Glasilo Zveze Društev General Maister Številka 2/2014

Glasilo Zveze društev general Maister številka 2/2014

tema številke: 140-letnica rojstva in 80-letnica smrti Rudolfa Maistra

ZVEZA DRUŠTEV GENERAL MAISTER , TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA, TISKOVINA

2014

Kazalo

Uvodnik: Leto generala Maistra je odmevno ...... 3 Zveza društev generala Maistra v Državnem zboru...... 4 Kamnik, Maistrovo mesto – od spomenika (1970) do spominske sobe (2013)… ...... 6 Letošnji kamniški občinski praznik v znamenju 140-letnice Maistrovega rojstva...... 11 Franjo Malgaj je bil Maistrov borec in tovariš...... 14 9. skupščina zveze društev general Maister ...... 16 Ohranjanje Maistrovega domoljubnega izročila ...... 20 Zaključek 1. nagradnega natečaja Kamnik, Maistrovo mesto ...... 21 Tone Partljič na drugem Maistrovem večeru v Kamniku...... 22 Naši fantje in možje so se borili pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra ...... 23 Pot miru ...... 25 Društvo general Maister Ptuj...... 28 Razpis za podelitev spominskih priznanj Organizacija TIGR generala Rudolfa Maistra v letu 2014 nekoč in danes ...... 29 Sekretar ZDGM Rudolf Pfajfar

Skladno z Dogovorom o podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra (skupaj z Občino Kamnik) zbiramo predloge za priznanje zaslužnim posameznikom in pravnim osebam. Predloge z obrazložitvijo posredujte najka- sneje do 1. septembra 2014 na tajništvo Zveze društev general Maister, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana. Odbor bo izmed prispelih predlogov izbral največ tri prejemnike spominskega priznanja.

MAISTROV GLAS je revija, ki jo izdaja »Priznanje se lahko podeli osebam, ki so s svojim delom na Zveza društev general Maister, Tru- področju domoljubne vzgoje in izobraževanja, znanosti, kul- barjeva 3, 1000 Ljubljana, uredniški ture, obrambnih dejavnosti ali na drugih področjih javnega odbor: Matjaž Brojan, Mitja Meršol, delovanja, povezanega z nastankom slovenske države, vidno Franci Svetelj, Jelka Šertel, Janko Šertel pripomogle k ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra in Dušan Vodeb. in njegove sporočilnosti. Spominsko priznanje se podeli tudi E-pošta: [email protected] osebam, ki so s svojim delom pomembno prispevale k utrjeva- nju domoljubja in domovinske pripadnosti«.

Naslovi zveze in društev:

uvodnik Leto generala Maistra je odmevno

Mag. Milan Lovrenčič

Letošnje leto smo proglasili za Mai- strovo, saj praznujemo 140. obletnico rojstva (29. marec 1874) in obeležuje- mo 80. obletnico njegove smrti (26. julij 1934). V spomin na njegovo rojstvo smo izda- li Maistrov glas in v njem objavili mnenja strokovnjakov z različnih področij javnega delovanja in domoljubja. Tako smo lahko članstvo seznanili s pome- nom in pravilnim dojemanjem domoljubja in spoštovanja odnosov med državljani in državo, ki je dom naše domovine Slovenije. O tem, kako pomembno je domoljubje, se lahko pre- pričamo vsak dan; nekateri državljani namreč delujejo v škodo državi in so- državljanom, skušajo si prilastiti čim več materialnih koristi. Podobno delujejo nekatere politične stranke, da bi si Čestitamo za njihovo vzorno delovanje! strov glas nas stane 16.000 EUR letno, prigrabile čim več oblasti. Dr. Toplak v Skupaj pa smo proslavili Maistrov roj- najemnina 6.000 EUR, administracija svojih predavanjih večkrat omenja, da stni dan na skupščini Zveze v Maribo- 8.000 EUR, proslave 10.000 EUR. Vsem so motivi za delovanje človeštva last, ru, ki je bila organizirana na dan slav- tem stroškom se sicer lahko odpove- oblast in seks. Na drugi strani pa je raz- nostnega koncerta godbe Slovenske mo, toda s tem bodo naša aktivnost laga o domoljubju, ki je čustven odnos vojske v čast 140. obletnici rojstva na- in naša sporočilnost ter odmevnost do domovine, kjer ni interesa po tem, delovanja močno nazadovali. kaj bomo dobili, ampak kaj bomo lah- šega generala. Ekipa, ki deluje v Zvezi, s težavo uspe- ko naredili za državo in državljane. Ugotovimo torej lahko, da smo se va pridobivati finančna sredstva. Pod- Ker se oblast (pa tudi last) izvaja in dostojno poklonili spominu našega jetja, ki jih naprošamo za pomoč, ce- regulira v Državnem zboru, smo naše vzornika, generala Maistra. Smo pa do- nijo naša prizadevanja za negovanje dojemanje domoljubja predstavili v živeli tudi hladen tuš, saj nam je država domoljubja, ker je naše delo odmevno Odboru za šolstvo in šport ter v Od- zmanjšala financiranje za dve tretjini. in ker tako spodbujamo državljane, da boru za kulturo. Kakšen je bil odmev Leto prej smo prejeli približno 30.000 vsak zase in vsi skupaj pomagamo pre- srečanja s poslanci, poroča dr. Janko EUR, letos pa, ko smo v Maistrovem magovati nastale gospodarske težave, letu, nas je Ministrstvo za delo in dru- Prunk v tej izdaji našega glasila. Isti veliko nezaposlenost in zaskrbljujoče žino prikrajšalo za 20.000 EUR. Osta- avtor je imel na to temo celovečerno razslojevanje med državljani. predstavitev v nedeljski oddaji na TV lo nam je 10.000 EUR, za ta denar pa Želimo si, da bi bolj odmevalo delo- Slovenija. Predstavitev v Državnem smo morali organizirati tudi proslavo vanje številnih društev, ki so aktivna, zboru je štiri ure prenašal 3. program državnega praznika generala Maistra, vendar se premalo oglašajo v medijih, kar bi sicer moralo storiti Ministrstvo TV Slovenija. zlasti v našem glasilu Maistrov glas. za kulturo. Na ministrstvu trdijo, da je Rojstni dan generala Maistra so obele- Pred dnevi sem bil povabljen na do- državno proslavi lani organizirala drža- žile številne radijske, televizijske in ča- brodelni koncert, ki ga je organiziralo va, mi pa vemo, da smo jo mi, v sode- sopisne hiše. Resnici na ljubo je treba slovenjegoriško društvo generala Ma- lovanju z Občino Kamnik in našim pri- povedati, da smo jim nekaj dni pred istra s predsednikom Jožetom Hojni- zadevnim Društvom generala Maistra tem priporočili objavo, toda podobno kom. Z zbranimi sredstvi bodo poma- smo storili tudi prejšnja leta, pa je le Kamnik. Letos bo država organizirala gali svojemu članu, ki je imel delovno malo medijev poročalo o Maistrovem praznovanje združitve Prekmurja in za nezgodo. Zbrali so 10.900 EUR in jih rojstnem dnevu. Nekatera društva so to porabila vsaj petkrat več kot smo mi izročili ponesrečenemu članu za reha- organizirala proslave, drugi so rojstni v Kamniku. bilitacijo. Posnemanja vredno delo, o dan generala obeležili na občnih zbo- Nekateri člani me sprašujejo o razlogih katerem je treba poročati. Gotovo se rih. Naše mlado Društvo v Cerkvenja- za tako velike stroške, ki jih ima Zveza kaj podobnega dogaja tudi v drugih ku je ob svojem občinskem prazniku pri svojem delovanju. Treba je pove- društvih. Naj odmeva vaše delovanje, postavilo zelo lep spomenik generalu dati, da je obseg dela velik, zato tudi naj spodbuja, naj bo to dar naši domo- Maistru z denarjem, ki so ga zbrali sami. stroški niso majhni. Samo revija Mai- vini na oltar.

3 domoljubje Zveza društev generala Maistra v Državnem zboru

Dr. Janko Prunk

odstvo naše »Zveze« je uspelo V prepričati Državni zbor (to je njena dva odbora, za kulturo in za izobraževanje), da so organizirali posvet o življenjsko pomembnih vprašanjih narodne zavesti in domoljubja v slovenski državi. Referenti smo bili člani ZGM in njeni simpatizerji, ki gojimo izroči- lo generala Maistra, to je domoljubje. Nekaj tednov pred povabilom v Državni zbor smo člani ZGM v našem glasilu objavili prispevke o tem, kako se narodna zavest in domoljubje kažeta na različnih po- dročjih javnega življenja v samostojni slovenski državi. Ti prispev- ki, celo s krajšimi rezimeji, so bili poslancem DZ na voljo že kakšna žavah, s socialnim, gospodarskim, segmentih slovenske družbe, v ka- dva tedna pred sejo, da bi lahko političnim (stopnjo demokracije), terih bi se morala najbolj izražati na seji do te problematike zavzeli z občutenjem zadovoljstva ali ne- narodna zavest in domoljubje nav- produktivno stališče. zadovoljstva s svojo državo, z ži- znoter in navzven v mednarodnih Nam referentom je bilo kljub temu vljenjsko perspektivo ljudi, ki jim odnosih slovenske države. omogočeno, da smo svoje pisne jo omogoča njihova država. Iz po- Dekan Akademije za gledališče prispevke na kratko še ustno ob- vedanega je jasno, da člani ZGM in film je zelo lucidno in kritično razložili. Žal se prav vsi avtorji te izhajamo iz aktualnih razmer in govoril na splošno o domoljubju predstavitve niso udeležili, tisti pa, se ne zapiramo v nekakšno senti- in o univerzalnih kulturnih in etič- ki so sodelovali, so se dobro od- mentalno staromodno romantiko. nih vrednotah in da med njima ne rezali. Uvodni referent, ki je orga- Vseeno pa menimo, da je narodni more in ne sme biti nasprotja. Opo- niziral pisne prispevke, je razgrnil zavesti in domoljubju treba posve- zoril je, da se mnogokrat pri mno- aktualnost problematike v sodob- čati aktivno skrb države in vseh gih ljudeh v njihovem sklicevanju na nem svetu in tudi v Sloveniji. njenih podsistemov. narodno zavest in domoljubje skriva Po njegovem je domoljubje, ki je Uvodničar je poslancem sporo- najbolj pritlehen osebni materialni, temelj narodne zavesti, pomem- čil, da to počno v vseh evropskih socialni in politični interes. Omenil ben kulturno antropološka pa tudi državah. Opozoril je, da v politiki je le mačehovski odnos slovenske politična opredelitev evropskega slovenske države ni zadostnega države do gradnje stavbe umetni- človeka tudi v sodobni Evropski posluha za to skrb, ne v šolstvu, ne ških akademij, ker delajo v nemogo- uniji in bo še kar precej časa osta- v kulturi, ne v medijih. Rekel je, da čih razmerah. la. Zato je o njej treba razmišljati civilna družba lahko sama kaj po- Docent obramboslovja na FDV je in razpravljati, kajti pojavljajo se stori s svojo veliko mrežo kultur- kritično analiziral stanje narodne novi pogoji življenja in novi napo- no-prosvetnih domoljubnih zvez zavesti in domoljubja v slovenski ri, ki so delno vezani na tradicijo, in z njihovo dejavnostjo, ne more vojski, kjer se glavna skrb posveča deloma pa so že pogojeni z novi- pa nadomestiti vloge države. »To modernizaciji oborožitve, obrambni mi razmerami. Tako nastaja nova pa je vaša naloga in vaša odgovor- strategiji in tehniki, predvsem v okvi- narodna zavest in nove oblike nost, gospe in gospodje poslanci«, ru in po naročilu Zveze NATO. Iz- domoljubja, ki ne temeljijo zgolj je končal. postavil je, da sta za to kriva neizde- v narodni kulturni danosti, ampak Drugi referenti ZGM so pojasnje- lana obrambna doktrina Republike so pogojene z družbenimi in poli- vali zelo kritično in stvarno kom- Slovenije in zakonodaja, ki se ni pri- tičnimi razmerami v sodobnih dr- petentno stanje na posameznih lagodila hitremu razvoju sprememb

4 domoljubje v zadnjem poldrugem desetletju. Nastopili so še nekateri avtorji narodni zavesti in dvojno domolju- Direktorica RTV Maribor, po stroki člankov, ki jih ne morem posebej bje, slovensko in jugoslovansko. slavistka, je govorila o slovenskem omenjati, ker nisem pisal natanč- Nastopila sta tudi dva predstavnika jeziku kot temelju slovenskega na- nega zapisnika. Korektno in kom- vlade: minister za vzgojo in zna- roda in zavesti. Poudarila je, da je petentno so razložili problematiko, nost in državni sekretar Ministrstva slovenski jezik razvit, da je v njem ki so se ji posvetili v svojih pisnih za kulturo. Oba sta pokazala razu- mogoče izraziti največje dosež- prispevkih. mevanje za problematiko in zago- ke duha, da pa se mora še vedno Profesor Fakultete za šport je govo- varjala svoja resorja, ki tej proble- vzporedno z drugimi jeziki razvijati ril o športu, to je področju, na kate- matiki posvečata primerno skrb. in prilagajati hitremu razvoju zna- rem se lahko najbolj pokažeta naro- Gostje z njima nismo polemizirali, nosti, zlasti naravoslovne in tehno- dna zavest in domoljubje. Na kratko vsakdo pa se lahko sam prepriča, loške. Povedala je, da je danes for- je omenjal slovenske športnike, ki so ali so njune razlage verodostojne. malno slovenski jezik enakopraven s svojimi športnimi dosežki vzbujali Gostje smo bili kar malce razoča- v evropski družini jezikov, da pa narodno zavest in domoljubje in utr- rani, da odbora DZ po razpravi ni- seveda ni jezik komunikacije med jevali sliko Slovencev in Slovenije v sta pripravila zaključkov oziroma njimi in da ne bo nikoli, da pa je svetu. Kritično se je ozrl na današnjo resolucije. Morda pa je to lahko to v domačem okolju in mora tudi komercializacijo športa, zlasti kolek- tema razlog našega prihodnjega ostati, in da se za njegovo usodo tivnih športnih panog (igre z žogo), sestanka. ni treba bati. »Ostal bo toliko časa, kjer sta komercializacija in interna- kot bo obstal slovenski narod. cionalizacija ekip največji. Toda v Zaslužni profesor na Pravni fakul- razvitih in močnih državah tudi v teti UL je govoril o pomenu samo- teh športih športniki s pesmijo izka- stojne države za slovenski narod in zujejo domoljubje. Nekaj takega se za njegovo narodno zavest. Ugo- v zadnjem času kaže v slovenski ko- tavljal je, da smo Slovenci svojo šarkarski in rokometni reprezentan- državo dobili razmeroma pozno, ci. Največ domoljubne zavesti pa je po dolgoletnem prizadevanju in pri Slovencih v individualnih športih. da še danes nismo povsem pono- Gospe in gospodje poslanci na tranjili te velike dragocenosti in se naše referate niso imeli bistvenih ne znamo do nje prav obnašati, jo pripomb. Lahko smo ugotovili, da ceniti. Izrazil je svojo željo, da bi so se z njimi strinjali, jih odobrava- bila slovenska država v dejanskem li. Bilo je le nekaj splošnih vprašanj. življenju čim bolj demokratična Spomnim se dveh poslancev, ki sta v odnosu s svojimi državljani. Ta- verjetno slabo poslušala in nam ne- kšna pa bo po njegovem prepriča- kako očitala, da ne vemo, da ne ra- nju tudi močna iz uspešna. zumemo, da ima lahko človek dve

Slovenija

Prekrasna moja domovina, Opevajo Tebe, domovina, ponosna na svoj rodni kraj, Res da si majhna – hitijo k Tebi, domov, s korakom svojim te ljubkujem kaj je biti majhen? v svoj dom. in vedno znova vračam se nazaj – Da le srce veliko bije ti, kjer Triglav naš se v Alpah dviga, saj z njim objela svoje si ljudi! kjer morje kliče se Jadran, Slovenci ponosni tu žive kjer sem rojena, kjer živim, in pesmi slovenske tu done! Špela Pahi, 8.a kjer čutim Tebe in lebdim, Prisluhni! Jih slišiš? OŠ Gustava Šiliha Laporje nikoli Te ne zapustim. Med njimi pesem mojo? Mentorica: Albina Avsec

5 140-letnica rojstva Kamnik, Maistrovo mesto – od spomenika (1970) do spominske sobe (2013)…

Franc Svetelj

er bomo v letošnjem letu za- Na pobudo Mestnega odbora Zve- Zore, Stane Aupič, Anton Poljanšek, K znamovali 140-letnico Maistro- ze prostovoljcev borcev za severno Stane Peček, Jože Hribar, Franc Gr- vega rojstva in 80 let od njegove mejo Ljubljana, ko so ob 35 letnici čar, Alojz Kek, Rudolf Pajk, Rajko Sla- smrti, je prav, da ob tej priložnosti Maistrove smrti na hiši na Uncu, kje pernik, ing. Stanko Fras, prof.dr.ing. podrobneje spoznamo, kako se je je zadnja leta živel, odkrili spomin- Albert Čebulj, dr. France Stele, Fra- njegovo rojstno mesto Kamnik v no- sko ploščo, da bi tudi v Maistrovem njo Roš in dr. Franc Sušnik. vejšem obdobju oddolžilo Maistro- rojstnem kraju Kamniku postavili Ožji operativni odbor pa je vodil vemu spominu. Zato želim tokrat spomenik, sta se takoj odzvala ka- predsednik občinske skupščine Ka- zapisati nekaj spominov na dogod- mniška občinska organizacija bor- mnik Vinko Gobec. cev prostovoljcev za severno mejo ke, namenjene Maistrovemu spomi- V častnem predsedstvu, ki mu je pred- in skupščina Občine Kamnik s pred- nu v zadnjih triinštiridesetih letih, od sedoval Franc Leskošek Luka, nekdanji sednikom Vinkom Gobcem, še po- leta 1970, ko smo v Kamniku prvi borec prostovoljec za severno mejo sebej pa se je za to zamisel zavzel v Sloveniji postavili spomenik svo- 1918/19, so bili tudi Janez Vipotnik Stane Peček, nekdanji Maistrov bo- jemu velikemu rojaku, do 2013, ko (SZDL), Sergej Kraigher (skupščina rec v enoti kapetana Martinčiča in je bila v Maistrovi rojstni hiši odprta SRS) in Janko Rudolf (ZZB NOV). dolgoletni upravnik kamniške smo- stalna razstava o njegovem življenju dnišnice. Kmalu je občinska skup- Za lokacijo spomenika so določili in delovanju. ščina imenovala odbor za posta- Trg talcev na Grabnu pred nekdanjo Ker sem kot član organizacijskega vitev spomenika, v katerem so bili: trgovino Prehrana. Odbor za posta- odbora za postavitev spomenika dr. Maks Pohar, predsednik, Lojze vitev je sklenil zbirati denarne pri- zadolžen za informiranje in kot ta- Ude, namestnik, Milan Logar, tajnik, spevke po vsej Sloveniji. V ta namen kratni urednik Kamniškega občana Peter Klavčič, blagajnik in člani Vinko so delovnim organizacijam in obča- spremljal celotno dogajanje, naj na Gobec, Kazimir Keržič, Stane Sim- nom razposlali preko 900 prošenj za kratko povzamem nekaj takratnih šič, Stane Marcijan, Vinko Dobnikar, prispevke. Poleg tega pa so se lotili dogajanj v zvezi s postavitvijo tega Franc Svetelj, Leon Homar, Danilo tudi akcije zbiranja bakra po kamni- spomenika. Cerkvenik, dr. Svetozar Frantar, Franc ških tovarnah.. Foto F. Svetelj F. Foto Rudolf Maister vabi na ogled stalne razstave v njegovi rojstni hiši na Šutni v Kamniku…

6 80-letnica smrti

Poročilo o slovesnosti ob odkritju Maistrovega spomenika v Kamni- škem občanu nov.1970

Spomenik je delo akademskega ki- občuteno spregovoril njegov sobo- ob njeni 25-letnici v Gimnazijo Ru- parja Antona Sigulina iz Ljubljane. rec Jože Hribar iz Ljubljane. dolfa Maistra. Ob slovesni proglasitvi Bronasta plastika generala Maistra, Moški pevski zbor prvega slovenske- so pred gimnazijo, ki je takrat imela ki ima kot vojak ob boku sabljo in kot ga pevskega društva Lira pod vod- še svoje prostore v zgradbi OŠ Frana pesnik v roki zvitek papirja, stoji na stvom Sama Vremšaka je nato zapel Albrehta, odkrili doprsni kip Rudolfa granitnem podstavku. dve Maistrovi pesmi, Završki fantje Maistra, delo akademskega kipar- »Kamničani ne pomnijo, da bi se kaj in Rožmarin. Dijaki kamniške gimna- ja Antona Sigulina. O Maistru pa je tu zbrala taka množica ljudi, kot je zije pa so recitirali nekaj Maistrovih spregovoril dr. Maks Pohar, predse- bilo to zadnjo nedeljo, ko so v Ka- pesmi, med njimi Kraške pilote. Za dnik Republiškega odbora borcev mnik prihiteli številni nekdanji Mai- zaključek pa so združeni pevski zbo- prostovoljcev za severno mejo. strovi borci in občudovalci generala ri kamniških osnovnih šol pod vod- 19. julija 1976 je skupščina občine in osvoboditelja naše severne meje stvom Viktorja Mihelčiča zapeli Ma- Kamnik (predsednik Franc Svetelj) Rudolfa Maistra iz vse Slovenije, istrovo pesem Kazen in na koncu še sprejela odlok o podelitvi domicila predstavniki medijev so ocenili, da Viktorja Mihelčiča Svobodna je naša Mestnemu odboru borcev prosto- se je slovesnosti udeležilo okrog 10 domovina. voljcev za severno mejo1918-1919 tisoč ljudi, sem takrat v novembrski Na sprejemu, ki ga je po končani slo- Ljubljana, ki je povezoval borce v 16 številki Kamniškega občana zapi- vesnosti v Kamniški Bistrici pripravil občinah, med njimi tudi borce iz ob- sal v članku z naslovom Veličastno Vinko Gobec, se je Maistrov sin Bo- čine Kamnik. slavje Maistrovih borcev v Kamni- rut Maister, ki se je skupaj z bratom ku. V imenu preko 600 borcev pro- Hrvojem udeležil slovesnosti, zahva- stovoljcev za severno mejo, ki so v lil za lepo počastitev njegovega oče- dolgem sprevodu skozi mesto mimo ta in med drugim dejal: »Globoko Maistrove rojstne hiše prikorakali do sem hvaležen vsem, ki ste kakorkoli spomenika, je predsedniku častnega pripomogli, da je moj pokojni oče predsedstva Francu Leskošku Luki ra- dobil danes v Kamniku tako veliča- portiral Stane Peček. Nato je udele- sten spomenik. Ko sem danes gledal žence pozdravil Vinko Gobec, pred- obraze tisočerih navzočih, sem se za- sednik občinske skupščine. Pavle vedel, da je oče zrastel iz teh krajev, Žavcer, predsednik odbora koroških zavedel sem se , da moj oče ni ostal partizanov pri ZZB NOV, je v slavno- Gorenjec do konca svojega življe- stnem govoru orisal lik Rudolfa Mai- nja…Tako prisrčno kot ga je sprejel stra in njegovo vlogo pri osvobajanju njegov rojstni kraj, ga še ni sprejel našega ozemlja ob severni meji. Po nihče… odkritju spomenika je Franc Lesko- Naslednje leto, 24. aprila 1971, je šek Luka izročil spomenik v čuvanje kamniška občinska skupščina (pred- Vinku Gobcu, predsedniku občinske sednik Vinko Gobec) sprejela sklep Plakat z vabilom na odkritje spomenika Ru- skupščine. Nato je o Maistru izredno o poimenovanju kamniške gimnazije dolfu Maistru v Kamniku 1970

7 140-letnica rojstva

Letošnji 9. Maistrov pohod bo v soboto, 9. aprila 2014 Domicil je pomenil priznanje pro- in njegovih borcih, povezanih s Ka- cev, sam pa tudi poslovno sodeluje z stovoljni odločitvi borcev za severno mnikom ter si prizadevalo za čim- družbo Bamax iz tega mesta. mejo za njihovo sodelovanje v bojih prejšnjo ureditev spominske sobe v Glavni in odgovorni projektant mo- za slovensko Koroško. Poleg tega je Maistrovi rojstni hiši. stu je bil dipl.ing.grad. Leon Gradnik bil v Kamniku rojen Rudolf Maister, Naslednji pomemben dogodek pri PNZ d.o. Ljubljana, kot sooblikovalca ki je med prvimi ustanovil sloven- ohranjanju spomina na velikega končne podobe (ograja, svetila) pa ske vojaške enote in z njimi dosegel kamniškega rojaka je bilo odprtje sta sodelovala Kamničana dipl.ing. največji uspeh v bojih za slovensko Maistrovega mostu v podaljšku Mai- arh. Tomaž Schlegl in dipl.ing.arh. severno mejo, osvobodil je Maribor strove ulice. Most so po dobrih dveh Bojan Schlegl. in velik del slovenskega ozemlja na mesecih gradnje, odkar so delavci 17. aprila 2004 je v Domu kulture v Štajerskem. SCT in Žurbi Teama 7. januarja zače- Kamniku potekala državna proslava 20.decembra 1995 je občinski svet li rušiti 107 let stari Železni most, na pred vstopom Slovenije v EU in v občine Kamnik (predsednik Igor svečanosti ob občinskem prazniku počastitev 130 – letnice Maistrovega Podbrežnik, župan Anton Tone 29. marca 1999 svečano odprli Ma- rojstva, na kateri je takratni predse- Smolnikar) sprejel odlok o novem istrov vnuk Stojan Maister, župan ob- dnik republike dr. Janez Drnovšek občinskem prazniku občine Kamnik čine Kamnik Tone Smolnikar, Janez poudaril, da bi bile meje današnje - 29. marcu, rojstnem dnevu Rudol- Božič, predsednik uprave DARS-a, in samostojne države Slovenije brez fa Maistra. Občina Kamnik je prvič Ivan Zidar, predsednik uprave SCT. Maistra povsem drugačne. V sklopu praznovala nov občinski praznik Stojan Maister, sin Boruta Maistra, mi te proslave je bila tudi slovesnost ob (prejšnji praznik je bil 27.julij, dan je ob tej priložnosti za Kamniškega zaključku prve faze prenove Mai- vstaje 1941 na Kamniškem) 29. mar- občana (članek z naslovom Maistrov strove hiše na Šutni. Občina Kamnik ca 1996. vnuk na Maistrovem mostu – KO št. (župan Anton Tone Smolnikar) je 25. septembra 2003 je bila na pobu- 7, 8. aprila 1999) dejal, da kot kemij- s sodelovanjem okrog 20 podjetij- do dr.Nika Sadnikarja, častnega član ski inženir sicer ne more presojati o -sponzorjev iz Kamnika in Ljubljane Društva general Maister Ljubljana v tehniki mostu, pač pa ga veseli, da se uredila temelje, streho in fasado hiše. Kamniku ustanovljena podružnica je Občina Kamnik kot podaljšek Ma- Na prireditvi pred Maistrovo hišo je DGM Ljubljana z odborom Niko istrove ulice odločila tudi most poi- spregovoril dr. Anton Grizold , mini- Pinterič, Jože Arko in Aleksander menovati po njegovem dedu. ster za obrambo. Sarnavsky, ki je čez dve leti 21. aprila »Tako sta z lepim mostom spet po- Aprila 2006 je društvo generala Ma- 2005 prerasla v samostojno društvo vezana levi in desni breg Kamniške istra Kamnik izvedlo prvi Maistrov general Maister Kamnik. Prvi pred- Bistrice. Naj vam dobro služi!« Borut pohod na Veliko špico nad Kamni- sednik je bil Niko Pinterič. Namen Maister, rojen leta 1943 v Mariboru, kom, ki od takrat poteka vsako leto društva je ohranjanje in razvijanje je dodal kot zanimivost še, da razmi- na drugo soboto v aprilu. Doslej je Maistrovega izročila in širjenje do- šlja o pobudi, da bi Kamnik povezali bilo organiziranih že osem pohodov, moljubne vzgoje med mladimi. V ta s poljskim mestom Rzeszow, kjer so ki se jih je udeležilo poprečno okrog namen je društvo veliko pozornosti bili v času prve svetovne vojne hudi sto pohodnikov, zlasti mladih poho- posvetilo zbiranju gradiva o Maistru boji in kjer danes živi precej Sloven- dnikov iz kamniških šol, pa tudi iz dru-

8 80-letnica smrti gih krajev (Zagorje) je vsako leto več. skupaj krenili k Maistrovi rojstni hiši no, da je lahko Občina pristopila k 12. marca 2010 je v Šolskem centru na Šutni, kjer se je ob pol petih po- izvedbi del. Po dolgih letih posluša- Rudolfa Maistra potekal v počastitev poldne začela slovesnost ob odprtju nja, kako se ne da, smo začeli po- občinskega praznika in 60-letnice spominske sobe generala Rudolfa govore, kako se bo dalo. Relativno kamniške gimnazije kviz o poznava- Maistra. hitro smo namesto medsebojnih nju življenja in dela Rudolfa Maistra Med številnimi udeleženci, ki jih ni obtoževanj dosegli dogovor in vpis in bojev za našo severno mejo. Na motilo deževno vreme, so bili tudi v zemljiško knjigo. Na tem mestu kvizu so sodelovale tričlanske ekipe predsednik Državnega sveta Repu- se iskreno zahvaljujem župniku, g. dijakov iz Gimnazije Kranj, Srednje blike Slovenije Mitja Bervar, nekdanji Tonetu Dularju in predstavnikom upravno administrativne šole Ljublja- predsednik Republike Slovenije dr. ljubljanske nadškofije, na tej prire- na, I. in III. Gimnazije Maribor in Šol- Danilo Türk, veleposlanice in velepo- ditvi jo zastopa pomožni škof An- skega centra Rudolfa Maistra Kamnik. slaniki, poslanke in poslanci, predse- ton Jamnik, za tvorno sodelovanje Izmed petih ekip se je najbolje odre- dnik Zveze društev general Maister pri celotni zadevi. Zahvaljujem se zala ekipa dijakov Gimnazije Kranj. mag. Milan Lovrenčič, predsedniki in tudi svojim sodelavcem v občinski Junija 2011 je bil podpisan sporazum člani drugih domoljubnih in veteran- upravi, zlasti mag. Ivanu Kendi, za Občine Kamnik (župan Marjan Ša- skih organizacij ter vnuka in snaha ažurnost in mnoge ure, namenje- rec) z župnijo Kamnik (župnik Tone generala Rudolfa Maistra, gospa So- ne obnovi Maistrove spominske Dular) o solastniškem deležu na Mai- nja Maister in Maistrov vnuk gospod sobe. Hvala Društvu general Mai- strovi rojstni hiši na podlagi leta 2003 Stojan Maister. ster Kamnik za ohranjanje spomina vloženih sredstev Občine Kamnik v V letu 2013 so se končala zahtevna na generala. Velika zahvala gre tudi prenovo hiše, s čimer je bila po več- obnovitvena dela na občinskem la- Medobčinskemu muzeju Kamnik letnih prizadevanjih omogočena la- stniškem delu rojstne hiše Rudolfa za ureditev spominske sobe, saj bi stniška vknjižba občine na pritličnih Maistra, ki jih je v celoti financirala bil prostor brez vsebine, mrtev pro- prostorih zgradbe in tako omogoče- Občina Kamnik. Obenem z obnovo stor. Lepo je predstavljeno njegovo no vlaganje javnih sredstev v uredi- v letu 2012/2013 je potekala tudi iz- življenje, ne samo častnika, temveč tev Maistrove spominske sobe. delava scenarija o vsebinski zasnovi tudi poeta. Morda za Kamnik naj- 21. novembra 2011, pred državnim v rojstni hiši Rudolfa Maistra, ki ga je zanimivejši eksponat je listina, ki jo praznikom dnevom Rudolfa Maistra, pripravila direktorica Medobčinske- je Občini Kamnik podaril pokojni je Društvo general Maister Kamnik ga muzeja Kamnik mag. Zora Torkar. častni občan dr. Niko Sadnikar. Gre na slovesnosti v Domu kulture Ka- V prostorih spominske sobe je po- za originalno listino, ki jo je tedanja mnik razvilo svoj društveni prapor. stavljena stalna razstava z naslovom Mestna občina Kamnik leta 1934 ob V obravnavanem obdobju je bilo v »Rudolf Maister – domoljub, general, 60-letnici izročila generalu Rudolfu Kamniku organiziranih več razstav o kulturnik, pesnik in bibliofil.« Nikjer v Maistru. Do dejanske izročitve te Maistru, njegovih borcih in bojih za Sloveniji ni na enem mestu zbranega listine generalu Maistru ni nikoli pri- severno mejo 1918/19 (marca 2005 toliko raznovrstnega gradiva o njem šlo, ker je Maister že čez 4 mesece v prostorih občine Kamnik, decem- in o njegovem času, kot ravno v na umrl, listino pa so leta 1941 skrili bra 2011 v sodelovanju z Vojaškim novo odprti Spominski sobi Rudolfa pred nemškimi okupatorji in jo vse muzejem Slovenske vojske v Domu Maistra, ki je torej hkrati rojstna hiša do danes hranili pri Sadnikarjevih. kulture Kamnik). generala Maistra. Nato so mag. Milan Lovrenčič, pred- Na dan Rudolfa Maistra, v soboto, Zbranim je najprej spregovoril Mar- sednik ZDGM, župan Marjan Šarec 23. novembra 2013, so po nekaj le- jan Šarec, župan občine Kamnik,ki je in Ivan Sekavčnik, predsednik DGM tnih pripravah slovesno odprli spo- med drugim dejal: Kamnik skupaj prerezali slavnostni trak ob vhodu v Maistrovo spomin- minsko sobo v njegovi rojstni hiši Ob vseh naštetih dejstvih je logično, sko sobo in tako simbolično odprli na Šutni. Ob tej priliki je v Kamniku da si naš junak zasluži poleg spome- za kamniško in slovensko zgodovi- po petih letih spet potekala državna nikov tudi urejeno rojstno hišo, pred proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. no pomemben objekt. katero stojimo danes. Leta 2003 je Pretekla štiri leta so te proslave orga- bila urejena zunanjost, za ureditev Ob udeležbi številnih praporov dru- nizirale Zveza DGM in občine, kjer spominske sobe pa je bilo potrebno štev GM in veteranskih organizacij je je slovesnost potekala. kar nekaj Maistrovega duha. V letu v kulturnem programu nastopil Orke- Kot vsako leto ob dnevu Rudolfa Ma- 2011 so ponovno stekli pogovori z ster Slovenske vojske, Kvartet Krt in istra je na ta dan, tokrat v Kamniku v župnijo Kamnik, saj so v preteklosti recitatorja gledališke skupine Rudolfi. dvorani Gimnazije in srednje šole Ru- zaradi takšnih in drugačnih razlogov Program je povezovala Barbara Božič. dolfa Maistra, potekal tudi tabor dru- zamrli. Hiša je namreč last župnije Nato so udeleženci ob razlagi mag. štev Rudolfa Maistra in Franja Malgaja. oziroma nadškofije Ljubljana in zato Zore Torkar, avtorice razstave, ogle- Po končanem taboru so udeleženci je bilo potrebno urediti etažno lastni- dali lepo urejeno spominsko sobo in

9 80-letnica smrti se vpisali v spominsko knjigo. več svojega poslanstva v negovanju sta jih podelila predsednik ZDGM Po prireditvi v Maistrovi rojstni hiši domoljubja. Smo torej na dobri poti. mag. Milan Lovrenčič in župan obči- se je malo pred šesto uro v športni Vabim vse, ki nas poslušate in gleda- ne Kamnik Marjan Šarec. dvorani OŠ Frana Albrehta začela te, da se nam pridružite in s svojim Spominska priznanja Rudolfa Mai- državna proslava v počastitev dneva delovanjem skupaj z nami damo stra 2013 s kipcem Rudolfa Maistra Rudolfa Maistra, ki jo neposredno svoj prispevek za naš boljši in prija- so prejeli: znejši jutri. Mi imamo v svojem član- prenašala RTV Slovenija. Osnovna šola Vič Ljubljana za uspe- stvu mnogo domoljubov, ki delujejo Po Zdravljici in himni Zveze DGM šno izvajanje različnih oblik domo- brezplačno v širjenju domoljubja pri »Slovenec sem« je zbrane kot go- vinske vzgoje ter ohranjanje izročila mladih, pa tudi starejših, ki jim ni bilo stitelj nagovoril župan Občine Ka- ljubezni do doma in domovine, dano, da bi o domoljubju slišali kaj mnik Marjan Šarec. S spoštovanjem več v šoli. Vitko Roš za požrtvovalno delova- in ponosom je osvetlil spomin na nje in pomoč pri vseh aktivnostih Mladi iz Mladinskega centra Kotlov- polpretekle dogodke in opisal eno ter promocijah za uveljavljanje po- nica so v sodelovanju z Gimnazijo najsvetlejših obdobij v slovenski slanstva in sporočilnosti generala in srednjo šolo Rudolfa Maistra ter zgodovini. Rudolfa Maistra, Nato je zbrane nagovoril predse- Društvom Rudolfa Maistra Kamnik Marja Kodra za uspešno mentor- dnik Zveze društev general Maister je pripravili video zapis Kamnik, Ma- stvo in poslanstvo skupine Rudolfi, mag. Milan Lovrenčič, ki je med istrov in moj dom, v katerem je ude- ki širijo vedenje o Kamniku ter s svo- drugim dejal: ležence proslave in TV gledalce skozi Maistrovo mesto popeljal učenec jimi predstavami ohranjajo spomin Člani Zveze društev »General Mai- šestega razreda OŠ Toma Brejca Bor na velikega rojaka, generala Rudolfa ster« smo organizirani v 21-ih društvih. Plahutnik. Svojo hišico iz video zapi- Maistra. Prav zadnje smo registrirali Društvo sa je prinesel v športno dvorano in z Kratek, a prisrčen kulturni pro- general Maister Grosuplje pred tre- njo na oder pospremil slavnostnega gram so oblikovali Mestna godba mi meseci. Kmalu pa bodo nova govornika, predsednika republike Kamnik, pevec Primož Krt, Plesni društva v Škofji Loki, Velenju, Metliki, Slovenije Boruta Pahorja, ki je po klub Šinšin in Bor Plahutnik. V vlo- Ormožu, Domžalah, morda pa tudi poudarku Maistrovim domoljubnim v Piranu. Vedno več nas je, državlja- gi Rudolfa Maistra je z recitacijami nov Republike Slovenije, ki menimo, dejanjem dejal: nastopil Uroš Potočnik, program je da nimamo ustreznega odnosa do Zato naj nas vse skupaj spodbudim povezovala voditeljica Maja Šumej, domovine, da vse preveč pričaku- – ne sprašujmo se več, zakaj česa v reportažnem avtu TVS pa je TV jemo, kaj bomo od nje dobili in vse ni mogoče storiti, temveč se konč- prenos komentiral Tone Ftičar. premalo, kaj bomo za njo storili. Prav no vprašajmo, kaj in kako je nekaj Ob letošnji 140 –letnici Maistrovega pomanjkljiva domoljubna zavest je mogoče storiti. In potem to nare- rojstva, ki jo bomo svečano obeleži- največja ovira, da ne moremo bolj dimo. To je tista prepotrebna zma- li ob občinskem prazniku 29. marca učinkovito in manj boleče reševati govalna miselnost, prepotrebna 2014, je treba poudariti, kako vse današnjih medsebojnih odnosov in zmagovalna drža, ki premaga težke naštete aktivnosti v obdobju med gospodarskih problemov. Naše de- čase. Značilna je, kot smo že slišali postavitvijo Maistrovega spomeni- lovanje je v dobršni meri omejeno nocoj, za junake in za junaške naro- ka leta 1970 in odprtjem stalne raz- z mačehovskim obravnavanjem fi- de. In Slovenci smo tak narod, če- stave v Maistrovi rojstni hiši in kot nanciranja domoljubnih organizacij, prav se dostikrat radi izgovarjamo, vrhuncem državno proslavo dneva kar pa ne velja za financiranje strank. da nismo. Sicer včasih res dolgo Rudolfa Maistra leta 2013, torej v Vendar moram pohvaliti, poleg Ob- oklevamo, ampak potem odločno obdobju več kot štirih desetletij ka- čine Kamnik, tudi Ministrstvo za kul- storimo tisto, kar je prav. Drugače žejo na to, kako veliko pozornost turo in Javni sklad republike Sloveni- kot narod, v razburkanih obdobjih spominu na svojega velikega rojaka je za kulturne dejavnosti, ki so nam zgodovine, ne bi preživeli. Rudolfa Maistra posveča Kamnik in omogočili izvedbo te proslave. Pa Sledila je podelitev spominskih zato se upravičeno ponaša z naslo- tudi RTV in mediji posvečajo vedno priznanj Rudolfa Maistra 2013, ki vom Kamnik - Maistrovo mesto!

10 140-letnica rojstva Letošnji kamniški občinski praznik v znamenju 140-letnice Maistrovega rojstva

Franc Svetelj

etošnji praznik občine Kamnik, Ivan Sekavčnik, predsednik Društva lje in trdno prepričanje, da ravna prav. L ki ga Kamničani od leta 1996 general Maister Kamnik, je ob spome- Zato so mu ljudje zaupali in zgodovi- praznujejo na Maistrov rojstni dan niku v svojem slavnostnem nagovoru na je kasneje potrdila to njegovo od- 29. marca, so praznovali še posebno najprej orisal dolgoletna prizadevanja ločnost. In prav to manjka sedanjim slovesno. S številnimi prireditvami, občine Kamnik za ohranjanje spomi- politikom, pa tudi menedžerjem in v dobrem mesecu se jih je zvrstilo na in izročila Rudolfa Maistra, nato pa drugim, ki odločajo o naši usodi. Mor- skoraj 40, so zaznamovali 140-letni- je poudaril: da bi danes potrebovali voditelje, kakr- co rojstva svojega velikega rojaka. »V Sloveniji bi domoljubje moralo po- šen je bil Maister, pa tudi več poveza- Pester program prireditev se je kon- stati način življenja, od družine in šole nosti glede skupnih ciljev in rešitev.« čal s tradicionalnim 9. Maistrovim do države in našega odnosa do tuji- Ob zvokih Mestne godbe Kamnik in pohodom v soboto, 12. aprila 2014. ne. Poti do tja so tlakovane z vzgojo petju Prvega slovenskega zbora Lira Razveseljuje zlasti dejstvo, da so spo- mladih od rosnih let do zrelostnega sta župan Marjan Šarec in poveljnik minu na velikega rodoljuba, pesni- izpita maturantov. V tem duhu je bila Civilne zaščite občine Kamnik Matjaž ka in generala Rudolfa Maistra letos dana pobuda Koordinacije veteran- Srša zasadila ob spomeniku mlado posvetili veliko pozornost tudi mladi skih in domoljubnih organizacij Ob- lipo. v šolah. Tako so dijaki Gimnazije in čine Kamnik, da bi učenci kamniških Osrednja slovesnost v Domu kulture srednje šole Rudolfa Maistra v nje- šol likovno in literarno upodobili lju- Osrednja slovesnost v Domu kulture govi rojstni hiši pripravili Maistrov ve- bezen in odgovornost do domovine. se je začela z državno himno v izvedbi čer, učenci Glasbene šole Kamnik so Veseli nas, da so se na tekmovanje s Simfoničnega orkestra Domžale-Ka- njegov spomin počastili s posebnim temo Kamnik - Maistrovo mesto prija- mnik. Polno dvorano udeležencev koncertom, učenci osnovnih šol pa vile vse kamniške osnovne šole in tudi in gostov, med njimi je bil tudi mag. so se udeležili 1. nagradnega nateča- osnovna šola v Komendi, katerih dela Milan Lovrenčič, predsednik ZDGM ja s pisanjem spisov in likovnimi deli bodo v teh dneh ocenjena, podelje- , je nagovoril slavnostni govornik, žu- na temo Kamnik - Maistrovo mesto in ne pa bodo tudi nagrade. Z veseljem pan Marjan Šarec: »Spoštovani gostje, podobno. tudi povem, da se je lani jeseni v Ma- spoštovani dobitniki priznanj, občan- Letošnje jubilejne prireditve so se riboru na vseslovenskem kvizu o po- ke in občani občine Kamnik! V navadi končale z osrednjo slovesnostjo, ki znavanju življenja in dela Rudolfa Ma- je, da ob občinskem prazniku pogle- je bila 28. marca 2014 v Domu kul- istra najbolje odrezala ekipa dijakov damo v minulo leto in nanizamo spre- ture Kamnik, na kateri so podelili tudi gimnazije in srednje šole iz Kamnika. membe, ki smo jim bili priča. Glede priznanja Občine Kamnik. Pred tem Toda Maistrov duh bi potrebovali tudi na dejstvo, da se mandat izteka in je je bila pred Maistrovo rojstno hišo drugod. Zdi se, da v današnji krizi to zadnji občinski praznik, bi bilo prav deseta podoknica moškega pevske- pogrešamo predvsem njegov obču- pogledati nekoliko bolj nazaj. V svo- ga zbora Solidarnost, ob Maistrovem tek, kdaj napočijo usodni trenutki, ko jem prvem govoru ob občinskem pra- spomeniku pa proslava s sodelova- mora govorjenje nadomestiti ukrepa- zniku leta 2011 sem dejal med drugim njem častne enote Slovenske vojske. nje. Maister je imel jasne strateške ci- tudi naslednje: Nič nam ne bo podar-

11 140-letnica rojstva

jeno, za vse se bo potrebno truditi, a videti na prvi pogled, začeli smo po- Nato so razvili prapor Zveze sloven- s sodelovanjem uspeh ne bo izostal. spešeno obnavljati vrtce, podružnič- skih častnikov, Območnega združe- Strah nas je lahko samo samega sebe, ne šole in Dom kulture Kamnik, kjer nja Kamnik – Komenda, ki ga je iz ničesar drugega. Ko se ozrem na sko- se trenutno nahajamo. Lahko bi rekli, rok darovalca oziroma botra prapo- raj štiriletno obdobje, ugotavljam, da da je bil mandat posvečen predšolski ra Igorja Štebeta prevzel predsednik so bile te besede kar ustrezne času, ki vzgoji, šolstvu in kulturi, kamor sodi Območnega združenja slovenskih je prihajal. Kjerkoli smo združili moči, tudi spominska soba Rudolfa Maistra v častnikov Kamnik – Komenda Marjan smo bili uspešni,« je poudaril govor- njegovi rojstni hiši. V želji po novih in- Schnabl. nik in orisal najpomembnejše prido- vesticijah včasih pozabljamo, da je po- Koordinacijski odbor veteranskih in bitve občine Kamnik v preteklem letu. trebno tudi prenavljati starejše objekte, domoljubnih organizacij Občine Ka- Največja ovira je bila vsesplošna kri- sicer zob časa naredi svoje. Vse do mnik je v okviru svojih prizadevanj za, ki ni bila naklonjena investicijam, sedaj našteto prav gotovo ne prinaša za uveljavljanje pozitivnih vrednot in vsaka stvar, ki bi se nekdaj zdela finančnega izplena oziroma dobička, in načel državljanske in domoljubne samoumevna, je bila v teh letih težje je pa zelo pomembno za razvoj druž- vzgoje osnovnošolcev objavil raz- dosegljiva. To pa ne pomeni, da smo be. Brez kulture in izobraževanja narod pis za izbor literarnih in likovnih del dvignili roke in pomahali z belo zasta- nima prihodnosti, saj postaja orodje v na temo Kamnik - Maistrovo mesto. vo, temveč smo se s še večjo zagna- rokah drugih, to nam priča tudi naša Razpis je bil izpeljan v sodelovanju nostjo lotili zlasti projektov, ki so dol- zgodovina, večkrat žalostna kot vesela. z osnovnimi šolami, vključeni pa so ga leta čakali na realizacijo. Takoj smo Naš rojak Rudolf Maister, ki mu posve- bili učenci drugega in tretjega triletja. zagnali delo na področju kohezije, o čamo današnje praznovanje, prek nje- Razpisna komisija je skladno z razpi- kateri bom spregovoril v nadaljeva- govega imena pa tudi vse bolj poudar- snimi pogoji iz vseh osnovnih šol v nju. Pristopili smo k projektu mestnih jamo identiteto občine, bi bil zagotovo občini Kamnik prejela 19 literarnih in šol, kjer stvari niso bile take, kot so podobnega mnenja.« 37 likovnih del.

12 80-letnica smrti Sledila je podelitev priznanj Občine prispevek k prepoznavnosti narodno- 41 učenk in učencev Osnovne šole Kamnik. -zabavne glasbe in izročila podežel- Izlake in Osnovne šole Zagorje. Vsi Bronasto priznanje Občine Kamnik ske ljudske kulture s širšega območja udeleženci so se sprehodili od točke so prejeli: Tuhinjske doline in Kamniškega prejel do točke, ki so povezane z Rudolfom Ansambel bratov Poljanšek. Maistrom. Angela Jagodic za zavzeto kulturno udejstvovanje in vodenje Ljudskih Poleg recitacij pesmi Neže Maurer, V imenu organizatorja pohoda je pevk Predic, ki skrbijo za dobro pre- Kajetana Koviča in Karla Destovnika okrog devetdeset udeležencev poz- poznavnost občine Kamnik; Kajuha v izvedbi Maje Nemec in Bora dravil podpredsednik Društva general Plahutnika so v kulturnem delu slo- Maister Kamnik Rudolf Pfajfar, nato Mihael Resnik za dolgoletno delo na vesnosti Občine Kamnik sodelovali področju turizma, obrti, športa in or- pa je besedo predal županu Marjanu Simfonični orkester Domžale-Kamnik ganizacije likovnih dogodkov v občini Šarcu, ki se je pohodnikom zahvalil za pod vodstvom Slavena Kulenovića, Kamnik ter njihov doprinos k prazniku občine Ka- citrar Tomaž Plahutnik in članica Ple- mnik, saj se že deveto leto, ne glede Kulturno društvo Priden možic za sne skupine Šinšin. Za povezovanje na vreme, spomnijo na vrednote ge- vrhunske dosežke na kulturnem po- programa je poskrbel Janez Dolinar. nerala Maistra, v sebi pa nosijo njegov dročju in prizadevanje pri razvoju ter pogum in duh. Zaželel jim je prijeten ugledu občine Kamnik. Osrednja slovesnost ob prazniku Ob- čine Kamnik se je ob dobrotah, ki so in varen sončen sobotni korak. Srebrno priznanje Občine Kamnik so jih pripravile marljive članice Društva Start in cilj sta bila pri spomeniku ge- prejeli: podeželskih žena Kamnik - Komenda, nerala Rudolfa Maistra, pohod pa je Društvo Sožitje Kamnik ob petnajstle- končala s prijetnim druženjem števil- potekal mimo Maistrove rojstne hiše tnici delovanja; nih gostov, Kamničank in Kamniča- na Šutni, Gimnazije in srednje šole Ru- Lovska družina Kamnik za šestdesetle- nov, ki gojijo Maistrov duh in njegovo dolfa Maistra Kamnik, na 660 metrov tno aktivno delovanje na mnogih po- izročilo. visoko Veliko špico nad Kamnikom in dročjih družbenega življenja, še zlasti Za zaključek 9. Maistrov pohod na nazaj v Kamnik. Pohod so, tako kot na kulturnem, naravovarstvenem in Veliko špico vsako leto, budno spremljali izkušeni športnem, kjer ponosno predstavlja S tradicionalnim 9. Maistrovim poho- planinski vodniki Planinskega društva in zastopa Kamnik ter mu daje pre- dom, ki je bil v soboto, 12. aprila 2014, Kamnik in člani Društva general Mai- poznavnost tako v Sloveniji kot tudi so Kamničani sklenili niz prireditev ob ster Kamnik. zunaj njenih meja, ter Dušan Sterle za prazniku svoje občine. Že pred osmo Organizatorji pohoda, ki poteka vsa- dolgoletno angažirano grafično, slikar- uro so se na Trgu talcev zbrali številni ko leto na drugo soboto v aprilu, so sko ter organizacijsko udejstvovanje. mladi in starejši pohodniki, veliko jih ob zaključku pohoda na ploščadi ob Zlato priznanje Občine Kamnik je prišlo iz sosednje občine Komen- Maistrovem baru poskrbeli tudi za je za več kot štiridesetletni razvoj ter da, pohoda pa se je udeležilo tudi skromno malico in prijetno druženje.

MOJA RODNA DOMOVINA

Tam, kjer rastejo mogočne družinske korenine, Tu si vedno v objemu topline, tam, kjer otroštvo pusti sladke in grenke spomine, na trdnih tleh domovine, tam, kjer ljubezen do družine nikoli ne mine, naslonjen na prijateljevo ramo, tam je sijaj ene same domovine. da ne zdrsneš v jamo.

Tam je mir, ki na vrata trka, Ko ta sijaj obsije tvoje srce, to zažari s posebnim plamenom, tam je materni jezik in kot dan poznana črka. vsakič z drugo barvo in drugim namenom. Tam življenja ni nikoli strah, Domovina vedno čaka, da jo tvoje žareče srce ogreje, tam ni prostora za prah. v domovini zate ni nobene meje, saj vedno se ti sreča smeje. Tam je lepota neminljiva in veselje, ki za grmom se skriva. Avtorica: Nataša Brunčič, 9. razred Tu je vedno znan materin obraz, OŠ Lenart tu v srcu ni nikoli mraz. Mentorica: Leonida Rokavec

13 Maistrovi borci Franjo Malgaj je bil Maistrov borec in tovariš Govor predsednika Državnega zbora Janka Vebra na proslavi ob 95. obletnici smrti borca za severno mejo, nadporočnika Franja Malgaja

obdobje negotovosti in tektonskih priboril po koncu vojne, ko je bob- sprememb. nenje topov potihnilo in se je, kot že Slovenci smo v 20. stoletje sicer rečeno, pričel boj za ostanke razpa- vstopili z močno regionalno zave- dlih večnacionalnih držav. stjo, še vedno razdeljeni na Kranjce, Spoštovani, Štajerce, Korošce in Primorce, se je Slovenci smo bili stoletja dolgo ne- pa nacionalna zavest, tudi na račun samostojni, del večjih imperijev, del vojne vihre okrepila in utrdila do te močnejših držav. Zato je razumljivo, mere, da smo iz razpadlega Avstro- da ideja o neodvisni slovenski državi -Ogrskega cesarstva izšli narodno tedaj, torej v začetku 20. stoletja, še veliko bolj enotni. Kljub temu pa ni bila ne prisotna, kaj šele zrela. Ve- smo bili na tok dogodkov, ki je sle- čina tedanjih političnih strank je re- dil, popolnoma nepripravljeni. Zara- šitev slovenskega vprašanja oziroma di te nenadnosti in nepripravljeno- vprašanja naše prihodnosti videla v sti, predvsem pa zaradi preigravanja povezavi z južnoslovanskimi narodi. interesov velikih sil, za katere smo Spoštovani, Za združitev vseh južnih Slovanov v bili zgolj še eden izmed majhnih na- skupno državo se je zavzemal tudi veseli me, da vas lahko pozdravim rodov, zgolj nepomembna figura na mojster slovenske proze Ivan Can- in nagovorim na današnji proslavi, s šahovnici povojne Evrope, smo po kar, ki pa je ob tem odločno naspro- katero se spominjamo in klanjamo 1. svetovni vojni izgubili velik del na- toval kakršnemukoli kulturnemu ali 95. obletnici smrti velikega domo- rodnostnega ozemlja. Verjamem pa, jezikovnemu stapljanju. Naša pri- ljuba in junaškega borca za severno da bi bila ta izguba še toliko večja, zadevanja so torej pričakovano na- mejo, nadporočnika Franja Malgaja. meje današnje Slovenije pa verjetno letela na ostro nasprotovanje zlasti Kljub domoljubju in vojaškim do- popolnoma drugačne, če med nami Avstrije in Italije, vendar pa jih ni sežkom, ki ga uvrščajo ob bok ge- ne bi bilo pogumnih in domoljubnih bilo več moč zatreti. Duh svobode, nerala Rudolfa Maistra, dosežkom, Slovencev, kakršen je bil Franjo Mal- okrepljen z Wilsonovo idejo o sa- ki so omogočili, da smo v okviru gaj, človek, ki so se ga Avstrijci bali moodločbi narodov, je bil premo- svojih meja ohranili vsaj del sloven- in ga strahoma in zlonamerno ime- čan. Z umikom nemških enot, ki je ske Koroške, je nadporočnik Franjo novali »DerwindischeTeufel.« odprl vprašanje meje med avstrijsko Malgaj širši javnosti še vedno pre- Franjo Malgaj je že kot dijak začu- in jugoslovansko državo, se je de- malo znan. Zato srčno upam, da til odpor do ponemčevanja, kar je janski boj za severno mejo razplam- bo današnja proslava doprinesla k dokazoval tudi s članstvom v giba- tel v vsej svoji silovitosti. In prav v odstiranju tančice z nepoznavanja nju Preporod in Sokol. Pri 20 letih teh odločilnih bojih, ki so preprečili tega velikega Slovenca. je prisluhnil domovini in se odzval priključitev celotne slovenske Koro- Dovolite mi, da se ob tej priliki vr- njenemu klicu. V 1. svetovni vojni ške k avstrijski državi, je osrednjo nem v preteklost, v jesen leta 1918, se je bojeval na soški fronti, bil pre- vlogo odigral Franjo Malgaj. ko se je po dolgih štirih letih trplje- meščen na južnotirolsko bojišče, pa Slovensko domovino je imel resnič- nja vendarle končala 1. svetovna spet nazaj na soško fronto. Kljub no rad in novi državi je želel vsaj na vojna. Ta vojna je v svoj neusmiljen mladosti se je hitro izkazal in bil več- severu zagotoviti mejo, ki bi se uje- vrtinec potegnila tudi Slovence. Ro- krat odlikovan. Pri komaj 22 letih je mala s slovensko etnično mejo. Nje- žljanje orožja je po štirih letih sicer že prejel medaljo za pogum, ki si jo gov odnos in ljubezen do domovine potihnilo, vendar pa se je resnični je prislužil v akciji na planini Monte sta razvidna tudi iz njegovih dnevni- boj za ozemlja, ki so jih za seboj pu- Zebio, leto dni kasneje je prejel še ških zapisov, v katerih je leta 1918 o stili razpadli imperiji, šele začel. Tudi drugo odlikovanje, rezervirano za Koroški zapisal sledeče: »Koroška! Avstro-Ogrska, dežela, ki je stoletja častnike, ki so se izkazali v večjih Nekdaj tako ponosno središče naše- predstavljala državni okvir, katerega bitkah, Karlov bojni križec. ga plemena, si nam postala v dolgem sestavni del smo bili tudi Slovenci, Svoje zgodovinsko mesto med veli- suženjstvu razbolel del našega telesa. se je sesula na koščke. Začelo se je kimi Slovenci pa si je Franjo Malgaj Tužni Korotan! Kako smo se ogrevali

14 Maistrovi borci že kot dijaki za tvojo svobodo, gledali vojna, kakršna je bila prva svetovna, območje na Štajerskem za vedno smo že v naprej tisto veselo jutro, ko sicer skorajda nepredstavljiva, se pa ostalo na Slovenskem. Podobno je bo konec tudi tvojemu ponižanju. In soočamo z drugačnimi, prav tako skušal doseči tudi na Koroškem, kjer prišlo je. Razmajani stebrovi mačehe tektonskimi izzivi, predvsem pa s je prevzel poveljstvo Koroškega ob- Habsburške so padli in šli smo, da si krizo, ki pustoši po globalni skupno- mejnega poveljstva. Žal pa se je mo- vzamemo, kar je našega«, je zapisal v sti. Živimo v času, ko nujno potre- ral po sklepu plebiscitarne komisije svoj dnevnik. bujemo svetle navdihe in pozitivne s Koroške umakniti in plebiscit je bil Franjo Malgaj pa o slovenski zemlji ni zglede, ki nas bodo navdali s samo- za Slovence izgubljen. samo razmišljal, ampak tudi ukrepal. zavestjo, pogumom in odločnostjo Spoštovani, Na svojem osvobodilnem pohodu za soočanje z izzivi in negotovo prihodnostjo. Potrebujemo zglede, naša dolžnost je, da svetle točke za severno mejo je osvobodil celo- v katerih se bo napajalo naše do- naše preteklosti, spomin na velike tno Mežiško dolino in Dravograd, moljubje, kajti občutek imamo, da ljudi in patriote, kot sta bila Franjo zavzel je Pliberk, Velikovec, Labot in nam globalni finančni interesi je- Malgaj in Rudolf Maister, ne tonejo Št. Pavel, pripravljen je bil iti tudi nad mljejo naše dostojanstvo. Negotove v pozabo, da ohranimo in neguje- Celovec. Žal pa je bil pri osvobajanju razmere v domači politiki niso pravi mo spomin nanje, s tem pa vzor in Koroške precej osamljen. Narodna odgovor na ta dogajanja. navdih tudi za naše zanamce. Zato vlada v Ljubljani ni pokazala poslu- čestitam Koroškemu domoljubne- Zato verjamem, da nam je lahko pri ha za njegove pozive ter posledično mu društvu Franjo Malgaj za delo, tem Franjo Malgaj, ta resnično velik zaradi svoje neodzivnosti in neodlo- ki ga opravlja. Čestitam pa tudi vam, sin slovenske domovine, ki je daro- čenosti zamudila tisti ključni zgodo- drage Korošice in Korošci, saj na val prav vse, tudi svoje življenje, za vinski trenutek, ko bi bilo mogoče svetal zgled. Danes so po njem po- vrednote in značaj Franja Malgaja osvoboditi celotno slovensko Ko- imenovane številne ulice. V njegov vedno znova spominjate tudi sami – roško ter tam vzpostaviti slovensko spomin stojijo mnogi spomeniki, s svojo narodno zavestjo in s svojimi upravo. Dokončne rešitve vprašanja njegovo ime nosijo šole. Vendar pa dosežki. severne meje pa Franjo Malgaj, eden je ta veliki slovenski narodnjak in Spoštovani, največjih slovenskih borcev za sever- borec za slovensko Koroško kljub no mejo, ni doživel. V nesrečnih oko- čestitke tudi ob 10. obletnici član- svojim junaškim in plemenitim deja- liščinah je bil 6. maja 1919 ubit. stva Slovenije v Evropski uniji, ki njem, ki jih je storil v svojem kratkem smo jo obeležili 1. maja. Ravno za- Malgajev trud in njegova skrajna žr- življenju, dejanjem, ki so zgled nam radi izkušenj Koroške, ko so v zgo- tev kot tudi žrtve njegovih soborcev, in prihajajočim generacijam, prema- dovini o njeni usodi odločali drugi, ki so v tistem zgodovinskem trenut- lo znan, če ne že kar pozabljen. menim, da je zato še toliko bolj po- ku uspeli osvoboditi slovensko Ko- Spoštovani, membno, da se udeležite bližnjih roško, so bili žal v večjem delu za- Franjo Malgaj je bil Maistrov borec volitev v evropski parlament in pod- man. Slovenska Koroška je namreč in tovariš, zato mi dovolite, da na prete tiste, za katere verjamete, da na mirovni konferenci v Parizu pla- tem mestu spomnim, da v letošnjem bodo zagovarjali vaše interese, ki čala visoko ceno. Kljub temu pa lah- letu obeležujemo tudi 140. obletni- bodo ohranjali možnost ohranjanja ko oziroma moramo in smo dolžni co rojstva ter, žal, tudi 80. obletnico razvoja doma, da ne bomo postali tega velikega borca postaviti ob bok smrti največjega borca za severno obrobni opazovalci dogajanj v Evro- vseh velikih Slovencev. mejo generala Maistra. Rudolf Ma- pi in v svetu. To, da smo cenjeni v Spoštovani, ister je bil namreč tisti, ki je odločil- svetu, potrjujejo tudi naša izvozna prva svetovna vojna je Slovence pri- no posegel v napeto dogajanje po podjetja, ki delajo uspešno na med- zadela ne le kot posameznike, tem- prvi svetovni vojni in s svojo dovr- narodnih trgih. To dokazuje, da zna- več tudi kot narod. Na bojiščih te šeno vojaško strategijo spremenil mo in zmoremo. velike vojne, ki je nasluteno vplivala tok zgodovine. Gre za človeka, ki Spoštovani gostje, gospe in gospod- na tok 20. stoletja in nadaljnji razvoj ni državotvorno le razmišljal, tem- je, hvala za pozornost. Evrope, je življenje izgubilo 35.000 več tudi ukrepal in je zaslužen za to, slovenskih mož in fantov. Danes je da je slovensko narodnostno mejno Ravne na koroškem, 3. maj 2014

15 iz dela društev in zveze 9. skupščina zveze društev general Maister in osrednja prireditev ob 140-letnici rojstva generala Maistra v Mariboru

Rudolf Pfajfar sekretar ZDGM

ne 9. aprila 2014 je bila v Ma- kov, Dušana Vodeba, Jožefa Tišlerja ter nekatere spremembe statutarne D riboru 9. skupščina ZDGM. Še in Vitka Roša, sta bila izvoljena še pogodbe. Ena od pomembnejših pred začetkom skupščine je dele- nova podpredsednica Lučka Laza- je tudi oblikovanje novega organa gacija, v kateri so bili poleg vodstva rev Šerbec ter podpredsednik dr. ZDGM – predsedstva, ki bo v nuj- ZDGM tudi nekateri predsedniki Janko Prunk. Dobili smo novega za- nih primerih odločalo o zadevah, in člani posameznih društev GRM, kladnika Matjaža Killerja. Dosedanji ki so sicer v pristojnosti upravnega položila cvetje na grob generala Ru- tajnik ZDGM Rudolf Pfajfar je bil odbora, vendar bo moralo slednje- dolfa Maistra. vnovič izvoljen, tokrat kot generalni mu redno poročati o svojem delu in Po ogledu razstave »Boji za S mejo« sekretar ZDGM. V NO bodo pono- odločitvah. in kosilu v vojašnici general Ru- vili mandat, in sicer Darko Končan Po končani skupščini smo se udele- dolf Maister se je začela skupščina kot predsednik, kot člana pa Alenka žili osrednje prireditve ob 140-letni- ZDGM, ki je bila tokrat tudi volilna. Podbevšek in Viktor Pistotnik. ci rojstva in 80-letnici smrti GRM – Kot predsednik nas bo vsaj še eno Poleg finančnega načrta so bile koncerta orkestra Slovenske vojske, leto vodil mag. Milan Lovrenčič. sprejete tudi temeljne programske orkestra Slovenske policije in nasto- Poleg dosedanjih podpredsedni- usmeritve za delo v letošnjem letu pa garde Slovenske vojske.

16 iz dela društev in zveze

17 iz dela društev in zveze

18 iz dela društev in zveze

19 iz dela društev in zveze Ohranjanje Maistrovega domoljubnega izročila Občni zbor Društva general Maister Kamnik

Franc Svetelj

ruštvo general Maister Ka- Začetek občnega zbora je nazna- ni zbor je po razpravi sprejel precej D mnik se je lani ob desetletnici nila himna ZDGM Slovenec sem v obsežen program dela (vsebuje kar ustanovitve lotilo vrsto aktivno- izvedbi okteta dijakov Gimnazije in 22 aktivnosti) za letošnje leto, v ka- sti, katerih namen je bil negovati srednje šole Rudolfa Maistra pod terem bomo proslavili 140-letnico spomin na našega rojaka Rudolfa vodstvom prof. Ane Černe Gregorič, Maistrovega rojstva. Med aktivnost- Maistra in borce za severno mejo sledili pa sta še recitaciji Maistrovih mi je ob občinskem prazniku tudi ter krepitev domoljubne zavesti pesmi Pomlad in Moje gosli, ki ju je zaključek tekmovanj osnovnih šol med mlado generacijo, predvsem predstavil član društva Anton Iskra. na literarnem in likovnem področju v osnovnih in srednjih šolah, je na V imenu Koordinacijskega odbora ve- pod naslovom Kamnik, Maistro- občnem zboru društva 12. marca teranskih in domoljubnih organizaciji vo mesto, ki ga DGM organizira v 2014, ki ga je vodila Marjeta Hu- ter Zveze borcev za vrednote NOB je okviru KO domoljubnih in veteran- mar z delovnim predsedstvom, udeležence občnega zbora pozdravil skih organizacij Kamnika. njegov predsednik Matevž Košir. povedal njegov predsednik Ivan Med zelo odmevne prireditve sodi Sekavčnik. Pri tem je posebej pou- Vsa poročila in razprave članov, ki tudi vsakoletni Maistrov pohod na daril sodelovanje društva pri lanski so napolnili veliko sejno dvorano Veliko špico nad Kamnikom na dru- organizaciji tabora društev GM in občine Kamnik, so pokazale, da go soboto v aprilu. Letošnji že 9. Ma- FM iz vse Slovenije in sodelovanje društvo, ki sedaj šteje okrog 140 istrov pohod bo v soboto, 12. aprila pri nastajanju in slavnostnem od- članov, pridobiva vse več podporni- 2014, pohodniki pa bodo pot začeli prtju spominske sobe Rudolfa Ma- kov in simpatizerjev z območja ka- izpred Maistrovega spomenika v Ka- istra. mniške in komendske občine. Obč- mniku.

20 iz dela društev in zveze

Zaključek 1. nagradnega natečaja Kamnik, Maistrovo mesto

Predsednik komisije KOVDO, Rudolf Pfajfar

oordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij (KOVDO), ki so podpisale Listino o K medsebojnem sodelovanju na območju občin Kamnik in Komenda, ta pa združuje veteranska in domoljubna društva v sestavi:

• Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, • Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, • Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana, odbor Kamnik, • Zveza slovenskih častnikov Kamnik-Komenda, • Društvo general Maister Kamnik je konec leta 2013 ustanovilo OBČINA KOMENDA - tekmovala je Da bi delo potekalo nemote- Komisijo KOVDO za izved- samo na likovnem področju 3. triade no, so v komisiji poleg članov bo 1. nagradnega natečaja • za likovno področje 3. triada: veteranskih in domoljubnih »Kamnik, Maistrovo mesto« JANA STELE, OŠ Komenda-Mo- organizacij sodelovali tudi na likovnem in literarnem ste strokovni sodelavci, in sicer: področju za 2. in 3. triado likovni pedagog Milojka Volkar • za likovno področje Alojz osnovnih šol občin Kamnik Berlec – akademski slikar in Komenda, z namenom OBČINA KAMNIK - tekmovala je na in Dušan Sterle – grafični dodatnega spodbujanja likovnem in literarnem področju 2. in slikar in oblikovalec, 3. triade in utrjevanja domoljubja v • za literarno področje osnovnih šolah. • za likovno področje 2. triada Marjeta Humar – dokto- Do 5. marca 2014 je komisija ELA URANKAR, 5. raz. OŠ Fra- rica znanosti in na Albrehta prejela 40 likovnih in 19 lite- • Ivanka Učakar – profesorica mentorica Mateja Jamnik rarnih del. Razpisano je bilo, Za strokovno opravljeno delo da osnovne šole za vsako • za likovno področje 3. triada se jim iskreno zahvaljujemo. področje in triado pošljejo ŽAN PLANINC, 8. raz. OŠ Ma- največ tri dela. Predvidevali rije Vere Priznanja kamniških nagrajen- smo, da bodo tekmovanja mentorica Irena Zagožen cev so bila podeljena na pro- najprej potekala na posame- • za literarno področje 2. triada slavi občinskega praznika 28. znih šolah, najboljša dela pa LARA VETTORAZZI, 5. raz. OŠ 3. 2014, v občini Komenda pa bodo priznanje podelili na slo- se bodo uvrstila na občinsko Stranje tekmovanje. vesnosti OŠ Komenda-Moste. mentorica Mira Papež Vsi udeleženci tekmovanja Z veseljem ugotavljamo, da • za literarno področje 3. tria- prejmejo knjižno nagrado s so se na razpis odzvale vse da EMA OSOLNIK, 9. raz. OŠ posvetilom župana in predse- osnovne šole v občinah Ka- Stranje mnik in Komenda. dnika KOVDO na predvide- mentorica Mira Papež nih šolskih slovesnostih. Skladno z razpisom je Ko- misija KOVDO za vsako po- Za izvedbo projekta Kamnik, dročje in triado osnovnih šol Maistrovo mesto se zahvalju- posamezne občine izbrala jemo tudi občinama Kamnik samo po eno delo, in sicer: in Komenda.

21 iz dela društev in zveze Tone Partljič na drugem Maistrovem večeru v Kamniku Franc Svetel

kladno s programsko zasnovo dogodki na njem in ob njem po koncu ki jih je hitro sodišče obsodilo na smrt. S Medobčinskega muzeja Kamnik, vojne leta 1919, o katerih pa po Par- Maister je pomilostil sedem vojakov, ki upravlja s stalno muzejsko zbirko v tljičevem mnenju doslej nismo veliko razen dveh. Po drugi svetovni vojni Maistrovi rojstni hiši, je 12. februarja brali in slišali. so razširili mnenje, o tem je pisal tudi 2014 potekal drugi Maistrov večer. Po koncu prve svetovne vojne so Nem- zgodovinar France Klopčič, da so ta- Tokrat so na zanimiv večer povabili ci v Mariboru ustanovili narodne stra- krat v Mariboru ubili prva dva komu- znanega pisatelja Toneta Partljiča iz že, nemški Schutzwer. Partljič meni, da nista, čeprav v tistem času v Mariboru Maribora, ki je med drugim napisal se je na tem mostu in ob njem na obeh sploh ni bilo komunistov, je opozoril tudi zbirko črtic o Maistru, z naslo- bregovih Drave zgodilo nekaj, kar do- Partljič. vom General. slej nikjer ni bilo podrobno opisano, in Ob koncu večera je pisatelj prebral Alenka Juvan, sodelavka muzeja, je na kar je pozneje, po letu 1945, domnev- še eno svojih črtic iz zbirke črtic za začetku predstavila Toneta Partljiča in no vplivalo na nepriljubljenost Maistra mladino General, ki jo je napisal leta njegovo literarno delo, nato pa je go- pri takratnih oblasteh. 2006. Z junakinjo črtice, s Katrco iz sta in vse udeležence, med katerimi Leta 1976 je bil v Mariboru simpozij Zavrha, ki je Maistru med njegovim je bilo največ članov DGM Kamnik s o Maistru, na katerem je zaključke, v oddihom v Zavrhu prinašala časopi- predsednikom Ivanom Sekavčnikom, katerih je bila izražena tudi zamera do se, se je v njenih poznih letih srečal pozdravila podžupanja mag. Julijana Maistra, predstavil zgodovinar M. Sti- tudi pisatelj. Bizjak Mlakar, ki je izrazila zadovolj- plovšek. Poudarili so, da je bil Maister Tone Partljič je v spominsko knjigo stvo, da se s prirejanjem Maistrovih velik narodnjak, vendar izrazito kon- muzeja, ki si ga je od odprtja novem- večerov poživlja največja zbirka o Mai- servativen. bra 2013 do februarja 2014 ogledalo stru in njegovem delovanju pri nas. Ob obisku ameriške delegacije v zvezi že več kot 1800 obiskovalcev, med Svojo pripoved o Maistru je pisatelj z določanjem severne meje v Maribo- njimi tudi veliko mladih iz ljubljanskih začel z zgodbo o mariborskem kovin- ru januarja 1919 so jugoslovanski voja- in kamniških šol, med drugim zapisal: skem mostu, ki je bil letos star sto let. ki, pretežno srbski, streljali na več tisoč »Rudolfa Maistra, ki se je pred 140 leti V svojem času je bil eden najlepših nemških protestnikov, ki so na obeh rodil na Šutni v Kamniku, smo Mari- tovrstnih mostov; narejen je z zakovi- straneh mostu prek Drave zahtevali, borčani vzeli kar za svojega zaradi pre- cami, po vzoru Eifflovega stolpa v Pa- da Maribor ostane nemški oziroma av- vzema vojaške oblasti v našem mestu rizu. Ob njem živi tudi sam, zato sedaj strijski. Obležalo je nekaj mrtvih udele- 1. novembra 1918 in vsega drugega in piše zgodbo o dogodkih v zvezi s tem žencev. Čeprav Maistra takrat ni bilo v nič kaj radi ne slišimo, da je bil tudi Kra- mostom v Maistrovem času. Most je Mariboru, mu je tedanja jugoslovanska njec (Kamnik, Mengeš, Kranj). Ampak bil odprt pred začetkom prve svetov- oblast naložila odločitev o pomilostitvi priznati moram, da Kamničani (obči- ne vojne, avgusta 1913. Povezan je z vojakov, ki so streljali na udeležence in na, mestni muzej in Maistrova hiša)

Obiskovalci drugega Maistrovega večera so z zanimanjem prisluhnili Tone Partljič je z zanimanjem pregledal zadnjo številko Maistrovega Partljičevemu razmišljanju o Maistru. glasu, glasila ZDGM, ki ga doslej ni poznal.

22 iz dela društev in zveze pravzaprav bolj prizadevno skrbite muzeja Torkarjevi in »hišnici« Alenki napisal sem dve knjižici o njem, v zanj kot Mariborčani, ki smo dolgo Juvanovi sploh ne govorim. žlahti sem imel Maistrove borce, in nagajali Maistrovim borcem, da bi Seveda nisem ravno pravi zgodovi- tako si domišljam, da imam dovolj postavili kip svojemu generalu. nar, vendar sem o Maistru prebral »kvalifikacij«, da lahko kdaj pa kdaj Vaša skrb za hišo, prireditve, publi- vse, kar se »dobi«, poznam njegove- spregovorim o njem tudi v Kamniku. kacije pa me je sploh prevzela in ga vnuka, ki stanuje na Maistrovi 17 Kipar Miha Kač, član DGM Kamnik, zbralo se je zares veliko ljudi, ki do- v Mariboru, poznal sem »Maistro- je ob koncu večera Partljiču podaril sti vedo o njem in ki so mi bili kot vo« Katrco na Zavrhu, hodim mimo svojo upodobitev kamniškega roja- gostu naklonjeni. Da o direktorici njegove hiše, nesem svečo na grob, ka Rudolfa Maistra. Naši fantje in možje so se borili pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra Odkritje doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra v Cerkvenjaku

Roman Lorenčič

poštovani občanke, občani, g. žu- ma. Oče Franc, ki je bil po rodu Štaje- beti zase, zato se je odločil za poklic S pan Marjan Žmavc, poslanec dr- rec, je umrl, ko je bilo Rudolfu komaj vojaka. Domobransko kadetnico je žavnega zbora g. Franc Breznik, pred- tri leta. Mati Frančiška, roj. Tomšič, leta 1884 končal na Dunaju, istega sednik ZDGM g. Milan Lovrenčič, je bila doma iz Dolenjske. Po smrti leta pa je bil vključen v domobranski predstavniki društev general Maister, Rudolfovega očeta je zanj pomagal bataljon v Ljubljani. Za poročnika je spoštovani gostje, želim vam prisrčno skrbeti stric Lovrenc. Osnovno šolo bil imenovan novembra 1895 v Lju- dobrodošlico v Cerkvenjaku. je Rudolf najprej obiskoval v Men- bljani, kjer je uspešno končal šolo za gšu, nato pa v Kranju. Kranjsko niž- pehotne častnike. Zaposlil se je kot Spoštovani domoljubi, smo pred od- jo gimnazijo je začel obiskovati leta častnik in nadaljeval s šolanjem v Ar- kritjem doprsnega kipa generala Ru- 1885 in jo končal leta 1890 kot odlič- madni strelski šoli, kjer se je leta 1903 dolfa Maistra v Cerkvenjaku. njak. Bil je tudi izvrsten telovadec, usposobil za orožarskega častnika. V Pred 140 leti rojeni Rudolf je otroštvo sabljač, plavalec in smučar. Vsesko- Gradcu se je leta 1907 izpopolnjeval preživljal kot najmlajši otrok v druži- zi se je zavedal, da bo moral zaradi in napredoval v stotnika. Leta 1910 ni, skupaj s svojima starejšima brato- zgodnje očetove smrti sam poskr- je zaradi odlično izpeljanih vojaških

23 iz dela društev in zveze

vaj postal poveljnik 7. bojne čete, po- se je pod poveljstvom generala Mai- je kalila ideja slovenstva. Dandanes zneje pa poveljnik podčastniške šole. stra zbralo 4000 mož. Ustanovljen je je to lahko samo še ena od dodatnih Med vojaškim službovanjem se je bil mariborski pešpolk. Z ustanovitvi- spodbud za privzgojo domoljubja, poročil z Marico Stergarjevo, ki mu jo mariborskega pešpolka je 20. no- domovinske zavesti in ohranjanja je rodila dva sina. vembra 1918 nastala prva redna slo- zgodovinskega spomina v našem Po začetku prve svetovne vojne leta venska vojska s slovenskimi častniki okolju. Prepričani smo, da je slednje 1914 Rudolf deluje v Mariboru kot re- in njihovim poveljevanjem. zelo pomembno tudi v naših časih in ferent pri okrožnem poveljstvu črne Dne 23. novembra 1918 ob štirih da nam je s postavitvijo spomenika vojske, kjer je najprej postal začasni zjutraj so Maistrovi vojaki razorožili to v celoti uspelo. poveljnik okrožnega poveljstva in bil Schutzwer. Maistrove enote so 27. Pot, ki smo jo prehodili za uresničitev julija 1917 preimenovan za stalnega novembra 1918 zasedle Špilje, nato cilja, ni bila lahka, bila pa je veliko laž- poveljnika. Še med prvo svetovno pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Ra- ja zaradi pomoči tistih, ki so nam na vojno, ki je trajala do 11. novembra dlje in Muto. Malgajeva enota iz Ce- tej poti stali ob strani in nam pomaga- 1918, je mariborski nemški občin- lja je zasedla Mežiško dolino, Pliberk li - moralno in finančno. Naj jih ome- ski svet že 30. oktobra 1918 razgla- in Velikovec. Ljubljanska enota je nim: članice in člani Društva General sil Maribor z okolico za del nemške zasedla Dravograd, Labot in Šentpa- Maister Cerkvenjak, Občina Cer- Avstrije. Tej razglasitvi se je Rudolf vel. Slovenske čete so zasedle kraje kvenjak, Zavarovalnica Maribor, g. Maister odločno uprl in 1. novembra ob narodnostni meji od Radgone Franc Breznik, mag. Milan Lovrenčič, 1918 v vojašnici 26. strelskega polka do Šmohorja pri Beljaku. Zaradi ne- Gostišče pri Antonu, Kocuvan Feliks mestnim poveljnikom in zbranim ča- priznavanja pogodbe deželne vlade iz Sv. Jurija, Turistična kmetija Bre- stnikom v Melju odločno izjavil: »Ne Štajerske, Koroške in tudi Narodne znik, Turistično društvo Cerkvenjak, priznavam teh točk. Maribor razgla- vlade v Ljubljani je prišlo do bojev DGM Zasavje, Trgovina gostinstvo šam za jugoslovansko posest in pre- štajerskega obmejnega poveljstva še Ploj, PRO-MODA Sebastjan Breznik, vzemam v imenu svoje vlade vojaško pri Lučanih januarja in februarja 1919 DGM Kamnik, Kamnoseštvo Arnuš poveljstvo nad mestom in vso Spo- v Radgoni. Premirje je bilo podpisa- iz Destrnika, Bubi bar Cerkvenjak, dnjo Štajersko.« Zbrane je prosil, naj no 13. februarja 1919. Domačija Firbas, Notranjsko do- ostanejo z njim, ker jih v imenu dr- Zakaj torej postavitev spomenika ge- moljubno društvo general Maister, žave potrebuje. Tako so vojašnice in neralu Rudolfu Maistru v Cerkvenjaku, Pohorsko društvo general Maister drugi pomembni objekti v Mariboru ko pa se boji niso odvijali na območju in kipar restavrator Viktor Gojkovič, prišli pod oblast Narodnega sveta in naše občine? Odgovor je preprost. katerega delo bomo odkrili. Viktor je Maistrove vojaške oblasti. Narodni prisluhnil vsem našim željam in nam svet je Maistra razglasil za generala. Po proučitvi zgodovinskih dejstev z odprtimi rokami pomagal, umetni- Po tej razglasitvi so si dogodki bli- ugotavljamo, da je tudi naše okolje ško in finančno. Viktor, hvala vam! skovito sledili. Presenečeni Nemci med boji za severno slovensko mejo V začetku sem omenil, da letos mine- so od Narodnega sveta in generala dalo svoj pečat. K temu so prispeva- va 140 let od rojstva Rudolfa Maistra, zahtevali ustanovitev varnostne stra- li naši fantje in možje, ki so se borili 100 let od začetka prve sv. vojne, mi- že. Tretjega novembra 1918 so usta- pod poveljstvom generala Rudol- neva pa tudi 80 let od smrti generala novili zeleno gardo ali t. i. Schutzwer. fa Maistra. Spominsko obeležje z Maistra. Toda general Maister, ki je bil Po teh dogodkih je general Maister njegovo portretno podobo je torej dolgo zamolčan, je danes še kako živ. presodil, da bo potrebno vojaško spomin na ljudi iz Cerkvenjaka, ki General Maister, prevzemi oblast ! ukrepanje, zato je 9. novembra 1918 so neposredno sodelovali v teh bo- razglasil mobilizacijo. V nekaj tednih jih, in opomin ljudem na čas, ko se Cerkvenjak, 15. junij 2014.

24 iz dela društev in zveze Pot miru

Aleks Štakul

il je lep dan. Zeleno modra Soča Balkanu je hitro prerasel v globalno Na naši strokovni ekskurziji po Poti B nas je pričakala v vsej svoji lepoti vojno svetovnih razsežnosti. V Evropi miru, za katero vzorno skrbi Ko- in otožnosti, prav takšna, kakor jo je in po svetu so nastajale številne fron- bariški muzej, smo si pod odličnim opeval v svojih znamenitih pesmih vete in bojišča: vzhodna in zahodna strokovnim vodstvom Jožeta Strica liki domoljubni goriški slavček Simon fronta, balkansko bojišče, italijanska ogledali le košček tako imenovane Gregorčič. Namen našega izleta je bil fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna italijanske fronte, ki je v dolžini 600 ogled dela znamenite Poti miru, ki na v kolonijah, vojna na morju ter bitke v kilometrov potekala od tromeje med vsakem koraku s številnimi vojaškimi zraku. Napovedi generalov, da se bo Švico, Italijo in Avstro-Ogrsko prek utrdbami »kavernami« in strelskimi vojna hitro končala, se niso uresniči- tirolskih Dolomitov, Karnijskih Alp, jarki v naravnem okolju spominja na le. Na bojiščih, v jarkih in kavernah Julijskih Alp, ob reki Soči do njenega je umrlo več vojakov kot civilistov, največjo svetovno morijo, v kateri so izliva v Jadransko morje. Eno najtež- trpelo in umiralo pa je tudi številno umirali tudi mladi slovenski vojaki. jih bojišč je bilo v visokem gorovju, civilno prebivalstvo. Štiriletna krvava višjem kot tri tisoč metrov, na lede- Letos mineva sto let od začetka 1. vojna je za seboj pustila 37 milijonov nikih, ozkih soteskah in grebenih. svetovne vojne, znane kot Velika mrtvih, ranjenih in pogrešanih voja- Zaradi zahtevnih gorskih razmer je vojna. Začela se je 28. julija 1914 in kov in civilistov ter popolno uničenje. bila največji sovražnik vojskujočim trajala vse do 11. novembra 1918. Ukinila je tudi štiri velika cesarstva: Vanjo so bili vpleteni vsi večji impe- rusko, nemško, avstro-ogrsko in oto- stranem kruta narava, zlasti pozimi. riji tistega časa ter njihovi zavezniki. mansko ter za vedno spremenila ze- Ustavili smo se na več kot tisoč me- Na videz majhen evropski konflikt na mljevid Evrope. trov visokem grebenu Kolovrata, ki

25 iz dela društev in zveze

se razteza na desnem bregu Soče muzej na prostem, kjer se je mogoče V Logu pod Mangartom smo si ogle- med Kobaridom in Tolminom. Vi- sprehoditi skoz obnovljena in dobro dali lepo urejeno vojaško pokopališče, jugasta pot po obronkih strmih po- ohranjena poveljniška in opazovalna kjer na idiličnem kraju v tihoti in v ob- bočij, ki jo je mojstrsko obvladoval mesta, mitralješke in topniške polo- jemu mogočnih smrek počiva več kot naš zanesljivi voznik udobnega avto- žaje, kaverne ter prepletene strelske 800 avstro-ogrskih vojakov, ki so padli busa, je zavoljo posledic letošnjega jarke. Tak sistem utrdb je omogočal kot branitelji Rombona in bovške ko- katastrofalnega žleda ponujala žalo- zavetje in edino možnost za prežive- tline. Bili so različnih narodnosti, tudi sten pogled na ostanke gozdov. Kot tje. Gre za čezmejni muzej, ki se na- slovenske. Med njimi je bilo največ da bi jih oplazilo večurno vsesplošno daljuje tudi na italijanski strani. vojakov 4. Bosansko-hercegovskega in neprekinjeno bombardiranje med pehotnega polka. Na osrednjem delu Prek Livka smo se nato spustili v najhujšimi bitkami Soške fronte. Od pokopališča je mogočen spomenik, dolino. V prijetnem gostišču v Žagi tod se odpira izjemen pogled na delo češkega kiparja Ladislava Kofra- pri Bovcu smo se osvežili in okrepili nekdanja bojišča soške fronte - od neka, ki je v Logu pod Mangartom z dobrim kosilom ter družno zapeli Kanina, Krnskega pogorja do Svete služil kot avstro-ogrski vojak. gore. Na drugi strani se oko ustavi v ob našem harmonikarju Dominiku. Vsem padlim se je priklonil tudi žen- Benečiji, Furlanski nižini, vse do Ja- Na obronkih bovške planote smo si ski kvartet, ki je pod vodstvom naše dranskega morja. Naš vodnik Jože ogledali tudi znamenito točko opa- neumorne in prijazne tajnice Angelce Stric, ki s simpatično prleško govori- zovališč 1313 avstro-ogrske in nem- Škripec ubrano zapel lepo domoljub- co ne more zatajiti svojega porekla, ške vojne linije in zanimivo trdnjavo no slovensko pesem. nam je natančno in nazorno ter na Kluže. Že v 15. stoletju je tedaj lese- zelo zanimiv način opisal in pojasnil na utrdba preprečevala turške plenil- Avtobus nas je varno popeljal čez idi- frontne linije, strategijo in taktiko vojne vpade na Koroško. V 18. stoletju lični Predel v Kranjsko Goro in naprej skujočih se strani. Med prvo svetov- je avstrijska posadka branila trdnjavo v Ljubljano, kamor smo se vrnili z le- no vojno je italijanska vojska na Ko- pred vojsko generala Napoleona Bo- pimi vtisi in spomini ter z eno samo lovratu zgradila obsežen sistem tretje naparteja, v 20. stoletju pa je imela mislijo: »Da se krvava morija izpred obrambne črte, poimenovane »lina ključno obrambno vlogo na soški sto let ne bi nikdar več ponovila na d'armata«. Tod je danes na koti 1114 fronti. naših tleh.«

26 iz dela društev in zveze

DOMOVINA

Oh, domovina, moja srčna si toplina, a včasih tudi bolečina. Ko ozrem se po tebi, domovina, zdiš se mi kot barvna raztopina.

Morje, gozd, gore in ravnine vse to ponos so naše domovine. Življenje je v naši domovini veselo, zanimivo, pestro, na Slovence gledamo kot na brata, sestro.

Vidim lahko te z višav, če na Triglavu stojim in zlato sonce s tabo si delim. Lahko pa gledam te od spodaj navzgor: če spustim se v kraške jame, vidim tam lepote same.

Povodni mož v Ljubljanici, kurenti na Ptuju, človeška ribica v Postojnski jami. Hvala, domovina, ker vse to deliš z nami.

Lanna Kalan, 8. a, OŠ Toneta Čufarja Ljubljana Mentorica: Zdenka Ferenc

27 iz dela društev in zveze Društvo general Maister Ptuj

Davorin Jukič, Predsednik DGM Ptuj

ruštvo general Maister Ptuj je sednjih in sorodnih društev ter sestan- žitev Dneva generala Maistra; otroci D bilo ustanovljeno na ustanovni kov Zveze DGM. Ob rojstnem dnevu pevci so se nekaj mesecev ''družili'' skupščini dne 23. 10. 2008. Osnovni smo imeli 40-minutno radijsko odda- z Maistrom, posredno pa tudi njihovi namen delovanja društva je ohranjajo, posvečeno Rudolfu Maistru. Tjaša starši in učitelji. Polna dvorana poslu- nje zgodovinskega dela generala Ma- Mrgole Jukič se je pogovarjala z Ma- šalcev je izvedela veliko novega iz istra in njegovih borcev za severno rijo Hernja Masten v oddaji Pogovor življenja Rudolfa Maistra. Po odme- mejo, s ciljem razvijanja in utrjevanja ob kavi. Ves čas smo skrbeli tudi za vih obiskovalcev in nastopajočih je bil domoljubja na vseh področjih druž- spomenik generalu Maistru. koncert zelo uspešen, zato se bomo benega življenja. Društvo je vključe- Ob državnem prazniku - Dnevu Ru- potrudili, da postane tradicionalen. no v Zvezo društev general Maister dolfa Maistra - smo priredili koncert. Priprave na koncert so bile precej Ljubljana. Ima sedemčlanski upravni K temu razmeroma velikemu projek- zahtevne in dolgotrajne. Ob teh odbor in tričlanski nadzorni odbor. V tu nam je uspelo pritegniti več kot pripravah smo uresničili kar precej prvem mandatu je društvo vodil Sta- sto učencev osnovnih in srednjih šol načrtovanih nalog, malce manj pa nislav Brodnjak. ter njihove mentorje. Na koncertu so smo bili uspešni pri drugih nalogah. Dne 29. junija je bila prva skupščina pred polno dvorano Dominikanskega Zahvala vsem članom, ki so sodelo- novega mandata pod vodstvom Da- samostana nastopili trije otroški pevski vali pri uresničitvi projekta, zahvala vorina Jukiča, na kateri smo pregledali zbori (osnovnih šol Ljudski vrt, Mladi- povezovalki programa in soavtorici delo v preteklem letu, ki ga je nadzor- ka in Olga Meglič) in dve recitatorski scenarija, naši članici Tjaši Mrgole Ju- ni odbor dobro ocenil, enako tudi fi- skupini (Osnovna šola Breg in Sre- kič, in sinu Tadeju Jukiču za tehnično nančno poročilo. dnja ekonomska šola Ptuj). Nastopili podporo. Društvo je v novem mandatu pred- so tudi Završki fantje, odlična pevska Poleg rednega dela našega društva vsem iskalo možnosti inovativnega skupina, ki ima v svojem repertoarju načrtujemo še koncert ob Dnevu delovanja. Ideje o druženju v obliki pesmi Rudolfa Maistra in druge do- Rudolfa Maistra ter aktivnosti za po- piknikov žal še nismo uspeli uresni- moljubne pesmi. Tudi otroci so peli in imenovanje trga po Rudolfu Maistru čiti. Udeležili smo se vseh državnih recitirali Maistrove in domoljubne pe- pred hišo, v kateri je živela družina proslav (vsaj en član), dogodkov so- smi. Namen koncerta ni bil le obele- Maister na Ptuju.

Pevski zbor Osnovne šole Olga Meglič (foto: Davorin Jukič) Pevski zbor Osnovne šole Mladika (foto: Črtomir Goznik)

Predsednik Obiskovalci (foto: Davorin Jukič) (foto: Črtomir Goznik)

28 KoDVOS Organizacija TIGR nekoč in danes Z dr. Savinom Joganom se je o organizaciji TIGR pogovarjala Jelka Šertel.

Dr. Savin Jogan

rganizacija TIGR je nesporni in udarnost organizacije. Požigi šol in O pomembni del naše narodne vrtcev ter fašističnih »dopolavorov«, zgodovine. TIGR je bila tajna od- skupaj z oboroženimi spopadi s faši- porniška organizacija, ustanovljena sti in izdajalci, so bili le na zunaj vi- jeseni leta 1927 na Nanosu. Po pri- dna oblika tigrovskega boja. Z ena- čevanjih se je njeno jedro oblikova- ko vnemo in tveganjem so tigrovci lo že tri leta prej v krogu tržaškega prek meje prenašali sporočila in političnega društva Edinost. Sesta- slovenske knjige in se zoperstavljali vljali so ga predstavniki primorskih ukrepom izrivanja slovenske kultu- Številni so zaradi svojih vojaških prosvetnih in mladinskih društev in re, ovirali vsiljene fašistične volitve izkušenj postali na vse pripravljeni številni posamezniki, preizkušeni v in drugo. Svoje zaveznike je TIGR prvih odločnih spopadih z vedno iskal pri drugih primorskih rojakih, organizatorji partizanstva in OF v bolj brutalnim fašističnim nasiljem. ki so se uspešno upirali z drugačni- primorskih krajih. V ta okvir logič- Za organizacijo so uporabljali razmi oblikami odpora (med narodno no sodi tudi prvi oboroženi spopad lična imena:TIGR (akronim za Trst, zavednimi duhovniki, kulturnimi tigrovske trojice Zelen, Kravanja, Istra, Gorica, Reka), tudi Tigor, Na- delavci), pa tudi v sodelovanju in Majdič v bitki na Mali gori 13. maja rodnorevolucionarno gibanje Slo- skupnih akcijah in dogovorih z dru- 1941 z italijanskimi policisti in kara- vencev in Hrvatov v Julijski krajini gimi protifašističnimi organizacijami binjerji ter trojico orožnikov. Dejav- ali kar preprosto Organizacija. Tež- (Concentrazioneantifasista, Liga za nost Tigra je že prej odmevala tudi v ki pogoji delovanja in boja so zah- avtonomijo Julijske krajine, britan- demokratičnem svetu. Znani britan- tevali tudi posebne oblike organi- ska služba SOE za obveščevalne de- ski zgodovinar J. P. Taylor je zapisal: ziranosti. Člani trojk in celic so bili javnosti in sabotaže, Komunistična »Še preden je vojna segla v Jugoslavi- lahko le samski moški z odsluženo stranka Italije in KS Slovenije). To so- jo, so bili Slovenci zavezniki Velike Bri- vojaško obveznostjo, ki so obvladali delovanje se je okrepilo zlasti pred tanije, ko jih je ta imela še prav malo.« temeljne vojaške veščine, hkrati pa pričakovanim napadom italijanske Kakšni so bili odmevi tega delovanja so morali biti samski. Tako je bila vojske na Jugoslavijo in se osredo- med ljudmi, kakšne so bile vezi med to zagotovljena potrebna konspirativ- točilo na zbiranje ter hrambo in pre- »skrivnostno« organizacijo in Primorci? nost, zmanjšalo pa se je tudi tvega- nos orožja ter na sabotažne akcije Organizacija nikoli ni bila ločena od nje za družinske člane ob morebi- na ozemlju Avstrije in Nemčije. Z ljudi, ki so trpeli pod fašizmom. Ljudje tnem njihovem odkritju. Preverjeno vsemi naštetimi dejavnostmi in vo- so vedeli, da se TIGR bojuje zoper na- in preizkušeno članstvo (v tridese- jaškim usposabljanjem na posebnih silje tujcev, veselili so se vesti o njego- tih letih prejšnjega stoletja od dva tečajih za tigrovce in člane Zveze vih uspešnih akcijah. Kljub pravilom do tri tisoč članov) je omogočalo primorskih emigrantskih organizacij stroge ilegale in popolni konspiraciji je TIGR pripravljen pričakal napad na Jugoslavijo in okupacijo aprila 1941. Tigrovci Godnič, M. Rejec in verjetno tudi Kravanja so bili med pobudniki in udeleženci zborovanja za odpor zoper italijanski napad 6. aprila 1941 ter med pripadniki So- ške legije, ki je krenila nasproti oku- patorju nekaj dni pozneje. Nekatere od teh prostovoljcev so kasneje Ita- lijani aretirali, veliko tigrovcev pa se je pridružilo nastajajočim partizan- skim skupinam. Tigrovci so nudili zatočišče prvim skupinam partizanov, ki so bili poslani na Primorsko.

29 KoDVOS so ljudje vedeli, da v krajih, ki so najbolj trpeli pod nasiljem fašizma, trdo- živo in vztrajno deluje sila, ki z bojem zoper tujčevo nasilje ohranja dostojanstvo in zaupanje v končno zmago zatiranega slovenskega naroda. Lju- dje so nudili članom zatočišče, mnoge mladinke so delovale kot kurirke. Kaj pa mladi? Ti so, občudujoč svoje starejše brate vzornike, s spoštovanjem in strahom spremljali takratni neenaki boj. Še bolj zavzeto so trdno varovali svojo skrivnost. Njihovo vero in odločenost najlepše prikazuje čudovita in hkrati tragična zgodba Črnih bratov, ki jo je France Bevk tako prepričljivo povzdi- gnil v svoji povesti v simbol upanja in ki prihajajo. V prvem povojnem času takimi programi, smo danes soočeni boja mladih. se o TIGRU in njegovem boju zoper pogosto in pravzaprav povsod. Me- Kaj je dragocena vrednota in zave- fašizem za narodno osvoboditev ter tode njegovega delovanja se danes za dobe TIGROVCEV za današnje priključitev Primorske k matični do- spreminjajo in prilagajajo drugačnim mlade? movini ni veliko govorilo. Komuni- razmeram, od razgretega slavljenja Zagotovo je ena najbolj čudovitih stična partija je v ospredje postavlja- žrtev »fojb« v sosednji Italiji, prek Ma- domoljubnih poglavij celotne slo- la predvsem obnovo, modernizacijo džarske itn. V začetku je društvo štelo venske zgodovine zaveza, ki so jo gospodarstva, uveljavljanje nove de- nekaj sto članov, danes število članov mladi Tigrovci zapisali v svoj pro- mokracije v okviru OF. Številna vpra- društva TIGR narašča. Povzpelo se je gram ob ustanovitvi organizacije šanja so bila neupravičeno odrinjena že nekaj nad tisoč. V njegove aktivno- jeseni leta 1927: »Boj za ohranitev na obrobje, žal tudi »tigrovstvo«. V sti se vključujejo ljudje vseh starosti. narodne individualnosti, zavračanje kasnejšo ustanovitev društva TIGR Veseli nas prisotnost mladih kulturni- nasilne okupacije pokrajine in pre- Primorske leta 1994 je bilo vgraje- kov in tudi udeležba mladih na dru- prečevanje fašizacije prebivalstva, no prizadevanje, da se organizacija štvenih pohodih. Društvo je zaživelo širjenje prepovedane slovenske knji- TIGR obravnava ustrezno in da se ji že skoraj v vseh slovenskih pokraji- ge in omejevanje fašističnih šol kot prizna njena zgodovinska vloga. Gre nah, območne enote pa delujejo tudi vsiljenih potujčevalnic.« Prevedeno v zlasti za celovito obravnavo vseh ci- onstran meje, v Trstu ter na Goriškem današnji jezik so te zaveze pomenile ljev, zapisanih v programski usmeritvi in v Benečiji. S prizadevanji za dokon- preprečevanje nasilja in pritiskov nad prvotne protifašistične organizacije s čanje spomenika braniteljem sloven- posamezniki in narodom kot celoto. tem imenom. Čas je pokazal, da je ske zemlje na Cerju ter s številnimi Gre za izjemne, globokega spošto- šlo za zelo zrelo in še danes aktual- skupnimi akcijami je TIGR povezan vanja vredne, neprecenljive zgodo- no odločitev. Z vprašanjem nevarno- tudi z drugimi domoljubnimi in vete- vinske zaveze. Skratka, dovolj zavez sti fašizma in sorodnih gibanj, med ranskimi organizacijami v Sloveniji. tudi za današnje generacije, in tiste, njimi celo parlamentarnih strank s IGR je vzor današnji mladi generaciji.

30 v žarišču

31 spomini Maistrovih borcev

CMY