bi službo brž dobil.« A kaj, ko ne da živeti, to je luksuz. Večina tistih, ki smo sam po sebi za tisti čas nekoliko subverzivne tudi to nisem bil. In tako sem počakal še do diplomirali na filozofiji, se preživlja z nekim narave, tedanja »uradna« javnost pa se je nanj 14. julija, si šel ogledat parado na Champs drugim delom, jaz sem se kot poklicni kultur- odzvala tako, da ga je ignorirala. A bil je, kot Elysees, nato pa na Gare de Lyon in z vlakom nik. Najprej kot poklicni animator kulture v bi rekla ti, »zanosno« lep. Simplon Express domov, v Žiri … pokojni Krajevni skupnosti Žiri, od leta 1990 pa sem bil v svobodnem poklicu publicista in S Kosovelom smo imeli vedno malo težav. In takoj nadaljeval s svojo »kulturizacijo« urednika (»samozaposlen v kulturi«). Vzdržati Je fenomen, napreden, radikalen za vse kraja. Postal si tudi boter kresnih veče- v tem »fohu« ni bil problem, saj je delo samo čase, mislim, da tudi za današnjega. Am- rov v Žireh. Letos smo priredili že 41. po prav lepo in čisto spodobno. Pogrešil sem pak takrat ste bili študenti glasniki neke vrsti. Ampak po mojem mnenju so bili edino v tem, da sem si kot svobodnjak plačeval modernosti, napredka, nič čudnega, če tisti prvi najimenitnejši. Imeli ste pravo prenizke prispevke in je zdaj tudi penzija temu ste si izbrali Kosovela. Izvedli ste veliko kresovalsko gostjo – Svetlano Makaro- primerna. takih akcij in ostali živi. So bili časi temu vič. Temu ste dodali še lastno poezijo in bolj naklonjeni? glasbo. Ambiciozno. Zanima me, ali te pri tvojem delu vodi Od takrat je minilo 40 let, število 40 pa v Ja, kresovanji v letih 1986 in 1987. Omenila si kakšna miselna smer ali človek s podob- Svetem pismu označuje čas, v katerem nekaj nastop Svetlane Makarovič, pa si preberimo, nim poslanstvom? dozori in se zaokroži. S te distance vidimo, da kako je ta nepozabni nastop doživela pisateljica V govoru po podelitvi častnega občanstva sem je bilo takrat povsem drugače, drugačni smo Tončka Stanonik. »Prireditev je že tekla, ko povedal, kako sem dal leta 2002 svoji knjigi bili tudi študenti. Mojo generacijo, pa naj je sem prišla na cilj. Namesto velikega ognja Kultivirati svoj rovt za moto Kosovelov verz bila iz katoliških ali socialističnih družin, so pa je na robu vrtače pojenjaval majhen, čist »Moj duh je rdeč.« In pripisal: »Moj tudi. Ima vzgajali v duhu prepričanja, da moramo tisti, ogenj. Kresovalce je pozdravljala Svetlana. pa črne pike.« To lahko razložim še drugače. ki smo lahko šli v višje šole, po študiju izkazati S pronicljivim umetniškim darom in svojo Ko sem se osebnostno oblikoval, je bila moja neko hvaležnost in kaj narediti za domači kraj. pesmijo je budila obiskovalce, tudi tiste ob miselna smer marksistična. Danes se je mnogi, In smo naredili to in ono, iz takšnega prepri- gostilni, ki so jih bolj zanimale druge reči. ki so hodili v tej smeri, sramujejo. Jaz ne. Pri- čanja je nastal tudi ŽO. Današnjim študentom Vsem je voščila dolgo, visoko poletje. Ko pa hodnje leto bo 200-letnica Marxovega rojstva. se pozna, da smo že globoko v kapitalizmu, se je oglasila z baladno ubranim glasom in Boš videla, kakšne neverjetne pozornosti bo kjer mora vsak najprej poskrbeti za svoj lastni zapela o praproti, ki je prerasla vse ceste, je deležna po celem svetu, zlasti v zahodnem. blagor. Tudi če kaj priredijo, je to bolj za nji- za hip vse potihnilo. In ko je zatem razigrano Manj pa v tistem, ki je nanj prisegal v minulem hovo veselje kot »za narodov blagor«. Tako cinično interpretirala svojo pesem Kaj bo jedel stoletju. To jesen bo tudi stoletnica oktobrske pač gre ta naš razvoj, enkrat v eno, drugič v ogenj (vse lažnivce, obrekljivce, nevoščljivce, revolucije. Tudi o njej bo veliko besed, a ne v drugo stran in skrajnost. vse vohune, ovaduhe, vse smrduhe …), se je Rusiji in drugih postkomunističnih deželah, oglasilo spontano ploskanje.« kjer se ob takih obletnicah počutijo nelagodno Študentski nemir in želja po znanju sta te Bog daj, da bi nas danes vsaj malo oplazil en in ne vedo, kaj bi z njimi. Upravičeno. Sov- gnala tudi na študij v Pariz. Po tej izkušnji tak kresni ogenj in požrl vsaj nekaj teh smrdu- jetski komunizem je bil poskus družbenega si se vrnil domov, kot si malo prej rekel, hov! In kaj naj trideset let pozneje še porečem? inženiringa, celo inženiringa človeških duš, in rojstnemu kraju vrniti, kar ti je dal. Kako Predvsem to, kako se mi še vedno dobro zdi, tiste, ki se mu niso uklanjali, je bilo dovoljeno si se v Žireh znašel po taki velemestni da smo takrat počeli te reči. Prav take dajo pobiti. Tako pa seveda ne gre. V tem oziru mi izkušnji? življenju svoj čar, tem bolj v primeru, ko je to je bliže krščanstvo (zato »črne pike«), ki jemlje V Parizu sem bil dobri dve leti. Da bi tam ostal čar kresne noči. Iz zgornjega zapisa vidimo, človeka takšnega, kot je, z vsemi napakami, in se preživljal v svoji stroki, ni bilo misliti, da je bila to ena tistih žirovskih prireditev, ki mu vedno znova odpušča in dopušča, da se kaj takega uspe le genialcem. In še ena reč je nesejo čez grič in najdejo svoj odmev tudi v poboljša. Hkrati pa se nam v kapitalizmu pri tem, ki pa bi bila za ta pogovor prehuda širšem, vseslovenskem prostoru. Danes, v dobi in demokraciji, ki je resnici vladavina elit in nepotrebna. Dodam pa še tole: ko sem se interneta, bi bilo to lažje, šlo bi po vsem sve- in ne ljudstva, napoveduje veliki inženiring v začetku julija 1985 že drugič poslavljal od tu, takrat so nas zaznali in medijsko podprli človeških teles, ki bo tistim, ki so zelo bogati Pariza, sem razmišljal, ali bi se odločil ostati in predvsem tiskani časopisi: Delo, Gorenjski in v bližnjem sorodstvu s Kapitalom, omogočil si poiskati službo; štipendija francoske vlade se glas; od elektronskih medijev pa radio Val nesluteno podaljševanje življenja. Večini bosta je iztekla. Pa se napotim k žirovskemu rojaku 202. Veseli me tudi, da sta naši kresovanji našli seveda ostali le krščanska tolažba in vera v in gradbenemu strokovnjaku Janezu Bogataju svoje nadaljevanje v kresnih večerih pri cerkvi podaljšano bivanje na onem svetu … (bil je starejši brat inženirja in profesorja sv. Ane na Ledinici, ki so zdaj že uveljavljena Miha Bogataja) v stolpnico v poslovni četrti kulturna institucija. Kresna »poslednja« vpra- Torej v duhu Stendhalovega romana ▶ žirovske STOPINJE 08 September 2017 • glasilo Občine Žiri
Rdeče in črno. Na tvoji 40-letni ustvarjalni To vprašanje je res malo »pompozno«. Svojega Stari šoli odprli štiri nove stalne muzejske poti pa je očitno predvsem dejstvo, da deleža na področju ohranjanja žirovske kultur- razstave. Oboje je skupinski podvig, imel sem si se ukvarjal s tako številnimi področji, ne dediščine sam ne bi tako povzdignil. Nekaj možnost, da sem bil v obeh na čelu. dediščino si zajemal skozi Muzejsko smo ohranili, še več se je za vedno izgubilo. društvo Žiri (MDŽ) in Občasnik, miselne A poglejmo raje, kot namiguješ, kaj bi se še Večinoma sva se dotikala preteklosti, odboje na aktualna vprašanja in tradicijo dalo narediti. Sodelujeva v prizadevanjih, da kako pa vidiš Žiri v prihodnosti? si združeval v publicistiki in esejistiki. Bo- bi v našem muzeju nekoga zaposlili in ga Usoda žirovskega plemena ni (bila) v mojih gat nabor člankov in knjig, izdaj Žirovskih tako spremeniti v bolj živo in stalno delujočo rokah, skušal sem jo le po svoje dopolnjevati občasnikov in končno obnovljena Stara ustanovo. Dokler bomo delali na društveni in premišljati. V samointervjuju ob 40-le- šola. Kot da bi bilo eno življenje premalo. pogon, bo muzej ostal muzejski torzo. Kaj me tnici ŽO sem na vprašanje, kaj bi Žirem in Neprestano si aktiven, sploh kaj spiš? najbolj vznemirja, čemu bi še prišel do dna? Žirovcem najbolj privoščil, odgovoril: najprej Spim res bolj malo, pa ne zaradi dela, le Ojej, a nismo že dovolj na tleh? No, saj vem, nekaj ustvarjalnih in markantnih osebnosti zdravje mi ne služi več tako dobro kot še kaj misliš. Sicer pa bi res kazalo pogledati, ali na vseh področjih družbenega življenja, tako pred leti. Genetsko žal nisem iz najboljšega tudi žirovska tla kaj skrivajo? Arheološko so v gospodarstvu kot v politiki in kulturi – materiala in soočam se z realnostjo medi- Žiri skoraj povsem neraziskane, geološko pa kakršnih smo nekoč nekaj že imeli. Glavni cinskega inženiringa navadnih državljanov, vse bolj. V letošnjih Dnevih evropske kulturne vir žirovskega preživetja so slej ko prej ljudje zlasti s čakalnimi vrstami. Eno življenje bo res dediščine (DEKD) bomo skušali po kapitalnem in njihovo delo, podarjenih naravnih bogastev premalo, a tako pač je, in vesel bom, če bom odkritju mikrofosilov v Jarčji Dolini, ki je delo in nenadnih darov od zgoraj ne bo. lahko svoje projekte dopolnjeval vsaj še nekaj zakoncev Tee in Bogdana Jurkovšek, s pomočjo let. Leta 2020 bo 40 let Žirovskega občasnika idrijskih geologov Jožeta Čara in Jožeta Janeža Miha, po 40 plodnih letih in kljub dejstvu, in 50 let Muzejskega društva Žiri (MDŽ) in znanstveno rekonstruirati žirovsko jezero. Ar- da si se letos upokojil, verjamem, da boš obe obletnici bi kazalo primerno obeležiti. Z heološko mikavna sta prezbiterij Stare cerkve ustvarjal naprej. Se bo tvoj način življenja dejanji seveda, ne s proslavami. in njena neposredna okolica. Pa Žirk in Tabor sploh kaj spremenil? Prav z dejanji si s svojimi sodelavci MDŽ … Ko gre za moje osebno spuščanje do dna, Prav nič. Delam kot prej, enkrat zato, ker od veliko uresničil. Ko opisuješ začetke pa bi raje ostal še vsaj nekaj časa na površju … penzije ne bi mogel živeti in moram še kaj društva, se zdi skoraj nemogoče, da zaslužiti, predvsem pa zato, ker mi je takšno imamo zdaj prostore v tako zgledno Miha, v to slednje sem prepričana in tudi delo potreba. Zdaj pišem obsežno knjigo, urejeni stavbi. Brez tvojega prispevka bi v prejšnje »pompozne« besede. Kljub vse- v kateri skušam povzeti svoje ukvarjanje z Žirovci malo vedeli o sebi in to znanje mu, na kaj si najbolj ponosen v tvojem žirovskimi rečmi. Bo res nekaj (p)osebnega. bi bilo res luknjasto. Kaj bi bilo še nujno obsežnem opusu? Ako bog da, bo izšla v letu 2018 in takrat bomo ohraniti oziroma storiti na področju naše Na 38 zvezkov ŽO in 22 knjig v zbirki Knjižni- lahko še katero rekli. dediščine? Kaj te v tvojem raziskovanju ca ŽO. Skupaj kar 60 publikacij, res že za eno naše preteklosti še vznemirja, kaj je tisto, malo knjižnico. Pa na novo postavitev Muzeja Se že veselim in še enkrat iskrene čestitke čemur bi še rad prišel do dna? Žiri v letih 2007–2012, ko smo v prenovljeni za častnega občana. •
SLOVESNOST OB 70-LETNICI VRNITVE PRIMORSKE
Jožica Kacin
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...« so zapeli člani Moškega pevskega zbora Alpina za uvod v začetek slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 17. septembra pri planinski koči na Mrzlem Vrhu v počastitev 70-letnice vrnitve Primorske k matični domovini Sloveniji.
Praznovanje so pripravili člani planinskih novinar, pisec številnih člankov in knjig, je na začetku poudarila, da praznujemo na društev Žiri in Idrija, turističnih društev komentator in dober poznavalec zgodovine območju, ki je le streljaj od glavnega mejnika Žiri in Sovodenj, v kulturnem programu pa in aktualnih razmer v domovini in svetu. Med številka 38, na krivični rapalski meji, ki je so nastopili Rok Klemenčič, Moški pevski gosti sta bila tudi žirovski in logaški župan, leta 1920 zakoličila usodo več kot eni četrtini zbor Alpina, Dušan Mlakar, Pihalni orkester mag. Janez Žakelj in Berto Menard. slovenskega življa in eni tretjini slovenskega Alpina, člani Turističnega društva Sovodenj ozemlja. s sekcijo Kontrabant, z Grabljicami in pod- Slovesnosti se je kljub močnemu dežju, ki je mladkom turističnega društva. Spregovoril je na srečo med prireditvijo že ponehal, udele- »Današnje srečanje bo potovanje ob meji, ki Tomaž Pavšič, ki je, rojen v takrat italijanskem žilo več kot sto pohodnikov iz Žirov, Spodnje je nekoč ločevala Primorsko od Slovenije in Otaležu, na lastni koži preizkusil življenje Idrije, Sovodnja in Ledin. Zbrali so se ob poti povzročila eno največjih tragedij slovenstva ob meji. S knjigo Ob stari meji je vzbudil proti koči, kjer jih je Danica, gospodinja z Vo- v 20. stoletju, kot ugotavlja publicist Miha zanimanje javnosti za usode ljudi in krajev, diške kmetije, postregla z domačim kruhom Naglič. Usodno je zaznamovala življenje več ki so bili pod italijansko okupacijo dolgih in čajem, nato pa so udeleženci skupaj krenili generacij, zato bo danes prehojena pot pripoved sedemindvajset let. proti planinski koči, kjer je bila slovesnost. o življenju v krajih pod italijansko okupacijo, o borbi in uporu ter zmagoslavju Primorske Slavnostni govornik je bil dr. Uroš Lipušček, Program je povezovala Damjana Peternelj, ki po njeni vrnitvi k matični domovini leta ▶ žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 09
1947, « je napovedala Damjana Peternelj.
Rapalska meja je večinoma sledila črti tajnega londonskega pakta (iz leta 1915), ki je bil le- galiziran s podpisom pogodbe v italijanskem letoviškem mestu Rapallo leta 1920. Slovensko prebivalstvo so s tem čez noč spremenili v manjšino v Italiji brez vsakršnih zaščitnih zakonov. »Če je bilo 1920 leto bolečine za slovenski narod, je bilo 1947 leto odrešitve za Primorsko,« se je na pesem Iga Grudna Črne sence, ki jo je prebral Rok Klemenčič, Tomaž Pavšič in dr. Uroš Lipušček. Jožica Kacin navezal Tomaž Pavšič. Njeni verzi so govorili izgubljena tretjina Slovenije. Fašizem je Dušana Mlakarja na harmoniki v podobnem o bolečini, Gruden pa je sedemindvajset let začel kazati zobe in »potreben je bil pravi razpoloženju s primorsko himno: »Vstala Pri- pozneje napisal tudi bolj veselo besedilo Spartakov pogum iz starega Rima, da so se morka si v novo življenje, z dvignjeno glavo Pozdravljeni bratje. Pavšič se je v nagovoru novodobni slovenski sužnji v obliki ilegalnega korakaj v nov čas ...« spomnil tudi pisatelja Franceta Bevka, katerega delovanja tajne uporniške organizacije TIGR »Mali ljudje ob veliki meji se po večini niso obletnico rojstva in smrti praznujemo prav 17. uprli fašističnim zavojevalcem.« Da smo leta vdali in so zmeraj našli poti, duhovne ali septembra (1890–1970). Tudi njegova rojstna 1947 ponovno dobili Primorsko, ima zasluge fizične, da so mejo presegli. Slovenska duša, Zakojca je bila del italijanskega ozemlja. 'tisoče slovenskih Čedermacev' in narodno- slovenska pesem, pisana beseda, onkraj kri- osvobodilni boj, predvsem pa 9. korpus. To vične meje niso zamrle. Če niso tedaj, potem Slavnostni govornik dr. Uroš Lipušček je v je priznala tudi mednarodna skupnost. Dr. je danes pravi čas, da se znova obvežemo, nagovoru pozdravil vse pohodnike, še po- Lipušček je prepričan, da bi brez Primorske da bomo v času globalizacije znali stati in sebej pa prebivalce okoliških krajev, saj ga oziroma izhoda na morje, ne bilo samostojne obstati z našo samobitnostjo, edinstvenostjo, »nanje ne veže samo proučevanje zgodovine, Slovenije. Poudaril je pomen leta 1947 podpi- neprecenljivostjo, zavedanjem lastne vrednosti temveč tudi parcela, ki jo ima nedaleč stran, sane pariške pogodbe, s katero so določili meje na mestu, kjer je nekoč stala kasarna, mimo in negovanjem dediščine, ki so jo tako krhko med državami, in osimskega sporazuma leta katere so žirovski in ledinški Krpani tovorili v naše roke predali tvorci slovenske identitete. 1977, ki sta ga podpisali Italija in Slovenija in ne samo 'sol', ampak tudi spodbujali odpor Naša naloga ni le, da jo ohranimo, pač pa s katerim je bila dokončno urejena meja med proti italijanskim izganjalcem vsega, kar je da jo potrjujemo s tem, da se zanjo vsak dan državama. Za njeno nedotakljivost je pomem- bilo slovenskega. Območje južno od Alp je bilo znova in sproti odločimo,« nam je v srce ben obstoj Evropske unije, saj obstaja bojazen, skozi zgodovino zaznamovano z bitkami in položila Damjana Peternelj. da bi se ob njenem razpadu v Italiji začela številnimi interesi. Stari Rimljani so tod brani- pojavljati razmišljanja o obuditvi rapalskih Avtorica tega prispevka pa dodajam: Tudi leto li meje imperija pred barbari, Napoleon je prek razmejitev. Zgodovinski pregled in z dejstvi 2017 bo zapisano v zgodovini reševanja obmej- vdora v furlansko nižino osvojil Avstro-Ogrsko podprt nagovor je dr. Lipušček končal z bese- nih vprašanj. Vemo, da so se v preteklosti naše in Dunaj. Med prvo svetovno vojno so antanti dami: »Naj živi neodvisna Slovenija! Naj živi meje ožile tako na zahodu kot severu. Bomo upali, da bodo italijanske sile s prebojem svobodna Primorska!« Moški pevski zbor je s znali in zmogli na meji s Hrvaško ravnati tako, soške fronte ponovile Napoleonov podvig in slovensko himno in drugimi pesmimi vzbudil da bomo ohranili vsaj to, kar so nam odmerili spravile habsburško monarhijo na kolena, po domoljubna čustva, končal pa ob spremljavi po arbitražni razsodbi? • koncu svetovne vojne so tu Italijani zgradili utrdbe, t. i. alpski zid, kraljevina Jugoslavija pa je odgovorila z izgradnjo Rupnikove linije. Samo v prejšnjem stoletju so zgodovinarji zabeležili petnajst različnih razmejitev med Italijo, Nemčijo in slovanskim svetom.«
Uroš Lipušček je v nadaljevanju povedal, da se je rapalska zgodba začela že 5. novembra 1920 zvečer na železniški postaji v Beogradu, ko je francoski poslanik v Beogradu zunanje- mu ministru dr. Anteju Trumbiću, ki se je z delegacijo odpravljal na pogajanja v Rapallo, zagrozil, da bosta, če sporazum ne bo pod- pisan, Francija in Velika Britanija dali Italiji proste roke za razpolaganje z vsem ozemljem, kot je določeno s tajnim londonskim paktom leta 1915. Dr. Trumbiću tako ni preostalo drugega, kot da je pristal na sporazum, s katerim je bila v zameno za diplomatsko Pri koči na Mrzlk' se je kljub slabšemu vremenu zbralo več kot sto ljudi, drugi pa so si prireditev lahko ogledali v neposrednem priznanje države SHS, Istro in Dalmacijo, prenosu na spletu. Jožica Kacin žirovske STOPINJE 10 September 2017 • glasilo Občine Žiri
DESET LET V DRUŽBI SKUPINE POCLAIN
Jožica Kacin
6. septembra 2017 je Pocialn Hydraulics slovesno obeležil deset let uspešnega dela v okviru mednarodne korporacije Poclain iz Francije. Dogodka so se poleg zaposlenih, predsednika in izvršnega direktorja korporacije Laurenta Bataillea, direktorja Guillaumeja Bataillea ter drugih predstavnikov vodstva udeležili dr. Miro Cerar, predsednik vlade Republike Slovenije, mag. Janez Žakelj, župan Občine Žiri, Jean-Louis Poli iz gospodarskega oddelka francoskega veleposlaništva v Ljubljani, Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Samo Hribar Milič, generalni direktor gospodarske zbornice, Janja Petkovšek, direktorica Združenja kovinske industrije, dekan prof. dr. Mitja Kalin in doc. dr. Franc Majdič s Fakultete za strojništvo v Ljubljani ter Matija Podobnik, direktor občinske uprave Žiri.
Program je povezovala Tajda Lekše, ki se je poslenega je lani znašalo 23,4 ure, letos pa bo pogonov, je odlično v svojem poslovanju in kot najprej sprehodila skozi zgodovino podjetja. še višje. Imajo tudi sedem štipendistov, letos tako zaželen partner svojim kupcem. Toda pri Kladivar je začel poslovno pot leta 1949, so razpisali deset novih štipendij za dijake in vsem imajo največjo vlogo kadri. »Zaposleni medtem ko zametki Poclaina segajo v daljno študente tehnične in ekonomske smeri. smo tisti, ki lahko zagotovimo nadaljnji uspeh 1926, ko je Georges Bataille ustanovil podjetje Skupina je v žirovsko podjetje vložila že več in rast. Naša prihodnost je ambiciozna in Poclain, ki je vse do danes ostalo v družinski kot 17 milijonov evrov, v prihodnjih petih letih optimistična. Sodimo v družbo najboljših in lasti. pa imajo namen investirati še najmanj deset se zavedamo, da smo pred nami novi izzivi. Podjetje je raslo in skupina Poclain danes milijonov. V treh letih naj bi na parceli, kjer je Tisto najboljše, kar lahko zagotovimo, je naša posluje na treh kontinentih v dvajsetih dr- bila žaga, odkupili pa so jo pred dvema letoma, nadaljnja zavezanost k dosežkom, odličnosti žavah ter ima enajst proizvodnih obratov in stala nova proizvodna hala za proizvodnjo in izboljšavam. Ob težavah in neuspehih pa v dvajset lastnih proizvodnih enot. Z dva tisoč hidravličnih sistemov in ventilov. Investicija duhu najboljših ekip ne iščemo izgovorov in ne zaposlenimi letno ustvari za 340 milijonov naj bi znašala okrog štiri milijone evrov. prelagamo odgovornosti na druge, ampak se z evrov prihodkov, ki pa jih po napovedi vodstva Direktor Poclain Hydraulicsa mag. Aleš Bizjak izzivom soočimo in poiščemo rešitev. Takšno namerava do leta 2025 podvojiti. Skupna pot je v nagovoru opisal uspešno zgodbo rastočega ravnanje je ravnanje zmagovalcev in s tem Poclaina in Kladivarja se je začela leta 2007. podjetja in skupine Poclain, ki govori o novih lahko tudi najbolje počastimo vse, ki so v Prodaja v Kladivarju je takrat znašala 19 priložnostih in preboju med najboljše, o ino- preteklosti ustvarjali trdne temelje za razvoj milijonov evrov, letos v Poclain Hydraulicsu vativnosti, sposobnosti razvoja kakovostnih našega podjetja (v oseminšestdesetih letih jih načrtujejo več kot 31 milijonov prometa. Kar vrhunskih izdelkov in tehnologij ter zago- je bilo več kot 1.300) ter upravičimo zaupanje, devetdeset odstotkov izdelkov izvozijo. So tret- tavljanju visoke kakovosti, o stimulativnem ki smo ga deležni,« je povedal mag. Aleš Bizjak je največje podjetje v skupini. Ob prevzemu so mednarodnem delovnem okolju pa tudi o in se zahvalil sodelavcem, korporaciji, par- povprečno zaposlovali 242 ljudi, trenutno jih je zaupanju korporacije. tnerjem v gospodarstvu, znanosti in šolstvu, 306. Samo v zadnjem letu so zaposlili trideset Poclain Hydraulics je uspešno in kompeten- državi in lokalni skupnosti za zagotavljanje novih delavcev. Veliko vlagajo v izobraževanje. tno podjetje, ki je ključno pri zagotavljanju spodbudnega okolja. Povprečno število izobraževalnih ur na za- sistemske oskrbe na področju hidravličnih Predsednik dr. Miro Cerar je dejal, da je Poclain izjemen primer dobre prakse. Taka podjetja pripomorejo k gospodarski rasti države in razvoju lokalne skupnosti. Pou- daril je pomen sodelovanja in povezovanja. Kot predsednik si bo še naprej prizadeval za konkurenčno Slovenijo, ki bo gradila na pro- cesu digitalizacije in modernizacije, kjer pa bo imel še vedno glavno vlogo človek. Dr. Cerar je kljub optimizmu izrazil skrb, ker Slovenci s podtikanjem polen preveč škodimo sami sebi. Ob tem je omenil Magno in drugi tir ter poudaril nujnost investicij, sicer nas bodo prehitele sosednje države. »Ponosen sem, da imamo v tako prijazni de- želi, kot je Slovenija, tako uspešno podjetje,« je zbrane nagovoril predsednik korporacije in izvršni direktor Laurent Bataille ter izpostavil prejšnjega direktorja mag. Milana Kopača, s katerim sta dobro sodelovala in delila iste vrednote. »Ne obravnavamo vas kot podjetje, Aleš Bizjak, direktor Poclain Hydraulicsa, Stéphane Rakotoarivelo, strateški direktor in direktor inovacij, aktualni nadzorni v ki izpolnjuje naročila, temveč resnično cenimo Poclain Hydraulics, Guillaume Bataille, direktor skupine Poclain, dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS, Laurent Bataille, predsednik vaša prizadevanja, znanja in sposobnosti,« in izvršni direktor skupine Poclain. Miran Juršič je nagovoril zaposlene in dodal, da ima ▶ žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 11
korporacija ambiciozne načrte. »Konkurenca je huda, ključ do uspeha pa je znanje. Potrebuje- mo vrhunske strokovnjake, zato ne oklevajte: izobražujte se – podjetje vam bo pri tem v pomoč,« je spodbujal. Direktor proizvodnje in kakovosti Oliver Dion je spomnil, da je pred desetimi leti prišel v Kladivar zaradi nezadovoljstva z izpolnjeva- njem dobavnih rokov. Opazil je več pomanj- kljivosti, pozitivno pa je bil presenečen nad strokovnim znanjem ljudi in njihovi strasti do mehanike. Ko je Poclain postal lastnik podjetja, so Oliverja zadolžili za pomoč pri vključevanju žirovskega podjetja v korpora- cijo. Z direktorjem mag. Kopačem sta iskala rešitve. Zaradi zmanjšanega povpraševanja v letih 2008 in 2009 je lokalna prodaja padla za polovico, prodaja ventilov pa kar za sedem- deset odstotkov, kar je podjetje pripeljalo v težak položaj. »Danes je jasno, da Kladivar Predsednik republike dr. Miro Cerar si je vzel čas tudi za pogovor z zaposlenimi. Jožica Kacin brez Poclaina ne bi preživel poslovne krize iz leta 2009. Za to se moramo zahvaliti Laurentu in bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo izboljšavo stroja za vrtanje, ki prinaša podjetju Batailleu, ki je zaupal Sloveniji,« je razložil nudila gospodarstvu ustrezno delovno okolje.« največji prihranek, Rok Grubar pa za največ Oliver Dion in navdušeno zaklical: »Bravo, Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije prijavljenih izboljšav. Sledila je podelitev Žiri!« Boštjan Gorjup je direktorju mag. Alešu nagrade tujec v Sloveniji. Prejel jo je Vincent »Rad imam Slovenijo, ki sem jo spoznal, Bizjaku podelil jubilejno priznanje, Poclain Knab, Francoz, ki so mu starši prihod v Slove- šele ko sem začel prihajati sem po službenih Hydraulics pa označil za enega izmed biserov nijo branili z besedami: »V Rusijo pa nikar ne dolžnostih,« je obujal spomine strateški direk- slovenske industrije. hodi!« V prostem času je navdušen športnik, tor, direktor inovacij in nadzornik Stéphane Po večerji, na kateri so si gostje postregli ljudje pa ga imajo radi tudi zato, ker se trudi Rakotoarivelo. Očaran nad lepoto gora je ob na t. i. Poclainovi tržnici, ki je ponujala govoriti slovensko. Za »naj delavko« je bila pristajanju letala na Brniku hotel narediti čim tako slovenske kot francoske jedi ter vino iz izbrana Valentina Gantar, »naj šef« pa je postal več fotografij. Kot nadzorni nima prijetnega dveh vinorodnih okolišev, je sledil drugi del. Bojan Bajuk. Zahvalo v obliki skromnih darilc dela, saj je njegova naloga reševanje težav in Najprej je navzoče prek elektronske povezave so zaposleni izrazili tudi direktorju Guillaumu izzivov. Pri tem se zaveda, da so ključnega pozdravila Ema Klinec, članica SSK Alpina Batailleu, ki je praznoval rojstni dan. pomena ljudje, in je prepričan, da ima podjetje ter slovenske skakalne reprezentance. Prosili Manjkala ni niti slavnostna torta, s čestitkami dober kader. so jo, da bi zaposlenim podelila nagrade, a je za deset let skupnega dela pa so se Žirovcem Župan Občine Žiri mag. Janez Žakelj je spom- bila zaradi treningov zadržana. prek elektronskega medija oglasili tudi sode- nil, da je Poclain Hydraulics podjetje z najvišjo Za športne dosežke, kar osemnajstkratno lavci iz vseh podjetij skupine Poclain. dodano vrednostjo v občini: »Cenimo tudi, udeležbo na 156 kilometrov dolgem kolesar- V programu so nastopili še gledališčniki in da družba odgovorno ravna z zaposlenimi in skem Maratonu Franja sta nagrado prejela športni umetniki iz Improvizacijskega gle- lokalnim okoljem ter da ima tudi v prihodnje Jana Erznožnik in Milan Kopač. dališča Iglu, za ples in zabavo pa je poskrbel visoke cilje. Občina je naklonjena investicijam Marjan Jereb je dobil nagrado za tehnično Band Jamm, oboji iz Ljubljane. •
ZA VARNO POT V HRIBIH izdelavi in funkcionalnosti obutve, ki omo- divizije. goča varno hojo v hribe. Filozofijo podjetja Kupci bodo ob nakupu pohodne obutve Bohinj podpirajo tudi člani GRS, saj se prizadevajo za prejeli karto pohodniških poti po Bohinju, del Nives Markelj varnost planincev in ozaveščanje pohodnikov sredstev od prodaje pa bo Alpina namenila za o pomenu uporabe ustrezne opreme v hribih delovanje in razvoj bohinjske gorske reševalne V začetku septembra je Alpina začela s prodajo in visokogorju. službe. • čevlja Bohinj, ki je nastal v sodelovanju z Gor- »Pri razvoju čevlja Bohinj smo največ po- sko reševalno službo Bohinj (GRS Bohinj) in je zornosti namenili funkcionalnosti in varni Arhiv Alpina hkrati prvi čevelj, poimenovan po slovenskem uporabi na zahtevnejših terenih. Uporabili kraju. Alpina in GRS Bohinj letos beležita smo desetletja izkušenj, edinstvene tehnične sedemdeset let delovanja, zato smo združili rešitve in skrbno izbrane materiale. Zadovoljni desetletja izkušenj in edinstvene tehnične smo, da naše znanje in kakovost potrjujejo rešitve s ciljem, da slovenskim pohodnikom tudi člani gorske reševalne službe, ki obutev omogočimo varna doživetja v naravi. Alpina priporočajo tudi najbolj zahtevnim Alpina pri razvoju pohodne obutve največ uporabnikom,« je ob prihodu novega čevlja pozornosti namenja udobju, kakovostni povedal Boštjan Lukančič, direktor športne žirovske STOPINJE 12 September 2017 • glasilo Občine Žiri
ČEVLJI ZA MISS SLOVENIJE IZPOD ROK ALPININIH ČEVLJARJEV Nives Markelj
V soboto, 9. septembra 2017, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal finalni izbor za miss Slovenije 2017, v sklopu katerega je bila velike promocije deležna tudi Alpina. Vseh petnajst finalistk se je slo- venski javnosti predstavljalo v obutvi, ki smo jo posebej za to priložnost razvili in izdelali v Alpini. Za eleganten sandal smo uporabili obstoječe kopito, ki ga je Marjeta Sporiš domiselno nadgradila z novim zgornjim Kandidatke za najlepšo Slovenko 2017 v čevljih Alpina. V sredini Nives Markelj. Arhiv Alpina delom tako, da je ustrezal pričakovanjem velikega finalnega odra. Razvoj salonke pa je bil še večji izziv, saj je Alpina prvič v zgodovini Sodelovanje z 'misicami' se je začelo že julija, ko so finalistke, obute v izdelala salonko z dvanajstcentimetrsko peto. Kot zanimivost lahko tradicionalni žirovski gojzar, osvojile Triglav in s sloganom Podpirajmo povemo, da so imeli za razvoj in izdelavo, ki jo je vodil Damjan Gantar slovensko predstavile povsem prenovljen in nadgrajen koncept lepotnega s sodelavci, na razpolago le dvajset dni. izbora miss Slovenije. •
STUDIO KOZMETIKE MINA – ŽIVETI ZA DANES IN TA TRENUTEK Amadea Jesenovec
Vročega julijskega dopoldneva me je Mina Kravanja sprejela v svojem kozmetičnem salonu. Že ob vstopu v lokal začutiš energijo, ki veje iz njenega pozdrava, nasmeha, pa tudi iz vseh slik in spominov, ki jih ima obešene in razstavljene po salonu. Pravi, da si tu in tam vsakdo zasluži objem ter kraljevsko razvajanje. Pri njej to zagotovo drži.
Mino lahko štejemo med tiste ljudi, ki pri svojem delu vedno gredo do konca in ki se cilju predajo z vsem svojim bitjem. Najbrž ga ni Žirovca, ki ne bi vedel, kakšne uspehe so Mina in njene Bombe dosegale pred časom. Te zmage, dosežki in dekleta zavzemajo velik del Mininega srca, pa tudi velik del fotografskih spominov v salonu. Svoje poslanstvo je v mladih letih našla v poučevanju in vzgoji. Zaposlila se je v vrtcu, svoj čas je imela šolo deskanja v Cerknem, učila je tudi smučanje, vodila je plesno skupino Bombe. Ko pride beseda na njene Mina Kravanja v salonu. Osebni arhiv Mina Kravanja dosežke in aktivnosti iz preteklosti, se zdi, da ne bo konca. Sodelovala je pri dobrodelnih modnih revijah pa na modnem bazarju, ukvarjala obleke, kakor da bi privoščili nego našim stopalom. se je tudi z manekenstvom. Pri svojem delu se trudi uporabljati proizvode slovenskih proizvajalcev, Ker pa življenje ni vedno postlano z rožicami, so tudi njo doleteli težki predvsem pa pazi, da uporabljeni izdelki ne vsebujejo snovi, ki so ško- časi, iz katerih pa se je pobrala še močnejša in odločena, da bo sledila dljive za naše telo. Postala je tudi ekskluzivna uvoznica in distributerka svojim sanjam. Odločila se je, da se vpiše na kozmetično šolo, ki jo za samoporjavitveno linijo That'so, ki v Sloveniji že postaja pravi hit. je uspešno zaključila ter leta 2014 odprla svoj kozmetični salon. Kar V dobrih treh letih, odkar je odprla vrata svojega salona, je s kakovo- je mogla in znala, je pri opremljanju salona postorila sama. Ob tem stnim delom pridobila toliko strank, da danes ne zmore vsega sama, seveda ne pozabi na svojega moža in sinova, ki so ji ves čas stali ob zato je zaposlila mlado sodelavko Tjašo. Skupaj z njo v prihajajočih strani, ji nudili vso potrebno podporo in ji pomenijo največ na svetu. mesecih pripravlja razširitev ponudbe, ki pa za zdaj ostaja skrivnost. Minin kozmetični salon temelji na intimi, zaupanju in kakovosti. V svoji Kaj in kdaj pripravlja, lahko spremljate na njeni Facebook strani. Skozi ponudbi ima možnost najema zasebne savne, ki strankam omogoča njene roke so v tem obdobju šle številne neveste, maturantke, k njej odmik od gneče ter trenutke samo zase in svoje najdražje. Prav to, na razvajanje hodijo mlade mamice, pogosto kar skupaj s svojimi pravi, cenijo njene stranke, ki se v Žiri vozijo tako iz okoliških krajev malčki, ki se jih Mina vedno razveseli, saj jo spomnijo na vrtčevske kakor tudi iz Ljubljane. čase. Pravi, da v njen salon vse večkrat pridejo tudi moški, športniki Izobrazila se je na področju medicinske pedikure, kar ji omogoča, da in vse več starejših. lahko pomaga tudi starejšim in mladim, ki se soočajo s težavami, kot Kljub hitremu tempu življenja se moramo zavedati, da je v prvi vrsti so diabetično stopalo, vraščeni nohti, kurja očesa … Tovrstne težave pomemben človek sam ter da ni greh, če si občasno privoščimo malce pri negi potrebujejo posebno pazljivost in strokovnost. Poudarja, da nege in razvajanja. Pri Mini se čas ustavi, ko ti po opravljeni negi na ljudje prevečkrat pozabljamo, da so naše noge najbolj obremenjen del terasi postreže s kavico, ti zaupa kakšno zgodbo iz preteklosti in te telesa, pa kljub temu raje zavijemo h frizerju ali pa po kakšen kos vsaj za nekaj kratkih minut iztrga iz divjega vsakdana. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 13
NOVOSTI PRI RAVNANJU Z Andrej Poljanšek ODPADKI
Andrej Poljanšek
V septembru smo prejeli več klicev občanov, da pogrešajo razpored odvoza komunalnih odpadkov, saj je zadnji razpored v Žirovskih stopinjah le do 31. avgusta 2017.
Razpored odvoza komunalnih odpadkov do konca leta 2017 je objavljen tudi na spletni strani Občine Žiri, v razdelkih Za občane/Ko- munala in GIS/Ravnanje z odpadki/Zbiranje in odvoz, večina občanov pa je že avtomatizirala ritem oddajanja odpadkov na vsake štiri tedne. Župan mag. Janez Žakelj in Martin Frelih ob podpisu sporazuma za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov za naslednja štiri leta. Z novim razporedom odvoza smo počaka- li, ker je bil v teku javni razpis zbiranja in podpisala okvirni sporazum za zbiranje in posode (tako rumene kot črne) na odjemno prevoza komunalnih odpadkov iz občine prevoz komunalnih odpadkov za naslednje mesto dostavljene do 6.00 zjutraj. Žiri za naslednje štiriletno obdobje. Na štiriletno obdobje. Komunalne odpadke vozimo v obdelavo v javni razpis sta se prijavila dva ponudnika: Izbrana ponudba je bila občutno cenejša od Ljubljano. Ker se količina odpadkov še vedno Loška komunala iz Škofje Loke s ponujeno druge, prav tako pa glede na preteklo obdobje, počasi zmanjšuje, se bo do novega leta pre- ceno 441.625,08 evra, in Avtoprevozništvo zato povečanja cen storitev z odpadki v pri- verjala možnost združevanja dveh območij Martin – Valentina Frelih, s. p, iz Goropek s hodnjem letu ne pričakujemo. zbiranja v eno. S tem bi dodatno zmanjšali ceno 261.148,88 evra. Obe ceni ne vsebujeta Do konca letošnjega leta se bo storitev izva- stroške odvoza, saj bi z večjim vozilom lahko davka na dodano vrednost. jala po ustaljenem redu. Odvozi komunalnih odpadke z obeh območij brez prekladanja pre- Odločitev o izbiri je bila sprejeta 25. julija, odpadkov in ločeno zbrane embalaže bodo peljali v obdelavo. O morebitnih spremembah pravnomočna je postala 8. avgusta. Župan ob ponedeljkih, vsak teden na enem izmed boste pravočasno obveščeni tudi v Žirovskih občine in izbrani ponudnik, ki ga je zastopal štirih območij, ki so navedena v razporedu. stopinjah, pogostost odvoza odpadkov na prokurist Martin Frelih, sta 6. septembra Opozarjamo občane, da morajo biti vse vsake štiri tedne pa se ne bo spreminjala. •
NOVA UREDBA O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV
Andrej Poljanšek
V veljavo je stopila tudi Uredba o obvezni občinski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Ur. l. RS, št.: 33/2017). Občinske službe jo podrobno preučujemo, saj uredba določa način izvajanja javne službe ravnanja z komunalnimi odpadki in vzpostavlja poenotena pravila za celotno državo. Velikih sprememb ne pričakujemo, bo pa potrebno občinske odloke uskladiti z novo uredbo. Največjo pozornost bomo namenili ureditvi razmerij z gospodarstvom, kjer uredba prinaša izvajalcu javne službe nove zadolžitve. •
DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA OSOJNICA – VELJA OD 1. 7. 2015 Ponedeljek, četrtek: ZAPRTO Torek: od 17.00 do 19.00 Sreda: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Petek: od 10.00 do 12.00 Sobota: od 10.00 do 13.00 Odlaganje kosovnih odpadkov v ZC je za občane Občine Žiri brezplačno, podjetjem in samostojnim podjetnikom pa se bo storitev zaračunavala. Odlaganje komunalnih odpadkov v ZC je mogoče le v tipskih vrečah, ki se kupijo na Občini Žiri. Telefonske številke, na katere lahko kličete v zvezi s komunalnimi odpadki: Zbirni center Osojnica: 041 789 861 (Miran Benedik) Občina Žiri: 04 50 50 700, 04 50 50 714, 041 589 860 ali 041 699 911 (dežurni telefon Občine Žiri) E-pošta: [email protected] ali [email protected] Območje Zbirnega centra, vključno z zabojniki pred vrati, je video nadzorovano. Prosimo vas, da upoštevate navodila delavca v zbirnem centru, saj bo prevzem odpadkov tako potekal hitreje, brez dodatnih del in stroškov. Dodatne informacije posredujemo tudi na telefonskih številkah 04 50 50 714 in 041 589 860. žirovske STOPINJE 14 September 2017 • glasilo Občine Žiri
SLABO VZDRŽEVANI OBJEKTI OGROŽAJO VARNOST IN KVARIJO VIDEZ KRAJA
Andrej Poljanšek
Vsako leto osnovna šola Žiri v sodelovanju z Društvom šoferjev in avtomehanikov Žiri in drugimi društvi opravi veliko dela za zagotavljanje varnosti šolarjev. Prehodi za pešce so označeni, ob najprometnejših urah za dodatno varnost na cesti skrbijo prostovoljci. Kljub navidezni urejenosti tega področja, pa se soočamo z novo pro- blematiko, nevarnostjo zaradi nevzdrževanih nenaseljenih objektov ob glavni cesti. Najbolj v nebo vpijoč primer je Lustikova hiša v centru Žirov, kjer padajoč omet ogroža varno hojo po pločniku, ki je javna površina. Preprosto neverjetno je, da lastniki objekta do zdaj še niso opazili odpadlega ometa in ga odstranili. To je z javnih površin sicer storila občina, ki je tudi postavila najpotrebnejše opozorilne znake in opremo.
Ob Loški cesti je še nekaj nenaseljenih, dotrajanih ali slabo vzdrže- vanih stavb (Loška cesta številka 8, 18, 20, 29, 45 ...). Poslopja kazijo videz kraja, razbita stekla, manjkajoči žlebovi, odpadajoči omet in opeke pa občanom ne vzbujajo občutka varnosti.
Občinski uslužbenci smo problematiko preučevali tudi v postopku sprememb občinskega prostorskega načrta in ugotovili, da so pri- stojnosti občine v teh primerih majhne. To področje podrobneje ureja gradbena zakonodaja, ki pri nevarnih objektih daje gradbenim inšpektorjem pooblastila za takojšnje ukrepanje. Tudi na podlagi pobude Sveta za preventivo v cestnem prometu bo občina problematiko objektov, ki povzročajo nevarnost, predala v reševanje gradbenemu inšpektoratu. • Padajoč omet ogroža pešce. Andrej Poljanšek
TEHNIČNO REŠEVALNO VOZILO ZA 115 LET PGD DOBRAČEVA
Luka Čadež
Tretji konec tedna v avgustu imamo dobračevski gasilci rezer- viran za organizacijo tradicionalne prireditve Adijo počitnice. Letošnja prireditev je bila namenjena praznovanju 115. obletnice delovanja društva.
Uvod v prireditev je bila petkova zabava s plesom, za katero so poskrbeli člani ansambla Poskočni muzikanti. V soboto je sledila osrednja slove- snost, na kateri smo v operativno uporabo prevzeli novo hitro tehnično Ob novem hitrem tehničnem vozilu župan mag. Janez Žakelj, predsednik PGD Dobračeva reševalno vozilo – HTRV. Udeležilo se je je več kot sto uniformiranih Martin Oblak, skrbnik vozila Janez Tratnik, poveljnik PGD Dobračeva Luka Čadež, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Foto Viktor gasilcev iz domačega in okoliških gasilskih društev. Slavnostni govornik je bil poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Med prisotnimi večjim podjetjem, ki so naš projekt finančno podprli. Po uradnem delu gosti so bili tudi župan občine Žiri mag. Janez Žakelj, poveljnik ga- je sledila gasilska veselica z ansamblom Veseli svatje. silskega poveljstva občine Žiri Anton Beovič, član upravnega odbora Gasilske zveze Gorenjske Matjaž Potočnik, predstavnik Uprave RS Kljub deževnemu sobotnemu večeru je prireditev Adijo počitnice odlično za zaščito in reševanje ter številni drugi povabljeni. Med kulturnim uspela. Dobračevski gasilci za vas delujemo že 115 let in trudili se programom, ki so ga s svojim nastopom popestrili člani Pihalnega bomo, da bo tako še naprej. Pred nami so že novi cilji in verjamemo, orkestra Alpina Žiri, so bile podeljene skromne zahvale članom društva, da jih bomo skupaj z vašo pomočjo tudi dosegli. ki so bili najaktivnejši pri realizaciji nakupa novega vozila, in nekaterim Hvala in NA POMOČ! • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 15
ŽUPNIK IGOR JEREB ODŠEL NA NOVE SLUŽBENE DOLŽNOSTI
Anica Kumer
V nedeljo, 30. julija, pri deveti maši, se je od žirovske župnije poslovil župnik Igor Jereb. V nagovoru je povedal, da se je za odhod odločil sam. Vsem se je zahvalil za dobro sodelovanje, novemu župniku Andreju Jemcu pa zaželel, da bi se med nami dobro počutil.
V imenu faranov se je Igorju Jerebu za opravlje- no delo v župniji zahvalil član pastoralnega Župniku Igorju Jerebu v zahvalo za vse, kar je naredil za nas in župnijo, v imenu vseh faranov izročajo sliko žirovske cerkve, ki jo je sveta in ključar Marijan Jereb in mu v spomin narisal Pavle Sedej. Na sliki: župnik Igor Jereb, Jože Jesenko, Matjaž Oblak in Marijan Jereb. Foto Viktor izročil darilo faranov, sliko župnijske cerkve in župnišča (delo slikarja Pavleta Sedeja), z željo, Na pastoralnem področju je s svojim spodbuja- je bogastvo. naj mu pogled nanjo v srcu obudi spomine na njem za poglobljeno versko življenje privabil k Posebna zahvala pa gre župniku tudi na go- Žiri in Žirovce, predvsem pa na čas, ki ga je sodelovanju veliko članov župnijske skupnosti, spodarskem področju, kjer je opravil ogromno preživel med nami. kar se odraža v rezultatih dela posameznih dela in vse stroške tudi poravnal. Župnik Igor je postal naš župnik pred dva- skupin. Spoštoval in razumel je vsakogar in V času njegovega službovanja so bile v farni najstimi leti, to je 1. avgusta 2005. Žirovska mu bil pripravljen prisluhniti. Dobro je sode- cerkvi obnovljene orgle, postavljen krstni župnija je bila njegova prva župnija, prej je bil loval s posamezniki in skupinami. Posebno kamen, urejena razstavna galerija v zvoniku, kaplan v Škofji Loki in na Jesenicah. skrb je imel za vzgojo najmlajših v župnijskem s postavitvijo vitražev pa je cerkev dobila še V Žireh se je dela lotil temeljito tako na pa- Vrtcu sv. Ane. poseben čar. Največji projekt pa je bila izgrad- storalnem kot na gospodarskem področju. Ob stoletnici posvetitve žirovske cerkve sv. nja prizidka in obnova starega župnišča. To Marijan Jereb, predstavnik župnije, je v pos- Martina (17. novembra 1912) je izdal knjigo je velika pridobitev za župnijo in za kraj. S lovilnem govoru povedal: »O bogastvu, ki smo Bogastvo in beda ljudi ali božji otroci v Žireh, tem delom se je Igor Jereb zapisal v zgodovino ga bili deležni kot župnijska skupnost v času, ki govori o življenju in delu žirovskih župni- z veliki črkami tako kot pred njim graditelj ko ste se trudili za materialno in duhovno rast kov od leta 1877 dalje, tri leta kasneje pa še cerkve Josip Vidmar in Pavle Kržišnik, ki mu naše župnije, bi imel vsak posameznik povedati župnijsko kroniko (od 1975 dalje) Otroška je uspelo zgraditi župnišče v precej nenaklo- svojo zgodbo.« (ne)odraslost Žirovcev - Sobivanje različnih njenih časih. •
SLOVESEN SPREJEM IN dobro sodelovali. veroizpovedi, da je odgovoren za vse duše v Andreju Jemcu žirovska fara ni tuja, saj je župniji. Če jih nagovarja, pa ga ne poslušajo, UMESTITEV NOVEGA tukaj opravljal poslanstvo kaplana tri leta, so krivi sami. ŽUPNIKA ANDREJA JEMCA zadnje leto prav pri župniku Igorju Jerebu. Po pridigi smo v tišini in stoje prisluhnili Potem je bil poslan za župnika v Železnike, župnikovi izpovedi vere. Arhidiakon ga je nato Anica Kumer Jarše in Besnico. Z veliko izkušnjami prihaja uradno umestil, župnik Andrej pa je dal še med nas kot novi dušni pastir. Želimo, da bi ustno in pisno potrditev. z duhovnim pomočnikom Jakobom Kraljem Arhidiakon Jože Plut je po obhajilu naznanil, V nedeljo, 6. avgusta, smo v naši fari s slo- prav tako dobro sodelovala, kot sta z Igorjem da je s to sveto daritvijo Andrej Jemec začel vesno mašo sprejeli novega župnika Andreja Jerebom. svojo pastirsko službo v žirovski župniji. Jemca. Po uvodni pesmi Cerkvenega meša- V nedeljo, 20. avgusta, je sledila še uradna Vodi naj jo v bratskem sodelovanju z vsemi. nega pevskega zbora Anton Jobst (CMePZ umestitev. Po nadškofovem pooblastilu je to Dolžnost župljanov pa je, da novemu župniku Anton Jobst) ga je v imenu vseh župljanov nalogo opravil arhidiakon, msgr. Jože Plut. stojimo ob strani z molitvijo in sodelovanjem. pozdravil ključar in član pastoralnega sveta Sveto daritev je ob somaševanju arhidiakona Poudaril je, da je prav vsak sposoben za in duhovnega pomočnika vodil novi župnik kakšno nalogo. Marijan Jereb in mu zaželel, da bi mu bila Andrej Jemec. Po slovesnem branju beril, Po zahvalni pesmi Tebe Boga hvalimo je žirovska župnija pravi dom in da bi se tukaj spremljanju arhidiakona k ambonu in zapetem novi župnik podelil trojni blagoslov, nato pa dobro počutil. evangeliju smo prisluhnili arhidiakonovi pridi- je s kora v izvedbi CMePZ Anton Jobst pod gi, ki ji je sledilo slovesno ustoličenje oziroma vodstvom Toneta Čadeža zadonela še pesem Za dobrodošlico smo mu podarili kruh in umestitev. Msgr. Jože Plut je poudaril, da je Marija skoz' življenje … Tudi krasilke so se še vino, simbol življenja, novi župnik pa je po- Andreju Jemcu zaupana žirovska fara in da je posebej potrudile in lepo okrasile božji hram, vedal, da nam ponuja roko z željo, da bomo župnik za vse: verne in neverne, ljudi drugih zato je bilo še bolj slovesno. • žirovske STOPINJE 16 September 2017 • glasilo Občine Žiri
SLOVO IN DOBRODOŠLICA
Andrej Praznik
To poletje je žirovska župnija doživela veliko spremembo. Naš dolgoletni župnik Igor Jereb je odšel na novo službeno mesto v Besnico, namesto njega pa je k nam prišel Andrej Jemec. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z obema. S prvim smo se ozirali v preteklost, z drugim smo pogledovali v prihodnost.
mašah, češčenjih in drugih priložnostih, pa naj razmišljajo o sprejetju pogleda Cerkve na IGOR JEREB - LAHKO SE NE tudi sam osebno sem ravno temu namenil kar svet in življenje, a njihova odločitev je, ali bodo STRINJAMO, SPOŠTOVATI IN precej molitev in prošenj k Bogu. Nekateri so to res naredili. Naj jih Sveti Duh razsvetli. SPREJEMATI PA SE MORAMO duhovno zelo zrasli, drugi še rastejo, tretji pa naj vsaj razmišljajo o tem, da bi bilo lepo V sodobni družbi je manj povezanosti s duhovno napredovati, morda tudi zaradi Cerkvijo kot nekoč. Mnogi so zadovoljni, Pred kratkim ste postali župnik v Besnici. kakšne besede ali razmišljanja, ki so ga slišali da so se rešili »spon« vere. Toda po drugi Je bila selitev stresna? Kako ste se znašli od mene. strani se zdi, da je današnji človek zelo v novem okolju? zbegan in nesrečen. Imate tudi vi tak Prav nobena selitev ni enostavna. Greš v drug Ali se vam ni posrečilo izpeljati česa občutek? kraj, med druge ljudi, ki jih še ne poznaš. pomembnega? Kaj bi naredili drugače, Strinjam se z vami. Povezanosti s Cerkvijo je Nekaj časa bo gotovo trajalo, da se bom pri- če bi lahko čas zavrteli nazaj? manj, predvsem iskrene povezanosti s cerkve- vadil. A ob upoštevanju dejstva, da je bila po Časa se nazaj ne da vrteti, stvari se ne da no skupnostjo in duhovniki. Človeku je danes dvanajstih letih v Žireh moja želja, da odidem popravljati. Gotovo pa bi kakšno stvar, če bi pomembna tako imenovana neodvisnost od na drugo župnijo, verjamem, da bo privajanje imel današnja spoznanja, naredil drugače. V vplivanja ljudi ter tudi od Božje navzočnosti. dokaj hitro. takratnem času sem se trudil vse delati iskreno Po drugi strani pa človek hrepeni po določeni in v dobro ljudi. Človek z leti dozoreva, tudi pozornosti in po pravih odnosih, in ko jih S kakšnimi občutki ste odšli iz Žirov? Po duhovnik, tudi Igor Jereb. zaradi svoje želje po osvoboditvi ne najde, je čem ste si najbolj zapomnili bivanje med zbegan in nesrečen. nami? Ali so se Žiri zelo spremenile od vašega Odšel sem z veliko lepimi občutki in spomini. prihoda pred dvanajstimi leti? Ne mislim Kaj lahko duhovnik danes sploh naredi, Manj lepo kar nekako zbledi oziroma ostaja ob na zunanjost kraja, ampak na način živ- da bi se vera v ljudeh ohranila in okrepila? strani. Spominjal se bom izredne predanosti ljenja in razmišljanje ljudi. Ali ljudje še poslušajo duhovnike? nekaterih za kraj, ljudi in župnijo, spominjal Način življenja ljudi se spreminja povsod, Lahko je le bolj ali manj dober zgled, lahko se bom pomoči in hrabrenja ljudi, spominjal tudi v Žireh. Tudi razmišljanja ljudi v smislu vabi, prosi, opominja, spodbuja … Lahko moli se bom dobrega sodelovanja, tudi s kaplani vrednot so drugačna in se ne odvijajo nujno v za prave odločitve ljudi, ki jih sreča oziroma so in duhovnim pomočnikom Jakobom Kraljem, pozitivni smeri. Predrzen pa bi bil, če bi rekel, mu zaupani. Rekel bi, da ljudje še želijo slišati, spominjal se bom slovesa iz župnije, ob kate- da sem sam veliko pripomogel k oblikovanju kaj duhovnik misli, potem se pa odločajo, ali rem so mi nekateri poleg zahval izrazili tudi mnenj in razmišljanj ljudi. Res sem jih vabil, bodo njegove besede sprejeli ali prezrli. ▶ opravičila za ne vedno spoštljive reakcije z njihove strani. Tega sem bil še posebej vesel, saj sem skozi to videl, da so osebno zrasli oziroma odrasli ter sprejeli vodilo: lahko se ne strinjamo, spoštovati in sprejemati pa se moramo.
Na materialnem področju se vidi veliko sadov vašega dela: prizidek župnišča, vitraži v župnijski cerkvi, obnova cerkve na Dobračevi ... Kakšni pa so sadovi na duhovnem področju? Na materialnem področju smo skupaj res veliko naredili. Bogu in ljudem hvala. Upam in verjamem, da bo vse dolgo služilo ljudem v njihov telesni in duhovni blagor. Sadovi na duhovnem področju so gotovo nastali, a so bolj skriti od stvari, vidnih navzven. Kot duhovnik sem vabil in spodbujal vse k odločitvi za pot za Gospodom, življenje v ljubezni, spoštovanje, sprejemanje, odpuščanje, odločnost, tudi za ponižnost. Za sadove smo skupaj molili pri Župnik Igor Jereb. Darjan Kacin žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 17
Nadškof Zore je na vaš predlog izrazil vas bom z veseljem spominjal. Hvala za vse. mili in sem »podlegel« želji gospoda nadškofa. zahvalo Občini Žiri za dobro sodelovanje Lepo dobrodošli v Besnico na obisk. z župnijo. Kaj vas je spodbudilo k temu Čemu boste kot župnik v Žireh namenili predlogu? ANDREJ JEMEC – DUHOVNIK posebno pozornost? K temu predlogu me je spodbudilo res dobro Moj duhovniški moto je ukvarjanje z otroki sodelovanje ljudi z občine z župnijo v vsem MORA BITI PREDVSEM in mladino. Želim jim pokazati lepo in svetlo času mojega delovanja v Žireh. Pri tem mislim ČLOVEK plat krščanstva, da bo postalo del njihovega na oba župana Bojana Starmana in Janeza življenja. Iz teh mladih bodo potem zrasle Žaklja pa tudi na druge občinske uslužben- Za vami je zelo razgiban mesec. Poslovili zdrave družine, ki bodo jedro župnije, kraja ce, na svetnike in svetnice ter na podžupana ste se od prejšnje župnije in se preselili v in občine. Matjaža Oblaka. Skupaj smo delali v blagor Žiri, spoznali ste nove ljudi. Ali imate radi občanov in župljanov ter tako po mojem tako dinamično življenje? Ko vas je arhidiakon Jože Plut 20. avgusta mnenju sporočili zelo pomembno: trud za Zelo rad imam dinamično življenje. Če imam umestil za žirovskega župnika, je pouda- skupno dobro in sobivanje v različnosti, ki jo premalo dela, se čutim kar nekam nekoristne- ril, da ste odgovorni za zveličanje vseh spoštujemo, je pot za preživetje kraja, naroda ga. Zato je obilica dela zame svojevrsten izziv, prebivalcev kraja – tudi tistih, ki vero in države. da poskušam narediti kaj dobrega za ljudi in odklanjajo. Ali ni to pretežka naloga? skupnost. Slovo od določenega okolja je seveda Če vzamemo to povsem dobesedno, je res Zadnje leto ste bili tudi dekan škofjeloške stresno. Spoznaš nove ljudi in navade, spre- zelo težko. Vsak človek ima svoje mišljenje dekanije. Kakšne naloge ste imeli v tej meni se urnik. Življenje se postavi na glavo in se svobodno odloča, po kateri poti bo vlogi? in začeti je treba na novo. hodil skozi življenje. Vere ne moremo širiti z Bil sem v pomoč nadškofu Francu Zoretu kot mečem, kot so radi rekli nekoč. Lahko pa na Mnogi se vas z naklonjenostjo spominja- vezni člen med njim in dekanijskimi duhov- poljuden način ljudem približamo krščanstvo jo, ko ste bili kaplan v Žireh, in zdaj od vas niki. Skrbel sem za izvedbe dekanijskih kon- in v svojem okolju širimo njegove vrednote. S veliko pričakujejo. Ali to čutite kot pritisk? ferenc, za deljenje škofijske in druge cerkvene tem spreminjamo miselnost, ljudi povežemo pošte duhovnikom, opravljal sem vizitacije Tudi jaz se z veseljem spominjam kaplanskih med sabo in tako naredimo nekaj dobrega za (preglede delovanja župnikov po župnijah) let v Žireh, kjer sem bil od leta 2003 do 2006. kraj. Drug do drugega moramo biti človeški, skupaj s prodekanom Gregorjem Luštrekom, To je bil zelo ploden čas. Veliko smo delali z v sočloveku moramo videti predvsem dobro zbiral sem župnijske statistike in poročila, otroki in mladino pa tudi z zakonci, saj smo plat. Vsak ima vrsto dobrih lastnosti in darov, predvsem pa sem si res prizadeval za osebno ustanovili štiri nove zakonske skupine. Vendar a tudi nekaj slabosti, ki pa jih moramo včasih povezanost duhovnikov znotraj dekanije. Še je vloga kaplana precej drugačna od vloge spregledati. Osredotočiti se moramo namreč posebej sem bil vesel tako imenovanih torko- župnika. Kaplan lahko ustreže željam ljudi na tisto, kar je v človeku dobrega. V tem nam vih molitvenih zajtrkov, kjer smo skoraj vsi in dela predvsem tisto, kar ga veseli. Župnik je lahko za zgled župnijski zavetnik sv. Martin, duhovniki iz Poljanske doline skupaj molili pa tudi odloča in včasih se njegove odločitve ki je pristopil do berača in mu dal del svojega brevir (duhovniško molitev) ter prosili za srečo ne skladajo z željami ljudi. To je veliko težja častniškega plašča. in blagor župljanov in vseh ljudi dobre volje. naloga. Ne vem, ali se vsi zavedajo te razlike. V sodobni družbi je manj povezanosti s Seveda pa smo se ob hrani tudi o marsičem Jaz pa sem se je dobro zavedal, zato sem se Cerkvijo kot nekoč. Mnogi so zadovoljni, pogovorili in dogovorili. težko odločil, da pridem znova v Žiri. Toda potem so me spomini na lepa leta tukaj prema- da so se rešili »spon« vere. Toda po drugi▶ V minulih dvanajstih letih niste samo vi zaznamovali Žirov, ampak so verjetno tudi Žiri zaznamovale vas. Ste se navzeli kakšnih tukajšnjih izrazov ali navad in jih odnesli s seboj na novo službeno mesto? Vsakega človeka življenje zaznamuje, tudi kraj bivanja in ljudje. V kraju pustiš svoje napore, upe, veselje, žalost, tudi prijateljstva. Prijateljstva bodo sicer ostala, a bodo obiski manj intenzivni, kot so bili prej. Občudoval sem vašo marljivost in ponos ter se ob njiju tudi navdihoval. Morda me je kdo videl kot preveč trdega ali togega človeka. Če me je kdo tako ocenil, me ni dobro poznal oziroma se ni dovolj potrudil, da bi me spoznal. Morda pa tudi jaz nisem vedno znal ali pa hotel pokazati svoje notranjosti. Včasih tudi zaradi brezob- zirnosti in brutalnosti nekaterih … A življenje gre dalje in rad bi, da bi vsi vedeli, da sem bil v glavnem rad v Žireh, da ste mi Žirovci in prej tudi Vrhovci, ko sem bil še župnik na Vrhu Sv. Treh Kraljev, marsikaj dali in da se Župnik Andrej Jemec. Andrej Praznik žirovske STOPINJE 18 September 2017 • glasilo Občine Žiri
strani so ljudje zelo zbegani in nesrečni. Toda vedeti moramo, da je njegov pogled hodu v Žiri, je bila organizacija romanja Imate tudi vi tak občutek? dolgoročen. Bog vidi veliko dlje od nas in v Međugorje. Ali radi romate in zakaj V vsakem človeku je želja po presežnem. točno ve, kaj je za vsakega dobro v določenem ravno tja? Nihče ni zadovoljen s tem, da bi živel na tem trenutku, da se bo odločil za pravo smer na Romam zelo rad, predvsem v družbi. Skupaj svetu nekaj let, potem pa izginil v nič z vsem svoje življenjske poti. Če bi mi sami odločali, smo ves dan, spoznavamo drug drugega in svojim delom, trudom in dosežki. Ker se zdi bi se dostikrat odločili narobe. si postajamo bližji. Rad romam v različne krščanstvo danes mnogim nemoderno, iščejo kraje po Sloveniji in po svetu, Međugorje pa presežno v tujih religijah, predvsem tistih z Kot žirovski kaplan ste uvedli zakonske je moj osebni duhovni cilj. Tja ne hodim zato, vzhoda. Kristjani moramo biti v svojem živ- skupine, ki obstajajo še danes. Zakaj da bi videl prikazanje Device Marije, ampak ljenju pristni. Naša vera ne sme biti zunanja zakoncem priporočate, naj se vključijo predvsem zato, ker najdem notranji mir in v tako skupino? lupina brez vsebine, ampak jo moramo na dobim moč za celoletno delo. Tega se ne da vsakem koraku izkazovati z življenjem. Za vsak poklic in vsako dejavnost imamo izraziti z besedami, to je treba izkusiti. tečaje in druge oblike izobraževanja, za Kaj lahko duhovnik danes naredi, da bi se zakon pa pogosto ni nobene priprave. Dva, Duhovniški poklic je naporen. Si lahko ki se poročita, morata sama »splavati« in si vera v ljudeh ohranila in okrepila? vzamete kaj prostega časa in kaj takrat dajati ritem zakonskega odnosa. Marsikatera Duhovnik mora biti predvsem človek, ki do najrajši počnete? Vas bomo kdaj srečali zakonca se izgubita v poplavi zunanjih vplivov vsakega pristopa z naklonjenostjo. Ko te ljudje na Javorču ali Mrzlem vrhu? spoznajo kot človeka, jim lahko posreduješ in njun odnos začne počasi zamirati. Zato Tudi tam me boste kdaj srečali. Moje življe- tudi kaj duhovnega. je dobro, da ga načrtno gradita. Zakonska nje je zelo dinamično, imam veliko stikov z skupina ju spodbuja, da si odgovorita tudi na ljudmi, zato sem v prostem času rad kakšno Ob vojni, bolezni, nesreči ali kakšni tista vprašanja, ki jih odrivata na rob in si jih drugi življenjski preizkušnji se marsikdo morda nikoli ne zastavita. Tako skupaj iščeta uro sam ali pa s tistimi, ki jih nimam ves čas vpraša: »Kje je zdaj Bog? Kako je lahko odgovore, kako iti naprej, da bosta srečnejša, ob sebi. Najraje se ukvarjam s pohodništvom. to dopustil?« Kakšen je vaš odgovor na da se bosta imela bolj rada, da bosta laže Grem tudi v malo višje hribe, smučam, pla- ta vprašanja? živela kot mož in žena. Ko otroci odrastejo vam, čeprav nisem izrazito športen tip. Ali se takrat, kadar smo srečni, tudi vpraša- in odidejo, se dostikrat zgodi, da si zakonca mo: »Kje je zdaj Bog«? Takrat nanj navadno nimata več kaj povedati. Ves svoj odnos sta Bi želeli na koncu tega pogovora še kaj pozabimo. Bog je vedno in povsod z nami, gradila na otrocih, ne pa drug na drugem. To dodati? vprašanje pa je, kako ga dojemamo mi. Ali spoznata šele takrat, ko je morda že prepozno. Morda bi še enkrat poudaril, da sem vesel ga sprejemamo na vsakem koraku ali pa ga Zato je treba začeti že v rosnih letih zakona vrnitve v Žiri. To je zame velik izziv. Prepričan uporabljamo samo kot rešilno bilko, ko ga graditi medsebojni odnos. sem, da bomo skupaj s krajani in župljani potrebujemo. Včasih se nam zdi, da je Bog naredili marsikaj lepega in uspešno gradili nekoliko krut, ker dopusti nekatere stvari. Ena prvih stvari, ki ste jih naredili po pri- skupnost, v kateri se bomo vsi dobro počutili. •
MLADI USPEŠNI ŽIROVCI Dr. Majo Bogataj Jančič poznamo kot vodil- olajšali delo, hkrati pa mu dali možnost, da no s področja intelektualne lastnine, Metka ostane ustvarjalen,« aplikacijo, ki si jo je v Sporiš, dipl. ing. agronomije in hortikulture rekordnem času, v manj kot štirih mesecih, Milena Miklavčič je ena najbolj znanih slovenskih oblikovalk na svoje naprave preneslo okoli 1,5 milijona poročnih šopkov, Marko Mlakar vliva novo ljudi, opisuje razvijalec Luka Orešnik. Tisti, ki spremljate Žirovski občasnik, veste, da upanje invalidom, da bodo lahko znova sedli za volan. je Miha Naglič v njem obelodanil malodane Za izjemno rast, ki jo velika večina novih vse Žirovce starejših generacij, ki so izstopali aplikacij redko doseže, se ekipa lahko zahvali po svojem življenju, delu in dosežkih. Nejko Med tistimi, ki smo jih opazili, je tudi Luka tudi priznanju, ki jim ga je dal Apple. Podjetje Podobnik pa je nekaj podobnega počel že v Orešnik. Skupaj z ekipo je ustvaril digitalno je namreč ekipo, v kateri je tudi Žirovec Luka glasilu Delo-življenje. pobarvanko za odrasle, ki deluje na pametnih Orešnik, v začetku junija nagradilo s prestižno telefonih. Uporabnik, ki jo kupi, lahko izbira nagrado za najboljše aplikacije leta Design O mladih, ki šele koračijo svojim uspešnim med različnimi orodji, od čopičev, polnil, Award, ki jo je dobilo zgolj dvanajst razvijalcev ciljem naproti, žal vemo bolj malo. Prav je, pršilnikov, radirk ter 235 odtenki barv. Na na svetu. Gre za velik dosežek, še posebej, če da bomo o njih v prihodnje bolj podrobno pobarvanki pa se lahko poigrava s prsti ali upoštevamo, da podjetja in razvijalci letno pisali v posebni rubriki Žirovskih stopinj. Pa posebnim Applovim svinčnikom ter jih ob- ne le zato, da bi se z njimi ponašali, kar bi bilo javlja tudi na družabnih omrežjih. objavijo okoli 250 tisoč novih aplikacij. navsezadnje zelo prav, temveč tudi zato, da Aplikacijo Lake je ekipa, v kateri je tudi jih bomo, morda znali v prihodnosti privabiti Luka, razvijala od konca leta 2015, javno pa Spoštovani bralci, bralke: želeli bi, da nazaj v domači kraj, da bi z nami delili svoje so jo predstavili letos marca. Že pred leti so nam tudi vi pomagate pri iskanju Žirovk znanje in izkušnje. Številni med njimi so se ustvarjali raznovrstne otroške igre za pametne in Žirovcev mlajših generacij, ki so odšli odselili tudi v tujino: Manca Ahlin v New telefone, med drugim tudi pobarvanke. iskat srečo v tujino, prav tako bomo vese- York, Jernej Oblak v Romunijo, Matic Kavčič Pri Laku, ki je namenjen odraslim, so se li, če nas opozorite na tiste, ki so postali na Kitajsko, Renata Šifrar na Nizozemsko, osredotočili predvsem na kakovost in ome- uspešni doma, v Sloveniji. Na katerem koli Andrej Pivk na Irsko. jeno izbiro pripomočkov. »Uporabniku smo področju. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 19
DANIEL RAMPRE IN Janez Kočar ANDREJA ČAMERNIK NA MELODIJAH MORJA IN SONCA
Jožica Kacin
Na 37. festivalu Melodije morja in sonca, ki je bil 8. julija v Portorožu, je letos nastopilo štirinajst finalistov. Med njimi je bil tudi Daniel Rampre, nam bolj poznan kot Danči, z umetniškim nazivom McDanny, v zadnjih letih pa ga imenujejo tudi slovenski Joe Coc- ker, ki je v duetu s pevko Andrejo Čamernik zapel pesem Za ljubezen sta potrebna dva.
Z znanim angleškim glasbenikom se Daniel »spogleduje« že iz časov, ko je z njegovimi pesmimi pritegnil poslušalce v Franciji. Andreja Čamernik in Daniel Rampre v Portorožu. Občinstvu sta se predstavila s pesmijo Za ljubezen sta potrebna dva. Cockerjeve pesmi so mu prinesle uspeh tudi pred sedmimi leti v oddaji Slovenija da bi moral z vsemi, še posebej pa z Andrejo, Že kot otrok je z navdušenjem poslušal Če- ima talent. Kot zanimivost Daniel pove, vzpostaviti stik, misliti na interpretacijo, jaz trtkov večer, na katerem so se predstavljali da ju s priljubljenim glasbenikom povezuje pa sem se največ ukvarjal s tem, kako bom narodnozabavni ansambli. Prvo harmoniko tudi datum rojstva, 20. maj, le da je pravi ob napol slišani glasbi izpeljal nastop,« je še je dobil na posodo, in ker mu je šlo dobro, Joe trinajst let starejši. vedno pretresen pripovedoval Daniel. so mu jo starši kupili. Že v sedmem razredu Za Danielom je že dolga glasbena kariera, isto Tudi Andreja je opazila, da nekaj ni v redu, osnovne šole so pod okriljem in s pomočjo velja tudi za Andrejo Čamernik, s katero v toda oba sta vedela, da morata peti in zdržati župnika Florjana Božnarja ustanovili prvo zadnjih letih veliko nastopata v duetu. Oba do konca. »To nama je tudi uspelo, in ko pos- glasbeno skupino Sinji valovi. Danči je bil sta izkušena glasbenika, kamenček v mo- lušava posnetek, sva s slišanim zadovoljna,« član več lokalnih zasedb, kot so Sezona, zaiku pa sta dodala še na Melodijah morja povesta glasbenika in nadaljujeta: »Res se Dim in Pogum. A pot ga je vodila naprej. in sonca. Izbrala sta skladbo, ki jima jo je nisva uvrstila med najboljše, toda za to ne Z zasedbo Paradox je štiri leta vsako noč napisal in priredil Tadej Vasle, in se med kriviva nedelujočih slušalk.« Tudi drugih zabaval goste v ljubljanskem Nebotičniku. šestinpetdesetimi prijavljenimi po izboru vzrokov, zakaj nista dobila več glasov, ne iš- Ko se je poročil, je za nekaj časa opustil glas- žirije uvrstila med štirinajst finalistov. četa, čeprav vesta, da bi z več lobiranja lahko beno kariero. Na sceno se je spet vrnil leta Sodelovanje na takem festivalu zahteva veliko dobila tudi več točk. Toda njun namen je bil 1992, ko je ponovno igral v Ljubljani, tokrat priprav. Začele so se že z izbiro pesmi in se z uvrstitvijo v finale pravzaprav dosežen, saj v baru Ilirija. Sledilo je pet let nastopanja nadaljevale s prijavo in snemanjem. Največ sta nastopila predvsem zaradi nove izkušnje po Švici in Franciji, kamor je odšel skupaj s dela je bilo v tednu pred nastopom, ko so se in še boljše prepoznavnosti. članoma skupine Gu-Gu, leta 1997 pa je začel vrstile predstavitve, vaje in generalka, ki je Moti ju, ker so organizatorji, s tem pa tudi s samostojno kariero. Vabijo ga v lokale, na bila uvod v sobotni glavni nastop. mediji, nekaterim nastopajočim posvetili družabne in zasebne prireditve. Poje in igra Čeprav sta vajena odra, je bilo sodelovanje na več pozornosti. Povsod se večinoma omenja v več jezikih in lahko ponudi zelo različne Melodijah morja in sonca nekaj posebnega. le nagrajence, o drugih pa se sliši bolj malo. glasbene zvrsti. Ima tudi nekaj samostojnih »Si le na nacionalni televiziji, nastopaš v Tudi finančno tak nastop ni poceni. Večino živo, in če se kaj zatakne, ni prijetno,« sta stroškov sta morala pokriti sama, na srečo avtorskih skladb, kot so Dost mam tega, razložila. Andreji in Danielu tokrat res ni pa sta imela prijaznega sponzorja, ki jima je Dan, Belo, ki se vrtijo na naših radijskih šlo vse po sreči. Daniel je imel smolo. »Ko pomagal pri oblačilih. postajah. Z Lucienne Lončina, s katero sta sem za odrom dobil slušalke, ki jih imamo Kot rečeno, pa sta oba na glasbeni sceni že imela kar nekaj koncertov in nastopov na za spremljanje spremljevalnega orkestra, sem stara mačka. Andreja je bila članica več naro- več prireditvah, sta posnela pesem Adelina. opazil, da ni zvoka. To sem omenil tonskemu dnozabavnih ansamblov, kot so Rž, Kolovrat, V zadnjem času največ prepevata z Andrejo mojstru, vendar me je potolažil, da bo, ko Mesečniki, nastopila je tudi z Avseniki. Je Čamernik, ki jo poznamo tudi po uspešnicah bom stopil na prizorišče, vse delovalo. Pa ni,« voditeljica televizijskih oddaj in festivalov, Ujemiva veter, Ne reci zbogom mi, Če bliž- se z ogorčenjem spominja Daniel, ki so mu le pogosto pa jo slišimo na Radiu Sora, kjer je njega rad imaš itd. Že dolgo se poznata, pred iznajdljivost in dolgoletne izkušnje pomagale, zaposlena kot moderatorka. štirimi leti pa je prav v Portorožu preskočila da se je nekako znašel. Tudi Danči ima pisano glasbeno kariero. V iskrica in zdaj sta par. Skupaj pojeta tudi v »Bil je strašen občutek. Stal sem na odru, vi- šali pove, da je prvič zapel že na Laborah, ko sedemčlanskem Kokr Joe Bandu, v katerem del številno občinstvo, kamero, in se zavedal, se je rodil na poti v kranjsko porodnišnico. igrajo uspešnice Joea Cockerja. • žirovske STOPINJE 20 September 2017 • glasilo Občine Žiri
enakomernimi udarci kladiva povrniti le dober izkušen klepač. Vseeno najdeva nekaj minut za pogovor. V njem mi Janez pove, da je doma s Planine nad Horjulom. Že od malega je vajen kmečkega dela in že pri dvanajstih letih se je naučil kositi. V Žireh, kamor se je preselil, mu tega ni bilo treba početi, toda ljubezen do košnje mu je ostala in čakala, da jo spet obudi. Zdaj že petnajst let s prijatelji pomaga pri košnji predvsem na težkih in strmih terenih. Teh je pri Pintarju kar nekaj. Še posebej je zahtevno območje nad hišo in gospodarskimi poslopji vzdolž glavne ceste. Zato kosci iz Janezove skupine, pa tudi drugi, že več let prihajajo sem. Zato ker jih je zato prosil gospodar Marjan Štremfelj in ker je na tej kmetiji živel in delal njihov sodelavec Drago. Na žalost ga ni več, toda Janez pravi, da se bodo tudi zaradi njega vračali na Pintarjeve bregove. Kosci na strmem pobočju na Selu pri Pintarju nad cesto Trebija-Žiri. Jožica Kacin »Lepo je, da se ohranja star običaj,« pravi eden izmed koscev, Rado Kavčič iz Zavratca, ki pojasni, da v strminah, kot je pri Pintarju, drugače SO PA FANTJE ZGODAJ VSTALI, HITRO KOSE kot na roko tako ali tako ne gre. »Škoda, ker taka druženja zamirajo in NAKLEPALI … ker mladih to delo ne zanima,« z nostalgijo ugotavlja Rado, ki je znan tudi po tem, da kosi bos. Jožica Kacin Kratek predah zadostuje. Kose so sklepane in nabrušene, želodci vsaj malo potešeni. Zdaj može čaka še najtežji predel za kozolcem. Spet se Selo, domačija pri Pintarju, sobota, 8. julij 2017, kazalci kažejo zagrizejo v strmino in sliši se rezek glas jekla, ki se ovija okrog redke nekaj pred peto. Narava se počasi prebuja in v daljavi se sliši petje trave. Včasih naleti na kamen ali majhno grmičevje in orodje izgubi ptic. Sora se neutrudno, a nekoliko leno zliva proti Trebiji. Njeno ostrino. Kosec vzame oslo, jo pomoči v vodo, nabrusi koso in že hiti dalje. Ne sme preveč zaostati, saj to ni najbolj častno in možje dajo enakomerno drsenje kdaj pa kdaj zmoti riba, ki igrivo skoči v zrak. nekaj tudi nase in svoj ponos. Eden se spotakne, naredi par korakov Po cesti se vsake toliko časa pripelje avto. Nekateri morajo kljub po strmini, a k sreči pravočasno ujame ravnotežje. Fantje se spogledajo, soboti v službo, drugi gredo po zgodnjih opravkih. Narava se tako rečejo nekaj spodbudnih, veseli, da se je dobro izšlo, nato pa se spet kot ljudje pripravlja na nov dan. Kaj bo prinesel? Vsak ima svoje zatopijo v delo. In kose pojejo, pojejo … dokler ne pade zadnja bilka. želje in pričakovanja. Tudi Pintarjevi ... Vreme jim je naklonjeno. Ni prevroče, saj se nad Selom podijo meglice, za hribom pa se zbirajo oblaki. V daljavi votlo zagrmi in narahlo začne Pred njihovo hišo se zbirajo možje v delovnih oblekah in obuti v težke padati dež. Ravno takrat, ko kosci drug za drugim prihajajo do lope, kjer jih čaka obložena miza. čevlje. Iz avtov pobirajo kose, si jih ogledujejo in s prsti preizkušajo Ura je nekaj čez devet in srečno so opravili svoje delo. Dež poneha. Senu njihovo ostrino. Za pas si navezujejo oselnike in vanje nalivajo vodo. Ta ni naredil večje škode. Za spravilo bodo Pintarjevi s pomočjo sorodnikov jim bo služila, da bodo v bregu lažje brusili kose. Danes jih čaka težka poskrbeli sami. Judita se zahvaljuje vsem. Delavcem je nadvse hvaležna. naloga. Pred najtoplejšim soncem mora pasti vsa trava nad poslopji in In ker želi, da bi se glas o klenih fantih, ki imajo posluh za sočloveka in cesto. Gospodinja Judita Štremfelj se giblje med možmi in jim ponuja so pripravljeni pomagati, širil tudi po naši okolici, je v goste povabila pijačo. Za moč in pogum, da bodo kos veliki površini, predvsem pa tudi mene. Hvala! Lepo je bilo z vami! • strmini, na kateri bo sredi dneva že ležalo dišeče seno. »Če bo lepo vreme, ga bomo posušili in spravili naslednji dan,« pove Judita, ko malo kasneje z grabljami rahlja prvo pokošeno travo. 15-LETNICO KOŠNJE IN DRUŽENJA SO PRAZNOVALI PRI Ura je malo čez sedem in kosci so že opravili polovico dela, ko se tudi PIVKU V OSOJNICI sama podam v breg. Brez kose in druge opreme, le s fotoaparatom, pa Janez Raztresen, vodja skupine koscev, pravi, da se je ideja o kljub temu občutim, da je že vzpon, ki je od časa do časa spominjal košnji na roko na zahtevnejših območjih rodila povsem slučajno. na hojo štirinožca, tudi od mene zahteval kar nekaj spretnosti, da ne Janez je zbral ekipo šestih mož in fantov, takratnih sodelavcev v govorim o nekajurnem zamahovanju z ostro koso. A možje se tega ne Kladivarju. To so: Blaž Jereb, Simon Klemenčič, Jože Miklavčič, bojijo. Radi kosijo, predvsem pa so pripravljeni pomagati. Marko Modrijan, Marjan Trček in on. Do zdaj o svojem delu Pintarjevi bi sami težko obdelali tako površino. Pa ne samo to. Delo v niso javno govorili, so pa pomagali vsakemu, ki jih je prosil, družbi je lažje in zavest, da so med nami ljudje, ki so pripravljeni svoj oziroma za katerega so vedeli, da rabi njihovo pomoč na strmih čas in energijo dati za druge, nam daje upanje in moč, da se še bolj pobočjih, kjer se da kositi le na roko. Delo opravijo prostovoljno, zaženemo in rinemo naprej. Nekateri obdelajo gozdove, njive, travnike brez plačila, veseli pa so kake domače dobrote. Če hrane in in polja, drugi imajo druge cilje. pijače lastniki ne zmorejo pripraviti, ju priskrbijo sami. Po dobrih dveh urah trdega dela v strmini je eden izmed ciljev tudi kratek počitek. Spet pride Judita, ki postreže s kavico, ocvirkovico in Letos praznujejo petnajsto obletnico dela in druženja. V ta še čim. Pridruži se tudi mama Marica, ki je kljub visoki starosti in namen so se zbrali 15. julija, ko so kosili pri Pivku v Osojnici. težkim življenjskim preizkušnjam, še polna energije in lepih misli. Po opravljenem delu je sledilo srečanje, na katerem so se med S hvaležnostjo nagovarja kosce, meni pa s ponosom pokaže rože na drugimi dobrotami posladkali tudi z rojstno dnevno torto. oknih in v okolici, ki se šibijo pod težo številnih cvetov in ki se jim Možje obljubljajo, da bodo dejavni še naprej. Naslednje leto so vidi, da jih neguje skrbna roka. povabljeni na Most na Soči, kjer bodo svoje spretnosti pokazali Janez Raztresen, vodja skupine koscev, niti zdaj ni brez dela. Kose so na prireditvi Noč na jezeru. • v strmem in ponekod kamnitem predelu zgubile ostrino. To pa zna z žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 21
Jožica Kacin Tanja Mlinar
PAPIRCI JANEZA OBLAKA IN JOŽETA ŽAKLJA
V Klekljarskem društvu Cvetke smo se odločili, da vsaj nekoliko obudimo stare vzorce žirovskih risarjev. Lansko sezono smo klekljali po vzorcih Frančiške Gantar, letos pa zbiramo vzorce Janeza Oblaka in Jožeta Žaklja. Če je tudi v vaši zbirki kak njun primerek, vas prosimo, V letu 2017 so bili posvečeni štirje duhovniki, med njimi tudi Gabriel Kavčič iz Govejka, ki je da nam ga odstopite v originalu ali kopiji. Oglasite se na tel.: 040 425 osnovno šolo obiskoval v Žireh. 120 (Tanja). • NOVA MAŠA V LEDINAH SREBRNI PRIZNANJI ZA MLADE KLEKLJARICE Rok Klemenčič Na prvo julijsko nedeljo, 2. julija, je bilo v bližnjih Ledinah praznično Branka Grošelj in veselo. Farani so po 73 letih ponovno slavili praznik nove maše domačina Gabriela Kavčiča, doma z Govejka, ki je kot edini letošnji Učenke Čipkarske šole Žiri so tudi poleti pridno klekljale. Junija sta novomašnik koprske škofije pel novo mašo v svoji rojstni župniji. No- na tekmovanju v Idriji Katarina Pivk in Klara Laknar dobili srebrno vomašnik Gabriel je celotno osnovno šolo obiskoval v Žireh. Po njej se priznanje v kategoriji idrijskega risa, Glorija Mlinar pa si je prislužila vpisal na škofijsko gimnazijo v Vipavi in se ob koncu 4. letnika odločil srebrno priznanje v Železnikih v kategoriji slepega in sukanega risa. Na za študij teologije v Ljubljani, ki ga je nadaljeval na papeški univerzi ta način so vse tri lepo zastopale našo šolo in predstavile svoj kraj. • Gregoriani v Rimu, kamor se jeseni tudi vrača na nadaljnji študij. •
Udeleženci s prapori društev in združenj. Arhiv ZŠAM Anica Jankovec. Tanja Mlinar PRAZNIK ŠOFERJEV ZLATO ANICI JANKOVEC
Jožica Kacin Tanja Mlinar
Sv. Krištof, ki goduje 24. julija, velja za pomočnika v sili in zoper 18. junija je v Idriji potekalo državno tekmovanje iz znanja klekljanja hitro smrt in je med drugim tudi zavetnik šoferjev. V njegovo čast se za priznanje Ivanke Ferjančič. V kategoriji odraslih je Anica Jankovec, člani ZŠAM Žiri, ki imajo v svojem praporu njegovo podobo, vsako članica KD Cvetke Žiri, osvojila zlato priznanje za tekmovalno nalogo leto zberejo na srečanju. Idrijski ris s sukanim risom. Anica Jankovec pravi, da se udeležuje tekmovanj predvsem zato, da bi 23. julija so bili v Žireh. Prišlo je okrog petdeset članov iz devetih si pridobila čim več klekljarskega znanja in izkušenj. Večkrat se je že slovenskih združenj. Druženje se je pričalo z slovesno mašo v cerkvi uvrstila na višja mesta, zmage pa ni pričakovala, saj se na državnem sv. Martina in se nadaljevalo v gostilni Pr' Zet. • tekmovanju zberejo le najboljše slovenske klekljarice. • žirovske STOPINJE 22 September 2017 • glasilo Občine Žiri
Nato smo jo ubrali preko Zadn'ce do prezbiterija Stare cerkve, kjer so Tit Gantar se Lintvern in niavke morale posloviti, saj »red vlada svet« tudi na Poletni muzejski noči. Mi pa smo se s pomočjo MoPZ Alpina in uvodnim nagovorom Maja Kristana ponovno naravnali na neko drugo, v tem prostoru po dolgem času obujeno duhovnost. Bila je res vseobjemajoča, saj so jo ob dobri akustiki in prodornih glasovih zbora začutili tudi najmlajši, ki so pustili svoje risarske sledi v sveže navoženem pesku. Namen je bil dosežen. Na dvorišču Stare šole smo »zašpalili« dediščinsko procesijsko klobaso, se še malo razgledali po stojnicah, s pogledom pospremili divji vili niavki, ki sta izginjali v gozdu, od koder sta se na začetku privalili. Občinstvo pa se je že uravnavalo k resnejšim vsebinam. Najprej je bil na vrsti dr. Tone Košir s predavanjem o Dobračevskih padarskih bukvah. Iskrivi predavatelj je bil tudi nekdanji zdravnik v Žireh, ki je s svojo gostobesednostjo zmamil še tako utrujenega poslušalca v Otroci so se pod kozolcem posladkali z izbranimi Lintvernovimi marcipanovimi lizikami. nekdanji primarni svet skrbi za zdravje. Tako smo spoznali, da je bilo na začetku osnovno zdravilstvo skupno, povezano, naj je šlo za »DEDIŠČINSKA PROCESIJA« NA POLETNO zdravje človeka ali živali. Nepojmljivo, kakšen napredek je bil storjen na tej ravni, pa še vedno je velikokrat brez moči. Polna ura zanimivih MUZEJSKO NOČ informacij, ki bi zahtevale predah in premislek, ampak urnik poletne noči je bil neusmiljen in že je napovedal predavateljico s povsem dru- Maja Justin Jerman gega področja, ki se je napovedala kot zdravnica za ostarele kipe. O njihovem »zdravljenju« nam je govorila mag. Nuška Dolenc Kambič, V soboto, 17. junija, se je Muzejsko društvo Žiri prvič tudi formalno ki smo jo na ta dan povabili iz več razlogov: ker je soseda, rojena pri pridružilo vseslovenski akciji, Poletni muzejski noči, ki že 15. leto Šemončku, in ker je uspešna restavratorka in konservatorka, za kar odpira vrata številnim muzejem. Letos je sodelovalo kar 70 muzejev je lani prejela tudi nagrado Mirka Šubica. Zdelo se nam je prav, da s 350 dogodki, ki želijo prostore, kjer se sicer ohranja in predstavlja nam na to noč predstavi svoje delo. Spregovorila je predvsem cerkvi kulturna dediščina, napolniti tudi z bolj sproščeno vsebino. sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, kjer so ohranili in na novo izdelali kar 43 kipov. Res, izjemno zahtevno in kompleksno početje, ki ga je znala Tako smo letos zadostili obema poslanstvoma: resnejšemu in bolj Nuška odlično predstaviti. zabavnemu v prvem delu, ko smo Lintvernovo pot speljali skozi zna- Večer smo zaokrožili z etno glasbo multininstrumentalista Roka Škrlja menite, a nekoliko pozabljene točke žirovske dediščine. Tako smo se s skupino, v kateri so bile tri izjemne violinistke, ena izmed njih celo številni udeleženci povorke najprej ustavili ob Studencu, kjer so nas žirovskega rodu, kar nas je tudi navdušilo in ogrelo. Živahna glasba na njegovo prvobitno vlogo spomnili pojoči najmlajši in Tamara s mladih glasbenikov je omilila hladen večer žirovskega zgodnjega po- svojim presunljivim glasom. Perice in peričice pa so nas opomnile, letja in sklenila poletno noč muzejev, in kot je napisal Miha Naglič v da je šla lepota vedno vštric z bistro studenčnico. Tudi Lintvern, ki se priložnostnem zapisu o njej: »… v vseslovenski Poletni muzejski noči je kar naprej napovedoval in obetal in ki ga niso mogle odkriti niti smo kot kaka dediščinska procesija obiskali vse ključne točke Kulturnega njemu najbližje niavke, ni mogel vzeti pohodniške smelosti proti Vrtu središča Stare Žiri: od Stare šole smo sestopili do Studenca, kjer so prale Kržišnik, kjer sta nas objela zgodnjepoletni bujni vrt pod Žirkom in in pele mlade perice, se sprehodili do Kržišnikovega vrta, se tudi tam Izidorjeva piščalka, ob kateri so se vrtele plešoče deklice. Otroci so se malo zadržali in se iz njega vrnil v prezbiterij Stare cerkve, kjer nam je pod kozolcem posladkali z izbranimi Lintvernovimi marcipanovimi zapel MoPZ Alpina. Potem pa nazaj v muzejsko hišo na predavanji in lizikami, odrasli pa smo pasli poglede po niavkah, ki so lezle iz vseh koncert, ves čas v spremstvu skrivnostnih niavk, ki kot da sta preživeli mogočih odprtin kozolca in se čudili njihovi razteznosti in »lepoti«. poganske čase in v bližini kresne noči spet oživeli … Bilo je res lepo!«•
Tanja Mlinar Tanja Mlinar
Nekdanji žirovski zdravnik dr. Tone Košir je predaval o Dobračevskih padarskih bukvah. Restavratorka in konservatorka mag. Nuša Dolenc Kambič je govorila o svojem delu. žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 23
Slikarka Bojana Dimitrovska (v sredini) v družbi Fanči in Cirila Vidmarja, ki v imenu Šmarničnih romarjev skrbita za organizacijo razstav. Tanja Mlinar BOJANA DIMITROVSKI – je pričela intenzivno ustvarjati za tukajšnji V njih se bralci srečujemo s specifičnimi in- trg. Njena povezanost s Slovenijo, predvsem dijskimi prvinami, kot denimo bazar, fakir, ORIGINALNE ILUSTRACIJE IZ z Žirmi, sicer traja že od malih nog, saj je guru, maharadža; tamkajšnjo versko tradicijo KNJIGE INDIJSKE PRAVLJICE v otroštvu poletne počitnice preživljala pri mnogoboštva; družbeno razslojenostjo v obliki sorodnikih na Selu. Danes živi in ustvarja v kast ipd., vendar se v podajanju civilizacijskih mag. Lucija Rupret Mariboru in redno ilustrira za slovenske otro- naukov in vrednot ne razlikujejo od evropskih ške in mladinske revije. Za svoja dela je bila pravljic. V obojih se zrcalijo bistveni elementi večkrat nagrajena na mednarodnih natečajih. Pestro barvite ilustracije akademske slikarke človekove biti. Slikarka Bojana Dimitrovski V zadnjih letih je ilustrirala veliko pravljic Bojane Dimitrovski so 18. junija v Galeriji v je njihova brezčasna sporočila upodobila v različnih avtorjev. Izpostavila bi tiste, ki jih zvoniku pozdravile prihajajoče poletje. intenzivni, žareči »indijski« barvni paleti. najdemo v zbirki žirovske knjižnice: Leto, leto Ilustracije so naslikane v tehniki akrilnih barv, V Beogradu leta 1974 rojeni slikarki je bila pisano; Kolikor pikic, tolikšna sreča!; Vilko in likovna umetnost tako rekoč položena v ki jih je eno na drugo nanesla v tankih plasteh. Azaleja; Mesečinska struna; Vilko in Lina in Barve je pri posameznih prizorih premišljeno zibko. Hči akademskega slikarja in umetno- njuna družina; Požar; Mala pastirica in seveda uskladila po načelih barvne skladnosti ozi- stne zgodovinarke je odraščala obkrožena z Indijske pravljice – najnovejše delo, ki je v roma nasprotij. Prizore dopolnjujejo skoraj umetnostjo. Dan ni minil brez risalnih vaj knjižni obliki izšlo letos. Knjižne ilustracije filigransko naslikane podrobnosti, zaradi z očetom, mama ji je podarila ljubezen do vedno vabijo k prebiranju pripadajočih zgodb, katerih vsak vnovični ogled odkriva nove in ustvarjanja in smisel za estetiko. Z ilustra- saj z njimi tvorijo končno pripovedno celoto. nove podrobnosti.« cijo se je začela profesionalno ukvarjati pri Omenjena zbirka po delčkih razkriva bogati devetnajstih letih. Oblikovala je ilustracije za pripovedni svet Indije – pravljice prihajajo iz Razstavljene ilustracije so nadvse kakovostna revije, delala za založnike v Srbiji in Kanadi, devetih indijskih jezikov, – ki je tako obsežen, dela. Oblikovane so za otroke in namenjene kjer je tudi živela sredi devetdesetih. Takrat da dr. Milena Mileva Blažić v spremni besedi najprej njim. Kljub temu ali pa ravno zato, ker se je ukvarjala predvsem z uporabno raču- zbirke povzame: »Tako kot je v kapljici vode je kakovostna otroška knjižna ilustracija prvi nalniško ilustracijo in animacijo. Leta 2006 nemogoče predstaviti Indijski ocean, tako je stik otroka z likovno umetnostjo in njegova je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za literarno tradicijo Indije nemogoče predstaviti prva priložnost razvijanja čuta za lepo, ogled likovno umetnost v Beogradu. Po letu 2011 v eni sami zbirki, vendar ta zbirka pravljic omenjenih ilustracij in prebiranje zbirke po- se je njena vez s Slovenijo še okrepila, saj zrcali veliko in veličastno indijsko kulturo.« nujata estetsko ugodje tudi odraslim. •
Koncert SLOVENSKO-DALMATINSKI VEČER GORENJA VAS, Sokolski dom – sobota, 14. oktober 2017, ob 18. uri Nastopili bodo: citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Semikantá, pevka Teja Saksida
Večer bo vodila Tanjina hči Ana. Mili zvoki citer se bodo zlili z dalmatinskim melosom, višek koncerta pa bo preplet vseh nastopajočih in točka, ko Tanja in Ana poslušalce popeljeta v čudovito melodijo in besede iz filma Cvetje v jeseni – Ana interpretira odlomek iz filma, ko Janez zaprosi Meto za roko.
PRODAJA VSTOPNIC: GOSTILNA PR' SEDMIC, GOSTILNA PRI ŽUPANU, TURIZEM ŠKOFJA LOKA, TD ŠKOFJA LOKA, DRUŠTVA UPOKOJENCEV, TURISTIČNA, KULTURNA IN DRUGA DRUŠTVA. žirovske STOPINJE 24 September 2017 • glasilo Občine Žiri
VARNO V ŠOLO
Jožica Kacin
Kot je že v navadi na prvi šolski dan in še nekaj dni zatem, je tudi letos v okolici centra in osnovne šole potekala akcija z naslovom Varna pot v šolo. Članom Zveze šoferjev in avtomehanikov Žiri (ZŠAM) so se pridružili še policisti Policijske postaje Škofja Loka in občinski redarji Skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Borovnica, Log - Dragomer in Horjul.
Predsednik ZŠAM Marijan Dolenc je pohvalil pripravljenost omenjenih za sodelovanje, saj so z akcijo vsi skupaj pokazali skrb za naše najmlajše Sodelujoči v akciji so opazili, da vsi kolesarji ne nosijo čelad, na srečo pa je bilo veliko tudi tistih, in druge udeležence v cestnem prometu. ki so že prvi dan spoštovali pravila in bili primerno opremljeni. Jožica Kacin Prisotni so bili z razmerami na prvi šolski dan zadovoljni. Opazili so manj kršitev prekoračitve hitrosti. sicer nekaj manjših kršitev, vendar so tokrat delovali le preventivno in Občinska redarka Aleksandra Železnik ob tem pove, da so pristojnosti niso ukrepali. Predvsem so opozorili, da kolesarji ne nosijo čelad. Te so občinskih redarjev pri urejanju prometa podobne, kot jih ima policija. za vse, ki še niso dopolnili osemnajst let, obvezne; kolesarskih izpitov, Med drugim lahko kontrolirajo varnostne pasove, telefoniranje med ki jih šolarji opravijo v petem razredu in jih morajo imeti pri vožnji s vožnjo, merijo hitrost. Opozarjajo oziroma izrekajo globe voznikom, kolesom s seboj, pa, kot je povedal vodja žirovskega policijskega okoliša ki se vozijo po površinah, kjer to ni dovoljeno, osredotočajo se na Boštjan Peternelj, tokrat niso preverjali. Ob tem je še pojasnil, da se parkirana in zapuščena vozila. Kontrolirajo tudi vegetacijo, ki ovira otroci, ki še niso opravili kolesarskega izpita, lahko vozijo s kolesom preglednost občinskih cest in opozarjajo na ovire na cesti in drugod. le v spremstvu staršev ali odrasle osebe. V Žireh so opozorili tudi na nevaren odpadajoči omet na enem izmed Na nošenje čelad je opozorila tudi redarka Aleksandra Železnik, ki objektov v centru. Včasih nepravilnosti vidijo sami, drugič pridejo po poziva starše, da skupaj z otroki poskrbijo za ustrezno opremo. Pri posredovanju občanov. Aleksandra pravi, da smo Žirovci prijazni ljudje prometni vzgoji imajo poleg staršev pomembno vlogo tudi vrtci in in da ji je v veselje delati na našem območju. Še bolj si bo prizadevala, osnovna šola, prek Sveta za varnost v cestnem prometu pa tudi občina. V da bo vzpostavila neposredni stik z vsemi, ki skrbijo za varnost in red v Žireh so del nalog prevzeli tudi člani ZŠAM, ki že vrsto let z različnimi občini, saj iz dolgoletnega dela na tem področju ve, da se težave rešujejo akcijami opozarjajo na nepravilnosti, pomanjkljivosti, upoštevanje s sodelovanjem in skupno akcijo. Ob tem je pozvala občane, da lahko v predpisov in s tem na varnost v cestnem prometu. zadevah iz pristojnosti inšpektorata pokličejo na številko 031 322 806 Ta je v Žireh po besedah policista Boštjana Peternelja dokaj dobra oziroma 01 320 55 59 ali pa pišejo na [email protected] in ne odstopa od povprečja drugih okolišev Policijske uprave Kranj. Tudi policisti se želijo čim bolj povezati z občino in občani. Za pobude Seveda pa bi se dalo z vestnim ravnanjem stanje izboljšati. Toda za to in vprašanja ter urejanje nekaterih manj interventnih zadev (npr. prijava se moramo odločiti sami in vsak pri sebi ugotoviti, da predpisi niso javne prireditve, razgovor s policistom ob različnih težavah itd.) so zato, da jih kršimo, temveč je njihov namen lepše in varnejše sobivanje. na voljo ob četrtkih od 14. do 16. ure v prostoru zraven krajevnega Sicer pa policija ugotavlja, da so vozniki vsaj prve dni šole dokaj strpni, urada oziroma občine v stavbi Pr' Matic. Za interventne dogodke pa da se prometna varnost v občini zaradi večje prisotnosti policije in je potrebno poklicati na 113 ali na telefon Policijske postaje Škofja občinskih redarjev izboljšuje ter da je zaradi pogostih meritev tudi Loka 04 502 37 00. •
VRTEC V NOVEM ŠOLSKEM LETU Damjana Milardovič
Damjana Milardovič
Prvi september je pomemben dan v življenju številnih otrok, staršev in družin. Za nekatere se takrat prvič odprejo vrata vrtca, drugi pa se po poletnih počitnicah ponovno vrnejo v našo hišo. Septembra smo na novo sprejeli petinštirideset otrok. V dvanajstih oddelkih bomo skrbeli za dvesto deset otrok in ustvarjali okolje, v katerem bodo otroci lahko nabirali dragocene izkušnje za življenje ter razvijali svoje sposobnosti in spretnosti. Skupaj z vzgojiteljicami bodo raziskovali naravo, okolico in pridobivali veščine in vrednote, ki jih bodo potrebovali v nadaljevanju šolanja in v življenju. Otrokom, ki so v letošnjem letu zapustili vrtčevsko okolje in sedli v Trudili se bomo, da bo bivanje otrok v vrtcu skupek srečnih dogodkov, šolske klopi, želimo dobro počutje v šoli in veliko veselja pri osvajanju ki bo pustil nepozaben pečat tako pri otrocih kot tudi njihovih starših. novih znanj. Naj njihova vedoželjnost nikoli ne zamre. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 25
IMELI SMO TOPLO POLETJE
Matevž Seljak
Poletje 2014 Poletje 2015 Poletje 2016 Poletje 2017 Pregled vremenskih spremenljivk za zadnja štiri poletja Najvišja temperatura 34,6 °C (11. junij) 34,8 °C (18. julij) 32,3 °C (30. julij) 36,2 °C (4. avgust) Končalo se je meteorološko poletje, za katerega Najnižja temperatura 4,7 °C (2. junij) 6,1 °C (18. junij) 7,7 °C (12. avgust) 6,8 °C (9. junij) se upoštevajo meseci junij, julij in avgust. V Povprečna temperatura 18,4 °C 20,3 °C 19,4 °C 20,4 °C preglednici je prikazan pregled vremenskih Količina padavin 539,0 mm 405,9 mm 295,0 mm 449,6 mm spremenljivk za zadnja štiri poletja. Letošnje poletje je bilo najtoplejše v zadnjih štirih letih, Najvišja dnevna 44,2 mm 120,1 mm 44,4 mm 98,0 mm 4. avgusta pa je bila izmerjena tudi najvišja količina padavin (25. junij) (23. junij) (15. junij) (28. junij) temperatura, in sicer 36,2 stopinje Celzija. Število suhih dni 46 64 54 62 Tudi trajanje sončnega obsevanja je bilo v Število padavinskih dni 46 28 38 30 primerjavi z lanskim letom daljše za 231,7 ure. Trajanje sončnega obsevanja / / 663 h 894,7 h Število toplih dni 47 64 62 73 Število vročih dni 12 35 21 28 Najmočnejši sunek vetra 30,6 km/h 37,4 km/h 33,8 km/h 53,1 km/h (12. julij) (3. julij) (17. junij) (25. junij) Pot vetra 3632,3 km 3547,4 km 3467,1 km 4167,5 km Najvišji zračni tlak 1028,0 mb 1029,0 mb 1026,1 mb 1022,9 mb Najnižji zračni tlak 1008,0 mb 1010,0 mb 998,4 mb 997,1 mb Število vročinskih valov I IV III IV / meritev ni bila opravljena
750 Količina padavin poleti za obdobje 700 1971–2017 650 Povprečna zapadla količina padavin v zadnjih 600 47 letih je v meteorološkem poletju 453 mm. 550 Najmanjša zapadla količina padavin v tem 500 (mm)
v obdobju je bila leta 2012 z 252 mm, največja 450 padavi
pa leta 1989, ko je poleti zapadlo kar 698 mm 400 ina č 350 padavin. Letošnje poletje pa se je po količini Koli
300 padavin uvrstilo v območje dolgoletnega
250 povprečja s 449,6 mm. Iz grafičnega prikaza
200 je razviden tudi trend padanja padavin v 150 meteorološkem poletju.
100
50
0
Leto‐poletje ‐2017 ‐2015 ‐2013 ‐2011 ‐2009 ‐2007 ‐2005 ‐2003 ‐2001 ‐1999 ‐1997 ‐1995 ‐1993 ‐1991 ‐1989 ‐1987 ‐1985 ‐1983 ‐1981 ‐1979 ‐1977 ‐1975 ‐1973 ‐1971 p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p
80 Primerjava toplih in vročih dni za poletje
Topli dnevi Vroči dnevi (2017–2014) 73 70 *Topli dnevi: Za topel dan se upošteva dan, ko tempe-
64 ratura zraka doseže 25 °C ali več. 60 62 **Vroči dnevi: Za vroč dan se upošteva dan, ko tempe-
50 ratura zraka doseže 30 °C ali več.
47 dni
40 Število
35
30
28
20 21 Vir: lastni arhiv in meteo.si
10 12 Vabljeni na spletno stran www.vreme-ziri. si, kjer lahko spremljate trenutne vremenske
0 podatke kot tudi arhivske podatke od leta Poletje 2017 Poletje 2016 Poletje 2015 Poletje 2014 2014 dalje. • žirovske STOPINJE 26 September 2017 • glasilo Občine Žiri
Izlet v neznano je med upokojenci najbolj priljubljen in se ga vsako leto udeleži največ članov. IZLET V NEZNANO 42 metrov. V pečini nam pokaže jamo, kjer je Irma in Marijan sta neutrudna. Vedno znova menda nekoč stanoval soški zmaj, ki je imel nas opozarjata na vse podrobnosti in zanimivo- ugrabljeno deklico Lucijo. Prišel je princ, ubil sti ob poti, tako da ni dolgčas. Približujemo se Janez Stanonik zmaja, rešil deklico in se z njo poročil. Po poro- trdnjavi Predel, ki jo je zgradila še Napoleonova ki se je deklica spremenila v zmaja, princ pa je vojska, in obenem tudi mejnemu prehodu z Vsako leto Društvo upokojencev Žiri poleg že ostal poročen. No, po tej deklici je tudi ladjica Italijo na 1.097 metrih nadmorske višine. vnaprej znanih lokacij izletov organizira tudi dobila ime. Ker pa ima kapitan Dean mnoga Spodaj se sveti smaragdno Rabeljsko jezero. izlet v neznano. Ta je zmeraj eden najbolj pooblastila, smo imeli na ladji tudi poroko, ki Spuščamo se proti dolini Rablje. Tudi tu se obiskanih in najbolj zanimivih. Tako smo pa je veljala samo za čas njegove vožnje, vsaj ne ustavljamo in hitimo dalje proti Trbižu. tako se je potem izkazalo. V Rabljah je bil nekoč tudi rudnik svinca in se tudi 17. avgusta ob pol osmih, ugibajoč, Po dobri uri smeha in zabave pa se že peljemo cinka, podoben našemu v Mežici, rudarji pa so kam, odpravili od doma v neznano. proti Tolminu. Tu se spomnimo tolminskih bili v glavnem iz bovškega konca. Po dobri uri puntarjev in kmečkih uporov. Pa gremo naprej vožnje smo zopet v Sloveniji, in sicer v Ratečah. Avtobus z glavnino potnikov je odpeljal izpred pod Kolovratom, predalpskim hribovjem, ki Nato pa do Planice v nordijski center. Po hitrem pošte v Žireh, z ženo in še nekaterimi pa smo ima bogato zgodovino iz prve svetovne vojne in ogledu, kjer smo videli prave tekaške steze s se vkrcali na Selu. Ob jasnem in že sončnem kjer je istoimenski muzej na prostem. Na poti pravim snegom, se peljemo mimo Zelencev, jutru smo pričakovali lep in prešeren dan. Kot nas spremlja reka Soča, ki se srebri iz grap ob kjer izvira reka Sava Dolinka, proti Mojstrani smo videli zvečer po vseh pozitivnih doživetjih, cesti in iz tolmunov v globelih. Na avtobusu v Planinski muzej Slovenije. Tam nam je ob je tako tudi bilo. ugotovimo, da je njena dolžina od izvira do čudovito nepozabni razlagi Aljaževega delo- Po ugibanjih na Trebiji, ali proti Primorski izliva 138 kilometrov. Že se pokaže v daljavi vanja za slovenstvo in slovenske gore v igri ali proti Gorenjski, se je izkazalo, da gremo čudovita vasica v bregu. Vrsno. Tam je bil rojen prikazal Marcel Gomboc v vlogi hribolazca na Primorsko. V Cerknem smo se spomnili in zdaj ob cerkvi tudi počiva naš veliki pesnik Požgana, najtesnejšega sodelavca in prijatelja znamenite vsakoletne Lavfarije, ob odcepu Simon Gregorčič, ki si je za časa življenja zelo Jakoba Aljaža, vezno nit pogovora pa je pletla za Zakojco pa plodovitega pisatelja Franceta želel nazaj v planinski raj. Ne čudimo se, zakaj. Neli Štular. Nepozabno! Hvala jima za čudovito Bevka, rojenega v Zakojci. Le kdo ne pozna Avtobus nič ne ustavlja, vozimo se dalje nad in doživeto razlago o rešitvi našega Triglava iz vsaj katerega izmed njegovih mladinskih del? prepadi in grapami in čez mostove. Pred nami rok tujcev. Seveda nas v muzeju niso pozabili V Slapu ob Idrijci nas naša vodiča Irma in Ma- se prikaže italijanska kostnica z več kot sedem pogostiti s skromno gorniško malico. rijan Dolenec spomnita na rojstni kraj Cirila tisoč pokopanimi italijanskimi vojaki, nedaleč Tako se polni dobrih vtisov spet vozimo proti Kosmača. Irma nam razloži vse o njegovih stran je tudi nemška z manj žrtvami. Brez Kranju, vmes pa ugibamo, kje bo kosilo ali, kot literarnih delih in pojasni, da je njegov roman ustavljanja se peljemo mimo Kobarida proti nekateri že malo po tiho godrnjajo, večerja. Pomladni dan Kosmačevo najboljše delo. Naj vasi Srpenica; tu stoji spomenik grofici Lucy Pa se ustavimo v Crngrobu, v gostišču Pri povem, ravno pred štirinajstimi dnevi sem ga Christalnigg, ki so jo ubili njeni vojaki, ker ni Markotu. Tam nas na naše veliko preseneče- prečital. Res zgodba, ki te pritegne. spoštovala ukazov straže, njen mož pa jih je nje pričaka in prisrčno pozdravi predsednik Kot bi mignil, smo že na Mostu na Soči, tam celo nagradil za točno izpolnjevanje vojaških našega društva Vojko Rupnik. Po obilnem nas napotijo na ladjico Lucijo, s katero se bomo dolžnosti. Na levi naj bi bil najmogočnejši slap in okusnem kosilu, ki je še kako šlo v slast, popeljali po reki Soči. Najprej dobimo »prvo v Sloveniji, slap Boka, ki pa je bil ravno tako so Vojko Rupnik ter naša vodiča podelili še pomoč«, se pravi aperitiv in ocvirkovico, na suh kot moje grlo, popolnoma brez vode. Ob spominska darilca ob okroglih jubilejih naših ladji pa še kavico, ki se je prav prilegla. Ko polnem pretoku jeseni in spomladi meri v sopotnikov. Prejeli so jih: za 80 let Seljak Franc, izplujemo, se kapitan Dean razgovori kot višino kar 144 metrov, v širino pa 18 metrov. za 70 let Kristan Valentin, Bajt Roman, Grošelj ploha izpod neba, ki ne jenja in ne jenja. V Bovcu se ustavimo na pijači in kavi, nato Marija in Trček Nastja ter za 60 let Irma Do- Poln je dovtipov in domislic. Se vidi, da dela gremo mimo trdnjave Kluže, pod njo pa v lenec in Marijan Dolenec. V znak sodelovanja z dobrovoljnimi ljudmi. Povedal nam je, da globini sedemdesetih metrov teče reka Korit- med DU Žiri in ZŠAM Žiri pa je predsednik sta s Trumpom, predsednikom ZDA enaka, nica, ki je zanimiva tudi za kajakaše. V Logu društva Marijan Dolenec še nekaj najstarejšim ker da oba stanujeta v Beli hiši. Tudi pokazal pod Mangartom so v naravi še opazni sledovi udeležencem izleta podaril odsevne jopiče in nam je na obali svojo hišo, res ima belo fasado. plazu iz leta 2000. Hiše so v glavnem nove, trakove. Lepa gesta. Po krajšem družabnem Ko smo pluli pod mostom, nam je povedal, da spomini prebivalcev na sedem smrtnih žrtev, večeru s harmoniko smo se udeleženci izleta je voda tam globoka 22 metrov, pri elektrarni, ki so umrle v blatu, in trenutke groze, ki so jo v neznano poslovili in odšli z znanimi znanci zgrajeni 1938. leta, do katere se peljemo, pa takrat doživeli, pa so gotovo še živi. v znane domove. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 27
NOV JAVNI RAZPIS ZA KREDITIRANJE MALEGA GOSPODARSTVA IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA ŠKOFJELOŠKEM
V okviru Kreditne sheme v katero svoja finančna sredstva združujejo občine Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri ter Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka smo odprli nov javni razpis za dolgoročne in kratkoročne kredite, ki se dodeljujejo podjetjem in dopolnilnim dejavnostim na kmetijah iz že omenjenih občin.
Dolgoročni krediti se dodeljujejo za obdobje do deset let, po obrestni meri 6-mesečni EURIBOR + 2,30 %.
Pridobite jih lahko za: nakup stavbnega zemljišča in njegovo komunalno opremo, nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov ter nakup opreme in kmetijske mehanizacije.
Posamezen prosilec lahko v koledarskem letu po novem pridobi največ 100.000,00 evrov dolgoročnega kredita. Prav tako so v okviru Kreditne sheme na voljo sredstva za kratkoročne kredite. Kratkoročni krediti so namenjeni financiranju tekočega poslovanja. Po novem jih lahko do vrednosti 50.000,00 evrov za obdobje do enega leta pridobite po obrestni meri 1,8 %, nominalno.
Iz preteklih let so za nekatere občine na voljo še sredstva za dolgoročne kredite. Omenjene kredite lahko do vrednosti 50.000,00 dobite po obrestni meri 6 mesečni EURIBOR + 1,95 % p.a.
Za podrobnejše informacije se obrnite na Razvojno agencijo Sora, Poljanska c. 2, Škofja Loka, tel. št. 04 50 60 220. žirovske STOPINJE 28 September 2017 • glasilo Občine Žiri
kilometrov dolge proge sem imel dobrih osem minut zaostanka, napadel sem torej z 28. mesta,« opiše svojo veslaško izkušnjo. Po uspešnem veslanju pa sta prišli na vrsto Lu- kovi disciplini: kolo in tek. »Na kolesu sem se počutil zelo močnega, zaostanek sem zmanjšal na dve minuti in pol. Tekaški nastop pa se mi sploh ni zdel naporen. Vodilne tekmovalce sem kmalu videl pred seboj, jih pod Jezerci prehitel, od tam naprej in vse do cilja pri Vodnikovem domu pa sem samo še užival. Tako na kolesu kot tudi v teku mi je uspelo postaviti najboljši čas,« pove Luka.
Lahko torej rečemo, da je Luka kar malo pret- resel jekleno konkurenco, predvsem pa osvežil spisek na listi zmagovalcev, saj pravijo, da je pogled nanjo zaradi istih imen že kar malo dolgočasen. Luka ob tem z veseljem pripomni, da so mu, čeprav je presenetil sebe in druge, vsi po vrsti iskreno čestitali. »Zmago sem Luka Tavčar med tekom. Metod Močnik razumel kot pozitivno presenečenje. Tako na tekmi kot po njej je bilo razpoloženje enkrat- LUKA TAVČAR PRESENETIL onemogoča udeležbo na gorskih kolesarskih no, zato se bom na to tekmovanje še vrnil,« »JEKLENE« maratonih. Kolo in tek sta na mojem urniku je odločen Luka, ki zagotavlja, da bo Triatlon že več let. Uganka mi je bilo veslanje, kjer jeklenih dodal v svoj letni plan. nisem imel veliko izkušenj. Vpisal sem se Srečo Gaber v tečaj kajaka v Kajak kanu klub Bohinj in Luka je že v prvem poizkusu zmagal, za pri- opravil deset treningov. Tudi na dopust sem se hodnje leto pa si je že zastavil nov cilj. »Moja Luka Tavčar je gorski kolesar (Calcit Bike odpravil v Bohinjsko Bistrico, kjer sem nabiral motivacija je absolutni rekord proge, ki ga drži kilometre v vseh treh disciplinah,« o pripravah Team), ki je na letošnjem 31. Triatlonu Janez Marič (2 uri 19 minut in 19 sekund). V na preizkušnjo jeklenih pove Luka. jeklenih v Bohinju nastopil bolj kot ne po kajaku je še nekaj rezerve, res pa bo potrebno spletu okoliščin. Tekmovanje je v prekra- Prva preizkušnja je bil prav kajak, zato je bilo drugače razporediti moči,« razmišlja Luka. snem vremenu potekalo zadnjo soboto že v startu pričakovati, da bo Luka v prvi di- Čeprav njegova prva ljubezen ostaja gorsko v avgustu. Prišel je »od nikoder« ter že sciplini napadal iz ozadja. »Moj osnovni cilj kolesarjenje, pa me je zanimalo, če se je že kdaj v prvem poizkusu opravil z vso izkušeno je bil, da se takoj na začetku ne prevrnem, spogledoval s pravim triatlonom. »Čim prej konkurenco triatloncev. saj izkušenj s skupinskim startom nimam. bom odšel na operacijo rame, tako da bom opti- Vedel sem, da lahko ob idealnem scenariju malno pripravljen za tekme v svojih disciplinah. Vsaj za zdaj še ne razmišljam o triatlonu, kjer je Zelo malo je zmagovalcev zanimive preizkuš- prihranim moči za nadaljevanje. Priključil poleg kolesa in teka vključeno še plavanje. Sem nje, kamor je za razliko klasičnega triatlona sem se skupinici čolnov, s katerimi smo skupaj sila podpovprečen plavalec, preveč časa (let) bi (plavanje-kolesarjenje-tek), ki je tudi olim- odveslali do obrata. V tem delu sem prihranil mi vzelo, preden bi lahko postal konkurenčen. pijska disciplina, namesto plavanja vključeno veliko moči, saj je vožnja »na valu« sprednjega veslanje. V spominu ostaja otvoritvenih pet tekmovalca bistveno manj utrudljiva. Ker se Več kot dovolj dela imam že s kolesom, za zdaj zmag odličnega rekreativca in športnika mi je hitrost zdela nekoliko premajhna, sem ostajam pri njem,« obljublja zvestobo svoji prvi Lojzeta Oblaka, vsem poznanega serviserja se odločil za samostojno pot. Na koncu osem disciplini Luka Tavčar. • v Alpini, zadnjih pet preizkušenj pa je dobil nekdanji biatlonec Janez Marič (skupaj devet). Tekmovalci se najprej pomerijo na osem kilo- VPIS OTROK V POTUJOČI VRTEC metrov dolgi progi v veslanju po Bohinjskem jezeru, sledi 16 kilometrov gorskega kole- Obveščamo vas, da bo vpis otrok od 3. leta starosti v potujoči vrtec. sarjenja (800 m višinske razlike) do vznožja planine Konjščice in nato še osem kilometrov KDAJ: 2. oktober 2017 ob 16. uri teka (600 m višinske razlike) s ciljem pri Vod- KJE: igralnica Vzgojno varstvene enote pri OŠ ŽIRI nikovem domu. Luka je razdalje premagal v Vabimo vas k predhodnemu vpisu otroka na e-mail: [email protected] času 2:26:03 ter za več kot dve minuti prehitel Tilna Potočnika na drugem mestu. Potujoči vrtec bomo organizirali, samo če bo vpisanih dovolj otrok. Vabljeni otroci, ki niso vključeni v redni program vrtca in želijo enkrat tedensko dve »Za nastop na Triatlonu jeklenih sem se od- uri preživeti z vrstniki in pridobivati nove izkušnje. ločil predvsem zaradi poškodbe rame, ki mi žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 29
JAKA ENIKO NA ENEM NAJTEŽJIH IN NAJBOLJ ZAŽELENIH TRAILOV
Srečo Gaber
V Chamonixu v Franciji že od leta 2001 pripravijo enega najtežjih in najbolj zaže- lenih pohodno-tekaških enoetapnih trailov na svetu. Ultra trail du Mont Blanc (UTMB) poteka okrog pogorja Mont Blanc in preč- ka tri države – Francijo, Italijo in Švico. V začetku septembra se je na enotedenskem dogodku zbralo okrog 8.500 udeležencev z vsega sveta, ki so na petih različnih težav- nostnih trasah preizkusili svoje zmogljivosti. Jaka Eniko ob prihodu v cilj v Chamonixu. Osebni arhiv Jaka Eniko Na najtežjo, 170 kilometrov dolgo traso z udeleženec potrebuje vsaj dve leti. In še to To je bila za Jaka, ki je sicer že navajen takih 10.000 metri višinske razlike, se je odpravil ni zagotovilo, da bo nekdo lahko nastopil podvigov, saj bi se drugače niti ne mogel ude- tudi Jaka Eniko iz Žirov. Med 2.500 nasto- na tekmi,« pojasni Jaka in doda, da je bilo ležiti tekme, kljub vsemu najzahtevnejša proga pajočimi je bilo le šest Slovencev, Jaka je s za to preizkušnjo prijavljenih kar 11.000 doslej. »Zelo sem zadovoljen s tem, kako sem časom 39 ur in 56 minut zasedel 746. mesto. tekmovalcev. Prireditelj potem opravi žreb opravil s preizkušnjo. Nisem imel posebnih Več kot 800 tekmovalcem in tekmovalkam ter srečne izžrebance približno osem mesecev težav, čeprav je bil že start nekoliko začinjen. zaradi različnih razlogov ni uspelo priti do prej obvesti o izbiri. Po 15 minutah je pričelo deževati, ujela nas je cilja. Sledile so priprave, ki so prav tako naporne megla, pred nami je bila noč. Tekma se namreč »Pa tudi meni bi se kaj takega hitro lahko in zahtevajo veliko discipline. »Zelo dobro je, začne zvečer in zame je trajala en dan in dve zgodilo,« realno oceni Jaka. »Organizatorji da imamo veliko časa, da se lahko fizično in noči brez spanja. Po poti sem trikrat zabredel imajo natančno določene predpise, zaradi psihično ustrezno pripravimo. Ves čas sem v blato čez gležnje, od časa do časa me je hotel napovedi nizkih temperatur so še posebej na- bil aktiven, pri tem pa je zelo pomembno, da premagati spanec. Vendar niti za trenutek tančno pregledovali opremo. Na neki kontrolni ne pride do poškodb. Treniral sem večinoma ne smeš pomisliti, da ne boš prišel do cilja. točki so me že dali na stran, češ da nimam v gorah, na nadmorski višini, ki me je čakala Pustolovščino sem vzel kot testiranje samega pravih, dovolj podloženih hlač. Vendarle je na tekmi v Franciji. Dovolj časa je bilo tudi za sebe, svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti. prevajalka razložila, da so hlače povsem pri- urejanje potrebnih dokumentov, zavarovanj Prav gotovo je bila to moja najzahtevnejša merne, in tekmo sem lahko nadaljeval. S seboj in podobno.« preizkušnja doslej in se ne more primerjati z je bilo potrebno imeti tudi ogrevalno folijo, Jaka pravi, da bistvo traila ni podeljevanje dosedanjimi ultratekaškimi preizkušnjami.« nepremočljivo jakno, rokavice, zimsko kapo, nagrad, saj so vsi, ki pridejo na cilj, zmago- naglavno lučko, telefon, rezervno baterijo, valci. »S progo je treba opraviti v časovnem Čeprav je moral sam skozi vse pasti in ovire, prvo pomoč ter stalno vsaj 1,5 litra tekočine. razponu do 46 ur, nekaj jih to naredi bistveno pa na poti ni bil čisto sam. Z njim so bili Povprečna višina na poti je bila med 1.800 in prej,« razloži Jaka in pove, da je bil čas zma- žena Saša ter prijatelja Jure in Tanja Kosmač. 2.000 metri, temperatura se je spustila tudi govalca samo dobrih 19 ur. »Na koncu na oder »Vsem trem bi se rad iskreno zahvalil, saj so na –7 stopinj Celzija«. stopi vsak, ki uspešno pride do konca, saj je mi nudili podporo v vseh pogledih. S progo Na tako ekstremni preizkušnji športnik ne moto tekme, da so na cilju vsi zmagovalci. moraš opraviti sam, brez pomoči in moralne more sodelovati samo na podlagi običajne Organizatorjem pomaga 2.000 prostovoljcev podpore pa se takega projekta težko lotiš,« je prijave. Pot je vendarle nevarna in zahtevna. iz vseh koncev sveta, ki so navdušeni, da so povedal Jaka, ki pravi, da do konca letošnje »Prijava na tako zahteven trail je pogojena z del tega dogodka. Na stojnicah se predstavijo zime ne načrtuje podobnih podvigov. »Tole zahtevami organizatorja. Merilo je sodelova- organizatorji trailov po vsem svetu. Mesto res je bilo za zdaj dovolj, prav gotovo pa bo v nje na vsaj štirih trailih, kjer je treba nabrati živi za to prireditev, ljudi na ozkih ulicah je prihodnje na vrsti še kakšen test fizične in dovolj točk, ki so pogoj za prijavo, za to pa polno, razpoloženje je sijajno«. psihične vzdržljivosti,« je odločen. •
ANDRAŽ JEREB SE JE NA SVETOVNEM PRVENSTVU POSLOVIL V 2. KROGU
Srečo Gaber
Konec avgusta in v začetku septembra se je v Budimpešti odvijalo svetovno prvenstvo v judu, na katerem so slovenski tekmovalci osvojili dve srebrni medalji. V kategoriji do 66 kg se je po poškodbi kolena ponovno vrnil Andraž Jereb, ki je v prvem krogu z iponom premagal nasprotnika iz Toga, v drugem pa ga je po podaljšku ugnal Belgijec Kenneth van Gansbeke. Tudi v tej borbi je bil Žirovec aktivnejši, po njegovem napadu pa je tekmecu roka ostala v položaju za davljenje in Andraž je moral dvoboj žal predati ter končati nastope na svetovnem prvenstvu. • žirovske STOPINJE 30 September 2017 • glasilo Občine Žiri
Mark Bogataj je na balkanskem prvenstvu v Črni gori v kategoriji do dvajset let osvojil prvo mesto. Arhiv SEEOC ATLETI IN TEKAČI MED NAJBOLJŠIMI DOMA na 23. mesto. S tem je dosegla najboljšo slovensko uvrstitev v izjemno močni konkurenci. Dobro pripravljenost je Katja potrdila na nedavnem IN V TUJINI državnem prvenstvu v disciplini navkreber v teku na Krvavec, kjer je bila druga. Na tej tekmi so se odlično odrezali tudi mladi gorski tekači Katja Rakušček ŠD Tabor. Drugo mesto sta si pritekla Aljaž Luznar in Žan Šubic, tretje pa Drejc Erznožnik in Jon Velkavrh. V poletnih mesecih so nas s svojimi rezultati razveseljevali mladi Žirovska skakalka v daljino Neja Filipič je na evropskem prvenstvu za žirovski atleti Mark Bogataj, Katja Podobnik in Neja Filipič. mlajše člane do 23 let v Bydgoszczu (Poljska) s preskočenimi 642 cm Mark Bogataj se ukvarja z orientacijskim tekom že od četrtega leta in končala na šestem mestu, od medalje pa jo je ločilo le šest centimetrov. je član OK Azimut. Ta specifična tekaška panoga zahteva poleg izvrstne Tudi rekreativni tekači smo stalno v gibanju, tekli smo na Soča outdoor tekaške pripravljenosti tudi dobro branje karte in iskanje kontrolnih festivalu v Tolminu na razdaljah 10, 15, 25 ali 45 km in osvojili kar točk. Mark je na državnem prvenstvu v dolgih progah zasedel odlično nekaj zmagovalnih stopničk. Najbolj smo se odrezali Sara Vidmar, drugo mesto med člani in uspeh dopolnil še z zmago v štafeti, v kateri Luka Tavčar in Katja Rakušček. Da smo Žirovci res od sile, je dokazal je tekel še en odličen žirovski tekač Simon Stanonik. Konec avgusta pa z jekleno voljo Luka Tavčar, ki je zmagal na svojem prvem triatlonu je Mark zastopal reprezentanco Slovenije na balkanskem prvenstvu SE- jeklenih. Športni poklon tudi Jaku Eniku za uspešen nastop na eni EOC v Žabljaku (Črna gora) in postal zmagovalec v kategoriji M20. izmed najtežjih ultratekaških preizkušenj UTMB (Ultra Trail du Mont Katja Podobnik, članica ŠD Tabor Žiri, dosega izvrstne rezultate v Blanc). Sedaj se s SportKa ali individualno pripravljamo na jesenske gorskem teku. Konec julija je Katja tekla na svetovnem prvenstvu v tekaške prireditve, Triglav tek ali Bovški maraton in za zaključek sezone Premani, (Italija), v disciplini gor-dol in med mladinkami pritekla Ljubljanski maraton. •
Premagati je bilo treba tudi mrzlo reko - Soča Outdoor festival v Tolminu. Arhiv organizator Katja Podobnik. Marko Podobnik žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 31
80 LET OD PRVEGA ORGANIZIRANEGA VARSTVA OTROK Rok Klemenčič
Letos mineva 80 let od začetka prvega orga- niziranega varstva predšolskih otrok v Žireh. V začetku oktobra 1937 je bilo oznanjeno, da bodo na povabilo takratnega žirovskega župnika Ivana Pečnika prišle iz Šmihela pri Novem Mestu v Žiri redovnice, šolske sestre de Notre Dame. Mesec dni pozneje so se naselile v starem izpraznjenem župnišču, ki je stalo na današnjem parkirišču picerije Lenger. Še isti mesec je že zaživelo otroško zavetišče Marijin vrtec, ki je bil tudi glavni razlog za prihod sester v Žiri. Gojenci otroškega vrtca s takratnim župnikom Ivanom Pečnikom pred uto v farovškem vrtu v Starih Žireh. Starši otrok so bili v borbi za vsakodnevno preživetje družine prezaposleni, največkrat varstvo otrok. Poleg tega so sestre organi- s 5. na 6. februar 1944 požgane, po vojni pa zdoma kot čevljarji ali potniki za čevljarske in zirale tudi gospodinjsko šolo za dekleta ter porušene. A to je že druga žalostna zgodba čipkarske izdelke, otroci pa tako prepuščeni v poučevanje tujih jezikov. Vse skupaj ni trajalo žirovske stavbne dediščine. Ohranile so se le varstvo sorodnikom, znancem ali sosedom, še dolgo. Vojna je sestre pregnala, mogočno fotografije, ki prek otroških obrazov nemo največkrat pa sami sebi in ulici. Da bi temu staro župnišče pa je delilo usodo z drugimi pričajo o začetkih organiziranega varstva naredili konec, je bilo organizirano dnevno javnimi zgradbami v Žireh, ko so bile v noči otrok na Žirovskem. •
NOVO TRAVNATO TENIŠKO IGRIŠČE NA VISOKEM
Srečo Gaber
V sklopu praznovanja obletnice prvega trav- natega igrišča v Sloveniji, ki ga je natanko pred 120 leti na Visokem ob svojem dvorcu dal urediti pisatelj Ivan Tavčar, ter ob 30-le- tnici delovanja Teniškega kluba Gorenja vas, je na Visokem nastalo novo travnato igrišče. V počastitev obeh obletnic sta k projektu skupaj pristopila Občina Gorenja vas - Poljane in domači teniški klub. Odprtje je potekalo ob kratkem kulturnem programu, z nekaj udarci sta igrišče predala namenu predsednik kluba Izidor Selak in župan Milan Čadež. V ta namen je bil poleg odprtja v soboto, 26. avgusta, v prekrasnem okolju organiziran Tine Peternel in Srečo Gaber sta bila najuspešnejša med dvojicami. Mateja Gaber turnir dvojic, kjer so v belo oblečene igralke in igralci z lesenimi loparji obudili tradicijo imeli najboljši seštevek. Čisto po naključju spoštljivo igro, ki jo je prejel Jani Bogataj. igranja tenisa. Pred začetkom turnirja je (žreb) sva na zaključnih tekmah v paru skupaj Skupaj je nastopilo 40 igralk in igralcev iz pravila prebral »Ivan Tavčar«, še posebej je nastopila edina predstavnika iz Žirov Tine domačega kluba, povabljenih predstavnikov iz poudaril, da morajo gospodje igrati obzirno Peternel in Srečo Gaber, ki sva na koncu občin Žiri, Škofje Loke in Železniki, pobratene ter da ne smejo péhati dam po igrišču, v prejela nagrado za najuspešnejšo dvojico občine Kozje ter celo iz Slovaške. nasprotnem primeru jih lahko sodnik tudi na turnirju. Za najbolj elegantno oblečeno Kot zanimivost je potrebno dodati, da bo igri- kaznuje. damo so udeleženci proglasili Niko Selak, šče na Visokem tudi v prihodnje vzdrževano Konec turnirja je bil nekoliko bolj tekmova- za najlepše oblečenega gospoda pa Slovaka in bo ostalo v ponudbi za vse obiskovalce, len, saj se je po treh odigranih krogih naprej Vlada Zvonarja. Kot se za tak dogodek spo- ki bi se želeli preizkusiti v igri na travnatem uvrstilo osem igralk oziroma igralcev, ki so dobi, je bila podeljena še nagrada za najbolj teniškem igrišču. • žirovske STOPINJE 32 September 2017 • glasilo Občine Žiri
Darjan Kacin
KAKO RAVNATI OB NUJNEM posredno ali neposredno ogrožajo življenje nastal glavobol; posameznika ali lahko pripeljejo do trajnih te- • akutna trebušna obolenja: huda in STANJU? lesnih in psihičnih okvar oziroma invalidnosti. nenadno nastala bolečina v trebuhu in Laik v večini primerov težko opredeli resnost medenici; Ivan Pecev, dr. med. spec. zdravstvene težave, zato je izredno pomembno, • poškodba glave/možganska kap: zmede- da se pri vsakem sumu na resno bolezen in nost, izguba zavesti; stanje čim prej posvetujemo z zdravnikom • odstop mrežnice, odstop steklovine: na V zadnjem času smo družinski zdravniki v oziroma zdravstvenim delavcem ne glede na novo nastale motnje vida (bliskanje) ali Žireh postali pozorni na določene navade to, ali je to v Žireh ali drugje. izguba vida; občanov in neustrezen odziv ob nujnih • utesnitev zaradi okvare medvretenčne zdravstvenih stanjih, zaradi česar se čutimo Za boljšo predstavo bom naštel nekaj najbolj ploščice (discus hernia): novonastali dolžni opozoriti, kako ukrepati in prispevati tipičnih primerov nujnih stanj: nevrološki izpadi (pareze, paralize, k izboljšanju ozaveščenosti in organizaciji • srčni infarkt: bolečina v prsih, ki jo lah- ohromelosti, uhajanje urina/blata, ipd.). ko spremlja potenje, slabost, bruhanje, ob nujnih zdravstvenih stanjih. driska ipd; PRIMERI IZ PRAKSE • astmatični napad: težko in hitro dihanje, Primer 1: 5-letna deklica je bila nezavestna Cilj prispevka je dvigniti kakovost zdravstvene suh kašelj; zaradi vročinskih krčev. Starši so na zasebno oskrbe občanov in se izogniti nepotrebnemu • anafilaksa: slabo počutje, bledica, potenje, številko poklicali pediatrinjo, ki v tem trenutku tveganju ob potencialno življenjsko ogroža- težko dihanje, vrtoglavica: običajno po ni bila v službi. Pediatrinja je nato prav tako jočih primerih. piku členonožca (čebela, osa …); na zasebno številko klicala družinskega zdrav- Kot nujna lahko opredelimo vsa stanja, ki • možganska krvavitev: hud, nenadno nika, ki je sicer bil v službi, vendar je bil ▶
HRANA JE V SLOVENIJI osnovnih živil, da bi zadoščalo za kolikor pride samo od sebe v še bolj grenki obliki, toliko normalno preživetje? kar se lahko zelo hitro zgodi), nam ostane le POCENI? NE! HRANA JE V In kar je zastonj, je samoumevno tudi brez stalno ponavljanje take in drugačne vrednosti SLOVENIJI ZASTONJ! vrednosti v širšem pomenu besede v glavah hrane, škodljivosti in nemoralnosti njenega mnogih in temu primerno je njihovo rav- odmetavanja ter konkretnih predlogov, kako nanje. Da se to dogaja tudi v »belih Žireh«, se izognemo temu. To osveščanje v Sloveniji Marko Šubic kaže sveža fotografija skoraj svežega kruha v zadnje čase že žanje določene sadove – na smeteh enega od žirovskih blokov in zato je nek način je postalo kar trend – in ker je Kako bi si sicer razlagali: smiselno o tem opozarjati tudi v Žirovskih pozitiven, je prav, da ga podpremo in še - da jo zavržemo na leto sto petdeset tisoč stopinjah. enkrat napišemo nekatere bolj ali manj znane ton? Kako spremeniti tak odnos do hrane in načine, kako lahko s hrano ravnamo bolj - da jo ob malici v službi lahko dobimo koli- posledično njeno odmetavanje? Učinkovit racionalno in spoštljivo: kor hočemo, pa četudi jo naslednji trenutek recept bi bil enostaven: neprostovoljno ne- - V trgovini ne nasedamo x+y gratis in stresemo v smeti? kajdnevno postenje. Ker tako grenko zdravilo drugim akcijam in ne kupujemo po načelu: - da si skoraj zastonj – za kakih 30 centov po principu »pomena nečesa se zaveš šele, ko »Ja, če je pa tako poceni, bom pa vzel malo na dan – lahko v trgovinah kupimo toliko to zgubiš,« ne pride v poštev (bognedaj, da več, da bo sigurno dovolj, saj lahko potem ▶ žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 33
takrat zaseden in je imel osebni telefon na tiho. hude bolečine po levi strani prsnega koša, ob zelo zahtevne ter potrebujejo natančno oceno Na srečo se je izkazalo, da stanje ni bilo tako tem navaja še težko dihanje. Težave trajajo stanja in veliko kliničnih izkušenj. S prevze- nujno in se je dekličino zdravstveno stanje v približno 30 minut. Od zdravstvene postaje mom nujnega primera namreč ambulantni kratkem spontano normaliziralo. sta oddaljena nekaj več kot 20 kilometrov in zdravnik zapušča svoje delovišče in pušča gospo zanima, ali lahko pripelje gospoda v nenadzorovano ambulanto ter tako prevzame Ali je bila odločitev klicati družinskega zdrav- ambulanto na pregled. Glede na resnost težave odgovornost za vse paciente v ambulanti in nika pravilna in najbolj ustrezna? zdravnik presodi, da je to lahko nevarno, in čakalnici. Predvsem je zapleteno, ko v ambu- Da bi znali pravilno ukrepati, je ključnega svetuje, da počakata doma na prihod ekipe lanti že obravnavamo bolnika z nujnim zdra- pomena poznavanje organizacije zdravstve- nujne medicinske pomoči. Zdravnik takoj akti- vstvenim stanjem in se ne moremo vključiti v nega varstva. vira ekipo in v najkrajšem času se z reševalnim obravnavo nujnega stanja na terenu. V takih Neprekinjeno zdravstveno varstvo za naše vozilom odpeljejo do pacienta. Pred prihodom primerih je potrebno koordinirano ravnanje občane organizira in izvaja ZD Škofja Loka, ekipe se stanje pacienta poslabša, potrebno je vseh vpletenih v obravnavi nujnih primerov, to ki ga za ta namen financira zdravstvena zava- oživljanje. Ker je ekipa prišla hitro in začela s je dispečerskega centra 112, nujne medicinske rovalnica (ZZZS) in je odgovoren zagotavljati pravočasnim oživljanjem, so gospoda oživili in pomoči Škofja Loka, prvih posredovalcev/ 24-urno nujno medicinsko pomoč – telefonska nato odpeljali v UKC Ljubljana na nadaljnje gasilcev in zdravnikov v ambulantah. številka: 04 502 00 70. zdravljenje. Ob nujnih stanjih ekipo nujne medicinske Glede na to, da v Žireh ni organizirane služ- pomoči, ki jo zagotavlja ZD Škofja Loka, Občasno se zgodi, da ob nujnem stanju v Žireh be nujne medicinske pomoči, je v nujnih aktivirajo centri za obveščanje – dispečerski ali drugod ZD Škofja Loka v tistem trenutku primerih izredno pomembno pravočasno in centri – telefonska številka: 122. nima razpoložljive ekipe nujne medicinske po- pravilno ukrepanje, s čimer bistveno zmanj- moči ali je ta zelo oddaljena od mesta dogodka. šamo verjetnost morebitnih zapletov, ki so Dispečerski center in dežurna ambulanta sta V tem primeru lahko urgentni zdravnik iz ZD lahko tudi usodni. dostopna 24 ur na dan in ne more se zgoditi, Škofja Loka, ki je sprejel nujni klic, aktivira da na klic ne odgovorijo oz. je linija zasedena. prve posredovalce in/ali trenutno delujočega Žirovski zdravniki zato pozivamo občane, V dispečerskih centrih delajo usposobljeni zdravnika (družinski zdravnik, pediater) na društva, organizacije in podjetja, da pri sumu dispečerji, katerih vloga je hitro prepoznavanje območju Žirov za pomoč in ukrepanje. na resno bolezen ali poškodbe najprej pokli- resnosti problema in takojšnje ukrepanje z čejo 112, če pa gre za manj zapleten primer, ustreznimi navodili in prevezovanjem kli- Primer 3: Gospod iz Žirov kliče 112 zaradi pa izbranega zdravnika ali zdravnika, ki ga catelja do pristojne zdravstvene ustanove, nenadno nastale hude bolečine v trebuhu. nadomešča. Če je to izven delovnega časa ali ki po potrebi takoj aktivira ekipo za nujno Dispečerski tim aktivira ekipo za nujno če je zdravnik odsoten, lahko pokličete 24- medicinsko pomoč. V dežurni ambulanti (ZD medicinsko pomoč v Škofji Loki. Glede na urno dežurno ambulanto v Škofji Loki, kjer Škofja Loka) klic sprejme zdravstveni tehnik oddaljenost in časovni interval se zdravnica, bodo vaš klic prevezali k zdravniku, ki vam in načeloma klicatelja preveže na dežurnega ki vodi ekipo pomoči, pravilno odloči in pokliče bo svetoval, kako ravnati. zdravnika, ki glede na resnost težave ukrepa v našo ambulanto ter zaprosi za pomoč pri z enostavnim posvetom po telefonu, hišnim sodelovanju. Mi smo se takoj odzvali in bili na VREDNO SI JE ZAPOMNITI: obiskom, v najbolj zahtevnih primerih pa z mestu dogodka v manj kot desetih minutah. Pravočasno ukrepanje rešuje življenje. aktivacijo prvih posredovalcev (gasilcev) in/ Gospoda smo do prihoda ekipe nujne medi- V primeru nujnih stanj pokličite 112. ali ekipe nujne medicinske pomoči. cinske pomoči oskrbeli in izključili morebitna Če niste prepričani, ali gre za resno bolezen, življenjsko ogrožajoča stanja, ki bi ob nepravo- oz. če potrebujete nasvet zdravnika, pokličite Primer 2: Nedelja ob 3.30 ponoči. Gospa kliče časnem ukrepanju lahko imela usoden konec. izbranega zdravnika, kadar je ta odsoten, pa v dežurno ambulanto na številko 04 502 00 24-urno dežurno ambulanto v Škofji Loki na 70, ker je z možem nekaj narobe. Gospod ima Takšne situacije so strokovno in moralno telefon: 04 502 00 70. • vržem stran!« tudi ni več sramota, ampak v večini lokalov - Ob malici v službi ne vzamemo hrane v že običajna praksa. smislu: »Saj mi to pripada!«, temveč prej - Če nam pri kosilu doma hrana ostane, je ne rečemo delivcu/delivki hrane: »Prosim, če zavržemo, ker smo tako »fini«, da mora biti mi tega daste manj (ali sploh ne),« če vemo, vsak obrok nekaj novega, temveč jo shranimo da ne bomo pojedli. (po potrebi v hladilnik) in pojemo kasneje. - Uporabnike »javne prehrane« naj se vlju- Večina kuhane hrane je celo boljša naslednji dno opozarja (npr. z napisi), naj vzamejo le dan! toliko, kot bodo pojedli, in se jim zahvaljuje, - Ponudimo sosedom, znancem, sorodnikom, da s tem ne škodijo okolju. V zameno se jim ali drugim, ki nimajo, kar nam ostaja (npr. ponudi, da lahko po potrebi dobijo tudi več. zelenjavo), kar nekateri (tudi nekatere firme/
- V gostilni ne naročamo z »velikimi očmi«, organizacije) že uspešno počnejo. Belega kruha preobjedeni ... tudi v Žireh. Marko Šubic temveč le toliko, kot bomo zagotovo pojedli - saj če nam bo zmanjkalo, bomo lahko naro- Ne mečimo torej hrane stran - naredimo ljudje in ne samo civilizirane živali! čilo dopolnili. Če vseeno ostane, prosimo, da nekaj dobrega zase, za druge, za okolje, za Pa še to: kupujmo čim več domačih izdelkov v nam to zavijejo in odnesimo domov – kar prihodnost, in s tem dokažimo, da smo res čim manj plastičnih in drugačnih embalažah! • žirovske STOPINJE 34 September 2017 • glasilo Občine Žiri
OBČINA ŽIRI RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV, LOČENO ZBRANE EMBALAŽE, BIO ODPADKOV IN LOČENO ZBRANEGA PAPIRJA OD 1.9.2017 DO 31.12.2017
SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P 4 11 18 25 P 2 9 16 23 30 P 6 13 20 27 P 4 11 18 25 T 5 12 19 26 T 3 10 17 24 31 T 7 14 21 28 T 5 12 19 26 S 6 13 20 27 S 4 11 18 25 S 1 8 15 22 29 S 6 13 20 27 Č 7 14 21 28 Č 5 12 19 26 Č 2 9 16 23 30 Č 7 14 21 28 P 1 8 15 22 29 P 6 13 20 27 P 3 10 17 24 P 1 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 S 7 14 21 28 S 4 11 18 25 S 2 9 16 23 30 N 3 10 17 24 N 1 8 15 22 29 N 5 12 19 26 N 3 10 17 24 31
1 2 3 4 STROJARSKA ULICA TRG SVOBODE INDUSTRIJSKA ULICA ČEVLJARSKA ULICA SLOVENSKA POT POLJE RAVNE STAROVAŠKA ULICA CESTA NA LEDINICO TAVČARJEV ULICA RUDNIŠKA ULICA JOBSTOVA CESTA PODKLANEC PARTIZANSKA CESTA DOBRAČEVSKA ULICA ‐ DEL IGRIŠKA ULICA GASILSKA ULICA STAROŽIROVSKA CESTA IZGORJE PLASTUHOVA GRAPA (od Župana do Mavsarja) KOSOVELOVA ULICA RAKOVNIK POT NA ROVT BREZNICA JEZERSKA ULICA POT V SKALE DELAVSKA ULICA PIONIRSKA POT TABOR GOROPEKE LEVSTIKOVA ULICA LOŠKA CESTA 83,84,85,88,92,94 PRVOMAJSKA ULICA BLOKI: PARTIZANSKA, LOGAŠKA CESTA OPALE GREGORČIČEVA ULICA SELO ULICA MAKSIMA SEDEJA JEZERSKA, TRIGLAVSKA, SEJMIŠKA ULICA LEDINICA OBMOČJA: ŽUPANČIČEVA ULICA JARČJA DOLINA DOBRAČEVSKA ULICA‐DEL ZADRUŽNI DOM IDRIJSKA CESTA INDUSTRIJSKA ULICA DRAŽGOŠKA ULICA ZABREŽNIK (od Trčka do Mavsarja) OSOJNICA (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) OB POTOKU NOVOVAŠKA CESTA POT NA KOČE POT V GOROPEKE STROJARSKA ULICA MLADINSKA ULICA RAČEVA OPEKARSKA ULICA POD ŽIRKOM (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) KAJUHOVA ULICA SNOPKOVA GRAPA BEDRIH NA STUDENCU TRIGLAVSKA ULICA OŠ ŽIRI RAKULK BREKOVICE POD GRIČI LOŠKA CESTA SOVRA
BIO ‐ RAZPORED ODVOZA BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OBMOČJA CELOTNE OBČINE (na isti dan tudi odvoz papirja)
Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo kompletno pogrebno storitev.
POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si www. hipnos. si Dežurni telefon 24h: 051 620 699 [email protected] žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 35
NOVO UČNO SREDIŠČE V STARIH ŽIREH
Jaka Šubic
Ljudska univerza Škofja Loka v sodelovanju z Občino Žiri odpira novo učno središče (Lokalno učno središče – LUS Žiri) v prostorih Kulturnega središča Stare Žiri. V okviru projekta Lokalna učna središča, ki ga financirata Evropska unija in Republika Slovenija, bomo organizirali različne programe izobraževanja in svetovanje, ki bodo do konca maja 2018 za udeležence brezplačna.
V zadnjih desetletjih vse bolj pridobiva na Železniki in Gorenja vas - Poljane) z vzposta- stresa) pomenu t. i. vseživljenjsko učenje (VŽU). vitvijo LUS-ov ustvariti prostorske, materialne 3. Na lovu za kompetencami (jezikovna Številne organizacije so pripravile širok na- in kadrovske pogoje, ki bodo prebivalcem obeh izobraževanja, komunikacija, nastopanje v bor programov na različnih področjih, imajo dolin in Žirov približala različne oblike VŽU javnosti) razmeroma dobre prostorske in materialne in svetovanja, da se jim ne bo treba voziti v 4. Izkoristimo svoj prosti čas za osebnostno pogoje za delovanje ter dobro usposobljene Škofjo Loko ali še dlje. rast (fotografski tečaji, tečaji ročnih del, ipd.) predavatelje in praktike. Navedeno pa velja 5. Svetovanje (individualno svetovanje za predvsem za mestna središča, kjer sta zaradi Projekt je nastal v sodelovanju z Lokalno formalno in neformalno izobraževanje) večje koncentracije prebivalstva in boljših akcijsko skupino (LAS) Loškega pogorja in Podrobnejše informacije bodo objavljene na materialnih in infrastrukturnih pogojev orga- bo trajal slabo leto. V tem času bodo orga- spletni strani Ljudske univerze Škofja Loka, na nizacija in izvedba izobraževalnih programov nizirane raznovrstne oblike usposabljanja, Radiu Sora, z letaki in plakati in v naslednjih lažji, bolj racionalni itd. izobraževanja in svetovanje na podlagi za- številkah lokalnih glasil partnerskih občin. nimanja prebivalcev posamezne občine, in Podeželje v tem pogledu zaostaja, tako glede sicer znotraj petih sklopov: K sodelovanju pri pripravi vsebin pa vabimo infrastrukture, predvsem pa po številu vklju- 1. Digitalna pismenost (izobraževanja o ra- tudi občane vseh treh občin. Veseli bomo čenih oseb v programe VŽU in svetovanja. čunalništvu in uporabi sodobnih tehnologij) predlogov, ki jih lahko sporočite na telefon: Ljudska univerza Škofja Loka želi zato skupaj 2. Skrb za starost in varovanje zdravja (nega 04 506 13 60 ali po e-pošti jaka.subic@guest. s tremi partnerskimi občinami (poleg Žirov še in oskrba starejših, prva pomoč, obvladovanje arnes.si •
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Muzejsko društvo Žiri se že pet let vključuje v vseslovenske Dneve kulturne dediščine, katerih moto je tokrat Voda – od mita do arhitekture. V Žireh bomo 28. in 29. septembra lahko spremljali dva dogodka. Prvega, ki bo 28. septembra, je pripravil dr. Alojzij Demšar in je sestavljen iz dveh delov. V prvem se bomo s parkirišča pred Zadružnim domom pod vodstvom geologa Jožeta Janeža odpravili po Žirovski kotlini do tistih mest, ki razkrivajo skrivnosti o znamenitem žirovskem jezeru. Ob 19. uri pa se bo geološka zgodba nadaljevala v Muzejskem središču Stare Žiri s predavanjem Jožeta Janeža Nekdanje jezero v Žireh.
29. septembra bo ob 18. uri na Studencu v Starih Žireh Osnovna šola Žiri pod vodstvom Barbare Peternelj pripravila dogodek s kulturnim programom Od pranja do jezikanja, s katerim bodo obudili tradicionalne in utečene postopke pranja perila v Žireh pred uvedbo pralnih strojev.
Vljudno vabljeni na oba dogodka, posvečeni naši dediščini! žirovske STOPINJE 36 September 2017 • glasilo Občine Žiri
VRT JESENI šimi sortami krvomočnic, kot sta 'Rozanne' in ognjeno rdeča, oranžna barva sončnega zahoda 'Pink Penny', ki neumorno cvetita od junija in teranovi odtenki vijolično-rdeče ne bodo do sladkorne prevleke ledenih kristalov. Ne prišli do izraza. Tu v ospredje stopijo tudi Matic Sever morem niti mimo visokih dresni (Persicaria v mnogih očeh dolgočasni, vse leto enako amplexicaulis) z rožnatimi, rdečimi ali be- obarvani iglavci. Ravno temno zelene smreke, Nekateri postanejo otožni ob prvih cvetovih limi ozkimi pokončnimi socvetji na bujnih tise, paciprese, pa npr. modrikasti rdeči bori in ciklam, ki z vonjem ne uspejo prepričati rastlinah. Šele konec septembra in v oktobru brini so neprecenljiva podlaga za jesenske slike. vseh, da nas čaka še eno zanimivo, še vedno se bodo razcvetele temno modro-vijolične Je vaš vrt od septembra naprej pridno porezan, lepo in drugačno obdobje. Ravno drugačnost preobjede sorte 'Arendsii', ki so ene redkih, ki počiščen in že ves rjavo-zelen pripravljen na v raznolikih oblikah in na različnih področjih ne potrebujejo opore in ki svoja bujna socvetja zimo? Škoda, v mojih očeh je potemtakem je tista, ki mi vedno vliva vsaj kanček priča- pospremijo s temnimi, kot z oljem namazanimi veliko zamujenega. Ravno zdaj je odličen čas za kovanja in navdušenja nad nečim, kar še bo. bleščečimi listi. sajenje sadik trajnic in lesnatih rastlin, torej že Čisto svoj odstavek pa si zasluži listje. Ja, letos lahko izboljšamo svoje doživljanje jeseni. In če se nekateri s cvetom ciklame v gozdu listje. Ko se bo zazdelo, da bo sivina meglic Zagotovo se najde še kakšen prostor za lepo težko poslovijo od poletja, meni ravno ta in oblakov prevladala nad zadnjim valom je- jesensko okrasno travo, vsaj kakšno stebrasto vzbudi nova zanimanja in lepe slike jeseni, senskega cvetja, bo zažarela mavrica listavcev. rastoče drevo, manjšo grmovnico ali vsaj pre- ki prepojijo mojo glavo in srce z raznorazno Veliko je grmovnic in drevja z neverjetno lepo objedo. Če tudi za katero od teh ni prostora, pa toplino. obarvanostjo listja. Take so npr. ambrovec, morda vsaj ograja ali zid ponuja možnost opore nepozebnik, parocija, hrastovolistna hortenzija, za katero od številnih enostavnejših vrtnic, ki Predvsem prva polovica jeseni zagotovo ni bukev, številni javorji … vsi ti pa potrebujejo bodo z oranžnimi ali rdečimi šipki spodbujale razlog za kisel obraz tudi tistega, ki se v tudi ustrezno spremljavo, sicer zlato rumena, misli na vse lepo, enostavno, na vse tu in zdaj. • vročini in bujnosti poletja počuti kot riba v vodi. Res je, da se obdobje največjega obilja Matic Sever izteka na zelenjavnem vrtu, a to še zdaleč ne velja za sadovnjake in okrasni vrt. Sedaj je čas jabolk, nekaterih sort sliv in hrušk, ore- hov, lešnikov, da ne govorim o poznorodnih malinah, jesenske so vedno slajše od tistih z začetka poletja. Ravno te maline me malce spominjajo na človeka v starejših letih, ki se ne vdaja zgodovini, ampak z veseljem užije vsak dan, in ravno v zadnjem delu življenja vidi največ barve in sladkobe, četudi okoliščine niso rožnate. Saj veste, ko si zdrav in imaš vsega dovolj, se tega navadno ne zavedaš, vsaj ne dovolj, in tudi pregnojena in z vodo vsako minuto oskrbovana rastlina bo kaj hitro polna uši, pa tudi njeni listi ali plodovi ne bodo nujno najbolj okusni. Kaj nam ponuja jesen po estetski plati? Cve- tja bo še veliko! Samo pomislite na vse čebel polne hermelike pa jesenske astre in anemone oziroma vetrnice, še vedno vztrajajo dalije, ki bodo vse do slane ponosno dvigovale svoje cvetove. Pospremljene so še s cinijami, novej-
START UP DELAVNICE: INOVATIVNO NA POT PODJETNIŠTVA
Na delavnicah, ki bodo potekale med 5. 10. 2017 in 7. 11. 2017 (v dopoldanskem času) v Coworking centru Lokomotiva v Škofji Loki, vas bomo popeljali skozi različne faze poslovanja, ogledali pa si bomo tudi nekaj primerov dobrih praks podjetij na terenu.
Podroben program delavnic z dodatnimi informacijami si lahko ogledte na spletni strani Razvojne agencije Sora d.o.o. www.ra-sora. si ali na Facebooku www.facebook.com/rasloka
Delavnice so za udeležence brezplačne, saj jih finančno podpirajo občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri. Prijave so obvezne. žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 37
JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI besed so potrdili poznavalci v Beneški Slo- mojstrskega monograma z zvona v župnijski veniji in Porabju. Narečni izrazi so dokaz, cerkvi je prispeval dr. Alojz Demšar, za izraze BIM BAM BOM, BIM kako sta zvonjenje in pritrkavanje dragocen s Primorskega pa smo spraševali rojakinji BAM BOM – TO SO TUDI del slovenske kulturne dediščine in kako se Matejo Cigoj in Ano Stanonik. Ob iztočnici je pri nas izoblikoval ljubiteljski odnos do donatorski napis so imenovani trije donatorji, STROKOVNI IZRAZI zvonjenja in pritrkavanja. Danes pri slovarjih danes bi rekli botri. Tako piše: donátorski ne gre brez vpetosti v mednarodne tokove, napís /…/ napis na zvonu, označujoč osebo, Milka Bokal zato so dodani angleški ustrezniki. Še posebej ki je zvon podarila, na primer v Žireh – 1914: pritegnejo izrazi, pri katerih ni bilo mogoče Darovali so me Marija Oblak z Dobračeve, Poleti je pri Založbi ZRC, ZRC SAZU izšel najti angleške besede. Naštejmo jih nekaj: Franc in Jakob Kavčič iz Koprivnika. Slovar zvonjenja in pritrkavanja. Izdal ga delopústno zvonjênje /…/ zvonjenje navadno je Glasbenonarodopisni inštitut, soizdaja- z vsemi zvonovi v soboto popoldne ali popol- Slovar zvonove razkriva kot vsestransko glas- telj pa je Inštitut za slovenski jezik Frana dne pred cerkvenim praznikom ob 15. uri v bilo kulturne, etnomuzikološke, umetniške in Ramovša. Avtorji slovarja so dr. Mojca Ko- zimskem času ali ob 16. uri v poletnem času; v primerih, ko gre za zvonove starejše letnice, vačič, ki je doktorirala iz pritrkavanja, dr. fírkeljc /…/ v zvezi z zvoníti fírkeljc z zvo- tudi zgodovinske vrednosti. Predvsem pa Matjaž Ambrožič, avtor knjige Zvonarstvo njenjem naznanjati četrt ure pred začetkom prinaša spoznanje, kako zapleteno je zvon na Slovenskem, velik poznavalec zvonov in maše, cerkvenega obreda; rájkelj /…/ kol, sestavljen s stališča fizikalnih zakonitosti. zvonjenja, univ. dipl. inž. el. Tomaž Klopčič, z zgornjim delom vpet v jarem, s spodnjim Slovar je namenjen strokovnjakom z vseh ki pri nameščanju zvonov v zvonike prev- privezan za kembelj, ki med pritrkavanjem raznovrstnih področij, ki jih zvonjenje vse- zame tehnično plat, Milka Bokal pa je ob olajšuje udarjanje na zvon. Znamenje, da an- buje, pritrkovalcem in zvonarjem samim, sodelovanju Mojce Kovačič delo vodila in gleškega izraza ni, sta dve črtici ob okrajšavi ljubiteljem zvonjenja in pritrkavanja in slovar uredila. Slovar je dosegljiv v večjih za angleški jezik. Neobstoj angleškega izraza drugim, ki jih privlačijo zvoki naših zvoč- knjigarnah po Sloveniji. pomeni, da je zadevni pojem področna ali nih krajin. Slovar zvonjenja in pritrkavanja krajevna posebnost v slovenskem prostoru je terminološki slovar. To pomeni, da so v Slovar zvonjenja in pritrkavanja obsega in izkazuje našo kulturno specifičnost. njem predstavljeni pojmi, ki jih rabijo zlasti 1.035 slovarskih sestavkov, v katerih je pritrkovalci in zvonarji. Vsakemu pa so znani poleg slovničnih podatkov prikazan pomen Pa še sledovi Žirovcev in žirovskega obmo- medmeti bim bam bom, ki niso samo besede, posameznih zvonarskih in pritrkovalskih čja v slovarju: Aleš Kacin, mag. inž. arh., s katerimi otrokom želimo privlačno pona- pojmov. V slovarju je veliko narečnih izrazov, je sodeloval pri slovarskih sestavkih o ar- zoriti zvonjenje, ampak tudi strokovni izrazi. seveda ne manjka žirovske besede penkati. hitekturi zvonikov, Martin Eniko je prebral Če vas zanima, kaj pomenijo, pa predlagamo, Zajeto je tudi slovensko zamejstvo. Veliko slovar kot pritrkovalec praktik, fotografijo da pokukate v slovar. •
PROGRAM PRIREDITEV OKTOBER 2017 KRAJEVNA KNJIŽNICA ŽIRI
Sreda, Ura pravljic: 04.10. ob 17.00 Majda TREVEN Krajevna knjižnica Žiri »PRAVLJICA O DEBELI BUČI«
Sreda, Delavnica za spretne prste – »NETOPIRČKI« 11.10. ob 17.00 Saša AMBROŽIČ Krajevna knjižnica Žiri delavnica za otroke od 4 do 8 let
Sreda, Delavnica za spretne prste – SLIKANJE Z NARAVNIMI MATERIALI Saša AMBROŽIČ Krajevna knjižnica Žiri 11.10. ob 18.00 delavnica za mladino in starejše
Petek, Potopisno predavanje Igor FABJAN Krajevna knjižnica Žiri 13.10. ob 18.00 »MEHIKA – POLOTOK JUKATAN »
Sreda, Ura pravljic: »PRAVLJICA O ZMAJU« Majda TREVEN Krajevna Knjižnica Žiri 18.10. ob 17.00
Četrtek, Strokovno predavanje: »SVET BREZ SMETI « Erika OBLAK Krajevna Knjižnica Žiri 19.10. ob 19.00 potrošništvo in omejeni viri planeta
Sreda, Ročne spretnosti za otroke in odrasle: Vida CANKAR Krajevna knjižnica Žiri 25.10. od 17.00 do 19.00 IZDELEK IZ ODPADNEGA MATERIALA
Četrtek, Strokovno predavanje: Aleksander Krajevna knjižnica Žiri 26.10. ob 19.00 »ELEKTROMOBILNOST« STOJANOVIČ
žirovske STOPINJE 38 September 2017 • glasilo Občine Žiri
KLEKLJARSKO DRUŠTVO CVETKE ŽIRI RAZPISUJE ZAČETNI TEČAJ KLEKLJANJA Na tečaju se boste lahko naučili osnovne tehnike klekljanja, udeleženci s predznanjem pa bodo lahko svoje znanje obnovili in izpopolnili.
VSEBINE TEČAJA: tkalski vozel in zanka, kitica, ozki ali slepi ris s slepimi postavki, platno ali široki ris z notranjimi in zunanjimi postavki, sukani ris, ažur, rogljički. PRIJAVE: Mojca Albreht Na tečaju boste potrebovali svoj klekljarski pribor: tel.: 040 284 676, blazino s košaro, 7 parov klekeljnov navitih z bombažnim [email protected] sukancem št. 30, škarje, bucike in kvačko (najprimernejša št. 60). do 3. oktobra
KAJ BODO da se bojimo stigme in opravljivih jezikov s starša, ki se boji, da je sam kriv ali v veliki sosednjega balkona. Pozabljamo, da se bodo meri odgovoren za otrokov neuspeh, je lahko PA LJUDJE ti v pomanjkanju pametnejšega dela vedno že to veliko olajšanje. REKLI? brusili: če ne z zgodbo o tem, kako sta šla Gašper in Barbi na terapijo in njun oče na Pred prihodom starši izpolnijo vprašalnik, v zdravljenje, pa z zgodbo o tem, kako grozen katerem navedejo tri cilje: kje točno si želijo je Gašper v šoli, kako ima Barbi – ubožica! – napredka in kako konkretno bodo merili bojda bulimijo in kakšna pijandura je njun učinkovitost moje pomoči. Nejasne cilje, kot dr. Apolonija oče. so 1. pisanje 2. boljša pozornost, 3. pridnost, Klančar najprej operativno konkretiziramo. Življenje nas vse postavlja pred izzive, od Pred časom med pletjem vrta pristopi so- katerih so številni veliki. Razlikujemo se Dobimo: 1. prijem = piše bolj čitljivo, ga manj seda in mi skoraj šepetaje reče: »Apolonija, po tem, kako se soočamo z njimi: kako bolijo roke, se lažje spravi k nalogi, jo prej dve prekli imaš narobe obrnjeni. Saj mene hudi morajo biti, da se jim posvetimo; in konča, je manj pravopisnih napak; 2. vidna koliko smo pripravljeni narediti sami, da se nič ne moti, ampak drugi bodo govorili …« pozornost = lažje prepoznava črke in številke, stvari obrnejo na bolje. Neka kolegica me je bolje bere in si od prebranega več zapomni, Pogledam in se čudim, kako je ona, še nižje vprašala, kako ljudje sploh pridejo k meni se med branjem manj kremži in utrudi, se rasti kot jaz, to sploh opazila. Čudim se njeni na svetovanje. Naj razložim: mu manj solzijo oči; 3. samonadzor, socializa- skrbi za moj dušni mir, ki – hvala bogu – ni cija, slušna pozornost: je manj vzkipljiv, bolj odvisen od položaja fižolovih prekel. Večina pomoči, ki jo izvajam, deluje tako, da umirjen, hrup in sorojenci ga težje spravijo iz s pomočjo dotika in gibanja izgrajuje nove tira, v šoli manj zapada v konflikte in se bolje Pred kratkim mi je ena mama zaupala: »Zdaj in bolje delujoče živčne povezave. Za to je razume s sošolci, na ustno podana navodila bom pa res šla k vaši kolegici. Veste, sem tudi potrebno dlje časa redno delati tudi doma. se hitreje odzove. za priti k vam rabila kar nekaj časa. Človek Najprej je torej potrebno, da si nekdo želi si težko prizna, da ima problem.« spremembe in napredka, ki ne bosta samo Srečanja običajno začnemo s pogovorom o Živimo v družbi, kjer ni nič nenavadnega, da kozmetična in kratkega veka. Tako zelo želi, tem, kaj se je zgodilo v vmesnem času. To se ljudje ukvarjajo predvsem z drugimi in pri da je za to pripravljen redno delati in se učiti. mi pomaga izbirati in prilagajati vaje, starši tem pozabijo pomesti lasten prag. Kjer se te Predhodno poznavanje sistema pomoči ni pa lahko vprašajo, kar jih bega ali zanima. skoraj ustrašijo, če ponudiš pomoč – kot da potrebno in tudi vera vanj ne. Potem delamo vaje, stare in nove, ki si jih bi bilo to nekaj sramotnega. Nepovabljenih zapisujejo v zvezek. Ko je rutina že vzpostav- mnenj pa je povsod več kot dovolj. Z njegovim delovanjem se starši seznanijo, ko ljena, prvi del ure delam sama z otrokom, jih učim razne postopke samopomoči. Potem zadnji del pa smo skupaj. Marsikateri otrok Ko kupujemo avto, obnavljamo hišo, načr- so v osnovnih potezah sposobni razumeti, je brez staršev precej drugačen in marsikateri tujemo počitnice, se nam pokvari stroj ali kakšne težave ima njihov otrok, zakaj so vse protokol preveč kompleksen, da bi ga naučila se lotevamo česa novega, je običajno, da se med seboj povezane in kako pristopamo k starše. Včasih delam sama z otrokom, drugič posvetujemo ali prosimo za pomoč. V pri- njihovemu reševanju. To jim pomaga razu- sama s starši. Ko starši nehajo prihajati na meru učnih in kakšnih drugih težav pa kot meti vedenje otroka in ga lažje sprejeti. Za svetovanja, jim osvojeno znanje ostane. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 39
Tit Gantar Tit Gantar se že od svojega trinajstega leta ukvarja s fotografijo. V gimnaziji svoj talent razvija pod mentorstvom fotografa Roberta Zabukovca. • Maja Justin Jerman
Nika Kavčič KROG ŽIVLJENJA Nika Kavčič Nika Kavčič je dijakinja Gimnazije Jurija KROG ŽIVLJENJA Vege Idrija, ki z velikim smislom za besed- no ustvarjanje sem in tja ustvari kakšen lirični ali prozni utrinek. • Maja Justin Jerman Ko slišim besedo vrt, pomislim na zelenje, žive barve in pomladno brstenje, petje ptic in češnje cvetenje, vonj zemlje in listov šumenje.
Pomislim na babico in dedka, sedita v gugalniku, pijeta čaj, bereta knjige in razmišljata o mladosti, ki je ne bo več nazaj.
Počasi, z dnevi zelenje porjavi, barve zbledijo in nič več ne brsti. Ptice odletijo in češnja zaspi. Zemljo in liste potihem zasneži.
Babice in dedka ne vidim več tam. Z naravo sta tudi onadva zaspala. Spomladi tam sedel bo nov mlad par – narava pa bo zopet vstala. 1
2
3 4
5
1 RAZVOJNI ODDELEK MODNEGA PROGRAMA ALPINE s čevlji, ki so jih izdelali za kandidatke za najlepšo Slovenko. Arhiv Alpine 2 POCLAIN HYDRAULICS - Marjan Jereb, priznanje za inovacijo z največjim prihrankom, Valentina Gantar, priznanje za naj delavko, Bojan Burnik, priznaje za naj šefa. Priznanja sta podelila Gregor Govekar in Tina Menard, 6. avgust 2017. Miran Juršič 3 POLETJE V STARIH ŽIREH - Neisha – organizatorji Klub žirovskih študentov, 25. avgust 2017. Darjan Kacin 4 KONCERT MOPZ ALPINA PRI KROŠLJU - člani zbora in dramske sekcije DPD Svoboda, 6. september 2017. Tanja Mlinar 5 CENTER ŽIROV - Preplastitev cestišča, 26. julij 2017. Darjan Kacin