Poro~Ilo O Financiranju Raziskovalne Dejavnosti Iz Prora~Una RS V Letu 2002
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Republika Slovenija Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Poro~ilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz prora~una RS v letu 2002 Ljubljana, junij 2003 Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Poro~ilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz prora~una RS v letu 2002 (poro~ila o financiranju raziskovalne dejavnosti iz prora~una RS so na spletni strani http://www.mszs.si/slo/znanost/porocila.asp) Izdaja in ureja: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Urad za znanost Trg Osvobodilne fronte 13, Ljubljana http://www.mszs.si/slo/znanost/ telefon: 01 478-4600 telefaks: 01 478-4719 Uredil: Bojan Jenko Jezikovni pregled: Lidija Jurman ISSN 1581 – 1816 Kazalo Uvod . 5 Zoisove nagrade in priznanja za znanstveno-raziskovalno delo . 9 Priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti . 25 Raziskovalni programi in projekti . 33 Raziskovalni programi . 35 Temeljni raziskovalni projekti . 94 Aplikativni raziskovalni projekti . 156 Rekapitulacija . 208 Ciljni raziskovalni programi . 209 Usposabljanje in razvoj kadrov . 285 Mladi raziskovalci . 287 Rekapitulacija . 296 [tipendije in druge oblike pomo~i . 297 Program Znanost mladini . 297 Raziskovalna oprema . 299 Informacijska in komunikacijska oprema . 315 COBISS in druga knji`ni~no-informacijska dejavnost . 319 IZUM . 321 Specializirani informacijski centri . 322 Nabava tuje literature in baz podatkov . 323 Druga knji`ni~no-informacijska dejavnost . 328 Rekapitulacija . 328 Znanstveni tisk in sestanki . 329 Doma~e periodi~ne publikacije . 331 Znanstvene monografije . 345 Znanstveni sestanki . 365 Rekapitulacija . 382 Mednarodno znanstveno in tehnolo{ko sodelovanje . 383 Dvostransko sodelovanje . 386 Ve~stransko sodelovanje . 468 Delovanje slovenskih znanstvenih zdru`enj v svetu . 491 3 Vabljena predavanja v tujini . 492 Rekapitulacija . 495 Ustanoviteljske obveznosti . 497 Instrumentalni centri in zbirke . 505 Ekspertni sistem UZ M[Z[ . 511 Svet za znanost in tehnologijo RS . 513 Ekspertni sistem . 515 Evalvacije in ekspertize . 523 Rekapitulacija . 525 Promocija znanosti . 527 Rekapitulacija porabe sredstev v letu 2002 . 533 4 Urad za znanost Poro~ilo o financiranju raziskovalne dejavnosti v letu 2002 Uvod Le {e korak pred vstopom v Evropsko unijo se pospe{eno pripravljamo na `ivljenje, ki bo tudi formalno potekalo v novem konkuren~nem okolju enotnega evropskega prostora. V sodobni Evropi so razvojne perspektive posamezne dr`ave in kakovost `ivljenja njenih dr`avljanov in dr`avljank odvisne predvsem od kakovosti vlo`enega dela in u~inkov dodane vrednosti. Zato postajajo klju~ni razvojni dejavniki prav podro~ja, katerih upravljanje je v Sloveniji zaupano na{emu ministrstvu – raziskovanje, ustvarjanje novega znanja in njegova u~inkovita uporaba. Podobno kot v drugih dr`avah, skoraj{njih ~lanicah Evropske unije, je tudi pri nas klasi~na znanstvena tradicija, tradicija akademske znanosti, zelo uveljavljena. Razvili smo raziskovalna podro~ja, ki se po znanstveni odli~nosti lahko primerjajo z visoko razvitimi okolji. Slika pa je druga~na, ko pogledamo, koliko je ta znanost vpeta v tokove gospodarskega in dru`benega razvoja Slovenije. Tukaj je na{a {ibkost o~itna. Zato je na{ cilj v Sloveniji spodbuditi nadgrajevanje dana{njih dose`kov tako, da bi znanost poleg akademske odli~nosti postala tudi trdna opora razli~nim podsistemom dru`be – {e posebej gospodarstvu. Mo~i, ukrepe znanstvene politike tako usmerjamo v oblikovanje sposobnosti za spontano odzivanje na razvojne potrebe okolja. Ob tem, ko tak{en razvoj potrebujemo predvsem sami, to od nas pri~akuje tudi Evropska unija, ki si je zastavila strate{ki cilj, da bo do leta 2010 postala najkonkuren~nej{e in dinami~nej{e gospodarstvo na svetu. Slovenija v pogledu vlaganj v raziskave in tehnolo{ki razvoj za zdaj zgolj ohranja status quo, ki z vidika dinami~nih sprememb v svetu ne omogo~a pospe{evanja razvoja in uresni~evanja na znanju temelje~e dru`be, in sicer ne glede na to, da Strategija gospodarskega razvoja Slovenije predvideva pove~anje dele`a raziskav in tehnolo{kega razvoja v BDP do leta 2006 na okoli 2 %. Zato sredstva, dodeljena v prora~unu 2002, niso zado{~ala za 5 financiranje sprejetega obsega raziskovalne dejavnosti po realni vrednosti niti niso zado{~ala za izpeljavo razpisov v letu 2002 v potrebnem obsegu na podro~ju temeljnih in aplikativnih raziskav, mladih raziskovalcev in finan- ciranja ustanoviteljskih obveznosti. Ravno tako sredstva niso zado{~ala za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in raziskovalne opreme, katerih dele` je v tem letu izredno padel. Sicer pa leto 2002 izstopa predvsem po dveh dogodkih. Prvi temelji na sklepu iz oktobra 2001, da se za~ne postopek ponovnega ocenjevanja programov dela JRO v skladu z dolo~ili Pravilnika o vrednotenju kakovosti in financiranju programa dela JRO. K temu sta nas zavezovala tudi Zakon o javnih financah in Zakon o organizaciji in delovnem podro~ju ministrstev. V recenzentskem postopku je ekspertni sistem ministrstva identificiral 125 nadpovpre~no ocenjenih raziskovalnih programov in 73 raziskovalnih programov, ki jih je bilo treba {e podrobneje pregledati. Podrobneje zato, ker so bile nekatere ocene podpovpre~ne, nekatere pa so se medsebojno mo~no razlikovale ali pa so odstopale od kvantitativnih evalvacijskih podatkov. V nadaljnjem postopku so strokovna telesa ministrstva ugotovila, da 32 programov od vseh 334 ne dosega zahtevanih meril znanstvene kakovosti, s ~imer so bistveno odstopali od za~rtanega programa dela. Zato se je s sklepom Vlade RS zmanj{al obseg za pribli`no 22 FTE. Drugi pomemben dogodek pa je bil sprejem Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD), ki je nasledil Zakon o raziskovalni dejavnosti, sprejet davnega 1991. leta, in sicer {e pred sprejemom Ustave RS, zato ga je bilo treba dopolniti in spremeniti. Z razvojem samostojne dr`ave so se namre~ spreminjali politi~no-ekonomski odnosi, ki so neposredno vplivali na raziskovalno in razvojno dejavnost, Slovenija pa je s podpisom za~as- nega sporazuma z Evropsko unijo izkazala tudi pripravljenost prilagoditi tako delovanje institucij kot tudi zakonodajo pravnemu redu EU. Dejansko se je z delom na novem zakonu za~elo `e sredi devetdesetih let, toda {ele leta 2002 je bil postopek pripeljan do konca. Bistvene novosti, ki jih ZRRD dolo~a in opredeljuje, so: – izvajanje javne slu`be na podro~ju raziskovalne dejavnosti, tudi s koncesijo; – zakonska podlaga za ustanovitev agencij na podro~ju raziskovalne dejavnosti in tehnolo{kega razvoja; – natan~nej{a opredelitev Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa; 6 – v skladu s pravili EU prost pretok oseb, ki delajo v raziskovalni dejav- nosti; – zaposlitev raziskovalcev za dolo~en ~as; – zakonska podlaga za ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih oseb, ki opravljajo javno slu`bo po ZRRD ali opravljajo dejavnosti po javnem pooblastilu; – opredelitev javnih pooblastil za opravljanje dolo~enih upravnih nalog. Pomemben namen zakona pa je ne nazadnje zagotoviti ve~jo preglednost v izvajanju ukrepov raziskovalne in razvojne politike z lo~itvijo treh funkcij: oblikovanja znanstveno-raziskovalne in razvojno-tehnolo{ke politike, izva- janja in nadzora namenske porabe prora~unskih sredstev in spodbujanja ve~je u~inkovitosti ter prioritetnega usmerjanja porabe javnih sredstev. V letu 2003 si bomo prizadevali, da bi ga sklenili s tremi pomembnimi dejstvi: – Dr`avni zbor naj bi potrdil Nacionalni raziskovalni in razvojni program (ter v njem potrdil rast sredstev za podro~je, ki se nakazuje v letu 2003). – Ustanovljena bo javna agencija na podro~ju raziskovalne dejavnosti. – Zaklju~ene bodo vse aktivnosti v zvezi s financiranjem javne slu`be na podro~ju raziskovalne dejavnosti v obdobju 2004-2008. dr. Slavko Gaber minister za {olstvo, znanost in {port 7 8 Zoisove nagrade in priznanja za znanstveno-raziskovalno delo v letu 2002 Nagrade in priznanja so bila podeljena 22. novembra 2002 v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani Slavnostni govornik je bil akademik prof. dr. Bo{tjan @ek{, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti 10 Slavnostni govor akademika prof.dr.Bo{tjana @ek{a, predsednika Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti Spo{tovani nagrajenci, spo{tovana gospa ministrica, gospe in gospodje! Vsakoletna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj je praznik slovenske znanosti, ko v slovesnem vzdu{ju pregledamo najve~je dose`ke na{ega znanstveno-raziskovalnega dela v zadnjem obdobju. Kljub slavnostnemu vzdu{ju ali pa prav zaradi njega in zato, da bomo {e bolj cenili dose`ke dana{njih nagrajencev in prejemnikov priznanj, je, menim, treba {ir{e pogledati na na{o znanost ter se vpra{ati, kak{na je in kako se razvija slovenska znanost, ki je in ki bo edino bogastvo, ki ga imamo, in osnova na{ega razvoja, izobra`evanja in `ivljenja v prihodnje. Torej, kak{na je na{a znanost? Gotovo imamo nekaj izjemnih znanstve- nikov, med katerimi ste tudi vi, leto{nji nagrajenci, gotovo se na{a znanost razvija in napreduje, gotovo pa je pri tem razvoju kar nekaj pomanjkljivosti, na katere bi bilo treba opozoriti. Po {tevilu objavljenih del, ~e je to eno od meril za uspe{no znanstveno delo, smo `e na evropskem povpre~ju in pred nekaterimi dr`avami, ki so razvitej{e od nas. ^e pa gledamo le kvalitetnej{e objave, smo dvakrat slab{i od Evrope, po odmevnosti pa celo trikrat. To sicer ni v redu, je pa opogumljajo~e, saj ka`e na to, da je na{a znanost pametna in prilagodljiva. [tevilo ~lankov smo uvedli kot glavno merilo za ocenjevanje znanstvenikov in sedaj smo dobili ~lanke. ^e bomo pri ocenjevanju upo{tevali {e kaj drugega, ve~jo kvaliteto, patente, sodelovanje z gospodarstvom, bomo to tudi dobili. Kako je z obsegom na{e znanosti in s {tevilom raziskovalcev? Nara{~a, kot skorajda povsod po svetu, toda po mojem mnenju prepo~asi. ^e pogledamo {tevilke, ki nam podajo spreminjanje {tevila raziskovalcev v petih letih v drugi polovici prej{njega desetletja, vidimo, da se je v Bolgariji {tevilo raziskovalcev zmanj{alo za 56 %, v Romuniji za 26 %, na Mad`arskem za 6 %, pri nas pa je naraslo za 7 %. To je lepo in na to smo lahko ponosni, toda 11 to samozadovoljstvo se hitro razblini, ~e pogledamo na zahod: kot re~eno, Slovenija rastes7%,toda Danska z 28 %, Finska z 39 %, Irska celo z 61 %.