Glasilo Zveze društev general Maister številka 1/2015

tema številke: Priznanje ob 70-letnici osvoboditve

ZVEZA DRUŠTEV GENERAL MAISTER , TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA, TISKOVINA

2015 Kazalo Deset let skupnega delovanja...... 3 Razpis za podelitev spominskih priznanj Dne 27. aprila Slovenija praznuje generala Rudolfa Maistra v letu 2015 državni praznik, dan upora proti okupatorju ...... 4 ZDGM prejela slavnostno plaketo ob 70-letnici osvoboditve ...... 5 Sekretar ZDGM Rudolf Pfajfar Delovanje Mihajla Pupina za ohranitev slovenskih meja po 1. svetovni vojni ...... 6 Skladno z Dogovorom o podeljevanju spominskega priznanja Spet se bo treba boriti za svojo generala Rudolfa Maistra z Občino Kamnik zbiramo možne suverenost ...... 9 predloge za priznanje zaslužnim posameznikom in pravnim Končajmo vendar, kar je začel general Maister! ...... 11 osebam. Predloge z obrazložitvijo posredujte najkasneje do 1. Razstava likovnih in literarnih del v septembra 2015 na tajništvo Zveze društev general Maister, Tru- preddverju občine Kamnik ...... 12 barjeva 3, 1000 Ljubljana. Odbor bo izmed prispelih predlogov Pogovor med domoljubom izbral največ tri prejemnike spominskega priznanja. Slovencem in njegovim vnukom Slovenčkom ...... 16 Nekateri izzivi civilno-vojaškega »Priznanje se lahko podeli osebam, ki so s svojim delom na po- sodelovanja ...... 18 dročju domoljubne vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, V spomin ...... 19 obrambnih dejavnosti ali na drugih področjih javnega delovanja, Po poteh slovenskih vojakov povezanega z nastankom slovenske države vidno pripomogle od Galicije do Piave ...... 20 k ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra in njegove O Mirku Plehanu – slovenskem pilotu v prvi svetovni vojni ...... 21 sporočilnosti. Spominsko priznanje se podeli tudi osebam, ki so V Kamniku deseti s svojim delom pomembno prispevale k utrjevanju domoljubja Maistrov pohod ...... 21 in domovinske pripadnosti.« Žanjemo, kar sejemo ...... 24 Prvo leto delovanja Belokranjskega društva general Maister ...... 26 Martinov pohod ob dnevu Rudolfa Maistra v Šentilju ...... 27 Državni praznik počastili s kvizom o življenju in delu Rudolfa Maistra .... 27 Slovenjegoriško društvo general Maister...... 28 Notranjsko domoljubno društvo general Maister Unec v letu 2014 ...... 29 Kulturno je obiskovati kulturne ustanove in spoznavati kulturo naroda...... 31 POZIV državnemu zboru Republike Slovenije za notifikacijo nasledstva Avstrijske državne pogodbe ...... 31

MAISTROV GLAS je revija, ki jo izdaja Zveza društev general Maister, Tru- barjeva 3, 1000 Ljubljana, uredniški odbor: Matjaž Brojan, Mitja Meršol, Franci Svetelj, Jelka Šertel, Janko Šertel in Dušan Vodeb. E-pošta: [email protected]

Naslovi zveze in društev: uvodnik Deset let skupnega delovanja

Predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič

Pred 10 leti je takratni predsednik Društva generala Maistra iz Ljub- nega v Savinjski dolini Ivan Zupan predlagal, da bi združili vsa dru- štva in se povezali v Zvezo društev general Maister. Ideja se nam je zdela koristna, saj je bilo pred tem le Društvo general Maister Ljublja- na, ki je imelo enote v Kamniku, Mariboru, Uncu in Ljubnem. Ivan Zupan je bil mnenja, da je okrnje- no delovanje 520 podružnic, zato je nujno, da pridobijo pravno in poslovno samostojnost ter se s specifičnostjo svojega kraja vklju- čujejo v lokalno delovanje v nego- vanju domoljubja. Žal nam je Ivan kmalu po ustano- vitvi umrl, zastalo pa je tudi delo- vanje društva, ki ga je ustanovil. Zveza pa je znatno razpela krila svojega delovanja. Danes nas je na spisku 23, dejansko pa jih de- luje nekaj manj. Znano je, da tam, kjer ni nosilca Ivanovega profila, ni ne članstva, ne programa in ne dejavnosti. Toda v 10-ih letih smo pridobili nekaj novih Ivanov, ki vodijo in usmerjajo društva. Ti tudi spodbu- jajo Zvezo, da jim omogoči uspe- šno delovanje. je Zveza s pokrivanjem stroškov novega društva mnogo poti in V našem skupnem delovanju smo njegove izdaje v nenehnih finanč- opravkov. Preteklih 10 let je bilo kot družina v svoji Zvezi opravili nih težavah. Zveza je organizirala vloženih mnogo naporov in prevo- nekatera dela, ki so ohranila svojo vsakoletno praznovanje rojstnega ženih mnogo kilometrov. Seveda sled. Tako smo spodbudili pona- dne generala Maistra (ki ga zdru- vse pro bono, da smo iniciirali in tis obeh pesniških zbirk generala žimo s skupščino) ter proslave pomagali ustanoviti nova društva, Maistra (Kitica mojih in Poezije), državnega praznika 23. novem- skupaj 17. Potrebno je vsakodnev- izdali knjigo »Zgodovinske okoli- bra. Udeležujemo se tudi vseh no angažiranje, kar kažejo tudi re- ščine delovanja generala Maistra državnih proslav in komemoracij, zultati našega delovanja. na Štajerskem, Koroškem in v Pre- srečanj z veteranskimi in domo- Naša Zveza društev generala Ma- kmurju« v nakladi 5.000 izvodov. ljubnimi zvezami, se udeležujemo istra je spoštovana in ugledna Pisatelj Tone Partljič je posvetil sestankov z državnimi organi in zveza, saj smo pobudniki aktiv- svoji knjigi mladim. Izdali pa smo koordinacijo veteranskih in domo- nosti vseh zvez na mnogih po- tudi ponatis Hartmanove biogra- ljubnih zvez; v lanskem letu smo ji dročjih domoljubnega delovanja. fije generala Maistra ter še več tudi predsedovali. Ker Zvezo sestavljajo društva, drugih. Za boljšo povezavo Zveze Zaradi naših obveznosti do so- morajo le-ta v večji meri skrbeti z društvi in med njimi smo priče- delovanja z zvezami in državnimi za njeno kadrovsko sestavo ter za li izdajati Maistrov glas, ki dobro organi nam otežuje obiske v na- materialne pogoje njenega delo- opravlja svoje poslanstvo, vendar ših društvih. Je pa z ustanovitvijo vanja.

3 70-letnica osvoboditve Dne 27. aprila Slovenija praznuje državni praznik, dan upora proti okupatorju

Gabrijela Biserka Šertelj

veza združenj borcev NOB pozdravil navzoče. V krajšem Zje v ponedeljek, 27. apri- nagovoru je opozoril na dana- la 2015, v Festivalni dvorani šnje zapletene razmere in po- v Ljubljani počastila 27. april, udaril, da fašizem še zdaleč ni dan upora proti okupatorju. izkoreninjen, niti končan, saj Poleg članov ZZB in uglednih ima številne pojavne oblike. gostov so se slavnostne akade- Sledil je kulturni program z mije udeležile tudi veteranske recitacijami, solopetjem in organizacije, Tržaški partizan- udarno pesmijo partizanskega ski pevski zbor Pinko Tomažič, pevskega zbora. Navzoče iz- pevci solisti in recitatorji. vajalce je občinstvo nagradilo 27. april velja kot ustanovitev z bučnim aplavzom. Osvobodilne fronte slovenske- Po kulturnem programu je sle- ga naroda (OF), kar pa se je dilo podeljevanje slavnostnih zgodilo dan prej, 26. 4. 1941, plaket in priznanj najzaslužnej- v Vidmarjevi vili. Na ustanov- šim. Med odlikovanimi je tudi Zveza društev general Maister. nem sestanku so se zbrali nik, nekdanji aktivist Osvobo- V njenem imenu je priznanje predstavniki sokolov, komuni- dilne fronte, diplomat, publi- prevzel mag. Milan Lovrenčič, stov, krščanskih socialistov in cist in kulturni delavec. »Kakor predsednik Zveze. naprednih kulturnih delavcev. je usoda slovenskega naroda V uvodu proslave je predse- Osrednji slavnostni govornik zahtevala boj za svobodo, tako dnik ZZB NOB dr. Tit Turnšek na proslavi je bil Bogdan Osol- danes zahteva, da bi se strnile

4 70-letnica osvoboditve ZDGM prejela slavnostno plaketo ob 70-letnici osvoboditve

sile našega naroda«, je opozo- ril v svojem govoru. Izpostavil je partizane kot borce za čiste in svetle ideale, ki so sprejeli odločitev za borbo proti oku- patorju, tudi za ceno lastnega življenja.

Govoru tovariša Osolnika je sledil daljši film z njegovo osebno izpovedjo in predsta- vitvijo druge svetovne vojne. Prireditev se je končala s tova- riškim druženjem.

5 Iz dela ZDGM

20. seja Upravnega odbora Zveze društev general Maister

Rudolf Pfajfar

Kamniku je v Maistrovi rojstni hiši dne 16. marca potekala 20. seja UO ZDGM. Po uvodnih pozdrav - V nih besedah nam je direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar predstavila načrte, programe in prireditve, ki redno potekajo v teh prostorih. Končala je s povabilom vsem članom društev general Maister in Franjo Malgaj pa tudi drugim zainteresi- ranim, da obiščejo njegovo rojstno hišo in si ogledajo bogato zgodovinsko zbirko. Sicer pa je bila seja UO v največji meri posvečena pripravam na 10. skupščino ZDGM, ki bo letos ob 10. obletnici delovanja Zveze društev general Maister potekala 28. marca 2015 v Kranju.

Delovanje Mihajla Pupina za ohranitev slovenskih meja po 1. svetovni vojni

10. skupščina Zveze društev general Maister

Mag. Janez Tavčar, predsednik DGRM Kranj

pravni odbor Zveze društev nošolec in dijak v letih 1885–1890 gostje, predstavniki MORS-a, SV, UGeneral Maister je organizacijo preživel na šolanju v nižji gimnaziji v KODVOS-a in ministrstvi za delo 10. skupščine zaupal Društvu GRM Kranju, stanoval pa je v hiši na seda- ter obrambo. Delegate in goste sta Kranj, ki letos praznuje peto oble- njem Maistrovem trgu. pred začetkom skupščine pozdravila tnico delovanja, slednje je zaupano Rudolf Maister je že med šolanjem direktor Mestne knjižnice g. Viljem nalogo s ponosom prevzelo in jo v Kranju pokazal nadarjenost in Leban in župan MO Kranj g. Boštjan tudi vzorno izpeljalo. delavnost na več področjih. Poleg Trilar. Predvsem župan MO Kranj je 10. skupščina ZDGM je bila 28. 3. tega, da je bil odličen dijak, je bil izrekel priznanje Zvezi društev GM 2015 v Kranju, dan pred 141. oble- soustanovitelj mladinskega časopi- in njenemu predsedniku mag. Mila- tnico rojstva generala Rudolfa Mai- sa na nižji gimnaziji, sodeloval je v nu Lovrenčiču za vse aktivnosti na stra. Na skupščino vabljeni delegati literarnem društvu Zadruga, skupaj področju širjenja domoljubja med iz 23 društev GM iz vse Slovenije s znanimi literati slovenske moder- državljani Slovenije in za organizira- ter vodstvo Zveze Društev so se v ne, kot so bili Ivan Cankar, Kette, no mrežo 23 domoljubnih društev lepem spomladanskem dopoldnevu Župančič in drugi. V Kranju smo GM v državi. Izrazil je zadovoljstvo, uro pred začetkom skupščine zbrali ponosni, da se je v našem mestu da 10. skupščina poteka v Kranju, na Maistrovem trgu, kjer je Društvo aktivno oblikoval značaj kasnejšega ki je sicer Prešernovo mesto, je pa GRM Kranj ob spomeniku generala izšolanega vojaka in narodnega vo- vedno bolj tudi Maistrovo mesto, Rudolfa Maistra organiziralo prosla- ditelja, domoljuba ter generala, ki je predvsem zadnja leta, ko v Kranju vo ob jubileju velikega domoljuba. na koncu 1. svetovne vojne nemški deluje Društvo GM. Župan g. Trilar Na proslavi so v kulturnem progra- Maribor priključil sedanji Sloveniji. je zaželel uspešen potek skupščine mu ob glasbeni spremljavi sodelova- Po končani proslavi se je v sosednji ter uspešno delo Zveze in članstva v li dijaki Gimnazije Kranj z recitacija- zgradbi, v Mestni knjižnici Kranj, društvih tudi v prihodnje. mi, predsednik Društva GRM Kranj začela skupščina Zveze društev Osrednja tema 10. skupščine je bila, pa je v svojem nagovoru opisal leta, GM, ki se je je udeležilo 60 dele- glede na to, da je potekala na Go- ki jih je Rudolf Maister kot osnov- gatov iz 17 društev GM ter vabljeni renjskem, delovanje Mihajla Pupina

6 Iz dela ZDGM za ohranitev slovenskih meja po 1. Bohinj, Bled, velik del Julijskih Alp žavam pri izvedbi programov. Zve- svetovni vojni. s Triglavom, Dolino Triglavskih je- za je v preteklem letu iz proračuna Uvodnik na temo je ob upraviče- zer, Zgornjesavsko dolino, Kranjsko prejela 50 odstotkov manj sredstev ni odsotnosti zgodovinarjev podal Goro, Dovje, Gorje ter Bohinjsko oziroma 17.964 EUR manj. Zaradi predsednik mag. Milan Lovrenčič, Bistrico. Italiji naj bi pripadla tudi ce- pomanjkanja denarja je bilo okrnje- ki je tudi eden od pobudnikov za lotna Istra in številni jadranski otoki. no delo z drugimi veteranskimi or- postavitev spomenika Mihajlu Pupi- S posredovanjem M. Pupina pri ganizacijami, mladino in v založniški nu na Bledu. Za boljše razumevanje vladi ZDA je predsednik Wilson dejavnosti. osrednje teme je nekatere osnovne umaknil podpis na mirovni pogod- Obravnavana in sprejeta sta bila podatke o življenju in delu Mihajla bi z zahtevo, da se navedeno slo- tudi program dela in finančni načrt Pupina predstavil g. Lovrenčič. vensko in hrvaško ozemlje izloči iz za leto 2015, z zavezo vodstvu Zve- Mihajlo Pupin se je rodil 19. 8. 1854 dodelitve Italiji. Zahtevi ZDA je bilo ze društev in tudi posameznih dru- v vasi Dvor v Banatu, v takratni Av- ugodeno, kar je predvsem zasluga štev, da si bomo prizadevali pridobi- stro-Ogrski. Čeprav je izhajal iz rev- Mihajla Pupina in njegovega me- ti ustrezna proračunska sredstva za ne kmečke družine, je po osnovni moranduma, ki ga je poslal predse- uresničitev ambiciozno postavljenih šoli v domačem kraju nadaljeval dniku ZDA. Na dogodke in vsebino programov. Prav širjenje domoljubja šolanje v Pragi. Pozneje je zaradi mirovnih pogajanj je takrat edini in in utrjevanje državljanske zavesti je pomanjkanja denarja odšel na delo nemudoma ukrepal občinski svet namreč v naši mladi državi močno v Ameriko, kjer je kot navaden dela- Bleda, ki je na 10. seji 20. septembra pomanjkljivo, kar v veliki meri zavira vec in občasni inštruktor nadaljeval 1921 imenoval za častnega občana obvladovanje in končanje vsesplo- šolanje ob delu. Kasneje se je vpisal prof. Mihajla Pupina - Idvorskega, šne moralne in finančne krize. na Kolidž Columbia v New Yorku. kot prvega zaslužnega za to, da sta Skupščina je obravnavala še dopol- Nadaljeval je študij matematike in Bled in Bohinj z okolico ostala v la- nitev čistopisa Statutarne pogodbe fizike v Cambridgeu ter v Berlinu stni državi. Zveze društev GM ter ga sprejela. doktoriral iz elektrotehnike. Kasneje Epilog seje občinskega sveta Bleda Pred zaključkom skupščine so se v je deloval v ZDA kot profesor in iz- iz leta 1921 bomo očitno doživeli razpravo vključili vabljeni gostje iz umitelj. Bil je častni član 18 univerz šele letos. Letošnjo jesen namerava- drugih veteranskih in domoljubnih v ZDA, Jugoslaviji, Čehoslovaški, jo občina Bled in sosednje občine organizacij ter Slovenske vojske. Vsi Nemčiji in Franciji. Umrl je 12. mar- postaviti M. Pupinu spomenik za govorci so izrazili pripravljenost za ca 1935 v New Yorku. Ob zlomu Av- njegovo patriotsko delovanje v nek- sodelovanje z Zvezo društev GM, stro-Ogrske je kot sošolec in osebni danji skupni državi Jugoslaviji. saj bomo pri izvedbi programskih prijatelj 28. predsednika ZDA Wil- nalog lahko uspešni le združeni. sona odločno vplival na razmejitev V nadaljevanju dela je skupščina jugoslovanskega ozemlja, ki so ga obravnavala še poročila o delu na Po končani skupščini so udeleženci zavezniki v mirovni pogodbi med vseh področjih. Podala sta jih pred- med kosilom in po njem druženje Italijo, Avstrijo in SHS (Jugoslavijo) sednik Zveze DGM g. Milan Lo- nadaljevali z neformalnimi pogovo- določili v škodo SHS oziroma se- vrenčič in generalni sekretar Rudolf ri o doseženih delovnih uspehih v danji Sloveniji in Hrvaški. Zavezniki Pfajfar v imenu zakladnika ter pred- preteklem letu ter delovnih načrtih so z mirovno pogodbo ob koncu sednika nadzornega odbora. V raz- v tekočem. Upam, da so delegati 1. svetovne vojne Italiji dodelili tudi pravi je bilo preteklo delo pozitivno in gostje iz Kranja odšli z dobrimi jugozahodni del Kranjske, in sicer ocenjeno, in to kljub finančnim te- občutki.

7 Skupščina Kranj

8 Intervju Tit Turenšek Spet se bo treba boriti za svojo suverenost

Jelka Šertel

prvim predsednikom Društva ja odločila stopiti na svojo pot. Ta S general Rudolf Maister, dr. Ti- zgodovinski dogodek smo izvedli s tom Turnškom, in hkrati sedanjim plebiscitom, je povedal dr. Turnšek. predsednikom Zveze združenj bor- Takrat je prišel k nam ameriški se- cev Slovenije, smo se pogovarjali o kretar za zunanje zadeve z resnim aktualnih razmerah v slovenskem opozorilom, da nas ZDA kot drža- prostoru. V pogovoru je opozoril ve ne bo priznala nadaljnjih petde- na pasti, ki so pred Slovenijo kot set let. Ni bilo tako. članico EU in podal oceno sedanje- Domovino je potrebno braniti. Ne- ga stanja v državi. nehno, je opozoril dr. Turnšek. Dr. Tit Turnšek je spomnil na dolgo Domoljubje v slovenskem prostoru tradicijo slovenske vojske, ki je po- spoštljivo negujejo veteranske or- kazala vitalnost že z odločnim rav- ganizacije. Pomembno vlogo ima nanjem Rudolfa Maistra. Trditev, da mag. Milan Lovrenčič, predsednik se je začela slovenska vojska leta Zveze društev general Rudolf Ma- 1991, ni točna, je nadaljeval. Pove- ister, ki ne popušča, ko gre za vpra- dal je, da je general Rudolf Maister šanje domoljubja. čujoči razprodaji zdravih delov go- spodarstva, Slovenija lahko ostala velik Slovenec, velik vzgled našega Dr. Tit Turnšek se je vprašal: »Koliko samostojna in suverena? naroda. Rudolf Maister se je zave- smo kot posamezniki danes pripra- Slovenija ne sme pristati na nobe- dal, da brani slovensko ozemlje. vljeni žrtvovati za našo domovino, no popuščanje, je resno opozoril Vedel je, da je to primarna naloga za našo suverenost? Smo sposobni dr. Turnšek. zavednega domoljuba. Pri tem ve- darovati toliko, kot je nekoč daro- likem dejanju pa je ostal osebno- val Rudolf Maister?« Zavedati bi se Porazen za Slovenijo je primer la- stno skromen. Branil je svoj narod, morali, da je treba skrbno bedeti stninjena Fructala. Gre za tajkun- zato ni spraševal takratnih ljubljan- nad svojim ozemljem in državo. sko zgodbo prodaje uspešnega skih politikov. Primarna mu je bila podjetja, kot posledice vsiljenega Slovenija je članica EU. Navodila obramba svojega naroda ne glede lastninjenja. Novega lastnika ne za- in direktive, ki prihajajo iz Bruslja na politiko. Nemci bi v takratnih nima nič, še najmanj izgubljena de- v Slovenijo, so za našo državo po- usodnih časih Slovence spremenili lovna mesta, niti pridelava in pro- gosto precej težko sprejemljive, če v manjšino. To je odločno prepre- daja breskev v Vipavski dolini. Novi ne škodljive. Proces privatizacije čil general Rudolf Maister s svojim lastnik dandanes že kupuje srbske od naše države terja prodajo naju- neustrašnim bojevanjem za Mari- breskve. Koliko je izgubila sloven- spešnejših strateških gospodarskih bor in severno mejo. Zato veliko ska država s tako nepremišljeno, subjektov, ključnih za vitalnost slo- dejanje smo se ga dolžni častitljivo uničujočo prodajo? Novi lastnik venske ekonomije in našo suvere- spominjati. tudi že seli proizvodnjo v Srbijo. nost. Prodajati in privatizirati naj- Podobna zgodba je primer Tovar- Slovenija je v drugi svetovni voj- močnejše slovenske subjekte, češ ne sladkorja, saj so prodaje vodile ni trpela pod tujim vojaškim škor- da smo k temu zavezani zaradi kre- v monopol. Zgovorna je primerja- njem, na Primorskem pod Italijo, na dibilnosti do EU, je zgrešeno in ne- va med Lekom in Krko. Lek je bil Štajerskem pod Hitlerjevo vojsko. primerno. Bruselj naj bi narekoval, prodan multinacionalki, zato se je Adolf Hitler je obiskal Maribor in iz- da moramo prodajati. Vendar, kdo skrčil in je v Sloveniji ostal le mo- rekel stavek: »Naredite mi to deželo konkretno nam je to rekel? Komu čan razvojni oddelek. Sadove tega zopet nemško«. Takrat so se zave- smo dali zavezo? V mednarodnih razvoja ima le tuja multinacional- dni slovenski domoljubi dvignili in odnosih pa veljajo zgolj interesi. ka. Tja gre ves dobiček. Popolno- skupaj z Osvobodilno fronto brez Tujci se žele polastili zdravih delov ma drugače je s Krko. Ta je ostala pomisleka zagrizeno ubranili slo- našega gospodarstva, našega Te- v slovenski lasti, odlično uspeva, venski narod in Slovenijo. lekoma, našega izhoda na odprto raste in veliko izvaža. Dobro delu- Leta 1991 se je ob razraščanju na- morje, s čimer bi postali nemška je in je vpeta v slovensko družbo. cionalizmov v Jugoslaviji Sloveni- kolonija. Kako bi ob taki, samouni- Podobno je glede usode našega

9 Intervju Tit Turenšek Telekoma. Nemški Telekom osta- ločili slovenski poslanici, polastila tiki zaradi njihovega prevelikega ja nemški državni, slovenski Tele- našega letališča. pohlepa in nenasitnosti, da si pol- kom pa ne more biti državen. Kje Škodljivih odločitev poslancev z ne- nijo lastne žepe. To delajo sebi in je tu logika? Absurd je, da Nemci gativnimi posledicami za Slovenijo svojim pajdašem, da dobe številne z zanimanjem kupujejo slovenski ni mogoče spregledati. Poslancev ugodnosti in dobre službe. Telekom. Tu bo odpadlo 500 za- ne zanimajo uničujoče ekonomske Zavedni Slovenec, pogumni ge- posledice, ki so jih z glasovanjem poslenih in to v breme slovenske neral Rudolf Maister pa je davno države. Ali so poslanci sposobni povzročili vsakemu od nas. Njiho- ve odločitve imajo dolgoročne po- tega, brez omahovanja jasno ve- modrega premisleka, ali delujejo sledice. Gre za verigo vzrokov in del, kaj je treba narediti v usodnih le kot glasovalni stroj, se je vprašal posledic. Čigava je odgovornost v okoliščinah, ki narodu jemljejo su- dr. Turnšek. Ali zmorejo poslanci številnih primerih, ki so zavoženi, verenost, je povedal dr. Turnšek. še pred glasovanjem vse povzro- se je vprašal dr. Turnšek?? In kako je danes? čene škodljive posledice glasova- Pravijo, da je država slab lastnik, »Smo v vojni in spet se bo potrebno nja vkalkulirali kot prihodnje bre- je nadaljeval dr. Turnšek. Brez dla- me države? Nemška država se je ke na jeziku pa je opozoril, da so boriti za svojo suverenost«, je opo- že, ker so tako z dvigom rok od- glavni vzrok težavam pri nas poli- zoril ob koncu pogovora.

drustvo_gm_april_15_Layout 1 30.4.2015 11:29 Page 1 Iščete ugodnejšo banko?

BREZPLAČNO vodenje računa Paket dobrodošlice prvo leto Depozitna akcija - brezplačno vodenje računa (prvo leto) Pri nas dobite - brezplačna pristopnina na elektronsko banko eLON najboljšo obrestno - 10 položnic brez plačila provizije (na bančnem mero za vaš denar. okencu) - plačilni nalog prek elektronske banke (0,33 EUR) - ugodno poravnavanje obveznosti preko trajnikov (0,28 EUR) in SEPA direktnih Potrošniški krediti obremenitev (0,20 EUR) - dodatek 0,10 odst. točke Akcijski potrošniški k obrestni meri pri sklenitvi kredit z odlično prvega depozita* obrestno mero in ročnostjo do 96 mesecev * ne velja za akcijske ponudbe Akcija velja do 31. maja 2015.

PE Kranj − PE Grosuplje − PE Ljubljana − PE Novo mesto − PE Celje − PE Velenje − PE Nova Gorica − PE Maribor − PE Brežice − PE Škofja Loka PE Domžale − PE Slovenj Gradec − Poslovalnica Ravne na Koroškem − Poslovalnica Ruše

www.lon.si [email protected]

10 Avstrijska državna pogodba Končajmo vendar, kar je začel general Maister! Notificirajmo nasledstvo Avstrijske državne pogodbe

Dr. Ivan Kristan

»Ne priznavam nikakih točk. Maribor Podnaslov knjige je »Kronika Maribo- razglašam za jugoslovansko posest in ra in slovenske severne meje v letih prevzemam v imenu svoje vlade povelj- 1918/1919.« stvo nad mestom in vso Spodnjo Šta- Ne glede na to, kako je Makso Šnu- jersko … Kdor bi se na območju moje derl - moj mentor na pravni fakulteti - oblasti upiral mojim poveljem, pride v tej romansirani kroniki o naši severni pred moje vojaško sodišče!« meji opisoval takratno dogajanje, je ta Tako zapovedujoče je major Rudolf Ma- del naše narodne zgodovine eno od ister 1. novembra 1918 ustavil avstrijske- poglavij, ki ga moramo upoštevati pri ga poveljujočega častnika, polkovnika obravnavanju problema notifikacije Holika v Mariboru, ko je začel razlagati, nasledstva Avstrijske državne pogodbe kako naj bi po razpadu avstro-ogrske (ADP). monarhije vojaštvo v Mariboru vzpo- Ko je petdeset let po dogajanju na Ko- general med drugim dejal: »Dragi fant, stavilo red, preprečilo nasilje in plenitve, roškem Makso Šnuderl pisal to knjigo, naš cilj je bila osvoboditev meja in zavarovalo železnico, ceste itn. Polkov- ni bilo več generala Maistra in njegovih Maribora, zavarovati to za naš narod nik Holik je imel pripravljenih dvanajst tovarišev, ki so bili 1. novembra 1918 in našo državo.« točk, ki jih je dobil od župana. Odločen priča zgodovinskim besedam Rudolfa Vsekakor je organe (ministre), ki doslej nastop Maistra je naredil močan vtis Maistra: »Ne priznavam nikakih točk …« na polkovnika Holika, ki se je strinjal, niso pripravili akta za notifikacijo na- Od takrat so se zgodile velike spre- da pošljejo po predsednika narodnega sledstva ADP, treba spomniti, da bi to membe. Tudi kronista te kronike, Ma- sveta za Štajersko dr. Karla Verstovška, morali storiti tudi za ohranitev tega, kar ksa Šnuderla, ni več. Umrl je leta 1979. ki naj potrdi, ali major Maister res dela nam je pred 97 leti priboril general Mai- v imenu vlade. K sreči je dr. Verstovšek V epilogu svoje knjige je Makso Šnu- ster s svojimi borci za severno mejo. Ker razumel, zakaj ga je Maister poklical za derl zapisal, da bo od tega nemirnega tega pred 24 leti ni opravila Peterletova pričo. Potrdil je, da je major Maister vo- obdobja in od teh hrabrih slovenskih vlada, mora to storiti sedaj Cerarjeva. jaški poveljnik na tem ozemlju, ki je del ljudi ostalo samo to, kar so s svojim bo- Po mojem je zaradi spomina na zgo- jugoslovanske države pod vodstvom jem ustvarili kot svoj edini spomenik: dovinsko vlogo generala Maistra in nje- narodnega sveta v Zagrebu. Na podla- osvobojeno ozemlje. govih borcev za severno mejo prav, da gi te izjave dr. Verstovška je polkovnik Makso Šnuderl je v svojo kroniko vpletel Zveza društev general Maister podpre Holik priznal poveljstvo majorja Mai- še eno misel, ki je ne bi smel spregledati poziv državnemu zboru, da brez odla- stra. To je bil odločilen trenutek za pre- državni zbor, ko bo odločal o notifikaciji šanja sprejme akt o notifikaciji nasled- vzem vojaške oblasti v Mariboru. nasledstva ADP. Ko se je poročnik Ivan stva Republike Slovenije po Jugoslaviji To je odlomek iz knjige Maistrovega Dobnik prišel poslovit od generala Mai- glede ADP. Poziv je podpisalo več kot borca Maksa Šnuderla »Osvobojene stra, ker bi rad šel na pravkar ustanovlje- 80 pobudnikov, na čelu z dr. Francetom meje«, ki je izšla v Mariboru leta 1968. no slovensko univerzo v Ljubljani, mu je Bučarjem in dr. Antonom Vratušo.

11 Mladi in domoljubje Slovenija, moja domovina Razstava likovnih in literarnih del v preddverju občine Kamnik Kamnik, 12. 3. 2015

Koordinacijski odbor veteranskih torji so bili pripravljeni v pouk vnesti Komenda - likovno področje in domoljubnih organizacij ob- več domoljubnih vsebin, spodbuditi OŠ 2. triada: čin Kamnik in Komenda združuje razmišljanje o pomenu samostojno- Tim Osredkar, 5. a Območno združenje veteranov sti in neodvisnosti Slovenije, o spo- OŠ Komenda-Moste vojne za Slovenijo Kamnik-Ko- štovanju in razumevanju narodne mentorica Andrejka Črtanec menda, Zvezo združenj borcev identitete, povprašati, kako so pono- za vrednote NOB Kamnik, Poli- sni na državne simbole. Na razpis je Kamnik - likovno področje cijsko veteransko društvo Sever prispelo 42 likovnih in 22 literarnih OŠ 2. triada: Ljubljana - odbor Kamnik, Zve- del, ki jih je ocenila strokovna komisi- Natalija Križnik, 4. r. zo slovenskih častnikov Kamnik- ja. Priznanje je prejelo po eno delo iz OŠ Šmartno v Tuhinju – -Komenda in Društvo general vsakega triletja, knjižne nagrade pa podružnična šola Laze v Tuhinju Maister Kamnik. Tudi letos se je bodo prejeli prav vsi sodelujoči. mentorica Danica Lah vključil v praznovanje občinskega Prisrčno slovesnost ob odprtju je vo- OŠ 3. triada: praznika. Tokrat z odprtjem raz- dil Tone Ftičar, z glasbo pa popestril Sarah Noelle Stein, 9. b stave likovnih in literarnih del Slo- citrar Tomaž Plahutnik. Preden so si venija, moja domovina, finalnim mladi udeleženci v spremstvu star- OŠ Marije Vere delom 2. nagradnega natečaja, ki šev in mentorjev ogledali razstavo, mentorica Irena Zagožen ga je za učence 2. in 3. triletja de- ki jo je postavil Fotoklub Kamnik, SŠ: Selina Baranja, 2. d vetletke ter dijake razpisal že sep- sta zbrane nagovorila predsednik SŠ CIRIUS tembra 2014. Nanj so se odzvale KoVDRO Matjaž Ravnikar in župan mentorici Marta Lavrič Marjan Šarec, ki je avtorjem nagra- vse osnovne šole obeh občin in in Lota Kahne obe srednji šoli (nekatere samo z jenih likovnih in literarnih del podelil likovnimi izdelki). Učitelji – men- priznanja.

12 Mladi in domoljubje

Kamnik - literarno področje OŠ 2. triada: Alex Pregl Škufca, 6. c OŠ Marije Vere mentorica Maja Drolec OŠ 3. triada: Maja Toni, 9. r OŠ Toma Brejca mentorica Nika Ftičar Kotnik SŠ: LARISA STROJANŠEK, 2. b CIRIUS mentorica Alenka Markuž Humar

Iz govora župana Marjana Šarca: Zavedanje, da imamo svojo drža- naših trenutnih težav, ki so pogojene ker želijo s svojim umetniškim vo, eno in edino, ki je drugi naši z nekaterimi, ki svoje domovine ne doprinosom pokazati, da svojo predniki niso nikoli dosanjali in ljubijo, ampak jo vidijo predvsem kot domovino ljubijo, se zavedajo, doživeli, čeprav so si jo močno predmet izkoriščanja, kako čim več kaj jim pomeni in nas hkrati želeli, ta ideja je mnogo večja od potegniti zase. Verjamem, da udele- učijo, kaj bi morala domovina današnjega časa. Mnogo večja od ženci tega natečaja razmišljajo dru- pomeniti nam. naših malenkosti. Mnogo večja od gače. Na natečaj so se prijavili zato, Avtor prispevka: Ivanka Učakar

13 Mladi in domoljubje

Slovenija, moja domovina

Prihajam iz Slovenije, mlade drža- cepil in leta 1991 postal samostojen. dijo vodoravne črte bele, modre vice zahodnega dela kontinenta Decembra se je z več kot 80 % ude- in rdeče barve. Vsaka po širini (Evrazije), ki na sončni strani Alp ležbo na volitvah zapisalo rekordno zavzema točno tretjino zastave, v objemu sosednjih držav Italije, število tistih, ki so glasovali ZA. Bili v zgornjem levem kotu pa grb v Avstrije, Hrvaške in Madžarske s smo si enotni, da želimo neodvisno obliki ščita, ob straneh obroblje- svojim ozemljem kot edina v Sre- državo in tako smo junija naslednje nega z rdečo, sega s polovico v leto ob uradni razglasitvi izobesi- dnji Evropi sega do morja, v to- belo in polovico v modro polje. V li zastavo v upanju, da zaživimo v plejšem delu leta primernega za njem je na modri podlagi v belem »Novi Švici«. Postali smo republika kopanje. 20. 256 km2 leži na sti- simbolizirana naša najvišja gora z demokratično ureditvijo, dobili pa čišču štirih velikih naravnih enot Triglav (2864 m), nad katero v na- smo tudi državne simbole: himno, z 2000 let starim glavnim mestom robe obrnjenem trikotniku svetijo zastavo in grb. Le-ti označujejo pri- tri šesterokrake zvezde, pod njo Ljubljano v središču. Tu se sreču- padnost Republiki Sloveniji in so v pa tečeta modri vijugi, ki predsta- jejo mogočne Alpe, ravnine Pa- veliki meri zaslužni za njeno prepo- nonskega sveta, biseri Krasa in znavnost. Za himno smo si izbrali vljata morje in reke. Dinaridov ter lepote Sredozemlja. sedmo kitico Zdravljice, pesmi na- ... Po razpadu Socialistične in fede- šega največjega pesnika dr. Franceta rativne republike Jugoslavije se je Prešerna, na zastavi si ena pod drugo Maja Toni, 9. razred ta edinstveni mozaik s severa od- v razmerju širine proti dolžini 1: 2 sle- Osnovna šola Toma Brejca

Slovenija, moja domovina

Lepa je, ker moja je, v sebi no- Za Slovenijo živim, njena smo mla- Všeč pa mi je tudi, ko se v Slo- sim jo, njene gore biserne, mor- dina, je kot pesem polna rim, moja veniji odvijajo zimske igre. je in nebo. domovina. Larisa Strojanšek, 2. b Kjer Jadran se z Alpami spleta v Mama, oče pravita, če boš odšla od Srednja šola CIRIUS Kamnik mavrico, tu ljudje zaljubljeni so tod, vedi, tu te čakava, tu živi tvoj rod. Mentorica: Alenka Markuž v Slovenijo. Tudi če sem daleč Humar stran, z njo sem spet doma, ko je Slovenija mi je zelo všeč, ker si lju- duša polna ran, mi zdravilo da. dje pomagamo v težkih trenutkih.

Slovenija, moja domovina

Moja domovina Slovenija je majh- ško dinarski svet, na vzhodu so pro- Živim v majhnem slikovitem me- na, slikovita dežela sredi Evrope. strane ravnice prekmurskega sveta, stu Kamnik, ki je prepoznaven po Na zemljevidu je podobna veli- na zahodu pa je naš primorski svet. Malem in Starem gradu ter mno- ki kokoški, ki ima svojo glavo na Imamo tudi nekaj svojega morja. gih zgodovinskih obeležjih, saj vzhodu, jajca pa nese na zahodu. Naše glavno mesto je Ljubljana, ki so tu živeli: Marija Vera, France Po velikosti je to majhna deželica, leži skoraj v samem središču moje Balantič, Rudolf Maister, Fran Al- saj meri le dobrih 20.000 km2 in domovine. Večja mesta so še Mari- breht in mnogi znani Slovenci. ima nekaj nad 2 milijona prebival- bor, Celje, Kranj, Novo mesto in Ko- Moja domovina je zelo lepa in pri- cev. Dežela je bogato poraščena z per. Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom jazna dežela. Zelo jo imam rad in mešanim gozdom, pa tudi obde- in živinorejo, dežela pa je daleč na- je ne bi zamenjal za nobeno dru- lovalnih površin ima veliko. Na se- okrog poznana tudi po vinski trti in go deželo na svetu. veru je mogočno gorovje Julijskih dobrih vinih. Tudi nekaj velikih tovarn Alp in Karavank ter Kamniških pla- imamo: Gorenje v Velenju, Revoz v Alex Pregl Škufca 6. c nin. Na južni strani se nahaja kra- Novem mestu , Titan v Kamniku… OŠ Marije Vere Kamnik

14 15 Domoljubje Pogovor med domoljubom Slovencem in njegovim vnukom Slovenčkom

Franjo Štiblar

tari oče je povabil vnuka na ste bili, hlapci ste in usojeno Vam je, Ssprehod, da bi ga poučil o slo- da hlapci tudi boste na svoji zemlji«. venskem domoljubju. Med spreho- Vso materialno podlago samostoj- dom mu je pripovedoval zgodbo nega kmeta, ki so jo tri generacije, kmetije Slovenčevih. kaj tri, desetine generacij Slovenče- vih ustvarjale v zgodovini (in sanjale »Praded na posestvu Slovenčevih o samostojnem odločanju), je prva je dobil kmetijo v avtonomno upra- generacija, ki se je osamosvojila in vljanje v letu 1918. Že prej so rodovi postala resnično neodvisen samo- Slovenčevih delali na tej zemlji kot stojen lastnik, pognala po grlu in podložniki. Trudil se je in kot naje- trebuhu v manj kot dvajsetih letih mnik povečeval premoženje kmeti- lastništva, in to ob prvi priliki, ko je je kljub veliki krizi v svetu. Prišla je kot lastnik to lahko storila. Še v času vojna kataklizma, ko je po njej 1945 najemništva so znali dedje in očetje ded dobil kmetijo od pradeda in jo ohraniti in večati kmetijo, v času sa- na ruševinah nadgradil ter širil. Še mostojne lastnine pa so jo v manj bolj je to uspelo očetu, ki je izkori- kot eni generaciji pripravljeni pro- stil bolj svobodne tržne razmere po dati tujcem. Mladi člani Slovenčevih 1965, in sicer še kot nesamostojen, ne sprevidijo, da gre s prodajo po- premoženje podedovane kmetije sestva tujcem v nič tudi materialna povečal. Za okolico drugih kmetij v samo z zadolževanjem pri drugih, podlaga njihovega samostojnega ži- Vzhodni vasi zelo bogato kmetijo je z lastnim delom jih ni več mogel vljenja in odločanja kot neodvisnih v 1991 dobil sin, prvič v zgodovini pokriti. V kratkem času je kmetijo gospodarjev, ko bodo odrasli. Otro- rodu povsem v samostojno, neodvi- prekomerno zadolžil, a tudi tuji vir ci so se pomehkužili in dali prelisičiti sno last. Kot gospodar je lahko od posojil je usahnil. Potrebno jih bo trditvam gospodarja, da je prodaja takrat naprej z njo razpolagal, kakor vračati. Zanje bi bilo potrebno zate- tujcem kmetije, na kateri živijo, za- je hotel. V prvih letih je bilo težko, gniti pas, pridelati več, kot se troši, nje najboljša rešitev. Kratkoročno potem pa je kot samostojen svobo- da bi s prihranki odplačal nastale ugodje večje potrošnje in dejstva, den gospodar-lastnik uspešno go- dolgove. Vendar se kmetova druži- da ne bo potrebno zategniti pasu, spodaril dobro desetletje. Bogastvo na očitno ni bila pripravljena odreči jim je prekrilo razmislek o tem, kaj je večal, družina je živela vse bolje, doseženemu standardu in nadaljnji pomeni zanje na dolgi rok izguba celo neto upnik je postal do drugih. rasti potrošnje. V razmerah, ko sama kmetije s prodajo tujcem. Sedanjo ne ustvari dovolj za življenje na veli- Na kmetiji kot svobodni solastni- generacijo bodo z imeni in priimki ki nogi, tako da so njeni izdatki večji ki stalno živijo s svojimi družinami prodajalcev prihodnje generacije od prihodkov, (zunanji ) in notranji tudi domačini, ki niso krvni soro- Slovenčevih »slavile« kot tisto, ki je dolg pa mora vračati, vidi edino dniki Slovenčevih, ki tudi skrbijo za zaradi požrešnosti in nesposobnosti rešitev zase v dohodku od prodaje njen razcvet in blagostanje v okolju. razprodala iz roda v rod predano kmetije tujcem, iz Zahodne vasi, ki Sprejeli so navade in kulturo (sicer kmečko bogastvo takoj, ko je posta- kažejo že ves čas skomine po njej. jih ne bi bilo sem z družinami), skr- la lastnik. Spremljala jo bo sramota Zadolžitev kmeta pri drugih, ki več bijo za socialno, ekološko okolje. nesposobnosti, da bi sama, prvič kot ne gre, zamenja s prodajo kmetije Vendar, stvari so se v novem tisočle- neodvisen gospodar, dobro kmeto- - v resnici zadolžitev pri njegovih tju pokvarile. Aspiracije Slovenčeve vala in širila bogastvo tudi za nasle- otrocih, saj bodo ostali brez lastnine družine, sedaj vključene v širše oko- dnje rodove, temveč ga je zapravila, kmetije; na njej bodo lahko znova le lje, so začele rasti in z njimi želja po sebično, zato da bi živela bolje, kot služili kot hlapci. njihovi izpolnitvi, vzpodbujeno tudi je zaslužila s svojim delom. Kmetija z vzori iz sveta, okolice Vzhodne Slovenčevi bodo znova dninarji, bo šla na boben, mladi dediči bodo in Zahodne vasi. Naraščajoče po- hlapci na svoji zemlji, kot so bili pred lahko na njej spet le služili tujcem. trošniške želje preko meja ustvarje- časom pradeda. Izpolnila se je pre- Če sedanja generacija ni sposobna nega je gospodar lahko izpolnjeval rokba domačega umetnika: »Hlapci omejiti svojega trošenja in se rešu-

16 Domoljubje je s prodajo kmetije tujcem, očitno A Slovenčevi so vsaj imeli priložnost, rast pridelka, povečati dohodke samostojnosti gospodarjenja in da se uvrstijo med svobodne, drugi in z delom njih odplačevati dolgo- življenja ni sposobna, ni zrela, niti v Vzhodni vasi so začeli samostoj- ve?« vredna. Sodobniki, ki se odločajo no novo življenje v tako neugodnih » Tisti v naši generaciji, ki so nas za- za prodajo tujcem, s tem korakom pogojih, da je bila zanje prodaja dolžili, bi radi sedaj še prodali vse, to dokazujejo, prihodnji rodovi, ki tujcem edina pot za preživetje. Vsaj da bi lahko še naprej živeli preko za- morda bi imeli sposobnost biti sa- tako so ob osamosvojitvi mislili. Slo- služenega. In pri tem imajo glavno mostojni gospodarji, pa priložnosti, venčevi so imeli priložnost, a so jo besedo, zato so nevarni usodi kme- da bi to pokazali, niti ne bodo imeli, trajno zapravili, saj prodanega ni tije Slovenčevih.« saj jim jo bodo vzeli sedanji gospo- več mogoče dobiti nazaj. »Ali je res prodaja kmetije tujcem darji. Kdo je dal sedanji generaciji Požrešnost sina in družine je bila najboljša rešitev za Slovenčeve, ko Slovenčevih, predvsem gospodarju, neizmerna. Namesto, da bi zate- pa vendar tuji gospodarji ne bodo ki o teh zadevah odloča, pogosto ne gnili pasove, prihranili ter odplačali skrbeli za socialne potrebe, oko- da bi vprašal celo družino, pravico, dolgove kmetije ter jo predali v last lje, ampak želeli iz kmetije iztisniti da razproda tujcem premoženje, ki otrokom bremen prosto in cveto- kar največji dobiček ? In koliko ga so ga z odrekanjem ustvarile prej- čo, kot so jo sami dobili od očetov, bo ostalo domačim Slovenčevim, šnje generacije Slovenčevih in ki bi prodajajo tujcem in svoj rod uvršča- ki bodo spet na lastni zemlji samo moralo biti predano prihodnjim ge- jo med provincialne periferne dni- dninarji, kot so bili vso zgodovi- neracijam ? Kdo daje pravico seda- narje, ki jih je že polno okoli njih v no?« njemu gospodarju, da zaradi lastne Vzhodni vasi. Kot znajo Slovenčevi »Tuji gospodar ne kupuje zato, da bi zapravljivosti izniči vse možnosti pri- ceniti tiste, ki so največ prispevali k domačim na kmetiji šlo bolje, njegov hodnjih generacij, da bi zaživeli kot samostojnosti in neodvisnosti svoje- interes je normalno njegov lastni za- samostojni in materialno neodvisni ga posestva, bodo prihodnji rodovi služek. Kakšna skorja kruha, če bo gospodarji in ne služili tujcem ? znali črtiti gospodarje - odločevalce dobro obrodilo, bo seveda šla tudi Kaj bo tedaj s kulturo, identiteto in stratege, ki bodo šele pred slabi- domačim dninarjem Slovenčevim, a Slovenčevih, ko se bodo morali mi 20 leti pridobljeno gospodarsko prav si opomoči ne bodo mogli, niti upogibati tuji komandi. Brez lastne samostojnost s prodajo tujcem traj- materialno, v družbi vseh družin pa materialne podlage ne bodo mogli no zapravili in ohranili zanje nič.« bodo izgubili ugled. Postali bodo iz uresničevati ciljev glede ohranitve samostojnih kmetov drugorazredni jezika, navad, vrednot, verovanj, Vnuk Slovenček je pazljivo poslušal provincialni dninarji.« ki so jih predale v skrb predhodne zgodbo starega očeta Slovenca. Ko generacije Slovenčevih. Enkrat v »Dedek, ali to, da želijo nekateri je ugotovil, da gre v njej v resnici za celotni zgodovini rodu so dobili med nami odraslimi prodati kme- alegorijo o usodi njegovega rodu priložnost, da se postavijo na samo- tijo, pomeni priznanje, da sami ne Slovenčevih, so začela vprašanja kar stojne noge enakopravno drugim znamo gospodariti in da smo Slo- vreti iz njega. samostojnim gospodarjem v Evrop- venčevi v resnici zgolj za hlapce ski pokrajini in so vse pognali v nič »Dedek, kako to, da tisti, ki so se rojeni in bomo hlapci ostali ? Ali prej kot v eni generaciji. Enkrat pro- najbolj borili in so zaslužni za to, pa želijo pri prodaji tujcem sami dano se več nikoli ne bo vrnilo na- da se je naša kmetija postala sa- dodatno zaslužiti za posredova- zaj, kot se enkrat zlomljenega vrča mostojna, prav zdaj najbolj trudi- nje?« več ne da narediti celega. jo, da bi jo prevzeli novi gospodar- » Res, s prodajo bi mi Slovenčevi pri- ji, res da ne iz Vzhodne, ampak iz V spominu prihodnjih generacij Slo- znali, da sami nismo dorasli gospo- Zahodne vasi ? Ali so res želeli biti venčevih bo trajna sramota doletela darskih odločitev in zato niso vredni samostojni kmetovalci, ali pa so sedanjega gospodarja in njegove: lastne kmetije. To, da pri prodaji zgolj želeli izpod enega jarma pod predniki se bodo obračali v grobu, upajo nekateri v naši družini še do- drugi jarem drugačnega vetra ?« sinovi in hčere jo bodo preklinjali. datno zaslužiti, pa je zelo zavržno. Slovenčevi bodo znova postali hlap- »Glej, to tudi meni ni jasno. Biti pe- Izdajajo slovenski rod, njegov inte- ci na svoji zemlji, kot so praktično riferni podložni dninar, četudi imaš res in identiteto.« vsi v Vzhodni vasi, katerih kmetije za preživetje, je vendar drugače, kot »Dedek, ali ne bi bilo prav, da tisti so prešle v last bogatašev iz Zaho- biti na svoji zemlji gospodar.« člani iz vaše generacije naše dru- dni vasi. »Dedek, zakaj nobena med drugi- žine Slovenčevih, ki so se zadolži- Nič ni pomagalo stokanje prvih so- mi zadolženimi kmetijami v sve- li, ta dolg tudi odslužijo sami, ne sedov Hrvatovih, zakaj so bili tako tovnem carstvu ne prodaja zemlje pa da s prodajo posestva zapirajo neumni, da so prodali vse premože- in orodja za poplačilo dolga, kot lepo samostojno prihodnost tudi nje tujcem, sedaj pa oni zanje odlo- želijo narediti nekateri pri Sloven- nam mladim, ki vas bomo nasle- čajo, tako, kar ni v interesu domačih. čevih, ampak želi z delom doseči dili?«

17 Domoljubje » Prav, prav, pravično in pošteno bi »Je, res je, le kdo kaj nase da, ga bilo, dragi vnuček, ampak to se ne spoštujejo tudi drugi. Lastna kmeti- »Dedek, zakaj….« dogaja, ker prav zadolževalci sami ja in domoljubje sta spoštovana pri o vsem odločajo, si ščitijo hrbte za vseh trdnih kmečkih družinah naše »Vnuček, vnuček, preveč sprašuješ, pretekla grda ravnanja. Vrana pa vra- vasi, pa tudi širše po svetu. Veliko da bi ti lahko odgovoril na vprašanja, ni oči ne izkljuje, veš. Na vas mladih jih je, ki izpod hlapčevskega jarma za katera tudi sam ne vem odgovo- je, da ob pomoči tistih med nami niso mogli drugače, kot da prodajo rov«, prekine radovednega malčka starejšimi, ki si nismo umazali rok, pridobljeno kmetijo, ki je bila vsa v dedek. »Blizu doma sva! Po tem, prevzamete odločitve v svoje roke razsulu. Nam na kmetiji Slovenčevih kako pametno sprašuješ, vidim, da preden bo prepozno. Razbitega vrča pa je bilo dano, da se lahko sami od- bo naša kmetija prešla v prave roke ni več mogoče zlepiti skupaj.« ločimo, po kateri poti v katero smer mlade generacije, če bodo le tisti, ki »Dedek, ali ni pravi in spoštovan bomo šli: med ugledne samostojne čutijo za naš rod Slovenčevih, prevla- gospodar svoje kmetije na svoji ze- kmete ali med podložne dninarje. dali tako v moji generaciji danes, kot mlji v svetu tisti, ki sam samostojno Tisti, ki so nas zadolžili, sedaj predla- v tvoji mladi generaciji v prihodnje. sprejema odločitve kmetovanju, ki gajo razprodajo kmetije, da bi po- Potem mi za usodo Slovenčevih ni mu pripada v celoti na lastni zemlji plačali dolg brez lastnega trpljenja, treba več skrbeti – ostali bomo tr- ustvarjeni pridelek, ki ga pravično s tem pa pot v propad samostojnosti dni kmetje, ponosni na lastni zemlji v celoti deli med vse domačine, ki našega rodu. Velja se jim upreti v tej in enakovredni vsem drugim svobo- so pridelek ustvarjali?« nameri, dokler je še čas.« dnim kmetom v širnem svetu.« Nekateri izzivi civilno-vojaškega sodelovanja

Dr. Klemen Grošelj

ivilno-vojaško sodelovanje je ena poimenujemo, te izmenjave s civilnim Cizmed najkompleksnejših, najpo- okoljem nima oziroma je ta bistveno membnejših in najzahtevnejših interak- omejena tako po obsegu kakor tudi po cij, ki se razvije in oblikuje med civilnim kakovosti. Poklicnemu pripadniku je okoljem in vojaško organizacijo vsake vojaška organizacija delodajalec, sicer družbe. Pomemben element tega so- delodajalec posebne vrste, katerega delovanja je način popolnjevanja vo- delovanje poleg finančnih vidikov naj jaške organizacije. Zakaj naborniško bi vodili tudi drugi dejavniki (domolju- popolnjevanje ima, če smemo tako reči, bje, vrednote, tradicija,…). Gre torej za civilno-vojaško sodelovanje že v svo- povsem drugačen odnos kot pri nabor- jem genskem zapisu, medtem ko je za niku. Tudi proces poklicne socializacije poklicno popolnjevanje to posebna in je v tem primeru drugačen, predvsem zahtevna ter nujna dejavnost z družbo, pa je odnos med poklicnimi pripadniki v kateri deluje. Zakaj naborniške vojske in civilnim okoljem povsem drugačen, imajo sodelovanje s civilnim okoljem kot je to primer pri nabornikih in doje- bena reprezentativnost vojaške organi- vgrajeno v svoje temelje, ki se najočitne- mljivost okolja za vojaško organizacijo zacije zmanjša. V tem okviru je v intere- je manifestira skozi vsakokratni nabor in je manjša, kot v primeru naborniškega su tako družbe, še bolj pa same vojaške vpoklic nabornikov, ki pomeni najinten- popolnjevanja. organizacije, da se izoblikuje model zivnejšo in najpristnejšo interakcijo vo- Gre torej za povsem različna modela civilno-vojaških odnosov, ki bo na eni jaške organizacije s civilnim okoljem. Ta civilno-vojaških odnosov, ki je ožji tako strani vojaški organizaciji zagotavljal ritual pa tudi posredno globoko integri- z vidika družbe, kakor tudi z vojaško or- ustrezno raven njene družbene prepo- ra vojaško organizacijo v civilno okolje, ganizacijskega. V primeru poklicnega znavnosti, sprejemljivosti in legitimno- saj z njim izmenjuje poleg kadrov tudi popolnjevanja sega interakcijski krog sti ter na drugi strani družbi zagotavljal ideje, poglede itd. Oborožene sile so v običajno na družinske člane, neposre- ustrezno raven integracije vojaške or- veliki večini kadrovsko popolnjene lah- dno sorodstvo in prijatelje, medtem ganizacije in ki preprečuje negativne ko bi rekli z državljani v vojaški uniformi, ko širšega dosega v družbo, kakršnega in deviantne pojavne oblike in procese katerim delo v vojaški organizaciji ne ima naborniško popolnjevanje, vojaška v poklicni vojaški organizaciji (kasarni- predstavlja poklica oziroma vira preži- organizacija nima več. Sprememba na- zacija, eksluzivnost, segregiranost itd). vetja. čina popolnjevanja spremeni tudi soci- Zato je v interesu vojaške organizacije Nasprotno s tem pa v poklicnih vojskah alno strukturo vojaške organizacije, ki kakor tudi družbe, da se vseobsegajoči ali profesionalnih, kot jih tudi pogosto postane ožja oziroma se socialno-druž- in celoviti ter vzajemni civilno-vojaški

18 Domoljubje odnosi in sodelovanje tudi vzpostavijo. vključenost v širši družbeni okvir. Po- Konkretneje to pomeni, da mora SV v V primeru Republike Slovenije (RS) in membnost tega se je izpostavila skozi okviru razvoja civilno-vojaških odnosov Slovenske vojske (SV) ter slovenske naslednje dejavnike: pristopiti večplastno. Na eni strani mora družbe pa je ta izziv še toliko večji, saj a) Obrambni resor in še posebej SV znotraj sebe oblikovati ustrezne struktu- je SV v relativno kratkem času prešla sta se v času krize znašla pod izrazitim re, ki bodo znale in razumele pomen in skozi razvojno burno fazo, predvsem javnofinančnim bremenom, ob vse cilje civilno-vojaškega sodelovanja. To pa je prešla iz naborniškega modela ostrejši tekmi za omejene javne vire, sodelovanje mora biti ciljno usmerjeno popolnjevanja v poklicno, čemur pa kjer je ključnega pomena javna pod- in takšno, da bo v dobrobit SV, civilno- razvoj civilno-vojaškega sodelovanja ni pora deležnikov civilne družbe. -družbenim akterjem in sprejemljivo v uspel slediti. Zaradi obilice aktivnosti, širšem družbenem okolju RS. Pri tem ni b) Mreža civilno-družbenih akterjev, vezanih na poklicno popolnjevanje in pomembno samo identificirati civilno- ki razumejo naravo in cilje SV, je zelo hkratnemu obsežnemu angažmaju sil -družbene akterje, ampak je potrebno majhna in slabo razvita, še posebej v v mednarodnih operacijah in misijah, je z njimi oblikovati ustrezen okvir sodelo- primerjavi z drugimi resorji, ki iščejo SV ta pomemben vidik nekoliko zane- vanja, ki mora imeti tudi jasno časovno podporo oziroma legitimnost v družbi marila. Vendar pa sta ekonomsko-druž- dimenzijo, ki bo omogočala ustrezno skozi sodelovanje s civilno-družbenimi bena kriza in porajajoče se spremembe načrtovanje aktivnosti tako na strani akterji. v slovenski družbi ponovno izpostavile SV kakor tudi na strani samih akterjev. pomen civilno-vojaškega sodelovanja. c) Civilno-vojaško sodelovanje zara- Pri tem se mora SV zavedati, da bodo Zato se danes SV nahaja pred izzivom di narave vojaške organizacije in tako mnogi akterji zaradi omejenih lastnih oblikovanja koncepta civilno-vojaškega tudi v primeru SV je poseben model virov, potrebovali pomoč administrativ- sodelovanja, ki ji bo zagotovil optimal- sodelovanja, ki je unikaten in ga ni nega aparata SV, da bi dosegli ustrezne no javno legitimnost in podporo ter moč uporabiti v drugih resorjih. rezultate in cilje sodelovanja. V spomin

Katarina Seršen

b državnem prazniku dnevu Ru- društva General Maister ter mnogo na člansko izkaznico št. 5. Pogloblje- Odolfa Maistra, po slovesni pro- prerano tudi mag. Iztok Šegula (1949- no je bral in proučeval vse Maistrove slavi novembra 2014 v Slovenski fil- 2014). Iztok Šegula je bil sin najmlaj- zapiske in Maistrovo zapuščino v Ma- harmoniji, nas je člane pretresla tudi šega Maistrovega borca Josipa Šegu- riborski narodni knjižnici in izsledke žalostna vest, da so nas v novembru le Peca, ravnatelja Opere in gledališča dr. Bruna Hartmana ter vseh drugih 2014 zapustili kar trije vidni člani dru- v Mariboru. General Maister je zelo »maistroslovcev«. Za domoljubno štev in Zveze društev general Maister: cenil glasbene talente borca Peca, društvo je izdelal prvi stenski koledar Niko Žibret (1938 – 2014) nekdanji nosilca vrste Maistrovih odlikovanj in z motivom Maistrove znamke v različ- podpredsednik Izvršnega sveta Skup- priznanj. V Mariboru je bil Pec dolga nih velikostih. Ideja je padla na plodna ščine občine Krško (1982 - 1986) ter leta zborovodja Železničarskega pev- tla, tako da je imelo naše domoljub- upokojeni ravnatelj OŠ Jurija Dal- skega zbora »Krilato kolo« in kar nekaj no društvo DGM in Zveza društev matina Krško. Bil je član in zakladnik članov društva DGM je poučeval ali general Maister vrsto let svoj namizni Zveze društev general Maister; Milan učil peti. Iztok Šegula je bil član DGM koledar, ki je bil dobra promocija de- Ljubič (1938-2014), režiser in tajnik od ustanovitve. Zelo ponosen je bil lovanja društev.

Milan Ljubič Iztok Šegula Niko Žibret

19 Iz dela društev Po poteh slovenskih vojakov od Galicije do Piave

Franc Svetelj

od tem naslovom je v Muzeju Od 3. septembra 2013, ko so še pred ska te edinstvene zbirke na Sloven- PRudolfa Maistra v njegovi roj- uradno otvoritvijo za javnost odprli skem o življenju in delovanju velike- stni hiši v sredo, 24. septembra, vrata Maistrove rojstne hiše na Šu- ga kamniškega rojaka in rodoljuba potekal 5. Maistrov večer. Mag. tni, do danes se je v njej zvrstilo pet pomembno prispevajo k temu, da Marko Šepec iz Muzeja novejše Maistrovih večerov, ki se jih glede na Maistrova rojstna hiša spet živi… zgodovine iz Ljubljane je udele- prostorske možnosti udeležuje po- žencem v zanimivi obliki predstavil prečno okrog 40 obiskovalcev. doživljanje in trpljenje slovenskih Prvi večer je nosil naslov: General Ru- vojakov v enotah avstro-ogrske voj- dolf Maister življenje in delo v prevra- ske v prvi svetovni vojni 1914 -1918. tni dobi, vodil pa ga je mag. Zvezdan Pri tem ga je spremljal uniformira- Markovič iz Slovenskega vojaškega ni podčastnik 27. domobranskega muzeja, sledil mu je pisatelj Tone gorskega polka, v katerem je bilo Partljič z Maistrom kot narodnim veliko slovenskih fantov. junakom. Tretji večer, pred 140-letni- Mnogi se niso več vrnili domov, bo- co Maistrovega rojstva, so pripravili disi da so ostali med 115.000 žrtva- mladi iz Gimnazije in srednje šole mi v znameniti avstrijski trdnjavi Pr- Rudolfa Maistra ter kamniške glasbe- zemysel v Galiciji, v sedanji Poljski, ne šole z uspelo literarno glasbeno kjer so Rusi porazili Avstrijce ali pa so prireditvijo Mladi in Maister. Na četr- končali svoja življenja na dolgih boj- tem Maistrovem večeru pa je dr. Igor nih pohodih od Galicije na vzhodu Grdina spregovoril O stoletnici prve do soške fronte in Piave na zahodu. svetovne vojne. Ob tej priliki so pred Predavatelj je svoja izvajanja, od od- Maistrovo muzejsko zbirko postavili hodov slovenskih vojakov z vlaki na pet panojev z dokumenti o Kamniča- fronto, dolgih utrujajočih pohodov, nih v prvi svetovni vojni z naslovom beguncev iz Galicije, ki so nekateri Obrazi vojnega vsakdana, ki so si jih prispeli tudi v Kamnik, pospremil z obiskovalci muzejske zbirke lahko mnogimi izvirnimi fotografijami, še ogledali do dneva Rudolfa Maistra, posebej avtorja, udeleženca mnogih konec novembra. bojev takratne vojne, pisatelja Ivana Lahko rečemo, da so se v letu dni Matičiča (1887-1979). Poudaril je Maistrovi večeri kar lepo »prijeli« tudi, da čeprav imamo Slovenci pre- tudi z udeležbo članov kamniškega cej knjig o prvi svetovni vojni, prvo Društva generala Maistra, s sodelo- med njimi, Na krvavih poljanah, je vanjem muzejske informatorke prof. že leta 1922 napisal Ivan Matičič, pa Alenke Juvan ter ravnateljice MMK nimamo še nobene knjige o Galiciji. mag. Zore Torkar in tako poleg obi-

20 Iz dela društev O Mirku Plehanu – slovenskem pilotu v prvi svetovni vojni V Maistrovi rojstni hiši deseti Maistrov večer

Franc Svetelj

dobrem letu dni po odprtju Tako je bilo tudi v sredo, 11. febru- ob reki Piavi. Ob razpadu Avstro-ogr- V Maistrove rojstne hiše v Ka- arja 2015, ko je na desetem Maistro- ske monarhije je z letalom prebegnil mniku se je v njej zvrstilo že deset vem večeru Peter Tarman, dipl. ing. v novo nastalo državo SHS in bil prvi Maistrovih večerov, na katerih po- strojništva iz Ljubljane, ki že vrsto let vojaški pilot, ki je izvajala polete po tekajo predavanja in pogovori o ljubiteljsko raziskuje zgodovino slo- nalogu takratnega Narodnega sveta. temah, vezanih na Rudolfa Maistra venskega letalstva, predstavil Mirka Kljub temu, da se je po ustanovitvi in njegov čas. Vsi večeri so bili zelo Plehana, slovenskega pilota v avstro Kraljevine SHS umaknil iz aktivne vo- dobro obiskani, saj obiskovalci ve- ogrski vojski v 1. svetovni vojni. jaške službe, so letalstvo in tehnične dno do kraja napolnijo večjo sobo Mirko Plehan je opravil 56 bojnih po- novosti ostale njegova strast prav do Maistrove zbirke. letov, od Galicije do italijanske fronte smrti.

V Kamniku deseti Maistrov pohod

Franc Svetelj

ot že devet let doslej, je bil tudi pohoda, ki sovpada z dvajsetletnico ki se je DGM Kamnik zahvalil za or- Kletos na drugo soboto v aprilu razglasitve 29. marca, rojstnega dne ganizacijo tega pohoda in ohranja- 10. Maistrov pohod, zadnja priredi- Rudolfa Maistra za občinski praznik, nje Maistrovega izročila v njegovem tev ob kamniškem občinskem pra- je pred spomenikom Maistra poz- rojstnem mestu. zniku. dravil predsednik društva Ivan Se- Jože Arko, polkovnik SV in ustanovni Tradicionalni pohod, ki poteka od kavčnik. Med udeleženci je bilo tudi član DGM Kamnik, je nato obrazlo- Maistrovega spomenika na Grabnu, osem članov Društva general Mai- žil zgodovino Maistrovih pohodov in mimo Maistrove rojstne hiše na Šu- ster Zasavje s predsednikom Emilom poudaril zlasti sodelovanje mladih na tni, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Šternom in dva vojaka gorske enote tem pohodu, za kar je, ko je bil ak- Maistra na Veliko špico nad Kamni- slovenske vojske iz vojašnice v Bo- tivni športni pedagog na OŠ Marije kom, vsako leto od leta 2006 prireja hinjski Beli. Vere, poskrbel tudi Franc Omerza. Društvo general Maister Kamnik. V imenu občine Kamnik je udeležen- Ivan Sekavčnik je ob jubilejnem 10. Približno 80 udeležencev letošnjega ce pozdravil podžupan Matej Slapar, Maistrovem pohodu podelil posebna

21 Iz dela društev štva Kamnik z vodnikoma Stanetom Simšičem in Janezom Benkovičem. Ob zaključku pohoda je predsednik DGM Kamnik Niko Pinterič poho- dnikom razdelil pohodne kartončke za vpisovanje udeležbe na Maistro- vih pohodih. Šestega Maistrovega pohoda leta 2011 se je udeležilo največ pohodni- kov, okrog sto, med njimi petnajst po- hodnikov iz DU Komende. Na startu pred spomenikom Rudolfa Maistra je zbrane pozdravil tudi Marjan Šarec, župan občine Kamnik, ki je pohodni- ke spremljal do Maistrove rojstne hiše na Šutni. Med pohodniki je bilo tudi priznanja aktivnim članom DGM, ki sprostitev. Predsednik društva Niko okrog 30 učencev OŠ Marije Vere so sodelovali pri organizaciji in izved- Pinterič je zbranim na kratko orisal pod vodstvom Francija Omerze. Po bi pohodov v preteklem desetletju: življenje in zasluge našega rojaka končanem pohodu so za okrepčilo Jožetu Arku, Marjanu Gladku, Francu Rudolfa Maistra, Jože Arko, vodja pohodnikov poskrbeli sponzorji, zlasti Omerzi, Stanetu Simšiču, Niku Pinte- pohoda, pa jim je predstavil potek podjetje Calcit. riču in Francu Svetelju. pohoda in poudaril, da je upravni Med udeleženci pohoda je prevladalo mnenje, naj se datum pohoda v priho- Na pohodu skozi mestno jedro Ka- odbora DGM Kamnik za začetek dnje ustali na drugo soboto v aprilu. mnika so se pohodniki ustavili pred pohoda izbral smer na Veliko špi- Maistrovo rojstno hišo, od koder se co nad Kamnikom. V razpravi je bil Osmega pohoda, ki je bil 13. aprila odpira pogled na cilj pohoda, na Veli- tudi predlog dr. Nika Sadnikarja, da 2013, se je udeležilo okrog 80 poho- ko špico, kjer so Maistrov spomin po- bi v prihodnje izbrali smer pohoda dnikov, med njimi je bilo okrog 30 častili z minuto tišine in se nato podali od Kamnika preko Podgorja, kjer bi osnovnošolcev iz zasavskih osnov- na okrog dve uri trajajoč pohod. obiskali rojstne hiše pisateljev Josipa nih šol, ki jih je spremljal Emil Štern, predsednik društva general Maister Na cilju so se po vpisu v spominsko Ogrinca in Luke Svetca, mimo Križa Zasavje. Pohoda se je tudi tokrat knjigo mimo Starega gradu in mlinč- in do Mengša, kjer je pokopan Mai- udeležilo 15 mladih članov planin- kov vrnili za zborno mesto na plošča- strov oče Franc s svojima sinovoma skega krožka OŠ Marije Vere na Du- di Trga talcev, kjer so organizatorji Arturjem in Ernestom. Vendar je zla- plici. Nasploh so takrat med udele- poskrbeli za skromen prigrizek in čaj. sti zaradi zahtevnosti organizacije te prireditve (varnost pohodnikov itn.) ženci prevladovali mladi. Čeprav je bilo med udeleženci pre- Zbrane je pred spomenikom poz- cej starejših pohodnikov, članov Dru- ostalo pri začetni trasi. dravil novi predsednik DGM Kamnik štva upokojencev Kamnik, med naj- Četrtega pohoda leta 2009 se je Ivan Sekavčnik, ki je poudaril priza- starejšimi je bil 89-letni Stane Simšič, udeležilo že okrog 70 pohodnikov iz devanja občine Kamnik in Medob- so vsi zmogli celotno pot, brez spre- Kamnika, Tuhinja Komende in oko- činskega muzeja Kamnik za ureditev mljajočega prevoza, za kar je sicer liških krajev. Med udeleženci so bili spominske sobe, ki bo jeseni zaživela poskrbel Matevž Košir. tudi člani veteranskih organizacij, planinci in drugi. Tudi tokrat so se v Maistrovi rojstni hiši na Šutni, župan Udeleženci so bili z organizacijo pohoda udeležili mladi planinci z OŠ Marjan Šarec pa je poudaril pomen pohoda zelo zadovoljni, k čemur je Marije Vere na Duplici. Pred Maistro- negovanja in prenašanje Maistrove prispevalo tudi lepo spomladansko vim spomenikom je mladim spomin sporočilnosti na mlade rodove. vreme, žal pa se zaradi nadomešča- na velikega kamniškega rojaka obu- Devetega Maistrovega pohoda 12. nja pouka v kamniških osnovnih in dil dr. Niko Sadnikar, ki se je z Mai- aprila 2014 se je udeležilo okrog 90 srednjih šolah pohoda ni moglo ude- strom tudi osebno srečal, ko sta ga z pohodnikov. Med njimi je bilo tudi ležiti več šolske mladine. očetom obiskala v Mariboru. 41 učencev in učenk OŠ Izlake in OŠ Iz dosedanjih Maistrovih pohodov Petega pohoda leta 2010 se je udele- Zagorje, ki so po pohodu obiskali Prvega Maistrovega pohoda, ki je bil žilo že 85 pohodnikov. Med mladimi vse točke, ki so v občini Kamnik po- 8. aprila 2006, se je udeležilo pribli- so bili najštevilnejši člani planinske- vezane z Rudolfom Maistrom. žno 30 pohodnikov, med njimi tudi ga krožka z OŠ Marije Vere. Pri vo- Zbrane sta pred spomenikom Ru- učenci sedmega razreda OŠ Mari- denju pohoda so poleg Jožeta Arka dolfa Maistra pozdravila Rudi Pfajfar, je Vere v okviru programa Šport za sodelovali tudi člani Planinskega dru- podpredsednik DGM Kamnik, in

22 Iz dela društev Marjan Šarec, župan občine Kamnik, Maistrovim spomenikom je mladim plici. Nasploh so takrat med udele- ki se je pohodnikom zahvalil za do- spomin na velikega kamniškega rojaka ženci prevladovali mladi. prinos k prazniku občine Kamnik ter obudil dr. Niko Sadnikar, ki se je z Ma- Zbrane je pred spomenikom poz- jim zaželel prijeten, varen ter sončen istrom tudi osebno srečal, ko sta ga z dravil novi predsednik DGM Kamnik sobotni korak. očetom obiskala v Mariboru. Ivan Sekavčnik, ki je poudaril priza- Pohod na 660 m visoko Veliko špico Petega pohoda leta 2010 se je udele- devanja občine Kamnik in Medob- nad Kamnikom se je, kot običajno, žilo že 85 pohodnikov. Med mladimi činskega muzeja Kamnik za ureditev začel ob osmi uri in se po dveh urah so bili najštevilnejši člani planinskega spominske sobe, ki bo jeseni zaživela končal s prijetnim druženjem udele- krožka z OŠ Marije Vere. Pri vodenju v Maistrovi rojstni hiši na Šutni, župan žencev na Trgu talcev. pohoda so poleg Jožeta Arka sode- Marjan Šarec pa je poudaril pomen Slike: F. Svetel in Jože ArkoPrvega lovali tudi člani Planinskega društva negovanja in prenašanje Maistrove Maistrovega pohoda, ki je bil 8. apri- Kamnik z vodnikoma Stanetom Sim- sporočilnosti na mlade rodove. la 2006, se je udeležilo približno 30 šičem in Janezom Benkovičem. Ob Devetega Maistrovega pohoda 12. pohodnikov, med njimi tudi učenci zaključku pohoda je predsednik DGM aprila 2014 se je udeležilo okrog 90 sedmega razreda OŠ Marije Vere v Kamnik Niko Pinterič pohodnikom raz- pohodnikov. Med njimi je bilo tudi okviru programa Šport za sprostitev. delil pohodne kartončke za vpisovanje 41 učencev in učenk OŠ Izlake in OŠ Predsednik društva Niko Pinterič je udeležbe na Maistrovih pohodih. Zagorje, ki so po pohodu obiskali zbranim na kratko orisal življenje in Šestega Maistrovega pohoda leta vse točke, ki so v občini Kamnik po- zasluge našega rojaka Rudolfa Mai- 2011 se je udeležilo največ pohodni- vezane z Rudolfom Maistrom. stra, Jože Arko, vodja pohoda, pa jim kov, okrog sto, med njimi petnajst po- Zbrane sta pred spomenikom Ru- je predstavil potek pohoda in pou- hodnikov iz DU Komende. Na startu dolfa Maistra pozdravila Rudi Pfajfar, daril, da je upravni odbora DGM Ka- pred spomenikom Rudolfa Maistra je podpredsednik DGM Kamnik, in mnik za začetek pohoda izbral smer zbrane pozdravil tudi Marjan Šarec, Marjan Šarec, župan občine Kamnik, na Veliko špico nad Kamnikom. V župan občine Kamnik, ki je pohodni- ki se je pohodnikom zahvalil za do- razpravi je bil tudi predlog dr. Nika ke spremljal do Maistrove rojstne hiše prinos k prazniku občine Kamnik ter Sadnikarja, da bi v prihodnje izbra- na Šutni. Med pohodniki je bilo tudi jim zaželel prijeten, varen ter sončen li smer pohoda od Kamnika preko okrog 30 učencev OŠ Marije Vere sobotni korak. Podgorja, kjer bi obiskali rojstne hiše pod vodstvom Francija Omerze. Po Pohod na 660 m visoko Veliko špico pisateljev Josipa Ogrinca in Luke Sve- končanem pohodu so za okrepčilo nad Kamnikom se je, kot običajno, tca, mimo Križa in do Mengša, kjer je pohodnikov poskrbeli sponzorji, zlasti začel ob osmi uri in se po dveh urah pokopan Maistrov oče Franc s svoji- podjetje Calcit. končal s prijetnim druženjem udele- ma sinovoma Arturjem in Ernestom. Med udeleženci pohoda je prevladalo žencev na Trgu talcev. Vendar je zlasti zaradi zahtevnosti mnenje, naj se datum pohoda v priho- organizacije te prireditve (varnost po- dnje ustali na drugo soboto v aprilu. hodnikov itn.) ostalo pri začetni trasi. Osmega pohoda, ki je bil 13. aprila Četrtega pohoda leta 2009 se je ude- 2013, se je udeležilo okrog 80 poho- ležilo že okrog 70 pohodnikov iz dnikov, med njimi je bilo okrog 30 Kamnika, Tuhinja Komende in oko- osnovnošolcev iz zasavskih osnov- liških krajev. Med udeleženci so nih šol, ki jih je spremljal Emil Štern, bili tudi člani veteranskih organiza- predsednik društva general Maister cij, planinci in drugi. Tudi tokrat so Zasavje. Pohoda se je tudi tokrat se pohoda udeležili mladi planinci udeležilo 15 mladih članov planin- z OŠ Marije Vere na Duplici. Pred skega krožka OŠ Marije Vere na Du- Foto: F. Svetel in Jože Arko in Jože Svetel F. Foto:

23 Iz dela društev Žanjemo, kar sejemo Z letne skupščine DGM Ljubljana

Aleks Štakul

b začetku letne skupščine ODruštva general Maister Ljubljana smo družno zapeli našo himno Slovenec sem. Sle- dilo je letno poročilo predse- dnika, v katerem je izpostavil pomembnost negovanja domo- vinske vzgoje, zlasti med mla- dimi. Veseli bi bili, če bi bilo šol, kot je med drugimi Srednja upravno administrativna šola v Ljubljani, v kateri načrtno negu- jejo domoljubje, dijaki in dija- kinje pa se aktivno udeležujejo različnih spominskih svečano- sti ob mejnikih naše preteklosti in sedanjosti, še veliko več. Kaj pa je lahko dandanes življenj- sko vodilo mladih, ki na svoji izo- braževalni poklicni poti iščejo smi- sel učenja, da bodo ustvarjali lepši jutrišnji dan in pridobljeno znanje potrjevali in razvijali v različnih de- lovnih okoljih. Žal teh možnosti v negotovem času, ko v družbi ni jasnih strateških ciljev, ko prevla- dujejo ozki osebni interesi vplivnih od tega! In če bi v družbi tudi na ki jih je utemeljil naš veliki general posameznikov nad širšimi druž- drugih področjih želi takšne uspe- in domoljub Rudolf Maister, svetal benimi, ko pohlep prevladuje nad he, kot jih dosegajo naši vrhunski zgled pokončne, pogumne, od- moralo, ni v izobilju. In ne le to. športniki, umetniki, raziskovalni ločne in skrajno razumne zgodo- Veliko je mladih, ki morajo svoje delavci in še mnogi drugi, bi vsak vinske osebnosti. priložnosti po končanem študiju, državljan naše domovine ponosno Tudi danes bi potrebovali oseb- če si želijo zagotoviti ustrezno ma- izobesil državno zastavo in z veli- terialno blagostanje in potrjevanje nost, kot je bil general Maister: kim veseljem ob različnih priložno- človeka z jasno vizijo, strategijo in ter širjenje svojega znanja, iskati stih družno pel himno. Slednja je na tujem. Kako lahko pričakujemo, taktiko, kako udejanjiti zastavljene vtkana v naše duše in naša srca, cilje. Prav vprašanjem sedanjosti da bodo v vsakdanjem življenju iz- toda če prevladujeta grenkoba in kazovali domoljubje in pripadnost in prihodnosti države Slovenije, ki strah za preživetje, ni mogoče pri- se je znašla v spirali poglabljanja domovini. čakovati domoljubnega zanosa. družbene in gospodarske krize, Mladi to znajo lepo izražati ob Zato govoriti o domoljubju, kako so bile namenjene tudi naše okro- dosežkih svojih vrstnikov na različ- ga spodbujati in razvijati, tudi z gle mize, ki smo jih s pomočjo nih področjih, veselijo se vsakega različnimi oblikami dela našega Mestne občine Ljubljana pripravili uspeha. Poglejmo samo primer društva, je v takih razmerah pov- v Rdeči dvorani magistrata. zadnje planiške prireditve; kako vi- sem odveč. Mogoče zveni ta moja soko so vihrale naše zastave, kako trditev nekoliko defetistično. Lepo Vesel sem, da smo se z odprtjem prešerno je zadonela Zdravljica iz in prav je, da negujemo in skrbimo razstave vojaškega muzeja Sloven- tisočerih grl. Kaj je lahko lepšega za poslanstvo in vse tiste vrednote, ske vojske »General Maister in bor-

24 Iz dela društev ci za severno mejo« in s priložno- trdnjavo Kluže in v Logu pod Man- stnim kulturnim programom, ki so gartom najlepše in najbolj urejeno ga pripravili učenci Osnovne šole vojaško pokopališče iz prve sve- Tone Čufar Ljubljana in trobilni tovne vojne na Slovenskem, vse z kvintet Slovenske vojske, dostojno odličnim strokovnim vodstvom g. in z velikim spoštovanjem poklonili Jožeta Strica iz Kobariškega muze- njegovi 140-letnici rojstva. ja. Tako smo obeležili tudi 100-le- Razširili smo sodelovanje z osnov- tnico začetka prve svetovne vojne. nimi šolami, med katerimi izstopa Čeprav se ne moremo pohvaliti z Osnovna šola Tone Čufar. Množič- velikimi finančnimi sredstvi, po- no smo se, kot vselej, udeležili dr- trebnimi za uresničevanje naših žavne proslave ob dnevu generala aktivnosti, pa moram poudariti, da Maistra v Ljubljani in drugih po- večina članov izpolnjuje svoje ob- dobnih spominskih prireditev. Pri veznosti pri rednem plačilu člana- Prav tako smo bili aktivni tudi pri organizaciji proslave smo aktivno rine. Lani smo kot edino društvo iz- izvedbi posveta o domoljubju s sodelovali, v veliko pomoč pa nam datno finančno podprli tudi izdajo poslanci v državnem zboru. Pred- je bila Mestna občina Ljubljana in glasila Maistrov glas. Nekateri naši stavili in osvetlili smo ga z različnih g. Marko Morel s svojimi sodelav- člani niso aktivni le pri njegovem strani. Naš konkreten prispevek je kami, orkester Slovenske vojske, urejanju, kjer moram posebej po- bil predstavitev referata o vlogi do- pevski zbor Glasbene matice iz hvaliti neumornega Janka Šertla, moljubja v medijih. Maribora, operni solist Jože Vidic, Dušana Vodeba in Mitjo Meršola, Za odlično opravljeno delo se za- ki je med drugim tudi naš član, oba ampak so v naših vrstah tudi pisci hvaljujem vsem članom upravnega izvrstna povezovalca prireditve iz zanimivih prispevkov in člankov. odbora, zlasti Angelci Stanki Škri- Kamnika ter RTV Slovenija, ki je Lani smo se skupaj z Zvezo dru- pec in Mirjani Furlan ter Eriki Kun- proslavo neposredno prenašala. štev general Maister preselili v tarič, ki vzorno skrbi za vodenje Vsakoletna spomladanska ekskur- nove društvene prostore na Einspi- financ. Seje so vselej sklepčne in zija je postala sestavni del naših elerjevi ulici, kjer smo podnajemni- zapisniki vzorno pripravljeni. Prav aktivnosti. Lani nas je pot vodila ki Zveze združenj NOB. Na voljo tako hvala MOL-u in g. Marku Mo- po poteh soške fronte v prvi sve- imamo pisarno in dve sejni sobi, relu ter MORS-u, ki so nam v veliko tovni vojni. Ogledali smo si muzej kjer se redno sestaja naš upravni pomoč pri izvedbi našega letnega na prostem Kolovrat KOTA 1114, odbor. programa.

25 Iz dela društev Prvo leto delovanja Belokranjskega društva general Maister

Jože Matekovič, Predsednik Belokranjskega društva general Maister

inulo je prvo leto od kar in vojske -reši nas, o Gospod. Tudi nosti domoljubne vzgoje v naših šo- Msmo v Metliki ustanovi- Ljdska knjižnica je organizirala rasta- lah. V nekaterih združenjih je letošnje li Belokranjsko društvo gene- vo in prikaz fotografij, pisem, raznih leto volilno, zato bomo te dogovre v ral Maister. V tem času nam je dokumentov in predmetov, ki so jih obliki okrogle mize ponovili po izve- uspelo opraviti vse tiste naloge večinoma prinesli potomci in sorodni- denih letnih skupščinah. in postoke, ki so podobne tako- ki udeležencev te krvave morije, ki se Pri našem delu je izjemnega pomena rekoč vsem na novo ustanovlje- je dogajala pred stotimi leti. naša povezanost v Zvez društev ge- nim društvom. Člani Belokranjskega društva general neral Maister, kjder smo bili na naše Maister smo se z velikim zanimanjem Problem pri ustanavljanju in delovanju prijetno presenečenje sprejeti odprtih in po svojih močeh pridružili obujanju društev je v togosti naši predpisov saj rok in deležni vsestranske podpore s spominov na te čase. Še posebej smo so takorekoč vsa društva iz davčnega strani vodstva. V okviru ZDGM smo bili pozorni na dokumentacijo in pri- vidika obravnavana na enak način. najtesnejše stike vzpostavili z Dru- čevanja ljudi vezanih na udeležence Tudi poslovne banke dosledno zara- štvom generala Maistra Ljubljana, kar bojev za severno mejo pod povelj- čunavajo vsako najmanjšo transakcijo bomo letos pogolbili z gostovanjem stvom generala Maistra. in stroške vodenja račiuna za društva Ljubljanskega društva v Beli krajini. z zelo majhnim denarnim prometom. Zbrano gradivo nam bo v veliko po- Glasilo Zveze Maistrov glas je zelo Posledičnio to pomeni, da so stroški moč pri izdelavi knjižega gradiva, ki pomemben povezovalec društev ge- bančnega poslovanja in minimalni naj bi govorilo o vlogi in pomenu Be- nerala Maistra in pomemben utrjeva- stroški sestave bilance in letnih davč- lokranjcev kot Maistrovih soborcev v lec slovenskega domoljubja in bi bila nih poročil okrog 300  oziroma 30 borbah za severno mejo. Zavedamo prava škoda, če bi zaradi odtegnejne letnih članarin ob 10  letni članarini. se, da nam ne bo uspelo obelodaniti družbene pomoči prenehal izhajati. Vsekakor bi bilo nujno spremeniti in vseh pomembnih dejstev in prikazati Zavedamo se, da smo mlado društvo poenostaviti predpise za domoljubna, točno število Belokranjskih domolju- in da bomo le s vztrajnostjo in resnič- veteranska in humanitarna društva. bov v Maistrovi vojski, bomo pa s tem nim domoljubjem izkazanim z lastni- Naj bo to razumljeno kot pobuda po dodatno vzpodbudili zlasti starejše, mi dejanji lahko dosegli cilje, ki smo si spremebi in poenostavitvi poslovanja da pobrskajo po spominih in po svo- jih zastavili. številnih slovenskih društev. jih omarah in nadgradijo napisano. Sicer pa je bilo jubilejno lansko leto V lanskem letu smo se z vodstvi „prija- prežeto s številnimi dogodki vezani teljskih“ društev in združenj, ki deluje- na spomin na začetek 1. svetovne voj- jo na področju Bele krajine /Veterani ne. Med številnimi dogodki na temo vojne za Slovenijo, Zveza policijskih 1.svetovne vojne je bil osrednji dogo- društev Sever, Združenje slovenskih dek v organizaciji Zgodovinskega ar- častnikov, Zveza združenj borcev za hiva Ljubljana in Belokranjskega Mu- vrednote NOB/, dogovrili o poenote- zeja Metlika z naslovom Kuge lakote nem pristopu pri utrjevanju pomemb-

26 Iz dela društev Martinov pohod ob dnevu Rudolfa Maistra v Šentilju

Bruno Jelenko

eteranska društva, turistično nih in manj znanih dogajanjih tistega kulturni dogodek s pesmijo moškega Vdruštvo Brloga in občina Šentilj časa sta pripovedovala veterana Dar- pevskega zbora KUD Mejnik in reci- smo v nedeljo, 16. novembra, pripra- ko Kostajnšek in Vladimir Maher. tacijo Maistrove pesmi Slovenske go- vili tradicionalni Martinov pohod, to- Na cilju pohoda pri Petru Niklu v rice, župan in organizatorji srečanja krat do spominskih obeležij vojne za Selnici ob Muri 74, kjer se je zbralo pa so pozdravili udeležence sreča- Slovenijo in narodnjaku Franju Žebo- okrog sto udeležencev pohoda in nja. Potem smo v veselem razpolo- tu v Selnici ob Muri. srečanja, smo ob spominskem obe- ženju zaužili golaž iz vojaškega kotla, Med dveurnim pohodom smo si pri ležju Franju Žebotu, narodnjaku in ki so ga pripravili domačini izletniške Vladu Dražu v Polički vasi 27 naj- sodelavcu generala Maistra, doživeli kmetije Nikl. prej ogledali zanimiv in pester muzej kmečkega in obrtniškega orodja, ki bo kmalu odprl vrata za obiskovalce. Po prijetnem okrepčilu smo se po- dali do hiše Silva Nikla v Selnici ob Muri 74 a. Na njej so veterani vojne za Slovenijo 1991 leta 2011 postavili spominsko obeležje s sporočilom, da so v njej skrivali orožje pred jugoslo- vansko ljudsko armado. O pomemb- Državni praznik počastili s kvizom o življenju in delu Rudolfa Maistra Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku

Franc Svetelj

b državnem prazniku, dnevu . Skupaj z glasbenimi točkami so ga čez Maistrov most nazaj v šolo. ORudolfa Maistra, so v novembru pripravili dijaki GSŠRM za svoje goste Kviz je dokazal, da so tudi današnje 2014 na Gimnaziji in srednji šoli Ru- – tekmovalce iz šol tistih slovenskih generacije pripravljene poseči po dolfa Maistra v Kamniku pripravili kviz mest, ki so kakorkoli povezana Mai- orožju – njihovo je bilo znanje! Borili o tem velikem kamniškem rojaku, Ru- strom. Letos so se tako v kamniški or- so se s sprehodom skozi življenje in dolfu Maistru, ki so se ga udeležile eki- ganizaciji pod mentorstvom profesori- delo, s podrobnostmi in velikimi izja- pe dijakov iz petih slovenskih gimnazij. ce Marjete Kralj pomerile gimnazije iz vami, ves čas je bilo izredno napeto, Odločne besede generala in nežni Maribora (Prva in Tretja), Ptuja, Kranja na koncu pa so slavili domačini – eki- stihi pesnika Maistra so prežemali dra- in Kamnika. pa GSŠRM Kamnik. matizirane prizore iz življenja velike- Organizacija kviza je bila skrbno za- Kot so se dogovorili, naj bi letošnji kviz ga Slovenca kot uvod v kviz, ki je na snovana in je predstavljala zaokrožen dijakov slovenskih gimnazij in srednjih svojevrsten način ilustriral del njegove pogled na Maistrovo življenje. In ker šol potekal v Mariboru. veličine in vsestranske ustvarjalnosti se je to začelo prav v našem Kamniku, so se tekmovalci še pred kvizom dru- žno podali na ogled Maistrove rojstne hiše. Ličen in kljub prostorski majhno- sti izredno bogat muzej jim je ponudil ilustracijo časa na začetku prejšnjega stoletja, številni podatki in izbrani fil- mi pa so še utrdili naučeno znanje. Za sprostitev napetosti pa še pot pod vodstvom Katjuše in Benjamina čez Šutno do Maistrovega spomenika in

27 Iz dela društev Slovenjegoriško društvo general Maister Za naše društvo je bilo leto 2014 dokaj uspešno.

Martina Horvat

sredini leta, natančneje v nede- smo v sodelovanju z Občino Dorna- podala v aktivno promocijo na novo V ljo, 8. junija 2014, smo skupaj s va, Osnovno šolo Dr. Franja Žgeča izdane knjige po vseh osnovnih turističnim društvom Polenšak, dru- Dornava prvič pripravili proslavo v šolah v Sloveniji in že so vidni prvi štvom rojaka Janeza Pucha in Kvar- počastitev generala Maistra, katere rezultati, kajti zanimanje sloven- tetom iz Polenšaka stopili skupaj in rdeča nit je bil seveda general Ma- skih osnovnih šol je kar precejšnje. organizirali dobrodelni koncert za ister, domoljubje in dogodki in pra- Projekt podpira tudi Ministrstvo za člana vseh sodelujočih društev za zniki v domači občini. To je bilo v obrambo. Janeza Šumenjaka iz Lasigovc. sredo, 18. novembra 2014. V novi V mesecu marcu smo člani SDGM Za Janeza se je v juliju 2013 delovni večnamenski dvorani v Dornavi so opravili našo redno letno skupščino. dan pričel povsem običajno. nastopili otroci vseh razredov OŠ, Društvo je s 14. marcem 2015 boga- S svojimi sodelavci se je mudil na te- ob tej priložnosti pa je luč sveta tejše za 9 novih članov, med kateri- renskem delu v Ljubljani. Ker se je ugledala tudi prva tovrstna knjiga mi je tudi ekipa OŠ Dr. Franja Žgeča oz. slikanica na naših tleh z naslo- pripravljalo k nevihti, so hiteli s po- Dornava – avtorice in mentor knjige vom Vojak, umetnik, junak Rudolf spravljanjem, da bi se odpravili proti – slikanice o generalu Maistru. Maister, katero so ob vzpodbudi domu. Močan veter je povzročil zlom Člansko SDGM se je tako povečalo naše članice razredne učiteljice in padec drevesnih vej, ki so Janezu na 116 članov. Zlatke Zelenik, ob mentorstvu uči- povzročile težjo telesno poškodbo. telja zgodovine in geografije prof. Tako se je Janezov do tedaj poskočen Aleša Marđetka napisale in z ilustra- in deloven korak začasno ustavil. cijami opremile učenke 8. razreda Po oskrbi v univerzitetnem kliničnem OŠ Dornava – Alina Hojnik, Katja centru v Ljubljani je sledila terapija v Šacer, Valentina Lovrec in Arijana rehabilitacijskem centru Soča. Horvat. Janez se je po zaključku osnovnega Po proslavi in še dan potem je bila zdravljenja na invalidskem vozičku v prostorih občine Dornava vodena vrnil domov k svoji družini. razstava Muzeja Slovenske vojske Za samostojni korak je potreboval z naslovom »Boj za severno mejo«, dodatno rehabilitacijo, ki je zdra- katera je bila lepo obiskana. vstveno zavarovanje ne krije. V istem tednu, v soboto, 22. novem- S pomočjo sredstev z dobrodelnega bra 2014, smo se člani SDGM v kar koncerta Janez sedaj že počasi okreva velikem številu (bilo nas je za cel in z veliko vnemo, potrpežljivostjo in avtobus) skupaj z nekaterimi učite- življenjsko voljo nadaljuje zdravljenje! lji OŠ Dornava, z nekaterimi učenci Ob tem je treba seveda omeniti, višjih razredov in seveda avtoricami da Janez vsako leto, odkar obstaja knjige odpravili na osrednjo držav- SDGM, s kvartetom zapoje na redni no proslavo v počastitev generala letni skupščini in tudi na vseh ostalih Maistra v Ljubljano. prireditvah v okviru društva. Učenci OŠ so se tako imeli prilo- Ob lanskoletnih Maistrovih dnevih žnost srečati in spregovoriti s pred- sednikom RS g. Borutom Pahorjem in ministrom za obrambo RS g. Jan- kom Vebrom. Obema so dale ve- deti, kaj jim je uspelo in jima knjigo - slikanico tudi podarile. Za spomin so nastale fotografije... OŠ Dornava se je ob podpori na- šega društva po obisku osrednje državne prireditve z veliko truda

28 Iz dela društev Notranjsko domoljubno društvo general Maister Unec v letu 2014 Karmen Petrič

eto 2014 je za člane NDDGM LUnec bilo pomembno leto, saj smo obeležili 140 let rojstva in 80 let smrti našega domoljuba, gene- rala in pesnika Rudolfa Maistra Vo- janova. NDDGM Unec vsako leto pripravi tradicionalne prireditve Vojanov in naš čas ter Maistrove večere, s polaganjem cvetja k spo- meniku pa obeležimo obletnice rojstva, smrti ter državni praznik, dan Rudolfa Maistra. V marcu smo se na prireditvi Voja- nov in naš čas priključili vseslovenski akciji petja in recitiranja ljudskih in domoljubnih pesmi pri obeležjih, po- svečenih Rudolfu Maistru. Na prire- • lik Rudolfa Maistra strova hiša s spominsko ploščo, spo- ditvi so sodelovali Dragonarji, MePZ • Maistrov pohod in tek minska plošča Maistrovi materi na Rak Rakek in harmonikar Benjamin • Maistrove obeležitve v Sloveniji pokopališču in spomenik pred gasil- Škrab. Prireditev je povezoval Luka • Zveza društev general Maister nim domom, kamor vsako leto pola- Kočevar. gajo cvetje njemu v čast in spomin. • Družabna igra o življenju in delu Osrednja dogajanja ob Maistrovem Rudolfa Maistra Urša Zupančič, 9. b: V računalniški letu smo načrtovali v jesenskem času. učilnici smo poiskali obeležja, ki so • Rudolf Maister in današnji čas Ker je eden od pomembnih ciljev na- povezana z Maistrom. Ugotovili • Rudolf Maister in gasilci šega društva tudi razširjanje domo- smo, da je največ obeležij v Maribo- ljubja in vrednot med mladimi, smo • Dragonarji ru, kjer je preživel največ časa in je v letu Rudolfa Maistra k sodelovanju Skupna ugotovitev je bila, da je bil tudi pokopan. V krajih od Unca do povabili učitelje in učence OŠ Jožeta Rudolf Maister velik domoljub, saj je Ljutomera je veliko Maistrovih kipov, Krajca na Rakeku. Kot zunanji sode- ob koncu prve svetovne vojne z od- poimenovanih ulic in ustanov, v Za- lavci so nekateri naši člani sodelovali ločno vojaško akcijo odvzel Maribor vrhu v Slovenskih goricah pa stoji pri organizaciji zelo uspelega kultur- Avstrijcem in mesto proglasil za slo- Maistrov stolp. nega dne, posvečenega Rudolfu Ma- vensko ozemlje. V sebi je združeval Sara Vuzem, 9.a: Na pobudo Maistro- istru. Kulturni dan je bil organiziran tenkočutnost pesnika in odločnost vih borcev danes po Sloveniji deluje za učence od 6. – 9. razreda in je bil vojaka. preko dvajset društev generala Ru- izveden 26. novembra. Delo je pote- Del svojega življenja je preživel tudi dolfa Maistra, ki ohranjajo spomin na kalo v 12 delavnicah, ki so jih sklenili na Uncu, zato je spomin nanj na njegova dejanja in izdajajo časopis z zaključno prireditvijo. Vodja celo- Uncu še vedno živ. Maistrov glas. Eno od društev je tudi tnega kulturnega dne je bila ga. Jo- Učenci so o delu v delavnicah zapisali: na Uncu in posamezni člani so nam landa Cerkvenik, kot mentorji v po- Katarina Hren, 9 b: Rudolf Maister je na kulturnem dnevu veliko povedali sameznih skupinah pa so sodelovali bil ustanovitelj in aktivni član PGD o generalu. skoraj vsi učitelji predmetne stopnje. Unec. Gasilci zato vsako leto prire- Lara Istenič, 7.a: Na Uncu so po Mai- Delavnice so bile: jajo Maistrove večere in tekmovanja stru poimenovali pohod in tek, ki ga • dramatizacija Partljičeve črtice - za otroke v gasilskih veščinah. V ga- organizirajo vsako prvo soboto v apri- Kocka je padla silnem domu imajo tudi stalno raz- lu. Pohodnikov in tekačev je vsako • likovna delavnica stavo o njegovem življenju in delu. leto veliko in tudi na ta način se obele- • pesniško domoljubna jezikovna Kristina Oton, 9. b: Na Uncu nas na žuje spomin na generala Maistra. delavnica Maistra spominja poimenovanje Nik Istenič, 6. a: Naša skupina si je • sledovi Maistra na Uncu podružnične šole, prenovljena Mai- v gasilnem domu na Uncu ogledala

29 Iz dela društev

stalno razstavo o življenju in delu Ru- dolfa Maistra. V povzetku, ki smo ga predstavili učencem, smo poudarili pomen njegovega junaškega dejanja Posebej mi je bil všeč lik Maistra in večer. V kulturnem programu so so- v Mariboru in ponos, da si ga tudi njegov odločen nastop v generalskem delovali Dragonarji in člani KD Rak krajani Unca nekako prisvajamo in plašču. Ostale scenske pripomočke Rakek. Gostja večera je bila ga. Duši- ohranjamo spomin nanj. nam je izdelala likovna skupina. ca Kunaver, ki je v sproščenem pogo- Klei Nagode, 6.a: K ohranjanju spo- Pred samim kulturnim dnem je naše voru z moderatorjem g. Bogdanom mina na generala Rudolfa Maistra društvo razpisalo likovni natečaj na Urbarom predstavila delčke iz svoje- prispeva tudi društvo Lovrenc, ki ima temo Rudolf Maister. Na zaključni ga bogatega življenja ter spomine na v svojih vrstah 24 konjenikov, opre- prireditvi smo podelili knjižne na- očeta Andreja Zlobca, ki je bil Mai- mljenih z uniformami Štajersko-ko- grade najuspešnejšim učencem, po- strov borec in tudi njegov kurir. roško-kranjskega dragonskega polka samezne skupine pa so predstavile Delovanje društva pa ni samo organi- št.5. Na delavnici smo spoznali zgo- svoje delo. Večina skupin je izdelala ziranje prireditev. Vsako leto razpiše- dovino in opremo polka. Zelo nam tudi plakate, ki smo jih skupaj z na- mo tudi likovni natečaj na domoljub- je bila všeč barvita uniforma, ki pa v grajenimi likovnimi izdelki razstavili v no tematiko, udeležujemo se proslav vojnih časih ni bila najboljša. jedilnici šole. drugih društev ter državnih sveča- nosti, aktivno smo prisotni v Zvezi Nina Cvetko, Tina Virant, 9.a: Naša V petek, 28. novembra, smo pripravi- društev general Maister, svoje člane skupina je dokazala, da se resne zgo- li osrednjo prireditev ob Maistrovem dovinske vsebine lahko naučimo tudi pa odpeljemo na enodnevni izlet po letu. Prisotne so pozdravili ga. ravna- poteh domoljubov. skozi igro. Izdelali smo kviz z vpra- teljica mag. Anita Ivančič, g. župan Člani NDDGM Unec se trudimo, da šanji in odgovori in namizno igro Marko Rupar ter predsednik NDDGM Maister ne jezi se. Podarili ju bomo lik Rudolfa Maistra ostane med nami. g. Arne Kozina. V programu pa so so- Hkrati pa cenimo in spoštujemo delo učencem podružnične šole, ki nosi delovali Dragonarji, učenci OŠ Jožeta ime generala Maistra, da se bodo na ostalih rojakov, krajanov, ki so kakor- Krajca Rakek, ki so predstavili ugoto- zanimiv način seznanjali z njegovim koli prispevali k ohranjanju tradicije in vitve kulturnega dne, mladinski pevski življenjem in delom. lepot naših krajev. Zato med sebe va- zbor šole ter člani KD Rak Rakek. Daša Žnidarič, Liza Perko,7.a: Pred- bimo mlade in malo manj mlade, ki Naslednji dan, v soboto, 29. novem- stavili smo analizo značajskih potez jih zanima tradicija, umetnost in glas- bra, pa smo v Maistrovo dvorani na Rudolfa Maistra. Ugotovili smo, da je ba in ki bi želeli sodelovati pri naših Uncu organizirali že deseti Maistrov bil vizionar svojega časa, velik domo- dejavnostih. ljub, samodiscipliniran in vztrajen, saj je bil po horoskopu oven. Bil je res »maister«. Zala Stražišar, 6.a: Maistrove pesmi so domoljubne, nekatere tudi šega- ve. Na prireditvi smo jih recitirali ob spremljavi klavirja in violine. Priredi- li smo Partljičevo črtico Katrca in jo popestrili s pesmijo Završki fantje, v kateri omenja Katrco, mlado deklico, ki jo je Maister učil brati. Zala Jelinčič, 8.b: Pripravili smo drama- tizacijo Partljičeve črtice Kocka je pa- dla, v kateri smo prikazali Maistrovo domoljubnost in pripadnost narodu.

30 Iz dela društev Kulturno je obiskovati kulturne ustanove in spoznavati kulturo naroda mag. Mojca Lazar Doberlet, prof. ang. j. OŠ Ivana Cankarja Trbovlje

3. decembra 1800 se je rodil France V vodeni razpravi ni bilo negativnih ške najdbe na slovenskih tleh. (Klara) Prešeren, pesnik, filozof, domoljub. odgovorov, bili so le izzivi. Rojstna hiša Rudolfa Maistra je mo- Na dan njegovega rojstva imamo Obisk rojstne hiše generala Maistra derno opremljena, hiša primerna Slovenci poseben dan, ki se imenu- je prav tako čudovita izkušnja, saj naši generaciji. Na steni v hiši je ohra- je ta veseli dan kulture. Takrat veliko hiša, preurejena v muzej, s svojo av- njen tudi originalni vzorec iz hiše iz kulturnih ustanov odpre svoja vrata z tentičnostjo, strokovnim vodstvom 19. stoletja in seveda tudi fotografije namenom, da svoje delovanje pred- in interaktivnim pristopom do obi- njegove družine in starinski predme- stavijo čim večjemu številu obisko- skovalcev, naredi poseben vtis. Obi- ti. (Patricija) valcev. Veliko prireditev in dogodkov skovalci lahko spoznavajo življenje in si je mogoče ogledati brezplačno. delo Rudolfa Maistra, vojaka, kultur- Z namenom širjenja kulture med mla- nika, intelektualca, katerega pomen dino se na osnovni šoli Ivana Cankar- je bil žal dolgo zapostavljen. ja Trbovlje že nekaj let odločamo, da Pot do Kamnika je potekala v stilu na ta posebni dan otroke odpeljemo mobilne učne ure: otroci so razmi- na različne prireditve, od ogledov kul- šljali o domoljubju, pomenu kulture, turnih dogodkov do obiskov kultur- jezika, narave, o pomenu ohranjanja nih ustanov. Letos smo se odločili za kulturne in naravne dediščine. O obisk Kamnika, kjer se lepo varovana razlikah med domovino in državo, o kulturna dediščina zliva z lepotami tem, kaj lahko posameznik naredi za narave tega dela Slovenije. svoj narod, domovino. Izvedbo ekskurzije je spodbudilo Zaradi kulture smo Slovenci preži- srečanje aktiva zasavskih učiteljev veli kot narod. Jezik, običaji, kultura zgodovine in etike, kjer aktivno sode- so tisto, s čimer se istovetimo in ob- luje tudi Društvo generala Maistra za stanemo kot narod. Mlade je nujno Zasavje. Člani društva, ki si izredno vzgajati v spoštovanju osebnosti, ki prizadevajo za ohranjanje spomina so dale svoj pečat k ohranjanju na- na Rudolfa Maistra in razvijanje do- rodne identitete. Ker naša šola pono- moljubja v zasavskih šolah, so pokrili sno nosi ime po znanem slovenskem stroške prevoza, vstopnine v muzeje pisatelju, se morajo učenci in učitelji pa na ta veseli dan kulture ni. tega še bolj zavedati. Učenci različnih starosti so obiskali Kamnik je s svojimi naravnimi da- Medobčinski muzej Kamnik, kjer sta nostmi in ohranjeno kulturno dedi- se vodički izkazali s svojo osebno ščino vreden ogleda. Če zdravo gi- toplino in strokovnim vodenjem. S banje v naravi povežete z ogledom pragmatičnim pristopom k vodenju muzejskih zbirk in prisluhnete, čemu po muzeju sta popeljali skozi zanimi- je pomembno ohranjati spomin na ve razstave, ki pokrivajo obdobja od Rudolfa Maistra, ste dober vzornik prazgodovine do polpreteklih časov, mlajšim. ti pa kažejo vzpone in padce gospo- Zakaj je bila ekskurzija zanimiva za darstva tega geografskega področja. učenec OŠ Ivana Cankarja Trbovlje? Zaradi poznavanja šolskega kurikulu- Povzemam nekaj njihovih izjav: ma sta vodički omogočili učencem, Bilo je zanimivo, poučno in zabavno. da so utrjevali znanje, pridobljeno Najbolj zanimiv je bil zgodovinski pri zgodovini in spoznavali odlične muzej. (Jon) posebnosti kulturne dediščine. Inte- Kamniški grad je preurejen v muzej. raktivni muzej omogoča otrokom, da V njem je predstavljena vsa zgodo- se lahko veliko stvari dotikajo in skozi vina od prazgodovine do novega izkušnjo nadgrajujejo svoje znanje. veka. Lahko smo si ogledali arheolo-

31 Poziv narodu POZIV državnemu zboru Republike Slovenije za notifikacijo nasledstva Avstrijske državne pogodbe

Podpisani pobudniki pozivamo te. Razen tega je predsednik Re- državni zbor, da brez odlašanja publike Avstrije dr. Heinz Fischer sprejme akt o notifikaciji nasled- ob obisku v Ljubljani poudaril, stva Republike Slovenije po Ju- da avstrijsko pravno stališče gle- goslaviji glede Avstrijske državne de nasledstva ne ovira Slovenije, pogodbe (ADP). da bi notificirala nasledstvo ADP. Notifikacija nasledstva ADP je Avstrija bo to notifikacijo vzela potrebna z državnopravnega na znanje in odnosi med država- vidika, ker bo šele s tem aktom ma se ne bodo spremenili. uresničena Temeljna ustavna li- Iz tega izhaja, da moramo na- stina o samostojnosti in neodvi- sledstvo ADP notificirati tudi za- snosti Republike Slovenije (TUL). radi samospoštovanja, ker bomo V Ustavnem zakonu za izvedbo edino na ta način zavrnili stališče TUL je namreč določeno, da ve- Avstrije, da Slovenija ni pravna ljajo na ozemlju Republike Slo- naslednica Jugoslavije. venije mednarodne pogodbe, ki Če ne bi notificirali nasledstva jih je sklenila Jugoslavija in se na- ADP, bi se odpovedali vsej svoji Originalni podpisi Avstrijske državne pogodbe našajo na Slovenijo. Da bi te po- državnopravni zgodovini, zlasti godbe veljale, je treba notificirati novejši, zadnjih sedemdeset let, nasledstvo ADP. člena, v katerem so določene pra- ko smo gradili svojo državnost. ADP je ena najpomembnejših vice Jugoslavije glede avstrijskega Hkrati bi s tem pristali na stali- pogodb, h kateri je pristopila premoženja na ozemlju Jugoslavije. šče, da Avstrija nima nikakršne Jugoslavija. Šele z notifikacijo Kot izgovor, da doslej nismo noti- odgovornosti za dogajanje na nasledstva ADP se Sloveniji v od- ficirali nasledstva ADP, so navajali naših tleh med drugo svetovno nosu do Avstrije zagotavlja enak nasprotovanje Avstrije, in sicer sta- vojno. S tem bi celo podprli nove položaj, kot ga je imela Jugosla- lišče, da Slovenija ni pravna nasle- tendence spodkopavanja zgodo- vija. dnica Jugoslavije. Zoper to stališče vinskih temeljev Evropske unije, S to pogodbo (člen 5) so obno- ni reagirala niti vlada RS niti državni doseženih v drugi svetovni voj- vljene meje Avstrije iz leta 1938, zbor RS. Vsekakor bi akt o notifika- ni z zmago Združenih narodov, torej je z njo določena tudi meja ciji nasledstva ADP morali sprejeti vključno Jugoslavijo s Slovenci, z Jugoslavijo. Določitev meja z najkasneje takrat, ko je predsednik zlasti tistih temeljev, ki so bili sku- mednarodno pogodbo je pri- avstrijskega parlamenta dr. Kohl pno izbojevani v imenu načela marnega pomena za vsako dr- (9. februarja 2005) z argumentom, svobode in pravice do samoo- žavo, torej tudi za Slovenijo kot da Slovenija ni pravna naslednica dločbe. naslednico Jugoslavije. Jugoslavije, zavrnil možnost, da bi Glede na to, da je od sprejema Slovenija je kot naslednica Jugo- se delegacija Državnega zbora RS TUL minilo že 24 let, notifikacija slavije upravičena, da uveljavlja pogovarjala o položaju slovenske nasledstva ADP pa še ni izvede- svoj interes za uresničevanje manjšine v Avstriji na podlagi 7. čle- na, zaradi česar Republika Slove- vseh določb ADP. Poleg 5. čle- na ADP. Žal vlada RS takrat ni pri- nija ne more uveljavljati pravic in na so zanjo pomembne še dru- pravila akta o notifikaciji nasledstva. dolžnosti iz te pogodbe, bi bilo ge določbe, med njimi 7. člen, Stališče Republike Avstrije, da Slo- treba proučiti politično odgovor- v katerem so določene pravice venija ni pravna naslednica Jugosla- nost za neizvršitev notifikacije slovenske in hrvaške manjšine v vije, ni sprejemljivo, saj po medna- nasledstva ADP. Avstriji, 19. člen, ki se nanaša na rodnem pravu velja pri teritorialnih V Ljubljani, 14. aprila 2015 ureditev vojnih grobov in spo- pogodbah v primeru nasledstva dr- menikov, in drugi odstavek 27. žav načelo avtomatične kontinuite- Pobudniki…

32