Prenos Pdf Različice Dokumenta

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Prenos Pdf Različice Dokumenta ČASTNI OBČAN 5 SLOVESNOSTI 8 PRAZNOVANJA 10 VREME 25 MIHA NAGLIČ - 70 LET OD VRNITVE PRIMORSKE DESET USPEŠNIH LET V DRUŽBI IMELI SMO TOPLO POLETJE 40 LET VSESTRANSKEGA MATIČNI DOMOVINI SLOVENIJI SKUPINE POCLAIN KULTURNIŠKEGA DELOVANJA 4. avgusta je bila v Žireh Mali ljudje se niso dali in so »Konkurenca je huda, ključ do izmerjena najvišja temperatura Zdaj pišem obsežno knjigo. Bo zmeraj našli poti, da so mejo uspeha pa je znanje.« (predsednik v zadnjih štirih letih: 36,2 res nekaj (p)osebnega. presegli. korporacije Laurent Bataille) stopinje Celzija. WWW.ZIRI.SI 4 7 SEPTEMBER 2017 ŠTEVILKA 4 LETO 7 NAKLADA 1800 IZVODOV žirovske STOPINJE 02 September 2017 • glasilo Občine Žiri žirovske STOPINJE Glasilo Občine Žiri Loška cesta 1 4226 ŽIRI www.ziri.si ODGOVORNA UREDNICA Jožica Kacin [email protected] T: 031 309 672 POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman ČLANI: Amadea Jesenovec Milena Milkavčič Andrej Praznik VSI SMO ZMAGOVALCI STROKOVNI SODELAVCI Jožica Kacin, urednica Srečo Gaber Rok Klemenčič Gregor Mlinar lovenci smo v teh dneh enotni kot že dolgo ne. Pa ne zaradi referenduma o drugem tiru. Ta Tanja Mlinar Snas po nepotrebnem razdvaja in nas spravlja v težak položaj. Kako naj neuki ljudje odločamo OGLASNO TRŽENJE o vprašanjih, kjer se niti strokovnjaki ne morejo zediniti, kaj je prav? Čas in denar pa odtekata. Gregor Mlinar Še sreča, da imamo športnike. Zaradi njih smo za nekaj dni čisto pozabili na politiko. V sredo, [email protected] 13. septembra, je bilo vroče na nogometnem prizorišču v Mariboru, kjer so Vijole remizirale T: 04 50 50 700 z ruskim Spartakom, v nedeljo pa smo navijali za naše košarkarje na evropskem prvenstvu v LEKTORICA Istanbulu. Zadovoljstvu ob zlati medalji ni bilo ne konca ne kraja. Tudi v Žireh so pokale petarde mag. Ana Tušek in v nebo so švigali ognjemeti, čeprav so eksplozivna sredstva dovoljena le med decembrskimi prazniki. A kaj zato. Uresničile so se naše sanje, postali smo zmagovalci. OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM Darjan Kacin Evforija se še ni polegla, ko je bil spet čas za slavje. Kolesar Primož Roglič je bil na svetovnem prvenstvu drugi, Tanja Žakelj iz sosednje občine pa je v Avstraliji dosegla odlično deseto mesto. TISK V Stopinjah pa pišemo o odličnih domačih športnikih. Luka Tavčar je postal zmagovalec jeklenih, Medium, d. o. o., Žirovnica Jaka Eniko pa je premagal samega sebe na eni najtežjih in najbolj zaželenih ultramaratonskih NAKLADA preizkušenjah. Športniki so torej tisti, ki nam dvigajo narodno zavest. Te – in tega, da moramo 1800 izvodov držati skupaj –, se velikokrat zavemo šele ob velikih lepih ali manj lepih dogodkih. Narodno pripadnost in bolečino ob zatiranju pa so dobro občutili primorski Slovenci, ki so Naslednja številka izide novembra 2017. leta 1920 zaradi političnih igric kar naenkrat postali manjšina v Italiji. Sedemindvajset let so Prispevke zbiramo do 6. novembra 2017. trpeli pod tujo oblastjo, toda svojih korenin niso pozabili. Sedemdesetletnico priključitve k Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod matični domovini smo obeležili tudi pri planinski koči na Mrzlem Vrhu, nedaleč od mejnika, zaporedno številko 1719. Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. ki je delil naše in italijansko ozemlje. Slavnostni govornik dr. Uroš Lipušček nas je popeljal Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede v zgodovino in nas spomnil na že nekoliko pozabljena ali pa nikoli slišana dejstva, kaj vse je na tehnične in materialne možnosti ter v skladu z uredniško politiko. Avtorji člankov in fotografij osebno odgovarjajo pretresalo kraje ob meji in koliko žrtev in žrtvovanj je bilo potrebnih, da je ozemlje spet naše. za njihovo verodostojnost in vsebino. Objavljeno je last O krivični rapalski meji je med drugim pisal tudi publicist, filozof, urednik in muzejski delavec glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana Miha Naglič, od junija 2017 častni občan Občine Žiri. Ob tem pomembnem dogodku se je z reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov. njim pogovarjala Maja Justin Jerman. Vemo, da nas skupni uspehi združujejo, toda prave pripadnosti je vse manj, pa naj gre za državo, podjetje, včasih celo družino. A slovesnost ob deseti obletnici priključitve Kladivarja k Poclainu je v marsikom gotovo zanetila iskrico ponosa, da je del tako uspešne skupine. Mogoče bodo kritiki odločitve za Poclain le spoznali, da je v tem, da bi brez francoskih lastnikov žirovsko podjetje težko preživelo, le nekaj resnice. Amadea Jesenovec piše o še eni uspešni zgodbi. Mina Kravanja je podjetnica, ki se cilju preda z vsem svojim bitjem in ima za sabo kar nekaj življenjskih zmag. Tudi Alpini gre dobro. Nives Markelj piše o dveh dogodkih; prvi je povezan z modno obutvijo, drugi s pohodništvom. SLIKA NA NASLOVNICI Člani PGD Dobračeva so 115-letnico dela obeležili tudi z nakupom novega vozila, ki bo veči- KAJ IGRA SAKSOFON noma namenjeno za pomoč občanom ob nujnih stanjih. Kaj je to in kako ob njih ravnati, piše Simon Šubic se je sprva uspešno ukvarjal z zdravnik Ivan Pecev. narodnozabavno glasbo, od leta 1989 pa se S tem pa prispevkov o uspehih še ni konec. Vsak doseženi cilj je svojevrstna zmaga. Za nekoga je je kot slikar samouk začel uveljavljati tudi v to že, če naredi korak ali prehodi kratko pot, za drugega, ko brez počitka premaga 170 kilometrov, slikarstvu. Razstavljal je na številnih samostojnih kot je to uspelo Jaku Eniku, tretji je zmagovalec šele, ko dobi medaljo na najprestižnejših razstavah. Sicer ostaja zvest ljudski motiviki, zavezani domačijskim prizorom, časovno precej svetovnih tekmovanjih. odmaknjenim. Nekatere njegove slike, kot na Imamo različne načrte, želje, pričakovanja in zmožnosti. Toda vsak, ki doseže zastavljeni cilj, naslovnici, pa izhajajo iz sodobne motivike. • v katerega vloži del sebe, svoj čas, napor in svoje sanje, je zmagovalec. Spoštujmo zato vsakega, Maja Justin Jerman ki zmaga. Vsi smo kdaj pa kdaj zmagovalci. • žir ovske STOPINJE September 2017 • glasilo Občine Žiri 03 KAZALO 02 VSI SMO ZMAGOVALCI 03 SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! 04 IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA 04 SPREMEMBE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 05 MIHA NAGLIČ – ČASTNI OBČAN 06 MOJ DUH JE RDEČ, IMA PA ČRNE PIKE 08 SLOVESNOST OB 70-LETNICI VRNITVE PRIMORSKE 10 DESET LET V DRUŽBI SKUPINE POCLAIN 11 ZA VARNO POT V HRIBIH 12 ČEVLJI ZA MISS SLOVENIJE 12 STUDIO KOZMETIKE MINA 13 NOVOSTI PRI RAVNANJU Z ODPADKI 13 NOVA UREDBA O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV 14 SLABO VZDRŽEVANI OBJEKTI OGROŽAJO VARNOST 14 TEHNIČNO REŠEVALNO VOZILO ZA 115 LET SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! 15 ŽUPNIK IGOR JEREB ODŠEL Brane Jesenovec, podžupan 15 SLOVESEN SPREJEM IN UMESTITEV NOVEGA ŽUPNIKA 16 SLOVO IN DOBRODOŠLICA 18 MLADI, USPEŠNI ŽIROVCI a nami je vroče in pestro poletje. Kljub dopustniškemu razpoloženju se je na občini tudi 19 DANIEL RAMPRE IN ANDREJA ČAMERNIK NA MMS Zv poletnih mesecih nadaljevalo delo na več projektih. Kandidirali smo na razpisu za 20 SO PA FANTJE ZGODAJ VSTALI, HITRO KOSE NAKLEPALI sofinanciranje izgradnje telovadnice, a na žalost nismo bili uspešni. Kljub temu se dejstvo, da 21 PAPIRCI JANEZA OBLAKA IN JOŽETA ŽAKLJA novo telovadnico potrebujemo, ni spremenilo. Drži tudi, da bi nam denar iz javnih sredstev 21 SREBRNI PRIZNANJI ZA MLADE KLEKLJARICE prišel še kako prav, zato moramo razmisliti, kaj v novi telovadnici potrebujemo, in kaj je 21 PRAZNIK ŠOFERJEV 21 NOVA MAŠA V LEDINAH tisto, kar si le želimo. Do naslednjih generacij je pošteno, da zgradimo telovadnico, ki bo 21 ZLATO ANICI JANKOVEC kakovostna, ki bo ponujala vse, kar osnovna šola ter občani potrebujemo, ki bo enostavna 22 »DEDIŠČINSKA PROCESIJA« NA POLETNO MUZEJSKO NOČ in poceni za vzdrževanje ter bo financirana tako, da ne bo ogroženo dokončanje drugih nič 23 BOJANA DIMITROVSKI manj pomembnih projektov. 24 VARNO V ŠOLO Na javnem razpisu za sofinanciranje gradnje športnih objektov smo uspeli s projektom 24 VRTEC V NOVEM ŠOLSKEM LETU prestavitve atletskega stadiona, pri čemer smo pridobili del sredstev za gradnjo. Zgrajeni 25 IMELI SMO TOPLO POLETJE 26 IZLET V NEZNANO bodo tudi fekalni in meteorni vodi, s čimer bomo zadostili vsem protipoplavnim zahtevam. 27 RAZPIS ZA KREDITIRANJE MALEGA GOSPODARSTVA Novi atletski stadion bo poleg tekalne steze ponujal tudi stezo za sprint ter stezo z jamo za 28 LUKA TAVČAR PRESENETIL »JEKLENE« skok v daljino, košarkarsko in rokometno igrišče ter zunanje fitnes naprave. S prestavitvijo 29 JAKA ENIKO NA ENEM NAJTEŽJIH TRAILOV atletske steze bomo korak bliže k izgradnji nove telovadnice, hkrati pa bo nova in izboljšana 29 ANDRAŽ JEREB SE JE POSLOVIL V 2. KROGU infrastruktura omogočila tudi dodatne površine za vse rekreativce. 30 ATLETI IN TEKAČI MED NAJBOLJŠIMI DOMA IN V TUJINI V zadnjih mesecih je bilo med starši naših najmlajših precej slabe volje in skrbi, saj je v 31 80 LET OD PRVEGA ORGANIZIRANEGA VARSTVA OTROK prvem krogu pred vrtčevskimi vrati ostalo kar nekaj otrok. Kljub temu se je po zadnjih 31 NOVO TRAVNATO TENIŠKO IGRIŠČE NA VISOKEM 32 KAKO RAVNATI OB NUJNEM STANJU? informacijah našla rešitev in bomo tudi letos z oktobrom zagotovili prostor za vse malčke, 32 HRANA JE V SLOVENIJI POCENI? ki varstvo potrebujejo. 34 RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV Jeseni nas čaka še ena pomembna odločitev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in 35 NOVO UČNO SREDIŠČE V STARIH ŽIREH enake možnosti je izdalo razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva 35 DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE v domovih za starejše (za Gorenjsko za okvirno 150 postelj). Na prihajajoči občinski seji nas 36 VRT JESENI zato čaka razprava, kaj v Žireh potrebujemo, kaj si lahko naši upokojenci s svojo pokojnino 36 START UP DELAVNICE 37 JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI dejansko privoščijo, kako starejšim omogočiti kakovostno preživljanje vsakdana ter kako 38 KAJ BODO PA LJUDJE REKLI? mlade razbremeniti pri skrbi za ostarele sorodnike. Tudi tu moramo razmišljati širše, izven 39 TIT GANTAR ustaljenih praks, ki se kažejo kot zastarele, drage ter ne vedno najbolj prijazne do ostarelih 39 NIKA KAVČIČ in njihovih družin.
Recommended publications
  • Slovensko Zgodovinopisje O Času Med Obema Vojnama in Kulturna Zgodovina
    Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 43 Ervin Dolenc Slovensko zgodovinopisje o času med obema vojnama in kulturna zgodovina Pojem kulturna zgodovina, ki ga bom v razpravi uporabljal pri označevanju do- ločenih procesov, naj najprej definiram. Kultura tu ni mišljena v smislu civilizacije, temveč označuje ožje področje duhovne produkcije. Na drugi strani tudi ni mišljena le umetnostna produkcija, na kar kulturo radi zožujejo in poenostavljajo v aktualni, zlasti novinarski, rabi te besede. Tukaj uporabljen pojem kulture označuje tri temeljne družbene dejavnosti, to so izobraževanje, znanost in umetnost. K tem trem dejavnostim pa moramo, glede na obdelanost določenih polj v historiografiji, pri- šteti še različne ravni, podsisteme oziroma spremljajoče dejavnosti, kot so npr. ide- ologija, mentaliteta, profesionalna in amaterska raven delovanja, šport, zabava, družabnost, organizacijski, materialni pogoji ipd. Tako opredeljena kulturna zgo- dovina predstavlja kompleksno strukturo, katere poznavanje je za razumevanje nekega časa neobhodno, spreminja pa se bistveno počasneje kot politične oblike življenja. Kulturna politika je v teh procesih center moči, ki najmočneje vpliva na pogoje kulturne produkcije. Deluje na treh osnovnih ravneh, ki se med seboj močno pre- pletajo. Prva raven so programske usmeritve različnih subjektov te kulturne poli- tike, od individualnih, prek programov političnih strank, do delovanja in vpliva posameznih umetniških ali idejnih skupin. Druga raven se kaže v konkretni politiki državne, teritorialne ali krajevne uprave, ki je navadno kompromis med programi in dejanskimi možnostmi. Tretjo raven pa predstavlja samostojno organizacijsko in izobraževalno oziroma kulturno delo posameznih političnih ali idejnih skupin. Historiografija Začetki historiografskih raziskav in interpretacij o tem vmesnem času seveda segajo že v sam čas, ko so procesi še tekli in si avtorji niso mogli privoščiti spro- ščujoče zgodovinske distance.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2018
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
    [Show full text]
  • Slovenci V Osemdesetih Letih (Prvi Del)
    ZGODOVINSKIZGODOVINSKI ^ASOPIS ^ASOPIS • 54 • •2000 54 • 2000• 2 (119) • 2 (119) • 233–262 233 Bo‘o Repe Slovenci v osemdesetih letih (prvi del) Zaton titoizma Dosmrtni predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito je umrl v Klini~nem centru v Ljublja- ni, po uradnih podatkih 4. maja 1980 ob 15. uri in 5 minut. Smrt v jugoslovanskem vrhu ni povzro~ila pretresov, ‘e v za~etka leta 1980, ko se je za~ela njegova zdravstvena agonija, med katero opravilno ni bil ve~ sposoben, je bilo jasno, da Jugoslaviji ne bo ve~ vladal. Ve~ kot dva meseca in pol pred smrtjo, 14. februarja 1980 (Tito naj bi bil tedaj le {e ob~asno pri zavesti oz. ‘e v komi ali celo klini~no mrtev), je predsedstvo SFRJ ob asistenci predsedstva CK ZKJ ‘e imelo pripravljen scenarij njegovega pogreba.1 Zdravstveno stanje dr‘ave ni bilo dosti bolj{e od predsednikovega, le da so ga prikrivali. “Tito je mrtev, le da tega {e ne ve”, je ‘e sredi sedemdesetih let, potem ko se je z njim dokon~no raz{el, menda cini~no izjavil njegov medvojni soborec in kasnej{i jugoslovanski zunanji mini- ster Ko~a Popovi}. Podobno bi – seveda za nazaj – lahko trdili za Jugoslavijo. Toda takrat bi le redko kdo pritrdil takemu stali{~u. Jugoslavija je vzbujala vtis mirne, stabilne dr‘ave s solidnim standardom, re{enim nacionalnim vpra{anjem in mednarodnim ugledom, ki je nekajkrat prese- gal njeno velikost in ekonomsko mo~. Titova bolezen in smrt sta doma in po svetu sicer spro‘ili ugibanja o tem, kaj bo z Jugoslavijo.
    [Show full text]
  • Časopis Za Kritiko Znanosti, Domišljijo in Novo Antropologijo | 260
    Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 260 Notranja_ckz_260.indd 1 15.7.15 19:46 w RACISM: CUT UP WORLD EDITORIAL 7 Mojca Pajnik: In the Name of the People: Contemporary Processes of Racialisation IDEOLOGIES OF RACISM 19 Giovanna Campani: The Blurred Borders of Racism, Neo-Fascism and National Populism 28 Vlasta Jalušič: Racism, Ideology and Hate 44 Gal Kirn: What Does the Name “Pegida” stand for? 54 Egon Pelikan: Conspiracy Theories, the Slovenian Way: Anti-Semitism without the Jews 69 Irena Šumi: Slovenian Anti-Semitism, Buried Alive in the Ideology of Slovenian National Reconciliation NORMALIZATION OF RACISM IN SLOVENIA 89 Ana Frank and Iztok Šori: Normalization of Racism through the Language of Democracy: the Case of the Slovenian Democratic Party 104 Iztok Šori: For the Well-Being of the People: Far-Right Populism in the Discourse of the Party New Slovenia 118 Roman Kuhar: It's the End of the World as we Know it: Populist Strategies of the Family Code Opponents 133 Nina Meh: Evential Time: The Analysis of Media Discourse in Public Debate on Family Code 144 Adin Crnkić: Faceless Fascism: Autonomous Nationalists of Slovenia 153 Veronika Bajt: Nationalism and Racism in the Patriotism of the Group "Here is Slovenia" 167 Boris Vezjak: Erik Valenčič, Hervardi and Question of Racism 171 Facsimile of the Judgment in the Case Valenčič RACISM IN THE ENTRAILS OF EUROPE 179 Zarja Protner: Populist Extreme-Right Parties in the European Parliament – A March on Europe 190 Gabriella Lazaridis and Vasiliki Tsagkroni: ‘Modern
    [Show full text]
  • Prispevki Za Novejšo Zgodovino
    INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXVIII Ljubljana 1998 Številka 1-2 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica) mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, prof. dr. Jože Pirjevec, prof. dr. Janko Prunk, prof. dr. Franc Rozman Prevajalci: Andrej Turk - angleščina, Marko Turk - angleščina, Irena Kuštrin - nemščina Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Računalniški prelom MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk Grafika - M s.p. Zamenjave (Exchange, Austauch): Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Redakcija zaključena 15. junija 1998 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 142/92 mb. z dne 2. 3. 1992 štejejo Prispevki za novejšo zgodovino za proizvod, od katerega se plačuje 5% davek na promet proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 Kazalo CONTENTS - TABLE DES MATIĘRES - INHALT RAZPRAVE - ARTICLES - ÉTUDES -
    [Show full text]
  • Borec 635–638 Revija Za Zgodovino, Antropologijo in Književnost 96  Borec 635–638 Revija Za Zgodovino, Antropologijo in Književnost  Borec
    95 BOREC 635–638 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST 96 BOREC 635–638 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC 1 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC LVIII/2006, ŠT. 630–634 2 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC 3 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KAZALO ARHIVI SPOMINA JANJA SLABE: 8 Narodna sprava v slovenskih časopisih HORIZONTI ZGODOVINE SARA KÖLEŠ: 64 Memento vivere. Friedrich Nietzsche: »O koristi in škodi zgodovine za življenje« NOAM CHOMSKY V POGOVORU Z MICHELOM FOUCAULTOM: 96 Človeška narava: pravičnost proti moči (1971) VESNA ČESEN: 146 Etika izbire UTOPISTIKA KSENIJA BERK: 160 Nematerialno delo na preizkušnji ŠEFIK ŠEKI TATLIĆ: 166 Logika fl eksibilne moči ali posledica refl eksije utopičnega v kapitalu UMETNOST IN STVARNOST MARINA GRŽINIĆ: 182 HI-RES: izredno stanje v sodobnem plesu PETJA GRAFENAUER KRNC: 200 Več kot vidi oko: od likovne umetnosti do umetnosti, ki gradi na uporabi mnogih čutov: baročna trash estetika Tanje Vujinović in Zvonke Simčič WALTER SEIDL: 216 Preobrazba mode in realnosti: fotografi je Janeta Štravsa NATAŠA KOTAR: 224 Od neoavantgarde do retrogarde: portret Petra Mlakarja 4 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KNJIŽNICA ZAK PATRIK OUŘEDNÍK: 296 Evropeana: kratka zgodovina 20. stoletja MARINA GRŽINIĆ, TANJA VELAGIĆ (UR.): 308 Trenutki odločitve: performativno, politično in tehnološko ODMEVI IN OCENE NEBOJŠA DRAGOSAVAC: 328 Zmaga nad fašizmom: šestdeset
    [Show full text]
  • Žirovske STOPINJE 02 April 2016 • Glasilo Občine Žiri
    PRAZNOVANJE 5 GOSPODARSTVO 8 STAROSTI PRIJAZNA 11 KULTURA 15 110 LET ČIPKARSKE ŠOLE ŽIRI TEŽAVE V ALPINI, PREIZKUS OBČINA ZVONOVI NA ŽIROVSKEM, KNJIGA ENOTNOSTI ŽIROVCEV SKRB ZA OBČANE, KI POTREBUJEJO DR. ALOJZA DEMŠARJA DOLGOTRAJNO POMOČ PRI Obletnico zaznamoval šolski Od julija 2015, ko je Alpino OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREBAH kulturni dan z osrednjo zapustil direktor Matjaž Delopst, prireditvijo, knjiga s 110 je bila usoda naše tovarne vedno Pri tovrstni oskrbi zaostajamo Opisani so zvonovi v cerkvah žirovskimi pripovedmi bolj negotova. Optimizem vliva za državami EU. Prvi pogoj prvotne žirovske župnije, ki je Pripoved na nit časa in razstava prihod novega direktorja mag. za napredek je, da poznamo poleg Žirov obsegala še Vrh Sv. Čipka v umetnosti. Bojana Gantarja. sodobne programe pomoči. Treh Kraljev, Ledine in Zavratec. www.ziri.si žiGLASILO OBrČINE ŽoIRI vske STOPINJE APRIL 2016 ŠTEVILKA 2 LETO 6 NAKLADA 1800 IZVODOV žirovske STOPINJE 02 April 2016 • glasilo Občine Žiri žirovske STOPINJE Glasilo Občine Žiri Loška cesta 1 4226 ŽIRI www.ziri.si ODGOVORNA UREDNICA Jožica Kacin [email protected] T: 031 309 672 POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman ČLANI: Amadea Jesenovec Milena Milkavčič Andrej Praznik ODPRIMO OKNA STROKOVNI SODELAVCI Jožica Kacin, urednica Srečo Gaber Rok Klemenčič Tanja Mlinar eselje, žalost, moč, nemoč, zmaga, poraz … Vse to se menja, kot se spreminjajo letni časi, med Rok Prešern Vkaterimi ima vsak svojo nalogo in svoj čar. Kako dolgočasno bi bilo, če bi bilo vedno poletje, in OGLASNO TRŽENJE še huje, da bi imeli samo zimo. Kdaj bi sadili, kdaj bi vzcvetele rože in kdaj bi pobirali sadove svojega Rok Prešern dela? Zato odprimo okna pomladi, da v naše prostore prideta svežina in toplina letnega časa.
    [Show full text]
  • Nova Revija V Primežu Službe Državne Varnosti La Nova Revija Nella Morsa Del Servizio Di Sicurezza
    ANNALES 5 Anali za istrske in mediteranske študije 1 Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 2017, Sociologia, 27, et Series Historia 6 2 7 7 3 ISSN 1408-5348 Cena: 11,00 EUR 8 UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 27, 2017, 4, pp. 671-883, Koper 2017 ISSN 1408-5348 4 UDK 009 ISSN 1408-5348 Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 KOPER 2017 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 ·4 ISSN 1408-5348 UDK 009 Letnik 27, leto 2017, številka 4 UREDNIŠKI ODBOR/ Roderick Bailey (UK), Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), Milan COMITATO DI REDAZIONE/ Bufon, Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić BOARD OF EDITORS: (HR), Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Vesna Mikolič, Luciano Monzali (IT), Aleksej Kalc, Avgust Lešnik, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Andrej Rahten, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko Glavni urednik/Redattore capo/ Editor in chief: Darko Darovec Odgovorni urednik/Redattore responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Gorazd Bajc Gostujoči uredniki/Guest Editors: Mateja Režek, Jure Ramšak, Darko Friš Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.) Oblikovalec/Progetto grafico/ Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec Tisk/Stampa/Print: Grafis trade d.o.o.
    [Show full text]
  • Simpozij SLOVENSKA SPRAVA PRIPRAVLJALNI ODBOR Tadej
    Simpozij SLOVENSKA SPRAVA (ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja) PRIPRAVLJALNI ODBOR Tadej Bajd Tine Hribar Jože Krašovec Peter Vodopivec Na naslovnici je del podob z mozaika p. Marka Ivana Rupnika v kapeli Božjega usmiljena ob grobišču v Kočevskem Rogu. 24. junij 2020 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Je Prešernov klic iz Zdravljice »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo« dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da »koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan« in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno? Četudi ne v človeka presegajoči čisti ljubezni, pa vendarle brez ubijalskega sovraštva? Kljub spravi z mrtvimi in slovenski osamosvojitvi pa vse bolj pogosto slišimo, da dejanske sprave nismo uresničili. »Vedno znova sem poudarjal, da si moramo prizadevati za spravo med živimi, ko smo vsaj formalno dosegli spravo z mrtvimi. Žal tudi kristjani niso bili vedno pripravljeni na tako spravo. Večkrat slišim ugovor: Najprej bomo malo obračunali. Vedno znova pa mora Cerkev spominjati na Kristusove besede: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. (Luk 23,34)« Alojzij Šuštar: Spravne slovesnosti – plamenček upanja na slovensko spravo (Cerkev v svetu 32/1998, 5-6, str. 105) PROGRAM 9.00 UVOD Pozdravne besede predsednika SAZU akad. Petra Štiha Uvodni nagovor predsednika pripravljalnega odbora akad.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2020
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71. KNJIGA 71. KNJIGA / 2020 71. KNJIGA 2020 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2021 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71/2020 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXXI (2020) SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71. KNJIGA 2020 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020 LJUBLJANA 2021 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 2. FEBRUARJA 2021 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS I ORGANIZACIJA SAZU/ SASA ORGANIZATION .............................................................7 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani II POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA ..............................19 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2020 .....................................................21 Delo skupščine SAZU ................................................................................................................27 I. Razred za zgodovinske in družbene vede ..............................................................................29 II. Razred za filološke in literarne vede ....................................................................................... 31 III. Razred za matematične, fizikalne,
    [Show full text]
  • Letn. 43, Št. 87, 32 Strani
    mm mmE Kranj, petek, 9. novembra 1990 (afio»rano Ujma spreminjala relief žirovske krajine 1 Huda ura ustavila čas, NJIV-' CEKIN ni pa zmagala volje Junaka Himalaje spet doma " V ponedeljek zvečer sta se P° treh mesecih vrnila do- jnov junaka Himalaje, Mari­ Dvodnevni zaslužek ja in Andrej Štremfelj, ki sta oktobra skupaj z Janezom Za zdaj znaša približno ocenjena ško­ kranjska občina. Solidarnost prevladuje ^gličem osvojila najvišji vrh da po ujmi, ki je 1. novembra prizadela tudi ta trenutek, tako kot v prvih urah ujme sveta 8848 m visoki Mount Slovenijo, 9 milijard dinarjev. Kar deset in takoj po njej. Zato bo zdaj najbolj po­ Everest. Krajani Orehka in odstotkov škode odpade na kmetijstvo in membno, da bo ob odpravljanju posledic Drulovke so svojima sovaš- gozdarstvo. Okrog 5000 hektarov kmetij­ poplav potekala tudi usklajena in stroko­ čanoma Mariji in Andreju skih površin je bilo poplavljenih in med 25 vno vodena akcija tako pri zbiranju in priredili prisrčen sprejem. najbolj prizadetimi občinami je kmetijstvo usmerjanju pomoči, kot pri delu na posa­ pf«Čakali so ju z baklami in na prvem mestu v sedmih; med njimi sta meznih prizadetih področjih in panogah. ognjemetom, z domačo me­ tudi Škojja Loka in Kamnik. V škofjeloški občini, najbolj prizadeti na Gorenjskem, so si temeljito in stroko­ dico, z vrečo orehov - simbo­ Slovenska skupščina je včeraj po hi­ lni Orehka, z domačim trem postopku sprejela na predlog sloven­ vno delo zastavili kot najbolj pomembno kruhom, ki ga je posebej za skega izvršnega sveta zakon o posebnem iztočnico že takoj na začetku ob reševanju in ocenjevanju škode.
    [Show full text]
  • Za Novejšo Zgodovino
    ZA NOVEJŠO ^ (M 1991 2 W ^ ^ ^ ^ ^ ZGODOVINO INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXI Ljubljana 1991 Številka 2 Contribution to the Contemporary History Contributions a I'histoire contemporaine Beitrage zur Zeitgeschichte UDC 949.712 »18/19« (05) UDK YU ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: mag. Zdenko Cepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, dr. Janko Prunk Prevajalki: Milojka Popović (angleščina), Marjeta Čop-Pretnar (nemščina) Lektorica: Marija Sivec Oprema: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 (Trg osvoboditve 1), Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologij o Republike Slovenije Tisk Birografika BORI, Titova 64, 61000 Ljubljana Zamenjave (Exchange, Austausch): Inštitut za novejšo zgodovino 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 (Trg osvoboditve 1), Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Razprave Dušan Nećak Hallsteinova doktrina in Jugoslavija »Danes zjutraj, ob 11. uri, me je na mojo željo obiskal jugoslovanski poslanik. Predal sem mu noto zvezne vlade, ki sem jo kratko pojasnil. Poudaril sem, da od­ ločitev zvezne vlade ni izraz sovražnega razpoloženja do jugoslovanskega naroda, pač pa izraz globokega razočaranja nad odločitvijo jugoslovanske vlade, da je v nezdružlji­ vem nasprotju z življenjskimi interesi nemškega naroda. Dalje sem opozoril, da zvez­ na vlada na noben način ni enakega mnenja kot jugoslovanska, ki trdi, da bi njena od­ ločitev lahko prispevala k popuščanju napetosti in k rešitvi nemškega vprašanja. Nasprotno, zaskrbljena je, da bo takšno enostransko stališče povečalo napetost in ote­ žilo pot k demokratični združitvi Nemčije.
    [Show full text]