ARS & HUMANITAS Revija za umetnost in humanistiko / Journal of Arts and Humanities revija za umetnost in humanistiko XIII/1 V/1-2 Spomin, II Memory, II 2019 2010 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 1 26.8.2019 11:15:31 Ars 5.indb 1 20.12.2010 19:01:22 ARS & HUMANITAS Revija za umetnost in humanistiko / Journal of Arts and Humanities Založila / Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani / Ljubljana University Press, Faculty of Arts Za založbo / For the Publisher Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete / the Dean of the Faculty of Arts Glavni urednici / Editors-in-Chief Vanesa Matajc, Špela Virant Tematski sklop sta uredili / Thematic section was edited by Katja Mahnič, Nataša Golob Uredniški odbor / Editorial Board Milica Antić Gaber, Tine Germ, Nataša Golob, Branka Kalenić Ramšak, Lev Kreft, Katja Mahnič, Marko Marinčič, Jasmina Markič, Florence Gaçoin Marks, Tatjana Marvin, Janez Mlinar, Borut Ošlaj, Blaž Podlesnik, Boštjan Rogelj, Irena Samide, Peter Simonič, Maja Šabec, Matej Šekli, Nataša Vampelj Suhadolnik, Alojzija Zupan Sosič Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board Jochen Bonz (Bremen), Parul Dave-Mukherji (New Delhi), Thomas Fillitz (Dunaj), Karl Galinsky (Univ. of Texas), Hermann Korte (Siegen), Douglas Lewis (Washington), Helmut Loos (Leipzig), Bożena Tokarz (Katowice), Johannes Grabmayer (Celovec), Mike Verloo (Nijmegen) Urednica recenzij / Reviews Editor Špela Virant Oblikovanje in postavitev / Graphic design and type setting Jana Kuharič, Lavoslava Benčić Lektoriranje / Language Editing Rok Janežič, Paul Steed Tisk / Printed by Birografika Bori d.o.o. Naklada / Number of copies printed 150 Cena / Price 12 EUR Naslov uredništva / Address Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI–1000 Ljubljana Tel. / Phone: + 386 1 241 1406 Fax: + 386 1 241 1211 E-mail: [email protected] http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas Revija izhaja s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS / The journal is published with support from Slovenian Research Agency. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 2 26.8.2019 11:15:31 ARS & HUMANITAS / VSEBINA / CONTENTS Vsebina / Contents Katja Mahnič Spomin: med individualnim in kolektivnim, med tradicijo in zgodovino 7 Študije / Studies Simona Petru In the Jaws of Time: First Reflections of Episodic Memory in Human Beings 19 Primož Vitez Besedilna invencija in citat 33 Barbara Pihler Ciglič «Hay que recordar hacia mañana»: un estudio pragmático de la expresión del recuerdo en la poesía de Juan Ramón Jiménez 49 Sabine Buchwald Recipročnost individualnega in kolektivnega spomina. Pisma nemškega vojaka iz druge svetovne vojne 65 Helena Jaklitsch Pozabljeni sosed 78 Mojca Smolej Che fine ha fatto la memoria della coesistenza di molteplici edizioni delle grammatiche? 97 Zala Pavšič O pozabi: primer jugoslovanskega Monopolyja 111 Luka Ručigaj, Monika Deželak Trojar, Anja Dular, Sonja Svoljšak Katalogi in inventarji Auerspergove knjižnice kot pomniki njenega kulturnozgodovinskega pomena in razvoja skozi čas 123 Chikako Shigemori Bučar The Oldest Japanese Picture Postcards in Today’s Slovenia 151 Mojca Ilc Klun The Importance of Individual Memories of Slovenian Emigrants when Interpreting Slovenian Emigration Processes 174 3 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 3 26.8.2019 11:15:31 ARS & HUMANITAS / VSEBINA / CONTENTS Polona Petek, Petra Roter La fille mal gardée: film med umetniško svobodo in selektivnim spominom 191 Katja Mahnič Collective Memory between Tradition and Archive: Josip Mantuani, Heimatschutz and Monument Protection 205 Robert Jereb Mesto in prostori spomina: primer Idrije 219 Mateja Kos Pomen nacionalnih muzejev pri ohranjanju kolektivnega spomina 234 Neža Čebron Lipovec Homage of a New Town to an Old One: Dequel’s Bust of Pier Paolo Vergerio il Giovane 248 Simona Žvanut Spomin, udejanjen v prostoru Premislek uporabe pojmov spomin, zgodovina in skupnostni spomin v okviru umetniškega projekta Art House Project na japonskem otoku Naoshima 264 Varia / Varia Petra Kleindienst Pomen človekovega dostojanstva v delih Giovannija Pica della Mirandola 285 Nadja Gnamuš Od objekta k tekstu: jezik in zaznava na primerih zgodnjih konceptualnih praks 302 Sazan Kryeziu The Unsayable Mystery of the Holy: Hölderlin’s Late Poetry 318 Recenzije / Reviews Tanja Žigon Enikö Dácz (ur.): Räumliche Semantisierungen. Raumkonstruktionen in den deutschsprachigen Literaturen aus Zentral- und Südosteuropa im 20.–21. Jahrhundert 341 4 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 4 26.8.2019 11:15:31 ARS & HUMANITAS / VSEBINA / CONTENTS Katja Mahnič Judith Pollmann: Memory in Early Modern Europe, 1500–1800 346 Kristina Malgaj Boris Dudaš: Lebensbewältigung: Heinrich Bölls Werke 351 Eva Eržen Winkler Petra Kramberger, Irena Samide, Tanja Žigon (ur.): Frauen, die studieren, sind gefährlich. Ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz 355 Biografske informacije o avtorjih / Authors‘ Biographical Information 361 Navodila za avtorje prispevkov 371 5 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 5 26.8.2019 11:15:31 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 6 26.8.2019 11:15:31 KATJA MAHNIČ / SPOMIN: MED INDIVIDUALNIM IN KOLEKTIVNIM, MED TRADICIJO IN ZGODOVINO Katja Mahnič Spomin: med individualnim in kolektivnim, med tradicijo in zgodovino Zdi se, da je v zadnjih letih ideja kolektivnega spomina postala osrednji pojem humanističnih in družboslovnih razprav. Čeprav lahko razmahu zanimanja za to idejo sledimo v 80. leta prejšnjega stoletja, je bilo za njeno izoblikovanje pomembno delo, ki sta ga sociolog Maurice Halbwachs in umetnostni zgodovinar Aby Warburg opravila slabega pol stoletja prej. Kot poudarja Jan Assmann, je bila skupna točka njunih sicer neodvisnih in različnih teorij zavrnitev predhodnih poskusov, da bi kolektivni spomin razložili kot podedovani oziroma »rasni« spomin. S tem sta raziskovanje kolektivnega spomina iz biološkega premestila v kulturni okvir (Assmann, J., 1995, 125). Zato ne preseneča, da je imela ta premestitev dolgoročne posledice zlasti na dveh raziskovalnih področjih, v zgodovinopisju, še posebej v okviru kulturne zgodovine, in antropologiji. Vendar pa, kot opozarja David Berliner, razmah spominskih študij v okviru obeh ni imel istih vzrokov. Če se je v okviru kulturne zgodovine spomin kot osrednji raziskovalni pojem uveljavil kot posledica postmodernističnega obrata in dekonstrukcije metabesedila, je bil v antropologiji glavni vzrok za raziskovalno osredotočenje na spomin fenomenološki obrat, ki je privedel do obravnavanja telesa kot prostora spomina ter povezovanja spomina s kraji in predmeti (Berliner, 2005, 200–201). Številne študije, ki na tak ali drugačen način obravnavajo spomin, ter priročne skovanke – med njimi so najpogostejše spominski boom, spominski oziroma mnemonični obrat in spominska industrija –, s katerimi skušajo posamezni teoretiki opredeliti konceptualni premik na obravnavanih dveh raziskovalnih področjih, vzbujajo vtis, da je do njega v resnici prišlo. Vendar pa, podobno kot David Berliner, tudi Ene Kõresaar izpostavlja, da je jasno zgolj to, da do obrata, če se je sploh zgodil, ni prišlo v obeh disciplinah sočasno, sprememba v njiju ni potekala po istih trajektorijah, pa tudi koncepti, razviti za označevanje posameznih mnemoničnih praks, še zdaleč niso enotni (Kõresaar, 2014, 8). To ne velja zgolj na ravni primerjave zgodovinopisja in antropologije, pač pa tudi za vsako področje posebej. Kot sta poudarila Jay Winter in Emmanuel Sivan, pogostost in lahkotnost uporabe izrazov spomin in kolektivni spomin dajeta popolnoma napačen občutek, da o njunem pomenu in načinu, kako ju uspešno uporabljati v okviru zgodovinske študije, med posameznimi raziskovalci obstaja konsenz (Winter, Sivan, Introduction, 2000, 1). Podobno velja za antropološke študije. 7 AH_XIII1_notranjost_FINAL.indd 7 26.8.2019 11:15:32 KATJA MAHNIČ / SPOMIN: MED INDIVIDUALNIM IN KOLEKTIVNIM, MED TRADICIJO IN ZGODOVINO Ob splošnem problemu uporabe pojma spomin, ki ima pomembne implikacije za obe področji, kritiki posebej izpostavljajo tudi šibke točke nereflektirane uporabe izraza, kot se odražajo v okviru vsakega posebej. Splošni problem je v grobem zarisal že Amos Funkenstein, ki je opozoril, da je spominjanje duševno dejanje ter kot tako absolutno in popolnoma osebno. Zaradi tega je treba izraz kolektivni spomin po njegovem mnenju uporabljati v okviru jasno začrtanega pomenskega polja (Funkenstein, 1989, 5–6). Poskusi, da bi ustrezno premostili ta razkorak med mnemonično dejavnostjo posameznika, ki je edini zmožen osebnega priklica, in skupnosti, v kateri lahko poteka kvečjemu dogovorno skupno komemoriranje, segajo od zmanjševanja razlik med njima s sklicevanjem na dejstvo, da je spomin vedno, tako na individualni kot kolektivni ravni, odvisen od družbe (cf. Jerše, 2017, 249), na kar je opozoril že Maurice Halbwachs, oziroma s poudarjanjem, da se tudi na ravni kolektivnega spomina še vedno spominja posameznik (Crane, 1997, 1381– 1385), do skrbno argumentiranih konceptualizacij, kot je shema povezave med spominom in identiteto, ki se udejanja na treh ločenih ravneh, notranji, družbeni in kulturni, Jana Assmanna (2008, 109–110). Kljub temu nekateri kritiki opozarjajo, da je kolektivni spomin še vedno neustrezno konceptualiziran kot v svojem bistvu različen od individualnega (Kansteiner, 2002, 180, 185), oziroma opozarjajo, da je posledično sporna