U.i'1 ' .^•—öl.XX Inštitut 7,1 zgodovino di'l.!\',K").i gibanja KNJIŽNICA Ak. •Jr •JKIIVIVJìXDJLYI?••••<•••• SLOVENSKI BIOGRAFSKI 14. SNOPI< Sçdej - Suhadöfc Uredil Martin Jevnîkar GORICA Ì988 GÖRIStfA MOHORJEVA DRUŽBA /1; SODELAVCI 14. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) Ad& dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdravstv. dom, Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mestnega muzeja Idrija Blažie dr. Kazimira Blaži=, prof., Gor. B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B.Mar. dr. Branko MaruSi=, vii j i znanst, sodelavec ZRC SAZU, Lj.-Solkan B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši«, raziskovalni asistent ZRC SAZU, Lj. B.Z. Božo ZuaneUa, župnik, Tr=mun Cei=. dr. Marija Ceš=ut, prof.. Gor. E.D. dr. Emil Devetak, prof.. Gor. F.<otar Franc Cotar, prosv. delavec, Buenos Aires, Argentina Gorjan dr. Klara Gorjan, prof., Gor. Har. •dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar in =asnikar, Gor. U Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Test Ivan6i= Damjana Ivan=i=, viSji knjižni=ar, Mati=na knjiž. Izola Jan Zoltan Jan, prof., Nova Gor. Jem. dr. Martin Jevnikar, univ, prof. v p., Trst Jok Jožko Kragelj, župnik, Batuje K-a= dr. Angel Kosma=, župnik, Rtonanje pri Trstu Ki= dr. Peter Kretìc, ravn., Arhitekturni muzej, Lj. Koren Jože Koran, =asnikar. Trst •••• Franc Kralj, prof. na Srednji verski Soli v Vipavi Kvcc Janez Kav=i=, kustos, Mestni muzej Idrija Le. Ljubomir Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Droie, prof. v p., Gor. Idt Lida Debelli Turk, urednica na RAITrstA, Trst LRS Lelja Rehar Sancin, univ. prof., Trst M. Baje dr. Marjan Baje, urednik na Deželi FJK, Trst MJ dr. Jože Markuža, župnik, Mavhinje pri Trstu Mlakar Boris Mlakar, mag., asistent raziskovalec IZDG, Lj. M. Tav=ar Marko Tav=ar, =asnikar na RAITrstA, Trs« Mlv dr. Milko Mati=etov, znanst. svetnik SAZU v p., Lj. M. V. Marko Vuk, višji kustos Gor. muzeja, Nova Gor. Nsn Nelida Sili= Nemec, ravnateljica Gor. muzeja. Nova Gor. Pan dr. Nadja Pahor Verri, prof.. Trst Plah. Slavica Plahuta, kustos Gor. muzeja, Nova Gor. PK, Tomaž PavSl=, kustos Mestnega muzeja Idrija dr. Aldo Rupel, prof-, Gor. RiJ. Mirko Rijavec, duhovnik in prof. v p., Gor. <t) Ropat dr. Robert Petaros, raziskovalec na univ. v Vidmu, Trst Rut Tone Rutar, u=itelj in =asnikar v p., Nova Gor. Samo Pahor dr. Samo Pahor, prof., Trat Z :••.•/•• Goriška Mohorjeva družba (KatoliSko tiskovno društvo) - Gorica Natisnila tiskarna Budin - Gorica 321 SEDEJ =asa je ve= osnutkov predavanj iz biblikuma dopisi v CG bodisi z Goriškega (O cerkv. lat. (gl. arhiv in knjižnico Teol. fak. na Dunaju). petju v Gor., 1878, 43; O ustanovitvi in delovanju Najpomembnejše njegove razprave in =lanki so Cecil, društva za gor. nadškofijo, 1883, 92; 1886, poleg disertacije (gl. zgoraj): O sedemletni la- 79; 1898, 92; 1905, 60-61), bodisi o podobnih po- koti za =asa Joiefa Egiptovskega (DS 1891, 420- javih z Dunaja (1880, 20, 37, 62, 87; 1881, 23, 39; 23); Historia Josephi Patriarchae comprobata 1890, 14, 23, 53; 1891, 4; 1898, 21, 31), o stanju momimentis aegyptiacis (Fol. Per. 1892, 129 si. cerkv. glasbe v Dalmaciji (1891, 95) idr. - Z bo- in 1893, 65 si.); David Friderik Strass (RK 1893, gatim, na Dunaju in v svetovnih muzejih pri- 145 si.; 1894, 42 si.); Ernest Renan (RK 1894, 292 dobljenim znanjem, se je S. zanimal tudi za si.); In SS. D. N. Leonis Papae XIII. litteras en- cerkveno likovno umetnost: 1906 je postal preds. cyclicas »de studiis Scripturae S. animadversa- novoustanovljenega Društva za ohranitev oglej- tiones« (Fol. Per. 1894, 1 si.); Krilev pot v Jeru- ske bazilike; pridobil je umetnostna zgodovinar- zalemu (S 1896, 76-78, 80); Gora Vnebohoda Go- ja dr. K. Drexlerja in dr. J. Mantuanija (SBL II, spodovega (S 1896, 113, 115-16, 118); Sion (S 1896, 4345), da sta predavala umet. zgod. v bogosl. 120, 123); K Jordanu in Mrtvemu morju (DS semeniš=u. Oskrbel je tudi dva te=aja za cerkv. 1896, 636 si.); Klinopimi spomeniki in sv. Pismo umetnost (1908 in 1912), postavil (1912) in skušal (DS 1897, 314 si.); O nekaterih znova najdenih urediti na znanstveni podlagi škofijski muzej, spomenikih, ti=o=ih se sv. Pisma (VBV 1898, 8 ki pa je bil med vojno uni=en. V letih 1908-12 si.). Ocenil je Klofutarjev (SBL I, 464) Commen- je zgradil pravi arhitektonski spomenik, gor. tario in Evangelium S. Matthaei (Theol.-prakt. Malo semeniš=e, kjer so se v cerkvenem in na- Quartàlschrift, Linz 1900, 667). V tem obdobju je rodnem duhu vzgajali duhovniki in laiki. Po voj- napisal tudi recenzijo knjige G. Heckneja Prak- ni je pobudil zadrugo oz. urad za obnovo od tisches Handbuch der kirchlichen Baukunst ein- vojne poškodovanih in porušenih cerkva (v 11 schliesslich der Malerei und Plastik (Fol. Per. letih 62 obnovljenih ali ponovno pozidanih) ter 1892, 91-94) in objavil zgodovinska spisa Die il- obnovo zaupal arh. M. Fabianiju (PSBL I, 338- lyrische Kirchenprovinz (Die kath. Kirche, he- 39) in slikarju C. Del Neriju (PSBL I, 272-73). rausgeg. v. d. Leogesell, in Wien, Band: Deutsch- Osnoval je odbor za obnovo svetogorskega sve- land, Oesterreich-Ungarn, 1900, 318-20) ter Das tiš=a, kamor so 1921 prenesli medtem v Lj. Fürsterzbistum Görz (ib. 321-30). - Vedno ga je spravljeno sveto podobo (M 1920, 49-50). - Nad- zelo zanimala cerkvena glasba. Kot dober pevec škof S. je nastopil v =asu, ko so se razrasla in igralec na klavir, harmonij in orgle je bil ostra nasprotja med katoli=ani in liberalci, ko S. vodilni cecilijanec na Goriškem. Že 1883 se je so vstajali nacionalni spopadi, ko se je uveljav- trudil za ustanovitev Cecilijanskega društva za ljala soc. demokracija; vse to je nedvoumno za- gor. nadšk., bil je =lan glavnega odbora (od 1883 znamovalo njegovo škofovanje. Na prvem mestu tajnik), pozneje (od 1901) preds. Kot nadškof je so mu vedno bila verska in versko-moralna vpra- reformiral cerkv. glasbo in petje s te=aji za du- šanja in le v katolicizmu je iskal odgovor na hovnike in zborovodje (zlasti 1907 v Gor.). S te- socialne, kult. in družbeno-polit. dileme. V svo- ga podro=ja je v' Folium Periodicum a. Gor. ob- jih izbirah je ves predan Cerkvi, njenemu nauku javil razprave: De decretis ecclesiasticis circa in disciplini brez notranje razdvojenosti. Temelj- musicam saeram (o tekstu in jeziku sakralne ni vpogled v škofijsko dogajanje je dobival pri glasbe - FP 1883, 17 si.); O gregorijanskem petju vizitacijah. V =asu svojega 25-letnega pastirova- (FP 1884, 75 si.); O Palestrinskem stilu cerkvene nja je štirikrat sistemati=no obiskal vse dušno- glasbe (FP 1884, 378 si.); O orglah in drugih glas- pastirske postojanke gor. nadškofijo (drugo vi- bilih (FP 1885, 63 si.); O posameznih delih litur- zitacijo je nasilno prekinila vojna), kjer je bil gije (FP 1885, 147 si.); sledijo razprave v CG: zlasti pozoren na katehezo, liturgijo z zakra- O nekaterih dr. Wittovih mašah (CG 1886, 41-43); menti, vzgojo mladine, družino. Posebno skrb Glasba v vzhodnih-deielah in njena zveza s ko- je ves =as namenil duhovš=ini; od nje je pri- ralom (CG 1895, 25); Jožefu Böhmu v spomin (CG =akoval trdnost versko-moralnih na=el, zato je 1896, 3 si.); Imenitna odloka sv. zbora za cerkve- uvedel dvakrat na leto dekanijske konference. - ne obrede (CG 1896, 25); Glasba pri zahodnoazij- Njegova pastirska pisma (napisal jih je blizu 40) skih narodih: Babiloncih, Asircih, Judih, Perzih imajo v posameznih obdobjih razli=ne poudar- in Arabcih (CG 1900, 19 si.). Številni so S-evi ke. V predvojnem in medvojnem =asu so v so- SEDET 322 zvo=ju z glavnimi smernicami tedanje avstrijske bolj uspešna je bila misijonska akcija (gl. past. Cerkve, ki je videla v habsburški monarhiji hra- pismo 18. maja 1922), ki je gor. škofijo uvrš=a- niteljico ravnotežja v Sred. Evropi in branite- la med vodilne v It. (gl. pridigo na misijonsko ljico katolištva pred italijansko-francoskim lai- nedeljo 1931). Uvedel je tudi nov Cerkveni mo- cizmom, pruskim protestantizmom, rusko-srb- litvenik (benedikcional) za slov. del škofije in skim pravoslavjem, judovsko-prostozidarskim li- posebej za furlanskega (1931-32). - S. je bil na- beralizmom, socialdemokratskim materializmom. rodnostno globoko zaveden že izza gimnazijskih Avstrija in katoliška Cerkev sta dve komple- let. Kot virilist je bil sicer =lan dežel, zbora, mentarni instituciji, ki iz njune zveze rastejo toda na polit, podro=je ni rad posegal, zvest in se krepijo obstoje=i red in trdnost, napredek, prepri=anju, da mora biti Cerkev nadnarodna in blaginja in vsestranski kult. razvoj. Odtod pou- univerzalna ustanova. V narodno-polit. zdrahe darjanje na=ela legitimnosti in lojalnosti, zavra- pred vojno je vendarle trikrat posegel (1908, =anje in obsojanje liberalizma, indiferentizma, 1912, 1913) in obsodil »starostrujarje« z A. Gre- nemorale. - Ze v stud. letih se je navdušil za gor=i=em (PSBL I, 478-82) in pozval k enotnemu dinami=no krš=ansko socialno gibanje, zato se javnemu nastopu slov. in furl, katoli=ane. S je zavzel za reševanje socialnega vprašanja ter strogo nepristranskim pristopom se je trudil za problemov delavstva (gl. past. pismo 29. jan. sožitje, mir in spoštovanje med Slovenci, Fur- 1910). Med vojno imajo njegova past. pisma lani in Italijani, blažil in zadrževal razgrete na- najprej vojaško-informativen in patrioti=en zna- cionalne strasti in bil tako ves =as deležen sploš- =aj (v za=etku še zagovarja vojno kot »potrebno nega priznanja. S-ev katoliški univerzalizem in zlo«), kmalu pa se njegova razmišljanja posve- nadnacionalnost se kažeta že 1909, ko odklanja tijo eti=nim, verskim in socialnim problemom. cerkvenoslovansko bogoslužje, 1917, ko ne pri- Sam begunec je duhovnikom ukazal, naj gredo stane na podpis Majniške deklaracije, 1920, ko s svojimi župljani v pregnanstvo.