DOCSLIB.ORG

Časopis Za Kritiko Znanosti, Domišljijo in Novo Antropologijo | 260

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Časopis Za Kritiko Znanosti, Domišljijo in Novo Antropologijo | 260 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 260 Notranja_ckz_260.indd 1 15.7.15 19:46 w RACISM: CUT UP WORLD EDITORIAL 7 Mojca Pajnik: In the Name of the People: Contemporary Processes of Racialisation IDEOLOGIES OF RACISM 19 Giovanna Campani: The Blurred Borders of Racism, Neo-Fascism and National Populism 28 Vlasta Jalušič: Racism, Ideology and Hate 44 Gal Kirn: What Does the Name “Pegida” stand for? 54 Egon Pelikan: Conspiracy Theories, the Slovenian Way: Anti-Semitism without the Jews 69 Irena Šumi: Slovenian Anti-Semitism, Buried Alive in the Ideology of Slovenian National Reconciliation NORMALIZATION OF RACISM IN SLOVENIA 89 Ana Frank and Iztok Šori: Normalization of Racism through the Language of Democracy: the Case of the Slovenian Democratic Party 104 Iztok Šori: For the Well-Being of the People: Far-Right Populism in the Discourse of the Party New Slovenia 118 Roman Kuhar: It's the End of the World as we Know it: Populist Strategies of the Family Code Opponents 133 Nina Meh: Evential Time: The Analysis of Media Discourse in Public Debate on Family Code 144 Adin Crnkić: Faceless Fascism: Autonomous Nationalists of Slovenia 153 Veronika Bajt: Nationalism and Racism in the Patriotism of the Group "Here is Slovenia" 167 Boris Vezjak: Erik Valenčič, Hervardi and Question of Racism 171 Facsimile of the Judgment in the Case Valenčič RACISM IN THE ENTRAILS OF EUROPE 179 Zarja Protner: Populist Extreme-Right Parties in the European Parliament – A March on Europe 190 Gabriella Lazaridis and Vasiliki Tsagkroni: ‘Modern Day Blackshirts’ in Greece and the UK: Hate Strategies and Actions against the ‘Other’ 203 Edma Ajanovic, Stefanie Mayer and Birgit Sauer: Natural Enemies – Articulations of Racism in Right-Wing Populism in Austria 215 Erik Valenčič: Awakening of Darkness in the East 231 Irina Vinčić Manojlović: Dayton Agreement as Legalization of Ethnic Cleansing SCHOOL, RACISM AND ANTI-RACISM 245 Maša Pavlič: Holocaust Denial among Slovenian Secondary School Pupils 258 Nena Močnik: Performative Pedagogy in Teaching Anti-Racism 272 Ildikó Barna: Teaching about and against Hate in a Challenging Environment in Hungary: a Case Study 284 Živa Humer and Mojca Frelih: E-engagement in Schools Content | |Content Notranja_ckz_260.indd 2 15.7.15 19:46 w RASIZEM: RAZREZANI SVET UVODNIK 7 Mojca Pajnik: V imenu ljudstva: sodobni procesi rasizacije IDEOLOGIJE RASIZMA 19 Giovanna Campani: Nejasne meje rasizma, neofašizma in nacionalnega populizma 28 Vlasta Jalušič: Rasizem, ideologija in sovraštvo 44 Gal Kirn: Ime česa je Pegida? 54 Egon Pelikan: Teorije zarote po slovensko: antisemitizem brez Judov 69 Irena Šumi: Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave NORMALIZACIJA RASIZMA V SLOVENIJI 89 Ana Frank in Iztok Šori: Normalizacija rasizma z jezikom demokracije: primer Slovenske demokratske stranke 104 Iztok Šori: Za narodov blagor: skrajno desni populizem v diskurzu stranke Nova Slovenija 118 Roman Kuhar: Konec je sveta, kot ga poznamo: Populistične strategije nasprotnikov Družinskega zakonika 133 Nina Meh: Dogodkovni čas: analiza medijskega diskurza v razpravah o družinskem zakoniku 144 Adin Crnkić: Fašizem brez obraza: Avtonomni nacionalisti Slovenije 153 Veronika Bajt: Nacionalizem in rasizem v patriotizmu »Tukaj je Slovenija« 167 Boris Vezjak: Hervardi, Valenčič in vprašanje rasizma 171 Faksimile sodbe v primeru Valenčič RASIZEM V DROBOVJU EVROPE 179 Zarja Protner: Populistične skrajno desne stranke v Evropskem parlamentu – pohod na Evropo 190 Gabriella Lazaridis in Vasiliki Tsagkroni: 'Sodobni črnosrajčniki' v Grčiji in Veliki Britaniji: strategije sovraštva in akcije proti 'drugemu' 203 Edma Ajanovic, Stefanie Mayer in Birgit Sauer: Naravni sovražniki: Artikulacije rasizma v desničarskem populizmu v Avstriji 215 Erik Valenčič: Prebujanje teme na vzhodu 231 Irina Vinčić Manojlović: Dayton kot legalizacija etničnega čiščenja ŠOLA, RASIZEM IN ANTIRASIZEM 245 Maša Pavlič: Negacionizem med slovenskimi srednješolci 258 Nena Močnik: Performativne prakse v poučevanju o ideologijah izključevanja 272 Ildikó Barna: Poučevanje o sovraštvu in proti njemu na Madžarskem: študija primera 284 Živa Humer in Mojca Frelih: E-delovanje na šolskem terenu Vsebina | Notranja_ckz_260.indd 3 15.7.15 19:46 w Notranja_ckz_260.indd 4 15.7.15 19:46 w UVODNIK Notranja_ckz_260.indd 5 15.7.15 19:46 6 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 260 | Uvodnik Notranja_ckz_260.indd 6 15.7.15 19:46 Mojca Pajnik V imenu ljudstva: sodobni procesi rasizacije Razlogov, ki kontekstualizirajo pomembnost številke ČKZ o rasizmu, je veliko oziroma jih je preveč. Rasizem političnih strank in skupin se je iz obskurnosti, kamor so ga postavili zmaga nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni, protikolonialna gibanja in gibanja za državljanske pravice, prestavil v samo središče političnega odločanja. Namesto da bi politične elite okrog rasizma zgradile cordon sanitaire, je njihova politična tehnologija prav nasprotna; rasizem so ponotranjile in razmere normalizirale do mere, ko so rasistične politične stranke del evrop- skega parlamenta in drugih institucij odločanja. To so naredile v imenu demokracije, svobode mišljenja in delovanja. V zadnjem desetletju spremljamo krepitev desničarskih in skrajno desničarskih političnih strank, ki se jim volilni rezultati vidno izboljšujejo. To je še zlasti očitno od leta 2008. V tem času so prav tako okrepile članstvo in vidnost v javnosti paramilitaristične, skrajno desničarske skupine na vzhodu, zahodu, severu in jugu Evrope, ki na zaprtih taborih malikujejo fašizem in nacizem, v javnem življenju pa žanjejo odobravanje s sklicevanjem na patriotizem. Menda naj ne bi bilo nič rasističnega v strankah in gibanjih, ki izganjajo mi- grante, Rome, pozivajo k linču LGBT-oseb, slavijo vojno in holokavst. Kakor da ekstremistične stranke in skupine nimajo ničesar opraviti z rasizmom, kvečjemu z »dobrim nacionalizmom« (tj. zahodnim in liberalnim, v nasprotju s slabim, vzhodnim in neliberalnim),1 zagotovo pa s patriotizmom, ljubeznijo do domovine. Če že izganjajo migrante, naj bi to vendarle počeli, da bi obvarovali »nas«, ljudstvo, rojeno na svoji zemlji in vrojeno v pravo kri. Doživeli smo ponov- no legitimizacijo in z njo preporod rasizma, ob hkratnem izgonu pojma rasizem iz političnega besednjaka, ko nas politične elite prepričujejo, da nič več ni rasizem. V tej številki ČKZ razkri- vamo maske rasizma ter opozarjamo na njegovo živost in vseprisotnost. Če bi politiki z bolj levega konca mainstream političnega polja reševali migrante iz Sre- dozemskega morja in določili kvoto, po kateri naj vsaka država EU nosi enakomerno »breme« (sic) in sprejme tolikšno število migrantov, da to ne bo preseglo enega odstotka nacionalnega življa, potem bi tisti z bolj desnega konca še ta odstotek ljudi prepustili valovom morja.2 Tako 1 Kritika dualizmov, dobri/slabi nacionalizem je dostopna v Spencer in Wollman, 1998. 2 To pišemo v času, ko politične elite EU krepijo nadzor na schengenski meji in snujejo vojaško posredovanje na morju, tudi na kopnem v Libiji, namesto da bi prevzele odgovornost za morijo v Sredozemskem morju, kjer je v zadnjem desetletju zaradi evropskega menedžeriranja migracij umrlo več deset tisoč ljudi, o morebitnih kvotah mi- 7 Mojca Pajnik | V imenu ljudstva: sodobni procesi rasizacije Notranja_ckz_260.indd 7 15.7.15 19:46 levi kot desni, zliti v evropski center, zaprti v alienirane institucije, s čedalje bolj dvomljivim mandatom (volilna udeležba upada, predvsem pa državljanska participacija presega štetje volilnih rezultatov) načrtujejo dodatne milijone evrov, ki jih bodo vložili v evropsko agencijo za upravljanje zunanjih meja Frontex, utrdili bodo schengensko mejo, preprečevali migracije na afriški celini in če bo treba, bodo brez večjih pomislekov izvedli tudi vojaško operacijo (Libija). Seveda ne bodo pretresli lastnega razumevanja demokracije, po katerem je edina mogoča demokracija »demokracija zahodnega tipa«. Evropski koloni so v imenu te demokracije gra- dili koncentracijska taborišča v Afriki, zdaj pa licemerno priznavajo človekove pravice v okviru meja EU, ne pa zunaj njih. Zatiskajo si oči, da ne bi videli lastne vpetosti v genezo rasizma. Gluhi so za zahteve, naj omogočijo varno migracijo, pa naj bo zaradi vojne, ekonomske stiske, osebnih razlogov ali »popotovanja«, kar bi lahko pomembno zrahljalo rasistične učinke migra- cijskega režima. »Zmerni« evropski center bo raje razpravljal o tegobah »lastnega ljudstva«, ker bo moralo »trpeti« »one z juga«. »Oni« so tako drugačni, leni, skorumpirani, kot Grki ali pa Bosanci, v nasprotju s sposobnimi Nemci, Slovenci, Madžari. V vseh evropskih državah reproducirajo podobno rasistično interpretacijo. Na tukajšnjo raz- ličico nas opomni Buden (2015): »Slovenci delamo, tisti na jugu pa tečejo za žogo.« Ritualno se žlobudra Je sui Charlie, nikoli pa ni slišati odločnega Je sui Gaza (Mastnak, 2015), s čimer se prikriva geneza lastnega fundamentalizma in v tem je raison d'etre »evropskega rasizma«. Občutljivost na grozote vojn pri mainstream političnih tehnologih bledi. Zlata zora je v evropskem parlamentu, Pegida postaja čedalje glasnejši odgovor velikega dela Nemčije na krizo politike in ekonomije, Severna liga povsem odkrito simpatizira s CasaPound, medtem ko ta v imenu demokracije in svobode izražanja paradira po ulicah Gorice, slavi preteklo vojno in napoveduje novo.3 Tisti z leve oziroma iz centra se bolj ali manj prepuščajo toku in izberejo pragmatično strategijo (lastnega) preživetja. Slovenski politični vrh širi paniko,
Load more

Recommended publications
  • Slovensko Zgodovinopisje O Času Med Obema Vojnama in Kulturna Zgodovina
    Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 43 Ervin Dolenc Slovensko zgodovinopisje o času med obema vojnama in kulturna zgodovina Pojem kulturna zgodovina, ki ga bom v razpravi uporabljal pri označevanju do- ločenih procesov, naj najprej definiram. Kultura tu ni mišljena v smislu civilizacije, temveč označuje ožje področje duhovne produkcije. Na drugi strani tudi ni mišljena le umetnostna produkcija, na kar kulturo radi zožujejo in poenostavljajo v aktualni, zlasti novinarski, rabi te besede. Tukaj uporabljen pojem kulture označuje tri temeljne družbene dejavnosti, to so izobraževanje, znanost in umetnost. K tem trem dejavnostim pa moramo, glede na obdelanost določenih polj v historiografiji, pri- šteti še različne ravni, podsisteme oziroma spremljajoče dejavnosti, kot so npr. ide- ologija, mentaliteta, profesionalna in amaterska raven delovanja, šport, zabava, družabnost, organizacijski, materialni pogoji ipd. Tako opredeljena kulturna zgo- dovina predstavlja kompleksno strukturo, katere poznavanje je za razumevanje nekega časa neobhodno, spreminja pa se bistveno počasneje kot politične oblike življenja. Kulturna politika je v teh procesih center moči, ki najmočneje vpliva na pogoje kulturne produkcije. Deluje na treh osnovnih ravneh, ki se med seboj močno pre- pletajo. Prva raven so programske usmeritve različnih subjektov te kulturne poli- tike, od individualnih, prek programov političnih strank, do delovanja in vpliva posameznih umetniških ali idejnih skupin. Druga raven se kaže v konkretni politiki državne, teritorialne ali krajevne uprave, ki je navadno kompromis med programi in dejanskimi možnostmi. Tretjo raven pa predstavlja samostojno organizacijsko in izobraževalno oziroma kulturno delo posameznih političnih ali idejnih skupin. Historiografija Začetki historiografskih raziskav in interpretacij o tem vmesnem času seveda segajo že v sam čas, ko so procesi še tekli in si avtorji niso mogli privoščiti spro- ščujoče zgodovinske distance.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2018
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
    [Show full text]
  • Slovenci V Osemdesetih Letih (Prvi Del)
    ZGODOVINSKIZGODOVINSKI ^ASOPIS ^ASOPIS • 54 • •2000 54 • 2000• 2 (119) • 2 (119) • 233–262 233 Bo‘o Repe Slovenci v osemdesetih letih (prvi del) Zaton titoizma Dosmrtni predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito je umrl v Klini~nem centru v Ljublja- ni, po uradnih podatkih 4. maja 1980 ob 15. uri in 5 minut. Smrt v jugoslovanskem vrhu ni povzro~ila pretresov, ‘e v za~etka leta 1980, ko se je za~ela njegova zdravstvena agonija, med katero opravilno ni bil ve~ sposoben, je bilo jasno, da Jugoslaviji ne bo ve~ vladal. Ve~ kot dva meseca in pol pred smrtjo, 14. februarja 1980 (Tito naj bi bil tedaj le {e ob~asno pri zavesti oz. ‘e v komi ali celo klini~no mrtev), je predsedstvo SFRJ ob asistenci predsedstva CK ZKJ ‘e imelo pripravljen scenarij njegovega pogreba.1 Zdravstveno stanje dr‘ave ni bilo dosti bolj{e od predsednikovega, le da so ga prikrivali. “Tito je mrtev, le da tega {e ne ve”, je ‘e sredi sedemdesetih let, potem ko se je z njim dokon~no raz{el, menda cini~no izjavil njegov medvojni soborec in kasnej{i jugoslovanski zunanji mini- ster Ko~a Popovi}. Podobno bi – seveda za nazaj – lahko trdili za Jugoslavijo. Toda takrat bi le redko kdo pritrdil takemu stali{~u. Jugoslavija je vzbujala vtis mirne, stabilne dr‘ave s solidnim standardom, re{enim nacionalnim vpra{anjem in mednarodnim ugledom, ki je nekajkrat prese- gal njeno velikost in ekonomsko mo~. Titova bolezen in smrt sta doma in po svetu sicer spro‘ili ugibanja o tem, kaj bo z Jugoslavijo.
    [Show full text]
  • Prispevki Za Novejšo Zgodovino
    INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXVIII Ljubljana 1998 Številka 1-2 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica) mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, prof. dr. Jože Pirjevec, prof. dr. Janko Prunk, prof. dr. Franc Rozman Prevajalci: Andrej Turk - angleščina, Marko Turk - angleščina, Irena Kuštrin - nemščina Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Računalniški prelom MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk Grafika - M s.p. Zamenjave (Exchange, Austauch): Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Redakcija zaključena 15. junija 1998 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 142/92 mb. z dne 2. 3. 1992 štejejo Prispevki za novejšo zgodovino za proizvod, od katerega se plačuje 5% davek na promet proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. Prispevki za novejšo zgodovino XXXVIII - 1998 Kazalo CONTENTS - TABLE DES MATIĘRES - INHALT RAZPRAVE - ARTICLES - ÉTUDES -
    [Show full text]
  • Borec 635–638 Revija Za Zgodovino, Antropologijo in Književnost 96  Borec 635–638 Revija Za Zgodovino, Antropologijo in Književnost  Borec
    95 BOREC 635–638 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST 96 BOREC 635–638 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC 1 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC LVIII/2006, ŠT. 630–634 2 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC 3 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KAZALO ARHIVI SPOMINA JANJA SLABE: 8 Narodna sprava v slovenskih časopisih HORIZONTI ZGODOVINE SARA KÖLEŠ: 64 Memento vivere. Friedrich Nietzsche: »O koristi in škodi zgodovine za življenje« NOAM CHOMSKY V POGOVORU Z MICHELOM FOUCAULTOM: 96 Človeška narava: pravičnost proti moči (1971) VESNA ČESEN: 146 Etika izbire UTOPISTIKA KSENIJA BERK: 160 Nematerialno delo na preizkušnji ŠEFIK ŠEKI TATLIĆ: 166 Logika fl eksibilne moči ali posledica refl eksije utopičnega v kapitalu UMETNOST IN STVARNOST MARINA GRŽINIĆ: 182 HI-RES: izredno stanje v sodobnem plesu PETJA GRAFENAUER KRNC: 200 Več kot vidi oko: od likovne umetnosti do umetnosti, ki gradi na uporabi mnogih čutov: baročna trash estetika Tanje Vujinović in Zvonke Simčič WALTER SEIDL: 216 Preobrazba mode in realnosti: fotografi je Janeta Štravsa NATAŠA KOTAR: 224 Od neoavantgarde do retrogarde: portret Petra Mlakarja 4 BOREC 630–634 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KNJIŽNICA ZAK PATRIK OUŘEDNÍK: 296 Evropeana: kratka zgodovina 20. stoletja MARINA GRŽINIĆ, TANJA VELAGIĆ (UR.): 308 Trenutki odločitve: performativno, politično in tehnološko ODMEVI IN OCENE NEBOJŠA DRAGOSAVAC: 328 Zmaga nad fašizmom: šestdeset
    [Show full text]
  • Žirovske STOPINJE 02 April 2016 • Glasilo Občine Žiri
    PRAZNOVANJE 5 GOSPODARSTVO 8 STAROSTI PRIJAZNA 11 KULTURA 15 110 LET ČIPKARSKE ŠOLE ŽIRI TEŽAVE V ALPINI, PREIZKUS OBČINA ZVONOVI NA ŽIROVSKEM, KNJIGA ENOTNOSTI ŽIROVCEV SKRB ZA OBČANE, KI POTREBUJEJO DR. ALOJZA DEMŠARJA DOLGOTRAJNO POMOČ PRI Obletnico zaznamoval šolski Od julija 2015, ko je Alpino OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREBAH kulturni dan z osrednjo zapustil direktor Matjaž Delopst, prireditvijo, knjiga s 110 je bila usoda naše tovarne vedno Pri tovrstni oskrbi zaostajamo Opisani so zvonovi v cerkvah žirovskimi pripovedmi bolj negotova. Optimizem vliva za državami EU. Prvi pogoj prvotne žirovske župnije, ki je Pripoved na nit časa in razstava prihod novega direktorja mag. za napredek je, da poznamo poleg Žirov obsegala še Vrh Sv. Čipka v umetnosti. Bojana Gantarja. sodobne programe pomoči. Treh Kraljev, Ledine in Zavratec. www.ziri.si žiGLASILO OBrČINE ŽoIRI vske STOPINJE APRIL 2016 ŠTEVILKA 2 LETO 6 NAKLADA 1800 IZVODOV žirovske STOPINJE 02 April 2016 • glasilo Občine Žiri žirovske STOPINJE Glasilo Občine Žiri Loška cesta 1 4226 ŽIRI www.ziri.si ODGOVORNA UREDNICA Jožica Kacin [email protected] T: 031 309 672 POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman ČLANI: Amadea Jesenovec Milena Milkavčič Andrej Praznik ODPRIMO OKNA STROKOVNI SODELAVCI Jožica Kacin, urednica Srečo Gaber Rok Klemenčič Tanja Mlinar eselje, žalost, moč, nemoč, zmaga, poraz … Vse to se menja, kot se spreminjajo letni časi, med Rok Prešern Vkaterimi ima vsak svojo nalogo in svoj čar. Kako dolgočasno bi bilo, če bi bilo vedno poletje, in OGLASNO TRŽENJE še huje, da bi imeli samo zimo. Kdaj bi sadili, kdaj bi vzcvetele rože in kdaj bi pobirali sadove svojega Rok Prešern dela? Zato odprimo okna pomladi, da v naše prostore prideta svežina in toplina letnega časa.
    [Show full text]
  • Nova Revija V Primežu Službe Državne Varnosti La Nova Revija Nella Morsa Del Servizio Di Sicurezza
    ANNALES 5 Anali za istrske in mediteranske študije 1 Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 2017, Sociologia, 27, et Series Historia 6 2 7 7 3 ISSN 1408-5348 Cena: 11,00 EUR 8 UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 27, 2017, 4, pp. 671-883, Koper 2017 ISSN 1408-5348 4 UDK 009 ISSN 1408-5348 Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 27, 2017, 4 KOPER 2017 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 ·4 ISSN 1408-5348 UDK 009 Letnik 27, leto 2017, številka 4 UREDNIŠKI ODBOR/ Roderick Bailey (UK), Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), Milan COMITATO DI REDAZIONE/ Bufon, Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić BOARD OF EDITORS: (HR), Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Vesna Mikolič, Luciano Monzali (IT), Aleksej Kalc, Avgust Lešnik, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Andrej Rahten, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko Glavni urednik/Redattore capo/ Editor in chief: Darko Darovec Odgovorni urednik/Redattore responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Gorazd Bajc Gostujoči uredniki/Guest Editors: Mateja Režek, Jure Ramšak, Darko Friš Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.) Oblikovalec/Progetto grafico/ Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec Tisk/Stampa/Print: Grafis trade d.o.o.
    [Show full text]
  • Simpozij SLOVENSKA SPRAVA PRIPRAVLJALNI ODBOR Tadej
    Simpozij SLOVENSKA SPRAVA (ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja) PRIPRAVLJALNI ODBOR Tadej Bajd Tine Hribar Jože Krašovec Peter Vodopivec Na naslovnici je del podob z mozaika p. Marka Ivana Rupnika v kapeli Božjega usmiljena ob grobišču v Kočevskem Rogu. 24. junij 2020 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Je Prešernov klic iz Zdravljice »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo« dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da »koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan« in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno? Četudi ne v človeka presegajoči čisti ljubezni, pa vendarle brez ubijalskega sovraštva? Kljub spravi z mrtvimi in slovenski osamosvojitvi pa vse bolj pogosto slišimo, da dejanske sprave nismo uresničili. »Vedno znova sem poudarjal, da si moramo prizadevati za spravo med živimi, ko smo vsaj formalno dosegli spravo z mrtvimi. Žal tudi kristjani niso bili vedno pripravljeni na tako spravo. Večkrat slišim ugovor: Najprej bomo malo obračunali. Vedno znova pa mora Cerkev spominjati na Kristusove besede: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. (Luk 23,34)« Alojzij Šuštar: Spravne slovesnosti – plamenček upanja na slovensko spravo (Cerkev v svetu 32/1998, 5-6, str. 105) PROGRAM 9.00 UVOD Pozdravne besede predsednika SAZU akad. Petra Štiha Uvodni nagovor predsednika pripravljalnega odbora akad.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2020
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71. KNJIGA 71. KNJIGA / 2020 71. KNJIGA 2020 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2021 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71/2020 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXXI (2020) SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71. KNJIGA 2020 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020 LJUBLJANA 2021 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 2. FEBRUARJA 2021 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS I ORGANIZACIJA SAZU/ SASA ORGANIZATION .............................................................7 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani II POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA ..............................19 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2020 .....................................................21 Delo skupščine SAZU ................................................................................................................27 I. Razred za zgodovinske in družbene vede ..............................................................................29 II. Razred za filološke in literarne vede ....................................................................................... 31 III. Razred za matematične, fizikalne,
    [Show full text]
  • Letn. 43, Št. 87, 32 Strani
    mm mmE Kranj, petek, 9. novembra 1990 (afio»rano Ujma spreminjala relief žirovske krajine 1 Huda ura ustavila čas, NJIV-' CEKIN ni pa zmagala volje Junaka Himalaje spet doma " V ponedeljek zvečer sta se P° treh mesecih vrnila do- jnov junaka Himalaje, Mari­ Dvodnevni zaslužek ja in Andrej Štremfelj, ki sta oktobra skupaj z Janezom Za zdaj znaša približno ocenjena ško­ kranjska občina. Solidarnost prevladuje ^gličem osvojila najvišji vrh da po ujmi, ki je 1. novembra prizadela tudi ta trenutek, tako kot v prvih urah ujme sveta 8848 m visoki Mount Slovenijo, 9 milijard dinarjev. Kar deset in takoj po njej. Zato bo zdaj najbolj po­ Everest. Krajani Orehka in odstotkov škode odpade na kmetijstvo in membno, da bo ob odpravljanju posledic Drulovke so svojima sovaš- gozdarstvo. Okrog 5000 hektarov kmetij­ poplav potekala tudi usklajena in stroko­ čanoma Mariji in Andreju skih površin je bilo poplavljenih in med 25 vno vodena akcija tako pri zbiranju in priredili prisrčen sprejem. najbolj prizadetimi občinami je kmetijstvo usmerjanju pomoči, kot pri delu na posa­ pf«Čakali so ju z baklami in na prvem mestu v sedmih; med njimi sta meznih prizadetih področjih in panogah. ognjemetom, z domačo me­ tudi Škojja Loka in Kamnik. V škofjeloški občini, najbolj prizadeti na Gorenjskem, so si temeljito in stroko­ dico, z vrečo orehov - simbo­ Slovenska skupščina je včeraj po hi­ lni Orehka, z domačim trem postopku sprejela na predlog sloven­ vno delo zastavili kot najbolj pomembno kruhom, ki ga je posebej za skega izvršnega sveta zakon o posebnem iztočnico že takoj na začetku ob reševanju in ocenjevanju škode.
    [Show full text]
  • Za Novejšo Zgodovino
    ZA NOVEJŠO ^ (M 1991 2 W ^ ^ ^ ^ ^ ZGODOVINO INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXI Ljubljana 1991 Številka 2 Contribution to the Contemporary History Contributions a I'histoire contemporaine Beitrage zur Zeitgeschichte UDC 949.712 »18/19« (05) UDK YU ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: mag. Zdenko Cepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, dr. Janko Prunk Prevajalki: Milojka Popović (angleščina), Marjeta Čop-Pretnar (nemščina) Lektorica: Marija Sivec Oprema: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 (Trg osvoboditve 1), Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologij o Republike Slovenije Tisk Birografika BORI, Titova 64, 61000 Ljubljana Zamenjave (Exchange, Austausch): Inštitut za novejšo zgodovino 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 (Trg osvoboditve 1), Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Razprave Dušan Nećak Hallsteinova doktrina in Jugoslavija »Danes zjutraj, ob 11. uri, me je na mojo željo obiskal jugoslovanski poslanik. Predal sem mu noto zvezne vlade, ki sem jo kratko pojasnil. Poudaril sem, da od­ ločitev zvezne vlade ni izraz sovražnega razpoloženja do jugoslovanskega naroda, pač pa izraz globokega razočaranja nad odločitvijo jugoslovanske vlade, da je v nezdružlji­ vem nasprotju z življenjskimi interesi nemškega naroda. Dalje sem opozoril, da zvez­ na vlada na noben način ni enakega mnenja kot jugoslovanska, ki trdi, da bi njena od­ ločitev lahko prispevala k popuščanju napetosti in k rešitvi nemškega vprašanja. Nasprotno, zaskrbljena je, da bo takšno enostransko stališče povečalo napetost in ote­ žilo pot k demokratični združitvi Nemčije.
    [Show full text]
  • Porocˇilo O Financiranju Raziskovalne Dejavnosti Iz Proracˇuna RS V Letu 1998
    Republika Slovenija Ministrstvo za znanost in tehnologijo Porocˇilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proracˇuna RS v letu 1998 Ljubljana, november 1999 Ministrstvo za znanost in tehnologijo Porocˇilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proracˇuna RS v letu 1998 Izdaja in ureja: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Trg Osvobodilne fronte 13, Ljubljana telefon: 061 178-4600 telefaks: 061 178-4719 Uredila in oblikovala: Polona Novak Jezikovni pregled: Lidija Jurman Tisk: Biro M, d.o.o., Ljubljana Naklada 600 izvodov ISSN 1408 - 5704 Kazalo Poglavitne dejavnosti Ministrstva za znanost in tehnologijo v preteklem letu in danes .................... 5 Zoisove nagrade in priznanja ............................ 9 Priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti in priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije .................. 23 Temeljni raziskovalni projekti ........................... 33 Uporabni raziskovalni projekti ...........................169 Projekti programa Narava in civilizacijsko-kulturna podoba slovenskega prostora in cˇloveka skozi cˇas.............263 Ciljni raziskovalni programi ............................275 Spodbujanje tehnološkega in drugega razvoja ................311 Projekti tehnološkega razvoja .........................313 Projekti programa EUREKA ..........................352 Subvencije placˇ novo zaposlenih doktorjev znanosti .........356 Subvencije izumiteljem .............................363 Tehnološki centri .................................366
    [Show full text]