Glasilo Zveze društev general Maister številka 3/2013

Predlogi za podelitev Maistrovih priznanj 2013 Maistrova rojstna hiša Lojze Ude starejši Celjska legija Mladi o domovini Iz dela naših društev Tabor v Kamniku ZVEZA DRUŠTEV GENERAL MAISTER , TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA 3, 1000 GENERAL MAISTER , TRUBARJEVA ZVEZA DRUŠTEV TISKOVINA LJUBLJANA, PRI POŠTI 1102 PLAČANA POŠTNINA

2013 Kazalo

Uvodnik ...... 3 VABILO! Predlog za podelitev spominskega priznanja Vse člane in simpatizerje Društev general Maister Osnovni šoli Vič Ljubljana ...... 4 in Franjo Malgaj vabim na Predlog za podelitev Maistrovega priznanja 2013 za Marjo Kodra...... 5 tabor Zveze društev general Maister Ponosni smo na Vitka Roša...... 6 Maistrova rojstna hiša je že na ogled ki bo potekal pred svečanim odprtjem prvim obiskovalcem...... 7 spominske sobe in državno proslavo Lojze Ude st. 1896-1982 ...... 9 ob dnevu Rudolfa Maistra Celjska legija v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, na Ljubnem ob Savinji ...... 11 Novi trg 41/a, Kamnik Mladi o domovini...... 14 dne 23. Novembra 2013 Predsednik države Borut Pahor obiskal Prekmurje...... 18 s pričetkom ob 12 uri Kolaž dogodkov na Uncu...... 20 Program tabora: Društvo General Maister Cerkvenjak ...... 23 • do 12 ure prihod udeležencev Odkritje spominske plošče in • od 12 do 13 ure kosilo za vse udeležence spominske sobe na domačiji Jožefa Godine na Dolnji Bistrici ...... 24 • od 13 do 13.30 ure pozdravni nagovori in predstavitev kraja in turistične dejavnosti Pohod od Maribora do Zavrha ...... 25 • od 13.30 do 16.00 ure potek tabora – posvet Prvi Maistrov večer v rojstni hiši o delovanju društev in zveze Rudolfa Maistra v Kamniku ...... 26 • od 16.00 do 16.15 odmor Spoznavanje naše zgodovine ...... 27 • ob 16.15 uri odhod do Maistrove rojstne hiše Turizem v Kamniku ...... 29 • ob 16.30 uri udeležba pri svečani otvoritvi Upajmo, da bomo letos uslišani! .... 32 spominske sobe GRM • ob 17.15 uri osrednja državna proslava ob dnevu GRM • ob 18.30 zaključek proslave

Naprošamo vas, da vašo udeležbo na taboru in pro- slavi sporočite predsedniku vašega društva. Le tako se bomo lahko dogovorili za morebiten skupen prevoz, MAISTROV GLAS je revija, ki jo izdaja Zveza društev general Maister, Tru- prijavo število obrokov-kosila na taboru in sedežev v barjeva 3, 1000 Ljubljana, uredniški dvorani. (Prijava najkasneje do ponedeljka 19. novem- odbor: Matjaž Brojan, Mitja Meršol, bra 2013!) Franci Svetelj, Jelka Šertel, Janko Šertel in Dušan Vodeb. Vabljeni! E-pošta: [email protected] mag. Milan Lovrenčič, predsednik ZDGM

Naslovi zveze in društev: uvodnik Domovina , ti si kakor zdravje!

Vedno več mladih se ozira onkraj vladavini. Domoljubje ne sme pregla- meja, da bi si našli delo, morda celo siti avtonomne kritične presoje in lju- uresničili svoje poklicne ideale. Ni di spremeniti v ovce, ki jih je mogoče videti, da bi si njihova domovina s po mili volji zapeljevati. Pripraviti tem belila glavo, vsaj trenutno ne. mlade ljudi za takšno domoljubje Starši, ki so svoje otroke spodbujali pa ni več preprosta stvar. Zgodo- k pridobivanju perspektivnih znanj vino je treba učiti tako, kot se je res za jutrišnji svet, so svoja podjetja za- zgodila in ne tako, kot bi ustrezalo peljali v povsem nasprotno smer in vsakokratnemu političnemu vod- novačijo nekvalificirane delavce po stvu. Znanje o resnici mora imeti tujini, ker se jim zdi znanje za naše prednost pred čustvom pripadnosti. gospodarstvo nedonosno. Kaj kmalu To niti malo ni navzkriž z dolžnostjo pa bodo prišli časi, ko se državne bl- delovanja v dobro skupnosti. Za vse agajne ne bodo imele od kod polniti, največje vojne tragedije, skozi katere in takrat lahko pričakujemo očitke je šlo človeštvo, lahko z zanesljivo- vedo, da je vprašanje odprtosti in- mladim, da so pozabili na domovino stjo rečemo, da bi jih bilo manj, če terneta dejansko vprašanje svobode in svoje talente nudijo tujcem. Takih bi uporabili malo več razuma in malo izražanja in združevanja in je boj očitkov smo se naposlušali, ko so manj čustev. zanj enakovreden bojem za temeljne politiki po Titovi smrti zavozili Jugo- človeške pravice v zgodovini. slavijo, reševal pa bi jo naj patrioti- Ko pričakujemo domoljubje mladih, je treba dojeti, da je mlada gener- zem v »skupnih jedrih«, ki so ga pri Rudolf Maister bi razumel današnjo acija v vrtincu strahovitih in naglih vseh vratih in oknih trpali v šole. Ne mlado generacijo. Pozabljamo, da se sprememb in je zelo drugačna od smemo pozabiti, da ima današnja je sam formiral skozi literarne mreže prejšnjih generacij. Ne gre za kakšno mladina ob slovenski tudi evropsko in je bil sodelavec in mentor literarnih muhavost ali nespoštovanje tradicije, domovino, ki potemtakem ni neka krožkov in uredništev, čeprav je s tem ampak za pritisk preživetja, ki je, sovražna tujina. tvegal poklicno kariero. Kot sedanja ob maloštevilnih privilegirancih, za mladina, je bil nenehno »povezan« z Domoljubje je zapleten pojav, pri kat- večino mladih danes hujši, kot je literarnimi krogi in ni presenečenje, erem moramo dobro ločiti prazno bil kdaj prej. Za jutrišnji dan je nu- da so prve »Maistrove borce« tvor- besedičenje od resničnih pomenov. jna univerzalnost, odprtost, pove- ili prav ljudje iz teh krogov. Skoraj Nikjer se o ljubezni do domovine ni zanost, neposrednost, strpnost, brez izjeme z Maistrom niso delili govorilo toliko kot v JLA, pa smo prav sporazumnost, avtonomnost, ino- le vojaških veščin, ampak tudi izob- od nje doživeli pustošenja in morije, vativnost, mobilnost, hitrost in likovane moralne nazore. Samo taki absolutno skregane z vsakršno lju- neideološkost. Nanje letijo očitki, so bili sposobni »premagati bojazen beznijo. Vsakomur mora biti jasno, da so preveč privrženi globalizmu in pred odgovornostjo«. In samo taki da takšno domoljubje ne vodi nika- pacifizmu in res je, da so pogosto v so lahko dojeli, kaj je za Slovence mor, in ne morem si predstavljati, da konfliktih z »lokalističnimi plotovi« skupno dobro in mu podredili svoje bi ga gojili na podoben način. Izrazit in »ksenofobično omejenostjo«, a privatne interese. Brez tega bi ne primer gojenja patriotizma na vojaški so obenem tudi edini, ki se ostro bilo Slovenije! Je težko uganiti, za- način je Putinova Rusija, kjer za »Pro- upirajo »globalistični prevladi plu- kaj je Cankar povezal domovino z gram patriotske vzgoje« skrbi sam tokracije«, ki je povzročila sedanjo zdravjem, ki je ogroženo, ko preneha predsednik s predpostavko »Če ni družbeno krizo. Samo oni znajo biti skupna skrb? slavne ruske armade, ni Rusije!«. Patri- internet kot vrhunsko tehnologijo, otski klubi, »Državni patriotski center«, ki bi ga vladajoči hoteli monopo- Maister je Slovence popeljal na oder domoljubne orožne vaje in podobno lizirati kot orodje svojega gospodo- zgodovine, čeprav bi se mnogi raje pri- kažejo, da je prekopiral sistem nekdan- vanja, uporabiti kot sredstvo upora krili in so vojaka in pesnika obtoževali, je NDR, ki ga je dobro poznal, ne vidi proti zasužnjenju. Daleč od resn- da v Mariboru počenja nepotrebne pa povezave, zakaj se prav tam danes ice so namigovanja oblasti, da se operete, s katerimi izziva cesarja ter koti najbolj divji neonacizem. hočejo kot pirati zgolj izogniti plačilu kazi za Slovence prislovično zvestobo poštene cene, da svojo neodgovor- in podložnost. Tudi danes bi šli mladi Opozorjeni s polpreteklimi medna- nost skrivajo izza anonimnosti in da za njim, raje kot nemočno čakali na cionalnimi klanji, so mnogi postali jim gre na sploh za eno samo por- neke »trojke« in tudi za njih veljavni zelo kritični do domoljubja in ga nografijo. Za take moralne diskvali- lestvici vrednot je Maister za mlade nočejo več kupovati kot »mačka fikacije net-generacije ni treba znati »faca« in »zakon«. v žaklju«, ki ga je mogoče usmeriti kitajsko, saj jih lahko vsak dan pre- proti vsakomur, ki ni pogodu neki beremo tudi v slovenščini. Mladi pa mag. Franci Pivec

3 predlogi za Maistrova priznanja Predlog za podelitev spominskega priznanja Osnovni šoli Vič Ljubljana

Aleks Štakul, predsednik DGM Ljubljana

olektiv Osnovne šole Vič Lju- ga podedovali od naših prednikov. V letu 2012 se je organizaciji in pod- K bljana, ki ga je dolga leta uspe- Ali dovolj mislimo na svojo domo- pori literarnega natečaja poleg Zve- šno vodila ravnateljica Ana Vehar, vino ob različnih priložnostih in v ze društev general Maister priklju- je eden izmed tistih, ki je pod nje- raznolikih okoljih doma in v svetu. čila tudi Koordinacija domoljubnih nim mentorstvom med učenci razvil To so samo nekatere pomembne in veteranskih organizacij Slovenije različne oblike domovinske vzgoje. iztočnice, ki jih vsako leto zasledu- - KODVOS. Zgledna je njihova vsakoletna aktiv- jejo učenci od 6. do 9. razreda slo- nost pri razpisu literarnega natečaja venskih osnovnih šol. K literarnemu Poleg tega Osnovna šola Vič Lju- »Moja rodna domovina«, katerega natečaju so namreč povabljene vse bljana s svojimi učenci (otroškim namen je, da negujemo ljubezen, osnovne šole v Sloveniji. Odzivnost pevskim zborom in recitatorji) vsa- spoštovanje in razumevanje do so- med učenci je zelo velika. Dese- ko leto tvorno sodeluje s svojim pri- človeka. Pri tem je pomembno, ali tim najboljšim literarnim dosežkom ložnostnim programom ob različ- imamo odnos do prostora, v kate- (prosti spis, pesem, črtice, eseji, nih spominskih svečanostih iz naše rem smo se rodili, v katerem živimo, anekdote) posameznih učencev v bogate zgodovine ter tako ohranja kjer smo srečni in zadovoljni. Kako mesecu juniju podelijo priznanja in bogato kulturno izročilo ljubezni do je mlad odraščajoč državljan Slove- knjižne nagrade na zaključnih pri- doma in domovine. To se odraža nije ponosen na svoje okolje, kako reditvah v različnih krajih Slovenije tudi v dobrem in vzornem sodelo- spoštuje materin jezik v prizadeva- (Ljubljana, Lendava, Trbovlje, Cer- vanju z aktivnostmi Društva general njih, da ga ohranimo tako, kot smo klje na Gorenjskem). Maister Ljubljana.

Spominsko priznanje Priznanje se lahko podeli osebam, ki so Spominsko priznanje je umetniško generala Rudolfa Maistra s svojim delom na področju domoljubne oblikovana listina z besedilom o preje- vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, mniku priznanja in kratko obrazložitev Priznanja podeljujemo skladno z Do- obrambnih dejavnosti ali na drugih po- za podelitev. Listino podpiša župana govorom o podeljevanju spominskega dročjih javnega delovanja, povezanega z občin Kamnik in predsednik Zveze dru- priznanja generala Rudolfa Maistra, ki nastankom slovenske države, vidno pripo- štev general Maister. Prejemnik spomin- sta ga podpisala Zveza društev general mogle pri ohranjanju spomina na genera- skega priznanja prejme tudi skulpturo Maister in občina Kamnik! la Rudolfa Maistra in njegove sporočilno- generala Rudolfa Maistra. Spominsko priznanje generala Ru- sti. Spominsko priznanje se podeli tudi V fazi zaključnih priprav je tudi podpis dolfa Maistra se podeljuje posame- osebam, ki so s svojim delom pomembno novega tripartitnega Dogovora o pode- znikom za večletno delo, oziroma za prispevale k utrjevanju domoljubja in do- ljevanju spominskega priznanja genera- izjemne zasluge pri ohranjanju spomi- movinske pripadnosti. Spominsko prizna- la Rudolfa Maistra. Dogovoru se name- na, sporočilnosti in veličine generala nje se lahko iz navedenih razlogov podeli rava poleg ZDGM in občine Kamnik Rudolfa Maistra in njegovih borcev. tudi pravnim osebam. priključiti še občina Maribor.

4 predlogi za Maistrova priznanja Predlog za podelitev Maistrovega priznanja 2013 za Marjo Kodra

Ivan Sekavčnik, u.d.i.s, predsednik

arja Kodra, ustanoviteljica in M mentorica gledališke skupine Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik RUDOLFI, s preta- njenim posluhom za delo z mladimi vodi skupino že 19 let. V tem času so Rudolfi pomembno za- znamovali kamniški in domžalski kul- turni prostor, saj so uprizorili 19 gleda- liških predstav in prav toliko literarnih večerov. Vsako leto so se s kratkim recitalom poklonili tudi našemu veli- kemu rojaku Rudolfu Maistru. Uspešne uprizoritve pa so odmeva- le tudi širše – gostovali so po mno- gih slovenskih kulturnih ustanovah doma in v zamejstvu. Še posebej velik uspeh pomenita gostovanji na Podobah trenutkov v Cankarjevem domu in uvrstitvi na Linhartovo sre- čanje z uprizoritvijo Hiengovih Izgu- bljenih korakov in Hiše iz kart B. A. Novaka. Za vlogo Jollyja Jokerja v Hiši kart je Tanja Potočnik dobila Se- verjevo nagrado za najboljšo nepro- fesionalno igralko leta. Izbor literarnih besedil in velika od- mevnost uprizoritev šolske gledali- ške skupine Rudolfi kažeta na globo- ko vraščenost njihove ustvarjalnosti v slovenski kulturni prostor. Prepričani smo, da si ga. Marja Kodra za svoje predano in požrtvovalno delo z Rudolfi zasluži Maistrovo priznanje.

Dosedanji prejemniki spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra

2004: 2007: 2010: Mag. Milan Lovrenčič, Dr. Bruno Ni bilo podelitve - MO Maribor je odstopila Dr. Dragan Potočnik, Milan Bolkovič Hartman in Jože Berce od podeljevanja spominskih priznanj 2011: 2008: 2005: Rudi Vouk, Nikolaj Pinterič, Iztok Podkrižnik, Mitja Šipek, Srednjo Milan Kučan, Dr. Nikolaj Sadnika, šolski center generala Rudolfa Maistra Prostovoljno gasilsko društvo Unec Aleš Arih Kamnik 2012: 2006: 2009: Đuro Haramija, Franc Svetelj, Srednja Dr. France Bučar, Dr. Alojzij Šuštar, Tone Kropušek, Jožef Tišler, Gimnazija upravno administrativna šola Lojze Penič Franca Miklošiča Ljutomer Ljubljana

5 predlogi za Maistrova priznanja Ponosni smo na Vitka Roša

Aleks Štakul

oznati in družiti se z univerzite- le, ki jo je potrebno ohraniti za vse P tnim diplomiranim pravnikom prihodnje rodove in na njenem vsa- Vitkom Rošom je pravo veselje. kem pednju slovenske zemlje utrditi in Vselej nasmejan in dobre volje in negovati žlahtno slovensko besedo. pripravljen zagrabiti za vsako delo in pomagati s svojimi strokovnimi Vitko se je globoko zavedal, da je nasveti. Natančen, delaven in prija- po njuni poti potrebno nadaljevati. zen. Tudi zanimivih idej mu nikdar Zato je hitro postal eden izjemno ne zmanjka. To še posebej čutimo aktivnih članov Društva general Mai- in cenimo v našem društvu General ster Ljubljana, ki je z njegovo pomo- Maister Ljubljana. Je eden izmed čjo in ustanavljanjem novih društev tistih slovenskih domoljubov, ki je bilo izhodišče za ustanovitev Zveze dolga leta zavezan širjenju izročila društev general Maister . Prevzemal in poslanstva generala Maistra in je različne odgovorne naloge in njegovih borcev za severno mejo. funkcije, ne samo v ljubljanskem dru- Že kot odraščajočega učenca, di- štvu, kjer je član Upravnega odbora jaka in vselej zvedavega fantiča, ki že od leta 2003, ampak tudi na ravni neizmerno občuduje lepote svoje zveze. Dragoceno in zelo cenjeno domovine, zlasti gora in hribov ter je njegovo delo pri pripravi različnih živopisnih holmov, je v njem zavest pravnih aktov in listin, ustanavljanju rasla in se krepila ob bogatem izro- in včlanjevanju novih društev v Zve- čilu njegovega očeta in strica, ki sta zo društev GM, kot tudi pri iskanju nih podpredsednikov. Kot pravnik, mu kot aktivna Maistrova borca in različnih možnosti in finančnih virov ki dosledno spoštuje zakonodajo in sodelavca iz prve roke širila obzorje za zahtevno opravljanje poslanstva različne predpise in jih zna tudi ve- o kulturnem bogastvu te lepe deže- zveze, kjer je tudi eden od pomemb- šče razlagati in v praksi uporabiti, si brez njega ne moremo predstavljati naših letnih občnih zborov, tako na ravni zveze kot tudi ljubljanskega društva. Kot zaslužno predsedujoči delovnega predsedstva skrbi za ne- moten potek in zaključek skupščine z obetavnimi in smiselnimi sklepi. Ob tako bogatem delu, kjer najde čas tudi za udeležbo na vseh po- membnih dogodkih , ki so povezani s poslanstvom generala Maistra in z bogato zgodovino slovenskega na- roda vse do njegove osamosvojitve, smo v društvu general Maister Lju- bljana ponosni, da bo ob državnem prazniku generala Maistra zasluženo prejel najvišje spominsko priznanje generala Rudolfa Maistra. Prepričani smo, da bo to ne samo priznanje nje- govemu dosedanjemu uspešnemu delu, ampak tudi spodbuda za nove aktivnosti in ideje. Našemu Vitku energije namreč nikdar ne zmanjka.

6 pred praznikom GM Maistrova rojstna hiša je že na ogled prvim obiskovalcem

Mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik in avtorica razstave

letu 2013 so se končala zahtev- Vna obnovitvena dela na občin- skem lastniškem delu rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki jih je v celoti fi- nancirala občina Kamnik. Obenem z obnovo v letu 2012 je potekala tudi izdelava scenarija o vsebinski zasnovi v rojstni hiši Rudolfa Maistra, ki ga je pripravila mag. Zora Torkar iz Medobčinskega muzeja Kamnik. Pri izdelavi scenarija je sodelovala z drugimi slovenskimi muzeji, knjižni- cami, zasebniki in društvi, ki hranijo gradivo o generalu Rudolfu Maistru. S pomočjo Društva general Maister Kamnik in Zveze društev general Maister je bilo za razstavo prido- Svetelj Franc Foto bljenih nekaj donacij zasebnikov. vlogo na Štajerskem in na Koro- Rojstno hišo Rudolfa Maistra je do- Stalna razstava z naslovom Rudolf škem po koncu 1. svetovne vojne bil v upravljanje Medobčinski muzej Maister – domoljub, general, kul- ob razpadu Avstro-Ogrske, ko so Kamnik kot svojo dislocirano enoto. turnik, pesnik in bibliofil pripove- duje življenjsko zgodbo o generalu se oblikovale nove države in nove Projekt vsebinske zasnove stalne in njegovem času ter o njegovem še meje. Tedaj je 29. oktobra 1918 med razstave v rojstni hiši Rudolfa Mai- vedno močnem vplivu na Slovence. drugimi nastala tudi Država Sloven- stra, ki ga je v celoti financirala ob- cev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. de- V družinskem albumu sledimo fo- čina Kamnik, se je začel izvajati na cembra 1918 združila v Kraljevino tografijam staršev in bratov, njegovi začetku leta 2013. Poleg razstave so Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dne družini, resnim vojaškim portretom oblikovani pedagoški kotički za otro- 23. novembra 1918 je Maister osvo- ter tudi osebnim dokumentom. Sko- ke, nova spletna stran, logotip hiše, bodil Maribor in na ta dan praznu- zi Maistrove oči vidimo značilne po- sčasoma se bo dopolnjevala muzej- jemo državni praznik – dan Rudolfa dobe Kamnika v 70. letih 19. stoletja, ska trgovina, kjer bo tudi prostor za Maistra. Pomembno vlogo je imel s ki jih je sam doživel kot otrok. občasne razstave, v pripravi pa je vo- sodelavci pri bojih na Koroškem, pri dnik po razstavi. Rudolf Maister je imel odločilno katerih so mu pomagali številni pro-

7 pred praznikom GM stovoljci, Maistrovi borci iz Štajerske in tudi Kranjske, ki so za svoje delo- vanje prejeli spomenice in priznanja. Maistrovo življenje je bilo kmalu povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Obiskovalec tako dobi vpogled v njegovo knjižnico, lahko pa tudi bere, posluša recitacije ali uglasbene pesmi iz generalovih pesniških zbirk Poezije in Kitica mojih. Spremljajoče predvajanje filmov, od arhivskih do sodobnih dokumentarnih in umetni- ških, ponuja obiskovalcu še dodatne informacije o njegovem pomenu za slovensko zgodovino. Številna častna priznanja, diplom- ske listine in odlikovanja dokazuje- želi pritegniti različne starostne sku- Vstopnina bo simbolična in bo do- jo ugled, ki ga je užival v rojstnem pine obiskovalcev, tudi najmlajše, da stopna vsakomur: Kamniku in tudi v drugih slovenskih se zavedo pomena generala Rudolfa predšolski otroci...... brezplačno krajih. V njegov spomin so nastali Maistra v slovenski zgodovini in nje- gove ljubezni do slovenske zemlje. predšolski otroci številni javni spomeniki in spomin- z vodstvom...... 0,50 € ske plošče. Za ohranitev spomina na Rojstna hiša Rudolfa Maistra je za Rudolfa Maistra danes skrbi Zveza šolska mladina...... 1,00 € prve obiskovalce na voljo že po 15. društev general Maister in društva šolska mladina z vodstvom... 1,50 € septembru, slavnostno odprtje pa generala Maistra. bo 23. novembra 2013, na državni šolska mladina (kombinirana: Za najmlajše obiskovalce so v Mai- praznik v spomin Rudolfa Maistra. muzej in Maistrova hiša – strovi hiši pripravljeni pedagoški ko- Več o dogajanju boste lahko spre- ogled z vodstvom)...... 2,50 € tički, kjer lahko aktivno sodelujejo mljali na spletnih straneh Medob- odrasli...... 1,50 € pri Maistrovem vrtiljaku in spozna- činskega muzeja Kamnik (www. odrasli z vodstvom ...... 2,00 € vajo dogodke iz njegovega življenja, muzej-kamnik-on.net). Za obisko- odrasli (kombinirana – ali v bralnem kotičku, kjer lahko prebi- valce bo hiša odprta od torka do muzej in Maistrova hiša – rajo njegove knjige oz. knjige o njem. sobote od 10. do 18. ure, nedelja, ogled z vodstvom)...... 3,50 € Razstava na sodoben muzealski način ponedeljek in prazniki bo zaprto. Z oblikovanim programom za otro- ke, šolske skupine in odrasle, kot so na primer strokovna vodstva, bralni kotiček, Maistrov vrtiljak, učne ure, ustvarjalne delavnice, sobotna javna vodstva in delavnice vsako tretjo soboto v mesecu in t. i. Maistrovi večeri, na katerih bodo mesečno organizirana predavanja različnih strokovnjakov, ki osve- tljujejo osebnost Rudolfa Maistra, prelomni čas ob koncu 1. svetovne vojne, zgodovino slovenske vojske; prikaz filmov o Rudolfu Maistru in umetnikih, ki so ga upodabljali, lite- rature iz Maistrovega časa ipd., že- limo ustvariti živo muzejsko hišo, ki bo živela v sožitju s Šutno in bodo Kamničani ponosni nanjo in na slavnega rojaka.

8 spomini Maistrovih borcev Lojze Ude st. 1896-1982 O mojem očetu

Lojze Ude ml.

isati o očetu, ki je znan in prepo- nasprotoval likvidacijam nekaterih P znaven v javnem življenju in ki je predstavnikov meščanstva in klerikov, imel tudi vlogo v zgodovini naroda, ki so izzvale tudi represalije okupacij- je težak in obenem zanimiv pod- skih oblasti, na drugi strani pa je ostro vig, saj se pri razmišljanju in pisanju nasprotoval sodelovanju z okupator- prepletata javno in zasebno. Celo skimi oblastmi. Skušal je posredovati pogled sina na očeta kot javno oseb- med OF in nasprotniki tega gibanja. nost je lahko tesno povezan z nju- V pismu Albinu Šmajdu 21. aprila 1943 nim osebnim odnosom. Drugi ljudje, je zapisal: »Za vsak narod je državljan- sopotniki , znanci in celo prijatelj ga ska vojna zlo, za narod v taki situaciji, ocenjujejo predvsem ali celo izključ- kako smo Slovenci, pa je državljanska no kot javno osebo, sin ocenjuje oče- vojna blaznost, samomor….V taki si- ta tudi na podlagi najintimnejšega tuaciji je državljanska vojna izključno osebnega odnosa, to pa pomeni, da samo medsebojno uničevanje, samo ga ocenjuje včasih bolj naklonjeno, usluga okupatorju, utrjevanje njegove včasih pa tudi ostreje kot drugi. oblasti, duhovna kapitulacija.« Če skušam opredeliti bistveno sve- Predvsem zaradi želje ohraniti sloven- tovnonazorsko opredelitev očeta, ga stvo v zamejstvu je sam tudi kot direk- opredeljujem kot demokratičnega tor Inštituta za narodnostna vprašanja humanista. Ni bil in danes prav tako vedno zagovarjal načelno izhodišče, ne bi bil član nobene stranke, prav da mora matična domovina podpirati šel v konflikt z vladajočo politiko, ki je tako pa tudi ne bi organizirano poli- ves slovenski živelj onkraj avstrijske in dolgo preprečevala objavo zbornika tično deloval. Bil pa je intelektualec, italijanske meje ne glede na politično Boj za Maribor in Štajersko Podravje. ki je na podlagi svoje želje po osebni organiziranost, da morajo sami Slo- General Maister pač ni bil predstavnik svobodi vedno zagovarjal človekov venci v obeh sosednjih državah nasto- socialno šibkejših slojev in je sloven- individualizem in nasprotoval kolekti- pati povezano in da ni kaj dosti razlik stvo branil kot vojak in pesnik. Taki vizmu, ki ga vedno skušajo na koncu med odnosom socialno demokrat- osebi pa je povojna oblast težko pri- uveljaviti nedemokratični režimi, levi skih strank in ljudskih oziroma krščan- znala zasluge za vzpostavitev in varo- in desni. V teh okvirih pa je bila pri skodemokratskih strank v sosednjih vanje slovenske meje na Štajerskem, njem posebej poudarjena želja po uve- državah do manjšin. To je bilo seveda za slovensko državnost . ljavitvi slovenstva. v neposrednem nasprotju s tedanjo Kdor hoče spoznati njegovo misel, politiko Jugoslavije in posebej Slo- Tudi njegova življenjska pot je posle- mora prebrati zlasti njegovo pisem- venije (jugoslovanskih politikov slo- dica njegovih prepričanj in miselno- sko korespondenco z dr. Dušanom venske manjšine v sosednjih državah sti. V prvi svetovni vojni je bil na treh Kermaunerjem v letih 1939 in 1940, niso posebej zanimale), ki je temelji- frontah – ruski, romunski in italijanski, objavljeno v Novi reviji, in v letu 1997 la na ideološkem razlikovanju med v letu 1918 je bil zaradi jugoslovanske objavljeno knjigo Moje mnenje o po- samimi Slovenci v zamejstvu in med propagande postavljen pred vojaško ložaju, Članki in pisma 1941-1944, ki jo strankami v sosednjih državah. Zaradi sodišče, sodeloval pa je tudi v uporu je uredil zgodovinar Boris Mlakar. Iz iz- tega ga je politika najprej »odložila« drugega gorskega strelnega polka v menjave mnenj v pismih s komunistič- na Narodno univerzitetno knjižnico Codroipu v Furlaniji. Zaradi konca voj- nim ideologom je jasno, da je naspro- na mesto brez kakršnegakoli vpliva, ne vse to njegovo delovanje ni imelo toval vsakemu utapljanju človekove nato pa prisilno predčasno upokojila. nobenih posledic. Po prvi svetovni osebnosti v množici in kolektivizmu, V nasprotju z njegovo naravo bi bilo, vojni se je novembra 1918 priključil iz pisem članom OF in predstavni- če bi se uklonil. Pred in po upokojitvi koroškim prostovoljcem, ki so pod kom nasprotne strani v medvojnem je svoja mnenja zapisal predvsem v poveljstvom majorja Lavriča 19. no- času pa je očitna njegova vse večja zgodovinskih znanstvenih delih. Ka- vembra 1918 zasedli Borovlje. Udeležil zaskrbljenost nad razcepljenostjo sneje je tudi v zvezi z osebnostjo in se je vseh bojev za slovensko Koroško slovenskega naroda. Na eni strani je pomenom generala Maistra spet pri- in bil seveda kasneje globoko razo-

9 spomini Maistrovih borcev čaran z izidom plebiscita, na podlagi kojitvi, nadaljeval svoje raziskovanje ga spominjam kot člana družine, ki katerega je Slovenska Koroška pripa- zgodovinskega in tedanjega položaja je neprestano odhajal od doma, naj- dla Avstriji. Med drugo svetovno voj- slovenskih manjšin v zamejstvu, pri prej dopoldan in nato še enkrat vsak no je moral iz Lenarta, kjer je lahko čemer se je sam ukvarjal predvsem popoldan. Tudi potem, ko ni imel v letu 1945 odprl advokaturo, zbežati s položajem Slovencev na Koroškem. več službenih zadolžitev, ni spreme- v Ljubljano, ki je pripadla pri delitvi Kasneje je svoje zanimanje razširil nil urnika in je hodil v NUK ter pisal slovenskega ozemlja Italiji. Zbežal je tudi na proučevanje vseh bojev za se- zgodovinske razprave. Spominjam se v italijanski del okupiranega ozemlja, verno slovensko mejo in seveda v tem ga tudi kot organizatorja in vodiča v saj bi Nemci vso družino izselili v Sr- okviru nujno začel proučevati oseb- gore. Tam pa ni bil preveč uspešen, bijo (s tem ga je seznanil eden izmed nost in vlogo generala Rudolfa Mai- ker smo večkrat, enkrat tudi v ne- krajevnih pripadnikov Kulturbunda). V stra. Postal je dolgoletni predsednik vihti na za otroke nevarni poti skozi našem stanovanju na Streliški 36 sta DGM in spet počel stvari, ki tedanji Žrelo na Storžič (ta je mnogo kasneje se v zimskih mesecih 1941/42 skriva- oblasti niso bile po volji in to še toliko postal moja priljubljena gora) zašli. la celo Boris in Zdenka Kidrič, ki sta bolj, ker je svoja stališča o generalu Spominjam se tudi, da me je večkrat našla zatočišče pri človeku, ki ni or- Maistru dokumentiral z znanstvenimi vzel v soboto zvečer na obisk k pred- ganizacijsko in miselno pripadal KP, dognanji. Šele kasneje, ko se je tudi sedniku Ciril-Metodovega društva in zaradi načelnosti in poštenosti pa je na področju proučevanja zgodovine dekanu Teološke fakultete v Ljubljani bil povsem zanesljiv. Koliko je s tem vzdušje v Sloveniji spremenilo in si KP pisatelju dr. Stanku Cajnkarju, pri ka- moj oče tvegal, je lahko vsakomur ja- ni več lastila monopola tudi na tem terem sta živela tudi kasnejši profesor sno. Po kapitulaciji Italije je odšel na področju, je prejel leta 1978 Kidriče- za slavistiko na eni izmed nemških osvobojeno ozemlje. S prijateljema vo nagrado za življenjsko delo, ki je univerz Miklavž- Gašper Prosenc in Ladom Vavpotičem in Maksom Šnu- bila tedaj glavna nagrada na področju njegov mali sin. Tam sem spoznal tudi derlom so se odpeljali na Ig kar s koči- znanosti in ki so jo v zadnjih dveh de- Edvarda Kocbeka in dramatika Ivana jo. Od kapitulacije do osvoboditve je setletjih prejeli tudi tisti, ki nikoli niso Mraka- skratka že tedaj za mene zani- bil nato v glavnem v bazi 80 na Rogu. bili člani KP. Poleg medalje in reda za mivo druščino. Na domačih srečanjih Bil je član Znanstvenega inštituta pri hrabrost mu je ta nagrada za njegovo in praznovanjih pa je zelo rad pel in to Izvršnem odboru OF, član Komisije znanstveno delo zgodovinarja največ seveda najraje solo, saj je bil zelo po- za ugotavljanje zločinov okupatorja pomenila. nosen na svoj lepi drugi tenor. Najraje in njegovih pomagačev, septembra je pel pesmi Češnja vsa bela na vrtu 1944 je bil imenovan za predsednika Kadar skušaš priklicati spomine iz zgo- stoji, En starček je živel tam v vinskih Verske komisije pri SNOS. Po vojni pa dnjega otroštva, nikoli ne veš natanč- gorah … . V starejših letih mojega od- je bil od leta 1948 dalje do leta 1956 no, ali si spomin »ustvaril« na podlagi raščanja in kasneje, ko sem študiral na zaposlen na Inštitutu za narodnostna pripovedovanja, ali gre za tvojo lastno pravni fakulteti ter delal za časa njego- vprašanja pri Univerzi v Ljubljani, ka- sliko. Iz zgodnjega otroštva nimam vega življenja skoraj ves čas na prav- terega direktor je bil vsako drugo leto posebnih spominov, razen nočne vo- ni fakulteti in na sodiščih, se za čuda (izmenjavala sta se na tem mestu z dr. žnje z avtomobilom iz Lenarta v Tržič nisva veliko pogovarjala o družbenih Lavom Čermeljem). preko Černivca; iz Lenarta je namreč problemih. Največ je govoril o proble- naša družina pobegnila najprej v Tr- matiki Koroških Slovencev in kasneje Njegovo medvojno življenje v prvi žič. Ker pa je tudi ta spadal v nem- o boju za severno mejo ter o generalu svetovno vojni in življenje po njej sta ško okupacijsko cono, je družina po Maistru. Do mene pa je bil precej kri- mu dala podlago za članke, ki so se tednu ali dveh pobegnila v Ljubljano. tičen, saj mi je očital pragmatično ži- nanašali na upore slovenskega voja- Tudi posebnih medvojnih spominov vljenjsko prepričanje. Sam je bil vedno štva v avstro-ogrski armadi in na pro- nanj nimam, dobro pa se spominjam, do konca načelen, brez odstopanj in blematiko položaja Koroških Sloven- da sem ga ob osvoboditvi, ko so par- kompromisov. cev v Avstriji ( v šolstvu, pri uporabi tizani vkorakali v Ljubljano, čakal in slovenskega jezika v šolstvu, cerkvi ne dočakal na Dolenjskem mostu v Šele po njegovi smrti sem se bolj za- in pri oblastnih uradih, na teorijo av- Ljubljani. Oče pa je šel skozi Ljublja- nimal za njegovo delo, prebral večino strijskih nacionalistov o Vindišarjih). no takoj na Koroško. Spominjam se njegovih razprav in ga začel bolj ce- Tudi po drugi svetovni vojni je ves ga, ko je ves shujšan čez nekaj dni niti. Postal sem ponosen na svojega čas, seveda tudi po prezgodnji upo- vendarle prišel domov. Kasneje se očeta. Mislim, da je bil desetletja eden izmed najbolj poštenih in obenem pronicljivih intelektualcev v Sloveniji in da bi njegova povezovalna misel med različno mislečimi koristila Slove- niji tudi danes.

10 spomini Maistrovih borcev Celjska legija na Ljubnem ob Savinji

Aleksander Videčnik

eta 1984 so mi na neki kmetiji v svojih vrstah. Pripomnim, da smo Okrešlju), Lipovd Franc, Ermenc L nad Črno pripovedovali, kako že dobili na glavo šajkače (vojaške Franc in Rosc Ignac; redovi: Budna so jih med boji za severno mejo čepice). Dne 14. maja je prišlo za Jakob, Sem Martin, Remško Pavel, branili Maistrovi borci iz Celja. Da nami v Ljubno še 9 mož, tako da je Kranjc Franc, Glojek Viljem, Krol- bi dobil več podatkov, sem zaprosil legija štela skupaj 35 legionarjev - nik Jakob, Koder Ivan, Kopušar celjskega odvetnika dr. Ervina Meja- prostovoljcev, h katerim je bilo 13. Josip, Sem Jožef, Ermenc Leopold, ka, ki mi je potem natančno popisal maja z dovoljenjem komandanta Trbovšek Konstantin, Ročnik Fe- dogajanje v zvezi s Celjsko legijo na celjskega pešpolka dodeljenih še licijan, Lipovd Ivan, Orešnik Mar- Ljubnem. Takole je pripovedoval: 54 bivših vojakov, doma iz Zgor- tin, Orešnik Franc, Orešnik Janez, nje Savinjske doline, ki so dobro Hribernik Ivan, Bevc Franc, Podle- »V Celju se je skupina narodno za- poznali ves teren ob meji in ki so snik Jožef, Podlesnik Ivan, Oprčan vednih dijakov in študentov odloči- bili takrat ravno vpoklicani na šest Ignac, Juvan Martin p.d. Janezov, la, da se vključi med borce za se- tedenske orožne vaje k temu peš- Globočnik Josip, Juvan Albin, Bu- verno mejo, saj je bilo na dlani, da polku. Dokončno je torej legija šte- dna Josip, Juvan Martin p.d. Bab- se Nemci ne bodo umirili in bodo la skupaj 89 mož, h katerim je bilo čev, Operčan Franc, Kranjc Ivan, še naprej napadali slovenske kmeti- prištetih še 3 civilne voznike. Legi- Breznik Albin, Žagar Anton, Metulj je in prodirali na slovensko ozemlje onarji - prostovoljci so bili, kakor že Janez, Voler Franc, Arnič Franc, Lo- nove države. rečeno večinoma dijaki in študen- jen Ignac, Osar Ivan, Rakun Franc Skupina naj odrine, opremljena s tje iz Celja in celjske okolice, od ka- ml., Rakun Franc s.t., Prislan Ivan, potrebnim, takoj v ogrožene kraje terih je živih samo še 6. Legionarji Lužnik Franc, Deleja Ferdinand, ter prepreči do prihoda regularne iz Zgornje Savinjske doline (Luče, Bitenc Alojzij, Vodlan Josip, Trbo- jugoslovanske vojske nadaljne pro- Ljubno, Solčava in Rečica) pa so všek Josip, Prodnik Ivan, Tesovnik diranje avstrijskih čet. Prijavljali so bili, naštejem jih za to, ker je to go- Franjo, Plesec Martin, Juvan Niko- se 8. maja iz Celja in raznih bližnjih tovo zanimivo zanje in ker bi bilo laj in Juvan Jožef. in oddaljenih krajev celjske okoli- želeti, da se že živi pismeno javijo Okrog 17. ure smo dospeli v Ljub- ce prostovoljci. Velika večina pa je na uredništvo tega lista: no in se tu nastanili v veliki sobi pozneje, ko je videla, in da postaja Podoficirji in kaplarji: Bračun Jo- gostilne Benda, kamor je občina stvar resna, svojo prijavo preklicala. sip, Ermenc Josip, Mlačnik Franc, hitro dostavila slamo za ležišča, Vztrajali smo le srednješolci in štu- Papež Franjo, Volovšek Ivan, Rob- pred hišo pa je bila urejena kuhi- denti ter nekaj častnih izjem. nik Jaka (znani oskrbnik PD na nja. Še zvečer je bila vzpostavljena Dne 9. maja je bila oficijelno usta- novljena prostovoljna četa, ki je dobila in nosila ime »Celjska legi- ja«. Legija je štela od začetka nekaj nad 50 mož, od teh 26 bivših fron- tnih vojakov, med ostalimi pa so bili bivši vojaki iz zaledja, nekaj je bilo tudi vojaških novincev. Določeno je bilo, da odide prvih 26 mož dne 11. maja pod povelj- stvom podporočnika Maksa Detič- ka, iz znane celjske rodbine Detičk- ovih in to na tedaj najbolj ogroženo točko v Ljubno. Dobili smo vojno opremo, municijo, orožje, in hrano za prve tri dni in tako smo se odpe- ljali tega dne z vlakom v Šmartno ob Paki, kjer smo dobili vozove za prevoz. Marsikaterega Celjana, ki bi tudi moral z nami, smo pogrešali Udeleženci podoficirskega tečaja Majstrovih borcev v Velikovcu leta 1918

11 spomini Maistrovih borcev telefonska zveza z obmejnim po- Ponovno smo v teh dneh ob naših mačinov, je sovražnik imel 4 mrtve veljstvom za vzhodno Koroško (ko- pohodih ob meji trčili ob sovra- in 7 ranjenih, mi pa smo imeli le roški odred) s sedežem v Šoštanju. žne patrole, ki pa se niso postavile enega ranjenega, eden naših pa je Temu poveljstvu je bila naša legija v bran, temveč so na naš ogenj iz bil ujet, ko je obležal nezavesten v taktičnem pogledu neposredno pušk vsakokrat zbežale preko meje. za neko skalo blizu hiše. Ta je po- podrejena. Dnevno hrano so naši V svrho lažje izpolnitve dane nalo- zneje ušel iz ujetništva v Spittalu vozniki pripeljali iz Ljubne4ga, za ge in da zaščitimo naše kmete ob na Čehoslovaško, od tam pa s po- časa naše ofenzive pa smo preje- meji pred avstrijskimi roparskimi močjo našega konzulata domov v mali hrano iz provizornih skladišč tolpami, da raziščemo tudi teren Celje. Velikanski hrušč in več ka- v raznih krajih Koroške. na koroški strani ter končno, da kor polurno oglušujoče pokanje je medtem že spravilo na noge okrog Drugi dan 12. maja je legija do- ugotovimo sovražne postojanke, je odredilo naše poveljstvo 18. maja, 150 mož močno sovražno posad- bila od poveljstva iz Šoštanja ko z več strojnicami v Črni, ki je točna navodila, iz katerih je bilo da postavi legija takoj v določenem rajonu na štirih točkah in to v bliži- prihajala svojim na pomoč v več sklepati, da ima naš oddelek, ime- strelnih vrstah. Tej veliki premoči novan odsek Ljubno, začasno na- ni prelazov na meji stalne straže po 16 mož, ki opravljajo tam svojo dol- smo se seveda umaknili v hribe na- logo varovati koroško - štajersko zaj proti meji, kamor so nas dalje mejo, zadržati in braniti vsako žnost. Določili so poveljnike tem stražam. Te straže so oštevilčili od časa Avstrijci zasledovali in stre- prodiranje sovražnika v prostoru ljali za nami. Ta naš pohod in pra- med Staknečkim vrhom (13 km desnega na levo krilo s številkami 1-4. Še isti dan so bile postavljene. ksa pri Svelberju nam je prinesla severno-zapadno od Šoštanja) do mnogo koristi. Tako smo zvedeli Slemena (1320 m) nad Solčavo Straži s številko 3 jugovzhodno od Grebena sem poveljeval podpisani. neposredno in z vso zanesljivostjo in v to svrho držati tudi zvezo na za moč in stanje sovražnikovih po- desnem krilu z ljubljanskim peš- Nastanili smo se pri kmetih v bližini označenih postojank. Moja je bila stojank, spoznali vse dohode proti polkom na Belanskem vrhu, na Črni, uničili vse telefonske naprave levem krilu pa s skupino podpolk. nastanjena pri kmetu Prepadniku. Straži je bil dodeljen kot mitralje- iz Črne ven proti meji, videli in či- Naumoviča na Pavličevem sedlu. tali razne pozive koroške vlade in Kdor pozna omenjeni teren, bo zec. Jaka Robnik, hraber in pogu- men vojak doma iz Luč, ob njegovi zvedeli med potjo, da je sovražnik moral pritrditi, da je bila naša na- brez živeža, preživlja se le od pri loga obsežna in prav tako težka, strani je bil rojak Albin Breznik iz Luč. Sedaj smo se začeli previdno kmetih nasilno odvzete hrane, da to še zlasti z ozirom na našo ma- izvažajo svinec iz Mežice, Sloven- loštevilno četo. spuščati preko meje v Koroško. Bili smo v stalni pripravljenosti, da nas ce preganjajo in mučijo ter po- dobno. Ostali dnevi so minili brez Prvi vojaški ukrepi sovražnik ne iznenadi. posebnih dogodkov, v znamenju Takoj 12. maja opoldne je odšla V Črni je bila močna sovražna priprav za splošen napad in pohod močna četa legionarjev iz Ljubnega posadka naših čet na Koroško. in se pozneje razdelila v več manjših patrol, da razišče teren in skuša poi- Povsem enolično pa vendar niso Povelje za napad minili dnevi do našega pohoda na- zvedovati pri kmetih za sovražnikov Kar smo si že tako srčno želeli, to prej. Moja in del sosednje straže položaj. Zvedeli smo pri prestraše- smo dočakali. Z nepopisno rado- št. 4 pod poveljstvom podporoč- nih kmetih, da so prišle avstrijske stjo smo sprejeli 27. maja zvečer nika Čančerja smo skupno patro- čete v zadnjih dneh ponovno čez povelje za napad in vsa potreb- lirali dne 21. maja po Koroški in se mejo, večinoma preko Krakarice, na navodila. Še zadnje priprave, bližali Črni. Pri tem smo zadeli ob da kmetom nasilno jemljejo živež, še poslednje inštrukcije, pregled močno sovražno predstražo, ki se obleko in živino, odpeljejo v Črno, opreme svoje straže, prisrčno slo- je vgnezdila s strojnico pri Svelber- kjer je zbranih 200 mož, ki pripra- vo od kmeta Prepadnika, pod ka- ju pred Črno. Vse telefonske na- vljajo pohod mimo Tratnika na Ljub- terega gostoljubno streho sem s prave smo naglo prerezali in že se no in niti ne slutijo, da se nahajajo svojo stražo od 18. maja naprej je pričelo težko zaželjeno pokanje kake jugoslovanske čete v Ljubnem živel, nato na mejo in naprej pre- na obeh straneh. Sovražna strojni- ali v njegovi bližini. Ena naših patrol ko meje, da dosežemo določeno ca je takoj stopila v akcijo. Z meta- je proti večeru tega dne, četrt ure mesto 28. maja ob 3.30 uri, ko bi njem ročnih granat skozi okna hiše od meje pod Hlipovcem, ob poti iz se naj s kratko trajajočim, močnim in s streljanjem iz pušk na sovra- Ljubnega na Črno, trčila na okrog našim topovskim ognjem presene- žnike, ki so pribežali iz hiše, smo 10 mož močno sovražno patrolo, ki til sovražnik. Tako naj bi napadli. pa je takoj izginila, čim je zagledala postojanko v kratkem boju uničili. naše šajkače. Kakor smo pozneje zvedeli od do- Mrzlično razpoloženi in v nestr-

12 spomini Maistrovih borcev

Moja domovina

Moja domovina je Slovenija, ki je imenuje Josipdol. Kljub temu, da je Jo- Svojo domovino imam zelo rada zelo raznolika dežela. Ima veliko sipdol zelo majhen, ima ogromno na- in ne želim si, da bi ljudje grdo naravnih bogastev, ki jo naredi- ravnih bogastev. Obdajajo ga gozdo- ravnali z njo. Nočem, da bi zaniče- jo tako lepo. Čeprav je Slovenija vi, travniki, potoki … Zelo sem vesela, vali vsa ta prelepa bogastva, ki so mala država, imamo morje, gore, da živim na podeželju, saj je tukaj bolj bila dana od narave. Ponosni smo velika mesta, prisrčne vasi in do- svež zrak kot v mestih. Na vasi je zelo lahko, da živimo v tako lepi deželi, bre ljudi, ki jo naredimo še lepšo. lepo, nikoli mi ni dolgčas. Vedno se kot je SLOVENIJA. Ljudje pa ne znamo ceniti tega, najde nekaj, kar lahko delam. Najraje kar imamo. Lahko bi živeli še lep- grem v gozd in si ogledujem naravo, Natalija Petrič, 8. razred še, če ne bi tako onesnaževali in najraje opazujem različna drevesa, OŠ Ribnica na Pohorju grdo ravnali z našo naravo, ki nam ki so zdaj spomladi najlepša. Veliko- Mentorica: Nevenka Kutin ponuja toliko lepih stvari. krat, ko grem po gozdu, vidim kakšno Jaz živim v majhnem naselju, ki se srno, veverico, lisico, zajčka …

pnem čakanju na pol četrto uro, ob obzidju pokopališča, zadet iz zero in se ustaviti v Krivi vrbi. To smo čepeli na določenih mestih. cerkvenega stolpa.Vsi štirje so po- smo zapustili 13. junija zgodaj zju- Na obzorju se je že svitalo, ptički kopani na pokopališču v Črni. traj in se napotili domov v Celje, so se preplašeni ker smo se plazili Zvečer tega dne smo se že na celo- potem ko so enote koroške vlade skozi goščavo, začeli oglašati. Pol tni fronti pomikali v naglem tempu položile orožje. Našo dolžnost, ki četrta ura je prišla, grmenje to- proti Dravi. V dneh od 29. pa do nam jo je narekovala domovina v pov od vseh strani, še malo časa 31. maja smo zasledovalo sovra- kritičnem času, smo opravili. Po- in že se je zganila 28. maja 1919 žnika v smeri proti Apačam. Dose- veljnik dravske divizijske oblasti zjutraj vsa naša fronta ob meji Po- gli smo ga 1. junija, kar dve noči nam je poslal poslovilno sporočilo drožce preko Dravograda, obsto- že nismo spali in bili sila izmučeni. z zahvalo in uspešno delovanje pri ječa iz štirih napadalnih skupin, ki Naša naloga je bila sedaj prepreči- osvoboditvi naših koroških bratov naj koncentrirano prodirajo proti ti sovražniku povratek čez Dravo. s sporočilom, da sprejmejo štirje Celovcu. Naša legija je pripadala Zasedli smo črto sv. Marjeta-Tru- legionarji odlikovanje za pokaza- Koroškemu odredu in to v sklopu blinje-Kočuha-Zadole. Dne 4. ju- no hrabrost v bojih za Korotan. celjskega pešpolka. Pri ofenzivi so nija je bil odrejen za nas prehod Razočaranje nad političnimi sodelovali Srbi, Hrvati in Sloven- preko Drave. Tega dne opoldne je dogajanji ci, prvič v bratski slogi za skupno, pričela naša artilerija obstreljevati pravo svojo domovino. Še isti dan ves teren na drugi strani Drave. V Politični dogodki takratnih zadnjih je padla po hudem artiljerijskem in boj so posegli naši mitraljezi, so- dni pa so nas mlade in navduše- pehotnem boju Črna v naše roke. vražnik se je spustil v divji beg in ne ljudi docela razočarali. Zvedeli Sovražnik se je spustil z velikimi ob 16. uri 30 minut smo že prešli smo, da morajo naše čete po od- človeškimi in materialnimi izgu- Dravo in se spustili v zasledovanje redbi zavezniške komisije zapustiti bami v divji beg in se oddahnil za sovražnika ter dosegli proti večeru Celovec, čuli so se že prvi glasovi o malo časa šele onstran Drave. že vrh Medgorja. Prehod čez Dra- plebiscitu na Koroškem. Nesposob- Celjski pešpolk, na katerega de- vo je potekal takole. Dne 6. juni- ni takratni državniki, zlasti slovenski snem krilu smo bili legionarji, se ja opoldan smo že prišli v sestav politični dejavniki in zvita diplomat- je posebno odlikoval. Črna je bila drugih kolon in zvečer istega dne ska poteza je izbrisala in uničila vse strašno razdejana. Cerkveni stolp smo zagledali pred sabo mnogo- uspehe fizične in duševne borbe od koder so po nas Avstrijci stre- številne luči koroškega glavnega Jugoslovanov za zibel slovenskih ljali, je bil proti vrhu poln lukenj, mesta Celovec. Pogled na Celovec pradedov! Živeli pa smo v upanju, skoraj podoben situ, prebivalstvo nas je docela prevzel. V Celovcu da ne za vedno! hudo prestašeno in zbegano. Nekaj pa se nismo smeli nastaniti po od- Ofenziva je trajala 10 dni, naš od- ujetnikov in ranjencev smo spravili redbi višjega poveljstva. V neki red je prehodil 170 km. Pri ofenzi- takoj v ozadje. Naše izgube so bile veliki gostilniški dvorani v pred- vi je bilo 52 mrtvih in nad 200 ra- v primerjavi s sovražnikovimi prav mestju v Vetrinju smo legli silno njenih. Avstrijci so imeli po lastnih majhne. Padli so štirje naših, od teh izmučeni spat in 8. junija je legija poročilih, 180 mrtvih in nad 800

Centa Ivan, ki je ležal poleg mene sprejela povelje oditi na Vrbsko je- ranjenih. Šertel Janko Foto:

13 mladi o domovini

Nagrajeni spisi literarnega natečaja Osnovne šole borcev za severno mejo na temo domoljubje, koordinatorica projekta: Danica Perger.

Moja domovina

Že pesnik Oton Župančič je zapi- Danes imamo mladi bistveno šir- In če se vprašam, kam se z ve- sal: »Domovina je ena, nam vsem ši pogled in pristop tudi izven meja seljem vračam in kje se poču- dodeljena in eno življenje in ena svoje domovine. tim varno, lahko odgovorim. smrt.« Evropa nam je postala velik prostor, Tja in tam, kjer so doma do- Nič ni samoumevnega, še naj- ki nam mladim odpira nove možno- bri, pošteni in prijazni ljudje, manj moja domovina. Zato ne sti. Slovenija premore veliko mladih ki imajo pravičen odnos drug smemo pozabiti na njeno zgo- in odličnih znanstvenikov, mladih in- do drugega, ki upoštevajo vre- dovino. Pomembno je, da spo- telektualcev, odličnih športnikov, al- dnote, za katere so se borili štujemo tako pridobitve NOB kot pinistov in poslovnežev, ki odhajajo naši predniki, spoštujejo sim- pridobitve osamosvojitvene vojne v svet, se pa tudi vračajo obogateni bole slovenstva, so ponosni na za Slovenijo. Kot tudi vseh ostalih, tako z uspehi kot z novimi spoznanji. svoje športnike, znanstvenike, ki so prispevali, da lahko živimo v Pomembno pa je, da nikoli ne poza- raziskovalce … radi govorijo lastni državi. bimo od kod prihajamo in kje je naša svoj jezik, se trudijo ohranjati Nas mlade ni prizadela ne ena ne domovina. našo še neokrnjeno naravo in druga vojna, želim si pa tudi, da Domovina pa ni samo v besedi vse kar nam je dano, so med nam tega ne bi bilo treba nikoli in jeziku. Tudi državni simboli ne seboj solidarni in pripravljeni doživeti. smejo izgubiti svojega pomena in vedno pomagati tistim, ki po- Živim v obdobju generacije, ki je potrebno je ohranjati našo kultur- moč potrebujejo, predvsem pa razvila svoj odnos do domovine. no dediščino. Vsak dan nas spre- spoštujejo sami sebe in drug Ta odnos ni več takšen, kot so ga mlja naša čudovita pokrajina. Še drugega ne glede na položaj imeli moji dedki in babice ali moji isti dan se lahko sprehajam v go- v družbi in versko pripadnost. starši. Starejše generacije so doži- rah, ob morju ali raziskujem kraške Takšno si želim svojo domovi- vele vojno na svoji lastni koži. Pri jame. no, Slovenijo. mlajši generaciji pa je odnos do Znana sta reka: »Povsod je lepo, domovine nekoliko drugačen in a doma je najlepše.« in »Blagor Tara Beznik, 7. a spremenjen. To pa ne pomeni, da doma, kdor ga ima.« OŠ Stara Cerkev, Kočevje nimam svoje domovine rada in da Domovina je kraj, kamor se z vese- Mentor: Gabrijela Pohar se ne počutim v njej kot doma. ljem vračam in se počutim varno.

14 mladi o domovini

Moja Cerkljanska Mladina domače vzornike ima, Jerebove skladbe se širijo do gora, Sreča, znanje, radost in veselje, Porezen odmev nam da, to niso le naše želje, naj se pesmi slišijo do srca. to prave so vrline, Cerkljanska s tradicijo živi, ki v preteklosti iščejo korenine. se z laufarji pomladi veseli, »takat Cerklani zaželima si, Cerkno je kotlina, de ripa debiela hitr zrasla bi«. kjer prijateljstvo je res vrlina, vse od vojnih dni, Sreča, znanje, radost in veselje, ko Franja v objem skrila pogumne je ljudi. uresničene so naše želje, to prave so vrline, Preteklost sedanjost zaznamuje, brez katerih otroštvo naše naj ne mine. Bevk s povestmi otroke razveseljuje, Tilen Klinc, 7. razred v matematično veselje OŠ Cerkno pa nas Močnik z računicami popelje. Mentorica: Mojca Lipužič Moravec

Moja rodna domovina

Domovina je dežela, v kateri se kos sveta, kot pripoveduje Cankar- Kako so o pesmi razmišljali Si- rodimo, v kateri prebivamo; je jev Kurent, ki išče zdravila ranjeni mon Gregorčič, Oton Župan- dežela s svojimi ljudmi-prebival- duši; in je daleč naokrog edina čič, Tone Pavček, Tone Kun- ci, ki ji pripadajo. Ali je domovi- prst, kjer je vzklila ajda, zrasla in tner … ? Globoka ljubezen veje na res samo to? obrodila sad- tisočeren in bogat-, iz stihov vseh besedil in nema- Zame je domovina družina, v kot šepeta v ljudsko izročilo zavita lokrat velika žalost … domovi- kateri najdemo zavetje, toplo pripovedka Ajda in Slovenci. Bese- na je tako vas, vasica, zaselek odejo, ljubezen. Kjer nikoli ni- da HVALA za priložnost čudenja sredi dolenjskih gričev; je spo- smo žejni ali lačni, v kateri nam in čutenja, ko si ogledamo vide- min, ki ga nosi s sabo Mary; je vedno nekdo stoji ob strani. ospot Aleksandra Mežka, ki nam s trnjem zgodovinskih bolečin Kajti ljudje smo kot drevesa. Ve- zna približati duha domovine. kronana mati in je vprašanje ter naše seme nosi daleč naoko- Domovina je kraj, h kateremu je - kako naj tebe imenujem, do- li, dokler nas končno ne odloži z nežnimi vezmi ljubezni prikle- movina? Antologija slovenske v zibelko domovine. Tam nam njena duša. Človek brez nje je kot domovinske poezije globoko počasi začnejo poganjati kore- zemlja brez semena. Brez svojega ljubi rodno grudo. nine. Tiste majhne, nebogljene. obraza in pust. A seme ni seme, če Upam vprašati, kako je danes? A zemlja naredi svoje. Vedno ni rodovitno, če iz njega ne zraste Si še drznemo verjeti v moč ro- nam priskrbi hrano in vodo. Če- visoko košato drevo, ki daje zave- dne domovine ali nas je požrla prav mesece ne dežuje, naše tje in hlad … globalna lakota materializma korenine nikoli niso suhe. Ze- V času naših babic ali pa še prej in moči? Naše slovensko srce, mlja nas spomladi osupne in so ljudje vedeli, kaj pomeni biti naša slovenska duša bi preka- razvaja z vso mavrično paleto zimzeleno drevo. Čutili so, kaj po- ljena z zgodovinskimi vihar- raznobarvnih cvetov, jeseni pa meni imeti močne in globoke ko- ji morala, tako se zdi, vedno nas zaziba v zimski sen s pastel- renine, kaj pomeni biti del domo- ostati nekje tu, globoko v ko- nimi odtenki. Pozimi nam zapo- vinskega srca. Zavedali so se, da reninah slovenske domovine. je uspavanko za zimsko spanje, na svetu niso sami. Med seboj so si Kajti domovina je kot mama. poleti nas hladi, kadar sedemo pomagali in sočustvovali. Brez sra- Je ena sama. pod košato zeleno drevo, ki se mu so glasno opevali svojo domo- bohoti nad nami. vino, tudi ko je zunaj divjala vojna, Robin Vodeb,7. b Skromna beseda HVALA naši revščina in lakota. »Gor čez izaro, OŠ Frana Roša, Celje zemlji domovini, ki je najlepši gor čez gmajnico …« Mentorica:Blanka Skočir

15 mladi o domovini

Jezik je pomemben znak in dokaz narodnega obstoja Drugi del nagrajencev natečaja »Jezik je pomemben znak in dokaz narodnega obstoja«.

Slovenščina – moj jezik? tujih avtorjev, na televiziji v bistvu to ni mar in mu je vseeno, kako (razmišljanje o jeziku) ni slovenskih filmov. Mnogi se izgo- se jezik uporablja. Slovenci bi se varjajo, da je za vse to kriva kvaliteta morali zgledovati po zamejcih, ki slovenskih umetnikov, toda v času se borijo, da ohranijo slovenščino Slovenščina. Jezik dveh milijo- Jugoslavije se ni poslušalo toliko živo. Potem pa se tako radi prito- nov ljudi v mali državici, stisnjeni ameriške glasbe in prebiralo ameri- žujemo, da smo v svetu neprepo- med Hrvaško, Italijo, Madžarsko, ških knjig. Sedaj že za veliko besed in znavni! K prepoznavi zagotovo Avstrijo in morjem. Toda, kaj je v besednih zvez obstaja po angležena ne bo pripomoglo preklapljanje v bistvu slovenščina? Unikaten jezik različica. Srž problema je po mojem tujčev jezik. Bodimo ponosni na z dvojino? Le eden izmed slovan- internetno omrežje. Na internetu ni to, da nas je samo dva milijona, ki skih jezikov? In kaj se dogaja s slo- več pomembno, kako ali kaj napišeš, govorimo ta jezik! venščino danes? slovnica je na spletu komaj obstoje- Slovenščina je posebnost. Saj ni Slovenščina je zame najboljši je- ča. Torej je pravo vprašanje: kaj bo toliko pomembno, da prav vsak zik, v katerem se lahko izražam. v prihodnosti s slovnico? Če bomo Francoz, Anglež, Šved ve, kakšen Toda v današnjem času se jo pači, nadaljevali tako, bomo v 22. stoletju jezik je to. Najpomembneje je, da smeti, kvari s tujkami, ki so prine- lahko zakopali SSKJ in začeli upo- se njegove pomembnosti zaveda- sene vanjo iz zahodnega sveta. rabljali angleško slovnico. Počasi, a mo mi in zanj tudi kaj storimo. Globalizacija, ki se trenutno odvi- vztrajno jezik propada. Sleng je do- ja, kvari tudi domačo sceno ume- ber, a le do določene meje. Živimo tnosti. Nihče ne posluša več do- v Republiki Sloveniji, kjer je sloven- Timi Vremec, 9. b, mačih izvajalcev, vse več je knjig ščina uradni jezik, a žal marsikomu OŠ Šempas

Jezik je pomemben znak in dokaz narodovega obstoja

Napočil je čas napredka, čas teh- njani, zaničevani, nekateri celo ubiti. nologije, čas znanosti, kajti v 21. Bomo res pustili, da današnje gene- stoletju smo postali sužnji tehno- racije, katerih del smo sami, uničijo logije, prav tega področja, ki bi vse, za kar so se borili naši predniki, nam moralo pomagati, a nas poti- za kar so umirali ?! Za kar je Primož ska navzdol po lestvici napredka. Trubar tihotapil knjige iz drugih dežel Preveč se osredotočamo na mate- in za nas tvegal življenje?! Ga bomo rialne dobrine. še naprej uničevali?! Ali pa bomo Pozabili smo na jezik. Pogovarja- stvari vzeli v svoje roke? Naredimo to mo se preko facebooka, e-pošte, za nas, Trubarjeve »lube Slovence«. SMS-ov, Skypa itd. Dovolili smo, Lahko bi bili ponosni na vse, kar je da tehnologija naredi vse name- dosegel naš narod. Imamo dolžnost, sto nas. Tako ne gre več! Vrniti da ozavestimo ljudi o preteklosti, se moramo nazaj, v čas, ko je bil mnogih bitkah, v katerih se je bojeval naš jezik cenjen, saj je zanj umrlo slovenski narod, pa tudi dolžnost, da mnogo ljudi. Naši predniki so se spodbujamo mlade bralce, pesnike, za naš jezik borili! Bili so prega- pisatelje, naj še naprej razvijajo slo-

16 mladi o domovini

Jezik je pomemben znak in dokaz narodovega obstoja

Mislim, da domovina in materni Vem, da je prav materni jezik tisti, ki tleh zaslišala materni jezik, sem jezik vsakemu človeku pomenita dokazuje, da smo tu Slovenci. Pra- bila zelo vesela. veliko. Če živiš v neki domovini vijo, da je naš jezik težak za učenje. Materni jezik je povezan z domo- vse od rojstva, raste materni jezik Njegova dvojina, ki se je ohranila iz vino. Države se razlikujejo tudi s tabo. Tu imaš prijatelje, poznaš davnih časov, je nekaj posebnega po jezikih. V vsaki je njen mater- kraje, počutiš se varnega. Tako je med današnjimi jeziki. Usoda ljudi, ni jezik pomemben in ga je treba v državah, kjer ni vojn in ne pre- ki morajo zapustiti svojo domovi- spoštovati. Spoštovati je treba velikih krivic. Hudo pa je tam, kjer no, ni lahka. Preselijo se, da bi dobili tudi ustvarjalce, ki so pripomogli divjajo vojne in kjer se nad ljudmi zaposlitev, lahko pa je vzrok vojna. k razvoju naše zapisane besede, vrši nasilje. Mislim, da bi moral či- Naučiti se morajo drugega jezika, ki je v svetu dokaz obstoja našega sto vsak imeti svojo domovino, v zapustiti domače in se navaditi na maternega jezika. In spoštovati je kateri bi lahko mirno in varno ži- nov način življenja. Materni jezik lah- treba vse tiste, ki so s svojimi de- vel. ko govorijo le s svojimi ljudmi. Sama janji priborili svobodno slovensko Za šolsko nalogo smo pisali spis sem zapustila domovino le takrat, ozemlje in niso dovolili, da bi nam Vsaka domovina ima svoje nebo. kadar sem bila na kakšnem krajšem vzeli materni jezik in domovino. Res ga ima – košček neba nad potovanju. Ko sem lani odšla za štiri Če imaš danes možnost, da za svojim prostorom. In ima svo- dni v Pariz in Bruselj, sem med potjo nekaj dni zapustiš domovino in je posebnosti in svoj jezik. Prav razmišljala, zakaj sploh grem. Vsak domače, ugotoviš, da si želiš vr- vsaka je nekaj posebnega in daje večer sem se spomnila na družino nitve. Materni jezik in domovina dom nekim ljudem. Tistim, ki tam in razmišljala, kaj počnejo. Imela sta z narodom trdno povezana. stalno živijo, in tistim, ki so prišli sem domotožje, pa čeprav rada po- Večkrat bi morali pomisliti, kaj tja iskat boljše življenje ali pa jih je tujem. Ko smo se vračali v Sloveni- nam pomenita – brez njiju ne bi pregnala vojna. Vsi moji predniki jo, sem začutila občutek sreče. Bila bili Slovenci. so živeli v Sloveniji in vsi moji so- sem vesela, da sem zopet v znanem, rodniki živijo tu. Slovenija je lepa varnem okolju blizu svojih domačih. Anita Končar, 9.c in raznolika dežela, zato jo imam V tujini sem se pogovarjala v angle- OŠ Toneta Okrogarja rada. Tudi naš jezik se mi zdi lep. škem jeziku, ko pa sem na domačih Zagorje ob Savi

venski jezik. Naj ga napolnijo s sim- nila, smo dovolili, da tehnologija boli, z metaforami, epiforami! Naj je- zavlada svetu, hkrati pa smo se, zik postane temelj slovenstva, nekaj, predvsem mladostniki, polenili. kar združuje vse slovenske ljudi. Izumili smo nove okrajšave – niti V šoli se učimo o pomembnosti in cele povedi, s pikami in vejicami, edinstvenosti slovenščine. Imamo ne napišemo. dvojino, glagole spregamo, prav Zato bi se lahko mladi zgledovali tako sklanjamo samostalnike. Izve- po vseh, ki globoko v sebi še go- mo veliko podatkov o zgodovini jijo kanček spoštovanja do Slove- Slovenije in slovenskih ljudi, učimo nije in njene veličine. Vztrajajmo se pravopisa in slovnice, pa tudi knji- pri svojih načelih, saj je prav jezik ževnost nam ni tuja. Vemo, kaj je za temelj države. Brez njega smo iz- nas naredil Primož Trubar, zakaj ve- gubljeni. lja, da je France Prešeren naš najve- čji pesnik, poznamo Ivana Cankarja, Anja Pavčnik, 8. a enega izmed štirih predstavnikov OŠ narodnega heroja Rajka moderne... Kakor sem že prej ome- Hrastnik

17 iz dela društev in zveze Predsednik države Borut Pahor obiskal Prekmurje

Prekmursko društvo generala Maistra Črenšovci

7. avgusta 1919 so se prekmur - 1 ski Slovenci po skoraj tisoč le- tih priključili k matični domovini Sloveniji. V spomin na ta dogo- dek, Prekmurci danes ponosno izobesimo zastave in se spominja- mo rojakov, ki so v tem viharnem času izborili težko pričakovano svobodo. Zasluge, da je 17. avgust državni praznik, gredo našemu občanu, poslancu v državnem zboru iz vrst Nove Slovenije, gospodu Jo- žefu Horvatu, ki je s skupino še nekaterih prekmurskih poslancev leta 2005 v državnem zboru izbo- ril 17. avgust kot državni praznik, Zaradi varčevalnih ukrepov je ne proslave organizirala le vsako ki pa ni dela prost dan. vlada sprejela sklep, da bo držav - peto leto. S ponosom pa lahko zapišem, da v naši občini, občini Črenšovci, ni tako. Nismo domo- ljubni samo vsako peto leto, pač pa vsako leto obeležimo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Da se s po- nosom in hvaležnostjo spomnimo rojakov, ki so bili pripravljeni žr - tvovati svoje življenje za domovi- no, je dolžnost vsakega Slovenca.

18 iz dela društev in zveze

Predsednik države RS Borut Pahor

Veliko zaslug za priključitev Prek- jake, ki so mu pomagali osvoboditi župan občine Črenšovci Anton murja k matičnemu narodu imajo njegovo rojstno vas. Dolnja Bistri- Törnar. Predsednik je položil venec številni prekmurski duhovniki, kot ca je bila prvo osvobojeno ozemlje z vojaškimi častmi pred doprsnim so Franc Ivanocy, Jožef Klekl starej- v Prekmurju. Da počastimo delo kipom Jožefa Klekla. ši, Jožef Godina, Ivan Baša, Štefan naših rojakov, Prekmursko društvo Na Dolnji Bistrici smo pripravili Kuhar, Ivan Jerič in dr. Matija Sla- Generala Maistra Črenšovci v so- osrednjo občinsko prireditev s slav- vič. Jožef Klekl starejši, ki je delo- delovanju s Kulturno-turističnim nostnim govornikom, poslancem v val v Črenšovcih, in Jožef Godina, društvom Črenšovci in ob podpori državnem zboru, Jožefom Horva- rojen na Dolnji Bistrici, sta bila ve- Občine Črenšovci vsako leto orga- tom. Pozdrave Zveze društev ge- lika domoljuba. Ponosni smo, da iz- nizira občinsko prireditev, na kateri nerala Maistra nam je prenesel go- hajata iz naše občine. Oba sta bila obudimo spomine na dogodke iz- spod Anton Ipavic. Prireditve se je zelo aktivna v boju za priključitev pred 94 let. udeležila tudi velika prijateljica na- Prekmurja k matici. Tako je Jožef Na predvečer tega praznika v pe- šega društva dr. Karolina Godina, Godina, Maistrov borec, leta 1919 tek, 16. avgusta, je Prekmurje obi- nečakinja Jožefa Godine, ki naše z brodom na Srednji Bistrici preko skal predsednik države Borut Pa- društvo s svojim delom in zgledom Mure prepeljal jugoslovanske vo- hor. Predsednika države je sprejel spodbuja v domoljubju.

19 iz dela društev in zveze Kolaž dogodkov na Uncu

Arne Kozina in Karmen Petrič, NDDGM Unec

udolf Maister na Uncu še vedno dolfa Maistra Unec. Na njihovo, ne- Voditelj večera se je na pogovor s R živi. Ne le po zaslugi Notranj- dvomno pomembno preizkušnjo, jih svojim karizmatičnim gostom te- skega domoljubnega društva Gene- je dobro pripravila prizadevna učite- meljito pripravil. Zato je sledil pri- ral Maister, ampak tudi zaradi priza- ljica in mentorica Emiljana Baraga. jeten, sproščen in nadvse zanimiv devnega sodelovanja PGD Unec in Nastopili so korajžno in samozave- pogovor. Voditelj je iznajdljivo za- učiteljic ter učencev podružnične stno. Brez treme so zrecitirati nekaj stavljal duhovita in nepričakovana Osnovne šole Rudolfa Maistra Unec. prisrčnih otroških izpovedi. Nato so vprašanja, s katerimi je vedno zno- Vsi našteti skupaj delujejo kot lepo tudi lepo zapeli nekaj pesmi, ki jih je va presenečal svojega gosta. Pred usklajena celota v skupnem prizade- le redko še kdaj slišati. Iz otroških ust poslušalci v dvorani se je razgrnila vanju za ohranitev spomina na veli- so zvenele še pristneje. razgibana življenjska zgodba pro- kega in zaslužnega rojaka. nicljivega opazovalca družbenih Mladim šolarjem so sledili bolj iz- dogodkov, vsestranskega novinar- V letošnjem letu smo v NDDGM kušeni mladinci. Pevci in recitatorji ja, dopisnika in komentatorja lju- Unec uspešno izpeljali letno skup- MPZ »A ti zapojem«. Tudi oni so se bljanske TV. Navzoči v dvorani smo ščino našega društva. Pregledali lepo izkazali. Ubrano so zapeli pod imeli priliko spremljati zanimivo iz- smo poročila o opravljenem delu v prizadevnim vodstvom njihove mla- poved človeka, ki mu je bilo dano preteklem letu in sprejeli plan dela de zborovodkinje Mance Malc. S te- neposredno spremljati in beležiti za leto 2013. Ta temelji na osnovnih kočim povezovanjem in posrečenim usodne trenutke razpadanja naše smernicah dela našega društva in si- izborom literarnih vložkov je kulturni bivše države, nato pa nastajanja cer: delo z mladimi, ohranjanje spo- program tudi tokrat čudovito do- nove. O dogodkih se je vedno tru- mina na delo Rudolfa Maistra in kre- polnila Maja Malc. Mladi izvajalci dil poročati verodostojno in po svoji pitev domoljubja v domačem okolju. so občinstvu v skoraj polni dvoranici vesti – tudi ko je vedel, da določe- Rudolfa Maistra na Uncu pripravili Na predvečer obletnice rojstva Ru- na dejstva ne bodo vsem povšeči. prijetno kulturno doživetje. dolfa Maistra smo se zaslužnega ge- Zaradi resnicoljubnosti je imel tudi nerala in pesnika spomnili s krajšim Sledil je tradicionalni Maistrov večer neprijetnosti in težave. Vendar se kulturnim programom in polaga- na Uncu. Letošnji gost je bil Aleks je trudil ostajati dosleden svojemu njem cvetja pred njegovim spome- Štakul – dosedanji in pravkar na novo prepričanju. Tako je bilo tudi tokrat, nikom. S tem se je na Uncu začel izvoljeni predsednik ljubljanskega na Uncu! Na simpatično provokaci- letošnji sklop spominskih obeležitev Društva general Maister. Znanega jo voditelja o težavah novinarjev v in dogodkov. novinarja, fotoreporterja, ekonom- »svinčenih časih« socializma je od- V petek, 5. aprila 2013, smo izvedli skega komentatorja in avtorja nekdaj govoril brez omahovanja. Tedanje dve, sedaj že kar tradicionalni, prire- zelo odmevnih gospodarskih oddaj težave novinarjev niso bile nič večje ditvi. Na kulturni prireditvi Vojanov in na TV, je občinstvu v dvorani duho- in usodnejše od težav, s katerimi se naš čas so najprej nastopili najmlajši vito predstavil tradicionalni voditelj njegovi kolegi vse pogosteje sooča- Unčani, šolarji podružnične šole Ru- Maistrovih večerov Bogdan Urbar. jo danes, v demokraciji.

20 iz dela društev in zveze

Iz izkušenj in razgibane življenjske cvetje. S priložnostnim govorom da je bila umestitev severne sloven- zgodbe našega gosta je jasno iz- ob obletnici smrti generala Maistra ske meje vse prej kot samoumevna stopalo spoznanje, da zgodovinske je predsednik društva Arne Kozina stvar. Obramba narodnostne meje dogodke vedno usodno zaznamu- med drugim zbranim sugeriral tudi se zagotovo ne bi zgodila tudi brez jejo ljudje, ki se takrat znajdejo na kritičen razmislek o aktualnem do- Maistra in njegovih borcev! Dejstva prizorišču. Dobri in slabi, pokonč- gajanju v naši družbi. Dejal je: so nesporna in neovrgljiva: celo naj- ni in izmuzljivi, pošteni in izprijeni. »Dosledni naši domoljubni tradiciji višji takratni politiki niso bili dorasli Zgodovinske izkušnje se venomer na Uncu smo se zopet zbrali, da bi izzivom časa in se niso znali zaveda- reproducirajo in ponavljajo – in iz se spet poklonili spominu velike- ti svoje zgodovinske odgovornosti. njih se še vedno tako malo nauči- ga Slovenca in domoljuba Rudolfa Za razliko od njih so imeli Avstrijci mo! V nadvse zanimivi izpovedi Maistra. Jutri bo minilo 79 let od- natanko izdelan načrt. Minimalne- večernega gosta na koncu ni bilo kar je umrl, tukaj na Uncu, 26. julija ga, ki je obsegal le Dravsko dolino, mogoče spregledati njegovega 1934. Zadela ga je kap in tako za kot tudi maksimalnega, ki je segal prepričanja in sporočila: pošten in vselej prekinila njegova snovanja. vse do Save. Toda Maister jih je s napreden razvoj človeške družbe In tudi prenekatera grenka življenj- svojo razgledanostjo, znanjem in lahko vselej in povsod omogočijo ska razočaranja, ki jih je tudi Mai- odločnostjo presenetil, šokiral in jim le odgovorni, pokončni in pošteni stru namenila življenjska usoda. učinkovito preprečil namero. Tudi posamezniki – domoljubi. Ti so žal zato, ker je imel enotno podporo Spoštovanega narodnjaka so na nje- maloštevilni, a nepogrešljivi. Zato Narodnega sveta za Štajersko! (če- govi zadnji poti od Unca do Mari- je tako pomembno, da se v usodnih tudi ne slovenske vlade v Ljubljani). bora spoštljivo pospremili premnogi družbenih trenutkih povežejo vsi, Takrat je to na tujce, zemlje lačne sodobniki tistega časa. Od Unških ki se prištevajo k domoljubom. Da naredilo vtis, kot da gre za izdelano gasilcev, ki so ponesli krsto iz njego- pri svojih prizadevanjih vztrajajo, strategijo, ki jo podpirajo Zavezniki. ve hiše, do najvišjih predstavnikov dokler jim skupaj ne uspe ustvariti oblasti, ki so se 28. julija 1934 zbrali Kako ilustrativno in tragično se ne- kritično maso, ki jo mora upošte- na pobreškem pokopališču v Mari- sreča s slovenskimi politiki ponavlja vati vsaka pragmatična oblast. Res, boru in generala Maistra pokopali z danes, skoraj sto let kasneje! Danes, kako lepa iztočnica za razmislek o vsemi dolžnimi častmi. Ob slovesu ko nam bodočnost krojijo birokrati aktualnem družbenem trenutku! od priljubljenega generala Maistra EU. Danes, ko imamo lastno državo in smo (oziroma bi to morali biti) V soboto, 6. aprila 2013, je na Uncu so se takrat zbrali vsi, ki so znali in sami gospodarji na svoji zemlji. Le potekal tradicionalen Maistrov po- zmogli prepoznati njegov osebni da danes žal ni več nikogar, ki bi hod. Že peto leto se ob tem odvija pogum in zgodovinski prispevek k neodločnost in razdvojenost naših tudi Maistrov tek za otroke in odra- obstoju in konstituiranju slovenske- voditeljev lahko presegel, ko gre za sle v vseh kategorijah. Kljub skoraj ga naroda. vitalne interese našega naroda. Tako zimskim razmeram se je obeh pri- Od takrat je preteklo že veliko vode kot je to nekoč storil naš Maister… reditev letos udeležilo že čez 600 in zvrstili so se številni dogodki. Tudi Kako očitno je, da Rudolf Maister pohodnikov in 120 tekačev. taki, ko bi bilo za Slovence in Slo- nima dostojnega naslednika. Da v venijo dobro, da bi znali in zmogli V juliju smo se tudi letos spomnili Sloveniji ni osebnosti, ki bi se grabe- pokončnosti in poguma, ki je krasilo obletnice smrti generala Maistra. žljivim tujcem odločno zoperstavila. Maistra v usodnih trenutkih, ko je šlo Predstavniki društva so se na pred- Tako kot se je nekoč Maister s svojim za ohranitev naše severne meje. večer obletnice zbrali pri njegovem legendarnim: »Ne priznavam vaših spomeniku in simbolno položili Zgodovinski dogodki izpričujejo, pogojev…«

21 iz dela društev in zveze

Naj mi bo dovoljeno, da ob tej prili- Da, tudi zaradi tovrstnega izpraševa- spet kaj plesalo. ki spomnim še na pomembno misel, nja lastne vesti je dobro in potrebno, In kako naprej? Že to soboto, 12. ok- ki jo je nekoč zapisal Maks Šnuderl: da se občasno zberemo pred Mai- tobra, se člani in simpatizerji društva »General Maister si ni nikoli lastil strovim spomenikom. Tudi v upanju podajamo na našo zahodno mejo. svojstva osvoboditelja, čeprav je bil in pričakovanju, da se bo nekoč spet Po poteh Soške fronte in po sledeh on najpomembnejša in najzaslužnej- pojavil nov Maister. Maister, ki ga pesnika in domoljuba Simona Gre- ša osebnost in nesporen voditelj. Slovenija še kako potrebuje… gorčiča, Goriškega slavčka. Našo Borci so ga počastili s tem, da so se Do takrat pa slava spominu generala ekskurzijo smo si zamislili kot neka- spontano imenovali 'Maistrove bor- Maistra in njegovim borcem za naro- kšno priliko za razmislek in opomin ce'. Bil sem več let do njegove smrti dnostno mejo Slovencev! na dogodke, ki so prelepo Soško njegov prijatelj, kakor me je nazval v pokrajino in ljudi tako grozovito za- knjigi, ki mi jo je bil posvetil. Razen o Predstavniki NDDGM Unec so ob znamovali pred skoraj sto leti. Več o njegovem literarnem zanimanju sva stoletnici rojstva obiskali jubilantko tem, kako nam je zamisel uspela, pa največkrat razpravljala o veliki dobi, Marijo Godeša, našo sedaj najsta- kdaj drugič. ki smo jo doživljali v letih 1918 in rejšo občanko. Skromna mojškra iz 1919. Nikdar ni ob takih priložnostih Bajt na Uncu je v svojem dolgem V novembru pripravljamo še dve naglašal svoje vodilne vloge. Preveč življenju prestala preštevilne ži- prireditvi: kulturno prireditev Voja- je cenil svoje prostovoljce in poli- vljenjske preizkušnje. A vse to na nov in naš čas s podelitvijo nagrad tične sodelavce ter vedno naglašal, njej ni zapustilo vidnih posledic. Še najuspešnejšim osnovnošolcem na kako so bili takrat vsi Slovenci enotni vedno je umsko in telesno nadvse likovnem natečaju » Portret Rudolfa od delavca in kmeta do mladih izo- čila ženica, ki nikakor ne kaže svo- Maistra« in še en Maistrov večer z bražencev«. jih častitljivih let. Kot da se je nekdo znanim gostom. krepko zmotil pri njihovem štetju. Da, kako preprosto in prepričljivo Načrtujemo tudi obisk državne pro- S predstavnikom našega društva med ljudmi še danes zvenijo Mai- slave v Kamniku. se je kar dobri dve uri zadržala v strove misli in prepričanja. Pa ven- aktivnem in nadvse zanimivemu in V NDDGM Unec nam torej ne manj- dar – koliko časa je moralo preteči, prijetnem pomenku. Marsičesa se ka idej in volje, da jih uresničimo. Žal da so Maistru v Kamniku postavili še neverjetno dobro spominja, tudi pa je, in to letos prvič, pri nas povsem prvi spomenik v Sloveniji? Sedaj oseb, datumov in dogodkov. Spo- brezizhodno zagotavljanje finančnih je njegovih spomenikov že veliko, minja se tudi Maistra in ganljivega sredstev za goli obstoj društva. Nov tudi naš, na Uncu, je med njimi. slovesa Unčanov od priljubljenega način »projektnega financiranja« nas Kako pa je z vrednotami, v katere generala. Spomni se, da je nekaj ši- namreč postavlja pred nerazrešljivo je Maister verjel in za katere se je vala tudi za Maistrovo soprogo. Ta uganko: kako naj prostovoljno ama- boril, skupaj s svojimi, Maistrovimi jo je prišla na Bajte obiskat s svojo tersko društvo izpolnjuje zahteve, ki borci? Da, (tudi tukaj, pred Mai- snaho in mladim Maistrovim sinom temeljijo na principialnem material- strovim spomenikom) bi se danes Borutom. Le kaj jim je sešila, se ne nem računovodstvu in predpostavlja- kazalo zaskrbljeno vprašati: kakšna spominja več…. jo finančno poslovanje po izključno utegne biti bodočnost naše domo- profesionalnih kriterijih – izstavljanje vine, če v prioriteti naših vrednot Ob koncu nadvse prijetnega razgo- in plačevanje računov – za amater- ne bo več vrednot, po katerih se je, vora smo slavljenki izročili zbirko sko dejavnost namreč. Odgovora za v usodnih časih za Slovence, rav- pesmi Rudolfa Maistra in ji seveda enkrat ne poznamo. Kaj to pomeni nal general Maister in njegovi borci: zaželeli še na mnoga leta. Posebej za delovanje društva v bodoče, pa dom in domovina, narod, jezik, kul- pa smo ji morali obljubiti, da jo bo morda ob priliki znal pojasniti kdo tura, zgodovina…. bomo obvestili, ko se bo na Uncu drug.

22 Iz dela društev in zveze Društvo General Maister Cerkvenjak

Roman Lorenčič

počastitev občinskega prazni- dno neverjetnih 34 stopinj. Nekaj Pot nas bo vodila iz Cerkvenjaka V ka Občine Cerkvenjak smo zbranih nas išče senco nasproti skozi Cogetince, Ivanjski vrh, Cen- člani Društva general Maister Cer- občine, čutimo rosno čelo in se kovo in nazaj v Cerkvenjak. Na po- kvenjak organizirali tradicionalni po- prijetno čudimo, pohodniki tisti hodu Vam želim obilo dobre volje, hod članov društva, občank in obča- najbolj pogumni, vztrajni, prihaja- sproščenih pogovorov, klepeta in nov Cerkvenjaka in vseh tistih, ki jim jo, ti bi bili za Maistrov pešpolk. tudi pesem ni prepovedana. Pot druženje in dobra volja nista tuja. Ja, za našega pogumnega Slo- pod noge. Toda glej ga zlomka, ta dan mi je venca, ki je daljnega oktobra leta Pohodniki smo se iz Cerkvenjaka telefon zvonil ves dopoldan, kli- 1918 razglasil:»Ne priznavam teh napotili skozi cogetinški gozd, catelji so mi sporočali, da se po- točk. Maribor razglašam za po- kjer nas pri ribniku na veliko ve- hoda v tej pasji vročini žal res ne sest Države Slovencev, Hrvatov selje pričakata Irena in Ivan in morejo udeležiti. Misel na pohod in Srbov in prevzemam v imenu poskrbita za naša suha grla. Po sem skoraj opustil, vendar smo se svoje vlade vojaško poveljstvo krajšem postanku naš zastavo- z svojimi sosedi malo pred peto nad mestom in vso Spodnjo Šta- noša Feliks pot nadaljuje proti popoldan napotili pred občinsko jersko« ,današnji pohod terja času turistični domačiji Firbas. Priča- stavbo, kjer je bilo objavljeno in trenutku primeren razglas: kajo nas gospodarica Marjana, zbirališče pohodnikov. Ura je pet Ta vročina nam ne more do živega, gospodar Alojz in sin Bojan. Na popoldan, temperatura pa še ve- zato razglašam začetek pohoda. domačiji Firbas je naš osrednji postanek. Človek skoraj ne more verjeti, kakšne dobrote pripravlja- jo v njihovi kuhinji, tudi njihova viljamovka, vino in domači sadni sokovi še kako prijajo po zaužiti hrani. Bolj ko nas strežejo, manj volje imamo, da bi pot nadalje- vali. Po opravljeni gasilski sliki se nekako le odpravimo na pot sko- zi Ivanjski vrh proti Cenkovi, kjer Stanko pokaže, kako lepo so ob- novili staro vinsko klet in kako na- ravna klima ohladi pijačo. Zunaj je vse bolj temno, nas pa ustavijo še Krambergerjevi, ki nas ne spu- stijo kar tako mimo. Pot zaključi- mo, ko nam luči javne razsvetlja- ve označujejo zaključek pohoda v center Cerkvenjaka z željo, da bo leto čim prej okrog in da na dan pohoda prihodnje leto ne bo Udeleženci tradicionalnega pohoda »Po severni meji občine Cerkvenjak«, v sklopu občinskega tako vroče. praznika Občine Cerkvenjak.

23 iz dela društev in zveze Odkritje spominske plošče in spominske sobe na domačiji Jožefa Godine na Dolnji Bistrici prof. Mateja Zelko

okviru Dnevov evropske otvoritvijo spominske sobe s stalno Spominska soba s stalno razstavo o V kulturne dediščine 2013 in razstavo o njegovem življenju in življenju in delu Jožefa Godine na 100-letnice konservatorske stroke delu, po kateri je obiskovalce vodi- domačiji njegove družine na Dolnji na slovenskem je naše društvo 22. la kustosinja Pomurskega muzeja Bistrici je bila postavljena na pobudo septembra 2013 sodelovalo na pri- Murska Sobota Metka Fujs. njegove nečakinje dr. Karoline Godi- reditvi ob odkritju spominske plošče na, ki je leta predano zbirala gradivo o Jožefu Godini, Maistrovemu borcu Dolnja Bistrica je bila v letih 1918– njem. Na prireditvi je dr. Karolina Go- za priključitev prekmurskih Sloven- 1919 prvo osvobojeno ozemlje v dina našemu društvu podarila sliko cev k matičnemu narodu v letih Prekmurju. V okviru državnega pra- generala Rudolfa Maistra, za kar se ji 1918–1919, duhovniku in publicistu, znika Združitve prekmurskih Slo- iskreno zahvaljujemo. Besede zahva- ob 115-letnici njegovega rojstva. vencev z matičnim narodom so bili le in poklon Jožefu Godini, Maistro- 17. avgusta 2011 preneseni posmr- vemu borcu, je v imenu predsednika Godinova domačija je bila leta 2003 tni ostanki Jožefa Godina iz Pliberka Zveze društev generala Maistra mag. vpisana v Register kulturne dedišči- v Avstriji v domovino, na domače Milana Lovrenčiča prenesla Mateja ne Slovenije s področja arhitektu- dolnjebistriško pokopališče, kjer je Zelko, Predsednica prekmurskega re. Prireditev je bila povezana še z želel biti pokopan. društva generala Maistra Črenšovci.

Rojstna hiša Jožefa Godine

Na prireditvi je dr. Karolina Godina Društvu general Maister Črenševci podarila sliko generala Rudolfa Maistra

Odkritje spominske plošče Udeleženci

24 iz dela društev in zveze Pohod od Maribora do Zavrha

mag. Franci Pivec

soboto, 19. oktobra, je v ču- pa pohodnike vselej pričakajo lju- V dovitem jesenskem vremenu dje z domačij Maistrovih borcev kakšnih 150 pohodnikov šestič pre- s pokušino mladega vina in tokrat hodilo »Maistrovo pot« od Maribo- so se spet lahko oblizovali ob ren- ra do Zavrha v Slovenskih goricah. skem rizlingu Jožeta Protnerja. Po Dvajset kilometrov dolg pohod se tradiciji nagradimo najstarejše in prične v Meljski vojašnici, kjer se najmlajše pohodnike in doslej sta je Maister 1. novembra 1918 uprl pot zmogla tudi petletni deček in avstrijski vojaški zapovedi in pro- 86-letna gospa, kar pomeni, da je glasil Maribor in Spodnjo Štajersko Maistrov pohod za vsakogar. za slovensko ozemlje. Pohodniki se nato napotijo preko hribov in dolin Letos se je dogodka udeležil tudi med Dravo in Pesnico, po gozdo- predsednik Zveze društev genera- vih in obronkih vinogradov, po tre- la Maistra mag. Milan Lovrenčič, tjič pokošenih travnikih do Zavrha, vesel bogate simbolike pohoda , ki je bil Maistrova počitniška posta- ki ga organizirajo mariborsko Dru- ja in kjer je nastala prenekatera nje- štvo generala Maistra, Planinsko gova pesem. Tam je zmeraj kulturni društvo Planika, za kulturni pro- program, katerega osrednja točka gram pa poskrbita Zveza kulturnih dnjo soboto v oktobru in tako že je Maistrov nastop gledališkega društev in Javni sklad za kulturne sedaj vabimo na 7. Maistrov po- igralca Bojana Maroševiča. Vmes dejavnosti. Pohod je na predza- hod, ki bo 18. oktobra 2014.

Dragi prijatelji

Tudi v Grosupljem se je zbrala izbrana skupina kolegov, znan- cev, prijateljev, ki nosimo domo- vino v srcu in si želimo aktivno prispevati in se aktivno vključe- vati pri uresničevanju glavne- ga skupnega cilja vseh društev general Maister po Sloveniji, to je razvijanju in spodbujanju domoljubja pri vseh Slovencih, najbolj in prioritetno pri mladi generaciji in pa seveda tudi pri ostalih, skratka pri vseh Sloven- cih, ki enako čutijo v srcu, pa mogoče ne najdejo prave in ak - tivne spodbude. in veselimo se vseh enako mislečih in ZDGM, vse prijatelje pa vabimo, da Z veliki m zadovoljstvom in vese- predvsem enako čutečih Slovencev, ki nam posredujete svoje izkušnje in ljem Vam tako sporočamo, da smo se nam bodo, tako upamo, kmalu pri- nam tako pomagate narediti prve v septembru 2013 uspešno ustano- družili. korake … vili Društvo general Maister Grosu- plje in se včlanili v ZDGM Slovenije. Naš načrt dela do konca letošnjega Društvo general Maister Grosuplje Temelj za delo in delovanje v našem leta in naprej, do konca prihodnjega Mihael Perc življenjskem prostoru je postavljen leta, še postavljamo in usklajujemo z predsednik

25 iz dela društev in zveze Prvi Maistrov večer v rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku

Franc Svetelj

prostorih s te dni dokončano Ob tem velja omeniti tudi video ski fakulteti v Ljubljani z diplom- V stalno razstavo o Rudolfu Mai- zapis pripovedi o Rudolfu Maistru sko nalogo Vojska kraljevine Jugo- stru v njegovi rojstni hiši v Kamniku in njegovih sodobnikih ter prijate- slavije in utrjevanje zahodne meje se je s prvim Maistrovim večerom ljih v Kamniku, ki ga je julija 2012 v na Slovenskem 1937-1941, je pre- 9. oktobra začel odvijati program razgovoru s predsednikom Društva davatelj v skoraj poldrugo uro tra- prireditev, katerega namen je na generala Maistra Kamnik Ivanom jajočem predavanju zelo nazorno sodoben muzealski način pritegniti Sekavčnikom podal dr. Niko Sadni- predstavil vlogo Rudolfa Maistra in različne starostne skupine obisko- kar, in doprsni kip Rudolfa Maistra, njegovih borcev v bojih za sever- valcev. ki ga je prav za to zbirko izdelal ki- no mejo 1918-1919. Tema 1. Maistrovega večera je bila par in član DGM Kamnik Miha Kač. Še posebej zanimiv je bil tudi nje- General Rudolf Maister – življenje Zora Torkar je predstavila tudi gov oris ofenziv in razmer v takra- in delo v prevratni dobi, ki jo je v pravkar izdano knjižico Vodnik po tni avstro-ogrski vojski ter vloge zanimivem predavanju okrog 30 zbirki o Rudolfu Maistru. Dodala slovenskih vojakov v njih . udeležencem (med njimi je bilo je, da nameravajo prihodnje leto, Po krajši razpravi in vprašanjih največ članov DGM Kamnik), ki so ko bomo zaznamovali stoletnico predavatelju se je za zanimivo po- napolnili muzejske prostore, pred- začetka prve svetovne vojne in dano temo na prvem Maistrovem stavil načelnik Vojaškega muzeja 140-letnico Maistrovega rojstva, večeru v imenu Društva generala SV major mag. Zvezdan Marković. izdelati tudi dokumentarni film o Maister Kamnik mag. Zvezdanu Naprej je mag. Zora Torkar, di- Maistru. Poudarila je, da je bilo Markoviću zahvalil njegov pred- rektorica Medobčinskega muzeja vsem sodelavcem v Medobčin- sednik Ivan Sekavčnik in izrazil Kamnik in avtorica scenarija, po- skem muzeju v čast in veselje, da pričakovanje, da bodo taki večeri jasnila vsebino razstave in potek lahko sodelujejo pri urejanju Ma- potekali v teh prostorih večkrat, po prenove muzejskih prostorov ter istrove hiše. možnosti mesečno. Na ta način bi se ob tej priliki zahvalila vsem, ki Potem ko je sodelavka muzeja oživili razstavne prostore, v katerih so s svojim prispevkom v obliki Alenka Juvan predstavila predava- je zbranega doslej na enem mestu različnega gradiva in predmetov telja Zvezdana Markovića, načel- največ raznovrstnega gradiva o obogatili razstavo, še posebej pa nika Vojaškega muzeja Slovenske Maistru in njegovem času, kot do- članom DGM Kamnik. vojske, ki je diplomiral na Filozof- slej nikjer v Sloveniji. Foto: Franc Svetelj Franc Foto:

26 iz dela društev in zveze Spoznavanje naše zgodovine Člani DGM Kamnik v vojaškem muzeju v Pivki in pri spomeniku na Cerju

Franc Svetelj

okviru letnega programa aktiv- Našo pozornost je pritegnil tudi heli- muzeja lahko privoščili pravi vojaški V nosti 2013 se je v soboto, 14. kopter Gazela, ki jih je izdelovala to- pasulj. septembra 2013, 40 članov Društva varna Soko iz Mostarja. 28. junija 1991 Po končanem ogledu smo krenili na- general Maister Kamnik pod vod- sta pilot Jože Kalan in tehnik letalec zaj proti Postojni in nato preko Raz- stvom predsednika društva Ivana Bogo Šuštar z njim prebegnila iz JLA drtega mimo Vipave in Nove gorice Sekavčnika podalo na ekskurzijo in prestopila v teritorialno obrambo. proti Opatjemu Selu v občini Miren v Park vojaške zgodovine v Pivki in Helikopter je dobil novo oznako T- Kostanjevica, nad katerim na 342 m ogled Pomnika braniteljem slovenske 001 Velenje, slovenski grb in znak TO. visokem hribu Cerje stoji veličasten zemlje na Cerju nad Kostanjevico na Posebno zanimanje je vzbudila tudi Pomnik braniteljev slovenske zemlje. Krasu. znamenita 19 m dolga in 76 ton težka Spomenik so na pobudo Društva za podmornica P-913 Zeta, ki so jo pred V parku vojaške zgodovine v Pivki je negovanje rodoljubnih tradicij TIGR nekaj leti po Jadranu pripeljali iz Črne na ogled zanimiva nacionalna tan- Primorske začeli graditi leta 2002. Gre gore in je razstavljena na dvorišču kovsko artilerijska zbirka in številni za spomenik prelomnim časom pred- muzeja. Spada med tako imenovane drugi muzejski eksponati, ki vsak po- vsem prejšnjega stoletja in vsem, ki so diverzantske podmornice. Do leta sebej in vsi skupaj govorijo o usodi pomagali ustvarjati slovensko državo. 1989 je bilo v Splitu izdelanih 6 takih ljudi in krajev na tem vozlišču evrop- Od spomenika sega pogled na celo- podmornic, ki so jih poimenovali po skih poti. V zbirki tankov je mogoče tno ozemlje Julijske krajine in Istre in jugoslovanskih rekah. Pri njenem na- videti tudi osnovni bojni tank T-55, ki sicer na Goriška Brda, Benečijo, tol- stanku so sodelovali tudi slovenski je svojevrsten rekorder, saj so izdelali minske hribe s Krnom in Triglavom, Tr- strokovnjaki in slovenska industrija. v več državah socialističnega bloka novsko planoto in Čavnom. Na drugi okrog 100.000 takšnih vozil. To je Med tem ko si je zaradi omejenega strani sega pogled preko Vipavske do- eden od tankov, ki so 26. junija 1991v prostora notranjost podmornice ogle- line in Nanoškega pogorja proti jugu okviru jugoslovanske vojske zapeljali dala polovica udeležencev, pa si je na kraško planoto in Jadransko morje. na pivške ceste. Vendar so jih kma- ostala polovica ogledala film o delo- Pritličje petnadstropnega spomeni- lu zaplenile slovenske sile in je bila z vanju teh podmornic. ka bo namenjeno vstopu naroda v njimi ustanovljena konec junija 1991 Po ogledu zanimive muzejske zbirke, zgodovino z brižinskimi spomeniki. tankovska četa 6.PŠTO. ki jo še vedno širijo, smo si v parku V prvem nadstropju bo predstavljena prva svetovna vojna s poudarkom na soški fronti, v drugem protifašistična gibanja v obdobju 1918 – 1941, ki jih simbolno predstavlja TIGR, v četrtem si bodo obiskovalci lahko ogledali prikaz vojne za samostojno Slovenijo in nastajanje države Slovenije, peto nadstropje pa bo oblikovano kot raz- gledna ploščad in bo simboliziralo po- gled v prihodnost. Ker so spomenik slovesno odprli te- den dni kasneje, v soboto, 21. septem- bra, v okviru počastitve državnega praznika priključitve Primorske Slo- veniji, si posameznih delov razstave zaradi zaključnih del nismo mogli ogledati, nam pa je zelo podrobno vsebino notranjosti spomenika obra- Foto: Franc Svetelj Franc Foto: zložila Barbara Jejčič, vodja TICa Mi- Ivan Sekavčnik, predsednik DGM Kamnik, se je z Maistrovim kipcem, delom člana DGM Miha Kača, zahvalil Barbari Jejčič za njeno izčrpno predstavitev vsebine spomenika na Cerju. ren Kostanjevica.

27 iz dela društev in zveze

Zanimiv je bil tudi ogled podmornice v vojaškem muzeju v Pivki

Med donatorji, ki so vpisani v spomin- tamkajšnjo znamenito cerkev sv. Til- Tilen, poleg slavnostne maše pripra- ske plošče na ploščadi pred spomeni- na, ki je izjemen arhitekturni spome- vijo tudi vaški praznik ali šagro. kom, je tudi Zveza društev generala nik iz 16.stoletja. Njena posebnost je Maister, preko katere smo svoj prispe- tudi osrednji nosilni steber, ki pod- Obogateni z novimi spoznanji o naši vek za spomenik namenili tudi člani pira 16 strešnih tramov in ostrešje ki zgodovini in zadovoljni s prijetnim DGM Kamnik. se dežnikasto razpira. Ob cerkvi pa izletom, ki mu je botrovalo tudi lepo Po kosilu na turistični kmetiji v kraju raste okoli petsto let stara lipa. Prvo jesensko vreme, smo se proti večeru Sveto pri Komnu smo si ogledali še nedeljo v septembru, ko goduje sveti vrnili v Kamnik.

Člani DGM Kamnik pred spomenikom na Cerju

28 pred praznikom GM Turizem v Kamniku

TIC Kamnik

amnik z okolico v zadnjih letih Na planino se lahko obiskovalci vse namenjen zdravljenju in samoz- Kpostaja vedno bolj priljublje- dni v letu odpeljejo z nihalko in se- dravljenju ter odpravljanju blokad, na turistična destinacija v Slove- dežnico, ali pa se podajo po dobro bolečin, neplodnosti, razstrupljanju niji. Gre za območje, ki je od glav- označenih planinskih poteh. Naj- in drugih sodobnih bolezni. Gaj je nega mesta Ljubljane oddaljen le bolj privlačna je poleti, ko pastirji znan tudi po Živi vodi, ki ima izje- 25 km, od letališča Jožeta Pučnika priženejo živino in ustvarijo edin- mno energijsko moč. V sklopu gaja pa le 10 km in ima izreden turistič- stveno kulturno krajino. Pastirska pa je na ogled tudi razstava najsta- ni potencial. Svet v naročju Kamni- dediščina je podrobneje predsta- rejših morskih konjičkov na svetu, ško-Savinjskih Alp ponuja številne vljena v pred kratkim obnovljenem s čimer so se Tunjice zapisale na možnosti za kvalitetno preživljanje Preskarjevem muzeju. Pri nekaterih svetovni zemljevid geološke dedi- prostega časa. Obiskovalci na tem pastirjih je poleti možno okusiti ščine. območju lahko uživajo v lepotah sveže mleko, kislo mleko ali sir, pe- Idealen za sprehode v naravi je Ar- hribov, podeželja, srednjeveškega stra pa je tudi kulinarična ponudba boretum Volčji Potok. Bogato ra- mesteca ali se sproščajo v sprosti- v gostiščih in planinskih domovih. stlinje (okoli 3.500 vrst) je na ogled tvenih centrih. Pestra je tako turi- V pristni Tuhinjski dolini so se že v vseh letnih časih. Posebej dobro- stična kot kulinarična ponudba. pred dobrim desetletjem razvile došle so družine z otroci, saj v par- Priložnost v turizmu so v Kamniku Terme Snovik. Gre za najvišje leže- ku postavljeno priljubljeno otroško prepoznali tako zasebniki kot tudi če terme v Sloveniji. Pestro sprosti- igrišče. Skozi vse leto potekajo tudi Občina Kamnik, v okviru katere tveno ponudbo dopolnjujejo z raz- različne razstave, delavnice in pri- deluje Zavod za turizem in šport v ličnimi programi, tečaji in dogodki. reditve. občini Kamnik. Le-ta razvija turistič- Ponudba sledi ekološkemu oziroma V neposredni bližini na svoj račun ne produkte, skrbi za povezovanje trajnostnemu turizmu. Razvili so te- pridejo užitkarji golfa. Golf Arbo- med ponudniki, promocijo, organi- matske peš poti v okolici, novost je retum velja za enega najlepših golf zacijo večjih prireditev in drugo. telovadnica v naravi. Na robu goz- igrišč v Sloveniji, kjer svoj čar daje Alpski svet ponuja številne možno- da stojijo apartmajske hišice, ki so borov gozd ter pogled na mogoč- sti za aktivno preživljanje pro- kot prve v Sloveniji dobile evropski ne Kamniško-Savinjske Alpe. znak za okolje, EU Marjetico. stega časa. Tu je raj za kolesarje Mesto v naročju Kamniško-Savinj- in pohodnike. Med obiskovalci in Novih energij se obiskovalci lahko skih Alp pa se ponaša tudi s števil- turisti je najbolj priljubljena edin- naužijejo v Naravnem zdravilnem nimi kulturnimi in sakralnimi spo- stvena Velika planina z najstarejše gaju, holističnem centru zdrav- meniki. Znamenitost, ki v slovenski ohranjenim pastirskim naseljem. ja. Edinstven prostor v Tunjicah je stavbni dediščini nima ustrezne pri- merjave, je zagotovo dvonadstro- pna romanska kapela Mali grad. V poletnem času v okviru malograj- skega kompleksa deluje pomemb- na turistično-informacijska točka. Vedno novih projektov pa se loteva tudi Medobčinski muzej Kamnik. Konec letošnjega leta, predvidoma novembra, se bo v rojstni hiši Ru- dolfa Maistra na Šutni odprla po- sebna zbirka. Srednjeveško mestno jedro Ka- mnika pa postaja vedno bolj raz- poznavno tudi po številnih pri- reditvah. Med najbolj znanimi so tradicionalni Dnevi narodnih noš

Foto: Franc Svetelj, arhiv TIC arhiv Svetelj, Franc Foto: in oblačilne dediščine (2. vikend

29 pred praznikom GM v septembru), Veronikin festival za otroke Kamnik.Decembra.Čas veselja (december), Kamfest (av- gust), Maraton Alpe (julij) itd.

Turizem v Kamniku nikoli ne poči- va, zato se na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik v sodelova- nju s turističnimi ponudniki loteva- jo številnih projektov.

V letošnjem letu so osvežili celo- stno grafično podobo, s katero so poenotili komuniciranje in na pod- lagi katerega bo Kamnik boljše in lažje razpoznaven na trgu. V zadnjih letih je spletna stran v tu- rizmu postala temeljno komunika- cijsko orodje, zato se je Zavod za Kamnika. V sodelovanju s stro- pičnimi kamniškimi jedmi v okviru turizem in šport v občini Kamnik kovnjaki in gostinskimi ponudni- številnih prireditev tekom leta. lotil celostne prenove spletne- ki, tako slovenskimi kot lokalnimi, ga portala www.kamnik-tourism. V okviru projekta je bila izdelana je bil narejen izbor kulinaričnih si. Sledi osveženi celostni grafični slovensko-angleška zloženka, pro- posebnosti. Le-te imajo kulturno podobi, je vsebinsko bogata, atrak- jekt se že promovira na promocij- vrednost in predstavljajo mešani- tivna in prijazna do uporabnika. V skih predstavitvah in prireditvah v co med tradicionalno in sodobno prvi vrsti je namenjena iskalcem Kamniku in okolici. kulinariko Kamnika. Izbrane jedi informacij o široki turistični ponud- Še pred pričetkom glavne turistič- po eni strani predstavljajo celotno bi Kamnika ter okolice, hkrati pa ne sezone so nadgradili turistične kamniško območje, po drugi strani je zanimiva tudi za Kamničane, saj programe in jih obogatili s širšo po- pa označujejo njegove posamič- ponuja ažurne in raznovrstne infor- nudbo in aktivnostmi. Predstavljeni ne enote in samo mesto Kamnik. macije o dogajanju v občini. Glav- so v posebnem katalogu, ki je izšel Hkrati izbor jedi nakazuje na ni cilj prenove spletnega portala je v slovenskem in angleškem jeziku. družbeno raznolikost kamniške- različnim ciljnim skupinam ponu- Prvič so bili predstavljeni tujim turi- ga območja. Projekt je zastavljen diti dobro uporabniško izkušnjo. stičnim agencijam, ki so se udeležili dolgoročno in strateško ter bo ka- Spletni portal si je mogoče ogleda- največje slovenske turistične borze mniškim gostincem obenem zago- ti v slovenskem in angleškem jezi- v Sloveniji, SIW, ki je letošnje leto tovil tudi dodatno izobraževanje ku, kasneje pa bo prevedena tudi potekala v Portorožu. Predstavili jih ter priložnosti za predstavitev s ti- v nemški jezik in druge svetovne bodo tudi slovenskim agencijam in jezike. Bogato fotografsko gradivo na slikovit način dopolnjuje zapisa- ne vsebine s področja naravnih in kulturnih znamenitosti, namestitev, kulinarične ponudbe, turističnih programov za različne ciljne sku- pine, prireditev, športnega dogaja- nja in drugih zanimivih informacij. Preko spletnega obrazca je možno rezervirati tudi nastanitve v občini Kamnik. Vsebine bodo redno ažuri- rane in se bodo dopolnjevale, tako da se bo ob vsak obisku našlo ne- kaj novega. Kamnik se je v Osrednjesloven- ski regiji kot prvi resno lotil tudi kulinaričnega produkta: Okusi

30 pred praznikom GM hotelom oziroma ponudnikom na- mestitev. Tik pred glavno turistično sezono so bila izdelana tudi številna uporabna promocijska gradiva. V sodelovanju s turističnimi ponudniki je nastala zgi- banka Spoznajte Kamnik z okolico. Izdana je v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. V njej so izpostavljene glavne turistične točke in atrakcije v občini Kamnik z aktualno ponudbo in kontakti. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je že poskrbel za močno distribucijo na ravni celotne Slovenije. Gradivo bodo uporabili tudi na vseh promocijskih predstavitvah doma in tujini. Snovik vsak četrtek pripravljajo po- ponujajo še dodatno ugodnost: obi- sebno kulinarično ponudbo z Okusi skovalci bodo na recepciji oziroma Druga novost je brezplačen zemlje- Kamnika, izbranimi jedmi, ki predsta- prodajnem pultu lahko izkoristili 10 vid POI (Points of interests), kjer vljajo kamniško izročilo jedi in pijač. % popust za nakup turističnih storitev je na eni strani zemljevid Kamnika z Vsako soboto je na voljo ogled glav- drugih ponudnikov v občini. označenimi znamenitostmi, na drugi nih okoliških turističnih točk z lokalnim V Kamniku pa so se letos lotil tudi ve- strani pa zemljevid celotne občine. turističnim vodnikom in mestno-turi- čje marketinške akcije. Na večjih avto- Posebej je izpostavljena ponudba ter stičnim avtobusom Kamnik busom. namigi za ljubitelje pohodništva in ko- cestnih križih obiskovalce in turiste iz lesarjenja. Kamnik je pravi raj za pohodnike, zato velikih obcestnih panojev pozdravlja so na Zavodu za turizem in šport v pastir iz Velike planine in vabi v naro- Z namenom večje promocije doga- občini Kamnik izdelali poseben vo- čje Kamniško – Savinjskih Alp. janja in ugodnosti v poletnem času je dniček. V njem je zbranih 13 lažje in Kamnik z okolico torej ponuja števil- bil izveden projekt Poletje v Kamniku. nekoliko bolj zahtevnih poti. Vsaka pot ne možnosti, kjer lahko vsak lahko V zloženki (junijsko-julijska ter avgu- posebej vsebuje kratek opis, osnovne najde nekaj zase. Razvoj novih pro- stovsko-septembrska izdaja) je nabor tehnične podatke, zemljevid in foto- jektov in produktov, dobra promoci- vseh kulturnih, turističnih in športnih grafije. Izdelan je v slovenskem jeziku, ja, predvsem pa povezovanje z vsemi prireditev ter ugodnosti, ki jih ponujajo v kratkem sledi angleška različica. Zavod in turistični ponudniki. V gosti- turističnimi akterji, pa ga bo zagotovo ščih Pri planinskem orlu, Repnik, Mili Od letošnjega poletja dalje pa glav- postavilo ob bok največjih turističnih vrh in Restavraciji Potočka v Termah ni turistični ponudniki obiskovalcem destinacij v Sloveniji.

Ponosna sem, je napisal France Prešeren. Tudi Primož Tru- pot. Naši predniki so se morali v vojni da sem Slovenka bar je naredil velik korak za mojo domo- boriti za našo domovino. Veliko jih je vino in moj materni jezik. Dal nam je prvi tudi izgubilo življenje. Mislim, da tega Moja domovina je Slovenija, ki ni pov- dve knjigi v slovenskem jeziku z naslovom ne znamo ceniti dovolj. sod po svetu znana država, zato nas Katekizem in Abecednik. Poleg tega nas Rada imam svojo domovino. Želim si velikokrat zamenjujejo z drugimi dr- je tudi poimenoval kot narod – Slovenci. domoljubne državljane, ki bi bili po- žavami, največkrat s Slovaško. Naloga Imamo veliko domoljubnih pesmi, vendar nosni na to, da so Slovenci. Tudi poli- vseh Slovencev je, da pripomoremo k tiki bi morali bolj spoštovati našo dr- prepoznavnosti naše domovine – vsak jih Slovenci po mojem mnenju ne pojemo žavo. Tudi oni se ne obnašajo dovolj na svoj način in na svojem področju. pogosto, kar pa seveda ni prav. Tudi v naših Moja domovina je zelo lepa in ima šolah bi bilo lahko več domoljubne vzgoje. odgovorno do naše države. Slovenci veliko naravnih znamenitosti. Turisti, ki Najpomembnejša naloga domoljubja je, se moramo truditi, da bomo bolj do- prihajajo v Slovenijo, so nad naravni- da ohranjamo in razvijamo slovenski jezik, moljubni in da nas ne bo sram, da pri- mi lepotami zelo navdušeni. Čeprav je spoštujemo Slovenijo kot našo domovino hajamo iz tako majhne države. tudi v drugih državah lepo, je še vedno in državo, biti moramo ponosni Slovenci, najlepše doma. Rada govorim materni saj imamo bogato zgodovinsko, kulturno Tina Nosan, 8. razred jezik - slovenščino. Spoštujem sloven- in naravno dediščino. Domoljubje pomeni OŠ Brusnice, Novo mesto sko himno z naslovom Zdravljica, ki jo ljubezen do države in njenih naravnih le- Mentorica: Darja Šinkovec

31 iz dela društev in zveze Upajmo, da bomo letos uslišani! mag. Ivan Sivec

veza društev general Maister je vseh radijskih in TV postajah po sve- Z letos ponovno predlagala Pre- tu. Vsi glasbeni strokovnjaki brato- šernovemu skladu, da podeli Pre- ma Avsenik priznajo, da sta ustvarila šernovo nagrado bratoma Avsenik. tudi novo zvrst popularne glasbe, Predlog smo posredovali tudi v ime- tako imenovano narodno-zabavno nu vseh članic KODVOS-a, ki so nas glasbo, zabavno glasbo, napisano v za to pooblastile. Utemeljujemo ga ljudskem duhu. z naslednjimi dejstvi: Mnogi glasbeni strokovnjaki raz- Brata Avsenik sta ustvarila novo ličnih zvrsti jih primerjajo tako z zvrst popularne glasbe, ki je na po- dročju množične duhovne kulture obogatila celotno slovensko glas- nekdaj najbolj izvirno in popularno beno sceno, s svojo glasbo pa sta glasbeno skupino The Beatles kot prispevala tudi bistveno obogatitev z glasbeno družino Strauss. Vseka- svetovne popularne glasbe. Ustvari- kor gre v Avsenikovem primeru za la sta skoraj tisoč izvirnih kompozi- izvirno glasbeno zakladnico, ki je v cij, ki jih po vsem svetu izvaja več slovenskem kot tudi svetovnem me- kot deset tisoč glasbenih skupin, rilu presežek, ki je primerljiv samo njuna skladba na Golici pa je po z evropskimi oziroma svetovnimi podatkih nemške avtorske agencije vrhovi popularne glasbe. Gre torej Gemma sploh najbolj predvajana za evropski glasbeni fenomen, ki je skladba po drugi svetovni vojni na nastal na slovenskih tleh.

32 iz dela društev in zveze

33