LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO V OBČINI CERKNO 2015 - 2018
1
1. Uvod ...... 4
2. Namen izdelave lokalnega programa za kulturo ...... 4
3. Vizija in smernice razvoja kulturne politike ...... 5
4. Temeljna načela kulturne politike...... 5
5. Poglavitni cilji kulturne politike v skladu z NPK...... 6
6. Metodologija in potek priprave lokalnega programa za kulturo ...... 8
7. Evalvacija uresničevanja strateških ciljev in ukrepov ...... 9
8. Uresničevanje javnega interesa za kulturo v občini Cerkno ...... 9
8.1. Zagotavljanje javnih kulturnih dobrin ...... 10
8.1.1. Javne službe na področju kulture v občini Cerkno ...... 10
8.1.2. Javne kulturne dobrine, ki jih na podlagi večletnega kulturnega programa sofinancira Občina Cerkno in niso sestavni del javnih služb ...... 10
8.1.3. Izvajalci, katerih programi se ne financirajo kot javni kulturni programi ...... 11
8.2. Zagotavljanje javne infrastrukture za kulturo ...... 13
8.2.1. Javna infrastruktura za kulturo...... 13
8.2.2. Druga infrastruktura na področju kulture...... 14
8.3. Nepremična kulturna dediščina ...... 14
9. Financiranje kulture ...... 15
9.1. Sistem financiranja ...... 15
9.2. Postopki financiranja ...... 15
9.3. Investicije v kulturi ...... 16
10. Analiza stanja na področju kulturnih dejavnosti v OC...... 16
10.1. Uprizoritvene umetnosti...... 16
10.2. Glasbene umetnosti ...... 17
10.3. Vizualne umetnosti ...... 17
10.4. Intermedijske umetnosti ...... 18
10.5. Knjižnična dejavnost ...... 18
10.6. Knjiga ...... 18
10.7. Mediji in avdiovizualna kultura ...... 19
10.8. Kulturna dediščina ...... 19
10.9. Ljubiteljske dejavnosti ...... 20
2
11. SWOT analiza kulturnih dejavnosti v OC ...... 20
12. Cilji kulturne politike v OC 2015 – 2018 ...... 21
13. Ocena stanja ...... 26
3
1. Uvod
Lokalni kulturni program Občine Cerkno se sprejema na podlagi 8. točke 7. člena in 8. člena Statuta Občine Cerkno (Ur. list 112/07), 5. člena Ustave Republike Slovenije, 14. člena novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) ter Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017.
V mesecu januarju 2014 je pričela veljati novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), po kateri 14. člen zakona zavezuje lokalne skupnosti, da oblikujejo in sprejmejo lokalne programe za kulturo za obdobje štirih let. Tako je skrb za ohranjanje in razvoj kulture na ravni države izkazana z Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 (ReNPK14-17), lokalna skupnost pa sprejme svoj štiriletni program za kulturo, pri čemer lahko program vsebuje tudi druge dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje.
Lokalni program za kulturo v občini Cerkno za obdobje 2015-2018 (v nadaljevanju LPK) je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike v občini Cerkno (v nadaljevanju OC), ki izhaja iz doseženega položaja kulturnih dejavnosti v občini in hkrati dokument, s katerim se ugotovi pomen kulturnih dejavnosti v razvoju občine ter javni interes zanjo. Je temeljni programski in izvedbeni dokument, ki določa prioritete občinske kulturne politike in težnja k neposrednemu iskanju odgovorov na ključne probleme na posameznih področjih kulture. Določa temeljne strateške cilje na področju kulture, ureja način izvajanja kulturne politike in spodbuja k nadaljnjemu razvoju kulture.
Lokalna skupnost zagotavlja javne kulturne dobrine na področjih urejenih s posebnimi zakoni, podpira umetniške programe, posredništvo le-teh, ljubiteljske kulturne dejavnosti ter pokriva druge kulturne potrebe prebivalcev in obiskovalcev, opredeljenih v LPK.
Osnovni cilj sprejemanja LPK je, da postane kultura na osnovi povezovanja ustvarjalnih, materialnih in ekonomskih potencialov celotne občine in regije še pomembnejši dejavnik razvoja OC. Ambicioznejši projekti so lahko priložnost, da oplemenitijo celotno regijo, izkoristijo njene pozitivne potenciale in pripomorejo k večji razvitosti.
2. Namen izdelave lokalnega programa za kulturo
Doslej OC še ni imela sprejetega LPK. Pričujoči lokalni program za kulturo v ta namen: opredeli področja kulturnih dejavnosti, ki so v javnem interesu in na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, opredeli prioritete, cilje in ukrepe za dosego ciljev ter določi kazalce za merjenje le-teh, določi investicije v javno kulturno infrastrukturo, opredeli usmeritve, ki so potrebne za uresničitev ciljev programa.
LPK se letno evalvira in dopolnjuje. Ob evalvaciji se pripravi tudi letni program, usklajen z dolgoročno strategijo zapisano v LPK. LPK se sprejema za obdobje štirih let, od leta 2015 do vključno leta 2018.
4
3. Vizija in smernice razvoja kulturne politike
Občina Cerkno z razvijanjem in bogatenjem kulturnih dejavnosti utrdi svojo tradicionalno kulturno podobo, ki temelji na ustvarjanju, poustvarjanju in koriščenju raznovrstnih kulturnih dobrin, na kvalitetnih in kreativnih projektih in kulturnem turizmu. Bistveno je, da postane kultura v večji meri generator celotnega razvoja občine. Razvoj kulture postane ena razvojnih prioritet občine – že v osnovi je potrebno spremeniti obče sprejeto miselnost, da je kultura le potrošnik, ki samo jemlje in nič ne daje. Kulturna in umetniška ustvarjalnost se prenašata v celotno okolje.
Zato želi OC s sprejemom LPK potrditi naklonjenost razvijanju kulturnih dejavnosti in povečanju raznovrstnosti kulturnih dobrin, ki bodo dostopne najširšemu številu občanov pa tudi obiskovalcem iz bližnjega in tudi širšega okolja. Opredeli se dejavnosti, ki predstavljajo pomemben prispevek k prepoznavnosti OC v regiji, Sloveniji in svetu, ki želi svojo identiteto graditi na kulturni dediščini ter na kvalitetni in raznoliki kulturni ponudbi. Podpirati želi različne oblike umetniškega ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja z namenom, da izboljša kakovost življenja občanov, ne glede na spol, vero, premoženje, izobrazbo, starost, politično usmerjenost ali družbeni položaj. Cerkno, kot središče občine, želi postati ustvarjalno središče, v katerem je kultura tesno povezana s turističnim, izobraževalnim, gospodarskim in drugimi sektorji, ki prispevajo k materialni in duhovni blaginji vseh njegovih prebivalcev in obiskovalcev.
LPK temelji na razvojnih potencialih, ki jih ponujajo kulturne dejavnosti in ustvarjanje, na ustvarjalnosti, na razvoju kulturnega turizma in na socialni vključenosti in enakih možnostih za vse. Vsebinsko se kultura povezuje tudi z drugimi področji delovanja, kulturne organizacije in institucije morajo vstopati v lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne mreže, sodelovati pri programih in projektih. Kultura mora segati v vse pore družbenega življenja in je odprta do novih, svežih programov ter išče nove alternativne vire financiranja, kar pospešuje njen razvoj in se predstavlja v javnosti kot smiselno tvorjena celota.
Če se želi OC razvijati, mora strniti svoje potenciale v ohranjanju svoje kulturne identitete; s smiselnim razvojem in iskanjem partnerstev lahko da pomembno vsebino tudi širši regiji. Povezovati se mora tudi mednarodno, v okviru Evropske unije in globalno. OC in posamezni akterji se morajo vključiti v različne mreže in poiskati skupne interese za izvajanje projektov.
Različne evropske razvojne strategije poudarjajo, da so kultura in z njo povezane dejavnosti generator razvoja družbe, ki lahko ustvarjajo nova delovna mesta in omogočajo visoko rast. Kulturo je potrebno zato razumeti kot ključni razvojni dejavnik družbe, ki se z ekonomijo znanja in kulturo védenja, ekologijo, trajnostnim razvojem, obnovljivimi viri energije, mobilnostjo, družbeno kritiko, aktivnim državljanstvom, kulturno dediščino in enakovredno vključenostjo usmerja v pospešen, a ljudem in naravi prijazen razvoj. To naj bodo vodila kulturnega razvoja občine Cerkno.
4. Temeljna načela kulturne politike
Strategija temelji na naslednjih osnovnih načelih kulturne politike OC: načelu dostopnosti javnih kulturnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in obiskovalcem OC; načelu spodbujanja kakovostne kulturne produkcije na vseh področjih kulturnega delovanja in ustvarjanja, ki hoče dejavno sooblikovati podobo tega dela Slovenije; načelu večanja raznolikosti kulturne produkcije, na podlagi katere nastajajo in sobivajo tradicionalne in nove umetniške prakse ter estetike različnih generacij ustvarjalcev;
5
načelu kulture kot ključne dimenzije kakovosti bivanja in socialne povezovalnosti ter pomembnega dejavnika razvoja slehernega posameznika.
Od usmeritev in razvojnega načrtovanja kulturne politike iz Nacionalnega kulturnega programa se izpostavi tudi naslednje:
zagotavljanje ustrezne administrativne podpore izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva iz mednarodnih virov; prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalna skupnost in država na osnovi sklenjenega dogovora poskrbita za prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju kulture, ki je v javnem interesu; prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskega sektorja in spodbujajo kulturni turizem; zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za izvajalce; nacionalni program za kulturo skupaj s področnimi zakoni in lokalnimi programi za kulturo daje pogoje za neposredne pozive, javne razpise in javne pozive za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.
5. Poglavitni cilji kulturne politike v skladu z Nacionalnim programom za kulturo
Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za delovanje in ustvarjalnost
- zagotavljati ustrezno skrb za optimalno delovanje in razvijanje javne kulturne infrastrukture, - zagotavljati dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture, (glej tudi poglavje 8.2.1.) - zagotavljati ustrezne kadre in programe ter izvajanje skupnih projektov, - vključevati in povezovanje z drugimi dejavnostmi (turizem, izobraževanje), - izkoriščati sistemskih virov financiranja s strani države, - razvijati kulturo in ohranjati, poučevati, prezentirati in zagotavljati dostopnost javnosti do kulturne ter druge dediščine. - zagotavljati kvalitetne in zadostne programe, tudi z iskanjem sponzorjev in donatorjev.
Ohranitev obstoječega kulturnega standarda in njegova postopna nadgradnja
- financiranje kulturnih dejavnosti v okviru obstoječih proračunskih postavk na področju kulture in pomoč v primeru preseganja zastavljenega načrta dela, - ohranitev obsega kulturnih vsebin na ravni iz leta 2014 in dodajanje novih vsebin, - povečevanje deleža, ki ga predstavljajo članarine v društvih, in samofinanciranja pri izvedbi novih vsebin.
6
Financiranje kulturnih dejavnosti skladno z zakonodajo
- javni zavodi so dolžni pripraviti finančne načrte za področje kulture z upoštevanjem financiranja javnih služb v višini zakonsko opredeljenih osnov, ki vključujejo stroške delovanja zavodov, stroške za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom in programske materialne stroške ter stroške za investicijsko vzdrževanje prostorov in nakup opreme (glej tudi Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), Ur. list 87/01, Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Ur. list 111/13 in ZUJIK). - izvedba neposrednih pozivov za javne zavode s področja kulture, - izvedba javnega razpisa za izbor tradicionalnih kulturnih prireditev z mednarodno udeležbo; - izvedba javnih razpisov ter javnih pozivov za ljubiteljske kulturne dejavnosti na podlagi Pravilnika o izbiri in vrednotenju ljubiteljskih kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Cerkno (Ur.l.RS št. 18/13), - izvedba javnih razpisov za programe in projekte samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij, - podpora organizacijam pri iskanju drugih virov za delovanje kulturnih organizacij.
Zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje kulturnih dejavnosti
- podporo pri iskanju in zagotavljanju prostorov društvom, ki imajo dolgoletno tradicijo in opredeljen letni program dela, - smiselno z vsebinsko različnimi skupinami, organizacijami napolniti prostore Večnamenskega centra Cerkno v upravljanju Občine Cerkno, ki v sodelovanju z nevladnimi organizacijami pripravlja letni program centra, - pridobiti sredstva za obnovo in izvedba obnove fasade in strehe na Trgu prekomorskih brigad 1, kjer se izvajajo dejavnosti v javnem interesu, - podpora C.M.A.K.u v obliki iskanja trajne prostorske rešitve (za obnovo stavbe na Bevkovi 11), - ohranjanje ostale infrastrukture na področju kulture, - zagotavljanje prostorov javnim zavodom s področja kulture.
Zagotavljanje materialnih pogojev za razvoj kulturnoumetniške ustvarjalnosti občanov
- omogočiti občanom dostopnost in delovanje v društvih, - spodbujanje ustvarjalnosti preko izvedbe javnih razpisov in pozivov za financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, programov in projektov, - sodelovanje pri pripravi in izvajanju programov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Idrija.
Dvig kulturne ravni in kvalitete ponudbe kulturnih dejavnikov
- celovit pristop pri vzgoji občanov, predvsem kulture mladih (multi-medijska podoba kulturnih dogodkov, plakatiranje, sodelovanje s šolami), - vzgoja in izobraževanje občanov, ki pripravljajo kulturno ponudbo - ponudbe izobraževanj in usposabljanje članov društev o vodenju projektov - izkoristiti potencial strokovno usposobljenih občanov za izobraževanje na področju različnih dejavnosti.
7
Predstavljanje naravne in kulturne dediščine
Raznolikost nesnovne kulturne dediščine Cerkljanske, ki se jo že tradicionalno ohranja, je velik potencial za gospodarski, še posebej turistični razvoj občine. Zato je potrebno: - zagotavljati sredstva za ohranjanje kulturne dediščine (Društvo Laufarija, Rokodelsko društvo Driklc, Društvo klekljaric idrijske čipke - Sekcija Marjetica, Društvo Godbenikov Cerkno), - zagotoviti dostopnost do informacij o kulturni dediščini, - zagotoviti skupno promocijo prireditev s tematiko ohranjanja nesnovne kulturne dediščine.
Nepremična kulturna dediščina se ohranja na sedanjem nivoju s tem, da se dodatno poskrbi za inovativno promocijo Partizanske bolnišnice Franja ter Arheološkega najdišča Divje Babe I. Osredotočenost na ohranjanje nepremične kulturne dediščine, spodbujanje in ohranjanje dejavnosti v zvezi z njo v sodelovanju s pristojnimi službami naj postane ena od prioritet kulturne politike OC. Partizanska bolnišnica Franja naj se uvrsti na seznam kandidatk za vpis v UNESCO. Obnovi se postopek za vpis PB Franja na Unescov seznam svetovne dediščine.
Na področju premične dediščine se v dosedanjem obsegu zagotavlja delovanje muzeja, ki na območju občine Cerkno opravlja državno javno službo. Podpira se strokovno delo zasebnikov s tega področja.
Lokalne neprofitne organizacije in podjetja se spodbudi k inovaciji produktov in storitev, ki smiselno promovirajo kulturno dediščino Cerkljanske (poslovna darila, uporabna darila, ...). Pri sprejemanju in spreminjanju prostorskih aktov OC se posebno pozornost posveti tudi urbanizmu in prostorski urejenosti mestnih in vaških jeder ter smiselno uporablja smernice tega programa.
6. Metodologija in potek priprave lokalnega programa za kulturo
Župan OC imenuje Delovno skupino za pripravo strategije razvoja kulture v OC, ki je LPK pripravila v sodelovanju s strokovno javnostjo in civilno družbo. Administrativno-tehnična opravila za delovno skupino bo izvajal Oddelek za družbene dejavnosti OC.
Faze v nastajanju lokalnega programa za kulturo so naslednje: - pošiljanje osnutka Lokalnega programa za kulturo organizacijam in posameznikom, ki delujejo na področju kulture - povabilo k pisnim predlogom k oblikovanju strategije - izvedba delovnega sestanka z izvajalci kulturnih aktivnosti - določitev delovne skupine in potrditev s strani župana - izvedba delovnih sestankov in razprav v okviru delovne skupine, - izdelava analize stanja v okviru delovne skupine, - zbiranje in urejanje gradiva v okviru delovne skupine, - definiranje smernic LPK v okviru delovne skupine, - izdelava predloga LPK v okviru delovne skupine, - 10-dnevna objava predloga LPK na spletni strani OC s povabilom zainteresirane javnosti k sodelovanju v javni razpravi, - ponovna preučitev odzivov, predlogov in pripomb javnih organizacij, nevladnih organizacij in posameznikov, podanih v času javne obravnave, usklajevanje in smiselna vključitev v LPK, - potrditev predloga Delovne skupine za pripravo LPK,
8
- razprava na Odboru za družbene in društvene dejavnosti, - sprejem LPK na Občinskem svetu Občine Cerkno.
7. Evalvacija uresničevanja strateških ciljev in ukrepov
Evalvacija uresničevanja strateških ciljev in ukrepov, zapisanih v LPK, bo potekala s pripravo letnih poročil Občinskemu svetu OC, skladno z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, za preteklo proračunsko leto (poročilo se objavi tudi na spletni strani OC). Poročilo mora vsebovati oceno izvajanja programa, obenem pa lahko predlaga tudi spremembe in dopolnitve. Občinski svet se do poročila in morebitnih popravkov programa opredeli.
8. Uresničevanje javnega interesa za kulturo v občini Cerkno
Javni interes za kulturo v OC se skladno z zakonom uresničuje z zagotavljanjem pogojev za: kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko, evropsko in svetovno kulturno identiteto ter kulturno prepoznavnost Cerkljanske.
Javni interes za kulturo uresničuje OC zlasti: z zagotavljanjem kulturnih dobrin kot javnih dobrin, z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javne kulturne infrastrukture ter z ohranjanjem kulturne dediščine, s spodbujanjem bralne kulture in obiskovanja knjižnice.
Pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki jih na trgu ni v zadostnem obsegu ali kakovosti oziroma, ki naj bodo dostopne najširšemu krogu uporabnikov (t. i. javne kulturne dobrine), zagotavlja OC s podporo kulturnim programom in kulturnim projektom ter delovanjem javnih služb na področju kulture..
V vsebinah, ki jih ne določa ta kulturni program, se smiselno uporabljajo načela in razvojni cilji Nacionalnega programa za kulturo. Za uresničevanje razvojnega programa za kulturo kot celote je odgovoren župan, za njegovo izvajanje pa skrbi v okviru svojih pristojnosti občinska uprava.
9
8.1. Zagotavljanje javnih kulturnih dobrin
8.1.1. Javne službe na področju kulture v občini Cerkno
Po določbah ZUJIK-a se za trajno in nemoteno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin zagotavljajo javne službe, ki jih lahko izvajajo javni zavodi, skladi in agencije. Javne službe na področju kulture v OC izvajajo naslednji javni zavodi in sklad:
8.1.1.1. Javne službe varstva kulturne dediščine Javne službe varstva kulturne dediščine na območju OC izvaja:
Mestni muzej Idrija, muzej za Idrijsko in Cerkljansko, katerega ustanoviteljica je Občina Idrija, opravlja javno službo varstva premične kulturne dediščine v skladu z Uredbo vlade RS o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev in ustanovitvenim aktom Mestnega muzeja Idrija, obseg državne javne službe zavoda določa in financirata država in občina ustanoviteljica v višini 20 %. To dejavnost opravlja tudi na območju Občine Cerkno. OC zagotavlja potrebno javno infrastrukturo in vzdrževanje, poleg tega pa financira tudi izvajanje programa.
8.1.1.2. Javna služba knjižničarstva Javno službo knjižničarstva na območju OC izvaja:
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Bevkova knjižnica Cerkno, opravlja javno službo na področju knjižničarstva za območje občine Cerkno. Ustanovljena in organizirana je kot splošna osrednja območna knjižnica z dislociranimi enotami – krajevnimi knjižnicami. S svojo dejavnostjo pokriva službo za izposojo in nudenje informacij, obdelavo, službo za razvoj, matično dejavnost in informiranje ter upravno in tehnično podporo. Financirata jo občini ustanoviteljici (Idrija in Cerkno) glede na obseg programov v posamezni občini ter glede na število prebivalcev za skupne naloge knjižnice. Potrebno infrastrukturo zagotavljata občini vsaka za svoje potrebe na svojem območju, za skupne naloge knjižnice pa z delitvijo skupnih stroškov.
8.1.1.3. Javne službe na področju umetnosti Javne službe na področju organizacije in izvajanja umetniških dejavnosti na območju OC izvajajo:
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Idrija, ki ga je ustanovila država za zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Območna izpostava deluje za območje dveh občin. V okviru izpostave deluje več društev. Dejavnost financirajo država in občini. JSKD OI Idrija organizira dogodke v lokalni skupnosti za vsa področja ljubiteljskega delovanje, krepi povezovanje posameznih področij ter spodbuja gostovanja kvalitetnejših projektov. Ima vzpostavljen sistem izobraževanj in usposabljanj mentorjev in ljubiteljskih ustvarjalcev. Spodbuja dejavnosti, ki so manj razvite.
8.1.2. Javne kulturne dobrine, ki jih na podlagi večletnega kulturnega programa sofinancira Občina Cerkno in niso sestavni del javnih služb Zavod Jazz Cerkno deluje na področju organizacije in promocije glasbenih prireditev že od decembra 1995. Osredotoča se na kakovostno glasbo in izvajalce z vsega sveta. Poudarek daje raznoterim oblikam jazza in se posebej posveča glasbi, ki premaguje okvire posameznih zvrsti ter v svetovnem merilu odpira nove smeri. Temeljna dejavnost zavoda je organizacija mednarodnih festivalov Jazz Cerkno in Keltika. Zasebni zavod se ukvarja s posredništvom visoko kvalitetnih kulturnih dobrin.
10
8.1.3. Izvajalci, katerih programi se ne financirajo kot javni kulturni programi Struktura izvajalcev, ki ne prejemajo rednih proračunskih sredstev, se deli na samozaposlene v kulturi (2 občanki), kulturna društva in osebe zasebnega prava, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, ter javne zavode, ki so posredno povezani s kulturo (šolstvo, turizem, prostočasne aktivnosti …).
Nekateri od omenjenih izvajalcev so s strani Občine Cerkno financirani za izvedbo akcij in projektov v kulturi preko javnega razpisa. Med prijavitelji, katerih projekti so na šestih različnih področjih kulturne ustvarjalnosti izbrani za sofinanciranje (programi pevskih zborov; vokalnih in instrumentalnih skupin; ljudskih pevcev; dramskih, gledaliških in lutkovnih skupin; likovnih, fotografskih, video in filmskih skupin, recitacijskih, literarnih skupin in založništva; programe ohranjanja kulturne dediščine, orkestrov), prevladujejo društva in javni zavod – OŠ Cerkno, medtem ko dejavnosti samozaposlenih v kulturi še niso financirane. Ker je v skladu s 60. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo podpora kulturnim projektom oblika javnega financiranja, ki je namenjena omogočanju izvedbe posamičnih kulturnih aktivnosti, ki so v javnem interesu, se bo načrtovanje kulturne politike moralo opredeljevati, ne samo med različnimi področji kulturnega delovanja, temveč tudi med različnimi vsebinsko sistemskimi rešitvami razpisovanja proračunskih sredstev za kulturo. V prvi vrsti gre za odločitev med razpršenim načinom vrednotenja in financiranja, ki omogoča vsem in vsakemu malo, ali usmerjenim, kjer je možnost ločevanja med ustvarjalno in posredniško kulturno dejavnostjo, profesionalno ravnijo kulturnega delovanja in nenazadnje določitvijo vsebinskih usmeritev, ki so v določenem obdobju prednostne pri izražanju javnega interesa v obliki podpore kulturnim projektom. V občini Cerkno je v zadnjem letu naraslo število društev, ki se ukvarjajo z ohranjanjem nesnovne kulturne dediščine, kar bi bilo potrebno upoštevati tudi z razpisovanjem sredstev v ta namen oz. posebej izvesti razpis za projekte, ki bi jih bilo mogoče umestiti med projekte na področju kulturnega turizma in promocije občine. Kulturna dejavnost v okviru ljubiteljskih skupin razvija tako posameznikove ustvarjalne sposobnosti kot kulturne potrebe in splošen odnos do kulturnih vrednot. Neprofesionalno kulturno udejstvovanje obsega širok spekter dejavnosti, od ljubiteljskega ukvarjanja z umetniško produkcijo, preko strokovno vodenega do umetniško kompetentnega ustvarjanja, ki lahko dosega visoka strokovna merila in širši odmev. OC na osnovi pogodbe z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, ki je ustanovljen na podlagi Zakona o skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, financira izvajanje določenih nalog in strokovnih opravil, ki zadevajo organizacijo, koordinacijo, posredništvo kulturnih programov in kulturno animacijo, ki jih izvaja JSKD Območna izpostava Idrija. OC zagotavlja tudi sredstva za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov društev s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
V Cerknem obstaja 13 kulturnih in umetniških društev, katerih glavna dejavnost je umetniško poustvarjanje.
Kulturno umetniško društvo Zora v Ravnah Ravne 8 Primož Matuc 14.01.1976 Prosvetno društvo France Bevk Otalež Otalež 1 Srečko Mlakar 14.01.1976 Kulturno društvo Milojka Poče Poče 1A Jure Mavri 22.09.1976 Mladinsko društvo Vidaunk Orehek - Jesenica Orehek 9A Mitja Troha 09.03.1977 Kulturno umetniško društvo Cerkno Bevkova ulica 9 Domen Uršič 14.05.1984 Pevsko društvo mešani pevski zbor - Peter Ličarjeva ulica 1 Minka Dežela 21.03.1996 Jereb Cerkno Društvo godbenikov Cerkno Sedejev trg 8 Erika Švigelj 02.02.1998 Kulturno - humanitarno društvo Alvador Pot v Strano 9 Peterskala Razpet 28.05.2002 Cerkno Društvo ljudskih godcev Stari meh Lazec Lazec 15 Miran Kofol 18.07.2002
11
Vokalna skupina Lira, Kulturno umetniško Bevkova ulica 9 Mirjam Hadalin 22.12.2003 društvo Makuc Kulturno umetniško društvo Iris Bukovo Bukovo 36 Petra Jeram 04.05.2011 Kulturno umetniško društvo Plata Ravne pri Matjaž Rejc 06.03.2013 Cerknem 3A Kulturno umetniško društvo Butl Šebrelje 45 Tomaž Rejec 17.11.2014
Hkrati se na razpis za proračunska sredstva, namenjena za kulturne projekte in prireditve, prijavljajo tudi društva, ki so registrirana kot društva za razvoj kraja. Glavna dejavnost le-teh je ohranjanje nesnovne kulturne dediščine.
Društvo Laufarija Cerkno Bevkova ulica 14 Peter Kosmač 14.02.1990 Turistično društvo Pod Kojco Zakojca 1 Branko Mavrič 13.08.1996 Kulturno umetniško društvo za Zakriž 16A Tadej Prezelj ohranjanje starih navad in običajev 17.12.2002 Zarja Zakriž Društvo za oživitev podeželja Jazne Jazne 16A Janez Pisk 17.01.2007 Turistično društvo Reka Reka 27 Jože Podobnik 20.11.2008 Rokodelsko društvo DRIKLC Cerkno Močnikova ulica 8 Marko Obid 02.03.2009
Kulturne projekte in programe na ljubiteljski ravni izvajajo tudi sekcije ali krožki drugih organizacij: Športna in rekreativna društva Kulturno - športno društvo Šeškarji Bukovo 26 Friderik Mavrič 13.10.2005
Znanstvenoraziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva
Foto klub Cerkno Bevkova ulica 9 Anica Kofol 18.03.1997
Stanovska društva
Cerkljanski mladinski alternativni klub Bevkova ulica 11 Matjaž Peternelj 08.05.1997 Društvo upokojencev Cerkno Močnikova ulica 8 Marko Hvala 22.01.1976
Na razpis OC se prijavljata tudi društvi s sedežem v Občini Idriji vendar z zadostnim številom članov iz OC, da lahko kandidirajo za sredstva.
Društvo klekljaric idrijske čipke – Mestni trg 1, Idrija Majda Albreht 22.12.2003 Sekcija Marjetica Muzejsko društvo Idrija – Muzejski Prelovčeva ulica 9, Martina Peljhan 06.11.1986 klub Cerkno Idrija
Glede na odločitev vlade RS z dne, 3. aprila 2014, da se Cerkljansko laufarijo razglasi za živo mojstrovino državnega pomena (Odlok o razglasitvi Cerkljanske laufarije za živo mojstrovino državnega pomena (Uradni list RS, št. 25/14) se Društvo Laufarija Cerkno obravnava prednostno, saj je ključna ne le za ohranjanje več kot polstoletne tradicije, temveč tudi ključna za razvoj kulturnega turizma v Občini Cerkno.
Prav tako je v register žive kulturne dediščine vpisano Godbeništvo, ki je kot razlaga opredelitev v razvidu MK z dne 16. 12. 2013 za slovenske kraje, njihovo identiteto in prepoznavnost, pomembna
12
glasbena dejavnost, ki med seboj povezuje člane godb na pihala, njihove družine in prijatelje. Društvena dejavnost amaterskih in profesionalnih glasbenikov, ki v okviru godb na pihala igrajo ob različnih priložnostih, je posebna oblika glasbenega ustvarjanja in družabnosti, ki se je kljub različnim zgodovinskim vplivom ohranila vse do danes. Godbeništvo ima na Cerkljanskem 40-letno tradicijo. Društvo godbenikov Cerkno sodi med društva, ki jih je treba podpirati v bistveno večji meri kot druge. Društva klekljaric idrijske čipke – Sekcija Marjetica prav tako ohranja živo kulturno dediščino in sicer Klekljanja Idrijske čipke. Svoje izdelke predstavlja tudi v tujini in s svojimi razstavami izvirno dopolnjuje tradicionalno kulturno prireditev Poletje v Cerknem. S svojo dejavnostjo vsa tri društva utrjujejo prepoznavnost Cerknega po Sloveniji in v tujini, kjer gostujejo, in predstavljajo našo kulturno dediščino.
Promocija cerkljanske kulture mora biti prioritetno obravnavana pri načrtovanju razdelitve proračunskih sredstev, namenjenih za kulturo.
Zelo pomembni za dvig kvalitete bivanja občanov sta tudi stanovski društvi Društvo upokojencev Cerkno in C.M.A.K., katerih pomen jima priznava tudi država s priznanim statusom delovanja v javnem interesu.
8.2. Zagotavljanje javne infrastrukture za kulturo Javno infrastrukturo za področje kulture so nepremičnine in oprema v lasti OC, ki so namenjene kulturnim dejavnostim.
Namen razglasitve nepremičnin (in opreme) za javno infrastrukturo na področju kulture je predvsem v zagotovitvi trajne namembnosti prostorov ter ohranitvi prostorov (in opreme) za izvajanje kulturne dejavnosti. Status nepremičnine - javne infrastrukture za kulturo po določbah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo pomeni, da je nepremičnina na voljo za izvajanje kulturnih dejavnosti v javnem interesu, da se izvajalcem kulturnih programov ne sme zaračunavati najemnin, pač pa se jim infrastrukturo oddaja. Teh nepremičnin občina tudi ne sme prodati ali jim spremeniti namembnosti, razen če iztržek nameni za druge nepremičnine za kulturo oziroma zagotovi ustrezne nadomestne prostore.
8.2.1. Javna infrastruktura za kulturo Javna infrastruktura na področju kulture so naslednje nepremičnine (in oprema), ki so namenjene opravljanju kulturne dejavnosti (Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Cerkno, Ur. list 3/98).
1. Bevkova rojstna hiša, Zakojca 2. Partizanska bolnišnica Franja 3. Muzej Cerkno 4. Bevkova knjižnica 5. Glasbena šola, podružnica Cerkno
Kulturne potrebe na strani uporabnikov in pričakovan standard kulturne ponudbe ter rast kakovosti in obsega kulturne produkcije ter druge ambicije na strani domačih kulturnih ustvarjalcev so pogosto v razkoraku z materialnimi pogoji, kot jih nudi obstoječa javna infrastruktura za kulturo.
13
8.2.1.1. Kulturna infrastruktura, ki je v upravljanju kulturnih dejavnikov in bi jo bilo potrebno z občinskim odlokom določiti kot javno infrastrukturo V letu 2014 je bila dokončana obnova stavbe starega dijaškega doma, sedaj Večnamenskega centra Cerkno na Bevkovi 22. Prav tako so se uredili stalni prostori za Društvo Laufarija, Zavod Jazz Cerkno (stavba v delni lasti Občine Cerkno na Trgu prekomorskih brigad 1).
Za javno infrastrukturo naj se razglasita:
1. Stavba na Trgu prekomorskih brigad 2. Večnamenski center Cerkno
8.2.2. Druga infrastruktura na področju kulture Poleg javne infrastrukture na področju kulture v OC se za izvajanje kulturnih dejavnosti uporabljajo tudi številni drugi objekti (npr. šole, telovadnice, javne površine, prostori po krajevnih skupnostih, sakralni objekti ipd.), ki sicer niso razglašeni za javno kulturno infrastrukturo, so pa za izvajanje in razvoj kulturnih dejavnosti velikega pomena.
8.2.2.1. Objekti po KS, ki se (med drugim) uporabljajo za izvajanje kulturnih aktivnosti: Krajevna skupnost Ime objekta KS Gorje Dvorana Poče KS Ravne – Zakriž Dvorana Ravne KS Otalež Dvorana KS Bukovo Dom krajanov KS Orehek Stara osnovna šola KS Otalež Prostori stare OŠ KS Otalež Vaško središče Lazec KS Novaki Podružnična šola Novaki (telovadnica) KS Šebrelje Dom Šebrelje KS Cerkno Trg prekomorskih brigad 1 (JAZZ Cerkno, Laufarija) KS Cerkno Večnamenski center Cerkno KS Cerkno C.M.A.K. Občina Cerkno najema hišo na Bevkovi 11.
Občina Cerkno stroške za vzdrževanje in obratovanja sofinancira za večino objektov.
8.2.2.2. Šole, vrtci in športni objekti Za izvajanje kulturnih dejavnosti se uporabljajo tudi prostori kot so avla, telovadnica in učilnice v OŠ Cerkno ter obeh podružničnih šolah.
8.2.2.3. Sakralni objekti Sakralni objekti sodijo med pomembne zgradbe v občini, saj jih obiskujejo verniki in turisti, ki si jih ogledujejo kot pomembne zgodovinske spomenike, obenem pa se občasno uporabljajo kot koncertni prostor za glasbene prireditve predvsem zaradi dobre akustike in ambienta. V ta namen se uporablja cerkev sv. Ane v Cerknem.
8.3. Nepremična kulturna dediščina V registru nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo je skupaj 144 enot dediščine z območja občine Cerkno. Gre za arheološko, stavbno in memorialno dediščino. Od tega je ena enota – PB Franja –
14
razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Bevkova domačija je na podlagi Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Idrija (Uradni list SRS, št. 16/68 in 17/88) razglašena kot spomenik pomembnih ljudi. Arheološko najdišče Divje babe I je po Odloku o razglasitvi arheološkega jamskega paleolitskega najdišča “Divje babe I” razglašena za arheološki spomenik (Ur. list št. 64/97). OC skrbi za nepremično kulturno dediščino v svoji lasti, pri čemer je skrb za objekte lahko prenesena na upravljavce nepremičnin. OC v okviru proračunskih sredstev načrtuje sredstva za vzdrževanje javnih spomenikov in obeležij ter večje obnove kulturnih spomenikov v lasti občine.
9. Financiranje kulture Financiranje delovanja in investicij v kulturi je soodvisno z zakonskimi podlagami, saj ga zraven področnih zakonov (finance, javna naročila) eksplicitno uravnava tudi krovni kulturni zakon in njegovi podzakonski akti.
Tako je pri dodeljevanju sredstev za delovanje kulturnih dejavnikov tudi na lokalni ravni potrebno upoštevati določbe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakona o varstvu kulturne dediščine in Zakona o knjižničarstvu. Za različne kategorije kulturnih izvajalcev je potrebno uveljaviti različne načine financiranja. Pomembno določilo krovnega kulturnega zakona je, da se pri financiranju javne službe v kulturi upoštevajo enake osnove za izračun sredstev pri izvajalcih, ki so javni zavodi in tudi pri drugih izvajalcih javne službe in javnih kulturnih programov in projektov.
9.1. Sistem financiranja Pri režimu financiranja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo upošteva temeljno razlikovanje med posrednimi proračunskimi uporabniki in drugimi prejemniki proračunskih sredstev.
Po določilih 26. člena krovnega kulturnega zakona se za trajno in nemoteno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin zagotavljajo javne službe, ki jo kot posredni proračunski uporabnik lahko izvajajo javni zavodi ali skladi in agencije, za katere po Zakonu o javnih financah veljajo enaka pravila kot za javne zavode. Pod enakimi pogoji, ki veljajo za javno službo, se lahko financira tudi javni kulturni program, ki so bili izbrani z javnim pozivom oziroma razpisom.
S proračunskim denarjem za kulturo se lahko financirajo tudi posamični kulturni projekti, ki so bili izbrani na podlagi poziva ali razpisa.
79. člen krovnega zakona daje državi in lokalni skupnosti možnost, da izvajalcu, ki trajneje zadovoljuje kulturne potrebe na posameznem področju in ne prejema drugih javnih sredstev, zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem prostorskih pogojev delovanja.
9.2. Postopki financiranja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in podzakonski akti, ki mu sledijo, vzpostavljajo tri postopkovne načine: neposredni poziv, javni razpis in javni poziv.
V skladu z 31. členom ZUJIK neposredni poziv ureja financiranje javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, ki so izvzeti iz kandidiranja na javnih razpisih. Za dosledno izvajanje postopkov neposrednega poziva, ki zahteva učinkovito kulturno politiko, ki bo v interesu tako izvajalcev kot lokalne skupnosti.
Postopek javnega razpisa se uporablja za predlagatelje, ki niso neposredno pozvani in kandidirajo na določenem razpisnem področju s svojimi programi ali projekti na podlagi razpisa. Ena pomembnejših določil krovnega zakona je tudi ta, da je z izvajalci javnih kulturnih programov moč praviloma sklepati
15
tudi večletne pogodbe. Ker po ZUJIK-u na projektnih razpisih ne morejo kandidirati izbrani izvajalci na programskem razpisu kot tudi izvajalci, ki so bili neposredno pozvani s strani države ali lokalne skupnosti, je pri načrtovanju kulturne politike oziroma pred opredelitvijo razpisanih sredstev potrebno analizirati stanje financiranja na projektnem razpisu iz prejšnjih obdobij in financiranje javnih služb ter stalnih programov prilagoditi omenjeni analizi.
Javni poziv se prav tako uporablja za predlagatelje, ki niso bili neposredno pozvani, vendar se bistveno razlikuje od javnega razpisa v tem, da dobi sredstva vsak, ki izpolnjuje kriterije, do porabe razpoložljivih sredstev. Ker način izbire poteka po vrstnem redu prispetja, mora biti naročnikova namera določneje opredeljena tako po umetniško kulturnih kot strokovnih merilih, ki jih mora vsebovati kulturni program ali projekt za financiranje. Takšen način financiranja je lahko zanimiv za lokalne skupnosti, saj lažje opredelijo in dosežejo konkretne vsebinsko – umetniške cilje, ki jih v določenem obdobju začrtajo.
9.3. Investicije v kulturi Na podlagi 71. člena ZUJIK-a lokalne skupnosti gradijo in vzdržujejo tisto javno kulturno infrastrukturo, ki je v njihovi lasti.
Na področju kulture je potrebno določiti prioritetno načrtovanje in projekcije investicij na osnovi njihove pomembnosti in s tem določiti tudi vrstni red priprave zahtevane dokumentacije. Posebne obravnave bi morala biti deležna tudi strategija iskanja zunanjih (državnih in evropskih) sredstev, kar bi bilo tudi v sorazmerju s prioritetnim vrstnim redom in zagotavljanjem lastnih proračunskih sredstev.
Kar zadeva vlaganja v investicijsko vzdrževanje, nabavo opreme in obnovo spomenikov je verjetno bolj smotrno opredeliti samo njihovo potrebo, točno določene projekte pa izkazovati v vsakoletnem izvedbenem načrtu za kulturo. 10. Analiza stanja na področju kulturnih dejavnosti v OC Nacionalni program za kulturo v IV. poglavju opredeljuje področja, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine. V analizi stanja povzemamo strukturo in opredeljujemo organizacije, ki delujejo na določenih področjih. Zaradi velikega števila izvajalcev na ljubiteljski ravni ločujemo na področjih, kjer je to mogoče, dejavnosti glede na to, ali jih izvajajo profesionalne ali amaterske organizacije.
10.1. Uprizoritvene umetnosti Ljubiteljska raven: V občini Cerkno imamo trenutno tri delujoče dramsko gledališke skupine, in sicer Strila z jasnga in Towst, ki delujeta v KUD Cerkno, ter dramska skupina Društva za ohranjanje podeželja Jazne, ki še nima vidnejših nastopov. Več manjših gledališko recitacijskih skupin deluje v sklopu OŠ Cerkno. Z gledališčem se ukvarjajo tudi v KUD Zarja Zakriž in TD Novaki, kjer občasno člani pripravijo krajše dramske vložke za popestritev prireditev na Cerkljanskem.
V nedavni preteklosti je KUD Milojka Poče produciral domiselne igre dvojice Medwi, ki le še občasno nastopita na kakšni prireditvi.
V Mladinskem centru C.M.A.K. je pred leti delovalo senčno gledališče Žarnica, obenem pa se C.M.A.K. ukvarja tudi s posredništvom gledaliških predstav, ki jih smiselno umešča v svoj letni program.
Posredništvu uprizoritvene umetnosti sta namenjena tudi ponovno obujeni Festival PVC, ki sicer združuje med nastopajočimi tudi umetnike z drugih področij, ter Festival ALA, ki se osredotoča na vrhunsko ulično gledališče ter v naše kraje vabi umetnike iz vsega sveta.
16
Na področju plesa so aktivne krajanke KS Otalež v plesni skupini Vedno za, obenem pa tudi navijaška skupina Cheer dance, ki deluje v Osnovni šoli Cerkno.
10.2. Glasbene umetnosti Ljubiteljska raven: Na Cerkljanskem je v veliki meri prisotno zborovsko petje, ki ga spodbujajo predvsem štirje zborovodje.
Na Cerkljanskem delujejo: pevski zbor Cerklanke, ki deluje v sklopu MPZ Peter Jereb, Mešani pevski zbor DU Cerkno, ki deluje v sklopu DU Cerkno, Vokalna skupina Lira ter najmlajši ženski pevski zbor KUD Iris Bukovo. Pevci se kalijo v mnogih otroških zborih v OŠ Cerkno ter v mladinskem pevskem zboru Valovi, prav tako v OŠ Cerkno.
Vsi pevski zbori se enkrat letno zberejo na prireditvi, ki je namenjena zbiranju sredstev za dobrodelne namene. Cerkveni pevski zbori ne prijavljajo svojih programov na javni razpis Občine Cerkno, kljub temu pa je prav, da prepoznamo njihov obstoj in ohranjanje tradicije zborovskega petja – Cerkveni pevski zbor Župnije Cerkno, Cerkveni pevski zbor Župnije Novaki, Cerkveni pevski zbor v Otaležu.
V letu 2014 je začela delovati tudi Moška vokalna skupina Zven Cerkno.
V Občini Cerkno delujejo številne glasbene skupine, ki sicer delujejo na ljubiteljski ravni. Med najpomembnejše vsekakor sodi Društvo godbenikov Cerkno, ki je obeležilo 40. letnico poustvarjanja.
Mednarodno prepoznana skupina Kar Češ Brass Bend se že približuje 20. letnici ustvarjanja in nastopanja po državi in Evropi.
Na ljubiteljski ravni ustvarjajo še Ansambel Stari meh, ki deluje v okviru Društva ljudskih godcev Stari meh Lazec, Harmonikaša Tadej in Jernej iz KUD Zarja Zakriž, Dan malin in Joko & Domc s prijatelji, ki delujeta v okviru KUD Cerkno, ter Smoke In Crew, ki ustvarja v okviru C.M.A.K.a.
Na področju prireditev, ki so namenjene glasbeni umetnosti, gre izpostaviti odmeven mednarodni jazz festival, ki ga vsako leto prireja zasebni zavod Jazz Cerkno, ki se s posredništvom glasbenih dogodkov edini v občini ukvarja profesionalno.
Zelo uspešen je tudi Rad Bi Bil Normalen festival, ki ga prireja KUD Zora Ravne. Septembra je Cerkno v znamenju mednarodnega festivala mladinske ustvarjalnosti, kjer glasba predstavlja pomemben del prireditve CMAKajne v organizaciji C.M.A.K. C.M.A.K. organizira tudi celoleten cikel koncertov CMAKoncert, dogodek Deuje babe, PrimorskaPUNK ter druge koncerte in dogodke z elektronsko glasbo na pobudo lokalne mladine.
10.3. Vizualne umetnosti Profesionalna raven: Na področju vizualnih umetnosti je najbolj prizadeven tandem Small but dangers, ki razstavlja tako doma, nacionalno kot mednarodno. Umetnica Mateja Rojc ima priznan status samozaposlene v kulturi.
Razstave nudi tudi Mestni muzej Idrija.
Ljubiteljska raven: Sicer pa imata obe stanovski društvi, C.M.A.K. in DU Cerkno, sekcijo, ki se posveča likovni umetnosti. Na tem področju je aktivno precejšnje število posameznikov.
Kiparska umetnost je prisotna predvsem pri članih Rokodelskega društva DRIKLC Cerkno, kjer člani kiparijo in rezbarijo predvsem iz lesa. Posamezniki na področju kiparstva in keramike delujejo tudi v mediju gline (Katarina Štucin, Kerakustika).
17
Na področju grafičnega oblikovanja ustvarja kar nekaj posameznikov, njihovi izdelki pa so vidni predvsem na plakatih za prireditve, spletnih rešitvah lokalnih društev, prireditev in podjetij.
V letu 2014 je Cerkno v Tinčkaj bajt pridobilo prostore za opravljanje galerijske dejavnosti, ki jo vodi C.M.A.K. V tej stavbi je tudi galerija, ki ponuja možnost za razstavljanje predvsem mladim, še ne priznanim umetnikom, ki drugje nimajo možnosti razstavljati svojih del. Sicer so razstavni prostori domačim in gostujočim ustvarjalcem na voljo v prostorih Muzeja Cerkno, Bevkove knjižnice (sodelujejo z likovno sekcijo DU Cerkno), v prostorih OŠ Cerkno, kjer razstavljajo učenci OŠ, v prostorih Društva upokojencev Cerkno ter drugje v primeru občasnih razstav.
10.4. Intermedijske umetnosti Med intermedijske umetnosti sodijo projekti, ki ciljno zajemajo različne prakse in izraze na presečišču sodobne umetnosti in znanosti. Na umetniški način naj bi ustvarjalno, reflektivno in raziskovalno ponazarjali procese , produkte in vplive sodobnih tehnologij na pojave v sodobni družbi.
Trenutno je v produkciji intermedijskih projektov najmočnejši C.M.A.K. Inštalacije je ponujal tudi Festival ALA. Spletnih intermedijskih projektov ni zaslediti.
Intermedijskih umetnosti OC do danes ni sofinancirala, zato je smiselno, da se tudi za intermedijske dejavnosti razpiše sredstva iz proračuna.
10.5. Knjižnična dejavnost Za posredovanje bralne kulture in dostop do izobraževanja in študija je v Cerkljanski občini dobro poskrbljeno. Institucionalno delovanje Mestne knjižnice in čitalnice Idrija uspešno dopolnjujejo tudi združenja in posamezniki, ki s stalnim delovanjem ali posameznimi akcijami opazno prispevajo k promociji bralne kulture. Tukaj gre predvsem izpostaviti Bevkove dneve, ki smiselno povezujejo rojstni dan rojaka Franceta Bevka s spodbujanjem bralcev k slovenski besedi in ljubezni do slovenske literature.
Bevkova knjižnica štirikrat letno pripravi Uro pravljic za 4-5 letnike, v preteklosti je delovala čitalniška sekcija KUD Cerkno, ki je občane spodbujala k rednemu prebiranju izbranih literarnih del po vzoru časov, ko so čitalnice skrbele za višjo raven izobraženosti prebivalstva. Žal je delo sekcije zamrlo, se pa spodbudi sodelavce Bevkove knjižnice in prebivalstvo, da pripravi Ure branja tudi za starejše otroke in se še naprej vključuje v akcije, kot je Primorci beremo.
Bevkova knjižnica bo v skladu s strategijo Mestne knjižnice in čitalnice Idrija v naslednjem petletnem obdobju dodatno promovirala gradivo s predstavitvami, predavanji, bralnimi dejavnostmi. Vzpostavila bo sodelovanje z Medobčinskim društvom za slepe in slabovidne, ZD Idrija in drugimi inštitucijami. Načrtujejo tudi promocijo e-knjig, vzpostavitev dostave knjig na dom ter projekt izposojevališča na SC Cerkno.
10.6. Knjiga Ljubiteljska raven: V Cerknem izhajajo tri publikacije, ki vsebujejo avtorske zapise, in sicer Siga'čan KUD Cerkno, Informator C.M.A.K. in Mlada rast v OŠ Cerkno. Obe društvi sta sofinancirani s strani OC in aktivni tudi pri izdajanju e-glasil in pisanju avtorskih prispevkov na lastnih spletnih straneh.
V bodoče se dodatno spodbuja mlade pišoče ustvarjalce in se jim ponudi prostor za ustvarjanje, če ne v tiskani verziji pa na internetu.
18
Založništvo je financirano ob priložnostih, ko se izda literarno delo občana, a financiranje na tem področju ni dobro urejeno.
Profesionalna raven: Na področju knjige je samozaposlena občanka Tea Hvala, in sicer kot kritičarka/recenzentka in avtorica radijskih oddaj.
OC Cerkno sofinancira Idrijske razglede, domoznansko revijo z najdaljšo, 60-letno tradicijo na Primorskem, ki jo izdaja Mestni muzej Idrija (od leta 1956).
10.7. Mediji in avdiovizualna kultura Profesionalna raven: Občina Cerkno je solastnica družbe Radio Odmev d.o.o., ki oddaja Primorski val. Primorski val je prva slovenska radijska mreža s statusom regionalnega programa posebnega pomena. V njej sta združili moči dve radijski postaji Severne Primorske – Radio Odmev in Alpski val. Gre za dve prepoznavni imeni v slovenskem medijskem prostoru. Radio Odmev je eden najstarejših elektronskih medijev v Sloveniji, saj ima za sabo že več kot 40 letno zgodovino.
Bistvo programske zasnove je v kakovostnem informativnem programu ter drugih kulturnih, izobraževalnih, mladinskih in sorodnih vsebinah. Velik poudarek je namenjen kulturno zabavnim vsebinam za vse generacije. Radio Cerkno d.o.o. ima lastno postavko v proračunu Občine Cerkno.
Ljubiteljska raven:
Program Primorskega Vala enkrat mesečno soustvarja tudi C.M.A.K. z oddajo Alterica. V mesecu maju, pred mednarodnim jazz festivalom Cerkno se program radia smiselno zapolni z vsebinami na temo festivala.
Na področju fotografske dejavnosti je v Občini Cerkno najbolj dejaven Foto klub Cerkno, ki letno v sodelovanju z javnimi zavodi in društvi priredi večje število razstav, med njimi je najpomembnejši Fotografski bienale Maska.
Filmski dejavnosti se stalno posvečajo tudi v Osnovni šoli Cerkno, kjer je že 20 let aktivna Šolska RTV, ki prav tako gradi na kvaliteti in vzgaja mlade v teh veščinah.
Za produkcijo kratkih filmov skrbi v največji meri filmska skupina TV R.E.T. iz KUD Cerkno, ki enkrat letno priredi tudi Festival ljubiteljev filma TRAKulja, ki je leta 2014 praznoval 10. obletnico. Filmi produkcije KUD Cerkno gostujejo na različnih festivalih po Sloveniji in mednarodno.
Tudi filmska skupina CmaKino je predstavila že več družbeno kritičnih dokumentarcev in animiranih filmov, s katerimi so gostovali na številnih filmskih festivalih doma in v tujini. V zadnjem letu pa film Poplava kulture, ki je odseval stanje na področju mladinske kulture v Cerknem.
10.8. Kulturna dediščina Profesionalna raven: Področje varstva nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkno nadzoruje Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. Za upravljanje nepremične kulturne dediščine (PB Franja, Bevkova domačija) skrbi Mestni muzej Idrija, za upravljanje arheološkega parka Divje Babe I pa Lokalna turistična organizacija Laufar. V skladu z zakonom je za to področje dobro poskrbljeno.
Državno javno službo na področju premične dediščine na območju Občine Cerkno izvaja Mestni muzej Idrija.
Ljubiteljska raven: Ključni na področju ohranjanja so nosilci nesnovne dediščine: Društvo Laufarija Cerkno, Sekcija Marjetica Društva klekljaric idrijske čipke ter Društvo godbenikov Cerkno.
19
Programe s področja prezentacije premične kulturne dediščine izvajajo lokalna društva za razvoj kraja, ki se smiselno povezujejo z muzejem. Sodelovanje javnih in zasebnih organizacij lahko bistveno pripomore k razširjanju zavesti o dediščini med najširšo javnost.
Pomembno vlogo na področju ohranjanja premične kulturne dediščine imajo tudi posamezniki zbiralci, ki so lastniki zasebnih zbirk. Veliko društev za razvoj kraja in turističnih društev večkrat letno obuja stare običaje in navade, kar je potrebno posebej podpreti, saj je barvitost le-teh velik adut OC pri turistični ponudbi kraja in plemenitenju tradicionalnih turističnih prireditev.
Nesnovna kulturna dediščina (področje kulinarike) se ohranja med ljudmi preko dejavnosti društev za razvoj kraja in občanov.
10.9. Ljubiteljske dejavnosti Že dejavnosti, ki so opisane v predhodnih poglavjih, so večinoma ljubiteljske narave. Mnogo društev je financiranih izključno ali v pretežni meri iz občinskega proračuna, kar pomeni, da ne razmišljajo o pridobivanju sredstev iz drugih virov. Večina društev niti ne pobira članarine (66 %), niti ne pridobivajo sredstev drugje, da bi lažje uresničevali svoj program. Težava je tudi v tem, da kar 66 % društev ne porabi v celoti s strani Občine Cerkno dodeljenih sredstev. V bodoče bi se moralo bolj dosledno upoštevati 17. člen Pravilnika o izbiri in vrednotenju ljubiteljskih kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Cerkno (Ur. list 18/2013). Društva kljub temu zaprošajo za sredstva iz drugih proračunskih postavk.
Zdi se, da prijavitelji niso vešči priprave projektov, zato se jih s sredstvi Občine ali pridobljenimi sredstvi dodatno usposablja na tem področju in organizira brezplačne delavnice, kar bi jim omogočalo boljše projektno planiranje, prisotnost v medijih itd.
11. SWOT analiza kulturnih dejavnosti v OC Prednosti Slabosti
1. Nepremična kulturna dediščina (PB 1. Popolno pomanjkanje prostorske Franja, Divje Babe, drugi spomeniki v kulture (urbanizem, …) – vključiti v LPK, registru in evidentirana dediščina da bo zavezujoče tudi ob spreminjanju (imetnik EŠD)) občinskega prostorskega načrta in 2. Premična kulturna dediščina in OPPN nesnovna kulturna dediščina 2. Administrativno zahtevni razpisi na (Cerkljanska Laufarija, Godbeništvo, občinski ravni – po objavi razpisa Klekljanje idrijske čipke) na podlagi usposabljanje za tiste, ki se bodo želeli Registra žive kulturne dediščine pri prijaviti Ministrstvu za kulturo RS ter vsa tista 3. Kadrovska podhranjenost v društvih – nesnovna dediščina, ki je tradicionalno izobraževanje vodilnih in pomoč pri prepoznavna v tem prostoru prijavah (OC) 3. Razpoznavne tradicionalne prireditve 4. Pomanjkanje medsebojne komunikacije (prireditve, ki so prepoznane na in spoštovanja med društvi (s skupnimi mednarodni ravni) projekti) 4. Razvita in raznolika društvena dejavnost
(programsko zasnovana društva in
20
projekti društev in samozaposlenih v kulturi) 5. Kulturna osveščenost, pismenost v navezavi s spodbujanjem kulturne vzgoje otrok in mladine Priložnosti Nevarnosti
1. Večja promocija kulturnih dejavnosti v 1. Investicije v infrastrukturo ovirajo OC zunaj občine, po Sloveniji in v tujini finančno podporo programskemu delu (promocijski nastopi ustvarjalcev, organizacij – Razpis za investicije – gostovanja na simpozijih, razstavah denar se črpa iz razvojnih programov 2. Zaposlitev arheologa (arheološko 2. Pomanjkanje finančnih sredstev najdišče Divje babe in druga arheološka 3. Izseljevanje, neaktivnost mladih najdišča na območju OC (zagotavljanje
varovanja in hranjenja arheološke dediščine, njene prezentacije ter povečanje prepoznavnosti v svetu) 3. Ureditev javne kulturne infrastrukture (VCC se vpiše v celoti) – omogočanje pogojev za delovanje vseh društev 4. Trajna rešitev prostorov CMAK – kompenzacija najemnine s plačilom zamenjave strehe na objektu na Bevkovi ulici 11
12. Cilji kulturne politike v OC 2015 – 2018
Občina Cerkno v skladu z Nacionalnim programom za kulturo zasleduje naslednje horizontalne cilje:
- Večanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin - Podpiranje bralne kulture in založništva - Kulturna vzgoja na vseh področjih kulturne dejavnosti - Razvoj novih kadrov v kulturi (zaposleni v kulturnih organizacijah (javni in zasebni zavodi, društva), samozaposleni, dopolnilne dejavnosti, NPK)
21
Občina Cerkno v obdobju 2015 – 2018 ohranja, spodbuja in razvija naslednje dejavnosti: 1. Nepremična kulturna dediščina in kakovostne vsebine, povezane z nepremično dediščino:
NAMEN: - Utrjevanje identitete, zgodovine in dediščine lokalne skupnosti; - Graditi kulturno ozaveščenost in pripadnost bogati kulturni dediščini kraja med lokalnim prebivalstvom; - Motiviranje javnosti k spoznavanju bogastva kulturne dediščine - Spodbuda akterjem k iskanju novih vsebin v zvezi s kulturno dediščino - Vseživljenjsko učenje na temo kulturne dediščine - Prizadevanja, da postanemo svetovno prepoznavni
UKREPI: - Omogočanje raziskovanje strokovnjakom - Zagotavljanje kvalitetnega upravljanja
- Zagotavljanje ustreznih zaposlitev - Zagotavljanje fizične dostopnosti - Vsebine nadzorovane s strani pristojnih inštitucij
MERILA: - Št. enot kulturne dediščine državnega pomena - Št. enot kulturne dediščine evropskega pomena
- Vpis PB Franje na UNESCO seznam svetovne dediščine - Vpis Cerkljanske laufarije na UNESCO Register nesnovne dediščine - št. obiskovalcev v objektih nepremične kulturne dediščine - št. obiskovalcev na dogodkih z vsebinami na temo nepremične kulturne dediščine - št. novih promocijskih materialov na temo kulturne dediščine - št. izdanih publikacij na temo kulturne dediščine - št. sodelujočih pri tvorjenju kakovostnih kulturnih vsebin - št. medijskih objav na temo nepremične kulturne dediščine na Cerkljanskem
NOSILCI: - Občina Cerkno - Mestni muzej Idrija – Muzej za Idrijsko in Cerkljansko
- Nevladne organizacije - Zasebniki (lastniki spomenikov)
2. Premična in nesnovna kulturna dediščina
NAMEN: - Ozaveščenost o pestrosti ponudbe med lokalnim prebivalstvom - Izobraževanje in prenašanje znanja na mlajše rodove – medgeneracijsko sodelovanje - Prirejanje dogodkov z namenom predstavitve teh veščin, znanj, prenosa nesnovne dediščine na vse generacije - Priznati pomen aktivnih na področju premične kulturne dediščine - Postati svetovno prepoznani izven domačega kraja
UKREPI: - Zagotavljanje pogojev za delovanje - Izobraževanje na področju pridobivanja sredstev
22
- Spodbujanje k inovativnim vsebinam, povezanih z nosilci premične kulturne dediščine - Spodbujanje trženja in promocije pod skupno blagovno znamko - Spodbujanje k pridobivanju NPK na področju
MERILA: - Število enot državnega pomena – živa mojstrovina - Št. nevladnih organizacij, ki ima urejene prostore za delovanje
- Št. medijskih objav - Št. klekljaric, nosilk certifikata »geografsko poreklo idrijske čipke« in posameznikov z NPK - Število dogodkov neformalnega izobraževanja - Število dogodkov, ki promovirajo kulturno dediščino, vključno s kulinariko
NOSILCI: - Občina Cerkno - Ministrstvo za kulturo
- Ministrstvo za izobraževanje, šport in znanost – Univerza za tretje življenjsko obdobje - Druge pristojne javne inštitucije (MM Idrija, JSKD OI Idrija, …)
3. Knjižnična dejavnost
NAMEN: - Povečanje uporabe knjižnične zbirke - Nadgradnja oziroma dopolnitev domoznanske zbirke - Prilagoditev določenega gradiva ranljivim skupinam - Povečanje uporabe e-storitev knjižnice - Povečanje št. članov in uporabnikov knjižnice - Ureditev obstoječih ter pridobitev in ureditev dodatnih prostorov - Ureditev izposojevališča na smučišču Cerkno - Izbor in nakup službenega vozila - Kadrovska okrepitev (s tehničnim in strokovnim kadrom) UKREPI: - Promocija knjižničnega gradiva - Aktualizacija knjižnične zbirke - Vzpostavitev stika z Medobčinskim društvom za slepe in slabovidne - Promocija e-knjig in usposabljanje uporabnikov - Promocija e-virov in usposabljanje uporabnikov - Prenova spletne strani knjižnice - Sodelovanje z Zdravstvenim domom Idrija za predavanja na področju promocije zdravja - Uvedba nove storitve – dostave gradiva na dom - Aktivnejše in pogostejše pojavljanje v (lokalnih) medijih in druge dejavnosti promocije - Vzpostavitev sodelovanja s ponudnikom turistično-gostinskih in drugih storitev v Smučarskem centru Cerkno MERILA: - Št. izposojenih enot knjižničnega gradiva - Št. inventariziranih enot domoznanskega gradiva - Št. aktivnih članov - Št. novih članov - Št. prireditev (za odrasle in otroke) - Št. obiskovalcev na prireditvah - Št. obiskovalcev spletne strani knjižnice
23
- Št. medijskih objav o knjižnici in knjižnični dejavnosti NOSILCI: - Mestna knjižnica in čitalnica Idrija – enota Bevkova knjižnica Cerkno
4. Mednarodne tradicionalne prireditve
NAMEN: - Priznanje pomena prireditvam, ki so na visoki ravni kakovosti - Popestritev kulturno-turistične ponudbe - Dvig ravni izvedbe - Mreženje z drugimi kulturnimi akterji v lokalni skupnosti in širše - Izvedba pedagoško andragoških programov, ki spremljajo prireditve
UKREPI: - Zagotavljanje prostorskih in finančnih pogojev za delo nevladnih organizacij
- Promocija prireditev med lokalnim prebivalstvom in širše - Spodbujanje inovativnih pristopov - Spodbujanje plodnih sodelovanj na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni
MERILA: - Število priznanih tujih nastopajočih - Število obiskovalcev
- Število medijskih objav - Št. udeležencev na natečajih, spremljevalnih izobraževalnih dogodkov - Št. vključenih mladih - Št. uspešnih sodelovanj pri projektih s samozaposlenimi, z javnimi zavodi in drugimi
NOSILCI: - Občina Cerkno - Nevladne organizacije
- Javne inštitucije - Samozaposleni - Posamezniki
5. Ljubiteljska dejavnost kulturnih društev
NAMEN: - Ohranjanje ljubiteljske dejavnosti - Spodbujanje društev k širjenju kulturnih dejavnosti - Druženje občanov pri delu v društvih - Motivirati javnost za obisk kulturnih prireditev - Priznavanje pomena programa in andragoško pedagoškega dela v društvih - Izobraževanje članov društev - Spodbuda JSKD OI Idrija za večjo prisotnost v prostoru - Promocija prostovoljstva
UKREPI: - Širitev podmladka in vabila mladim k sodelovanju - Povezava mentorjev interesnih dejavnosti v šoli z društvi
24
- Ohranjanje števila kulturnih dejavnosti - Oglaševanje, promocija dela društev - Spodbujanje k povezovanju z drugimi - Zagotavljanje prostorskih in finančnih pogojev
MERILA: - Število delujočih društev - Število članov v društvih
- Število aktivnih udeležencev - Število uporabnikov/obiskovalcev prireditev - Število društev, ki ima letni program - Število dogodkov na področju Občine Cerkno v organizaciji društev
NOSILCI: - Občina Cerkno - Društva
- JSKD OI Idrija - Prostovoljci
6. Inovativni projekti na področju kulture
NAMEN: - spodbujanje idejno dobro zasnovanih vsebin - spodbuda mednarodnim projektom - Spodbuda projektom, ki so zanimivi za kulturni turizem - podpora enkratnim projektom, ki so koristni za skupnost in promocijo kraja - zagotavljanje finančne podpore projektu - motiviranje javnosti, da izkoristijo bogato kulturno ponudbo
UKREPI: - Zagotavljanje prostorskih in finančnih pogojev za izvedbo projekta - Promocija projekta med lokalnim prebivalstvom in širše
- Spodbuda inovativnim pristopom - Spodbuda plodnim sodelovanjem v sklopu projekta na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni
MERILA: - Število vključenih občanov - Število vključenih organizacij
- Projekt je v skladu z določili in horizontalnimi cilji lokalnega kulturnega programa - Družbena koristnost projekta - Št. zaposlenih na projektu - Št. medijskih objav - Število vključenih prostovoljcev
NOSILCI: - Občina Cerkno - Ministrstvo za kulturo
- Nevladne organizacije - Društva - Samozaposleni v kulturi - Prostovoljci
25
13. Ocena stanja
Opozorila in priporočila strokovne in zainteresirane strokovne javnosti
Predloge ustvarjalcev in akterjev s področja kulture, ki se naj jih upošteva pri končni različici LPK, je možno strniti v naslednje vsebine:
(Op. pisca: Vsebina se doda po analizi predlogov na področju kulture aktivnih organizacij v Občini Cerkno.)
26