DOCSLIB.ORG

Žemva KNJIGE Žnidaršič Zemva Boris. the Influence of Some Metal Fluo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Žemva KNJIGE Žnidaršič Zemva Boris. the Influence of Some Metal Fluo Žemva KNJIGE Žnidaršič Zemva Boris. The influence of some metal fluo- Beličič, Bogomil Fatur, Cene Vipotnik, Jože Dular, Jože Javoršek, Branko 2užek, France Balantič, rides on the reaction between xenon and Jože Smit, France Kosmač, Karel Destovnik-Kajuh, fluorine. [By] B. Zemva, J. Slivnik. Ljubljana, Ivan Hribovšek, Peter Leveč, Ivan Minatti, Ada (izd. in t.) Institut Jožef Štefan 1970. (II) + 12 Skerl, Ciril Zlobec, Lojze Krakar, Tit Vidmar, Ja- nez Menart, Dane Zaje, Gregor Strniša, Kajetan Ko- str. 4». (Report. 589.) 220 izv. — II 152420 2748 vic, France Forstnerič, Veno Taufer, Franci Zago- ričnik, Jože Snoj, Saša Vegri (ps. = Albina Vodo- — On the XeF2 — MnF2 reaction. [By] B. Zem- pivec), Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, Janez Juvan, Valentin Cundrič, Marjan Kramberger, Svet- va, J. Zupan, J. Slivnik. Ljubljana, (izd. in t.) lana Makarovič, Jože Olaj, Ervin Fritz, Niko Gra- Institut Jožef Štefan 1970. (II) + 4 str. 4«. fenauer, Tomaž Šalamun, Erik Prunč, Vladimir Gaj- (Report. 585.) 240 izv. — II 152420 2749 šek. Ocene: Drago Sega, Delo 1971 (28. I.) št. 25 str. 12. — T. G. [Tone Glavan], Knjiga 1971 št. 1/2 str. Žepni informator mesta Krško. (Železniški in 9. — NRazgl 1971 (12. III.) št. 5 — (26. III.) št. 6 avtobusni vozni red. — Uradne ure. — De- (izjave so dali: 'France Bernik, Andrej Inkret, Taras lovni čas trgovin in gostišč. — Razne infor- Kermauner, Lino Legiša, Mitja Mejak, Boris Pa- ternu, Dušan Pirjevec, Jože Pogačnik). — SI. Ru. macije.) 1970—1971. (Krško, Turistično dru- [Slavko Rupel], PDk 1971 (6. IV.) št. 81. — Igor štvo, t. Papirkonfekcija [1970].) 40 str. +1 Gedrih, PiC 1971 št. 9 10 str. 531—535. — France Pi- izvd. 8". 2750 bernik, PiC 1971 št. 3/4 str. 194—197. — B. S. [Bojan Stih], Sodobnost 1969 št. 12 str. 1296—1297. — TT 1971 (27. I.) št. 4 str. 10 (izjave so dali: France Bernik, Žiberna Jožko. Menica. Priročnik za poslovanje Taras Kermauner, Branko Hofman, Tone Kuntner, z menico. [Napisal] Jožko Žiberna. (Opremil Janez Menart, Ervin Fritz, Ciril Zlobec, Jože Smit, Aleks Horvat.) Ljubljana, Delavska univerza Dane Zaje). Boris Kidrič, (t. Tiskarna PTT 1970). 104 + (V) Življenje Jezusa Kristusa. Na podlagi Evange- str. 8°. 2500 izv. — 211982 2751 lija po sv. Janezu. (Biblijski dopisni tečaj, Žitnik Alojz. Meritve, montaža in vzdrževanje sig- Trst, La Verita, t. Delo, Ljubljana [1970].) 64 nalno-varnostnih naprav. Skripta. [Napisal] str. 8". 20.000 izv. — 213740 ' 2756 Alojz Žitnik. Ljubljana, Višja železniška teh- Življenje po božjih zapovedih. [Veliki kateki- niška šola, (t. Univerzitetna tiskarna) 1970. zem.] 3. [Ponat.] Ljubljana, (Salezijanski ka- (III) + 330 str. + pril. 4° Ilustr. — II 229025 tehetski svet, t. Tipograf, Rijeka) 1967 [1970]. 2752 92 + (I) str. 8°. Ilustr. 4050 izv. 2757 Žitnik Egon: Egon Žitnik: Osnove gradbene me- Žlebnik Leon. Leon Zlebnik: Opšta istorija škol- hanike. I. del. Samo za interno uporabo. Po- stva i pedagoških ideja. (Prev. Albin Vilhar.) natis. Maribor, Višja tehniška šola 1969. (IV) + 4., neizm. izd. Beograd, Naučna knjiga, (t. 162 + 24 str. 4°. 2752* Štamparsko-izdavačko preduzeče, Bor) 1970. Žitnik Igor. I. Igor Žitnik: Nekateri problemi 292 str. 8°. (Biblioteka naučnih i stručnih de- vzgoje in izobraževanja učencev v gospodar- la.) Ilustr. 5000 izv. — 232792 2758 stvu. —• II. (Problemi vzgoje in izobraževa- Žmavc Janez. Janez Zmavc: Priročnik za stabi- nja učencev v gospodarstvu.) Stališča pro- liziranje materialov. Ljubljana, Zavod za raz- blemske konference Zveze mladine Slovenije. [Ljubljana,] Center za obveščanje in propa- iskavo materiala in konstrukcij, (t. Tiskarna gando pri predsedstvu RK ZMS [t. Primorski Toneta Tomšiča) 1970. 75 + (III) str. 4°. Ilustr. tisk, Koper] 1970. (I)+ 15 str. 8°. — 218583 600 izv. — II 229493 2759 Summary. 2753 Žmegač Zorislav. Z. Zmegač i M. Trbuljak: Dje- Živa mumija. (Ljubljana, izd. in t. Delo [1970].) lovanje masti Vasiten na ulceracije kod va- 64 str. 8°. Ov. nasl. (Zvitorepčev roman v stri- rikoznog sindroma. [Ljubljana], Lek, [t. Go- pu. 131. = Pustolovščine. 37.) — 212148 2754 renjski tisk, Kranj 1970]. 5 str. + 2 pril. 8°. Ov. nasl. 2760 Živi Orfej. Velika antologija slovenske poezije. (Izbr. in ur. Jože Kastelic, Drago Šega in Cene Iz: Iskustva iz prakse, god. 6 br. 1. Vipotnik. Uv. esej napisal, si. gradivo izbr. in ur. Drago Šega. Opremil Branko Simčič.) V — Z. Žmegač in M. Trbuljak: Učinkovitost ma- Ljubljani, Cankarjeva založba, (t. Ljudska sti Vasiten pri razjedah po varikoznem sin- pravica) 1970. XXIV + 1257 + (I) str. + pril. dromu. [Ljubljana], Lek, [t. Gorenjski tisk, 8°. 4000 izv. — 214067 2755 Kranj, 1970]. 5 str. + 2 pril. 8°. Ov. nasl. 2761 Iz: Izkušnje iz prakse, letn. 6 št. 1. Upoštevani so: Ljudska pesem. Feliks Dev. Valen- tin Vodnik, Štefan Modrinjak, Urban Jarnik, Miha Žnidar Vincenc. Johann Heinrich Pastalozzi. (Ur. Kastelic, Blaž Potočnik, France Prešeren, Stanko kataloga France Ostanek. Strokovno obdelavo Vraz, France Cegnar, Matija Valjavec, Fran Lev- je pripravil Vincenc Znidar.) Razstava v Slo- stik, Jožef Štefan, Simon Jenko, Josip Stritar, Si- venskem šolskem muzeju v Ljubljani. (Gra- mon Gregorčič, Janko Kersnik, Anton Aškerc, Jo- fikone izdelal Janez Trpin.) Ljubljana, (Slo- sip Freuensfeld, Fran Gestrin, Anton Medved, Fran Eller, Rudolf Maister, Vida Jeraj, Dragotin Kette, venski šolski muzej, t. Šolski center tiska in Ivan Cankar, Oton Župančič, Josip Murn, Radivoj papirja) 1970. 23 str. 8°. Ilustr. 600 izv. — Peterlin-Petruška, Cvetko Golar, Alojz Gradnik, 218204 2762 Lili Novy, Vladimir Levstik, Vojeslav Mole, Alojzij Remec, Pavel Golia, Anton Novačan, Anton Debe- Str. 3: France Ostanek: Uvod. — Str. 17—19: Zu- ljak, Stanko Majcen, Fran Albreht, Jože Lovrenčič, sammenfassung. Prev. Adela 2gur. — Str. 22—23; Janko Glazer, Igo Gruden, Jože Cvelbar, Anton Tatjana Hojan: Literatura o Pestalozziju. Podbevšek, Tone Seliškar, Miran Jarc, France Onič, Anton Vodnik, Jože Pogačnik, Vida Taufer, Srečko Žnidaršič Ivica: Sadje — sestavni del zdrave pre- Kosovel, Edvard Kocbek, Božo Vodušek, Mile Klop- hrane. (Besedilo: I. Žnidaršič. Ilustr. Marjan čič, Joža Šeligo, Severin Sali, Ivo Brnčič, Karel Bregar. 2. ponat. Ljubljana, Rdeči križ Slo- Vladimir Truhlar, Jože Udovič, Stanko Vuk, Anton Korošec, Matej Bor (ps. Vladimir Pavšič), Vinko 149 .
Load more

Recommended publications
  • Kamniški Občan Št. 8
    ­ê¨ê ¥£­ê r±ê¢£­êꢪ¡¤ Pol stoletja Albrehtove šole Šolstvo na Kamniškem ima večstoletno tradicijo, šolsko življenje vsakega kraja pa je kot pisan mozaik, sestavljen iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov. Stavbo, v kateri se šolajo kamniški osnovnošolci, je že dodobra načel zob časa. Toda znotraj je še vedno polna sveže in mladostne energije. Živahna petdesetletnica. Stavba, v kateri je mnogo Kamničanov preživelo toliko nepozabnih trenutkov, šola, ki te s spomini ne izpusti iz rok. Konec maja v njej potekajo slovesnosti ob 50-letnem jubileju šole. Več o največji šoli v kamniški občini na petih lokacijah - v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči skozi pravkar izdan in pred- stavljen Zbornik, spomine ter pogovor z ravnateljem Rafkom Lahom na 2. strani. Kako blizu nam je evropski parlament? To nedeljo, 25. maja, bomo volili poslance iz Slovenije v Evropski parlament. Dvanajst nosilcev list na evropskih volitvah. Dvanajst obrazov, ki želijo zagovarjati interese naše države v družbi osem- indvajseterice, ki je v največji krizi v vsej svoji zgodovini. Približ- no 400 milijonov Evropejcev bo izbiralo 751 poslancev s petletnim mandatom. Volilna udeležba na neposrednih volitvah evropskega parlamenta se vztrajno zmanjšuje. Tokratne volitve v Evropski parlament napovedujejo kot najpomembnejše doslej, saj bo par- lament določil prihodnjo politično usmeritev Unije. Ob vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je zdelo, da nič več ne bo tako, kot je bilo pred tem. Da bo samo boljše. Pa je res? Kakšne Kamnik, Velika ulica (nekdaj Grosse Gasse, danes Maistrova ulica). Razglednica je bila odposlana leta 1905.
    [Show full text]
  • Informacija Za Medije
    Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi.
    [Show full text]
  • Kamničan-Ka Št. 4
    Ča so pis ob či ne Kamnik, 22. februar 2019, leto 4, šte vil ka 4 Toplar (za zdaj) Praznik kamniških ostaja V Slovenia Eco resortu so pred dnevi prejeli športnikov odločbo, ki ukrep inšpekcije – torej rušitev – odlaga do uveljavitve prostorskega načrta, vendar največ za pet let. Občina Kamnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik sta na slavnostni podelitvi v torek zvečer nagradila najboljše športnike v minulem letu. Najboljša športnica je tekačica Neja Kršinar, Jasna Paladin Drugi inšpekcijski najboljši športnik odbojkar Sašo Štalekar, najboljša športna ekipa pa odbojkarice Calcita Volleyja. postopki so še v teku Godič – Družba Palmieri, ki je zgradila turistično naselje V odločbi, ki jo je gradbeni v Godiču, bi morala, skla­ inšpektor Jože Hostnik pod­ dno s pravnomočno odloč­ pisal 25. januarja, je zapisan bo gradbenega inšpektorja, sklep, da se izvršitev inšpek­ toplar, v katerem se opravlja cijskih ukrepov odloži do gostinska dejavnost, sicer uveljavitve prostorskega že odstraniti na svoje stro­ akta, vendar za največ pet ške, vendar je družba – z let. Iz odločbe je razvidno, obrazložitvijo, da so na Ob­ da se sklep nanaša zgolj na čino Kamnik vložili pobudo toplar. V postopkih, ki se za spremembo in dopolni­ vlečejo že vse od leta 2015, Ministrstvo za okolje in prostor: »Vloga za odlog izvršbe je bila vložena v zadevi gradnje kozolca in trenutno je samo v tej zadevi o odlogu izvršitve inšpekcijskih ukrepov tudi odločeno.« Skupinska fotografija letošnjih nagrajencev / Foto: Gorazd Kavčič tev občinskega prostorskega pa ostajajo vse preostale načrta, ki jo je občina v prvi stavbe (devetnajst lesenih hišic, v katerih lahko počit Jasna Paladin fazi obravnave pobude po­ ­ mednarodnih tekem v pol­ Nagrade so bile vesele tudi trudiš izboljšati vsak aspekt gojno sprejela in vključila v nikuje pet oziroma dva gos­ maratonu: v Nemčiji je odbojkarice Calcita Volleyja.
    [Show full text]
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • Medobčinski Muzej Kamnik
    LETNO POROČILO MEDOBČINSKEGA MUZEJA KAMNIK ZA LETO 2020 Kamnik, februar 2021 1 A. POSLOVNO POROČILO I. SPLOŠNI DEL Predstavitev javnega zavoda . …………………………………………………………….. 4 Kratek pregled razvoja muzeja . ………………………………………………………….4 Predstavitev dejavnosti . ……...................................................................................5 II. POSEBNI DEL a) VSEBINSKO POROČILO O IZVEDBI PROGRAMOV SKLOP I. Muzejsko gradivo I./1 Dokumentiranje in vrednotenje 1.1. Evidentiranje dediščine…………...……………………………………………………6 1.2. Akcesija………………………………………………………………………………… 8 1.3. Objave predmetov na spletu…………………………………………………………..8 1.4. Inventarizacija……………………………….....……………………………………….9 1.5. Digitalizacija……………………………………………………………………………. 9 1.6. Vrednotenje…………………………………………………………………………….10 1.7. Konserviranje in restavriranje…………………………………………………………10 1.8. Proučevanje………………..………………...………………………………………. 10 1.9. Izobraževanje…………………………………………………………………………..13 1.10.Sodelovanje z drugimi institucijami…………………………………………………..14 1.11.Predavanja in predstavitve na strokovnih srečanjih, konferencah………………. 15 1.12.Nakup strokovne literature..…………………………………………………………..16 SKLOP II. Predstavljanje pridobljenega gradiva javnosti II./1. Razstave 1.1. Obstoječe stalne razstave.……………………………………………… ……………16 1.2. Obstoječe občasne razstave iz leta 2019/2020……………………………………...20 1.3. Nove razstave Standardni program…………………………………………………………………….22 Druge občasne razstave……………………………………………………………….22 Medinstitutionalne razstave……………………….................................................. 23 Lastne gostujoče
    [Show full text]
  • Številka 2 (Pdf)
    Glasilo Zveze društev general Maister številka 2/2018 zvezadgm.javno.si maistrovglas.javno.si ZVEZA DRUŠTEV GENERAL MAISTER , EINSPIELERJEVA 16, 1000 LJUBLJANA 1000 16, GENERAL MAISTER , EINSPIELERJEVA ZVEZA DRUŠTEV TISKOVINA LJUBLJANA, PRI POŠTI 1102 PLAČANA POŠTNINA 2017 www.facebook.com/zvezadgm Kazalo Uvodnik: ČEBELARJI DOMOLJUBI .....3 Obeležitev rojstnega dneva Rudolfa RAZPIS ZA PODELITEV Maistra s presednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem ................4 SPOMINSKIH PRIZNANJ Spomenika padlim slovenskim vojakom v Galiciji ...........6 GENERALA RUDOLFA Ruska spominska slovesnost .............. 7 Pri predsedniku vlade Republike MAISTRA V LETU 2018 Slovenije dr. Miru Cerarju .................... 8 Podpisovanje celoletne pogodbe na Ministrstvu za obrambo ................. 9 13. skupščina Skladno z Dogovorom o podeljevanju Zveze društev general Maister ........ 10 spominskega priznanja generala Rudolfa Andrej Oset, koroški narodni buditelj, Maistra z Občino Kamnik in Mestno občino gospodarski in kulturni delavec ....... 14 Maribor zbiramo možne predloge za pri- Spominska slovesnost na Dobrijah . 18 znanje zaslužnim posameznikom in pravnim Razstava o Malgaju ............................ 21 osebam. Predloge z obrazložitvijo posre- Prlekija ima novo dujte najkasneje do 1. septembra 2018 na društvo general Maister .................... 22 tajništvo Zveze društev general Maister, Letni občni zbor Prekmurskega društva Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana. Odbor bo general Maister Murska Sobota: izmed prispelih predlogov izbral največ tri domoljubje
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Gap Analysis Report Kamnik
    GAP ANALYSIS REPORT KAMNIK GAP Analysis for Cultural-led Development of Small Version2 and Medium Sized Cities – Kamnik 05 2020 Page 1 Contents 1. Gap Analysis Reports ................................................................................. 5 1.1. Urban Identity / Town’s profile ................................................................. 5 1.1.1. City atmosphere ................................................................................. 5 1.1.2. Attitudes of citizens ............................................................................ 5 1.1.3. Citizens ............................................................................................ 5 1.1.4. Traditions ......................................................................................... 6 1.1.4.1. Historical traditions and habits ............................................................ 6 1.1.4.2. Contemporary traditions .................................................................... 6 1.1.5. Cultural heritage ................................................................................ 7 1.1.6. Products ........................................................................................... 7 1.1.7. Trades and crafts ................................................................................ 7 2. Cultural and Creative Industries and the creativity of the economic sector ........... 9 2.1.1. Activity level of the producers of cultural and creative products ................... 9 2.1.1.1. Music ...........................................................................................
    [Show full text]
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?
    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
    [Show full text]
  • Izvirnost V Mladinskih Besedilih Svetlane Makarovič
    Milena Mileva Blažić UDK 821.163.6–343–93.09Makarovič S. Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta IZVIRNOST V MLADINSKIH BESEDILIH SVETLANE MAKAROVIČ Svetlana Makarovič je ena izmed najbolj reprezentativnih slovenskih mladinskih avtoric. V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti, in sicer izvirne domišljijske prostore (Kosovirja), izvirno perspektivo (neatropocentričen pogled na svet), izvirno zgradbo (postmodernistično besedilo Potepuh in nočna lučka), subverziven slog (raba izvirnih kletvic, problemska tematika, zoomorfizem in antropomorfizem), jezikovno izvirnost (na čomop), izvirna poimenovanja (človekarji, kosovirja, mba, ščeper), karakterizacijo oseb (Kazimir, Nedamir, baronesa Tintengern, Temrazbov, Žabotka), družbeno kritiko za otroke (Leva in desna roka) in redefinicijo (uporaba znanih elementov v novem kontekstu). Avtoričina značilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika, tako da je besedilo namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku. Ključne besede: Svetlana Makarovič, kratka sodobna pravljica, izvirnost, tekst za otroke, kontekst za odrasle Uvod Svetlana Makarovič je začela besedila za mlade bralce objavljati po letu 1970 (Miška spi, 1972, Kosovirja na leteči žlici, 1975, Pekarna Mišmaš, 1975, in drugo). Na področju mladinske književnosti je pisala pesemska, prozna in dramska dela, vendar se je najbolj uveljavila v pripovedni prozi, in sicer v žanru kratke sodobne pravljice, v kateri je glavna književna oseba poosebljena žival. Makarovičeva je pravljice tudi prevajala, npr. Picka in Packa Wilhelma Buscha, 1980, in Mačka Mačkurssona Hallveiga Thorlaciusa, 1997. Delala je tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot avtorica, glasbenica, igralka, prevajalka in režiserka. Makarovičeva je ena izmed redkih slovenskih avtoric, katerih dela so Jezik in slovstvo, let. 56 (2011), št. 1–2 74 Milena Mileva Blažić v osnovnošolskem Učnem načrtu za slovenščino (1984, 1998, 2011) predlagana za branje v prvem triletju.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_4_10.pdf | DOST. 24/09/21 1.34 anka Sollner Perdih, bibliografija literarnovednih del 2000–2009 503 bibLioGRaFiJa LiTeRaRnoVeDnih DeL 2000–2009 2000 Monografije emica antončič: anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. maribor: obzorja (znamenja, 137). matjaž birk: »­­­ vaterländisches interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und belehrung ­­­«. illyrisches blatt (Ljubljana, 1819–1849). maribor: Slavistično društvo (zora, 11). milena blažić: modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ljubljana: zavod Repub­ like Slovenije za šolstvo. emil Cesar: Literarnozgodovinski portreti. novo mesto: Tiskarna novo mesto, Dolenjska založba. aleš Gabrič, Polona Kekec, brigita Rajšter: odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Ljubljana: nova revija (zbirka Korenine). bogomir Jakopič: marija Pomagaj v slovenski književnosti. Ljubljana: Salve. Franci Just: med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. murska Sobota: Franc­Franc (zbirka Podobe Panonije). marko Juvan: intertekstualnost. Ljubljana: DzS (Literarni leksikon. študije, 45). Ref.: T. Virk, PKn 23 (2000), št. 1, 83–88. marko Juvan: Vezi besedila. študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno­umetniško društvo Literatura (zbirka novi pristopi). Ref.: V. Žerjal Pavlin, SR 45 (2000), 357–362. Jože Kastelic: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana: modrijan. Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 1. obračun med vrati. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 2. Komentarji. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 3. Kulturno okolje. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske književnosti).
    [Show full text]