Maraton Franja Btc City 2021 Tone Fornezzi 40
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Življenjepis Franceta Bevka (1890 - 1970)
Življenjepis Franceta Bevka (1890 - 1970) * Spisal Marijan Brecelj France BEVK je bil pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, bibliograf, publicist, družbeni delavec, rojen 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl 17. septembra 1970 v Ljubljani. Bil je iz bajtarske družine. Bevkovi predniki so se na Bukovo priseli iz doline ob Idrijci. Spočetka so bili polgruntarji in krčmarji. V začetku prejšnjega stoletja, so tam živeli trije bratje, godci in veseljaki. Najmlajši, Matevž, je moral v vojake na Laško. Ko se je vrnil je postal čevljar in gostač in se je preselil v Zakojco. Ta je bil pisateljev praded. Ded Jakob je bil najprej hlapec, nato je moral v vojake, prebil osem let na Laškem in postal četovodja (se naučil brati in pisati). Ko se je vrnil domov je postal dninar, čevljaril in se dokopal do zidane bajte, nekaj zemlje in koze. Rodilo se je štirinajst otrok, vendar sta le dva preživela; eden je bil Bevkov oče Ivan ter Bevkova teta Justina. V prvem zakonu s Katarino Čufer se je Ivanu, čevljarju, rodilo osem otrok, v drugem z Marijo Pajntar tudi osem. France, pisatelj, je bil prvi otrok iz prvega zakona. Bevk je ljudsko šolo obiskoval eno uro hoda oddaljenem Bukovem, kjer je bila fara in šola. Poleti 1904 so ga na prigovarjanje deda Jakoba, ki je želel, da bi vnuk ne šel po bajtarski poti in morda postal čevljar, kakor je bilo v rodu, dali v Kranj, kjer je bil pri trgovcu Kušlanu za vajenca. Ostal pa je le nekaj mesecev. Vrnil se je v Zakojco in hodil na dnine ali opravljal doma kmečka dela. -
Proračun Občine Cerkno
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE CERKNO Ljubljana, september 2002 TEJA PODGORELEC IZJAVA Študentka ________________________ izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom ____________________________ in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne _______________ Podpis: _______________________ KAZALO 1. UVOD ........................................................................................... 1 2. LOKALNA SAMOUPRAVA ............................................... 2 2.1. Lokalna samouprava v Sloveniji .............................................. 3 2.2. Financiranje lokalnih skupnosti ................................................ 6 2.3. Naloge občine ........................................................................... 6 3. PRORAČUN OBČINE ........................................................... 8 3.1. Ustavne in zakonske podlage za proračun ................. 8 3.1.1. Novosti zakona o financiranju občin .............................. 8 3.1.2. Izračun primerne porabe ................................................. 10 3.2. Premoženje občine ............................................................. 10 3.3. Viri financiranja občin ...................................................... 12 3.3.1. Lastni viri občin .............................................................. 12 3.3.2. Finančna izravnava države ............................................. 13 3.3.3. Zadolževanje občin ........................................................ -
Moj BTC, 2020
Glasilo BTC d.d. 2020 MOJ BTC UVODNIK KAZALO V družbi BTC smo se na PRIPRAVLJENI NA PRIHODNOST letošnje izzive odzvali Pogovor z glavnim izvršnim direktorjem družbe BTC 2 ažurno in ciljno Pogovor z mag. Violeto Bulc in Jožetom Mermalom 6 Pomembnejši poslovni uspehi v očeh vodstva 12 Maja Oven, odgovorna urednica Finančno poslovanje 14 POGLED OD ZUNAJ Pogovor z vodjo Oddelka za gospodarske etos spomladi je svet prvič doživel »lockdown«, saj je novi dejavnosti in promet na MOL 16 koronavirus premagal oceane in celine in se tiho prikradel med nas. Kot vsi trgovci smo tudi v BTC-ju skoraj v ce- Pogovor z generalnim direktorjem družbe L Spar Slovenija 19 loti morali zapreti nakupovalno središče, Atlantis in Milleni- um, logistika pa je delala s polno paro in polnila police trgo- Pogovor z vodjo investicij v podjetju Sport Vision 21 vin in bencinskih servisov. V svojih vrstah nismo imeli skoraj Pogovor s prokuristom podjetja TPLJ 22 nič okuženih, ker smo se v družbi hitro odzvali in sprejeli stroge zaščitne ukrepe. Veliko sodelavcev v družbi BTC dela od doma. Ta način dela je za nas postal najbolj normalna stvar na svetu. Tako NAPREDNE REŠITVE ZA DOBROBIT NAS VSEH puščamo za seboj tudi manj ogljičnega odtisa in lahko upamo, da si bo Marketing in trajnostni razvoj 23 narava le malce odpočila. Priča smo novi, težko sprejemljivi realnosti, ki se je pritihotapila v naš svet, potem ko je virus opustošil BTC Cityji 32 mesta in pokrajine, onemogočil kulturne in športne dejavnosti ter osamil na milijone ljudi po svetu. Kar Pogovor s generalnim direktorjem družbe naenkrat ne moremo normalno objeti in poljubiti bližnjih, se rokovati s prijatelji ali poslovnimi partnerji, Alpe-Panon d.o.o. -
14/2002, Uredbeni
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII 14 18. 2. 2002 MINISTRSTVA 594. Sklep razširjene komisije EUROCONTROL Št. 263-4/00 št. 46, ki se nanaša na spremembo pogojev Ljubljana, dne 28. januarja 2002. uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Jakob Preseènik l. r. Minister Na podlagi 3. èlena zakona o ratifikaciji veèstranskega sporazuma o pristojbinah na zraènih poteh (Uradni list RS- za promet MP, št. 11/95), 11. člena pogojev uporabe sistema pristoj- bin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Evropske organiza- cije za varnost zračne plovbe – EUROCONTROL (Uradni list RS, št. 77/95 in 42/97) in 1. člena odredbe o pristojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS, št. 77/95) minister za EUROCONTROL promet objavlja POGOJI UPORABE SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH S K L E P IN razširjene komisije EUROCONTROL št. 46, ki se PLAÈILNI POGOJI nanaša na spremembo pogojev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev, DOK. ŠT. 99.60.22 Januar 1999 ki se glasi: EVROPSKA ORGANIZACIJA ZA VARNOST ZRAÈNE »Razširjena komisija, glede na mednarodno konvencijo EUROCONTROL o PLOVBE sodelovanju za varnost zraène plovbe, dopolnjeno v Bruslju, dne 12. februarja 1981 zlasti njen 5.2 èlen; glede na veèstranski sporazum o pristojbinah na zraè- EUROCONTROL nih poteh z dne 12. februarja 1981, zlasti njegove èlene 3.2(e) in 6.1.(a); POGOJI UPORABE glede na pogoje uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilne pogoje ter aneks 2 (k plaèilnim pogojem); SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH na predlog razširjenega komiteja in začasnega sveta IN sprejme naslednji sklep: PLAÈILNI POGOJI edini èlen (Besedilo, oblikovano na podlagi veèstranskega spora- s katerim potrjuje priloženo konsolidirano verzijo pogo- zuma o pristojbinah na zraènih poteh, zlasti njegovih èlenov jev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih 3.2 in 6, ki ga je potrdila razširjena komisija na korespon- pogojev. -
Public Transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents
Public transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents Address of Zoran Janković, President of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of Ljubljana 9Mayors of the Ljubljana Urban Region on public transport Lilijana Madjar: Yes, it is time for sustainable mobility in the Ljubljana Urban Region 15 Interview with Stephen Atkins by Jurij Kobal – Public transport is a key component 21 in the self-esteem of every European capital Views of the members of the select project group on public transport 25 Omega consult d. o. o.: ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ (a summary) 41117 Priority projects of the Ljubljana Urban Region 2 Zoran Janković Address of the president of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of the Municipality of Ljubljana Transport significantly contributes to contemporary development, as it overcomes distances and connects people. Apart from its indispensable role in everyday life, its long-term impact on society and the environment increasingly calls for attention. Functional, quality and professional transport management determines the development path both of the region and the State. Hence the project ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ is an excellent foundation for the regulation and establishment of quality public passenger transport on the principles of sustainable mobility by 2027. At the Municipality of Ljubljana we have set out a long-term programme for public transport and designed activities needed for its implementation. What are the most important projects through which we wish to achieve greater efficiency and safety in public transport, and the use of alternative fuels, as well as encourage cycling and walking? · By closing the city centre to traffic, newly re-designed public spaces such as Prešeren Square (Prešernov trg) and the Three Bridges (Tromostovje), Ciril-Metod Square (Ciril Metodov trg), Breg, Krakovo Embankment (Krakovski nasip), Špica and Trnovo Quay (Trnovski pristan) are intended for pedestrians and cyclists. -
In the Umanities "Alma Mater"
SOFIA UNIVERSITY “ST. KLIMENT OHRIDSKI” BULGARIAN ACADEMY OF SCIENCES SUSTAINABLE MOUNTAIN REGIONS: MAKE THEM WORK INTERNATIONAL SCIENTIFIC CONFERENCE PROCEEDINGS 14-16 May 2015, Borovets, Bulgaria NIGGG The event is organized and sponsored by the “National, European, and Civilization Dimensions of the Culture – Language – Me- dia Dialogue” Program of the “Alma Mater” University Complex for the Humanities at Sofia University “Saint Kliment Ohridski “, funded by the Bulgarian Ministry of Education, Youth, and Science Scientific Research Fund. EDITORS: BOIAN KOULOV, URS WAGENSEIL, MARIANA NIKOLOVA, HENRIK HALKIER, ASSEN ASSENOV, MONICA DIMITRASCU, VASIL MARINOV, MEHMET SOMUNCHU, ELKA DOGRAMADJIEVA, SNEZANA STETIC, ELENA MATEI, MATIJA ZORN, BILIANA BORISOVA, ROBERT WILUŚ, MARIANA ASSENOVA, IVICA MILEVSKI, STOYAN NEDKOV Publisher: Fakel 2015 ISBN 978-954-411-220-2 The content of each report in the book is the sole responsibility of the respective author(s). 9 789544 112202 2 CONTENT I. RISKS AND THEIR MITIGATION IN MOUNTAIN REGIONS: REGIONAL AND TRANS-BORDER POLICIES FOR SUSTAINABILITY..................................................................................................................6 NEW CONTRIBUTIONS TO THE KNOWLEDGE OF RISK MANAGEMENT OF SNOW AVALANCHE IN ROMANIAN CARPATHIANS. CASE STUDY: FAGARAS MASSIF-SOUTHERN CARPATHIANS...........................7 Mircea VOICULESCU SUSTAINABLE PRACTICES IN AGRICULTURE AND TOURISM ACTIVITIES IN MOUNTAIN REGIONS ...........19 Venelin TERZIEV, Ekaterina ARABSKA, Zlatka GRIGOROVA -
Primorski Slovenski Biografski Leksikon
l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr. -
Haccp Sistem
Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del IZKAZNICA VODOOSKRBNIH SISTEMOV v upravljanju Občine Cerkno (Režijskega obrata) Splošni del Cerkno, januar 2016 Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del NOTRANJI NADZOR - HACCP SISTEM 1. HACCP NAČRT 1. 1. HACCP skupina Odgovorna oseba za notranji nadzor, ki je vodja HACCP skupine in pozna ter razume načela HACCP, organizira in usklajuje delo v skupini ter zagotavlja, da se HACCP sistem izvaja in vzdržuje skladno z načrtom HACCP. Odgovorna je za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami veljavne zakonodaje. Odgovorna oseba za notranji nadzor zagotovi seznanitev vseh zaposlenih pri izvajanju načrta HACCP z nalogami in odgovornostmi iz tega načrta. Člani skupine aktivno sodelujejo z vodjo skupine pri pripravi načrta ter izvajanju posameznih zadolžitev v sklopu notranjega nadzora – HACCP. Člani skupine so: Ime in priimek Delovno mesto Vanja Mavri Zajc odgovorna oseba za notranji nadzor direktor občinske uprave - nadomešča odgovorno mag. Martin Raspet osebo Jurij Kavčič župan mag. Martin Raspet direktor občinske uprave Božidar Prezelj vzdrževalec vodovodnih sistemov komunalni delavec - nadomešča vzdrževalca Vahid Miskić vodovodnih sistemov 1.2. Načela HACCP sistema: - analiza bioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja - določanje kritičnih kontrolnih točk (KKT) - določanje kritičnih mejnih vrednosti in korekcijski postopki - vzpostavitev spremljanja (monitoringa) KKT - vzpostavitev postopkov verifikacije za preverjanje -
Schweizermeister Frauen
Schweizermeisterschaften Strasse Frauen Championnats suisses sur route Femmes Redaktion / Recherche : Nik Iseli Erste / 1-ère Zweite / 2ème Dritte / 3ème Frauen / Femmes 1982 Stefania Carmine Yolanda Kalt Evelyne Müller 1983 Evelyne Müller Stefanie Carmine Jolanda Kalt 1984 Edith Schönenberger Barbara Ganz Jolanda Kalt 1985 Edith Schönenberger Stefanie Carmine Barbara Ganz 1986 Edith Schönenberger Barbara Ganz Stefanie Carmine 1987 Edith Schönenberger Evelyne Müller Nicole Suter 1988 Isabelle Michel Edith Schönenberger Barbara Ganz 1989 Edith Schönenberger Luzia Zberg Evelyne Müller 1990 Barbara Heeb Sandra Krauer Beatrice Horisberger 1991 Luzia Zberg Barbara Erdin-Ganz Yvonne Schnorf 1992 Luzia Zberg Barbara Erdin-Ganz Barbara Heeb 1993 Luzia Zberg Maira Heim Diana Rast 1994 Luzia Zberg Barbara Heeb Carmen Da Ronch 1995 Barbara Heeb Luzia Zberg Diana Rast 1996 Maria Heim Yvonne Schnorf Barbara Heeb 1997 Yvonne Schnorf Barbara Heeb Diana Rast 1998 Barbara Heeb Diana Rast Yvonne Schnorf 1999 Priska Doppmann Nicole Brändli Yvonne Schnorf 2000 Diana Rast Yvonne Schnorf Priska Doppmann 2001 Nicole Brändli Priska Doppmann Marcia Eicher 2002 Nicole Brändli Priska Doppmann Marcia Eicher 2003 Nicole Brändli Barbara Heeb Diana Rast 2004 Sereina Trachsel Nicole Hofer Sarah Grab 2005 Sereina Trachsel Nicole Brändli Annette Beutler 2006 Annette Beutler Nicole Brändli Patricia Schwager 2007 Sereina Trachsel Annette Beutler Nicole Brändli 2008 Jennifer Hohl Pascale Schnider Emilie Aubry 2009 Jennifer Hohl Bettina Kuhn Andrea Wolfer 2010 Emilie Aubry -
La Composition Des Équipes Féminines 2016 Lundi, 15 Février 2016 09:18
La composition des équipes féminines 2016 Lundi, 15 Février 2016 09:18 La composition des équipes féminines 2016 ALE - APR - AST - AUB - BDP - BHC - BMS - BOE - BPK - BRE - BTC - BZH - B ZK - CAN - CBT - CRE - CVB - CYL - DJR - DRP - FOR - FUT - FVS - GPC - HBS - HOZ - HPU - ISG - JEF - JVA - KRE 1 / 48 La composition des équipes féminines 2016 Lundi, 15 Février 2016 09:18 - LFR - LKS - LSL - LTK - LVP - LWW - LZE - MAS - MAT - MIC - MNC - MXX - NAP - ORI - PHV - PAC - PCH - RAB - RLW - RYT - SEF - SPM - SWA 2 / 48 La composition des équipes féminines 2016 Lundi, 15 Février 2016 09:18 - T16 - TCF - TIB - TKK - TOG - TRT - TVE - UHC - VAI - VCM - VIS - VIT - WH5 - WNT - WSP - WVB - XSL ALE : Alé Cipollini (Italie) en 2016 : Alice Algisi (Ita) 10.03.1993 3 / 48 La composition des équipes féminines 2016 Lundi, 15 Février 2016 09:18 Marta Bastianelli (Ita) 30.04.1987 Francesca Cauz (Ita) 24.09.1992 Annalisa Cucinotta (Ita) 03.04.1986 Emilia Fahlin (Suè) 24.10.1988 Malgorzata Jasinska (Pol) 18.01.1984 Dalia Muccioli (Ita) 22.05.1993 Beatrice Rossato (Ita) 06.11.1996 Ane Santesteban (Esp) 12.12.1990 Ellen Skerritt (Aus) 20.12.1994 Marta Tagliaferro (Ita) 04.11.1989 Anna Trevisi (Ita) 08.05.1992 Haut ---------------------------------------- APR: Aprire Bicycles - HSS Hire (Grande-Bretagne) en 2016 : Melissa Brand (Gbr) 11.09.1979 Lucy Chittenden (Gbr) 07.03.1991 Lucy Harper (Gbr) 11.11.1997 Alexandra Jenkins-Willey (Gbr) 18.03.1990 Louise Laker (Gbr) 01.06.1990 Sophie Lankford (Gbr) 11.10.1995 Emily McLoughlin (Gbr) 22.06.1992 Gemma Sargent (Gbr) -
2020 Participants
TROFEE MAARTEN WYNANTS HOUTHALEN WOMEN ELITE UCI 1.1 HELCHTEREN 10-05-2020 update 27-02-2020 VALCAR - TRAVEL & SERVICE CCC LIV TEAM ALÉ BTC LJUBLJANA HITEC PRODUCTS BIRK SPORT Davide Arzeni (DS) Jeroen Blijlevens (DS) Gorazd Penko (DS) Karl Lima (DS) 1 ELISA BALSAMO 11 VALERIE DEMEY 21 MARTA BASTIANELLI 31 LUCY VAN DER HAAR 41 2 ILARIA SANGUINETI 12 INGE VAN DER HEIJDEN 22 EUGENIA BUJAK 32 GRETA RICHIOUD 42 3 VITTORIA GUAZZINI 13 MARTA JASKULSKA 23 TATIANA GUDERZO 33 MARTA TAGLIAFERRO 43 4 FEDERICA PIERGIOVANNI 14 EVY KUIJPERS 24 ANASTASIIA CHURSINA 34 MIEKE KRÖGER 44 5 SILVIA MAGRI 15 MARTA LACH 25 MAAIKE BOOGAARD 35 PERNILLE LARSEN 45 FELDMANN 6 SILVIA POLLICINI 16 RIEJANE MARKUS 26 JUTATIP MANEEPHAN 36 AMALIE LUTRO 46 7 MIRIAM VECE 17 SABRINA STULTIENS 27 ANNA TREVISI 37 NATALIE IRENE MIDTSVEEN 47 DOLTCINI - VAN EYCK SPORT UCI MULTUM ACCOUNTANTS - CHEVALMEIRE CYCLING LOTTO SOUDAL LADIES TEAM CICLOTEL WOMEN CYCLING TEAM LSK LADIES CYCLING TEAM Davy Wijnant (DS) Liesbet De Vocht (DS) Jos Coolens (DS) Catherine Marsal (DS) 51 THALITA DE JONG 61 71 JESSE VANDENBULCKE 81 91 MAROESJKA MATTHEE 52 DEMI DE JONG 62 72 LOTTE KOPECKY 82 92 ALICE SHARPE 53 PUCK MOONEN 63 73 ALANA CASTRIQUE 83 93 HAYLEY SIMMONDS 54 ROZANNE SLIK 64 74 CHRISTINA MALLING SIGGAARD 84 94 BRYONY VAN VELZEN 55 NATALIE VAN GOGH 65 75 LONE MEERTENS 85 95 OLHA KULYNYCH 56 DEMMY DRUYTS 66 76 ARIANNA FIDANZA 86 96 VALERIYA KONONENKO 57 LENNY DRUYTS 67 77 87 97 SARA VAN DE VEL WATERSLEY RACE & DEVELOPMENT BEPINK LVIV CYCLING TEAM DE SPRINTERS MALDEREN ANDY SCHLECK IMMO LOSCH -
Lekarniška Zbirka Mr. Ph. Janeza Kristana Avtorica: Zbrala in Uredila – Renata Gutnik, Ob~Ina Logatec • Mentholum Valerianicum = Validol – Za Pomirjenje
»Hi{ne specialitete« loga{ke lekarne Podobne zbirke V~asih so ve~ino zdravil izdelali v lekarni. Vsaka lekarna ima nekaj ~isto svojega in tudi loga{ka lekarna • Farmacevtsko-medicinska zbirka Bohuslava Lavi~ke je imela polno »hi{nih specialitet«: Lek d.d., Verov{kova 57, 1526 Ljubljana, (01) 580 22 43, info.lek∞sandoz.com Lekarniška zbirka • Lotion proti osivitvi las (v ~rni barvi) je bil za tiste ~ase zelo slaven. Uporabljali so ga tudi zdravniki. Pravih • Lekarni{ka zbirka in razstava Ars pharmaceutica - umetnost lekarni{tva barv za lase {e ni bilo in tako je bilo po tem losijonu veliko povpra{evanje. mr. ph. Janeza Kristana Pokrajinski muzej Maribor, Grajska ulica 2, 2000 Maribor, (02) 228-35-51, organizacija∞pmuzej-mb.si • Pro lingua infantibus - je bil posip za gobice na jezi~ku dojen~kov. Mamice so v ta pra{ek pomo~ile dudko in to dale otroku v usta. • Del stare Wachatove lekarne k Sveti Trojici v Metliki • Zoper paradontozo (proti krvave~im dlesnim) je obstajalo zelo uspe{no zdravilo, sestavljeno iz ve~ tinktur ter Belokranjski muzej Metlika, Trg svobode 4, 8330 Metlika, (07) 306 33 70, isto~asnim u`ivanjem vitamina C. belokranjski.muzej∞guest.arnes.si • Mazilo zoper mo~no razpokano dojko pri dojenju. • Steklena voda - za vlaganje jajc. • Lekarni{ka zbirka v Pokrajinskem muzeju Koper • Pra{ek proti krvomo~nosti rogate `ivine, (“~e krava kri {~ije”). Pokrajinski muzej Koper, Kidri~eva 19, 6000 Koper, (05) 663 35 70, info∞pokrajinskimuzej-koper.si • Za pomirjenje `ivali (npr. za svinjo, kadar ima mlade, “~e svinja rohni” - svinje so kmalu po kotitvi rade postale vznemirjene in so lahko celo po{kodovale komaj rojene pujske).