Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 260 Notranja_ckz_260.indd 1 15.7.15 19:46 w RACISM: CUT UP WORLD EDITORIAL 7 Mojca Pajnik: In the Name of the People: Contemporary Processes of Racialisation IDEOLOGIES OF RACISM 19 Giovanna Campani: The Blurred Borders of Racism, Neo-Fascism and National Populism 28 Vlasta Jalušič: Racism, Ideology and Hate 44 Gal Kirn: What Does the Name “Pegida” stand for? 54 Egon Pelikan: Conspiracy Theories, the Slovenian Way: Anti-Semitism without the Jews 69 Irena Šumi: Slovenian Anti-Semitism, Buried Alive in the Ideology of Slovenian National Reconciliation NORMALIZATION OF RACISM IN SLOVENIA 89 Ana Frank and Iztok Šori: Normalization of Racism through the Language of Democracy: the Case of the Slovenian Democratic Party 104 Iztok Šori: For the Well-Being of the People: Far-Right Populism in the Discourse of the Party New Slovenia 118 Roman Kuhar: It's the End of the World as we Know it: Populist Strategies of the Family Code Opponents 133 Nina Meh: Evential Time: The Analysis of Media Discourse in Public Debate on Family Code 144 Adin Crnkić: Faceless Fascism: Autonomous Nationalists of Slovenia 153 Veronika Bajt: Nationalism and Racism in the Patriotism of the Group "Here is Slovenia" 167 Boris Vezjak: Erik Valenčič, Hervardi and Question of Racism 171 Facsimile of the Judgment in the Case Valenčič RACISM IN THE ENTRAILS OF EUROPE 179 Zarja Protner: Populist Extreme-Right Parties in the European Parliament – A March on Europe 190 Gabriella Lazaridis and Vasiliki Tsagkroni: ‘Modern Day Blackshirts’ in Greece and the UK: Hate Strategies and Actions against the ‘Other’ 203 Edma Ajanovic, Stefanie Mayer and Birgit Sauer: Natural Enemies – Articulations of Racism in Right-Wing Populism in Austria 215 Erik Valenčič: Awakening of Darkness in the East 231 Irina Vinčić Manojlović: Dayton Agreement as Legalization of Ethnic Cleansing SCHOOL, RACISM AND ANTI-RACISM 245 Maša Pavlič: Holocaust Denial among Slovenian Secondary School Pupils 258 Nena Močnik: Performative Pedagogy in Teaching Anti-Racism 272 Ildikó Barna: Teaching about and against Hate in a Challenging Environment in Hungary: a Case Study 284 Živa Humer and Mojca Frelih: E-engagement in Schools Content | |Content Notranja_ckz_260.indd 2 15.7.15 19:46 w RASIZEM: RAZREZANI SVET UVODNIK 7 Mojca Pajnik: V imenu ljudstva: sodobni procesi rasizacije IDEOLOGIJE RASIZMA 19 Giovanna Campani: Nejasne meje rasizma, neofašizma in nacionalnega populizma 28 Vlasta Jalušič: Rasizem, ideologija in sovraštvo 44 Gal Kirn: Ime česa je Pegida? 54 Egon Pelikan: Teorije zarote po slovensko: antisemitizem brez Judov 69 Irena Šumi: Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave NORMALIZACIJA RASIZMA V SLOVENIJI 89 Ana Frank in Iztok Šori: Normalizacija rasizma z jezikom demokracije: primer Slovenske demokratske stranke 104 Iztok Šori: Za narodov blagor: skrajno desni populizem v diskurzu stranke Nova Slovenija 118 Roman Kuhar: Konec je sveta, kot ga poznamo: Populistične strategije nasprotnikov Družinskega zakonika 133 Nina Meh: Dogodkovni čas: analiza medijskega diskurza v razpravah o družinskem zakoniku 144 Adin Crnkić: Fašizem brez obraza: Avtonomni nacionalisti Slovenije 153 Veronika Bajt: Nacionalizem in rasizem v patriotizmu »Tukaj je Slovenija« 167 Boris Vezjak: Hervardi, Valenčič in vprašanje rasizma 171 Faksimile sodbe v primeru Valenčič RASIZEM V DROBOVJU EVROPE 179 Zarja Protner: Populistične skrajno desne stranke v Evropskem parlamentu – pohod na Evropo 190 Gabriella Lazaridis in Vasiliki Tsagkroni: 'Sodobni črnosrajčniki' v Grčiji in Veliki Britaniji: strategije sovraštva in akcije proti 'drugemu' 203 Edma Ajanovic, Stefanie Mayer in Birgit Sauer: Naravni sovražniki: Artikulacije rasizma v desničarskem populizmu v Avstriji 215 Erik Valenčič: Prebujanje teme na vzhodu 231 Irina Vinčić Manojlović: Dayton kot legalizacija etničnega čiščenja ŠOLA, RASIZEM IN ANTIRASIZEM 245 Maša Pavlič: Negacionizem med slovenskimi srednješolci 258 Nena Močnik: Performativne prakse v poučevanju o ideologijah izključevanja 272 Ildikó Barna: Poučevanje o sovraštvu in proti njemu na Madžarskem: študija primera 284 Živa Humer in Mojca Frelih: E-delovanje na šolskem terenu Vsebina | Notranja_ckz_260.indd 3 15.7.15 19:46 w Notranja_ckz_260.indd 4 15.7.15 19:46 w UVODNIK Notranja_ckz_260.indd 5 15.7.15 19:46 6 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 260 | Uvodnik Notranja_ckz_260.indd 6 15.7.15 19:46 Mojca Pajnik V imenu ljudstva: sodobni procesi rasizacije Razlogov, ki kontekstualizirajo pomembnost številke ČKZ o rasizmu, je veliko oziroma jih je preveč. Rasizem političnih strank in skupin se je iz obskurnosti, kamor so ga postavili zmaga nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni, protikolonialna gibanja in gibanja za državljanske pravice, prestavil v samo središče političnega odločanja. Namesto da bi politične elite okrog rasizma zgradile cordon sanitaire, je njihova politična tehnologija prav nasprotna; rasizem so ponotranjile in razmere normalizirale do mere, ko so rasistične politične stranke del evrop- skega parlamenta in drugih institucij odločanja. To so naredile v imenu demokracije, svobode mišljenja in delovanja. V zadnjem desetletju spremljamo krepitev desničarskih in skrajno desničarskih političnih strank, ki se jim volilni rezultati vidno izboljšujejo. To je še zlasti očitno od leta 2008. V tem času so prav tako okrepile članstvo in vidnost v javnosti paramilitaristične, skrajno desničarske skupine na vzhodu, zahodu, severu in jugu Evrope, ki na zaprtih taborih malikujejo fašizem in nacizem, v javnem življenju pa žanjejo odobravanje s sklicevanjem na patriotizem. Menda naj ne bi bilo nič rasističnega v strankah in gibanjih, ki izganjajo mi- grante, Rome, pozivajo k linču LGBT-oseb, slavijo vojno in holokavst. Kakor da ekstremistične stranke in skupine nimajo ničesar opraviti z rasizmom, kvečjemu z »dobrim nacionalizmom« (tj. zahodnim in liberalnim, v nasprotju s slabim, vzhodnim in neliberalnim),1 zagotovo pa s patriotizmom, ljubeznijo do domovine. Če že izganjajo migrante, naj bi to vendarle počeli, da bi obvarovali »nas«, ljudstvo, rojeno na svoji zemlji in vrojeno v pravo kri. Doživeli smo ponov- no legitimizacijo in z njo preporod rasizma, ob hkratnem izgonu pojma rasizem iz političnega besednjaka, ko nas politične elite prepričujejo, da nič več ni rasizem. V tej številki ČKZ razkri- vamo maske rasizma ter opozarjamo na njegovo živost in vseprisotnost. Če bi politiki z bolj levega konca mainstream političnega polja reševali migrante iz Sre- dozemskega morja in določili kvoto, po kateri naj vsaka država EU nosi enakomerno »breme« (sic) in sprejme tolikšno število migrantov, da to ne bo preseglo enega odstotka nacionalnega življa, potem bi tisti z bolj desnega konca še ta odstotek ljudi prepustili valovom morja.2 Tako 1 Kritika dualizmov, dobri/slabi nacionalizem je dostopna v Spencer in Wollman, 1998. 2 To pišemo v času, ko politične elite EU krepijo nadzor na schengenski meji in snujejo vojaško posredovanje na morju, tudi na kopnem v Libiji, namesto da bi prevzele odgovornost za morijo v Sredozemskem morju, kjer je v zadnjem desetletju zaradi evropskega menedžeriranja migracij umrlo več deset tisoč ljudi, o morebitnih kvotah mi- 7 Mojca Pajnik | V imenu ljudstva: sodobni procesi rasizacije Notranja_ckz_260.indd 7 15.7.15 19:46 levi kot desni, zliti v evropski center, zaprti v alienirane institucije, s čedalje bolj dvomljivim mandatom (volilna udeležba upada, predvsem pa državljanska participacija presega štetje volilnih rezultatov) načrtujejo dodatne milijone evrov, ki jih bodo vložili v evropsko agencijo za upravljanje zunanjih meja Frontex, utrdili bodo schengensko mejo, preprečevali migracije na afriški celini in če bo treba, bodo brez večjih pomislekov izvedli tudi vojaško operacijo (Libija). Seveda ne bodo pretresli lastnega razumevanja demokracije, po katerem je edina mogoča demokracija »demokracija zahodnega tipa«. Evropski koloni so v imenu te demokracije gra- dili koncentracijska taborišča v Afriki, zdaj pa licemerno priznavajo človekove pravice v okviru meja EU, ne pa zunaj njih. Zatiskajo si oči, da ne bi videli lastne vpetosti v genezo rasizma. Gluhi so za zahteve, naj omogočijo varno migracijo, pa naj bo zaradi vojne, ekonomske stiske, osebnih razlogov ali »popotovanja«, kar bi lahko pomembno zrahljalo rasistične učinke migra- cijskega režima. »Zmerni« evropski center bo raje razpravljal o tegobah »lastnega ljudstva«, ker bo moralo »trpeti« »one z juga«. »Oni« so tako drugačni, leni, skorumpirani, kot Grki ali pa Bosanci, v nasprotju s sposobnimi Nemci, Slovenci, Madžari. V vseh evropskih državah reproducirajo podobno rasistično interpretacijo. Na tukajšnjo raz- ličico nas opomni Buden (2015): »Slovenci delamo, tisti na jugu pa tečejo za žogo.« Ritualno se žlobudra Je sui Charlie, nikoli pa ni slišati odločnega Je sui Gaza (Mastnak, 2015), s čimer se prikriva geneza lastnega fundamentalizma in v tem je raison d'etre »evropskega rasizma«. Občutljivost na grozote vojn pri mainstream političnih tehnologih bledi. Zlata zora je v evropskem parlamentu, Pegida postaja čedalje glasnejši odgovor velikega dela Nemčije na krizo politike in ekonomije, Severna liga povsem odkrito simpatizira s CasaPound, medtem ko ta v imenu demokracije in svobode izražanja paradira po ulicah Gorice, slavi preteklo vojno in napoveduje novo.3 Tisti z leve oziroma iz centra se bolj ali manj prepuščajo toku in izberejo pragmatično strategijo (lastnega) preživetja. Slovenski politični vrh širi paniko,