U.i'1 ' .^•—öl.XX
Inštitut 7,1 zgodovino di'l.!\',K").i gibanja KNJIŽNICA
Ak.
•Jr •JKIIVIVJìXDJLYI?••••<•••• SLOVENSKI BIOGRAFSKI
14. SNOPI<
Sçdej - Suhadöfc
Uredil Martin Jevnîkar
GORICA Ì988 GÖRIStfA MOHORJEVA DRUŽBA
/1; SODELAVCI 14. SNOPI Ad& dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdravstv. dom, Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mestnega muzeja Idrija Blažie dr. Kazimira Blaži=, prof., Gor. B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B.Mar. dr. Branko MaruSi=, vii j i znanst, sodelavec ZRC SAZU, Lj.-Solkan B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši«, raziskovalni asistent ZRC SAZU, Lj. B.Z. Božo ZuaneUa, župnik, Tr=mun Cei=. dr. Marija Ceš=ut, prof.. Gor. E.D. dr. Emil Devetak, prof.. Gor. F. Goriška Mohorjeva družba (KatoliSko tiskovno društvo) - Gorica Natisnila tiskarna Budin - Gorica 321 SEDEJ =asa je ve= osnutkov predavanj iz biblikuma dopisi v CG bodisi z Goriškega (O cerkv. lat. (gl. arhiv in knjižnico Teol. fak. na Dunaju). petju v Gor., 1878, 43; O ustanovitvi in delovanju Najpomembnejše njegove razprave in =lanki so Cecil, društva za gor. nadškofijo, 1883, 92; 1886, poleg disertacije (gl. zgoraj): O sedemletni la- 79; 1898, 92; 1905, 60-61), bodisi o podobnih po- koti za =asa Joiefa Egiptovskega (DS 1891, 420- javih z Dunaja (1880, 20, 37, 62, 87; 1881, 23, 39; 23); Historia Josephi Patriarchae comprobata 1890, 14, 23, 53; 1891, 4; 1898, 21, 31), o stanju momimentis aegyptiacis (Fol. Per. 1892, 129 si. cerkv. glasbe v Dalmaciji (1891, 95) idr. - Z bo- in 1893, 65 si.); David Friderik Strass (RK 1893, gatim, na Dunaju in v svetovnih muzejih pri- 145 si.; 1894, 42 si.); Ernest Renan (RK 1894, 292 dobljenim znanjem, se je S. zanimal tudi za si.); In SS. D. N. Leonis Papae XIII. litteras en- cerkveno likovno umetnost: 1906 je postal preds. cyclicas »de studiis Scripturae S. animadversa- novoustanovljenega Društva za ohranitev oglej- tiones« (Fol. Per. 1894, 1 si.); Krilev pot v Jeru- ske bazilike; pridobil je umetnostna zgodovinar- zalemu (S 1896, 76-78, 80); Gora Vnebohoda Go- ja dr. K. Drexlerja in dr. J. Mantuanija (SBL II, spodovega (S 1896, 113, 115-16, 118); Sion (S 1896, 4345), da sta predavala umet. zgod. v bogosl. 120, 123); K Jordanu in Mrtvemu morju (DS semeniš=u. Oskrbel je tudi dva te=aja za cerkv. 1896, 636 si.); Klinopimi spomeniki in sv. Pismo umetnost (1908 in 1912), postavil (1912) in skušal (DS 1897, 314 si.); O nekaterih znova najdenih urediti na znanstveni podlagi škofijski muzej, spomenikih, ti=o=ih se sv. Pisma (VBV 1898, 8 ki pa je bil med vojno uni=en. V letih 1908-12 si.). Ocenil je Klofutarjev (SBL I, 464) Commen- je zgradil pravi arhitektonski spomenik, gor. tario in Evangelium S. Matthaei (Theol.-prakt. Malo semeniš=e, kjer so se v cerkvenem in na- Quartàlschrift, Linz 1900, 667). V tem obdobju je rodnem duhu vzgajali duhovniki in laiki. Po voj- napisal tudi recenzijo knjige G. Heckneja Prak- ni je pobudil zadrugo oz. urad za obnovo od tisches Handbuch der kirchlichen Baukunst ein- vojne poškodovanih in porušenih cerkva (v 11 schliesslich der Malerei und Plastik (Fol. Per. letih 62 obnovljenih ali ponovno pozidanih) ter 1892, 91-94) in objavil zgodovinska spisa Die il- obnovo zaupal arh. M. Fabianiju (PSBL I, 338- lyrische Kirchenprovinz (Die kath. Kirche, he- 39) in slikarju C. Del Neriju (PSBL I, 272-73). rausgeg. v. d. Leogesell, in Wien, Band: Deutsch- Osnoval je odbor za obnovo svetogorskega sve- land, Oesterreich-Ungarn, 1900, 318-20) ter Das tiš=a, kamor so 1921 prenesli medtem v Lj. Fürsterzbistum Görz (ib. 321-30). - Vedno ga je spravljeno sveto podobo (M 1920, 49-50). - Nad- zelo zanimala cerkvena glasba. Kot dober pevec škof S. je nastopil v =asu, ko so se razrasla in igralec na klavir, harmonij in orgle je bil ostra nasprotja med katoli=ani in liberalci, ko S. vodilni cecilijanec na Goriškem. Že 1883 se je so vstajali nacionalni spopadi, ko se je uveljav- trudil za ustanovitev Cecilijanskega društva za ljala soc. demokracija; vse to je nedvoumno za- gor. nadšk., bil je =lan glavnega odbora (od 1883 znamovalo njegovo škofovanje. Na prvem mestu tajnik), pozneje (od 1901) preds. Kot nadškof je so mu vedno bila verska in versko-moralna vpra- reformiral cerkv. glasbo in petje s te=aji za du- šanja in le v katolicizmu je iskal odgovor na hovnike in zborovodje (zlasti 1907 v Gor.). S te- socialne, kult. in družbeno-polit. dileme. V svo- ga podro=ja je v' Folium Periodicum a. Gor. ob- jih izbirah je ves predan Cerkvi, njenemu nauku javil razprave: De decretis ecclesiasticis circa in disciplini brez notranje razdvojenosti. Temelj- musicam saeram (o tekstu in jeziku sakralne ni vpogled v škofijsko dogajanje je dobival pri glasbe - FP 1883, 17 si.); O gregorijanskem petju vizitacijah. V =asu svojega 25-letnega pastirova- (FP 1884, 75 si.); O Palestrinskem stilu cerkvene nja je štirikrat sistemati=no obiskal vse dušno- glasbe (FP 1884, 378 si.); O orglah in drugih glas- pastirske postojanke gor. nadškofijo (drugo vi- bilih (FP 1885, 63 si.); O posameznih delih litur- zitacijo je nasilno prekinila vojna), kjer je bil gije (FP 1885, 147 si.); sledijo razprave v CG: zlasti pozoren na katehezo, liturgijo z zakra- O nekaterih dr. Wittovih mašah (CG 1886, 41-43); menti, vzgojo mladine, družino. Posebno skrb Glasba v vzhodnih-deielah in njena zveza s ko- je ves =as namenil duhovš=ini; od nje je pri- ralom (CG 1895, 25); Jožefu Böhmu v spomin (CG =akoval trdnost versko-moralnih na=el, zato je 1896, 3 si.); Imenitna odloka sv. zbora za cerkve- uvedel dvakrat na leto dekanijske konference. - ne obrede (CG 1896, 25); Glasba pri zahodnoazij- Njegova pastirska pisma (napisal jih je blizu 40) skih narodih: Babiloncih, Asircih, Judih, Perzih imajo v posameznih obdobjih razli=ne poudar- in Arabcih (CG 1900, 19 si.). Številni so S-evi ke. V predvojnem in medvojnem =asu so v so- SEDET 322 zvo=ju z glavnimi smernicami tedanje avstrijske bolj uspešna je bila misijonska akcija (gl. past. Cerkve, ki je videla v habsburški monarhiji hra- pismo 18. maja 1922), ki je gor. škofijo uvrš=a- niteljico ravnotežja v Sred. Evropi in branite- la med vodilne v It. (gl. pridigo na misijonsko ljico katolištva pred italijansko-francoskim lai- nedeljo 1931). Uvedel je tudi nov Cerkveni mo- cizmom, pruskim protestantizmom, rusko-srb- litvenik (benedikcional) za slov. del škofije in skim pravoslavjem, judovsko-prostozidarskim li- posebej za furlanskega (1931-32). - S. je bil na- beralizmom, socialdemokratskim materializmom. rodnostno globoko zaveden že izza gimnazijskih Avstrija in katoliška Cerkev sta dve komple- let. Kot virilist je bil sicer =lan dežel, zbora, mentarni instituciji, ki iz njune zveze rastejo toda na polit, podro=je ni rad posegal, zvest in se krepijo obstoje=i red in trdnost, napredek, prepri=anju, da mora biti Cerkev nadnarodna in blaginja in vsestranski kult. razvoj. Odtod pou- univerzalna ustanova. V narodno-polit. zdrahe darjanje na=ela legitimnosti in lojalnosti, zavra- pred vojno je vendarle trikrat posegel (1908, =anje in obsojanje liberalizma, indiferentizma, 1912, 1913) in obsodil »starostrujarje« z A. Gre- nemorale. - Ze v stud. letih se je navdušil za gor=i=em (PSBL I, 478-82) in pozval k enotnemu dinami=no krš=ansko socialno gibanje, zato se javnemu nastopu slov. in furl, katoli=ane. S je zavzel za reševanje socialnega vprašanja ter strogo nepristranskim pristopom se je trudil za problemov delavstva (gl. past. pismo 29. jan. sožitje, mir in spoštovanje med Slovenci, Fur- 1910). Med vojno imajo njegova past. pisma lani in Italijani, blažil in zadrževal razgrete na- najprej vojaško-informativen in patrioti=en zna- cionalne strasti in bil tako ves =as deležen sploš- =aj (v za=etku še zagovarja vojno kot »potrebno nega priznanja. S-ev katoliški univerzalizem in zlo«), kmalu pa se njegova razmišljanja posve- nadnacionalnost se kažeta že 1909, ko odklanja tijo eti=nim, verskim in socialnim problemom. cerkvenoslovansko bogoslužje, 1917, ko ne pri- Sam begunec je duhovnikom ukazal, naj gredo stane na podpis Majniške deklaracije, 1920, ko s svojimi župljani v pregnanstvo. Pobudil je od- zavrne spomenico k sv. Sedežu Memorandum bore za pomo= beguncem ter internirancem v cleri Jugoslavi territorii ab Italis occupati. Oseb- notranjosti Avstrije tako v Lj. kakor na Duna- no je na slov. narodno vprašanje vedno gledal ju in skušal pomagati celo beguncem v Italiji. z zavzetostjo, le da je njegovo rešitev dolgo =a- Prva povojna leta je svoje spodbude v glavnem sa videl kot avstroslavist v okviru habsburške usmeril v duhovno, moralno in materialno ob- monarhije. V spopadu z ital. fašizmom je bil novo od vojne prizadete škofije in v obrambo zato deležen zmerljivke »avstrijakanta«, »Slova cerkvenih in narodnih prvin. - S-eve pastoralne na«, »paladina in zaš=itnika svojega slov. ljud izbire in pobude (zaokroženo podobo naj bi do- stva«, =eprav je dosledno razlikoval med polit bile z nameravano škofijsko sinodo avg.-sept. iredentizmom in ljubeznijo do materinega jezi- 1914, ki pa jo je vojna prepre=ila) so uglašene ka ter dokazoval, da je možno biti dober it s splošnim prenovitvenim procesom na Sloven- državljan in hkrati slov. patriot. - Pod It. se skem, kjer sta med pobožnostmi na prvem me- je S. zavedal narodnoobrambnega pomena Cer- stu Evharistija in Marijanski kult. 1908 je usta- kve, zato so razne pobude imele verski in obe- novil Sodaliteto Presv. Srca Jezusovega za du- nem narodni zna=aj. Ko so v Istri in v Slov. hovnike, 1911 je uvedel celodnevno =eš=enje sv. Primorju fašisti divje preganjali ondotno slov. R. T. (gl. past. pismo 18. febr. 1911), pospešil duhovš=ino, je v dogovoru s tržaško-koprskim je duhovniško družbo evharisti=nih =astilcev, v škofom A. Bartolomasijem (PSBL I, 42) v njeno povojnem =asu pa pobudil uspele evhar. kon- zaš=ito dosegel 1921 posebno papeško okrožnico. grese. Z veliko vnemo je razširjal Marijine druž- Dosledno se je upiral nastavitvi ital. duhovnikov be: 1911 je potrdil Pravila Mar. druib in napisal v slov. kraje. Ko je ital. fašizem izrinil iz osn. uvod, 1923 Pravila Mar. vrtcev; 1921 je z deka- šol slovenš=ino, je 1929 izdal past. pismo, kjer nijskimi voditelji na=rtoval nadaljnjo rast Mar. poudarja važnost materinš=ine pri krš=. nauku, družb; organiziral je po podeželju Marijanske in je z ustanovitvijo farnih šol omogo=il duhov- shode. Versko poglobitev je na=rtoval z ljudski- nikom pou=evati otroke tudi slov. branja in pi- mi misijoni. Njegova prizadevanja za ustanovi- sanja. Le nekaj mesecev pred smrtjo 1931 je s tev Katoliške akcije so naletela na ugoden od- škofoma A. Fogarjem (PSBL I, 373-77) in T. Pe- mev le v furl, in ital. delu škofije. Slovenci so derzollijem izdal znamenite Normae, ki so ure- jo v bojazni pred italijanizacijo odklonili. Toliko jale rabo materinega jezika pri verouku in bo- 323 SEDEJ goslužju. Kljub sramotilnim demonstracijam, ostal do konca prve svet. vojne. 1918 se je pre- blatenju po =asopisih in javnih napadih je za selil v Obloke in kasneje (1923) na Grahovo, kjer Slovence pobudil in oživljal Zbor sve=enikov sv. je umrl in je pokopan. - Bil je zelo veselega Pavla, Prosvetno zvezo, Zadružno zvezo, K.TD zna=aja, hudomušen, odprt in priljubljen med (nastalo že 1908) s Katoliško knjigarno, GMD ljudmi. S. Rutar je bil mnenja, da »spada med (1923) z družinsko revijo Mladiko. tiste redke duhovnike, ki ne vidijo samo v du- Sedejeva obeležja: 1932 Goršctov doprsni kip hovskem stanu zveli=anja« (Dnevnik, 75). V v cerkljanski cerkvi, 1936 Valentin=i=-Kalinova marsi=em je bil pravo nasprotje resnega in umir- spominska ploš=a v stiski baziliki, 1954 spomin- jenega nadškofa. Toda kljub temu sta bila bra- ska ploš=a na med vojno porušeni, po vojni ta duhovnika globoko povezana. Njuna kore- obnovljeni rojstni hiši (že iz leta 1655), 1969 ko- spondenca (ohranjenih je 9 Jankovih pisem nad- pija stiske ploš=e v števerjanskem žup. domu, škofu, SkofAGor.) in druga nadškofova pisma, 1970 B. Kunaverja doprsni kip v cerkljanskem v katerih omenja brata, razodevajo njuno oseb- župniš=u, 1986 F. Gostiševe slika-portret v rim- no skromnost, zdrav življenjski realizem, pri- skem Sloveniku. sr=no pobožnost in so=utje zlasti za med vojno težko preizkušane ljudi ter vdano prenašanje Prim.: Kralj, Sedei F.B., SBL II, 259-61 z li- teraturo; Klince R., Marija v zgodovini Goriške, trpljenja. V želji, da bi pomagal ljudem, je S GMD 1955; Isti, Zgodovina GMD, 1967; Isti, Pri- govoril na polit, shodu v Kobaridu 15. jul morska duhovš=ina pod fašizmom, GMD 1979; 1894 (Gabrš=ek I, 363), ki sta ga priredila dr. A Sedei J-, dr. Fran=išek B. Sedej, Zagreb 1971; Gregor=i= in A. Coronini (gl. =lanka). Tudi na Braini B., Il pensiero e l'azione pastorale del- l'arcivescovo F. B. Sedej, Trieste 1978/1979 (tesi verskem podro=ju je znal združevati vero in na- di laurea); Tavano L., La Chiesa goriziana fra au- rodnost: podpisal je voš=ilo ob I. slov. kat. sho tonomia e inserimento (1929-34) v I cattolici du v Lj. 1892 (Poro=ilo..., 149) ter v imenu gor, isontini nel XX sec, II, Gorizia 1982; Annuario- rojakov na predve=er III. katol. shoda v Lj Letopis gor. nadškofije 1985; Sedejev simpozij v Rimu 1986 (izbor referatov z bogato literaturo): (1906) izrazi željo po enotnosti: »Brez razlike Sedej A., Sedejev rod; Pavši= T., Cerkljansko - stanu veže nas ena misel; imamo eno srce: vse domovina nadškofa Sedeja; Medveš=ek S., Sedej za vero in dom!« (III. slov. katol. shod..., 6). v slikah in dokumentih; Sim=i= T., Življenjska pot dr. F. B. Sedeja; Kravos M., Sedejeva biblio- Prim.: Žup. arh. Cerkno; NadškAGor (nadškof grafija; Pirjevec J., Zgodovinski okvir Sedejevega Sedej); Gabrš=ok I; Rutar, Dnevnik; Folium Gor., školovanja do prve svetovne vojne; Tav=ar M., 1891, 128; 1908, 76; 1918, VIII, 8; 1923, 68; Semat- Sedej v navzkrižju politi=nih in nacionalnih Gor.; Rodovnik Sedejevc rodbine, sestavil S. vrenj; Kacin-Wohinz M., Sedej v dokumentih ita- Medveš=dk, v žup. arh. Cenkno; Poro=ilo o I. lijanskih oblasti; Rybaf M., Sedejevo dopisova- slov. katol. shodu v Lj., Lj. 1893; III. slov. katol. nje z dr. A. Primoži=em; Bizjak J., Sedej in sv. shod v Lj. 26., 27. in 28. avg. 1906. Govori, po- Pismo; Tavano L., La dimensione e le attività sveti in sklepi. Uredil dr. Evgcn Lampe. Lj. culturali dell'arcivescovo F. B. Sedej; Braini M., 1907; A. Sedoj, Sedejev rod, v »Sedejev sim- Pogledi na vzgojo mladine v past. pismih F. B. pozij v Rimu«, - Celje 1988. Sedeja; Ferluga-Petronio F., Sedej in slovenska Sedej ljudska pesem; Bratuž L., F. B. Sedej in sloven- ska književnost; Kralj F., Sedej - nadpastir go- SEDEJ Josip, odvetnik, publicist, r. 15. mar. 1899 riških Slovencev; Maini P., L'attività pastorale v Cerknem, u. 1. maja 1977 v Zgbu. O=e Anton, di Sedej attraverso le visite pastorali; Klemen- kmet, mati Marjana Roje, gospodinja. Izhaja =i= D., šel v it. ujetništvo in se prek Trsta vrnil do- prsni kip nadškofa Sedeja, delo akad. kiparja mov v Cerkno žele 1919; še isto leto se je skrivaj Bojana Kunaverja. napotil v Jslo v Zgb, kjer je študiral na Pravni Prim.: Osebni podatki; A. Cupovi=, Zaslužni fak. (1919-23) in 1923 doktoriral iz obojega pra- advokati. Dr. Josip Sedej, Odvjetnik, XVII/12, va. V Zgbu je služboval kot odvet. koncipient 1967, 425-26; T. Pavši=, V Zagrebu je umrl odv. J. S., PDk 8. maja 1977; K. H.(umar), Dr. J. S., od 1923 do 1927, ko je postal samostojen odvet- KatG 12. maja 1977. nik in je potem to službo opravljal do 1974. V Pš=. Zgbu se je poro=il z Miro Mahin in imel z njo si- na, ki je umrl kot mlad zdravnik, ter h=erko, ki SEDEJ Nikolaj (Miklavž), duhovnik in gimn. je postala inž. kemije. Na neki na=in je nadalje- katehet, r. 6. dec. 1880 v Anžigov=evi hiši v Cerk- val tradicijo zgb. Cerkljanov, saj je bil stric nje- nem, u. 27. maja 1925 kot vikar v Oblokah, kjer gove matere dr. Anton Roje (gl. =l.) že v prejš- je tudi pokopan. O=e Anton je bil brat gor. njem stol. pomembna pravniška osebnost v nadškofa Fr. B. Sedeja, mati Marjana Roje pa Zgbu. S. je bil znana osebnost slov. in hrv. druž- iz znane cerkljanske Žnidar=kove družine (gl. =l. be v Zgbu ter spoštovan med kolegi, saj je bil dr. Anton Roje). Po zgledu znanih stricev (nad- 15 let =lan discipl. sodiš=a, ve= let pa tudi preds. škof Sedej in brat Janez) je tudi sam, kot naj- discipl. sveta hrv. odvetnikov. Z uspehom si je starejši, šel v »goriške šole«. S tem je odprl pot prizadeval za sodelovanje odvet. zbornic Hrv. in u=enosti tudi bratoma: duhovniku Cirilu in prav- Sje; v poklicu se je predvsem ukvarjal s civil- niku Jožetu (gl. =lanka). Zaradi svoje nadarje- nim in upravnim pravom, mnogokrat je zasto- nosti je bil že kot =etrtoletnik prefekt v gor. pal slov. podjetja in ustanove. Med odvetniško deškem semeniš=u (»Andreanum«), po posve=e- prakso se je seznanil in spoprijateljil tudi z zna- nju (31. jul. 1904) pa katehet v gor. nižji gimn. nimi osebnostmi, tako npr. s poznejšim kard. in pripravljalnem razredu. 1907 je zbolel za Seperjcm. Ohranjal je stike z doma=imi, tako z božjastjo. Med dolgotrajno in zlasti med vojno nadšk. Sedejem, kot z bratom Cirilom, ki je težko boleznijo je po svojih mo=eh pomagal v bil duh. na Goriškem. Se redneje je prihajal dušnem pastirstvu (1908 v Podmelcu, 1911-15 do- med svoje v Cerkno, pa tudi v Gorico in Šte- ma v Cerknem, 1923-25 v Oblokah) in zaradi bo- verjan po vojni. Dvakrat se je udeležil tudi lezni tudi tragi=no kon=al svoje življenje, star slavja Kluba starih goriških študentov (=epo- komaj 45 let. Njegovo življenje samo po sebi van. Sv. Gora). Zanimali so ga pretekli =asi, do- ni bilo kaj izrednega, veli=astnega. Simon Gre- moznanstvo rodnega Cerkljanskega, pa tudi so- gor=i=, povabljen na novo mašo, mu je v za- dobna zgod. dogajanja; iz takih nagibov je tudi hvalo spesnil ob=uteno pesem o duhovniškem nagovoril svojega rojaka, sošolca in prijatelja poslanstvu (ZbD II, 268) in jo natisnjeno v sto Andreja Kobala (PSBL II, 76-79), da je dal tiskati izvodih razdelil novomašnim svatom. Vendar S- GMD svoji zanimivi knjigi spominov Svetovni eva duhovniška pot ni bila v skladu s tem obe- popotnik pripoveduje (1975, 1976). Za glasilo Od- tavnim za=etkom. Ve=ji del je bila zaznamovana vjetnik (XVII, 10-11, 1967, 362-72) je napisal =la- s trpljenjem in boleznijo. In prav navidezna ne- nek Pravni=ka obitelj dra Antuna Rojca st. in bogljenost ter odrinjenost na »stranski tir« pre- v njem orisal lik Antona Rojca in njegovega senetljivo povezuje Miklavžev križev pot z živ- sina Milana. Svojemu stricu F. B. Sedeju, ka- ljenjskimi usodami ostalih štirih »Anžigov=evih« teremu je bil ob njegovem umiku iz Gor. pred duhovnikov (poleg že omenjenih štejemo k rod- granatami prve svet. vojne v Ravne pri Cerk- bini tudi sina nadškofove sestre Mice — Mo=- nikovega Franca iz Gorij, ki je dolga leta žup- nem mesec ali dva za nekakšnega tajn., je ska- nikoval v Av=ah) ter drugih sorodnikov. Pove- zal hvaležnost in spoštovanje s posebno knjižico zanost v dobrem in slabem, medsebojna pomo= Dr. Fran=išek Borgia Sedej, knczonadškof gori- vseh Sedejevih se je ob Miklavževih preizkuš- ški in metropolit ilirski; izšla je v samozaložbi njah še posebej izkazala. v Zgbu 1971, ob 40-letnici nadškofove smrti. V Prim.: Poleg. nav. liter, pri Sedej Janez še: njej je S. predstavil življenje in delo svojega FoliumGor 1907, 99; 1911, 16; 1923, 84; 1925, 56; uglednega strica, pa tudi splošne razmere v ti- SematGor: razli=ni letniki; ZbsvP V (1925), 5-6, stem =asu. Za stalno spominsko razstavo v veži 38; Ignacij Leban, Spomini na Simona Gregor- =i=a, v KolGMD 1927, 37; Simon Gregor=i=, ZbD cerkljanskega župniš=a pa je že 1970 daroval do- II, Lj. 1948. Sedej 325 SEDMAK SEDMAK Danilo, šolnik in psiholog, •. 3. maja Trstu; Ni= ve= »lager« - novo v psihiatri=ni bol- 1937 v Sv. Križu pri Trstu, živi v Trstu. O=e nišnici pri Sv. Ivanu, JKol 1975; Nota di carat- Viktor, mati Marija Košuta, kmeta. Osn. š. doma tere psicologico sugli incidenti in grotta (sod. (1945-49), srednja (1949-51) in u=iteljiš=e (1951-55) M. Melato), v Atti 2° Convegno nazionale della v Trstu, matura 1967 na realni gimn. v Kopru. delegazione speleologica. Natura Alpina, Trento Studij psihologije in pedagogike na U v Lj. (1955- 1975; Centri za umsko zdravljenje na Triaškem, 59), nostrifikacija na Katol. U v Milanu (1959-61), JKol 1976; Tretje sre=anje mednarodnega re- specializacija iz psihol. v Turinu (1964-67), iz seauja alternativne psihiatrije, JKol 1976; Psiho- psihoterapije v Lj. (1978-79), iz psihoagopunkture loški aspekti Bartolove osebnosti, kakor se zrcali v Turinu (1981-84). Poleg tega se je udeležil po v njegovih spominih »Mladost pri Sv. Ivanu« raznih krajih veliko te=ajev. Po diplomi je naj- (sod. VI. Vremec), Most, št. 49/50, Trst 1977; prej služboval kot prof. liter, predmetov na La Legge 180 e Lungodegenza psichiatrica, zbor- slov. sred. š. na Op=inah (1960-61), v Nabrežini nik Psicologia e Riforma sanitaria, Ed. Pacini (1961-65), vmes je odslužil voj. rok, nato je u=il Fazzi 1978; Psihiatri=na bolnišnica danes in nik- do 1968 na sred. š. na Katinari. Potem se je dar ve=, JKol 1979; Mit in stvarnost teritorija • zaposlil v psihiatri=ni bolnišnici v Trstu (1968- problemi psihiatri=ne oskrbe v Triaški pokraji- 79), nato v središ=ih za duševno zdravljenje, ni, JKol 1981; Tiha asimilacija (sod. E. Sussi), kjer dela od 1979 še danes. Od 1982 je tudi ZTT Trst 1983; prevod: Assimilazione silenziosa, koordinator za slov. psihološko službo v okviru ZTT Trst 1984; prevedel je: Ivan Toli=i=, Test KZE v Trstu za slov. mladino. V tej službi je di maturità scolastica, OS, Firenze 1970 (test za primarij-psiholog v okviru KZE. - Sam ali v šolske novince); A. Trstenjak, // cammino del- sodelovanju z drugimi je pripravil ve= del iz l'uomo (Hoja za =lovekom), La Scuola, Brescia svoje stroke: / test d'ansia (sod. Dobrina, Anto- 1975; F. Basaglia, Utopija realnosti, Problemi, nini), Minerva medicopsicopedagogica, ed. Mi- št. 10-12, let. XII, Lj. 1975. - Opravlja psihope- nerva medica, Torino 1968; Introduzione allo dagoško službo v okviru šole, veliko predava studio della psicologia delta grotta (sod. M. Me- na Radio Trst A, sodeluje v Mladiki, JKol, lato), v Atti e Memorie »E. Boegan«, voi. IX, PDk, predava staršem, mladini, na habilitacij- Trst 1969; Alcune considerazioni sull'oggettività skih te=ajih za šolnike ter v raznih kult. druš- e colloquio: confronto tra giudizio qualitativo e tvih, =lan je it. Združenja psihologov, Mednar. quantitativo, v Psichiatria generale dell'età evo- združenja psihologov, slov. Združenja psiholo- lutiva, A. VII, 4, Padova 1969; Pregiudizi psico- gov in slov. Združenja psihoterapevtov. logici nei rapporti tra i popoli, v Atti 4" Conve- Prim.: Osebna pola; IzvTrst 1960-68. gno di studi sulla civiltà contemporanea, Recoaro Sah Terme 1970, Centro Studi »N. Rezzara«, Vicen- za; prevod: Psihološki predsodki med narodi, SEDMAK FlHp, inž. elektrotehnike, izumitelj, r. Most, št. 28, Trst 1970; Considerazioni sulle mo- 21. apr. 1929 na Planini pri Vipavi, živi v N. Gor. tivazioni dello speleologo (con M. Melato), v O=e Ciril, mali kmet, mati Ivana Penko iz Parij Atti e Memorie »E. Boegan«, voi. X, Trst 1971; pri Pivki, gospodinja. Osn. š. na Planini, prva dva Alunno, famiglia e scuola di fronte al problema razr. gimn. z izpiti v Ajdovš=ini (1945), dokon=al della scelta scolastica o professionale, v Atti del pa je gimn. in maturiral (1950) v Lj. Na lj. U je 1° Corso residenziale sui problemi dell'orienta- študiral elektrotehniko, diplomiral 1956 z analizo mento scolastico e sulla psicologia dell'età evo- študije Organizacije zdruienih narodov o vele- lutiva, Grado 1971; Fattori strutturati e fattori prenosu elektri=ne energije. Od 1956 dalje je za- carattereologici nelle interpretazioni di movimen- poslen pri Elektro Gorica (Elektro Primorska). to di configurazioni statistiche, v Rivista di psi- S. se v poklicu ves =as ukvarja z distribucijo cologia, a. LXVI, F. III-IV, Barbera, Firenze elektri=ne energije in distributivno visokonape- 1972; Identità, e tecniche dì rinnovamento isti- tostno mrežo na Prim. S tega podro=ja je pri- tuzionale (sod. Canino, Ruviero), v Mosaïque, javil in pridobil štiri jsl. patente: visokonape- A. V., n. 20, Bruxelles 1973; Nekatere zna=ilnosti tostni prenapetostni odvodnik (patent št. 23994); slov. maturantov (sod. H. Mamolo), Most, št. stojalo-dvigalo za boben elektri=nih kablov ali 37/38, Trst 1973; Generacijska problematika na vodov (22907; prim. Newsweek, February 28, 1966, Triaškem, v zborniku Draga 1973, izd. DSI v 60); kolut za razvla=enje elektri=nih tokovodni- SEGHER 326 kov (22767) in nizkonapetostni prenapetostni od- deset let do 1788, ko je bila škofija ukinjena. vodnik (23700), za katerega je 1965 prejel Kidri- S. je bil v tem =asu kapitularni vikar škofije. =evo nagrado (Sklad Borisa Kidri=a) za iznajdbe Pred ukinitvijo pi=enske škofije so dali S. na in izpopolnitve. Te patente je S. prijavil in pri- voljo, ali ho=e ostati v Pi=nu kot kurat, ali pa dobil tudi v tujini (Kanada, Franc., It., ZRN, si izbere kako župnijo brez konkurza zaradi NDR, Anglija). Kot vodja razvoja v Elektro znanja jezikov. 2e od jeseni 1785 je bilo iz- Prim, je S. sodeloval pri oblikovanju vseh važ- praznjeno mesto celjskega opata in arhidiakona nejših elektroobjebtov na Prim. - S. je pisal in Savinjske doline in Dravskega polja. S. je gu- objavljal v Elektrotehniškem vestniku (EV): berniju dostavil prošnjo za to mesto. Guberniju Vzporedna vezava dveh kablov (11-12, 1960, 250- pa zato, ker je bil patron celjske župnije de- 53); Izdelovanje betonskih drogov (8-10, 1961, 188- želni knez. Dvorna pisarna v Gradcu je 1786 90); v Gradbenem vestniku: Ogrevanje stanovanj- predložila stolnemu kapitlju v Gor. S., naj ga skih prostorov in toplotna izolacija (36, 1987); v imenuje za mestnega župnika v Celju. Nadškof, =asopisu Primorsko elektrogospodarstvo (npr. o sedež v Gor. je bil takrat nezaseden, ker nadšk. inovativni dejavnosti); v Tehni=ni prilogi (1, 1962) Rudolf Jožef grof Edling, ki je takrat še živel, je objavil prispevek Daljinska signalizacija in ni maral razglasiti reform cesarja Jožefa II., ker upravljanje. - S predavanji je sodeloval na ve= so posegale v cerkvene zadeve. Edling se je mo- posvetovanjih o tehni=nih problemih elektro di- ral odpovedati škofiji, upravo pa je vodil ka- stribucije (npr. 1972 o kondenzatorskih bateri- pitularni vikar Matija Godina, ki je 10. sept. jah 10-29 kV), objavljena so v Zbornikih teh po- 1786 imenoval S. za mestnega župnika v Celju, svetovanj. S. je soavtor knjige Razvoj elektro- 17. dec. istega leta je S. nastopil službo. Z apo- energetike Slovenije (Lj. 1982), za katero je zbral stolsko konstitucijo papeža Benedikta XIV. »In- gradivo o razvoju te dejavnosti na Prim, =lan iuneta Nobis« z dne 6. jul. 1751 je bil ukinjen je Društva izumiteljev Sje in soustanovitelj Druš- oglejski patriarhat in ustanovljeni nadšk. v Gor. tva izumiteljev in avtorjev tehni=nih izboljšav in Vidmu. Slov. del Štajerske med Dravo in (DIATI) v N. Gor., ki mu je v šestdesetih letih Savo je prišel pod oblast gor. nadškofa in šele tudi predsedoval. Poleg tehnike ob=e elektrike ob novi regulaciji meja 1787-88 je prišlo pod la- in letalstva pa še posebej je S-ov drugi živ- vantinsko škofijo tudi to ozemlje. Jožef II. je ljenjski smoter glasba. Organist, cerkv. in ljud. hotel prenesti sedež lavantinske škofije iz St. pevec na Planini je bil S. udeleženec II. pevo- Andraža v Celje, a zaradi nasprotovanja škofa vodskega te=aja kult. prosv. odseka IX. korpusa samega do tega ni prišlo. Gor. je torej morala NOV in POS (dec. 1944 - jan. 1945) v Novakih dati pristanek, da S. postane celjski župnik. pri Cerknem, ki ga je vodil M. Pirnik (PSBL Ker pa je s službo mestnega župnika v Celju III, 9-10). Z glasbo je bila povezana tudi S-ova povezana še =ast opata, je moral S. zaprositi prva zaposlitev v Ajdovš=ini (1945), na odseku za instalacijo (installatio et benedietio) — ume- za prosveto pri Okraj, izvrš. NOO za Ajdovš=ino stitev in blagoslovitev — za to službeno mesto, kot pevovodja in predvsem kot organizator pet- kar pa je mogel izvršiti le škof. Zato je zaprosil ja. Poje v cerkv. zboru novogoriške župnijske lavantinskega škofa Vinconca Jožefa Schratten- cerkve. bacha, ki pa takrat še ni imel oblasti nad Ce- Prim.: Osebni podatki. ljem. Škof je S-evi prošnji ustregel, moral pa Svd. je predložiti privoljenje gor. nadškofije in usta- novno listino celj. opatije. S. je prejel v Št. An- SEGHER Peter Anton pl. WEISSENHAUS, ka- dražu 18. nov. 1787 blagoslov za opata, kjer je pitularni vikar v Pi=nu, celjski opat in zadnji pred lavantinskim škofom in stolnim proštom oglejski arhidiakon savinjski in Dravskega po- lja, r. 1731 v 2minju v Istri, u. 14. nov. 1799 v (šentandraškim) in dravograjskim proštom prise- Pazinu. Bogosl. študije je opravil na Dunaju in gel zvestobo ne lavantinskemu, temve= gor. nad- dosegel naslov bakalavreata. Po raznih službah škofu in njegovim naslednikom. Listine o tej po doma=ih krajih je bil dvanajst let v službi prisegi so danes shranjene v mrb. škof. arhivu, škofa Antona pl. Piccardija v Pi=nu (Pedena v priložen pa je tudi breve, s katerim je papež Istri). Po škofovi premestitvi v Senj 1778 je bil Klement XIII., na prošnjo celjskega župnika v Pi=nu »sedeš vacans« - izpraznjeno mesto celih Martina Jožefa Sumpichlerja dne 15. jan. 1761 327 SEGULIN prenesel opatijsko =ast od nadžupnije sv. Mar- Friuli, vol. I, II, Udine 1953/54; Jakob Richter, tina pri Slovenj Gradcu na celjsko župnijo. S. Savinjski arhidiakonat in njegov konec, CZN, Mrb. 1964; G. G. Corbanese, Il Friuli, Trieste e je tako dobil zadoš=enje. Postal je infulirani (in- l'Istria, Udine 1984. fula - škofova mitra) opat, obenem pa tudi ar- Sah hidiakon Savinjske doline in Dravskega polja. Starodavne in obsežne škofije so bile razdelje- SEGULIN Franc - Boro, polit, delavec OF in KPS, ne na arhidiakonate, ki so jih upravljali na- r. 3. okt. 1914 »pri Zvrtovih« v Povžanah pri Ma- mesto nekdanjih pokrajinskih ali kornih škofov teriji, ubit in sežgan v trž. Rižarni 22. jan. 1945. arhidiakoni, ki pa niso imeli škofovskega posve- O=e Anton, =evljar in kmet, mati Marija Ban 7enja. Redno jih je imenoval škof sam, ali pa mu je zgodaj umrla in je dobil ma=eho Jožef o. jih je volila duhovš=ina sama. V savinjskem Osn. š. v Materiji. S 15. lotom je ilegalno odšel arhidiakonatu so to službo vršili razli=ni žup- v Jslo, najprej k stricu v Mrb., nato se je za- niki: v Laškem, Konjicah, Braslov=ah, Celju, poslil kot trgov, vajenec oz. pomo=nik v Rušah, Ponikvi itd. Arhidiakon je postal najpomemb- kjer je obiskoval tudi vajeniško nadaljevalno š. nejši škofov pomo=nik »oculus et manus epi- Kmalu je postal =lan SKOJ-a, kasneje pa sekre- scopi« (škofovo oko in roka). Savinjski arhidia- tar ruške celice KPS. Ob napadu na Jslo se je konat je bil najbolj oddaljen od oglejskega cer- kot prostovoljec pridružil Soški legiji in bil po- kvenega središ=a. Prvo poro=ilo, da so imeli mo=nik administratorja. Ko se je legija razšla, oglejski patriarhi višjega diakona (arhidiakona) je ostal nekaj =asa na Hrv., že 18. avg. 1941 pa v Savinjski dolini, je iz leta 1173, ko je bil cer- so ga Nemci aretirali v Smartnem pri Slove- kveni zbor v Gornjem Gradu za patriarha Ul- njem Gradcu. Izpuš=en 19. sept. 1941. V za=etku rika II.; ta je bil praded poznejših znamenitih 1942 se je odpravil v Brkine. Nastopal je z iles Celjskih grofov. Tedaj je bil neki Bertold višji galnim imenom Boro ali Boro Kladivar in bil diakon Savinjske doline. V listini papeža Grc- med organizatorji part, gibanja. Mirko Bra=i= gorija IX. z dne 3. apr. 1238 beremo, da se je (PSBL I, 115) ga je sept. 1942 imenoval za polit, oglejska škofija razprostirala do ogrske meje, komisarja Kraške =ete Gregor=i=evega bataljona. kamor je 10 dni hoda. Ker je kasneje polit, Od 27. dec. 1942 do 13. febr. 1943 namestnik napetost med Benetkami in Avstrijo pretrgala polit. kom. 3. (Kraškega) bataljona Soškega od- vse zveze, je moral patriarh na avstr. ozemlju reda, od 13. fobr. do 11. apr. 1943 pa istega ba- zaupati svojim namestnikom velike pravice. Na- taljona v sklopu Južnoprimorskcga odreda. Nato vadno so bili to škofje iz Pi=na (Pedene) v Istri. polit, delavec in pri tehniki v Brkinih. 21. maja Vendar so bili vseeno arhidiakoni najvidnejši 1943 je postal dnštruktor OK KPS Materija, 4. predstavniki cerkvene oblasti, ker so vzdrževali jun. 1943 pa =lan okraj, komiteja KPS za južno stike z duhovš=ino in ljudstvom. - Ob S-evem Prim. Ob reorganizaciji je prve dni sept. 1943 nastopu so bili tudi arhidiakonovi službi dnevi postal sekretar OK KPS novega okrožja Brkini- šteti. Papež Pij VI. je 7. mar. 1788 potrdil novo Slov. Istra in aktivno doživljal razoroževanje it. razmejitev škofij in celjsko okrožje je pripadlo vojske ter nem. ofenzivo. Dne 24. nov. 1943 je Iavantinski škofiji. S tem so odpadli vsi arhi- Anton Veluš=ekiMatevž {gl. =l.) poro=al PK KPS diakonati na avstr. ozemlju in do veljave so za SlovPrim, da je pritegnil v Trst S-a in ga prišle dekanije. S. je škof Schrattenbach dal postavil za sekretarja trž. okrož. komiteja KPS. naslov »nadduhovnika - Erzpriester«, izgubil pa Nekaj =asa je bil tudi prods. OO OF za Trst. je mesto kapitularnega vikarja v Pi=nu in mesto Razvil je široko dejavnost in uporabljal tudi oglejskega arhidiakona za Savinjsko dolino in ileg. ime Maksim. Proti koncu okt. 1944 je .pri- Dravsko polje. Kmalu je prišel v spore s svet- šlo v Trstu do velikega vdora v part, vrste. S. no oblastjo in zaprosil 20. apr. 1798 za razre- je za 5. nov. sklical na Rocolu ožji sestanek, ki šitev in za pokojnino 800 forintov, se preselil pa je bil izdan. Agenti Posebnega inšpektorata v pokoj k svojemu ne=aku doktorju medicine javne varnosti so tam aretirali Veluš=ka in S-a, Antonu Segherju v Pazin, kjer je umrl. ki je imel pri sebi izkazinico na ime Ivan Ribica. Prim.: Ignac Orožen, Celska kronika, V Celi V ul. Bellosguardo je skušal zbežati, a je bil 1854; J. Gruden, Cerkvene razmere med Sloven- ustreljen v stegno. V »Vili Triste« so ga ranje- ci, Lj. 1908; Fr. Kova=i=, Zgodovina Lavantinskc škofije, Maribor 1928; Paschini Pio, Storia del nega zasliševali, mu=il pa ga je sam G. Collotti. SEIDL 328 Kasneje je bil zaprt in zasliševan na sedežu Ge- vremenske podatke o temperaturi, obla=nosti in stapa na trgu Oberdan, kon=no pa je dva meseca barometrskem stanju, je bil v tej stroki tudi po in pol prebil v koronejskih zaporih, dokler ga univ. študiju stalno na teko=em. V Krškem in niso odvedli v Rižarno. Ohranjenih je nekaj Novem mestu je deloval tudi na kulturno prosv. skrivnih pisem dekletu iz zapora. V NOB sta podro=ju, v Gor. pa je bil tudi narodnoobramb- padla tudi polbrat in polsestra. V Materiji so no dejaven. Ko je služboval v Krškem, je priob- mu 7. sept. 1974 odkrili doprsni kip, delo Jože- =eval v Ljubljanskem listu poljudnoznanst. pri- ta Pohlena. Na procesu o Rižarni sta o njem spevke. 1884 so tu izšle Stare in nove vesti o govorila odv. Frane Ton=i= (gl. =l.) in zgod. dr. soncu (št. 101); Primer naravne mehanizacije (št. Tone Ferenc. 107, 108); Stopnjevanje iivljenja (št. 181, 182); in Prim.: 2pk arh. Brezovica, krstna knjiga VIII, O hitrosti duševnega delovanja (št. 227, 228); str. 16, št. 67; Dokumenti revolucije I, 128; V, 1885 je bilo objavljeno njegovo predavanje v 499; VI, 124, 245; Slov. Istra, pass.; Frane Ton=i=, Krškem O napovedovanju vremena (št. 94, 96) ter Iz spominov na težke dni, PDk 16. maja 1965; Vremenski pregled za mesec avgust (št. 199, 200), pt. str. 25 {seznam žrtev Rižarne); Fr. Juriševi=, Franc Segulin - Boro, PDk 22. dec. 1968, 30 s si.; medtem ko je v Petem letnem poro=ilu meš=. š. Drago Pahor, Franc Segulin-Boro svetal lik v Krškem objavil Slovenskem. Svoje prve geol. prispevke je ve- SEIGERSCHMIED Jožef (Marija), apologet in na- =idel posnel iz Tellcrjevih in Kossmatovih raz- božni pisec, r. 21. jan. 1868 v Idriji, u. 25. nov. prav. Priob=eval jih je v IMK 1896. Tu je 1900 1942 na Blejski Dobravi. O=e Franc, rudn. te- kriti=no zavrnil Kramcrjevo teorijo o nastaja- sarski mojster, mati Antonija Prešel. V Idriji nju »terre rosse« na Krasu. Samostojno pa je (1875-78) je dokon=al 4 razr. osn. š., v Lj. (1878-87, že obdelal Sledove ledeniSke dobe pri Tolminu, mat. 1887) pa I. drž. gimn. ter bogosl. (ord. 23. ki jih je priob=il 1906 v So=i št. 75 in so izšli jul. 1891). Nekaj mesecev je bil kaplan v Spod. isto leto tudi v PV. Tu je objavil tudi svoje Idriji, do 1894 v Kostanjevici na Dol., od 1894 prvo poro=ilo o zgradbi in geološki zgod. Kam- župnijski uprav, in od 1895 župnik v Zaplani, od niških Alp. Leta 1907 in 1908 je SM izdala S-ovo 1901 župnik v Lescah, od 1909-36 v Naklem. Kot najtehtnejše in najobsežnejše delo Kamniške ali upok. se je maja 1936 preselil na Blejsko Dobra- Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice z nje- vo. Nastopal je kot mož reda in odlo=nosti, ni govimi izsledki, na=rti, profili, slikami in z ve=- ljubil široke družbe, živel je v branju in pisa- barvnim, po Tellerju povzetim zemljevidom, ki nju knjig. S precejšnjo izvirnostjo in spretnost- ga je S. izpopolnil in zanj geol. preiskal tudi jo je presajal na slov. tla ideje, ki jih je po- sosednje podro=je. Geol. zgod. Lj. barja in Go- klicno štel za važne. Napisal je: apologetske knji- riške obravnavata študiji Siroko=elni los v sta- ge: Pamet in vera, MD, Clc I. 1901, II. 1903, III. rejši diluvialni naplavini Lj. barja (Carniola 1907, ki so zbudile zanimanje, mu dale sloves 1912, 216-74), kot samostojna publikacija pa so v veš=ega, =eprav nekoliko enostranskega razlagal- Gorici 1913 izšli Geološki izprehodi po Goriškem ca verskih resnic; molitvenika Sveta Druiina, MD, z ve= originalnimi profili. Po potresu v Brežicah Clc 1906; Krš=anska mati, MD, Clc 1913; šmarnice 1917 je kot upokojenec, žive= v Novem mestu, Marija, naša najboljša mati, Lj. 1911; nato še objavil ve= razprav v nem. in slov., v zvezi s štiri nove šmarni=ne knjige 1924, 1929, 1938, 1940. potresi v 1872-75 glasilo slov. kat. društva Glas (prva št. seppe Stefani, Documenti ed appunti sul Qua- 18. jun.), 1877 pou=ni gosp. list Kmetovalec (ki rantotto triestino, v La Venezia Giulia e la Dal- mazia nella rivoluzione nazionale dei 1848-1849, je s tem letnikom spremenil ime v Gosp. list). Udine 1949, I, 67 (:Sellak). 1873 je bilo v tiskarni zaposlenih 23 oseb, delovala Samo Pahor sta dva moderna hitra tisk. stroja in štiri ro=ne tiskalnicc. V teh letih je tiskarno prevzel S-cv SELI< Katarina - s. Teodora, redovnica, šolska sin Edvard (r. 14. jun. 1832 v Gor., u. 24. okt. sestra sv. Fran=iška, r. 26. sept. 1905 v Sevnici, 1902 prav tam), Jci je bil Slovencem manj na- u. 29. dec. 1982 v Trstu. 1921 je prišla v Trst, klonjen (pripadal je it. gor. liberalni stranki in kjer ji je Mar. družba v ul. Risorta pod vod- bil izvoljen med 1870 in 1874 za ob=. svetovalca) stvom Fr. Guština nudila vso pomo=. 1930 je in je vodil delo do smrti. Gor. Slov. so se zato vstopila v tomajski samostan ter postala redov- vedno bolj posluževali lastnih tiskarskih podjetij nica. Po prvih zaobljubah je 1931 odpotovala v (Mailing oz. Hilarijanska tiskarna, Obizzi, Gor. Kairo v Egipt, kjer imajo šolske sestre svojo po- tiskarna), ki so se za=ele pojavljati v Gor. ob družnico za varstvo in pomo= slov. dekletom, koncu 70-ih let. 1902 sta tiskarno prevzela nova zdaj skrbijo predvsem za egiptovske in druge gospodarja Musig in Piani, ki sta jo vodila do študentke. Tu je delovala 42 let. Opravljala je prve svet. vojne, med katero je bila tiskarna hišna dela, se posve=ala bolnim in revnim ter popolnoma porušena. vodila petje in družbene prireditve. Zadnja leta Prim.: Mati=na knjiga v gor. ob=. uradu; Cla- je preživela v Trstu v provincialnem domu šol- ricini, 401 in pass.; Gabrš=ek I, 178, 183-84; F. A. skih sester. Bisiach, Le origini della stampa a Gorizia, Gor. Prim.: Iz hišne kronike šolskih sester v Trstu; 1931, 6; CL. Bozzi, Un secolo di attività dello KatG 6. jan. 1983; Od Tomaja do Trsta, Gor. stabilimento tipografico Paternolli (1837-1937), 1985, 129, 164. Gor. 1937, 17; Cossar, Storia, 358; Plesni=ar; J. Pisani, La stampa a Gorizia dal 1800 ai nostri RiJ giorni, StudG XIX (1956), 4-13; B. Ber=i=, Tiskar- stvo na Slovenskem, Lj. 1968, 191, 377; G. Comelli, SELIC (SELLI) Marija, sindikalna aktivistka, L'arte della stampa nel Friuli-Venezia Giulia, Udi- družbenopolit. delavka, r. 19. maja 1923 v Gor. in ne 1980, pass. Vh tam u. 14. apr. 1981. O=e Albert, zidar (v mladih letih je bil nekaj =asa v semeniš=u, nato je iz- SELAK Jernej, polit, upravni uradnik, r. 17. avg. stopil), mati Marija Padovan iz Podgore pri Gor. 1789 v Jar=ji dolini ZSZ od Ziri, u. 3. sept. 1866 Osn. š., gimn. in dveletno trg. š. (biennale) je v Trstu. Študiral na liceju v Lj. 1813-15. Pravo opravila v Gor., nato se je zaposlila za nekaj neznano kje. Vsaj od 1824 okrajni komisar in =asa v gor. Trg. zbornici. V teh letih je za=ela sodnik v Štanjelu, 1825 v Labinu, od 1826 v Lo- sodelovati pri narodnoosvob. gibanju, seveda v šinju, kjer je bil 1827 tudi upravitelj erari=nega ilegali. Nem. policija jo je zavoljo tega aretirala prejemnega urada, 1828 okrajni komisar in sod- 1944. Po sre=nem naklju=ju se je rešila deporta- nik v Lipi, s sedežem v Podgradu. Od 1829 do cije. Po vojni je delala v mladinski protifaš. or- 1835 okrajni komisar v Voloskem. Od 1836 pri- ganizaciji, v Slov.-it. antifaš. uniji in se nato sednik (adsesor) tržaškega magistrata, od 1843 vklju=ila v KPI. V =asu kominformovske reso- do 1845 naro=nik N, od 21. maja 1851 lastnik hi- lucije 1948 je zavzela stališ=a it. partije. Kmalu še št. 1754 (via Ginnastica 18) v Trstu. V =asu potem je postala funkcionarka Delavske zborni- mar=ne revolucije obdolžen, da je svoj =as pri- ce in delala na tem mestu in v pokraj, vodstvu javil Domenica Rossettija kot pripadnika organi- sindikalnega gibanja ve= kot 30 let. Delala je tu- zacije Giovane Italia, in pregnan kot konserva- di v gibanju delavcev podgorske tekstilne to- tivec. Pozneje je zapustil javno službo in ver- varne, bila dolga leta pokr. tajnica sindikata jetno 1852 postal notar. Bil je prvi in doslej tekstilnih delavcev FIOT in FITEA ter v vsedrž. edini ob=inski višji uradnik v Trstu slov. rodu, vodstvu tekstilcev. Zelo aktivna je bila tudi v gor. ki je pokazal nekaj navezanosti na svoj rod. sekciji, v pokraj, in dežel, telesih KPI. 1956 je Prim.: Lib. bapt. Ill ž. Ziri; Zemljiška knjiga bila prvi= izvoljena v pokraj, svet na listi KPI k.o. Trst, vložek 1754; Izvestja gimn. v Lj. 1814, v volil, okolišu Romans. Mandat je ohranila dve 1815; šematizmi za Primorsko 1824-1843, 1845-1848; N, seznami naro=nikov; Attilio Tamaro, Storia di dobi. Bila je tudi v vodstvu patronata INCA- Trieste, Roma 1924, II, 278, 286 (:Sellach); Giu- CGIL. V dec. 1979 je bila izvoljena za preds. po- 331 SELJAK kraj. Zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Man- v letih 1964, 1965 in 1967. Udeleževal se je slik. data (4 leta) ni utegnila dokon=ati, ker jo je prej kolonij v Idriji v letih 1969-71. Kot preds. koor- dohitela smrt. S. je bila navezana na delo, stalno dinacijskega odb. slik. kolonij v Izlakah, Skofji angažirana in prisotna pri vseh manifestacijah Loki in Idriji je imel velike zasluge za razvoj in bojih za pravice gor. it. in slov. delavcev. njihovega medsebojnega sodelovanja. 1971 je iz- Bila je edina Slov., ki je zavzemala odgovorna delal tudi znak slik. kolonij, na katerem so na- mesta v CGIL in si stalno prizadevala za uve- vedene vse takratne slik. kolonije (Lignano, Her- ljavitev slov. jezika v gor. sindikalnem gibanju. magor, Izlake, Idrija, Škofja Loka, Ravne in Ptuj). Ko je bila 7. avg. 1971 ob ob=in, prazniku Prim.: Osebni podatki njene sestre; PDk 4. dec. 1979 s si., 15. apr. 1981 s si.; Picc. 15. apr. 1981 s v Delavskem domu v Zagorju odprta prva skup- si., 14. apr. 1983. na razstava slov. slik. kolonij, je oblikoval njen Vh plakat; sodeloval je tudi pri izdaji kataloga, v katerem so navedeni vsi dotedanji udeleženci ko- SELJAK Ivan (partiz. ime 164 s si.; F. Kalan, NRazgl 1955, št. 13; Katalog SELJAK Tomaž ml., slikar in podobar, r. 22. II. mednar. graf. razst. Lj., MaG 1957; Katalog nov. 1878 na Knezi, u. 4. febr. 1964 v Klavžah. razst. graf. sekcije DSLU, MaG 1958; LdP 1958, O=e Tomaž, podobar '(gl. =l.), mati Marija Mav- št. 258, 266; A. 2., Tov 1958, št.. 42; Katalog razst. Avtoportret na Slov., ModG 1958; TT 1959, št. ri. Slik. obrti se je u=il pri bratu Francu, dve 17; F. Sijanec, Sod. slov. lik. umetniki, 1961; leti in pol je služil voj. rok, po bratovi smrti Mlada pota 1961-62, št. 1; Delo 1963, št. 198; T. je sam prevzel delavnico na Knezi. Izpopolnje- Kermauner, Perspektive 1963, št. 32 (z ilustr.); val se je pri slikarjih Clementeju Delneriju, Gro- Mar. Tršar, I.S.-C, Delo 1. mar. 1969; J. Mcse- snel, Ilustracija osebnosti, Delo 13. jun. 1972; harju in rezbarju Matevžu Koklju iz Cerknega. Isti, Katalog razst. v Gal. Idrija 1972; Isti, Ina- Postal je samostojen mojster ter se 1905 pre- =ica prostora. Delo 10. jun. 1975; F. Zalar, Vedno selil s Kneze v Klavže in si tam ustvaril nov po svoje, LDk 24. jun. 1975; B. Sosi=, Oblike so dom z delavnico. 1914 je bil mobiliziran, od podrejene kleni komp., Delo 5. jun. 1980 (KL); I. Hmelak, Mozai=na podoba nekega davnega spo- 1915-19 v it. ujetništvu in se tudi tam ukvarjal pada, Delo 5. dec. 1981; F. Zalar, Enostavnost, s slikarstvom. V tem =asu je izdelal v tehniki ki je stil, LDk 9. jan. 1982; Isti, Monumentalnost o. na pl. ve= cerkv. slik, portretov in krajin. in likovni red, LDk 11. avg. 1982; J. Mesesnel, Pohvalne ocene o njegovem delu so objavili tu- Crte =lenijo in oblikujejo prostor, Delo 14. jan. 1982; Isti, Ogromen mozaik - delo I. S. nato od 1663 v Gor., po teol. študiju in slo- skrival. Trije =lani žejevske tajne celice so liter, vesnih obljubih {Gradec 1678) štiri leta etiko na iz obeh javk raznašali po vaseh Pivke tja do Dunaju, sedem let pa dogmatiko v Trnavi in 11. Bistrice in Hruševja, pa do Sežane in Vipa- Gradcu. Zaradi oslabelega zdravja so ga razre- ve. Tudi nekateri drugi so hodili po liter, v šili prof. službe, nakar je prevzel vodstvo kon- Žeje in v Cadežev mlin. S. in njegova sodelavca vikta v Gradcu ter bil dvakrat regens semeniš=a tajne celice so prinašali tudi iz Jsle =ez drž. na Reki. V maju 1697 se je vnovi= vrnil v Gor. mejo liter, in orožje na svoje podro=je. Poleti in bil tu najprej rogens semeniš=a, nato pa 1934 so v skupini okrog 30 tigrovcev prinesli iz rektor jezuitskega kolegija 1698-1700 in od 1707 Jsle ve=je koli=ine orožja in streliva, ki so ga do 1712. Ob požaru na Reki in kugi v Gor. 1698 trije žejski tigrovci skrivali in shranjevali v do- je kazal neustrašeno požrtvovalnost. Užival je bro pripravljenih bunkerjih pod hribom Kožljak, ugled mirnega in modrega moža, zglednega re- in sicer na krajih Mali Vrši=i, Travnica, Mala dovnika in uspešnega vzgojitelja. - Natisniti je Dolina, Mali Zalom. S., Vadnal in Sluga so orož- dal v lat.: Obeliscus honoris laureatele Paltadi je in strelivo redno vsako leto o=istili in pre- inaedificatus, per varias Odas et Poemata, Grae- mazali, da se je ohranilo. Po dogovoru Pinka cii 1679; Acroama Gualtero Corniti a Dietrich- Tomaži=a z vodstvom TIGR-a, Zelenom in dru- stein in prima Phitosophiae laurea, Viennae 1682; gimi so kakih sto kg orožja izro=ili za tržaško Htmgaria triumphans, sive S. Ladislaus Rex sekcijo KPI, to je, kolikor so ga mogli iz 2ej inclytac Nationis Hung, panegyrice laudatus..., nesti v Vremsko dolino I. Gašperši=, I. Vato- Viennae 1689. vec, Lud. Požrlj in Al. Škcrlj. Po izdajstvu pro- vokatorja Negrija je faš. policija izvedla mnogo Prim.: Maks Miklav=i=, SBL III, 284 in tam aretacij komunistov, nato tigrovcev in odkrila navedena liter, (povzetek s popravki in dopolni- li); Spessot Fr., Primordi, incremento e sviluppo skrivališ=a orožja. S. je bil aretiran 16. jul. 1940. delle istituzioni gesuitiche in Gorizia 1615-1773, V Trstu je bil zaprt v temnem podzemlju in StudG 1925, 95, 107, 115, 116; Lovato It., I Ge- so ga strahotno mu=ili. Na drugem trž. proce- suiti a Gorizia 1615-1773 (ponat. iz StudG 1959, su je bil obsojen na 30 let težke je=e. Iz kaznil- I. in II.), 64-65, 77, 106. Sirk nice Civitavecchia so ga po 10 mes. težko bol- nega premestili na otok Pianosa, kjer je umrl SEMEC Jakob, tigrovec, r. 19. jul. 1904 v Zejah na rokah Janku Manfredu, ki je bil z njim v isti pri Prestranku, u. 29. apr. 1943 v kaznilnici na celici zaprt. otoku Pianosa. O=e Franc, mati Katarina Scstan. Gli amici e gli allievi per i suo 75° com- Prim.: Albert Širok, Pri naših upodabljajo=ih pleanno, Firenze 1973. Zovatto umetnikih, Lu= 1928, 55; M. Bambi=, Liki iz naše preteklosti, RaiTrstA 9. jun. 1971. Idt SESEK (SESSI) Ernest, slikar, r. 19. Jan. 1901 v Trstu, u. 20. maja 1963 tam. O=e Franc je prišel SETNICAR Franc, nadšk. kancler, alpinist, r. 30. v Trst iz Kamnika za pekovskega pomo=nika in nov. 1875 v Ajdovš=ini, u. 8. apr. 1945 v Gor. O=e postal lastnik dveh pekarn. Mati Ana Grafen- Jakob, madu=itelj, mati Ana Dolpiero. Po gimn. auer je bila Korošica. V družini se je rodilo pet stopil v gor. bogoslovje, posve=en 30. nov. 1898, otrok. Kor je Ernest že kot šolar pokazal na- prefekt v Malem semeniš=u od 1899 do 1900, od darjenost za risanje, so ga starši vpisali na tehn. 1900 do 1906 rektor Alojzijeviš=a in od 1902 do oddelek za obrtne mojstre, ki ga je dovršil z 1906 itudi kpl. na Placuti; v letih 1899-1902 orga- uspehom. Ker je družina medtem obubožala, se nist v stolnici in prof. petja v Velikem seme- je moral odre=i nadaljnjemu šolanju in se je za- niš=u. Za kanefeta nadšk. pisarne imenovan 1. poslil v tovarni strojev Metlicovdtz kot industrij- jan. 1906, za kanolerja pa 1. maja 1918. V pokoj ski izvedenec. Ob koncu vojne so tovarno zaprli stopil 1. jun. 1933, toda nadaljeval službo do in S. je postal navaden delavec v Lloydovi ladje- tragi=ne smrti, ko ga je podsula granata v last- delnici. Kmalu so ga dodelili risarskemu uradu. ni hiši v ul. Cappella št. 40. - S. je v AJojzije- Isto delo je opravljal kasneje pri nekem pod- viš=u uvedel u=enje petja in glasbe tor prirejal jetju v Trevisu; v zadnjih mesecdh življenja je gledališke predstave in izlete v hribe. V glasbi sprejel mesto strokovnjaka za opremljanje la- je bil izreden talent, vendar je javnost za to dijskih kabin v Milanu. - S-ova umetniška in stran njegovega detla bolj malo vedela. Dovršil razstavna dejavnost je omejena na dvajseta le- je konservatorij v Regensbungu in popolnoma ta. 1920 je razstavljal v Slovanski =italnici v Na- obvladal klavir, violino in violon=elo. Zložil je rodnem domu v Trstu, dve leti zatem v mladin- tudi nekaj c. skladb za ljudsko petje. Kot kancler skem društvu Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu. je bil izredno delaven in vesten; do potankosti V letih od 1921 do 1923 je ve=krat sodeloval pri je poznal nadšk. arhiv. Bil je živ register v vseh skupinskih razstavah Tržaškega umetniškega uradnih zadevah. S. je bil tudi velik planinec. krožka (Circolo artistico) in bil tudi nagrajen. Hodil je na gore v vseh letnih =asih, predvsem 1924 in 1925 je razst. v trž. Ljudskem vrtu in pa si je zastavil nalogo preplezati Triglav v 1926 poslal nekaj del na razst. v Opatijo. 1927 se vseh mesecih. O svojih drznih turah je pisal v je udeležil poslednje razst. slov. slikarjev v pro- PV, kot npr. Zimska tura na vrh Triglava (PV storih šolskega društva pri Sv. Ivanu v Trstu, 1910, 2241 s si.). Kot sam pravi, je bil zanj al- na kateri je razobesil 13 olj s krajinami, ženski- pinizem doživetje impozantnih gorskih prizorov mi akti in marinami. Albert Širok je o njegovih in borba z naravnimi silami. S. velja za pred- velikih platnih zapisal: »Sesek je pot. Vsaka nje- hodnika našega zimskega alpinizma. gova slika je drobna liri=na pesem.« Po letu Prim.: NadškAGor.; GorL 14. apr. 1945; 18. apr. 1930 je s postopno izgubo narodne identitete in 1945; KolGMD 1946, 62-63 s si. zavesti slov. umetnika za=ela zamirati tudi S-ova Ceš=. ustvarjalnost. Iz=rpno analizo njegove umetniške izraznosti je objavila tržaška revija za umetnost SEVER Anton, glasbeni pedagog, kapelnik, pe- in kulturo Giovinezza ed Arte 1931, ki ga pred- vovodja, r. 17. jan. 1896 v Cvetrožu pri Rihem- stavlja s poitalijan=enim priimkom Sessi. 1939 je sodeloval pri ustanovitvi dentisti=ne š. SIGULIN Anton, kipar in šolnik, r. 13. sept. 1917 v Lj. in bil njon prvi ravn. V teh letih je tudi v Trstu, živi v Dravljah pri Lj. O=e Anton, žele- sestavil recepturo za zdravilo ulcerosan in za zniški delavec, mati Helena Po=kaj. Družina se zobno pasto moonydont; zdravilo je prišlo na je 1920 zaradi fašizma preselila v Mrb., tu je trg, za zobno pasto pa ni mogel najti izdelo- obiskoval osn. š. (1925-30) in tri razr. realke (1930- valca. S. je tudi pisal strok, zdravstvene =lanke; 33). Od 1933-36 se je v Mrbu u=il =rkoslikarstva, skripta Patologija in terapija zobne bolezni so nato se je vpisal na TSŠ v Lj., oddelek za kipar- izdali njegovi u=enci kot u=ni pripomo=ek. stvo, kjer sta ga u=ila F. Kralj in G. A. Kos. Od Prt»!.: SBL III, 303; podatki S-eve h=erke (22. 193741 je študiral na bgd. akad. likovnih umet- dec. 1987). A. Pr. nosti pni prof. S. Stojanovi=u in T. Rosandi=u. Že 1941 je šel k partizanom, se 1942 zdravil v SFILIGOJ Marino, operni pevec, r. S. maja 1922 Lj., kjer so ga It. odkrili in zaprli ter poslali v v Krminu, živi na Reki. O=e Jožef, kova=, brat internacija v južno It. Po kapitulaciji It. je bil Antona S. (gl. =l.), mati Rosa Brandolin iz Kr- med pobudniki ustanovitve Prve prekomorske mina. Osn. š. je obiskoval v Trži=u (Monfalco- brigade in v njej postal politkomisar =ete, ki je ne), kamor se je družina preselila iz Krmina. odšla na Vis. Avg. 1944 je odšel v Moskvo in bil 1936 se je zaposlil kot strugar v tržiški ladje- dolo=en za napovedovalca slov. oddaj na radiu delnici, kjer je ostal do avg. 1945. Nato je živel Svobodna Jsla. V SZ se je seznanil s kiparjema v Lj. in Kopru, v letih 1948 in 1955 je bil na M. I. Epsteinom in Merkurovim ter bil imeno- Reki tehni=ni uslužbenec v tovarni Torpedo. 1955 van za =astnega =lana društva likovnih umetni- je postal =lan opernega zbora gledališ=a »Ivan kov SZ. Po vojni je postal odgov. ur. slov. oddaj Zaje« na Reki, od 1965 pa je bil pri istem gleda- na radiu Moskva, po resolucija Informbiroja liš=u solist. - S. se je za=el glasbeno izobraževati 1948 pa se je vrnil v domovino. Zaposlil se je 1939 (študij klavirja in solopetja pri mojstru De najprej na bgd. radiu v ured. ruskih oddaj. 1949 Biasi), priložnostno je pel v zborih in kot solist. pa se je vrnil v Lj., kjor je opravil izpit iz umet- 1946 je z zborom »G. Verdi« gostoval tudi v Lj., nostne zgod. na AUU, bgd. akad. pa mu je pri- njegov nastop je posnel lj. radio. Z zborom Fra- znala diplomo. Krajši =as je bil kustos za kipar- tellanza z Roke je nastopal po Jsli in It. (preko stvo v ModG v Lj., od 1949-50 referent za likovno 250 nastopov). V reški Operi je pel okoli 40 vlog, umetnost pri ministrstvu za prosveto in kulturo nastopal pa je tudi kot koncertni pevec. Gosto- LRS, 1950-51 prof. likovnega pouka na VI. gimn. val je v raznih jsl. mestih in tudi v tujini. 1978 v Lj., 1951-58 na XII. gimn., zatem na II. osn. je prejel hrv. republ. nagrado »Milka Trnina« za š. Šentvid - Lj. Pred upokojitvijo je bil tudi ravn. operne pevce. osn. š. Rih. Jakopi=a v Lj. - Kipar S. je poleg Prim.: Leksikon jugoslavenske muzike, Zgb male plastike intimnega zna=aja ustvarjal pred- 1984, 2, 289; osebni podatki (pismo z dne 15. vsem številne spomenike na temo NOB in do- okt. 1987). B.Mar. prsne kipe pomembnih oseb, zlasti narodnih he- SIGONIUS (SIGON, 2IGON) o. Siglsmund (krst- rojev. Izdelal je spomenik Svobode na Celovški no ime Janez Krstnik), asketski pisec, r. sept. cesti v Lj., 1951 spomenik padlim borcem Zgor- 1644 (krš=en 10. sept.) v Gor., u. 19. jul. 1711 na nje Šiške (z inž. arh. V. Glanzom), 1952 spome- Sv. Gori pri Gor. O=e Matija, mati Katarina nik padlim borcem in žrtvam faš. nasilja v Bertis (Berti=?), (poro=ila sta se 21. okt. 1642 v Pivki na Krasu ter bronasta portreta I. M. in c. sv. Ivana v Gor.). Stopil v fran=. red in se tam kiparja Zajca, 1953 spomenik Izvidnika na Vran- izobrazil. Nad 40 let je bil lektor bogoslovja. skem, 1956 spomenik v Domberku, 1958 bronast Izvolili so ga tudi za kustosa province in ga portret Toneta Cufarja in skupino Delavec in 1693 poslali na vizitacijo =eške prov. sv. Vence- kmet na Jesenicah ter doprsno podobo Vojke slava. 1698-1700 bil gvardijan na Sv. Gori. Izdal Smu= v Izoli, 1959 kamnit kip heroja A. Kebeta je Summulae spirituales de oratione mentali, Be- in bronasto fontano De=ek dn delfin v Šentvidu, netke 1697 <1 izv. hrani sem. knjiž. v Lj.). 1963 bronast doprsni kip heroja M. Pe=arja v Prim.: LibBapt. IV gor. stolnice, 154; LibMatr. 1851 in je postal duhovnik 25. jul. 1874. Službo- pri Sv. Ivanu in vzpodbujala Elviro Kraljevo, val je v Pazinu in nato od 1875 do 1884 kot ka- naj se posveti gledališ=u. 1918 se je poro=ila z tehet v Kopru, od 1884 dalje pa kot ikatehet v igralcem Mariom Silo (gl. =l.). V zakonu sta se Trstu, kjer je u. 1. maja 1916. Bil je =astni ka- rodili h=erki Milena (1919) in Danila (1922), dol- nonik trž. stolnega kapitlja. goletna in priljubljena napovedovalka ina slov. Tretji brat Franc se je rodil v Povirju 27. trž. rad. postaji (1945-77). S-ova se je ob požigu sept. 1862. V duhovnika je bil posve=en 27. mar. Nar. doma komaj rešila iz gore=e stavbe. Od- 1885, u. je v Trstu 31. avg. 1936. Služboval je klonila je ponudbo, da bi nadaljevala z gled. kot kpl. v Oprtalju v Istri (6. apr. 1885 -10. maja delovanjem v Sji; v naslednjih letih je nastopala 1886), kpl. pri Sv. Jakobu v Trstu (10. maja 1886 - v 7-8), ki ga je uvedel v zborovsko petje. Svojo na- marju v NDR pri prof. Rudolfu Kehrerju (1977). ravno nagnjenost do ljud. motiva in lepe pesmi Po kon=ani AG je dve leti pou=evala na Glasb, je tudi kasneje poglabljal pri tem skladatelju, š. Moste v Lj. (1980-81, 1981-82). Leta 1983 je pre- pa še pri Fr. Maroku, proti koncu 50-ih let pa jela diplomo na mednar. klavir, tekmovanju v je odšel na Viš. pedag. š. v Lj., da je dobil po- Bgdu, i. 1. pa tudi diplomo na Moskovskem kon- trebno izobrazbo za pou=evanje petja na osn. š. servatoriju »P. I. Lj. ter na RAI v Trstu. Poro=al je z vseh po- =evo spevoigro Kova=ev študent. Vzgojil je šte- membnejših mednarod. glasb, manifestacij iz Lj., vilno družino, ljubezen do glasbe pa je vcepil Bgda, Dubrovnika, Arezza in Gor. (mednar. tek- tudi svojim otrokom, saj so se nekateri poklicno movanje pev. zborov Seghizzi), iz Mrba (Naša ukvarjali z njo. - S. je tipi=en predstavnik tiste- pesem) in Celja (Mladinski pevski festival) in z ga rodu prim, glasbenikov, ki so vse mo=i nese- zborovskih revij Primorska poje. Po upokojitvi bi=no posvetili preprostemu ljudstvu in skrbeli spremlja koncertno dejavnost na obmo=jih Nove za njegov glasbeni dvig tudi v =asih, ko je to Gor., Kopra, Portoroža, Pirana in na slov. ob- pomenilo veliko tveganje, še zlasti zavoljo it. mo=ju F-JK. S prispevki sodeluje pri strok, re- raznarodovalne politike. vijah Grlica in Naši zbori. Prim.: Mati=ne knjige ž. u. v Biljah; podatki Prim.: V Ro=u je bil tudi prodekan za Kršan. 27. febr. zvest sodelavec do 1905. Kmalu je postal eden 1947 je sprejel službo župnika in dekana v Bu- najplodovitejših nabožnih pesnikov in sodeloval zatu, kjer je ostal tri leta. Kot dekan je sprem- pri skoraj vseh takratnih slov. =asopisih in re- ljal msgr. Ukmarja na birrnovanju po Istri, ki vijah. Številne pesmi so tudi izrazito vzgojnega se je v Laniš=u tragi=no kon=alo (1947). Febr. zna=aja kot Vernim Slovencem za novo leto 1893 1950 je prišel na Op=ine pri Trstu in tu vodil (ZD 1893, .1), Verna h=erka Slovenija sv. O=etu župnijo in dekanijo do mar. 1968, ko se je zavoljo Leonu k slavnemu jubileju (ZD 1893, 41), nekate- zdravja odpovedal župniji in odšel na svoj dom re so tudi odraz takratnih polit, napetosti (ZD v Miljah. Od tu je slkrbel za mašo v ccnkvioi sv. 1892, 204, 285). Pesnil je ve=inoma iv sonetu, pa Barbare v Korošcih nad Miljami. 1. febr. 1956 tudi v oktavah, nibelungih in trioletih; ima vel ga je škof imenoval za =astnega kanonika trž. sonetnih vencev z akrostihom (Bog varuj naš stolnega kapiitlja. - S. je bil zavzet in zvest slov. dom; Preblagimu Piju). 1878 je izdal v Clcu sa- duhovnik, skrben katehet in velik molivec. Zelo mostojno knjižico Mali šopek domoljubnih cvet- so mu bile pri srcu Marijine družbe, zlasti pa li=ic, drobno zbirko domoljubnih pesmi, v kate- Slov. Vincencijeva konferenca, ki ji je bil ve= rih opeva lepoto domovine (Vipavska dolina, •let voditelj. Bil je dober gospodar in samo na Bled, Triglav), slavi zaslužne može (Vodnik, Lu- Op=inah je dosegel, da so 1952 nabavili nove ka Jcran, „Grabrijan). 1905 so izšle v Postojni zvonove, 1956 zgradili novo župniš=e, 1957 po- šmarnice. Glasi moje mladosti. To je zbirka pe- stavili nove orgle z 42 registri, 1964 popravili smic ob 50-letnici prikazovanj v Lurdu; poleg cerkveno uro, 1965 napeljali v cerkvi centralno sonetnega venca z akrostihom Rajski Kraljici so ogrevanje. Na pobudo kaplana Angela Kosma=a tudi ostale ve=inoma v sonetni obliki. Zbirka se je dal zgraditi na Konkonelu cerkvico v =ast odlikuje po dovolj =isti obliki in nežnem =u- Lurške Matere božje, kjer je zdaj vsako nedeljo stvu. V samostojni knjižni obliki so izšle še maša. Po zna=aju je bil strog in natan=en in to Slov. šaljivec (1900), Spisovnik ljubavnih in le- je vtisnilo njegovemu delu poseben pe=at. nitovanjskih pisem (1901), Voš=ilna knjilica (1904), Prim.: ŠkATrst; Vas, ljudje in =as - Zgod. Kupleti in pesmi (1913). V izdaji in založbi Na- Op=in, Trst 1975, 31, 37-40; KatG 11. maja 1978; rodne tiskarne je izšlo 1946 v Gor. 11 njegovih Vita nuova, Trst, maja 1978; B. Milanovi=, Hrvat- kuplctov. Tiskala jih je tiskarna Lukeži= (PSBL ski narodni preporod u Istri, II, Pazin 1973, 538; I, 314-15) v zbirki Nova Talija. - S. spada v ti- T. Sim=i=, Jakob Ukmar - Sto let slovenstva in krš=anstva v Trstu, GMD, Gor. 1986, 105, 202. sto dobo narodnega prebujenja, ko si je vsak Skerl izobraženec štel rv dolžnost, da je na vseh pod- ro=jih kult. delovanja spodbujal narodno ljube- SILVESTER Radoslav (Franc), pesnik, obrtnik in zen in zavest. trgovec, r. 3. dec. 1841 na Vrhniki, u. 30. apr. 1923 Prim.: PrimL 25. maja 1905; SBL III, 308-09; v Vipavi. O=e Martin, mizar in prevoznik, mati SGL III, 629; GorLtk 1985/1987, št. 12-14, 229-35. Marija Zhott. Dvorazr. osn. š. je opravil na Vrh- Ceš=. niki, kjer mu je bil u=itelj tudi pesnik Fr. Svet- H=i=. V Lj. se je izu=il pekarstva, kot pomo=nik SIMANDL Boris, birotehniški mojster, tigrovec, služil najprej v Planini, nato v Postojni, Idriji borec NOB, r. 3. sept. 1900 v mestu Upice na in Vipavi: tu postal samostojen trgovec in po- =eškem, u. 8. febr. 1979 v Lj. O=e Josip, mati sestnik. Dekan Jurij Grabrijan (PSBL I, 460-61), Ana Zdarska. S. je obiskoval sred. tehn. š. v takratna vodilna polit, in kult. osebnost na Vi- Pragi, bil vpoklican v vojsko in ob koncu prve pavskem, je navdušil S-a za narodno in ljudsko- svet. vojne ostal v Gor. ter imel tu kot mojster prosvetno delovanje. Z vso vnemo se je posvetil fine mehanike delavnico in trgovino v ul. Corso širjenju in organiziranju amaterske gledal, dejav- Verdi 1. Bil je nasprotnik faš. in velik prijatelj nosti in tudi sam spesnil v verzih svetopisem- Slov., govoril je lepo slov. V boju proti faš. je ske igre Izgubljeni sin (1865), Egiptovski Jolef sodeloval z Alb. Rejcem, Zor. Jelin=i=em in s (1871), Sv. Uršula (1873), ki so .vse izšle v ZD. pisateljem Fr. Bevkom. Poznal je tudi Franja Predvsem pa se je S. posvetil pesnikovanju in Maruši=a (ustreljen v Bazovici). S popravili pi- se izkazal kot zelo plodovit pesnik. Prvo pesem salnih, šivalnih in drugih strojev v Gor. in na Materno slovo je izro=il uredništvu ZD 1862, kot podeželju je imel prost dostop v vsako gospo- sam izjavlja (ZD 1881, 351) in tako postal njen dinjstvo, v vse urade in tudi v policijske, kjer SIM 1932, bogoslovje v Gor., v duhovnika posve=en Cigan baron; Rozina v Rossinijevem Seviljskem 8. dec. 1935 v Gor. Duhovn. službe: od 1935 do brivcu. Pela je tudi na raznih koncertih in pro- 1953 žpk v Vipavskem Križu in soupr. v Stoma- slavah, pri slov. radij, oddajah itd. V letih 1925- žu, vmes eno leto (1945-46) spiritual v Malem 46 je pou=evala slovenš=ino v slov. š. v Cleve- semeniš=u v Gor. Od 1953 do 1977 žpk-dakan v landu, pripravljala in režirala kult. prireditve z Solkanu, soupr. Ravnice (1966-77) in Trnovega igricami. Sodelovala je pri dramskem zboru Ivan (1960-80). Iz Solkana je S. razširil delavnost na Cankar, uspešno pripravila razne ljudske igre. vso škofijo. Bil je škof. svetovalec, od 1959 do Od 1937 je ve= let vodila mlad. krožek pri Slov. 1963 delegat apost. administratorja M. Toroša. narodni podporni Jednoti AmaMja Preprost iz Orehovice v Vipavski dolini 1947, ko se je It. vrnila v Gor., ena prvih žrtev je u. 13. jun. 1906 in zapustila dva otroka. Teo- takratnih napadov na slov. ljudi in ustanove. Bil fila in Ano (gl. =lanka). S. se je tik pred smrtjo je med rednimi podporniki Zavoda sv. Družine poro=il s sestro pok. žene Marijo Preprost, da bi v Gor. ne pustil otrok brez matere. Opravil je tri razr. Prim.: Podatki doma=ih; Smrt znanega stav- nem. gimnazije v Gor., nato prestopil na slov. benika, KatG 3. mar. 1977 s si. u=iteljiš=e v Kopru, 'kjer je diplomiral 1890. Nje- Ur. gova prva u=iteljsfka služba je bila v Kožbani v SIM izpit za nižje sred. š. 1983. Bil redni prof. za slov., kot Gjurgja v Begovi=evem Božjem =loveku. zgod. in zemlj. na sred. š. »Fr. Erjavec« v Rojanu 1938 je študirala tri mes. v Berlinu, po vrnitvi (Trst). 1984 je opravil še habilitacijo z nate=a- je dobila v sezoni 1939-40 mesto v lj. Drami SNG jem za slov. in zgod. za pou=evanje na višjih in kot prvo vlogo odigrala Izmeno (Sofokles, sred. šolah in od 1986-87 redni stalni prof. za Antigona), potem Kristinco (Kozak, Prof. Klepec), slov. in zgod. na Trg. tehn. zavodu »2. Zois« v bivšo strojepisko (Kozak, Lepa Vida), Selmo (De- Trstu. Kot pianist je 1973 dosegel drugo nagrado tela, U=enjak), Jerico (Finžgar, Naša kri), Nino na tekmovanju u=encev glasb, šol Sje s poseb- (Cankar, Kralj na Betajnovi), posebej pa se je nim priznanjem za najbolje izvedeno slov. glasb, uveljavila kot Emanuela (Mauriac, Asmodej) in delo; 1975 je dobil prvo nagrado na tekmovanju kot Edwiga (Gehr, šesto nadstropje). Vojna leta »Miramar«. 1978 je samostojno nastopal na kon- so prekinila njeno delo v Drami, poleti 1943 pa certih v Trstu in v Lj. Skupaj z drugimi je na- je odšla na osvobojeno part, ozemlje na Dolenj.; stopal v Kranju, Murski Soboti in Postojni. 1976 se vklju=ila v igral, skupine in postala po usta je sodeloval na mednar. reviji glasb, akademij novitvi SNG njegova =lanica. Tu je za otvoritve- v Rovinju. Veliko je snemal za RAITrstA, R Ko- no predstavo febr. 1944 spet naštudirala Cankar- per in R Lj. Kot zborovodja je 1976 prevzel Tr- jevo Nino in odigrala še Stepanovno (Cehov, žaški mladinski zbor, ki se je preimenoval v Snuba=), Manjo (Bor, Težka ura). Vido (Bor, Tržaški mešani zbor, ki nastopa na kult. in Raztrganci) idr. Po vojni je bila v sez. 1945-46 na- zborovskih prireditvah na Tržaškem in Gori- stavljena pri SNG v Trstu, vendar se zdi, da se škem. Nastopili so tudi na Koroškem 1980, v tukaj ni mogla uveljaviti, ker so bile nemogo=e Keutschachu-Hodišah 1983, v Lj. 1985, na Dan- razmere: gled. brez lastne dvorane, igrali so v skem pri nemški manjšini 1985, v Rimu med it. gledališ=u Fenice in po vaseh v priložnostnih Slov. 1986. V zboru sodelujejo le mladi iz mest- dvoranah. Pri Jur=i=evem Desetem bratu (2. dec. nega trž. središ=a. Jun. 1987 je odstopil kot pevo- 1945) je bila lektor, naslednji dan pa je nastopila vodja, a poje v zboru. Od 1978-82 je vodil na RAI- v naslovni vlogi Nicodemijevega Scampolo (10 TrstA štiri sklope glasb, oddaj o resni glasbi: predstav). 19. febr. 1946 je igrala v P. Sureka Mladi in glasba, Glasbene oblike in izrazi, Nove Pesem s ceste Ano v zamenjavi z Zlato Ro- Ploš=e in Glasbena estetika, literatura in kritika. doškovo. V jeseni sta se z možem Jož. Tiranom Doktorska disertacija iz leta 1982 o življenju in vrnila v Lj. (GL SNG Trst 194647, št. 1, 17), kjer delu msgr. dr. Jakoba Ukmarja je izšla v dopol- je bila spet v lj. Drami do 1951, ko je do upo- njeni izdaji kot redna knjiga pri GMD 1986 pod kojitve igrala v Mest. gled. v Lj. V Drami je naslovom: Jakob Ukmar 1878-1971. Sto let slo- izoblikovala naslednje vloge: Elianta (Molière, venstva in krš=anstva v Trstu. Prim.: SBL III, 311 in tam navedena liter.; setleten pa je napisal igro, skomponiral zanjo SGL III, 629-30; GL SNG Trst 1945-46, št. 1, 19-20; kuplete in narisal sceno. Kot dijak je sodeloval 194647, št. 1, 17. Jem. v Ziki, Mentorju in drugih dij. listih, v Lj. pri Obisku in Slov. domu. V Slov. domu je objav- SIM Probuda, ki jo je obiskoval do jeseni 1939. Od vrnil v Lj. Vse prošnje za službo so mu bile jeseni 1937 je obenem tesno sodeloval s prim, odbite, z družino je bil brez lastnega stanovanja. tajno organ. TIGR. Zlom Jsle 1941 je doživel Zgolj naklju=no se mu je šele 1947 ponudila kot kapetan v Novem mestu. Pod imenom Vilko prva možnost zaslužka. Kot =asnikar-fotorepor- Sokli= se je nato skrival kot slikar v graš=ini ter je za=el sodelovati pri tedniku Tovariš, kjer Fcrda Vesela v Radohovi vasi pri Sti=ni. 1941 se je takoj uveljavil pod psevdonimom »Foto je pomagal pri zbiranju in skrivanju orožja, a Vlastja«. A kmalu je sledilo grenko presene=e- mar. 1942 je bil izdan in aretiran. Med prevo- nje. 6. dec. 1949 ga je UDBA v ured. aretirala zom v Lj. je skušal pobegniti, toda it. vojak in do maja 1950 je preživel v podzemni samici ga je dohitel in ga s puškinim kopitom mo=no neosnovano obtožen veleizdaje. Duševno priza- udaril po glavi. Zaradi ležkih posledic (za katere det od neprestanih zasliševanj in krivi=nih o=it- mu je bila po vojni priznana 50% vojna inva- kov je tretji dan po vrnitvi k družini kon=al v lidnost) so ga nezavestnega najprej prepeljali psihiatri=nem oddelku bolnišnice. Po daljšem v zaporniško celico v bolnišnici, nato pa so ga zdravljenju mu je zdravnik svetoval, da ga bo — zdravili na nevrološkem oddelku do jan. 1944. po vsem, kar je v življenju telesno pretrpel in V bolnišnica je delal za OF. Ko je njegov položaj duševno doživel — rešilo samo intenzivno delo. postal ogrožen, je po navodilih OF pobegnil v In S. se je z vso zagnanostjo vrgel na ustvar- Trst, kjer naj bi pomaga! pri organizaciji pro- janje na podro=ju svojega novega delovanja. pagande. Po umoru v u:. Rossetti, kjer so kot Kot fotoreporter in pojosto tudi s pisano bese- žrtve padli njegovi predvojni znanci, so tudi do kot =asnikar je delal za reviji Tovariš in Te- njemu prišli na sled. Spet je moral pobegniti, denska tribuna ter pri dnevnikih Slovenski po- tokrat v Milan, kjer mu je CLN oskrbel nove ro=evalec in Delo. Za svoje dosežke je trikrat dokumente na ime Mirko Sokli=. It. odporniške- prejel Tomši=evo nagrado (1955, 1956 in 1957). - mu gibanju je posebno koristil s svojim zna- 1957 je odpovedal službo v ured. Dela in na njem nem. in s prevajanjem poro=il Radia Svo- povabilo Medic. fak. sprejel mesto tehn. sode- bodne Jsle. Po vdoru Gestapa v organizacijo so lavca z nalogo, da organizira na=rtno medic, S. skrili na podro=je Lago Maggtiore. 27. apr. foto-dokumentacijo. To dolžnost je opravljal 24 1945 pa so ga faš. ujeli, ga strahovito pretepli let. 1958 je postal prvi televizijski snemalec na in obsodili na smrt. Ko je z dvignjenimi roka- Balkanu, študentje so tako lahko spremljali mi že stal pred zidom in so bile nanj namer- zdravniške posege »v živo« na zaslonu v preda- jene puške, je na dvoriš=e vdrl tovornjak z valnici. Vidnost je bila boljša in izlo=ena je garibaldinci. Sledilo je divje streljanje in S. se bila nevarnost infekcije. Ustanovil je fotoklub je iz=rpan zgrudil. Sele na gasilski postaji se zdravstvenih delavcev »Janez Puhar« (1960). je zavedel, živ in rešen. Za njegovo sodelovanje Vklju=il se je v priprave za gradnjo Klini=nega v it. odporniškem gibanju mu je ANPI leta 1982 centra (1962), potoval po Evropi, prinašal na=rte podelila garibaldinsko zvezdo. - 5. maja 1945 so in fotografije modernih bolnišnic, zasnoval film- Jugoslovani iz Sev. Italije «izvolili svoj N00. ski in fotografski dokumentacijski center, v ka- S. je v njem vodil seznam povratnikov v do- terem je kasneje delalo šest njegovih študentov movino. Ko je kmalu nato jsl. ambasada iz Rima medicinskih fotografov in snemalcev. Ustanovil ustanovila v Milanu Urad za repatriacijo, je S. je Fotoklub slov. zdravnikov (1968 - razstave nadaljeval svoje delo in opravljal druge zaupne Mrb. 1969, Koper 1971, škof ja Loka 1972). Do naloge v svojstvu diplomatskega uslužbenca. Po svoje upokojitve 1973 je ustvaril 74 medic, fil- zapletljaju z Angleži ga je jsl. ambasada reSila mov, ki so še danes v uporabi in so mnoge pred aretacijo s tem, da ga je poklicala v Rim. predvajali v številnih svetovnih središ=ih po Iz=rpanega od prestanih naporov in dela so ga vseh celinah. Po upokojitvi je honorarno delal kot diplomatskega kurirja poslali v Bgd. Tam na Medic. fak. še do 1981. V po=astitev njegovih so mu ponudili, da bi v =inu majorja nadalje- zaslug kot pionirja slov. medic, foto-dokumen- val delo v generalštabu. A S. si je želel za=eti tacije so mu ob njegovi 65-letnici priredili na novo, druga=no življenje, primernejše njegovim Klini=nem centru poseben prikaz dela na podro=- nikdar opuš=enim umetniškim težnjam. Zato se ju medic, dokumentacije. Vzporedno s svojimi ni hotel vezati ne vojaško ne politi=no-partijsko, službenimi dolžnostmi S. že od 1946 spremlja kar pa ni bilo brez posledic. - Konec 1945 se je tudi svojo skrito ljubezen: gledališko dejavnost. 363 SIMON V lj. Drami in Operi je od 1947 do 1964 foto- mentor. Poleg že omenjenih zdravniških je bil grafsko dokumentiral vse predstave. Od ustano- 1957 pobudnik ustanovitve »Fotokluba Radio vitve 1951 do 1983 je na enak na=in spremljal Lj.«, 1967 »Fotokluba Planinske zveze«, 1971 »Fo- delo Mestnega gledališ=a ljubljanskega. V ama- tokluba Gorenja vas«, 1972 je bil soustanovitelj terskem šentjakobskem gledališ=u snema že 35 »Fotozvcze Koroške« v Beljaku. Med 1955-59 je let. Poleg tega je dokumentiral tudi predstave bil redni predavatelj na šoli za fotografske po- Komornega gledališ=a, Eksperimentalnega gle- mo=nike v Lj., 1957 pri Fotozvezi Sje zadolžen dališ=a. Odra 57 in gledališ=a Svobod v Kranju, za delo z mladino, 1958 vodil fotote=aje na Ekon. Celju in Mrbu. Skupno je s približno 54.500 po- fak. in v Soli za medic, tehnike, 1959 vodil foto- snetki ohranil izvedbo 774 predstav. Muzeju te=aj na Tehn. sred. š. in bil =lan mednar. ži- SNG je predal v shrambo urejen arhiv 645 rije študentske fotografije., 1960 je ustanovil in predstav z 39.000 posnetki. - Zgolj fotoreporter- postavil prvo razstavo »Pionirski foto«, v Soli ski lov pa ni zadovoljeval S-ovih višjih umet- za oblikovanje je uvedel predmet Fototehnika ; niških teženj. 1947 se je vpisal v Fotoklub Ljub- in ga predaval pet let. Ist predmet je predaval ljana, kjer je spoznaval, kako so ustvarjali sta- 19 let na Pedag. akad. 1963 je v Lj. ustanovil ri mojstri. Po udeležbi na dveh skupinskih raz- in postavil prvo razstavo »Mladina fotografira«. stavah je že prodrl v njihove vrste. Po zaporu 1964 je predlagal reorganizacijo fotografske šole 1949-50 je sklenil, da se še bolj poglobi v to in na njej predaval štiri leta. 1971-72 je pre- delo. Posnetke je za=el pošiljati na mednar. raz- daval na Fak. za novinarstvo v Lj. - V svojstvu stave in po uspehu na svet. razstavi v Rio de vzgojitelja se je S. udeležil mednar. seminarjev Janeiru so se za=ela vrstiti vabila na vse celine. mlad. pedagogov: 1965 v Berlinu, 1972 in 1973 Njegova fotografija Mladi letalci je 1951 dobila v Remscheidu v ZRN, kjer je njegova metodika na svet. nate=aju v Londonu prvo nagrado. V za zgodnjo fotografsko vzgojo mladine dobila letih 1951-74 je priredil samostojne razstave v 1973 uradni naziv »Jsl. model«. Kot taka je bila Clevelandu, Oslu, Kopenhagnu, Buenos Airesu, z zanimanjem obravnavana tudi v tujih pedag. Bgdu, Skopju, Nišu, Splitu, Novem Sadu, Lj., =asopisih. V Gorenji vasi je S. ustanovil in vodi Titovem Velenju, Gorenji vasi, Radovljici, Skof- fotografsko šolo, ki goji ta model, katerega je ji Loki. Udeležil se je številnih skupinskih raz- 1985 predstavil tudi na slov. u=iteljiš=u in gimn. stav doma in v tujini. 1971 je ustanovil in po- v Trstu. - Izven šolskih in predavanj v tujini stavil prvo razstavo ->Foto treh dežel« v trikotu je S. imel v letih 1950-77 še 243 drugih javnih Ljubljana-Celovec-Gorica, ki se odtlej prireja in radijskih predavanj ter je vodil 158 izvenšol- vsako leto. Soustanovitelj (1974) in =astni =lan skih fotote=ajev. V S-evo pedag. dejavnost spa- (1985) je mednar. Fotoforuma, ki povezuje foto- dajo še: =lanek Problematika fotografske vzgoje grafijo Sje, Hrv., Avstr., Staj. in Koroške ter mladih v reviji Fotografie (Leipzig 1968), trije F-JK. Clan je bil mnogih mednar. žirij, ustano- Dia-filmi za osnove pouka v fotografiji, ki jih vitelj prve fotogalerije v Jsli (1971 v Gorenji je založil Sava film (Lj. 1968) ter so v prodaji vasi), pobudnik in mentor fotogalerije Atrij v tudi v srbohrv., nadalje fotopriro=nik v u=be- Lj- (1972). Za svoja dela je prejel številna umet- niku Tehni=ni pouk za 8. razred osnovnih Sol, niška priznanja: 1957 v Bernu diplomo mednar. ki ga je izdala Tehni=na založba Sje (Lj. 1968, mojstra fotografije Mednar. zveze fotografske 1986 9. natis). Za svojo požrtvovalno in bogato umetnosti (FIAP); 1967 naslov mojstra fotograf- vzgojno dejavnost je S. prejel 1971 Nagrado ske umetnosti Jsle; 1971 v Kopenhagnu =astno mesta Ljubljane. - Kot strok, publicist je S. =lanstvo Danskega fotografskega društva; 1976 1967 vodil fotokoti=ek v reviji Tim; 1968 je na- v Linzu kot prvi tujec najvišje avstr. fotograf- pisal niz =lankov Kako boš ustvaril dobro foto- sko odli=je Sartoriusovo medaljo; ne moremo grafijo za dnevnik Delo s prevodom v Fotoreviji naštevati drugih tujih in doma=ih priznanj ter (Bgd); 1968 je prispeval poglavje Fotografija v =astnih =lanstev v številnih jsl. fotoklubih. S. III. delu knjige Za vsak dan (Zal. Zagreb film sam sodi, da je najve= dal so=loveku kot foto- v shr. in Orbital v slov.). Prispeval je fotografije Srafski vzgojitelj. 1948 je opravil zvezni inštruk- za knjigo Gozdovi na Slovenskem (Zal. Borec, 'orski izpit in odtlej predava, vzgaja in vodi Lj. 1975) in za knjigo Slovenske gore (Cankarje- fotografske krožke. 1948 je ustanovil fotoklub va založba, Lj. 1982). S poezijo in prozo sode- »Slovenski poro=evalec« in bil pet let njegov luje pri liter, reviji Sejalec (Skofja Loka, 1984) SIMONETÎ 364 in v Žirovskem ob=asniku (1984-86). Svoje notra- (1957 do 1958), delal na vodilnih mestih pri Glo- nje doživljanje rad preliva v poezijo, ki je bila bus špedicija in v Narodni banki, centrala za predstavljena tudi na javnih recitalih. Od 1976 LRS (1958 do 1961). Od 1961 do 1967 je bil dir. je stalni sodelavec Inštituta za slovenski jezik tovarne obutve Peko v Trži=u, nato pa =lan Iz- pri SAZU za fotografsko terminologijo. S. je še vršnega sveta skupš=ine SRS (1967 do 1970), na vedno aktiven kot fotografski pedagog doma in vodilnih mestih v Gorenjska predilnici v Škof j i v tujini ter kot organizator mednar. strok, sre- Loki (1970 do 1975) in v Poslovni skupnosti tek- =anj. 24. okt. 1987 je dobil v Sarajevu nagrado stilne industrije Sje (1975 do 1988). Na tmrb. U za življenjsko delo Foto zveze Jsle. je habilitiran univ. u=itelj in predava v izobra- ževalnih centrih gospodarstva iter na podiplom- Prim.: Osebni podatki; Miran Sattler, Znanec iz sosednje ulice: Vlastja Simon=i=, Nedelj, dnev- skem študiju Pravne fak. U v Lj. Javno je delo- nik 21. maja 1967 s si.; Z obiska prof. De Ba- val kot mladinski funkcionar, poslanec skupš=i- keya v Lj.: Po velikem dogodku v naši kirur- ne SRS (1964 do 1970), v ured. revij, projektnih giji, Delo 22. avg. 1967 s sliko S., ki snema ope- svetih in Gospodarski zbornici Sje in Jsle. Kot rativni poseg; Aktualni razgovori: Razgovor z preds. združenja usnjarsko predelovalne industri- mojstrom Vlastjo Simon=i=em, ZstV okt. 1968 s si.; Nagrade mesta Lj., Delo 9. maja 1971; Olga je Jsle (1962 do 1966) je modeliral koncept iz- Ratej, Življenje v vojni in miru, TT 15. jun. vozne orientacije panoge in položil temelje nje- 1971; Fotografija kao vaspita=, Dnevnik (Novi nega uresni=evanja. Postavil in usmerjal je pro- Sad) 18. okt. 1975 s si.; Ing. Ludwig Willing, gram modernizacije tekstilne industrije Sje in Kinder fotografieren ohne Kamera, Naturfreun- de, Wien 1980, št. 4 s si.; A. Dolenc, Vlastja Si- ga kot preds. združenja {1978 do 1986) tudi usmer- mon=i=, 70 let življenja in dela, ZstV 1981, 50 jal. Nosilec je nekaj =astnih in delovnih pri- s slikami in spiskom S-vih filmov; Bogdan Po- znanj ter odlikovanja za delo. - Prou=uje modele ga=nik, Vlastja Simon=i= 70-Ietnik, Delo 12. jun. mednar. ekon. odnosov v pogojih družbene last- 1981 s si.; Sm. Juras, Misliti moramo na bodo=- nost, Bilten Klini=nega centra, Lj. 1981, št. 9 s nine in samoupravljanja, kar je >bila tudi tema si.; A. Dolenc, Vlastja Simon=i= in njegovih 70 njegove doktorske disertacije. Izdelal je model let, Medic, razgledi, Lj. 1981, 476-78; Bojana deviznega trga tekstilne industrije, 'ki je u=inko- Zokalj-Jesih, Starojugoslovanski kapetan garibal- vito funkcioniral (1979 do 1986), in model opera- dinec Mirko, TV-15 4. febr. 1982; Mir. Sokli=, Racconto di un partigiano jugoslavo: Fucilazio- cionalizacije deviznega režima SRS (1987), ki je ne!, Resistenza Unita, Novara 1985, št. 7-8; Vlastja postal tudi predlog Gospodarske zbornice Jsle. Simon=i=, Iz smetiš=a idealov, Zirovski ob=asnik. Napisal je ve= komparativnih študij sistema Ziri 1986, št. 9-10; (Ivo Jevnikar), »Foto Vlastja«. mednar. odnosov in razvoja tekstila in njene Pogovor s fotografom VI. S., M(Trst) 1988, št. 4, 50-52 s 3 si. in avtoportretom z ogljem Po tehnologije do lota 2000. S-jeva bibliografija ob- prihodu iz je=e! sega preko 230 enot. B.S. Prim.: Osobni podatki; Kojeko 2, 943. B. Mar. SIMONETI Rino, gospodarstvenik, r. 5. jun. 1926 v Gor., živi v Sp. Gameljnah pod Smarno goro. SIMONI John P., =astnik ameriške vojske, od 3. O=e Marjan, zidarsiki mojster (zadnji demokra- avg. 1945 do 3. jul. 1947 na=elnik Prosvetnega ti=no izvoljeni župan v Podgori), mati Matilda urada ZVU v Trstu {Education Division of AMG Faganel, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Polju Triest). S. je bil morda it., slov. ali tudi 'hrv. pri Lj., sred. š. v Lj. Med 1950 in 1955 je študiral porekla (Simoni, Simon=i=, Simoni= ali podobno). pravo na lj. U (diplomiral 1955), študijsko je bil It. je kar dobro obvladal v pogovoru. Bil pa je 1959 v ZR Nem=iji, 1972 je na zgb. U postal ma- neopore=en, ko je šlo za vprašanja tedaj obnav- gister ekonomskih ved in 1983 dr. ekonomskih ljajo=ega se osnovnega in ustanavljanje slov. in znanosti na U v Mrbu. V NOB je sodeloval od hrv. sred. šolstva na Tržaškem in Goriškem, oz. jan. 1942, 1943 je bil sekretar komiteja SKOJ za hrv. v Puljš=ini, ki je po Morganovi razmejitvi Lj.-Polje, od dec. 1943 do maja 1945 je bil inter- spadala v anglo-ameriški pas do mirovne pogod- niran v Dachauu. Zaposlen je bil na ministrstvu be 1947. Prve stike s Slovenci je S. dobil po dr. za notranje zadeve LRS (1945 do 1950), bil po- Alfonzu postal njegov strok, svetovalec za slov. šole na žina se je že v njegovi mladosti preselila v Prosv. uradu ZVU v Trstu. S. se je pri svojem škofjo Loko. Gimn. je obiskoval v Kranju, kjer delu jasno odlo=il za smer in sodelavce. Že od je 1912 maturiral. Studij je istega leta nadalje- 4. avg. 1945, ko je izšla prva uradna Okrožnica, val na Visoki zemljedelski šoli (Bodenkultur) ki omenja slov. šole, pa do 3. jul. 1947, ko je za- na Dunaju. Zavoljo prve svet. vojne je moral pustil svoje mesto, je S. s simpatijo spremljal študij prekiniti (mobiliziran od 1. jun. 1915 do razvoj slov. šolstva. Za obnovo slov. osn. šol se 1. mar. 1917), nakar ga jt nadaljeval in 1920 je postavil na stališ=e, da se odpro, kjer so bile diplomiral. Služboval je na veleposestvu Križ že 1914 in kjer je na razdaljo 4 km vsaj 25 u=en- pri Kamniku kot praktikant (1920-22) in od 1922 cev. Z Okrožnico (Ukazom) št. 7 z dne 8. okt. do 1926 kot upravitelj veleposestva. 1926 je 1945 je ustanovil v Gor.: nižjo gimn., Iklas. gimn. opravil na Agron. fak. v Zgbu izpit za pouk na z licejem in u=iteljiš=e, v Trstu pa: nižjo gimn., sred. kmetij, šolah. Kot profesor je pou=eval realno gimn. in trg. akademijo ter 1947 še u=ite- na nižji kmetij, šoli v Šentjurju pri Celju ter na ljiš=e. V Gor. in Trstu je ustanovil u=iteljske iz- nižji sred. kmetij, (sadjarski in vinarski) šoli v polnjevalne te=aje in z Okrožnico št. 11, ob- Mrbu (do 1936). Kot pedagog in odli=en strokov- javljeno 5. mar. 1947, uredil delovanje strok, šol njak je predaval poljedelske predmete, botaniko, v Nabrežini, na Katinari, v Sežani in Kanalu. ra=unovodstvo in celo slovenš=ino. Tudi prak- Dokon=no ureditev vseh slov. šol pod ZVU pa ti=no je vodil posku-se ptidelovanja raznih sa- je objavil Ukaz ZVU št. 18, ki je bil objavljen dežev in posevkov. 1936 je bil imenovan za glav- 8. nov. 1947, torej že po odhodu S., ki je med- nega referenta za poljedelstvo pri Kmetij, odd. tem napredoval v stotnika, kapetana, vendar je banske uprave v Lj. in na tem mestu ostal do vsebina Ukaza v celoti delo S. in Barage. - S-jeva 1945. Po osvoboditvi je postal upravnik drž. po- je tudi zasluga, da je ustanovil komisijo za slov. sestva Selo pri Šentvidu pri Sti=ni (pred nacio- šolske knjige in preskrbel za njeno delovanje nalizacijo posestvo tvrdke Sever & Co). Od 1947 finan=na sredstva. S tem so slov. šole dobivale do 1952, ko se je upokojil, je vodil laboratorij potrebne knjige. - S-jeva posebna zasluga je bi- za kontrolo semen pri Kmetij, raziskovalnem in la, da se je zavzel za ustanovitev slov. sred. šol kontrolnem zavodu v Lj. Ob upokojitvi se je v Trstu, katerih prej nikdar ni ibilo, gor. slov. preselil v Skofjo Loko, »kjer uživa svoj pokoj, gimn. je bila ustanovljena 1913, a jo je zadušil se kratko=asi z opazovanjem žive narave in piše izbruh prve svet. vojne. S. se ni oziral na pi- drobce iz svojih doživetij in opazovanj«, (je v smo, ki ga je prejel od trž. šol skrbništva 9. Loških razgledih zapisal dr. France Adami= ob avg. 1945 proti ustanovitvi slov. srednjih šol. 80-Ictnem jubileju P. Simoni=a). - Kot publicist Predstavnik KD (DC) je v trž. mestnem svetu se je že zelo zgodaj uveljavil, saj ga že 1923 za- sicer priznal, da imajo Slov. pravico do lastnih sledimo med sodelavci =asopisa Kmetovalec (K). šol, a da jih je preve= in da so bile ustanovljene Pisal je predvsem o gospodarjenju in var=eva- v letih 1945/46, ko so Slov. izrabljali dobroto nju, o kmetij, strojih, obdelavi posameznih po- zavezniškega =astnika Simonija, »benevolenza di sevkov in sadežev, o vprašanjih strok, kmetij, un ufficiale alleato - Simoni«. šolstva in stanovskih zadevah, o problematiki modernizacije pridelovalnih postopkov, odbire Prim.: A. Geržini=, Boi za slov. šolstvo na Pri- morskem, Buenos Aires 1983, pass.; D. Bonamo- rastlin in pridelovanja semen itd. Objavljal je fe. Disciplina giuridica delle istituzioni scolasti- v glasilih in =asopisih: K, Brazda (1934-37), Go- che a Trieste e a Gorizia, Milano 1979; M. Sah, spodar in gospodinja (1934-38), Koledar jsl. Zgod. pregled obnovljenega m na novo ustanov- kme=ke zveze (1931), KolKM (1936), Ora= (1937- 'jenega slov. šolstva na Goriškem in Tržaškem od 1945 do 1985, v Slovr. šolitvo n? Goriškem in 41), Sadjar in vrtnar (1931-34), S (1933); po drugi Tržaškem 1945-1985, Trst 1986, kjer so vse zavez, svet. vojni pa v: Kme=ki glas (Kg), Pisani petek okrožnice in seznam šol. knjig, ki jih je založila (Delo), Loški razgledi, kranjski Glas, Nedeljski ZVU. dnevnik, celjski Novi tednik. Pomembnejša de- Sah la: napisal je knjigo Splošno poljedelstvo (Celje SIMONI< Primož, kmetijski strokovnjak, publi- MD 1931), na 320 straneh, ki je skoraj 20 let cist, r. 3. jun. 1893 v Plužnjah pri Cerknem (da- služila kot priro=nik za strok. rabo. Dalje: Kme- nes ob=. Idrija), u. 18. sept. 1975 v Skorji Loki. tijsko knjigovodstvo (1931); Zitarstvo (referat na O=e Ivan, mali kmet, mali Marjana Mlakar. Dru- kmetij, anketi II, PKA 1938, str. 179-88); Krna- SIMONI< 366 tijstvo na Dolenjskem (zbornik razprav Dolenj- šestdesetletnik, PDk 5. avg. 1979 s si.; Isti, Dr. Z. ska 1938, 199); Za boljši pridelek (skupaj z inž. Simoni=, PDk 2. avg. 1981 s si.; L. B.{erce), Dr. 2. Simoni= nenadoma umrl, Gosp 7. avg. 1981 Repanškom in dr. Janeži=em, Celje 1952); Kme- s si.; podatki sina Igorja. tijstvo v loškem okolišu nekdaj in danes (Loški ldt razgledi 1964, 102-10); Spominski ploš=i o potresu 1511 {Loški razgledi 1964, 208-10); Doživljaji in SIMONITI Anton, pevovodja, prosvetni delavec, spomini (Loški razgledi 1970); Loške slike iz pre- r. 1. apr. 1868 v Fojani v Gor. Brdih, u. 12. apr. tekle in polpretekle dobe (v kranjskem Glasu); 1954 istotam. O=e Peter, =evljar, mati Marjana Kralj Macafuks in drugi megalomani (celjski No- Polcn=i=. Obiskoval je farno šolo v Fojani. Dva- vi tednik, 1972) itd. Pisal je tudi v Nedeljski najstletnega je o=e poslal v Tolmin za =evljar- dnevnik pod psevdonimom Simon Mlinar, kjer skega vajenca. Tam ga je skladatelj Danilo Faj- je v nadaljevanjih opisoval stare loške gostilne. gelj uvedel v glasbo. Ko se je S. vrnil v Fojano, Prim.: SBL III, 314; Dr. Fr. Adami=, 80-letni je kot samouk nadaljeval študij glasbe, zbral jubilej Pr. Simoni=a, Loški razgledi 1973, 311-12. in vodil prvi fojanski pev. zbor in se spopolnje- Bevk val pri gor. glasbenikih: pri Hrab. Volari=u, Iv. SIMONI< Žaromlr (Žarko), pravnik, gospodar- Kokošarju, Fr. Setni=arju in Ferd. Sim=i=u. Le- stvenik, r. 6. avg. 1919 na Op=inah pri Trstu, u. to za letom je S. orglal v cerkvah in vodil šte- 31. jul. 1981 istotam. O=e Karel, gostilni=ar in vilne cerkv. in prosv. zbore v Fojani, Vipolžah, trgovec, mati Antonija Golob. Osn. š. je obisko- Kozani, Cerovem, Biljani, Medani. Gojil je ljud- val v doma=em kraju, se šolal nekaj let v Tol- sko melodijo, ljubil vesele, melodiozne skladbe. minu in se vpisal nato na gimn. in licej Dante 1884 so Brici ustanovili narodno obrambno Alighieri v Trstu, kjer je maturiral 1938. Leta društvo »Slovenski jez«. Andr. Žnidarši=, vikar 1929 so o=etu odvzeli licenco in zaprli gostilno, iz Gradna, je zložil briško himno Slovenski jez, v kateri so se shajali razni zavedni doma=ini. S. H. Volari= jo je uglasbil, S. pa jo je v pevskih se je že v mladih letih pridružil antif. mlad. zborih širil po narodnih =italnicah. Proti it. Lega gibanju in bil aktiven v društvenem delovanju Nazionale so Brici peli: »Edinost bodi Bricem v doma=em kraju. Jun. 1940 je bil aretiran in 8 trdna vez, zato postavljamo Slovenski jez!« Ta- mes. zaprt v Trstu in Kopru, nato izpuš=en. Po ko je S. preko 60 let požrtvovalno u=il pevske izpustitvi iz zapora je S. služil voj. rok, a so zbore. V tem duhu je vzgojil tudi sina Rada v ga zaradi bolezni poslali domov pred kapitula- odli=nega dirigenta in skladatelja (gl. =l.). cijo. 1943 je diplomiral na Pravni fak. trž. U, Prim.: Lud. Zorzut, Slovenski jez, KMD 1955; kjer je bil nekaj =asa zatem asistent za rimsko Isti, Svobodni kmetje, Dobrovo v Brdih 1974; bežno ga omenja Ivo Jelcr=i= v Pevskem izro=ilu pravo. Isto=asno se je povezal z OF in šel spo- Primorske (72). mladi 1944 z bratom Stanislavom v partizane. T. P. Najprej je bil v Kosovelovi brigadi, nato je opravljal razne pravniške funkcije. Po osvobo- SIMONITI Lojze, zdravnik, internist, r. 2. avg. ditvi je delal v pravnem oddelku PNOO tv Trstu 1901 v Biljani, u. 16. febr. 1957 v Mrbu za posle- in Ajdovš=ini. V Trst st je vrnil 1947 in odslej dicami avtomobilske nesre=e. O=e Poter, izu=en delal v trg. stroki, se csamosvojil in prevzel ve= =evljar, mati Katarina Sim=i=, gospodinja. Imela predstavništev, dokler se ni 1960 zaposlil v TKB sta manjše posestvo in gostilno. Obiskoval je (Tržaški kreditni banki), kjer je kmalu zatem gimn. v Gor. in maturiral 1921. Medicino v Lj., prevzel ravnateljske funkcije in bil 1961 imeno- nadaljeval študije v Gradcu in promoviral v van za ravnatelja. Na tem mestu je ostal do Bologni (1927). Najprej je služboval v Gor. (bol- smrti. V 20 letih je pripeljal trž. slov. ban=ni nišnica Rde=a hiša), nato je imel privatno prakso zavod do poslovnih uspehov in mu predvsem na Travniku v Gor. - Še kot študenta so ga pre- pridobil velik ugled v s!ov. in it. krogih. - Akti- ganjale faš. oblasti, pogosto so opravljali hišne ven antifašist je bil tudi njegov brat Stanislav preiskave na njegovem domu. Družil se je z dr. (25. jan. 1915, Op=ine - 22. sept. 1984, Op=ine), ki Engelb. Besednjakom, dr. Jož. Bitežnikom in dr. je bil sopt. 1940 konfiniran na otok Ventotene, Jan. Kraljem. Pogosto je predaval o zdravstvu kjer je ostal do kapitulacije. v prosv. društvih. Ker so se preganjanja stop- Prim.: bp, Ž. Simoni= petdesetletnik, PDk 10. njevala in je vzdušje postalo nevzdržno, je S. avg. 1969 s si.; jk (J. Koren), Dr. 2. Simoni= videl v emigraciji edino rešitev. K temu pa je 367 SIMONIH svoje pripomogla tudi bolezen. Leta 1932 je po- repertoar. Kot skladatelj je izrazit melodik, ki begnil v Jslo. Najprej se je zdravil na Golniku, se zgleduje po Pucciniju in drugih it. veristih nato se je zaposlil kot zdravnik in se speciali- in se ne izogiba pateti=nosti. =ustvenost pregla- ziral iz plju=nih bolezni in tuberkuloze, 1937 pa suje tudi vsako zgledovanje po ljudski glasbi iz notranjih bolezni. 1937 je (prevzel mesto pred- ter po slov. vzornikih E. Adami=u, Fr. Maroltu. stojnika internega odd. splošne bolnišnice v Napisal je okoli 600 samospevov in zborovskih Slovenj Gradcu. Postal je primarij in ravn. te pesmi na stihe A. Gradnika, I. Grudna, S. Sam- bolnišnice. Isto=asno je vodil protitubenkulozni ca, K. Destovnika-Kajuha, S. Kosovela in drugih, dispanzer tudi v Trbovljah, Slovenj Gradcu dn na besedilo O. Zupan=i=a kantato Kolcdnica mla- Crini na Koroškem. Nemci so ga konfinirali v dinskih brigad za tenor, meš. zbor in orkester Wroclaw {Breslau) v šleziji ina Poljskem. Po (1955), po libretu S. Samca pa enodejansko oper- osvoboditvi je bil od 1945 do smrti ravn. bol- no agitko Partizanka Ana. Napisal je tudi precej nišnice in šef dnternega odd. v Slovenj Gradcu. mladinskih in otroških zborov in scensko glasbo. Objavil je ve= strok, =lankov v ZstV (1933, 1935, Prim.: Raf. Ajlcc, SBL III, 315-17; A. Rijavec, 1936, 1937). Vsi =lanki so obravnavali problem Slov. glasbena dela, Lj. 1979, 264-66; slika v Pelu 1965, št. 111, pril. RTV. tuberkuloze. Objavil je tudi celo vrsto poljudnih -Ù Predavanj v okviru strok, društev (tudi v Kol. GMD 1931). Njegovi otroci: Jurij (1931) zdravnik SIMONITI Valentin, urbanist, arhitekt, ob=inski •internist, Mitja (1935) dipl. inž. arh., Primož svetovalec v Spetru Slovenov, aktivno se udele- (1936) univ. prof., preds. Slov. matice. Marjetica žuje kult. življenja v Beneški Sloveniji in ga (1939) umetnostni zgodovinar. sooblikuje, r. 12. fobr. 191 & v Barnasu (ob=ina Prim.: Osebni podatki soproge Cvete, sina Ju- Speter Slovenov). O=e Janez Krstnik, mlinar, rija (pismo z dne 9. fobr. i9S7); SBL III, 314; mati Lenardina Guzola iz Š=igle (ob=. Podbone- ZstV 26, 1957, 189-90. A. Pr- sec). Njegov rod izhaja iz Biljane v Gor. Brdiii, od koder so se njegovi predniki razširili po vsej SIMONIH Rado, skladatelj in dirigent, r. 15. Sji. Prisotnost družine Simoniti je zabeležena v maja 1914 v Fojani, u. 14. maja 1981 v Lj. O=e Ben. Slov. v =asu, ko je bil pater Jurij Simoniti Anton, organist in =evljar, mati Jožefa Mavric, kurat na Stari Gori (1801-04). Znanje slov. jezika gospodinja. Po opravljeni klas. gimn. v Lj. je v si je pridobil doma od staršev, ki so bili zvesti letih 1933-37 obiskoval Konservatorij in 1946 di- bralci mohorskih knjig, in pri verouku, ki je plomiral na Akademiji za glasbo (AG) v dirigira- bil do 1930 v slov. jeziku, ko je v Barnasu nju pri D. Svari. Pou=eval je na glasb. š. v Spli- kaplanoval Peter Qualizza. Po osn. š. v it. jeziku tu (1937-39), vodil zbor lj. Opere (193943), po ka- v Spetru Slovenov (1929) je po o=etovi smrti pol- pitulaciji It. je 1943 odšel v partizane in vodil nih deset let delal kot mlinar. Ko je kot pri- Prvo part, pihalno godbo v ureditev obmo=ja Belopeških jezer (1977); Na=rt tektu R. d'Aroncu s prispevkom O nekih po- za obnovo ob=ine Tipana po potresu 1976 (1978); gledih na arhitekturo na Slovenskem. Referat razne projekte za varstvo okolja in za turisti=- je izšel v Zborniku o kongresu, ki ga je 1982 no valorizacijo: Matajur, Monte Quarnan, Colle izdal Inštitut za enciklopedijo F-JK. Skupno z Osoppo, furlanske »risorgive« (podzemeljske vo- msgr. Marinom Qualizzo idr. je sodeloval pri dne izvire), favnistKni park v kraju Pagnac- izoblikovanju Listine o pravicah Slovencev vi- co (1970-73); zazidalni na=rt za gradnjo ljudskih demske pokrajine, ki so jo soglasno sprejeli vsi hiš v Huminu in Osoppu. Kot arh. je med dru- predstavniki Slov. videmske pokrajine 16. sept. gim realiziral: hotelske komplekse v Gradežu in 1977 na ob=nem zboru v Lipi (ob=ina Speter na Garganu (1961 s sodelavci), stavbo nižje sred. Slovenov). šole v Špetru Slovenov (1963), komplekse ljud- Prim.: Osobni podatki (maja 1988); =asopisna skih hiš v =ila slov. problematiko. Med drugim je =lan 21-=lanskega okrož. N00 in ostal v tej funkciji Konzultc za toponomastiku. Upravnega sveta do konca vojne. Bil je =lan Okrož. komiteja SDAG in Konzulte za slov. vprašanja pri ob=ini KPS in sodeloval s Petrom Skalarjem. 8. maja Gorica. - Z ravn. Jož. Nemcem (PSBL II, 502-03) 1945 so se v Gor. zbrali predstavniki dotedanjim je sodeloval pni številnih izdajah skript, s prof. okrožij in S. je postal podpreds. novega NOO B. Massero (PSBL II, 3S6-87) je pripravil Zgo- Gor. okrožja v coni A in bil poverjenik za no- dovino Rimljanov (Gor. 1954, cikl.). V Izvestjih tranje zadeve. Postaviti so ga hoteli za preds. sred. šol v Gor. se je oglasil s =lankoma: Slov. sežanskega okraja, vendar ni hotel iti. - V =asu sred. šole od šol. teta 1965/66 do 1974/75, 1975; ZVU je bil dvakrat zaprt. Ko je 29. mar. 1946 Slov. sred. Sole od Sol. leta 1975/76 do 1984/85, prišla v Brda razmejdtvena komisija, so ji pri- 1985. pravili sprejem, ki jih je prepri=al o slov. zna- Prim.: Osobni podatki; Speti=, Rimski mlini, =aju Gor. Brd. Po priklju=itvi je bil preds. KLO Trst 1985, pass.; Slov. šolstvo na Goriškem in Višnjevik vse do njegovega razpusta. Bil je tu- Tržaškem, 1945-1985, Trst 1986, 147, 179. di preds. Kmetij, zadruge v Višnjeviku, ki je B.Lu. skrbela za odkupe sadja in vina in imela trgo- SIRK Ivan (Ivo), družbeno politi=ni delavec in vino in gostilno. Ker so bili hudi pritiski za kmet, r. 28. jun. 1905 v Višnjeviku in tam u. 12. ustanovitev Kmetij, obdelovalne zadruge v Viš- nov. 1983. O=e Anton, premožen kmet, mati Ka- njeviku, je podpisal vstop, =e se bo vklju=ilo tarina Vuga. Osn. š. je obiskoval v Višnjevdku še deset drugih kmetov. Kmetje so se pasivno in nato delal na doma=i kmetiji. Zaradi dolgov upirali pritiskom z Okraja. Ko so se iz sosed- je zašla v gosp. stisko in velik del skupaj s hišo njih vasi pojavili celo predlogi, naj ga areti- je bil 1936 prodan trgovcu iz Vidma. S. je še rajo, je odšel v Lj. k B. Kraigherju, ki mu je naprej delal na tej zemlji in skrbel za vinsko povedal, da se bodo KOZ kmalu razpustile. Od klet. Odkupoval je vino in ga vozil na trg. Dom tedaj so pritiski prenehali in Kraigher je bil so si uredili v prostorih odkupljene stare šole. ve=krat pri njem na obisku v Višnjeviku. - Ka- Po prvi svet. vojni je bil =lan kult. prosv. druš- sneje je bil poslanec v ob=ini Dobrovo in N. Gor., tva Jez v Višnjeviku in simpatizer TIGR-a. Med dolgoletni porotnik, pobudnik ustanovitve za- prodajo vdna je 1941 na poti po Tolminski videl družne kleti na Dobrovem in med prvimi koo- napise OF, ki sta mu jih kasneje pojasnila go- peranti. Sodeloval je pri postavitvu obeležij do- stilni=ar Zimic iz Plavi in Fr. Savli iz Zatolmina. godkom NOB v Brdih. Imel je smisel za humor 10. febr. 1942 so v Višnjeviku ustanovili prvi va- in v intervjuju 1962 za Ned. dnevnik je izjavil: ški odb. OF. V za=etku sept. 1942 je pomagal »S spomenikom v Gonja=ah smo dobili asfalti- beguncema iz Gonarsa in jima omogo=il, da sta rano pot.« Ponosen je bil na svoje delo v la- se priklju=ila skupini B. Kraigherja na Saboti- pornati briški zemlji. Kot trden briški kmet ;e nu. 9. nov. 1942 je bil sprejet v KPS in ostal v 1975 s ponosom poudaril: »Kakor sem imetje njej do smrti. Za njegovo dleg. delo so zvedeli podedoval, tako sem ga spomladi 1975 prepu- tudi faš. v Medani. Mar. 1943 je bila aretirana stil mlajšim mo=em.« - Ilegalno ime Nanos. u=iteljica iz Slovrenca, katero je mislil orga- Prim.: Miran Sattler, Simpati=en kot rebula, nizirati v NOG. Policija je prestregla njeno pi- Ned. dnevnik 7. okt. 1962; C. Zupane, I. Sirk (Nanos) sedemdesetletnik, PDk 2. jul. 1975; Sonja smo doma=im lin kmalu je bil aretiran, =eprav Tramšek, Vesel sem bil, ko sem izvedel za OF, so ga mu=ili, je vse zanikal in kljub soo=enju Komunist 9. avg. 1976; Niko Prin=i=, I. Sirk-Na- mu niso mogli ni=esar dokazati. Obdržali so ga nos, petinsedemdesetlctnik, PrimN 24. jun. 1980; v zaporu kot državi nevarnega osumljenca. Po Zahvala..., Delo 14. dec. 1983; Govor Tineta Rem- kapitulaciji It. je hotel pobegniti iz zapora Co- škarja 14. nov. 1983; Izjava Al. Mavrica, Šlovrenc 1; Tine Remškar, I. Sirk-Nanos, PrimN 18. nov. roneo v Trstu, vendar so ga zajeli Nemci. Zaradi 1983; Iz. Predan, Zapustil nas je I. Sirk, NMat prošnje doma=ih so ga kon=no izpustili. - Sploš- 30. nov. 1983; Milko Stolfa, Med briškimi gri=i je no razpoloženje v Gor. Brdih ga je potegnilo za posijalo sonce, 48; And. Ustjah pri Ajdovš=ini. O=e Vladimir, kmet, mati zbiral na svojem domu, ki je s šol. letom 1920/21 Bogomila Sim=i=. Mladost je preživela na Do- postal konvikt z interno gimn. S. je bil imenovan brovem, kjer je obiskovala tudi osn. š., v Lj. za ravn. konvikta, a je opravljal tudi posle ad- je dokon=ala Solo za oblikovanje, po maturi ministratorja in ekonoma. 1923 je bil konvikt 1972 se je zaposlila v GorMuz kot risarka, pred- spremenjen v Malo koprsko semeniš=e (Piccolo vsem v arheol. oddelku. 1976 je odšla v Benet- Seminario di Capodistria), 1927, po dozidavi no- ke, kjer je študirala na Università internazionale vega dela poslopja, pa v Medškofijsko malo se- dell'arte in na Akademiji lepih umetnosti. Tu je meniš=e (Seminario Interdiocesano). S. je postal diplomirala 1981 pri prof. Tiozzu in se ponovno rektor novega zavoda. Isto=asno se je S. v prvih zaposlila v GorMuz kot restavratorka. Vpisala se povojnih letih intenzivno posve=al socialno-polit. ie tudi na podiplomski študij restavratorstva na delu v okviru Italijanske ljudske stranke (Par- ALU v Lj. Ukvarja se predvsem z restavrira- tito Popolare). Veliko je predaval (tudi v Furla- njem slik. in deloma kiparskih del, medtem ko niji) in ustanavljal zadruge, posojilnice, kulturna le izvirne umetnine intenzivneje ustvarjala v društva, mladinske krožke. Med temi ustanovami študijskih letih. Upodabljala je zlasti krajino in je bila najpomembnejša Famiglia Agricola Coo- figuro, v glavnem v mešani tehniki, ki je kombi- perativa (mlin, oljarni, skladiš=e gnojil), ki je nacija akvarela, pastela, svin=nika in sepie. Pri kasneje najprej zašla v finan=ne težave, 1935 pa krajinah le še bežno slutimo naslon na gri=ev- so jo ukinile oblasti. Zaradi te svoje dejavnosti nat briški svet z zveriženimi starimi trtami ali je bil S. ve=krat deležen ostrih kritik krajevnih na zna=ilno beneško okolje z modrino morske liberalnih krogov, a tudi fašisti=ne oblasti. Kljub Površine. Njena slik. predelava naravnega moti- temu so se za=ele proti koncu dvajsetih let nje- va je povsem svobodna, »krajine so zasnovane gove simpatije mo=no nagibati na stran re- 'zrazito liri=no in asociativno, barvni toni so než- žima. Po odstopu msg-. Sedeja je bil 10. nov. ni in prosojni, o=itna je posebna nagnjenost k 1931 imenovan za apost. administratorja gor. •zražanju z akvarelom«. Slikarka tudi figuro ob- nadškofijc. To službo je opravljal do 22. sept. ravnava slikovito in sproš=eno. V okviru Društva 1934, ko je Škofijo prevzel novi nadškof Margot- Za vizualne medije Praska je 1983 skupinsko ti. Od 1935 do 1938 je bil generalni vikar ško- razst. v Solkanu, Tolminu in Idriji, samostojno fije Larino (Campobasso) v MoMseju. 1939 je bil Pa 1987 v Likovni vitrini v Novi Gor. Grafi=no inkardiniran v trž.-koprsko škofijo ter imeno- J° oblikovala ve= publikacij GorMuz, od prve van za koprskega stolnega kanonika, upravitelja št- dalje ovitek GorLtk. prebende »Manzini«, obenem pa koprskega ter Prim.: Osebni podatki; Društvo za vizualne me- krkavškega prodekana in vikarja koprske žup- dije Praska. Razstava mladih ustvarjalcev Sev. nije. Od 1940 je opravljal tudi službo cerkv. "•"im., Nova Gor. 1983; Razstavni prostor Likov- sodnika. 1945 se je s pomo=jo trž. škofa San- na vitrina. Ana Sirk-Faku=. Risbe in akvareli. tina zatekel v Trst, kjer je bil predsednik O.D.A. Nova Gor. 1987; PrimN 10. mar. 1987. M. V. (Opera Diocesana di Assistenza Postbellica) in P.C.A. (Pontificia Commissione di Assistenza), SIROTTI (SIROTICH) Giovanni, apostolski ad- prosinodalni izpraševalec, administrator semeni- ministrator gor. nadšk. po Sedeju, r. 23. okt. 1883 v š=a, =lan škof. odbora za izseljence; prejemnik vasi Bale v Istri (dekanat Rovinj), u. 4. apr. kraljevega, kasneje pa tudi republiškega drž. od- 1955 v Trstu. O=e Anton, trgovec in posestnik, likovanja. - S. je šel v zgod. kot zagrizen it. na- ^ati Carla Marcolin iz Pulja. Osn. š. je obisko- cionalist, somišljenik fašizma in njegove potuj- val v doma=em kraju, nato 1895-1903 študiral na =evalnc politike, =eprav se je idejno oblikoval v c' kr. it. gimn. v Kopru, kjer je bil skoraj vsa okolju, ki je bilo blizu krš=. socialnemu gibanju. leta odli=njak. Obenem je bil gojenec konvikta 1926 so npr. koprski faš. demonstrirali proti nje- Poreško-puljske škofije v Kopru. Maturiral je ls- jul. 1903. Od 1903 do 1907 je študiral bogo- mu, ker se ni pridružil izrazom veselja ob spod- slovje v Gor. V duhovnika je bil posve=en 28. letelem atentatu na Duceja (Apih, 218). Se 1927 °kt. 1906. Leta 1908 je bil imenovan za vicerek- so ga polic, poro=ila ozna=evala kot »nekdanjega torJa in ekonoma poreško-ipuljskega konvikta v priznanega voditelja krajevne ljudske stranke« K°pru. že pred vojno je delal v krajevnem krš=. (Matta, 52). Kot rektor Malega semeniš=a se je s°cialnem gibanju. Med vojno je semeniš=nikc izkazal za odli=nega administratorja, vendar je SIROTTI 372 slov. in hrv. gojencem kratil pravico do primerne denarne prispevke. Za njegovega vodstva škofije izobrazbe v njihovem mater, jeziku ter oviral so oblasti poostrile nadzor nad slov. duhovniki, slov. in hrv. tudi kot ob=evalni jezik znotraj med katerimi je bilo mnogo konfiniranih. Ovad- bogoslovja (Belci, 84). Slov. in hrv. duhovniki so be in pritožbe so kar deževale na kvesturo in se v spomenici papežu Piju XI. dec. 1930 prito- prefekturo, od tod pa so zahteve po premestit- žili: »Nikakor pa ne moremo opravi=iti nekate- vah in »ustreznih« ukrepih prihajale na škofijo. rih semeniških .predstojnikov, ki slov. in hrv. S. je skušal v tem navzkrižnem ognju igrati vlo- jezik še v zasebnih pogo\orih med gojenci težko go posrednika. Ve=krat se zahtevam oblasti res dopuš=ajo« '(UA). Zaradi tega in drugih obrobnih ni uklonil in je uspešno posegel v obrambo te- zadev je S. prišel navzkriž s trž. škofom Fogar- ga ali onega duhovnika al! apeliral na Sv. sedež, jem, poreškojpuljskim ordinarijem Pederzollijem, v mnogih drugih primerih pa je pritiskom po- s stolnim župnikom v Kopru in s kanoniki. Da- pustil dn pristajal na nezakonito vmešavanje ci- lje so že v tem =asu na Kongregacijo za seme- vilnih oblasti v cerkvene zadeve, predvsem pa niš=a prihajale pritožbe nekaterih koprskih dru- ni skrival svojega soglasja s politiko »asimila- žin v zvezi s S-jevim finan=nim poslovanjem v cije« drugorodcev. Ni mu pa uspelo dose=i od zadevi hiše »S. Marco« (UA, fase. B, 1, pismo Sv. sedeža prepovedi Cerkvenega molitvenika, ki dekana stolnega kapitli.i v Kopru 12. apr. 1939). sta ga odobrila škofa Sedej in Fogar 1931. Da- Novica o S-jcvem imenovanju za gor. apost. ad- lje se je S. lotil »reforme« Malega in Velikega ministratorja je navdala slov. in furl, del ško- semeniš=a, katerima je skušal vtisniti =imbolj fije z veliko zaskrbljenostjo. Škof Sedej je od- it. lice, prisotnost slov. jezika in slov. osebja poslal Sv. sedežu protestno spomenico (Sedejev pa =imbolj omejiti, =eprav Sv. sedež na njegove simpozij, 62), jsla škof. konferenca pa se je pri- predloge o novem pravilniku bogoslov, semeni- pravljala na uradno protestno noto, ki pa jo je š=a ni pristal (Klinec, 99). Konec 1933 se je za- vatikanska diplomacija prepre=ila. - S. je na gor. pletel v afero, ki se je kon=ala s =asopisno go- stolici pretrgal s tradicijo svojih prednikov. Pred- njo proti predstojnikom semeniš=a in trž. škofu stavil se je v vlogi »posrednika«, ki naj »zlije Fogarju. Izkazalo se je, da je gonjo sprožila obe narodnosti« in škofijo izena=i z drugimi it. skupina hogoslovcev, ki je prihajala iz koprske- škofijami. Najve=jo oviro na tej poti so po nje- ga Malega semeniš=a. Skupino je Kongregacija govem mnenju predstavljali slov. in furl, duhov- za semeniš=a izklju=ila iz bogoslovja. Obstaja niki, ki jih je v poro=ilu Konzistorialni kongre- utemeljen sum, da je bi! navdihovalec upornih gaciji z dne 23. marca 1932 ozna=il kot »okužene semeniž=nikov sam S. (UA, fase. B, 4), kateremu z jožafinskim duhom, birokrate, nacionaliste, ne- pa je vsa zadeva kmalu ušla iz rok. Policija je lojalne do Sv. sedeža« itd. Posebno slov. duhov- namre= vdrla v bogoslovje in poslala v konfi- š=ino je prikazal v sktajno negativni lu=i, =eš nacijo podravn. Rutarja in prof. Musizzo, ravn. da je »po izvoru sorodna vzh. narodom, po na- Brumat ter prof. Tul, Toroš in drugi pa so ravi mrzla in nezmožna vsakega viišjega, zares prejeli opomin. Sam S. je moral v pismu Sv. krš=anskega pri=evanja«, da »seje sovraštvo« med sedežu z dne 22. jun. 1934 priznati, da je »šte- ljudstvo in da se no=e odpovedati iredentizmu. vilo duhovnikov, ki so jih zadeli polic, ukrepi Kot kaže, je bil S. res prepri=an, da je obram- in ki so na ta na=in osumljeni, da rovanijo proti ba teptanih narodnostnih pravic ovira za globlje državi, previsoko« (Klinec, 114) in je zahteval krS=ansko življenje. Za svoje delovanje pa je vizitacijo msgr. Rossina. Ta pa se je zanj izte- izoblikoval naslednje smernice: tesnejše sodelo- kla naravnost »katastrofalno« (UA, fase. B, 1, vanje s civilno oblastjo, imenovanje sodelavcev pismo koprskega stolnega kapitlja papežu z dne »italijanske miselnosti« na klju=ne položaje v 12. apr. 1939). Tako so bile še edino faš. oblasti škofiji ter valorizacija Katoliške akcije kot de- s S-jevim delovanjem zadovoljne. It. poslanik pri javnika lai=nega apostolata v skladu z navodili Sv. sedežu De Vecchi di Valcismon je it. zun. Sv. sedeža (Tavano, 20S-09). Na pritisk faš. ob- min. pisal 23. okt. 1933, »...da je položaj za Cer- lasti je S. v pretežno slov. župnijah nastavljal kev zelo hud, s prisotnostjo S. v Gor. pa zelo koadjutorje iz drugih !t. škofij, ki naj ibi skrbeli ugoden za nas. =e bi bil S. naš agent, ne bi mo- za it. vernike v župniji, za kar so od vlade gel storiti ve=. V Jsli pa je naravnost osovra- prejemali — kakor sicer tudi sam S. — visoke žen« (Belci, 84). Po aferi gor. bogoslovja je Sv. 373 SIVEC sedež tudi na pritisk nuncija v Beogradu Pele- SIVEC Franc, u=itelj, tigrovec, r. 21. jan. 1890 v grinettija v zelo kratkem =asu imenoval novega Krnu, u. 9. okt. 1958 v Lj. O=e Tomaž, kmet, gor. ordinarija. Pred odhodom dz Gor. v Larino mati Ana Rutar, gospodinja. S. je dovršil nižjo (kar je ve=ina razumela kot neke vrste cerkveno gimn. v Gor., u=iteljiš=e v Kopru in Gor., tu konfinacijo), je S-a župan Pascoli odlikoval z 1911 maturiral, 1913 usposob. izpit. Pou=eval je redom »Commendatore della corona d'Italia«. Do v Cadrgu od 1911-15, v Cerknem 1915-16, na Pcr- novih zapletov je prišlo 1939 v zvezi s S-jevim bli (Tolm.) 1916-21, v Kredu 1921-25, v Lepeni imenovanjem za uprav, bogate probende v Kopru 1925-26, premeš=en v =ezso=o 1. febr. 1926, kjer in za stolnega kanonika. Trž. škof Santin pri je pou=eval do sept. 1930, ko je bil premeš=en imenovanju namre= ni upošteval pravilnika pre- v notranjost It. v Piombino (Toskana). S. je bil bende, po katerem je imel do tistega mesta pra- zelo delaven, požrtvovalen, demokrat, narodno vico le duhovnik koprske škofije. Koprski stolni izredno zaveden, pravi ljudski u=itelj. V Cadrgu kapitelj, ki so ga sestavljali sami privrženci nek- je prebudil pri mladini in odraslih narodno za- danjega trž. škofa Fogarja, je od Koncilskc kon- vest, vodil pev. zbor mladine in odraslih ter gregacije v Rimu dos igel razveljavitev imenova- režiral igre in prirejal veselice v Cadrgu, Kredu nja, škof Santin se je zato moral obrniti na in stem. Po it. kapitulaciji se je zatekel v Švico, žef Herberstein (1630-89), =lan reda malteških vi- kjer je delal v Zavodu za epilepti=no mladino v tezov (od 1643, prior za Ogrsko od 1682), general Zürichu, obiskoval predavanja na U in sam po- in poveljnik Vojne krajine v Karlovcu (od 9. ro=al o specialni pedagogiki v Jsli. Po vrnitvi jun. 1669), je pri=el vojno zoper Turke in je na 1945 v Bgd je nadaljeval delo v Ministr. za pro- svoj bojni pohod (1. jan. Î686) vzel tudi svojega sveto, kjer je vodil oddelek za posebno šolstvo. spovednika p. Fran=iška Skaletarja. Tako se je Od 1947 je honorarno predaval pedagogiko na ta udeležil vseh njegovih vojskovanj pri Navari- bgd. Višji pedag. š., kjer je postal 1950 prof.; nu v Moreji (7. jul. 1686), Neaplju {29. avg. 1686) 1953 upokojen. Honorarno je predaval tudi na in Novigradu v Dalmaciji (1687) in se z njim tudi Filoz. fak. v Bgdu (1947-58). - Po mladostnih le- vrnil v Karlovac. Ker je Herberstein hudo zbo- poslovnih poskusih s roudarjeno socialno pro- lel, ga je S. spremljal v Gradec in bil pri njem blematiko se je posvetil strok, pisanju ve=inoma vse do njegove smrti (30. nov. 1689). To vojsko- v srbohrv., prvi slov. =lanek s tega podro=ja (Iz vanje je S. popisal v obsežnem delu (400 strani): iivljenja duševno zaostalih otrok) je napisal 1928. Condotta navale e vera relazione del viaggio da Ob svoji sedemdesetletnici je svoje življenjske Carlstot a Malta di Giovanni Giuseppe Conte Pedag. izkušnje strnil v knjigo O vaspitavanju d'Herberstein... seguito il primo dell'anno 1686- dece ometene u razvitku, Bgd 1959, slov. prevod 87 (Graz 1688). M. Pav=i=a O vzgoji razvojno prizadetih otrok, Prim.: C. Weibl, Syllabus chronologico-histori- Lj. 1962. Knjiga je ovrednotena kot najboljše de- cus virorum illustrium ex ordine S. Francisci lo slov. avtorja s podro=ja specialne pedagogike. (rkp.); F. A. Nrcckenfeldt, Historisch-topographi- sche Beschreibung von Neustadl-Rudolfswert Duševno manj razvito mladino obravnava celo- (rkp.), 43; P. Greiderer, Germania franciscana, vito, nesentimentalno in vseskozi humano, po- Tomus I, libri II, § 4, št. 457; Catalogue Biblio- zornost posve=a tudi zgod., razvoju in metodam thecae hungaricae Francisci com. Széchényi, To- stroke ter njenih delovnih metod. V marsikate- mus I. Scriptores Hungaros et rerum hungari- carum typis editos complexus. Pars IL Sopronii rem pogledu so njegova stališ=a sprejemljiva 1799, str. 289; Index alter libros Bibliothecae Še dandanes, v nekaterih pa je videl za=uda da- hungaricae Francisci com. Széchényi... Pestini le= (obravnavanje kombinirano motenih otrok). 1S00, 339; C. Wurzbach, Biographisches Lexikon Podro=je duševne nerazvitosti je postalo njegovo des Kaiserthums Oesterreich, VIII, Wien 1863, 324-28; R. Lopaši7, Karlovac, poviest i mjestopis temeljno, veliko pa je storil tudi za slabovidne grada i okolice, Zgb 1879, 195-206; A. Schlossar, • slepe. Upravi=eno velja za pionirja specialne Die Literatur der Steiermark in historischer, geo- Pedagogike v Sji in Jsli. Po njem je poimeno- graphischer und ethnographischer Beschreibung, van Mariborski vzgojni dom. - 2e na Prim, je Graz 1886, 15; I. Vrhovec, Zgodovina Novega me- sta, Lj. 1891, 156; A. Furlan, CZN XXI, Mrb. 1926, Mudsko-prosv. delal, v u=it. društvu, predaval, 29-57. režiral, nastopal. V Mrbu se je angažiral pri Lc. Zvezi kult. društev. V Bgdu je bil ve= let tajn. ]n =lan ured. Narod, podmladka, ur. je publi- SKALETAR (SCALETTARI) Jožef, latinski pe- kacijo Spomenica Domova slepih v Zemunu snik in šolnik, r. 27. jan. 1656 v Gor., u. 23. sept. (1917-1937) in ji napisal ve= =lankov. 1712 na Dunaju. Gramatiko in humaniora kon=al v Gor. (1669-74), v jezuitski red vstopil na Duna- Prim.: Arhiv in =lanek v SBL III, 324 in tam ju 16. jun. 1674 in po opravljenem noviciatu na- navedena liter.; podatki A. Kotar, M. Matic, M. Pav=i=; Savli, Vrsta, PDk 2. dec. 1977. daljeval filoz. in teol. študije na Dunaju in po- SAS stal doktor obeh panog. Bil je pet let prof. ma- tematike, šest let prof. filoz. in nad deset let SKALETAR (SCALETTARI) p. Fran=išek, zgodo- prof. filoz. na U na Dunaju in v Gradcu (do vinar, r. 19. mar. 1635 v vasici Skaletar (Vogr- 1695), pri slednji tudi ve= let kancelar, nato pa sko) pri Gor., u. 11. febr. 1694 v Gradcu. Nižjo rektor kolegijev v Gor., Gradcu in na Dunaju. 8imn. (grammaticalia) naredil v Gor. (1647-51), Objavil je dela: Divus Leopoldus Austriae Mar- vstopil v fran=iškanski red 1651 in po opravlje- chio, Pius, Felix, ìllustrissimis Dominis Dominis nem noviciatu študiral retoriko (1652-53), filoz. Francisco Wenceslao Josepho S.R.I.... (Viennae (1653-55) in teolog. (1655-58) v Gradcu, nakar je 1692); Panegyrici Leopoldi I. Virtutibits Magni... služboval v dušnem pastirstvu v Gor., Lj., Kar- (Viennae 1693); Recentissima pietas austriacae Wcu (1670-89) in Gradcu (1689-94). Grof Ivan Jo- monumenta... (Viennae 1693). Ch. Klein ga je v SKERK 376 svojem delu Analecta poetica uvrstil kar na 37 neodvisnih Slov. in bil 1952 izvoljen za ob=in, mestih (II, str. 8, 18-25, 32-33, 36, 59-60, 384-88). svetovalca v narodno ogroženi ob=ini Devin- Prim.: A. & A. de Backer, Bibliothèque des Nabrežina. Imel je vodilno vlogo proti nasilne- Ecrivains de la Compagnie de Jésus, III, Liège mu razlaš=anju in masovnemu naseljevanju istr- 1853-61, 591-92; J. N. Stoeger, Scriptores Provin- skih beguncev, za kar je bil tar=a ostrih napa- ciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine dov nacionalistov in Lega Nazionale. - V nov. ad nostra usque tempora, Viennae 1855, 311; C. Sommervogel, Bibliothèque de la Compagnie de 1953 je zastopal demokrati=ne Slov. v delegaciji Jésus. Premiere partie: Bibliographie, VII, Bru- pri jsl. vladi in pri Titu ter zahteval, da Jsl. xelles-Paris 1896, 710-11. tudi diplomatsko zaš=iti trž. Slov. in da vojaško Le. intervenira v primeru napadov s strani it. nacio- SKERK Josîp, odvetnik in narodni delavec, r. nalistov, kar je bilo sprejeto dn uradno sporo- 23. mar. 1923 v Trnovci pri Nabrežlni. O=e Jo- =eno vladama ZDA in Vel. Britanije. Sodeloval sip, posestnik in gostilni=ar, poslednji župan je pri raznih manifestacijah, delegacijah in spo- ob=. Sempolaj in zadnji preds. Kme=ke in obrt- menicah proti vrnitvi Trsta it. republiki. Po ne posojilnice, ki sta bili ukinjeni od it. oblasti vzpostavitvi it. uprave 1954 je sodeloval pri šte- 1925. Mati Alojzija Bratina, sestra župnika Brati- vilnih delegacijah pri prvem vladnem komisarju ne v šempolaju. Gimn. obiskoval v Gor., pravo v Trstu dr. Palamari in pni raznih it. in jsl. na U v Trstu, doktoriral mar. 1947. 2e v dija- ministrih za uveljavitev dolo=il Londonskega ških letih je S. pomagal pri organiziranju slov. memoranduma. 1960 je bil ponovno izvoljen v mladine na Tržaškem Krasu v sodelovanju z ob=. svet ob=ine Dcvin-Nabrežina in pobudnik Antonom šibeljo (Stjenkom), kasnejšim narod- številnih resolucij in sklepov za polno izvajanje nim herojem, ki je bil =lan TIGR-a. Ze od 1941 Londonske spomenice, za uveljavitev doma=ega je sodeloval v OF, kjer je opravljal propag. in gosp. in proti na=rtnemu in nasilnemu raznaro- organiz. posle. Po razpadu It. 1943 je bil ko- dovanju. 1960 je bil imenovan od financ, min. mandant I. bataljona novoustanovljene brigade kot izvedenec za =lana trž. pokr. dav=ne komi- S. Kosovel in operiral med Trstom in Trži=em. sije. 1962 je bil med soustanovitelji polit, gru- Nato se je bojeval v raznih brigadah in štabnih pacije Slovenske skupnosti (SSk). Na prvih de- edinkah IX. korpusa na Prim, in Gorenj. Bil želnih volitvah 1964 je bil izvoljen na tej listi je ranjen in odlikovan. Po vojni je povezoval za dežel, svetovalca F-JK in obenem potrjen za slov. študente na trž. U in sodeloval pri pouli=- ob=. svetovalca Devina-Nabrežine. Po ostri vo- nih manifestacijah in akcijah za priklju=itev lilni kampanji in zmagi liste SSk, kljub izred- Trsta in Prim, k Jsli. Policija ZVU ga je are- nim napadom vidalijevcev, titovcev in sociali- tirala. Po doktoratu je opravil odvet. prakso v stov je bil potrjen in postavljen trden in do- pisarni dr. Fr. Ton=i svetil predvsem slikanju velikih platen, risbi, 1982, 1984, 1985, 1986), Bled (1980), Tolmin (1980, grafiki in kolažu. Njegovo sodelovanje z Mlad. 1981, 1982, 1983, 1985), Ravne na Kor. (1983, 1985), knjigo se je za=elo 197.5, ko je ilustriral knjigo Aumetz - Francija (1984), Kanal (1985), Sežana P. Zidarja Glavne osebe na potepu in knjigo (1986), Rim (1986), N. Gor. (1987). Skupinske raz- Severna in Južna Amerika. Sledijo ilustracije v stave: Ajdovš=ina (1972), Buje (1973), Lj. - Mestna knjigah: dr. I. Sedej, Kme=ka hiša na Slovenskem gal. (1974, 1975, 1976, 1977), Edinburgh (1975), (1976); Dnevnik Ane Frank (1977); J. Tav=ar, Cvet- Kumrovec (1975), Mantova (1975), Ivanjica (1976), je v jeseni (1977); S. Kosovel, Sonce ima krono Lj. - Likovno razstaviš=e R. Jakopi= (1978), Spe- (1978); J. Jur=i=, Rokovnja=i (1978); J. Jur=i=, ter (Ex tempore 1985, 1986, 1987), Banjaluka (1987). Domen, Sosedov sin (1979); M. Kranjec, Povest Nagrade: Studentska Prešernova nagrada 1975 o dobrih ljudeh (1979); T. Svetina, Stena (1980); (Lj.), Premio Lubiam 1975 (Mantova), Nagrada M. Kranjec, Mladost v mo=virju (1981); J. O. ob=ine Idrija 1983, III. odkupna nagrada 7. ex Curwood, Kazan vol=ji pes (1987). S-eve ilustra- tempora 1986 (Speter). cije nikoli niso samo dodatek literarni predlo- Prim.: Osebni podatki; J. Kav=i=, tekst v kata- gi, temve= nastopajo kot samostojne likovne logu, Idrija 1980, tekst v katalogu, Idrija 1982; stvaritve, v katerih se avtorjeva pozornost osre- M. TrSar, Uveljavlja se vrsta tipi=nih sodelavcev, Delo-KL 2. dec. 1982; L. Menaše in J. Kav=i=, doto=a na figuro in njeno analiti=no psihološko tekst v katalogu, Idrija 1985; J. Kav=i=, Rudi obdelavo. Poleg knjižnih ilustracij velja posebej Sko=ir - pristop k slikarjevi »likovni dramatiki«, omeniti grafi=no-glasbeno mapo Tantadrujeve PrimSre= 57/58 - 1985; S. Tence, Slikar R. Sko- želje iz leta 1983, za katero sta S. in Aldo Ku- =ir razstavlja v Rimu, PDk 12. okt. 1986; T. Pregi, tekst v zloženki, Nova Gor. 1985. mar prejela Nagrado ob=ine Idrija. Delo je za- Kv== snovano kot samostojna bibliofilska izdaja li- kovnih in glasbenih ilustracij petih novel in SKOCIR Stanko, u=itelj, r. 3. maja 1903 v Ko- =rtic C. Kosma=a. S-eve grafi=ne ilustracije Tan- baridu, u. 9. febr. 1987 v Lj. O=e Franc, trgovec, tadrujevih želja so notranje grajene na drama- gostilni=ar, kmet, mati Marija Jakli. Kot otrok tizirani napetosti med gluho, zloveš=o in prazno je izgubil o=eta in mater. Zanj je skrbela sestra temino prostora ter srhljivo osamljenostjo in Mirni, kasneje poro=ena z u=it. Iv. Mateli=em, ekspresivno grotesknostjo =loveške eksistence. ki je bil 1914 vpoklican v vojsko. Ob izbruhu Podobna ob=utja in sporo=ila zaznamujejo tudi vojne med Avstr. in It. je Mirni z dojen=kom in pretežni del S-evih platen, risb, grafik in kola- Stankom zbežala iz Kobarida, se naselila v No- žev, ki jih je avtor najprej predstavil na samo- vem mestu. S. je tu dovršil osn. š. in 4 razr. stojnih razst. v Gal. Idrija 1982 in 1985. Slikar eimn. 1921 se je vrnil v Tolmin, živel v sestrini je tematsko in problemsko pristopil k ženskemu družini, obiskoval 3. in 4. letnik tolm. u=iteljiš=a aktu, ki mu nudi vznemirljive možnosti za li- in v jeseni 1923 napravil u=it. maturo. Zaradi kovno izpoved. Svoja dela gradi s pomo=jo na faš. preganjanja je pou=eval na težkih mestih: videz tradicionalnih elementov, ki pa jih postav- na potovalni š. Vrsno, Krn, Robidnica, Gor. lja v naš =as v takih — izrazito sodobno pojmo- Trenta, Robidiš=e in bil 1927 premeš=en v Asi- vanih pristopih, ki mu omogo=ajo dovolj odgo- gliano v Piemontu. Povsod v slov. vaseh je iz- vorno simbolizirati determinantnost današnjega ven š. pou=eval petje in organiziral prireditve, tajno je režiral uprizoritve celo v Kobaridu in =loveka. Žensko telo je osrednji formalni in Sužidu in skrivaj pou=eval u=ence slov. 1929 je vsebinski fenomen, s katerim in ob katerem se zapustil Piémont in ilegalno odšel v Jslo. Pou=e odpirajo in izpostavljajo problemi raz=love=enja, val je v Prekmurju v Zamostju, kjer so ga nad- odtujitve in fatalne simbolike. Ob temeljnem legovali madž. nacionalisti, a je dosegel ukini- slikarskem delu se S. ukvarja še z oblikovanjem tev madž. vzporednice, da je bil pouk le v slov, razli=nih publikacij in sodeluje z Dramati=nim Obenem je sodeloval v pev. zboru, v emigr, društvom enem letu poslan na polit, te=aj v Lj. ter po- 78) in nato delegat skupš=ine SRS v zboru re- tem imenovan za sekretarja okraj. odb. OF. 1949 publik in pokrajin skupš=ine Jsle (1978-86; kraj- je postal preds. skupš=ine in sekretar okraj, ko- ši =as je bil preds. odb. jsl. skupš=ine za kre- miteja KPS v Idriji, 1952 pa preds. skupš=ine ditno-monetarni sistem; pet let je bil preds. zve- okraja Tolmin. Kmalu se je vrnil v Idrdjo, toda znega družb, sveta za družbeni sistem informi- 1953 je spet postal okraj, preds. v Tolminu. Te- ranja). Udeležil se je ve= mednar. konferenc za ga leta je bil tudi izvoljen za republ. poslanca, informatiko in publicisti=no deloval v jsl. tisku kar je ostal dve mandatni dobi, do 1961. Z zdru- (NRazgl, Delo, Borba, NIN, Nova revija itd.). Od žitvijo okrajev Gorica in Tolmin je S. postal 1986 je dir. Beograjske banke - Temeljne banke podpreds. skupš=ine novega okraja Gorica. Za- Lj. dolžen je bil za družbene dejavnosti ter skrbel Prim.: Kojeko 949; Dnevnik 30. maja 1976; oseb- za nove kadre. Po združitvi okrajev Koper in ni podatki (pismo z dne 12. apr. 1988). Gorica je postal podpreds. skupš=ine tudi no- B. Mar. vega okraja Koper, prav tako zadolžen za druž- SKOK Svetko, prof. in kult. delavec, r. 4. sept. bene dejavnosti. Po ukinitvi okrajev se je vrnil 1911 v Trstu, živi v Semedeli pri Kopru. O=e v Tolmin ter tam opravljal štiri leta funkcijo Blaž, doma iz Diva=e, drž. uradnik v Trstu in preds. ter nato še 4 leta funkcijo podpreds. ob=. Mrbu, mati Marjeta Bekar iz Sežane, gospodi- skupš=ine. Upokojil se je 1973, vendar je še de- nja. Osn. š. pri Sv. Ivanu \ Trstu (2 razr.), 1919 lal v SZDL, ZZB NOV Tolmin ter v delegatskem se je družina preselila v Mrb., kjer je dovršil sistemu. Ob tem je S. zbiral tudi spominsko osn. š. in realko (1929), na lj. U pa romanistiko in drugo gradivo o organizaciji kurirskih zvez (1933). S franc, štipendijo se je izpopolnjeval v med vojno na Prim. O tem je izdelal nekaj ela- franc, na Sorboni v Parizu. 1961 je nato na U boratov, ki so bili uporabljeni v monografiji o v Rimu nostrificiral lj. diplomo z doktoratom, kurirjih na Slovenskem. Poleg tega je napisal usposob izpit za pou=evanje slov. na nižji gimn. nekaj prispevkov o Gradnikovi brigadi za TV-15, je opravil 1962, za pou=evanje v zveznih razr. za PrimN pa nekaj prispevkov o življenju na viš. sred. šol 1971. Pou=eval je na gimn. v Pe=i terenu. Za svoje delo v vojnem in povojnem (Zetska banovina) od 1934-38, v Svilajnacu (Mo- =asu je prejel ve= odlikovanj. ravska banov.) od 1938-39, v Celju od 1939-41 (do Prim.: Osebni podatki; Rado Zakonjšek, Parti- prihoda Nem.). Med vojno je od nov. 1943 do zanski kurirji, Lj. 1985, 227 s si.; Nova Gorica 1. febr. 1951, št. 5; PrimN 14. mar. 1958; LdP 26. mar. 1944 vodil osn. š. v Sežani in v njej pou- febr. 1958; PrimN 27. jan. 1960 in 24. febr. 1981; =eval, nato je do konca vojne u=il v te=aju. V GorZb 1958. Trstu je od 1945-64 u=il na Niž. sred. š. (zdaj I. Mlakar Cankar), od 1964 do 10. sept. 1980, ko je stopil SKOK Lojze, družbenopoliti=ni delavec, r. 25. v pokoj, v zveznem razr. u=iteljiš=a A.M. Slom- maja 1931 v Ravnici (Sodovec) pri Solkanu, živi šek. - S. je predaval na R Trst A in urejal Glas v Lj. O=e Jože, 'kmet, mati Natalija Plesni=ar, mladih. Glasilo prim, dijakov, Gor.-Trst (od 1. gospodinja. S-ov o=e je ob mobilizaciji za vojno maja 1946 do 3. apr. 1948). Nekaj let je jezikov- v Abesiniji zbežal v Jslo (1935), za njim je kmalu no korigiral mlad. revijo Galeb. Napisal je An- odšla družina, ki se je naselila na Rodici pri gleško vadnico, I. del. Za nižje razr. slov. sred. Domžalah. Osn. š. je obiskoval v Jaršah in Dom- šol, Trst 1949, ponat. 1955. V IzvTrst 1962 je žalah. 1944 je deloval v NOB. 'Po vojni je kon=al priob=il razpravo Ital. in juri. leksikalni elemen- gimn. v Lj. in diplomiral na Fak. za elektroteh- ti v seianskem govoru. Prevajal je iz angl. in niko (šibki tök) 1959. Mod študijem je bil se- franc, med drugim H. G. Wells, =asovni stroj kretar univ. odb. Zveze študentov lj. U in =lan (1964) in Julie-Jeanne-Eléonore de Lespinasse, predsedstva Zveze študentov Jsle {1955-58). Po Pisma Julije de Lespinasse za SNG v Trstu; po- šolanju se je zaposlil v tovarni Iskra, nato je dali so jih kot recital Mire Sardo= 29. apr. 1966 bil poklicni politik na okraj, komiteju ZKS v in 7 ponovitev, tudi na R Trst A. Lj., na univ. komiteju in pri CK ZKS. Od 1968 Prim.: Osebni podatki (18. jun. 1987); A. Ger do 1972 je služboval v Bgdu 'kot namestnik zve- žini=, Pouk v materina=ini - da ali ne?, Buenos Aires 1972, 35, 89; IzvTrst 1948-80; arh. u=iteljiš=a znega sekretarja za informacije. Zatem je bil A. M. Slomšek v Trstu. generalni dir. združenih trg. podjetij ABC (1972- Jem. 381 SKRBINSEK SKRBINŠEK MIlan, igralec, režiser, dramatik, nom. Bilo je tisto leto po prvi svet. vojni, ko publicist, prevajalec, vzgojitelj in gledališki or- sem kot šestnajstleten fant za=el redno zahajati ganizator, r. 19. febr. 1886 v Mrbu, u. 25. jul. h gledališkim predstavam v tržaškem Narodnem 1963 v Lj. O=e Stefan, železn. uslužbenec, mati domu. Takrat se mi je prvi= zasvitalo, kaj se Pranja Haberl, gospodinja. Vadnico in en razr. pravi resni=no strokovno in umetniško vodena meš=. š. je obiskoval v Mrbu, med 1899-1906 pa predstava (režija) in kaj mora dati odrski umet- realko v Lj. 2e v otroški dobi je vodil lutkovno nik od sebe...« Ni= =udnega torej, da so si ga gledališ=e ter igral v popularnih igricah, kot so: na Tržaškem spet želeli, ko je 1919 zapustil SNG Trnjul=ica, Snegulj=ica in Pepelka. S trinajstimi v Trstu. Igralec I. Gabrš=ik piše, da je ansam- leti je ustanovil Dijaško diletantsko društvo in bel brez njega kot =reda ovac brez dobrega pa- ga vodil osem let. V njegovi režiji so igrali De- stirja. Na povabilo režiserja E. Nadvornika je setega brata, Rokovnja=e in Divjega lovca. V S. poleti 1919 sodeloval v Sarajevu pri komor- tem =asu je izdajal tudi tednik Diletant, v ka- nih ve=erih skupaj z Marijo Vero. 1920 je postal terega je pisal =lanke o režiji in igranju. Po ravn. celj. gledališ=a, nato Drame v Mrbu. Od maturi 1906 in enoletni vojaški službi 1907-08 se 1922 do 1945 je režiral in igral v lj. SNG, isto- je sprva vpisal na dunajsko tehniko (arhit.), nato =asno je bil režiser na lj. radiu ter deloval kot romanistiko in 1908-09 obiskoval Ottovo dram. pedagog in režiser v Šentjakobskem gledališ=u. šolo, kjer je imel za u=itelja igralca Burgtheatra Po drugi vojni je S. deloval v Mrbu in v treh Arnima Seydelmanna. Po odli=no opravljenih sezonah 1945-48 zrežiral devet del. Od 1948 do študijih se je odlomil za doma=e gledališ=e in upok. 1951 je bil spet =lan SNG v Lj. - Kot igra- Prvi= nastopil 7. mar. 1909 v Lj. kot Martinek lec je S. ustvaril nad 600 odrskih likov. Med Spak v Jur=i=-Govekarjevem Desetem bratu. Je- najuspešnejše iz doma=e dramatike lahko zabe- seni istega leta je bil sprejet za =lana slov. ležimo: Kantor (Kralj na Betajnovi), š=uka (Za gledališ=a, in .kot poro=ajo kronisti, postal ljub- narodov blagor), Zlodej (Pohujšanje v dolini ljenec ob=instva. Med 1909 in 1914 je kot =lan šentflorjanski), župnik in Jerman (Hlapci), Po- Deželnega gledališ=a v Lj. odigral okrog 150 vloç, ljanec (Lepa Vida), Bonaventura (Veronika Dc- v tem =asu je tudi režiral in vodil svojo Dra- seniška), Rihtar (Divji lovec), Juda (Azazel), Tre- mati=no šolo. V Lj. je ostal do vojne 1914 in še soglav (Miklova Zala) itd. Iz tuje dramatike tik pred vojno vodil gostovanja lj. Drame po pa: Brut, Othello, Shylock, Vincentio, Kaliban vseh slov. pokrajinah. Vojno dobo je najprej (Shakespeare), Kreon (Sofoklej), Mefisto (Goe- Preživel na ruski fronti kot rezervni =astnik, bil the), Harpagon in Tartuffe (Molière), Razkolni- ranjen, nato kot referent dodeljen vojaškemu kov in Mitja Karamazov (Dostojevski), Starec Potniškemu uradu v Lj. in Trstu, kjer je zreži- v Sonati strahov (Strindberg), Osvald (Strahovi), ral nekaj del in vodil dramati=no š. Že pred se- General Lope (Sodnik Zalamejski), Ma v Krogu zono 1913-14 je S. dobil ponudbo, da prevzame s kredo (Klabund), Burgoyne v Hudi=evem u=en- vodstvo SNG v Trstu, a je ta na=rt prekrižala cu (G. B. Shaw), Mamon v Sleherniku (Hofmann- vojna, šele po vojni je S. lahko prevzel vod- sthal) itd. Zelo velik uspeh so imeli njegovi stvo SNG v Trstu in napravil na=rt za ve= let. koncertno-recitacijski ve=eri. 1949 je za vlogo v sezoni 1918-19 je režiral 31 del, med njimi župnika v Hlapcih prejel Prešernovo nagrado. - Vse Cankarjeve drame razen Romanti=nih duš. Kot režiser je S. posve=al izredno pozornost do- v tej, =eprav kratki dobi, je S. ustvaril jedro ma=i dramski ustvarjalnosti, posebno Cankarju, slov. gledališ=a na Tržaškem in je bila izredne- saj je bil prvi, ki je dal na spored vsa Cankar- ga pomena za vso poznejšo gledal, dejavnost na jeva dela in jih vgradil v stavbo slov. gledališke Prim. Njegove strok, in umet. vodene režije, nje- kulture. Boril se je proti diletantizmu in pa- Sova požrtvovalnost in izkušenost ter zanesljivost tosu v gledališ=u in iskal v vsakem dramskem njegovega vzgajanja so zapustile v Trstu in na tekstu njegov svojstveni obraz. Romanti=no igro "rim. trajen pe=at, kot je tudi lepo razvidno tiste dobe je preusmerjal v realisti=no in psiho- lz =estitk, zahval in priznanj, ki so mu jih ka- loško odrsko ustvarjanje. Samo na poklicnih reje izrekli kult. delavci, društva in SHPZ. Ob odrih je zrežiral 114 tujih in 77 doma=ih del. 40-letnici S-ovega poklicnega umet. delovanja se Izredno delaven je bil kot organizator. Kjerkoli Je V. Bartol takole spominjal tiste dobe: »Moja je bil, je skrbel za gledališki naraš=aj in nje- Prva teatrska doživetja so zvezana s Tvojim ime- govo vzgojo. Stalno je vodil in ustanavljal dra- SKRINJAR 382 mati=ne Sole, iz katerih je izšla cela vrsta odli=- cinija in preds. republike Leoneja, ko so Rižarno nih poklicnih igralcev. Neutrudno je skrbel za razglasili za državni spomenik odporništva. Po- amaterska gledališ=a in 1921 objavil brošuro Di- liti=no je po vojni deloval v Slov. skupnosti, za letantski oder, ki vsebuje navodila za amaterske katero je 1982 tudi kandidiral. 1980 je prejel odre. Pisal je strok, =lanke, razprave, polemike, odli=je Slov. skupnosti. študije, prevode in jih objavljal v =asopisih in Prim.: Podatki žene Ivanke Skrinjar; N. L., revijah, gledal, publikacijah in gledal, listih. Danes zadnje slovo od D.S., PDk 7. nov. 1984 Poleg vsega tega je bil S. tudi dramatik in pi- s si.; Umrl je D.S., M(Trst) 1984, 135 s si.; M. satelj. Napisal je drame Labirint (upriz. v Mrbu Jcvnikar, D. S., KolGMD 1986, 120 s si. Jem. 1931 v režiji brata Vladimira), Osveta, Boiji volek in drugi, Zmaga lu=i in ve= dramatizacij, med SKRINJAR Marija, roj. MANFREDA, kulturna katerimi je najbolj znan njegov Hlapec Jernej. in socialna delavka, r. 10. dec. 1857 v Kobaridu, Prevedel je okrog 50 odrskih del iz srbohrv., u. 25. dec. 1931 pri Sv. Križu pri Tomaju. O=e nem., franc, it. in nekaj prevodov je izšlo tudi Andrej je bil kmet in je padel 8. mar. 1879 v v tisku (seznam vseh v SLNP, 272). Bosni, mati Terezija Tarman. Dvorazr. osn. š. je dovršila v Kobaridu in bila Gregor=i=eva u=en- Prim.: SBL III, 335-37 in tam navedena liter.; ka. V mladosti je imela za prijatelje skladatelja PDk 24. jan. 1982; Bruno Hartman, Prvi mari- borski Stri=ok Vanja, GL SNG Mrb., XXIX, 47- Volari=a, pesnika Pagliaruzzija-Krilana in druge 54; Katalog ob razstavi Slov. gledal, in filmske- narodno zavedne Kobaridce. Poro=ila se je z ga muzeja, Lj. 1982; SGL III, 63841; MSE III; orožniškim stražmojstrom Simonom Skrinjar- Moder, SLNP, 272. jem, in ko je ta stopil v pokoj, sta se preselila 2-1 v Trst, kjer sta bili poro=eni že dve njeni teti, SKRINJAR Drago, narodni delavec, r. 3. mar. materini sestri. Mož je postal uradnik pri Pod- 1915 v Sežani, u. 5. nov. 1984 v Trstu. O=e Karel, pornem društvu, ona se je posvetila narodnemu železni=ar iz Sežane, mati Kristina Sila, gospo- in socialnemu delu, predvsem slov. dekletom, dinja iz Vrem. Ker so o=eta službeno prestav- ki so v velikem številu prihajale v Trst služit ljali, je S. obiskoval osn. š. v Marijaniš=u v in bile brez varstva. 1898 je z drugimi trž. Slo- Lj. in v Alojzijeviš=u v Gor., v Trstu pa je do- venkami ustanovila v Trstu (v ul. Farneto, zdaj vršil klas. gimn. (1938). Po maturi je dobil služ- ul. Ginnastica 18) Zavod sv. Nikolaja, ki je skr- bo pri carini v Trstu, vpisal pa se je tudi na bel za nar. in nravstveno vaistvo slov. služkinj. kemijo na U v Padovi, vendar zaradi vojne ni V njem je našlo na tiso=e revnih deklet in žena dovršil študijev. Ob izbruhu vojne so ga vpo- varno streho in vsestransko podporo. S. ga je klicali in je bil vojak (sergente maggiore) v San vodila ve= let in vsepovsod prosila in nabirala Giorgio di Nogaro in v Trstu do 8. sept. 1943. podporo zanj, vendar pa je 1904 tožila Gregor- Vrnil se je v službo in delal za osvobod. giba- =i=u, da ne najde pravega razumevanja ne pri nje. Jun. 1944 je bil zaprt v trž. Coroneu, sept. politikih ne v okolici trž. škofa Nagla. Da bi 1944 se je poro=il z Ivanko Kobol, prof. gospo- prebudila slov. ženske in jim utrla pot v javno dinjstva, iz znane gostilne Jadran pri Sv. Jako- življenje, se je obrnila v pismu na Fr. Podgornika, bu v Trstu. Apr. 1945 so ga zaprli v trž. Rižarno, lastnika in ured. Slovanskega sveta, ki je od kjer so sežigali zapornike. Od tu se je nekako 1891-95 izhajal v Trstu, naj bi izdajal posebno =udežno rešil, ker so ga po kakih 10 dneh po- prilogo za ženske. Podgornik ji je ustregel in slali v Zejane v Podružnice in med pokrovitelji, ki so pla=ali so premestili v Vogherò, nato v Milan, kamor se vsaj 200 kron. Dopise je pošiljala v E, Jadranko, je 1928 preselila tudi družina. Osn. š. je zaklju- gor. So=o, Slov. ženo, 2S, Sn idr. Gregor=i=u je =il v Milanu, gimn. v milanskem Malem seme- dopisovala od 1882 in on ji je pisal 15 pisem niš=u, klas. licej (brez mature) v zavodu Carducci (gl. ZbD IV), mladostne spomine nanj je opisala v Milanu. 1938 so ga vpoklicali k vojakom v v sestavku V spomin !>0-letnice Simona Gregor- konjeniško šolo v Pinerolo, kjer se je v ob=inski =i=a (E 1894, št. 144-146) in V Tolminski vasi za knjižnici u=il slov. slovstva. =asu je vorskorou in narodnemu življenju v žup- Teol. študije je sicer za=el v Rimu, a jih je na- niji dal svoj osebni pe=at vestnega, delavnega daljeval v Innsbrucku v Avstriji. Tu je 16. maja in zavednega duhovnika. Ko je prišel v Ddkane, 1917 dosegel doktorat iz teologije. Mašniško po- je našel v župniji Marijini družbi za dekleta in sve=enje je prejel že 15. jul. 1916 kot duhovnik fante, za žene in može (ki ju je 1901 in 1903 tržaško^koprske škofije. V jul. 1917 je toil (poslan ustanovil župnik M. Širne Defar; ta je usta- za župn. uprav, v Podgorje (dekanija Klanec), novil tudi Katol. slov. izobraževalno društvo). kjer je ostal do 1919. Zaradi nasprotovanj it. S. sam je postal voditelj Konsumnega društva oblasti, ki so ga hotele poslati v internacijo na in 1921 =lan Šolskega sveta. - Ko je prišel v De- Sardinijo, se je 1919 umaknil v Rim, kjer je na- kane, je takoj (poskrbel za žup. cerkev kipa sve- daljeval s študijem cerkvenega prava in 1921 do- tih bratov Cirila in Metoda. Bil je namre= mjun segel doktorat »utriusque iuris«. V Rimu se je vnat =astilec. Kipa še danes stojita na glavnem spoznal z zgb. nadšk. dr. Antonom Bauerjcm ki oltarju, ki je tudi delo njegovih skrbi. Za leto ga je poklical ,k sebi v Zgb in ga 30. okt 1921 1913 je na=rtoval ljudski misijon, ki se je mogel inkardiniral v zgb. nadškofi jo. 1. nov. 1921 ga vršiti šele 1925 dn je dal krasne sadove. (Misijon je nadškof imenoval za svojega osebnega tajni- je leta 1913 odpadel zavoljo =rnih koz, 1914 za- ka m za notarja pri cerkvenem sodiš=u za za- radi kolere, nato pa zaradi vojne in povojnih konske pravde. 1925 ga je nadškof imenoval za razmer.) Zelo uspešne so bile duhovne vaje deta stolnega kanonika (kanonik Prvostolnog kaptola 1930, 'ki so bile namenjene predvsem Marijinim zagreba=kog in kanonik a latere). Opravljal je družbam; med duhovnimi vajami je bilo 1.100 ob- še druge službe: kancler, generalni provikar hajil. - Njegovo delo ni bilo po volji it. ob- preds. cerkv. sodiš=a za zakonske pravde, kano- lastem. Ve=krat so ga tožili na škofiji (prefek- mk-kustos idr. Nadškofa Bauer in Stepinac sta tura v Pulju) in celo zahtevali njegovo odstrani- zelo cernia njegovo delo. Bil je marljlVi tocen> tev dz Dekanov. 1927 so ga tožili, da je odklonil odli=en pravnik in upravnik. Po vojni je v tež- mašo ob smrti kraljice matere, da je odklonil •• razmerah znova prevzel službo tajnika nad- zahvalno pesem, ko se je Mussolini rešil nevar- škofije. Po kratki, a hudi bolezni, za ikatero te- nosti ob drugem atentatu, da je v stiku z naj- ZdraVi1 Je Umrl v SLTPT ' ' ^rebški bol- bolj znanimi slov. iredentisti, da je protiit. in manici. Pokopan je na Mirogoju v Zgbu v grob- protdrežimsko usmerjen. V škof. arhivu je ohra- n.c zagrebških kanonikov in arhidiakonov njen dokument, s katerim doma=i obrekovalec preMicuje svoje obrekovanje. Šlo je predvsem arïwzA arh- KatÌnara; SkATrst: Nadš*. za zadeve v zvezi z it. š. in službo božjo v it. Škerl jeziku. Dokani so tedaj spadali pod bližnje faš. nadzorstvo v Kopru in pod prefekturo v Pulju, SLAMI< Franc gospodarstvenik, r. 12. avg. 1886 ki je pripravila marsikatero težavo slov. dn hrv. v Batujah pr, Ajdovš=ini v številni družtal kme- duhovš=ini v Istri. Prim.: Žp. arh. Katinara; SkATrst; šematizmi; priSr( Folium Terg.; žp. arh. Dekani (novejša ikronika obrj^ ^,^rî: in zapisi); Božo Milanavd=, Hrvatski narodni pre- oDrti se je izu=il Ppri OCe,uo=cin m;„ moi.trll v . /T_ P" mesarskem porod u Istri, II, Pazin 1973, 538; Jakob Sokli=, mojstru Fogarju (bratu tržaškega škofa) v Gor Istra kli=e, Lj. 1928, 31; razni avtorji, Dekani v preteklosti in danes, Koper 1979, 46, 62 (s sliko kjer je opravil mojstrski izpit ter od 1 10 vodu župnika Slami=a). samostojno mesarijo. Med prvo svet. vojnovu n j Škerl bil mobihzran in nMni *.. , ,.. J ° Je J Sa SlužU v ski voiaïnM ?, T • domobran- ski vojaänici v Lj. Zaradi šibkega zdravja je bil SLAMI< Anton, duhovnik, r. 1. apr. 1891 v Trstu za=asno odpuš=en še nnvi m, . (v Rocolu, župnija Katinara), u. v Zgbu 24. nov. c s 1946. O=e Just, posestnik, mati Jožefa Vortovec. ob, « c„, ,97L~ S .T* Osn. in sred. š. je obiskoval v Trstu kot gojenec škof. konvikta. V Trstu je tudi maturiral 1911. Po maturi je šel najprej v Gor., nato v Rim, kjer na Vrhniki ter poslopja na Gosposvetski cesti je kot gojenec zavoda Germanikum na U Gre- 6. kjer je 1926 za=el razvii-ui • pui,v=lsJU cestl goriani 1914 promoviral za doktorja filozofije. Z nakiinnm ir, , aZV1Jatl mesno industrijo. nakupom in rekonstrukcijo bivše tovarne sa- 387 SLATAPER lam in suhomesnatih izdelkov Andretto na Trža- Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v ški cesti 133 v Lj. je S. razvil ugledno Tovarno Italiji (La posizione giuridica internationale del- mesnih izdelkov in plo=evinaste embalaže ter la minoranza slovena in Italia, Trst 1981). Sode- prvi pri Slov. organiziral kooperacijsko rejo pra- loval je pri sestavi spomenice SKGZ o zaš=it- ši=ev in govedi; s tovarno je slov. mesarsko obrt nem zakonu (1985) in sestavil brošuro (brez na- industrializiral za znane Slami=eve izdelke (kon- vedbe avtorja) Sulla tutela degli Sloveni in Ita- zerve, paštete, praške šunke). 1932 je na prvot- lia: appunti per una riflessione (Trst 1986, izšlo nem sedežu (Gosposvetska c. 6) odprl znameni- kot ipriloga k št. 19 Bollettino d'informazioni de- to restavracijo Slami= (sedaj Slavija), ki je v gli Sloveni in Italia). družinski upravi poslovala do aretacije v jul. Prim.: Osebni podatki in =asopisni viri. 1942. Okupatorje je motila celostenska freska ij (delo akad. slikarja Cudermana iz Kamnika), ki SLAPERNIK Anton, gospodarstvenik, r. 28. febr. predstavlja snidenje Kranjcev v narodnih nošah 1937 v Bosanski Krupi, živi v Novd Gor. in Lj. in slov. zastavo s Koroškimi Slovenci pri Knež- O=e Alojz, mati Ana Nibrant. Osn. š. obiskoval jem kamnu na Gosposvetskem polju. S. zaupni v Kanalu ob So=i, gimn. v Novi Gor. (matura prijatelj pleskar Hribernik je pono=i prekril 1957). Na Ekonom, fak. lj. U je diplomiral 1962. fresko s prebarvanim platnom ter na ta na=in Med 1962 in 1965 je bil strok, sodelavec Revizij- rešil slikarijo. Zaradi težav z okupacijskimi ob- skega zavoda v Lj., nato je do 1969 deloval na lastniki je S. oddal restavracijo prim, beguncu skupš=ini ob=. Nova Gor.; nazadnje je bil na- iz Mrba Guštinu (in Gnusu). - S. je bil prizade- =elnik odd. za gospodarstvo. Eno leto je bil ven =lan obrtniških združenj in Zbornice za tr- pomo=nik dir. tovarne pohištva Mcblo v Krom- govino, obrt in industrijo (TOI); kot zaveden bericu, nato pa dve mandati dobi (1970-74, 1974- prim. Slov. je skrbel za zaposlitev beguncev iz 78) glavni dir. te tovarne. Do 1980 je bil v Lj. Prim. V njegovi družbi in restavraciji so se zbi- preds. samoupravne interesne skupnosti za od- rali ugledni prim, rojaki, med obema vojnama nose s tujino, nato je postal =lan izvršnega Ivan Ples iz Devina, Ivan Mohori= iz Idrije, Sa- svota skupš=ine SRS in republ. sekretar za fi- vel Kalin in Albin Smrkolj iz Trsta, bana Drago nance. 1. okt. 1981 je bil izvoljen za namestnika Maruši= in Dinko Pue, po drugi vojni pa Rado zveznega sekretarja za finance in deloval v Bordon, Lavo Cermelj, Frar. Dominko, Danilo Bgdu. Sept. 1982 je postal generalni dir. pod- Svara in drugi; iz njegove tovarne mesnih iz- jetja Vipa v Ajdovš=ini, od 1985 pa je namest- delkov so s konzervami preskrbovali lj. ilegalec nik preds. poslovnega odb. Ljubljanske banke in part, enote na Dolsnjskem in v Dolomitih. združene banke v Lj. - S. je bil in je še =lan Zato je bil S. aretiran in zaprt v Sempetrski raznih rapubl. in zveznih organov predvsem s vojašnici v Lj. Vsa leta je v restavraciji dajal podro=ja gosp. (finance), med drugim je bil tu- hrano kakim 6 potrebnim univ. študentom. di =lan ziveznega tìkonom. sveta. Kot namestnik Prim.: Družinski arhiv sina Franciia Slami=a, zveznega sekretarja za finance je vodil jsl. de- Lj., Kersnikova 10, in njegova poro=ila z dne 9. in 15. aprila 1987. legacijo na pogajanjih v Washingtonu tor ina Ad<. modnar. konferenci za finance v Lusaki. Z re- ferati dn posegi je sodeloval na mnogih jsl. SLAMI< Pavel, javni delavec, r. 17. okt. 1954 v strok, sre=anjih za podro=je financ. Publicisti=- Trstu, kjer živi. O=e Danilo, pek, mati Jožica no je sodeloval v Sre=, Delu, Glasu upravljalca Jela=in, bolni=arka. Družina se je po S-evem roj- (Meblo) itd. stvu za=asno izselila v Avstralijo. S. se je šolal Prim.: Glas upravljalca 15. febr. 1970; Delo 5. v Trstu in 1973 maturiral na it. klas. lic. F. Pe- maja 1973; 17. apr. 1975; PrimN 21. okt. 1977; trarca. Dipl. na Pravni fak. trž. U 1982. V =asu Ve=er 21. nov. 1979; Delo 8. mar. 1980; 3. okt. študija =lan odbora sekcije KPI na U, vse bolj 1981; 18. sept. 1982; osebni podatki. B. Mar. Pa se je vklju=eval v slov. problematiko. Sode- lavec, od 1983 pa =lan SLORI-ja, kjer odgovarja SLATAPER Scipio, pisatelj, liter, kritik, r. 14 jul. za pravna in manjšinska zakonodajna vprašanja. 1888 v Trstu, u. 3. dec. 1915 na pobo=jih Kalva- Prevaja iz slov. v it. Clan GO SKGZ in od 1986 rije nad naseljem Podgora pri Gor. Oie Alojz, tajn. pokr. odb. SKGZ v Trstu. V knjižni obliki po rodu Slovak, mati Iginia Sandrinelli. Otroška Je izšel njegov prevod študije prof. E. Petri=a leta je preživel Slovenskom naturaliziranih tujcev, Höllorja, G. bil aretiran in konfiniran v Gradežu. Tu so ga •••••, Schwerdta, Mikša, ki so s svojim ustvar- 23. sept. 1940 aretirali, zaprli v Koper, nato v jalnim delom vplivali na razvoj slov. glasbe. V Coroneo v Trstu in ga na drugem trž. procesu glavnem so bili poklicni glasbeniki. Pisali so 14. doc. 1941 obsodili na 15 let je=e. Kazen je cerkv. in posvetne skladbe, komorne in orke- prestajal v San Gimignanu. Po 'kapitulaciji It. stralne, maše in oratorije. Prišli so na Sloven- so ga na posredovanje Rde=ega križa izpustili. sko iskat zaslužka. V glasbi so se izobrazili do- Vrnil se je domov, a so ga kmalu zatem areti- ma, kjer je bilo gotovo ve= možnosti šolanja. S. rali Nemci, zaprli v Villa Triste, nato v Coro- je bil v domovini nekaj =asa u=iteljski priprav- neo in deportirali v Mauthausen. - 1930 se je S. nik. Na Slov. je prišel 1814 in postal u=itelj v poro=il v Eleonora Ljubico Grzlni=, narodnopolit. Trnovem na Notranjskem. Nato je deloval v delavko, r. 21. fobr. 1905 v Humu v hrv. Istri, Ribnici (1821), Vipavi (1823), Geschichte der österreichischen Industrie und ne konference za energijo, =lan posvetovalnega ihrer Förderung unter Kaiser Franz I (Wien odb. za ban=ništvo v Bgdu (1938), =lan Société 1914). Knjiga obsega skoraj 700 strani in za »ta- belge d'études et d'expansion v Liègu (1936) in kratno stanje historiografije je bilo Slokarjevo Slovenskeho ustavu v Pragi (1932). V tem =asu delo izvrstno, nam pa še danes mo=no koristi se z zgod. ni posebno ukvarjal, pa= pa je obja- prav zaradi obilice podatkov« (J. šorn). 1913 je vil nekaj =lankov o denarnih problemih na Slo- prevzel izdelavo dveh nalog (Influence of the venskem. Med drugo svet. vojno je ostal na svo- national idea and of the economic protective jem delovnem mestu, ob it. zasedbi Lj. in usta- policy of Austria-Hungary on the retations bet- novitvi Lj. pokrajine je postal =lan pokraj, so- ween Monarchy and the Balkan States in še sveta (konzulte) in bil zato 4. jul. 1945 obsojen Annexation of Bosnia, tts causes and effects) za na zaporno kazen 5 let. Med prestajanjem kazni Carnegijevo ustanovo iz Washingtona. Po drugi (kasneje zmanjšana) in po upokojitvi je inten- balkanski vojni je zato potoval po balkanskih zivno delal na izdelavi mednarodne pisave lin- državah, da bi zbral potrebno gradivo; dokon- guografije, nekakem pisnem esperantu. Izdelal =anje nalog je prepre=ila prva svet. vojna. Prav je u=benik in slovar pisave, a ker za objavo ni tako ni kon=al za=etega dela o zgod. industrijal- našel založnika, delo ni bilo objavljeno. Isto- ske družine Schoeller (od 1819 dalje). - V svojih =asno se je S. vrnil k zgod. v okviru zbiranja dunajskih letih se je S. izkazal tudi kot izu- gradiva za zgod. Lj. ter napisal ve= krajših raz- mitelj, izdelal je •••••• na=rt za helikopter in prav, ki jih je objavil v Kron in Z<. Ve= =lan- ga patentiral (1911). Tik pred za=etkom prve svet. kov in daljša razprava Kaleidoskop razvoja ro- vojne je na dunajski U vložil prošnjo za ha- kodelstva in industrije na Slovenskem, gledan bilitacijo za predmet narodnega gospodarstva, skozi prizmo reklame in propagande, do razpada a ker akademski senat ni pripustil nobenega Slo- Avstrije je ostalo v rkp. (Zgod. arhiv Lj., IZDG). vana k univ. docenturi, se prošnja ni rešila in Tudi v razpravah, ki jih je objavil zadnja leta preden se je S. preselil v domovino, je nov. življenja, ostaja S. predvsem gospodarski zgod., 1918 prošnjo umaknil. Med vojno je na Dunaju njegovo aktivnost (prvi =lanek v tem življenjskem služboval kot tajn. Vojno-žitnega zavoda. Po voj- obdobju je objavil, ko je bil star 70 let) sta mu ni se je vrnil domov in šel najprej v Bgd, kjer zadnja leta prepre=ili sladkorna in bolezen na je služboval v Min. za trg. in industr. (šef cen- o=eh). 1957 mu je dunajska U ob 50-letnici pro- tralne uprave za trg. oromel s tujino) in kot šef mocije za dr. filozofije podelila zlato dr. di- jsl. delegacije sklenil 1919 prvi jsl. trg. kompen- plomo. 1960 je ustanovil v Lj. linguografsko zacijski sporazum z Avstrijo in =eškoslovaško. društvo in imel te=aj o uporabi linguografije (si- Bil je imenovan tudi za jsl. delegata v Trstu stema pisave s 138 znaki). S. je zaslužen kot pri medzavezniški komisiji, ki naj bi reševala gosp. zgod. in kot sposoben organizator slov. promet med Trstom in Jslo. Od 1. dec. 1919 je ban=ništva med obema vojnama. Njegovo avto- deloval v Financ, min. in bil komisar tega mi- biografijo je objavil KolGMD za 1972 (100-07). nistrstva pri Narodni banki (sodeloval je pri Prim.: SBL III, 366 in tam navedena liter.; NL valutni reformi in pri sestavi uredbe o regulira- 23. jul. 1970; J. Som. ZC 25/1971, 103-06; B. Ma- nju deviznega prometa). Sredi 1920 je prevzel ruši=, Kron 1971, 47-48; G. Otruba, Österreich in Geschichte und Literatur, 15/1971, 5, str. 273-74; vodstvo nastajajo=e Zadružne gospodarske ban- S. Sitar, Življenje in tehnika 1982, št. 6, 10-21; ke v Lj.; vodil jo je skoraj 25 let. Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila ob kri=anje policistov, da je mrtvec v celici. Zdi nastopih; arhiv Tržaškega okteta; lastni zapiski. se, da je umrl SI. Skamperle. S. je bil na II. trž. Koren procesu 14. dec. 1941 obsojen na 30 let težke je=e. Kazen je prestajal v kaznilnici Civitavec- SLUGA Franc - Bor, kmet, tigrovec, borec NOVJ, chia in po bombardiranju tega mesta v Castel- r. 19. jan. 1909 v Zejah pn Prestranku, u. 17. jul. franco v Emiliji. Po kapitulaciji faš. It. se je 1982. O=e Franc, mati Ivana Milhar=i=, kmetje, vrnil 5. dec. 1943 domov v Žeje, sam, brez tova- p. d. Klenjanovi. Osn. š. v Prestranku. S. je bil rišev žejske celice: I. Vadnal ustreljen 15. dec. organiziran 1928 v TIGR po zaslugi T. Cerna=a 1941 na Op=inah, Jak. Semec umrl za posledica- iz Prestranka, ki je febr. 1928 po napadu na faš. mi mu=enja 29. apr. 1943 na otoku Pianosa. S. postojanko v Selcah pobegnil v Jslo in poslej se je pridružil OF, bil tajn. N00 2eje, nato prinašal antifaš. tisk iz Jsle na Prim. S. ter Jak. tajn. rajon. odb. okolice Postojna. Sodeloval je Scmec in I. Vadnal so delali v zelo aktivni ce- kot =lan komiteja KPS Podnanos ter bil posla- lici v Žejah in razpolagali z znatno koli=ino ileg. nec zasedanja SNOS v Lj. - Samostojne razstave: 1940 - Lj., Salon Kos mos v Kopru, na koncu kot vodja avtomontaže. (z M. Gasparijem, B. Vavpoti=em); 1941 - Lj., V tem =asu je aktivno sodeloval pri urejanju Jakopi=ev paviljon (z M. Gasparijem, S. Drem- in prenosu tehnologije montaže avtomobilov. Od ljem); 1953 - Lj., Mala gal. DSLU (s S. Drem- 1969-71 je delal v tovarni Mehanotehnika Izola ljem, ing. B. Av=inovo); 1971 - Lj., Moderna gal. kot vodja proizvodnje. V sektorju proizvodnje (retrospektivna razst.); 1975 - Murska Sobota, je organiziral in izpeljal mrežno planiranje, so- Paviljon Razstavni paviljon arh. Franca Novaka deloval pri izdelavi tehn. dokumentacije za novo (manjša spominska razst. na 2. jsl. hienalu male livarno in urejal novo tehnologijo brizganja pla- plastike); 1978 - Postojna, Kraška muzejska zbir- stike in izdelavo vijakov. V jeseni 1970 je vpi- ka pri Inštitutu za raziskavo krasa SAZU (spo- sal tretjo stopnjo na FS v Lj., in sicer skupino minska razst. ob 70-letnici rojstva). - Sodeloval za hidro- in aeromehaniko; 1976 je uspešno za- je na številnih skupinskih razst., razst. jsl. ki- govarjal magistrsko nalogo: Dinamika plinov in parstva doma in v tujini, med njimi omenimo: procesi pri izgorevanju. Od 1971 do upokojitve razst. Kluba neodvisnih slov. likovnih umetni- 1984 je u=il na Višji pomorski šoli (VPS) Piran, kov v Lj. 1938; razst. Slikarstvo i kiparstvo od 1971-74 kot predavatelj, 1974 pa je bil izvoljen naroda Jsle XIX. i XX. velka v Bgdu in Zgbu za prof. višje šole; 6 1st je bil tudi dekan. 1972 1946, v Lj., Moskvi, Leningradu, Varšavi 1947 in se je vkrcal na motorno ladjo Splošne plovbe v Pragi, Bratislavi, Budimpešti 1948; razst. pet- Piran »Ljutomer«, da bi spoznal ladijsko tehni- najsterice v Lj., Zgbu, Bgdu, Cetinjah 1954 in v ko, delo na ladji in prilagajanje u=nega progra- Dubrovniku 1955; Jugoslovenska umetnost XX. ma potrebam združenega dela v pomorstvu. Re- veka, Jugoslovenska skulptura 1870-1950 v Bgdu zultat tega dela je bil tudi nov laboratorij za 1975. - Za svoje delo je dobil: 1949 - zivezno na- tehn. meritve na VPŠ Piran, ki so ga opremili grado za kiparstvo v Bgdu; 1949 - Prešernovo na- tudi z napravami njegove konstrukcije. Ves =as grado. Za svoje umetniško delo je bil odlikovan honorarno pou=uje tudi na koprskem oddelku z redom dela II. stopnje. FS iz Lj. 1975 je organiziral posvetovanje o lep- ljenju kovin. Po upokojitvi na VSP Piran se je Prim.: Do vklju=no 1970 glej bibliografijo v katal. Fran=išek Smerdu 1908-1964, akademski vrnil v tovarno Mehanotehnika Izola, kjer je kipar, Posmrtna retrospektivna razstava, Moder- vodja razvoja in investicij. - S. je ves =as druž- na gal. Lj., okt.-nov. 1971 (monografska študi- benopolit. aktiven: od 1970 dalje je bil =lan iz- ja, biografija, bibliografija, seznam razstav Ciril vršnega odb. SZDL v Izoli; =lan medob=. odb. Velepi=); Luc Menaše, Evropski umetnostno/god. leksikon, Lj., MK, 2003; Jelisaveta Zaprosil je za Trst in bil kpl. in samostojen str. 528). Pisal je nedeljske misli v Družino (1973- žpk m Dolini pri Trstu od 20. sept. 1946 do 24. 1975); izšle so v treh knjigah z naslovom Evan- maja 1948. Tega dne je doživel fizi=ni napad v geljske misli A, B, C v knjižnici Božjega okolja kraški jami sv. Socerba takoj po maši, =eprav v Lj.: A (1980, str. 222), B (1978, str. 184), C (1979, je bilo praznovanje doma=ega zavetnika odobre- str. 208). Kot voditelj Nadšk. komis. za 2PS je no na vaškem sestanku. S. sam je bil mnenja, pripravil brošuro Župnijski sveti (izd. Nadšk. da so ga napadli zaradi šolskih sester, ki jih ordin. Lj. 1972) in še Župnijski pastoralni sveti je kot žpk povabil v Dolino, kjer so še danes. (Priro=nik H za 2PS; izd. Nadšk. ordin. Lj.); v Sledil je preiskovalni zapor v Kopru, Sežani in brošuri je pet S-evih =lankov. Izdajal je Teden Lj., od koder je bil 12. dec. 1948 »izpuš=en ne- bolje besede (15 letnikov, od 1973-1986) kot stol- kaznovan«. Oltar v jami s.v. Socerba so ob na- ni župn. list, ki še izhaja, z raznovrstno vsebino, Padu porušili, jama je zapuš=ena, služba božja predvsem z navodili za neokatohumene, ki jih Je prenehala do danes. - Nato je delal v lj. nad- je sam vodil. Sodeloval je pri ustanovitvi in ure- škofiji; kaplan v Zagorju ob Savi (od 21. dec. janju pastor, revije Cerkev v sedanjem svetu in 1948), nato tam žup. uprav, (od 17. jun. 1951), napisal ve= =lankov o katehumenatu. Od 1967 dekan zagorske dekanije (od 2. mar. 1962), =lan je skrbel za pripravljanje odraslih na prejem nadšk. past. sveta (od 3. febr. 1966), imenovan zakramentov uvajanja (krst, birma, evharistija). za monsinjorja 1. dec. 1964; od 14. jul. 1967 ka- Izdal in razmnožil (cikl.) je wrsto molitvenikov nonik pri lj. stolnici, stolni župk in konzist. svet- in Svete ure (1952-54), za kar je sedel dva me- nik ter arhidiakon za I. arhid. v lj. nadšk., po- seca v zaporu. - Kot katehetski delavec je od zneje za V. arhid. (1971), za IV. arhid. (1983), 1952-54 izdal in razmnožil (cikl.) ve= katehetskih kateremu se je zaradi bolezni 1985 odpovedal. pripomo=kov (brošur). Vodilno je sodeloval pri Od 1961-68 je bil preds. Slov. medškof. katehet- sestavljanju katekizma za »nižje razrede«, zlasti skega sveta, od 1971-75 in od 1980-85 voditelj za 3. in 4. letnik. Izhajali so pod naslovom: nadšk. komisije za žup. pastor, svete in obenem Krš=anski nauk I (za 1. letnik - 1964), II (za 2. clan Medškof. komis. za 2PS. - S. je prevedel letnik - 1961), /// (1962), IV (1963); do zdaj so vo= nabožnih in verskih del: iz it.: Petazzi, Pre- doživeli deset izdaj v založ. Zadruge katol. du- mišljevanja (cikl. 1954); Lercaro, K maši, bratje hovnikov v Lj. Sodeloval je pri brošuri Kate- fcikl. 1966, str. 120); iz franc: J. E. Poppe, Pri- hetski problemi {zal. Salez, ka teh. center, Lj. ro=nik evharisti=ne katehistinje (cikl. 1964, izdal 1964); S-eva je meditacija Katehetski program; ^adšk. ordin. Lj.); iz nemš=.: J. Ernst Majer, poskrbel je za izdajo Katehetski te=aj 1965 (izd. *'va daritev sv. maše (Cirilsko društvo slov. bo- Nadšk. ordin. Lj. 1965); njegovo je predavanje 8oslovcev v Lj. 1958, str. 88); H. in J. Zink, Do- Aktualni problemi današnje kateheze. bijo pti=ki v nebesih peruti?, vprašanja verske v Prim.: Vprašalna pola (1986); dopolnilne podat- *goje v prvih šestih letih življenja (MD Celje ke prispeval prof. J. Oražem (1987); KatG 11. "81, str. 140); prevod novega nomš. enotnega sept. 1986; Družina 21. sept. 1986; Sporo=ilo slov. katekizma (Katolisoher Katechismus der Bistü- škofij 1986, št. 9; Moder, SLNP 277. mer Deutschlands) z naslovom Verouk za višjo K-a= skupino (cikl. 1956 v Zagorju ob Savi, str. 260). SMOLE Emil, umetnostni zgodovinar, r. 19. avg. 4a »zeleni katekizem« je postal podlaga za slov. Ve 1927 v Lj., u. 30. jul. 1982 na domu v Solkanu. liki katekizem V (1958), VI (1960), VII (1961), O=e Dominik, hišnik NarG v Lj., mati Ivana ki jih še danes ponatiskujejo z vsebinskimi na- Kon=an. Osn. š. in gimn. v Lj.; še kot dijak se je s'ovi: O Bogu in našem odrešenju, O Cerkvi in Za med vojno vklju=il v OF, umetnostno zgod. je kramenth, Življenje po boljih zapovedih (do- študiral na lj. Filoz. fak. 1953 je postal ravn. kon=no jih je priredil Jože Poga=nik). - Kot pa- Mestnega muzeja v Kopru, za=el je objavljati l °ralni delavec je priredil šmarni=no branje strok, =lanke v SlovJ, Borih in TurV, predvsem Kraljica apostolov (po Smarnicah Fr. Sodja CM) o kulturni dediš=ini v Slov. Istri. V Kopru je (i *dal Nadšk. ordin. Lj. 1972, str. 84); s sodelav- ustanovil komisijo za varstvo kult. spomenikov, Cl je uredil cerkv. pesmarico Hvalimo Gospoda ki si je zadala nalogo o=uvati zgod. jedra Ko- "*vodi in besedila), medtem ko je Edo Skulj po- pra, Izole in Pirana ter prepre=evati izvoz lokal- skrbel za glasb, del (izd. Nadšk. ordin. Lj. 1979, nih premi=nih spomenikov v It. S poro=ili in SMOLEJ 400 kritikami je spremljal takratno živahno likovno ski« hiši v Smartnem, ki jo upravlja DLUSP, življenje v Slov. Istri, z dvema študijama pa je odkrili spominsko ploš=o. - S. je bil utemeljitelj raz=lenil tudi koprsko obzidje, Mudina vrata in spomeniškega varstva na Prim, in razgledan po- Levji grad ter arhitekturni razvoj koprske Log- znavalec umetn. in sploh kult. dediš=ine zali. gie. 1957 se je preselil v Novo Gor. in se zapo- dela slov. etni=nega ozemlja. slil v GorMuz, kjer je prevzel mesto referenta Prim.: Podatki družine; GorLtk 1982, št. 9, 213- za spomeniško varstvo. Vodil je komisijo za 17 (nekrolog z bibliografijo od 1954 do 1982 in spomeniško varstvo ob=. Tolmin, Ajdovš=ina in seznamom =l. o njem); Delo 3. avg. 1982 (osmrt- nica); 24. avg. 1982 (zahvala); VS 1983, XXV, 6-8; Idrija. Po S-ovem prizadevanju so v Novi Gor. PrimN 25. apr. in 6. maja 1986; PDk 10. maja 1961 ustanovili samostojen Zavod za spomeniško 1986; PrimSre= 1986, št. 64-66, 399400. varstvo Gorica, ki deluje na obmo=ju sedmih M. V. severnoprim. ob=in (Nova Gor., Tolmin, Ajdov- š=ina, Idrija, Sežana, Postojna. Ilir. Bistrica), se- SMOLEJ Viktor, liter, zgod., publicist, urednik, daj pod imenom Zavod za varstvo naravne 1964, Smolenice nad Bratislavo 1966, Opava 1967, EJ, SBL, ES. Samostojno je napisal Slov. dram- Bratislava 1969, Radenci 1973), samostojno je pri- ski leksikon (SDL), 1961-62, dve knjigi, ter pri- pravil v okviru SM simpozij o liter, in kult. pravil za Slov. gledališki leksikon (SGL) dopol- slov. narodnoosvob. boja 1972. Bil je tajn. in njeno priredbo dramskega leksikona, 1972, tri prcds. Slavisti=nega društva Sje (1953-54), odb. knjige. S spremno besedo in komentarji je opre- SM, Društva književnih prevajalcev Sje in Mo- mil knjige: Ksaver Meško, Izbrano delo I-V, horjeve družbe. Prizadeval si je za ustanovitev Celje 1955-60; Mara Husova, Po odgonu in druge slov. lektorata v Bratislavi in mu pomagal pri zgodbe, Koper 1955; Ksaver Meško, Mladim sr- njegovem delovanju. Prejel je ve= visokih odli- cem, VI. zv., Celje 1964; Ivan Rob, Izbrano delo, kovanj: red zasluge za narod 1947 in 1963, me- Mrb. 1965; Matija Valjavec, Živalske pripovedke, daljo TJ v Bratislavi 1964, nagrado Zveze =eško- Lj. 1966; Ksaver Meško, Njiva, Lj. 1971; Ivan slovaških pisateljev za popularizacijo slovaš. in Cankar, Njena podoba, Celje 1976; Ksaver Meško, =eš. slovstva 1966, medaljo za zasluge za razvoj Legende o sv. Fran=išku, Celje 1976; Janko Ker- Prijateljstva s CSR 1968, nagrado Pavla Orszà- snik, Jara gospoda, 1947; Janko Kersnik, Kmet- gha-Hviezdoslava 1972, nagrado sklada B. Kidri- ske slike. Komentiral je izdajo V. Nazor, Veli =a 1974, =astni =lan Slavisti=nega društva Sje Joža, 1950 v Klasju; Janko Kersnik, Odabrana 1975, 1986 je prejel medaljo MD ter Društva dela, Bgd 1950; Janko Kersnik, Izbrane povesti, slovaš. pisateljev za propagando slovaš. kulture Lj. 1951. Spremljal je tudi strok, publikacije. in za prevode iz slovaš. leposlovja. - V dvajse- Pomembne so njegove dopolnitve in krit. pre- tih letih je S. pri=el objavljati leposlovne =rtice tresi slov. zgodovinopisja. S tega podro=ja je in krajše prozne sestavke (M 1931-37), nato se najobsežnejša razprava Med ugovori in odgovori, je posvetil poro=ilom in liter, 'kritikam {M 1931- I-VII, JiS 1984-87. - V poljudni knjigi Sava na 41, Dejanje 1938, 1940), kmalu pa se je uveljavil Slovenskem (Celje 1987), ki je izšla v Mohorjevi kot pisec poro=il, kritik, reportaž s SMOLNIKAR Luka, duhovnik, kult. in socialni te=aji v Trstu (didaktika, psihologija, ro=no de- delavec, r. 3. okt. 1883 v Lokah pri Spod. Tuhi- lo), v Kopru (modernizirana matem.; te=aj je nju, u. 20. apr. 1936 v Slavini, kjer je tudi po- trajal pet let in novo metodo je uvajala v pra- kopan. O=e Jože, ko=ar, mati Marija Jašovec. ksi ter z njo seznanjala kolegice na te=ajih, ki Sole je obiskoval v Lj.: gimn. 1878-85, bogoslovje jih je sama vodila na Tržaškem). Zborovodske 1885-89. Mašniško posve7enje je prejel v Lj. 21. te=aje je obiskovala v Velenju, Celju in Mrbu. jul. 1889. Duhovniške službe: ikpJ. v Rade=ah Službe: u=iteljica v krajih Ma=kovlje, Plavje, pri Zid. Mostu (1889-91), kpl. v Skocijanu pri Škofije, Zavije, Dolina (1952-53), nato devet let Dobravi (1892), kpl. na Vrhniki (1893-96), stolni v Mai=kovljah, dve leti v Boljuncu, tri leta v vikar v Lj. (1897-1912); od 1913 do 1921 kpl. v Dolini in še 11 let v Boljuncu, voditeljica didak- Šempetru na Krasu (Bivka). V za=etku leta 1922 ti=nih vaj na u=it. A. M. Slomšek 7 let do upo- je prišel v Slavino pri Postojni kot župni upra- kojitve 1985. - Vzgajala se je ob življenju in vitelj in nato kot žpk do smrti. 1923 je bil ime- delu v verskih organizacijah (Mar. družba. Mar. novan za duh. svet. gor. nadškofije. (Slavina je legija, Dij. zveza. Kat. akcija, Apostolstvo sv. pripadala najprej lj. škofiji, po vojni 1918 je Cirila in Metoda) in zgodaj postala sodelavka prišla pod gor. madškofijo, kasneje pa pod trž.- ali vsaj =lanica ikult.-prosv. organizacij: Slov. .koprsko.) - V Lj. je bil S. podpreds. in preds. katol. izobraženci (zdaj DSI), ZCPZ, PD Ma=- Katol. društva za delavike od 1905. Z Janezom kolje). V tem društvu je aktivna kot animator- Ev. Krekom je bil odb. in duša Slov. tkrš=. soc. ka, a tudi kot odbornica; predvsem skrbi za zveze. Kot Krekov ožji sodelavec je hodil po življenje etnograf, in dram. društvenega odseka. deželi predavat in pomagat pri ustanavljanju Ze v dij. letih je pod mentorstvom tedanjega izobraževalnih društev. Predsedoval je 1902 pri- duhovnika v iMa=kovljah St. Janeži=a postav- pravljalnemu odb. I. shoda 'katol. slov. nepolit. ljala na doma=i oder Številne igrice in prizore, društev, od 1903 do 1913 je bil tajn. KTD (Katol. kasneje pa tudi zahtevnejše dvo- ali tridejanke, tiskovno društvo) ter odli=no pripomogel k zi- ki jih je izvajala in jih pod njenim vodstvom še danju nove in moderne Katoliške tiskarne v izvaja pretežno šolska in odraš=ajo=a mladina. Lj. Od 1901 je urojal Domoljub, tednik za kme=- Za tovrstna dela dobiva PD Ma=kolje od 1980 ko ljudstvo. - V zvezi z društvenim delom je dalje vsakoletna priznanja »Mladi oder«, ki jih izdal: Poro=ilo o I. shodu katol. slov. nepoliti=- izro=a Slov. prosveta. V zvezi z dram. dejav- nih društev v Lj. 1902 in v njem napisal Navod nostjo je napisala številne prizore, izmed ka- za snovanje in vodstvo društev; Društveni kole- terih jih je bilo nekaj objavljenih v mlad. listu dar=ek 1905-09. Skušal se je uveljaviti tudi kot Pastir=dk in poznoje v zbirki Pastir=kov oder I. laposlovec s krajšimi izdelki. - S. je bil odli=en Zadnje =ase zajema snov za prizore iz krajev- duhovnik - dušnopastirski delavec, spreten in pre- nih obi=ajev in jih piše in režira v doma=em pri=ljiv govornik in pridigar, mož številnih na=r- nare=ju. - Dolgo let pomaga pri SLOKAD-u kot tov, pospeševatelj posvetitve družin Jezusovemu odbornica in soorganizatorica kolonij, v koloni- Srcu, družaben in gostoljuben, ljubitelj =ebel in jah vzgojiteljica, ravn. in ekonomka. - Bila je urejenega vrta. soustanoviteljica ženske skavtske organizacije na Prim.: Jan. Zabukovec, Slavina. Prispevek k Tržaškem, Goriškem in Koroškem; pri vodstvu zgod. župnij lj. škofije. Izdal knezoškof. ordin. v Trstu je bila 20 let tesna sodelavka vrhovne lj., Lj. 1910, 333 str.; SBL III, 396; SkATrst; Fo- voditeljice Vere Lozej; kar 25 let je delala v lium Terg. 1936, 65; žup. arh. Slavina; SkALj. organizaciji, pri postavljanju in vodenju skavt Skerl skih taborov. - Veselje do petja je dobila že v SMOTLAK Ljuba (Amalija), kulturna delavka, r. družini, potem je ustanavljala in vodila šolske 13. jul. 1930 v Ma=kovljah (ob=. Dolina pri Trstu), zbor=ke in jih pripravljala na nastope na šol. kjer živi. O=e Josip, delavec-lkova= v ladjedel- prireditvah in v rad. oddajah v vseh krajih nici Sv. Marka v Trstu, mati Karolina Slavec, službovanja. Ustanovila je in vodi otroški in gospodinja; oba navdušena pevca, =lana zborov dekliški pev. zbor Slovenski šopek, iz katerega v vasi; Ljuba je bila =etrti izmed desetih otrok. rastejo mo=i za meš. cerkv. in društveni zbor Osn. š. v doma=i vasi, niž. gimn. in u=itejiš=e Ma=kolje. Poskrbela je za izdajo ploš=e Ob v Trstu, matura 1952. Izpopolnjevalni študij na šopku šopek je pripet (1980). - Na Radiu Trst A PA v Lj. (slov. jezik in likovni pouk), izpop. je sodelovala pri ustanavljanju šol. oddaj Radio 403 SMREKAH za šole (1965), bila ve= tot desetletje koordina- Ko=ah pri Jan. Penku, pri Fr. Žetku v Vol=ah tor teh oddaj za Tržaško. V tem =asu je na- pri Košani. S. je na omenjenih mestih dobival pisala in s svojimi u=enci izvedla preko 60 od- liter., a prinašali so mu jo tudi v Trnje Fr. daj. Za rad. nastope je pripravljala tudi šol. Žetko, Fr. Sluga, Iv. Vadral, J. Semec iz Zej, otroške zbor=ke. Pripravila je vrsto oddaj o J. Penko iz Ko=, Iv. Dekleva iz Petelinj, Jan. slov. ljud. pesmi in intervjuje Ljudje pred mi- Abram iz Selc idr. S-evi sodelavci so bili tudi krofonom. Za nedeljske otroške oddaje je na- Avg. in Al. Sanj z Ba=a, T. Frank iz Kilov=, Iv. pisala prizor Zaj=kovi pirhi. - S kolegicama je Marin=i=, Mat. Rutar, J. Vadnjal, Fr. Tolminu, vadnica in gimn. do 5. razr. (1884-90) v Lj. Bila je aktivna udeleženka narodnoosvob. v Gor., 5. razr. (1890-91) ponavljal v Novem me- borbe, in sicer v IX. korpusu NOV in POJ na stu. 1891 je odšel v Ameriko, študiral v bogo- Prim, od 7. jun. 1944 do demobilizacije 25. sept. slovju v St. Paulu (Minn.) in bil 1897 posve=en 1945. Kot medicinka je mtd vojno delala v part, v duhovnika. Duhovniške službe: 7 mesecev v bolnišnici »Pavli« in bila tesna sodelavka dr. Tower ju (Minn.), 2 leti pri Sv. Antonu v Ely Pavle Jerine-Lah. Najve= je delala v O=kovi po- (Minn.), spot 3 leta v Tovverju, od 1903 v ikatol. stojanki zgoraj omenjene bolnišnice, v kateri je bolnišnici Sv. Antona v Bemidji (Minn.) in kot bilo stalno od 40 do 50 ranjencev, in jo prakti=- žpk pri Sv. Antonu v Duluthu (Minn.), od 1905 no samostojno vodila. Bolnišnica »Pavla« je delo- pri Sv. Vidu v Clevelandu (Ohio), od 1908 pri vala do maja 1945 in bila ena najve=jih na Prim. Sv. Mariji v Collingwoodu. - 2e kot dijaku so Po vojni je nadaljevala s študijem medicine in v pesmarici GlasbM s psovd. Alojzij Kokelj ob- 1949 promovirala za dr. med. Vzporedno s štu- javili pesem Dijaška. Zlasti pa je dosti pesnil v dijem je bila zaposlena na Patofiziološkem in- Ameriki. Nekaj pesmi in prevodov je objavil v štitutu Medic. fak. kot pomožna asistentka (1946- Amerikanskem Slovencu, koledarju Amerik. Slo- 50). Po pripravniškem stažu 1951 je pri=ela s spe- venca, Nadi, Novi domovini in Edinosti. Mnogo cializacijo in 1954 opravila specialisti=ni izpit iz pesmi in prevodov je ostalo v rokopisih, ki jih anesteziologije na Medic. fak. v Zgbu. Od 1960 je hranil v posebnem kov=ku. Po njegovi smrti do 1971 je bila vodja anesteziološkega odd. Ki- so vsi njegovi rokopisi izginili. Iz njegovih pe- rurgi=ne klinike v Lj. Na osnovi študije Aneste- smi diha tolminsika Segavost in duhovitost. Pe- zija pri plju=nih operacijah zaradi tuberkuloze smi so skrbno zgrajene, izražanje je jasno in je bila 1962 izvoljena in nastavljena kot asi- jedrnato, jezik lop in klen. Poleg pesmi je pisal stentka na katedri za kirurgijo Medic. fak. v Lj. tudi basni ter zabavne =rtice in zgodbe. Vseka- 1974 je promovirala za doktorja medicinskih kor je bil liter, nadarjen. Ko bi se bili njegovi znanosti na U v Lj. z disertacijo Študij krite- Številni prevodi iz amer, in angl. literature rijev za optimalno izbiro anestezijskih metod. (Shakespeare, Tennyson, Milton, Keats, Byron, Istega leta je bila izvoljena na Medic. fak. za Longfellow, Field, Poe) ohranili, bi prav gotovo docentko iz anesteziologije, 1977 za izredno in spadal med pomembne slov. prevajalce. Njegov 1982 za redno prof. te stroke. Od 1987 je na de- prevod Longfellowe Stenske ure je 1907 objavil lovnem mestu rednega prof. na katedri za ki- DS. Pisal je tudi o amer, zgodovini, zlasti o rurgijo Medic. fak. v Lj. - Strokovno se je iz- državljanski vojni v ZDA. Nekateri menijo, da popolnjevala v Belgiji (1953), Franciji (1956), na je njegova rokopisna zapuš=ina že kje ohranje- Danskem (1957), Švedskem (1958), v Vel. Britaniji na. Uporabljal je številne psevd. in šifre: A., (1962), ponovno na Danskem (1963), v Zah. Nem- A. Sm., Ivan Humar, F. Bremec, P. Plemen, B, =iji (1964), v letih 1966-68 ponovno ob=asno na M., P. J., F. Br. V družinski knjigi II župnije Danskem, 1969 ponovno v Zah. Nem=iji in do Podmelec na str. 17 v opombi med drugim pile, 1976 ob=asno v holandskih bolnišnicah, v SZ da »se je njegovega pogreba udeležilo 19 duhov- (1977) in do 1987 na krajših študijskih praksah nikov in na tiso=e slov. in drugega ljudstva«. v švedskih bolnišnicah. Svoje bogato znanje in Prim.: Krstna Jcnjiga župn. Podmelec VIII, str. izkušnje, ki si jih je pridobivala na študiju in 55, št. 45; SBL III, 396 in tam navedena liter.; izpopolnjevanju v tujini je sproti uvajala v do- SGL III, 653-54; Naši na tujih tleh, CZ, Lj. 1982, ma=o klini=no prakso (npr. Safarjev na=in reani- pass.; So=a 15. okt. 1949; slika KGM 1920, 3340. macije pri nenadnem dihalnem in sr=nem zasto- M. Baje ju, novosti v inhalacijski anesteziji, organizaci- SOBAN Darinka, zdravnica, redna prof. aneste- ja skupne anestezijske službe v novem klini=nem ziologije na Medic. fak. v Lj., r. 13. maja 1921 v centru, uvajanja nove metode nevroleptanalge- Novem mestu, živi v Lj. O=e Jože, uradnik iz zije, spoznavanje novih farmakoloških sredstev Koprive pn Krminu (Capriva, Cormons), mati za anestezijo in uvajanje novih lokalnih aneste- Ema Locatelli iz Vrtojbe. Osn. š. je obiskovala tikov itd.). - Sodelovala je na številnih mednar- v Novem mestu, gimn. pa v Novem mestu in Lj. kongresih in strok, sestankih na tujem (npr. 4. (1931-39). Po maturi je pri=ela s študijem medi- svet. kongres anesteziologov, London 1964; 4. ev- cine na Medic. fak. v Lj. in ga zaradi vojne ropski kongres anesteziologov, Madrid 1974; 2. 1942 prekinila. Prakticirala je na Kirurg, kliniki internac. simpozij o zgod. anestezije, London 405 SOBAN 1987) in številnih kongresih Društva anesteziolo- pa je izšel v slov. prevodu življenjepisni roman Eov Jslc ter Anesteziološke sekcije Slov. zdrav- o C. Linnèju z avtori=inim uvodom o sodelo- niškega društva. Udeleževala se je tudi kongre- vanju med Linnèjem in prvim zdravnikom idrij- sov in strok, sestankov kirurgov, sodelovala pri skih rudarjev J. A. Scopolijem. Dr. S-ova je ak- kirurških podiplomskih te=ajih za zdravnike tivna sodelavka pri Domicilnem odboru osebja splošne prakse in s številnimi predavanji tudi in ranjencev SVPB »Pavla«, sodeluje pa tudi z drugje. - Obsežna je tud' njena pedagoška in Mestnim muzejem v Idriji. Objavila je dve sa- znanstvenoraziskovalna dejavnost. Kot pomožni mostojni publikaciji, 20 znanstvenih in strok, asistent je v letih 1946-50 delala pod vodstvom sestavkov, 10 kongresnih referatov in ve= kot Prof. dr. A. O. Zupan=i=a raziskave v zvezi s 20 raznih drugih prispevkov, prevodov in poro- sproš=anjem acetilholina in vivo. Isto=asno je =il. Natan=na bibliografija je v ured. PSBL. sodelovala pri vajah za stud. medic. Od 1948-56 je Prim.: Osebni podatki in poro=ilo za reelekcijo sodelovala pri eksperimentalni kirurgiji na Ki- na Medic. fak. (tudi v arhivu ured. PSBL); rurgi=ni kliniki v Lj. Od 1952-66 je bila =lan ULjBB II, 516; HI/2, 909; SLNP 279. stalne ekipe, ki je vsak teden opravljala opera- Bevk cije plju= na Inštitutu za TBC na Golniku. V SOBAN Stanislav, prof. pravnih dn ekonomskih letih 1971-74 je za doktorsko disertacijo razisko- ved, r. 6. jun. 1913 iv Lokavcu pri Ajdovš=ini na vala tudi možnosti preverjanja regionalnega blo- Vipavskem, živi v Trstu (v mati=nih knjigah tu- ka in opravljala raziskave s termovizijskim si- di »Suban«; ko pa je pod it. upravo mati=na stemom v mrb. bolnišnici. Delala je študijske služba prešla od župn. uradov na ob=. civ. ura- analize o vplivu izbire anestezijske metode na de, so ,tam uradno priznali samo obliko Soban). smrtnost pri nekaterih kirurgi=nih posegih, na O=e Stanko, mizar; socialno je aktivno delal v Podlagi katerih je utemeljevala širjenje sodob- tedanjem delavskem gibanju in ustanovitelj in nih metod regionalne anestezije za skupine ki- vodja vaške godbe na pihala; padel je v prvi furgi=nih posegov. - V letih 1949-51 je predavala svet. vojni; mati Jožefa Sežun, h=i kme=ke dru- anatomijo in fiziologijo na Višji dentisti=ni šoli žine v Lokavcu. Osemletno osn. š. je obisJcoval v Lj. Od 1962 vodi vaje za medicince in stoma- v doma=i vasi. 1. okt. 1926 so ga po posredova- tologe iz anesteziologije in reanimatologije, od nju u=itelja Leopolda Paljka sprejeli v Alojzije- 1969 predava študentom medicine v 4. letniku viš=e v Gor.; tam je obiskoval eno leto priprav- anesteziologijo v predmetu Kirurška propedev- nico, ki je bila ustanovljena, da so se u=enci tika in od 1983 v 5. letniku anestezijo in reani- nau=ili dovolj it. Jun. 1927 je opravil sprejem- •natologijo v predmetu Izbrana poglavja iz ki- ni izpit za prvi razr. drž. gimn. v Gor. Nato je rurgije. Kot organizatorka, predavateljica in bil sprejet v škof. zavod Malo semeniš=e. Tam •nštruktorica je pripravila številne te=aje za je obiskoval notranjo šolo z u=nim programom Nravstvene delavce razli=nih strok in stopenj, klas. gimn. in dodatkom treh ur slov. na teden «ila je tajnica PriroAoslov. društva v Lj. in med (u=il prof. A. Kacin). Ko pa so v semeniš=u po Pobudniki prirodoslovne rtvije Proteus. Bila je smrti nadškofa Sedeja za=eli uvajati predpise veökratna preds. Anesteziološke sekcije Slov. po vzoru it. semeniš=, se je odlo=il za prestop pravniškega društva in =lanica odbora in raz- na drž. gimn. (1932). Maturira! je v polet, izpit- n=nih komisij Združenja anesteziologov Jsle. nem roku 1934 (pismeni izpiti iz vseh predmetov Clanica je Zgod. društva in se intenzivno ukvar- v Gor., ustni v Vidmu). Istega leta se je vpisal ja z zgod. naravoslovja in anestezije. Svetovala na Znanst. fak. U v Padovi, a zaradi pomanjka- 'n nadzorovala je izdelavo doma=e oblike ane- nja finan=nih sredstev ni mogel obiskovati pre- stezijskega aparata, ki ga je Elektromedicina iz- davanj, vaj in laboratorijev; zato se je prepisal delala v 100 primerkih za potrebe celotne Jsle. - na Pravno fak. z namenom, da bi postal notar. aktivno sodeluje pri izdajanju monografij o zdra- Da se je preživljal, je vseskozi instruirai. Živel 'Inih rastlinah Folia scopoliana, sodeluje pri je v doma=em kraju, deloma v Gor., v Padovo l°v. enciklopediji, Terminološkem medicinskem se je vozil le, kolikor je bilo potrebno za urad- 'ovarju SAZU in si prizadeva za slov. izrazo- ne formalnosti in izpite. 21. jun. 1940 je opra- slovje v medic, stroki. Clanica je Društva slov. vil diplomski izpit in bil proglašen za »doktorja Prevajalcev, prevaja iz Šved. jezika. Publicirani prava« (laurea in giurisprudenza). Jeseni istega s° Prevodi nekaj švedskih mladinskih del, 1986 leta je nastopil notarsko prakso v pisarni no- SOBAN 406 tarja dr. Meuccija v Ajdovš=ini. Jul. naslednje- kjer je ostal do upokojitve, tj. 1. okt. 1976, naj- ga leta pa je moral k vojakom. Bil je v Sarzanu prej kot suplent, nato kot pov. prof., 1966, ko (La Spezia) in v raznih krajih v Piemontu in je v Rimu opravil drž. usposobljenostni izpit dosegel stopnjo narednika pri posebnem oddel- za pou=evanje pravnih in ekon. ved na trg. tehn. ku motoriziranega topništva. Toda že v dec. iste- zavodih, pa redni stalež. Za nobenega izmed ga leta (1941) se je rešil vojaške suknje na osno- predmetov, ki so sestavljali to stolico, ni bilo vi odredbe, ki je dovoljevala materi kot vojni u=nih knjig. Zato je v nekaj letih brezpla=no vdovi, da je zaprosila za njegov za=asni dopust. sestavil in uredil ciklostilirana skripta, vezana S tem si je rešil življenje, saj je bil regiment, v obliki knjige, in sicer za trgovinsko pravo, za h -kateremu je pripadal njegov odred, poslan na osnove ustavnega in upravnega prava, za osnove rusko fronto, kjer so skoraj vsi padli. V letu finan=ne vede in dav=nega prava, za osnovni 1942 je nadaljeval notarsko prakso, toda ne ve= nauk o ekon. vedi ter o ekon. statistiki: Pravo. v Ajdovš=ini, marve= v Gor., kamor ga je po- III. del. Osnove javnega prava, Trst 1957; Pravo. klical notar dr. Rodolfo Seculin, ki je bil preds. II. del. Osnove delovnega in trgovinskega prava, notarske zbornice. Fobr. 1943 se je spet znašel Trst 1958 in 1960; Driava in driavljani. Osnove pri vojakih; dodelili so ga posebnim oddelkom javnega prava, Trst 1959; Javne finance. Osnovni (Compagnie speciali lavoratori). Najprej je bil SO 9.-31. dec. 1974 (zlož., uv. A. Bassin); gal. Meblo 'Pulju 1976; razst. jsl. grafike v Chicagu in Wa- (grafike), Nova Gor. 1975; Stara kova=ija (grafi- shingtonu 1976; razst. Lj. graf. š. v Clevelandu ke), Grožnjan 1975; Labirint (prodajna razst.), 1976; mednar. razst. grafike v Bremenu 1976; XI. Lj., 6. febr.-4. mar. 1975 (zlož., uv. A. Bassin); mednar. bienale v Mentonu 1976; Likovna zbirka Stara kova=ija (grafike), Grožnjan 1976; Mala Bernardin, Moderna gal., Lj., 8.-19. apr. 1977; gal. (grafike), Sežana, 1.-26. sept. 1976 (zlož., uv. 8. mednar. grafi=ni bienale, Bradford (Anglija), J. Mikuž) (prenesena v hotel Maestoso v Lipici); jun. 1984; 7. norveški mednar. grafi=ni bienale Grafi=ki kolektiv (grafike), Bgd, 21. sept.-l. okt. Fredrikstad (Norveška); 6. bienale evrop. grafike, 1976 (kat., uv. A. Bassin); Mala gal., Lj., 7. sept. - Mulhouse i(Francija), maj 1984; 15. sredozemski 10. okt. 1976 (kat., uv. J. Mikuž); Poslovni center bienale, Aloksandrija, 16. dec. 1984 -16. jan. 1985; Iskre (grafike), Lj., 30. sept.-15. okt. 1976; Centro Moderne slovenische Graphik, Kultur-Zentrum Le Mura, Milan, 14. okt. - 4. nov. 1976 (kat., uv. Gasteig, München, 22. jan.-25. febr. 1985; Med- T. Wolf Bellotto); Salon likovnog susreta, Subo- nar. likovna zbirka Junij, Likovno razstaviš=e tica, 28. okt.-8. nov. 1976 (prenesena v Zrenja- R. Jakopi=, Lj., 21. mar.-21. apr. 1985; gal. Ta- nin) (kat., uv. A. Bassin); gal. Meblo (grafike), bleau 5, Sakaide, 11.-30. apr. 1985; Jsla grafika Nova Gor., 12.-29. dec. 1976 (kat., uv. J. Mese- 195CM980, Muzej savrem. um., Bgd, 18. okt.-20. snel); Rotonda di via Besana, Milan, 21. dec. dec. 1985; 16 Modem slovene graphics, Sydney, 1976-23. jan. 1977 (kat., uv. Z. Kržišnik); Dom 1985; ve=krat se je udeležil lj. grafi=nih bie- kulture (serigrafia, akvatinta), Banja Luka, 19. nalov (npr. 1975, 1977). - S. je prejel tudi ve= maja-5. jun. 1977 (zlož., uv. B. Mišja); Studio nagrad in priznanj: posebno priznanje na Pre- gal. Forum (sitotisk), Zgb, od 4. okt. 1977 dalje mio di Pittura Città Abbiategrasso, Abbiategras- (kat., uv. 2. Sabol); gal. Meduza, Koper, 7. okt. so 1964; II. nagr. na Mostra del mosaico, Castello 1977 dalje (zlož., uv. Z. Kržišnik); Dvorec Zemono Sforzesco, Milan 1964; nagr. za grafiko na Mostra (grafike), Zemono pri Vipavi, 12.-22. jan. 1980 d'arti figurative, Alessandria 1964; posebno pri- (zlož., uv. J. Mesesnel); Galerie Aktuaryus, Stras- znanje na Mostra Nazionale d'Arte grafica La bourg, 20. febr.-11. mar. 1980; Lerota (grafike), resistenza, Chiari 1965; III. nagr. na Premio di Lj., jan. 1984; Centro Cultural General San Mar- pittura Città di Abbiategrasso, Abbiategrasso tin, Buenos Aires, 14. - 30. sept. 1984; gal. Rika 1965; II. nagr. na Mostra del mosaico, Castello Debenjaka (grafike), Kanal, 10.-31. maja 1985. - Sforzesco, Milan 1965; I. nagr. na Premio di pit- Skupinske razst.: razst. figurativne umetnosti v tura Città di Abbiategrasso, Abbiategrasso 1966; Alessandriji 1963, 1964, 1965 in 1966; Premio Biel- nagr. za grafiko na Mostra d'Arti figurative, la 1964; Bianco e nero, Turin 1964; razst. slikar- Alessandria 1966; II. nagr. za grafiko na Mostra stva v Abbiategrassu 1964, 1965 in 1966; razst. sulla Resistenza, Piacenza 1966; I. nagr. na Mo- mozaikov, Milan 1964; razst. sodobnih umetnikov stra del mosaico. Castello Sforzesco, Milan 1966; v Cerro Maggiore 1965; XXIV. nacionalni bienale posebno priznanje za scenografijo - TV festival. mesta Milana 1965; razst. v Modeni 1966; razst. Bled 1971; II. nagr. na I. bitolskem trienalu so- La resistenza v Piacenzi 1966; razst. slikarstva dobne jsl. grafike, Bitola 1972; odkupna nagr- v Abano Terme 1966; razst. umetnikov mesta Muzeja umetnosti mesta Lodža, na IV. mednar- Grožnjan v Grožnjami in Piranu 1970; razst. jsl. grafi=nem bienalu, Krakov 1972; dve odkupu' scenografije na Bledu 1971; mednar. razst. sceno- nagr. na VIII. jesenskem salonu v Banja Luki grafije v Pragi 1971; razst. grafike mladih jsl. 1977; nagr. kolonije na 10. zgb. razst. jsl. grafike ustvarjavccv v Bgdu 1972; DSLU, Lj., od 20. nov. 1978; nagr. Galerije Josip Bepo Benkovi7 na 1?- 1974 dalje; I. in II. trienale grafike v Bitoli 1972 zimskem salonu v Hercegnovem 1984; odkupna in 1975; IV., V. in VI. mednar. bienale grafike nagr. na 13. zgb. razst. jsl. grafike 1984; velika v Krakovu; razst. Intergrafike v Poznanu 1974; nagr. na VIL mednar. grafi=nem bienalu v Fi** razst. jsl. grafike .v Leverkusnu 1975; Savremeni drikstadu (Norveška) 1984. slov. umjetnici, Dubrovnik, 11. avg. -11. sept. Prim.: Sinteza 15, 1969, 64; Delo 2. nov. 1969; 1975; mednar. razst. angažirana figuralika MIR Sinteza 16, 1970, 64-65 (2 repr.); J. Spacal, Ra*' 75-30 OZN, Slovenj Gradec, 19. okt. 1975-19. sta/a mozaika, Nova Gor., Gal. Meblo, 15.-31 - jan. 1976; razst. INTART v Clcu, Vidmu in Lj. okt. 1971 (katal., uv. S. Bernik); PDk 1. avg. 197' (ilustr.); Delo 5. avg. 1971 (ilustr.); NRazgl ••- 1976; razst. jsl. grafike v Sarajevu, Skopju in št. 17, 10. sept. 1971, 517; PrimN 22. okt. 1971! 417 SPACAL PDk 27. okt. 1971; J. Spacal, Moderna gal., Lj., njih in preverjanjih. Odslej se njegova umetni- Atelje '73, l.-ll. febr. 1973 (kat., uv. Z. Kržiš- ška pot samo strmo 'vzpenja, saj je prevzel eno nik); Delo 14. maja 1974 (ilustr.); 18. dec. 1974; vodilnih mest v it. grafiki in prav tako odli=no NRazgl št. 17, 13. sept. 1974, 449; J. Spacal, Razstava grafike, Gal. Meblo, Nova Gor., 12.-29. mesto zavzema tudi v slov. V Sji je svoja dela dec. 1975 (kat., uv. J. Mesesnel); J. Spacal, Se- prvi= predstavil na Razst. slikar, in grafi=nih žana, Mala gal., 1.-26. sept. 1976 (zlož., uv. J. del tržaških umetnikov, ki je po Celovcu obi- Mikuž); J. Spacal, Mala gai., Lj., sept. 1976 (kat., skala tudi Lj. 1950. Leto zatem je izdal gra- uv. J. Mikuž); MSE III, 387; PrimN 10. sept. 1976; PDk 19. sept. 1976; Delo 6. okt. 1976; fi=no mapo, ki je mo=no odmevala in izavala NRazgl št. 20, 22. okt. 1976, 537; Dnevnik 29. razli=ne interpretacije. 2e prva skupinska razst., sept. 1976; Sdb št. 12, 1976, 1076-78; Delo 21. dec. še bolj pa njegova osobna razst., ki je bila v lj. 1976; PrimN 14. okt. 1977; PDk 16. okt. 1977; Moderni gai., sta ga razkrili kot zrelega umet- Teleks št. 37, 14. sept. 1979; Delo 15. jan. in 5. apr. 1980; Sixteen modern slovene graphics: Au- nika, ki hodi lastna pota in ki prinaša v slov. stralia 1985 (Lj., Mod. gal. 1985) in še veliko zlo- prostor svežino novega in druga=nega. - V ve= ženk in kat. razstav ter =asopisnih ocen. kot petdesetletnem ustvarjalnem obdobju je S., V-= nedvomno umetnik evrop. razsežnosti, a mo=no navezan na lastne korenine, saj zna poiskati SPACAL Lojze (Luigi), slikar in grafik, r. 15. jun ustvarjalni navdih v sožitju s pokrajino in v 1907 v Trstu. O=e Andrej, kamnosek in zidar iz stiku z raznoliko kulturo, ki mu jo ta specifi=- Kostanjevice, mati Marija Novak tudi iz Kosta- ni prostor ponuja, ustvaril obsežen opus. S-ovo njevice. S. živi v Trstu, sicer razpet med Pira umetnostno zorenje je Fr. šijanec razdelil v tri lom in Škrbino na Krasu, ikjer tudi ustvarja stopnje: v magi=ni realizem med 1937-42, v =as Že kot otrok je okusil grenkobo življenja, saj realisti=ne tematike med 1944-50 in v abstraktno niu je komaj štiriletnemu umrl o=e in mati vizionarno fazo od 1950 dalje. Vittorio Sgarbi je le stežka preživljala družino. Z enajstimi leti pa ugotavlja, da je S. z navezovanjem na sim- si je bil primoran poiskati delo in se sam pre- bolne vrednote, predvsem na predpodobo kri- žiivljati; najprej je pomagal pri pleskarstvu, na- ža, ki se kaže v skupini del, ki jih je naslikal to delal kot elektrikar, mizar, klepar in trg med drugo svet. vojno (Talci v ulici Ghega, Pomo=nik, obenem pa je kon=al Ciril-Metodovo Tesnobni prostor, Vojno pokopališ=e, Ruševine °sn. in meš=. š. pri Sv. Jakobu v Trstu. Kot na Krasu), prešel do abstrakcije. V. Sgarbi ta- zavednega Slovenca in antifaš. so ga 1929 faš. ko kot prej Gillo Dorfles m Marco Valsecchi oblasti aretirale ter ga za tri leta konfiniralc v odkriva globoko S-ovo navezanost na kraško južno It. »San Luigi« '(1972) v Trstu, za Kult. dom v Gor. temporanea Capri (1969); I Triennale dell'inci- (1981-82), s freskami je poslikal ž. c. v Gradnem sione Milano (1969); II Biennale dell'incisione v Gor. Brdih (1944). - Izdal je ve= grafi=nih map: italiana Cittadella (1966, 1969); Plavi salon Zadar Lesorezi in linorezi. Spacat, serigrafije (uvoda F. (1962, 1970); I Biennale dell'incisione triveneta Stele in G. Marchiori), Trst 1951; 1968 je izšel graf. Portogruaro (1970); I Biennale degli artisti Friuli- opus pri založbi Schcivviller (besedila: P. Pal- Venezia Giulia Trieste (1971); Grafica del XX lucchini, F. Russoli in G. Montenero); Fanta- secolo Sasso-Marconi (1973). Samostojno je raz- sie carsiche (uvod. G. Marchiori), v zbirki »I stavljal: Trst (1937, sala Jerco 1940, gal. Corso giorni colorati«, Milan 1973; Pietre del Carso 1944, gal. d'Arte Trieste 1946, gal. Scorpione (uvod V. Boccardi), Benetke 1976; Mondo di pie- 1949, 1950, 1952, gal. Casanuova 1954, 1958, sala tra (G. Vigorelli), Benetke 1982. - O S-ovcm živ- Comunale d'Arte 1957, 1959, 1962, 1964, 1968, 1969, ljenju in delu je izšlo ve= publikacij: mono- 1971, 1972, 1973, 1974, 1976, Castello di San Giusto, grafija, ki jo je 1949 izdala E.S.T. z besedilom Risiera dì S. Sabba, Aula Magna dell'Università, Marcella Paolija, v samozaložbi rnonogr. v uvo- Galleria Cartesius 1977, Centro Congressi 1984, dom Borisa Pahorja 1949, 1967 pri založbi Ob- 1987, gal. Tržaške knjigarne 1988); Milano (gal. zorja v Mrbu s Studijo in dokumentacijo Alek- Il Milione 1944, gal. Gian Ferrari 1953, gal. Mon- sandra Bassina, 1974 je pri založbi Lipa izšla tenapoleonc 1958, gal. del Sagittario 1964, Centro monogr. Spacal in Kras z uvodnim tekstom Zo- Culturale Italo-brasiliano 1965, gal. Cavour 1968, rana Kržišnika, 1975 pa z naslovom II Carso di gal. Rizzolino 1974); Rim (gal. Il Cortile 1947, gal. Spacal s teksti Zorana Kržišnika in Giuseppa Il Torcoliere 1949, gal. del Vantaggio 1969, Stu- Marchiora v Padovi; 1979 je izšel Kras, Kosovel, dio Internazionale d'arte grafica L'Arco 1970, Spacal I Carso, Kosovel, Spacal / Karst, Kosovel, gal. Formastudio 1977); Pariz (gal. Draghi 1949, Spacal z uvodom Cirila Zlobca pri Založbi Drava gal. Rive Gauche 1957); Celovec (Kunsthaus 1950, v Clcu in ZTT v Trstu, 1983 je pri MK v Lj. Galerie 61 1961, Aula Slovenica 1977); München izšla najobsežnejša monografija Spacal v treh (Staatl. Graphische Sammlung 1957); Genova izdajah (it., slov., angl.) s teksti Zorana Kržišni- (gal. S. Matteo 1958); Göteborg (Kunsthalle 1958); ka, Gilla Dorflesa, Giuseppa Marchiora, Jureta Oslo (Blomquist Kunsthandel A. S. 1958); Dunaj Mikuža in Ine Stegen, 1986 je pri založbi Vene- (Wiener Secession 1959); Pordenone (Gal. d'Arte tomblemi izšla monogr. z naslovom Spacal. Ope- Moderna 1959, Gal. d'Arte Sagittario 1968, Gal. ra grafica 1935-1986 s tekstoma Vittoria Sgarbia II Camino 1973); Stuttgart (Inst, für Ausland- in Maria Albaneseja, 1988 pa v samozaložbi beziehungen 1959); Udine (Gal. Il Girasole 1959, Katalog stalne Spacalove razstave v Gradu šta- Gal. Segno grafico 1977); Bgd (Grafi=ki kolektiv niel s teksti Jureta Mikuža, Giulia Montenera 1954); Reka (Gal. likovnih um. 1954); Zgb (Muzej •n Ivana Sedeja (z vsemi slikami na razst. in s za umjetn. i obrt 1954, Kabinet grafike JAZU Popolno bibliografijo kritik po letih). - Sodelo- 1961, Gal. Forum 1973); Lj. (ModG 1955, Jakopi- Val je na številnih skupinskih in samostojnih =ev paviljon 1959, Mala gal. 1961, 1971, 1979, razst. Na skupinskih: Mednar. grafi=na razst. Koncertni atelje 1972, Gal. Ars, Moderna gal. LJ- (1955, 1957, 1959, 1961, 1963, 1965, 1969, 1973, 1974); Novi Sad (Gal. Matice Srpske 1955); Por- ]975); Biennale Internazionale d'Arte Venezia torož (Ljudski dom 1955); Koper (Okrajni mu- (1948, 1954, 1958, 1972); XYLON (Zürich 1953, Lj. zej 1961); Kranj (Gorenjski muzej 1961); Mrb. l954, 1956, Lugano 1977); Quadriennale Roma (Umetnostna gal. 1961); Slovenj Gradec (Umctn. U948, 1955, 1959-60, 1965, 1971); Biennale dell'in- paviljon 1961); Sao Paolo (Gal. Sistina 1962); cisione it. contemporanea Venezia (1957, 1959, Padova (Gal. Draghi 1949, Gal. La Chiocciola i965, 1968); Fourth International biennal of con- 1957, Gal. Il Coleidoscopio 1971, Gal. L'Alfiere temporary color litographs Cincinnati (1956); I 1976, Gal. Longhin-Stra 1976, Triveneta delle 'iternational Biennal Exhibition of Prints To- Arti-Villa Simes 1981); Rovereto (Gal. Delfino ••° (1957, 1970, 1974); Premio intemazionale Bicl- 1949); Modena (Saletta Amici dell'Arte 1955, Gal. a Per incisione Biella (1965); VI Mediterranen d'Arte Wiligelmo 1971); Venezia (samost. razst. biennale of Prints Alexandria (1965); I Biennale v okviru XXIX. beneškega bienala 1958, Gal. Le •nternazionale della grafica d'arte Firenze (1968); Stagioni 1959, Gal. dell'incisione Venezia viva Triennale internazionale della xilografia con- 1974); Messina (1958, 1970); Torino (Gal. Martano SPACAL 420 1966); Gor. (Centro Culturale Stella Matutina mati Angelca Hladnik. Osn. š. v Lanüsu (Argen- 1967, Palazzo Attems 1985); Vicenza (Palazzo Chie- tina), nižjo gimn. v Baragovem misijoniš=u v ricati 1968); Devin (Gall. dell'Approdo 1969); Ge- Slovenski vasi pri Buenos Airesu, slov. klas. nova (Gal. Carlevaro 1969, Gal. Circolo Italsider gimn. in licej pa v Gor. (1963-68). Vpisal se je 1977); Bari (Gal. La Panchetta 1970 in 1974, Cen- na Medic. fak. U tv Trstu in promoviral 1974, spe- tro d'Arte Nuovi Interventi Culturali 1979); Ve- cializacijo iz psihiatrije opravil v Trstu 1980, po- rona (Gal. dello Scudo 1970); Treviso (Gal. Gi- diplomski Studij iz alkohologije v Zgbu 1981 in raldo 1970); Bologna (Chatelet delle Rose 1971, iz sanitarne sociologije v Bologni 1986. Od 1977 Gal. La Loggia 1976); Gradisca (Gal. Serenissi- do 1979 je bil kot zdravnik prostovoljec v afri- ma 1974); Cervignano (Gal. Il Sole 1975); Forlì ški državi Ugandi. Živi in dela v Gor., kjer od (Palazzo Albertini 1977); Ferrara (Padiglione d'Ar- 1983 vodi v bolnišnici službo za zdravljenje al- te contemporanea 1978); Carpi (Museo della Xi- koholikov in narkomanov. Ustanovni =lan je lografia 1979); Repen pri Trstu (Gal. Kraška hi- Združenja klubov zdravljenih alkoholikov na Go- ša 1979); Neapelj (Club della grafica 1980). riškem. V okviru raznih zbornikov in kot samo- Prim.: Življenjepisne in bibliografske podatke stojna poglavja v medic, revijah je objavil ve= glej v monogr. Aleksander Bassin, Lojze Spacal, razprav s podro=ja alkohologije in zgod. psihia- Zal. Obz., Mrb. 1967; isto, dopolnjeno glej v trije, med katerimi: Appartenenza etnica e alcoo- monogr. Zoran Kržišnik (Gillo Dorfles, Giusep- lisme cronico (Psichiatria generale e dell'età evo- pe Marchiori, Jure Mikuž, Ina Stegen), L. Spacal, MK, Lj. 1982; isto dopolnjeno glej iv monogr. L. lutiva, 2, Padova 1980); Aspetti culturali delle abi- Spacal. Katalog stalne Spacalove razstave v tudini alcooliche negli studenti delle scuole me- Gradu Štanjel, samozal., tisk Tipo/lito Stella v die inferiori (Minerva psichiatrica, 22, 4, Torino Trstu 1988; Grad Štanjel. Gal. L. Spacala, založ. 1981); Abitudini alcooliche degli studenti nelle Goriški muzej, maja 1988 (tekst Nelida Sili= Nemec). scuole medie inferiori (Mediterranean Journal of Nsn. Social Psychiatry, 5, 1-2, Zgb 1984); Psicosi al- cooliche: indagine sull'incidenza nella provincia SPACAL Silvio, tiskar, r. 19. jan. 1879 v Trstu, u. di Gorizia nel triennio 1978-80 (Psichiatria gene- 27. jun. 1959 prav tam. O=e Jožef se je preselil rale e dell'età evolutiva, 5, Padova 1985); Alcooli- v Trst iz Kostanjevice, mati Francesca Probst. smo, un problema multidisciplinare (Atti Con- Vodil je tiskarno »Stabilimento tipografico Silvio gresso sull'alcoalismo, Cividale 1987); Appunti per Spazzai«, ki je imela svoje stroje v ul. Commer- una storia dell'assistenza psichiatrica a Gorizia dal ciale 8 v Trstu, in je bil med redkimi, ki so pod '600 ad oggi (Oltre l'antipsichiatria, Padova 1987); fašizmom tiskali slov. knjige in =asopise. V letih Zapiski o zgod. psihiatrije na Goriškem (ZdrV 1921-23 je tiskal žensko revijo Jadranka, v letih 50, 1981, 6); Zna=ilnost alkoholizma med Slovenci 1923-26 komunisti=no glasilo Delo, prvo št. me- na Goriškem (KolGMD 1975, 154-56); O psihiatriji se=nika Primorska omladina, ki je za=el izhajati v Gorici (KolGMD 1976, 124-26); Alkoholizem - hud 1923. V njegovi tiskarni se je tiskal tudi Mali socialno medicinski problem (KolGMD 1982, 135- list, tednik, ki ga je 1923 ustanovil poslanec Vir- 36); Naša druiba in mamila (KolGMD 1984, 120- gil S=ek in je izhajal do 1927 ter bil s 15.000 iz- 21). - Družbeno problematiko obravnavajo nje- vodi najbolj razširjen periodi=ni tisk med Slov. govi številni =lanki v KatG. Po prihodu v Gor. v It. Tiskal je tudi vseh 10 štev. tednika Preporod, se je S. namre= aktivno vklju=il v slov. kat. or- ki je izhajal 1926. V oktobru 1930 so tiskarno ganizacije na Goriškem. Bil je voditelj skavtske napadli in uni=ili fašisti, 2. dec. 1938 pa je it. org. od ustanovitve (1965) do 1977; vrsto let j" oblast tiskarno spravila v ste=aj. S tem so bile urejal skavtsko glasilo Planika in vanj pisal. V v Trstu odpravljene vse možnosti tiskanja v slov. univ. letih je bil v odb. SKAD, nato preds. odb. jeziku. za Katoliški dom; od 1984 do 1987 je bil kot Prim.: Arh. Trž. trg. zbornice; Anagr. urad trž. predstavnik SSk preds. uprav. odb. v Domu za ob=ine; Branko Ber=i=, Tiskarstvo na Slov., Lj. 1968, 273, 275, 386. onemogle v Gor. Od 1974 je v odb. GMD in so- M. Tav=ar delavec PSBL od 1. zv. Od 1982 je preds. Društva za socialna vprašanja »A. Gregor=i=«; od jan- SPAZZAPAN (ŠPACAPAN) Bernard, psihiater, 1987 preds. Gospodarske zadruge »Ojstrnik«; =lan kulturni delavec, r. 7. avg. 1949 na Avellanedi KTD. - Psevdonim in kratice: Mogo=ni kragulj! (Buenos Aires - Argentina). O=e Bogomir (gl. =l.), b.š.; B.S. 421 SPAZZAPAN Prim.: Osebni podatki; KatG 16. jul. 1974; 20 gentini. Ob=asno se oglaša v KatG. Poro=en je z Ict-SKAD, Gorica 1975, 14, 35; Pice. 4. maja Angelco Hladnik, sestro izseljenskega duhovnika 1979 s si.; PDk 19. jan. in 16. mar. 1988. v Argentini pok. msgr. Janeza Hladnika (PSBL Do propada fai. je ostala njegova umetniška de- Esposizione d'arte delle Tre Venezie, Padova; javnost v zatišju. Preživljal se je kot dekorater 1926 Umetn. razst. v Lj.; 1926 s Klubom mladih filmskega podjetja Pittalunga, z risanjem in po- v Mrbu; 1927 v Pragi na razst. Slov. mod. sli- slikavanjcm tkanin za Teatro della Moda, na- karstva 1918-28; 1927 s plastikami in risbami na pravil nekaj risb za Illustrazione del Popolo in Mostra autunnale d'arte v Gor.; 1927 s kiparskim La Gazzetta dol Popolo. Spoznal je slikarje, ki portretom V. Pilona na Mostra sindacale d'arte so pozneje ustanovili Gruppo dei Sei, in se prija- v paviljonu Ljudskega vrta v Trstu; z Umetn. teljsko povezal z Edoardom Persicom in pisate- matico na velesejmu v Lj.; 1929 na I. Esposizio- ljema Ciuffom in Gariffom. Približal se je sku- ne sindacale LXXXVII della Società Promotrice pini Selvaggio (Mu7ci, Zeglio, Cremona) in pri- di Belle Arti v Turinu; 1921 v gal. Milione v Mi- pravil plakat za njihovo prvo razst. v gal. Gu- lanu; 1931 v gal. Jeune Europe v Parizu; 1932 glielmi. 1932 je spoznal svojo družico Ginio S. in (sam. razst.) v gal. Codebò v Turinu; 1933 V Espo- Ponovno razstavljal v Parizu. 1938 se je redno sizione del Sindacato regionale Belle Arti, Turin; zaposlil kot risar pri La Gazzetta del Popolo in 1934: sam. razst. v Gor.; razst. v Turinu; 1934-35 Illustrazione del Popolo. 1943 mu je zra=ni bomb- (nov.-jan.) XXXV Esp. della Società Amici del- ni napad uni=il atelje na Corso Giulio Cesare l'Arte v Turinu; 1935: VII Esp. del Sindacato In s tem veliko število del. Nekaj =asa je sta- interprovinciale Belle Arti, Turin; L'art italienne noval pri družini Villa v Pinerolu. 1945 se je du XX siècle, Jeu de Paume, Pariz; 1936: Esp. vrnil v Turin in si spet uredil dom in atelje. del Sind. Belle Arti, Turin; sam. razst., Turin; 1953 je spet potoval v Pariz, 1954 za=el pou=evati 1937: IX Esp. del sind. Belle Arti, Turin; II Mo- na Istituto statale d'arte A. Venturi v Modeni, stra del sind. Belle Arti, Palazzina Spagnola, 1956 pa postal prof, risanja na umetn. liceju v Neapelj; razst. mod. it. umetn., Berlin; 1938: I Turinu. 1958 je nenadoma umrl v svojem ate- Mostra provinciale del sindacato, Turin; X Esp. ljeju. - S. je ostal samosvoj slikar in se s svojim del Sind. Belle Arti, Turin; XIX Mostra della impulzivnim zna=ajem ni nikoli podrejal trenut- Galleria Roma con gli artisti piemontesi, Galle- nim umetn. tokovom. Bil je odli=en risar in ka- ria Roma, Rim; 1939: razst. risb in gvašev v gal. rikaturist. V njegovih delih se prepletajo eks- Alberti v Parizu; XI Esp. del sind, interprovin- presionizem, .kubizem, futurizem, geometri=ne ciale Belle Arti, Turin; Mostra di vedute tori- forme, spomini na impresionizem, abstrakcija, nesi »Pro cultura femminile«, Turin; II mostra informel. Motivika S-ovih del je raznolika: sli- provinciale del sind. Belle Arti, Turin; 1940: XII kal je portrete, akte, pokrajine, živali, tihožitja, Esp. del sindacato interprovinciale Belle Arti, cirkuške, gledališke in svetniške figure ter upo- Turin; III Mostra del sind. Belle Arti, Turin; rabljal razli=ne slikarske tehnike. Ukvarjal se 1941: retrospek. razst., Turin; 1947: gal. L'Annun- Je tudi s kiparstvom. Italijani ga prištevajo med ciata, Milan (sam. razst.); 1948: v gal. La Busso- svoje najve=je umetnike tega stol. S. se je od- la; 1960: posmrtna razst.. Rim; retrospek. razst. tujil slov. okolju in se vklju=il v it. prostor, a v Centro Culturale Paternolli, Gor.; 1961: sam. tcga ni mogel nikoli preboleti. Njegova dela se razst. Trst; 1963: sporn, razst. ob 5. obletnici hranijo v velikih svetovnih gal. in muzejih ter smrti, Turin; 1968: antol. razst. v Galleria Sala zasebnih zbirkah predvsem v it. mestih. V tu- di Cultura del Comune di Modena, Modena; rjnski Gal. moderne umetn. mu je posve=ena 1970: retrospek. razst. v gal. sodobne umetn. L. Posebna soba, v Gradiš=u ob So=i pa je po njem Spazzapan v Gradiš=u ob So=i; 1971: gal. Narciso, Poimenovana Gal. sodobne umetn. Za svoje delo Turin; 1987: Luigi Spazzapan nella collezione del- Je S. prejel ve= nagrad: srebrno odli=je v Pa- la Cassa di Risparmio di Gorizia, Palazzo Pit- rizu 1925; I. nagrada na Mostra nazionale del teri. Trst idr. Poleg tega se je udeležil beneških bienalQv 1936 (1 stena), 1950, 1954, 1956, 1960; rim- Tessile v Rimu 1928; nagr. mesta Turin za slik. skih kvadrienalov 1935 (sam. soba), 1939, 1952, ln kip. 1946; nagr. Golfo della Spezia; I. nagr. Za 1956, 1960; bienalov v Sao Paulu v Braziliji 1951, graf. v La Spezia 1953; nagr. Saviat 1954; nagr. 1955, 1957 in na Dokumenta v Kasslu 1959. mesta Turin 1957 itd. - Razstave: 1924 iv Lj. in Mrbu na y. in IV. razst. Kluba mladih; 1924 v Prim.: LibBapt IV SS. Salvatoris Gradiscae, 86; ZUZ 1924, 54, 102; 1927, 193; Catalogo della ^°r. na I. umetn. razst.; v Pragi na razst. avant- I Esp. goriziana di belle arti (A. Morassi), Gor. garde; 1924 v Hodonmu na Slov. razst.; 1926 IV XIII-XXX apr. MCMXXIV; La voce di Gorizia SPAZZAPAN 424 29. maja 1924; E 5. jun. 1924; E 20. in 25. okt. Musei Provinciali di Gorizia, Gor. 1978, 81; M. 1927; Tank Lj. 1927, 9 (repr.); A. Širok, Pri naših Komelj, Slovensko okspresionisti=no slikarstvo in upodabljajo=ih umetnikih, Lu= II, Trst 1928, 62- grafika, Lj. 1979, 5, 15, 29, 100, 101, 114, 116, 130; 63; Lu= IV, 1929, 46; F. Gorše, Naši upodablja- E. Laghi, L'evoluzione artistica di L. Spazzapan jo=i umetniki, JAIm 1925-30, 84; L'idea del popo- dagli anni venti di Gorizia al suo arrivo a To- lo 17. febr. 1935; Cossar, Storia, 453-54; Thieme- rino, Padova 1979/1980 (diplomska naloga); M. Beckcr XXXI, 340; Luigi Spazzapan. 16 dessins Vuk, Ivan Cargo 1898-1958. Razstava slikarskih présentés par Lionello Venturi, Torino 1946; Enc. del. Nova Gor. 22. maj-22. julij 1981, pass.; L. della pittura it. (U. Galletti, E. Camesasca), Mi- Damiani, Arte del Novecento in Friuli, Il Li- lano 1951; PDK 19. in 23. febr. 1958 z repr.; La berty e gli anni venti, I, Udine 1982, 23445, 269 Stampa, Torino 19. febr. 1958 (E. Paulucci, Im- in pass.; Isti, Arte del Novecento in Friuli. H peto d'artista); Il Giorno, Milano 19. febr. 1958; Novecento - Mito e razionalismo, II, Udine 1982, MessV 19. febr. 1958; Picc. 19. febr. 1958; Voce 343; PDk 10. apr. 1983 (M. Juteršek); Teleks 3. Diocesana, Gor. 2. mar. 1958; G. Manzini, Il nov. 1983 (P. Kre=i=); NRazgl 1983, št. 22, 648-49 pittore della fantasia; L. Spazzapan (v StudG (P. Kre=i=); PDk 2. nov. 1983 (M. Vuk); L. Spa- genn.-luglio 1958, 63-70); Dizionario della pittura capan, slikar na meji... Piran 1984; Frontiere moderna (Robert Maillard-Dino Formaggio), Mi- d'avanguardia. Gli anni del futurismo nella Ve- lano 1959, 308-09; L. Venturi, Spazzapnn, Roma nezia Giulia. Palazzo Attems febbraio-aprile 1985, 1960; Stele, Umetnost, 97, 98, 100, 124 (s si), 137, 178-81 in pass.; Ekspresionizem in nova stvar- 139, 180; Mostra retrospettiva di L. Spazzapan, nost na Slovenskem, Lj. 1986, 25, 51, 52, 53, 54, Centro culturale Patcrnolli, Gor. 25 maggio 1960 60, 474, 475 in pass.; U Territorio IX, genn.-ago- (kat., uv. G. Manzini); G. Manzini, La pittura sto 1986, n. 16/17, 112, 113, 138; L. Spazzapan nel- no' fa paura, L. Spazzapan (v Ateneo, numero la collezione della Cassa di Risparmio di Gorizia, unico, 1960); L. Carluccio, L. Spazzapan, Ivrea Trieste, Palazzo Pitteri, 5 sett.-4 ott. 1987 (Ca- 1960; PDk 31. jan. 1961 (M. Bambi=, Spacapan talogo della mostra. A cura di Fulvio Monai), med nami); Šijanec, 82, 107 in pass.; L. Menaše, Gorizia, Cassa di Risparmio 1987; J. Kav=i=, Prva Zahodnoevr. slikani portret, Mrb. 1962, 170, 235; slov. realka, Idrija 1901-1926, Idrija 1987, 148; Le Isti, Avtoportret v zah. slikarstvu, Lj. 1962, 410, arti a Gorizia nel secondo 900, Gor. 1987, 55 in 412, 438, 489; Comanducci, Dizionario illustrato še štovilni katalogi ob skupinskih in samostoj- dei pittori, disegnatori e incisori it. moderni e nih razst. ter poro=ila v dnevnem in revijalnem contemporanei, Milano 1962, 1847 z lit.; V. Pilon, tisku. v-= Luiž, Likovna revija 15. maja 1963, št. 4-6, 183- 84; L. Menaše, Slikar Luigi alias Lojze Spazza- SPAZZAPAN (SPACAPAN) Mirko (Federico Mar- pan, Likovna revija 15. maja 1963, št. 4-6, str. 184 tin), pediater, politi=ni in kulturni delavec, šport- z lit.; V. Pilon, Na robu, Lj. 1965, 60-63 in pass.; nik, r. 20. nov. 1953 v Lanüsu Oeste (Buenos Ai- ELU 4, 257-58; E. B7n7zit. Dictionnaire critique et documentaire des peintres sculpteurs, dessi- res - Argentina). O=e Bogomir (gl. =l.), mati An- nateurs et graveurs, Nouvelle éd., Paris 1966; gelca Hladnik. Pet razr. osn. š. obiskoval v La- SBL III. 420-22 z Ht.; Mostra antologica di L. nüsu v Argentini, 5. razr. slov. osn. š. in nižjo Spazzapan, Modena 1968 (kat., uv. Enrichetta sr. š. v Gor kot tudi klas. gimn. in licej (1967- Cecchi, z lit.); M(Trst) 1970, št. 12, 197-98 (M. Bambi=, Spomini na slikarja Spazzapana); G. 72). Vpisal se je na Medic. fak. U v Trstu in Marchiori, L'avventura fantastica di L. Spazza- promoviral 1978, specializacijo iz pediatrije opra- pan, Gradisca d'Isonzo 26 luglio - 20 sett. 1970 vil v Veroni 1983. Od 1979 do 1983 asistent na (kat.); NL 30. jul. in 6. avg. 1970; PrimN 7. avg. pediatri=nem odd. Splošne bolnišnice v Gor., 1970 (z ilustr.; P. Kre=i=, V Gradiš=u odprta re- trospektivna razst. Spazzapana); Delo 29. avg. obenem tudi šol. zdravnik za slov. š. v Gor.; 1970 (J. Mesesnel, Fantasti=na pustolovš=ina L. od 1984 otroški zdravnik za ob=ine Gor., Štever- Spazzapana); PDk 1. sept. 1970 (M. Bambi=, An- jan in Sovodnje, obenem tudi v privatni pra- tološka razstava Spazzapanovih del); Enc. Isti- ksi. - že od gimn. let je S. aktivno prisoten tuto di Scienze e Arti, Milano 1970; Spazzapan, Galleria Narciso, Torino 17 mar. -10 apr. 1971 v kult., šport, in polit, življenju na Goriškem. (M. Pinottini e V. Mucci); F. Monai, Fabiani e Tako je bil voditelj skavtske organizacije od Spazzapan. Due artisti isontini nel contesto eu- ustanovitve (1965) do 1980, =lan zborov M. Filej, ropeo, Rotary Club Gorizia 1971; P. Kre=i=, Umet- nost na Prim, v prvih letih po I. svet. vojni v L. Bratuž in Podgora, ustanovitelj in vodja glasb, lu=i slov. likovne kritike, JKol 1972, 138-47 (o S. skupin MINIPE in Nava Misel. Posve=al se je pass.); G. Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, tudi nogometu in igral v ekipah Montesanto in II ed., Udine 1974, 1016; Opere di Carlo Michel- Piedimonte (1966-71). 1970 je bil dežel, prvak CSI staedter. Opera grafica e pittorica, Gor. 1975, 24; v metu diska in krogle. Nato se je posvetil od- F. Monai, Umetnost v Gor. v dvajsetih letih na- bojki in nastopal pri SZ Bor iz Trsta ter pri šega stol. Kratko obdobje razoveta, GorLtk II, 1975, 131-34; PrimN 10. okt. 1975; MSE III, 388; ekipi SZ Olympia, kjer je še danes aktiven igra- G. Bradaschia, Andiamo insieme a visitare i lec. Na ob=nem zboru 28. jul. 1988 je bil izvo- 425 SPERANDI ljen za preds. tega gor. športnega združenja. Bil rio, kmet, mati Onelia Onesti. Osn. š. v ANNO DOMINI 1657«. Na podlagi tega napisa so gor. sem., a ni uspel. 1926 je bil imenovan za nekateri napa=no sklepali, da je S. veliki oltar žpka v Perteole in ostal tam do 1943, ko je po- v Podnanosu tudi izrezljal. Danes se rezbarski stal dekan v Gradiš=u ob So=i. 1952 je bil po- delež pri tem spomeniku z veliko verjetnostjo stavljen za knjižni=arja v gor. sem. in tam ostal pripisuje lj. rezbarju Avguštinu Ferfillu, katerega do upokojitve 1970, ko se je vrnil v rodno Farro. poreklo pa je zaenkrat še neznano. Ferfilla je Kot knjižni=ar je rad pomagal študentom, ki so avtor nekaterih oltarjev na Kranjskem, med ka- opravljali raziskave za diplom, nalogo v sem. terimi zavzema najimenitnejše mesto veliki oltar knjižnici. - S. je objavil lepo število del narodo- v Leskovcu pri Krškem (polihromiran 1685). pisnega, arh. in zgod. zna=aja. Za narodopisje se Prim.: Fr. Stelo, Umetnost v Primorju, Lj. 1960, je za=el zanimati, ko je zbiral med polet, po=itni- 116, 119; SBL III, 424; E. Cevc, Slov. umetnost, cami 1906 v Farri in bližnjih vaseh furl. Ijud. Lj. 1966, 97; S. Vrišer, Baro=no kiparstvo na pesmi (villotte). Pozneje (1907-15) je to nalogo Slov. (Ars Sloveniae), Lj. 1967, VII, XXXVIII; opravljal po naro=ilu avstr. min. za š. Nabral Isti, Baro=no kiparstvo na Primorskem, Lj. 1983, je okoli 2000 pesmi, od katerih jih je 1926 ob- 25-27, 208. B. Ur. javil 500. Isto=asno je skrbno raziskoval arh. in zbiral podatke o pomembnejših osebnostih in do- SPESSOT Francesco, duhovnik, zgodovinar, naro- godkih iz gor. preteklosti. Po naro=ilu msgr. dopisec, r. 16. avg. 1890 v vasi Farra d'Isonzo, u. Faiduttija (PSBL I, 341-43) je 1912 napisal zgod. 14. jul. 1978 v Gor. O=e Jožef, mizar, mati Lucija monografijo o vasi Chiopris. V ta leta sodi Padovan. Osn. š. v Farri (1896-1902), gimn. v Gor., za=etek njegovega sodelovanja z revijo Forniti kjer je navezal stike s svojimi vrstniki, ki so se Julii (podpisoval se je s psevd. Francesco Furlan pozneje uveljavili v kult. življenju (C. Michel- ali s kraticami). Pozneje je sodeloval pri Rivista staedter, B. Marin, E. Pocar, M. Camisi, F. de della Società Filologica Friulana (=lan ured. odb. Gironcoli, A. Morassi). Maturiral je jul. 1910. Na- od 1966), La Panarie, Aquileia Nostra, Ce fastu?, to je postal glavni ur. gor. katol. glasila l'Eco Sot la nape. Napisal je ve= kot 60 prispevkov o del Litorale in tednika /Z Popolo. Stopil je v gor. gor. nadšk. in o poknež. grofiji Gor. in Gradi- semeniš=e in bil posve=en v duhovnika 10. jul. š=anski. Objavil je tudi nekaj samostojnih del o 1914. V teh letih je obiskoval posebne te=aje za samostanih in c. na Gor., o nadšk. K. M. Attem- anti=ne jezike (arabski in kaldejski). 1914 se je su (PSBL I, 22-24) in njegovih pridigah v furlan- vpisal na dunajsko U, a ni utegnil obiskovati š=ini. Pisal je tudi o nadšk. Edlingu (PSBL L te=ajev iz družinskih razlogov. Nadškof Sedej 327-29) in Inzaghiju (PSBL I, 556-58). Objavil je (gl. =l.) ga je 1913 poslal tudi v Benetke, da se recenzijo o knjigi Zgodovina Idrije M. Arka seznani z dokumenti o ustanovitvi gor. nadšk., (PSBL I, 19). - Znal je slov. in jo uporabljal pri ki naj bi prišli v poštev za uredite« predvidenega raziskavah. 2. zv. zgod. dela Documenta historiam archidio- Prim.: NadškAGor., arhivalije, Catalogue sacer- ceseos Goritiensis illustrantia. V sept. 1914 je bil dotum Archidioceseos Goritiensis ab anno 1903 imenovan za kateheta in žpka pomo=nika v Ogle- sub S, šematizmi; C. Medeot, Don Francesco ju. Med 1915 in 1918 je bil kot begunec v raznih Spessot, L'ultimo e il più giovane dei preti ison- it. mestih. Nadšk. Sedej mu je 1919 ponudil me- tini internati, Inizi 1969, št. 42; Isti, Preti, pass.; Isti, Cattolici, pass.; V. Bressan, Mons. France- sto kpl. in tajnika na škofiji, a S. ga ni sprejel sco Spessot, Udine 1973; Voce 22. jul. 1978; S- iz zdravstvenih razlogov. Ostal je v Farri kot lavano, Francesco Spessot, StudG XLVIII (1978) žpk pomo=nik in administrator do 1921. Potem II, 7-15; KatG 20. jul. 1978. ko je brez uspeha zaprosil nadšk. Sedeja, da mu Vh dovoli obiskovati U iv Padovi, se je posvetil duš- SPETIC Stojan, =asnikar in politik, r. 29. nov. nemu pastirstvu in se zavzel za obnovo c. in 1945 na Katinari pri Trstu, živi iv Trstu. O=e drugih cerkv. stavb, ki so bile porušene med Maks, ra=unovodja, mati Meri Stopar, šivilja- vojno (skupno je S. sodeloval pri obnovitvi Osn. š. na Katinari, niž. sr. š. pri Sv. Jakobu, devet cerkva, štirih župniš= in nekaterih drugih matura 1964 na trg. akad. 2. Zois v Trstu. Vpis»1 cerkv. poslopij). 1922 je bil postavljen v Moraro se je na Ekon. fak. tri. U, proti koncu šestde- za kpl., od 1923 do 1926 pa za žpka. Ko je msgr. setih let pa se je usposobil za pouk ruš=ine n» Fogar (PSBL I, 373-76) postal trž. škof (1925), je U Lomonosov v Moskvi, kar je pozneje izkori- S. konkuriral za katedro zgod. in patrologie v stil pri vodenju ve=ernih in pošolskih te=ajev- 427 SPINCI< Zaposlil se je kot =asnikar pri PDk, opravil =as- nega upr. odb. Po reformi RAI je bil 1976-79 nikarski izpit v Rimu in bil ivpisan 28. nov. podpreds. dežel. odb. za nadzorstvo nad javnimi 1969 v poklicni seznam trž. =asn. zbornice. Pisal radiotelevizijskimi oddajami. V KPI je aktivno je o zunanji in notranji politiki, problemih so- sodeloval pri oblikovanju njene manjšinske po- cializma, =rnem terorizmu, sindikalni in polit, litike, nekajkrat vodil pokraj, slov. komisijo. Svo- kroniki. Nekaj let je bil v vodstvu =asn. sindi- je poznavanje manjšinske problematike in polit, kata in zveze kronistov. Od 1979 v Ecrivains de la Compagnie de Jésus, III, Liège in 1. nagrada Jsl. RTV, Bgd 1966); Sechs maze- 1853-61, 899; J. N. Stoeger, Scriptores Provinciae donischen Tanz- und Liebeslieder (zbor, 1965); Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad no- Two Macedonian Folk-Songs (meš. zbor, 1966); stra usque tempore, 1, Viennae 1855, 334; F. Kro- nes, Geschichte der Karl Franzcns-Universität in Six Folksongs from Yugoslavia (meš. zbor, 1970); Graz, Graz 1886, 384-85, 580; •. Schlossar, Die Naivni Orfej (meš. zbor in kom. ansambel, bes. Literatur der Steiermark in historischer, geogra- ljudska, 1973); Tri slov. narodne (meš. zbor, phischer und ethnographischer Beziehung, Graz 1983); Zborovske pesmi na tekste S. Kosovela 1886, 137; J. Wiohner, Kloster Admont und seine Beziehungen zur Wissenschaften, Graz 1892, 132; (1949-88 - nagrada nate=aja ZDPD Svoboda, Lj. C. Sommervogel, Bibliothèque de la Compagnie 1955, za Kdo je hodil in Kraška vas). - Instru- de Jésus. Première partie: Bibliographie, III, mentalna in komorna glasba: 3 Sonatine za vio- Bruxelles-Paris 1892, 1463; VII, Bruxelles-Paris lino in klavir (1954, 1966, 1968 - zlata medalja 1896, 1458-60. Le. pri mednar. tekmovanju G. B. Viotti v Vercel- SREBOTNJAK Alojz, skladatelj, r. 27. jun. 1931 liju 1966 za 2. Sonatino); Allegro, Corale e Passa- caglia za god. kvartet (1954); Fantasia notturna v Postojni. O=e Alojz, lesni trgovec, mati Vik- za 3 violine, klarinet in harfo (1957); Five Pre- torija Ukmar, gospodinja. Studij kompozicije je ludes for Harp (1960); Invenzione variata za kla- opravil na Akad. za glasbo (AG) v Lj. pri L. M. vir (1961); Serenata za flavto, klarinet in fagot Skerjancu (1958) in se izpopolnjeval v Rimu pri (1961); Six Pieces for Bassoon and Piano (1963); B. Poreni (1958-59), v Londonu pri P. Racine Fri- Dnevnik za klav. trio (1972); Macedonian Dances okerju (1906-61) in v Parizu (1963). Od 1964 je pre- for Piano (1976); Lamento za kom. ansambel daval glasbeno-teoreti=ne predmete na PA v Lj., (1976); Due movimenti per chitarra (1976); Make- od 1970 je prof. kompozicije na AG v Lj. S. spa- donska ljubavna pesem za violino in kl. (1977); da v rod, ki je sredi petdesetih let nastopil na Macedonian Dances za 6 piskal in tolkala (1978); AG v Lj. v Klubu komponistov z vrsto tehtnih Slov. ljudski plesi za violino in kl. (1982); Va- koncertov in zbirko Klub komponistov (1958); riacije na temo M. Kogoja za kl. (1984); Godec, Pozornost tega rodu do sodobnih snovanj v Ev- ljudske viže za ki. (1988) in 3 collages za sku- ropi in svetu mu je omogo=ila, da je ujel ko- pino glasbil: Naif (1977), Macedonica (1978), Spray rak z razvojem evrop. glasbe. Prepri=anje o iz- (1981). - Orkestralna glasba: Glasba za godala (1955, povedni nujnosti, temeljita strokovnost in izraz- rev. 1982); Sinfonietta in due tempi (1958); Mono- ni naboj, ki so mu lastni, so zgodaj pritegnili logi za flavto, rog, timpane in god. ork. (1962); nanj pozornost slov. in tujega glasb, sveta in mu Kraška suita (1964); Antifona (1964); Koncertantne omogo=ili pomenljive afirmacije do vklju=itve v epizode (1967); Concerto for Harp and Orchestra katalog glasbene založbe Schirmer v New Yorku (1971 - nagrada Jsl. RTV, Bgd 1972); Koncert in drugih tehtnih založb v Evropi. - S-ovo za violino in ork. (1975); Slovenica (1976); Make- Ustvarjalno delo obsega vokalno in zborovsko donski plesi za god. ork. (1976); Balade (1977); elasbo, instrumentalne in komorne skladbe, or- Klic narave (1981); Slov. ljudski plesi za god. kestralne skladbe, balet v enem dejanju na la- ork. (1982); Trobenta in vrag, suita iz baleta sten libreto Trobenta in vrag (1980) in filmsko <1983); Rapsodica za god. ork. (1988). - Filmska 8lasbo. - Vokalna in zborovska glasba: Ne, jaz glasba: Grafika =loveku (nagrada Jsl. festivala no=em .?e umreti (glas in klavir, bes. S. Kosovel, kratkega filma, Bgd 1960); Balada o trobenti in l951); Orania (glas in ki, bes. O. Župan=i=, 1952j; oblaku (nagrada Festivala jsl. filma, Pulj 1961); Mati (glas in godala, bes. S. Kosovel, 1955 - ätu- Ne jo=i, Peter {nagrada Festivala jsl. filma, Pulj dentovska Prešernova nagrada 1956); Pisma (so- 1964); Pri=akovanje, Pastirci (nagrada Festivala Pran in harfa, bes. A. Gradnik, 1956); Vojne jsl. filma, Pulj 1974) idr. sHke (tenor, viola, tolkala in klavir, bes. J. Me- nart, 1957); Rekvijem za talca (meš. zbor, harfa, Prim.: Raf. Ajlec, SBL III, 428-29; A. Rijavcc, 'impani, tam-tam, bes. iz pisem na smrt obso- Slov. glasbena dela, Lj. 1979, 269-78; osebni po- jenih, 1963 - Kajuhova nagrada, Lj. 1963); Micro- datki; slika v Tribuni 1960, št. 19-20. -ii soiigs (glas in kom. ansambel, 1964 - nagrada "rešernovega sklada, Lj. 1965); Ekstaza smrti SREBRNIC Franc, duhovnik, prosvetni in gospo- Wies, zbor, bariton solo, ork., bes. S. Kosovel, darski delavec, r. 29. jan. 1916 v Medani, u. 25. *65 . nagrada Vstaje slov. naroda, Lj. 1966, maja 1985 v bolnišnici v Šempetru pri Gor. Vse SREBRNIC 432 šole je opravil v Gor., v Malem in Velikem se- 7; nov. 1985, 3 (mese=nik; izdaja SKPD F. B. Sedej meniš=u, in bil posve=en 3. jun. 1943. Po novi iz Steverjana); KatG 29. nov. 1985. maši v Medani je bil najprej kpl. v Braniku, Sirk že naslednje leto pa je postal tu žup. uprav, in SREBRNIC Josip, krški škof (otok Krk), bogo- v tej službi ostal 25 let; 12 let je soupravljal slovni in zgodovinski pisec, r. 2. febr. 1876 v Brje in 4 leta Šmarje. Od avg. 1968 do smrti je Solkanu pri Novi Gorici kot najstarejši od sed- bil žpk v Ren=ah. - S. je bil moder in dober mih otrok malemu kmetu Jožefu in Tereziji Šu- =lovek in na vseh službenih mestih je ljudem ligoj (po družinskem izro=ilu so se njegovi pred- pomagal z nasveti in dejanji, prav tako je z niki naselili v Solkanu kot pribežniki izpod Tur- razli=nimi sredstvi oznanjal evangelij. V vseh kov), u. 21. jun. 1966 na Krku, pokopan v ka- krajih pa je moral veliko graditi. Dne 15. febr. peli Najsvetejšega krške stolnice. Po osn. š. v 1944 so Nemci Branik (Rihemberk) požgali in Solkanu je po zaslugi solkanskega kaplana J. ljudi odpeljali v internacijo, ker so part. 2. febr. Godni=a (PSBL I, 440) v letih 1888-96 nadaljeval 1944 v bližini napadli nem. kolono. Tako si je šolanje na gimn. v Gor. in bil od IV. razr. dalje moral S. poiskati in urediti žup. dom. V Bu- vseskozi odli=njak. Od 1890-91 dalje je bil tudi kovici je zidal novo župniš=e, v Ren=ah dogra- gojenec dij. semeniš=a Andreanuma, kjer je rav- dil zvonik. Že od doma je prinesel smisel za nateljcval dr. A. Mahni= (PSBL II, 325-28), ki je jaslice in vsako leto je v cerkvi v jaslicah upo- sicer dijake imel zelo rad, a ni utegnil, da bi se dobil kako izvirno misel, ki je ljudi pritegnila. individualno vživljal v dijaško psiho, zato so se Veliko je delal za nove poklice in dvema poma- drug drugemu odtujeval! (C 1921, 237-44). S. je gal do duhovništva. Zbiral je materialna sred- Mahni=a spoštoval in ob=udoval, do kraja pa se stva za semeniš=e in prebujal v ljudeh smisel ni dal ugnesti v njegov kalup. Razšla sta se, pa za odgovornost. se spet našla, ko je Mahni= spoznal S-evo Prim.: S.S.S., 2pk F. S., KolGMD 1986, 144; Le- žlahtno, samoniklo osebnost (Družina 1966, št. topis Cerkve na Slov. 1985. Ur. 13). - Po z odliko opravljeni maturi se je 1896 vpisal na dunajsko U, kjer je študiral zgod. in SREBRNI< Herman, organist, zborovodja, r. 2. zemlj. V študijskem =asu je bil zlasti v letih maja 1923 v Medani, živi v Steverjanu. O=e Mi- 1897-99 aktiven v katol. akad. društvu Danica in hael, cerkveni kolon, mati Celestina Mavric. Osn. bil tudi njen preds. (Bogoljub 1907), postal =lan š. dokon=al v Medani, nato je delal na kmetiji. Vincencijeve konference in 1899 vstopil v akad. Tik pred vojno je tri leta hodil na privatne lek- Marijino kongregacijo. Na Dunaju je drugoval cije za harmonij k skladatelju Emilu Komelu, s stud. kolegom Alcidom De Gasperijem, kasnej- isto=asno je orglal pri jutranjih mašah v Meda- šim it. vodilnim politikom. Med študijem je od- ni in ustanovil dekliški zbor. Od 1942 je služil služil enoletno voj. službo in postal poro=nik- vojaški rok v Astiju, po polomu It. slov. parti- Kot absolvent je bil 31. jan. 1902 nastavljen za zan na Kefaloniji v Gr=iji, kjer je ustanovil tu- suplenta na gor. gimn, kjer je pou=eval zgod., di zbor. Po vojni bolehen, priznana delna voja- zemlj., propedevtiko, nemški in slov. jezik. Isto- ška invalidnina; 1947 se je z družino preselil v =asno je na dunaj. U 28. febr. 1902 promoviral Gor., kjer je ustanovil mešani pev. zbor; 1949 za dr. filoz. (C 1924, 54). Pri promociji je kot za- orglal na Jazbinah, nato do danes organist in veden kristjan in Slovenec nastopil z znakom zborovodja v Steverjanu meš. zbora »F. B. Sedej«. Mar. kongregacije in trobojnim znakom društva 1953 se je poro=il z doma=inko Marto Ter=i=, v Danica. Ze jeseni 1902 pa se je odlo=il za duhov- zakonu se mu je rodilo sedem otrok. Po poroki niški poklic. Nadškof A. Jordan (PSBL I, 595) je v raznih službah, od 1968 dalje zaposlen kot po- S. poslal v Rim, kjer je kot gojenec Germani!«1 strežnik na sred. šoli Ivan Trinko v Gor. SKPD študiral na Gregoriani. V duhovnika je bil P0' F. B. Sedej, župnijska skupnost in ob=inska upra- sve=en v Rimu 28. okt. 1906 in tam =ez tri dni- va so mu podelili 27. nov. 1983 =astno priznanje 1. nov., pel novo mašo. Leto kasneje, 25. jul- za dolgoletno skrb pri c. in prosv. petju, 1985 je 1907, je dunaj. doktoratu dodal še doktorat iz prejel priznanje ZSKP iz Gor. za 25. nastop kot shol. filoz. in teol. • Po vrnitvi iz Rima ga Je dirigent na reviji zborov Cccilijanki. nadškof Sedej 1. okt. 1907 nastavil za študijske' Prim.: Osebni podatki; Marjan Terpin, Stever- v jan, 1983, 248, 255; Steverjanski vestnik, dec. 1983, ga prefekta in vicerektoija ter bibliotekarja 433 SREBRNIC gor. centralnem bogoslovju, kjer si je zelo pri- Lj., kjer je 3. jan. 1919 prevzel predavanja cerkv. zadeval za izpopolnitev dragocene semeniškc zgod. v bogosl. semeniš=u, obenem postal =lan knjižnice, postal je tudi vodja gor. sekcije udru- univerzitetne komisije ter sodeloval pri izdelavi ženja duhovnikov, =astilcev Presv. Jezusovega Sr- statuta za slov. univerzo, postal 27. jan 1920 na ca. Od 1. sept. 1908 do 1912 je kot ravn. vodil Teol. fak. redni prof. za starokrš7ansko književ- dijaško semeniš=e Andieanum in skupaj z glav- nost in za zgod. grškoslov. cerkva. Tedaj je tudi nim prefektom A. Fogarjem (PSBL I, 373-77) ob- prevzel vodstveno mesto med katol. izobraženci likoval gor. dijaštvo. 1. mar. 1909 je po smrti J. in 12. mar. 1920 postal preds. Leonove družbe Gabrijev=i=a (PSBL I, 40G-01) postal suplent in (13. dec. 1923 izvoljen za =astnega =lana LD, C od 1. jan. 1910 redni prof. cerkv. zgod. v cen- 1924, 1), hkrati ur. revije Cas v letih 1920-23, tralnem bogosl. semeniš=u. Po dograditvi 1912 ohranjal stik z organizacijo katol. dijaštva, iz novega poslopja (Sedejevega) Malega semeniš=a, katere je tudi sam izšel, in sodeloval tudi pri kjer so vodstvo prevzeli jezuiti, je S. ohranil Jugoslovanski matici (C 1924, 54). V =asu ureja- Profesuro v bogoslovju in ravnateljstvo dekli- nja povojnih meja je storil, kar je mogel, da bi škega liceja v zavodu gor. notredamk, ki ga je rešil svojo ožjo domovino za Sjo, a dogodki so prevzel že 1908. Na notredamskem liceju in nji- šli preko njegovih želja in upov. Od 1. okt. 1922 hovi trg. šoli je posebej nadziral pouk zgod. in do 1. okt. 1923 je bil dekan Teol. fak., sodeloval zemlj. ter bil hišni kaplan vse do njihovega 1923 pri pripravah na 5. katol. shod v Lj. in bil odhoda v begunstvo. - Njegova aktivnost je se- preds. odseka za versko življenje in nravni pre- gala tudi na druga podro=ja: 8. dec. 1908 je med rod. - 15. sept. 1923 je bil imenovan za škofa ustanovniki KTD za Goriško in njegov prvi pred- na Krku, kakor je predlagal že 1920 umrli pred- sednik, pobudnik lista N7 1909, odbornik Slov. nik A. Mahni=. Škofovsko posve=enje je 8. dec. krš=. soc. zveze, voditelj Marijanske kongregaci- 1923 prejel v Lj. od Jegli=a, 23. dec. pa je na je za katol. izobražence v Gor., vodja odseka Krku prevzel vodstvo škofije. Zna=ilno je, da je Rde=ega križa, =lan gor odbora za pripravo namesto slavnostnega obeda pogostil reveže in slov.-hrv. katol. shoda v Lj. 1913 in referent v bolnike. V novem okolju si je zelo prizadeval za odseku za versko življenje. Proti koncu 1915 se duhovniški naraš=aj in dosegel zavidljive uspehe. je zaradi bližnje fronte z gor. bogoslovjem pre- 1928 je v krški stolnici vodil tretjo škof. sinodo, selil v Sti=no, kjer je z doma=imi prebil vojno. ki je postala izhodiš=e za versko-nravno prenovo Od tu je dušnopastirsko upravljal Žalno pri Viš- škofije. Poleg marijanskoga kulta je neutrudno nji Gori. S posebno vnemo se je trudil za gor. pospeševal evharisti=no gibanje in postal 13. okt. begunce kot =lan begunskega odbora. V begun- 1928 preds. stalnega odbora za evhar. kongrese v stvu mu je 3. jan. 1918 umrla mati. Zaslužnega Jsli {nastopal v Sarajevu 1932, v Dubrovniku 1933, fnoža je škof Sedej 29. apr. 1918 imenoval za zlasti v Lj. 1935, sodeloval na mednar. evh. kon- konzistorialnega svetnika in 6. jun. istega leta gresu v Budimpešti in v Münchnu). - V ospredju Jo postal prosinodalni sodnik. - Sredi deklara- njegovega zanimanja je tudi dogajanje na Pri- cijskega gibanja 1918 se je z vso dušo ogrel za morskem: 10. okt. 1936 je s škofom dr. G. Roz- tajniško deklaracijo in jo odlo=no zagovarjal manom izro=il Piju XI. spomenico jsl. episko- 'Udi nasproti previdnemu in nezaupljivemu nad- pata o nevzdržnem položaju slov. manjšin v It. škofu Sedeju: »Kako ljudstvu nuditi rešitev Skrb za slov. rojake-internirance na otoku Ra- Pred preganjanjem, nasiljem in smrtnim sovraš- bu med drugo svet. vojno ga je jeseni 1942 na- tvom?... Kako naj se ljudstvu pomaga?... Ta pot potila v Rim, kjer se je zanje zavzel tako pri Je osvoboditev od sovraštva, glasi se: dajte nam Sv. sedežu, kakor pri Mussoliniju; doma na 'astno hišo... In to je majniška deklaracija. De- okupiranem otoku pa je odlo=no branil hrvaško- klaracija se bo prav getovo prej ali slej uresni- glagoljaško bogoslužje proti poskusu romaniza- Cl'a... Ideja deklaracije .. je prešinila ves narod cije s strani it. zasedbenih sil. Z enako vnemo •n vse sloje njegove. Ona bo zmagala« (pismi dr. je reševal svoje oto=ane v dobi nemške okupa- J- Srcbrni=a nadškofu Sedeju 9. jun. in 24. jul. cije 1943-45 in vendar je v revolucionarnih po- l9l8 v arh. Cirila Sedeja). - Poleti 1918 se je vr- vojnih letih moral prestati tudi javna zasramo- •'1 v Gor., da bi sodeloval pri obnovi opustošene vanja in ponižanja. Jun. 1945 so ga ožigosali "Cželc, vendar so ga jeseni istega leta pozvali v kot »bandita in sluga okupatora« (prim. Primor- SREBRNI< 434 ski Vjesnik, 3. lipanj [junij] 1945 pod naslovom: katol. Cerkve (zbornik Slov.-hrv. katol. shod v »Narod je dostojno ispratio Srebrni=a«), bil je Lj. 1913, 52-55 s si. na str. 32); Zmaga krš=anstva, tudi telesno napaden in ranjen, konfiniran za k 1600-letnici Konstantinovega milanskega edikta šest mesecev na Sušaku in izpuš=en na svobodo (VBV 1913, 205-27); v begunstvu: Karitas v bližnji brez sojenja. - 10. nov. 1949 je zaradi sedisva- prihodnosti (C 1916, 211-16); Legenda o svobodi kance prevzel upravo reške škofije in v =asu (C 1917, 8-20); Res publica Christiana (C 1917, njegovega upravljanja je bila škofija razdeljena 145-76); Absolutizem in Cerkev (C 1917, 264-72); v slov. in hrv. del. Slov. del je 21. apr. 1951 pre- Zamujeni trenutki v zgod. slovanskih narodov (C pustil lj. škofu, hrv. del 20. nov. 1951 senjsko- 1918, 25-50); Imperializem (C 1918, 97-119); Usoda modruškemu škofu. Ob zlati maši 1956 je prejel malih narodov (C 1918, 249-69); ocena dela F. Griv- imenovanje »Assistens ad solium pontificium«. ca Pravoslavje (S 1918, št. 164, 165); ocena knjižice Nov. 1959 je na obisku ad limina v Rimu pose- F. Ušeni=nika Um die Jugoslavija (S 1918, št. bej posredoval za Slov. na Goriškem in bene- 203); Iz dobe idealnih let. spomini na dunaj. šo- ške Slov. v It. Mar. 196? go je Janez XXIII. ob lanje (lj. Zora 1918-19); ljubljansko obdobje: Be- 40-letnici škofovanja imenoval za nadškofa »ad nedikt XV. v toku svetovne vojne (C 1919, 16- personam«. Spri=o starosti je 18. febr. 1961 do- 41); Rimsko vprašanje (C 1919, 95-97); Revizija v bil pomožnega škofa (dr. K. Zazinovi7a), ki je našem verskem Uvijen ju (lj. Zora 1919-20, 4-7); 24. nov. 1964 prevzel upravo škofije kot apost. Zgodovina prve cistercije na Slovenskem (S 1919, administrator »sede plena«. Svojo škofijo je v št. 109-18, 115, 118, 119, 121, 122); samostojna dolgoletnem vodenju vzorno uredil. - Odlikoval knjižica Sti=na, Lj. 1919; O ljublj. univerzi (S 1919, se je kot jasen mislec, sicer pa skromen in št. 169, 194); Na potih v novi dobi (C 1920, 1-7); pobožen, asketsko strog in odlo=en, globoko ve- Vseu=iliš=e v Ljubljani (C 1920, 91-107); Cerkev ren prav po zgledu sv. Pavla, =igar besede: in pojavi narodnih cerkva agrarnem vprašanju, o potrebi, da se socialisti=- bila vprašanja, vezana na internacionalisti=no na stranka intenzivneje posve=a kmetom. Ob za- dejavnost kom. gibanja. Tik pred izglasovanjem =etku prve svet. vojne je bil mobiliziran, a je zakona o zaš=iti države (izklju=il je iz javnega že 26. avg. 1914 zbežal k Rusom. Kot ujetnik je delovanja polit, opozicijo) je bil S. v no=i od delal v kamnolomu ob Donu, nato pa je bil od 8. na 9. sept. 1926 v Rimu aretiran. Za=el je Boži=a 1914 v Cistopolju pri Kazanu. V Rusiji dobo konfinacij in zaporov, ki je z nekaj pre- je do=akal febr. in okt. revolucijo, slednje se sledki trajala celih 17 let. Najprej je bil obsojen je aktivno udeležil. Na kongresu boljševiško na 5 let konfinacije (Lampedusa, Ustica, Ponza, usmerjenih vojnih ujetnikov (Moskva, 14. do 18. Ventotene, neapeljski zapori Poggioreale). Febr. apr. 1918) je bil izvoljen v OK Revolucionarne 1932 je prišel na prostost, a je bil jeseni istega socialisti=ne organizacije inozemskih delavcev in leta znova aretiran in obsojen na novih pet let kmetov. 16. jun. 1918 pa je kot soustanovitelj konfinacije (Neapelj, Ponza). 2e med prvo kon- podpisal statut jsl. komunisti=ne skupine KP (b) finacijo se je pri=el intenzivno ukvarjati s sta- Rusije. Mar. 1919 se je vrnil domov. Polit, delo rinoslovskimi študijami, s tem v zvezi si je do- je nadaljeval v it. Socialisti=ni stranki (PSI) in pisoval z dr. H. Turno. Njemu je mar. 1935 spo- vanjo vnašal duha komunisti=ne internacionale. ro=il, da je dokon=al rkp., ki ima naslov Stari S. je zato sodeloval pri snovanju in delovanju Slovani in njih odnosi z Rimljani, Germani iti komunisti=nih frakcij znotraj PSI in tako je Kelti itd. Prvi del tega rkp. so mu še isto leto postal 31. okt. 1920 =lan okrožnega odb. »komu- zaplenili v konfinaciji. Drugi del pa je uspel nisti=ne organizacije« za Goriško; 1. jan. 1921 je prinesti na prostost, ko se je apr. 1939 vrnil v bil izvoljen v dežel, izvršni odb. za JK komuni- Solkan. Od tu je ilegalno pobegnil sept. 1939 v sti=nih frakcij v okviru PSI. Po ustanovitvi KPI Jslo, kjer pa ga je oblast kmalu zaprla. Sept. (jan. 1921) je deloval za uveljavitev nove stran- 1940 ga je Jsl. vrnila It., potem ko si je zaman ke v JK, dopisoval v tržaško Delo, organiziral prizadeval, da bi iz Jsle prišel v SZ in da bi v dejavnost Ljudskega odra in kme=kih zadrug; Lj. našel založnika za svoje delo. Ob prihodu postal =lan okrož. odb. KPI za Goriško, maja v It. mu je policija zaplenila tudi drugi del rkp- 1921 je prvi= nastopil na listi KPI na parlamen- (obeh delov doslej še niso našli v arhivih). Bil tarnih volitvah; ni bil izvoljen. Ko je na ob=in- je zaprt v Postojni, Trstu in Gor. in od 6. jan. skih volitvah v Solkanu jan. 1922 zmagala KPI, 1942 je bil znova konfiniran na otoku Ventote- je S. postal podžupan vse do nasilnega razpusta ne; od tu je bil avg. 1943 prepeljan v taboriš=e ob=. sveta (1923). Na 2. dežel, kongresu KPI za Renicci in se ob kapitulaciji It. vrnil v doma7i JK je polemiziral v zvezi s strankinim stališ=em kraj. Kmalu se je povezal s predstavniki NOB. do agrarnega vprašanja, upiral se je tudi biro- Sredi nov. 1943 je bil med partizani in 30. nov- kratizaciji znotraj stranke. Apr. 1924 je znova objavil v Primorskem poro=evalcu svoj prvi =la- nastopil na parlamentarnih volitvah in bil izvo- nek. 2e nov. 1943 je postal =lan NOS za Slov. ljen kot prvi komunisti=ni poslanec slov. narod- Prim., odgovoren za kmetijstvo. Febr. 1944 se je nosti v rimsko poslansko zbornico. Poleti je bil udeležil prvega zasedanja SNOS-a v Gabrovcu. Po njem se imenuje ve= javnih usta- delo, je list ohranil tudi pozneje v ilegali. Pri nov (npr. lesarska š. v Novi Gor., osn. š. v De- ileg. Delu je še aktivneje sodeloval v lotih 1927- sklah in v Gabrovcu na Tržaškem). Njegovema 28, ko so tiskanje prenesli v Solkan in so prav delu in življenju je bila posve=ena okrogla miza S. zaupali ileg. tehniko ter vodstvo pri tiskanju v Novi Gor. (2. mar. 1984), gradivo tega sre=anja in izdelovanju matric. Iz teh let so tudi lino- je objavljeno v knjigi, ki je izšla v slov. in it. rezi za tiskanje letakov ob trosilnih akcijah za izdaji. S. je ena osrednjih osebnosti polit, živ- 1. maj. Od 1929 do 1940 je bil S. reden sode- ljenja prim. Slov. v prvi polovici 20. stol. Nje- lavec že prej omenjenih založb. Za revijo Dru- govih objav ni toliko, da bi se nam lahko nje- žina je v lesorezni tehniki izdelal ilustracije: gova polit, miselnost pokazala v vsestranosti. »Sedela sta na klopci« Je zgodbi M. Zoš=enka O=itno je hodil dovolj lastna pota, zaverovan v Sre=ni otroci (1930, 24); »Liska, je šepetal Fran- zmago kom. ideje in navdihnjen za tako ideali- =ek« k noveli B. Magajne Fran=ek (1930.. 51); zirano družbo, kjer bi prevladovale eti=ne in »Vasja se je sezuval« k humoreski M. Zoš=enka asketske vrednote, kjer bi internacionalizem na- Pustna ljubezen (1930/2, 59); 2 ilustr. k Rocho- stopil namesto nacionalizma. Od tod njegovo povi noveli Mati (1930/5, 152). Za založbo Adrija nagnjenje k vizionarstvu, ki pa ga okolje, v ka- je opremil knjižno zbirko Doma=e branje in terem je živel, ni sprejemalo, še manj pa po- naslovnico za knjigo humoresk Juheej!, knjigo trjevalo. Tako je sodil, da more proletariat za- Aleluja. Za GMD je opremil: J. Verne, Rešeni vre=i vse jezike in nacionalne kulture, naglašal in F. Ter=elj, Mati u=i otroka moliti. Plodnejše je potrebo po uvedbi mednar. jezika, vprašanje je bilo njegovo sodelovanje z GonM, kjer je bil prim. Slov. pa naj bi rešila neka furlansko-slo- ur. F. Bevk. Za to založbo je izdelal platnice venska država. Njegove misli seveda niso našle za koledarje za leta 1938, 1939, 1940 ter zanje Posnemovalcev, prav tako tudi ne njegova teo- prispeval tudi nekaj ilustr. V zadnjem koledarju rija o slovanski avtohtonosti, ki jo je o=itno je izdelal tudi zaglavja za mesece. Njegova je zagovarjal v svojem rokopisnem (danes še ved- tudi oprema Capkovega romana Hordttbal (1939) no nepoznanem) delu. S. si je široko popular- ter oprema in ilustr. v Bevkovi knjigi Povesti nost pridobil zaradi osebnega zgleda, verovanja o strahovih (1933). V tem =asu se je ukvarjal v ustvaritev pravi=ne =loveške družbe, skromno- tudi z grafiko, najraje v lesorezni tehniki, ki sti in pravi=nosti. Zato je deloval na svoje oko- jo je tudi naj=eš=e uporabljal za ilustracijo. Ije predvsem kot navdih. V letih 1924 do 1942, ko je ustvaril zadnji leso- Prim.: Jože Srebrni=, Narodni heroi (1884-1944), rez, je med drugim izdelal: Solkanski grad Koper 1986 (z navedbo lit., 126-31); L. Patat, II (1924), Kompozicijo (1928), Pokopališ=e v Solkanu Friuli orientale fra le due guerre, Udine 1985, (1929), Moja mati (1929) itd. Po drugi svet. vojni 12-14 in pass.; B. Maruši=, Z zlatimi =rkami, Trst se je v ve=ji meri opredelil za grafi=no obliko- 1987, 157-59 s si. B. Mar. vanje, s katerim se je kot delavec v šempetrski tiskarni, sprva še zelo primitivno opremljeni, SREBRNI< Jože, slikar, r. 20. apr. 1902 v revni imel možnost spopasti in razvijati se. Poleg delavski družini v Solkanu, kjer sta o=e Franc, akvarelov se je vse povojno obdobje posve=al Mizarski mojster in soustanovitelj tamkajšnje predvsem grafi=nemu oblikovanju plakatov in le- Prve mizarske zadruge, in mati Jožefa Skarabot, takov, zaš=itnih znakov, signet, grbov in zna=k. - Šivilja, težko preživljala številno družino. V letih Kot pravi otrok razgibanega =asa, =asa, ko so 1908-15 je obiskoval šest razr. osn. š. v Solkanu. se držale stare in dotaknile skoraj vse aktualne Kot otrok je dzgubil sprva o=eta, nato še mater. smeri, je S., povzemajo= malo tu, malo tam, 1919 se je vpisal na kiparski odd. Srednje tehn. skušal poiskati in ustvariti svoj lastni likovni *• v Lj., kjer ga je kiparstva pou=eval Al. Repi=, jezik. 1924 (1929)-1942 in od 1945-danes. V obeh ob- potujo=ih Slovakov. V letih 1833-38 je izdal zbor- dobjih se je loteval tako istih likovnih tehnik nik Zaporožskaja starina s folklornimi besedili, in zvrsti ter se opredeljeval za ista vsebinska ki so odigrala pomembno vlogo v preu=evanju izhodiš=a, vendar je prvo obdobje izpovedno ukraj. jezika in liter. Nad Zap. starino se je mo=nejše in izvirnejše. Tako se je v prvem ob- navduševal Gogolj in visoko jo je cenil tudi Šev- dobju loteval grafike (=rno beli in barvni lesorez, =enko. Kljub mladosti je bil S., ko je odhajal linorez), tuša, sepije in akvarela, oglja in ikrede. v svet, že formirana osebnost s širokimi inte- Prim.: Bibliografijo J. Srobrni=a glej, Nelida resi, ne samo filološkimi, ampak tudi za etno- Sili=^Nemec, Likovni opus Jožeta Srebrni=a, Gor- grafijo, liter, in kulturnopolit. vprašanja. - Na Ltk, Zbornik GonMuz 1983, 153-69, s povzetkom sre=anje s Slovenci se je S. skrbno pripravljal, v ital. jeziku. nazadnje v Pragi, kjer je V. Hanka poslal po Nsn. njem Prešernu v dar svojo pesniško zbirko, F. SREZNEVSKIJ Izmall Ivanovi=, ruski jezikoslo- Celakovsky pa priporo=ilno pismo. Na Dunaju je vec, etnolog, leksikograf, r. 1. jun. 1812 v prof. dvakrat obiskal Kopitarja, vendar se z njim ni družini v .Taroslavlju v Rusiji, zaradi o=etove pre- mogel ujeti tako kakor npr. z Vukom. Ob sa- mestitve je že v prvih dneh življenja prišel v mem odhodu z Dunaja je po naklju=ju v neki Harkov, tam odrasel in se izšolal, u. 9. fobr. predmestni kr=mi naletel na slov. voznike s 1880 v Peterburgu. S pravno-polit. izobrazbo je Kranjskega in si zapisal besede pesmi, ki so jih po magistrski skušnji (1835) kmalu ubral uni- peli. - Od slov. krajev je S. videl: del Štajerske — verzitetno pot kot adjunkt na stolici za politi=- poleg Maribora Limbuš, Ptuj, Vel. Nedeljo, Or- no ekonomijo in statistiko v Harkovu (1837), ob- mož; Dolenjsko na =rti Metlika-Novo mesto-Lj.; javljeno doktorsko disertacijo (1838) pa so mu Gorenjsko na izletu v Kranj in Naklo in po poti zavoljo drznih idej zavrnili in do obrambe ni Lj.-Trži=-Ljubelj; Koroško s Celovcem, Blatogra- prišlo. Tedaj so se mu odprla druga vrata: ob dom, Rožem, Bistrico v Ziljski dol.; po Kanalski univerzitetni reformi 1835 so v Rusiji ustanovili dol. je potoval v Rezijo, od tam mimo Gumina štiri stolice za zgod. in liter, slovan. jezikov (na skozi Cento ob Teru v Bardo-Vizont-Neme- (1876) pa je S. znal najti in pod=rtati toliko (IV. in V. stol.), ker so se Slovani pojavili v vrednot, da je sporna vprašanja lahko diplomat- istrski zgod. šele v VII. stol. Leta 1828 je.S-u sko obšel in kandidatu vseeno zagotovil pomemb- odgovoril don Giovanni Capor s knjižico Della no nagrado. Kaj takega zmore samo velik duh! patria di San Girolamo, ki je izšla v Rimu in v Prim.: A. F. Byckov, Nekrolog 1.1. Sreznevska- kateri osebno in ostro ugovarja S-u. Ta ga je go (z bibliografijo), Sbornik ORJAS 22/6, 1881; zavrnil s knjigo Apologia in sostegno dell'Istria- S. Buli=, Srcznevskij (Izmail Ivanovi=), Enciklop. nità di San Girolamo, Trieste 1828, in s Sau Gi- slovar, T.31, Spb. 1900; N. A. Kondrašov (Predg. rolamo, il dottore massimo dimostrato eviden- k) 1.1. Srezncvskij, Russkoe slovo. Izbrannye temente di patria istriano: contro la risposta di trudy, M. 1986; I. Merhar, I.I. Srcznevskij na Slovenskem, DS 12, 1899; R. Nahtigal, Prezrta don Giovanni Capor dalmatino, Trieste 1829. Za- izdaja 1.1. Sreznevskega slovenskih narodnih pe- radi polemi=nega tona na ponovni Caporjev ugo- smi »Mlade Brede« in ziljskega »reja«, SJ 3, 1940; vor (Zadar 1831) S. ni odgovoril. - S-evo najslav- M. Mati=etov, Prezrta objava 9 ziljskih pesmi z nejše delo pa je Biografia degli uomini distinti vtisi 1.1. Sreznevskega ob reju pod lipo, zbijanju soda ipd., SR 32/4, 1984. dell'Istria, Trieste 1828-1829, v treh zvezkih, =e- Mtv trti ni izšel (2. izd. Koper 1S8S, ponatis Trst 1970-1974 v prvih petih zv. Centro di ricerche STANCOVICH Pietro, duhovnik, arheolog, lite- storiche - Rovigno). V delu ie zbral na stotine rat, znanstvenik, zgodovinar, r. 24. febr. 1771 v imen in podatkov o najpomembnejših istrskih Barbani pri Pulju v Istri, u. 12. mar. 1852 tam. kult. osebnostih, kot so svetniki, cerkv. dosto- Bil je sin bogate kme=ke družine in prvo izo- janstveniki, znanstveniki, vojaki, prav tako be- brazbo je dobil v doma=i hiši v it. in hrv. (doma neške patricijske družine v Istri od rimske dobe so govorili it.), znal pa je tudi nernš=. in franc. dalje. Za »distinto« (odli=en, ugleden) šteje vsa- Gimn. je dovršil v Rovinju, filoz. v Vidmu, teo- kega =loveka, ne glede na socialno poreklo, ki je logijo na U v Padovi; študiral je tudi matem. zapustil »sled v spominu potomcev«. - 1828 je vede. V duhovnika ga je posvetil 1795 puljski izdal v Trstu Kratak nauk karstjanski v hrv. in škof Gian Domenico Juras. Dve leti pozneje je z it. uvodom. O hrv., ki jo je govorilo ljudstvo bil imenovan za kanonika kolegiatne cerkve sv. okrog Barbane, je trdil, da »se zelo približuje Nikolaja v Barbani, in ker je istega leta (1797) =isti hrv.« {Dialoghi critici). - Manjši zgod. deli umrl župnik, je postal tudi župnijski uprav., sta še: Dello anfiteatro di Pola, Venezia 1822, in =emur pa se je kmalu odpovedal in se popolno- Delte tre Emone..., Venezia 1835. - S. je resno ra- ma posvetil študiju. Rad je potoval in vzdrže- ziskoval preteklost, krajevni ponos ga je zanesel val obširno korespondenco, v stiku je bil s pi- le pri sv. Hieronimu, druga=e pa je dovolj za- satelji, znanstveniki, raziskovalci starodavnosti, nesljiv in bogat. Bil je zelo izobražen, povezan kot so bili: Gian Rinaldo Carli, Pietro Kandier, s klasicizmom, pripisuje pa zgod. didakti=no- Bocchina, Girolamo Gravisi, Piazza, Giovanni eti=no vlogo. V polit, pogledu je pozdravil krat- Nibby, opata Furlanetto iz Padove in Carlo Fea ko franc, vladanje v Istri. Zadnja leta je bil po- iz Rima. Ti so ga spodbujali, naj si ustvari bo- polnoma slep. Svojo bogato knjižnico in starin- gato knjižnico, naj zbira stare denarje in meda- ske predmete je zapustil Rovinju. lje in naj raziskuje svojo domovino Istro. - V Prim.: Cenni biografici del canonico P. S., Istria duhu še ohranjenega razsvetljenstva se je S. za- VII, 1852, 181-82; P. Tomasin, Biografia di P.S., nimal tudi za kmet. vprašanja in o tem izdal Archeografo Triestino, IV, 1876, 13442 (skoraj po- knjižice: L'Aratro seminatore, Venezia 1820; • poln seznam del); Wurzbach, Dunaj 1878, zv. XXXVII, 126-30 (seznam izdanih in neizdanih nuovo metodo economico-pratico di fare e con- del); M. Tamaro, Le città e le castella del- servare il vino, Milano 1825; L'Olivopresso, Tori- l'Istria, Parenzo 1892, zv. II, 722-24; G. Vidossich. no 1840. Kot zgodovinar je postal slaven s knjigo Quattro lettere inedite di Domenico Rossetti, Ar- Della patria di S. Girolamo dottore della Santa cheografo Triestino, XXXV, 1913, 165-84; G. Qua- rantotti, Un ilustrc storico istriano- P. S., Gior- Chiesa e della lingua slava relativa allo stesso, nale di Trieste 9. dee. 1952; P. Franolich, Lo sto- Venezia 1824. V njej trdi, da se je sv. Hieronim riografo P. S. di Barbana d'Istria nel centenario rodil v vasi Sdregna v Istri, da ni poznal slovan. della morte, Atti dell'Accademia Patavina di jezika, da ni razširil brcvirja in misala v tem Sl.A., ZV. LXV, 1952-1953, 1-7; S. can. P., Pic- cola enciclopedia istriana, diretta da S. Cella. jeziku in da ni iznašel glagolice; poleg tega v Gor. 1962, 206-07; D. Cernecca, P. S., Atti I (Cen- Hieronimovih =asih slovanski jezik ni bil poznan tro di Ricerche Storiche - Rovigno), Trst 1970/ 441 STANI< 163-75; R. Derossi, Il canonico di Barbana, Pìcc. STANI< Ciril, gradbenik, projektant, r. 24. jul. 25. jul. 1975; P. Strci7, P. Barbansc S. (1771-1852), 1904 v Kanalu ob So=i pismonoši Ivanu in babici v knjigi Barban i Barbanština, Pulj 1976, 161-76; Tereziji Berlot; brat Ivana St. (gl. =l.). Osn. š. P. Zovalto - P. A. Passolunghi, Bibliografia stori- co-religiosa su Trieste e l'Istria. Roma 1978; Enea je obiskoval v roj. kraju 1911-15, ob vstopu It. Marin, S. il biografo degli uomini distinti istria- v prvo svet. vojno so družino preselili v Trnovo ni, L'Arena di Pola 6. nov. 1982. v Lj., kjer je dokon=al osn. in niž. sred. š. z Zovatto malo maturo 1920 ter sred. strojno in gradbeno STANGER Uliks, politile, r. 13. jul. 1882 v Opa- š. 1921-25. Prakso in specializacijo je opravil v tiji, u. 16. okt. 1973 prav tam. O=e Antun, mati operativnem delu pri obnovi elektrarne v Zireh Adelina Jereti7; stric dr. Andrija S. je bil odv. in pri rekonstrukcijah cest v škofjeloškem okra- in dolgoletni župan v Valoskem. Gimn. je obi- ju 1926-28. Po zaposlitvi na banski upravi Drav- skoval na Sušaku, med študijem prava na Du- ske banovine in nato pri gradbenem uradu mest- naju je sodeloval v študentskem gibanju. Po ne ob=ine Lj. je do druge svet. vojne (192941) promociji se je naselil v Trstu in bil odv. pri- vodil odseke gradb. del mestne cestne mreže ter pravnik v pisarni dr. U. Filinica (Fillinich). sodeloval pri asfaltiranju glavnih prometnic v Udeleževal se je slov. in hrv. javnega življenja centru mesta. Kot organiziran aktivist OF je so- v Trstu, bil je tajnik društva Dalmatinski skup deloval v raznih ilegal. akcijah ter kot ilegalec in izdajal Ust Hrvatsko slovo (1911). Prvo svet. in udeleženec v NOV 1941-45. Po osvoboditvi je vojno je preživel v Trstu, nato pa se je preselil vodil Upravo cest v lj. ob=ini do 1952, nato je v Opatijo, kjer se je intenzivno vklju=il v polit, do upokojitve 1958 sodeloval pri projektiranju življenje istr. Hrvatov {društvo Edinost). Kot in izgradnji avtoceste Lj.-Zgb, v vmesnem =asu njihov zastopnik je konce apr. 1920 potoval je kot prostovoljec sodeloval pri obnovi Crne skupaj z dr. J. Vilfanom in dr. K. Podgornikom Gore, Kosova in Hercegovine 1947-49, pri obnovi v San Remo, kjer so preds. it. vlade Nittiju planinskih postojank ter izgradnji telesnokult. in mirovni konferenci izro=ili spomenico, s ka- objektov do konca 1986. Prizadeval si je za tero so protestirali zoper akcije it. nacionali- vodno-gosp. ureditev Lj. barja ter v ta namen stov, ker so se predstavljali kot edini zastop- izdelal na=rt za tretji odvodnik iz barja, ki naj niki ljudstva JK; predlagali pa so tudi izvedbo bi skupaj z drugimi prometnicami presekal Go- plebiscita o bodo=i polit, pripadnosti JK. Na po- lovec. Kot projektant, operativec, nadz. ali iz- mladanskih parlamentarnih volitvah 1921 je na- vajalec je sodeloval pri urejanju ve= kot sto stopil kot kandidat. Da je lahko prišel v rimski cest in ulic v mestu in okolici. Projektiral in Parlament, mu je mesto odstopil dr. Vilfan gradil je telovadni dom Partizana v Trnovem, (izvoljen v poreškem okrožju), ki je bil izvoljen igriš=a v Želimljah, Turjaku, Karlovici, Robu, tudi v gor. okrožju (S-jev mandat potrjen šele Zalem Logu, na Zaradi sodelovanja z OF je bil od dec. 1943 v Tolmin za odvetnika. Uradoval je izklju=no v taboriš=u Dachau. Od mladosti dalje se je za- slov. jeziku in imel »prav velike zasluge za na- nimal za rastlinstvo, prav posebej za gobe, za rodno prebujenje in slovensko uradovanje na doma=e izraze in nare=ne besede, katere je vest- Tolminskem« (Turna). V sporu s tolminskim žu- no zapisoval, beležil je najdiš=a in imena gob panom J. Devetakom je izdal brošuro (ni znano, Iz prakse in zbrane obsežne doma=e in tuje liter =e je ohranjena), v kateri je grajal ob=insko upra- si je osvojil bogato znanje in spoznavanje užit- vo. 1894 se je preselil v Gor. »Bil je do skraj- nih, neužitnih in strupenih gob. 1961 je sodelo- nostd dosleden in neustrašen, v besedah in sred- val pri ustanavljanju mikološke (gobarske) sek- stvih brezobziren, da je postal na sodiš=ih strah cije Prirodosl. društva Sje in 1970, ko se je sek- in trepet sodnikov samih« (Gabrš=ek). V Gor. se cija osamosvojila in preimenovala v Mikološko je udeleževal slov. javnega življenja. Po sporu v družtvo Sje. S. je bil med najaktivnejšimi =lan vrstah Slov. (1899) se je odlo=il za liberalno stran društvenih samoupravnih teles; nad 15 let je in bil med ustanovitelji narodno napredne stran- vodil delo determinatorja gob, ki so jih prina- ke na Gor. 1900 je kandidiral v kme=ki kuriji na šali gobarji iz vseh predelov Sje, zamejstva in državnozborskih volitvah, a pri drugi volitvi ga drugih jsl. obmo=ij. Organiziral je lj. seminar- je premagal kandidat dr. Gregor=i=eve stranke ske ve=ere, ki so zasloveli po vsej državi, ter (društvo Sloga) grof. Coronini. Kot odvetnik je sodeloval na osrednjih in krajevnih razstavah zastopal slov. stranke v raznih kazenskih obrav- gob. Ve= let je priob=eval strok, =lanke o gobah navah (=asnikarske pravde, narodnostni spori in v Proteusu, odli=no pa je sodeloval pri pripravi iz njih izvirajo=e sodne obravnave itd.); v nje- in izdaji knjige Gobe (1965, 146-284) kot soavtor govi pisarni je kot koncipient delal tudi dr. H. z V. Petkovškom. Prizadeval si je za raz=iš=e- Turna. Ob konou stol. se je bogato poro=il, nje- nje slov. gobarske terminologije; pri Mikološkem gova soproga je bila z Moravskega. 1901 je pro- društvu je ustanovil in vodil skupino, ki je zbra- dal svojo pisarno v Gor. in odšel na potovanje la slov. in lat. imena za 570 vrst gob. Tako je po svetu, =ez nekaj let se je vrnil v Trst (tu je nastala v sodelovanju z Zlato Stropnik in Duša- njegova soproga priredila razstavo svojih slikar- nom Vrš=ajem publikacija Seznam latinskih in skih del), toda kmalu je odpotoval v Egipt, kjer slovenskih imen za gobe, doslej najdene in po- je postal družabnik hotelskega podjetja Scmi- imenovane v naših krajih (MDS v Lj., 1972, 19), ramis v Kairu. Ko je nato podjetje šlo v ste=aj, ki obsega 570 vrst. Skupaj z mikologinjo M. so S., njegova soproga in tast izgubili vse pre- Torti7evo iz Zgba je prou=eval areale za okoli moženje (tast je na povratku iz Egipta naredil 100 vrst mikofitov in vnašal podatke na ustrezne samomor, sko=il je v morje). Z ženo sta se lo- fitogeografske oz. horološke karte. Na 37. red- =ila. S. je odprl odvetniško pisarno v Opatiji, nem ob=nem zboru je Prirodosl. društvo Sje S. ker pa ni uspel, se je vrnil v Gor., kjer je odprl izvolilo za =astnega =lana (1972), Mikološko druš- odvetniško pisarno v bližini Trgovskega doma tvo ga je izvolilo za =astnega preds., Gobarska (Gabrš=ek piše, da se je v Gor. vrnil z Dunaja). družina Ljubljana pa je po njegovi smrti ime- Takrat se je k njemu vrnila soproga in mu po- novala vsakoletne tradicionalne prireditve ter magala v pisarni. Ob izbruhu vojne ga je so- tekmovanja v spoznavanju gob Stani=ev memo- proga zapustila in se vrnila na svoj dom. S. je rial. Svojo bogato knjižnico je zapustil Zvezi bil brez pravega dela. Po vojni je ostal brez de- gobarskih družin Sje; obsega 123 knjig, zapisov, narnih sredstev ter telesno in duševno povsem rokopisov in raznih zbirk. iz=rpan. Zadnja leta življenja je prebil v siro- tišnici, smrt pa je do=akal v videmski umobol- Prim.: Proteus 35, 2, 1972-73, 75-76 s si.; 40, 1, 1977-78, 29-30 s si.; družinski arhiv v posesti Ci- nici. Pisatelj Ivo šorli je S. ozna=il »kot pravi rila Stani=a. tip divje kme=ke pranature, ki lomi preozke Ad=. oklepe meš=anske omike in olike; ali pa, =e ho- =ete narobe: lik izobraženca, ki ga njegovi po- STANIC Josip, odvetnik in politik, r. 6. maja 1852 dedovani nagoni butajo v prvotnost nazaj« (Moj v Batah pri Grgarju, u. 27. maja 1925 v Vidmu. roman, Lj. 1940, 106). - Deloval je tudi politi=no, O=e Valentin, kmet, mati Neža Fabjan. Podatkov npr. Istra o »Italiji irredenti« (SN 19. febr. 1881). 0 S-evem življenju ni veliko. Gimn. je kon=al v Gor. 1871. Ob koncu osemdesetih let je prišel v Prim.: Gorica 27. jan. 1900; H. Turna, GorS STANI< 444 13. jun. 1925; Gabrš=ek I, II pass.; Tuma, pass.; je bila hospitalizirana v umobolnici na Studen- V. Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Lj. cu pri Lj., kjer je po treh letih umrla. - 2e v 1965, 377; Pravnik 23/1968, št. 9-10, 180; M. Wal- tritseh, PDk 22. mar. 1981. doma=em kraju se je vklju=ila v narodnoprosv. B. Mar. in buditeljsko delo ter sodelovala z Josipom Ko- cijan=i=em (PSBL II, 84-85), menda je bila nje- STANI< Jožef, =ebelar, r. 30. jan. 1878 v Gorenji gova nevesta. Ko je odšel študirat na Dunaj, je vasi pri Kanalu (Majda pri jezu v Ajbi), u. 15. nastala njena pesem Slovo, ki jo je F. Leve= jan. 1958 v Kanalu. O=e Peter, kmet, mati Ma- objavil v So=i 20. mar. 1873, pesem je kasneje rija Marki=. Osn. š. je obiskoval v Kanalu in se uglasbil Kocijan=i= ter je ponarodela in se raz- v Av=ah u=il za kolarja. Po stranski veji je bil širila po vsej Sji pod naslovom So=a voda je sorodnik Val. Stani=a (gl. =l.). Prevzel je doma=o šumela. S. je bila tudi informatorka Baudouina kmetijo in bil tudi odb. posojilnice v Kanalu. de Courtenaya (PSBL I, 4748), ki mu je pošiljala je objavil še tu in tam, npr. v Svetogorski Kra- vih, neznanih razmerah, polni idealizma in nav- ljici 1939 in KolGMD 1927. Najbolj se je S. uve- dušenja, niso ustrašili dela in temne bodo=nosti, ljavil s svojimi sestavki iz doma=e zgod. Za=el temve= so takoj zastavili vse svoje sile, da se je že v Cerknem kot kaplan. Preiskoval je arhive, še naprej ohrani naš rod... Bil je široko razgle- zbiral podatke o doma=ih slikarjih in podobar- dan mož z nenavadnim kult. obzorjem. Pri vsem jih. Objavil je študijo Iz zgodovine upodablja- tem pa je bil absolutno brezkompromisen, kadar jo=e obrti na Goriškem (JAlm 1924). V Svetogor- je šlo za jasnost v na=elih: bil premo=rten, po- ski Kraljici je objavil =lanke o Marijinih sve- konci mož.« tiš=ih v naši deželi: Vitovlje, Sv. Marija v Le- Prim.: Folium Eccles. Gor.; JAlm 1923; Svetog. skovju, Mengore, Log pri Vipavi. V SlovPrim Kraljica 1939; SlovPrim 1945; St. St., KatG 3. (1945) je objavil sestavke pod skupnim naslovom nov. 1955 s si. (spominski =lanek); St. St., Kol- Nekaj likov iz naie preteklosti: Marko Plen=i=; GMD 1957, 124-25; R. Klinec, Zgod. GMD, 214-16 s si. in pass.; A. Kacin, St. St., M(Trst) 1972, Tristoletnica Jan. Svetokriškega; Filip Jakob Ka- 14547; Kaz. Humar, 80 let KTD, KolGMD 1988, fol; Mihael Verne, tržaški prost; Boštjan pl. 124-26; sejni zapisniki KTD. Lipovž; Matevž Cuk, prvaški župnik. Posegel je Hum. tudi v cerkv. zgod. ter pri GMD izdal Dobe in podobe iz cerkvene zgodovine (1938). Pri isti za- STANI< (STANIG) Valentin, veliki goriški narod- ložbi je izšla njegova knjiga Naia gozdna div- ni buditelj, pesnik, vzgojitelj in alpinist, r. 12. ja=ina pod psevdonimom Stanko Jereb. V knji- febr. 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob So=i trdne- gi Zgodovina goriške nadškofije je prispoval se- mu kmetu Andreju, po doma veliko napisal tudi v prozi, tako v slov. kot v stvom. Zato je okrog 1840 ustanovil nekako knji- nem. Pomembna so besedila njegovih pisnih iz- garno (bolje knjigarniško posredovalnico). Na- pitnih nalog, ki so ohranjena v nadškof, arhivu ro=al je in kupoval knjige ter jih delil. Zbiral v Gor. Poleg štirih v lat. in dveh v nem. je ena je naro=nike za Novice in Drobtinice. 1842 je v slov. za izpit iz govorniške umetnosti. To je izdal prvi knjižni katalog Perporozltenja vredne menda prvi ohranjeni S-ev slov. cerkv. govor, bukvize sa Slovénie, ki jih lahko vsakdo kupi jezikovno zelo pomemben, saj »gre pa= za doku- v Gor. V njem je navedel 109 knjig, ki so izšle ment žive slov. govorice na Gor. v =asu franc, od 1810 do 1840 (npr. Metelkova slovnica, Pre- zasedbe, za pismeno pri=o posebne stopnje slov. šernov Krst pri Savici, Linhartov Mati=ek itd.). jezikovnega razvoja v Poso=ju... Govor je neod- Ko so izšle 1843 Kmetijske in rokod. novice, je visen od tujih jezikovnih vplivov, zares samo- naro=il 9 izvodov zase in 52 za naro=nike; Slom- nikel in pristen izraz gor. slovenš=ine na za=etku škovih Drobtinic 1846 pa 100 izvodov. Pisatelj 19. stol.« (R. Klinec). Kmetom je pomagal gojiti sadno drevje in s pristopil k Društvu zoper trpin=enje živali v tem dvignil sadjarstvo na zadovoljivo stopnjo, Miinchnu. 1846 je z gimn. prof. A. Fiistrom usta- uredil je drevesnico. Postal je odbornik Kmetij- novil podobno društvo v Gor., prvo take vrste v ske družbe in tudi njen podpreds. (1822). Leve= Avstriji. Da bi opozoril ljudi na problem trpin- poro=a: »Pravi mož, kolikor ga je bilo... bil je =enja živali, je prevedel iz nem. Kratke povesti v vseh ob=inskih zadevah prvi svetovalec, v kme- za mladino (1846). Društvo je zbudilo precej za- tijstvu najboljši voditelj; skratka pravi ljudski nimanja v Franciji in Nem=iji; njegov pomen u=itelj v najširšem pomenu besede... Zdi se mi je pojasnil iv spisu Kurzer Bericht über den gör- Stani=eva vse obsegajo=a delavnost za goriške zer Verein wider die Thierquälerei u. Einladung Slovence neizmerno znamenita in plodonosna...« zum gefälligen ferneren Beitritte (Gor. 1846). - S. Tudi v Gor. je kot višji šol. škof. nadz. zelo se je ukvarjal tudi z alpinizmom. Zaslovel je kot skrbel za šole, zlasti trivialke in normalke; po- prvi slov. hribolazec. Bil je eden izmed za=etni- magal jih je ustanavljati v vseh ve=jih središ=ih, kov modernega evrop. alpinizma. Ze kot študent saj se je s škofom Wallandom lotil važnega or- v Salzburgu (od 1795 dalje) se je z veseljem ganizacijskega dela za rast in razvoj slov. šol- vzpenjal na vrhove. Pomembnejše vzpone je opra- stva na podeželju in v mestih. - Vzornega =lo- vil: na Watzmann (1801), Hoher Göll (1802), Veliki vekoljuba se je izkazal tudi, ko je pomagal rev- Kiek (29. jul. 1800), Triglav (1808, zmeril mu je nim v vseh potrebah. Preskrbel jim je dela in višino; pod vrhom je Stani=evo zavetiš=e), Man- kruha v letih 1816-17, ko jih je mu=ila strašna gart, Krn, Matajur, Kanin, Clapsavon v Karnij- lakota. Poslal je celo cesarju pismo s poro=ilom, skih Alpah, Monte Pramaggiorc, Cimon de Ca- v katerem je popisal revš=ino v krajih Soške vallo itd., skratka na najvišje vrhove v našem doline in prosil, naj poskrbi stradajo=im delo delu Evrope. Rad je tudi peša=il; 1802 je preho- in zaslužek, s tem da ukaže zidati v Kanalu =ez dil v 6 dneh pot od Salzburga do Kanala. V So=o most, ki so ga Francozi 1813 porušili pri višine ga je vlekla skrivnostna sila, iskanje du- svojem umikanju. Pismo je sklenil s temi verzi: hovne sproš=enosti, prav tako tudi ljubezen do »Uns drückt Not, / Franz, gib Brot! / Sonst, o narave, želja po spoznavanju širokih obzorij ipd. Gott, / Schneller Tod.« Cesar je prošnjo uslišal. Poglabljal je znanje prirodoslovnih ved. Svoje S. se je lotil tudi cepljenja otrok proti =rnim vzpone in poti je opisal v mnogih sestavkih v kozam; ker ni imel na razpolago primernega nem. Najbolj zanimivi so: Die Reise auf den orodja, je to delal kar s trnom. Ko je bral 1836 Glockner; Etwas über meine Exkursion auf den predgovor v knjigi o gluhonemih Versinnlichte Schafberg bei St. Gilgen (1801); Neue Reise auf Denk- und Sprachlehre Fran=iška Hermana Cze- den Glockner (1802); Der zufriedene Landpriester che, se je v njem porodila misel, da bi tudi na (1802); Aus einem Briefe eines Reisenden von Gor. morali skrbeti za izobraževanje in pou=e- Canal in Görz (1802); Etwas über meine Reise vanje gluhonemih in zanje ustanoviti redno šolo. auf den Triglou in Oberkrain (obj. 1857); Meine Treba je bilo dobiti denarnih sredstev in pod- Erfahrungen bei den Exkursionen auf den Hohen pore. S. je vplival na konzistorij, da se je zavzel Göhl (obj. 1881) itd. - nik, 1927, št. 8; J. Mal, Zgod. slov. naroda, 416- dninar, mati Terezija Breš=ak. Osn. š. je obisko- 20; F. KMnec, Zgod. gor. nadškof., Gor. 1951, val v Mrbu, iprav tam tudi realko. Nato je štu- 35-46; Evg. Lovšin, V. Stani=, prvi alpinist v diral petje na lj. konservatoriju, pozneje na Vzh. Alpah, 1956; SBL III, 43942; KolGMD, Gor. 1967, 32-33; J. Poga=nik, Zgod. slov. slovstva, II, grasb. š. Stankovi= v Bgdu. Od 1938 je bil =lan Mrb. 1969, 221-22; Zbornik o Valentinu Stani=u, zbora bgd. Opere, od 1947 pri isti Operi solist. GMD, Gor. 1973, ur. Marijan Brecelj; Zbornik Nastopal je tudi kot koncertni ipevec in gostoval ob 50-letnici GMD, Gor. 1974, 41; PSBL I, 151; v nekaterih evrop. (Avstr., Polj., NDR) in izven- B. Maruši=, Z zlatimi =rkami, ZTT, Trst 1987, 29-31; Avg. Pirjevec, Slovenski možje, DSM, Pre- evrop. državah {Egipt). V operah je odpel preko vale 1927, 254. 50 glavnih vlog, nastopal je v klasi=nih kot tudi E. D. v sodobnih delih. Svoj lirski tenor je povezo- val s spretnimi igralskimi sposobnostmi. Nasto- STANI< Vlktorln-LjubivoJ, duhovnik, r. 6. mar. pal je tudi v operetah. Zaradi hude bolezni se 1902 na Cesti pri Vip. Križu, u. 22. nov. 1978 v je zadnja leta umaknil iz javnega življenja. bolnišnici v Šempetru pri Gor. O=e Alojzij, S-eva sestra Ema S. (gl. =l.), brat Slavko-Fazan, kmet, mati Alojzija Ušaj, gospodinja. Študiral part, borec. je v Gor., posve=en 29. jun. 1925. Od 1. avg. 1925 kaplan v Bovcu, od 1. jun. 1927 kurat v Logu Prim.: SGL III, 664; podatki dr. Bruna Hart- pod Mangartom, od 1. jul. 1929 žpk v Ukvah, od mana (pismo z dne 16. sept. 1988) iz Mrba in Muzeja pozorišne umetnosti SR Srbije Bgd. 1. nov. 1936 žpk v Devinu, od 10. mar. 1939 žpk Ur. v Kamnjah. Upokojen 1976, nato je živel v Sol- kanu. Duhovniška leta je preživel v najhujših STARC Ema, gledališka igralka, r. 6. apr. 1901 =asih raznarodovanja, zato je povsod pokazal v Sežani, u. 3. apr. 1967 v Lj., pokop, v Mrbu. svojo odlo=nost, ko je bilo treba braniti pravico. O=e Janez Jakob, dninar (comagens), mati Te- Bil je proti vsaki krivici in je trmasto nastopal reza Breš=ak, gospodinja. Šolo je do 1914 obi- tudi na sodiš=ih, ko so ga tožili. Zlasti v Ukvah skovala v Vipavskem Križu, njeno nadaljnje šo- dn Devimi, ob skrajnih mejah slovenstva, se je lanje pa je bilo zaradi vojne neredno: eno leto junaško boril za slov. jezik. Siril je prosveto z v samostanu v Škofju Loki, dve leti zasebno v igrami, dokler so bila društva, nato pa v Mar. Gor., eno leto v zavodu Vesna v Mrbu. Strok, družbi, ko je 'bilo treba tajno nastopati. V Ukvah, se je v kasnejših letih izpopolnjevala na štu- kjer so pred njim prisilili župnika (Romeo in Julija), Fresino (Skopuh), Filaminto bulanti na Op=inah in Prošeku. Pridobil si je (U=ene ženske), Ano Andrejevno (Revizor), na- velik ugled, ker je znal z bolniki ravnati in jih slovne v Ani Christie, Mirandolini in Vasi 2e- zdraviti tudi z besedo. - S. se je že v dij. letih leznovi. Hanno {Via Mala). Z gled. desk sc je pridružil slov. mladini, ki si je na skrivnih se- poslovila s Starko (Ionesco, Stoli). S-cva je ustva- stankih krepila narodno zavest in vodila protifas. rila številne temperamentne in naravne like, ka- osvobodilno gibanje. Posebno aktiven je bil kot sneje pa so ji ustrezale zlasti karakterne vloge. študent v Padovi v organizaciji TIGR. Po vojni Prim.: Knjiga krš=enih župn. Sežana VII, str. se je pridružil Slov. skupnosti (SSk) in bil pri 2, št. 19; SBL III, 446 in tam navedena liter.; vsakih volitvah njen kandidat. Kot =lovek je bil SGL III, 664-65; GL in Zborniki SSG Trst (prvi, zelo dober, socialno =ute=, nesebi=en, demokrat, drugi in tretji del) s številnimi fotografijami. M. Baje ves predan svojim bolnikom in potrebnim. Svoj zapor je opisal v spominskem =lanku 430 dni STARC MIlan, zdravnik, javni delavec, r. 29. jun razmišljanja za rešetkami (Zaliv 1980, št. 34, 1917 na Kontovelu pri Trstu, u. tain 11. aept. 172-81. - Pisatelj Fulvio Tomizza ga je vzel za 1980. O=e Anton, poštni uslužbenec, mati Amalija model enega izmed junakov v romanu »L'ami- Prašelj, gospodinja. Po osn. š. na Prošeku je cizia« (1980). študiral v Malem semeniš=u v Gor., na gimn. v Prim.: 2up. urad Kontovel; J. Koren, Dr. M. Tolminu, po njeni ukinitvi v Portogruaru, kon=al S., PDk 13. sept. 1980 s si.; Ob smrti M.S., NL pa na Liceju Petrarca v Trstu. Po maturi se je 18. sept. 1980; M. Jevnikar, M. S., KolGMD 1982, vpisal na Medic. fak. v Padovi in študiral tu 4 62-63 s si.; D. Sardo=, Tigrova sled, Trst 1983, 126, 279. leta, isto=asno je aktivno delal v protifas. or- Jem. ganizaciji TIGR, hodil v Jslo na sestanke, pre- našal liter., 1940 pa se je z begom v Jslo rešil STARC Tea, por. RUPINI, gled. igralka, r. 15. II. trž. procesa od 1. do 13. dec. 1941, na kate- dec. 1925 na Kontovelu pri Trstu, živi v Trstu. rem je bil obsojen v odsotnosti na 30 let je=e O=e Jožef, zidar, mati Amalija Stoka. Osn. šola V Bgdu je nadaljeval študij medicine (1941-44) na Prošeku; zanimala se je za gledališ=e in po- in 1944 doktoriral. Isto=asno je od maja 1943 stala v sez. 1947-48 =lanica SNG v Trstu. Sprva do 10. nov. 1944 delal v bgd. bolnišnici na Sod- je igrala manjše vloge, pozneje vedno zahtevnej- nem oddelku. Ob nem. zasedbi Bgda se je umak- še, zlasti v otroških in mladinskih igrah, dokler nil v notranjost Srbije in v Bosno, kjer je na- ni prišla do glavnih vlog. Že dec. 1947 je pre- vezal stike s part. Nemci so ga prijeli in izpu- pri=ljivo podala Nino v Cankarjevem Kralju na stili, ker ga niso poznali. Vrnil se je v Bgd in Betajnovi. Važnejše vloge: Snegulj=ica, tajnica študiral in delal pod tujim imenom. Po osvo- (Simonov, Rusko vprašanje), Terezka (Goldoni, boditvi mesta se je 10. nov. 1944 prostovoljno Primorske zdrahe), Ana (Tiemever, Mladost pred javil v JLA, bil na bojiš=u v Vojvodini in zad- sodiš=em), Anka, županova h=i (Cankar, Hlapci), nje dni maja prišel s svojo enoto pod Triglav. Paša, starkina h=i (Surmanova, Dedek Mraz), Sil- Zbolel je in se mesec dni zdravil v Mrbu, po- vija (Betti, Zlo=in na Kozjem otoku), Lizika tem je odšel v Bgd in prosil za odpust iz voj- (Wüchner, Pastir=ek Peter in kralj Briljantin) ske. Poslali so ga v Vipavo v bolnišnico vojnih idr. 1957 je zapustila SNG, ker se je poro=ila ujetnikov, najve= Nemcev. Tu so ga 8. dec. 1945 in preselila v Turin, od koder se je 1965 vrnila zaprli in konec mar. 1946 obsodili na 14 mesecev z družino v Trst. Zapora, =eš da je ravnal z nem. vojnimi ujet- Prim.: Osebni podatki; SGL III, 665; GL SNG niki kot s prijatelji, v bolnišnici je zadržal Trst od 1947-57; slika GL SNG Trst HI/194849, 9 št. 1, 8. 3 nem. voj. ujetnikov in jim nudil zdravila, Jem. ki »bi bila lahko prišla v poštev za jsl. naro- de« (Zaliv 1980). Apr. 1946 so ga odpeljali v ka- STARE Egon, pravnik, gospodarstvenik in jav- zensko poboljševalni zavod v Ko=evje, kjer je ni delavec iz gorenjskega rodu, ki je dal veliko °stal poldrugi mesec. Sredi 1946 se je vrnil do- slov. pomembnih mož, r. 4. mar. 1882 v Lj., u. ^ov in v Sieni nostrificiral diplomo, 1948 so 30. jun. 1959 v Trstu, pokopan v družinski grob- Sa kon=no vpisali v Zdrav, zbornico v Trstu. nici na 2alah v Lj. O=e Ferdinand, sodnik, mati Najprej je delal v trž. bolnišnici, od 1960 pa je Marija Kališnik, gospodinja. Osn š. je obiskoval *°t pogodbeni zdravnik INAM vodil lastni am- v Kranju (1888-92), gimn. v Lj. (1892-1900), pravo STARE 452 študiral in .promoviral na =eški U v Pragi (1900- ranju in delovanju slov. Zadružne ?veze v Trstu. 1906). Tam je odslužil enoletni vojaški rok in Po preselitvi v Lj. je bil udeležen v raznih pod- 1908 opravil še enoletni abiturientski te=aj na jetjih, tako je bil =lan uprav, sveta Prve hrvat- Trg. akademiji. Od srede 1908 je delal kot kon- ske štedionice, tedaj najve=je zasebne banke v cipient pri odv. O. Ribàfu v Trstu, od 12. jun. državi. - Posebno pomembno poglavje v S-ovem 1914-28 pa je bil samostojen odvetnik. Ko so mu življenju pa zavzema njegovo dolgoletno in plo- 1928 dokon=no zavrnili prošnjo za it. državljan- dovito delo za j si.- =eškoslovaško sodelovanje in stvo, se je preselil v Lj., kjer je nadaljeval po- boljše medsebojno poznavanje. Od 8. maja 1930 klic do poletja 1942, ko so ga it. zasedbene ob- je bil odb., od 1932 pa kot poslevode=i podpreds. blasti aretirale. Po it. kapitulaciji 1943, ki jo je dejanski voditelj in nato 193441 preds. Jugoslo- do=akal v zaporu v Kopru, se je vrnil v Trst, vansko-=eškoslovaške lige v Lj Poživil je delo kjer se je kot zasebnik v glavnem posvetil ra- lig, ustanavljal podružnice v ve= slov. in drugih ziskovanju »Gospodarskega razvoja Trsta s po- jsl. krajih. Pod njegovim vodstvom je bila lj. sebnim ozirom na Slovence in Slovane«. Po 1945 liga vsestransko najdelavnejša in najmo=nejša. je bil nekaj =asa v Lj. zaprt, potem se je 1948 To njegovo bogato in razvejano delo je pregled- vrnil v Trst, kjer je do smrti nadaljeval s pi- no podano v SBL III, 448. - Kot publicist je S. sanjem svoje omenjene študije, katere rokopis v letih 1910-14 pisal o potrebi siov. univerze v hrani danes njegov sin. - S. je bil že v Pragi ze- Lj. v SN, S, Vseu=iliškem zborniku, v ve= osred- lo aktiven v akad. društvih. 1901 in 1903 je go- njih in pokraj, =eških listih. S propagandnimi in voril na visolcošol. manifestacijah za ustanovitev informativnimi =lanki je sodeloval v J, Jsl, TL, slov. univerze v Lj. V Trstu je delal v organi- zgb. Jugosl. Lloydu, SN, reviji Noše more, =eško- zacijah, ki so imele ssdež v Narodnem domu, slovaškojjugoslovanski reviji, v praških Narodni 1911-14 je bil preds. Slavjanske =italnice in je politiki in Narodnem listv. Strok, prispevke je izdajal Društveni vestnik, v E je 1910-14 objav- objavil v trž. Pravnem vestniku (1922-27) in v SP- ljal svoja predavanja iz =eške kult. zgodovine. Kot brošuri sta izšla ponatisa njegovih =lankov Sodeloval je v Sokolu, bil med pobudniki za v TL Poskus sinteze svetovne gospodarske krize utrjevanje slov. zemljiške posesti na obali med (Lj. 1932) in Naši gospodarski odnošaji s =eško- Trstom in Devinom, sodeloval pri ustanovitvi slovaško. Analiza strukture =eškoslovaško-jugo- manjše paraplovne družbe, ki je s parnikom slovanskih stikov in možnosti nadaljnje poglo- Grijan vzdrževala zveze s pristani na slov. obali bitve (Lj. 1936). - S. je bil poro=en z Marijo in to še nekaj =asa po prvi svet vojni. Vpokli- Heyrovsky, h=erko prof. rimskega prava na pra- can k vojakom je med vojno služil v raznih ški U. - Po it. kapitulaciji 1943 se je v Trstu z krajih, zlom Avstro-Ogrske pa je do=akal kot drugimi pri nem. oblasteh boril za ustanovitev intendantski stotnik v Trstu, kjer je po nalogu in priznanje slov. šol na Tržaškem in Goriškem Narodnega odbora 31. okt. 1918 zaprisegel sku- (Geržini=, Pouk...). pino slov. vojakov za Jslo. Za pomo= Narodne- Dva njegova sinova-dvoj=ka, Egon in Leo, sta mu odboru je pridobil tudi =eško vojaško eno- tudi društveno in publicisti=no delala. Rodila sta to, ki je disciplinirano ostala odboru na razpo- se 3. apr. 1915 v Trstu, obiskovala osn. S. v rojst' lago vse do it. zasedbe. Kot dolgoletni predvoj- nem kraju, klas. gimn. pa sta zaklju=ila v Lj-> ni in povojni odvetnik trž. podružnice =eške kjer sta 1933 maturirah. Studirala sta pravo, i° Zivnostenske banke in po vojni tudi zastopnik sicer do vklju=no prvega drž. izpita in rigorosa Banke =eških legij je vneto pomagal pri reše- v Pragi, nato pa v Lj., kjer sta 1938 diplomiral:1 vanju problemov, ki so nastajali v zvezi z re- in promovirala. Že kot srednješolca sta organi- patriacijo pripadnikov =eških legij, ko so se iz zirala izdajanje zavodskega dij. glasila Žar (1930- Rusije preko Vladivostoka in Trsta skozi dve 33). V Pragi in ve= krajih na Potem je bil vpoklican v avstro-ogrsko armado ger, gospodinja. Gimn. je obiskoval do 5. razr. in konec vojne je do=akal na Dunaju v podofi- v Trstu, kon=al 1897 v Lj., nato študiral medic, cirski š. Nov. 1918 se je vrnil domov in se vklju- v Gradcu in promoviral 1904. Po krajšem biva- =il v razgibano javno življenje, ki ga je prine- nju na Dunaju, kjer se je v otroški bolnišnici sla it. okupacija. šola, ki je bila 13. maja 1967 uradno poimeno- zdravstva in higieno živilskih objektov. 1961 se vana po pesniku S. Gregor=i=u. Od 1987 ravn. je upokojil, 1966 je bil izvoljen za izr. univ. prof. na Drž. sred. š. »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu za zgod. veterinarstva na lj. U. Napisal je celo v Trstu. Od 1975 dalje je =lan deželne komisije vrsto =lankov za strok, publikacije in glasila. za vprašanja slov. šol v deželi F-JK (zakon Belci- Samostojno je objavil Živalske nalezljive bolezni Skerk, št. 932, z dne 22. dec. 1973, =l. 9). Sodelo- in njih zatiranje (Lj. 1946); Živalske kuine in na- val je pri prevajanju in izdaji slov. u=benikov lezljive bolezni (Lj. 1948); Pridobivajmo zdravo za mat. in gcom. za nižjo sred. š.: Enzo Bovio, mleko (Lj. 1952); Goveja tuberkuloza na Danskem Sodobna aritmetika; Enzo Bovio, Diagrami in in v Sloveniji (Lj. 1953; v sodelovanju z M. J. osnove algebre; Enzo Bovio, Eksperimentalna Christiansenom); Koline (Lj. 1956); izdal je 1966 geometrija; izšli so v zal. S. Lattes, Turin 1968. tudi univ. u=benika Uvod v veterinarstvo in Pripravil je slov. izdajo novih u=benikov matem. Kratek pregled zgodovine veterine. Z referati je in geometrije za nižjo sred. š.: Emma Castel- sodeloval na doma=ih in mednar. kongresih (Opa- nuovo, Pota matematike: števila; Pota matema- tija in Zgb 1953, Bgd 1956, Subotica in Lj. 1967; tike: Geometrija, izd. Dežel. šol. urad v Trstu Stockholm 1953, Göttingen 1955, Utrecht 1956, 1979. Pisal je =lanke in predavanja s podro=ja Basel 1961). Prejel je ve= priznanj in bil =lan naravoslovja in ekologije ter o šolstvu za R Trst raznih strok, organizacij. S. je bil prvi, ki je si- A. Pri istem radiu je sodeloval pri Družinskem stemati=no raziskoval zgod. slov. veterine. obzorniku pod ured. prof. Iv. Theuerschuha. Bil Prim.: SBL III, 456-57; SPor 23. nov. 1956; Delo je =lan ured. odbora za rad. oddaje za slov. 23. avg. 1972; D. Muši=, ZdrV 41/1972, 530; M. šole in avtor številnih oddaj. Sodeloval je kot Dolenc, Acta hist. med. stom. pharm, vet. (Bgd) kulturni in javni delavec. Na U je bil =lan slov. 25/1985, zv. 1-2, 122-23. univ. kluba Jadran, =lan uprav. odb. sklada »Ser- A. Pr. gij Ton=i=«, od 1951-54 preds. PD v Ma=kovljah, od 1972 sodelavec in =lan odb. krožka Mladinski STEGEL Franc, duhovnik, gospodarski in pasto- dom v Boljuncu. ralni delavec, r. 22. nov. 1918 v vasici Kal (žup- Prim.: Osebna pola; Slovensko šolstvo 1945- nija Košana), u. 22. jun. 1985 v Radovljici. O=e 1985, Trst 1986, 174. Franc, kmet, mati Jožefa Bobek, gospodinja. Šah Sred. š. je obiskoval v .gor. in nato v koprskem Malem semeniš=u. Maturiral je v Kopru 21. jun. STEFAN6I< Ante, veterinar, r. 25. maja 1S96 v 1938. Bogoslovje je obiskoval v Gor. V duhovnika Budanjah, u. 19. avg. 1972 v Gornjem Gradu. je bil posve=en v Trstu 31. maja 1942. Služboval O=e Anton, =evljar, mati Fran=iška Krasna. Osn. je 16 let med Hrvati v Istri (župnije Paz, Bo- š. obiskoval v doma=em kraju in v Gor., gimn. ljun, Trviž, Karojba, Motovunski Novaki, Rako- v Kranju (190945). V dijaških letih je delal v tule in Barban). 31. mar. 1958 je prišel za žup- organizaciji Preporod. Maturiral je 1918 v Bi- nika v Se=ovlje pri Piranu, 5. jul. 1964 pa za tolju, potem ko se je kot avstrijski vojak ude- župnika v Izolo. Tam je razvil vso svojo gospo- ležil prve svet. vojne Radovljici, zadet od kapi. - S. je pred prometno Vodil je kulturno umetniško društvo Samorast- nesre=o veljal za enega najbo'j delavnih duhov- niki v dijaškem domu I. Cankar v Lj. in filmski nikov v Istri in koprski Škofiji. Prav zaradi nje- krožek v okviru tega društva. Takrat je tudi govih zaslug ga je papež Pavol VI. 1964 imenoval posnel prvi amaterski film Umrl je zid. Pravo za monsignorja. ustvarjalno delo pa se je za=elo, ko se je za- Prim.: SkATrst; SkAPore=; SkALj.; Družina poslil na osn. š. Vojke Šmuc v Izoli. Ustanovil 1985, št. 27; Istarska Danica 1986, 187 s sliiko. je filmski krožek Zarja. Kot likovni pedagog je Skerl posve=al posebno pozornost filmu in filmski vzgo- STEGU Vili, duhovnik in književnik, r. 29. nov. ji. Za svoje mentorsko delo na podro=ju film- 1943 na Premu, živi v Ingolstadtu. O=e Franc, ske in likovne vzgoje je prejel ve= priznanj (ob=. kmet, mati Ivana Krebelj, šivilja. Osn. š. na in republ. priznanja ter Zvezno priznanje • Premu, nižja gimn. v Ilir. Bistrici; 1963 maturi- filmsko-vzgojno dejavnost v Somboru 1971). Ta ral na gimn. v Postojni. Po maturi se je vpisal priznanja so bila sad uspehov njegovih u=encev- v lj. bogoslovje, med študijem odslužil vojaš=i- filmarjev na republ. in zvezni ravni. - V tem ob- no, 29. jun. 1969 je bil v Logu pri Vipavi po- dobju (1968) je postal programski vodja »film- sve=en v duhovnika. 1970 je bil nastavljen za kpl. skega gledališ=a« na Obali {Koper, Izola, Piran). v župniji Solkan, 1973 pa imenovan za žpk. upra- Na Obali je gotovo prvi, ki je veliko storil za vitelja župnije Vojsko nad Idrijo. Od sept. 1975 popularizacijo in za boljše poznavanje filmske je nastavljen v Ingolstadtu kot izselj. duhovnik umetnosti ne samo kot likovni pedagog, temve= za Slov. na scv. Bavarskem. - Poezijo je za=el tudi za širše ob=instvo s publicisti=no dejavnostjo pisati proti koncu gimn., predvsem pa v bogo- ter z organiziranjem in programskim vodenjem slovju, kjer je objavljal v bogoslovnem glasilu filmskega gledališ=a. - Ukvarjal se je tudi s sli- Brazda. 1967 je bil med ustanovitelji Pogovorov; karstvom. Imel je dve samostojni razstavi v ho- tu je objavljal poezijo in intervju z dramatikom telu Triglav v Kopru {1967 in 1968) ter dve sku- Mrakom. 1969 je bil eden izmed treh ustanovi- pinski razstavi likovnih amaterjev obalnega pod- teljev revije »2000«, pri kateri stalno sodeluje s ro=ja v Pokraj, muzeju v Kopru (1968 in 1969). pesmimi in eseji ter prevodi. 1985 je poslal na Vse njegovo dela pa je bilo kasneje posve=eno liter, nate=aj trž. Mladike izbor pesmi, ki so bile animiranemu filmu. - 1969 je skupaj s sodelavci tudi objavljene. 1985 je za posebno številko re- razvil filmsko delavnico v Kopru, kjer so nastali vije »2000« pripravil izbor in prevod del Simone prvi slov. amaterski animirani filmi. S samostoi- Weil pod naslovom Trepet in poslušnost; tej nim delom na podro=ju animiranega filma je posebni številki je napisal tudi spremno študijo za=el v 70-ih letih. Prvi animirani amaterski film Jeruzalem za atenskim obzidjem - ali strast po je bil Govornik, posnet 1970. Drugi animirani absolutnem. film, v katerem je že videti druga=en pristop in Prim.: Osebni podatki; M(Trst) 1985, št. 9, 128- gledanje na tak film, je bil Figov list. V svojih 29; »2000«, št. 15750; V. Schmidt, Zgod. šolstva in pedago- delu v Bgdu ni ni= znanega. Vse kaže, da po letu gike na Slovenskem, II, Lj. 1964, 258-60. 1932 ni ve= nastopal v javnosti. Pa= pa je v zad- T. Sim=i= njem =asu pokazal veliko zanimanja za ustvar- janje v videu in se je predstavil s svojim pri- STEPAN Prim.: S. Kranjec, S.-V. J., SBL III, 485 in javljeno v it. prevodu). 2e od mladih nog se je tam nav. liter.; Izvestje gor. realke 1868/69. zanimal za zgod. svojega rodu in svoje izsledke Svk. je objavil v dveh psevdozgod. knjigah. 1939 je STIPLOVSEK Franjo S., slikar in grafik, r. 12. v Benetkah izšla / duchi longobardi del Foro maja 1898 v Malinski na Krku, u. 6. apr. 1963 Giulio (Joannes Dux) (ponatis 1968 v Milanu); •v Brežicah. O=e Simon, carinski uradnik, mati postumno pa je izšla Karst! (Gli Astolfus) (Mi- Emilija Bradeti7. V osn. š. je hodil v Barkov- lano 1973); izid je oskrbela sestra Marija. - S. je ljah ipri Trstu, v gimn. pa izmenoma v Trstu in Kraševcc, ki bi bil predvsem rad Langobard. Gor. Matura 1916 v Lj., 1916-17 pa je napravil Iskanju izvora svojega rodu je namenil obe svo- u=it. maturo v Trstu. Slikarstva se je za=el u=i- ji knjigi. V knjigo Karst pa je vklju=en še dnev- ti pri A. Gvajcu {PSBL I, 519) v letih 1912-14, že nik, ki ga je za=el pisati 4. nov. 1939, ob 20- med prvo svet. vojno pa je nadaljeval v zasebni lotnici it. zmage v prvi svet. -vojni, in ga za- š. pri kiparju I. Rendi=u (PSBL III, 190-91) v klju=il 25. sept. 1940, pred odhodom k vojakom. Trstu in bil obenem u=itelj risanja 1917 v Sked- Dnevnik odseva dogajanje na Krasu v letih pred nju, 1918 pa v Bankovljah. Potem se je z dru- drugo svet. vojno, S. jih opazuje z o=mi pri- žino izselil v Jslo ter pou=eval v Mrbu. S štu- vrženca italijanstvu. Dnevnik je obenem tudi dijem je nadaljeval na umetno-obrtni š. na Du- družinska kronika. Bistvena sestavina S-ovih naju, potem pa na Akademiji v Zgbu, kjer je knjig je tvegano in nekriti=no meditiranje o študij zaklju=il 1924. Od 1926-38 je bil na ve= etimologiji njegovega priimka, ki mu vidi ko- stud. potovanjih v Firencah in Münchnu. Od renine v langobardskem imenu Astolfo (to ime 1925 do 1941 je pou=eval na meš=. š. v Krškem, je nosil langobardski kralj iz sredine 8. stol.). od 1945-53 pa v istem kraju na gimn. 1949 je Družina Stolfa izhaja po njegovem iz rodu istr. postal upravnik Posavskega muzeja v Brežicah, vojvode Ivana (za nekatere neposredne prednike kjer je ostal do upokojitve (1962). - S. je od im- ugotavlja, da so v 19. stol. zapisani kot Stolfa presionisti=nih za=etkov Ikmalu prešel — ko je von Foro Julio, Domini Polac et Castri Joannis). postal najprej =lan Kluba mladih in potem Slov. Transformacija imena Astolfus je po njegovem umetn. društva — v eskpresionizem. Bil pa je plod vpliva nemš=ine (nem. Stolff, vulgarno »mod vsemi ekspresionisti najbolj zadržan in Stolfa). S. sledi priimku Astolfus in družinam, stvaren« (Komelj). Z ostalimi se je razvijal v ki so ga nosile (v razli=nih variantah, npr. smer nove stvarnosti, toda v tridesetih letih se Aistolfus, Haistulfus, de Stolphe, Hastolfus, je od nje že oddaljil, =eprav ji je v nekaterih Stolff), od 8. do 19. stol. S. je vzpodbujalo tudi elementih ostal zvest do 'konca. Intenzivno je arheol. bogato okolje, v katerem je živel, npr. gojil tudi grafiko, zlasti lesorez in risbo ter se doma=i Vol=ji Grad s prazgod. kaštelirjem in posve=al ilustratorstvu. Intenzivno je gojil tudi rimskimi ostalinami (ime kraja prihaja od rim- tihožitje, vseskozi pa je ostal »slikar, ki iš=e skega rodbinskega imena Volcia, ki je zapisano metafizi=no višje stanje stvari« (Gabršok-Pro- na nagrobnem spomeniku), Vojš=ica s prazgod. senc). gradiš=em (S. izvaja ime iz lat. Avesica), Komen (S. izvaja ime kraja iz lat. Cominianus). Za Prim.: Obsežna bibliografija je navedena iv Ivanji Grad (Castrum Johannes) pa sodi, da je SBL III, 487 ter za dobo 1920-30 v katal, razst. v njem po 804 živel istr. vojvoda Ivan, udeleže- Ekspresionizem in nova stvarnost na Sloven- skem, ki je bila v Lj. od okt. do dec. 1986; Savli, nec rižanskega placita. Vrsta, PDk 3. dec. 1977. Prim.: B. Maruši=, PDk 9. jun. 1974; S. Crise, S. P. Pio:. 15. febr. 1974; podatki žpk. ur. Komen. STOLFA Eugenio (ŠTOLFA Evgen), kmet in pub- Svd. licist, r. 30. dec. 1914 v Vol=jem Gradu pri Kom- STOPAR Viktor, družbenopolitd=ni delavec, r. 13. nu, u. na ruski fronti v zimi 1942-43. O=e Janez, dec. 1913 v Trstu, živi v Lj. O=e Jakob, železni- mati Jožefa Švara. Izšel je iz slov. okolja, a se =ar, mati Fran=iška Spacapan. Osn. š. je ikon=al je brez poklica in ob pomo=i fašizma ves pri- v Lj. in bil 9 mesecev tapetniški vajenec. 1929 klonil italijanstvu. Odrekel se je Slov., toda z je odšel v Zgb v strok. š. drž. železnic in se ruske fronte je sestri Mariji 21. nov. 1942 na- izu=il za strojnega klju=avni=arja, 1933 je opravil pisal pismo v slov. jeziku (v knjigi Karst ob- pomo=niški izpit. Služboval je poldrugo leto v STRANETZKY 468 Zgbu (1933-34). Po vojaš=ini se je ponovno zapo- osebni podatki (pismo z dne 6. avg. 1987); Ko- slil v Zgbu, postal tu jul. 1935 =lan SKOJ-a in jeko 2, 1001. B. Mar. konec istega leta =lan KPJ ter =lan tovarniške- ga komiteja v delavnici zgb. želez, delavnic. V STRANETZKY Kajetan, naravoslovec, r. 27. jun. za=etku 1936 je bil zaprt, nato obtožen (komuni- 1879 v Idriji, u. 29. sept. 1918 na Dunaju (Stein- zma in izgnan v Lj. Tu je opraivljal razna pri- hof). O=e Kajetan, trgovec in župan, mati Mari ložnostna dela, sredi maja 1938 se je zaposlil v jana More. Zgodaj osiroteli S. je obiskoval osn. Avtomontaži in bil tu na delu do konca poletja š. v roj. kraju, v Lj. pa gimn. 1891-99 (matura 1940, .ko je odšel v ilegalo. Febr. 1937 ga je j si. 1899). Študiral je naravoslovje na Dunaju, 1906 policija na otoku Bra=u aretirala skupaj s 160 nastopil službo na realki v Idriji, 1907 napravi! sotovariši, ki so hoteli ilegalno v Španijo, da se na Dunaju usposobi j enostne izpite in bil 1908 kot prostovoljci bore ina republ. strani. 1938 je imenovan za stalnega prof. v Idriji. Sengalovi= Srebrni glas in pravljico Ane Faber šolstvo v It. Za RAITrstA je pripravil cikle od- Ribi= Abdulah. Dobila je ve= odlikovanj: za hra- daj: Svet za obzorjem, Glasovi iz preteklosti in brost, za narod idr. Naše šolsko obzorje; bil je tudi pri TV ciklu Prim.: Osebni podatki (19. jul. 1987); SGL III, (RAI 3). Sodeloval je pri pripravi razstav: Lon- 671-72. don 1915 - Osimo 1975 (skupaj z Dragom Pahor- Jem. jem) in 60-letnica Gentilejeve reforme (skupaj s Samom in Minko Pahor). O Bližnjem vzhodu STRANJ Pavel, raziskovalec manjšinske družbe- je predaval v Trstu (trikrat), Sv. Križu, Dober- ne problematike, publicist in družbeni delavec, dobu, Gor., Vidmu, Kopru, Clcu in Lj. - V letih r. 4. avg. 1946 v Trstu. O=e Alojz, delavec v To- 1979-81 je bil preds. novo ustanovljenega Slov. varni strojev, iz Doline pri Trstu, mati Angela zavoda za poklicno izobraževanje, 1984-85 pa na- Turk, delavka in gospodinja, iz Lukavca pri =elnik odb. za šolstvo pri SKGZ; po 1981 je Štanjelu. Osn. in sred. š. v Trstu, dve leti pa eden pobudnikov in organizatorjev Mlad. razi- je zaradi bolezni obiskoval it. bolniške šole. Ma- skovalnih taborov v It. =lan je še: Zgod. društva turimi je 1966 na Znanst. liceju Fr. Prešeren. V Sje, Založ. sveta ZTT, Skupine 85, Sklada S. zadnjih treh gimn. letih je o po=itnicah opravil Ton=i=, Dij. Matice, Društva mladih raziskoval- daljša potovanja po Evropi in Bližnjem vzhodu, cev, SM v Lj. - Sodeluje v zamejskih in mati=- študiral jezike in pisal pesmi in prozo za di- nih listih, revijah in zbornikih. Za delo z mla- jaške LitV (psevd. Rok). Prvi =lanek v PDk je dino je prejel priznanje RK ZSMS jun. 1983 in objavil 1961. Od 1966-74 je bil vpisan na trž. U priznanje koord. odb. Nauku Mladima Jsle jun. na kemijsko inženirstvo, a predavanja je redno 1984. obiskoval le prva leta. 1969 se je vklju=il v slov. Prim.: Osebni podatki 11. jul. 1986; BiblJKol mlad. levi=arsko gibanje M. Gubec in po nje- 48-49; BiblZTT pass. govem razpustu za=el aktivno sodelovati v slov. Jem. mlad. organizacijah, kot =lan mlad. in glav. odb. SKGZ, Dij. Matice idr. V tem =asu je imel prve STRASSOLDO (STRASO, STRASHO, STRASOV, izkušnje z mlad. izobraževalnim delom, objav- STRASSAU, STRSSOU, STRASSER, STRASOT, ljal v reviji Dan in po letu 1972 redno v PDk. STRASOLT, STRASOLDO), ugledna gor. plemi- Po vojaškem roku je nastopil službo pri Slov ška družina, med najstarejšimi, ki so se nase- raziskovalnem inštitutu (SLORI - sept. 1975), lile na našem ozemlju. Po mnenju zgod. Palla- opustil inženirstvo in se vpisal na zgod. na trž. dia degli Olivi je bil njen za=etnik Beniero Filoz. fak. ter si osnoval družino. Diplomiral (Werner iz Strassaua, sin Rambalda, poveljnika je mar. 1981 s tezo Osnovne iole s slov. u=nim v službi rim. ces. Flavia Ezia, ki se je bojeval jezikom na Tržaškem 1945-80. V okviru SLORI- 451 proti Atili); ta je prišel 453 v Furl, iz Fran- ja je raziskoval predvsem šolsko, prostorsko in konije. Po zgod. trditvah so njegovi nasledniki demografsko problematiko. Tajn. SLORI-ja je sezidali v 6. stol. dvorec alle Due Torri, ki je bil od 1975-85. Z referati je sodeloval na raznih pozneje dobil ime Strassoldo. Palladio dokazu- posvbtih in revijah, dva sta izšla v zbornikih: je, da se je družina za=ela uveljavljati na našem Posvet o slov. šolstvu v It. (Trst 1975), ZTT ozemlju že v zgodnjem sred. veku: Bonamaro 1976, it. izdaja pri isti zal. 1976; Simposio sai je bil zaveznik frankovskega kralja iPipina v bo- problemi socioeconomici e ambientali degli slo- jih proti Obrom; Agone (Longobardo) je bil veni in Italia (Trst 1977), ZTT 1978. Nastopil je 811 med poslanci Karla Velikega pri bizant. ce- na avdiciji v evr. parlamentu v Strasbourgu sarju Nikeforu; 962 je cesar Oton I. razglasil S. maja 1984; kot publicist delegat je bil na kon- za direktno podrejene mu fevdalce; Reclndo se gresu it. =asnikarjev v Bariju 1980. - S. je bil je udeležil 1189 križarske vojne, ki jo je vodil med pobudniki dvojezi=ne revije Ponterosso- ces. Friderik L; ces. Friderik II. pa je priznal Rusimost, ki je izhajala v Trstu od maja 1979 Henriku in Hartvvigu (ki je bil njegov guverner do maja 1980. Od 1980-85 je objavil v PDk 150 za Furl.) status svobodnih plemi=ev (frciherrn) =lankov v rubriki Žariš=a napetosti, 1988 cikel v nasprotju z ministeriali. Vendar te trditve ni- Manjšinski mozaik o evr. manjšinah; od 1968 so- majo vedno trdne podlage in so ve=krat v proti- deluje v JKol z zgod. =lanki, od 1979 spremlja slovju z zgod. dejstvi. Zgod., ki se opirajo na vsako leto življenje slov. šol v razpravi Slov. bolj zanesljive vire (med drugim na druž. arh. STRASSOLDO 470 in Codex Wangianus iz arh. tridentinskega ško bina S. je bila bogata, njeni =lani so dosegli fa Friderika iz Wangna), menijo, da izhajajo S velik ugled in opravljali pomembne funkcije v iz langobardske fare, ki se je naselila v rim javnem življenju. Odlikovali so se v vojaških, pagusu Laberianus (Laberiano, Lauriano, Lava diplomatskih, kasneje tudi v cerkv. službah in riano) v =asih langobardskega prihoda v Furl v kult. življenju. Imeli so zemljiš=a in gradove Nekateri od teh zgod. pa trdijo, da so S. prišli v ve= kot 90 krajih na Goriškem in v Furiarti j i z bavarsko-koroSkega obmo=ja v =asih Otona I. (naj omenimo Krmin z okolico, Moraro, Medeo, in se naselili v Lavarianu in v kraju, ki so ga Farro in Villanovo pri Farri, Kojsko, Šmartno, v raznih dobah imenovali Stras(s)o, Strasouvve, Medano v Brdih, Rosazzo, Villesse, Strassoldo, Strasho (1211), Strassau, Strasov, Strasou, Stras- Lavariano, Codroipo, Chiamarcis, Chiasottis, son, Strasot, dokler ni proti koncu 13. stol. do- Belgrado; Campeglio in Prestento v okolici Ferdinand II. je 1622 podelil Rihardu (Rizzardo), cija za ohranitev zgod. gradov v F-JK, publicist. Orfeju in Marziu naziv baronov, Ferdinand III. Napisal je vrsto esejev in =lankov o sociol., pa jih je 1641 povzdignil skupno z bratrancem jezik, in nacional, problemih, o zgod. furl, nižine, Jurijem Karlom v dedne grofe Sv. rimskega ces. o ohranitvi kult. dobrin. Njegov brat Raimondo 1664 jim je ces. Leopold I. potrdil grofovski na- (r. 24. sept. 1942 v Rimu) je prof. ruralne sociol. slov in ga razširil na =lane vseh vej. Istega leta na Fak. za agronomijo videmske U, ob=. sveto- so bili S. sprejeti med štajerske patricije, loto valec v Cervignanu, publicist. Sodeluje pri re- pozneje pa med kranjske. - Med. gor. pripadni- vijah StudG, Inizi, Quaderni. Objavil je lepo rodbine je bilo lepo število imenitnih osebnosti. število razprav o sociol., narodosl., ekol. proble- Nikolaj je bil gor. kapetan 1463 in 1465. Soldo- mih, o ekon. razvoju naše dežele, o problemih nlero je ve=krat zastopal interese gor. grofa Leo- manjšin v F-JK. 1973 je organiziral v Gor. po- narda pred beneškim senatom, njegov sin Fri- svet o obmejnih deželah. V zadnjih letih se derik (u. 1533) pa je 'bil poslanec ces. Maksimi- ukvarja s sociolingvisti=nimi vprašanji furlan- lijana I. v Tur=iji, na Poljskem in v Rusiji. skega jezika in sodeluje pri revijah Ladinia in Peter je bil voj. poveljnik, 1575 komisar za ure- Europa Etnica. Najmlajši brat Giorgio se za- ditev gor. dav=nega katastra, 1584 pa poslanec nima za umetn. zgod. in je aktiven =lan Kon- ces. Rudolfa II. pri papežu Gregoriju XIII. zorcija za ohranitev zgod. gradov v naši deželi. Rlhard (Rizzardo, r. 1571, u. 1651) je bil voj. po- Prim.: Osebni podatki; G. F. Palladio degli Oli- veljnik in je 1615-17 uspešno branil Gradiško vi, Historia della Provincia del Friuli, Udine pred Bene=ani. V dolgem življenju je dosegel 1660, I, 5, 26, 104, 138, 180, 186; B. Asquini, visok družb, položaj, pridobil važne funkcije in Cent'ottanta e più uomini illustri del Friuli, Ve- naslove (med drugim 1631 naslov Erbland-Jäger- nezia 1735; Morelli, I-III, pass, (zlasti III, 396- 405); C. e G. Alborghetti, Documenti storici del- meister za Goriško). Tudi njegova brata OrfeJ la famiglia comitale Strassoldo e Della Torre, in Marzio sta bila voj. poveljnika. Njegov sin Venezia 1863; V. Joppi, Alcuni documenti antichi Peter se je 1645 poro=il z Dorotejo Hayss- Khü- sulla nobile famiglia di Strassoldo, Udine 1879; nenburg in ustanovil novo vejo v Ren=ah. Med Schiviz, Görz; E. d'Attems, Cenni ed appunti sulla famiglia dei conti di Strassoldo (s 13 ge- njegovimi sinovi je bil Orfej ces. namestnik za nealoškimi prospekti), Udine 1909; F. Spessot, Kranjsko, Vid pa trž. kapetan. Leopold Adam Libri, manoscritti e pergamene degli Strassoldo (1670-1735) je bil komornik treh ces., 1713 je di Gor., v StudG X (1934), 75-130; Isti, Riccardo zatrl tolminski punt, 1733 postal gor. kapetan. conte di Strassoldo, barone di Villanova (1571- 1651), v StudG XX (1956/11), 83-105; Paschini, II- Marzio je bil prevajalec, komediograf (njegova III, pass.; A. de Benvenuti, I castelli friulani, dela so izšla v Gor. in Trstu v 4 knjigah med Udine 1950, 73-74; Isti, Il castello e i conti di 1792-96), avtor satiri=nih in moralisti=nih pesmi. Strassoldo, v Sot la Nape, apr.-jun. 1958; Bozzi, Rajmund Anton (1718-81) je 1757 postal nadšk. Gorizia, pass.; di Crollalanza, Dizionario, II, 566-67; E. Fedri, Strassoldo. Cenni storici, Udi- v mestu Eichstädt, pomagal la=nemu ljudstvu v ne 1965. 11-19 in pass.; Czoernig, 1969, pass, (zla- stiski zavoljo slabih letin 1771-72, si prizadeval sti 569-74); T. Miotti, Castelli del Friuli. Castal- za gradnjo novih cest in olepšavo mesta. Julij die e Giurisdizioni del Friuli Centrale, Udine Jožef (r. 1771 v Gor., u. 1830 v Milanu, SBL III, 1978, 312-19; M. Smole, Graš=ine na nekdanjem Kranjskem, Lj. 1982, pass.; M. Strassoldo, Ca- 497-98) je bil upravni uradnik. 1808 je bil gu- stello di Strassoldo, Cervignano del Friuli, Udi- vernerski svetnik v Lj., nato je služboval v It. ne 1982; Picc. 27. maja 1986; SBL III, 497-98. V =asu Ilirije je bil 1816-18 guverner za Kranj- Vh sko in Koroško. Iz Lj. je odšel za guvernerja STRAUS Jože, strokovnjak za intelektualno last- v Milan, 'kjer je ostal do smrti. Mihael (1800- nino, za mednarodno patentno, avtorsko in kon- 73) je bil ces. komornik in svetnik, zadnji avstr. kuren=no pravo, r. 14. dec. 1938 v Trstu, živi v j guverner v Milanu <(do 1847) in guverner v Grad- Miinchnu. OCe Jože, trgovec, mati Kristina Ko- cu, kjer je u. - Današnji predstavniki veje S. cijan=i=, gospodinja; rodbina izvira iz Brkinov Grafemberg živijo v gradu S. Marzio (r. 23. (UNCTAD), Ženeva, za vprašanja industr. last- i Kvarnerskih otoka (Rijeka 1971); Zapisnici sjed- nine; =lan razširjene komisije za vprašanja var- nica i skupština «Hrvatske =itaonice« u Vrbniku nosti pri genetskem inženiringu pri Deutsche 1871-1929 (Krk 1971); skupaj z A. Gironom šolsko Forschungsgemeinschaft (DFG), Bonn (od 1987). zgod. =itanko za reško podro=je (Zgb 1975); 1975 Poleg tega je še =lan številnih priložnostnih sve- so izšli Zapisnici sjednica okruinog narodno- tovalnih odborov pri nem. ministrstvih za pra- osvobodila=kog odbora za Hrvatsko Primorje vosodje in za raziskave in tehnologijo. - Peda- 1943-1945. godine; nato Otok Krk • njegova pro- goško je redni prof. za intelektualno lastnino na šlost, njegovo danas (Zgb 1978); Vanjskopoliti=ka Prav. fak. v Lj.; ob=asno predava na Prav. fak. borba Josipa Broza-Tita za Istru od 1941. do v Münchnu; docent poletne akademije nem. Stu- 1945. godine (Rijeka 1978; tudi v it.); monografija dienstiftung des deutschen Volkes; sodirektor o Pazinu (1982), o reški rafineriji nafte (1982) im Kursa »On intellectual property rights«. Inter- o Krku (1987). Vseh samostojnih publikacij je university Centre of postgraduate studies v Du- 16 (v 20 izdajah). Poleg tega je S. uredil ve= brovniku. - S. je poro=en s Hildegard Ott, otro- zbornikov in knjig, sodeloval je pri nastanku ce- ka Alexander in Isabella. le vrste revij, krajevnih publikacij in zbornikov. Prim.: Osebni podatki (7. jul. 1987) s celotno Deloval je kot organizator znanstvenih sestan- bibliografijo in seznamom =asopisnih poro=il kov ter v organizacijah zgodovinarjev in arhivar- (arh. PSBL); dr. Stojan Pretnar, pismo 30. maja jev. Od 1970 je preds. Pazinskega memorijala, v 1987; številni nem. =asopisi in revije, npr. MPG okviru katerega je tudi pripravil znanstveno sre- Spiegel, München 1980, št. 5 s si.; Delo 1. okt. 1985; mishkenot sha'ananim newsletter, Jeruza- =anje, posve=eno škofu J. Dobrili (1982). S svo- lem, mar. 1987, št. 8 s si. jimi razpravami je posegel tudi v slov. zgod. Jem. Sodeloval je v slov. publikacijah (PDk, GorLtk, PZDG itd.) in se udeležil zborovanj slov. zgodo- STRCIC Petar, zgodovinar, r. 24. avg. 1936 v vinarjev v Trstu, Kopru in Novi Gor. S. je tudi Krasu (Dobrinj ština) na otoku Mu, živi v Zgbu sodelavec PSBL. Za svoje delo je S. prejel ne- in na Roki. O=e Anton, delavec, mati Marija kaj nagrad in priznanj, prejel je tudi državna Gržati=, gospodinja. Osm. š. tv Krasu in na Reki, odlikovanja. Glasb. š. '.n gimn. na Reki. 1961 je diplomiral Prim.: Osebni podatki; A. Giron, Bibliografija iz zgod. na zgb. U, kasneje je študiral v Zgbu Petra Str=i=a, v: PazinsM memorijal 10/1980, 107- na Pravni fak. Najprej je bil u=itelj na osn. š. v 53; Historijski zbornik (Zgb) 25-26/1972-1973; Glas Vrbniku in v Cavlih, od 1961 do 1978 asistent v Istre 26.-27. jul. 1972; Start (Zgb) 19. nov. 1983, severnojadranskem inštitutu JAZU na Reki, nato 10-14; Borba (Zgb) 24.-25. dec. 1983, št. 355-56; PrimSre= 1985, 57-58, 402-05; Polet (Zgb) 19. jul. strokovni svetnik v centru za zgod. delavskega 1985, št. 322-323; Danas (Zgb) 26. nov. 1985, 24-26. gibanja in NOB za Istro, Hrv. Prim, in Gorski B. Mar. Katar na Reki (1978-80). Leta 1980 je postal ravn. Arhiva Hrvatske, kar je še sedaj. Med službova- STRENAR Maks, arhitekt, r. 10. jan. 1901 v njem na Reki je vrsto let predaval zgod. na Trstu, u. 30. okt. 1968 v Kranju. O=e Dragotin, tamkajšnji PA, vodil je tudi knjižnico »Vitezici tajn. pri avstr. drž. namestništvu v Trstu, mati v Vrbniku (1959-60). - Svoje znanstveno razisko- Helena Sitar. Osn. š. in 1. razr. gimn. v Trstu valno delo je S. za=el (pod vplivom prof. J. Si- (1907-12), niž. gimn. v Strassu (1912-16), višja daka, ko je 1959 za=el pregledovati arhiv D. Vi- vojna realka v Mrbu (1916-18), 6. razr. realke v tezica, istrskega narodnega buditelja. Tako je Trstu '(1918-19), 7. razr. realke z maturo v Mrbu za=el obdelovati polit. zgod. istrskih Hrvatov (in (1919-20). Od 1920 je študiral arhit. na U v Lj. Slovencev) v drugi pol. 19. stol., kasneje pa je pri prof. Ple=niku, od 1923-25 je delal v Vidmu prešel na podro=je zgod. 20. stol. Njegova biblio- v banlki, nato pri arhit. Ettoru Gilbertiju, potem grafija je obsežna in zajema poleg iknjižnih ob- je nadaljeval študij v Lj. in diplomiral 1928, jav še razprave, ocene in poro=ila ter =lanke po- izpit za pooblaš=enega inž. arhit. je opravil 1933 ljudnejše vsebine (vsega preko tiso= objav). V v Bgdu. Po eno leto je praktdciral pri arhit. dveh knjigah je objavil gradivo o it. okupaciji Costaperariu in v biroju Tehna, nato je bil sa- otoka Krka: Otok Krk 1918 (Rijeka 1968) in Gra- mostojen, od 193942 v družbi z arhit. Costapc- Aa o talijanskoj okupaciji o. Krka (Rijeka 1970); rariem, potem do konca vojne ve=inoma v Ra- samostojno je še izdal Prvi tabor Hrvata, Istre dovljici. Od 1945 je bil gradb. referent za po- 475 STRES rušena naselja v coni B STO-ja, od 1946-53 sa- objavljal v PV, kjer je med drugim izšlo: V mostojen, od 1953-55 delal v Kranju v Projektiv- Rezijo (1897, 25), Na Krn (1897, 169), Goriški nem biroju, od 1955 do upok. 1963 na Zavodu Stol (1899, 60), Iz Baumbachove ko=e na Triglav za stanovanj, in komunalno gradnjo v Lj. 1947 (1901, 1). je bil pol leta tehn. šef v lj. O in vodil poga- Prim.: SBL III, 507; Gabrš=ek II, 391; Dan janja za gostovanja v Trstu. - S. je napravil 1912, št. 226; PV 1912, 183; SN 1912, št. 183; So=a vrsto osnutkov za zasebne hiše v Lj., Postojni 1912, št. 183; UT 1912, št. 33. jan in na Bledu. Se ve= pa je izdelal na=rtov za STRES Fran, fotograf primorskih krajev, r. 8. javne stavbe. V Lj. voledrogerija Salus; trg. hi- sept. 1884 v Kobaridu, u. tam 15. jan. 1955. O=e ši v Ajdovš=ini in Sežani; šoli v Preski in To- Ferdinand, železni=arski preddelavec, mati Ma- polšoici; Dom kulture v Kropi in Lescah; upra- rija Urši= (iz Mlinskega), gospodinja. Osn. š. je va JA in skladiš=e Omnia v Kopru; skladiš=e obiskoval v Kobaridu, nato dve leti kmetijsko, Nanos v Postojni; dijaški dom v Trstu; Tis&a- v Beljaku 1903 pa trg. š. Hkrati se je preživljal nine, nova klavnica in centralna pekarna v Kra- kot =evljarski pomo=nik. Zaposlil se je v Trstu nju; trinadstr. hiša z mesnico in lokali ter ve- v trgovini s =evlji Hvastja, tu nadaljeval šolanje, lika .pekarna v Idriji; idr. Veliko stavb je adap- se v=lanil v soc. dem. stranko, potoval na Du- tiral: Pražarna Žika v Lj.; cerkev v Hrenovkah naj in v Berlin, v Züriohu se je nau=il fotogra- pod Nanosom; osn. šola in druge bombardirane firanja. 1906 je bil na velesejmu v Milanu, od zgradbe, Dom kulture v Postojni; stara klavnica, tod je šel v Pariz. 1908 se je vrnil v Kobarid, dograditev hladilnice in predelovalnice, pokrita odprl trgovino z mešanim blagom in =evljarsko in odprta fržnica, sejna dvorana OLO in vrstne delavnico. Za=el se je ukvarjati s fotografijo hiše v Kranju; grad Pod vin; cerkev v Sembijah posoškega, cerkljanskega in idrijskega pejsaža, pri Knežaku; idr. Izdelal je ve= nagrobnikov in umetnostnih spomenikov in dogodkov. Tiskal je spomenikov NOB, med drugimi v Rrva=ini na razglednice, tudi barvne (krožile po vsej. italij. Prim. Za cono B je narisal znamke: gosp. raz- Prim.), pa tudi podobe krajev na kozarce in stava v Kopru 1948, prvomajske 1949, 100-lirska vaze do 1914 v Münchnu, po 1918 pri Fotogra- letalska in 8 znamk serije Živalce. - Med 1928-38 vüre Cesare Capello v Milanu (tudi v formatu, je S. na=rtoval umet. izdelke: tol=en baker, kov- uporabnem kot slika); zalagal jih je sam ali v no železo in öipke. V Lj. je pripravil 1934 I. med- sodelovanju z doma=im lastnikom motiva (F. narodno fotorazstavo in 1935 I. razst. mlade ar- Roje, trgovec v Cerknem) ali tujim (Vittorio hitekture. Ukvarjal se je še z vrtnarstvom (skal- Stein, Venezia; L. Mantelli, Udine); izdal je ma- njaki) in z gledališko problematiko, zlasti z aku- po Ricordo dell'Alto Isonzo (12 vedut, leporello). stiko. V Radovljici je uredil naravni amfiteater Spo=etka je pisal na razgl. samo slov., pozneje za Prodano nevesto, tu je do 1952 izdelal lutkov- dvojezi=no, kon=no ital. Motivi, razen pokrajin ni oder z lutkami vred. V Lj. je pripravil na=rte in vasi so še: it. voj. pokopališ=a, obeležja, spo- za novo Opero, a so na izbranem prostoru po- meniki, voj. osebnosti. S. je s svojim fotograf- stavili sindik. dom (1959-60). Priob=il je tudi ne- skim delom pripomogel, da je bila vrsta prim, kaj =lankov v J in drugod. vasi upodobljena in da so postale v svetu znane. Prim.: Mar. Muši=, SBL III. 506 in tam nav. li- ter.; Sijanec, 450; S. Bernik, Slov. arhit., urbani- Pisal je lokalna poro=ila v E, v rkp. so ostale zem, oblikovanje in fotografija, 1945-1978, Lj. 1979, komedije, mdr. Ajzenponarji (igrana v Kobari- 214. Ur. du), v tržaški dobi bil igralec in režiser, =lan STRES Anton, planinski pisatelj, u=itelj, r. 30. pev. zbora; v Kobaridu =lan tamburaškega zbo- jul. 1871 v Bovcu, u. 10. avg. 1912 v Lj. O=e An- ra, prvi starešina lovske družine, deloval v druš- ton, u=itelj, mati Amalija Siegel, gospodinja. 1890 tvu Sokol, v letih 1943-45 župan, š=itil doma=ine je kon=al u=iteljiš=e v Kopru in nato služboval pred okupatorjem, pomagal part. Po 1945 je zbi- kot u=itelj na Tolminskem (Kobarid, Sedlo) in ral gradivo za Slov. etnografski muzej. nazadnje kot nadu=itelj v Cerknem. Povsod se Prim.: Povzeto po SBL III, 507, avtor Brj. je vklju=il v narodnoprosv. delo. iPostal je tudi Ured. navdušen planinec ter spoznal naše gore, pa tu- STRES Ivan Nep., duhovnik in publicist, r. 4. di tirolske, švicarske. Svoje podvige je opisoval maja 1847 na Idrskem pri Kobaridu, u. 23. jul. v zanimivih potopisnih delih, ki jih je ve=inoma 1876 zaradi plju=nice v Podsabotinu. O=e Andrej, STRES 476 posestnik, mati Marija Sovdat. Bil je prvi bra- vil novega društva in v glavnem uredil prvo št. tranec Katarine Stres iz Sužida, matere Sre=ka =asopisa. Njegovo mesto je prevzel dr. J. Ga- Kosovela, prijatelj in pobratim S. Gregor=i=a. brijel=i=. Gor. dijaki so demonstratirao sežigali V letih 1858-66 se je kot odli=en dijak šolal na prvo št. Glasa, ki je izšel 18. jun. 1872. V So=o gor. gimn. in 1866-70 v bogoslovju. Novo mašo je poslal S. dopis, v katerem je izjavil, da se je imel 2. okt. 1870 v Kobaridu. Ustanovil je je 13. jun. 1872 odpovedal ured. in sodelovanju slov. =italnico v gor. bogoslovju. Poleg verske v Glasu, in sporo=ilo zaklju=il: »Vsakemu svo- so gojili tudi slovcnsko-slovansko zavest. Kriti- je!« Slovenski narod ga je pozival, naj objavi ziral je Hrvate, ker se =italnici niso hoteli pri- vse okoliš=ine, vendar je ostal neuvrš=en. Po družiti in pokazati slovanske sloge. Navduševal vsej verjetnosti je S. v SN (12. apr. 1871) poro- se je nad starocerkveno slovanš=ino, ki jo je =al o ustanovitvi =italnice v Kobaridu in o nje- pou=eval prof. Kocian=i=, in jo primerjal s slov. ni prvi prireditvi (10. apr. 1871). Na ob=nem nare=ji. Bil je bolehen in opravljal lažje kap- zboru So=e 30. dec. 1872 je kandidiral za novega lanske službe v Mirnu pri Gor., Kanalu in kot odbornika. Društvo ga je bilo pripravljeno vo- vikar in pomožni u=itelj v Podsabotinu (1875- liti, zapletlo pa se je pri kandidaturi preds. 76). V Slovenskem šolskem prijatelju 1870 je Kaplan Marko Vales je predlagal dr. Josipa objavil priložnostno pridigo, napisal je ve= polit, Tonklija, ve=ina =lanov pa je bila za dr. Karla =lankov v So=i, SN in Vaterlandu. Popravil je Lavri=a. S. je bil zaradi slabega zdravja dve pesem Sloves, ki jo je napisala u=it. Dragojila leti (1873-74) za=asno upokojen v Kobaridu in Milekova. Sodeloval je na ob=nih zborih polit, se je umaknil iz javnega delovanja. Tri dni po društva So=a in sept. 1871 predlagal, naj prede- njegovi smrti v Podsabotinu je So=a objavila lajo društvena pravila. Predelali so jih 30. nov. dopis o S-ovi smrti izpod Sabotina. Gregor=i= 1871 in dodali spremembo, da sme društvo skli- mu je ob prezgodnji smrti napisal toplo elegijo cevati zbore tudi izven Gor. in gor. dežele. Niso Grobni spomenik prijatelju (Ivanu N. Stresu) pa sprejeli prvega predloga: »Naj se sprejme v (izšla kot Nepozabnemu prijatelju I. N. Stresu pravila opazka, da sloni društvo na katoliških v spomin, Z 1880; sedanji naslov ii je dal v Poe- ali kristjanskih ali vsaj verskih tleh.« S tem se zijah I, 1882). O pesmi je pisal Gruntarju: »Že- je za=elo lo=evanje liber, in katol. usmeritve na lel sem sr=no ubrati par lepih verzov predra- Goriškem. 25. mar. 1872 so duhovniki zaradi li- gemu Ivanu, vreden jih je...« (ZbD J, 404). S. se beralnega vpliva izstopili iz gor. =italnice. S. je je zavzemal za povezavo verskega in narod, na- bil v odboru petih duhovnikov, ki je 15. apr. =ela, da bi ne prišlo do oslabitve nacionalnih 1872 izdal skriven poziv za ustanovitev novega pozicij Slov. na Goriškem. Prijatelj S. Gregor=i= polit, društva in =asopisa na Goriškem. Vsak je imel enake polit, poglede in je tudi pozneje duhovnik, ki je pristopil, je daroval vsaj pet vztrajal pri tej opredelitvi. - S. je tudi liter, gold, za ustanovitev novega lista. S. se je za- ustvarjal, vendar se delo ni ohranilo. vzemal, da bo novi list neodvisen od škof. ku- Prim.: JAlm 1923, 168; žup. arh. v Kobaridu; rije in Novice so ga imenovale »steber novega So=a 27. sept.. 13. in 28. dec. 1871; 4. in 23. maja društva«. V za=etku maja 1872 je v So=i nasto- in 27. jun. 1872 (enak dopis tudi v SN); 1873, št. 1-4; 28. jul. in 4. avg. 1876 (verjetno Gregor=i=ev pil proti poslancu Cernetu, ki so mu kraški vo- dopis iz Podsabotina z dne 26. jul. 1876); SN 23. lilci izrekli nezaupnico, podprli pa so ga Tol- maja, 13., 22. in 27. jun. 1872; Gabrš=ek II, 226; minci. 1937 živel v Lj., se je ves predal polit, dejav- STRNAD Ivan (p. d. Janko), slikar samouk, r. nosti in deloval v ljudskofrontovski Zvezi de- 22. jun. 1876 v Komnu, u. 28. jun. 1919 v Sežani. lovnega ljudstva. Takrat je bil =lan kme=ke ko- O=e Jakob, mizar, mati (Marijana Urši=. S. se je misije CK KiPS in dopisoval v levi=arsko usmer- preživljal z dekoriranjem cerkva po Krasu in jeni tisk. 1938 je bil ponovno zaprt, po vrnitvi Istri. 1897 je naredil oltarno sliko (Marija z Ja- na svobodo je živel v Krškem, kjer je stažiral nezom Krstnikom dn Janezom Evangelistom) za v bolnišnici, obenem pa je bil tu okrož. sekre- p.c. v Sušaku pri Ilir. Bistrici, 1900 pa Zadnjo tar KPS za Posavje. 1941 je bil znova v Lj. ve=erjo na slavolo=ni steni Marijine cerkve v (marca je bil za krajši =as zaprt), po okupaciji Obršljanu blizu rodnega Komna. 1902 so ga za- Lj. in po ustanovitvi OF se je posvetil narodno- poslili z dekoracijo cerkva v povirski župniji; osvob. gibanju. Apr. 1942 je odšel v partizane in tam je najprej popleskal podružni=no c. sv. An- polit, deloval na Notranjskem, v novomeškem dreja v Mer=ah in s stenskimi slikarijami okra- okrožju ter v Cankarjevi brigadi. Pisal je tudi v sil cerkev na Gori (Oznanjenje Mariji, Kristusovo glasilo CK KPS Delo. Pri Vavti vasi na Dolenj- rojstvo), nato pa je 1903 freskiral strop ladje v skem so ga It. ujeli, bil je ranjen, po hudem župn. c. (Predaja klju=ev, evangelisti s simboli, mu=enju in zasliševanju so ga ustrelili. sv. Ciril in sv. Metod, sv. Mohor in sv. Fortu- na!) ter preslikal Božji grob. Gor. slikarju Del Prim.: SBL III, 520 z liter.; Poslanstvo slov. zdravnika, Lj. 1965, 606; S. Kremenšek, Slov. Neniju je menda pomagal pri poslikavi žup. c. v študentsko gibanje 1919-1941, Lj. 1972, 124-25; TV- Komnu. Izredno preprost likovni izraz naštetih 15 11. jan. 1975. del nam v S. odkriva slikarja samouka, kakršni B.Mar. med podobarji tistega =asa niso nobena redkost. STRMECKI (STERMECKI) Viljem, arhitekt, ur- Njegova dela utegnemo najti še kje, saj se je banist, r. 27. avg. 1914 v Trži=u (Monfalcone), živi tudi po poroki (1906) ve=krat za dlje =asa odpra- v Lj. O=e Maks, uradnik, mati Evgenija Venica; vil v Istro in se tam preživljal s podobarstvom. brat Maks (gl. =l.). V Lj. gimn. (1924-32) in arhit. V =asu prve svet. vojne so ga vpoklicali v voj- na lj. U pri prof. Ivanu Vurniku. Diplomiral sko, kjer je zbolel, se obnemogel vrnil v Sežano 1939. U=iteljevo zavzemanje za sodobni na=in ur- in umrl. banisti=nega na=rtovanja je imelo nanj odlo=ilen Prim.: NadškAGor. (prepisi matic iz Komna); vpliv, tako da se je v letih povojne obnove Sje ž. arh. Sežana (LibDef IV, 61; LibCop I, 68); in obsežnejših pozidav lotil prav urbanisti=nega Župnijska kronika v Povirju; podatki Lojzicc na=rtovanja. V prvih povojnih letih je izdeloval Stepan (Sežana) in Adalberta Strnada (Komen). B.Ur. urbanisti=ne na=rte za Idrijo, Tolmin, skupaj z Ivom Sorlijem sta izdelala zasnutek generalnega STRNAD Leopold, slikar, r. 7. sept. 1939 v Ce- na=rta za Brežice ter za Celje. Od 1953 je zapo- lju, živi v Sežani. O=e Anton, mati Marija Ba- slen v Projektivnem ateljeju v Lj. Pri svojem lant. Osn. š. je obiskoval v Limbušu in Studen- urbanisti=nem snovanju izhaja iz funkcionalisti=- cih pri Mrbu, od 1954-57 se je v Mrbu u=il za nih izhodiš=, pni katerih imajo pomembno, =e =rkoslik. Na obrtni š. je bil njegov prof. risanja ne kar prevladujo=o vlogo, vprašanja prometne- Rajko Subie, postal je =lan likovne sekcije KUD ga omrežja. V prometno mrežo potem polaga Jože Hermanko v Mrbu in obiskoval njene slik. prosto stoje=e bloke hiš. V tem pogledu je tipi- te=aje, ki sta jih vodila Ante Trstenjak in Oton =en (=etudi pozneje precej kritiziran) njegov ge- Polak. Zaposlil se je pri zasebniku Kauklerju, neralni urbanisti=ni na=rt za Novo Gor. (1956-67). nato pri Reklami Tabor v Mrbu; vojaški rok je Od urbanizma je segel še po širšem obmo=ju služil v Derventi, po vrnitvi od vojakov je 1961 na=rtovanja. Njegov regionalni na=rt za Šaleško dobil delo pri Exportprojektu v Lj. kot uporabni dolino (1952-55) sodi med zgodnejše primere re- grafik. 1968 se je preselil v Postojno, ipostal je gionalnega na=rtovanja pri nas. Ukvarjal se je =lan in nato vodil likovni klub Anton Ažbe, tu tudi s slov. obalo ter prispeval skico ureditve je tudi prevzel vodstvo reklamne delavnice pri Ankaranske obale (1961). podjetju Nanos. 1972 se je zaposlil kot aranžer Prim.: Sijanec, 472; S. Bemik, Slov. arhitektu- pri podjetju Kras v Sežani, 1974 je v tem kraju ra, urbanizem, oblikovanje in fotografija 1945- ustanovil likovni klub, organiziral vsakoletno 1978, Lj. 1979, 214; SBL III, 521. K== slik. kolonijo, pripravljal ob=asne razst. in si 479 SUHADOLC prizadeval za ustanovitev Male gal. Vmes je 'bil mar. 1987 v De Kalbu, Illinois, ZDA, pokopan v krajši =as zaposlen pri ustanovi Primorska raz- Clevelandu, Ohio. O=e Ivan, posestnik, mati stavlja v Kopru, od 1978 pa spet v Sežani, naj- Fran=iška Vrhovec, brat Vinko (gl. =l.). Osn. š. prej pri ZKO, od 1980 dalje v tovarni Krasmetal. .na Dobrovi, klas. gimn. v Lj., matura 1933. Agro- 1984 je dobil status samostojnega kult. delavca nomijo je študiral v Zgbu, ing. agr. 1937. Dokto- in je =lan DSLU ter Zveze likovnih umetnikov rat iz prava v Lj. 1942, doktorat na Fil. fak. Ca' Jsle. - S. upodablja krajino iz Prekmurja, Bosne Foscari v Benetkah iz nem. in angl. 1954. Master in s Krasa, goji pa še figuralno slikarstvo, por- of Arts iz ruš=. in slovstva v Middlebury Col- tret in tihožitje. Ukvarja se z oljem, tempero, lege, Middlebury, Vermont, ZDA, 1959. Leto akvarelom in risbo, prav tako z uporabno grafi- dni se je izpopolnjeval na Puškinovem inštitutu ko in sitotiskom. Abstraktno slikarstvo odkla- v Moskvi. Od 1938-44 služboval kot tajn. Slov. nja, bliže mu je realisti=no izhodiš=e, podobno, kmetij, zbornice v Lj. Od 1945 do 1956 je pou=e- kot ga sre=ujemo pri notranjskem slik. Lojzetu val na raznih sred. in višjih slov. š. v Trstu, Perku. Samostojno je razst. v Sarajevu, Der- najdlje angl. na takratni Trg. akad. 1956 je odšel venti, Z©bu, Postojni, Mrbu, Lipici, Sežani, Kom- v ZDA in tam pou=eval do 1958 nemš=. in nato nu, Senože=ah, Žalcu, Lj., Radencih itd., skupin- ruš=. na Kent State University v Kentu (Ohio), sko v Postojni, Piranu, na Op=inah, v Majšper- postal redni prof. za ruski jezik in slovstvo na ku, Sežani, Šempetru v Savinjski dolini idr. Ude- Northem Illinois State University v De Kalbu ležil se je ve= slik. kolonij, o njem so posneli (Illinois), kjer je sodeloval pri ustanovitvi od- televizijski dokumentarni film. V zadnjem =asu delka za ruš=. in pou=eval do upokojitve 1984. se ukvarja tudi z restavriranjem starih umetnin. Ob upokojitvi je dobil priznanje Fak. za 25-letno službovanje. Northern Illinois University pa je Prim.: Osebni podatki; Studila Štefke Cobeli (tipkopis); Strnad (razst. katal. z besediloma Voj- po njegovi smrti ustanovila Spominsko štipen- ka Krpana in Lvana Sedeja), Sežana 1976; Leo- dijo Joseph Suhadolc v pomo= študentom pri pold Strnad. Slikarska razstava. Sežana, Mala u=enju ruš=ine. - 1939 je Kmetij, zbornica v Lj. ral., maja 1984 (razst. katal. z recenzijo Štefke založila njegovo pou=no razpravo o umetnih Cobelj, seznamom samostojnih in skupinskih razst. ter bibliografijo); prim, še PrimN 31. avg. gnojilih in knjigo Hlevski gnoj in gnojnica, ure- 1973; 8. dec. 1978; 19. avg. 1988; Delo 6. sept. 1973. ditev gnojnic in gnojnih jam, s 35 slikami in M. V. risbami. V Trstu je Urad za prosveto ZVU 1950 izdal njegovo Angleško vodnico za nižje razr. STROJNIK Stefa, roj. BUNC, pisateljica, r. 18. sred. š. V ZDA je prevedel in izdal z Virginijo akt. 1891 v Lj., u. 19. apr. 1952 prav tam. O=e Moseley iz ruš=. knjigo Those Americans avtor- Franc, sodni uradnik, mati Fran=iška Miklav=i=. jev N. N. Mikhailov in Z. V. Kossenko (Chicago O=e izhaja iz Škrbine na Krasu. Osn. in meš=, š. 1962, H. Regnery Company). Napisal je The v Lj., tu tudi na u=iteljiš=u dveletni te=aj za strain within the frame of Solohov's Virgin soil otroške vntnarice. Pou=evala 1910-18 na zavodu upturned (1962). Objavil je razpravo Pushkin and GMD v Kolonji pri Trstu. Po it. okupaciji se Serfdom - Six view of man and hid world (1965). je preselila v Lj. in se tu 1920 poro=ila z inž. Objavil je ve= =lankov in ocen o ruski liter, v Romeom Strojnikom; imela sta tri sinove. S. je raznih amer, strok, revijah. svojo prvo =rtico K solncu in roiam objavila 1911 (Sn 1911, 332; psevd. Mina); vzgojni =lanki Prim.: Osebna pola po informacijah brata dr. Vinka S., IzvTrst 1948-56. v M {1924, 1926, 1930, 1932, 1933, 1935), urejala Šah je krojno polo (podpisovala se s kraticami: S. S., Š., Š. S., Štefa, Št. Str.); roman Zbegano gnezdo SUHADOLC Krasulja (Graziella), roj. SIMONITI, (M 1938: ponat. MK 1939, št. 108, psevd. Cveta prof. in kult. delavka, r. 16. maja 1922 v Fojani Stojanova), Jastreb kroii, Lj. 1940; ponat. GMD, v Gor. Brdih, živi na Op=inah (Trst). O=e Be- Gor. 1986. njamin, lesni trgovec, mati Natalija Mavric. Osn. Prim.: SBL III, 528 in tam navedena lit.; KMD š. v Gradiš=u ob So=i, v Fojani in v Tomaju pri 1953, 159 s si. Šolskih sestrah, matura na u=it. »Carducci« v MJ Trstu 1941. Obiskovala je še šolo za telesno vzgo- SUHADOLC Jože, profesor, r. 26. mar. 1914 na jo v Rimu 1941 in v Firencah 1942. Izpopolnje- Sujici pri Dobrovi (o. Lj. Vi=-Rudnik), u. 6. valni te=aj iz telesne vzgoje opravila v Vidmu SUHADOLC 480 1961-62, usposobljenostih izpit za pou=evanje te- Appi. 1976); Epicenter Distribution and Analysis lesne vzgoje v Veroni 1964, postala redni prof. of 1976 Earthquakes and Aftershocks in Friuli telesne vzgoje 1968. V letih 1941-43 je pou=evala (Boll Geof. Teor. Appi. 1976); Total Duration na it. osn. š. v Pierasu in na Scuola di avviamen- and Local Magnitudes for Small Shocks in to professionale - strok. š. v Ronkah. Med vojno Friuli, Italy (Boll. Geof. Teor. Appi. 1978); Spa- je vodila v Ronkah ilegalne te=aje slov. za mlade. tial distribution of the Aftershock Sequence Re- Ko je bila 1945 v Ronkah ustanovljena slov. osn. lative to the September 16, 1977 Friuli Earth- š., je imela otvoritveni govor in 1945-46 pou=e- quake (Boll. Geof. Teor. Appi. 1981); Seismic vala na isti š. Od 1946 do upokojitve 1980 je Behavior of the Gargano Region in the Frame of pou=evala telesno vzgojo na sred. š. v Trstu: na the Southern Apennines Seismicity POPRAVEK RIBAR Vladimir, diplomat • prav: RYBAft Vladimir